Tiskovina
Poštnina plačana pri pošti 2322 Majšperk,

Spoštovane občanke in občani!
"1"X red nami je prva številka IMajšperčana v letu 2005, JL lahko bi jo imenovali tudi velikonočna številka, saj vsako leto izide pred tem praznikom. Največkrat je v tem času že kar pomladno vreme, danes, ko vam pišem ta članek, pa je zunaj še prava zima, ki je povsem podobna tisti, ki se je iz otroštva spominjam iz decembrskih in januarskih dni. Moj uvodnik je vedno namenjen pregledu dela in dogodkov v občini, ki se zgodijo v času po izidu zadnje številke. Tokrat bo moj uvodnik nekoliko krajši, saj se je uredniški odbor odločil, da v tej številki naredi kratek intervju z mano. Tako sem kar nekaj pomembnih informacij okrog gradnje nove šole in spremembe lastništva TVI Majšperk podala v tistem delu.
Kljub zimskim razmeram je delo na občini v tem času potekalo zelo intenzivno, saj smo sredi velikih investicij, vreme, kakršnega imamo letos, pa nam pri gradnji vodovoda in čistilne naprave kar precej nagaja, tako da so dela nekoliko v zaostanku. To pa pomeni, da bodo morali naši izvajalci sedaj maksimalno pospešiti svoje aktivnosti, saj se čas, ko morajo biti investicije zaključene, neusmiljeno približuje. Upajmo, da nam bo v skladu z našimi dogovori z izvajalci in ministrstvom to tudi uspelo.
Zimski čas je obdobje, ko v občini potekajo tudi občni zbori naših društev. V tem času je svoje občne zbore imela že več kot polovica od 44 registriranih društev. Z delovanjem naših društev smo lahko več kot zadovoljni in morda bi bilo
dobro, če bi v eni izmed naših številk časopisa vsaj našteli vse te dejavnosti in prireditve, ki jih društva med letom izvajajo. Zato se želim še enkrat zahvaliti vsem, ki ste v ta del družabnega življenja v občini vložili veliko energije in svojega prostega časa. Vaše delovanje bogati življenje vseh.
V tem času je v polnem teku tudi akcija zbiranja sredstev nas, občanov, za gradnjo nove osnovne šole. Veseli smo vašega odziva, saj vas je že kar nekaj nakazalo svoj prispevek, sicer pa bo akcija trajala vse do otvoritve šole. Na zadnjem sestanku šolskega sklada so nekateri člani predlagali, da še enkrat pojasnimo določene stvari, ki morda niso bile dovolj jasno obrazložene. Zbiranje sredstev je namenjeno sofinanciranju nadstandarda, ki ga pri gradnji šole predstavlja predvsem večnamenska šolska športna dvorana, saj je zaradi več-namembnosti večjih dimenzij, kot nam jih predpisujejo standardi za šolo, klimatizacija in sodobni učni pripomočki, za kar nam država ne namenja dodatnega sofinanciranja. Za ta nadstandard smo se odločili zavestno, saj je to priložnost, da tudi v naši občini pridobimo primerno dvorano, k sodelovanju pa smo povabili vse, ki želijo pri tem tudi osebno sodelovati. Zelo smo veseli vsakega odziva, v veliko veselje pa so nam tudi že izvedene in tudi napovedane prireditve društev in posameznikov, ki bodo dobrodelne in namenjene naši šoli. Želim vam podati tudi informacijo, da lahko sredstva, ki ste jih ali jih boste nakazali za šolo, uveljavite kot davčno olajšavo, zadostuje pa, da hranite položnico za nakazilo. Nekateri nas sprašujete o dodatnih položnicah, saj bi želeli znesek, ki ste ga namenili za šolo nakazati v več obrokih. Če jih želite,
lahko telefonsko pokličete na šolo ali občino, poslali vam jih bomo po pošti, lahko pa se osebno oglasite na občini, kjer jih lahko dobite v sprejemni pisarni.
Na koncu vam želim le še prijeten vstop v pomladne dni, ki bodo, upam, obsijani s soncem, ki nam prinaša novo energijo. Želim si, da bi pomlad v občini pomenila tudi drugačen pogled na okolje, zato vas vabim, da vsak zase in vsi skupaj v dneh, ko ni več snega, poskrbimo za čisto okolje tako, da odstranimo vse, kar se je skrivalo pod snežno odejo in tam nima svojega mesta. Tudi pogled na urejeno in čisto okolje nam lahko prinaša veliko veselja.
Veliko veselja pa vam želim tudi ob praznovanju velike noči in naj vam pisani pirhi dajejo moč in srečo v prijetnih prazničnih in pomladnih dneh.
Vaša županja, dr. Darinka Fakin
O novi osnovni šoli, oživitvi dela v TVI Majšperk in še o čem
"V Tzadnjih dneh nam je pomlad \ / le naklonila nekaj svoje pri-V jaznosti in nas razveselila s soncem. Zdi se, da je zima vzela naše prošnje za sneg tamle tik pred božičem resno in nas obilno obdarila s snežno odejo. In če smo si takrat želeli sneg, si zdaj želimo sonca in toplote. Še posebej v dneh, ki napovedujejo najlepši pomladanski praznik. Se že veselite sorodnikov, ki vas bodo po dolgem času spet obiskali?
Tudi mi. Osebno si v teh dneh želim predvsem občutka miru, spokojnosti in prijaznosti, ki so se v mrzlih in pustih zimskih dneh kar nekam izgubili. Željno pričakujem majhne čudeže narave, trobentice, zvončke, mačice... Življenje se vrača k nam. Tako bi lahko dobesedno opisali tudi ponovno oživitev dela v TVI-ju Majšperk pa novo osnovno šolo, ki se v teh dneh že zapira z okni. O tem in še o marsičem drugem pa
smo se pogovarjali z županjo naše občine, dr. Darinko Fakin.
Še nedolgo tega nazaj ste dosegli “novo zmago”. Tako bi lahko poimenovali vaš uspešen zagovor doktorata.
Res je, lani oktobra sem zaključila svoj doktorski študij z zagovorom disertacije. To je bil rezultat intenzivnega raziskovalnega dela, ki sem ga izvajala približno tri leta. Moje doktorsko delo je s področja tekstila, kjer tudi poklicno
delam, natančneje pa sem se ukvarjala z raziskavami različnih kemijskih procesov predobdelav in barvanja na lanenih vlaknih. Pri tem sem zasledovala vpliv kemijskih procesov predobde-lave (alkalije, kisline, encimi, temperatura, tlak, ultrazvok) na strukturne in sorpcijske lastnosti lanu. Posebno pozornost sem posvetila vplivu ultrazvoka v nehomogenih sistemih, kot so belilni in barvalni procesi, ugotavljala vpliv kemijske strukture direktnih azo barvil na hitrost sorpcije in difuzijski koeficient in pri tem zasledovala parametre onesnaženosti odplak, ki pri teh procesih nastajajo. Delo zajema preko 200 strani, opravila sem preko 300 analiz in predstavlja pomemben prispevek tako na področju temeljnih raziskav s področja poznavanja strukture vlaken, podaja nova spoznanja na področju uporabe ultrazvoka, ima pa tudi pomen na področju aplikacije v vsakodnevno prakso, kjer nova spoznanja omogočajo precejšnje racionalizacije procesov.
Kaj bo doktorski naslov pomenil za vase nadaljnje delo?
Pri delu, ki ga danes opravljam na naši fakulteti, je napredovanje in izvajanje novih raziskav na področju delovanja nujno. Nihče ne more ali vsaj naj ne bi predaval študentom, če sam ni strokovno in raziskovalno aktiven. Tako je tudi doktorat del tega procesa. Kot veste, sem bila pred tem več kot 15 let zaposlena v gospodarstvu, ob delu naredila magisterij, za več pa se v tistem času nisem odločila, saj je bil problem predvsem v pomanjkanju časa in tudi v oddaljenosti od ustrezne raziskovalne opreme za takšno delo. Ob menjavi delovnega mesta pa so bile možnosti za nadaljevanje študija ugodnejše in tako mi je uspelo realizirati še en zastavljen življenjski cilj. Prav gotovo pa pomeni študij velik napor in veliko odpovedovanja, predvsem prostemu času in stvarem, ki bi jih sicer želela početi. Vendar danes živimo v času, ki nas sili k temu, da vsak dan sprejemamo nova znanja, ki jih potrebujemo poklicno ali za doseganje zastavljenih ciljev. Časi in mišljenje, da se naše izobraževanje zaključi z odhodom iz izobraževalne institucije, so že zdavnaj preteklost in mislim, da to dokazuje tudi veliko naših ljudi, ki se iz leta v leto dodatno .izobražujejo. Na tem mestu se želim zahvaliti tudi vsem, ki se odzovete tudi na naša povabila, kadar organiziramo posamezna izobraževanja.
S prodajo TVT Majšperk so se na delo vrnili delavci te tovarne. Kako kot županja gledate na prevzem tovarne?
Z eno besedo bi lahko dejala - pozitivno. Na Občini smo vseskozi intenzivno
spremljali razvoj dogodkov v tem podjetju in se v preteklosti tudi aktivno, v okviru svojih pristojnosti in možnosti seveda, vključevali v reševanje nastalih situacij. Znano je, da je stečajni upravitelj dr. Drago Dobrovski razpisal že tretjo dražbo in interesentov, ki bi želeli v ta prostor vložiti svoj kapital, ni bilo veliko, posebej ne takšnih z resnimi nameni po ohranjanju delovnih mest, kar je ključno za razvoj Majšperka. Zato smo z razpletom dogodkov lahko zadovoljni, saj ima novi lastnik vizijo in izdelano strategijo razvoja v tem okolju. Vsako novo delovno mesto pomeni za našo občino veliko pridobitev ob upoštevanju dejstva, da se je število brezposelnih s stečajem družbe TVIpovišalo za cca. 120 ljudi, tako da imamo trenutno 253 brezposelnih.
Novi lastnik g. Albin Brenči zagotavlja zaposlovanje v tem okolju in to predvsem ljudi, ki so pred kratkim izgubili delo v tem podjetju, kar je povezano tudi z ohranitvijo dela proizvodnje na področju tekstila. Občina bo tako podjetju AP d.o.o. nudila pri izvajanju njegovega programa vso podporo v okviru svojih možnosti in pristojnosti, pričakujemo in načrtujemo pa tudi aktivno sodelovanje, saj ustvarjamo in delamo v istem okolju. Načrtujemo tudi nekatere skupne projekte, kot je dolgoročni načrt izgradnje tekstilnega muzeja, kije del strategije razvoja občine na področju turizma.
Svoje načrte je novi lastnik predstavil na tiskovni konferenci v februarju, kjer je predstavil tudi novo grafično podobo tega dela industrijskega kompleksa, programe dela na področju proizvodnje, ki sedaj zajema tekstil in svetila, trgovinske dejavnosti in tudi svoje načrte na področju turizma. Program ne zajema ekološko spornih tehnologij, o tem včasih nekateri sprašujejo in imajo v zvezi s tem velike pomisleke. Predelava gum že poteka v Bosni, kjer ima g. Brenči tudi svoje podjetje, v tem kompleksu bo potekalo le sortiranje in ločevanje gum. Primerna raven razvojne stopnje gospodarskih družb ima na razvoj občine posredno velik vpliv, saj to omogoča ohranjanje števila prebivalcev in pospešuje razvojne aktivnosti ostalih panog na različnih področjih. Velik pomen ima tudi na socialen in sociološki vidik prebivalstva. Zato želim podjetju in njegovemu lastniku g. Albinu Brenclu kar največ poslovnih uspehov, naj se pri nas počuti dobro, predvsem pa, da mu uspe realizirati večino načrtovanega. In tega je resnično veliko.
Kako napreduje gradnja nove osnovne šole?
Gradnja naše šole poteka zaenkrat skladno z načrtovanim in upam, da bo tudi v prihodnje tako, saj smo do danes uspeli rešiti vse težave, ki pri tako veliki
investiciji nastajajo. Dela so trenutno v fazi polaganja instalacij, vgradnje oken, kmalu bodo izvajalci pričeli z izdelavo podbetonov in ometov, sledila bodo dela na fasadi in dokončanju ostrešja, nato nas čakajo pleskarska dela in urejanje okolice. Toda takrat bo že poletje in poletje bo za nas pomenilo zaključna dela pri tej investiciji, saj bo potrebno pred pričetkom pouka nabaviti še opremo za učilnice, telovadnico in kuhinjo ter spremljevalne prostore. Iz naštetega se da razbrati, da je narejenega že veliko, vendar je pred nami še veliko zahtevnih del, da bo šola takšna, kot jo načrtujemo in želimo. V okviru investicije novogradnje šole poteka tudi vrsta aktivnosti naših društev, šolskega sklada, delavcev šole in posameznikov, ki so namenjene zbiranju sredstev za uspešno dokončanje, zato se želim zahvaliti vsem, ki pri tem aktivno sodelujete.
Pomlad je čas za vse novo, tudi novo upanje, ki ga po ponovnem prihodu na delo v TVI najverjetneje spet goji pre-nekateri delavec naše tovarne. Pravijo sicer, da ena lastovka ne prinese pomladi, zagotovo pa jih prinese jata. Uspešna gradnja nove osnovne šole, nova delovna mesta in nagrade, ki jih prejemajo naši občani in člani društev, so dovolj zgovoren dokaz, da smo v naši občini na pravi poti. In da se tudi na tem koščku Slovenije izplača vztrajati.
Ciril Murko ob prejemu najvišjega državnega odlikovanja
Eden tistih, ki vztrajajo najdlje, pa je prav gotovo gospod Ciril Murko, ki je pred dnevi na osrednji državni prireditvi ob svetovnem dnevu Civilne zaščite prejel državno odlikovanje, kipec za življenjsko delo na tem področju. V obrazložitvi za odlikovanje smo lahko prebrali, da gospod Murko deluje na področju zaščite, reševanja in pomoči že skoraj pol stoletja z voljo in dejavnostjo, ki je lastna samo njemu, zapisano pa je tudi, da je opravil delo, ki je in bo tudi v prihodnje za marsikaterega gasilca vzor in spodbuda.
Gospodu Murku ob prejetju tega najvišjega priznanja iskreno čestitamo, v naslednji številki Majšperčana pa bomo obširneje predstavili njegovo delo.
ISKRENE ČESTITKEV IMENU VSEH OBČANOV NAŠE OBČINE!!
Občinski svet ponovno odločal
S \ bčinski svetniki so sestali I 1 na svoji 19- redni seji v
V____X torek, 7. decembra 2004. V
obravnavi so imeli sedem točk.
Najprej so potrdili zapisnik 18. redne seje.
Po skrajšanem postopku so potrdili spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. S potrjenimi spremembami se je višina mesečnega nadomestila za uporabo stavbnega območja povišala za zazidana stavbna zemljišča v višini letne inflacije, medtem ko se je za nezazidana stavbna območja zaradi uvajanja znižala za več kot polovico. Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
Nato je bil v prvi obravnavi sprejet Odlok o proračunu Občine Majšperk za leto 2005 v I. obravnavi.
Na območju Občine Majšperk, natančneje v naselju Majšperk, se je pričela izgradnja čistilne naprave s kanalizacijo. Ker zakonska določila zahtevajo, da so vsa gospodinjstva priključena na kanalizacijo, je občinski svet Občine Majšperk sprejel višino povračila, ki jo morajo poravnati gospodinjstva. Pri plačilu povračila v enkratnem obroku se plača za individualne objekte 1067 EUR oziroma 854 EUR-ov za lastnike stanovanj v blokih. Pri plačilu povračila do 12 obrokov se plača za individualne objekte 1100 EUR-ov oz. 880 EUR-ov za lastnike stanovanj v blokih. Pri obročnem plačilu povračila od 13 do 24 obrokov se plača za individualne objekte 1133 EUR-ov oz. 907 EUR-ov za lastnike stanovanj v blokih.
V predlagani obliki je bila sprejeta sistematizacija delovnih mest v vrtcu Majšperk, ki jo je posredovala Osnovna šola Majšperk.
Pod točko razno pa je županja svetnike seznanila z naslednjimi informacijami:
-	izbran je bil izvajalec za finančni lea-sing, to je Raiffeisen leasing hiša;
-	popis opreme za novo šolo bo pripravljen do konca tedna, da se lahko še letos pripravi razpis;
-	delo v TVI se zaključuje, večinoma so vsi delavci že dobili odločbe, medtem ko skladiščni del TVI ostaja v najemu, v januarju pa je predvidena 3. dražba;
-	g. Tadič ima velike probleme s poslov-
nimi prostori. Občina se dogovarja za sprostitev denacionalizirana zem-
ljišča, da bi lahko začel graditi načrtovani objekt;
-	v torek, 14. decembra, ob 17. uri je pred občino postavitev novoletne jelke. Za bonbone in lučke bo poskrbela občina, PGD Majšperk za postavitev jelke, za okrasitev pa bo poskrbela šola in vrtec;
-	gradnja šole poteka po načrtih in zamuda bo nadoknadena;
-	do naslednje seje naj komisija pripravi tudi stališče glede parcel na Bregu;
V	nadaljevanju so svetniki sprejeli sklep o prenosu lokalnega vodovoda Stoperce na Komunalno podjetje Ptuj s 1.1. 2005.
~V JTtorek, 21. decembra 2004, \ / so se svetniki sestali na 20.
V	redni seji Občinskega sveta Občine Majšperk. V obravnavi so imeli pet točk dnevnega reda.
Najprej so svetniki potrdili zapisnik 19. redne seje.
V	drugi obravnavi so sprejeli Odlok o proračunu Občine Majšperk za leto 2005.
V	zvezi s sklepom o veljavnosti prostorsko izvedbenih aktov je bil sprejet sklep, da s sprejemom Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za območje Občine Majšperk, dopolnjenega v letu 2004 (Uradni list RS, št. 81/04), niso bile sprejete take spremembe in dopolnitve, ki bi zahtevale spremembo oziroma dopolnitev Prostorsko ureditvenih pogojev za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/93, 26/94 in Uradni list RS, št. 52/97). Zato se pri izdajanju gradbenih dovoljenj in drugih posegov v prostor po določilih ZUreP-1 kot izvedbeni prostorski akt uporabljajo navedeni prostorsko ureditveni pogoji za območje Občine Ptuj izven mesta Ptuj. PUP-i veljajo do sprejetja prostorskega reda občine oziroma najdalj do 20. 7. 2007.
Pod točko razno so svetniki poročali in s tem svetnike povabili na razne prireditve.
"V ~7~četrtek, 17. februarja 2005, \ J so se svetniki Občine Majš-
V	perk sestali na 21. redni seji Občinskega sveta Občine Majšperk. Obravnavali so enajst
točk dnevnega reda.
Najprej so svetniki sprejeli Regionalni razvojni program za statistično regijo Podravje v obdobju 2001 - 2006. Sprejem Regionalnega razvojnega programa za statično regijo Podravje v obdobju 2001 - 2006 je pomembno za Občino Majšperk zato, ker bo lahko občina le tako v bodoče kandidirala na različnih razpisih.
Potrdili so zapisnik 20. redne seje Občinskega sveta.
Sprejeli so sklep o razveljavitvi sklepa o sprejemu odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj z dne 21. 10. 2004 zaradi sprejema amandmaja k predlogu Odloka o ustanovitvi JZ Zdravstveni dom Ptuj. Po razpravi pa so nato še sprejeli Odlok ustanovitvi JZ Zdravstveni dom Ptuj v 2. obravnavi v skladu s sprejetim amandmajem.
Zaradi podanih stališč in pripomb na predlog Odloka o javnem redu in miru v Občini Majšperk so se na občinskem svetu dogovorili, da bo občinska uprava pripravila čistopis odloka, ki ga bo na naslednji seji obravnaval Občinski svet Občine Majšperk.
V obravnavi so imeli tudi povišanja cen vrtca, poslovnih prostorov in takse za vzdrževanje pokopališč. Tako so cene v majšperškem vrtcu naslednje: za otroke od 1 do 3 leta starosti v višini 77.030,00 SIT, za otroke od 3 do 6 leta starosti pa v višini 60.209,00 SIT. Odbitek za hrano na dan znaša 326,00 SIT.
Višina najemnine za poslovni prostor znaša od 1. marca 2005 dalje 557 SIT/ m2.
-Prav tako se za stopnjo inflacije povišuje višina takse za vzdrževanje pokopališč v letu 2005, in sicer: za najemnike grobov in žarnih niš na pokopališču Majšperk, Ptujska Gora in Stoperce znaša 4.335,00 SIT brez DDV, za najemnike grobov na pokopališču Bolfenk in Janški Vrh znaša 2.890,00 SIT brez DDV.
Zaradi dohodninskih obveznosti, ki pa jih mora poravnati vsak davkoplačevalec, pa smo se odločili, da v letošnjem letu, natančneje od 1. marca dalje, ne bomo več sofinancirali osemenjevanja krav. Kajti nesmiselno je, da se kmetovalcem pomaga v tem, medtem ko jih država po drugi strani dejansko zaradi tega »kaznuje« z manj izplačanimi subvencijami in drugimi prihodki.
Pri gradnji dovoza k novi šoli smo se s Kmetijsko zadrugo dogovorili za menja-
vo zemljišča. Tako je občinski svet sprejel sklep o menjavi zemljišč. Za realizacijo menjave parcel pa je bila zadolžena občinska uprava z županjo.
Na predlog nadzornega odbora in občinske uprave je občinski svet potrdil dokončno poročilo Nadzornega odbora o pregledu blagajne, plač in sejnin, s tem, da mora občinska uprava poročati na naslednji seji o odpravi določenih pomanjkljivosti in popravkih.
Sprejet je bil tudi sklep, da se odmeri parcela št. 735/7 k.o. Podlože in kasneje proda. Za izvedbo je zadolžena občinska uprava skupaj z županjo.
Pod točko pobude in vprašanja so bile s strani svetnikov in svetnic postavljenih nekaj pobud in vprašanja, na katere je
županja podala odgovore.
Pod točko razno pa je bil sprejet sklep, da se za nove uporabnike vodovoda določi enotna cena priključnega jaška z vgrajenim vodomerom in ventili v višini 50.000,00 SIT, katerega mora vsak uporabnik poravnati pred priklopom na javni vodovod.
V nadaljevanju pa je županja podala še informacije o objektih TVI Majšperk in Planike, glede gradnje OŠ Majšperk pa so svetniki dobili pisno poročilo. Prav tako je svetnike obvestila, da je svetnik Ciril Murko dobitnik visokega državnega priznanja za delo na področju požarne varnosti in civilne zaščite. Svetnik Ivan Mohorko je podal informacijo o sestanku komisije za ureditev
zemljišča na Bregu, ki je v lasti Marjana Turkuša. Ker pa se komisija ni mogla dokončno odločiti o zadevi, je zadolžila občinsko upravo, da pridobi dodatno pravno mnenje glede nastale situacije. Svetnik Cvetko Pepelnik je povedal, da se je sestala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje zaradi odstopne izjave Marjetke Eberl iz Sveta KS Ptujska Gora. Prav tako so na komisiji imenovali podpredsednika komisije, Branka Novaka. Na predlog komisije pa je občinski svet še imenoval člana, kot predstavnika občin ustanoviteljic z desnega brega Drave v Svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj. Imenovan je bil Janko Merc iz Občine Hajdina.
Nataša MOHORKO
Gledališče živi tudi v Majšperku
T etos je dramska sekcija DPD »Svo-J^Jboda« Majšperk že šestič zapored na oder postavila komedijo, ki jo dodobra napolnila dvorano.
Društveno življenje v občini Majšperk je izredno pestro, velik delež k temu pripomore DPD -Svoboda« Majšperk, ki aktivno deluje že več desetletij. V okviru tega društva dela in ustvarja tudi dramska sekcija, ki je letos že šesto leto zapored na oder postavila gledališko delo.
Že po tradiciji se »gledališčniki« odločimo za komedijo, saj smo mnenja, da se gledalci želijo predvsem nasmejati in sprostiti. Preizkušali smo se že z deli Partljiča in Javorška, lani pa smo zaigrali klasično slovensko komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi A. T. Linharta. Odločitev za letošnjo igro ni bila težka, zaradi aktualnosti komedije smo se odločili za ljudsko burko s kriminalnim priokusom Vinka Mocdcrndorferja Na kmetih. Z vajami smo začeli v mesecu oktobru lansko leto, premierno pa smo veseloigro uprizorili v soboto, 29.1.2005, v nabito polni dvorani TVI Majšperk. Moederndorferjevo delo je polno komičnih zapletov, zato prešernega smeha ni
manjkalo. Premiera je uspela in kljub dejstvu, da je komedijo Na kmetih moč videti na mnogih poklicnih in amaterskih odrih, smo z njo zadeli v polno. V njej smo zaigrali Lidija Vuk, Vesna Kovačič Grobelšek, Petra Novak, Zlatka Lampret, Darko Zupanc, Janko Cep, Blaž Šalamun, Tomaž Fakin, Aleš Lorber, Anton Šoba, Igor Novina in Leopold Karneža. Tudi letos je režisersko vlogo, kot že vsa leta doslej, prevzela Stanka Varžič, naša prišepetovalka pa je bila tudi letos Majda Planinc. Sicer pa smo se s komedijo že predstavili na sosednjih odrih, prvič smo gostovali v Žetalah v nedeljo, 13.2.2005. In kot je že v navadi, smo našo igro po premieri
še enkrat odigrali na domačem odru v Majšperku. Tudi v soboto, 26.2.2005, se je v dvorani TVI Majšperk razlegel smeh in mnogi so nam čestitali k uspešno pripravlje-
ni in odigrani veseloigri. Vsem vam, ki ste nam že zaploskali, se iskreno zahvaljujemo, vse pa vabimo na premiero naše nove igre.
Zlatka Lampret
Kulturni praznik povezal društva v občini Majšperk
Slovenski kulturni praznik je v ponedeljek, 7. 2. 2005, v dvorano TVI Majšperk privabil vse tiste, ki jim beseda kultura ni tuja. Tudi letos smo v sodelovanju uspeli privabiti vsa društva, ki delujejo v majšperški občini. Predstavili so se Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, Mešani pevski zbor KUD Majšperk, ljudske pevke s Ptujske Gore in ljudski pevci iz Stoperc, Vesna Trantura, članica SKD Sestrže ter učenci OŠ Majšperk. Slavnostna govornica, županja naše občine, dr. Darinka Fakin, je zbrane nagovorila z besedami, ki so predstavile pomen in naloge kulture v sodobnem svetu, prireditev pa je povezoval Darko Zupanc.
Slovenski kulturni praznik naj bi vsaj ta dan povezal vse tiste, ki se ukvarjajo s čopičem in paleto, rimano besedo, plesnimi gibi in notami. Prav je, da se vsaj 8. februarja spomnimo zanesenjakov, ki se trudijo raven zavedanja lastnega jezika in obstoja dvigniti na nivo, ki bo prepoznaven tudi v veliki družini evropskih narodov. In kar je najpomembneje - Slovenci moramo biti ponosni na svojo preteklost, se bahati s sedanjostjo in z optimizmom zreti v prihodnost. Le tako bomo dosegli namen praznovanja našega kulturnega praznika.
Valentinov Ex~tempore v Domu krajanov
Sestrže
ječletno zgledno \ / sodelovanje likov-▼ ne sekcije Delavsko prosvetnega društva Svoboda iz Majšperka in Športno kulturnega društva iz Sestrž je v Sestrže v soboto, 19■ 02. 2005. spet pripeljalo prireditev, s katero smo želeli obeležiti Valentinovo in se vključiti v prizadevanja našega okolja po pomoči in dobrodelnosti.
Prireditev je pomenila nadaljevanje v lanskem letu začete akcije pomoči pri opremljanju nove osnovne šole v Majšperku. Zato je bil Ex-tempore organiziran kot manjša slikarska prireditev, na katero smo povabili slikarje likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk in slikarje Društva likovnikov Ljubljana. Na sobotni razstavi, ki bo ostala postavljena vse do prireditve ob materiskem dnevu, se je nabralo dvajset likovnih del, predvsem na tematiko
zime. Nastala likovna dela je strokovno ocenila akademska slikarka Polona Petek. Podeljene so bile tri nagrade in prav toliko priznanj.
Nagrade so prejeli: Zdenka Vinšek za likovno stvaritev •■Svetloba vsnegu-DL Ljubljana, Drago Kopše za likovno stvaritev "Sneženje« DPD Svoboda Majšperk, Marjan Žumer za likovno stvaritev *Sosedi• DPD Svoboda Majšperk Podeljena priznanja: Zvonko Mesarič in Igor Dacinger DPD Svoboda Majšperk in Marjan Miklavec Društvo Rajko Slapernik Ljubljana
Nagrade in priznanja so podeljevali: županja Občine Majšperk, dr. Darinka Fakin, ravnatelj osnovne šole Majšperk, Rajko Jurgec. akademska slikarka Polona Petek ter Branko Gajšt kot organizator ter darovalec ene od nagrad in slike, ki bo ob priložnosti namenjena licita-
ciji. Prireditev je zraven obeh društev podprla tudi Občina Majšperk. Ker so nekateri likovniki svoja dela podarili občini oziroma šoli, se je skupno število darovanih likovnih del povzpelo preko dvajset. Nekatera med njimi so bila že prodana, nekatera še bodo, neprodana pa bodo krasila prostore nove šole. Za največjo med njimi je bilo potrebno kar osem kvadratnih metrov slikarskega platna. Po končani podelitvi nagrad je športnokulturno društvo za
vse goste in krajane Sestrž, ki so bili prav tako vabljeni na prireditev, priredilo družabno srečanje s pogostitvijo, ki je nudilo možnost za zabavo in pogovor o nadaljnjem sodelovanju. Slikarji so ob svojem slovesu obljubili, da se ob letu spet vrnejo ustvarjat na Sestrže, če bo za to pokazalo interes tukajšnje društvo, ter ostali, ki jim ni tuje tovrstno delovanje v korist lokalne skupnosti in kraja, v katerem živimo.
Zlatko Žnidar
S čebelicami lani in letos
\z
S čebelarji, naši prijatelji in I simpatizerji čebelarstva, \^Jsmo se sestali v gostilni Marčič na dan samostojnosti, 26. decembra, na našem rednem občnem zboru. Našega srečanja se je udeležila županja dr. Darinka Fakin in spoštovani gostje dr. Lju-ban Cetičič, Ivan, Laura in Marjan Vojk iz Zveze čebelarskih društev Ptuj ter Zoran in Blanka Zidarič iz Maribora.
Po začetnih formalnostih smo ugotovili, da je bilo minulo leto zanimivo in uspešno na področju izobraževanja in strokovnih srečanj. Udeležili smo se šest strokovnih predavanj, dvodnevnega čebelarskega seminarja v Celju, dvodnevnega avtobusnega izleta v Čebelarski inštitut v Libice pri Pragi na Češkem. Enodnevni obisk z avtobusom k obnovljeni plemenilni postaji za matice čiste pasme »Kranjske čebele« v dolino Bavščice pri Kobaridu smo
Redni občni zbor Čebelarskega društva Majšperk, 26. 12. 2004.
popestrili z ogledom muzeja orožja in spominov na krvave boje na Soški fronti. Obenem smo se udeležili in sodelovali na proslavi odprtja več stoletij starega čebelnjaka. Fantje našega moškega zbora so zapeli državno in čebelarsko himno. Župan iz Kobarida je v nagovoru čestital ČD Kobarid za prostovoljno udeležbo pri obnovi čebelnjaka in plemenilne postaje. Naš čebelarski praznik, ta je na rojstni dan Antona Janše, ki se je rodil pred 220 leti, praznujemo čebelarji vsako leto 22. maja, na za čebelarstvo markantnih krajih Slovenije. Lani je bil to Lamšprež pri Mirni na Dolenjskem. Letos bo pa v Ilirski Bistrici. Doslej je na vseh naših praznovanjih sodeloval tudi Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk. S svojimi kulturnimi prispevki naredimo naš kraj Majšperk razpoznaven po vsej Sloveniji.
Najpomembnejša točka dnevnega reda je bilo državno odlikovanje našega člana, največjega slovenskega čebelarja, Janka Pislaka. Odlikovanje je osebno prejel od predsednika Republike Slovenije, dr. Janeza Drnovška Ker istočasno praznuje svoj 70. rojstni dan, smo ga počastili z lepo okrašeno torto. Naša županja, dr. Darinka Fakin, je s kratkim nagovorom čestitala Janku za prejeto odlikovanje in mu v
imenu občine poklonila knjigo o Ptujski Gori. Janko se je * županji zahvalil za pozornost z besedami, da ga na lepo,
romarsko Marijino cerkev vežejo najlepši spomini v življenju: "Tam sem bil krščen. Tam sem prejel prvo sv. obhajilo. Tam sem bil pri sveti birmi. Tam sem prejel zakrament svetega zakona. Tam na pokopališču pri sv. Lenartu počivajo moji dragi starši.«
Naš član, največji slovenski čebelar Janko Pislak, sprejema darilo Občine Majšperk iz rok županje dr. Darinke Fakin.
Naš občni zbor smo zaključili z željo, da bi v zdravju tudi letos uspešno opravili naše načrtovane programe. Predvsem je naša največja želja dokončanje in otvoritev naše nove osnovne šole. Naša pomoč je lahko samo simbolična; propagandna v sodelovanju na razstavi in licitaciji čebeljih produktov.
Lepo pozdravljeni s čebelarskim pozdravom »NAJ MEDI«.
Stanko Vedlin
Pri županji na ponovoletnem srečanju
"X ~Tsakoletnega srečanja, ki ga \ / županja pripravi za vse, ki V oblikujejo in sooblikujejo življenje in delo v občini Majšperk, se je letos udeležilo več kot 100 povabljenih.
Minuli konec tedna je bilo v sejni sobi majšprške občine spet živahno. Županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin je že po tradiciji na ponovoletno srečanje povabila vse, ki oblikujejo in sooblikujejo življenje in delo v naši občini. V petek, 7. 1. 2005, so se ob 12. uri najprej srečali župani sosednjih občin, direktorji podjetij in ustanov s širšega ptujskega območja ter podjetniki, ki delujejo v občini Majšperk. Povabilu na srečanje so se odzvali tudi gostje od drugod po Sloveniji, predvsem tisti, ki že lep čas sodelujejo z občinsko upravo majšprške občine. Namen vsakoletnega srečanja je po besedah županje, dr. Fakinove, predvsem sproščen pogovor, izmenjava informacij in izkušenj ter navezovanje prijateljskih vezi.
Nekaj pred 17. uro pa so se v sejni sobi začeli zbirati svetnice in svetniki občine Majšperk, predsedniki svetov KS Majšperk, ravnatelj OŠ Majšperk in njunih podružnic, predstavniki kmetijsko svetovalne službe, župniki ter predsed-

niki društev. Županja je nazdravila preteklemu izredno uspešnemu letu, ki so ga v občini zaznamovale 3 investicije, in sicer začetek gradnje nove osnovne šole ter podpis pogodbe za izvajanje dveh evropskih projektov, to sta izgradnja čistilne naprave v Majšperku in izgradnja vodovodnega sistema Videm, Žetale in Majšperk. Leto 2005 bo za občino investicijsko zelo zahtevno. Letos bo namreč nova osnovna šola dobila dokončno podobo, tako bodo jeseni učenci in učitelji pričeli s poukom
v novih, modernih prostorih. Veliko pozornosti bo namenjeno tudi ostalim investicijam iz lanskega leta, vzporedno pa bodo tekla vzdrževalna dela dosedanjih investicij.
Čeprav situacija v majšprški občini še zdaleč ni rožnata, pa želja vseh tistih, ki v občini delujejo, ostaja ista: doseči, da bo življenje vsakega posameznika v občini Majšperk vredno človeka.
Pur g zmagovalec Pokala Slovenije
"TV "T~a Kolesarski zvezi Slovenije v Ljubljani je 17.
I januarja potekala zaključna podelitev pri-_L N znanj najuspešnejšim kolesarjem v letu 2004. Tega slavnostnega večera seje udeležil tudi Marko Purg iz Majšperka, sicer kolesar KK Perutnina Ptuj. Prejel je pokal za najboljšega kolesarja svoje kategorije v Sloveniji — zmagovalca Pokala Slovenije.
Za Purgom je zelo uspešna tekmovalna sezona. Naslovu državnega prvaka 2003 je sedaj dodal še naslov zmagovalca v Pokalu. Ubranil je tudi naslov državnega prvaka na dirkališču v Kranju. Sicer pa je Marko minulo sezono nastopil na dvajsetih dirkah po Sloveniji. Hrvaški ter Avstriji in kar 16-krat stal na zmagovalnem odru. Dosegel je 2 zmagi, 7 drugih mest in 5 tretjih mest, kar mu je na koncu prineslo naslov zmagovalca v pokalu. V letošnji sezoni, ta se bo začela 20. marca v Zagrebu, je prestopil v višjo kategorijo tekmovalcev. Tekmoval bo v močnejši konkurenci, od letošnje sezone pa pričakuje čim več odmevnejših rezultatov doma, predvsem pa v tujini.
Marko Purg je v sezoni 2004 ubranil naslov državnega prvaka na dirkališču.
Boštjan Lampret
Uspešna košarkarska sezona ŠD Majšperk
/Varec Je mesec, ko se končuje košarkarska IX/1 sezona v ligi PARKL. Za ekipo ŠD Majšperk -L ▼ _JLje bila letošnja sezona zelo uspešna. Osem zmag in le trije porazi so nam prinesli 2. mesto v skupini in možnost boja za prvaka lige.
Letos še številčnejša rekreativna košarkarska liga postaja vedno bolj popularna na širšem ptujskem območju. Osnovni namen tekmovanja druženja in rekreacije vedno bolj prerašča v pravo tekmovalnost. Zato smo še toliko bolj veseli dobrih rezultatov, s katerimi se letos lahko pohvalimo. Prepričani pa srno, da smo v prihodnje lahko še boljši, zato bi v naše vrste radi privabili še več mladih košarkarjev ter tudi kakšnega sponzorja več. Letos je naš »rumeni« dres nosilo 13 košarkašev.
Zaključek lige, ki je potekal v Cirkovcah, je bil tudi medijsko odmeven. Kako se je odvil zaključek tekmovanja, lahko spremljate na internetu.
Kljub temu, da šele končujemo to sezono, pa že mislimo na novo. Pri tem pa imamo najpogosteje v mislih upanje, da bomo novo sezono pričakali v novi športni dvorani.
Igralci ŠD Majšperk na zadnji tekmi
Planinski kotiček
1 planinsko društvo Majšperk I—'je v februarju opravilo svoj JL občni zbor. Po oceni lanske planinske sezone smo sprejeli program dela in pohodov ter višino članarine za leto 2005.
Planinsko društvo Majšperk se zahvaljuje svojim članom, ki so že poravnali članarino za leto 2005 in obvešča člane in ostale zainteresirane občane, ki bi se želeli včlaniti v društvo, da znaša članarina za leto 2005:
-	za B - člane (odrasli) 4.100,00 SIT,
-	za BI - starejše od 70 let 2.500,00 SIT,
-	za S, Š - srednješolci in študentje in mladi brez zaposlitve do 26. leta 2.60-0,00 SIT,
-	za P, O - predšolski in osnovnošolci 1.000,00 SIT.
V	primeru včlanitve družine se članarina zniža za 20 %.
V	kolikor se včlanjujete prvič, je strošek izdaje nove izkaznice 300,00 SIT, potrebujete pa še fotografijo v velikosti 15 x 20 mm.
Članarino lahko poravnate pri blagajniku Janku Lorberju. Majšperk 62, v večernem času, v času službe pa po dogovoru
na pošti.
Ob plačilu članarine prejmete tudi program pohodov za leto 2005 ter informacijo o ugodnostih, ki jih prinaša članstvo v planskem društvu. Članske ugodnosti, ki jih prinaša plačilo članarine, veljajo za tekoče leto in še v januarju v naslednjem letu. Upravni odbor prosi planince, da poravnajo članarino čim prej oz. najkasneje do konca meseca marca, saj si s tem zagotovijo pravice iz naslova zavarovanja v primeru nezgode v gorah in hkrati olajšajo delo našemu blagajniku.
Upravni odbor PD
Program planinskih pohodov PD Majšperk v letu 2005
MESEC	DAN	NAČRTOVANA TURA	Zaht.	Prevoz	VODNIK
JANUAR	31. jan	Zimski poh. na Boč - v pr. ug. r.	Z	OA	Planinc M.
FEBRUAR	8. feb	Poh. ob kult. prazniku na Don. Goro	Z	OA	Smolej M.
MAREC	5. mar	Pohod po Jurčičevi poti	L	OA	Kešpert F.
	28. mar	Velikonočni pohod Gomila - Stara gora	L		
APRIL	9. ali 10. apr	Paški kozjak	L	OA	Kešpert F.
	29. - 1 .maj	Paklenica	Z	A	Planinc M.
MAJ	7. maj	Pohod po Ormoški poti - 3. del	L	OA	Smolej M.
	21. ali 22. maj	Smrekovec - Sleme	Z	OA	Planinc N.
JUNIJ	25. jun	Kriška gora - Kofce	Z	OA/A	Planinc M.
JULIJ	9. ali 10. jul	Raduha	ZZ	OA/A	Smolej M.
	30. - 31. 7.	Grintavec ali Prisojnik ali Krn	ZZ	A	Planinc M.
AVGUST		Sivka - Bevkov vrh	Z	A	Kešpert F.
SEPTEMBER		Pohod po mejah občine	L	OA	Smolej M.
	10.sep	Dan planincev	L	OA/A	Planinc N.
OKTOBER		Kostanjev piknik na Donački gori		OA	/
		Pohod po Stoperški poti			
DECEMBER	26. dec	Pohod na Donačko goro - v pr. ug. r.	Z	OA	Smolej M.
LEGENDA: ZAHT.= ZAHTEVNOST TURE; L = LAHKA; Z = ZAHTEVNA; ZZ = ZELO ZAHTEVNA; ZIM = ZIMSKA - samo v primeru ugodnih razmer; v. pr. ug. r. = v primeru ugodnih vremenskih razmer; Prevoz = načrtovani način prevoza; A = AVTOBUS; OA = OSEBNI AVTOMOBILI; V = VLAK
Izletniški odsek lahko v primeru neugodnih vremenskih razmer ali zaradi drugih objektivnih okoliščin odpove ali preloži načrtovani izlet. HVALA ZA RAZUMEVANJE IN VABLJENI NA NAŠE IZLETE ! VODNIKI: Miran SMOLEJ, Rajko JURGEC, Marjan PLANINC, Nataša PLANINC, Franc KEŠPERT
Pust nasmejanih ust v Majšperku
TV "Ta pustno soboto je bilo v Majšperku zares veselo, JL N saj je potekala pustna povorka, ki je krajanom popestrila dan in jih za trenutek odvrnila od vsakdanjih skrbi. Povorka je krenila z Brega ob 15. uri v smeri OŠ Majšperk, kjer je bilo v šotoru na šolskem igrišču že vse pripravljeno za pustno rajanje. Sodelovalo je lepo število skupin, ki so predstavljale zanimive pustne like.
Po prihodu v šotor je potekala predstavitev skupin ob prijetni glasbi. Najprej so zaplesali kurenti iz Pobrežja in s tem opravili svoje poslanstvo odganjanja zime. Sledil je pozdravni govor županje, dr. Darinke Fakin. Svoje poslanstvo so opravile še mušnice iz vrtca Majšperk, žabice iz 1. razreda, vesoljčki, vitezi in princeske iz 2. razreda in skupina raznih mask iz 3- razreda. Učenci predmetne stopnje pa so se prelevili v medicinsko osebje, menihe, mafijo, vojake, indijance, pankerje, čarovnice, smrkce,
mušketirje in rušo, katero želimo obuditi in jo razvijati kot krajevno masko. Prijetno razpoloženje pa so še dodatno popestrili pustni liki, ki so jih predstavili krajani Občine Majšperk. Svojo pravo podobo so za trenutek spremenili in
postali romi, žganjekuharji, naftarji, kitajci, mlinarji, peki, vlečna služba in še bi lahko naštevali. Vzdušje je bilo prijetno in rajanje v šotoru se je nadaljevalo.
(nadaljevanje na naslednji strani)
Pred izvedbo pustne povorke pa je bilo potrebno marsikaj postoriti. Organizacijo sta prevzeli OŠ Majšperk in Občina Majšperk, sodelovali pa so še otroci iz vrtca in njihovi starši, vzgojiteljice, učitelji in učenci OŠ Majšperk, številna društva, še posebej PGD Majšperk, ki je skrbelo za varnost v prometu, društvo vinogradnikov, ki je pripravilo degustacijo dobre haloške kapljice, društvo žena, ki je pripravilo slasten prigrizek, društvo upokojencev, ki nas je posladkalo z bonbončki in krajani, ki so pomagali pri postavitvi šotora.
Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali in pomagali, da je pustovanje v Majšperku uspelo, hkrati pa želimo, da bi povorka postala tradicionalna krajevna prireditev.
Vodja povorke: Jože Režek Ravnatelj: Rajko Jnrgec
Romska skupnost Ptujska Gora
S 'Mansivo PGD Ptujska Gora I se je odločilo, da bo sode-Jlovalo na pustni povorki v Majšperku. Pobrskali smo po starih omarah, podstrešju in kleteh, kjer smo našli kar nekaj stvari, primernih za pusta. Oblekli smo se v Rome, pripravili senen voz ter se odpravili na pustovanje.
V soboto ob dvanajsti uri smo sodelovali v šolski povorki po Ptujski Gori. Krajani so nas z navdušenjem opazovali. Ob petnajsti uri pa smo se naložili na voz in se odpeljali v Majšperk na pustno povorko. Zbrali smo se na avtobusni postaji Majšperk - Breg ter krenili proti OŠ Majšperk. Med potjo smo
kupovali hišo ter ponujali različne stvari (ure, spodnje hlače,...).
Prispeli smo v šotor, kjer so se predstavljale šolske pustne skupine. Med odraslimi skupinami smo se predstavili le mi, ■'Romska skupnost Ptujska Gora". V šotoru smo zaplesali z ostalimi skupinami, nato smo se odpravili proti Ptujski Gori. Voz smo postavili v gasilsko garažo, malce pomalicali, popili ter se odločili, da gremo za pustni torek v povorko po Občini Kidričevo.
V torek se nas je zbralo dvajset, zato smo krenili z našim vozom proti Kidričevemu, kjer je bilo zbirališče. Najprej smo se predstavili pred Mercatorjevo trgovino, nato
“Romska skupnost Ptujska Gora"
poslancu DZ Branku Mariniču.
smo se odpeljali skozi Njiverce, Apače v Lovrenc na Dravskem polju. Tudi tam smo se na igrišču predstavili ter se odpeljali proti Cirkovcam. Bilo je zelo hladno, zato smo si na vozu zakurili. Med potjo je bilo mnogo gledalcev, zato smo se večkrat ustavili. Pred šotorom v Cirkovcah smo se še zadnjič predstavili. V šotoru smo bili pogoščeni s hrano in pijačo. Zelo nestrpno smo čakali razglasitev nagrajenih skupin. Osvojili smo drugo mesto in s tem denarno nagrado trideset tisoč tolarjev. Nekaj časa smo se veselili v šotoru, ker pa se je večerilo, smo se hitro odpravili proti domu.
»
Čeprav smo bili premraženi, smo bili navdušeni nad letošnjo maškarado. Uživali smo mi in krajani, saj ljudje potrebujemo druženje. Odločili smo se, da bomo poskrbeli za veselje tudi naslednje leto, v kakšni preobleki, pa naj bo do takrat skrivnost.
PGD Ptujska Gora
Pustovanje na Ptujski Gori
"JV Trt Osnovni šoli Majšperk,
I podružnici Ptujska Gora, JL N .v/>/o ob letošnjem pustovanju pripravili gostijo — poroko.
V ponedeljek, 31. januarja 2005, smo imeli na šoli delovni dan. Skupaj s starši, nekaj dedki in babicami ter člani društev in organizacij smo v različnih skupinah izdelovali rože, plakate in različno dekoracijo, s katero smo okrasili šolo. Potrebni material je prispevalo Turistično društvo Ptujska Gora.
Na pustno soboto smo se predstavili v povorki. Na poroki so se nam kot svatje pridružili starši ter člani društev in organizacij, nekateri so prišli na poroko kot maškare, predstavniki Gasilskega društva Ptujska Gora pa so se predstavili
kot »CIGANI«. Povorka je krenila izpred šole do trga, kjer smo se predstavili in zaplesali, nato smo nadaljevali pot do križišča pri transformatorju, od tam pa do gasilskega doma, kjer smo imeli pustno rajanje.
Prostor v gasilskem domu so pripravile in okrasile članice Rdečega križa, za glasbo je poskrbelo športno društvo, pri pogostitvi so sodelovale članice Društva žena Tisa Ptujska Gora, Društva
upokojencev in Karitas, krajanke pa so spekle okusne bosmane. Za varnost pa so poskrbeli člani Gasilskega društva Ptujska Gora.
Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za pomoč in si želimo uspešno sodelovanje še naprej.
Učiteljice OŠ Majšperk, podr. Ptujska Gora
Občni zbor članov KPD Stoperce
v
A Je januarja smo se člani zbrali na redni letni Veliko je bilo gostovanj ljudskih pevcev in ljudskih pevk ter X delovni konferenci. Pregledali smo delo v pre- dramske skupine. Ljudski pevci so v preteklem letu izdali tudi
Jl-—Oteklem letu in z veseljem ugotovili, da je bil svojo zgoščenko.
plan dela 100 % realiziran.	Društvo s posameznimi sekcijami, ki jih je kar deset, odlično
Tudi v letu 2005 smo si zadali obširen program dela, saj je pred vzgaja tudi mladi kulturni rod.
nami tako imenovano »LETO KULTURE«, v katerem bomo v obe skupini, ki zajemata pravljičarje in plesno pevsko sku-praznovali tudi 70-letnico delovanja KPD v Stopercah.	pino, se je z zanimanjem vključilo veliko otrok.
Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki nekaterih društev v kraju, županja, dr. Darinka Fakin in vodja šole, Milena Širec. Izredno smo bili veseli pohvale županje. Vodja šole, ki je bila letos prvič med nami, pa je bila presenečena nad tako široko kulturno razsežnostjo v kraju. Tudi predsedniki so nam zaželeli obilo uspeha in skupnega sodelovanja, česar si seveda tudi sami želimo.
Naše druženje smo zaključili ob večerji in poskočnih zvokih ansambla.
Torej če si želite kulturni utrip, vabljeni na prireditve, veseli bomo vašega obiska.
Koledar prireditev, novice in še kaj pa vam ponujamo na spletni strani http://users. volja, net/kdstoperce/
Anica Rejec
»KAJ ROD. KAJ KRI? LJUBEZNI NIMAJO!«
Pravda je pekel, mir so nebesa.
"1 "X ramske skupina KPD Sto-9 perce je za letošnje leto
__S pripravila dramsko delo
F. S. Finžgarja VERIGA.
Zgodba se dogaja na vasi, kjer sosedje složno živijo, dokler se gospodarja ne spreta zaradi ničvredne verige. In potem trpijo vsi; ranjen ponos pa nobe-
Spet pridiga!
nemu ne dovoljuje opravičila in sprave. Pravzaprav vsem znana zgodba, še kako primerna za današnji čas, da se zamislimo nad seboj, nad našimi odnosi v družini in med sosedi.
Delo je režirala Anica Rejec. Na odru pa smo svoje vloge odigrali: Kristijan Kunac, Miha Lorber, Marinka Pšeničnik, Lea Kitak, Klementina Golob, Peter Kitak, Marjanca Kamenšek, Aleš Žnidarko in Miran
Gregurac. Za zaveso pa imamo skrito tudi našo šepetalko Mileno Golob. Premierno smo se predstavili na domačem odru 12. januarja in 3. februarja. Načrtujemo pa še gostovanje na Polenšaku in v Skorbi. Morda še kje. Hvala vsem, ki ste si našo predstavo že ali pa si jo še boste ogledali.
KPD Stoperce
11. Pokaži, kaj znaš v Stopercah
V predpustnem času se je v Stopercah odvijala že enajsta tradicionalna prireditev POKAŽI, KAJ ZNAŠ. Zabavno-glasbeni-plesni-dogodek je poznan že daleč naokrog in letošnje leto je bilo prijavljenih veliko več nastopajočih kot prejšnja leta. Torej je res, da dober glas seže v deveto vas. Organizator prireditve KPD Stoperce se je odločil, da prireditev pripravi v dveh delih. Polovica nastopajočih se je predstavila v soboto, 29. januarja, druga polovica pa v nedeljo, 30. januarja 2005. Ustvarjalna sekcija KPD Stoperce je pripravila za vseh 43 nastopajočih točk spominska darila. Prisluhnili smo lahko posameznikom z najrazličnejšimi inštrumenti, ansamblom, humoristom in si ogledali tudi zanimive plesne točke. Nekateri nastopajoči so navdušili bolj, drugi manj. Dogodek je v Dom krajanov Stoperce tudi letos privabil toliko obiskovalcev, saj je bila dvorana v soboto in tudi v nedeljo polna do zadnjega kotička. Prijetno je bilo opazovati zadovoljne
Uresničili smo tudi skrito željo nekoga in dvorane ob koncu na oder še enkrat povabili ansambel Izpod Donačke.
obiskovalce, ki so po 2-urnem progra- ne pozabite na ta dogodek prihodnje mu odhajali nasmejani in zadovoljni, leto.
Upamo, da ste bili med njimi tudi vi in	Klementina Purg
Proslava ob slovenskem kulturnem
prazniku
T	aj je kultura, kakšen je njen
pomen in kako visok poljih jLjožaj zavzema v slovenskem prostoru? To so vprašanja, ki bi sijih morali pogosteje postavljati, pa ne le postavljati, ampak na njih iskati tudi odgovor.
4. februarja je literarna sekcija KPD Stoperce pripravila proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Tokrat nekoliko drugače, saj je bila v celoti posvečena moškim in je nosila naslov MOŠKI POD LUPO. Nenazadnje je bil moški tudi dr. France Prešeren - velik kulturnik.
V uvodnem delu je bila raziskana kultura. Kultura kot beseda, njen pomen, izvor, njen prostor. Kot se tudi spodobi za takšno prireditev, so bili najprej »pod lupo vzeti- trije veliki slovenski kulturniki. Bolje rečeno njihova dela. Ni potrebno veliko ugibati, da gre za pesnika Franceta Prešerna, Simona Gregorčiča in pisatelja Ivana Cankarja. Tudi ljudske pevke KPD Stoperce so v pesmih razkrivale moške, njihove Sarme in navade. Razkritih je bilo tudi deset resnic o moških in za katere bi lahko ženske trdile, da so povsem resnične in da držijo, čeprav se verjetno vsi moški s tem ne bi strinjali.
Lik moškega kot očeta, takšnega, kot bi si ga želela in takšnega, kot v resnici je, nam je predstavila skozi svoje oči in doživljanja osnovnošolka Lea Lampret.
Svoje misli in predstave o moških pa so izrazili tudi otroci OŠ Stoperce s pomočjo pesmic, izštevank in deklamacij. Seveda pa se prireditev ni začela brez slovenske himne, to je na saksafon zaigrala Dolores Frlež.
In če je še ne dolgo od tega bilo bolj »kulturno« pisanje pisem kot pa telefoniranje in pisanje sporočil, je bila sproščeno in v sodelovanju z občinstvom ravno v tem duhu prireditev zaključena. Na odru se je pokazalo nedokončano pismo in ker se je pač že ves čas govorilo le in samo o moških, so tudi zadnjo in glavno besedo pri dokončevanju tega pisma imeli prav oni. Ne da bi pismo prej prebrali, so morali dodati samostalnike, ki so se po vrsti vpisovali na manjkajoče dele in tako je nastalo prijetno, predvsem pa šaljivo pisemce, katerega pa bi bil lahko vsak poslal...kdo ve komu? Dokončano pismo se je glasilo takole:
»Moja najdražja sinička!
Ti si vsak trenutek moja zlata račka.
Nisem te mogel obiskati, ker se mi je pokvarila rožica.
Nato pa se mi je pokvaril še krompirček.
Zato sem v roke vzel lisičko in ti zdaj pišem.
V torek te vabim na sprehod do kobilice, kjer sva se spoznala.
Rad bi ti podaril traktorček.
Vedno tvoj osliček.«
»Le katera ne bi bila vesela takega pisma?«
In če je bilo tokrat govora samo o moških ter smo si jih celo upali pogledati pod lupo, le kdo bo potem na vrsti naslednji? Verjetno na veliko o tem razmišljajo predvsem moški in prav je tako.
Lea Kitak
Koncert ljudskih pevcev KPD Stoperce
~V jnedeljo, 16. januarja 2005, \ / so stoperški ljudski pev-V ci izvedli svoj samostojni ponovoletni Antonov koncert. To je bila prireditev ob letošnjem praznovanju 70-letnice delovanja KPD Stoperce.
Pevci delujejo kot samostojna skupina že 10 let, prej pa so prepevali skupaj s pevkami. Za seboj imajo že obilo uspešnih nastopov v kraju, občini in daleč naokrog. Najraje se spominjamo uspešnega nastopa iz leta 2003, ko so v povezavi z Ognjiščem izvedli koncert v cerkvi Sv. Jožefa v Ljubljani ob svetovni razstavi jaslic. Najuspešnejše pevsko leto zanje je bilo leto 2004. Izvedli so 24 nastopov, od tega velik del na
Celjskem. Na povabilo KS Domžale so odpeli samostojni koncert v cerkvi Sv. Trojice. Tam jih je spremljala citrarka Doroteja Dolšak, s katero tudi veliko sodelujejo.
Leto 2004 so obeležili z izdajo svoje samostojne kasete in zgoščenke.
Lahko se pohvalijo, da so uspešna skupina zaradi prizadevnih članov, ki z ljubeznijo ohranjajo večglasno ljudsko petje. V skupini jih je šest in so raznolika starostna skupina: Slavko Butolen, Roman Ferlež, Alojz Galun, Anton Galun, Milan Galun in Ignac Kidrič. Vodja skupine je ves čas Anton Galun, ki uglašuje njihove glasove in vestno organizira vaje in nastope. Pevci so navdušili poslušalce z zanimivim izbo-
rom odpetih pesmi. Koncert so popestrili gostje: citrarka Doroteja Dolšak, pater Janez Ferlež s pevkama, temperamentne ljudske pevke iz Rogatca in skupina Brundarji iz Rogatca. Ti igrajo na zanimiva ljudska glasbila.
Pevska kultura v Stopercah je s tem koncertom stopila na višjo stopničko sprejemanja te kulturne dediščine. Pevci so odlično predstavili svoje pevsko poslanstvo, zato je prav, da jim želimo še mnogo uspešnih nastopov.
V imenu ljudskih pevcev KPD Stoperce Vera Planinc
Člani krajevne organizacija rdečega križa Stoperce so obiskali starejše, bolne
in onemogle
A li smo se kdaj vprašali ali vsaj pomislili na j \ to, koliko ljudi je ob praznikih samih, samih V svojimi križi in težavami, samih s svojo starostjo in boleznijo? Takih primerov ni potrebno iskati po svetu. Če se ozremo malo naokrog, lahko opazimo ljudi povsod, čisto blizu nas so. Pa vendar jih tolikokrat kljub njihovi bližini ne opazimo.
KORK Stoperce je tudi v minulih božičnih praznikih izvedla svoj projekt in tako v sodelovanju z učenci OŠ Stoperce obiskala starejše, bolne in onemogle krajane. Namen tega projekta je povezati starejše in mlajše, obojim izkazati pripadnost kraju in jim popestriti praznične dneve. Potrebno je poudariti, da imajo mnogi starejši krajani srečo, da živijo skupaj s svojimi domačimi in da vendarle niso vsi osamljeni. Kljub temu pa so bili vsi našega obiska zelo veseli, celo čakali so na nas.
Obiske je opravil upravni odbor. Vsak posameznik je dobil skupinico 3-4 učencev, s katerimi je nato odšel v zaselek, v katerem sicer ne živi.
KORK je pripravila vsem enaka, čisto skromna, simbolična darila, učenci pa so za vsakega izdelali voščilnico z dobrimi željami in spominek. Za učence je to posebno doživetje. Že sama pot, ki je delno opravljena z avtom, delno pa prehojena peš, je nekaj posebnega. Med njo ne manjka niti pogovora niti igric. Zelo zanimivo jim je bilo spoznavati starejše ljudi, ki jih še nikoli niso videli ali srečali. Tudi v pogovor z njimi se hitro sprostijo in poskušajo na čim bolj razumljiv način razložiti, čigavi so, kdo so njihovi starši, stari starši, kje so doma,... Nenazadnje pa je to tudi priložnost, da ni potrebno prisostvovati pouku. Prav tako je to tudi posebno doživetje za
starejše krajane (kar je tudi glavni namen), katerim otroci prinesejo svežino, še posebej pa radi z njimi klepetajo. Nekateri so obisk že prav pričakovali in se na njega tudi »pripravili«, saj so imeli za otroke pripravljene sladkarije.
KORK pa je v največje zadovoljstvo nekoga razveseliti na čisto preprost in skromen način s tem, ko si vzameš za nekoga trenutek časa ter povežeš različne rodove oz. med njimi gradijo vez. Ob tej priložnosti bi se radi tudi zahvalili OŠ za sodelovanje in vsem starejšim, bolnim in onemoglim krajanom za lep, tope! in prijazen sprejem na domu. To nam daje moči in nas obvezuje za tako delo tudi v prihodnje.
Predsednica KORK Stoperce: Angela KITA K
PREDSTAVLJAMO VAM....
MARJAN EBERL: »To je moje veselje in
to pač delam.«
"Tl /T ladostne sanje skoraj I \ j I vsakega fanta so pred leti JL V JLbile imeti dober motor, s katerim bi se lahko malo pokazal pred drugimi, pa tudi za dekleta so bili fantje z motorji bolj zanimivi. In mladostna želja po dobrem motorju se je pri Marjanu Eberlu sprevrgla v zelo zanimiv konjiček. Pred petimi leti se je namreč odločil, da bo začel sestavljati zgodovino mopedov na naših tleh z zbiranjem starih mopedov, pri katerih se kot mehanik potrudi, da jim znova vdahne dušo in se z njimi zapelje po haloških hribih in tudi na kakšno dirko.
Se nam lahko na kratko predstaviš?
Sem Marjan Eberl, rojen 12. 10. 1965 v Ptuju. Živim v Lešju 32a v Občini Majšperk. Sem poročen in oče dveh hčera: Anuse, ki je stara 16 let, in Nastje, ki je stara 10 let. Stanujem v svoji hiši na domačiji mojih staršev. Zaposlen sem v podjetju Petovia avto Ptuj d.d. v trgovini z rezervnimi deli za kamione.
V prostem času se ukvarjaš z zelo zanimivim hobijem. Ali nam ga lahko predstaviš?
Začelo se je leta 1999. Zaželel sem si motorno kolo in ker se nisem čutil sposobnega za kaj novega, hitrega, sem v zelo slabem stanju od sodelavca kupil
motor NSU PRETIŠ, letnik 1968. To je bil moj prvi motor oldtimer. Tega sem približno v osmih mesecih restavriral. Pri tem mi je malo pomagal kolega Slavko Pislak, ki mi je svetoval pri restavriranju. Rezervne dele sem nabavil na nekem sejmu v Nemčiji, ostalo pa sem razstavil, očistil in ponovno sestavil. Marsikdo se je čudil, da sem si za prvo restavracijo izbral tako zahteven model. Sem se s tem enostavno »zastrupil«.
Kaj sestavlja tvojo zbirko?
V garaži imam trenutno 20 vozil, ki temeljijo večinoma na motorjih in mopedih Tomos. Teh je sedaj 16, dva sta s Puhovim motorjem, eden je nemški motor Rabeneick, ki je edini registri-
Marjan je uspel za motorje in mopede navdušiti tudi ženo Štefko
ran v Sloveniji. Imam tudi en moped z BMW-jevim motorjem, letnik 1952. V glavnem sem ljubitelj Tomosovih motorjev in v glavnem izpolnjujem to zbirko. V tej zbirki je eden prvih mopedov, ki je bil v Tomosu izdelan leta 1956. S tem mopedom sem se tudi peljal lansko leto, ko so me povabili iz Tomosa, ker so praznovali 50 let. Ta moped je bil na srečanju najstarejši, saj Tomos nima svoje zbirke. Zraven tega Tomosa pa imam še dvobrzince, tribrzince in štiri-brzince, katerim po domače rečemo kar haloški mopedi. V moji zbirki pa so tudi petbrzinci, katere smo mi imenovali elektroniki in so bili pred 25-timi leti sanje vsakega fanta, tudi moje. Sedaj pa sem lastnik kar dveh. Še vedno mrzlično iščem motorje, ki so bili izdelani še pred drugo svetovno vojno.
Kdo ti pri iskanju pomaga?
To so samo prijatelji, poznanstva. Imam nekaj prijateljev v Srbiji, ki sem jih že aktiviral, da se angažirajo za to. V Sloveniji je s tem bolj slabo. V Srbiji mi je uspelo najti BMW- jev motor, letnik 1952, R25 in DKW-jev motor, letnik 1935. Ta je še v Srbiji in je že pripravljen za transport.
Ta konjiček je prav gotovo tudi zelo drag. Ti pri tem kdo pomaga?
Finančno mi nihče ne pomaga, kolegov in prijateljev, ki so mi stare mopede podarili. Včasih je pa tudi tako, da iz petih, šestih mopedov lahko sestaviš dva ali pa moraš kupiti en moped, da lahko dobiš blatnik. Pri nas težko dobiš kakšen rezervni del. V glavnem hodim iskat rezervne dele sam po raznih sejmih v Italijo, Avstrijo, Nemčijo. Skratka, to ni poceni, pač po svojih finančnih možnostih kupiš, kar lahko.
Si član kluba, ki se s tem ukvarja. Vidini, da imaš kar nekaj priznanj, pohval,...
Že peto leto sem član AVTOMOTO KLUBA KLASIK v Slovenski Bistrici. Priznanja so z raznih srečanj, tekmovanj, dirk, katerih se tudi udeležujem s Tomosovimi 50-kubičnimi dirkalniki. Imam dva Tomosova dirkalnika. Enega vozim jaz, drugega pa moj kolega. Na eni dirki mi je v lanskem letu tudi uspelo zmagati. Imam pa tudi priznanje, ki smo ga dobili vsi iz Slovenije, ki smo pripeljali stare mopede na razstavo ob 50. obletnici Tomosa. Veliko mi pomeni, da tovarna vsaj moralno vzpodbuja zbiratelje, da dediščino mopedov na slovenskih tleh ohranjajo.
Zbiratelji oldtimerjev se tudi srečujete. Kako to srečanje izgleda? Vsak klub ima svoje letno srečanje. Povabijo se tudi člani drugih klubov in
potem se gre na pot do 20, 30 ali 40 kilometrov daleč. Na tem srečanju se lahko vidijo tudi druga vozila in vsak lahko pokaže, kaj ima. Včasih imam težave pri odločanju, s katerim mopedom naj na to srečanje grem.
Kako pa žena gleda na tvoje udejstvovanje na tem področju? Te kdo od domačih pri tem vzpodbuja j
Zadnje leto sem ženo uspel pripraviti, da se je tudi ona včlanila v klub. Sedaj se tudi ona vozi zraven mene z mopedom oldtimerjem. Vrsto let je bila nasprotnik vsega tega. Časi se pač spreminjajo. Žena se je sprijaznila s tem, da sem rad v svoji garaži z mopedi. Pravi, da je to še vedno bolje, kot pa da bi zahajal v gostilno.
Ali so bili že kakšni povpraševalci po teh mopedih, da bi jih odkupili?
Na srečanjih bi lahko zamenjal motor Rabeneick, ki je edini v Sloveniji, za novega Suzukija, pa mi to ni zanimivo. Zaenkrat moj cilj ni prodaja. Vloženega dela ne dobiš nikoli plačanega, ob vsem tem pa je tudi veliko ostalih stroškov.
Ali se lahko kdo, ki se tudi s tem ukvarja, obrne nate?
Vsakemu rad pomagam. Restavriram le zase. Z nasveti pa sem pripravljen pomagati vsakomur.
Ali nameravaš svojo zbirko kdaj predstaviti tudi širši javnosti?
Če koga kaj zanima, je dobrodošel pri meni doma. Drugače pa razstavljam včasih v našem podjetju v Petovia avto v Ptuju, kadar me zaprosijo, če imajo kakšne predstavitve motorjev in skuterjev. Predvsem pa je problem transport takega vozila, ki je restavrirano in se pri
prevozu lahko poškoduje.
In kakšni so načrti za prihodnost?
Najprej prav gotovo prostor, da bi te mopede lahko kam zložil, saj jih imam sedaj v lastni garaži, avtomobile pa imam seveda zunaj. Tako bi lahko bili mopedi na ogled. Meni je v veliko veselje, da drugi to vidijo. Ni moj interes, da bi to skrival, čeprav sta to moje šestletno delo in trud. Želim si zanimive modele zbirati še naprej. Deset jih imam trenutno pripravljenih za restavriranje. Svojo zbirko razširjam približno za 3 do 4 vozila na leto. Kako daleč bo šlo, ne vem. Enkrat se bo gotovo ustavilo.
In kaj bi povedal našim bralcem? Apeliram na vse, da starih mopedov ne mečejo brezbrižno stran. Če njim ni v interesu, da ga imajo, naj ga nekomu, ki ima s tem veselje, podarijo in naj se ta dediščina ohranja. Sam pred 25-timi leti nisem razmišljal o tem in sedaj bi 90 % tistih delov, ki sem jih takrat zavrgel, potreboval.
Marjan, za tvoj pogovor se ti najlepše zahvaljujem. Pri tvojem delu ti želim, da bi našel še veliko starih mopedov in motorjev, jih uredil in jim znova vdahnil življenje. Pri delu naj te spremlja še veliko veselja, saj bo le tako tudi tvoja zbirka vedno bogatejša. In kdo ve. Morda bo čez nekaj let Občina Majšperk znana tudi po največjem zbiratelju mopedov in motorjev in takrat boš gotovo dobil tudi svoj prostor, kjer boš svojo zbirko lahko predstavil širši javnosti.
Intervju zapisal: Dragan Lorber
Pot do Abrahamčha
\z	___
s—>e kdo potrebuje pomoč, I nasvet, lepo besedo ali pri-jateljski stisk roke — da, vse to dobiš pri njej, naši Mileni.
Rodila se je 5. januarja leta 1955 v Župečji vasi pri Lovrencu na Dravskem polju. Zafošnikovi družini so se rodili štirje otroci, trije bratje in sestrica Milena. Kljub obilici težkega dela so se imeli radi in kar prehitro so minevala leta pri maminem ognjišču. Milena je bila krhka deklica, vendar se ni ustrašila težkega dela. Pri hiši so imeli tri do štiri konje, kajti takrat so orali še s konji in ona je bila tista, ki je to delo opravljala. Tudi molznih strojev še ni bilo, vendar je z njeno pomočjo mleko prispelo v zbiralnico. Kako, bi se človek vprašal - odgovor - zaradi tega ker je bila izredno pridna in hotela je pomagati staršem. Tudi šola ni smela trpeti, zaradi tega je bilo pač potrebno posedeti malo v noč. Bile so tudi nedelje, prazniki in takrat je Milena osedlala svojega konjička in se podala čez drn in strn. Da, tudi jahati je znala in živali so bile njeni ljubljenci. Tudi takrat, ko ni bilo vse posuto z rožicami, je pri njih iskala tolažbo in uteho. Kdo ne bi imel rad takšnega dekliča? Njene nežne roke so jih z ljubeznijo nakrmile, po težkem delu pa jih je pobožala in občutile so vso njeno ljubezen. Leta so tekla in poleg dela na kmetiji je Milena opravljala še službo »poštarja«. Naj si je bil lep sončen dan, sneg ali dež, je sedla
na moped in raznosila pošto. Verjemite, ljudje so jo imeli radi in nihče ni drugače rekel kot - naša Milena. Da, takšna je bila in takšna je ostala.
Pa pravijo, sorodni duši se iščeta in nazadnje tudi najdeta. Tako je tudi Milena odkrila svojo ljubezen Vlada... Ponovno se je začela dolga pot, vendar ni bilo tako težko, saj je prevladovala sloga in ljubezen. Zgradila sta si topel dom, v katerem vzgajata svoji krasni hčeri. Elvira je že zaposlena, vendar ji ni težko pomagati pri vsakdanjem delu, pa naj je to hlev ali kuhinja. Silva si je začrtala drugačno pot. Podala se je v Ljubljano, kjer študira na Filozofski fakulteti, končuje tretji letnik. Tudi ona se vrača vsak konec tedna, samo da lahko pomaga pri delu in da so skupaj. Zares, krasna družina. Trdo je bilo treba delati, da je zraslo veliko gospodarsko poslopje, da so se napolnili hlevi. Kadar je šlo bolj na tesno je Vlado vzel v roke »kelo in fandl« ter odšel tudi po zidarskih poslih. Mnogim prijateljem je pomagal sezidati hiše, pa ne za velike denarce, ne, on ne zna računati, vedno reče »no, nekaj malega mi daj, pa bo«.
Tudi vesele družbe ni, na kateri ne bi bila zaželjena. Rojstni dnevi, obletnice, veselice, vsepovsod sta dobrodošla s svojo dobro voljo.
In tako smo se tudi, da proslavimo njenega »ABRAHAMA«, zbrali na Turistični kmetiji Golob velika in vesela družba. Mize so se šibile pod dobrotami Nade in
Ivana. Muzikanta sta neutrudno vabila na plesišče. Lepa slovenska pesem je polnila prostore. Da, kaj ji naj človek, prijatelj zaželi - zdravje, srečo v družini in ljubezen dobrega in razumevajočega moža. Želela bi, da se ti vsa tista ljubezen, dobrota, ki si jo vseskozi razdajala drugim, vrača še veliko, veliko let. Naj ti zdravje stoji ob strani, kajti tvoji te potrebujejo. Malo boš morala »izpreči« in si oddahniti. Tudi mama, ki je dopolnila 79 let in je še vedno čila in zdrava, tiho upa, da nas boš vsaj malo ubogala. Veš, tudi ljubezen in sreča sta zgrajeni na delu, zato ju užij. Edini smisel ovire je v tem, da jo premagamo!
Vse lepo še enkrat!
Mira Trifunac
SLS.
Slovenska ljudska stranka
Spoštovane občanke in občani Občine Majšperk! Ob največjem krščanskem prazniku - veliki noči vam želimo čim več radosti in veselih trenutkov ob srečevanju s sorodniki in prijatelji.
Cvetko Pepelnik predsednik OO SLS Majšperk
strankamladihslovenije
sms
www.sfms.si
Velikonočni čas naj vas spomni na največji dar, ki vam je bil dan — življenje samo.
Prinese naj vam srečo, ljubezen, veselje in mir v srcu.
Vesele velikonočne praznike in veliko pisanih pirhov.
Dragan Lorber, predsednik LO SMS Majšperk
Ukrepi kmetijske politike v letu 2005
"X 'Turadnem listu \ j Republike Slove-V nije je bila 4. 2. 2005 objavljena Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004 — 2006 za leto 2005 ter uredbe o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso, neposrednih podporah za ovce in koze, neposrednih plačilih za pridelovalce določenih poljščin, o mlečni premiji in dodatnem plačilu za mleko.
Upravičenci do pomoči za ukrepe kmetijske politike so kmetijska gospodarstva na območju Republike Slovenije. Zahtevke vlaga nosilec kmetijskega gospodarstva, ki lahko vloži zbirno vlogo le za eno kmetijsko gospodarstvo.
Želite spremeniti nosilca kmetijskega gospodarstva v letu 2005?
V tem primeru morate to urediti pred oddajo zbirne vloge ali najkasneje do 15. maja 2005 na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na Registru kmetijskih gospodarstev.
Do kdaj lahko vlagate vloge za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike — subvencije?
Nosilci kmetijskih gospodarstev, vključno z nosilci planin in skupnih pašnikov, ki bodo v letu 2005 uveljavljali kakršenkoli ukrep kmetijske politike, morajo od 1. aprila 2005 do 15. maja 2005 na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja posredovati izpolnjene osnovne podatke o kmetijskem gospodarstvu: obrazec A, B in C. Poleg teh obrazcev je novost v letošnjem letu tudi oddaja obrazca BI (oddaja/nabava živinskih gnojil za leto 2005). Obvezna je tudi priloga izris prijavljenih kmetijskih zemljišč z označitvijo enot dejanske rabe ter poljščin in navedbo vrst kmetijskih rastlin. Zbirno
vlogo za leto 2005 sestavljajo razen osnovnih obrazcev in izrisa prijavljenih kmetijskih zemljišč še sledeči zahtevki, ki se vlagajo na predpisanih obrazcih:
-	zahtevek za pomoči na površino za leto 2005 na obrazcu D,
-	zahtevek za premijo za krave dojilje in dodatno nacionalno premijo za leto 2005,
-	zahtevek za ekstenzifikacij-sko premijo na obrazcu A,
-	zahtevek za ekstenzifikacij-sko plačilo za krave molznice 005,
-	zahtevek za mlečno premijo in dodatno plačilo za mleko na obrazcu A,
-	zahtevek za ukrepe SKOP na obrazcu D
-	zahtevek za izravnalna plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost na obrazcu D.
Novost letošnjega leta je elektronski vnos vlog, ki bo potekal na Kmetijski svetovalni službi na Izpostavah KGZS.
Kako do neposrednih plačil za goveje, telečje meso, za krave dojilje in ovce ter koze?
Uredba o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso določa podrobna pravila za dodeljevanje posebnih premij, premij za krave dojilje in individualni pravic, ekstenzi-fikacijskega plačila, klavnih premij in dodatnih plačil. Posebna premija se dodeli ob zakolu živali ali ob odpremi v drugo državo članico ali ob izvozu v tretjo državo žive teže. Zahtevki za posebno premijo, klavno premijo in dodatno plačilo se vlagajo za obdobje od 1. januarja do 30. aprila 2005 v roku od 15. maja do 31. maja 2005. Zahtevke za premijo za krave dojilje in dodatno premij o upravičenci vlagajo od 1. aprila do 15. maja 2005. Obvezna reja živali, za
katere uveljavljate premije, je 6 mesecev. Novost v letu 2005 je zgornja meja individualnih premijskih pravic, ki jih upravičenec prejme na podlagi odločbe Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Število individualnih pravic je enako številu odobrenih premij za leto 2004, znižano za nacionalno rezervo v višini 2%. Vsak upravičenec mora dodeljeno individualno število pravic vsako leto izkoristiti v 90%. Izjema so upravičenci z do 7 pravicami. Neizkoriščene pravice gredo v nacionalno rezervo in so na voljo mladim, novim in ostalim kmetom. Pravice iz nacionalne rezerve lahko upravičenec dobi na podlagi zahtevka za najmanj 3 in največ 20 pravic. Zahtevki za dodelitev pravic iz nacionalne rezerve se vlagajo od 1. aprila do 15. maja 2005. Pravice lahko upravičenci prenesejo trajno ali jih dajo v zakup skupaj s kmetijskim gospodarstvom od 2. oktobra 2005 do 31. marca 2006.
Uredba o neposrednih podporah za ovce in koze določa pravila za dodeljevanje premij, dodatnih premij in dodatnih plačil za ovce in koze. Zahtevek je možno vlagati za najmanj 10 živali in največ takšno število živali, kot mu je dodeljena individualna zgornja meja premijskih pravic za ovco oziroma kozo. Število premijskih pravic je enako številu odobrenih premij za ovce in koze v letu 2004, znižano za nacionalno rezervo. Upravičenci morajo vsako leto v času 100-dnev-nega obdobja obvezne reje (od 1. maja do 8. avgusta) izkoristiti vsaj 90 % dodeljenih pravic. Upravičenci do dodatnih premij in dodatnega plačila so kmetijska gospodarstva, ki ležijo v območjih z omejenimi dejavniki ali imajo najmanj 50% površin v teh območjih. Višina premij je enaka kot v letu 2004, preračunana na veljavni tečaj
EURA. Zahtevek za premijo za ovce in koze, dodatno premijo in dodatno plačilo za leto 2005 ni sestavni del zbirne vloge, lahko pa se ga odda skupaj z vlogo. Rok za oddajo zahtevka je 30. april 2005.
Kateri ukrepi se bodo izvajali v letu 2005 v okviru PHARE programa?
V	okviru Programa razvoja podeželja se bodo v letu 2005 izvajali naslednji ukrepi:
-	izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost,
-	kmetijsko okoljski ukrepi (SKOP),
-	zgodnje upokojevanje,
-	podpora izvajanju EU standardov.
Do izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost so upravičena kmetijska gospodarstva, katerih kmetijska zemljišča so vključena v seznam območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost in obsega površina kmetijskih zemljišč v območjih OMD najmanj 1 ha. Upravičenec, ki uveljavlja plačila, se obveže, da bo opravljal svojo kmetijsko dejavnost na območju OMD še najmanj pet let od prejema izravnalnega plačila za ta namen, prav tako se obveže, da bo kmetijska zemljišča obdeloval kot dober gospodar in upošteval načela dobre kmetijske prakse.
V	okviru Slovensko kmetijskega okoljskega programa se v letu 2005 izvaja 21 ukrepov. Kmetijsko gospodarstvo, ki uveljavlja plačila za ukrepe SKOP, mora izvajati načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju, dobre kmetijske prakse varstva rastlin, načela dobrega gospodarja in dobrobit živali. Minimalna velikost enote rabe za en ukrep je 0,1 ha, minimalna velikost kmetijskega zemljišča na kmetijskem gospodarstvu za en ukrep je 0,3 ha.
Kmetijska gospodarstva, ki bodo uveljavljala plačila za ukrep Košnja strmih travnikov morajo imeti opravljeno meritev nagiba travnikov in dokumentacijo hraniti na kmetijskem gospodarstvu. Tako kot v letu 2004 se bo tudi v letu 2005 izvajal ukrep Zgodnje upokojevanje. Novosti pri izvajanju tega ukrepa v letu 2005 so, da je prenosnik vsaj zadnjih pet let pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet in je ves ta čas kmetoval in redno plačeval prispevke. Ukrep lahko uveljavlja tudi prenos-
nik, ki zaradi ekonomskih razlogov ni bil zavarovan: kot kmet ali član kmečke družine, pri čemer katastrski dohodek v tem obdobju ni presegel 260.000 SIT letno in prenosnik, ki ni v celoti izpolnjeval pogojev za upokojitev po nacionalni shemi, in ga je ZPIZ zaradi delnega izpolnjevanja pogojev za upokojitev po nacionalni shemi upokojevanja obvestil o prekinitvi obveznosti plačevanja prispevkov. Ostali pogoji so enaki kot v letu 2004. Zahtevki se vlagajo do 31. 12. 2005.
Vlaganje zahtevkov za izvajanje EU standardov na kmetijskih gospodarstvih v letu 2005 je podobno kot v letu 2004. Kmetijsko gospodarstvo lahko vlaga zahtevke za izvajanje standardov nitratna direktiva, zdravstveno varstvo rastlin ter varnost in zdravje pri delu. Zahtevki za izvajanje standardov s prilogami, ki so obvezne za posamezni standard, se vlagajo od 1. aprila do 15. maja 2005. Prav tako je v letošnjem letu možnost uveljavljanja plačil za prilagajanje standardu nitratna direktiva. Zahtevke
za uveljavljanje standardnih investicijskih stroškov lahko vlagate najkasneje do 1. avgusta 2005.
Podrobnejše informacije o posameznih pogojih in ukrepih bodo predstavljene na predstavitvah ukrepov kmetijske politike, ki jih bodo pripravili vaši kmetijski svetovalci ter v tedniku Kmečki glas in glasilu KGZS Zelena dežela.
Pripravil: Roman Ferlež, dipl. inž. zoot.
VINSKE TURISTIČNE CESTE - s povezovanjem do privlačnejše ponudbe in novih možnosti zaposlovanja
rojekt Vinske tnri-V-ž stične ceste Slo-JL venije je v drugi polovici 90-ih let vinorodnemu podeželju dal nov zagon in možnosti za celovit razvoj. V tem času so vinske turistične ceste doživele vzpone in padce, tako v smislu organiziranosti kot tudi razvojnih spodbud in aktivnosti.
Da bi presegli okvire posamezne vinske ceste in poiskali rešitve za skupne probleme, smo v Lokalnem pospeševalnem centru Haloze prevzeli pobudo in skupaj s partnerjema - Zavodom RS za zaposlovanje, enoti Ptuj in Celje, zasnovali projekt »Iskanje zaposlitvenih možnosti na podeželju«. Projekt je finančno podprla Evropska unija v okviru donacijske sheme PPF II.
Namen projekta je:
-	okrepiti partnerstvo med vinskimi turističnimi cestami v Podravski in delno v Posavski vinorodni deželi za izkoriščanje priložnosti na področju spodbujanja podjetništva na podeželju,
-	vzpostavitev vinogradni-
škega centra za območje VTC v Pomurju, Podravju, Savinjski in delno v Posavski regiji
- preveritev lokalnih zaposlitvenih potencialov in potreb po znanjih.
Projekt vključuje 12 vinsko turističnih cest: Bizeljsko-sre-miško, Šmarsko-virštanjsko, Haloze, Goričko, Srednje slovenjegoriško, Ormoško, Jeruzalemsko, Radgonsko-kapelsko, Podpohorsko, Mariborsko, Gornje slovenjegoriško in Lendavsko. Na vsaki vinski cesti smo izbrali kontaktno osebo, ki koordinira aktivnosti na posamezni vinski cesti. Za Vinsko turistično cesto Haloze je koordinator Jernej GOLC, ki je dosegljiv na telefon 795 32 00 ali na pošti jernej.golc@-halo.si.
V okviru projekta bomo izdelali tudi analizo zaposlitvenih priložnosti in analizo potreb po znanju, s katerima želimo ugotoviti dejanske potrebe obstoječih in potencialnih novih ponudnikov na VTC. Analizi bo izvedlo podjetje Nov’na razvoj d.o.o. s Koroške, ki je bilo izbrano na podlagi posebnega razpisa.
Zaposlitvene priložnosti na vinskih turističnih cestah so seveda tesno povezano z razvojem tržno zanimive ponudbe. Zato je analiza v prvi vrsti usmerjena v prepoznavanje obstoječega stanja ponudbe, ciljnih skupin turistov, načrtov razvoja posameznikov in aktivnosti organizacij, ki na območjih VTC ustvarjajo podporno okolje. Poseben poudarek je namenjen prepoznavanju tržnih niš in pa tistih aktivnosti, za katere so posamezni ponudniki oz. okolja v smislu kapacitet premajhna, s povezovanjem pa so izvedljive.
V analizo je preko anketiranja vključenih preko tisoč obstoječih in potencialnih ponudnikov na vinskih turističnih cestah ter številne podporne organizacije, ki v posameznih okoljih delujejo. Odziv ponudnikov je zelo dober, saj se po pošti vrača precejšnje število vprašalnikov.
Anketo ste tako dobili tudi številni izmed vas. V kolikor to še niste storili, vas vabimo, da jo izpolnite. Če je nimate, pa bi želeli anketo izpolniti, vam jo še vedno lahko pošljemo.
Da bi zagotovili reprezentativno število povratnih informacij, pa tečejo tudi osebni obiski pri ponudnikih in pa srečanja oz. delavnice.
Prvo v seriji srečanj z naslovom »Vinska turistična cesta
-	ponudba vina in...?« je bilo za našo vinsko cesto 5. marca 2005 na Vidmu pri Ptuju, sledila oz. še sledijo pa srečanja v Ivanovcih na Goričkem, v Brežicah, Mariboru, Zg. Kungoti, Gornji Radgoni in na Ptuju.
Odziv na delavnicah je dober. Tako obstoječi ponudniki kot tudi potencialni ponudniki se vključujejo v razpravo in podajajo svoje poglede na njihov lastni razvoj in razvoj celotne vinsko turistične ceste.
Turizem je skupinski šport. Pot do boljše ponudbe in posledično tudi do novih delovnih mest pa je v povezovanju. Sicer dostikrat izgovorjena pa premalo udejanjena beseda. Zaradi skupnega interesa in koristi, ki se na tem področju kažejo v:
-	skupnem razvoju in trženju programov in produktov
-	razvoju podpornih storitev
(sprejemanje rezervacij, priprava ponudb, informiranje, turistično vodenje, načrtna in jasno usmerjena
promocija,...)
- pridobivanju poslovnih in strokovnih znanj ter konkretne pomoči posamezni-
kom pri izvajanju podjetniške dejavnosti.
Poudariti velja, da je projekt namenjen širšemu povezovanju med vinskimi cestami in kreiranju in pripravljanju skupnih kandidatur na različne razpise. Tako smo januarja 2005 že oddali eno skupno vlogo na razpis Phare-vseživ-ljenjsko učenje. Na rezultate še čakamo.
Na koncu naj to priložnost izkoristimo še za povabilo v Cirkulane, 19. aprila 2005. Od 10. ure naprej bodo na konferenci predstavljeni rezultati projekta in konkretne aktivnosti za nadaljnje skupno delo vinskih turističnih cest
v Podravski in Posavski vinorodni deželi. Na konferenci se bodo predstavili tudi posamezni ponudniki iz vsake vinske ceste. V goste pa pričakujemo tudi predstavnike Turistične zveze Slovenije, različni institucij, posameznih ministrstev in Vlade RS.
Sonja Golc, vodja projekta, LPC Haloze
Julija Marošek, Nov’na razvoj
1 ' ——
Dejavnosti med zimskimi počitnicami
V času zimskih počitnic smo tudi na naši šoli organizirali počitniške dejavnosti za otroke. Zima nas je tokrat kar bogato obdarila s snegom in večina otrok se je naužila snežnih aktivnosti. Kljub temu pa so nekateri naši učenci našli čas in potešili željo, da nekaj uric prostega časa preživijo v šoli tudi med počitnicami in se razvedrijo ob raznovrstnih igrah, ki smo jih organizirali.
Učiteljica Jelka Rakovec
V	sredo smo šli v šolo. V šoli nas je čakala učiteljica Jadranka. Igrali smo se zanimive igrice: detektiv, »zlato rinčko talam«, gnilo jajce,...
Igrali smo se tudi igrico Človek ne jezi se in igre s kartami. Preden smo šli domov, smo še igrali igrice na računalniku.
V	šoli je bilo lepo in veseli smo šli domov.
DRUŽABNE IGRE
Mateja Gorišek, 2. a / 9
ŠPORTNE IGRE MED ZIMSKIMI POČITNICAMI
V torek med zimskimi počitnicami smo se zbrali v šoli nekateri učenci, tudi nekaj mojih sošolcev. Skupaj z našo učiteljico smo odšli v telovadnico. Najprej smo se igrali dve igri, to sta bili sneženi mož in lovec, pri katerih smo se ogreli. Potem smo delali vaje na klopeh in lestvinah. Ko smo te vaje naredili, smo skakali s kolebnico, si podajali žoge, igrali badmiton in na koncu smo igrali med dvema ognjema. Ko smo končali, nam je bilo zelo toplo. Poslovili smo se od učiteljice in odšli domov na sneg. Ta dan je bil zelo lep!
Matic Rakovec, 2. a
Me zimskimi počitnicami smo v sredo imeli družabne igre. V šolo smo prišli ob 9. uri. Tam nas je pričakala učiteljica Jadranka Frlež. Igrali smo se Človek ne jezi se, računalniške igrice ter se šli še druge igre. Domov smo odšli ob 11. uri.
Tudi v četrtek smo se zjutraj zbrali pred šolo. Odšli smo v računalniško učilnico in si sami prižgali računalnike. Učitelj za računalništvo, Damjan Šimenko, nam je pomagal pri igrah. Poslušali smo tudi glasbo.
S sošolci sem se imela med počitnicami v šoli zelo lepo.
DRUŽABNE IN RAČUNALNIŠKE IGRE MED POČITNICAMI
Občani nad 90 let so še vedno dobre volje
"V ~tletu 2003 smo imeli deset občanov, ki so \ / dopolnili 90 iti več let, v lanskem letu — ob V božiču — pa dvanajst. Večina jih živi pri svojcih v naši občini, nekateri pa živijo tudi drugje. Županja se je odločila, da jih skupaj z občinsko upravo ob koncu leta obišče ter jim posveti nekaj časa. Najprej srno jih poklicali, nato pa še obiskali.
Roza Adam se je rodila 18. avgusta 1912. Danes stanuje v Grdini 23, kjer zanjo skrbi hčerka z družino. Kljub obilici dela, ki ga je imela, je vedno našla čas za pet otrok, skrbela pa je tudi za sestrinega. Danes so ji v veliko veselje in ponos njeni vnuki.
Franc Muršak se je rodil 15. februarja 1911. Danes stanuje v Slapah 17. Zanj skrbi vnuk z družino. Skupaj z ženo, ki pa danes ne živi več, je skrbel za 3 otroke.
Neža Taciga se je rodila 23. decembra 1908. Danes stanuje sama v hiši na Bregu 62, medtem ko njen edini sin z družino živi v neposredni bližini. Kljub težki mladosti ji življenje prinaša tudi radosti in se še danes rada poveseli.
Marija Furman se je rodila 26. junija 1914. Danes stanuje v Lešju 14 v svoji hiši. V neposredni bližini živi hčerka Milena. Skrbela je za tri hčerke.
Alojzija Gorišek se je rodila 29. aprila 1912. V življenju ji ni bilo lahko, saj je bilo vedno veliko dela. Veliko let je stanovala na Bregu, danes pa stanuje v Majšperku 54. Skrbela in vzgojila je tri otroke, katerih obiska pa se vedno znova razveseli.
Rozalija Haložan se je rodila 30. marca 1914. Danes stanuje skupaj s sinom Stankom ter njegovo ženo v Planjskem 21. Kljub svojim letom še rada kaj prebere.
Katarina Strašek se je rodila 6. novembra 1913. Danes stanuje v Podložah 60. Za njo skrbi hčerka z družino, saj žal zaradi poškodbe obeh kolkov ne more že nekaj let iz postelje.
Frančišek Karneža se je rodil 24. novembra 1912. Danes stanuje v Stogovcih 15 v svoji hiši. V neposredni bližini ima hišo hčerka, h kateri rad zaide. Skupaj z ženo, ki pa danes ne živi več, je skrbel za tri otroke.
Katarina Jerič se je rodila 20. oktobra 1910. Danes stanuje v Zgornji Sveči 10, kjer zanjo skrbi sin z družino. Veliko časa je posvetila vzgoji kar dvanajstih otrok. Kljub starosti še rada kaj prebere in pogleda televizijo.
REŠITE KRIŽANKO NA STRANI 23
Rešitev prejšnje križanke je bila SREČNO NOVO LETO. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali naslednje dobitnike praktičnih nagrad, ki jih bodo dobitniki prejeli po pošti, in sicer: knjigo prejme Lea Klarič, Cankarjeva 6, 2250 Ptuj: CD prejme Terezija Mohorko, Koritno 25, 2322 Majšperk; Kaseto prejme Liljana Merc, Majšperk 38a, 2322 Majšperk. Dobitnikom iskrene čestitke.
Tudi tokrat smo za vas pripravili križanko. Geslo, ki ga dobite na oštevilčenih poljih (označene s številkami od 1 do 25) prepišite na dopisnico in pošljite na naslov: OBČINA MAJŠPERK, MAJŠPERK 32A, 2322 MAJŠPERK, najkasneje do 15. 5- 2005- Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri praktične nagrade. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številki Majšperčana.
Kot sem že uvodoma omenila, sta bila dva občana v času božičnih praznikov pri sorodnikih izven naše občine. V Ljubljani pri hčerki je bil Franc Kosi, ki se je rodil 27. aprila 1911, v Markovcih pri hčerki pa Terezija Kamenšek, ki se je rodila 12.oktobra 1908.
Našo najstarejšo občanko, Martino Božičko iz Ptujske Gore, smo obiskali nekaj dni pred božičnimi prazniki, ko je praznovala svoj rojstni dan. O tem obisku smo že pisali v prejšnji številki Majšperčana.
Vse smo obiskali z namenom, da jim zaželimo predvsem veliko zdravja in še mnogo let. Hvala za tople sprejeme in prijetno druženje.
Nataša MOHORKO
> K 2 > N<~ 93	>20>S0>2
Trije zlati pari obnovili zakonsko zvezo
izpred 50-ih let
"1 X evetnajstegafebruarja sta 1 obnovila zakonsko zvezo JI—S Kristina Toplak, rojena Selinšek, in Stanislav Toplak iz Stogovcev.
Zlatoporočenka ga. Kristina se je rodila 7. maja 1932 v Bolečki vasi kot drugi otrok. Družbo ji je delalo še osem bratov oz. sester. Osnovno šolo je obiskovala na Ptujski Gori, nato pa se je zaposlila v TVI Majšperk. Po 18 letih dela je zapustila delovno mesto tkalke, nato pa je še nekaj časa delala kot čistilka v Osnovni šoli Ptujska Gora. Leta 1987 je odšla v zaslužen pokoj.
Zlatoporočenec g. Stanko se je rodil 10. novembra 1932 na Ptuju kot prvorojenec, kasneje pa se mu je pridružila še sestra. Osnovno šolo je obiskoval na Ptujski Gori, nato pa se je učil za mizarskega mojstra pri Konstrukturju v Mariboru. Leta 1952 je odšel na služenje vojaškega roka, po vrnitvi pa se je zaposlil pri Konstrukturju. Kljub obilici dela je obiskoval še večerno gimnazijo in opravil mojstrski izpit za obrtnega mojstra. Zaposlen je bil tudi v takratnem
T s ti dan, torej devetnajste-I ga februarja, sta obnovila JLzakonsko zvezo Marija Fakin, rojena Robar, in Alojzij Fakin iz Spodnje Sveče. Zakonsko zvezo sta sklenila v februarju 1955 v Majšperku.
Zlatoporočenka ga. Marija se je rodila 22. februarja 1934 na Sestržah kot osmi otrok. Družbo v mladosti ji je delalo šest bratov, dve sestri in trije polbratje. Osnovno šolo je obiskovala v Majšperku, poklicno šolo pa v Mariboru, Murski soboti in na Pragerskem, kjer se je izučila za poklic šivilje. Svojo ljubezen do poklica je izkazovala s šivanjem za prijatelje in sosede, saj je veljala za natančno in predano šiviljo. Po poroki je zaradi dela na manjši kmetiji šivala le še za svoje bližnje in domače. Še danes rada kaj zašije, prebere kakšno knjigo in revijo, veliko svojega prostega časa pa posveča svojim vnukicam in vnukom. Zlatoporočenec g. Alojz se je rodil 17.
TGA Kidričevo kot lesno industrijski delovodja, planer materiala in rezervnih delov. Leta 1988 se je upokojil.
Poročila sta se 19- februarja 1955 v Majšperku in pred bogom na Ptujski Gori. Po poroki sta si zgra-
aprila 1924 v Sveči kot drugi otrok v družini 4 otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Majšperku in že leta 1940 pričel delati v takratnem Vunateksu kot tkalec. Junija leta 1942 je moral v nemško vojsko, iz katere se je vrnil
dila topel dom na Ptujski Gori, kjer sta se jima rodila otroka Marjana in Milan. Sedaj, v zrelejših letih, jima družbo delajo tudi vnuki Simona, Damjan, Darian, Bojan, Marko in Petra ter pravnukinja Klementina in pravnuk Tilen.
šele 10. oktobra 1945. Po vrnitvi se je ponovno zaposlil v tkalnici, od koder je leta 1948 odšel na polletno doslu-ževanje v takratno JLA. Po vrnitvi se je ponovno vrnil na svoje delovno mesto, kjer je po določenem času napredoval
v podmojstra in po končani dokvalifikaciji v Kranju postal mojster. To delo je opravljal vse do upokojitve leta 1983.
Spoznala sta se kar na vaški veselici v Jurovski vasi in se poročila 5- februarja 1955 v Majšperku. Po poroki sta živela skupaj s starši v Spodnji Sveči, kasneje pa
so zgradili hišo na domačiji, kjer skupaj s sinovo družino živita še danes. V zakonu so se jima rodili štirje sinovi, in sicer Branko, Milan, Boris in Slavko. Danes, ko sta v zrelih letih, pa jima družbo dela osem vnukov in vnukinj: Tomaž, Tina, Jure, Jernej, Nuša, Tadej, Jan in Tjaša.
"V 'Tzačetku meseca marca, \ J natančneje 5. marca, smo V se zbrali na domačiji Fakin v Spodnji Sveči, kjer sta zakonsko zvezo obnovila Marija Fakin, roj. Jtirič, in Janez Fakin. Poročila sta se leta 1955 v mesecu februarju v Lovrencu na Dravskem polju.
Zlatoporočenka ga. Marija se je rodila 22. decembra 1930 v Pleterjah kot prvorojenka, za njo pa so se rodili še štirje otroci. Osnovno šolo je obiskovala v Lovrencu na Dravskem polju. Na vojno in leta po njej ima grenke spomine, saj so ji zaprli očeta in jim zaplenili posestvo. Vendar je mama s pomočjo nje in ostalih otrok vztrajala na kmetiji in uspela. Želja po znanju jo je popeljala v Maribor, kjer je dokončala gospodinjsko šolo in šiviljski tečaj. Danes ob pomoči svojih domačih, kljub lastnim težavam z zdravjem, vzorno skrbi za moža Janka.
Zlatoporočenec g. Janez se je rodil 15. julija 1930 v Sveči kot prvi otrok, kasneje pa sta se mu pridružila še brata Štefan in Tonček. Skupaj so živeli z babico in teto Katarino. Osnovno šolo je obiskoval v Majšperku. Po smrti očeta je kot mlad fant prevzel obveznosti na kmetiji. Kljub obilici dela ga je želja po pridobivanju novega znanja pripeljala do tega, da je v času vojne obiskoval Kmetijsko poklicno šolo v Podlehniku. Leta 1950 je moral oditi še na obvezno služenje vojaškega roka v Pančevo, kjer je ostal dve leti, od koder pa se je ponovno vrnil na domačijo. Leta 1999 ga je, zaradi težkega in napornega življenja in dela na kmetiji, prizadela bolezen in ga priklenila na
bolniško posteljo.
G. Janez in ga. Marija sta se spoznala leta 1954. Po letu dni poznanstva sta se odločila za skupno življenjsko pot, ki sta jo pričela 12. februarja 1955 s sklenitvijo zakonske, zveze v Lovrencu na Dravskem polju. Ga. Marica je po sklenitvi zakonske zveze prevzela delo gospodinje v Sveči, skupaj pa sta se odločila, da obnovita in dozidata hišo in hlev. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, in sicer Marija, Janko, Ida in Zvonka. Ves čas sta pridno delala, kmetija je napredovala, kupili so delovne stroje, da so si lajšali včasih tudi garaško delo. Leta 1976 se je skrbem in delu na kmetiji pridružila še skrb
in nega za nepokretno mamo. Vse sta z vztrajnostjo in voljo premagala. Danes, ko sta v zrelih letih, pa jima družbo delajo še vnukinje Petra, Natalija, Barbara in Urška ter vnuka Gregor in Rok.
Trem zlatim parom je županja Občine Majšperk čestitala ob dogodku ter jim izročila simbolično darilo v imenu Občine Majšperk.
Nataša MOHORKO
	I \ L mrSm'
Wm —m	
	
	
MAJŠPERČAN je glasilo občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. Vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 94. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32, telefon: 02/795 08 30 in telefax: 02/749 42 21 GLAVNA UREDNICA: Zlatka Lampret
UERDNIŠKI ODBOR: Danica Lorber, Štefan Mally, Vesna Kovačič Grobelšek, Nataša Mohorko
LEKTOR: Danica Lorber in Zlatka Lampret PRIPRAVA ZA TISK: Vejica, Rado Škrjanec s. p.
TISK: Grafis Rače NAKLADA: 1500 izvodov
Lokalno informativno glasilo MAJŠPERČAN dobi vsako gospodinjstvo v občini brezplačno, izdajatelj plačuje plačuje 8,5% DDV (Ur. List RS št. 89/98).