Po pošti prejeman: za
celo leto naprej 26 K — b pol leta , 13 _ „ četrt , , 6 „ 50 , mesec , 2,20 „
V upravništvu prejeman:
za
celo lelo naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — , ¿etrt „ , o „ - » mesec ■ 1 > 70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod,
Naročnino in inserate sprejema upravništvu v Kaiol Tiskarni, K«i< tar-jt-ve ulice št. 2.
Rokopisi i-e ne vrača o, nefrankovai.a pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2.1.. 17.
Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pot K. uri popoldne.
Štev. 5.
V Ljubljani, v ponedeljek 7. januvarija 1901.
Letnik XXIX.
Resno vprašanje.
Volitve v poslansko zbornico niso še končane, a na vseh koncih in krajih, med volivci in v časopisju razmotriva se resno vprašanje: Ali pojde ? Ali se poležejo viharji volivne borbe, ali se steko in izčistijo kalne vode strankarskih strastij in bojev v naravno strugo, da mirno in redno prične delo parlamentarni stroj ? Taktiko političnih strank odločujejo večkrat nagibi, ki se porode čez noč, neprevidni dogodki, ki zabr-nejo oje državnega voza na levo ali desno. Zato danes še ni mogoče proračunati, kam se čez mesec dnij obrne politična sapa, kako se nagnejo politične razmere po končanih volitvah in kake vladne smeri najde državni zbor ob otvoritvi. Vsaka prememba v kabinetu more vplivati na sostavo nove večine.
Prvo vprašanje pa je : Kaj stori češka delegacija. Ali vstopijo novoizvoljeni češki poslanci v zbornico z vihrajočo zastavo ob-strukcije, ali se postavijo na stališJe češkega naroda v obče ali na omejeno pozorisče mladočeške stranke ? Vodstvo mladočeške stranke v volivnem oklicu ni proglasilo ob-etrukcije, ampak taktiko proste roke ter je svojo kandidate obvezalo le za strogo disciplino. Iz tega pa še ni mogoče sklepati, kaj štora poslanei pod vtisom nenadnih težkoč ia vplivov.
Glede obstrukcije smo že opetovano izrazili svoje in narodno prepričanje in željo na naslov češke delegacije. Obstrukcija more biti le v skrajnem slučaju prehodno sredstvo opozicije, nikdar pa sistematična taktika r e s n e stranke. Obstrukcija že v načelu nasprotuje duhu ustave, ubija parlamentarizem, ruši oni javni oder, od koder mora odmevati glas ljudsko volje v zadnje kotiče birokratiškega labirinta. S svojega stališča ne moremo zagovarjati in odobravati nezdravih, krivičnih podlag sedanjega parlamenta. Tudi mi želimo, da se čim preje ustanovi širša, naravnejša podlaga ljudskega zastopstva, toda računati moramo z realnostjo, z razmerami, kakeršne so danes. Edino le trden parlament si more ustvariti pogoje nadaljnega razvoja po razmerah in potrebah časa. Obstrukcija pa je naravnost negacija parlamentarizma, ki napeljuje le vode na mline birokracije ter vzgaja in razširja med ljudskimi sloji nezdravo in škodljivo apatijo.
Ali je nam treba še dokazovati, kaj pomeni za slovenski in hrvatski narod osrednji parlament? Priznamo, da so tudi v birokracijski armadi posamezniki, ki ščitijo in branijo ljudska prava, zagovarjajo ljudske potrebe. A ti 90 »rari nantes>. Tradicije in duh birokratizma pa more v kali vsak ljudski polet, vsak zdravi razvoj v narodnem, političnem in socijalnem oziru. Ako ni parlamenta, smo brez vsake kontrole in korekture. To polagamo na srce češki delegaciji.
Razmišlja naj tudi češka delegacija, da je ona edina zastopnica češkega naroda in ne le večine prebivalstva ali volivcev. Mladočeški poslanci morajo izražati voljo celokupnega naroda, zastopati vso njegovo veljavo. Priborili so si pravice, a ob enem tudi dolžnosti, da vržejo na tehtnico ves pol. ugled češkega rodu. A to morejo doseči le s trezno taktiko, da si zagotove trdno pozicijo nasproti vsestranskim navalom nasprotnih sil.
Konservativno češko veleposestvo je zadnja leta večkrat z velikim zatajevanjem
stalo ramo ob rami s češkimi ljudskimi zastopniki. In ti ugledni in vplivni nositelji zgod. plemstva odločno obsojajo vsako ob-strukcijo na svoji strani. Tudi to je moment, ki naj ga uvažuje češka delegacija, le tako bode mogla govoriti kot zastopnica naroda, celokupnosti in solidarnosti onih strank, ki teže po skupnih smotrih v blagor posameznih narodov in skupne države.
Da je to prava pot, kažejo tudi izjave iz liberalnega in » u s tav o ver n e ga « tabora. Lasje se jim ježo strahu, da bi se utegnila iz razvalin poroditi nova avtonomi stiška večina. »N. Fr. Pr « že roti vlado, da naj z železno roko nadaljuje politiko Beu-stovega kova. Zona jo obliva ob pogledu v bližnjo bodočnost, ko bi parlament pričel delati brez njene ožje klike, brez njenih ko-varjev.
Poljsko kolo se je pri volitvah iz-nebilo znanih dveh intrigantov in to na-pravlja skrbi glasilu fronderjev. Bilanca parlamentarnega delovanja pa kaže, da poljski klub ne bode mogel prezirati ljudske volje, ki zahteva slovansko solidarncet. Ker pa poljski klub obsoja obstrukcijo, morajo češki poslanci računati tudi s tem dejstvom. Ako hočejo Cehi z vspehom delovati za svoje namene in ob enem v dejanju podpirati politične svoje zaveznike, morajo se od povedati obstrukciji. Kot čuvaji državo nu severu se morajo Čehi izviti iz ozkih tradicij stranke in v parlamentu osnovati organizacijo na široki podlagi, koder morejo v vrstah stati vsi, ki imajo pred očmi žalostno krizo Avstrije in boljšo bodočnost države. S tem dejstvom bi morali računati vsi faktorji. Neizprosna sila razmer kaže češkim poslancem pravo pot, na kateri se morejo pod skupno zastavo združiti vsi, ki so dobre volje in niso gluhi in slepi.
Volivna borba v Trstu.
Iz Trata se nam 5.t.m.piše: Italijani besnijo same jeze nad velikim uspehom Slovencev in Slovanov v Trstu. Še bolj nego na nas, jezijo se na svoje rojake, ki so dali glas dr. Dompieriju ter tako razpršili italijanske glasove. To pa po krivici. Prvič bi Hortis ne imel nadpolovične večine niti tedaj, če bi vsi Dompierovci glasovali zanj, kajti oba italijanska kandidata skupaj sta dobila 10.469 glasov, Slovenci in socijalisti pa 11.339. Drugič pa gospoda celo pozabljajo, da je med Dompierovci prav za prav bore malo Italijanov, nego da so to izvečine Nemci in Slovenci, baj se Nemci hvalijo, da so bili oni tisti, ki so pripomogli s tem, da so glasovali za Dompierija, Slovencem do tako krasnega uspeha. Ta trditev je seveda pretirana, vendar pa moramo priznati, da nas veseli, da se pošteni Nemci z gnusom obračajo od moralne kloake okrog »Piccola» in »Gazzetina«.
Poslednje imenovani listič (prodaja se po novčič komad), ki se je ob rojstvu kazal nekako nepristranskega ter je objektivno in celo pohvalno govoril o delovanju naših mož v deželnem zboru, se je namreč o volitvah z dušo in telom prodal irredenti, ter toči sedaj najdebelejše solze. V svoji žalosti je postal tako smešen, da kliče duhove umrlih patrijotov na pomoč proti Dompieriju! Pa duhovi jim tudi ne morejo pomagati. »Der Ilieb sitzt fest« bi dejal Nemec.
Bolj pošten, sploh edini resni list italijanski v Trstu, jo »I n d i pen d e n tc«, ki s sveto jezo biča svojo mehkužne Italijane in moščanske lenuhe, da so se zbali mraza ter
ostali doma pri toplih pečeh (katerih je pa v Trstu zelo malo), dočim so Slovenci šli kakor en mož v boj za sveto svojo stvar. »Indipendente« občuduje našo in socialistično organizacijo in disciplino ter nas stavi našim v zgled.
Hvala s take strani že nekaj izda! In zares jo zaslužujejo no le naši vrli voditelji, ampak vsi volivci povprek. Vi v Ljubljani si ne morete misliti, kaj je tržaška burja ob 7 stopinjah mraza! In vendar prihajalo danes iz daljne okolice priprosti možje, slabo oblečeni, izstradani iskat glasovnic, iskat tudi še legitimacij •— žal, zadnje prepozno.
Kakršen koli bo izid jutrajšnje ožje vo litve, naš uspeh o prvotni volitvi se ne da izbrisati. In izvrstna šola so nam bila zopet te volitve. Narod je navdušen za svoje pravice, zaveda se svoje moči, ki prej ali slej mora prodreti na površje, podreti laž o ita-lijanstvu te zemlje, streti nakane tržaške sinagoge!
V pol. društvu »Edinost« se je ventili-ralo vprašanje, bi - li ne bilo bolje, da se vzdržimo ožje volitve. Volilci, zlasti okoličani bo se temu predlogu odločno uprli, žu-gaje, da po tem ne pojdejo več v boj niti za III. kolegij. In volja volivcev je odločila.
Jutri pojdemo torej v boj. Izid je neznan. Dompierovci so že vrgli puško v ko-^ ruzo ter pozivajo svojce, da glasujejo za llortisa. Soc. demokratje se oficijelno ne vde-leže volitve, a zasebno se je udeleži pač marsikdo, morda tudi precej Slovencev. Za Rybara bodo glasovali, kakor slišimo, tudi visoki dostojanstveniki — Nemci.
Toliko vsaj smemo pričakovati, da (i jaška ne bo.
O končnem izidu vam sporočim brzojavno.
Hrvatski sabor in hrvatske železnice.
Če kdaj, je bilo gotovo zadnje zasedanje hrvatskega sabora prikladno, da se je izpregovorila resnobna beseda o hrvatskih železnicah. Saj je ravno pred otvoritvijo hrvatskega sabora besnela tako huda borba zaradi bosanskih železnic, ki so gotovo v najožjej zvezi s hrvatskimi. Toda o tem za Hrvatsko tako važnem vprašanju se je molčalo, kakor da hrvatskemu narodu ni mnogo stalo do tega, kaj Mažari snujejo gledč komunikacij na slovanskem jugu. Opozicija se je sicer v svojih govorih dotaknila tudi tega vprašanja, ali konkretnega predloga ni predložila glede nijedne hrvatske železniške proge.
A mi mislimo, da opozicija ni prav imela, da je o tem vprašanju molčala. Seveda je mogla računati na navadni odgovor deželne vlade, da taki predlogi ne spadajo v delokrog hrvatskega automnega sabora, nego na zajedniški sabor; toda to opozicije ni smelo odvrniti, da nc izpregovori resnobno o tako važnem vprašanju. Storiti pa je morala hrvatska opozicija to že zaradi hrvatske solidarnosti, da podpre svoje sosede Dalmatince v njihovem boju za železniško zvezo z Bosno proti ogerskej premoči; saj menda vendar noben hrvatski domoljub ne dvomi, da bi zmaga dalmatinskih Hrvatov v tem vprašanju bila koristna tudi za Hrvatsko. A če ni mogla žc hrvatskega sabora zdramiti borba dalmatinskih Hrvatov, je moralo nanj delovati živahno gibanje in zanimanje za to vprašanje med samimi hrvati v Banovini. Žo zdavnaj ni bilo opaziti med samimi Hrvati to-
liko zanimanja za železnico skozi gornjo bivšo krajino kakor prigodom razprav o bosenskih železnicah.
Skupščina županije ličko-krbavske je izbrala v to svrho deputacijo na bana in za-jedniškega ministra komunikacij. Tej depu-taciji se je pridružilo zastopstvo mesta Otočca in Senja, dočim je modruškoreški veliki župan preprečil v županijskej skupščini, da se izbere posebna deputacija v to svrho, čeprav je bila zato ogromna večina skupšei-narjev.
V to svrho ste tudi obe trgovsko obrtni komori v Zagrebu in Senju izdali svoje strokovno, mnenje seveda v korist tej železniškej osnovi.
In ravno med zasedanjem hrvatskega sabora je omenjena deputacija prišla v Zagreb ter se v družbi svojih poslancev onih volilnih kotarov predstavila banu, ki je seveda obljubil vsako pomoč glede gradnje te železnice. A kaj je opravila ta deputacija v Budimpešti? Zajedniški minister jo jc sicer sprejel, glede železnice pa je odgovoril tako nepovoljno, da so zgubili vsi člani deputacije vsako nad o. Tudi ko bi bila sploh kakšna volja pri ogerskej vladi za to železnico, ne bi se mogla zidati na korist Hrvatske, kajti po zahtevah ministra se mora omenjena železnica izvesti tako, da bode na korist samej Ogerski, a zvezati se za zdaj ne sme z Dalmacijo, sezidati bi se morala na račun kra-jiških šum in Reka ne bi smela pri tem podjetju nič zgubiti od svoje trgovine na račun ostalega hrvatskega primorja.
Žalostna se jc povrnila hrvatska deputacija iz Budimpešte in v hrvatskem saboru, ki je bil takrat še zbran, se ni našel noben poslancc, ki bi bil povzdignil svoj glas proti tem predrznim zahtevam ogerskega ministra. Slišale so se sicer v govorih opozicijonalcev tožbe zbog takega ravnanja, ali hrvatski sabor je molčal na takšna izzivanja, mesto da se je odločno uprl nazorom ministra komunikacije ter zahteval složno, da se s Hrvatsko ne ravna kakor s kakšno osvojeno pokrajino.
Da jc hrvatski sabor bil odločen kakor dalmatinski, bi vsa ta železniška zadeva dobila drugo lice ter bi se morda tudi v Budimpešti sčasoma premislili ter se nc bi upali tako predrzno prezirati opravdane zahteve hrvatskega naroda. Odločnost o pravem času in na pravem mestu gotovo koristi, žalibog da hrvatski sabor nc pozna nobene odločnosti že dolgo časa, zato se pa tudi usoja zajedniška ogerska vlada prezirati celo ono, kar jc dolžna storiti za Hrvatsko že po nagodbi.
Hrvatski narod pa radi take malomarnosti svojega zastopstva v gmotnem pogledu propada od dne do dne ter vsak pravi domoljub pričakuje s strahom, kaj bode moral še vse potrpeti ta mučeniški narod v bližnjej prihodnosti, ako se v zadnjem času nc streznijo vsi domoljubi ter se konečno odločno potegujejo za svoje pravice. A da se to zgodi, je zares žc skrajni čas.
Politični pregled.
v Ljubljani, 7. januvarija.
l)ržavnoxbor»ke volitve. Danes sc vrše ožje volitve za dva mandata pete skupine na Nižje-Avstrijskem ter za brnski mandat. V dunajskem drugem volivnem
okraju si stojita nasproti krščanski socijalec Pro c h a z k a ter socijalni demokrat dr, A d 1 e r. Izida te volitve pač ni mogoče naprej napovedati, ker treba upoštevati, da bodo krščanski socijalci koncentrirali vse svoje agitacijske moči in mogoče vzdramili večji del zaspanih volivcev, ki se pri prvi volitvi niso udeležili volitve, nasprotno bodo pa seveda tudi socijalni demokratje in liberalci storili, karkoli bodo mogli, objednem bodo pa tudi češki volivci storili svojo „dolžnost". V volivnem okraju Krems se bota kosala kandidata Gessmann in Dot z. V tem okraju imata oba kandidata primeroma jednako veliko upanja. V Brnu bo brez odpora zmagal socijalni demokrat H v b e š. — Objednem se vrše danes volitve za splošno skupino na Tirolskem in Predarlskem. V Inomostu se bodo kosali kar štirje kandidatje. Katoliška ljudska stranka kandiduje dosedanjega poslanca F o r g a, liberalci nekega W i n k 1 e r j a, krščanski socijalci kateheta W e c h n e r j a, in konečno socijalni demokratje nekega H o 1 z e r j a. V drugem bolzanskem okraju kandiduje katoliška ljudska stranka dosedanjega poslanca barona D i p a u 1 i j a, kršč. soc. posestnika Schraffla, soc. demokratje pa znanega železničarja Fr. M a r n a, ki je tudi že na Kranjskem poskušal svojo srečo. V tretjem tridentskem okraju konečno kandiduje kat. stranka dekana D e 11 a g o, liberalci župana Z a m b o s i j a. Soc. demokratje tu ne bodo poskušali s svojim kandidatom. — Pred-arlsko ima v peti skupini jeden mandat. Zanj se poteguje poleg dosedanjega kršč. so-cijalca L o s e r j a soc. dem. M a k a r t. Oba kandidata sta čevljarja. — Skupno z ožjimi volitvami bo torej danes oddanih sedem mandatov.
Volitve na Dunaju in židovski liberalci. Vsakdo ve, da so dne 3. t. m. v dveh dunajskih okrajih zmagali s ,cijalni demokratje s pomočjo židovskih liberalcev in to le vsled tega, ker kršč. scc. volivci niso vsi storili svoje dolžnosti. In vendar se baha dunajska Židinja: »Mi smo zmagali!« V resnici si liberalci niti niso upali postaviti kandidata. No, njih baharija je razvedrila marsikatero resno lice.
Kandidat brez nasprotnika. Pri današnji ožji volitvi v Brnu bo zmagal so-cijalno - detnokraški kandidat Hybeš. Listi namreč poročajo, da je odstopil nemško-li-beralni kandidat Schuler. Pri prvi volitvi je dobil ta 7899, Hybcš pa 9318 glasov. Mladočeški kandidat Adamira je dobil 7705 in kandidat češke katoliške stranke Ryb-nicek 6093 glasov. Ker torej noben pravih čeških kandidatov ne pride v ožjo volitev, so tudi Čehi izjavili, da se današnje volitve ne udeleže. Tako bo torej Ilybes prodrl brez odpora.
Rusko kitajska pogodba, po kateri so Kitajci prepustili Rusom mandžurijsko pokrajino Fengticn v upravo, katera se pa da še drugače tolmačiti, je umevno grozno zbodla poželjive Angleže. Londonski listi se z začudenjem vprašujejo, kako daleč bo segala pohlepnost Rusije, „Globe" pa preti kar naravnost z odporom, češ, prej ali slej bodo prisiljeni angleški državniki, da se energično upro ruskemu prodiranju. Čim dalje bodo odlašali s tem, tem neugodneje bo njih stališče. „St. James Gazette" se tolaži z navzočnostjo nemške armade, ki bo Rusiji prekrižala račune, „Pali Mall Gazette" se pa že udaja v neizogibno usodo in pravi, da radi Mandžurije pač ni vredno pričenjati boja. Anglija naj pazi samo na to, da se nihče ne bo vmešaval v njene interese, ki jih ima v dolini Yangtse. Rusi si pa seveda kljub vsemu zadovoljni manejo roke. Prvo odškodnino so že dobili in si odprli pot za nadaljni načrt.
Angleška armada v Južni Afriki je brojila po uradnem izkazu, razdeljenem v parlamentu, dne 1. deccmbra 1. 1. 210.293 mož, in sicer 142.893 mož redne armade, 33.000 mož kolonijalnih čet, 8000 mož Yeomanry-polka, 7500 prostovoljcev in 18.900 mož takozvane milice. Dne L avgusta 1899 je stalo na bojišču 9622 mož, dne 11. oktobra ob pričetku vojske 12.007 in 1. avgusta lanskega leta 254.749 mož. Angleška armada bi morala potemtakem brojiti dne 1. decembra skupno 267 311 mož, toda številne izgubo so jo skrčile na 210.000 mož. iz teh oficijelnih, mimogrede povedano, tudi
ne posebno zanesljivih podatkov je razvidno, da so izgubili Angleži do sedaj nad 57.000 mož. Kako se neki to ujema s poročilom dunajske „Informacije*, k> pravi, da znaša izguba le 14.920 mož? Ta list pravi, da je vsa izguba dne 30. novembra 1. 1. brojila 49 700 mož, a od teh jih je 34.780 isti dan zopet stopilo v redno armado Ako bi bilo temu res tako, bi bili ti ozdravljeni možje dne 6. decembra že prišteti v redno armado. A tu jih niso navedli, ker so v resnici že umrli ali so pa še v bolnicah.
Dopisi.
Iz Ljubljane, 6. jan. (Politična dobrodelnost in lažnivost.) Nismo nameravali o tem govoriti. A ker »Slov. Narod« ne obmolkne drugače, kakor da mu damo eno po zobeh, naj jo ima, da jo bo pomnil.
Pri čč. gg. Uršulinkah v Ljubljani do biva hrano vsako leto 30 do 40 učencev raznih šol. Ne dajejo jim sicer pojedin, vendar je njihova hrana dobra, kar nam spričuje to, da je v samostanu v začetku vsacega šolskega leta velik pritisk od dijakov, ki prosijo hrane. Od dijakov, ki to dobroto uživajo, smejo nune pač zahtevati, da pošteno žive in da vsaj očitno božjih in cerkvenih zapovedi ne prestopajo. Ko bi redile na pr. kakega velikega očitnega tatu, bi hitro pisal »Slov. Narod- : »Nune tatove vzgajajo. To je sad klerikalne vzgoje«. Ker je branje slabih časopisov prepovedano po božjih in cerkvenih zapovedih, zato se je dvema, reci: dvema dijakoma, ki sta brala, »Slov. Narod« v začetku decembra povedalo, da od božičniih počitnic dalje ne bosta imela več hrane v samostanu. Eden teh dveh dijakov je preparand, eden učenec 2. razreda višje gimnazije. Prvi je hrano koj pustil, drugi je hodil še do božiča na hrano.
To so fakta. Sedaj pa primerjaj, kar piše »Slov. Narod«.
Štev. 286 z dne 13. dec. 1900. »Uršu-linska človekoljubnost. Bogate ljubljanske Uršulinke ,podpirajo1 seveda le »zaradi lep sega* tudi nekaj siromakov s tem, da jim postavijo pred porto neke pomije. Tudi nekaj prav revnih dijakov hodi na to pomije k Uršulinkam. »Danes so pa te »vrle« ženske dva revna dijaka izključile od dijaške mize, in sicer radi tega, ker sta baje včasih tudi — »Slov. Narod« brala« . . .
Tu povdarjamo besede »pomije«, »d v a« revna dijaka in »zaradi lepšega«.
Št. 2S9. z dne 17. dec. piše : »Naznanilo. Onim dijakom, katere so pregnale ljubljanske nune, ker so čitali »Slov. Nar.«, preko praga, so odprta vrata vsako opoludne pri meni. V Ljubljani, 16. decembra 1900. Franja dr. Tavčarjeva«.
Tu pribijemo množno število : onim dijakom. V notici z dne 13. dec. govori »Narod« samo o dveh. Franja dr. Tavčarjeva je dobro vedela, da sta samo dva.
Št. 292. z dne 20. dec. 1900. Brzojavka. »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze! Gostoljubnost gospe dr. Tavčarjeve napram slovenskim dijakom pozdravljajo in slave vipavski narodnjaki«.
Št. 293. z dne 21. dec. 1900. Brzojavka. »Stokratno slavo radi velikodušnosti, objavljene v »Slov. Narodu« štev. 289., kličejo svoji častni soobčanki zavedni Colčani«.
Tu pribijemo izraz »objavljena velikodušnost-. Kdo jo je objavil? Zakaj? Ona dva »izključena« dijaka sta bila že znana »Slov. Narodu«, drugih pa ni bilo. Torej še enkrat: zakaj ?
Št. 295. z dne 24. dec. 1900 Brzojavka. >Slava gospej dr. Tavčarjevi, ki velikodušno podpira preganjane slovenske dijake. Zirovski narodnjaki«.
Te tri brzojavke stoje mej brzojavkami na prvem mestu. »Slov. Narod« jih je imel za zelo važne.
Št. 4. z dne 5. jan. 1901. Tu stoji črno na belem : »(gospa Tavčarjeva) je objavila poziv onim siromašnim šolarjem, katere so pognale ljubljanske nune sredi zime preko svojega praga. Pognale so reveže te čiste in plemenite devico na anonimno ovadbo samo zategadelj, ker so baje čitali »Slov. Narod«. Mi sploh dvomimo, da bi se bili ti šolarji — dečki 13—14 let — kaj zanimali za političen list; a če so ga res čitali, ga spričo svoje mladosti pač niso razumeli.
Častite Uršulinke pa niso uvaževale ničesar, nego kot strastne politikarice zapodile šo-larčke v bedo in mraz. Eao tako revše je lazilo potem štiri dni po mestu in prišlo končno izstradano in premrto v hišo dr. Tavčarja. Tam je dobilo nekaj hrane. Ker pa je še nekaj takih revežev, katere so vrgle d obro srčne nune n a u 1 i c o , je sporočila gospa dr. Tavčarjeva v našem listu tudi drugim »izobčencem«, da morejo dobivati poslej hrano pri njej«.
Primeri, častiti čitatelj, to zadnje poročilo z »Narodovim« poročilom z dne 13. dec. m. 1. in s tem, kar smo v začetku po vedali. Samo to posebej povdarjamo, da se je tistima dvema dijakoma hrana ustavila še le z začetkom božičnih počitnic, h gospej dr. Tavčarjevi pa je prišlo »izstradano in premrto revše« že pred 16. dec. 1900, torej tedaj, ko je imelo še pravico do hrane v nunskem samostanu.
Preberi to, resnicoljubni Siovenec, potem pa sodi čč. Uršulinke, gospo dr. Tavčarjevo, tiste, ki so poslali brzojavke, in »Slov. Narod«. Či. gospe Uršulinke naj bodo prepričane, da bodo vživale temvečje spoštovanje, čimbolj jih bo obrekoval in grdil »Slov. Narod-.
Za gospo Tavčarjevo pa ni častno, da je v družbi — Malovrhovi. Dostojna gospa ne more podpirati »Naroda«.
Idrija, 3. prosinca. Klerikalni zmaj v Idriji je dobil že zopet štiri zobe, in sicer : dva v zgornji in dva v spodnji čeljusti. Lani so že pravili v »Narodu«, da je »fertig« ž njim! Pa spaka, ni ga še konec! Vkljub vsej mahinaciji naših liberalnih matadorjev dobili smo 100 glasov, 8 več kakor žalostni vitezi Kvedrovega Johanna. — Zmaj dobiva zopet zobe, upajmo, da bo kedaj pozobal tudi našega Korlna! Toliko za danes, kmalu pa kaj več I
S Ponikve ob južni železnici se nam piše: Na novega leta dan so nam naš č. g. župnik res prav ginljive in občutljhe besede za novo leto voščili, h koncu svojega voščila pa tudi sv. Šteiana posnemali s tem, da so za svoje sovražnike Boga prosili, naj jifn tega za greh rje šteje rekoč: Saj ne vedo, kaj delajo.
Mi župljani pa znamo, da so te besede prav resnične, da ne vedo, kaj delajo — zato ker tako grde in surove laži v »Rodoljuba« dopisujejo in še celo brezplačno v našo župnijo nekaj iztisov tega lista iz Ljubljane do-pošiljajo, s katerim se pa le premalo priku-pujejo — marveč le osmradujejo.
Po planinah so le hostni Kanjuhi tako požrešni, da kuretnino pobirajo, — a pri nas žalibog, pa so nam je hišen in krščen Ka-njuh izredil in tako izstradal, da je v č g. župnika svoje kremplje tako globoko zasadil, da ni le njega — ampak tudi nas župljane pri srcu zabolelo, tembolj še zato, ker nas kmete imenuje, da smo mi «Rodoljubu« poslali tisti smrdljivi dopis, kateri se je tiskal v Ljubljani dne 22. decembra 1900, s kojim je preskrbel č. g. župniku prav žalostno čestitko za božične praznike.
Sramota velika je le za njega in za njegove somišljenike — katerih je komaj le še majhna peščica, a nasprotnikov (istim lažem pa nas je še ogromno število, ki se hočemo za svojega tako blagega in obče priljubljenega g. župnika spretno poskusiti, <*e ne bo drugače mirno — tudi po sodnijski poti.
Nadalje še omenimo, da tisti dopisnik ni še sedaj nobeden kmet, — še manje pa bo kdaj gospod, ker ni sposoben — dasi-ravno je bil namenjen biti odvetnik, o katerem pa nam je vsem predobro znana, da je po surovosti denarno podporo zgubil, raz-ven tega pa še svoj kredit zapravil, da ga še celo pri dobrih krčmarjih več nima. Torej se njegova prihodnost zares kaj slaba kaže, da mu bode bržčas koža prevelika hodila, ker Bog mu sreče dal ne bo, sam si je pa pridobiti ne bo mogel in znal. Če bi vsi ljudje taki bili, kakor on, da bi duhovnike tako izpodrivali — naposled bi še bla-slovljene vode pri hiši ne imeli. Nekaj jo takih njegovih pomagačev, ki na božji blagoslov in pa na tri božje čednosti nič ne verujejo, ampak le na svoj trebuh, da je tudi kaj dobrega in pa precej poln, upanje stavijo na svoje podedovano premoženje, ljubezen do Boga in do bližnjega, kakor tudi do duhov-
nikov pa jim je že tako zadremala, ker je trudna.
Mi pa {ponkovški kmetje ostanemo našim č. g. duhovnikom vedno udani in za njihovo neutrudljivost srčno hvaležni, ker smo prepričani, da nam le blagoslov in pa mir vesti delijo, nikdar pa tega ne storijo, kar imenovani lažni Kanjuh od njih govori v »Rodoljubu«, ter za gotovo od Boga toliko pomoči doseči upamo, da jih še vedno otmemo in za dušnega pastirja obdržimo, dasiravno je že čreda precej pomešana, pa vendar nam jih še kozli na rogeh in Kanjuh v krempljih odnesli ne bodo.
Če Kanjuh še ne bo dal miru, bomo pa mi o njem še pisali. O njem veliko vemo, bomo videli, komu prej zmanjka.
Ponkovški kmetje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. januvarija.
Ožja volitev v Trstu. Mej brzojavnimi poročili prinašamo izid ožje volitve v Trstu. Glasovi slovenskega kandidata so Be pomaknili precej v bližino laškega kandidata in ko bi socijalna demokracija po svoji stari navadi no zlezla v kot pred laškimi kapitalisti, zmagal bi bil v Trstu slovenski kandidat dr. Rybai". Lahi so dobili moralni udarec, katerega niso pričakovali. Kadar bodo zopet govorili o izkjuč-nem laškem Trstu, smejal se jim bo svet. Čast slovenskim volivcem, ki so kljub silnemu mrazu in najostrejši burji vstrajali v boju proti laški korupciji! Slovenski volivci so se izkazali kot prave junake, kateri naj bodo vzor volivcem sirom domovine. Slava nevstrašenim borilcem za slovenske pravice ob obali Adrije !
Slika tržaških volitev. Pri prvi volitvi pete kurije v Trstu dne 3. t. m. je je bilo aretov;.nih 45 oseb, večinoma italijanskih podanikov, ki so hoteli glasovati. Pri nekem italijanskem podaniku so našli nič manj nego — 80 legitimacij. V glavnem taboru Lahov jo policija dobila cel kup legitimacij in glasovnic. Mnogo Lahov je dobilo kar po dvoje legitimacij.
Osebne vesti. Okrajni komisar gosp. Rih. \V e n e d i k t e r je prideljen notranjemu ministerstvu. Na njegovo mesto pri ljubljanskem okrajnem glavarstvu pride okrajni komisar grol Karol Kunigl.
Umeščen je bil danes vč. gosp. Janez Gnjezda na župnijo Vojsko.
Božičnica katoliškega mladeni- | škega društva je včeraj izvrstno vspela. Zbor je pel točno in z občutkom „Zrinjski-Frankopanko", „Pogled v nedolžno oko" in „Što čutiš Srbine tužni." Deklamacija „Oljki" se je prav posrečila. G. kat. A. S t r o j je v navdušenem govoru opisoval namen in uspeh katol. mladen. društva. Najboljši utis pa je napravila igra „Sanje", pri kateri se je videlo, da so se igralci veliko učili in vadili.
Na stražo, somišljeniki! »Narod« poroča, da je mnogo liberalcev naročilo »Rodoljuba« na svoje stroške, da se razpošilja po deželi. Narodna tiskarna bode odslej izdajala »Rodoljuba« kot tednik Do to »požrtvovalnosti' so se po-vspeli liberalci, ker mislijo z »Rodoljubo-vimi« lažmi do prihodnjih dežclnozborskih volitev izpodkopavati tla katoliško-narodni stranki. Somišljeniki, na delo! Odpirajte ljudstvu oči o liberalnih sleparijah, razširjajte »Domoljuba«!
Kaj napravi pri „Narodovcih" „ogorčenje". Naš presvetli škot dr. Anton Bonaventura Jeglič se je tudi udeležil državnozborske volitve v Ljubljani. Nič se ni bal posurovelosti »Narodovcev« na volišču. Ker knezoškof ni imel pred to posu-rovelostjo respekta, piše »Narod«: »To je bil prvi slučaj, da se je skol v Ljubljani udeležil kake volitve, in umevno je, da je ta škofov korak obudil veliko ogorčenje«. (!) »Narod« pravi, da se knezoškof s svojim korakom »ni prikupil meščanstvu«, kakor bi bilo vse meščanstvo na njegovi strani. Mi vemo, da je knezoškof utrdil s svojih korakom v «trajnost tistega dela meščaf-stva, ki je na katoliškonarodni strani, in td morda res boli »Narod«. Bedastoča je, kar piše »Narod« : »Škofova udeležba pri volitvi kaže, da škof še nima jasnega pojma o dolžnostih, ki mu jih nalaga njegovo dosto-
janstvo!! (!) Baš, ker se je knezoškof po-služil svoje volivne pravice in ker je prišel iv sredo katoliškonarodnih volivcev, kaže, da ¡jasno razume svoje dolžnosti v sedanjem času, in mi vemo, da bo Škofov korak vzbudil veliko navdušenost tudi mej našimi možmi po deželi. Ko bi knezoškof svojih dolžnosti ne razumel, bi ga »Narod« pri miru pustil.
Zahvala. Povodom božičnice I. in II. mest. slov. otroškega vrtca blago volil je slavni občinski svet ljubljanski podariti 600 K v napravo oblačil revnim otrokom; poleg tega so blagovolili podpisanima podariti naslednje dame in gospodje: po 10 K Nj. prevzvišenost g. knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič; veleč, gospa županja Milica Hribar jeva, gospa dr. J. Šlajmer-jeva, veleč, g. profesor J. Gnezda; po 6 KG. L. Pir-čev«, gspdč. M Wessner-jeva; po 5 K veleč, g. J. Vrhovnik, župnik trnovski, g. M. Dolenčeva ; po 4 K veleč. g. M. Malenšek, župnik pri sv. Petru; g. J. Knez, g. Velka-vrh, g. Mali-jeva, g. Terček ova, poleg tega še pletenico jabolk; po 3 K g. dr. J. Stare, gspdč. A Gnjezda; po 2 K g. dr. ouyer-jeva. gospa Perdan ova. g. Klein-ova, gspdč K. Martinak-ova, g. E. Lah; Sentjakobska-trnovska podružnica sv. Cirila in Metoda, po predsednici g. J. Supančič - evi 24 K; Šdnklavško-frančiškanska podružnica sv. Cirila in Metoda po predsednici g. dr. Fr. Taučer-jevi 24 K; Učiteljsko osobje mest. slov. Srazrednice 15 K. Slavnemu obč. svčtu, vsem velikodušnim darovateljein kakor tudi čč. damam slav. žensk, podružnic in gspdč. učiteljicam se v imenu obdarovanih otrok najiskreneje zahvaljujeta Marija Jerina, Zofija Grum-ova, mest. otr. vrtnarici.
„Narodovo" veselje po državno-zborski volitvi v mestih je v tem, da imajo sedaj vsa kranjska mesta »jednotno zastopstvo«. O tem »jednotnem zastopstvu« je napisal cel članek, v katerem udriha tudi po Šukljeju. Torej »jednotno zastopstvo« je tolažba za skoro raztopljene absolutne večine. N*j ima tudi »Narod« svojo veselje, saj ga pa dolgo ne bor.o imeli njegovi liberalni mestni volivci, ko bodo spoznali, da je njihovo zastopstvo res »jednotno« jednako-vredno in da bo tudi v državnem zboru ostalo »jednotno« — brez vpliva s tistimi borimi 147 glasovi absolutne večine, čestitamo na taki »jednotnosti«!
Kam zapelje strast. Blagajnik mest nega užitninskega zakupa Josip Lavrenčič je mož, s katerim bode treba jedenkrat govoriti krepko besedo. Znano je, kako so mitničarji morali iti volit v peti skupini Luka Jelenca, imamo pa še izdatnejših slučajev, katere o priliki porabimo, da neču-vena predrznrst kakega užitninskega uradnika ne zrase do neba. Pri državpozborski volitvi 3. t. m. je Lavrenčič spodil domov paznika Tomšiča. Lavrenčič hoče to svoje svobodno dejanje opravičevati z dolgim poslanim v »Narodu», ne more si pa kaj, da bi po stari narodno-napredni navadi ne vrgel okolu sebe par psovk, katere mu o priliki seve pošteno poplačamo. Tako je v »Poslanem« napal dva Trnovca kot »brezvestna agitatorja«, dasi vsak Trnovec ve, da nista storila nič brezvestnega in da je samo jeden od nju agitiral proti »Narodovi« kliki. Ali je morda agitacija proti »Narodovcom« brezvestnost? Jeden od napadenih, gospod Anton Verbič, po domače Berclin, niti agitiral ni ter je izvršil le svojo volivno dolžnost, ali naj torej zato zasluži ime brezvestnega agitatorja ? Jože Lavrenčič je po stari -«Narodovi« navadi tudi v svojem poslanem pisal neresnico, da pa še ni tako oblasten, da bi smel mirne ljudi napadati za »brezvestne agitatorje«, se mu bode pa še dokazalo. O priliki o tem Lavrenčiču kaj več.
O volitvi v peti skupini na Goriškem smo dobili nekaj zanimivih podrobnosti. V Tolminu, v Bovcu in v Gorici so - glasovali volivni možje natančno za tistega kandidata, za katerega so bili izvoljeni. V Cerknem se je posrečilo Tumovcem, da so preslepili jednega, a v Sežani šest Gregorčičevih volivcev. V Gradišču je glasovalo za Gregorčiča najmanj deset volivnih mož, mej ostalimi so bili nekateri italijanski konservativci, ki so oddali svoje glasove za Gregorčiča, ne da bi se polit, društvo »Sloga« radi tega kedaj ž njimi pogajalo. V Solkanu je pripomogel Lah Lenasai Tumi do pet
glasov. Pri dr. Verzegnassiju in dr. Pajerju so Tumovci beračili za laške glasove ter ponujali v zameno slovenskih glasov za kandidata političnega društva »Unione« v vele-posestvu. V Gradišče so Tumovci poslali posebnega sela, da naberači italijanskih glasov. Pri Lahih so Tumovci potrosili toliko sladkih besedij, da s > bili po pogovoru dr. Gra-ziadio z Luzzatom trdno prepričani, da Turna zmaga, in so brzojavili »Slov. Narodu« : »Pri ožji volitvi je zmaga zagotovljena Tumi.« Res hudo razočaranje je sedaj v taboru dr. Turne in A. Gabrščeka!
Izid volitev v peti skupini na Koroškem. Iz Celovca se nam poroča : Pri volitvi pete skupine na Koroškem je dobil nemški nacijonalec dr. Artur Lemiš 428 glasov, katoliško narodni kandidat dr. Pupo-va c 78 glasov, socijalni demokrat Eich pa 56 glasov. Katoliško narodni glasovi so se v peti skupini od leta 1897 pomnožili od 36 glasov do 78, socijalni demokratje paso padli od 101 glasa na 56 glasov. Leta 1897 je bilo oddanih 579 glasov, letos pa 562 glasov.
Javno predavanje bode prihodnjo sredo točno ob pol 8. uri zvečer v »Katoliškem domu«. Predaval bode g. dr. Pre-lesnik.
Slovensko gledališče. Jutri, v torek, 8. t. m. se drugi in zadnjikrat v sezoni igra izvirna slovenska igra „V Ljubljano jo dajm o". Po tej tridc-janjski domači igri poje se zadnjikrat v sezoni komična opera „Lepa G a 1 a t e a." Dne 17. t. m. je na vrsti dramska noviteta „C hI are jeva tetka." Dne 22. t. m. gostuje Urbančič Podgrajski v „M a m z e 11 e N i t o u c h e". V torek 29. t. m. uprizori se prvikrat nova slovenska izvirna igra Cankarjeva „Za narodov blagor" in v četrtek 31. t. m. namerava se uprizoriti Wagnerjeva opera „L o h e n g r i n".
Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani naznanja, da se je srečkanje še enkrat, in sicer zadnjikrat moralo odložiti. Radi različnih neugodnih razmer sedanjega časa se dosedaj še ni dalo zadostno število srečk razpečati. Društvo upa, da se bode z Božjo pomočjo to leto vsa stvar ugodno izpeljala. Dan žrebanja pa se naznani v kratkem, kakor hitro bode dotični ministerski odlok v roki.
Ljubljanske novice. Nevarno obolel je tukajšnji odvetnik g. dr. M o š e. Pr^ hladil se je na Auerspergovem lovu ter dobil pljučnico. — Ljubljanki protestanti delajo z različnimi sred-tvi za svojo namene. Včeraj so imeli v kazini >.Fa-milienabend«, pri katerem je pastor Jaque mar govoril o preteklih »lepih časih« pro-testantstva na Kranjskem. — Narodno-napredni agitator Baraga — k 1 e r i k a 1 e c. »Narod« je tudi poročal o zanimivi agitatorski vožnji, pri kateri je konj ušel vozniku z agitatorjem in vozom, a pristavil je, da je bil to klerikalni agitator. Oče Baraga je debelo gledal tako titu lacijo in pravi, da ni lepo, da »Narod« tako taji svoje ljudi. Ali jo pa oče Baraga »Narodu« predrag in bi ga iz maščevanja rad »klerikalcem« privoščil? — Umrl je v Ljubljani g. Jožef de Red a u g e, posestnik zlatega križca za zasluge. — Poskusen samomor. Danes zjutraj okolu 1 ure se je ustrelil pred svojim stanovanjem v G>-rupovi hiši ob Rimski cesti 231etni v Pre-valjah rojeni in v Št. Martin pri Slov. Bistrici pristojni trgovski agent Rudolf Čebul. Strel se mu je ponesrečil. Kroglja ga je zadela v levo oko. Kričal je na pomoč in ljudje so ga prenesli v njegovo stanovanje, odtod pa je bil prepeljan v deželno bolnico. Čebul je dejal, da jo samomor »poskusil« v pijanosti. — Tovarna Samassa je svojim delavcem prostovoljno znižala delavni čas za pol ure. Delavni čas znaša sedaj 91/, ure. Velik strah je napravil Duftetov pes v soboto popoludne na Karlovski cesti hlapcu Jakobu Požunu in Brankotu Urhcloviču. Zaletaval se je v nju brez torbe in moža sta mislila, da je to tisti pes, radi katerega imamo pasji kontumac v Ljubljani in o katerem živinozdravnik Skale trdi, da ne eksi-stira, župan Hribar pa na vsak način hoče več vedeti kot živinozdravnik in pravi, da tak bolan pes leta po Ljubljani. Tudi žu-
panov pes je te dni letal okolu brez torbe. — Ukradena je bila Karolu Kirchschla-gerju iz predsobe srebrookovana palica. — Zgubil je na poti od Prečnih ulic do mesarskega mostu srebrno uro Jožef Novak. Ura je vredna 16 K. — P1 a v č e v a š n o p-s a r i j a je danes zaprta. Barabe ugibajo, kaj se je zgodilo posestnikom šnopsarije, in pravijo, da napovedo šnopsariji „štrajk", ako se hitro ne odpre.
Ljudsko gibanje v grajski fari na Bledu 1. 1900. Rojenih 101, dvojčkov 1 par, nezakonski 4, mrtvorojeni 3. Umrlo 69; izmed teh 4 po nesreči, 2 sta utonila, 1 je bil v Lescah zaklan, 1 je bil na lovu na Pokljuki po neprevidnosti ustreljen. Okli-canih je bilo 40 parov, poročenih 26 parov.
Boj z orožniki V noči na 31. dec. je napal orožniškega vodjo na Rakeku on-dotni fant Fr. Bombač. V silobranu ga je orožnik z bajonetom nekoliko sunil v nogo, a Bombač le ni odnehal in skušal vreči orožnika na tla. Tudi strel iz puške ni pregnal napadmka in orožnik jo še jedenkrat rabil bajonet. Ranil je Bombača v trebuh, ob jednem ga pa udaril s sabljo po glavi, da jo padel na tla. Po prvi zdravniški pomoči so odvedli Bombača v ljubljansko bolnico.
Na Stolu Z Breznice se nam piše dne 6. t. m. : Dne 3. januvarija letošnjega leta je krasno zimsko vreme izvabilo čast. gosp. mestnega kateheta Jankota Mlakar, da so je v spremstvu malega psička podal na Stol. Prišel je prav vrh Stola. V začetku je bila pot prav dobra, a zadnja tretjina pota je pa bila zelo težavna zaradi velikih žametov, Uko da sa jo zelo potil vkljub temu, da je termometer kazal 14 stop. R. pod ničlo. Vrnil so je popolnoma čvrst, lo psiček si je na kopal hud kaSelj.
Odpis davka. Lani so skupno odpisali 19.762 K zemliiškega davka na Kranjskem. in sicer v 65 občinah radi škode po toči, v 67 radi povodnji in v 60 radi trtno uši.
Ogenj je uničil v Smrjah na Notranjskem petim gospodarjem vse, kar so si pri pravili za zimo. Zgorelo je tudi eno tele in troje svinj. Obširneje jutri.
Silvestrov večer, katerega je prire dila »N a r o d n a č i t a 1 n i c a« v Celju kakor običajno tudi letos svojim udom, se je izredno dobro obnesel. Vsi prostori so bili natlačeno polni in z zanimivostjo je sledilo občinstvo posamnim točkam obširnega programa. Najbolj [e ugajala od g. Mateja Ben-čana uprizorjena alegorija, za kar mu gre posebna hvala. Svoj plesni venček priredi Čitalnica dne 20. prosinca t. 1.
Ljudsko gibanje v Idriji 1 1900 Rojenih 259, umrlih 149, poročenih pa jo bilo 52 parov. Rojenih v enem letu šo ni k dar ni bilo toliko, poročenih pa 1. 1894.
Skril se je. Poročali smo, da so razveljavljene občinske volitve mariborske tretjega razreda, v katerem so zmagali socijalni demokrati. Učitelj Stiebler je bil socijalno-demokratični kandidat za županski stol. Zadnjič je mož v tretjem razredu zmagal, sedaj pa izjavlja, da se več ne poteguje za mandat.
Ponudbeni razpis Glasom poročila došlega na trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, je kaplandski poštni odsek razpisal dve ponudbeni licitaciji, ene gledo nabavljanj kamašen za potrebščine treh let, pričenši s 1. julijem 1901, drugo pa glede nabavljanja čevljev in sicer od 1 oktobra 1904 pa do 30. septembra 1905. Ponudbe za dobavanje kamašen uložijo naj se do petka dne 22. lebruvarija 1901, opdudne, pri Chairman of the tender Board, Controller and Auditor-Generals Office, Grave Street, Capetown«, one za dobavljanjo čevljev pa do četrtka, dne 28. februvarija 1901, opo-ludne, pri »Office of the Controller and Auditor General, Grave Street, Capetown«. Natančnejši podatki ter izvlečki iz kapland-skega uradnega lista, tičoči so teh ponudbenih razpisov, ležijo na upogled v c. kr. avstrijskem trg. muzeju na Dunaju.
Iz Amerike jo prišlo v preteklem letu v Semič 2078I6'54 K. Všteto niso tisto vsote, ki so bile poslane po ljudeh.
Od raznih strani. Najnovojša pesem sv. očeta bo pesem o začetku novega veka. Pesem bode skoro zagledala beli dan. — Odlikovana slovenska
umetnica. Za hrvatsko umetniško društvo so nakupljene tri slike slovenske umetnice gd<3. Henrike Šantel. — Iz Reke se poroča, da v Kvarneru divja silna bora. Včeraj ni nihče zapustil doma. Promet z ladijami je ustavljen. — Po defravda-ciji — dinamit v usta. Podčastnik pijonirjev Pilringer v Melini v Dalmaciji je poneveril uradno denarje. V etrahu pred kaznijo, utaknil si je v usta dinamitno pa-trono in jo zažgal. Glavo mu je dinamit popolnoma raztrgal, desno ramo in levo roko mu je odtrgal od telesa. — Napad pred oltarjem. V Tridentu je napadel laški delavec Tanella duhovnika Mattovia, ko je služil sv. mašo. Ljudstvo v cerkvi se je vrglo na napadalca in ga izročilo redar-stvu. Tanella je izjavil, da je napal duhovnika iz političnih motivov. — Slovenska predstava v Mariboru bo zopet 13. t. m. Predstavljalo se bo »Hudobni duh ali zanikerna trojica«. — Umrla je v Mariboru gospa Antonija 01sze\vska, mati fran-čiškanke sestre Celestino. — Občinsko pekarno bodo napravili v Moskvi. Pekarna bode preskrbljovala s kruhom vse mestno prebivalstvo, ki broji 800.000 duš. — Ustrelil se je v Celju Janez lira-mer, bivši komi v Idriji. — o red njih šol v Avstriji je: gimnazij 212, realk 106, skupno 318 teh zavodov. Število dijakov je znašalo 104.080.
Tiskovna pomota. V sobotnem listu naj se v prvi notici čita »proti svoji volji«.
Dežela starih ljudi je Španija. Razne občina na Španskem so sklenile ob koncu stoletja vsam stoletnim ljudem in njihovim domačim nakloniti pokojnino za celo življenje. Oglasilo se je več sto stoletnih ljudi, mej temi v Valenciji jeden s 130. leti, jeden v Barceloni pa s 116 leti starosti. No, dr. Tavčar, ali je tega tudi kriv klerikalizem ?
Koliko se lahko v 50 letih skadi. Ako posameznik skadi na dan lo dvo smodki, ki tehtati 15 gramov, skadi v 50 letih 275 kilogramov. Kaka bi bila pač smodka z 275 kg.?
Kaj znx naša »inteligenca« ? Ker
je zmagal Gregorčič, se maščuje »Soča« nad njim s tem, da piše njegovo ime „Gredol-čič" in „Grsgorcig". Ta list si kar izmišljuje grozne „storijo« ter pravi: „Tako pridigajo nunci v cerkvah. Glejte, taki so!" „Narod" pa pravi, da bo zdaj tako razsajal, „da se bodo „škofu in papežu kar lasje j e ž i 1 i „Klerikalci popadajo kakor stekli psi", „gnjusno psujejo dame", „blazni der-viši", „smradljive vrste". „Kaplan Nadrah bi zaslužil, da so ga prav krepko strese za obe ušesi ter se mu da še par gnrkih klofut. In to se mu utegne šo kdaj zgoditi." „Stekla klerikalna sodrga bovška". „Nadrah bo povaljan in pretepen sredi ulico, kakor garjevo ščene", „smrkavo kaplanče"! To se imenuje — „inteligenca" !
I )ru^tva.
(Bralno in pevsko društvo »M a r i b o r«) vabi k gledališki predstavi, katera so priredi v nedeljo dne 13. prosinca t. I. v veliki dvorani »Narodnega doma«. Uprizori so »Hudobni duh« Lumpaci Vagabund ali zanikerna trojic«). Burka s pet)em v 3 dejanjih (6 prizorov.) Poslovenil J. Alo-šovec. Začetek točno ob 8. uri zvečer, konec po 10. uri. Med posameznimi dejanji svira slavna veteranska godba. Vstopnina: sedeži v dvorani od 1—5. vrsto po 60 kr., od 6.—10. vrste po 50 kr. in od II.—16. vrsto po 40 kr., stojišče v dvorani 30 kr., stojišče za dijake 20 kr., sedeži na galeriji po 25 kr., stojišče na galeriji 10 kr. Vstopnice so dobe dno 13. prosmea 1901 od 2. do 4. ure popoludne od od 7.—8. ure zvečer pri blagajni v »Narodnem domu«. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje
o (1 b o r.
Telefons&a in brzojavna poročil».
Trst, 6. jan. Pri današnji ožji volitvi je dobil Hortis 10.719, Rybar pa 8451 glasov. Socijalisti so se zdržali, Dompierovci glasovali za Hortisa. Uspeh nadkrilil pričakovanje, odušev-ljenje med S'ovani veliko.
Trst, 7. jan. Povodom včerajšnje volitve jo bilo arotovanib 5! oseb.
Celoveo, 7. jan. Dr. Pupovaoa toži koroški dež. zbor, ker ga je baje v nekem svojem govoru razžalil.
Dunaj, ?. jan. Pri ožji volitvi mej nemškim nacijonaloem Dützeui in krščanskim soeijalceai dr. Gessmannoin so sklenili socijalni demokrati glasovati za Dötza.
Dunaj, 7. jan. (Ob 4. uri popo-ludne). h Bolzana je prišla ravnokar novica, da je baron Dipauli pri volitvi danes propadel s samo tremi glasovi. Izvoljen je antisemit Schaffler od Schöpferjeve stranke. Ta izid je jako neugoden za prihodnjo desnico, ker bi bil Dipauli kot eden najvplivnejših politikov ves svoj ugled zastavil za rekonstrukcijo železnega obroča. Desniški krogi so hudo zadeti od te izgube in tolažijo se s tem, da je na Štajerskem prodrl drug odličen politik barori Morsey, ki bo najbrže načelnik prihodnje desnice in katoliške ljudske stranke.
Inomost, 7. januvarija. Ouje se, da naslednik cesarskega namestnika Mer-weldta postane nadvojvoda Evgen.
Budjejevioe, 7. januvarija. Knez Schwarzenberg je imel tu kandidatni govor. Rekel je mej drugim : Državni zbor se mora zopet poživiti in parlamentarno delovanje se mora zopet uvesti. Državni zbor mora zopet delovati na podlagi majoritetnega principa. Desnica se mora obnoviti. Dunajski parlamentarizem mora delovati na podlagi zgodovinskih tradicij. Dosedanja večina desnice ni bila rezultat slučaja, tudi ne le ustanovljena po želji posameznikov, ampak je bila državna potreba, ker razni narodi so v njej iskali brambe pod habsburškim že-zlom. Ali posamezniki to hočejo ali ne, desnica se bo zopet našla. Češki veleposestniki bodo delovali krepko za to. Od Slovencev se pričakuje, da se bodo držali solidarno in podpirali težnje delnice. (Glasno odobravanje. Klici: Živeli Slovenci!) Kandidatura Schwarzenbergova je bila soglasno sprejeta.
Opava, 7. jan. Radikalni protikandidat Kaiserjev v kmečkih občinah opavskih Klose je odstopil na korist Türk a.
Budimpešta, 7. januvarija. Ma-žarski minister notranjih stvarij izdal je okrožnico na vse mažarske rnunicipije, v koji jim nalaga, naj se pri občevanji z zunanjimi oblastvi poslužujejo francoskega jezika.
Rim, 7. jan. Sv. oče je prejel od ruskega carja Nikolaja brzojavko, v kateri mu na najsrčnejši način čestita k novemu letu ter mu priobčuje, da so ruske čete osvobodile apostolskega vikarja v istočni Mongoliji.
Berolin, 7. jan. Znana kanalska osnova bo skoro ponovno predložena pruskemu drž. zboru.
Weimar, 6. jan. Veliki vojvoda vajmarski je umrl sinoči po 6. uri.
Marseille, 7. jan. Iz Rima sem došli pekinški škof Favier je izjavil, da nima od Vatikana nikakih izrednih naročil za francosko vlado in da je prepričan, da ne pride mej Vatikanom in Francijo do razpora. On je tudi mnenja, da Francija ne izgubi pokroviteljstva nad katoliškimi misijoni, tudi ko bi bil vsprejet znani društveni načrt.
Petrograd, 7. jan. (C. B.) Dosedanji upravitelj zunanjega rninisterstva Lamsdorf je imenovan ministrom za zunanje zadeve.
Bruselj, 7. jan. V kraljevo palačo je udri o več mož, ki so hoteli napasti kralja in ga umoriti. Straža jih je ustavila, a oni so napadli stražo. Nastal je boj, v katerem je bilo ranjenih več mož kraljeve straže. Napadalci so pobegnili. Vsa policija je po konou, da jih ujame. Splošno se sodi, da je to anarhističen a t e n t a t.
London, 7. jan. V pogodbi med Rusijo in Perzijo je obljubil perzijski šah, da bo proti Rusiji nevtralen. Ce bi pa Rusija na vshodu imela vojsko, ji ne bo stavil nikakih zaprek, ampak v slučaju sile dovolil ruskim četam, da potujejo skozi njegovo državo.
London, 7. januvarija. V angleških krogih so jako preplašeni zaradi rusko-perzijske pogodbe. Angleži so ogorčeni ter pravijo, da je to kršenje tretjega člena v ariglo-nemškem dogovoru.
Bruselj, 7. jan. „Petit bleu" javlja, da so Buri Angleže silno natepli pri F r a s e r b u r g u.
London, 7. januvarija. „Daily Telegraph" poroča, da je Rusija hkrati, kakor s kitajsko, sklenila tudi pogodbo s Perzijo v varstvo svojih interesov.
London, 7. jan. Iz Pekina poročajo listi, da je kitajska vlada naročila svojemu poslaniku v Petrogradu, naj stori potrebne korake za sklep znane pogodbe. Po mnenju listov je to dokaz, da se Rusi kmalu umaknejo s pozo-rišča.
London, 7. jan. (0. B.) „Standard" poroča iz Shanghaja : Glasom poročil iz kitajskih virov je nastal upor mej Tunfuhsiangoviini vojaki v pokrajini Kanon.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzonj. prevel I. B—i.
(Dalje.)
Že se mrači. Prijatelj sedi pred vrati na klopici, roke drži na prsih prekrižane in gleda v nebo, kakor človek, katerega je nesreča potrla in ki je podivjal v samoti.
Ko začuje korake, pogleda, kaj to pomeni. V mraku opazi mej vejami in listjem neko postavo, vstane, stegne roke in glasno reče: „Ali sem sam na svetu? Ali nisem včeraj dosti storil ? Pustite me nekoliko v miru, saj je tudi to usmiljeno delo."
Renzo ga pokliče po imenu.
„Renzo!" odgovori on.
„Da", pravi Renzo. Oba si tečeta naproti.
„Res si!" pravi prijatelj, ko se vidita. „Kako me to veseli! Kdo bi mislil? Imel sem te za grobokopa Paolino, ki vedno hodi po mene, da pokopujeva. Ali veš, da sem sam? Sam kot puščavnik."
„Vem", pravi Renzo.
Po daljšem pozdravljanji gresta skupaj v kočo. Tam se pretrga ta pogovor, in prijatelj se pripravlja, da bi Renzu postregel, kolikor zna in more. Vodo pristavi k ognju in začne kuhati polento. Potem pa dd kuhal-nico Renzu, da jo pomeša in odide: „Sam sem, sam, sam?"
Potem se vrne s skledico mleka, suhim mesom in kozjim sirom, figami in breskvami. Vse postavi na mizo, potem prevrne polento na desko. Oba se vsedeta k mizi in se drug drugemu zahvaljujeta, jeden za obisk, drugi za vsprejem. Po dveh letih spoznata, da sta večja prijatelja kakor preje, ko sta bila vsak
dan skupaj. Kajti obema so se pripetile stvari, ki človeka prepričajo, koliko vredno je prijateljstvo.
Seveda Renzu ni mogel nihče namesto-vati Agnese, potolažiti ga, ker je bila odsotna, ne samo radi tega, ker ji je bil tako udan, ampak tudi ker mu je samo ona mogla povedati, česar bi mu nihče drugi ne mogel. Premišljuje, ali bi šel naprej, ali bi poiskal Agnese, ker ni bila daleč.
Kar se spomni, da mu Agnese ne more povedati, ali je Lucia zdrava, in sklene iti naravnost naprej, dokler si ne razreši te zago-netke, da to pozneje tudi materi lahko povč.
Tudi od prijatelja mnogo izve, ker sploh oni ali dobro ni vedel, tudi o Luciji, nadalje, kako so ga zasledovali, tako je don Rodrigo odšel kot pes, ki stisne rep mej noge. Renzo tudi zvč, kar je bilo zanj važno, kako je namreč prav za prav imč donu Ferante. Kajti Agnese mu je res pisala to ime, a Bog vč kako. Bergamski tolmač mu je besedo tako razložil, da nikdar Renzo ni našel njegove hiše v Milanu, ker bi nihče ne vedel, kaj zahteva.
Na ta jedini način bi lahko dobil Lucijo. Kar se tiče sodnega preganjanja, vedel je, da ni nikake nevarnosti več. Gospod sodnik je umrl za kugo, Bog vč, kdaj pride drugi mesto njega. Tudi biriči so večji del izumrli. Kdor je še ostal, imel je dovolj dru-zega misliti.
Tudi Renzo pripoveduje prijatelju svojo osodo, v zameno pa mu ta pripoveduje sto zgodeb o vojski, o kugi, o mazačih, o prerokovanju.
„Čudno", pravi prijatelj, ko Renza pelje v sobo, katero je bolezen izpraznila, „tega bi nikdar ne verjel. Človek mora zmirom žalosten biti. A vender je tolažilno, če govorim o tem s prijateljem."
Zjutraj sta oba v kuhinji. Renzo je pripravljen za pot, pod obleko ima skrit pas, nož pa v žepu. Sveženj pusti pri prijatelju, da bi lažje hodil. „Če se mi posreči", reče mu „če jo najdem, če . .. dovolj... vrnem se. Obiščem Pastura, da novico sporočim ubogi Agnesi, potem ... Če pa Bog tega ne privoli, ne vem kaj storim in kam se potem obrnem. Nazaj me ni več."
Ko to govori na pragu, otožno in žalostno gleda jutranjo žarijo, kakor je že dolgo časa ni videl.
Prijatelj mu vošči veliko srečo in mu ponudi jedi, spremlja ga nekoliko po cesti, potem pa ga zapusti.
Renzo bi bil zadovoljen, če do večera pride blizu Milana, da bi precej zgodaj drugega dne šel v mesto in začel iskati. Na poti se mu ne pripeti nič posebnega; povsod vidi navadne tužne prizore. Kakor prejšnji dan se ustavi v nekem gozdu, da se okrepča in odpočije.
Ko gre v Monzi mimo odprte pekarije, zahteva dva kruha, da bi ne hodil brez jedi. Pek mu ne dovoli vstopiti, temveč mu na majhni veslici porine skledico z vodo in je-sihom, da v njo vrže denar. Po tem mu na kleščah pomoli dva kruha, katera Renzo vtakne v žep.
Proti večeru pride v Greco, a ne vč imena te vasi. Ker pa se mu zdi in se spominja ter sklepa po daljavi, katero je že prehodil iz Monze, da je že blizu Milana, zavije z glavne ceste v stran, da bi na polji poiskal ,cascinotto', kjer bi prenočil; kajti krčem se je izogibal.
Kmalu opazi vrzel, ki ograja okrog nekega ovčjaka. Na slepo srečo vstopi. Žive duše ni. V kotu opazi kup slame, ob nji pa lestvico.
(Dalje sledi.)
Umrli no:
5. januvarija. Ana MarinSek, delavca žena, 49 let Ambrožev trg 7, tuberculosis pulm. — Josip de Re-dange, c. kr. deželne deske ravnatelj v pok., 87 let, Dunajska cesta 31. marasmus.
fi| 7. zjuti V. DODnI.	7-10 1 739.1	— 11-8 ! pr. m. jvzhl oblač. —9 2' sr jvzb. | »	10
6| 9. zveč. |739-5		-10-4 1 si. jvzh | oblač.	1-9
7|7. zjutr. |2. popol.	740-6 741-9	—13'4 j sr. svzti I jasno —6'7 | si jtil». 1 »	
Cena žitu na dunajski	borzi
dn3 5. januvarija 1901 Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad . K 7*88 do	K 7-89
Rž za pomlad . » 7*78 »	»	7-79
Turšica za ma) junij /01 » 5-26 »	»	0 31
Oves za pomlad ... S31 »	»	632
Meteoroiogidno porodilo.
ViSma nad morjem 806 2m, srednji zračni tlak736-0mm.
I	Stanje
Cas opa-	baro-
zoranja |	metra
I	T V)W.
Teuipe- i ratora
po Celzija i
VetrOTl
Nebo
se .
r s
5| q. *v»<3 ["740 8J-11-4 p. m. jvz£|" oblačno
Srednja temperatura sobote -11-6", norm.: —2'7n. Srednja temperatura nedelje —10 5°, normale: —2 7".
Lak za šolske table, ^,<£0-
goči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 21 11—7 Vuanja naročila proti povzetju.
Opomin! *
Opominjamo s tem vsakogar, da ničesar ne plača na naš račun iz naše službe odslovljenemu agentu
Antonu Krajnc-u v Kostanjevici. Glavni zastop dunajskega zavar. društva v Gradcu.
Izurjena prodajalka,
ne preveč mlada, ki bi vodila filijalko najine trgovine z mešanim blagom, se vsprejme
pri	6 3-3
Lebinger & Bergmaim v Litiji.
Trgovina z mešanim blagom
Radi rodbinskih razmer se odda pod zelo ugodnimi pogoji v lepi vasi na Notranjskem že nad 30 let uspevajoča trgovina z mešanim blagom. Letnega prometa nad 40.000 K.
Več pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	n 3 2
Šivalne stroje
priznano najboljega izdelka za družine in obrtnike
priporoča	888 25-14
tovarniška zaloga šivalnih strojev Ivan Jax V Ljubljani, Dunajska cesta 17
I> u si a j s k a t> o r x a.
Dni 7. januvarija.
Bkupni državni dolg v notah.....98-30
Skupni državni dolg v srebru......9815
Avstrijska zlata renta 4°/0.......117 35
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . . 9815
Ogerska zlata renta 4°/0.............117 30
Ogerska kronska renta 4%, 200 ..... 92 35
Avstro-ogerske bančne delnice, 6 00 gld. . . 1697-— Kreditne delnice, 160 gld. . . • ... . 667 25
London vista .......... 240 62'/,
Nemški drž. bankovci m 100 ta. nem.dri.velj. 117 65
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dn6 5. januvarija.
3-2°/0 državne srečke 1. 1861. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-50 19 14 90-80 11-37
180-165-— 197-50 95-— 139-75 257--
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	107 50
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4c/0 .	93-75
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	429---
» » južne železnice 3°/0 .	338'—
>	» južne železnice 5°/„ .	120'75
>	» dolenjskih železnic 4°/0 •	99'50
Kreditne srečke, 100 gld. ...........389 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	360- -
Avstrijskega rudeiega križa srečke, 10 gld. .	47"—
Ogerskega » „ » 5 » .	22-
BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld.....13 65
Rudolfov« srečke, 10 gld......59—
Salmove srečke, 40 gld........179 —
St. Gen6is srečke, 40 gld.........203 —
VValdsteinove srečke, 20 gld..............— —
fjjul 1 anske srečke............
Akcije anglo-avatrijske banke. 200 gld. , .	269 —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. i. .	6220—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........836 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . .	109 50
Splošna avstrijska Jtavbinska družba . .	148.—
Montanska družba avstr. plan............432 —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	443- —
Papirnih rubljev 100 ..................253 75
m
dh*" N&knp ln prodaja "tjet
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgabe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„M Eli C U
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Sirobelgasse 2.
6*
jBJT Pojasnila v vseh gospodarskih in flnnnčnih itvaroh, potem o kursnih vrednostih vseh jpekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocog« obrentovanja pri popolni varnosti gSdf naloženih glnvnlc, tiM