rVdclc<iatsl<i ©bveščevalecV^
Gradivo za prilogo pripravlja IN DO K Center Domžale
r
K.
VROČA ZASEDANJA - DA ALI NE?
V spominu nam še ostajajo zasedanja zborov domžalske delegatske skupščine v mesecu maju. Kljub nekaterim aktualnim in objektivno zanimivim točkam dnevnega reda so delegati ostali nezainteresirani, hladni; nič jih ni premaknilo iz nenavadne delegatske mlačnosti. Zaman so bili pozivi predsednikov zborov, zaman so nekateri (zlasti poročevalci) skušali vzpodbuditi razpravo, zaman so bila prizadevanja predsednika skupščine, da bi bila zasedanja manj monotona in ubijajoča. Minila so neproblematično, v nezanimivem in bledem vzdrušju, kakršno bi moralo biti tuje delegatskemu delu in odločanju. Odločanju, za katerega vemo, kakšno bi moralo biti: živahno, polemično, vsebinsko, prepletajoče, demokratično. In rekli smo: taka seja ni dobra seja .. .
Na naslednjih zasedanjih se je zadeva obrnila. 23. in 24. junija so delegati vseh treh zborov sedli na 22. ločeno zasedanje. Tudi na teh zasedanjih so bile na dnevnem redu zanimive točke, kot so denimo:
— razprava o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981-85
— razprava o osnutku dogovora o skupnih temeljih planov za obdobje 1981-85
— posredovana informacija o problematiki gradnje objektov iz srednjeročnega plana občinske zdravstvene skupnosti Domžale.
Razprava o teh zadevah, pa je bila živahna, marsikdaj je bilo moč slišati tudi privzdignjen glas razpravljalca. Mnogi so kar tekmovali, kdo bo prej povedal svoje. Preživahno! smo rekli.
Pa bi nam taka zasedanja morala biti všeč! Za razliko od delegatske indolentnosti nam dokazujejo, da je gradivo med ljudmi vendarle zaživelo, da iz vseh sredin preko svojih delegatov na vsak način ljudje ( tudi z privzdignjenim glasom) v odločitve žele vpeti svoje misli, predloge in pripombe, da uporabljajo svoje samoupravne pravice tako, kot jih v delegatskem sistemu morajo.
Morda nam je res kdaj ljubše, da so zasedanja in seje mirnejše, da minejo v manj razgretem vzdušju, zagotovo pa je res, da nam le živahne seje in zasedanja ustvarjajo tisto, s čimer se sicer mnogokrat neupravičeno že radi pobahamo in čemur pravimo — razviti samoupravni odnosi.
MB
Domžale, 15. julij 1980 St 7
DELEGATSKE
ZADREGE
DANES O ŠOLSTVU
Eno šolsko leto je za nami in za slaba dva meseca so se zaprla vrata osnovnih, poklicnih in srednjih šol. Tudi v naši občini. To pa seveda ne pomeni, da smo tja do septembra opustili tudi skrbi o šolstvu in vzgojnoizobraže-valnem delu. Nasprotno!
Glede na naloge, ki nas čakajo, glede na to, da pričenjamo uresničevati nekatera določila Zakona o usmerjenem izobraževanju, glede na to, da bo letos iz sredstev samoprispevka dokončana osnovna šola Venc/ja Perka in da bodo s tem v zvezi spremenjeni šolski okoliši, bodo o tej problematiki že na julijski seji spregovorili tudi zbori domžalske delegatske skupščine.
Tu je tudi poročilo o uresničevanju programa tretjega samoprispevka za graditev in obnovo osnovnih šol v občini, ki že poteka in bo potekal do 30.4.1984.
Da bi vam o tej pomembni točki dnevnega reda teh zborov zbrali kar največ podatkov, smo zaprosili strokovno službo pri Občinski izobraževalni skupnosti Domžale, da nam jih posreduje.
Tule so:
USPEŠNO   URESNIČUJEMO  PROGRAM   GRADENJ   IN  OBNOVE OSNOVNIH SOL
Tretji samoprispevek v občini Domžale
V razpisu tretjega samoprispevka pred več kot letom dni smo sprejeli tudi po obsežni javni razpravi program tretjega samoprispevka za graditev in obnovo osnovnih šol. Uresničevali ga bomo od 1.5.1979 do 30.4.1984. Marsikaj je bilo doslej storjenega, tako da lahko ocenimo, da tako v gradnjah in adaptacijah kot tudi v pripravi dokumentacije za uresničitev programa potekajo akcije tako, kot je treba.
PREGLED O TEM, KAJ JE BILO STORJENEGA:
- OŠ „Vencelj Perko" — novogradnja
Objekt je v gradnji in po pogodbi z GIP „Obnova" bodo dela končana do 1.9.1980. Ovir za dokončanje objekta ni, pač pa je ovira pri izvedbi zunanje ureditve stanovanjske hiše Katarine Cebokli, ki trenutno še ni izpraznjena. Gradbeno dovoljenje za zunanjo ureditev je v pripravi, pogodba za izvajanje del na zunanji ureditvi pa je že podpisana. Ker rušenje stanovanjske hiše Katarine Cebokli pogojuje izdajo uporabnega dovoljenja za objekt osnovne šole, so v polnem teku priprave in razgovori za sporazumno rešitev zadeve.
— Podružnična OŠ v Dragomlju — adaptacija
Po pogodbi z SGP „Graditelj" Kamnik je bilo dogovorjeno, da se adaptacijska dela izvršijo v zimskem času 1979/80. Glede na to, da se dela zaradi motenosti pouka ne morejo izvajati, je bilo dogovorjeno med KS Dragomelj, OŠ Vencelj Perko, investitorjem OIS in izvajalcem, da se dela izvršijo v času poletnih počitnic 1980. V zvezi s tem je bilo šoli odobreno, da se pouk vrši tudi ob sobotah in tako zaključi že 10.6.1980. Z izvajalcem „Graditelj" Kamnik je že dogovorjeno, da po tem datumu z deli takoj prične in jih dokonča do 1.9.1980.
Kljub temu so se nekatera dela na objektu izvršila že v spomladanskem času 1980. To je celotno prekritje strehe, vsa kleparska dela ter obnovitev dotrajane strešne konstrukcije.
— Podružnična OŠ v Krtini — adaptacija
Izdelan je že projekt adaptacije in je trenutno v pripravi zbiranje soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja in ponudbe za izvajanje del. Dela naj bi pričeli v času poletnih šolskih počitnic 1980, vendar nadaljevala tudi v jeseni t.j. v času pouka, zato je potrebno med prizadetimi predhodno vsklajevanje, ki že poteka. V kolikor bo dosežen sporazum glede trajanja izvajanja del ter izpraznitve šole, bodo dela na adaptaciji v letošnjem letu dokončana.
— Podružnična OŠ v Vrhpolju — adaptacija
Ugotovljeno je bilo, da je vredno obstoječo šolo obnoviti, čeprav z malo večjimi stroški, kot je bilo predvideno, saj bo tako objekt lahko še služil svojemu namenu. Ob tej varianti seveda odpade gradnja nove šole v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Trenutno je v izdelavi glavni projekt. V kolikor bo dosežen sporazum s KS Vrhpolje ter matično OŠ v Moravčah glede izpraznitve šole ter omogočanje izvajanja del v času izven šolskih počitnic, bo možno adaptacijska dela pričeti že v času šolskih počitnic in jih zaključiti do konca leta 1980.
— Podružnična OŠ v Ihanu — prizidek in adaptacija
Idejni projekt je že izdelan in so ga izvršni odbor OIS, kakor predhodno KS Ihan in OŠ, sprejeli. Trenutno je v izdelavi lokacijska dokumentacija ter že podpisana pogodba za izdelavo glavnega projekta, ki bo izgotovljen v letu 1980.
Nadaljnje priprave za leto 1980 niso v načrtu, pač pa v kasnejšem obdobju.
— Podružnična OŠ v Blagovici — prizidek in adaptacija
Idejni projekt je že izdelan in s strani izvršnega odbora Občinske izobraževalne skupnosti, kakor predhodno s strani KS Blagovica in OŠ, sprejet. Trenutno je v izdelavi lokacijska dokumentacija ter v pripravi pogodba za izdelavo glavnega projekta, ki bo izgotovljen v letu 1980. Nadaljnje priprave za leto 1980 niso v načrtu.
— Posebna OŠ „Olge Avbelj" v Domžalah — novogradnja
V izdelavi je programski elaborat za šolskih center z rekreacijskim območjem v sprejetem rezervatu ob Savski cesti, kjer je vključena tudi posebna OŠ „Olge Avbelj". Za samo šolo „Olge Avbelj" pa je v izdelavi zazidalni načrt ter idejni projekt, ki bosta v najkrajšem času izdelana t.j. v mesecu juniju 1980. Po izbranem idejnem projektu in zazidalnem načrtu bomo pričeli z odkupom potrebnega zemljišča, naročilom izdelave lokacijske dokumentacije in glavnega projekta, kar je tudi v planu za leto 1980.
— OŠ Trzin — novogradnja
Idejni projet je izdelan, IO OIS je na predhodni predlog posebne komisije in KS Trzin tudi dokončno izbral kot najugodnejšo rešitev od „Biro 71" Domžale. V pripravi je pogodba za izdelavo lokacijske dokumentacije, prav tako bomo pristopili tudi k odkupu zemljišč, kar je v planu za leto 1980.
— OŠ Radomlje — prizidek
V izdelavi je idejni projekt. Za leto 1980 je v planu še izdelava lokacijske dokumentacije.
— OŠ Janko Kersnik Brdo — prizidek
V letu 1980 imamo v planu samo izdelavo idejnega projekta prizidka.
— Center usmerjenega izobraževanja — novogradnja
V planu III. samoprispevka je predvidena novogradnja centra usmerjenega izobraževanja. Lokacija je predvidena v rezervatu ob Savski cesti, za kar je v izdelavi programski elaborat.
V letošnjem letu je predvidena še izdelava idejnega projekta ter odkup zemljišča skladno s programom razvoja usmerjenega izobraževanja v občini Domžale.
Vsi navedeni podatki kažejo trenutno dogajanje pri izvajanju programa ter obveznosti, odnosno predvidevanja za leto 1980. Nadalje je razvidno, da gre za izdelavo in pripravo vrste dokumentacije za posamezne objekte, medtem ko roki nadaljnjega izvajanja programa niso razvidni, oziroma so namenoma izpuščeni, to pa je zaradi tega, ker je njihova nadaljnja realizacija v naslednjih letih odvisna od priliva finančnih sredstev. Zato pa v nadaljevanju tega poročila prikazujemo približni plan za naslednja leta, t.j. do celotne realizacije programa III. samoprispevka.
Plan je samo približen, vendar toliko realen, da nam da vedeti, da z znanimi finačnimi viri celotnega programa ne bo možno uresničiti in to niti finančno, niti rokovno. Glavni vzrok premika terminskega plana je prav gotovo omejitev pri kreditiranju investicij, odnosno pri zagotovitvi minimalne 50 % lastne udeležbe potrebnih finančnih sredstev pred pričetkom gradnje objekta. Nadaljnji vzroki so še: prenizko ovrednoten program ob sprejemanju III. samoprispevka zaradi hitre in visoke dražitve ter dodatna nepredvidena dela in stroški (obvezna gradnja zaklonišč, višji stroški odkupa zemljišč, urejanje* in priprave ter menjajoči in vedno zahtevnejši predpisi).
Občinska izobraževalna skupnost kot investitor pri realizaciji programa III. samoprispevka redno spremlja in sledi sprejetim planom ter preko IO OIS, posameznih KS, Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale in ostalih sodelujočih pri izvajanju posameznih nalog, rešuje tekočo problematiko.
A. APROKSIMATIVNI PLAN INVESTICIJ ZA LETO 1981 IZ PROGRAMA III. SAMOPRISPEVKA
I. Prihodki
1. Samoprispevek 2 % od BOD
(leto 1980 + 20 %) 54.000.000
2. Občinski proračun 5.000.000
3. Sredstva za anuitete pri OIS 9.000.000
Skupaj 68.000.000
II. Odhodki
1. Nove naložbe po planu III. samoprispevka 48.500.000
2. Odplačevanje kreditov
- Lesnina Ljubljana 1.500.000
- Ljubljanska banka 3.000.000
- GIP Obnova Ljubljana
(vsi za OŠ Vencelj Perko) 15.000.000
Skupaj 68.000.000
REKAPITULACIJA:
I. PRIHODKI 68.000.000
II. ODHODKI 68.000.000
RAZLIKA ± 0
ODHODKI - Specifikacija
Ad 11/1 delno celota
— Posebna šola Olge Avbelj
(novogradnja) 43.000.000 60.000.000
- OŠ Radomlje - projekti (prizidek) 1.500.000
— OŠ Josip Broz Tito (prizidek)
lok. dokument 100.000
- OŠ Janko Kersnik Brdo (prizidek)
(lok. dok. + odkup zemljišča) 400.000
- OŠ Šlandrove brigade (prizidek)
(idejni projekt + lok. dok.) 500.000
— OŠ Trzin (novogradnja)
glavni projekt ~ 3.000.000
Skupaj 48.500.000
B. APROKSIMATIVNI PLAN INVESTICIJ ZA LETO 1982 IZ PROGRAMA III. SAMOPRISPEVKA
I. Prihodki
1. Samoprispevek 2 % od BOD (cea 15 % porast napram letu 1981)
2. Občinski proračun
3. Sredstva za anuitete pri
4. Sproščena vezana sredstva pri LB
Skupaj
II. Odhodki
1. Nove naložbe po planu III. samoprispevka
2. Anuitete:
- LB za OŠ Vencelj Perko_
- Lesnina Ljubljana za OŠ Vencelj Perko
REKAPITULACIJA:
I. PRIHODKI 84.500.000
II. ODHODKI 84.500.000
RAZLIKA + 0
ODHODKI - Specifikacija
- Podružnična OŠ Ihan (prizidek) — izvajanje del
- Poseb. šola Olge Avbelj -(novogradnja) nadaljevanje del
- OŠ Trzin (novogradnja) pričetek del 60
- OŠ Josip Broz Tito — glavni projekt 1.600 1
- OŠ Janko Kersnik Brdo glavni projekt
- OŠ Šlandrove brigade, glavni projekt 1
Skupaj
62.000.000 6.000.000 10.000.000 6.500.000
84.500.000
80.500.000
2.500.000 1.500.000
84.500.000
delno
.000.000
.700.000
.000.000
600.000
900.000 300.000
celota 13.000.000
90.000.000
Skupaj
80.500.000
C. APROKSIMATIVNI PLAN INVESTICIJ ZA LETO 1983 IZ PROGRAMA III. SAMOPRISPEVKA
I. Prihodki
1. Samoprispevek 2 % od BOD
(cea 15 % porast napram letu 1982) 71.000.000
2. Občinski proračun 6.500.000
3. Sredstva za anuitete pri OIS 10.000.000
4. Sproščena sredstva pri LB
Skupaj
II. Odhodki
1. Nove naložbe po planu III. samopris.
2. Anuitete
- LB za OŠ Vencelj Perko
- Lesnina za OŠ Vencelj Perko
REKAPITULACIJA:
I. PRIHODKI
II. ODHODKI
OSTANEK
ODHODKI: Specifikacija
1. Posebna OŠ Olge Avbelj
2. OŠ Trzin — nadaljevanje
3. Blagovica — prizidek
4. OŠ Ihan (dokončanje)
5. OŠ Radomlje (prizidek)
6. Usmerjeno izobraževanje — projekti
Skupaj
6.000.000
93.500.000
66.300.000
2.500.000 1.500.000
70.300.000
93.500.000 70.350.000
23.200.000 za izvajanje programa v
letu 1984
zaključek
brez zaklj.
10.300.000 20.000.000 8.500.000 3.000.000 21.000.000 3.500.000
66.300.000
D. APROKSIMATIVNI PLAN INVESTICIJ ZA LETO 1984 IZ PROGRAMA III. SAMOPRISPEVKA
I. Prihodki
1. Samoprispevek 2 % od BOD do 30.4.84. 27.000.000
2. Občinski proračun (za celo leto) 7.000.000
3. Sredstva za anuitete pri OIS (za celo leto) 15.000.000
4. Ostanek iz leta 1983 23.200.000
5. Sofinanciranje usmerjenega izobraževanja 25.000.000
Skupaj 97.200.000
II. Odhodki
1. Nove naložbe po  planu III. samoprispevka
2. Anuitete
-i le za OŠ Vencelj Perko
REKAPITULACIJA:
I. PRIHODKI
II. ODHODKI
RAZLIKA
Skupaj
97.200.000 97.200.000
ODHODKI: Specifikacija
— OŠ Trzin — dokončanje
— Usmerjeno izobraževanje I. faza — pričetek
10.000.000 84.700.000
Skupaj 94.700.000
Za dokončanje programa bo potrebno še:
— usmerjeno izobraževanje dokončanje do konca leta 1980
— OŠ Josip Broz Tito — prizidek do začetka leta 1986
— OŠ Janko Kersnik — prizidek do_ začetka leta 1986
— OS Šlandrove brigade do začetka leta 1986
94.700.000 2.500.000 97.200.000
celota 110.000.000
22.800.000 54.800.000 25.000.000 35.000.000 136.800.000
SKUPAJ manjko iz III. samoprispevka OPOMBA:
Vse vrednosti so informativne z upoštevanjem letne revalorizacije
in sicer za priliv 15 % popust za odhodke pa 20 %.
Plan je grajen na lastnin finančnih sredstvih in sicer 50 % lastna
udeležba od pričetka gradenj in 50 % garancija banke na tekoči
priliv.
Terminski plan je kot priloga sestavni del.
Predlog novih šolskih okolišev v Domžalah
Število učencev in oddelkov na obeh šolah v šolskem letu 1979/80:
J
Po načrtu graditve osnovne šole Vencelj Perko je predvideno, da se bodo učenci ob pričetku šolskega leta 1980/81 preselili v novo zgradbo. Ker na osnovni šoli Šlandrove brigade število učencev presega prostorske zmogljivosti, je bilo že ob oblikovanju šolskih okolišev leta 1973 predvideno, da bo ta šola začasno sprejemala učence območja šole Vencelj Perko. Z novimi prostori obstaja možnost, da šoli razvrstita učence tako, da bosta lahko pouk organizirali v ugodnih pogojih.
Občinska izobraževalna skupnost in obe šoli so na osnovi števila učencev v mali šoli, števila vseh učencev, novih učilnic ter predvidene stanovanjske graditve pripravili predlog za oblikovanje novih šolskih okolišev. Pri tem so upoštevali tudi ustalitvene ukrepe in bo po predlogu, ki ga dajemo v javno razpravo zaradi delitve samo oddelek več. Že v obdobju nastajanja predloga novih šolskih okolišev so sodelovali starši, pedagoški delavci ter samoupravni organi šol in Občinska izobraževalna skupnost.
I.
Odlok Skupščine občine Domžale določa naslednjo razmejitev šolskih okolišev navedenih šol:
a) Osnovno šolo Vencelj Perko so obiskovali učenci iz naslednjih ulic: Koščeva, Ljubljanska, Na Zavrteh, Partizanska, Prečna, Prešernova, Taborska, Trubarjeva, Varškova, Stobovska, Mengeška, Nova, Obrtniška, Zormanova, Vodovodna, Poljska, Trzinska, Cankarjeva, Depala vas, Kajuhova, Krožna, Pot na Pridavko, Simona Jenka, Tabor, Vovkova, Aškerčeva, Kasalova, Radio cesta, Savska, Stranska, Študljanska, Kolodvorska, Železniška, Masljeva, Kersnikova, Roška cesta.
b) Osnovno šolo Šlandrove brigade so obiskovali učenci iz naslendjih ulic: Kamniška, Ljubljanska od otoka desna stran, Tomšičeva, Nikole Tesle, Levstikova, Mumova, Ulica 29. novembra, Župančičeva, Lobodova, Ljube Sercerja, Kidričeva, Ješetova, Sejmiška, Kraigherjeva, Chvatalova, Detelova, Rojska, Bistriška, Šlandrova, V. Vlahoviča, Ulica talcev, Kopališka, Podrečje, Zaboršt, Krakovska, Karlovška, Brejčeva, An. Skoka, Usnjarska, Savska, Mačkovci, Prelog, Ihan, Brdo, Goričica.
	OŠ Vencelj Perko		OŠ Šlandrove brigade	
Razred	Štev.	Štev.	Štev.	Štev.
	učen.	oddel.	učen.	oddel.
1.	56	2	90	3
2.	44	2	124	4
3.	40	2	114	4
4.	69	2	105	3
5.	70	2	148	5
6.	71	2	122	4
7.	67	2	131	4
8.	82	3	132	4
Skupaj	499	17	966	31
Naslednja preglednica prikazuje število učencev na osnovni šoli Šlandrove brigade, ki so razvrščeni ločeno po prebivališču v dosedanjih šolskih okoliših:
Razred	Šolski okoliš Venclja Perka	Šolski okoliš Šlandrove brigade
1.	9	81
2.	14	110
3.	14	100
4.	15	90
5.	17	131
6.	11	111
7.	_	131
8.	-	132
Skupaj	80	886
Na osnovni šoli Vencelj Perko zaradi prostorske stiske ni bilo moč organizirati pouka po zahtevah sodobne pedagogike in skladno s potrebami učencev ter staršev. Na tej šoli tudi ni bilo kosil, podaljšanega bivanja in celodnevne šole.
Mnogo učencev iz njenega okoliša se je v zadnjih letih šolalo na osnovni šoli Šlandrove brigade. V tabeli je razvidno, da je 80 učencev od 1. do 6. razreda iz okoliša šole Vencelj Perko na osnovni šoli Šlandrove brigade. (7. in 8. razredov nismo preštevali; 8. razredi zapustijo šolo, za učence 7. razredov pa predlagamo, da se ne prešolajo.
II.
Ob dograditvi nove šole je predlagana ponovna razmejitev šolskih okolišev za obe šoli. V obeh tabelah je prikazano številčno stanje učencev v prihodnjem šolskem letu po predlagani razmejitvi, a) Osnovna šola Vencelj Perko:
št. uč. štev. št. uč. predi. št. uč. število 80/81   oddel.   na Šl.br. nov.okol.   (2+4+5) oddel.
1	2	3	4	5	6	7
1.	56	2	20	26	102	3
2.	56	2	9	21	86	3
3.	44	2	14	28	86	3
4.	40	2	14	23	77	3
5.	69	2	15	28	112	4
6.	70	2	17	16	103	3
7.	71	2	11	17	99	3
8.	67	2	-	-	67	2
Skupaj	473	16	100	159	732	24
b) Osnovna šola Šlandrove brigade:						
	št. uč.	štev.	št. uč.	predi.	št.učen.	število
Razred	80/81	oddel.	na V.P.	nov.okol.	2-{4+5)- oddel.	
1	2	3	4	5	6	7
1.	145	4	20	26	99	3
2.	90	3	9	21	60	2
3.	124	4	14	28	82	3
4.	114	4	14	23	77	3
5.	122	4	15	28	79	3
6.	148	5	17	16	115	4
7.	122	4	11	17	94	3
8.	131	4	—	-	131	4
Skupaj	996	32	100	139	737	25
UČENCI ZA OSNOVNO ŠOLO „VENCLIA PERKA":
Po predlagani razmejitvi obeh okolišev bi osnovno šolo Vencelj Perko obiskovali učenci iz naslednjih ulic: Koščeva, Ljubljanska, Na Zavrteh, Partizanska, Prečna, Prešernova, Taborska, Trubarjeva, Varškova, Stobovska, Mengeška, Nova, Obrtniška, Zormanova, Vodovodna, Poljska, Trzinska, Cankarjeva, Depala vas, Kajuhova, Krožna, Pot na Pridavko, Simona Jenka, Tabor, Vovkova, Aškerčeva, Kasalova, Radio cesta, Savska, Stranska, Študljanska, Kolodvorska, Železniška, Masljeva, Kersnikova, Roška, Krakovska, Savska (obe stranski), Usnjarska, Brejčeva, Vodnikova, Mačkovci, Karlovška, Cesta talcev (do mesta), Titov trg, Ljubljanska in Ulica Ljube Šercerja.
Ta predlog je sprejela komisija za razvoj vzgoje in izobraževanja pri OIS Domžale na osnovi dveh variant, ki sta jih predlagali obe šoli. Obe varianti so obravnavah' samoupravni organi in pedagoški zbori. Prav tako sta šoli že ob pripravi obeh variant seznanjali rudi
starše.
V gradivu je navedeno, da učencev, ki so letos v sedmih razredih ne bi prešolali. S starši, ki imajo učence v sedmih razredih in na šoli po dva otroka, bo potrebno doseči sporazume v primerih, da bi morala hoditi vsak v drugo šolo. Potrebno bo doseči soglasje za
Šrešolanje obeh ah pa zagotoviti možnost, da ostaneta oba na šoli landrove brigade.
Ob oblikovanju predloga za nova šolska okoliša v Domžalah so podatki o rojstvih otrok in stanovanjski graditvi pokazali, da bo v prihodnje potrebno usklajevati vpis na obe šoli tudi glede na nove razmere. Zato bo potrebno sprejeti sklep o začasnih šolskih okoliših ali pa o fleksibilnosti šolskih okolišev, v kolikor je to možno. Območje okolišev se bo spremenilo tudi takrat, ko bo dograjena nova šola v Krajevni skupnosti Simon Jenko, kije predvidena do leta 1990.
Najbolj zaskrbljujoča je prometna ureditev v središču Domžal. V določenih urah bo večji prehod učencev skozi center mesta, kar bo zahtevalo varnejšo ureditev glavnih vpadnic, to je Ljubljanske in Savske ceste, kar je nujno potrebno začeti urejati vzporedno z oblikovanjem novih šolskih okolišev.
Priprave na prehod na usmerjeno izobraževanje
J
Da bi tudi v naši domžalski občini zagotovili ustrezne priprave in da bi nadaljevali z aktivnostmi pri izvajanju zakona o usmerjenem izobraževanju, je Izvršni svet Skupščine občine Domžale 26.6.1980 ponovno opredelil najpomembnejše dejavnosti na tem področju. O teh vprašanjih pa so seveda razpravljali predhodno tudi že organi občinske izobraževalne skupnosti.
združenega dela imajo pogoje za proizvodno prakso. Zato je nujno treba pravočasno izdelati programe usposabljanja z delom in organizacijske načrte za njihovo uspešno izvajanje.
7. Osnovne šole imajo pomembno vlogo pri usmerjevanju v poklice. Zato naj vsebinske naloge s tega področja izvajajo kontinuirano skozi vso dobo šolanja učencev na tej stopnji. V obdobju do uvedbe
Ne glede na dogovor, da bo prehod na usmerjeno izobraževanje postopen in bo v celoti izveden v šolskem letu 1981/82, je potrebno intenzivno nadaljevati s strokovnimi, kadrovskimi, materialnimi in drugimi nalogami ter pri tem zagotoviti odgovorno, strokovno in aktivno udeležbo vseh dejavnikov, ki so zadolženi za konkretna opravila in uresničevanje določil Zakona o usmerjenem izobraževanju.
Postopnost izvajanja usmerjenega izobraževanja pomeni, da bodo izvajalci že v šolskem letu 1980/81 uresničevali v vzgojnoizo-braževalnih programih nekatere prvine novih zakonskih določil ter vsebino usmerjenega izobraževanja. Najpomembnejše naloge na tem področju so zlasti naslednje:
1. Seznanjanje in akcijska enotnost subjektivnih sil; pri tem je še posebno pomembno temeljito poznati bistva reforme v delegatski bazi med i/vajalci in uporabniki.
2. Potrebno je okrepiti pripravljenost TOZD za izvedbo vseh priprav na izvajanje proizvodnega dela.
„ 3. Šole morajo skupno z ustanoviteljem in OIS pripraviti potrebne organizacijske, kadrovske, prostorske in druge pogoje za prehod na usmerjeno izobraževanje.
4. Organizacije združenega dela materialne proizvodnje in s področja družbenih dejavnosti morajo svoje samoupravne akte uskladiti z določili Zakona o usmerjenem izobraževanju.
5. Še več pozornosti je potrebno posvetiti planiranju kadrov na osnovi srednjeročnih načrtov na vseh področjih združenega dela; tudi o tem so že večkrat sklepali tudi zbori občinske skupščine.
6. Organizacije združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja se morajo dogovoriti z združenim delom materialne proizvodnje o tem, katere temeljne organizacije
usmerjenega izobraževanja pa je potrebno posebno pozornost posvetiti učencem 7. in 8. razredov osnovnih šol.
8. Na osnovi teh in drugih nalog bodo po izhodiščih, ki jih je pripravila Socialistična zveza delovnega ljudstva na vseh ravneh, nosilci nalog za uspešno reformo srednjega šolstva sprejeli svoje akcijske načrte s konkretnimi nalogami, zadolžitvami in rokovniki.
CENTER SREDNJIH ŠOL PREDVIDEVA ZA NOVO ŠOLSKO LETO
1980/81
I. predvideno število oddelkov in učencev
1. razred 2. razred 3. razred 4. razred odd. uč. odd. uč. odd. uč.    odd. uč.
1. Ekonomska srednja šola
2. Poklicna kov. šola
3. Poklicna usnjarska galanterijska šola
4. Tehnična usnjarska galanterijska šola
II. Že vpisanih novincev do 10.6.1980
1. ESŠ 97
2. TUGŠ 14
4	120	3	96	3	91	3 80
7	240	8	257	4	100	v 1. izm
2	60	1	32	1	36	celoletni
1	30	1	12	1	7	celoletni
2	60	2	48	2	33	2 33
3. PKS
4. PUGŠ
240 4
III. Predvideno število učiteljev
1. ESŠ 19
2. TSUGŠ 9
3. PKUGŠ 31
IV. Prostori
Prostori so isti kot v preteklem letu in dodatno stara OŠ Venclja Perka in prizidek k delavnicam PKŠ cca 450 m^.