GrosuPlje (centrala) sP 908 § KLASJE I 1996 I 352(497.4 Ivančna Goric« 119960025,2 cob.s;; A M G U L A I I A ..... "; n GORICA Številka 2 februar 1 996 VIDEO OPTIKA 61108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 61295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 Iz Jernejeve malhe Prešernov dan - kulturni praznik je za nami. Toliko lepili želju in misli je bilo izrečenih na številnih prireditvah v šolah, vrtcih in kulturnih dvoranah. Ne le dan, naj ho kulturno vse leto. Tudi maske smo si nadeli, žal le za en dan. Bilo nam je prijetno. Za drugačno podobo smo skrili sebe, svoje težave in probleme. Pust je minil, resnost, če že ne preresnost, pa je nam, običajnim državljanom ostala. Komaj se je polegel vihar, kije razburil javnost zaradi letalske steze, na odseku avtoceste Višnja Gora - Bič, že je pred nami informacija o ne preveč popularni začasni cestninski postaji v Višnji Gori. Neodgovorno bi bilo, če bi nasprotovali plačilu cestnine, vendar smo prepričani, da začasna cestnina ne more rešili ekonomskega položaja "cestarjev". Sprašujemo se, ali ne bi bilo bolj smotrno, da se ob na novo zastavljenem programu izgradnje avtocest na Slovenskem pohiti in v najkrajšem času izgradi odsek in stalna cestninska postaja pri hribu Petek. Ze zdaj se bojimo, da bi prevelika obremenitev naših slabili vzporednih cest, ki bi jih občani uporabljali za obhod cestnine, prizadela naše krajane, predvsem staro srednjeveško mesto in njegove krajane. Razlogov za naša nasprotovanja je toliko, da bodo morali načrtovalci resno razmisliti o ekonomski, upravičenosti take postaje. Odbor za izgradnjo avtoceste na županstvu bo vse to in še več hotel uveljavili skupaj z načrtovalci, kar pa bo težko, saj drugi strani, kot kaže, idej ne manjka. Obveza vseh treh občin je tudi, da se čimprej dogovorimo o Skladu za razvoj drobnega gospodarstva. Sliši in bere se vse mogoče, med drugim celo to, da občine nimajo posluha za razvoj gospodarstva. Resnica pa je, da so pristojnosti občine za gospodarstvo majhne in še tisto, kar bi se dalo storiti, se zaplete pod težo birokracije. Kot vse kaže. je odlok o ustanovitvi tega sklada pripravljen; deloval pa naj bi ta sklad za območje vseh treh občin, saj gospodarstvo ne pozna meja. Odločilno besedo bodo imeli obrtniki. Sredstva, pridobljena iz tega skladi*, bodo zanimiva le za tiste z dobrimi programi, saj bo sklad hotel ohranjali svojo kapitalsko vrednost, zatorej bodo sredstva ponuđena tržno. Občinski sklad stavbnih zemljišč je pred registracijo in pravno formalno ustanovitvijo s svojo avtonomno pravico in obveznostjo do najvišjega občinskega zakonodajnega telesa. Najteže je zapisati kaj vzpodbudnega o naši telefoniji. Načrtovalec izvedbe je Telekom, ki glede na svoje poglede, in predvsem sredstva, načrtuje investicijo za naše območje. Sestankza sestankom, zdaj za to območje, zdaj s predstavniki le krajevne skupnosti, zdaj pogovori prek teh in drugih prijateljskih vezi, vse to pripelje do različnih vizij izgradnje. Obljube so za različne potrebe različne. Gotovo je, da se bo v tem letu nadaljevala investicija za obseg centrale v Ivančni Gorici. Sredstva so zbrana, pogodba podpisana. V Šentvidu pri Stični bo stara centrala povezana z optičnim kablom za izboljšanje trenutnih povezav. V okviru zmogljivosti naprav bo na razpolago nekaj deset telefonov za KS Dob, Šentvid in Temenica. Te telefone bo po svojih kriterijih razdelila firma. Z investicijami je bolj radodarna Pošta, saj bo že v tem letu začela in verjetno v precejšnji meri tudi dokončala nove pošte na Krki, v Višnji Gori in Šentvidu pri Stični. Informacija je zaenkrat le obljuba, V resnost katere pa ne dvomimo. Pa vseeno smo morda preskromni pri predstavitvi naših zgodovinsko-turističnih in naravnih znamenitosti. Turistična zveza skupaj z turističnimi društvi in KS se je odločila, da prikaže in promovira naše lepote tudi drugim na sejmu ALPE ADRIA v Ljubljani. Na tiskovni konferenci bo novinarjem in ostalim predstavljen program sejma z obsežnim promocijskim materialom, na njej pa bomo predstavili tudi lepo oblikovano lurističnihgeogiafsko karto. Zupan Jernej Čas pomladanskega prebujenja prihaja nezadržno. V enem od naših kolektivi vo. Na srčkih v šopku so zapisana imena vseh članov. Domiselno, mar ne? le popestrili valentino-Leopold Sever Ženam in materam iskrene čestitke za njihov praznik Ne prezrite v tej številki: - Sanacija po ujmi poškodovanih gozdov str. 2 - Moja občina, lepa, urejena in cista str. 5 - Koliko bi veljala napeljava telefonov? str. 6 - Podeljena letošnja Jurčičeva priznanja str. 8 - Obisk butalske degacije pri našem županu str. 15 - Ponovimo pusta str. 16 LaMaS d.o.o. računalniški inženiring Ulica 25. maja 14 61295 Ivančna Gorica RAČUNALNIŠKI SISTEMI računalniki v najrazličnejših konfiguracijah po vaših željah ali posameznih komponentah - Pentium 120, 100, 90 Mhz - 486 DX4 120, 100 Mhz, 486 DX2 80, 66 Mhz TISKALNIKI matrični, Ink Jet, laserski : EPSON, Hewlet Packard, Fujitsu, Nec, Star, ZAHTEVAJTE DODATNE INFORMACIJE / PREDRAČUN vsak delovni dan po telefonu 0609 / 612-923 ter v papirnici PACKA, Livarska 1, Iv. Gorica NUDIMO : ugodne plačilne pogoje, širok spekter ponudbe ter brezplačno dostavo in instal. svetujemo izdelamo dobavimo dostavimo instaliramo izobražujemo vzdržujemo servisiramo PROGRAMSKA OPREMA - posamezni programi za trgovine, proizvodne in storitvene dejavnosti (trgovinsko poslovanje), glavna knjiga s/in saldakonti, osnovna sredstva, obračun O.D., kadrovska evidenca, fakturiranje, materialno knjigovodstvo, ...) - integralni informacijski sistemi za finance, računovodstvo in proizvodnjo za podjetja in obrt - standardna komercialna programska oprema : WINDOWS 95, WORD for WINDOWS, EXCEL, ... 119960025,2 STRAN KMETIJSTVO GOZDARSTVO REPUBLIŠKE INTERVENCIJE ZA KMETIJSTVO SEZNANITEV KMETOV S POMEMBNEJŠIMI REPUBLIŠKIMI INTERVENCIJAMI ZA KMETIJSTVO ZA LETO 1996 NA NAŠEM PODROČJU IZ ODBORA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO SANACIJA PO UJMI POŠKODOVANIH GOZDOV Na podlagi Zakona o finančnih intervencijah v kmetijstvu je vlada v skladu s proračunom tudi letos izdala Uredbo o uvedbi finančnih intervencij. Ker letos prihaja do kar nekaj sprememb pri že ustaljenih premijah, se nam je zdelo prav, da vas o njih obvestimo. V tem prispevku se bomo osredotočili le na tiste premije in regrese, ki so najbolj aktualni na našem področju. Prva velika sprememba je premija za mleko. Le-te sedaj ne boste več dobivali pri oddaji mleka (velja od februarja 96 dalje), temveč enkrat letno, in sicer na kravo; za hribovska in druga območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo 8.000,00 SIT na kravo, za gorsko-višinska, kraška območja in za strme kmetije pa bo podpora 12.00,00 SIT na kravo. Register krav po hlevih bo po vsej verjetnosti delala selekcijska služba Kmetijskega zavoda. Ko bo ta register končan bomo podporo lahko uveljavili. To pa pomeni, da bo sedaj ta podpora nižja, kot je bila do sedaj v obliki mesečne premije za mleko (dodatek na kravo je enak, ne glede na količino mleka). Prav tako se je spremenila premija oz. podpora pri oddaji pitancev oz. konj. Premija ob oddaji sedaj znaša za pitanca v hribovskem območju 15,00 SIT na kg žive teže, za gorsko-višinsko področje, strme kmetije in kraško območje pa 20,00 SIT. Za klavne konje pa za hribovsko področje 30,00 SIT na kg žive teže ter za gorsko-višinsko, strme kmetije in kraško področje 45,00 SIT. Tudi v letošnjem letu so razpisane premije za krave dojilje in sicer za nižinsko področje 15.000,00 SIT na kravo, hribovsko območje 18.000,00 SIT na kravo za gorsko-višinske, strme in kraške kmetije pa 20.000,00 SIT na kravo. Rejci, ki so že prejeli premijo za krave dojilje v letu 1995, lahko po preteku 9 mesecev ponovno uveljavijo finančno podporo. Natančna navodila za uveljavitev teh premij dobite v Kmetijski svetovalni službi v Ivančni Gorici. Radi bi vas opozorili še na subvencioniranje obresti od posojil za financiranje tekoče proizvodnje. Upravičenci - kmetje lahko dobijo kredit, in sicer za pitance je priznano posojilo 42.000,00 SIT na glavo, za prašiče - pitance 8.500,00 SIT na glavo, za krompir 45.000,00 SIT na ha, za koruzo 50.000,00 SIT na ha. Za omenjene kredite se regresira realna obrestna mera do višine 10% letno. Podrobnejše informacije za ta del dobite v Hranilno kreditni službi pri M-KZ Stična. To je le nekaj izvlečkov iz finančnih intervencij za kmetijstvo v letu 1996. Za vse druge in tudi za dodatna pojasnila smo vam na voljo v Kmetijski zadrugi in na Kmetijski svetovalni službi v Ivančni Gorici. M-KZ STIČNA Milena Vrhovec Odbor jc na seji 26..2.1996 obravnaval tudi sanacijo snegoloma in žlcdoloma v poškodovanih gozdovih na področju občine. Ugotovljeno je bilo, da je v občini po grobih ocenah Zavoda za gozdove, KE Škofljica in Žužemberk poškodovano cca. 19 000 m3 drevja, pretežno v mlajših oz. tanjših sestojih smreke in bora. ' Polomljeno in poškodovano drevje predstavlja, če ne bo pravočasno pospravljeno, potencialno nevarnost za razmah oz. namnožitev podlubnikov. Ti škodljivci pa lahko še dodatno ogrozijo gozdove iglavcev. Zato je treba gozdove čim prej sanirati (v zakonsko predpisanih rokih). Za sanacijo so odgovorni lastniki gozdov. Zaradi povečanih stroškov pri sanaciji poškodovanih gozdov bo del stroškov povrnila država in sicer tam, kjer bo treba gozd obnoviti. V tem primeru se sofinancira 50% povečanih stroškov poseka lesa v primerjavi z realno sečnjo, sadike v celoti in 20 - 40% stroškov saditve. Sofinanciranje za del stroškov pride v poštev le še v primerih, kjer je potrebno samo zlaganje odlomljenih vrhov v kupe oziroma vzpostavljanje gozdne "higiene" (do 50% stroškov). Ob razpravi na odboru se je pojavil predlog, naj bi tudi občina prispevala del sredstev iz tekočih proračunskih rezerv za sofinanciranje sanacije, vendar le v nekaterih primerih. Ta predlog bo moral sprejeti in potrditi še občinski svet. Občina naj bi pomoč namenila tistim lastnikom, ki jim nizka prodajna cena nekaterih sortimentov (celulozni in jamski les) ne bo ali bo komaj pokrila stroške sanacije, država pa tega denarja ne predvideva. Taki primeri bodo v mlajših, močneje prizadetih gozdovih, v katerih obnova ne bo potrebna, stroški pospravila pa bodo kljub temu visoki. Sanacija bo morala biti pravilno izvršena - po navodilih stroke in v roku, ki bo določen v poprej izdani odločbi v upravnem postopku Zavoda za gozdove. Podatke za take primere naj si občina pridobi na Zavodu za gozdove, na krajevnih enotah Škofljica in Žužemberk. Za odbor Andrej Mirtič ODPRAVA POSLEDIC SNEGOLOMA IN ŽLEDOLOMA V GOZDOVIH Sneg in žled sta decembra in januarja poškodovala predvsem mlajše oz. tanjše gozdove smreke in bora, ki niso bili negovani (redčeni). Poškodovani so tudi nenegovani letvenjaki listavcev. V starejših gozdovih so polomljeni vrhovi smrek in bora. Za odpravo posledic ujme so predvidene denarne spodbude lastnikom gozdov ali pooblaščenim izvajalcem. Spodbude so namenjene odpravi posledic v mlajših gozdovih in vzpostavitvi gozdnega reda (vrhači smrek in bora) v starejših sestojih. Glede na obseg poškodb znašajo subvencije od 4.800 do 14.400 SIT/ha. V Izjemnih primerih (obnove polomljenega gozda, ki je bil v preteklosti negovan) so spodbude višje. Spodbude bodo izplačane le na osnovi odločb in prevzemnic opravljenih del, ki jih izda revirni gozdar. V primerih, kjer lastniki gozda ne bodo izvedli predpisanih del, bo izvršbo na njihove stroške odredil Zavod za gozdove Slovenije. Navodila za sanacijo so bila objavljena v prejšnji številki Klasja. Količina poškodovanega lesa presega odkupne možnosti lesne industrije. Posledica bo zasićenost trga in padec cen lesa. Takojšen posek in prodaja poškodovanega lesa je najboljši nasvet, ki ga lahko damo lastnikom gozdov. Podjetje Gozd d.o.o. (bivše Gozdno gospodarstvo) nam je posredovalo naslednje odkupne cene za februar: kvaliteta cena/m3 smreka F 21.500 jelka I 10.500 II 7.500 III 5.750 bor F 19.600 L 13.580 I 8.820 II 6.790 III 5.320 celulozni les 3.100 jamski les iglavcev 3.600 drogovi igl. do 7 m 5.700 drogovi igl. nad 7 m 6.750 Isto podjetje lahko v dogovoru z lastnikom izvrši sanacijo poškodovanega gozda in mu plača les na panju. Glede na obseg poškodb in slabe vremenske razmere za delo v gozdu menim, da posledice ujme ne bodo pravočasno odpravljene. Na poškodovanem drevju se bo spomladi zarcdil lubadar; prvi napad le - tega bo navidezno manjši kot v preteklih letih (poškodovano drevje bo "posrkalo lubadarja"). V drugi polovici leta bo napad močnejši in lubadar bo prešel na zdravo drevje. V leru>l&9L.,,'» se bo napad stopnjeval. To bo privedlo do dodatnega razvrednotenja lesa smreke (posledično tudi jelke) ter nizkih cen lesa (velika ponudba na trgu) tudi v letu 1997. V boju za svetlobo drevje hitro raste v višino, zato je v nenegovanem gozdu drevje visoko in tanko. V takem gozdu jc tveganje vetroloma, snegoloma in žlcdoloma veliko, vrednostni donosi (kvaliteta drevja) pa nizki. Le z intenzivno nego (predvsem redčenjem) gozda je možno krepiti stojnost in povečati vrednostne donose gozdov. Strokovno pomoč za nego in druge napotke za gospodarjenje z gozdovi vam bodo posredovali vaši revirni gozdarji: Franc Kogovšek (revir Višnja Gora), Peregrin Novak (revir Ivančna Gorica) in Marko Slapničar (revir Šentvid). Sedež revirjev je v brunarici pri železniški postaji v Ivančni Gorici. Uradne ure so ob ponedeljkih od 7.30 do 11. ure oziroma v sredo ob istem času za revir Višnja Gora. Tel.:777-371. Vodja enote jc dosegljiv na sedežu KE Škofljica/Grosuplje, Mijavčcva ul. 16, Škofljica. Tel.: 666-196. Vodja ZGS KE Škofljica/Grosuplje dipl. inž. gozd. Miloš Kolšck MERCATOR - KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA Poslovni sistem Mercator, d.d. Ljubljana z.o.o. Ivančna Gorica M-KZ Stična, največja trgovska organizacija s sedežem v občini Ivančna Gorica se stalno trudi čimbolj ustreči željam in potrebam kupcev. Tako vam v naših trgovinah pred začetkom gradbene in kmetijske sezone priporočamo nabavo repromateriala za te dejavnosti po predsezonskih cenah. Živinorejcem priporočamo izredno ugodno nabavo krmilne moke po 18.50 SIT za kilogram in krmnega ječmena po 29.40 SIT za kilogram. V našem skladišču krompirja v Ivančni Gorici pa vam priporočamo nabavo deklariranega semenskega krompirja ter krmnih žit in sojine tropine. Za oskrbo gostinskih obratov, menz in gospodinjstev priporočamo naše samopostrežne trgovine, kjer se s poslovodji dogovorite za ugodnejše nabave. Posebno priporočilo velja za našo mesnico v Delikatesi v Ivančni Gorici, kjer bo mesar Vojko zagotovo ustregel vsem vašim željam. Prijetno počutje vam želimo tudi v naših gostinskih obratih v Zagradcu in Ivančni Gorici. Toplo se priporočamo in vas lepo pozdravljamo M - KZ STIČNA f Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predscdnik, Jurij Gorišek, Jernej Lamprct, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Franc Grlica, Ksenja Medved (kultura), Leopold Sever, Maja Ficko, Marjeta Glavan, Petra Bahorič, Simon Bregar (šport), Vesna Orchek (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, daje glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. OD FUSARJA DO OBRTNIKA KAJ JE TO LISTA A OBRTNIH DEJ A VNOSTI IN LISTA B OBRTI PODOBNIH DEJA VNOSTI ? ODGOVOR NA VASE VPRAŠANJE Sprašujete nas, ali lahko z enim letnikom končane strojne poklicne šole, smer avtomehanik, opravljate obrtno dejuvnost A VTOMEHANIK. Obrtni zakon v svojem drugem členu navaja, da je obrtna dejavnost pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona in je določena v listi A. Listo A obrtnih dejavnosti določi Vlada Republike Slovenije z uredbo. V tretjem členu isti zakon navaja, da je obrti podobna dejavnost pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona na način, ki je obrti podoben in je določen v listi B. Tudi listo B obrti podobnih dejavnosti določi Vlada Republike Slovenije z uredbo. Sicer pa sta listi A in B, po domače povedano, seznam obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. Če želite opravljati dejavnost, ki je opredeljena v seznamu A, boste morali obvezno izpolnjevati pogoj strokovne izobrazbe ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Na katerem seznamu je dejavnost, ki jo želite opravljati, lahko vidite v Uradnem listu RS št. 76. z dne 9.12.1994 ali pa povprašate na območni obrtni zbornici, kjer stanujete, da vam pomagajo pri pravilni izbiri vaše bodoče dejavnosti. Na primer: pleskarstvo in soboslikarstvo najdete na listi A obrtnih dejavnosti, pod šifro F 45.44; bodoči samostojni podjetnik mora obvezno imeti ustrezno,izobrazbo, ki daje poklic slikopleskar ( črkoslikar) in seveda 3 leta delovne prakse. Če izobrazbenega pogoja ne izpolnjuje, lahko zaposli delavca z ustrezno izobrazbo, vendar mora to biti zaposlitev in ne pogodba o delu. Če nosilec obrtne dejavnosti začasno ali trajno zapusti fizično ali pravno osebo, ga je ta dolžna nadomestiti v šestih mesececih. Drugi primer: dejavnost "oblaganje sten in stropov s tapetami" (zahtevana izobrazba gradbinec ) je na seznamu B obrti podobnih dejavnosti. Če želite samostojno opravljati navedeno dejavnost in nimate ustrezne strokovne izobrazbe , lahko pri Obrtni zbornici Slovenije opravite preizkus strokovne usposobljenosti. Potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu znanja bo zadostovalo za pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrti podobne dejavnosti "oblaganje sten in stropov s tapetami". Naj navedemo še nekaj obrtnih dejavnosti s seznama A, ki jih ne morete opravljati brez ustrezne šole ali zaposlenega delavca z ustrezno strokovno izobrazbo: izdelovanje mesnih izdelkov; peka kruha in peciva; stavbno tesarstvo; kamnoseštvo; NA NAŠIH KMETIJAH SE BO DOBRO JEDLO... Kot že nekaj let doslej je tudi letos kmetijska svetovalna služba pri Kmetijskem zavodu Ljubljana organizirala kuharske tečaje za podeželske žene in dekleta, ki so bili letos še posebej dobro obiskani. Delno jih je sofinancirala občina Ivančna Gorica iz proračuna za kmetijstvo. Tečaji so bili 15 urni in so potekali v štirih skupinah. Ker je bilo zanimanja še več kot je bilo možnosti, smo se dogovorili, da bomo tečaj ponovili jeseni. Prostore nam je odstopila M - KZ Stična, ki se ji za to lepo zahvaljujemo. Tečaj je vodila gospa Majda Šepic, sicer učiteljica gospodinjskega pouka in vodja šolske prehrane na osnovni šoli v Grosupljem. Poudarek je bil na zdravi prehrani, ki zajema vse: od zelenjavnih jedi, stročnic, mesnih jedi do kruha in peciva. Delo je potekalo po skupinah. Vsaka je pripravljala svoj jedilnik, na koncu pa smo vse skupaj sedle za bogato obloženo mizo in poizkusile naše kuharske in pekovske mojstrovine. Menimo, da je bil tečaj zelo koristen in poučen, zato bi bilo prav, da bi ga v bodoče še večkrat organizirali. Za Društvo kmečkih žena Mari Erjavec obnavljanje in protektiranje gum; kleparstvo; strojno ključavničarstvo in ključavničarstvo; popravilo traktorjev; montaža in servisiranje obdelovalnih strojev; splošna elektromehanika; izdelovanje pohištva; tapeciranje pohištva; postavljanje ostrešij; krovska dela; inštalacije za vodovod, plin, centralno kurjavo; fasaderstvo; polaganje keramičnih ploščic, parketa ...; avtomehanika; steklarstvo; avtoličarstvo; cvetličarstvo; fotograf-stvo; kemično čiščenje oblek in tkanin; frizerstvo; kozmetika. Naslednjič si bomo na ta način ogledali seznam B obrti podobnih dejavnosti, in sicer, katero obrti podobno dejavnost boste lahko opravljali s preizkusom strokovne usposobljenosti, če nimate ustrezne izobrazbe. Pripravlja Jelka Božič Morda česa niste razumeli ali pa se niste našli v seznamu poklicev, pa vseeno želite postati obrtnik? Vprašajte! Pošljite vprašanje na uredništvo Klasja. Objavili bomo odgovor. Če pa ne želite objave v Klasju, vam bomo odgovorili pisno na vaš naslov. Radi bi vam pomagali. Po uredbi o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (UL RS št. 76 z dne 9.12.1994) spada dejavnost mehanična popravila motornih vozil v listo A obrtnih dejavnosti, pod šifro G 50.20. Kandidat mora imeti končano poklico šolo, smer avtomehanik, in 3 leta delovnih izkušenj, sicer navedene dejavnosti ne more opravljati kot samostojni podjetnik oziroma obrtnik. Če ima kandidat ustrezne delovne izkušnje iz navedene dejavnosti, nima pa ustrezne strokovne izobrazbe, lahko pri Obrtni zbornici Slovenije opravi preizkus znanja z liste B obrti podobnih dejavnosti, in sicer za dejavnosti, ki so naštete pod šifro G 50.20: popravilo, montaža in zamenjava zračnic in plaščev pri kolesih motornih vozil ter uravnovešenje; vgrajevanje delov in dodatne opreme v motorna vozila; pranje in poliranje motornih vozil; protikorozijska zaščita motornih vozil; vleka motornih vozil; popravilo hladilnikov za motorna vozila; servis izpušnih sistemov (razen katalizatorjev). K vsem navedenim dejavnostim spada tudi prodaja na drobno rezervnih delov za motorna vozila osebam, katerim se opravi storitev servisiranja in vzdrževanja. Teoretični del preizkusa znanja obsega: poznavanje osnov pravne ureditve, znanje s finančno -ekonomskega področja, znanje iz poslovodenja, kj se zahteva za opravljanje obrti podobne dejavnosti in znanje iz varstva pri delu. Za navedeno prejme kandidat ustrezno gradivo. Drugi del preizkusa znanja pa poteka pred strokovno komisijo Obrtne zbornice Slovenije, zahteva praktično in teoretično poznavanje dejavnosti, za katero se je kandidat prijavil na preizkus strokovne usposobljenosti. Na podlagi 9. člena Pravilnika o opravljanju preizkusa strokovne usposobljenosti za opravljanje obrti podobne dejavnosti (UL RS št. 18/95) in Poslovnika o organizaciji dela in načina sestave komisij za opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti za opravljanje obrti podobne dejavnosti vam po uspešno opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti Obrtna zbornica Slovenije izda potrdilo, ki ga predložite vaši območni obrtni zbornici kot listino v postopku za pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrti podobne dejavnosti. ARHITEKTURNI FENOMEN Pozoren opazovalec lahko v vsakem kraju najele kakšno zanimivost. Tale je iz gradbene Itroke, vidimo pa jo lahko na vrhpoljski RogOVJU blizu Ivanine Gorice. Nekdaj je bil to Pcpetov kozolec, danes pa je še najbolj podoben radarskemu sistemu pri kaki ameriški letalski bazi. Poletne nevihte in zima so podrle prenckatero trdno stavbo in Številna drevesa, ostanki Pepetovega kozolca pa se, kljub navidezni krhkosti, že dolgo upirajo vsem naravnim silam. Semkaj bi se lahko prišli poučit mladi gradbeniki, kako je treba graditi stavbe in kakšno lego morajo imeti, da vzdržijo tudi v hujših razmerah. Pa kmalu bi morali priti, kajti tudi Pepelov kozolec ne bo za zmeraj. Leopold Sever Ostanki Pepetovega kozolca, kljub navidezni krhkosti, uspešno kljubujejo zobu časa. S NOVO V 1VANČNI GORICI RTV servis avdio-video POPRAVILA IN SERVISIRANJE TV, radio, avtoradio, video-rekorder, satelitski sprejemniki, montaža anten, magnetofoni, diktafoni, telefoni vseh vrst, montaža anten JANEZ SKUBIC IVANČNA GORICA Pot v Boršt 25 Telefon: 061/777-930 NOVO V IVANČN1 GORICI S S RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE V LETU 1996 VIDEM-DOBREPOLJE torek, 5.3.1996 četrtek, 5.9.1996 ZAGRADEC torek, 12.3.1996 četrtek, 5.9.1996 ŠENTVID PRI STIČNI torek, 14.3.1996 četrtek, 10.9.1996 GROSUPLJE torek, 19.3.1996 četrtek, 10.9.1996 od 8. do 16. ure od 8. do 11. ure od 8. do 16. ure od 13. do 16. ure od 8. do 16. ure od 8. do 11. ure od 8. do 16. ure od 13. do 16. ure UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE V KNJIŽNICA GROSUPLJE 14. seja občinskega sveta Ivančna Gorica SEJA ODLOŽENIH SKLEPOV Kot običajno je bila 14. redna seja ivanškega občinskega sveta živahna in dolga. Za krajane Doba, prisostvovali so ji tudi predstavniki te krajevne skupnosti je bilo gotovo najpomembnejše sklepanje občinskega sveta o spremambah načrtov gradnje avtoceste in cestninske postaje (gradnja letališča). Razen nekaj posameznikov so vsi odločno podprli zahtevo krajanov Doba, da se prvotni, že tudi potrjeni načrt avtoceste mimo Doba (brez letališča) ne spreminja. Z 18 glasovi od 21 so sprejeli naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Ivančna Gorica odločno nasprotuje spremembam na odseku AC Višnja Gora - Bič. 2. Občinski svet Občine Ivančna Gorica podpira krajane KS Dob in soglaša s predlogom sklepa, ki gaje predlagala KS Dob. 3. Občinski svet Občine Ivančna Gorica ne sprejema nikakršnih sprememb lokacijskega načrta za gradnjo avtoceste Višnja Gora -Bič: - niti ne soglaša s predlogom sprememb lokacijskega načrta v zvezi z izgradnjo pomožne letališke steze pri Dobu - niti ne s spremembo lokaci- jskega načrta v zvezi z izgradnjo cestninske postaje, ki je bila prvotno načrtovana pri Podpetku, sedaj pa naj bi bila predvidena v Višnji Gori. Precej govora je bilo tudi o komunalni dejavnosti. Tako o družbeni pogodbi Javnega komunalnega podjetja Grosuplje kot o komunalni ureditvi središča Stične. Edini in dokončni sklep, ki so ga sprejeli, je bil tisti o sklenitvi pogodbe o pripravi predhodnih in izvedbenih del za novo deponijo komunalnih odpadkov. O ukinitvi sedanjega Sklada za razvoj malega gospodarstva Grosuplje in o morebitni ustanovitvi lastnega sklada so se dogovorili, da bodo o njem sklepali, ko bodo izvedeli za mnenje obrtnikov v ivanški občini. O grbu in zastavi še ni dokončne odločitve. Prav tako se še niso odločili za datum občinskega praznika. Slišali so dva predloga: - datum prvega tabora pevskih zborov v Šentvidu, - datum postavitve spominske table Josipu Jurčiču Prav gotovo je bil zanimiv sklep, ki zavezuje strokovne službe županstva občine, da pripravijo možne rešitve križanja železnice in ceste v Ivančni Gorici. Udeleženci v prometu na tej cesti bi bili gotovo hvaležni, če bi pametno rešitev našli čimprej. S 1.1. 1996 so začeli veljati za občinske svetnike novi zneski sejnin: - Občinski svet in nadzorni odbor občine Ivančna Gorica, komisija za ureditev premoženjskopravnih razmerij: - predsedujoči 15.000,00 SIT - član ali udeleženec 10.500,00 SIT - občinska volilna komisija, komisija za statutarno-pravna vprašanja in komisija za volitve, imenovanja in priznanja: - predsedujoči 10.500,00 SIT - član 7.500,00 SIT - odbori, komisije in druga s statutom občine določena telesa: - predsedujoči 9.000,00 SIT - član 6.000,00 SIT - ostala delovna telesa: enotno za predsednika in člane 6.000,00 SIT - podžupan 10.500,00 SIT Nekateri svetniki so bili na koncu nezadovoljni, ker je predsednik sveta po šestih urah energično prekinil razpravo in zaključil sejo. Nedorečene razprave pa preložil na naslednje seje. 15. seja občinskega sveta Ivančna Gorica V VREČI JE, KOLIKOR JE Osrednja točka dnevnega reda 15. seje občinskega sveta je bila razprava o osnutku proračuna občine za letošnje leto. Svetniki so ga s številnimi pripombami tudi sprejeli. Praktično vsi razpravljala so bili mnenja, da je bilo s pripravo osnutka opravljenega veliko dela. Tako strokovnih služb županstva kot tudi posameznih odborov. Vseeno pa so se v razpravi pokazali lokalni interesi in ponavljale so se razprave s prejšnjih sej. Tako o telefoniji, kjer občina nima zadnje besede, Telekom pa svojih obljub ne drži in jih od pogovora do pogovora spreminja. Širjenje telefonije je menda odvisna od kreditov. Kakšni in od kod bodo, bi moralo biti menda jasno že koncem preteklega leta, pa še do danes ni. Očitno gre za izsiljevanje, da bi se povišala cena impulza. Govorili so o modernizaciji cest, kjer je denarja vedno manj kot pa želja. Še posebej na bolj redko naseljenih področjih, kjer mora posamezno gospodinjstvo znatno več prispevati. Kot že večkrat je bilo tudi tokrat slišati o spremembi odstotka pri prispevku občine za asfalt, pa svetniki kot že vselej doslej, o tem niso hoteli nič slišati. Premalo denarja je tudi za šolstvo. Da ne govorimo o prispevku države, katerega znesek bo do zadnjega negotov. Postavljalo se je tudi vprašanje, kje bo stala šola v dolini Krke in kdaj jo bodo začeli graditi. Zahteve nekaterih svetnikov po novih odborih oziroma komisijah, je župan Jernej Lampret komentiral takole: "Ne bodimo veliki, če pa smo v resnici majhni. Vsaka seja občinskega sveta nas z vsemi pripravami velja preko 600.000,00 SIT." Kaj bo z matično knjižnico v Ivančni Gorici in koliko bo država primaknila k njeni ureditvi. Ta naj bi bila menda v Zadružnem domu Ivančna Gorica. Mačehovski odnos se v proračunu kaže do malega gospodarstva. Le to lahko odpira nova delovna mesta, ki jih v občini še kako potrebujemo. Več kot polovica zaposlenih se vozi na delo v druge občine. Tudi športniki in kulturna društva bi radi več sredstev za svoje delovanje. Našteli smo le nekaj zahtev po večjih sredstvih, čeprav je bilo govora praktično o vsem, kar naj bi občinski proračun rešil. Končna ugotovitev je bila, da predstavljajo zneski v proračunu kljub vsemu le golo preživetje občine. Svetniki pa bi od Županstva radi tudi dobili dolgoročno vizijo razvoja. Ali vsaj, kot je rekel nekdo, naj bi vedeli, kako bo izgledala občina na koncu njihovega mandata. Bilo je tudi nekaj predlogov, kako povečati prihodke v proračun. Uvedli in povečali naj bi davek od premoženja. Posebej za vikende, ki jih je v očibni menda blizu 400. Čimprej naj bi sprejeli tudi odlok o nadomestilu za stavbno zemljišče. Kot vir sredstev pa je bila zopet omenjena delitvena bilanca med občinami, saj bi ta gotovo obogatila sredstva proračuna ivanške občine. Na koncu so sprejeli sklep, da osnutek proračuna sprejmejo. Zadolžili pa so župana, da ob upoštevanju vseh pripomb pripravi predlog proračuna do konca marca. Andrej Agnič MLADA OBČINA IVANČNA GORICA SE PREDSTAVLJA NA SEJMU ALPE ADRIA -SVOBODA GIBANJA 96' OD 18. DO 23. MARCA Nihče ni samemu sebi dovolj, smo ugotovili in se odločili za nastop na tradicionalnem spomladanskem sejmu Alpe Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Brhka, lepa in vabljiva je ta naša mladenka - občina Ivančna Gorica. Česa nima, tokrat ne bomo naštevali. Ima pa bogato kulturno dediščino, vrsto častitljivih objektov, čudovito naravo, ugodno geografsko lego in v njej se marsikaj dogaja. Torej pripravljamo atraktivno predstavitev lepot in ter možnosti za izletniški turizem v občini Ivančna Gorica z dolgoročnim ciljem, da povečamo zanimanje turistov za bogastvo Dežele Desetega brata. Z vso resnostjo se lotevamo promocijskih gradiv, ki so pogoj za primeren nastop na sejmu, za predstavitev izletniškega, kulturnega, pohodniškega in kmečkega turizma, za predstavitev možnosti radostnega prijateljevanja z naravo in vodnimi športi. Projekt vodita Turistična zveza in ZKO Ivančna Gorica ob finančni podpori ZŠO, krajevnih skupnosti in podjetnikov. Predstavitev na sejmu bo finančno podprlo Županstvo, sodeluje pa večina KS in njihovih kulturnih, turističnih ter športnih društev. Združimo voljo, ustvarjalnost in moč. Predstavimo se dobro, saj takšni tudi smo. Za ideje, pobude in konkretne pristope k projektu so naša vrata odprta, oglasite se nam. T.L. KARTA OBČINE IVANČNA GORICA V tisku je pregledna in turistična karta Občine Ivančna Gorica, ki bo izšla v nakladi 4.000 izvodov predvidoma v začetku aprila tega leta. Priprave za izdelavo karte so stekle že v lanskem letu. Posebej je bila imenovana delovna skupina, sodeloval pa je tudi Geodetski zavod Slovenije. Karta občine bo imela poleg nekaj slik najpomembnejših kulturnozgodovinskih, turističnih, športnih in drugih znamenitosti tudi spremljajoči tekst in fotokarto občine Ivančna Gorica. Pričakujemo, da bo karta dober pripomoček vsem, posebej pa obiskovalcem naše občine. Možno jo bo dobiti pri vseh turističnih društvih, na občini, potrudili pa se bomo, da bo na razpolago tudi v kiosku in nekaterih trgovinah. O vsem tem pa tudi o ceni karte, bomo spregovorili kdaj drugič. Županstvo Občine Ivančna Gorica se želi zahvaliti vsem posameznikom in skupinam ter institucijam za sodelovanje in pomoč. Vinko Blatnik zavod za prostorko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje p.o. taborska 3, 61290 grosuplje UREDIMO VAM KUPOPRODAJO VASE NEPREMIČNINE - CENITEV NEPREMIČNINE - SKLENITEV KUPOPRODAJNE POGODBE - UREDITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI - ZEMUIŠKOKNJIŽNI PREPIS PROJEKTIRAMO STANOVANJSKE, POSLOVNE IN GOSPODARSKE OBJEKTE TEL: 061/762-246 061/763-078 V STRAN TURISTIČNA ZVEZA ZE IZPOLJNJUJE PRVE NALOGE Že na prvi seji odbora novoustanovljene Turistične zveze Ivančna Gorica so se člani dogovorili, da bodo v prihodnje imeli seje vsakokrat pri drugem turističnem društvu. Tako je bilo turistično društvo Grča iz Lučarjevega Kala gostitelj druge seje. Sestanek je bil predvsem deloven, saj so se pogovarjali in dogovorili o konkretnih nalogah. Največ pozornosti so posvetili sejmu Alpe-Adria, ki bo od 18 do 23 marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in predstavitvi ivanške občine oziroma posameznih krajev na njem. Predstavitev vodi Tatjana Lampret iz Zveze kulturnih organizacij. prizadete in tiste, ki bi lahko karkoli prispevali k tej vseobčinski očiščevalni akciji; od logarjev, lovcev, ribičev, turističnih društev, komunalcev do krajevnih skupnosti. Občinski svet bodo zaprosili za sredstva, uredništvo Klasja pa so zadolžili za propagandno dejavnost. Ko je že tekla beseda o čiščenju odpadkov, so se tudi dogovorili, da bodo občinskemu svetu predlagali odlok, ki bi natančno urejal odlaganje in odvoz odpadkov in s tem preprečeval nastajanje divjih odlagališč. Govorili so tudi o hotelu Polževo, ki so ga menda 1. marca zaprli, ker Proslava dneva civilne zaščite v Stični Do začetka sejma bo natisnjena turistična karta občine in 5 zloženk, ki bodo predstavljale posamezna področja oziroma kraje. Ugotavljali so sicer, da je 5 zloženk premalo, ker imamo pokazati več. Vendar, vsaj za sedaj, za več ni denarja Ugotovili so tudi, da je naložba v karto in zloženke dolgoročna inse bo obrestovala v prihodnjih letih. Z zaskrbljenostjo pa so ugotovili, da je interes gostincev za vlaganje v promocijo občine nerazumljivo majhen, pa čeprav bodo ravno oni imeli od propagande največjo korist. Druga pomembna tema, o kateri so govorili člani odbora turistične zveze, je organizacija in izpeljava akcije Moja občina, lepa, urejena in čista, ki so jo na pobudo turističnega društva Grča sprejeli že na prvem sestanku. Zadolžili so Županstvoma skliče vse nima lastnika, pa o reklamnih tablah v Ivančni Gorici, o tistih, ki pomenijo reklamo za obrtnike in podjetja, pa tudi o tistih, ki predstavljajo turistične znamenitosti. Predlagali bodo občinskemu svetu, naj to uredi s posebnim odlokom, saj sedanje stanje predstavlja pravo zmedo. Poseben problem je tudi pomanjkanje razglednic, predvsem kvalitetnih, saj so te lahko učinkovito propagandno sredstvo. Naj na koncu še povemo, da je bi Jože Medved, ki je tudi podpredsednik ivanške turistične zveze, izredno dober gostitelj, saj so Medvedovi gostom postregli z dobrotami iz domače - kmečke shrambe. Od borovničevca do klobas in pečenke do kislega zelja in žgancev. A.A. OBČINI IVANČNA GORICA Izvrsni odbor turistične zveze je na seji 15.2.1996 razpravljal o pobudi in programu TI) Grča z Lučarjevega Kala o organizaciji letošnje očiščevalne akcije v naši občini. Na osnovi zaključkov seje Izvršnega odbora TZ predlagamo, da: tudi letošnjo očiščevalno akcijo (tako kot lani) organiziramo pod okriljem občine, letošnji akciji damo delovni naslov NAŠA OBČINA - LEPA, UREJENA IN ČISTA, občina zaradi predstavitve programa in organizacije akcije skliče do konca tega meseca pogovor z vsemi, ki bodo organizirali akcijo in seje udeležili. Na njem bi izvolili Ido 9-članski organizacijski odbor, ki bi bil odgovoren za izvedbo te in tudi kasnejših očiščevalnih akcij v občini v letu 1996, organizacijo in program akcije MOJA OBČINA - LEPA, UREJENA IN ČISTA pred pogovorom uskladimo s TD Grča, TZ ter drugimi službami, komisijami in podjetji, odgovornimi za to področje. Za letošnjo akcijo bo TD Grča z Lučarjevega Kala organiziral delovno skupino 15 do 20 članov, ki bodo na voljo za pomoč tudi drugim krajevnim skupnostim v občini. Glede na kratek čas, kije še pred nami, predlagamo, da v 10 dneh skupno pripravimo program in vse ostalo, da bo občinski pogovor čimbolj uspešen. Lep turistični pozdrav! Predsednik: Avgust Likovnik Ob svetovnem dnevu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 1. marcu, je bila v gasilskem domu v Stični proslava za občine Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje. Slavnostni govornik je bil ivanški župan Jernej Lampret. Program so popestrili pevci stiškega kvarteta. Najzaslužnejšim članom CZ so podelili zlate znake in plakete CZ. V svojem nagovoru je Jernej Lampret med drugim povedal: "Prav mednarodni dan varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 1. marec, je tisti, ki opomni človeka na brezbrižnost, ga spodbudi k razmišljanju, da svet spreminja svojo podobo, se včasih tudi nepredvidljivo obnaša, naravni dogodki nič hudega sluteč prizadenejo življenje, kjer je najbolj izpostavljen človek kot edino misleče bitje. So trenutki, ko so pogoji življenja tako spremenjeni, da je človek nemočen, za ublažitev pa mu je potreben najprej najbližji - človek, v pravem pomenu besede. Tudi vsi mi, ki smo danes zbrani tukaj, dobro poznamo stiske, v katere nas lahko privedejo nepredvidljivi dogodki in naravne sile. Ljudska modrost nam pravi, da marsikdo ne bi zabredel v nesrečo, če bi prej razmišljal tako kot po njej. To nam da misliti, da moramo vsako nesrečo človeštva ob že visoki stopnji razvoja znanosti znati predvideti, in prav tako tudi ustrezne ukrepe. Mehanske in fizikalne zakonitosti, silna moč narave in čestokrat nebrzdana industrializacija in urbanizacija našega okolja, vse to mora biti pod nadzorom oziroma možnim pričakovanjem, rešljivo z ustrezno usposobljenim kadrom in tehničnimi možnostmi." Končal pa je z željo: "Želimo si, da bi ob letu spet lahko ugotovili, da je naša služba sistema zaščite in reševanja dobro delala, bila pripravljena posredovati ob večjih katastofah, pa ji na srečo ni bilo treba. Ob koncu so slovesno podelili zlate znake in plakete civilne zaščite. Dobili so jih: ZLATI ZNAK CZ JOŽICA LAVRIH, Ljubljanska 32, Ivančna Gorica, članica OŠ CZ Ivančna Gorica (prva pomoč). Imenovana je vrsto let izjemno aktivna na področju prve medicinske pomoči. Sodelovala je pri orga-nizirananju tovrstnega izobraževanja in tekmovanj ekip prve pomoči. V mnogočem je pripomogla, da so pri- padniki enot prve pomoči primerno usposobljeni. Posebna odlika njenega dela je resnost, strokovnost in predanost tej dejavnosti. PLAKETA CZ JOŽE KOZINC, Krška vas 9, Krka, član CZ Ivančna Gorica (tehnično reševanje). Njegovo aktivno sodelovanje seže iz prejšnje občine Grosuplje v novo občino Ivančna Gorica. Kot dolgoletni član občinskega štaba je bil odgovoren za delovanje na področju tehničnega reševanja. Je strokovnjak tega področja in izjemno dober organizator dela. Občinski štab je v vsem dosedanjem delu pokazal izjemno dobre rezultate prav na tem področju, kar je njegova zasluga. Zlati znak CZ sta dobila še: mag. Franc Javornik iz občine Grosuplje in Stanislav Pugelj iz občine Dobrepolje. Plaketo CZ sta dobila še: dr. Ciril Golob iz občine Grosuplje in Jože Zrnec iz občine Dobrepolje. SPOŠTOVANI OBČANI IN OBČANKE! Vsak od nas si za tekoče leto postavi najrazličnejše cilje. Zagotovo je potreb in želja več, kot jih lahko zadovoljimo. Ena takšnih želja je zagotovo dajati - pomagati drugim, pomoči potrebnim. Notranje bogat in srečen je tisti človek, ki hoče s svojim razmišljanjem in humanitarnimi dejanji zadovoljiti tudi potrebe drugih. Nesreča in bolezen nikoli ne počivata, to dejstvo pa narekuje nam vsem, zaposlenim, nezaposlenim, mladim, starejšim, zdravim in bolnim, da izkažemo vso potrebno solidarnost. Da bi bilo dovolj krvi - te tako pomembne, nenadomestljive tekočine - za vse, ki jo in jo bodo potrebovali, je zaželeno in bo razveseljivo, če se nam boste pridružili še novi člani. OO RK Grosuplje, ki pokriva področje občin Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje, bo tudi letos organiziral krvodajalske akcije po programu, ki ga za celo državo pripravi RK Slovenije. UDELEŽIMO SE KRVODAJALSKIH AKCIJ V NASLEDNJIH DNEH: petek, torek, sreda, četrtek, petek, 31.05.1996 19.11.1996 20.11.1996 21.11.1996 22.11.1996 Ni treba veliko, da postanete član velike družine požrtvovalnih krvodajalcev, le pomisliti je treba malo na otroke, sosede, znance, na sočloveka v nesreči. Ni skrivnost, da se v zaostrenih gospodarskih in socialnih razmerah, ob veliki nezaposlenosti in drugih problemih, marsikateri delavec upravičeno boji za službo. Ob pozitivni naravnanosti, začenši z vodilnimi delavci v podjetjih ali z zasebniki, bomo laže združeni dosegli tudi ta, za nas enako pomemben humanitarni cilj. So ljudje, ki želijo in hočejo s ponosom POMAGATI - DAROVATI KRI. Hvala vsem, ki ste darovali svojo kri in s tem mnogim omogočili življenje in zdravje. Pričakujemo vas in zadovoljni bomo vsi. OBMOČNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE Marija Jesih OBVESTILO Vse krajane KS Ivančna Gorica obveščamo, da je v letu 1995 članarina Rdečega križa znašala 400 tolarjev za odraslo osebo ali 1000 tolarjev za družino. To članarino predpisuje Republiški odbor Rdečega križa Ljubljana, zato je ne moremo pobirati na nikakršen drug način. Tudi za leto 1996 smo že prejeli dopis, s katerim nas obveščajo, da je novi znesek 500 tolarjev za osebo in 1000 tolarjev za družino. S tem želimo seznaniti vse krajane KS Ivančna Gorica, da boste že vnaprej seznanjeni z višino članarine, ko vas bodo v letošnjem letu obiskale naše požrtvovalne članice upravnega odbora. Istočasno pa vam želimo povedati, čemu je namenjen denar od članarine. Vsako leto obiščemo Dom starejših občanov v Grosupljem. Vsak, ki je v domu, prejme darilo, ki ga kupimo z vašim denarjem, in tudi vsem povemo, da jim darilo pošiljate vi, krajani KS Ivančna Gorica. Vzamemo si čas in z vsemi pokraml-jamo, jih potolažimo, z darilom razveselimo in skušamo zvabiti nasmeh iz njihovih žalostnih oči. Ko odhajamo, jim ob stisku roke obljubimo, da bomo kmalu spet prišli. Posebej nas prizadene usoda najteže bolnih , zato si radi vzamemo čas, da jih pomagamo tudi nahraniti. Vse, ki to delo opravljamo, v srcu čutimo tesnobo, istočasno pa veliko olajšanje, da smo jim popestrile dan v letu. Hkrati pa se tudi zavedamo, kako hitro čas beži in že se bomo znašli med njimi več ali manj vsi. Doma v KS pa obiščemo skoraj vse, stare nad 80 let, ter vse otroke, ki jih je narava prikrajšala za normalne življenjske pogoje. Ob tej priliki bi vam radi povedali, če morda kdo ne ve, da se je vsako leto doslej odvijalo krvodajastvo na območju naše krajevne organizacije Rdečega križa. Žal preteklo leto te akcije nismo mogli izpeljati, ker.nam vodilni v Šolskem centru niso prisluhnili. Zato smo namesto približno 160 imeli le 40 krvodajalcev, ki so bili pripravljeni darovati kri v Ljubljani. Vodstvu Šolskega centra želimo povedati, naj se spomni, da so ta center s samoprispevkom pomagali zgraditi vsi krajani vseh KS na območju sedanje občine Ivančna Gorica. Danes pa očitno nimajo pravice, da bi se za 7 ur lahko poslužili prostora in darovali tako humano darilo - KRI, katere ni nikoli dovolj, pa tudi nihče ne ve, kdaj jo bo potreboval. Dejstvo je, da so pač na tako pomembnih položajih ljudje, katerim je humanost šibka stran. Očitno ima vodstvo tega Šolskega centra zelo malo posluha za človekoljubne akcije. Za krajevno organizacijo RK Ivančna Gorica predsednica: Lojzka Sever STRAN ODVOZ ODPADKOV S POSLOVNIH POVRŠIN S V občini Ivančna Gorica poteka odvoz odpadkov iz gospodinjstev, od uporabnikov in z zbirnih mest. Zabojnike za zbirna mesta je financirala občina in so namenjeni samo gospodinjskim odpadkom, zabojnike pri stanovanjskih objektih pa so kupili lastniki hiš in so njihova last. Poslovne dejavnosti si morajo zagotoviti svoje posode za odpadke, ki so primerne velikosti glede na njihove potrebe. Vsak uporabnik je dolžan zagotoviti ustrezno posodo takoj po izdanem dovoljenju za uporabo objekta v poslovne namene in sporočiti upravl-jalcu JKP Grosuplje spremembo namembnosti objekta, lastništvo, dejavnost in natančne podatke o poslovni površini. Posodo za odpadke je treba namestiti na dostopno mesto, ki ne sme biti oddaljeno več kot 10 m od dovozne ceste. Javno komunalno podjetje Grosuplje pobira samo komunalne odpadke, med katere spadajo: - trdni organski in anorganski odpadki iz stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov kot so: trdni ostanki hrane, razna embalaža in odpadki iz papirja, plastičnih mas in ostalega materiala, pepel, manjši gradbeni odpadki itd., - nenevarni odpadki, ki nastanejo pri različnih proizvodnih in tehnoloških procesih, kot so: odpadki v prehrambeni proizvodnji, odpadki rastlinskega izvora, lesni odpadki, odpadki celuloze, usnja, papirja, lepenke in tudi odpadki iz posameznih delov čistilne naprave, - kosovni odpadki, - razni drobni lažji tehnološki odpadki, ki niso uporabni kot surovine in za katere je ugotovljeno, da ne vsebujejo nevarnih ali strupenih snovi. Odpadke odvažamo enkrat tedensko po letnem načrtu odvoza, razen kosovnih odpadkov, ki jih zbiramo dvakrat letno. Uporabniku poslovne površine zaračunavamo stroške odvoza odpadkov po uporabni tlorisni poslovni ali drugi površini, ki je prijavljena za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; če ima uporabnik odprto skladišče, se upošteva tudi površina tega skladišča. Prosimo vas, da se nam, ki nam je skrb za okolje poklicna dolžnost, pridružite v naši strategiji "majhnih korakov" za boljše, čistejše okolje. Javno komunalno podjetje Grosuplje SPREJEM VLOG ZA OTROŠKI DODATEK Center za socialno delo Grosuplje obvešča občane Občine Ivančna Gorica, da bo organiziran sprejem vlog za otroški dodatek na sedežu OBČINE - REFERAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, in sicer v četrtek, 21.3.1996, od 8. do 15. ure. Če boste imeli težave pri izpolnitvi vloge oziroma druga vprašanja v zvezi z otroškimi dodatki v letu 1996, boste lahko dobili pomoč oz. informacijo. CENTER ZA SOCIALNO DELO GROSUPLJE S POMEMBNO OBVESTILO V okviru priprav na gradnjo telefonskega omrežja na področju, ki gravitira na telefonsko centralo ATC Krka in projekt polaganja kabla ter gradnje krajevnih telefonskih omrežij na področjih, ki jih pokrivajo KS Ambrus, Krka, Muljava in Zagradec, bo v marcu potekalo zbiranje soglasij od lastnikov zemljišč, po katerih bo po projektu položen telefonski kabel. Predstavniki vseh štirih krajevnih skupnosti bodo marca obiskali vse lastnike zemljišč in jim pojasnili potek polaganja kabla, hkrati pa jih zaprosili za soglasje za prekope in dela na njihovem zemljišču. Prosimo vas za sodelovanje in podpis soglasja. Vaša privolitev bo pospešila gradnjo telefonskega omrežja, s tem pa bo storjen še en velik korak do tako zaželenih in nujnih novih telefonskih priključkov. V Predsedniki KS Ambrus, KS Krka, KS Muljava in KS Zagradec f V matični knjižnici pa je v Pravljični sobici ves mesec potekal Mesec narobe sveta. Otrokom (in staršem) so pripravili knjige na to temo, uro pravljic, igralno uro s knjigo, oglede knjižne razstave, dekoracije... Foto: Studio Markelj K.M. Medvedje pozimi navadno spijo. Prav gotovo pa ni spal Jože Medved. Kot se vidi že na fotografiji, je bil Jože pozimi kar buden in še priden povrhu. Vendar pa ni bil edini. Popravilo orodja in izdelovanje zabojčkov, košar in drugih predmetov za domačo rabo je kar običajno opravilo v zimskih dneh na naših kmetijah. A.A. *M:.1fS lovesticijsko-rHiliična služba Stev.: 02-337I/T-967UI Damm:27 2 1996 OBČINA rV ANČN a GORICA fax 777-697 ZADEVA' TK omrežje Na osnovi medscbojmh dogovorov vam pomsdujemo podatke o potrebnih investicij**! vlaganjih V TK omreij« na območju WviJ pri Stični. Dob m Temenic: t Invf^^atlvr^nr^Ža^BiSntlli; 179.900.000 Srr -Telekom: 82.900.000 - Telekom: - občina: 3. boMriEvrin± -Telekom: -občina: 97 000 000 63.000.000 SIT 53.50O.O00 9.500.000 72.100.000 SIT 52.600 000 19 500 000 4 Ulvc^cnjkaj^nP^LŠš^drTtoKTemerrira: 3i5.ooa.ooo srr 190 000.000 SIT - Telekom: - ob6na: 125 ooo ooo srr 5. Za polaganje optičnega kabla do obstoječe telefonske centrale Šentvid pn Sdčnj. montažo digitalnega autema ter konverzijske naprave (digitalne-analogne zv«e) bomo pripravili teunicno-ekonnmsko analizo upravičenosti navedene investicije uradi izboljšanja kvalitete zvez (rok: 15.3.1996). 6, V kolikor bomo realizirali predhodno verzijo bo možno mormran PCM naprave 3 X 30 z vkljllčtrvijo 90 naročniških priključkov na ATC tvančoa gorica (sicer le 60). UpoStevati pa moramo Je preključitev obstoječih 20 pnključkov na te naprave Lep pozdrav' V vednost: L pomočnik generalnega direktorja 2. svetovalec pomočnika gcncraloeea direktoru. 3. vodja lTelekomnnlkacije 4. vodja !>!■ lnf.Kirw._ljc 5. irivcnii-Ihm tlu/tn .''W.'ii(- actieralncaa ducj&.ij,. PB LJUBLJANA _rtlkibtm_ TtUrKOMStovtnrt*, p.a. mi-KOlVSIwwil/«p.».. l>BL^Miwia. c-Sf-Uova 10, SI0OO i^AOmml tHOVMUA, n .-.«.. • iii'.i H. I»4 i. a. »mkhi are n4 Na zahtevo županstva je lelekom poslal predračun za napeljavo telefonov, kolikor jih je naročenih za področje šentviške pošte. Številke vas bodo prav gotovo zanimale. Vendar, da ne bo pomote. Tam, kjer piše občina, pomeni, da bi toliko morali prispevati naročniki. V proračunu občine za telefonijo ni predvidenih sredstev. STRAN ZIMSKO VESELJE STISKIH MALČKOV Ivančna Gorica, tel.:778-720,fax.:778-560 BODO OBRODILE TRTE VINCE NAM SLADKO? Februar je mesec, ko nam kultura postane blizu, bliže, kot nam je sicer med letom. To je mesec, ko slavimo kulturni praznik, ki je hkrati državni praznik, na kar smo vsi lahko ponosni. Ta dan smo počastili tudi na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici, in sicer s prireditvijo, ki so jo pripravili profesorji Gregor Ficko, Marta Steklasa in Maja Zaje Kalar z dijaki. Prireditev je bila v avli srednje šole, začel pa jo je Aleš Mole s slavnostno koračnico iz Aide. Po himni so se zvrstili recitatorji, pevke in pevci ter instrumentalisti. Vsi so s svojimi nastopi vsak po svoje navdušili in poslušalcem pripravili prijetne trenutke, ki nam ravno pogosto niso tako blizu. Posebno pozornos/t pa vsakokrat, ko zaigra na citre, zbudi dijak Peter Ašič. Mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Marte Steklasa je zapel ljudsko Pohojena travca, dekliški zbor pa pesem Kaj je to mir. Za zaključek smo si ogledali kratko, a zanimivo scensko - recitacijsko predstavitev Prešernove poezije v 4 jezikih, za katero je scenarij napisala prof. Maja Zaje Kalar. Miha Genorio, Sašo Sever, Damijan Rus in Jan Glavič so v originalni scenski postavitvi recitirali Prešernove verze v slovenskem, nemškem, angleškem in francoskem jeziku. Skratka - to je bila prireditev, s katero smo lepo počastili kulturni praznik, in glede na to, kar smo videli in slišali, bodo trte bogato obrodile. Zal pa moramo zapisati, da pri vsem naporu, ki so ga vložili nastopajoči in tisti, ki so proslavo pripravljali, ta ni izzvenela skladno s pričakovanji. Veliko število dijakov - poslušalcev, torej tistih, katerih sestavni del živl- jenja bo jutri tudi kultura, in prostor, ki kulturno življenje prej onemogoča, kot vzpodbuja, sta prispevala, da tudi tisti, ki bi želeli spremljati prireditev in v njej uživati, tega niso mogli. Interesi tolikšnega števila dijakov tako različnih usmeritev so seveda različni, ko pa doda svoje še zelo neprimeren prostor za kulturne prireditve, se vsa prizadevanja razblinijo v nič in ves trud nastopajočih in profesorjev ne more obroditi pričakovanj. Ta prostor je namreč večnamenski, predvsem namenjen jedilnici in je skrajno neakustičen, predvsem pa premajhen za toliko dijakov. Zato si vsi, ki v srednji šoli delujemo na kulturnem področju, želimo prostor za takšne prireditve. Bodo obrodile trte vince nam sladko? Vesna Celarc MEDVED SE JE ŽE ZBUDIL Letošnja zima je za vse že kar dolga, tako da že komaj čakamo pomladi. Pa ne samo mi, verjetno tudi živali, saj so pred dnevi opazili v snegu ob robu gozda, nedaleč od hiš in poslopij vasi Trebež velike in nenavadne stopinje. Tod se ni sprehajal nihče drug kot kosmati medved. Verjetno je imel spanja že dovolj in se je odpravil na sprehod, tako kot mi, ki smo te njegove zanimive sledi opazili. M.B. NOVA ŽELEZNINA V Ivančni Gorici bomo kmalu dobili novo trgovino. Ivanška Železnimi pospešeno gradi oziroma preureja prostore za novo trgovino. Prostori, v katerih je sedaj, so bili namreč po zakonu o denacionalizaciji vrnjeni prejšnjemu lastniku. Ta pa menda zahteva nesprejemljivo visoko najemnino oziroma prav tako pretirano visoko kupnino. Tabor- Železnina se je zato odločila, da za trgovino uredi nove prostore, ki so sicer v isti stavbi, vendar pa je ta del stavbe njihova last. Nova trgovina bo menda nared že naslednji mesec. A.A. PUSTOVANJE NA ŠENTVIŠKI ŠOLI Ker je že drugo leto pustni torek ravno med zimskimi šolskimi počitnicami, so bili učenci razredne stopnje nezadovoljni. "Ni zanimivo, ker nimamo kje predstaviti svojih mask!" so rekli. Temu je prisluhnila učiteljica Polonca Rus, sledile pa so ji še ostale. Stekle so priprave in na pustni torek ob 10. uri je bilo vse nared. Prišlo je več kot 60 maškar, ki so predstavljale najrazličnejše maske. Ni manjkalo indijancev, dobrih vil, črnk, kavbojev, mušnie, mačk, in še celo Pika Nogavička se je znašla vmes. Vseh mask se preprosto ne da našteti. Za lepo pustno sceno, za ples in zabavo je poskrbela Polonca Rus. Maškare so plesale in se zabavale skoraj dve uri. Prireditev ni bila tekmovalnega značaja, ampak so vse dobile sladko darilo. Za zaključek pa so v sprevodu šle še v tovarno Rašica, kjer so si jih delavke z veseljem ogledale. Dopoldanske pustne norčije so se s tem končale, popoldne pa... Za pripravljalni odbor: Veronika Kastelic Letos je zima precej radodarna, s svojim bogastvom razsipava, kot že dolgo ni. Odrasli se je zaradi raznovrstnih težav, ki jih povzroča, hitro naveličamo. Otroci pa ravno nasprotno - uživajo v vsakem trenutku na snegu. Vzgojiteljici in varuhinji stiškega vrtca so skupaj z otroki to zimo izkoristile, kolikor se je dalo: otroci so pogosto hodili sankat, smučat ali pa samo na sprehod. Že v svojem letnem načrtu pa so v začetku šolskega leta nekateri so jih vozili, drugim so bili starši uporabni za to, da so vlekli sani v hrib. Občudovali smo lahko različne sloge sankanja, da o padanju ne govorimo. Otroci so na snegu vozili tudi živo lokomotivo in se pri tem seveda neznansko zabavali. Na Pungrtu je tisti dan uživalo tudi nekaj smučarjev. Kuharica je poskrbela za topel čaj, ki je v mrzlem vremenu utrujenim otrokom zelo prijal. Ana je vozila svojega očija, Neža in Matevž mamici, Aljaž pa je s seboj Babica z vnučkom na sankah. zapisale tudi srečanja s starši; drugo je bilo ravno na državni praznik, 8. februarja. Namenjeno je bilo sankanju- Zbirno mesto je bilo na Pungrtu, hribčku nad Stično, ob 9. uri. Zjutraj je bilo mrzlo, snežilo je, a smo se vseeno odpravili. Malo kasneje je bilo na Pungrtu živo kot na mravljišču. Otroci so svojim mamicam ali očetom kazali, kako znajo sankati, "redati", pripeljal kar babico in jo pogumno vozil po pungrški strmini (pogumna je morala biti pri njegovi vožnji tudi babica). Ta dan smo uživali vsi: vzgojiteljici, varuhinji, kuharica, starši, predvsem pa seveda otroci. Tudi to srečanje s starši bo, kot vsa prejšnja, ostalo otrokom kot del nepozabnih doživetij v vrtcu. Vesna Celarc "KEKEC" NA RAKITNI OTROCI IN VZGOJITELJICE NA ZIMOVANJU Dobra volja je najbolja... pravi pesem in Kekec jo rad prepeva. Če pa je to vrtec Kekec, nič zato; misel o dobri volji mi, ki delamo in živimo s tem vrtcem, radi uresničujemo. Tako smo izkoristili tudi zimsko vzdušje in se dobre volje odpravili na Rakitno. Kar trideseterica otrok iz Stične, Ivančne Gorice, Višnje Gore, Šmarja in Grosupljega se je odzvala našemu povabilu. In res! Naužili smo se svežega zraka, se sprehajali, smučali... Preizkusili smo vse igre na snegu. Seveda smo vzgojiteljice z vso odgovornostjo skrbele za dobro voljo otrok. Nismo razmišljale samo o smučarski opremi. Opremile smo se tudi s knjigami pravljic, kasetami, kasetofoni in igračami. Želele smo otrokom pričarati sproščeno vzdušje in jih ob večerih s pravljicami popeljati v prijetno mirno spanje. Uspelo nam je! Na smučanju ni manjkalo tudi tekmovanj, medalj in diplom. Veselje je bilo nepopisno. Zato je čas otrokom prehitro minil. Vrnili smo se polni lepih vtisov, doživetij, ki jih lahko še vedno podoživljamo v družinskem krogu in vrtcu. Joži Pevec loto: Ncvenka Grebene 8 STRAN PODELJENA JURČIČEVA PRIZNANJA Tako kot vrsta uspelih kulturnih dogotkov so se "prijela" tudi Jurčičeva priznanja. Podeljuje jih Zveza kulturnih organizacij društvom in posameznikom za izjemne uspehe in dolgoletno ustvarjalno delo na področju ljubiteljske kulture. Spet smo se zbrali na naš veliki dan, slovenski kulturni praznik, na četrto srečanje ljubiteljev kulture, da pritrdimo kulturi, smislu življenja, slovenstvu. S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi prvi možje občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Dobitnike priznanj in druge prisotne častilce kulture je prijazno pozdravil gostitelj g. Rudolf Rome, župan občine Grosuplje. Tenko pa smo prav vsi prisluhnili nadvse toplemu in ganljivemu govoru gospoda Željka Kozinca, plemenitega človeka, uveljavljenega slovenskega umetnika pisane besede. In nekaj njegovih izrečenih misli posredujemo tudi vam, dragi bralci: ...Prešeren je zgradil duhovno hišo, v kateri nam je živeti na prepihu strašnega prostora in časa. Oral je globoko, skopal je tako globoke temelje, da nas s hišo vred ni odneslo v neobstoj, kot je odneslo Furlane ali Baske, ali nesrečne Čečene, da smo v tej hiši pogumni, razmeroma varni in da nam je v njej toplo - kljub jeznim viharjem mrzle domačije. Nobenemu slovenskemu pesniku ni več in ne bo več pripadla ta zgodovinska zasluga, ali pa sreča, kakor hočete. Zato noben slovenski pesnik ne more več biti večji od Prešerna. Zakaj stopetdeset let po smrti velikega Gorenjca, ki pa je nekaj svojih rosnih let preživel tudi pri nas, na Kopanju, odkrivamo v njegovi zapuščini smisel svojega življenja. Ohranil, soustvaril in dvignil je našo samobitnost. Bistvo te samobitnosti je človečnost. Ko jo danes praznujemo, prižgemo kot na veliko noč v svojih dušah ognje. Njihova toplota je simbol sreče, ker je življenje premagalo smrt. Ko je Prešeren pred natančno 147 leti umrl, je začel svoje veliko življenje iz roda v rod. Iz roda v rod njegov duh najde pot. Rodovi se z njim rojevajo, z njim rasejo in zorijo. ...Kaj potemtakem ostane nam, malim ljudem, ki smo v kulturi mravlje delavke? Kaj lahko naredimo, če se izrazim po hamletovsko, proti "morju zla"? Odgovor je preprost: treba je biti stvaren in ne umakniti pogleda, naj bo usoda kulture še tako temna. Kot ste storili toliki med vami, ki zdaj sedite v tej dvorani: ne da bi terjali denar, ne da bi terjali priznanje ali kakršnokoli nadomestilo, ste leta in leta dolgo varovali ogenj kulture tudi v majhnih krajih. Netili iskro ustvarjalnosti. In še vedno skrbite, da ta iskra ne ugasne. Da se ne glede na kulturno zimo ob teh plamenčkih zbirajo ljudje najrazličnejših poklicev in so soustvarjalci naše kulturne biti -zdaj z govorjeno, zdaj z napisano, zdaj z lepo zapeto slovensko besedo, s slikovitim ljudskim plesom ali z na platno ujeto podobo naše lepe dolenjske pokrajine. ...In preganjajmo to samoto z druženjem v pevskih zborih, dramskih in likovnih skupinah, zakaj to so še edine mokrocveteče rožce kulture, ki so ostale v naši občini. Naj se tega naši sedanji občinski voditelji in ideologi zavedajo ali ne, dejstvo je, da ostaja zgolj in samo kultura tisti element, ki nas določa in opredeljuje v našem bistvu, kakor nas je kultura nezgrešljivo določala že v preteklosti, od stiškega rokopisa naprej. Kultura, katere poglavitni izvir in temelj je naša lepa slovenščina. In kajpak umetnost in kajpak ljubiteljska kultura po naših krajih s svojim smislom za lepo, veselo in sproščeno. In kajpak etična razsežnost kulture, kot jo je označil pred dnevi umrli ruski pesnik Josif Brodski: da je namreč kultura nenehen spopad z nenehnim prostaštvom človeškega duha. Daje bil prijeten tudi kulturni program - darilo občine Grosuplje - zagotavljajo imena izvajalcev: Stanislava Bonisenga, umetnica iz Mestnega gledališča ljubljanskega, citrar Aleksander Prime in plesni par iz Kazine. In uživali smo ob nežni glasbi, umetniški besedi in pretanjenem gibu. Za leto 1995 so Jurčičeva priznanja prejeli iz občine Ivančna Gorica: PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE MED VELIKANI Zaslužni prednamci, ki smo jih v trajen spomin vlili iz brona ali izklesali iz kamna, so se letos ob svečanih dnevih vedno pražnje oblekli - seveda vsakič v sodelovanju z naravo. Takole se je za slovenski kulturni praznik, 8. februar, "zrihtal" naš pisatelj Josip Jurčič, ki stoji pred šolo v Ivančni Gorici: snežno belo pokrivalo in prav tak telovnik. Dober okus, mar ne? Leopold Sever KD AMBRUS KD AMBRUS je društvo s tradicijo, a, čudno se sliši, društvo brez kulturnega doma, brez ustreznega prostora za delovanje. V prenovljeni, mladi sestavi deluje od leta 1991. Danes v pretesnem gasilskem domu, jutri na šolskem igrišču, pod milim nebom. Mladost, volja, ljubezen do lepega, plemenitega premaga vse ovire. V Ambrusu zagreto prepevajo in moška vokalna skupina se z uspehom prebija v širši slovenski prostor. Imenitne, a zahtevne Molierove komedije, katerih so se lotili mladi ljubitelji gledališča, privabijo množice obiskovalcev v idilično dolenjsko vasico Ambrus. Vzornemu društvu in njegovi predsednici Martini Hrovat želimo, da bi jim bila sreča mila, da bi dočakali srečen dan v svojem kulturnem hramu. MARTA OKORN iz Stične Drobceno dekletce v otroškem pevskem zboru, Rdeča kapica, ki naivno verjame požrešnemu volku, plaha Tinkara ob nabritem Kekcu, študentka pedagoške akademije, danes učiteljica na osnovni šoli v Stični - na hribčku. In vse svoje bogate izkušnje prenaša na mladi rod. Otroci jo imajo radi, ob njej sproščeno ustvarjajo. Ne vsiljuje kulturnih vrednot, je topla in razumevajoča. Takšna je tudi kot predsednica kulturnega društva Stična, uspešna voditeljica prireditev, odlična pevka in igralka. Nova dvorana ji res jemlje dragoceni čas, a še bolj ji daje volje, moči in novih ustvarjalnih snovanj. DUŠAN KAMNIKAR iz KD Stična S kulturnim življenjem zadnjih desetletji v Stični je najtesneje povezano tudi ime Dušana Kamnikarja. Dušan je eden izmed mnogih v rodbini, kjer sta doma petje in odrska igra. Rosno, mlad se je leta 1973 vključil v gledališko skupino in do danes sodeloval v 66 predstavah. Tudi kot pevec se je uveljavil zgodaj, a vso slavo in hvalo mu pojemo kot ustanovitelju, članu in menedžerju vokalnega kvarteta Stična. Skupina, ki jo sestavljajo Dušanovi prijatelji Tone, Marko in Lojze, je s svojim blagozvenečim petjem, posnetim tudi na dveh kasetah, ponesla pesem in ime stiske ljubiteljske kulture v širni svet. JANEZ LESJAK iz Grosupljega, podpredsednik UO Tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid O Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu govorimo kot o pevskem fenomenu. Upravičeno. In "krivci", da se takšne enkratne manifestacije rode, so med nami. Letos bo že 27. Tabor in zanj toliko let živi tudi gospod Janez Lesjak kot ustvarjalen, zvest podpredsednik upravnega odbora. Poznamo ga kot zaslužnega partizana, kot dobrega predsednika nekdanje občine Grosuplje, predvsem pa kot človeka s pretanjenim posluhom za lepoto, dobroto in plemenitost. Z dušo se predaja slikarskemu platnu, zbiranju predmetov iz preteklosti, ogledu dobrega filma, poslušanju ubranega petja, oblikovanju darilca, ki ga pokloni prijatelju. Spoštujemo in cenimo ga vsi, ki imamo to srečo, da živimo in delamo z njim. NUŠA ČUČEK iz KD Šentvid Šentvid se je zalezel v skoraj sleherno vas, kjer je doma slovenska pesem. In dušo Šentvidu je dala prav kultura, tista prava, prvobitna. Šentvidčani žive zanjo in ognja mu dajejo posamezniki, med katerimi je prav gotovo tudi gospa Nuša Čuček. Z odličnim obvladovanjem menedžmenta in organizacije prevzema v pevskem zboru, folklorni in dramski skupini vodilne funkcije in poskrbi za čim boljše pogoje delujočih skupin. In za svojo dušo prepeva v ženskem pevskem zboru. Če hočete družino Čuček - iščite jo v Kulturnem domu Šentvid! Franjo predsednik, pevec in igralec, hči vodja folklorne skupine, sin pevec, plesalec, tehnični delavec. UROŠ LAMPRET iz KD Josipa Jurčiča Muljava Ne za dolgoletno delo na področju kulturnega delovanja, Urošu dajemo Jurčičevo priznanje za mladostno predanost kulturi, za njegovo ustvarjalno delovanje v domači gledališki skupini, kjer je pod mentorstvom gospe Danice Kastelic prvič občutil čar odrskih desk in se jim tudi kot četrtošolček zapisal. Balček s Slemenic je rasel z letnim gledališčem, Jurčičevino in vsemi prireditvami na Muljavi in v širšem kulturnem okolju. Cenimo njegova prizadevanja za ohranjanje kulturne dediščine, razvoj turizma in radi mu prisluhnemo kot prijetnemu sogovorniku in voditelju prireditev. KSENIJA MEDVED iz Ivančne Gorice Bralni kulturi mladih se je zapisala Ksenija Medved, knjižničarka v Knjižnici Grosuplje, članica predsedstva ZKO in kulturna delavka v Ivančni Gorici. Otroški navdih je trznil skozi moj skelet tisto jutro (Ali pa je bil večer?) Ne vem. Odprla sem vrata, vame je prhnil svež zrak in tekla sem do spominov. Čakal me je vesel nasmeh in kruh iz krušne peči, dišalo je po Božiču, v zraku pa je bil Zeleni Jurij. Tako Ksenija kot pesnica, a le za svojo dušo, pesmi še hrani zase, čaka, da bodo dozorele. Njena ustvarjalna polja nimajo meja, svoje bogate ideje uresničuje v knjižnici, na predavanjih knjižničarjem v ljubljanski Pionirski knjižnici, ob pisanju strokovnih člankov; zagovarja nujnost povezovanja in plemenitenja različnih kulturnih vsebin, sodeluje pri izvedbi mikavnih projektov, napolnjenih s pogovori o knjigah, z razstavami, gledališkimi predstavami, recitali. Njena ustvarjalnost dobi krila ob srečanjih z mladimi literati in novinarji. Sposobnost, moč in volja, človeška toplina in mladost. To je Ksenija. Iz občine Dobrepolje je priznanje prejel JOŽE SAMEC KD Dobrepolje, Iz občine Grosuplje pa: JOŽE KOZLEVČAR - KD Šmarje, JANEZ LESJAK, TINE VIRŠEK -KD Šentjurij in EMIL KOVAČEC -KD Grosuplje. Še enkrat vsem iskreno čestitamo! Prejemniki priznanj so se s svojimi župani, slavnostnim govornikom in predstavniki ZKO po končani svečanosti zbrali v Motelu Grosuplje. Direktorju g. Matku Mehletu in njegovemu kolektivu se prisrčno zahvaljujemo za njihov prijazen sprejem in bogato večerjo, ki so jo kot sponzorji podarili ljubiteljem kulture. T.L. ^ ČLANI GLEDALIŠKIH SKUPIN, ^ prijazno vabljeni na srečanje ob svetovnem dnevu gledališča, ki bo v soboto, 23. marca 1996, v Kulturni dvorani v Stični. Združimo prijetno s koristnim - v prvem delu, od 16.00 do 18.30, se bomo izobraževali, v drugem pa si bomo ob 19.00 uri ogledali predstavo KD Stična Namišljeni bolnik. Eden drug'mu ognja dajmo! ^ KULTURNI KOLEDAR MAREC 1996 9. marec: Kulturna dvorana Stična - ob 19. uri: Vaje v slogu - gledališko-glasbena predstava gledališke skupine Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica 16. marec: Kulturni dom Šentvid - ob 19. uri: A.T Linhart: Županova Micka - premierna predstava gledališke skupine Vidovo Šentvid 16. marec: Gostovanje gledališke skupine KD Stična v Grosupljem ob 19. uri: Namišljeni bolnik 23. marec: Kulturna dvorana Stična ob 19. uri: zaključni predstava gledališke skupine KD Stična: Namišljeni bolnik - za člane gledaliških skupin občin Ivančna Gorica, Dobrepolje, Grosuplje in za izven -v počastitev svetovnega dneva gledališča. Materinski dan pa bodo s prisrčnimi prireditvami počastili v KS Ambrus, Krka, Stična, Temenica, Ivančna Gorica in Višnja Gora. O DELU ŠENTVIŠKIH LIKOVNIKOV Tretjič po Jurčičevi poti Na tretjem tradicionalnem pohodu se je skoraj 4000 ljubiteljev pohod-ništva in' planinstva odpravilo iz Višnje Gore na Jurčičevo Muljavo V dneh okoli 4. marca, ob rojstnem dnevu pisatelja, ki je Slovencem napisal prvi roman - Deseti brat oživi kulturnozgodovinska Jurčičeva pešpot. Ta vodi po krajih, kjer so se odvijale Jurčičeve zgodbe, in pelje v deželo Desetega brata, na Muljavo, rojstni kraj pisatelja Josipa Jurčiča. Letos se je po njej sprehodila kolona kakih 4000 pohodnikov in planincev iz cele Slovenije. Petnajst kilometrov slikovite poti se vije iz starodavnega mesteca Višnja Gora preko Polževske planote, mimo cerkvice sv. Duha (630m) - najvišje točke - skozi Vrhe, mimo razvalin gradu Roje, čez Oslico na Muljavo. Pot je ob stoletnici planinstva in 150-letnici rojstva Josipa Jurčiča trasiralo planinsko društvo Viharnik iz Ljubljane, ki jo tudi ureja in vzdržuje. Prvi pohodniki so se odpravili iz Višnje Gore že pred sedmo uro zjutraj, ostali pa so ves dan prihajali na sončno Muljavo. Nekateri so pot pre- hodili že tretjič. In tisti, ki jim je osta-loškaj moči, so si ogledali tudi muzej. Seveda je največ zanimanja vzbudila Krjavljeva koča. Na vsej poti je bilo mnogo možnosti za okrepčilo. Tisti, ki so plačali 200 tolarjev štartnine, so imeli na Polževem in na Muljavi čaj zastonj. Na cilju jih je čakala tudi malica z žara; dišeče klobase pa kos dobre potice, krofi, sadni kruh in sladko sušeno sadje. Zaključne kulturne prireditve letos ni bilo, saj je nemogoče zbrati več tisoč pohodnikov ob isti uri na enem mestu. Razpoloženje na Jurčičevi domačiji pa je'bilo vseeno veselo, saj so muzikantje s Krke že od zgodnjih jutranjih ur pa vse do poznega popoldneva iz svojih inštrumentov izvabljali lepe melodije. Če bo vreme organizatorjem in pohodnikom tudi prihodnje leto tako naklonjeno, gotovo lahko pričakujemo še več ljubiteljev kulture in narave. Muljavci in Višnjani pa se bomo trudili, da bo pot obiskana in čista vse leto. U.L. Navidezno je delo slikarjev in kiparjev, ki so lani ustanovili svojo likovno sekcijo v Šentvidu pri Stični, v zadnjih zimskih mesecih nekoliko zamrlo, toda le na videz, kajti vsakdo si doma na toplem uredi bolj ali manj primeren in opremljen kotiček, kjer nastajajo likovna dela kljub zimi, ki je zlasti slikarjem krajinarjem zelo nenaklonjena. Kaj smo v zadnjih mesecih "ustvarili", smo prikazali na skupinski razstavi, ki smo jo priredili v kulturnem domu v Šentvidu pri Stični. Otvoritev enotedenske razs- Na dan slovenskega kulturnega praznika je Zveza kulturnih organizacij Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje na prijetni svečanosti podelila Jurčičeva priznanja. Med dobitniki je bilo za izjemno uspešno delo v zadnjem obdobju tudi kulturno društvo Ambrus. Čeprav je bilo ambruškemu kulturnemu društvu v tem časopisu že namenjenega nekaj prostora, mislim, da je prav, da ob prejemu priznanja v kratkem preletimo njegovo delovanje. Kulturno društvo Ambrus povezuje precejšen del krajanov, jih spodbuja k aktivnostim in odkrivanju kulturnih vrednot. Je polno energije in novih idej. Prebivalce spominja na vse pomembnejše kulturne praznike, prireja proslave in različne prireditve. Se dobro, da obstaja tudi poletje. Takrat nam uspešna dramska skupina prireja igre na prostem. Kajti drugega prostora za delovanje člani društva nimajo, razen za vaje v kakšnih starejših kletnih prostorih in za proslave, ko jim prostor odstopijo gasilci. V zadnjih dveh letih so na prostem izvedli dve celovečerni Molierovi komediji. Predstave, ki so jih zaradi dobrega odziva kar nekajkrat ponovili, so nas v kraju obogatile in nam vlile zadovoljstva ob tako izvirni gledališki ustvarjalnosti naših domačih umetnikov. V okviru kulturnega društva deluje tudi moška pevska skupina. S pesmijo nas razveseljuje na vseh prireditvah v kraju, gostuje pa tudi na številnih večjih srečanjih po Sloveniji. Njena pesem zveni uglašeno, radostno, izžareva lepoto in kulturni navdih. Vsako leto člani društva priredijo proslavo ob slovenskem kulturnem tave smo združili z proslavo v počastitev kulturnega praznika, 8. februarja. Na razstavi so predstavili svoja dela: Slavko Cencel, Vlado Cencel, Tone Drab, Jože Trontelj, Brane Gabrovec, Boris Klemenčič, Mateja Medved in Bojan Kovačič. Skupno smo prikazali 39 del, večinoma so slike v oljni, akril ali tempera tehniki, razstavljene so bile tudi tri lesene plastike in serija izdelkov iz varjenega železa. V našo razstavo smo vključili tudi prazniku. Tako je bilo tudi v nedeljo, 11. februarja letos. Moški pevski zbor nam je v lepo zvenečem tonu podaril nekaj pesmi, otroci so navdušeno recitirali in nastopali z različnimi prispevki, tudi skeča ni manjkalo. Ampak v srcih obiskovalcev in izvajalcev je ostal grenak priokus. Zakaj? Obiskovalci smo se drenjali v gasilskem prostoru, 50 m stran pa sameva skoraj prazna velika dvorana, ki so jo gradili naši starši in stari starši. Že takratne generacije so se zavedale, da je razvijanje in oblikovanje kulture steber vsakega in tudi okrog 100 starih razglednic. Te so pri obiskovalcih vzbudile še posebno pozornost. Eksponate sta prispevala iz svojih obširnih zbirk vneta zbiralca takega gradiva Jože Burnar in Marko Korenčan. Razglednice so vse iz časov pred drugo svetovno vojno, nekaj je takih, ki imajo prilepljeno še znamko cesarsko-kraljeve pošte. Prikazani pa so bili vsi večji kraji v trikotniku med Višnjo Goro, Zagradcem in Temenico. Tone Drab slovenskega naroda. Zato so z ogromnim trudom in prispevkom zgradili lepo, akustično dvorano za naslednje generacije. Žal pa sedaj to dvorano uporablja kmetijska zadruga za skladiščenje nekaj predmetov in še česa... Celotni dom pa propada v vsej svoji širini pred očmi krajanov, ki so ga z velikim odpovedovanjem in žulji gradili predvsem za kulturne namene našega kraja. Ali ni to tragedija? Koliko časa še? Francka Vidmar LETOS BODO PEVCI ŽE SEDEMINDVAJSETIČ "VASOVALI" V ŠENTVIDU PRI STIČNI Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je znan domala vsem Slovencem tu in onstran meje. Poznajo ga vsi, pevci, in tudi tisti, ki imajo radi slovensko izročilo. Tabor ostaja kljub občasnim težavam tradicionalna prireditev. Letošnja že sedemindvajseta in preko veličastnega šcsttisočglavcga zbora sporoča domovini in svetu, da ljudska pesem živi. Šentvid pri Stični pa je prizorišče, kjer sta doma gostoljubnost in domaenos za vsakega prišleka, ki se želi tako ali drugače spogledali z največjim zborom. Že kar nekaj prireditev je bilo naravnanih na "stilne" koncerte, ko je vsebina zbranih pesmi povezana z nekim dogodkom, vzetim iz bogate etnološke dediščine . Letošnji tabor bo posvečen vaškemu običaju, VASOVANJE. To je živelo v časih, ko nočno prepevanje še ni bilo sanksionirano z določbami Zakona o javnem redu in miru. Pevski zbori dobro poznajo izbrane pesmi. Program bo obsegal zgodbo, ki bo priklicala dialog med fantom in dekletom, med mešanimi, ženskimi in moškimi zbori. VSI SO PRIHAJALI je ena od pesmi programa. Mnogi bodo resnično prišli na 27. tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, 23.6.1996. Zbranim bo spregovoril znani etnolog, poznavalec naših krajev dr. Boris Kuhar. Neposredno bo prireditev prenašala tudi Televizija Slovenija. Priprave na srečanje že potekajo. Strokovno srečanje zborovodij, pričakujemo jih okrog 150, bo v soboto, 16. marca 1996, ob 9.30 v Osnovni šoli Fcrda Vesela v Šentvidu pri Stični. Za tako veliko prireditev so potrebne celoletne priprave. Šentvid se za dan pred glavno prireditvijo, ko bodo tam zbrani zamejski zbori, in za sam tabor pripravlja že od konca minulega leta. Letošnji tabor je,kot sem že napisal posvečen ljudskemu običaju VASOVANJ H Ker je nagovarjanje nepogrešljivi del vasovanja tudi organizatorji že vnaprej nagovarjamo sponzorje in donatorje, ki jim je narodna pesem blizu, da primaknejo kakšen tolar. Pesem v Šentvidu pri Stični živi in bo živela z našo pomočjo. Žal organizatorji pogrešamo velike ljudi našega tabora gospoda Radovana Gobca, Ladka Korošca in Toneta Kozlcvčarja, ki so s svojim znanjem vsa leta dajali zven tej prireditvi. Zavedajoč se teh izgub se treba še trdneje povezati in z ljudmi, ki so se že odlikovali z delom, nadaljevati. PREDSEDNIK UO Jernej Lampret V sedanji (zimski) poplavi pravih bolnikov se najde tudi kak namišljeni. Enega teh imajo tudi v Stični. Gledališka skupina je namreč premierno uprizorila Molierovo komedijo Namišljeni bolnik. Sledijo ji uspešne ponovitve. Tu je tudi fotografija, kaj več o tem pa v naslednji številki Klasja. Foto: Studio Markelj V Šentvidu pri Stični so, tako kot v naših ostalih krajih, dostojno praznovali kulturni praznik. Malo drugače pa je le bilo, in sicer zavoljo uspele likovne (in kiparske) razstave in razstave starih razglednic (okoli 230 razglednic iz krajev med Višnjo Goro, Zagradcem in Temenico od 1. 1897 do I. 1940), ki je bila tokrat prvič predstavljena v naši občini. Na otvoritvi pa so se uspešno predstavili tudi ostali umetniki besede, plesa, petja... iz Šentvida. Foto: Jože Burnar K.M. KULTURNO DRUŠTVO AMBRUS PREJELO JURČIČEVO PRIZNANJE 10 STRAN ZAZIDALNI NAČRT ZA NOVO OSNOVNO ŠOLO LETNA KONFERENCA ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV IVANČNA GORICA V četrtek, 6. februarja 1996, je bila v prostorih osnovne šole v Višnji Gori javna obravnava zazidalnega načrta za novo osnovno šolo . Osnutek zazidalnega načrta je bil ves mesec na ogled na oglasnih deskah v krajevni skupnosti Višnja Gora in občini Ivančna Gorica. Javna obravnava je bila kar dobro obiskana, saj so se je udeležili številni krajani Višnje Gore, člani gradbenega odbora in sveta krajevne skupnosti, Irena Bregar z oddelka za prostor občine Ivančna Gorica ter avtorja projekta, arhitekta Vesna in Matej Vozlič iz Ljubljane. Javno obravavo je vodila Irena Bregarjeva, ki je izpostavila nekatere probleme s soglasji (upravljalcev cest, spomeniškega varstva), vendar naj ne bi bilo več kakšnih večjih problemov in zato bo mogoče kmalu dobiti kumentacijo. Udeleženci niso imeli bistvenih pripomb na osnutek. Iz njihovih razprav je bilo zaznati željo, da se gradnja začne čimprej. Poleg šole naj bi se istočasno zgradila tudi primerna telovadnica. Več razlogov govori temu v prid, še posebej pa mnenje ministrstva za šport, ki smo ga pridobili pred kratkim. V njem je namreč izraženo strokovno mnenje o nujnosti gradnje telovadnice pri novi osnovni šoli, saj zdajšnja ne omogoča normalnega pouka športne vzgoje za šolo v zavodu in za osnovno šolo hkrati. Sedaj morajo svoje mnenje o zazidalnem načrtu povedati še občinski svetniki, kar glede na podporo, ki jo gradnja naše šole uživa pri njih, in še posebej pri gospodu županu in občinski upravi, ne bi smelo predstavljati večjega problema. Predlog zazidalnega načrta za novo šolo v Višnji Gori je tik pred sprejetjem, člani gradbenega odbora in sveta krajevne skupnosti pa si bomo prizadevali, da se bo gradnja čimprej začela. Zdaj smo na potezi krajani KS Višnja Gora. Na referendumu moramo dokazati, da želimo našim šolarjem omogočiti razvijanje njihovih sposobnosti v novih, sodobno urejenih učilnicah. Dušan Strnad, predsednik gradbenega odbora Iz Višnjana, glasila KS Višnja Gora Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica so se tudi letos v zelo velikem številu zbrali na letni konferenci 4.2.1996 in pregledali opravljeno delo, kije bilo, kot je poročal g. Franc Bivic, uspešno ter organizacijsko, tehnično, preventivno in finančno dobro opravljeno. Naloge iz domačega združenja so bile predvsem vzgojne in preventivne narave, saj so bili opravljeni štirje tečaji cestnoprometnih predpisov in praktične vožnje A in B kategorije, v sodelovanju z Avto šolo Združenja šoferjev in avtomehanikov Grosuplje. Opravljeno je bilo regijsko tekmovanje šoferjev in avtomehanikov, sodelovali smo na tekmovanju v moto krosu, ki ga organizira Avto moto društvo Šentvid pri Stični. Izpeljali smo celotni sklop aktivnosti v okviru regije in matičnega združenja na kongresu šoferjev in avtomehanikov Evrope na Bledu, saj smo se tega kongresa udeležili polnoštevilno. Kot vsako leto smo tudi lani priskočili na pomoč policiji pri urejanju prometa ob pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Prvi šolski dan smo sodelovali s policijo in skrbeli za varno pot naših šolarjev v šolo in iz šole. Sodelovali smo v Ivančni Gorici, Stični, Višnji Gori, na Muljavi, v Zagradcu, Temenici in Šentvidu pri Stični. Posebno skrb pa smo posvetili šoferskemu domu, njegovemu vzdrževanju in dograjevanju. O omenjenih aktivnostih Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica so se pohvalno izrazili tudi župan občine Ivančna Gorica, Jernej Lampret, predstavniki zveze, sosednjih združenj Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Dolomiti in Kranj, pred- stavnik Avto moto društva Šentvid pri Stični ter predstavnik podjetja TRAIG Ivančna Gorica, Štefan Lazar. Podelili smo stažne značke in sprejeli načrt dela za leto 1996. Predstavnik ZŠAM Dolomiti pa je ZŠAM Ivančna Gorica izročil posebno plaketo za uspešno skupno sodelovanje. Franc Bivic Vse razprave po poročilih so udeleženci letne konference pozorno poslušali. KRKA: R LIS K A VEZICA BO! ODVOZ ODPADKOV V ZIMSKEM ČASU Kljub številnim zapletom in težavam končno le kaže, da bo letos tudi Krka bogatejša za en objekt -mrliško vežico. Vse je že kazalo, da bo zaradi počasnega razreševanja urbanističnih programov in težav z zemljiščem popustila delovna vnema tistih redkih zagnancev KS Krka, s tem pa bi se odložila gradnja vežice za določen čas. Pa se k sreči to le ni zgodilo. Pokazali so se obrisi urbanističnega načrta, za zemljišče pa sta bila potrebna le dva razumna dogovora med g. župnikom župnije na Krki Janezom Trnovcem, Milanom Žgaj-narjem, Mihom Smoličem in Tinetorn Hribarjem na eni ter Tonetom Hočevarjem , predsednikom KS Krka, Jožico Petrič, Štefanom Kastelicem in Avgustom Likovnikom na drugi strani. Z zamenjavo parcel št. 5 in 7 k.o. Krka in plačilom razlike v vrednosti zemlje, župniji Krka je dana možnost za gradnjo vežice. Seveda pa bo še kar dosti pasti, preden bodo stekla gradbena dela. Treba bo še urediti zemljiškopravne zadeve, pridobiti številna dovoljenja in izbrati najustreznejši načrt za vežico, da bo estetska, funkcionalna in primerna za naše okolje. In nato še najpomembnejše: Zbrati bo treba gradbeni material in finančna sredstva. Gradbeni odbor pod vodstvom g. Miha Smoliča je že zasedal in pripravil delovni program. Akcija za zbiranje gradbenega materiala je že razpisana. Zbirno mesto bo pri Družbenem centru Krka (ob nogometnem oz. rokometnem igrišču). Za zbiranje denarja pa je gradbeni odbor sprejel naslednja sklepa: 1. prostovoljni prispevek na hišo naj bi bil 5.000,00 SIT, 2. krajanom naj se omogoči nakup vrednostnega bona (10.000,00 SIT), ki bi ga izdala KS Krka in ki bi bil prenosljiv in vnovčljiv za plačilo stroškov uporabe mrliške vežice v primeru smrti v hiši. KS Krka bi bilo s tako zbranim prostovoljnimi prispevki veliko laže začeti in zaključiti dela na vežici. Objavljamo št. žiro računa za nakazilo prispevkov: NLB 50130-645-66-066. Kot vidite, gre tokrat zares. Prepričani smo, da bomo le s skupnimi močmi uresničili našo dolgoletno željo in v prihodnje omogočili bolj svečano in humano zadnjo poslovitev od najdražjih. KS KRKA SKLENJEN DOGOVOR O CENI TELEFONSKEGA PRIKLJUČKA Po opravljenih telefonskih priključkih smo prejeli od podjetja Telekom p.o. Ljubljana v podpis aneks, s katerim se določa cena priključka za soinvestitorje iz leta 1985. S predlaganim popustom ( 50% ) se nismo strinjali, zato smo pisno zaprosili za ponovni izračun predlagane cene, saj je bilo po naših podatkih treba soinvestitorjem za telefonski priključek v letu 1985 plačati le približno 300 DEM. Tudi tokrat bi bilo tako ali celo ugodneje, če se cenik telefonskega priključka ne bi povečal jeseni 1995 s tedanjih 60.000,00 SIT na 103.000,00 SIT. Naši prošnji je naslovnik delno ugodil in 26.1.1996 smo podpisali aneks št. 17/85-3, v katerem se člen št. 3 glasi takole: "Naročniki (navedeni v prilogi) plačajo 40% cene za izgradnjo novega telefonskega priključka po ceniku TK storitev veljavnem na dan priključitve." Številni naročniki ste medtem že prejeli nakaznice za plačilo celotnih zneskov telefonskega priključka in zatem tudi opomine. Zato smo vse soinvestitorje obvestili o podpisanem aneksu oziroma plačilu približno 40.000,00 SIT; sem pa je treba prišteti še prometni davek in stroške priključitve. Matjaž Zupančič Iz Višnjana, glasila KS Višnja Gora knjižnica Javno komunalno podjetje Grosuplje se pri opravljanju dejavnosti odvoza odpadkov v zimskem času sooča z nekaterimi težavami, na katere bi radi opozorili vse uporabnike storitev. Zasnežene, včasih tudi poledenele ceste predstavljajo za polno naloženo smetarsko vozilo veliko težavo, zlasti na nekategoriziranih, vaških in lokalnih cestah. Tako se večkrat zgodi, da vozilo ne more pripeljati do posameznih vasi in zaselkov. Prav tako se dogaja, da so posode, v katere uporabniki odlagajo odpadke, zametane s snegom, ki ga izvajalec zimske službe odrine z zasnežene ceste. Posode so tako za uporabnike in izvajalce nedostopne. Nekateri uporabniki zato brezbrižno odložijo odpadke kar ob cesti poleg posode, kar nedvomno kvari izgled kraja in povzroča obilico težav ob ročnem odmetavanju odpadkov v vozilo. Težava nastopi tudi v primeru, ko uporabnki v posodo odložijo še tleči pepel, ki povzroči vžig in gorenje ostalih odpadkov. Letošnja zima je bila snežena in mrzla, temu primerne pa so bile tudi razmere na cestah in ob njih. Kar nekajkrat so bile ceste neočiščene in neprevozne, pa tudi poledenele. Takrat se je dogajalo, da ekipe niso mogle pobrati odpadkov iz vseh posod, ki bi jih sicer po urniku morale. Ker ekipe nimajo prostih terminov in delajo v izmenah, tudi popoldne, so posode praznile šele ob naslednjih obhodih. Zaradi posod zametanih, z odrinjenim snegom, niso mogle izprazniti vseh posod, kljub dejstvu, da so po cesti prišle do njih. Večkrat se je tudi zgodilo, da niso izpraznile polnih posod, iz katerih se je kadilo in v katerih je tlel ali gorel ogenj. Z odlaganjem gorečih ali tlečih odpadkov lahko pride do vžiga odpadkov v vozilu in na centralni deponiji komunalnih odpadkov, posodo pa je treba nadomestiti ali popravljati. Vse te nevšečnosti se lahko ob razumevanju in sodelovanju vseh zmanjšajo. Zato pozivamo vse uporabnike in izvajalce dela zimskih služb, da z vestnim in pravočasnim čiščenjem zasneženih in poledenelih cest, pa tudi očiščenjem lokacij za posode pripomorejo k ustvarjanju razmer, v katerih se bo lahko izvajalo praznjenje in odvoz odpadkov na deponijo. Prav tako pozivamo uporabnike, da očistijo lokacije zbirnih posod in s tem omogočijo odlaganje in praznjenje odpadkov. Tleči pepel ne sodi v zbirne posode za odpadke, uporabniki naj ga začasno deponirajo na priročni lokaciji ali pa ga uporabijo za druge namene. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki so nam v tej zimi na kakršen koli način pomagali, da se je dejavnost zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov izvajala brez večjih težav. Majhne težave in nepravilnosti pa bomo morali v zadovoljstvo vseh s skupnimi močmi odpraviti. Za Javno komunalno podjetje Grosuplje vodja službe komunalne oskrbe Tomaž Rigler STRAN 11 "MISLI NA PRIHODNOST, VARUJ NARAVO" Strokovna ekskurzija Društva podeželske mladine v Avstrijo in Nemčijo Leto 1995 je bilo evropsko leto varstva narave z geslom: "Misli na prihodnost, varuj naravo". Po vsej Sloveniji so tekle mnoge naravovarstvene akcije in nastala so tudi mnoga nova ekološka gibanja in društva. Varovanje okolja je treba vpeljati v našo zavest kot način življenja. Potrebna je okoljska vzgoja, ki se začne že v vrtcu in se nadaljuje v šoli na vseh nivojih. Pa tudi vzgoji odraslih bo na tem področju treba posvetiti večjo pozornost. V Srednji šoli Josipa Jurčiča so bile že dolgo vrsto let varovanju okolja namenjene mnoge aktivnosti, v okviru naravoslovnih dejavnosti, ekoloških taborov in naravoslovnih krožkov. Tu ni šlo samo za zbiranje odpadnega papirja in steklenic ter za razne očiščevalne akcije, temveč za mnogo bolj poglobljeno proučevanje škodljivih vplivov na okolje: ugotavljanje vsebnosti kisika v potokih in rekah, proučevanje lišajev, problematika komunalnih in industrijskih deponij... Pri svojem delu pa smo pogrešali zlasti enostavne metode in enostavne merilne inštrumente za kvantitativno vrednotenje. Leta 1992 je nastal projekt Merjenje črnega ogljika (ČO) v ozračju. Enostavni sistem za merjenje ČO je v ZDA razvil dr. Dean Rockwell. Princip meritve temelji na filtriranju znanih količin zraka skozi filter in ugotavljanju počrnitve madeža na filtru. To je kvanitativno merilo za količino saj oz. aerosolnega črnega ogljika, ki je razpršen v ozračju. Projekt za Slovenijo vodi dr. Mirko Bizjak na Kemijskem inštitutu, kjer so razvili tudi aparaturo za merjenje. V projektu sodeluje tudi naša šola. V okviru kemijskega krožka izvajamo meritve že drugo leto. Cilji projekta: ' - ugotavljanje onesnaženosti zraka s ČO, - razvijanje ekološke zavesti, - seznanjanje mladine s principi raziskovalnih metod, ki terjajo meritev, zapisovanje podatkov in delo v skupini, - razširjanje ekološkega znanja. S projektom smo sodelovali tudi na forumu nevladnih organizacij za okolje in naravo, ki ga je organizirala UMANOTERA, slovenska fondacija za trajnostni razvoj, od 23. do 25. februarja v Gozdu Martuljku, kjer je več kot 20 različnih ekoloških gibanj in društev predstavilo svoje prizadevanje za varovanje okolja. Gotovo je okoljska vzgoja mladih ena pomembnejših dimenzij vzgoje in izobraževanja. To je tudi vprašanje etike, ki pravi, da je narava vrednota sama po sebi in da pravico do obstoja nima samo človek. Na tem spoznanju temelji naša skupna civilizacijska odgovornost, ki se ji ne more izogniti noben posameznik in nobena družba. Zavedati se moramo, da narave nismo podedovali od naših prednikov, temveč smo si jo sposodili od naših otrok in vnukov in da se nam čas za odgovorno ravnanje in ukrepanje neusmiljeno izteka. Jožica Lampret, prof. kem. Cesta proti Lučarjevemu Kalu oziroma njena asfaltna prevleka je stara dobro leto in pol. Utrditev je delal obrtnik Milan Pušljar, asfaltno prevleko pa so polagali delavci SCT. Vaščani in občina so vsa dela plačali po dnevnih cenah. Sedaj asfalt dobesedno razpada. Kdo je kriv in kdo bo poškodbe popravil? Samo naj ne reče kdo, da so krivi vaščani, ki so utrjevanje in asfaltiranje pošteno in krepko plačali! A.A. V prvih dneh decembra minulega leta smo člani Društva podeželske mladine iz Ivančne Gorice in njene okolice s pomočjo Kmetijske svetovalne službe organizirali izlet v Avstrijo in Nemčijo, ki je potekal pod strokovnim vodstvom turistične agencije Veronika. Izlet je bil namenjen predvsem mladim (udeležilo se ga je 44 mladih), ki nameravajo svojo poklicno pot nadaljevati v kmetijstvu, panogi, ki med Slovenci ni najbolj cenjena, čeprav je za preživetje ena glavnih in zahteva v sodobnem tržnem gospodarstvu zelo veliko strokovnosti in znanja. Izlet je bil dvodneven, ogledali pa smo si tovarno kmetijskih strojev Pottinger ter tri kmetije: dve sta usmerjeni v poljedelstvo, ena pa je živinorejsko-turistična. Prvi dan je bil namenjen predvsem ogledu tovarne Pottinger, kamor smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah. Doživeli smo prisrčen sprejem vodstva podjetja in zastopnika za slovenski trg gospoda Zupana. Sledila je kratka filmska predstavitev proizvodnega programa in uporabe njihovih strojev v praksi. Po ogledu filma in teoretičnih razlagahsmo si ogledali proizvodne prostore. Večino sestavnih delov za stroje izdelujejo sami, nekaj pa jih dobavljajo kooperanti. Montažo strojev izvajajo večinoma ročno, montažne linije pa so zasnovane fleksibilno, tako da lahko na isti liniji sestavljajo več različnih strojev, ki pripadajo isti skupini. Linije so opremljene z najsodobnejšo CNC tehnologijo, pri večini montažnih postopkov oz. pri montaži končnih izdelkov pa je še vedno navzoč človek. Po ogledu delovnih prostorov je sledila pogostitev, ki je po napornem dopoldnevu dobro teknila. Družinska kmetija pa je bila naš cilj v popoldanskih urah. Kmetija je vrtnarsko usmerjena in prideluje vrtnine na 30 ha in sicer tako, da dobijo na isti površini dva pridelka letno. Njihov glavni pridelek je belo in kitajsko zelje, to pa dopolnjujejo še z rdečo peso in ohrovtom. Tehnologija pridelave je zasnovana na najsodobnejših postopkih, od setve do spravila in skladiščenja. Vse sadike za svoje potrebe vzgajajo sami na 10 arih pokrite površine. Dodelava pridelkov in pakiranje poteka na kmetiji, za skladiščenje pa imajo več hladilnic s skupno prostornino 1400 m3. Na kmetiji sta poleg štiričlanske družine zaposlena še dva delavca, prodaja pa poteka preko grosistov. Utrujeni smo si privoščili prenočitev v hotelu na Bavarskem. Po zajtrku smo si ogledali živinorejsko-turistično kmetijo. Glavna dejavnost kmetije je pridelava mleka in kmečki turizem. V hlevu je 42 krav črno-bele pasme, ki dajo povprečno 6200 litrov mleka na leto s 4,35% tolšče in 3,60 beljakovin. Mleko oddajajo preko zadruge in dobijo 60 pfenigov za liter ekstra kvalitete. Vse teličke prodajo, ko dosežejo težo 80 - 90 kg,po 6.80 DEM za kilogram žive teže. Za goste imajo na razpolago 14 ležišč ter jahalne konje, kot dodatno ponudbo v zimskem času pa tudi šolo smučanja. Nato nas je čakala še zadnja poljedelsko usmerjena kmetija, ki razpolaga s 130 ha zemlje. Od tega je 35 ha sladkorne pese, 20 ha čebule, 40 ha koruze za zrnje, 30 ha krompirja, 5 ha zemlje pa je v mirovanju. Ker je tudi na našem področju veliko krompirja smo se osredotočili predvsem na to poljščino. Pridelujejo krompir za industrijsko predelavo ter merkantilni krompir. Podnebne in rastne razmere so podobne kot v Sloveniji tako da imamo glede tega enake pogoje. Prednost kmetije je predvsem ta, da je ravninska in je vsa zemlja v enem kosu. Za potrebe predelovalne industrije sadijo nemške sorte, za merkan-tilno proizvodnjo pa sorto desiree. Povprečen pridelek je 35 t/ha. Med rastno dobo ga oskrbujejo mehansko in kemično. Krompir, ki je namenjen predelavi, takoj po izkopu transporti-rajo v centralna skladišča po ceni 14 pfenigov za kilogram. Za skladiščenje jedilnega krompirja ima kmetija svoje klimatizirano skladišče. Za sortiranje in pakiranje pa ima več kmetov objekt s stroji v solastništvu. Odkup je zagotovljen preko posrednika, cena pa je odvisna od ponudbe in povpraševanja. V času našega obiska je bila cena 21 pfenigov za kilogram. Cena dodelanega in pakiranega v petkilo-gramske vreče pa je bila od 29 do 31 pfenigov. Ekskurzijo smo zaključili v poznih večernih urah z deljenimi vtisi, a soglasnim mnenjem, da podobno ekskurzijo ponovimo v prihodnjem letu, saj je bila za večino udeležencev zelo poučna. Matej Adamlje CESTA- NASA NUJNA POTREBA Zadnje čase kar dosti živim v domačem kraju - Gorenje Brezovo in zato živo občutim njegove probleme. V glasilu krajevne skupnosti Višnja Gora nisem ničesar zasledila o asfaltiranju ceste Gorenje Brezovo - Vrh, ki je zelo pereča, s čimer bi se naj ustrezno povezal s sedežem krajevne skupnosti Višnja Gora. Naša vas je poleg Kamnega Brda menda edini kraj, ki take povezave še nima. Pred dvema letoma je bil izbran odbor in začele so se tudi priprave. Odprt je bil kamnolom za gramoz, urejena dovozna pot, cesta od Gorenjega Brezovega do Kale pa je bila razširjena, utrjena in nasuta. Krajevna skupnost je prispevala za razstrelivo in cevi. Potem je stvar zaspala. Nalivi pridno uničujejo dosedanji trud in kmalu bo treba začeti vse znova. Nedvomno je res, da je asfaltiranje dobrih 2 km ceste za tako majhen kraj preveliko breme, da bi ga zmogel sam, pa tudi prav ne bi bilo, da se bremena tako neenakomerno razporedijo, zato bi morali krajevna skupnost in občina prispevati precejšen delež. Vas nedvomno spada v demografsko ogroženo območje, čeprav je bilo lani ugotovljeno, da ni v evidenci. To malomarnost je verjetno zagrešilo nekdanje vodstvo krajevne skupnosti, tudi nekdanje občinsko vodstvo v Grosupljem bi lahko vsaj toliko poznalo svoje kraje, da bi vedelo, kam spadajo. Smo v volilnem letu. Kar nekaj denarja se bo porabilo za razne prireditve, pa tudi sicer se dosti denarja porabi za kaj nepotrebnega. Prav bi bilo, da bi stranke na območju sedanje in nekdanje občine ta denar namenile za asfaltiranje naše ceste. To bi bila prava solidarnost, pa tudi vzpodbuda za prebivalce, ki vztrajajo v tem odročnem kraju, ga poskušajo z zamudo obnoviti in se vsak dan po slabi poti z velikimi stroški vozijo do javnega prevoznega sredstva, da bi kaj zaslužili za ureditev življenjskih razmer. Članom krajevne skupnosti Višnja Gora so naše razmere znane, dobro pa bi bilo, da bi kraj obiskal še župan, da bi videl njegove potrebe in jih pomagal reševati. Obstaja namreč še en problem, povezava z Blečjim Vrhom. Nekdanji kolovoz ni prevozen niti za traktorje. Področje, po katerem je speljan, je naravovarstveno zelo občutljivo, ker je polno vodnih izvirov, zato bi moral biti vsak poseg premišljen, da se izviri ne izgubijo, ker so tu zajetja za Polico, Blečji Vrh in Gorenje Brezovo. Ta pot je tudi spričevalo skrbi Gozdne uprave. Ivana Černelič - Kozlevčar Utihnil je pesmi glas, dušo je stisnil mraz, hitro, prehitro minil je tvoj čas.. ZAHVALA ob smrti dragega moža, sina, brata in strica BORISA KRALJA iz Malih Češnjic Boris se je poslovil sredi zime in pustil za seboj ledeno praznino v širokem krogu ljudi, ki smo ga poznali in imeli radi. Zato bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v dnevih žalosti in bolečega slovesa. Iskrena hvala sorodnikom, ki so z nami prvi delili trpko spoznanje O Borisovem odhodu. Hvala sosedom za vsa dejanja prisrčne pozornosti in pomoči. Hvala prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili svoje sožalje, se prišli poslovit od pokojnega Borisa in molili za pokoj njegove duše. Prav tako se zahvaljujemo Borisovim sodelavcem iz podjetja IMP - Klimat in sodelavkam žene Tadeje, iz Rašice, za iskreno pomoč in besede sočutja. Še posebej iskrena hvala g. župniku Jožetu Koželju za opravljeno pogrebno svečanost, molitve in besede upanja ter vokalni skupini Šentviški slavčki, ki je svojega prijatelja sopevca s pesmijo pospremila v prerani grob. Hvala vsem, ki ste Borisa spremljali na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in darove v dober namen. Predvsem pa prisrčna hvala vsem prijateljem, ki ste nam ob tej težki preizkušnji stali ob strani in nas tolažili z besedami krščanskega upanja. Vsi njegovi 12 STRAN POSEBEJ MLADI RADI SMUČAJO Lučarski prijatelji smučanja so doslej dobro izkoristili letošnjo, s snegom bogato zimo. Vlečnica, ki so jo postavili na Kavčih že pred leti, obratuje skoraj vsak dan. Ob sobotah, posebno pa ob nedeljah, pa je skoraj preobremenjena. Kar neverjetno je videti dolge vrste smučarjev, kot na kakšnem zelo znanem smučišču, ki čakajo v spodnjem delu smučišča na prevoz navzgor. Letošnja zima je odkrila, da posebej mladi pri nas radi smučajo. Nimamo pa v bližini urejenih smučišč, čeprav nam strmin ne manjka. Smučišče na Lučarjevem Kalu ni ravno idealno. Je pa privlačno, saj ima vlečnico, ki naenkrat lahko vleče deset smučarjev in to sto petdeset metrov daleč. 11. februarja letos so lučarski smučarski zagnanci pripravili že drugo smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Kar 48 tekmovalcev v 4 starostnih skupinah, kolikor jih je štartalo, kaže, da si posebej mladi želijo takih tekmovanj. Tudi zato, ker so ugotovili, da jim čas njihove vožnje na lučarskem tekmovanju izmerijo prav tako, kot na svetovnih prvenstvih do stotinke sekunde natančno. V AMBRUSU USTANOVILI ŠPORTNO DRUŠTVO V nedeljo, 18.2.1996, so na ustanovnem občnem zboru, ki je bil v gasilskem domu v Ambrusu, soglasno potrdili ustanovitev športnega društva. Tako so postali 15. društvo po vrsti pod okriljem Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica. Usmerjeni bodo v športno rekreacijo, na začetku predvsem v mali nogomet. Želje nekaterih članov pa so, da bi se ukvarjali tudi s košarko, odbojko in še čim. Na ZŠO Ivančna Gorica jim pri njihovem delu želimo veliko uspeha. Simon Bregar Rezultati zadnjega veleslaloma Dekleta: 1. Albina Podobnik Lučarjev Kal 23.48 2. Maja Ceglar Ivančna Gorica 23.67 3. Anja Slak Gaber 24.24 Fantje do 15 let 1. Damjan Svetin 2. Dušan Turk 3. Darko Berčon Fantje od 15. do 20. let 1. Vinko Fortuna 2. Tomaž Glavan 3. Silvo Mandelj Moški od 20. do 35. let 1. Marjan Čebular 2. Boštjan Kastelic 3. Drago Lavš Moški nad 35 let: 1. Jože Slak 2. Stane Berčon 3. Peter Zadel Leščevje 19.88 Lučarjev Kal 19.95 Lučarjev KaL 20.84 Lučarjev Kal 19.99 Velike Kompolje 21.02 Lučarjev Kal 21.46 Dobravica 19.29 Hrastov Dol 19.69 Zagorica 20.48 Gaber Gaber 21.56 23.45 25.11 A.A. VARNOSTNA AGENCIJA VARNOSTNA AGENCUA NOVO V GROSUPLJEM DEŽURNI CENTER INTERVENCIJSKA SKUPINA 24h • PRIREDITVE, d.o.o. - S.D., d.o.o. varovanje premoženja, d.o.o. MX Vi UUBUANI ROGAŠKI SLATINI CEUU GROSUPUU IZOLI - DEŽURNI CENTER Z INTERVENCIJSKO SKUPINO - PRFVOZ DENARJA - VAROVANJE VELEBLAGOVNIC - VAROVANJE PRIREDITEV - POŽARNA VARNOST V p TEAM G.I.Z. UUBUANA, VOJKOVA 63 tel.: 168 64 16, 168 50 46 340 161, fax: 168 50 48 KRKA GOSTILA NAJBOLJŠE IGRALCE NAMIZNEGA TENISA Športno društvo Krka oz. sekcija za namizni tenis je v sodelovanju s strokovnim delavcem za šport, g. Andrejem Cevcem, organiziralo medobčinsko prvenstvo za posameznike v namiznem tenisu. Prvenstva so se udeležili mojstri bele žogice iz občin Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje. REZULTATI: ŽENSKE: 1. mesto: Urša Lampret- Muljava 2. mesto: Darja Podržaj- Krka 3. mesto: Bernarda Jakopič- Višnja Gora DEČKI (do 15 let): 1. mesto: Boštjan Kmet- Šmarje-Sap 2. mesto: Erik Globokar- Krka 3. mesto: Zaviršek - Šmarje-Sap MOŠKI: 1. mesto: Damjan Erčulj - Dobrepolje 2. mesto: Franci Polajžar - Šmarje-Sap 3. mesto: Slavko Jamnik - Dobrepolje EKIPNO (izven konkurence): 1. mesto: Dobrepolje (Erčulj - Kralj) 2. mesto: Šmarje-Sap (Turna - Polajžar) 3. mesto: Šmarje-Sap (Kmet - Gašperič) Urednik S p.o. Ivančna Gorica, Stantetova ul. 9 Podjetje z dolgoletno tradicijo izdelave kvalitetnega stavbenega pohištva, opremljeno s sodobnim zapiralnim okovjem, termoizolacijskim steklom in tesnili. Iz našega proizvodnega programa nudimo: • OKNA s polkni ali roleto, različnih oblik in dimenzij • BALKONSKA VRATA IN PANORAMSKE STENE • VHODNA IN GARAŽNA VRATA • NOTRANJA VRATA • IZDELKE PO NAROČILU, SVETOVANJE, INŽENIRING, DOSTAVO, MONTAŽO, SERVIS... Informacije in prodaja: tel. (061) 777-147, 777-148, 778-060 fax (061)777-066 SPOROČITE NAM VAŠE ŽELJE IN ZAHTEVE. MI JIH BOMO IZPOLNILI. NAŠI IZDELKI SO VISOKOKVALITETNI IN KONKURENČNI STRAN 13 SANKUKAl TURNIR V IVANČNI GORICI (28.1.1996) 2. maja letos praznuje KK Ivančna Gorica 19 let delovanja. Zato je januarja letos potekalo že tradicionalno 18. karate tekmovanje v športnih borbah vseh kategorij in katah za dekleta. Sodelovalo je 11 klubov SAN KUKA I karateja (130 tekmovalcev v 9 kategorijah) iz vse Slovenije. REZULTATI TEKMOVANJA Po končanem tekmovanju so najboljši prejeli zaslužene pokale, diplome in praktične nagrade, ki so jih prispevali karate klub in sponzorji. Med najboljšimi pa so bili tudi trije domači karatcisti: Vesna Kralj, Tomi Tomšič in Vesna Kastelic. TEKMOVANJA! Glavni sponzor: URŠKA - proizvodnja ženskih hlačnih nogavic... Bojan Vovk, Vir pri Stični 78 Ostali sponzorji: RADIO ZELENI VAL; VIŠJI PASOVI ZELENI PASOVI KATE dekleta (OŠ) mesto težka kateg. lahka kateg. težka kateg. lahka kateg. L Matjaž Jcrktč (Domžale) Aljaž Stembcrger (Alter-Kočevje) Boris Zadravce (Forum) Miha Borštnik (Forum) Vesna Kastelic (Iv. Gorica) 2. Zvone Breznikar (Trebnje) Bojan Puklovec (Forum) Anton Smrckar (Komenda-Cerklje) Matej Dremelj (Forum) Nika Vrančič (Domžale) NIŽJI PASOVI ŽENSKE BORBE mesto težka kateg. lahka kateg. težka kateg. lahka kateg. 1. Franc Lauter (Domžale) Tomi Tomšič (Iv. Gorica) Polona Orel (Forum) Vesna Kralj (Iv. Gorica) 2. Franc Kokelj (Forum) Marko Pczderc (Domžale) Petra Jakopin (Domžale) Teja Tejčman (Komenda-Cerklje Tekmovanje je odprl župan, g. Jernej Lampret, vzdušje pa je popestrila glasbena skupina Happy team. Gledalcev je bilo več kot običajno, kar je pripomoglo k še bolj športnemu in navijaškemu vzdušju v telovadnici ŠC Ivančna Gorica. Vsa tribuna pa je bila na nogah ob nastopu domačih. V premorih med borbami so bile prikazane veščine samoobrambe, skupinske demonstracije in aktivne karate tehnike. Lomljenje opek je pričel 7-letni Primož iz KK Ivančna Gorica, ki je prelomil eno opeko z roko. Mojster Marjan Kužnik, trener iz Kočevja, je z roko prelomil 9 opek, ena pa je ostala neprelomljena, kajti vsaka demonstracija je preizkus koncentracije in psihične zbranosti. Višek predstavitev pa je bilo lomljenje 7 opek z lesenim kijem na pleksusu demonstratorja Zlata Kristana, ki ga je izvedel demonstrator David Jermol. Na tekmovanje smo se začeli pripravljati že novembra 1995. Povečali smo število in intenzivnost treningov, pripravljali smo demonstr-cije in iskali sponzorje. Izdelali smo klubsko oblikovane vstopnice, diplome in plakate. Tekmovanje je prenašal radio ZELENI VAL (89,8 MhZ), preko katerega je potekala tudi predstavitev kluba in objava tekmovanja v Ivančni Gorici ter sponzorjev, kijih je bilo 27. Vpisujemo nove dečke in deklice, člane in članice v začetni in nadaljevalni tečaj SANKUKAI KARATE v ŠC Ivančna Gorica in OŠ Šentvid pri Stični, vsak TORF.K in ČETRTEK ob 19. uri. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem za pomoč pri organizaciji KARATE ANKUKAI V PI Si G K Al VPISUIEMO < pioNUUL 1 ZLATARSTVO Tadina, Ivančna Gorica; FOLIJAPLAST Andrej Markovič, Log pri Žužemberku; AVTOPREVOZNIŠTVO Zadel, Višnja Gora; PREVOZ KURILNEGA OLJA Milan Sadar, Sušica; OLMAPLAST Olga Markovič, Log pri Žužemberku; ARMEX d.o.o. Iv. Gorica; Market ŠIPCA, Ivančna Gorica; KOVINOSTRUGARSTVO Janez Rogelj, Vir pri Stični; KAVA BAR SLEMENICE Saša Hrovat, Muljava; FARMA STIČNA p.o.; Frizerski salon JELKA, Vir pri Stični; FOTO DELAVNICA Mateja Medved, Vir pri Stični; PIZZERIJA ANTONAČ, Bojanji Vrh; PEKARSTVO GORENC, Iv. Gorica; Ženski frizerski salon NINA, Nina Legan, Vir pri Stični; PEKARNA GROSUPLJE, Grosuplje; PIPO d.o.o. Šentvid pri Stični; GORSAD dno., Višnja Gora; MARKET MARINKA, Stična; Gostilna VOVK, Marjan Kavšek, Višnja Gora; OBUTEKS Anica Arbiter, Iv. Gorica; STUDIO MARKELJ Ivančna Gorica; KOREKT d.o.o., Zg. Draga; Gostilna KELTSKI HRAM Lojze Vrhovec, Vir pri Stični; TAPETNIŠTVO Zlata Klemente, Šentvid pri Stični. Športni pozdrav Vesna Kralj TUDI DEKLETA ZAIGRALA ODLIČNO Šentvid pri Stični, 22. in 26. januar 1996 Organizatorica letošnjega medobčinskega prvenstva v odbojki za starejše deklice je bila OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Tudi tu so učenke tekmovale po novem sistemu - vsak z vsakim . Tekme so bile zanimive in prav atraktivne. Prve tri ekipe so izstopale od ostalih po kvaliteti in tudi tekme med njimi so bile zelo zanimive. Ekipe naše občine (Šentvid, Stična in Višnja Gora) so zasedle 2., 4. in 6. mesto, lahko pa bi bile tudi na samem vrhu. Vendar to ni tako pomembno. Pomembno je dobro delo in rezultat ne more izostati. Vsa pohvala pa gre tudi navijačem za glasno podporo in vzdušje, ustvarjeno v telovadnici med tekmami njihovih ekip. REZULTATI IN KONČNA LESTVICA MEDOBČINSKEGA PRVENSTVA STAREJŠIH DEKLIC V ODBOJKI ZA ŠOLSKO LETO 1995/96 Šentvid - Dobrepolje Grosuplje II - Višnja Gora Dobrepolje - Stična Grosuplje I - Šmarje-Sap Višnja Gora - Grosuplje I Šentvid - Grosuplje II Višnja Gora - Stična Šmarje-Sap - Dobrepolje Stična - Šmarje-Sap Grosuplje I - Šentvid Grosuplje I - Grosuplje II Stična - Šentvid Dobrepolje - Grosuplje II Šmarje-Sap - Višnja Gora Grosuplje I - Dobrepolje Grosuplje II - Stična Višnja Gora - Šentvid Šentvid - Šmarje-Sap Stična - Grosuplje I Dobrepolje - Višnja Gora Šmarje-Sap - Grosuplje II KONČNA LESTVICA 1. GROSUPLJE II 6 6 2. ŠENTVID 6 5 3. ŠMARJE-SAP 6 4 4. STIČNA 6 3 5. GROSUPLJE I 6 2 6. VIŠNJA GORA 6 1 7. DOBREPOLJE 6 0 2 0 (9,5) 2 0(1,1) 0 2(12,16) 0 2 (7,9) 0 2 (2,8) 0 2(9,13) 1 2(2-11,10) 2 0 (0,6) 0 2(11,5) 2 0 (4,4) 1 2(12,-7,13) 0 2 (10,2) 0 2(7,4) 2 0(4,1) 2 0(10,11) 2 0 (7,5) 0 2 (4,0) 2 0(5,13) 2 1 (9,-5,14) 0 2 (6,7) 0 2 (9,9) 12 točk 12:1 (+11) 10 točk 10:2 (+8) 8 točk 8:4 (+4) 6 točk 6:8 (-2) 4 točke 6:8 (-2) 2 točki 3:10 (-7) 0 točk 0:12 (-12) Karla Oven in Andrej Cevc KONČANA TUDI NAMIZNOTENIŠKA LIGA ZA LETO 1995 Pred kratkim se je končala tudi liga v namiznem tenisu, ki se je začela novembra lani. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo in tudi kvalitetno. Ekipe iz naše občine so se dobro borile. Čeprav niso osvojile nobenega od prvih treh mest, jih moramo pohvaliti. Slišati pa je, da bodo nekatere izmed njih povečale kvaliteto in obseg treninga, zato lahko pričakujemo, da bodo na koncu naslednjega ligaškega tekmovanja osvojile višja mesta. Končna lestvica namiznoteniške rekreativne lige za leto 1995: 1. Šmarje-Sap II 2. Šmarje-Sap I 3. Dobrepolje 4. Krka I 5. Muljava 6. Kompolje 7. Krka II 8. VIZ Višnja Gora 9. Elektro II 10. Elektro I 11. VIZ Višnja Gora II Najuspešnejši igralci namiznoteniške lige v letu 1995 so bili: 1. Mitja Gašperič iz ekipe Šmarje-Sap 2. Slavko Globokar iz ekipe Krka 3. Tone Kralj iz ekipe Dobrepolje 10 10 -0 20 točk 69 21 (+48) 10 8 -2 16 točk 59 31 (+31) 10 8 . 2 16 točk 71 19 (+52) 10 7 -3 14 točk 57 33 (+24) 10 6 -4 12 točk 46 44 ( +2) 10 5 -5 10 točk 46 44 ( +2) 10 5 -5 10 točk 47 43 ( +4) 10 3 -7 6 točk 44 46 ( -2) 10 1 -9- 2 točk 18 72 (-54) 10 1 -9 2 točk 18 72 (-54) 10 0 -10 Otočk 11 79 (-68) Športni pozdrav: Andrej Cevc in Simon Bregar 14 STRAN Ivančna Gorica februar 1996 ŽIVI ŠAH V GOZDU NAD IVANČNO GORICO LETA 1952 Za začetek organiziranega igranja šaha v Ivančni Gorici lahko smatramo leto 1932, ko so se ob dograditvi Sokolskega doma razmahnile poleg kulturnih tudi različne športne dejavnosti, med katere so se vključili takratni šahovski zagnanci. Pod organiziranim vodstvom seje kvaliteta njihove igre hitro dvigovala in dodatno kalila na turnirskih tekmovanjih, oraniziranih tudi na regionalnem nivoju. Po zaključku enega izmed takšnih tekmovanj v začetku leta 1952 so se igralci dogovorili, da bi organizirali živi šah. Za prizorišče so izbrali primerno veliko jaso v gozdu nad Ivančo Gorico, na kateri bi bilo mogoče narediti veliko šahovnico, kjer bi nastopile žive šahovske figure v ustreznih kostumih. Ko je bil pripravljen prostor za šahovnico, so se odločili, kdo bo predstavljal posamezne figure. Žal se z gotovostjo ve le za nosilce glavnih figur: za belega kralja je bil izbran Jože Kavšek (znan kot Dolgorajžnik), za belo kraljico Zlata Čož, za črnega kralja Bojan Marolt, za črno kraljico pa Marija Kavšek. Za igralca, ki naj bi igral s črnimi figurami, so določili Milana Starino, tedaj najboljšega šahista v Ivančni Gorici. Da bi predstava živega šaha kar najbolje uspela, so za nadaljnjo pomoč in nasvete prosili Šahovsko zvezo Slovenije v Ljubljani. Po daljšem in očitno dovolj prepričljivem dogovoru so jim na šahovski zvezi obljubili pomoč in kmalu potem poslali v Ivančno Gorico komisijo, ki naj bi pregledala pripravljeno prizorišče in se seznanila z vsemi pripravami. Med člani komisije, ki je bila z ogledanim zadovoljna, je bil tudi mednarodni šahovski mojster ing. Milan Vidmar, kateremu so ivanški šahisti ponudili vodenje belih šahovskih figur, kar je tudi sprejel. Čeprav je bilo s tem že vnaprej določeno, kakšen bo izid igre, je bilo to za ivanške šahiste velika čast in priznaje. Končno je bil določen tudi datum prireditve, in to na eno izmed nedelj v avgustu leta 1952 ob drugi uri popoldan. Prireditev živega šaha je bila objavljena v dnevnem časopisju in na radiu. Temu primerno je bilo število gledalcev, ki so prišli iz bližnjih in oddaljenih krajev, tudi iz Ljubljane, z vlakom in avtobusi. Ob določeni uri sta oba igralca zavzela mesta na za to pripravljenih visokih odrih, tako da sta imela kar se da dober pogled na veliko šahovnico. Gledalci so z velikim zanimanjem spremljali premikanje živih šahovskih figur natančno po ukazih obeh igralcev. Pri tem je bilo še posebej zanimivo opazovati konjenike na belih in črnih konjih, ki so se kljub konjski živahnosti premikali po šahovnici kot ostale figure. Igra se je končala s pričakovano zmago belih figur, kar pa ni zmanjšalo zadovoljstva prirediteljev, saj je prireditev v celoti izvrstno uspela. Tako nekako je bilo pred štiriinštiri-desetimi leti. Kaj pa danes? Veliko je dobrih šahistov, ki jih lahko videvamo zatopljene nad šahovnicami po različnih lokalih v bližnji in daljni okolici. Menim, daje škoda, ker se ne organizirajo v ustreznih društvih in s tem dajo večji pomen in kakovost igri, ki je tako priljubljena in jo človek pozna že stoletja. Morda bi celo veljalo razmisliti o ponovitvi prireditve živega šaha, saj so tudi za kaj takega vsi glavni pogoji: igralci, lepi konji, beli in črni, ki bi se jih dalo dobiti na kmečkem turizmu pri Janezu Vrhovcu na Viru. Potrebno je le nekaj zagnanosti in dobre volje, kot sojo imeli davnega leta 1952. Franc Kalar ZAHVALA Ob nenadni izgubi mojega moža Milana MEDVEDA iz Ivanine Gorice se zahvaljujem vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku Jožetu Kastelicu za tolažeče besede ob slovesu in Stiškemu kvartetu za lepe pesmi. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovo zadnje domovanje v Lipico pri Škofji Loki. žena Majda Draga mama, za vedno si odšla od nas; utihnil je tvoj glas, ostala je praznina in bolečina, ker tebe več med nami ni, a v naših srcih z nami še živiš. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame JOŽEFE JAMNIK Glogovica - Šentvid pri Stični se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji prinesli cvetje, sveče, darovali v dober namen, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, vsem, ki ste jo prišli pokropit in jo pospremili na zadnjo pot. Še posebej se zahvaljujemo dr. Janezu Zupančiču za dolgoletno zdravljenje in pomoč. Zahvala velja tudi gospodu župniku Jožetu Koželju, pevcem in Rašici. Hči Joži, sin Tone in ostalo sorodstvo SPOMIN Čas beži, riše gube in dela rane. Mineva leto bridke žalosti, odkar si odšel od nas brez slovesa, nam vsem dragi in nepozabni JANEZ JANEŽIČ iz Bukovice 6 Vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu z dobro mislijo nanj in mu prižgete svečke, prisrčna hvala. Vsi njegovi PES, MOJ PRIJATELJ Marsikatera družina ima psa. Predvsem otroci se zelo navežejo na hišnega prijatelja, ki človeku veliko pomeni. Da bo pes res dober prijatelj gospodarju - človeku - je odvisno od gospodarja. Znano dejstvo, da se gospodarjev karakter pozna na psu. Zato je pomembna dobra vzgoja psov. To pa je zahtevna naloga, zato o tem ne želim razpravljati. Želim predstaviti nekaj osnovnih pravil, da bomo imeli za družino in okolje zdravega in varnega psa. Ko nabavimo psa, mu moramo najti primerno bivalno mesto. Če bo v stanovanju, moramo skrbeti za higieno, predvsem če imamo majhne otroke. Ko je star šest mesecev, ga je po predpisih treba cepiti. Če pa bomo imeli psa na prostem, mora imeti primerno velik in ograjen pesjak. Nesprejemljivo in nehumano ga je privezati na verigo, ker se tako počuti ogroženega in je popadljiv, doživlja pa tudi strese. Psa moramo hraniti pravilno in redno. Tako ostaja zdrav in v dobri kondiciji. V hladnih dneh ne pozabimo zaščititi pasje hišice proti mrazu, poleti pa proti vročini; poleti dajajmo psu svežo vodo. Ne pozabimo na sprehode! Tu pa se večkrat pojavijo težave. Slabo vzgojen ali zanemarjen pes gospodarja zapušča oz. se oddaljuje od njega, pogosto se tudi zgubi. Pred sprehodom psu obvezno naden-imo nagobčnik, saj lahko napade ljudi. Pri tem večkrat nastanejo hude telesne poškodbe in včasih iznakaženost otroka po obrazu in rokah pa tudi hud stres. Za milijonske odškodnine je v takih primerih odgovoren lastnik psa. Nevzgojen pes je pogosto tudi žrtev prometne nesreče in njegov lastnik mora povrniti škodo. Nezavarovan pes pomeni tudi kršitev Zakona o prekrških zoper javni red in mir. Zaradi navedenih kršitev lastnike psov pogosto obravnava sodnik za prekrške. Če se pes oddalji od gospodarja oz. od doma, je prepuščen naravi in svojemu nagonu. Taki psi se radi združujejo, v njih se prebudijo strasti 'zveri, napadejo domače in divje živali in jih neusmiljeno podavijo. Zato lovci, sicer redko, take pse ustrelijo, in sicer če so najmanj 100 m od naselj in 50 m od gospodarja oz. človeka. To jim dovoljuje Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi. Seveda je lovec nato dolžan poskrbeti, da se pes pravilno odstrani. Včasih pa se zgodi tudi, da lovec po krivici pokonča psa, ki sicer ne preganja divjadi, vendar je brez nadzora. Nikoli pa se še ni zgodilo, da bi lovec ustrelil psa z nagobčnikom (pes z nagobčnikom ne zapušča gospodarja ali hiše) ali pa majhne pse pudlje in podobno. In še nekaj primerov, ko so psi povzročili škodo ali ogrožali ljudi. Pred leti je zaradi trčenja s psom na magistralni cesti pri Ivančni Gorici voznik osebnega avtomobila zapeljal s ceste in uničil avtomobil. Leta 1995 so prišli neznani psi v vas Zavrtače, raztrgali varovalno mrežo na zajčniku in pomorili več deset zajcev. Konec leta 1995 sta sicer majhna psa pudlja v Zgornji Dragi napadla otroka -prvošolčka - in ga prisilila, da se je umaknil v gozd; če ga ne bi pravočasno našel oče, bi otrok zmrznil v snegu. Že v letošnjem letu so v bližini Malega Hudega našli več srn, ki so jih raztrgali psi. Zato še enkrat poudarjam, da moramo za pse pravilno poskrbeti, sicer bo prišlo do neslutenih posledic. Pozabiti tudi ne smemo na steklino. Navedeni nasveti veljajo za vse lastnike psov, tudi za lovce, ki tudi vsi vzorno skrbijo za svoje pse. Če bomo dobro poskrbeli za svojega psa, nam bo res dober prijatelj in gospodarja nikoli ne bo pustil na cedilu. Branko Zupan LOVCI - "SI NT AR J I"! Kot sovaščana prizadetega lastnika psov in lovca sva, zaradi objektivnega obveščanja javnosti primorana, odgovoriti na članek Lovci na divjad ali... objavljen v prejšnji števili Klasja. Prizadeti naju skuša pred sovaščani in širšo javnostjo z lažmi očrniti, da sva na pragu njegove hiše brezobzirno pokončala psa, gospodar pa je pri tem moral zbežati celo v hišo. Resnica je drugačna. Omenjena psa sta iz gozda Brštek in nato po travnikih zasledovala izčrpano srno in jo gonila proti naselju Hudo. Medtem pa je lastnik omenjenih psov na dvorišču svoje hiše odmetaval sneg. Zasledovanje srne se je dogajalo daleč od lastnikovega doma, v našem lovišču. Da v bodoče do takih neljubih dogodkov ne bi več prihajalo, predvsem pa, da bi tudi onemogla divjad imela prepotreben mir in počitek, bi morali lastniki hišnih ljubljencev omogočiti nadzorovano gibanje psov v naravi, saj pri nas še vedno razsaja steklina. Torej, ko se bodo tudi lastniki psov, poleg veselja, ki jim ga prinašajo hišni ljubljenci, v večji meri zavedali svojih dolžnosti in poleg tega, da jih hranijo, omogočali psom tudi nadzorovano gibanje, ne pa ob lastnih napakah skušali najti krivce pri drugih, kar je sicer moderno v naši vasi, sva prepričana, da do takih neljubih dogodkov ne bo več prihajalo. S spoštovanjem vaščana Stane Strmole in Jože Oven STRAN 15 2fi Đ0B20 VOm Medobčinski stiki Srečanje organiziral: LEOPOLD SEVER Naša občina si na moč prizadeva vzpostaviti dobre odnose z vsemi v širši okolici. V skladu s temi prizadevanji je za letošnji pust k nam prispela visoka delegacija iz Butal. Sestavljale so jo najpomembnejše osebnosti iz butalske občine: gospod župan, mati županja, policaj in razbojnik Cefizelj. Delegacija si je z zanimanjem ogledala novo občino in si z odgovornimi izmenjala enoletne izkušnje. Z obiskom so bili vsi sila zadovoljni, le razbojnik Cefizelj se je nekaj zmr-doval zaradi skoraj prazne občinske blaganje. Po protokolarnem delu obiska si je delegacija ogledala ivanško mesto. Mati županja je ugotovila, da so trgovine dobro založene, samo cene so nekoliko previsoke za butalske razmere. Policaja je najbolj zanimalo, kakšna je zaprta policijska postaja, razbojnik pa si je sumljivo dolgo ogledoval našo banko. Čisto na koncu je razbojnik Cefizelj zaupal novinarjem, da je po mestu videl še veliko Cefizljev, a so bili dobro zamaskirani v vsakdanja oblačila, zato jih prepozna le izkušeno oko. Ugotovitev je potrdil tudi policaj, tako, da je pokimal. "Sicer pa se naši dejavnosti obetajo lepi časi, saj se v deželi na veliko propagira pravica do drugačnosti", je še dodal Cefizelj. Ivanški župan Jernej jc pod pritiskom izkušene butalske četverice pristal na vse oblike sodelovanja. ISCEMO INŠPEKTORJA Snega je zapadlo letos v primerjavi s preteklimi leti izredno veliko. To pa še ni opravičilo, da so kar po nekaj dneh, ko je zapadel, pločniki, kolikor jih imamo, še vedno zasneženi in neprehodni. Pisanje o tem, daje treba sneg očistiti predvsem zaradi varnosti pešcev, pa je tako "bob ob steno", kot pravijo. V Radohovi vasi pa imajo hujši problem. V uredništvu se je oglasil vaščan Andrej Klemenčič in povedal, da je nekdo, ki je plužil cesto in svoje dvorišče, zamctal kontejner za smeti. Do njega ne morejo niti vaščani, da bi vanj odlagali smeli, niti komunalci, da bi ga odpeljali. Kdo ga je zasul, je vaščanom gotovo znano. Kdo pa ga bo odmetal pa ne. Najbrž bodo morali počakati na spomladansko sonce. Kam pa do tedaj s smetmi? Svetujemo, da pred vrata tistega, ki ga je zasul, če se prej ne bo našel kak učinkovit inšpektor. Oglasilo se je tudi nekaj prebivalcev Ivančne Gorice, ki so bližnji in daljni sosedje ivanškega diska. Enkrat na teden ne morejo zaspati prav do jutranjih ur. Ko se obiskovalci dodobra ogrejejo, se njihova "dejavnost" prenese na cesto. No, teh "dejavnosti" pa je kar nekaj. Ne bi jih naštevali. Vse pa so hudo moteče, da ne rečemo še kako drugače. Kaj pa lastnik diska, ki je tudi odgovoren za dogajanje? Menda nič! Kdo pa je odgovoren za red in mir, pa menda vemo vsi. MALI OGLASI Kupim: ' ^ manjšo vseljivo kmečko hišico ali bivalni vikend z malo zemlje. Grosuplje - Ivančna Gorica. Tel. 1683-418 Invalid, star 68 let, z avtom in hišo, išče gospodinjo brez obveznosti, z vozniškim izpitom za celodnevno oskrbo na domu. Plačilo po dogovoru. Po smrti dedovanje! Tel.: 777-826 Zatekel se je velik mlad črn pes; ima rjave tačke. Star je približno pol leta. Lastnik naj se oglasi v Velikem Črnelu 6 ali na telefon 778-518. Nudim žganje glinenih izdelkov in keramike. Cena za ldm3 je 45 SIT. Tel.: 777-585 POLICIJSKA KRONIKA NATAKAR! TAKSI, PROSIM! Druga letošnja akcija bo namenjena preprečevanju vožnje tistim, ki so pod vplivom alkohola. Da je ta zares potrebna, kaže podatek, da je v vsaki tretji hujši prometni nesreči udeleženec oseba, ki je pod vplivom alkohola. Pa še to: vsako leto ustavijo policisti 40.000 vinjenih voznikov. Letošnja akcija bo trajala od 15. marca do 10. aprila. Veliko je podatkov in ugotovitev v zloženki, ki so jo pripravili policisti in Svet za preventivo in vzgojo v prometu za to akcijo. Mi bomo ugotovitve iz zloženke objavljali v Policijski kroniki vse leto. Tokrat pa le podatek, koliko časa se alkohol zadržuje v krvi. Če ste opolnoči imeli v krvi 2 g/liter, imate ob 7. uri zjutraj še vedno 1 g/liter, opoldne še 0.2 g/liter in šele ob 14 uri 0.0 g/liter Dva grama pa dobite že s približno 4 steklenicami piva. Ste to vedeli? Vsi gotovo ne! Torej... STOPIMO IZ TEME Vozniki prav gotovo iz izkušenj veste, kako težko je v mraku ali ponoči opaziti pešca na cesti. Gotovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste ponoči po srečanju z drugim avtomobilom z prižganimi lučmi tik pred seboj zagledali pešca in sc mu za las ognili. Žal pa velika večina pešcev sploh nc ve, v kako nevarno je ponoči na cesti. Še posebej, če so oblečeni v temna oblačila. Akcija, ki poteka od 15. februarja do 10. marca in ki sta jo pripravila policija in Svet za preventivo in vzgojo v prometu, pod naslovom Stopimo iz teme, jc namenjena predvsem pešcem. Pripravili so zloženko, ki nazorno opozarja na nevarnost hoje po cestah v temi. Te zloženke delijo predvsem otrokom in starejšim občanom. Poleg tega pa so pripravili še kresničke, ki si jih pešci obesijo na obleko, da jih vozniki prej opazijo. V zloženki je tudi prav zanimiv podatek, na kakšno razdaljo opazi voznik pešca ponoči: - temno oblečenega na 26 metrov, - svetlo oblečenega na 38 metrov, - pešca s kresničko ali odsevnim trakom pa že na 136 metrov. Kaj je za vas bolj varno, pa presodite sami. Kljub bližajoči se pomladi zima še vedno vztraja. Tako enkrat sneži, drugič dežuje, težak sneg in led lomita drevje, odjuga pomaga snegu s streh in poškoduje marsikateri avtomobil, nevarnost pa preži tudi na pešce. Temu primerne so tudi vozne razmere na cestah. Spreminjajoče se vreme pa vpliva na počutje in obnašanje ljudi. To nam kaže kronika zadnjega meseca. 6.1.96 Neznani voznik je na parkirnem prostoru pred železnino v Višnji Gori, poškodoval osebni avtomobil domačina, nato pa, ne da bi pustil svoj naslov, odpeljal v neznano smer. Morebitne priče prosimo, da podatke o povzročitelju sporočijo na tel. št. 763-122. 7.1.96 Gospodinja z Brega pri Velikem Gabru je imela veliko srečo, da ni ostala brez stanovanja. Pri cvrtju masti se je vnela kuhinjska napa. Prisebna gospodinja je požar sama pogasila. Pri saniranju posledic ji bo pomagala zavarovalnica. 9.1.96 Na poledeneli lokalni cesti med Višnjo Goro in Starim trgom je avtobus LPP pri srečevanju z drugim vozilom zdrsnil preko roba ceste in se naslonil na drevo. Srečo v nesreči so imeli potniki in voznik. Na avtobusu je nastala manjša materialna škoda. 10.1.96 Občan iz Pokojnice je končal svojo življenjsko pot tako, da se je obesil. Kaj ga je do tega privedlo, ni znano. Statistika pa kaže, da so ljudje na tem območju bolj nagnjeni k suicidu. 15.1.96 Odjuga je s strehe stiškega samostana spravila sneg. Ta se je pred končnim ciljem ustavil na strehi osebnega avtomobila ter ga poškodoval. 16.1.96 Neznani storilec je vlomil v dve počitniški hišici v Kriški vasi, ju je dodobra izpraznil in lastnikom povzročil večjo škodo. Nihče od domačinov o storilcih ne ve ničesar. Dobro bi bilo odpreti oči in spreml- jati, kaj se dogaja v okolici. Naslednjič ste lahko na vrsti vi. 16.1.96 Neznani storilec je v Starem trgu pri Višnji Gori neopazno sredi belega dne izpraznil zamrzovalno skrinjo v dnevni sobi in lastnico olajšal za 15 kg mesa. Kako je storilcu uspelo to izvesti, ni znano. 18.1.96 Domačina iz Kala pri Ambrusu sta se srečala v vinogradu in takoj obudila spomin na nerešen spor zaradi poti. Po krajšem uvodu, je soseda udarila soseda s palico po glavi, zaradi česar je iskal zdravniško pomoč. 21.1.96 Do prometne nesreče na cesti med Rdečim Kalom in Hrastovim Dolom je prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo na zasneženi cesti. O krivdi bo odločal sodnik. 24.1.96 Lovca iz LD Ivančna Gorica sta pri naselju Malo Hudo ustrelila dva psa, ki sta pred tem lovila srno. Policija si je ogledala kraj dejanja, zapisala izjave in o tem obvestila Okrožno državno tožilstvo. 25.1.96 Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo po zasneženi in spolzki magistralni cesti od Višnje Gore proti Ivančni Gorici je zapeljal s ceste in se prevrnil voznik iz Uršnih sel. K sreči je bilo poškodovano samo vozilo. 28.1.96 Neznani storilec je s parkiranega tovornega avtomobila na železniški postaji v Radohovi vasi odmontiral obe zunanji vzvratni ogledali. Storilec je oškodoval Slovenske železnice za 10.000 tolarjev. 29.1.96 Soseda s Partizanske ceste v Višnji Gori sta že nekaj časa sprta zaradi psov. Policista, so ju poklicali, psov nista mogla utišati. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE MOJE VPRAŠANJE ZA DEŽURNEGA INŠPEKTORJA V Šentvidu že dolgo ni mogoče dobiti novega telefonskega priključka; tudi priklop dvojčka ni možen, ker so baje že vsi obstoječi priključki podvojeni (razen mogoče večjih podjetij in šole). Nekateri telefonski naročniki pa še vedno plačujejo naročnino - seveda višjo - za samostojni telefon. Marsikdo tega najbrž niti ne opazi (ker ga ni nihče obvestil o priklopu dvojčka, kaj šele vprašal za privoljenje - po predpisih bi to Telekomove! morali storiti), če opazi, pa je previdno tiho. Torej - ali Telekom laže (kandidatom za nove priključke) ali goljufa (stare naročnike)? Ne želim biti krivična do žšentviških Telekomovcev', a žal iz drugih krajev poznam primere hudih žmotenj na linijah', ki so sledile pritožbam. Zato se ne upam podpisati, ker bi rada dobila telefon še v tem tisočletju. Lepo bi bilo kar v Klasju prebrati Telekomov odgovor, npr., koliko žnepodvojčkanih' priključkov je še v Šentvidu, od kdaj in koliko naročnikom neupravičeno zaračunavajo naročnino za samostojni telefon, ali jo nameravajo vrniti z obrestmi ali kar brez njih, kakšno je sploh trenutno stanje v procesu izgradnje šentviškega omrežja in centrale. Lep pozdrav RS. Upam, da uredništvo pisma ne bo preveč žprepesnilo' in mu spremenilo pomena. P. S. Uredništva Pri nas nič ne pesnimo, kaj, da kaj prepesnili. popravimo le slovnične napake, da jih potem lahko objavimo v slovenščini. Tudi takih ne, ki niso podpisani. Res pa je tudi, da smo že razmišljali o tem, da nekatere prispevke objavvili nepopravljena. Tako bi lahko vsi spoznali koliko kdo obvlada svoj jezik. 16 STRAN REPORTAŽA PODLISTEK PONOVIMO PUSTA! Po starem, še poganskem izročilu, naj bi se ljudje našemili zato, da bi pregnali zimo in priklicali pomlad. No, letos takšnega učinka maškare niso dosegle. Zima še traja, in vse hujša je. Namesto, da bi nabirali zvončke in trobentice, letos ob tem času nabiramo drva. Če jih je še kaj ostalo v drvarnici. Nekaj je torej narobe. Ali je bilo pustnih šem premalo, ali pa so premalo razgrajale. Iz zanesljivih virov smo namreč izvedeli, da med starejšimi upada zanimanje za maskiranje in jih je bilo letos pravzaprav zelo malo. Le otroci so še tisti, ki si vsaj en dan v letu privoščijo, da so tisto, kar si želijo. S preganjanjem zime pa njihove maske nimajo nič skupnega. Še najbolje bo torej, da pusta ponovimo. Smolo pa so imeli letos tudi šolarji, saj je bil pustni torek ravno med počitnicami. Šemljenje je najbolj zabavno med vrstniki. Tako so organizirano maškerado imeli le najmlajši v vrtcih. Ivančani so najeli kar dvorano kulturnega doma, ki je bila za najmlajše maškare in njihove starše skoraj premajhna. Ob živi glasbi in številnih fotografih, so izbirali najbolj domiselne starše, no, pravzaprav najboljše maske. Kaj vse smo lahko videli! Od že "udomačenih" kavbojev, indijancev, gusarjev, klovnov, prinčev in princesk, škratov, zvezdogledov, pa od vseh mogočih pikapolonic, muck in medvedov, do Rdeče kapice. Za vse pa je bilo veselo, še posebej za tiste, ki jim je žirija dodelila nagrade. A.A. Nina in Laura sta bili prav gotovo najmlajši tigrici na mask domu, saj sta dopolnili komaj eno leto. Rad bi bil ali bila: pesnik, zvezdoglecl. športni prvak ... in za pusta se vse le skrivne želje lahko uresničijo, pa čeprav za en dan. VESELI FEBRUAR Tudi najmanjši v Zavodu dr. Marka Gerbca Šentvid pri Stični si želimo trenutkov, ki nam popestrijo vsakdan. V februarju smo imeli več takšnih praznovanj. Začeli smo s kulturnim dnevom. Obiskali smo knjižnico in poslušali zgodbo o dr. fig-fig. Na Valentinovo smo se ves dan pogovarjali o prijateljstvu in 0 tem,, kako pokažeš nekomu, da ga imaš rad. Za vse nas je praznik tudi, ko nas obiščejo starši. V lepo urejeni igralnici smo se staršem predstavili s svojim programom. Ne smemo pa pozabiti na naše lego urice. Otroci si bogatijo domišljijo, ustvarjalnost, pridobivajo si nove izkušnje in znanja ter občutek zadovoljstva in sreče. Pika na i pa je bilo naše pustno rajanje oziroma klobučkov ples. Obiskali so nas prijatelji iz sosednjega vrtca. Skupaj smo se zavrteli ob glasbi ter se nasitili s pustnimi krofi. To je bil naš veseli februar. Vzgojiteljici Tatjana in Alenka Simpatična Smrketa je vsakomur takoj padla v oči. V šentviškem vrtcu tisti dan skoraj ni bilo otrok. Prišli so le klovni, indijanci, meksikanci. gusarji ... Popoldne pa jih je bilo videti povsod po Šentvidu in pa seveda pri sosedih. Znanstveniki so našo zgodovino razdelili v časovne etape po različnih merilih. Pomembno merilo za oblikovanje človeškega časa so surovine, ki so jih ljudje uporabljali za izdelovanje življenjskih pripomočkov. V preteklih poglavijh smo na osnovi te delitve že spoznali kameno dobo, starejšo in mlajšo. Sedaj pa je na vrsti čas kovin, ki bo obsegel bakreno, bronasto in železno dobo. Vse so pustile bolj ali manj opazne sledove tudi v naših krajih. Uporabna razdelitev človeškega časa na podlagi materialov je pravzaprav težavna stvar, ker si te surovine niso sledile sočasno v vseh krajih, po drugi strani pa segajo globoko v CAS KOVIN IN DRUGI ČASI različne dobe in je težko določiti njihov začetek in nehanje. Se vam ne zdi čudno, da doslej ni še nihče imenoval lesene dobe? Vzrok je najbrž ta, ker se lesena dokazila težko ohranijo in ker je les močno zastopan v vseh preteklih obdobjih in v današnjem času. Ulit zagotovo nastane vprašanje, v katero dobo sodi današnji čas. Po veljavnih merilih še vedno traja železna doba, ali bolje, doba kovin, vendar ta nenavadno hitro prehaja v dobo umetnih mas. Slednja prinaša s seboj veliko nevarnost zaradi neskladja z naravnim okoljem. Razdelitev človeške zgodovine na podlagi surovin je torej nepopolna, zato si pogosto pomagamo tudi z drugimi merili. Za časovno orientacijo so zelo uporabna imena ljudstev in njihovih državnih tvorb, ki so nastale na določenih ozemljih in odločilno vplivale na širšo okolico. Za naše kraje so dokaj ujjta&ahna davninska imena "ilirska \H38? in "rimska doba", za Knjižnica grosuplJ* AHamirova 15 srednji vek pa doba Frankov in obdobje turške nevarnosti. Za ideološke in politične potrebe dostikrat uporabljamo kot merilo razmerja med ljudmi. Ob taki delitvi smo dobili dobo praskupnosti, sužnjeposestniško dobo, fevdalizem, kapitalizem in novejša obdobja, ki še nimajo ustaljenega imena in vsebine. V to kategorijo spadajo tudi delitve, temelječe na vznikanju novih verstev in njihovi širitvi. Za naše kraje je pomembna prelomnica Kristusovo rojstvo, ki je začetek našega štetja let. Za nekatere znanstvenike pa je najpomembnejše merilo iznajdba in uporaba velikih tehnoloških odkritij. Mednje vsekakor štejemo obvladovanje ognja, iznajdbo kolesa, pisave in sprožanje jedrskih procesov. Zadnji tehnološki dosežek nas je popeljal v atomsko dobo. Ta nam preti s splošnim uničenjem. V našem delu Slovenije, to je na Dolenjskem, se naštete novosti v materialni in duhovni kulturi zagotovo niso porajale, vendar smo v vseh dobah sorazmerno hitro sledili dosežkom človeštva, včasih celo prehitro.