/M.ADO JUTRO Št. SO Nedelja, i), decembra 1931 A. N. Afanaslev: Ivanček — bedaček Ruska pravljica Živela sta nekoč starec In starka, ki sta imela tri smove. Dva sta bila pametna, tretji pa je bil lvanček-bedaček. Pametna sta pasla ovce na pašniku, bedak pa ni delal drugega, kakor za pečjo je sedel in lovil muhe. Zgodilo se je, da je starka skuhala ržene žgance in dejala bedaku: »Na. nesi te žgance bratoma, naj jih pojesta.« — Napolnila je lonec in mu ga dala. Odšel je k bratoma. Bil je solnčen dan: komaj je bil Ivanček da so se ovce razkropile po pašniku, jih je pričel loviti in jim vsem iztaknil oči. Zbral je čredo skupaj in sedel, Kakor da bi bil napravil prav težko delo. Brata sta se najedla in se vrm!a na pašnik. »Kaj si pa zdaj naprav... bedaK? Cemu ovce nič ne vidijo?« — »Zakaj naj jim neki bodo oči? Komaj sta vidva odšla, že so se razkropile naokoii. Jaz pa sem se takoj domislil: polo vil sem jih in jim iztaknil oči. Za vraga sem se utrudil!« — »Postoj, pokaževa ti!« sta mu dejala brata in ga pogostila s pestmi 1 prišel iz vasri, že je zagledal ob strani I Ne mnogo ne malo ni minilo od te- svojo senco in pomislil: »Kdo je neki to? Zraven mene gre, nič ne zaostane, niti za korak ne, najbrže bi rad žgance!« Pa je pričel metati na svojo senco žgance. dokler ni bil lonec prazen. G!e-da, senca še zmerom hodi ob njigovi strani. »Preteto je požrešen!« je jezne dejal bedak in vrgel vanjo lonec. Crepi-nje so se razletele na vse sfani S praznimi rokami pride k bratoma; ta dva ga vprašata: »Kaj pa ti tu bedak?« — »Obed sem vama prinese!.« — »Kje ga pa imaš, daj ga brž sem!« — »Po-glejta, bratca, spotoma se mi je obesil na vrai neznanec m vse pojedel!« — »Kakšen neznanec?« - »Glejta ga, še zdaj stoji tu poleg mene.« — Urata ga jameta zmerjati in pre:cp:i:i; ko sta ga dodobra nabila, sta mu ukazala, naj pase ovce, sama pa sta šla v vas obedovat. Bedak je pričel pasti. Ko je videl, daj; starca sta poslala Ivančka-bedač-ka v mesto, da bi kaj nakupil za praznike. Vsega je Ivanček nakupil, mizo je kupil, žlice, kozarce, meso. sol; cel voz je natovoril s tako ta enako šaro. Pelje domov, ko se mu konj mahoma ustavi. Pretežko mu je bilo. — »Hm,« si je mislil Ivanček, »konj ima štiri noge in miza tudi štiri, zakaj ne bi miza šla sama?« — Vzel je mizo in jo postavil na cesto. Pelje se in pelje, nad njim pa krožijo vrane in krakajo. — »Glej jih, glej, kako kričijo! Jedle bi rade, kali?« je dejal bedak in jim vrgel meso. — »Sestrice, golobice, vzemite in dober tek!« In vozi dalje. Ko pride v les, vidi, da so vsi panji ob cesti obsekani. — »Oh,« si misli, »ubogi otročički so brez čepic, še prehladih se bodo, črvički nebogljeni.« — Urno jih je pričel pokrivati z Jonci in skledami. Ko pride Ivanček a reke, hoče napojiti konja, toda ta noče piu. — »iNajuizc uoce orez sod*,« si misiii Ivan in osola vouo. stresel je že vrečo soli, toda kooj še noče piu. »Kaj, ti ne boš pilo, volčje meso ( AU sem mar zastonj stresel vreoo soli?« — Zgrabil je poleno, treščil z anm konja po giavi in ga na mestu ubil. Ostaia mu je še vreča z žlicami. Zadel jo je na ramo in nesel dalje. Gre, žlice pa mu zadaj šklepečejo: brjak, brjak, brjakl Beda-ček misli, da mu žlice nagajajo: »Ivan-ček-bedak!« Vrže jih po tleh in prične teptati z nogami. — »Tu imate Ivančka-bedakal še dražile bi me rade, pored-nce!< Vrnil se je domov tn sporočil bratoma: »Vsega sem nakupil, bratca!« — »Hvala, bedak, kje imaš, kar si nakupil?« — »Miza gre zadaj, meso jedo sestrice-golobice, z lonci in skledami sem v lesu pokril otročičke, s soljo sem reko osolil, žlice pa so me dražile in sem jih zato pustil na cesti.« — »Kar brž pojdi, bedak, in poberi vse, kar si spotoma razmetal.« — Ivanček je šel v les, snel z obsekanih panjev sklede, jim iz-bil dna, jih nanizal na vrvico - velike in majhne — ter jih nesel domov. Brata sta ga spet nabila, odšla sama v mesto nakuipovat, bedaka pa sta pustila, da je gospodaril doma. Bedak posluša, kako pivo v kadi brodi. »Pivo, ne brodi, bedaka ne draži!« pravi Ivanček. Toda pivo ga ne sluša, zato ga izlije iz kadi, sede ,v prazno korito in prične prepevati. Ko sta se brata vrnila, jima je bHo vsega dovolj. Zgrabila sta Ivančka, ga zašila v vrečo in povlekla k reka. Potožila sta vrečo na breg in odšla gledat, kje je v ledu kaka luknja. Tačas se je priješljal mimo gospod s trojko vrancev. Ivanček prične kričati: »Za vojvodo me hočejo, pa ne urnem niti soditi niti vladati!« — »Stoj, bedak!« je dejal gospod. »Jaz urnem i soditi i vladati. Žlezi iz vreče!« — Ivanček je zlezel iz weče in zašil vanjo gospoda, sam pa je sedel v njegov voz in se odpeljal. Prišla sta brata, potisnila vrečo pod led in odšla domov. Namah pa se jima s trojko pripelje nasproti Ivanček, — kdo ve, odkod se je vzel, — in kriči: »Vidita, kakšne konje sem ujel! Se eden je tam, sivec, krasen sivec!« Brata sta mu bila nevoščljiva in dejala: »Zdaj pa še ti naju zašij v vreče in naju takoj spusti skozi ijuknje pod led! Sivec nama ne ttide!...« Ivanček jn je zavalil pod led in nato pognal domov, kjer se je bratoma v spomin napil. Igo Oroden: Miklavžev večer Pisala Miklavžu Nada je veliko, dolgo pismo; mu naštela, kaj bi rada — mi pa pisma brali nismo. V čevelj ga je varno skrila, trikrat prej ga še prebrala, v dve odeji se zavila, kot bi pihnil je zaspala... Zunaj noč je svetla, tiha, v snegu le zaškriplje včasi.,-kar Miklavž jo prisopiha s težko vrečo dol po vasi. Stopi k oknu preko vrta, pismo najde v mesečini, vse prebere, nekaj črta m ustreže — po večini: kup orehov, dva kolača, venec smokev in oranže... Nada v spanju se obrača — oj, da bil bi skoro dan že! 29. XI. 1917. Snežinka Bila je nekoč majhna snežinka, k! je bila nepopisno ljubka. Živela j 2 vi» soko gori na nebu med oblaki. Imela je lep bel gradiček, kjer je stanovala s svojim očetom — kraljem Mu om. Kralj Mraz je bil že zelo star. Imel je dolgo belo ledeno brado in njegov4 lasje so bili čisto beli od ivja. Na gla« vi je nosil zlato krono, ki se js leske« tala na solncu v vseh mavričnih barvah. Da, da, solnca kralj Mra* ni maraL Sovražil ga je že od nekdaj. Vsako le» to se je moral iznova bojevati z njim. In vedno je zmagal. Toda čez Tikaj mesecev se je začel isti boj; solnce si je med tem nabralo novih moči m kralj Mraz je bil premagan. Zaro ga ni maral. Mala snežinka je bfla kraljeva ljub« Ijenka, čista in nežna je bila, kakor nikoli nobena snežinka in plesati je znala, da so jo vsi občudovali Pa je prišla pozna jesen in kralj Mraz se je s svojo armado odpravil na zemljo, da bi premagal solnce. Sne« žinka je zletela za njim in prosila: »Vzemi me s seboj, oče!« Kralj Mraz je zmajal z glavo in res» no dejal: »Ne, dete. Premlada hi prenežna si. da bi te mogel vzeti s seboj. Nevarno je. Ostala boš doma!« »Nevarno?« je vzdihn:la snežinka in samozavestno zmajala z glavico. »Kaj bi se mi neki moglo zgoditi? Letim ta« ko hitro, da me nihče ne more dohite« ti! Oh, očka, pa bi me ie vzel > se« boj?!« Toda stari kralj je ostal neizprosen. Odšel je s svojo armado na bojni po« hod in Snežinka je žalostno strmela za njim. Snežinka se je počasi napotila v svoj gradič, a tedaj je zaslišala za se« boj hripavi glas črne vrane: »Snežinka, zakaj si tako žalostna?« In Snežinka ji je potožila svoje gorje. »To je vse?« je vprašal črni zapelji« vec. »Nu, potem ti prav lahko poma« gam! Če se mi zaupaš, te ponesem na zemljo in potem si lahko v miru ogle« daš, kako bo tvoj oče premagal soln« ce. Potem te ponesem nazaj domov. Ali hočeš?« Nekaj trenutkov je Snežinka pre« mišljevala. Vedela je, da ni prav, če uboga črno vrano, a njena radoved« nost je zmagala. »Hočem,« je rekla s tihim, drhtečim glasom. »Nu, sedi mi na hrbet!« ji je ve« !ela črna vrana in razprostrla peruti. V naslednjem trenutku sta odleteli proti zemlji. Pot je trajala en dan, po« tem je Snežinka vsa presenečena vz« kriknila: »Joj, kako lepo!« Pod njima so se razprostirale širne livade in zla« torumeni gozdovi. Solnce je zahajalo in njegovi zadnji žarki so poljubljali gladino temnega jezera. Vrana je posadila Snežinko na smrekovo vejico in dejala: »Talca. Zdaj se n*glcj in se malo odpočij, zakaj jutri zjutraj morava nazaj v očetovo kraljestvo. Solnce je še premočno, zato se_ tudi tvoj oče še ne upa na plan. Gotovo se je skril vrhu gorovja in čakam tam ugodne prilike. Če ne pojdeva zjutraj nazaj, boš morala umreti strašne smrti. Po teh besedah je vrana odletela, da si poišč hrane. Snežinka se je ujezila: »Jutri se naj že vrnem? Ne, tega pa ne. Najprej si hočem vse dobro ogledati in solnce hočem če videti, ki ga oče tako sovra« ži. Vrana je neumna, sama ne ve, kaj hoče. Odletela bom na tistile hrast onkraj jezera, tako da me ne bo mogla najti!« Rečeno — storjeno. Vsa srečna, da je ušla vrani, je naposled zaspala. Bi« la je na smrt trudna od dolge vožnje. Spala je in spala. Čez nekaj ur se je vsa prestrašena zbudila. Čutila je čud« no, žgočo bolečino. Hotela je odpreti oči, toda bleščalo se ji je, zakaj soli* ce je neusmiljeno sijalo prav na njo. Snežinka se od bolečin na mogla ga« niti. »Očka, očka, mar bi te bila uboga« la!« je vzdihovala. To je bil konec. Z bolestnim vzdihom je končala svoje življenje in samo drobna vodena kap« ljica je ostala tam, kjer je poprej so« dela najljubkejša vseh snežink. Vrana pa, ki je dolgo zaman iskala svoje varovanke, je razpela peruti in odletela nazaj v kraljestvo kralja Mraza. Odkod izvirajo imena delov sveta? Mnogo učenjakov se je že ukvarjalo s tem, da so raziskovali, odkod izvirajo imena peterih delov sveta. Dandanes vemo, da.izvira »Azija« iz feni-ške besede »asu«, to je, dežela solnčne-ga vzhoda »Afrika« izvira iz feniške besede »Navrexa« in pomeni to, kar je svetlo, bleščeče. Amerika ima ime po Amerigu Vespucoiju, ki je spisa! prve knjige o novem delu sveta. Prav za prav bi ga bili morali krstiti po Kolumbu, ki ga je bil odkril. Evropa je dobila ime po hebrejski besedi »ereb«, to je, dežela noči ali dežela solčnega zahoda. »Avstralija« pomeni »terra au-stralis« aM »južna dežela«. 2e davno preden so jo odlkirili, so namreč domnevali, da mora biti tu enako velika kop-nina, kakor na severni polkrogii starega sveta. Nov natečaj za pridne „Juirovčke" Mladi risarji na plan! Kaj bi obešali na veliki zvon, — kar kratko in odkrito povemo: razpisujemo nov natečaj. Ampak ta bo hud in za mlade »Jutrovčke« skoro originalen, kakor pravi gospoda... Ne zastavljamo vam zagonetk, dovolj ste nam zaenkrat že napisali pisemc in nanizali zlatih pregovorov. Zdaj se boste pa enkrat izkazali, kaj in kako znate risati. Tedaj: mladi risarji na plan! Narišite nam kaj srčkanega! Sami si zamislite kak lep prizorček, sami ga tudi ovekovečite na primernem risarskem papirju. Nikar ne prerisujte in si od nikogar ne dajte voditi roke. Pokažite, kaj znate in zmorete. Posnemite prizor iz domačega življenji, ali iz prirode, lahko pa napravite kako šaljivo ali hudomušno podobico. Prepuščamo vam popolno svobodo, priporočamo pa, da vzamete risalni papir v velikosti ene strani »Mladega Jutra«. Mani ca: Kako je kužek valil piščeta Živel je pes čuvaj, ki je bil zelo godrnjava in nezadovoljna žival. Bil je mnenja, da je on največji siromak in da se mu godi najhuje. Nekoč je opazoval puto kokljo, ki je sedela v gnezdu na jajoih, ter jo pričel blagrovati: »Kako si srečna, putka! V mehkem gnezdu čepiš im v miru vališ svoja jajčeca. Vsak dan se dvigneš le toliko, da se nasitiš. Jaz ubožec pa nimam miru nikoli. Dan in noč v lepem in slabem vremenu moram gospodarju čuvati hišo. O, da bi bil na tvojem mestu 1« To pasje vzdihovanje je slučajno čul gospodar. Stopil je h kužetu, mu odpel verigo in rekel: »Naj se izpolni tvoja želja!« Nato je odstranil puto kokljo iz gnezda. posadil na njeno mesto psa ter mu zažugal: Vsak risar ima pravico, da vpošije samo eno risbo, sprejemali pa jih bomo do 23. decembra. Tisti gospodje, ki vam s sličicami krasijo »Mlado Jutro« in so pravi umetniki z dolgimi lasmi in ostrim pogledom, bodo nato ocenili najboljše risbe, izmed katerih bomo res dobre objavili v »Mladem Jutru«, najbolj nadarjene mlade risarje pa bomo nagradili z lepimi mladinskimi knjigami. Zelo želimo, da nam risbe napravite s tušem, toda, če vam je Miklavž prinesel samo svinčnik, bomo le zatisnili eno oko. Mali risarji, kar kmalu pričnite z delom! Nič ne dvomimo, da je med » Jutro včki 4 dosti nadarjenih, ki bodo morda nekoč še slavni umetniki. Samo začeti morajo... In vidite, to lepo priliko vam nudi in vas vse presrčno pozdravlja uredništvo »Mladega Jutra«. »Zdaj pokaži, kaj znaš! Gorje ti, če izpridiš le eno jajce!« Gospodar je odšel, kuža se je pa zadovoljno razkoračil kar čez vse gnezdo. Kmalu je v steljnaku nekaj zašume-lo. Pes je urno skočil iz gnezda in stekel v steljnak, da povoha, kaj bi to bilo. Gospodar pa, ki je psa skrivaj opazoval, je prišel s šibo v roki. kužeta pošteno premikastil in pokazal gnezdo: »Takoj se vrni tja! Mar ne veš. da se jajca ne smejo shaditi! Ne premakni se več iz gnezda, če ne, te prelepem še huje.« Pes je glasno cvileč spet počeni! na gnezdo in se počasi umiril. Toda čez nekaj časa je prikorakal čez dvorišče sosedov maček. Pasja narava je v trenutku pozabila na vse udarce. Poln div-jeea sovraštva se je kuža zakadil za mačkom. A gospodar je bil že tu in šiba je še huje kakor prej plesala po pasjem hrbtu. Ves pretepen je moral pes sj>et v kokošje gnezdo. Zdajci se je prikazal izza ogla berač. Pes je takoj pozabi! na skelečo kožo. v trenutku je bil pri njem in ga z ostrimi zobmi povlekel za hlače. Slabo bi se bilo godilo prosjaku. da se ni pravočasno pojavil gospodar s šibo v roki. Tedaj pa se je prestrašeni kuža vrgel k njegovim nogam in milo zaprosil: »Gospodar, ne tepi me! Odpusti moji zmotil Prikleni me spet k moji utici. tam je moje mesto. Nikoli več ne bom godrnjal, vedno bom zadovoljen!« »Dobro! To spoznanj« sem ti hotel vtepsti v glavo,« je odvrnil gospodar. Nato je kužeta priklenil, v gnezdo je pa položil puto kokljo. Gustav Strniša: Radovednež Andrejčkov oče je bil fotograf. Mali deček ga je vedno opazoval. Občudoval je slike, ki so visele kakor žive po stenah. Nekaj pa Andrejček ni mogel nikoli videti. Očka je vedno hodil v neko popolnoma temno sobioo, kamor ga ni bote' nikoli vzeti s seboj. »Ne potrebujem ti. V tej črni kamri razvijam negative. Tega ne razumeš. Sploh pa ne boš mogel ničesar videti, zakaj sobica je popolnoma temna.« je zavrnil dečka, kadar ga je prosil, naj mu sobico razkaže. AndrMček je pa postajal vedno bolj radoveden. Nekoč je šel mimo sobice. Presenečen je opazil, da je očka pozabil zapreti vrata. Ze je smuknil vanjo Skoro istočasno so se pa odprla druga vrata.. Prihitel je očka in za mrmral: »C, vratca sem pozabil zapreti!« m ze jih je zaprl. Andrejček je ostal sam v črni kamri. Upa! je, da bo kaj videl. Ker je ostalo temno, je pričel tipati okoli sebe. Do-tipal s* je do majhne mizice, ki jc stala tamkaj popolnoma prazna. Zdaj je dečka takoj minilo vse veselje. Zaskrbelo ga je. Sponuniil se je. da bo očka danes odpotoval za ves dan. Kaj če vzame s seboj ključ od kamre? Kaj naj počenja Andrejčik v tem mraku? In strah? Res mu je očka povedal, da je strah znotraj votel, a naokrog ga nič ni. toda deček je vendarle čutil nekaj tesnega okoli srca. Stresel se ji in pričel klicati mamico. Nihče se m odzval. Pričel je tolči po vratih in kričati na vso moč. Tedaj jc začui ua ga nekdo kliče. Bila je njegova skrbiu mamica, ki ga je že pogrišila. »Tukaj sem, mamica, tukaj! Pomagajte mi!« je kričal Andrejček. Mati je začula njegov klic. Takoj je zaslutila, da se je deček vtihotapili v temno sobico, da bi napasel svojo radovednost. Pa se ji je zasmilil in odprla mu je vrata. »Kako si vendar prišel notri?« ga je vprašala. »Očka je pozabil zapreti vrata, pa sem smuknil v sobico. O. kako temno je v nji! Kar strah me je bilo,« je priznal deček. Mati se je nasmehnila: »Prav ti je! Sam si se kaznoval ix svogo radovednost!« Uganka »Ura« Vstavi po številkah, v smeri kazalcev, črke dobljenih besed tako. da dobiš naposled ime svetnika, ki ga imajo vsi otirooi zelo radi. 1, 4, 9, 12, velelmik (povelje), 8, 9, 10, opora drevesu, 1, 5, 6, 11, 12. znana gora v Azaji, 1, 3, 6, 7, 8, shramba za seno. 1. 5. 6, 12, 6. 9, 12, 1, 9, 10, 2. 5. fc 9. mesto v primorski banovini, največja Ptica rudninska začimba, pijača. B Sašenjkat Markčev prvi srečni trenutek Petletni Markec, šesti otrok delavca Trpina, je bil žalosten. Tako mrk in hud je bil vedno njegov dragi oče Nikoli se ni nasmehnil, nikoli ga ni pobožal. Markec je pa tako hrepenel po tem, saj je bil še majhen, tako majhen. Tuhtal in ugibal je, kaj bi storil, da bi očeta razveselil, da bi mu izvabil smehljaj in dobro besedo. hišo, kjer je Markec stanoval, sta rastla dva košata, zelo stara divja kostanja. O-znanjala sta loto za letom delavskemu okraju cvetočo pomlad, vroče poletji, zlato jesen. Slišal je Markec starejše bratce, kako so računali. Kostanj je bil zrel. Ba-halii so se drug proti d'rug3™u, kdo ga bo več nabral. Potem bodo nakupili toliko lepih reči, o katerih človek ne upa niti sanjati. Njegov starajši bratec Jože se je hvalil, da bo splezal na kostanj, česar si ne upa nihče drugi. — Boste že videli, da bom nabral največ kostanja, se je hvalil. In tedaj je šinila Markcu v mlado glavico misel: Kaj, ko bd poizkusil splezati na kostanj tudi on? Nabral bi kostanja, ga prodal — za denar si pa ne bi kupil lepih reči, ampak bi ga nesel očetu. In oče bi se mu nasmejal in ga pohvalil. Saj denarja bi bil gotovo vesel, ker ga mu vedno tako manjka. In je sklenil poizkusiti. Ko je drugo jutro odšel oče na delo, bratci in sestrice v šolo, mati se je pa lotila gospodinjskih opravkov, se je Markec tiho izmuznil iz hiše. V drvarnici je poiskal voziček, vrgel nanj vrečice in ga tiho odpeljal. 2daj torej! Boste že videli, da tudi jaz nekaj zmorem — si Je misli Markec in se sam pri sebi smehljal. Toda ko se je ozrl kvišku, je prebledel. Visok je kostanj, visok, deblo debelo, veje visoko. Prislonil je voziček po-koncu ob deblu. Vendar s tega podstavka ša nj dosegel najnižje veje. Oklenil se je krčevito debla s slabotnimi. ročicami, se uprl z nogami in se pognal kvišku. Po skrajnem naporu je dosegel najTžjo vejo. Zavihtel se je med veja. Visoko v drevesni kroni si je dejal: boste že videli! Potrese! je veje kar se je dalo. Kostanj se je bobneč usul po tlah. Še. še! Divja, mladostna radost ga je popolnoma prevzela. Predrzen je postal Kako sem velik, močan in pogumen, hej! Niti enega ne sme ostati na drevesu! Še tisti tam na koncu veje se protivijo. Čakajte! Splezal je skoro povsem na konec veje. V razigranosti se je pozibaval. Le počakaj, tudii ti boš moral sfrčati na tla! je grozil trdovratamu kostanju. Še bolj se je zazibal. Tedaj pa je trhla veja za-hreščala in se zlomila. Markec je padel. Skeleče ga je zabolelo v nogi in izgubil je zavest. Prabudil se je doma, na postelji. Mati je ihtela ob zglavju Sestrice in bratci, ki so pravkar prišli iz šole, so strmeli vanj. Zdravnik mu je pregledoval nogo, ki ga je strašno bolela. Zdajci so zaškripale stopnice pod težkimi koraki. Oče je razburjen planil v sobo. — Ali bo umrl? ja vprašal. — Ne! je odkimal zdravnik. Drugih težkih poškodb nima razen tk>mtiene noge. Precej bolečin bo moral še prestati, a počasi bo ozdraveL Očetu ia materi sta se ijasa&a obraza. — Otrok, zakaj si nam to stori?, se [ ji ririonil nad Mairkca oče in ga s a* 4fcavo roko notodno poshdl po Šefe. Markec je proseče tetegntf ročice proti njemu: — Ne bodi bud! Hotel sem nabrati kostanja in ti prinesti mnogo, mnogo denarja, ker me nimaš nič rad! Oče }3 vzdignil sinkovo glavico ta dejal ginjen: — Saj te imam rad, Mairkec, žeto rad, ta vesel sem, ker imam tako dobrega in pridnega otroka! Markcu so se zasvetile oči. Pritegni Je očetov obraz čisto blizu k sebi in ga gledal, gledal. Vsa skeleča bolečina zlomljene noge Je prestala tisti hip, ki je bi'i prvi srečni trenutek v njegovem življenju. ŠAlt ZAMSU Mala Angelca ni vedela, da so na svetu tudi rdeči svinčniki. Njen starejši brat je dobil od sv. Miklavža lep, rdeč svinčnik in ga je začel takoj ši-titi. Dokler je rezal les, je Angelca mirno opazovala njegovo početje, a ko je prišel do rdečila, je začela kričati: »Joj, nikar ga več ne reži, saj vidiš, da že krvavi!« * Oče: »Kje Je šiba? Takoj mi pri-Besil« Jožefc: »Kaj tt bo ffba, očka?« Oče: »Imam v hiši neposlušnega sina, ki je popoldne materi nagajal, zato mu bom hlače bprašil!« Jožek se skremži in zajectja: »Bom ie sam izprašil svoje blačel« * Učitelj: »Kaj taia človek po dvoje?« Učenec: »Človek ima dve ušesi, dve nogi ki dve roki.« Učitelj: »No, kaj Se?« Učenec: »Dve očesi — tJsv« ta Čepico .« * Dragica: »Babica, aH tvoji oaočofid povečajo?« Babica: »Da, Dragica!« Dragica: »Potem te prosim, .^Vvf/vilt ■■i ^m M 1 iM^iM. ■ST:,i*£ > i-8 •' .!<■':' t-, t Vit?- ' f ' X ZR SPRETNE ROKE Kako se 8 pomočjo mreže poveča ali pomanjša risba, vam je gotovo znano. Na sliden način pa se da risati tudi po naravi s pomočjo okvira, kakršnega si hočemo narediti samL lz 3 do 4 cm širokih letvic si zbljemo okvir kvadrataste oblike ter nanj s prav SI. I ttaHnd žebljički dobro napnemo mrežo lz tanke žice, kakor vidimo na sliki 1. Paziti moramo, da so kvadrati, katere tvorijo posamezne žice, res pravilni, zato moramo posamezne razdalje med žebljički s šestilom točno odmeriti Navpično: 1. Domača žival; 2. kar se kadi; 3. veznik; 4 ploskovna mera; 5. da z drugim izrazom; 6. čc jed diši. Rešitev križaljke »Miklavž« Navpično: 1. dolar, 2. Vida, 3. zora, 4. mat, 5. S. K., 6. ki. Vodoravno: 2. voz, 4. milo, 5. Skadar, 7. kitara. Vodoravno: 1. Narod v starem ve» ku; 7. števnik; 8. mesto v Jugoslaviji; 9. vodna žival.