telovadsko - vojaški list. •
Lastnik in založnik Ivan Z. Vesely. — Izdatelj in odgovorni vrednik A. Kremžar.
Strelno orožje sedanjega veka.
(Konec.)
Spredstva zaklepa.
Velika priprostost te zisteme je ob enem na korist lakšemu postopanju s puško, ki se tudi z vstreljenjem s štirimi gibljeji zgoditi more in sicer:
1.	petelinček se napne in zaklepnik odpre, 2. pa-trona vloži, 3. zaklepnik se zapre, 4. puška se nameri in izstreli.
Ti štiri gibljeji se vršč brez najmanjšega vstru-jenja strelca in brez katerega koli merjenju škodljivega truda, da se zamore pri teh spredstvih brez podvizanja 21krat v minuti streliti. Te do zdaj od nobene zisteme ne nadkriljene strelne bistrine je glavni vzrok maček, kateri pri odperanju zaklepnika brez pomoči strelčeve roke ali obrncnja puške prazni tul izbacne, zaradi česa zistema Krakova veliko prednost pred Venclovo zistemo jma. Tudi s tem sc odlikuje od Venclovke, da obstoji razun 4 šravbov le iz 6 delov, ko nasprotno Venclovka razun šravbov iz 4 delov, ki so deloma jako zločeni.
S temi kratkimi datami bi bila do zdaj nedosežena priprostost in izvrstnost Krnkove zisteme izdatno dokazana. Glavni faktor, kteri vpotrebljenje popisanega zaklepnika pri predelovanji predovek priporoča, je nizka cena, katerej se ne more nobena cena drugih pušek primerjati. Priprostost in malo število posameznih delov, nestrojeni in nezloženi mehanizem dopuščajo naglo in ceno izdelovanje. Ali jih izdelavajo roke, je vse eno. Najpriprosteji ustroj zaklepnika je na vsak način najboljši porok za lehko in naglo izdelovanje.
Nij menda potrebno omeniti, da je v teh vrstah šlo le za lastnost zaklepa, ki pri zagotovljenem zape-ranji plinov nikakoršnega vpliva nima na dostrel in za-devnost puške. Vsak nepristranski opazovatelj mora iz teh besedi razvideti, da ima popisana Krakova zistema vse lastnosti, ki se zdaj pri dobrej in vojaškim nameram odgovarjajočej zadovki zahtevajo.
Zaklep s celinom na srednji vdarec za izgotovljanje novih pušek.
Da bi se zlajšalo izgotovljenje popolno novih pušek poleg že popisanega načela z odstranjenjem postran-
skega celina, kakoršni se pri vseh predovkah rabi, spremenil se je nekoliko zapah. S tem se pa nij nikakor ne zmanjšala izvirna priprostost ustroja, temuč ravno na robe se je še zvekšala, ker sta pri novej puški s celinom na srednji vdarec, pokrov in ustroj celina ena sov;sna celina.
Glavna sprememba, ki je ob enem največja spred-nost, je združenje zaklepovega okrova z ustrojem celina. To združenje se s tem doseže, da se je podaljšal zaklepov okrov od svoje koritove izdolbine, tako da ima podaljšani del na vzdigajočej se jajčasto izdelanej izdolbini gorenje v ročišče segajoče plošče pravokotno izdolbino, ki ta del navpično reže ter k sprejemu celinovega dela služi. Ravnokar popisani del je notri do roba gorenje plošče v ročišče spuščen in se šravbom žuje združen.
Najglavnejša razlika med zaklepom nove puške in predelane obstoji prav za prav v enojnem združenji zaklepovega okrova z ustrojem srednjega celina, katero imenovanje je nastalo iz navedbe, poleg katere je vloženo vresničenje vdarca v sredino ročišča.
Ostali zaklepovi deli, že popisani se nijso v bistvu spremenili, le pripodobili so se ustroju celega zaklepa. Poleg gorenjega razjasnenja razdelč se deli cela priprava na dvoje: 1. Zaklepnik, zapadna ost, zapalnik, maček in primerni šravbi. 2. Petelinček z verižico, prožni lok, stožimo pero (Stangenfeder), jeziček in potrebni šravbi.
Delovanje posameznih zaklepovih delov ostalo je v celotnem svojem učinku enako.
Zaklepnik je na sprednjej plošči previden s krog-ljastim nastavkom k sprejemu podaljšane zapalne osti. Podaljšanje obeh delov zgodilo se je edino iz tega vzroka, da bi vsled večje daljine petelinčku izbacnenje patrone olajšano bilo.
Stogla, ki je bila zasajena pri predelavanih puškah v sprednji zaklepov del na levo s prožnikom, da bi se zaprečilo samovoljno odperanje zaklepnika, nahaja se zdaj na sprednjej zaklepnikovej plošči, zaperaje ležišče, ter deluje pri njegovem odperanji na maček, da bi se doseglo lakše vzdigovanje in s tem hitreje odstranenje tulca iz cevi. Zapalna ost je bila razmerno k dolžini nastavka, k njegovemu sprejemu določenega zvekšana in sprevidena z valjasto glavino, v katero vprcČno vrezo petelinček pri spuščanji vdarja. Z vdarcem petelinčka
30
se žene kakor pri predelanih ročnicah zapalna ost na I odstraniti, ter deti telovadbo zapalnik, s tem se zapali patrona, pa tudi ob enem za-! Poskusimo tedaj, klep popolno vtrdi.
Podoba in velikost se je zapalniku po polnem pustila, maček pa je dobil večjo in zaokrogljeno glavico, na katero pri odperanji zaklepnik vdarja, s tem se pa tulec izbacne.	,
Malo število delov, iz katerih obstoji vstroj celina
v svetlobo
od vseli
strani
Telovadba kaže dve strani — telesno in duševno. Kaj je tedaj v prvem obziru naloga telovadbe. Zdravje, moč in čvrstost telesa, narodna njegova olika. Zato pa jemljemo simo tudi plavanje, kopanje itd., in ne samo telovadskih vaj. Da dobi naše premišljevanje večjo vrednost, postavimo mu zopet krščanstvo na čelo. Stari
kakor tudi njih ugodna in vstrojna sestava, so najboljša'modroljubi so učili, da ima človeško telo zelo nesrečno
mera, poleg katere se ta priprosta in vgodna zadovka more soditi.
Oreh, stolček in podstava odpadajo po polnem.
rolo, kajti ono nij le samo sluga duha, timveč je tuja, težavna njegova odeja, pravi sedež in dom vsega hudega, ki zadržuje duh, da se ne more vzvišiti ter doseči pra-
Petelinček obstoji iz potrebnega ročaja, dolenjega i vega namena. Toda krščanstvo uči, da je človeško telo
in gorenjega dela. Včvrsten je k celinovemu okrovu, drugi šravb pa vtaknen v dolenji del petelinčka, druzega z verižico, katere bradovica v kot prožnega loka sega. V j levo obločasto stran so vrezane celice, v katere zapada desni ostri rob gorenjega jezičkovega dela.
Ako je petelinček spuščen, moli samo njegov gorenji del iz celinovega okrova. Da bi pa ne motil merjenja, razklan je njegov ročaj v sredi; ako se natega, pride na stran v ozadje, ter ne moti merjenja na noben način. Ravno tako se ne dotakne tulec petelmčka pri
tempelj svetega duha, ter s tem stavkom tirja najmočnejše , da naj se skrbi za njegovo olepšavo in oliko, za nravno čistost in posvečenje najvažnejšega tega organa, ter s temi pičlimi besedami da celej telovadbi največjo veljavo in čast, ter jo tako rekoč posveti. Zato pa nas mora žaliti, da, ponižati ako vidimo pred seboj telo, ki je oslabelo po grehu, ki se presaja iz roda v rod, ki se zraven tega nalašč končuje z vsakojakimi grdobijami, z nenaravnostjo, zamudo in tako boleha ter je nezmožno za to, za kar je vstvarjeno. Ali nam ne pričajo tega
izpadanji, kar je še s tem olajšano, da je ol. -ov zo to e-! vsakdanje izkušnje in veli obrazi pregrešne mladine! pov dalje in globlje izdolben.
Pri večini zadovek in sicer pri vseh, ki se s ko-
Znabiti nij to resnica? Ali nem potu, na katerem
nij naš stan čisto na nasprot-nas spremlja rheumatizem in
vovimi patronami bašejo, je mnogo odvisno pri brzo- želodčeve bolezni, krč, slabotna prša, ter nas nadleguje
streljanju od naglega odstranenja tulca po izstrelu. Tudi najmanjši pogrešek v ustroji mačka vzroči, da treba tulec z roko odstraniti, s čem se pa čas zgublja in število strelov zmanjša.
Prožni lok je z gorenjim krajšim delom v dolenji del zaklepovega okrova vtrjen ter počiva se svojim točenjem v oglatem nastavku.
Podstavino pero je sredstvom šravba očvrsteno v
pri vsakem koraku. Ali se nam nij izgubil pravilni čut zdravja, zavest popolne možatosti? K temu pa pridejo še umetne naše potrebe: dišeče jedi, čaj in kava, potem pa ponočne veselice in druge sladnosti. Kako bi pač temu pomagali? S tem, da skrbimo za mladino. V njenej mladosti mora ta hoditi v šoto in potem, v deškej starosti, ko šoki hočejo raztrgati kožo, sedi zopet ali v učilnicah, ali pa v delavnici raznoterih rokodelcev, se
primernej izrezi celinovega okrova, obločasto podaljšanega j vč da večkrat dolgo po noči pri svetilnici. V kratkem in sicer z listkom, nahajajočim se na njegovem gorenjem j prostem času pa jih je le malo, ki bi se združili k ži-torci. Pero počiva na steni levega obločastega roba j vahnim mladeniškim igram; večina hodi brez vsega cilja okrova in sega z na konci pridelanim zamaškom v levo j okoli, drugi pa zopet ne morejo nikedar nehati brati,
vrezo gorenjega jezičkovega dela.
Jeziček je očvrsten sredstvom šravba na celinov okrov ter prenaša natisk na postavino pero in na petelinček. Delovanje celega vdarčevega ustroja je skoraj popolnoma enako z delovanjem postranskega celina prc-dovek, zato opustimo njegovo razjasnenje.
Kaj nam daje telovadba?
(Dalje.)
Pač da bi ne bito treba govoriti kaj dosta o vpel-jatvi telovadbe, ako bi ljudje spoznali njen namen, njeno važnost; toda prepričanje o tej resnici se nij še povsodi vkoreninilo, še veliko dvombe in pomišljanja je
ter zopet zaradi tega ostajajo v sobah, kjer si s spride-nemi romani že tako bolno domišljijo dražijo; drugi pa zopet z nravno grdobo presede v krčmah pri tobaku in kvartah, ter tako enakomerno spridujejo dušno in telesno zdravje. Pa znabiti je v najnižjih stanovih kaj bolje? Nikakor ne; tudi tukaj gloda rak mehkužnosti in vžitka, stara priprostost in častnost, stara moč in čvrstost, vse to se hoče izgubiti, tudi ta rod slabi. Nij pa li mogoče, tudi tu pomagati? Se vč da. Akoravno ne nakrat, zato pa hočemo lemež toliko globokeje zasaditi in s črtalom krepkega dejanja oi’ati zastarelo ledino. Pri tem dejanji pa nam pomaga telovadba, kajti ona nam dade up, da se bode tako popolno preobraženje fizične odreje, dobrotljiv vpliv na vse življenje stvoril. Se vč da, tudi postava ne sme pri tem spati.
31
Da*fe telovadba najboljši pripomoček, odstraniti zlo med spridenim rodom, to bomo dokazali.
Premikanje je gotovo naj večja potreba mladini; dolgo sedenje je nenaravno ter opovira razvoj telesni; nepokoj, ki je posebno pri mlajših učencih v tako polnej meri, je dokaz našej trditvi. Ker se pa v šoli mora sedeti, je temu treba tudi odškodovanja, in sicer s pomočjo telovadbe, kajti ona ne vadi samo posamnih udov, timveč celo mišičevje. Koliko premore trajalen hud trud pri enem udu, to nam dokazuje velika moč in mu-skulatura desne roke, posebno pri borilcu. Kar tako enostranska vaja čini z enim udom, to čind pravilne vaje z celo muskulaturo; le vaje dado zdravo, ne presuho ne pretolsto meso, trdo, krepko postavo. Kak dobiček, ako more vsaka mišica duhu vedno služiti, ako mu dela moč, ročnost in elastična gibčnost vsako delo v igračo, vsak trud v veselje 1 Kaj ne, to se nam zdi zavisti vreden cilj, katerega morejo le malokateri doseči, a vendar nije tako; vsak lahko dospe do njega, ako dela resnobno in nevtrujeno. Nikakor nij treba herkuličnega života; tudi šibkemu in malehnemu bo to mogoče.
Govoriti čemo sedaj, kako je telovadba vgodna in dobrotljiva za zdravje. Saj ona vzročuje pravilni premik mišic, in ta premik predeluje šoke ali pa jih odstranuje. Hitri kolotek krvi, pravilno zdravo prebavljenje, tako važni pot, saj to vse spada k zdravji, odvisno pa je od krepkega premikanja v čistem zraku; ako pa tega nij, pride cela armada kroničnih bolezni, katerim je služen naš rod, ki je obsojen k pretežavnemu delu ali življenju v sobi; in te bolezni nam jemljejo zdravi vžitek življenja, ter nas zraven tega še delajo nezmožne za naš poklic. A ne samo to, one nam vzamejo tudi marsikojo plemenito duševno ali nravno moč, za kar imamo dosta dokazov v okolici. Bomo li to tudi presadili v mladino? A o-pomniti moramo še tu na neko reč, ki se najde pri našej mladini. Ako se v letih razvoja mogočno se valeči sokovi ne sodelavajo hitro in krepko, ter ne dobivajo naravne namere, treba jim je luksurirati, in tako se rodč oni skrivni grehi, tisti prestrašni rak, ki razgloda kali telesne in dušne moči naše mladine, ki gotovo, ako-prem ne vselej brzo, izpodjč, ki je zarad tajnosti, v katero se skriva, le toliko nevarnejši, in, kakor skušnja svedoči, bolj razploden nego bi kedo mislil. Proti njemu zamore pomoči le strogo življenje dušno in telesno, predelovanje nevarnih sokov, vaje in trud telesni in dušni, ki rodi vtrujenje, katero odstrani ono igranje domišljije, ter ob koncu dneva zaziblje v zdravo in trdno spanje.
__________	(Dalje pride.)
Proste vaje.
(Dalje.)
12.	Pri postopnej hoji podlaktje vpogibati i stezati.
13.	Pri postopnej hoji z rokami krožiti.
14.	Pri postopnej hoji z rokami suvati.
15.	Pri pribjej hoji roke vihteti iz pobese kvišku i nazaj, pred se i vstran, a. pri 1., 2. ali 3. koraku, z levo nogo naprej, gori i pri 1. 2. ali 3. koraku, z desno nogo naprej, doli, b. pri prvem koraku gori i tretjem doli.
16.	Pri pribjej hoji z rokami krožiti, a. pri treh korakih, z levo nogo naprej, z levo (desno) roko, b. krožiti z obema rokama pri vsakih treh korakih pol kroga, c. pri vsakih treh korakih enkrat zakrožiti.
17.	Pri pribjej hoji podlaktje vpogibati i stezati.
18.	Pri pribjej hoji z rokami suvati.
19.	Pribja hoja z izpadom i z rokami suniti.
20.	Pri zibalnej hoji roke vihteti.
21.	Pri zibalnej hoji z rokami krožiti.
22.	Pri zibalnej hoji z rokami suvati.
XVII. Skupne vaje.
A. Vaje, ki se vrše ob enem.
1.	Pri kolebnej hoji (se stopali kolebati) roke dvigati.
2.	Pri steznej hoji (stopala stezati) roke vihteti.
3.	Pri krožnej hoji (tudi se stopali krožiti) s pod-laktjem na obeh rokah krožiti.
4.	Grede z nogami i rokami krožiti.
5.	Grede pete dvigati i podlaktje vpogibati.
6.	Grede kolena dvigati i z rokami suvati.
7.	Gredč z nogami kolebati i roke vihteti.
8.	Gredč s koleni kolebati v mali počep i podlaktje vpogibati.
9.	Grede trup vpogibati i z rokami suvati.
10.	Gredč s koleni kolebati v nizki počep i z rokami suvati.
11.	Grede s koleni kolebati i z rokami krožiti.
12.	Gredč z nogami i rokami suvati.
B. Vaje, ki se vršč ena za drugo.
1.	Gredč nekaj časa se stopali, nekaj časa s koleni kolebati, n. pr. štiri korake sč stopali, potem štiri s koleni, vselej v koračnej stoji.
2.	Grede nekaj časa stopala vpogibati i stezati, nekaj časa sč stopali krožiti.
3.	Grede z nogami krožiti, potem kolebati.
4.	Gredč s koleni kolebati v nizki počep, na to trup vpogibati, n. pr. na štiri korake s koleni zakolebati i zopet na štiri trup vpogniti v koračnej ali navadnej stoji.
5.	Grede nekaj časa kolena dvigati, nekaj časa z rokami suvati.
6.	Gredč nekaj časa devati noge v različne kreče nekaj časa roke vihteti.
7.	Pri postopnej hoji roke vihteti pred se, potem pri navadnej roke vihteti v stran.
8.	Pri pribjej hoji z rokami suvati, na to pri navadnej podlaktje vpogibati i stezati.
9.	Gredč roke vihteti, podlaktje vpogibati i stezati.
10.	Grede pete, kolena dvigati, noge krečiti.
11.	Grede s koleni kolebati v mali, nizki počep, trup vpogibati.
32
Vaje v obratu.
XVIII. Obrat. A. Samo obrat.
1.	Četrtino (%) obrata na levo (desno), a. na levi, b. na desni poti, c. na prstih leve, d. desne noge, e. stopajo na mestu, f. priskakovaje.
2.	Pol (V2) obrata na levo (desno), a. na eni peti,
b.	na prstih ene noge, c. na obeh petah, v malej predko-račnej stoji, d. na prstih obeh nog, v malej predkoračnej stoji, e. stopajo na mestu, f. priskakovaje.
3.	Tri četrtine (3/4) obrata.
4.	Popolni (4/4) obrat.
5.	Obrat z nogami navskriž, a. pol obrata na levo (desno) iz navadne stoje na prstih obeh nog v navskrižno stojo, b. pol obrata na prstih iz navskrižne v navadno stojo,
c.	popolen obrat na prstih iz navskrižne v navskrižno stojo.
6.	Četrtino (V4) obrata grede naprej.
7.	Pol (V2) obrata grede naprej.
8.	Obrat s korakom v stran (Seitsclirittdrehen, Schrittzvvirbeln).
9.	Obrat s korakom v stran i potem z nogami navskriž (Kreuzzwirbeln).
B. Nožne, trupne	i ročne	vaje v obratu.
1.	Obrat na	levo	(desno) s	skrcčo v obloku,	z
desno (levo) nogo notri, a. 1/i obrata, b. */„ obrata, c. 3/4 obrata.
2.	Obrat na levo (desno) s skrečo v obloku z levo (desno) nogo ven.
3.	Obrat s predkrečo.
4.	V obratu koleno dvigniti.
5.	V obratu gredč na mestu kolena ali pete dvigati, a. pri vsakem, b. le pri prvem, drugem koraku.
6.	V obratu	gredč	na mestu	s koleni kolebati.
7.	V obratu	gredč	na mestu	roke vihteti.
8.	V obratu	gredč	na mestu	z rokami suvati.
9.	V obratu	gredč	na mestu	trup vpogibati.
10.	Obrat s priskokom i z razkrečo.
11.	Obrat s priskokom i roke zavihteti.
12.	Obrat na enej nogi s krečo proste noge.
13.	Obrat s pripognjenim trupom.
14.	Obrat na enej nogi z naprej pripognjenim trupom i z zakrečo proste noge.
XIX. Zasule, pohod v vogel i protihoja.
1. Četrtino (J/4) zasuka na levo (desno) krog levega (desnega) voditelja, a. po dva z dvema korakoma, b. po trije s tremi koraki i. t. d.
Poziv.
2.	Pol (V2) zasuka na levo (desno) krog levega (desnega) voditelja, a. po dva se štirimi koraki, b. po trije sč šestimi koraki i. t. d.
3.	Tri četrtine (3/4) zasuka na levo (desno) krog levega (desnega) voditelja.
4.	Popolen zasuk na levo (desno) krog levega (desnega) voditelja.
5.	četrtino (*/4) zasuka na levo (desno) nazaj krog desnega (levega) voditelja.
6.	Pol % zasuka na levo (desno) nazaj krog desnega (levega) voditelja.
7.	Tri četrtine (3/4) zasuka nazaj.	I
8.	Popolen zasuk nazaj.
9.	Četrtino (’/4) zasuka na levo (desno) krog srede.
10.	Pol (*/„) zasuka na levo (desno) krog srede.
11.	Tri četrtine (3/4) zasuka na levo (desno) krog
srede.
12.	Popolen zasuk na levo (desno) krog srede.
13.	Zasuk gredč ali letč, a. na povelje, b. na toliko ' in toliko korakov.
14.	Pohod vsega oddelka v vogel na levo (desno).
15.	Protihoja vsega oddelka na levo (desno).
16.	Pohod posameznih vrst v vogel.
(Konec pride.)
Društvena oznanila.
Ipavski Sokol množi se čezdalje bolj ter napreduje jako veselo. Udov ima že 84 in med temi prve in čislane narodne možake. Pri »Besedah« (in malih izletih), katerih je naš Sokol, akoprem še mlad, napravil letosi že več, udeleževalo se je v jako prostranej dvorani toliko občinstva, da nij bilo dovolj prostora.
Preširnu na slavo napravi »Ip. Sokol« 3. decembra 1.1. veliko »besedo«, ki bode obsegala med drugim: Govor (o Preširnu); doklamacije, petje (dvospev, čveterospev in veliki moški zbor). Posebno se nadejamo, da bode moški zbor razveselil poslušalce, kajti peti misli veliko priljubljenih narodnih pesmic, nabranih in povezanih v šopek od Josipa Kocijančiča; igrala se bode dalje gledališna šaloigra itd.
Nijsem v stanu, da bi zamolčal, kako veselje vlada til med občinstvom, kedar se tiče sodelovati pri slovenskih igrah; da, diletanti obojega spola bili bi razžaljeni, ako ne bi mogli sodelovati. Vprašamo: Nij se li veseliti, ako se vidi taka gorečnost med našimi Slovenci?
Od začetka posmehovali so se nam nasprotniki ter nam žugali in prerokovali, da bomo imeli sobane prazne, a zdaj! Molčijo in jeze se, da so nam prostori že tesni, kedar igra naš »Sokol« kako igro; in da se tlačijo ljudje tje kamor narediš naši Sokolci izlet, to jim dela preglavico.
Povabilo.
Bratje! od prvega decembra naprej učilo se bode
liorjenje na celo telo.
Zatoraj pozivam, da naj se vdeleži več družabnikov.
Na zdravje!
Ivan Z. Vesely,
načelnik „Sokolau (julijanskega.
Koncu tega meseca izidejo v Mariboru pesmi L. Hadrlapa i Iv. Hribarja v posebnej zbirki pod naslovom „Brstje“. Knjižica bo obsegala čez pet tiskanih pol i veljala 30 kr. Naročnina naj se pošilja po poštnih nakaznicah Ivanu Hribarju, uradniku banke „Slavije“ v Ljubljani.
Mi zamoremo z dobro vestjo to knjižico slovenskemu občinstvu priporočati i želimo, da bi se jih veliko naročilo.
Natisnil Rudolf Milic v Ljubljani.