Haioliik cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in vel j A po po.iti z* celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. z:;., i« rt 1.1. 1 gld. IT, ki. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. «0 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 00 kr., akn z*d.» . ..: dni. praznik, izid* Danica dan poprej. Tečaj XXIII. V Ljubljani 28. vinotoka 1870. Ust 43. Pastirs/ii Ust mit. ilrikseasiiega škafa linvr arija Gasserja. (Konec.) To prigodbo moramo poslednjič in sicer prav posebno milovati in studiti v imenu katoliške cerkve. Vikši poglavar sv. cerkva ne smč nobeni dež^lski oblasti podložen biti, da more svoje svete dolžnosti prosto in brez vse zavire po Božji volji dopdnovati. To pa je le tedaj mogoče, če papež živi v mirnem posestvu svojega m^sta in svoje dežele. O kolikošni žalostni nasledki so zadevali katoliško cerkev tiste čase , ko papeži niso imeli svojega mesta! To nam priča cerkvena zgodovina. Naj strašnejši tel) žalostnih nasledkov so bile neveljavne ali dvomljive volitve papežev, splošno pohujšanje, razpori, ločitve, zaničevanje apostoljskega sedeža in cerkve itd. Kar se je že godilo, se lahko še tudi zdaj zgodi; zato kličejo ter se grozijo vsi pravi katoličani pri tej silo vitosti, ki se je zg-»dila v Rimu. Laški oblastniki so sicer obljubili, da bodo papeža, če jim tudi cerkveno deželo vzamejo, v tak stan postavili, da bojo svoje du-hovsko gospostvo lahko, prosto, brez opovire spolnovali. Pa tem obljubam se prilega papeževa: ,,Vi ste pobeljeni grobi." Pa oni bojo te svoje obijube ravno tako malo spolnovali, kakor so spolnovali tolikokrat in slovesno storjeno obljubo, da ne bojo papežu s silo vzeli Rima. Oni bojo to svojo obljubo toliko bolj gotovo prelomili, kolikor bolj glasno nesramni listi (časniki) vpijejo , da mirno posestvo Rima ne bo laškemu ljudstvu tako dolgo zagotovljeno, dokler bo obstalo duhov-sko gospostvo papeževo v Rimu; zatertje duhovskega gospostva papeževega bo Še le tudi njegovo dežel-sko gospostvo končalo. Taka tedaj je v Rimu in z Rimom; to je poveršen, slab popis vzrokov, kteri nas morajo nagibati, da takemu silovitemu početju zoper sv. očeta na ves glas oporekujmo. Temu svojemu oporeko-vanju pa ne moremo nobene d uge moči dati, kakor da s svojimi prošnjami Bogu silo delamo. Kakošna bodi molitev naša, v tem so nam sv. oče sami zgled in pred-podoba. Očitni listi tole pripovedujejo. Večer pred praznikom Mariinega rojstva (tedaj so papež že popolnoma poznali svojo nevarnost) so se podali sveti oče o mraku v cerkev sv. Petra. Veliko ljudstva, ki jih je vidilo tje iti, je skupej vrelo ter jih obdajalo. Pokleknili so pred altarjem presv. Rešnjega Telesa in so dolgo časa molili z razprostertimi rokami in s povzdignjenimi očmi. No, spreljubi! delajmo tudi mi tako ob svetih molitevnih urah pred svetim Rešnjim Telesom. „Pridite, molimo, in padimo na tla., pred Gospodom1' (Ps. 94, <3 ). Po tej svoji molitvi so si dali sv. oče odpreti kapelico prečiste Device, ker je bila zaperta zavoljo vesoljnega zbora, in tam so pred podobo Božje Matere z ljudstvom vred molili lavretanske litanije. S tem so nam sv. oče dali znamnje, s kolikim zaupanjem se moramo tudi mi ta čas. ko čolniču sv. Petra vihar in noč preti, ozirati na Marijo, morsko zvezdo, in nji, ki je pomoč kristjanov, splošne in posebne potrebe zročati. Z Iružujmo se vsi v stanovitni in zaupljivi molitvi s klicanjem na pomoč: „Marija, prosi za nas .*'* Po molitvi k Materi Božji so se podali sv. Oče k podobi sv. Petra, kjer so se s svojo sivo glavo podobi priklonili in njeno desno nogo kušnili. Po tem so na grobu sv. Petra po kleknili, ter so molili molitev Urbana VIII, vsi ginjeni pa so izgovorili besede: „Večni Pastir! ne zapušaj svoje če de." Zbrano ljud>tvo pa je odgovorilo: „Te-m u č ohrani jo po svojih svetih a p o s t e I j n i h v svojem vednem varstvu." Po tem zghdu se tudi mi pogost ma pndajajmo z duhom v Rim na grobe ss. aposteljnov in v cerkev sv. Petra, ter priporočajmo Bogu po priprošnji ps. a postelj no'-* cerkev in papeža. Morebiti sprosimo, da se bo k malo zgodilo, kar v omenjeni molitvi Urbana VIII Bog obeta, kjer govori, rekoč: ,.Kedar duhovstvo in kralje v stvo v solzah vidim, sem pre cej nagnjen k usmiljenju, kakor bi bil k sočutju ginjen. Prejden sklenem ta pastirski list, se obernem k bolj prijazni reči, namreč k dopisom katoliških društev, ktere v njih z besedami hvaležnosti in veselja izrekujejo vdanost določilom vesoljnega vatikanskega zbora sploh, posebej pa vdanost uku /astran pap- ževe nezmotljivosti. Spreljubi v Gospodu! Nad t<> vdanostjo in nad veselo sprejemo tega verskega uka, namreč nad nezmotljivostjo papeževega uka, nisem nikoli dvomil. Dobro sem se za-vedil, ko sem se v Rimu za ta verski uk poganjal, da nisem zastopal samo svoje vere, ampak tudi vero svojih vernikov. Kdo izmed nas je še kdej dvr.mil nad tem, kar je Rim govoril? Vsako tako dvomljivost smo od sebe zavračali, ker smo vedili, da nauk zastran papeževe nezmotljivosti je nauk, ki je v svetem pismu zapopaden, ki so ga naj imenitnejši učeniki katoliške cerkve terdili, in po kterem se je vselej ravnala katoliška cerkev pri vsih prepirih, ki so se spočenjali zastran vere. Zatoraj se tudi v prihodnje te vere terdno d«*ržite; ne dajte se odtergati od skale sv. Petra. Ne poslušajte nespametnega govorjenja tistih spridenih ljudi, ki ali iz zadolžene nevednosti ali pa iz hudobije še dalje zaničujejo vatikanski zbor in njegove sklepe. Oni nespametneži zaničujejo le sami sebe. Uk zastran papeževe nezmotljivosti, ki ga je vatikanski zbor izrekel, se tako-le glasi: „Rim ski papež, kadar z apostol jskega stola govori, to je, kadar opravlja službo pastirja in učeni k a vsih kristjanov, i 11 po svoji naj viši apostol j ski oblasti določi verski ali djanski nauk, kterega se mora deržati vesoljna cerkev, on po božji pomoči, njemu v 8v. Petru obljubljeni, ima tisto nezmotljivost, s kteroje božj i Odreše nik svojo cerkev milostno oskerbel v določevanji verskega ali djanskega uka, zatoraj so take določila rimskega papeža same iz sebe nespremenljive." To tedaj je vera katoliške cerkve, in kdor se ji ve-doina in terdovratno ustavlja, sam sebe iz cerkve pahne, po besedah Gospoda našega: „Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni greš n i k.u Ne morem tedaj upanja zgubiti, da tudi tisti, ki so v očitnih listih spodbijali to določbo vatikanskega zbora, in Bogu bodi potoženo, še celo zasmehovali, pri vsem tem pa le vender zaterjujejo, da so katoličani in tudi taki biti hočejo, bodo poslednjič to svoje nasprotje spoznali in določilu vatikanskega zbora se podvergli. Spreljubi v Gospodu! Mi živimo v takošnem času, ka-koršnega je psalmist zaznamnjal, rekoč: „Bog je sodnik; on po n i ža t ega, u n ega po v ik ša; za k aj vG o-spodovi roci je kelih poln močnega, nameša nega vina (kelih poln mnozih kazen), ki ga nagnuje (ki ga v svojem serdu piti daje) sem ter t je; vender pa ni spraznjena njegova goša; pili ga bodo vsi grešniki po zemlji." (Ps. 74, 8. 9.). Nikar to-raj ne odlašajmo resnično pokoro delati, k Bogu se ver-niti in greh zapustiti, zlasti iažnjivost, krivičnost po-žrešnost in nečistost. Ravnajmo se pa tudi po tistem nasvetu, ki ga je prerok Daniel dal kralju Nabuhodo-nozorju, rekoč: „U kralj! stori po mojem svetu, ter odkupi se svojih grehov z milošnjo, in svojih krivic z usmiljenjem do ubozih; mo rebiti ti bo odpustil (Bog) tvoje grehe." (Dan. 4, 24.). Ne pozabljajte pri svoji milodarnosti tudi potrebe, v kteri so sveti oče z vsemi tistimi vred, ki se jih zvesto deržijo. Blagodar trojedinega Boga Očeta, in Sina in sv. Duha, bodi in ostani pri vas vekomaj. Hvaljen bodi Jezus Kristus, in brez madeža spočeta Devica Marija! V Briksnu 26. kimovca 1870. Vincencij, knezo škof. Spati e naprerfkove. Ne bojimo se napredka, a zelo se bojimo — spak napredkovih. „Svet je ves drugačen, kot je bil," zdihuje časih kak star očanec, in prav ima, kaj*i nihče ne more utajiti, da svet velikansko napreduje. Ozrimo se sem ali tjc, povsodi sterme opazujemo nove naprave in iznajdbe, in sicer s takovo hitrostjo in čedalje večo popolnostjo, da človek ne ve, kteri bi se dalj čudil. Prednost pak gre natoroznanstvu in umeteljnosti, ki je dospelo v ver-toglavo višavo. Pred kakimi leti nihče ne bi bil mislil, da kedaj utegne priti do tega, do česar je prišlo v kratkem času. Ali neutrudni duh človekov hrepeni le se dalje in dalje hoteč podvreči si na naj silovitejše na-torine sile, da bodo služile njegovi volji, in da bodo pospeševale njegove dušne in telesne namene. Tudi ljudstvo sploh se več ali manj vdeležuje tega napredka ter si ga prisvojuje v svoj prid, kar je prav pametno, ne pa kot časih, ko so le poedini izvoljenci, ali poedini stanovi si prisvojevali napredek.*) Pač res takovo splošno napredovanje človeškega duha veseli slehernega ljudoljuba, le sitneža, nezado-voljneža bode v oči, s takim pa se nihče ne bode ru-val, saj napredka nam tako ne ustavi. Pač pa pozornega opazovalca boli in peče v serce nekaka druga prikazen, ki se ne da utajiti, in ki utegne se strahovito Tor»-j ««.» pravi prijntli nevednosti, ne pa olike tisti, ki nikakor in nikakor ne privoši jo narodu olikovanja v domačem jeziku. Vr. zmaščevati zaradi tega, k«r se prezira. Svet napreduje v vseh strokah vede in znanosti, nič pak ne napreduje — v veroznanstvu in vernosti. In vendar je vera perva in naj potrebnejša znanost za zveličanje po smerti. Mesto da bi veroznanstvo se pomikalo naprej z drugimi znanostmi vred, da bi človeka povzdigovalo čedalje više in više, ter ga v veri vterjevalo in v čednosti blažilo, pa opazujemo ravno nasprotno, opazujemo, da vera zaostaja, peša, nevarno peša, in više ko se duh človekov vzdviguje v svetnih znanostih, niže pada v pobožnosti in čednosti. To pak je naj hujša kvar človeštvu. Nikar pa ne mislimo, da napredek sam na sebi je kriv, da človeštvo duhovno hira, in da naj se toraj napredek zabrani, ustavi; — ne, nikakor ne, kajti naša sv. vera ne ovira napredovanja v nobeni stroki in na nobeno stran, temuč ga le še pospešuje. Nauki in postave naše sv. vere so prišle iz ust večne Resnice, od Boga, toraj se opirajo na nepremakljivo podlago, in nikdar ne bodo prišle v pravo, resnično navskrižje z učenostnimi na predki človeškega duha, ne, nikdar ne. Kdo pa je kriv, da človeštvo hira v veri in v čednosti, ko na druge strani ogromno napreduje ? Duh človekov sam je kriv, ker mu je za časno več mar, kakor pa za večno srečo. Popel se je že v vertoglavo višino, pa prevzema se, kakor nekdaj angel, zaradi lepote. Duh človekov se zaveda, koliko premore, zaveda se, da nadoblastuje prirodine sile, toraj se je prevzel, in neče več spoznavati nad seb6 višega Bitja, Stvarnika in Gospoda vidnega stvarjenja, neče slišati, da je Bog; on meni, da si je sam vse: gospod in za-povednik; pa ne samo sebi, meni, da je vse, ampak tudi vesoljnim stvarem. Marsikaj, kar je izumel in vresničil duh človekov, vidi se navadnemu prostaku čeznaturno, čudežnost, in vendar ni nič čeznaturnega, nič čudežnega, temveč izvira iz zgolj naravnih sil ali moči, in ravno zbog tega prevzetavi duh človekov nasproti terdi, da tudi pravi čudeži niso drugo, nego posledica naravnih prikazni, ki jih do sedaj še ne more natančno presoditi, ki pa, češ, se bodo gotovo dale pozneje kedaj pojasniti. Prevzetavi duh človekov tedaj taji, da je Bog vstvaril nebo in zemljo in človeka, da svet ohrani, in meni, terdi, da vse to so napravile stvarilne sile ali moči prirodine. Kdor tedaj meni, da ni Bog vstvaril nebes in zemlje, in vsega, kar je, taki, se ve da, ne veruje na Boga, ne veruje, da se je Bog nam razodeval, posmehuje se čudežem in prerokovanju, in tudi vse druge Božje dela in naprave so njemu otročja igrača, ki se več ne podajo njemu, ki meni, da je odrastel duhovski šibi, ki se je novošegno izomikal, toraj hoče vse za duri vreči, kar se njegovemu napuhu in njegovi mesenosti ne prilega. Duh človek, ki se je prevzel, je tedaj že kriv, da človeštvo peša v veri in v čednosti, da je nejeverno. Pa kdo je še kriv? Materij alizem. Velikanski napredek, ki ga opazujemo dan danes v mehaniki in tehniki, pa mnogoverstni dobički in po-lajšave, ki so zbog njih nastopili v različnih zadevah našega življenja, vzlasti pak v občenju in v tergovini, in ki se še vedno množe, vse to je krivo, da človeštvo čedalje bolje hrepeni po imetku pa po vžitku. Človek ljubi imetek zato, ker le tedaj, kedar kaj ima, premore, le tedaj zamore priti do dobičkov in poiajškov, ki mu jih podaje napredek časov v mnogoverstnih zadevah; človek ljubi vžitek zato, ker edini vžitek je nemu cilj in konec, po kterem njegov duh hrepeni z vso silo, toraj si pa tudi prizadeva, da čedalje bolj napreduje v vseh strokah vednosti, da bi si tim več časnega pridobil, da bi čedalje več in bolje vžival; v prihodnje njegovo berlavo oko ne vidi. Ta pobratim in ta posestrima, nejevera pa materija-lizem, tedaj ne moreta terpeti, da bi z njima vred tudi vera in čednost napredovali, toraj odbijate verozakon, prav sovražite ga kot svojega naj večega nasprotnika, ter ga uganjate z vso silo, zato da morete brezi zaderžka naprej iti, in brezi zavire razlijati svoj vpliv na človeštvo. In res opazujemo z žalostjo, da lažnjivi duh ča-»ov pa napredek se bijeta na življenje in smert z vero in vernostjo, pa ne samo s katoliško, edino pravo vero, ampak s slehernim verozakonom, bijeta se ž njim s tako togoto in silo, da se tako serdito, silovito in nevarno še nista bila nikdar popred. Celo nasprotnik od začetka sveta, hudič, ni tajil Boga, svojega Stvarnika in Gospoda, temuč se je le branil ponižati se pred njim. Pa tudi naj niže pogreznjeni pogani so verovali na bogove, akoravno niso poznali edinopravega Boga, vendar le so imeli svoje bogove in boginje, ktere so častili, in od kterih so pričakovali ali plačila ali kazni. Seveda, dandanašnji bogatajci terdijo , da naobraženi, razsvetljeni pogani tudi niso marali za bogove in boginje, ter so to prepuščali duhovnom pa vražastemu ljudstvu. „Kaj menite" rekel je svoje dni neki učitelj, „kaj menite, da je Julij Caesar res kaj varoval? — Nič ne!" Bog vedi, kaj bi ta učitelj povedal zastran Sokrata modrijana, ki je še umirajoč naročal, naj darujejo zanj Esku-lapu, de se ne motim. Morebiti je bil Sokrat kakov slepar, ali kali? In ali ni znano, da modrejši izmed ne-vernikov so se celo do tega povzdigoili s svojim premišljevanjem, da je pravi Bog le en sam. Dandanašnji napačni napredek je porodil nov pa-ganizem, takov, da starodavni nič ni proti njemu. Novi paganizem je zavergel Boga. Od napuha omoteni človek si domišljuje, da si je on sam — bog, napuh ne terpi višega bitja nad sebo, sam se posaja na sedež božan-stvenosti, tako prevzetovaje pa se je stermoglavil v pro-ad naj gerje nespameti, kajti že v stari zavezi piše ralj David o bogatajcu tako le: „Bedak govori v svojem sercu: Ni Boga.4' Dandanašnja nejevera pa naj raje zahaja k nenrav-nosti, nečednosti; kajti kdor taji Boga, ki dobro plačuje in hudo kaznuje, taki taji tudi večno povračilo. Ce ni Boga, tedaj tudi ni niti nebes niti pekla, pa tudi na zemlji potem ni ne plačila ne kazni, *) kajti vse, kar se človeku dobrega ali slabega primeri, se ne godi po božji previdnosti, temuč godi se zgolj po naključju, ali pa pride po nasledku tega ali onega dejanja, ki ga je bil človek pričel in razmotal. Človek tedaj bi bil sam svoj gospodar in samosvoj sodnik, vse eno, naj dela dobro ali hudo, da si le zna ohraniti zdravje in življenje, da se le ve obvarovati časne in telesne škode, za druge slabe nasledke njegovega dejanja bi se mu ne bilo bati. Kedar pa taki nejevernik umerje, tedaj on meni, da je vsega konec, da se telo verne v grudni del sveta, v prah, duh pak se izgubi v občno svetovno paro, iz ktere meni, da je bil v svojem času se utrinil, ter da se pozneje kedaj morebiti na novo utrine in vseli v kako novo telo, v novo osebno bitje na zemlji. Kdor pa take bedarije veruje, taki se ve da mora samo na sebi kratko življenje prav pridno vživati, mora si več kot več pridobiti in imeti, da more ugodno, brezskerbno živeti, in naj si pridobi po tem ali tem potu, po pravici ali po krivici, nič ne dč. Take spačene misli o življenji pa je duh Božji dobro zadel že v stari zavezi, ko govori o nejevercih na usta modrega moža tako le: „Sami pri sebi napak mislijo, rekoč: Kratek in težaven je čas našega življenja, in ni ga ohladila ob koncu *) Po tem nejeverskem uku bi tadi sodnije ne smele bndobnežev soditi iu ne kaznovati jib, med čednostjo in hudobijo bi ne bilo več razločka. Vr. človekovem (ni ga zdravila zoper smert), in za nobenega se ne ve, da bi se bil vernil iz spodnjega sveta-, zakaj iz nič smo se rodili (po naključju), in kmalo potem bomo, kakor da bi nas nikoli ne bilo; ker sapa v našem nosu je dim, in beseda iskra, da maje naše serce. Kadar ugasne, je pepel naše truplo, in duh se razkadi, kakor tanek hlip, in naše življenje preide, kakor sled oblakov, in zgine kakor megla, ki jo solnčni žarki preženejo in njegova gorkota potlači, in naše ime bo sčasoma pozabljeno, in nihče se ne bo spomnil naših del. Zakaj naš čas je kakor memogreJoča senca, in po našem koncu ni vernitve. Zatoraj pridite, in vži-vajmo pričujoče dobrote, in hitro rabimo stvari še v mladosti. Napolnujmo se z dragim vinom in mazili, in naj nam ne odide časov cvet. Venčajmose s cvetlicami, dokler ne zvenejo, naj ga ne bo nobenega travnika, da bi ga naša sladnost ne prehodila. Nihče izmed nas ne bodi ločen od naše potrate, povsod puščajmo za sebo znamenja veselja; ker to je naš delež, in to naš od-loček. Zatirajmo ubozega pravičnega, in vdovi ne za-našajmo, tudi ne spoštujmo sivih las priletnega starčka. Naša moč pa bodi postava pravice; zakaj kar je slabega, ni za nič. Zalazujmo tedaj pravičnega, ker nam nič ne koristi, in je našim delom in nam nasproti, grehe zoper postavo očita, in nas razglaša zavoljo grehov našega obnašanja.... Tako mislijo in se motijo; zakaj njih hudobija jih je oslepila. In ne vedo skrivnost Božjih (ne vedo, kakošne skrite namene ima Bog, kedar pravične s terpljenjem obiskuje), in ne upajo pravičnega plačila, in za čast svetih duš jim ni mar. Zakaj Bog je človeka vstvaril neumerljivega, in po svoji podobi in podobnosti ga je naredil. Po nevošljivosti hudičevi pa je smert prišla na svet; in kteri so na njegovi strani, ga posnemajo." Take spridene vodila nejeverstva pa so nase dni tim nevarnejše, čim bolj se širi omika med nižim ljudstvom. Včasih se je nahajala nejevera pri nekterih laž-njivo imenovanih prebrisanih priprostodušnikih ; in taki ljudje so prihajali veči del iz viših stanov pa iz laž-njivo študiranih, ljudstvo sploh pa ni bilo prekvašeno s tim plesnjivim kvasom skisane omike, toraj ni bolehalo za njo, kakor dan danes; bilo je zdravo. Dan danes pak z žalostjo opazujemo, kako skisana omika prevzema tudi niže ljudstvo, in iz te nalezljivo3ti izvirajo kužne bolezni, postavim: verska malomarnost, dvomi, zanemarjanje verskih dolžnost, zaničevanje vere, popolna nejevera, in celo ostudno bogatajstvo. Kdo se ne spominja graških socialdemokratov in prekucubov, onih voditeljev delavcev, pri kterih velja tole geslo: „Kdor veruje v Boga, če tudi ne veruje, da se je ljudem razodeval, — taki ne more biti socialdemokrat." (Konec nasl.) Janez Brence , nekdanji Unčki fajmošter. (Konec.) Sedaj pa še eno besedo in prošnjo vam vsem, kteri ste bili ranjkemu v skerb izročeni. Vi predragi Bohinjci bistriške fare, ki so vas ranjki gospod Janez tolikanj ljubili, v blagor vaše mladine vse radi darovali, in vas še pozneje v vednem spominu imeli ! in vi ljubi Planinci, ki so vas in vase otročiče tudi težko za pustili! in vi dobri Komenčani, pri kterih so tudi več let delali z vso gorečnostjo in se trudili v vaše in vaših otrok izveličanje in vi serčno jim vdani prebi-vavci v Pod kraju, ki njih ljubeznjivega prizadevanja gotovo niste se pozabili! sploh v i v s i, pri kterih so kdaj kot dober duhovni pastir službo svojo zvesto opravljali! še posebno pa vi nepezabljivi Unčani, med kte-rimi so naj dalje in do smerti se trudili za vas in vaše otroke, da bi srečni bili sedaj in vekomaj! Oh, vi pre- ljubi mladenči in dekleta, njih nekdanji učenci in učenke! glejte, da bote vseskczi pošteni, vbogljivi, pobožni, čisti ter v Bogu veseli, kakor so vas učili; in če bi biii kteri zašli s prave poti, glejte, da se povernete spet nazaj, da vas bodo pri sodbi in v večnosti tamkaj veseli. In vi, kteri ste izmed njih nekdanjih učencev in učenk sedaj že možje in žene, očetje in mater**! oh spomnite se, kako so vas ranjki ljubili, ko ste bili pridni in vbogljivi; koliko so za vas storili, kolikošno skerb so imeli za vas, za vaše duše, za vašo časno in večno srečo, — da bote tudi vi vsi enako ljubeznjivo in ne-utrudljivo skerb imeli zlasti za duše od Boga vam izročenih otrok ter prav v Božjem strahu jih izredili ; — da bodo dobri gospod Janez še v večnosti gledali sad svojega truda in se toliko bolj veselili. Pa še eno je, kar vas vse, ki ste bili nekdaj njih skerbi izročeni, kot njih zvest prijatel prav vse lepo prosim. Dobro ve-»te, da je človek slaba stvar, zmotam in skušnjavam pod-verzen, da tudi pravični pred Bogom mnogo greši. Oh molite radi za nje, ne pozabite moliti, naj jih mili Bog reši, ako jih še kaj zaderžuie v kraju očiševanja! S tem jim bote skazali svojo hvaležnost pred Bogom. Se posebno pa vi, preljubi Unča ni! molite zanje tudi pred misijonskim križem in na njih grobu; ako ste pa pri njih trudu za vas jih kdaj še žalili in jim pri njih dobrih namenih še serce grenili, o glejte, da bote to pri njih časti vrednem gospod nasledniku popravili s spoštovanjem, ljubeznijo in pravo pokoršino, — in bo gotovo dobro za vas! Kako bi pa mogel pozabiti tebe jaz, resnični, zvesti mi prijatel, preljubi Janez! Kaj hočem ti reči, kaj ti želeti, kaj te prositi? O da bi le tamkaj v nebeških višavah že gledal Jezusa, naj ljubezniivšega prijatia otr«'»k! da bi že tamkej bil pri Marii, varhiuji nedolžnosti, in pri sv. Alojziju, patronu šolske mladine, ktera si mladenčem in deklicam tolikrat v češenje in zgled priporočal! O da bi vse, ki si se tukaj z njimi trudil, jih ljubeznjivo učil in vodil, kdaj v nebesih najdel, in se tam z njimi veselil! O da bi tamkaj kdaj podal tudi roko tukajšuemu siromaku in terpinu, meni, svojemu nekdanjemu tovarsu in prijatlu in vsem meni zročenim, — da bi vsi skupaj tam, kjer ni več ne solz ne ločitve, v Bogu zedinjeni, rešeni vseh britkost in tež;iv, vekomaj se veselili in Trojedinemu čast in hvalo dajali! Fiat! riat!*) Anton Pintar. /J#//fv/ Sforetutkett» in rav o nevgodni uri , «e je bilo vender zbralo prav epo število poštenih mož iz vsih stanov. Duhovnov je bilo malo in tudi druzih zato veliko manj , ker o tem času so še popoldanske duhovske opravila, — toda na večer se take reči ne dajo odlašati. Ker je pa Tagbl. vender zraven svojih novih laži še tudi omenil nektere gospode po iuienu, ki jih ni bilo, naj povemo, da gosp. stoini dekan J. Zupan in dr. Blehveis sta naznanila naravnost, da ju le opravila zaderžujejo in poslednji še s posebnim pristavkom, da se z vsim zlaga, kar se bo sklenilo. Priču joči so enoglasno g. dr. Kosta izvolili za predsednika. Govoril je najprej gr. \Vurmbrand in posebno povdarjal, kolika krivica je polastenje Kima po Italijanih, pa da ni res, da je Avstrija že tako na koncu, da bi Viktor Krnanvel ne bil poslušal , samo ako bi bil Beust resnobno protestiral. Gosp. kanonik Urh , kaj *) Nas led va se nekaj priitavkov. Vr. čversto govoreč, je historično spriČal, da je rimska dežela lastina papežev, in jasno je dokazal, da po tem načelu, kakor sejeKim papežu vzel, smejo Velikonemci, Kusi in Lahi Avstrijo tako razkljuvati, da ji ne za dlan žemljice ne bo več ostalo. G. dr. Kosta je k sklepu še pojasnil, kar je na Dunaju slišal od moža, ki je bil ob času ropa v Kimu sam pričujoč, da so Lahi tisto derhal seboj pripeljali, ki je bila najeta, da se je derla po Kimu in je ropu slavo klicala. Neki Francoz je ob času glasovanja nalaš poskusil, kako se godi, in oddal je on kakor tujec sedemkrat svoj glas. Sklep, kakor smo ga zadnjič naznanili, je bil sprejet brez kacega ugovora enoglasno. Omeniti še moramo, da dr. Kosta tu gre čast, da je bil pred malo dnevi sprožil misel, naj se v Ljubljani napravi shod katoliških mož za oporek zoper oropanje Kima. (jiovor gosp. kan. P. trha. Častiti gospodje, dragi poslušavci! Ob času preseljevanja divjih narodov, namreč: Hu-nov, Vandalov in Longobardov , kterili nektere čete so se tudi skoz našo domoviuo dervile, je sosebno sedanja laška dežela veliko terpela. Zakaj lepi homci, široke planjave, rodovitne njive in pa bogate mesta — vse to je divje narode vabilo, da so tje derli in želeli teh lepih krajev se polastiti. In prebivalci teh od divjih narodov obiskovanih dežel — k komu so se obernili, koga pomoči prosili? Od gerških cesarjev in ravenaškili poglavarjev brez pomoči pušani, so se obračali do papeža, poglavarja cerkve. In v resnici le papeži so poglavitno mesto Kim razdjanja rešili. Tako papež Leon veliki pred Atilom, kraljem Ilunov, in pred Genzerikom, kraljem Vandalov; in papež Caharija pred Luitprandom in Kohis om, ki sta bila kralja Longobardov. Zato pravi zgodovinar Janez v. MUlIer: ,,Ce po natorni postavi razsodimo, je v resnici papež vladar Kiča, zakaj brez njega bi Kima (t. j. starega Kima) več ne bilo.4' — Pozneje, ko so Longobardi svojo pogodbo, kakoršno so pred storili s papežem.^prelomili in Kimljane zopet napadati jeli, je papež Štefan III popotval do Pipina, kralja Frankov, ter ga za pomoč naprosil, ktero pomoč mu kralj tudi dati obljubi. V dveh vojskah od leta 752 — 757 je Pipin premagal Longobarde, ter vernil in podaril rimske mesta sv. Petru in cerkvi. Papež Kim in druge mesta od Pipina-a sprejme, ne kakor kaj v novic pridobljenega, ampak le kakor kaj povernjenega; zakaj Kim in druge mesta so se bile že poprej papežem prostovoljno podvergle in toraj tudi po vsi pravici bile papežev lastina. Gerški cesar Konštantin Kopronim, preganjavec sv. cerkve , je sicer po svojem poslancu zahteval, da naj se mu dajo v oblast od Longobardov oprostene dežele in mesta. Ali Pipin mu pošlje odgovor: „Franki niso prelivali svoje kervi za Greke, ampak za sv. Petra v blagor svojim dušam.'* — Po Pipinovi smerti se je zopet longobarški kralj Deziderij prizadeval Kaveno in Kim v svojo oblast dobiti. Pa Karol veliki ga je premagal in papežu Leonu III Kim in prejšnje mesta kakor tudi še druge mesta podelil, ter zastran te reči spisano pismo položil ravno o božičnem prazniku leta 800 na grob sv. Petra. Tako seje tedaj po sporočilih zgodovine doveršilo, da so papeži postali tudi deželski vladarji ali kralji, ter so vladali svoje dežele kakor drugi kralji ; postave dajali kakor drugi vladarji; in podložni so davke odrajtovali kakor drugod. In bili so papeži vladarji po vsi pravici do svojega prestola, kakor papeži do svojega. In ta pravica je toliko imenitniši, kolikor stareji je. Ni nobene druge vlade, da bi se zamogla s toliko starostjo ponašati, kakor rimska-papeževa vlada. Od kar se je začela, je že čez 1C00 let minulo. Ktera vlada zamore kaj ta-cega od sebe reči? Iz zgodovine sem vam, preč. gg., dokazal, kako da so papeži tudi kralji postali. Zdaj moram pa opomniti, da to se ni zgodilo le po samem primerljeji, temuč reči meram, da papeži so postali kralji po previdnosti Božji. In ne mislite, dragi poslušavci, da to je le moja misel. To so izgovorili sami sedanji sv. Oče in za resnico sprejeli zbrani škofje leta 1802, ker 300 zbranih škofov je v listu vdanosti do sv. Očeta takole pisalo: „Tvoj glas, sv. Oče, je vesoljnemu svetu očitno naznanil, de po posebnem sklepu previdnosti Božje se je zgodilo, da je papež, kterega je Bog za poglavarja in za središče cele cerkve postavil, tudi deželsko vladarstvo pridobil. Zato moramo mi vsi za gotove resnico terditi, da sv. prestol ni po namerljeji do deželske oblasti prišel , ampak da mu je ta bila po posebni previdnosti Božji podeljena." — In ko so papež naznanili, da hočejo deželsko vladarstvo rimske cerkve, njene časne posestva in pravice, kar vesoljnemu katoliškemu svetu sliši, popolnoma in nepoškodovano z vso stanovitnostjo obvarovati in braniti, so zbrani škotje 8. junija leta 1862 tudi še tole sv. Očetu pisali: „Tvojim visokim besedam damo glasno svoje poterjenje in dopadajenje. To tirja od tebe tudi cerkev Kristusova, ker deželsko vladarstvo je bilo rimskim papežem ravno zato od previdnosti Božje podeljeno, da bi zamogli sv. cerkev toliko vspešniše vladati. To tirjajo od tebe vsi verni iz vsih krajev, ker žele, da bi zamogli prosto do tebe priti in brez opovire za svojo vest pri tebi dobivati tolažbe. To tirja od tebe vse občinstvo, ktero občuti, ako tvoja deželska oblast pada, da se bodo tudi podlage vsih drugih vladarstev jele majati." Tako so zbrani škofje pismeno sv. Očeta prosili, in sv. Oče so se vedno prizadevali, to dolžnost na tanko dopolnovati. Prizadevali so se kakor papež-kralj rimske dežele sv. Petru ohraniti, deželsko vladarstvo obderžati, ne samo papež ampak tudi kralj ostati. Ali kaj se je zgodilo 20. sept. V i Konec nasl.) Knjižice katoliške pri nekterih gospodih, ki so bili naprošeni, da bi jih razpošiljali, tako dolgo leže, da nekteri udje še pervih bukvic od Savio-ta v rokah nimajo, akoravno so precej dolgo tudi že tretje na svit-lem. Tako se zaderžuje namen katoliške družbe; prosimo torej, naj bi dotični prečastiti gospodje blagovolili take reči hitro razpošiljati. Nove orgije v frančiškanski cerkvi so bile pretečeno nedeljo slovesno blagoslovljene po visoko častitem stolnem dekanu g. Jož. Zupan u, kteri so imeli tudi slovesno veliko mašo ob 9 in popoldne litanije. Dispozicija orgel je sledeča: I. Glavni stroj: 1. Principal 16' od K v licu; 2. Pricipal 8'; 3. Bordun 8'; 4. Flavta 8'; 5. Viola di Garaba 8'; G. Gamsov rog S'; 7. Trobenta 8'; 8. Oktava 4'; D. Harmonična tlavta 4' (prepiska); 10. Kvinta 2-3/; 11. Superoktava 2'; 12. Komet o V, trojni; 13. Mikstura 2', petera. II. Verhni stroj: 1. Pricipal 8' v licu; 2. Bordun 16'; 3. Cevna flavta 8'; 4. Solicinal 8'; 5. Kolina 8'; 6. Hoboa 8'; 7. Oktava 4/; 8. Traversflavta 4' (prepiska); V). Flavtica 2'; 10. Šumna kvinta 2% in 2'. III. Pedal: 1. Principalni bas 16'; 2. Violon 16'; 3. Sub-bas 16'; 4. Bombarda 16'; 5. Kvintni bas 10'-.,'; 6. Oktavni bas 8'; 7. Violončel 8'; 8. ISerpan 8'; Flavtni bas 4'. — Skupaj 32 spremenov (čez ltfOO pi-šalk). Manvalaimata C — * (56 tast); Pedal «' d (27 tast). K temu še: 1. Manvalni sklep; 2. Pedalni sklep; 3. Zaklopnica (Sperrventil) k glavnemu stroju in pedalu — za meh 32"; 4. Zaklopnica k verhnemu stroju in pedalu — za meh 28"; 5. 6. Zbiralnik (Collektivzug) za 9 spremenov glavnega stroja, posamezno ali skupaj • 7. 8. zbiralnik za 6 spremenov verhnega stroja; 9. 10. zbiralnik za 6 spremenov pedala. Lepa omara, po načertu g. Tomec-a v St. Vidu, je 37 čevljev visoka, 26 čev. široka in 9'., čev. globoka. Gosp. France Goršič si je z velikanskim delom v resnici pridobil slavni venec. Zaznamnjamo naj le toliko, da po mnenji zvedencev so nove orgije naj boljše na slovenski zemlji, ter prekose tudi imenitne teržaške (S. Antonio Nuovo) z mogočnim glasom, z miloto in prijetnostjo posameznih spremenov, kakor tudi v umetni mehaniki. Stanejo, se ve da, do 8 gl. ;') pa zvedeni jih veliko više cenijo. Posebna hvala gre visoko čast. gosp. gvardijanu o. Salvatorju, ki je v sedanjih, pravi in posebno cerkveni umetnosti tako malo prijaznih časih imel previdnost in serčnost to delo cerkvi oskerbeti. Pri veliki maši se je glasilo izverstno petje **) dečkov stolnega kora in gospodov bogoslovcev, prelepo spremljevano od znanega umetnika gosp. Ant. Forster-ja. Sme se reči, da tako izverstne izpeljave cerkvene glasbe že dolgo v Ljubljani nismo slišali. \a Dovjem je 21. vinotoka pol pedi snega padlo. Iz .Moravske doline. V Pečah so vis. čast. gg. misijonarji 4. t. m. pričeli o '..'» zjutraj sv. misijon, kterega so 11. t. m. dopoldne srečno dokončali. Seme Božje besede, ki so ga sejali, je obrodilo in rodi dober sad; vedno več je bilo poslušavcev. Ce tudi fara niina čez 400 duš, jih je bilo vender blizo 21**! pri sv. Obhajilu. Pripovedujejo, da so bili nekteri prašani od žan-darjev, koliko bojo kmetje plačali misijonarjem ; pa kar solda jim ni nobeden dal, niso prišli denarja iskat, ampak duš za Jezusa Kristusa.***) Iz nemškega filradea, 23. okt. Predzadnjo nedeljo, 16. okt., so imeli v tukajšnji predmestni farni cerkvi v „Munzgrabnu" nekdanji dekan v Gorjah na (korenskem, g. Krivic, svojo zlato mašo, in pred mašo so imeli sami primerno pridigo. Tukajšnji „Volksblatt" je 16. in 18. t. m. priobčil nektere sporočila o vspehu tukajšnjega malega semenišča, ki nam prav pred oči stavi|o korist teh naprav in željo bude, da bi tudi pri Vas kdo enako preštevilil in dokazal , kako je res prav Božja previdnost gnala razsvitljene škofe še v časih, ko je posvetna moč cerkev podpirala in ni bilo še pomanjkanja duhovnov , da so napravili vstave, ki so tako potrebni in koristni ravno zdaj, ko pešanje keršanskega duha po šolah in očitno zaničevanje cerkve po časnikih, zborih in že tudi po ulicah mestnih marsikterega odvernejo od duhovskega poklica, pa nevgodna vojaška postava mnogim brani stopiti v duhovski stan. — Le nektere številke naj povem, ktere bi utegnile tudi pri Vas zanimive biti. *) Tej ceni se nihče ne bo čudil, kdor zve, d* ne je /nuje porabilo "21 rentov čistega čina br«-z svinca), čigar eeua j<- dandanes narasla do »Id. za ceut; in k lor je im< I priložnost njih natančno izdelavo iz naj boljšega blaga "gledati. •*» Pela se j«- slavnega K.irola Greith-a maša v I) (Fr. Witt jo imenuje .,ein Kunstwerk im wahrsten Siinie des \Vorte- , v«dl Schvvuiig und Leben4"), Aiblinger-jev „.lubilate4' in obče /nani ,,<> sanctissimaVog«dinariu-ov ,,Ave inaris -/^li, kjer <«• po pou-vanji in pretepih velikrat kervavih solz vredne iiesr«' pripet*- : ne pa, da bi jih kdo zato uatoleljivo zalazoval iu jim tiam»*tie pripisoval, kakorštie imajo sl-pnrji . ne pa pošt.-ui redovni, kt-rih življenje je nepretergana veriga terpljeuja iu uai trud-nivega dela v prid človeštva. Vr. Tukajšnje malo semenišče se je iz malega začelo 1. 1832; takrat so bili 3 mladenči sprejeti. L. 1842 43 je bil vstav razširjen in sprejetih je bilo 23 , sledeče leto že 30. To je bilo pod škoiom Romanom Ziingerlem. Njegov drugi naslednik Otokar Marija gr«.f Attems je b pomočjo duhovščine toliko storil za semenišče, da je bilo v njem 1. 1861 178 gojencev, takrat naj več; letos jih je 127. Med 1. 18til do 1870 jih pride počez na leto po 150. Med 174 svetnimi duhovni, ki so bili od 1. 1861 do konca 1869 tukaj posvečeni, ste bile skorej dve tretjini iz gojencev malega semenišča, namreč 100. Vse skupaj je prišlo iz njega 161 svetnih duhovnov in 32 jih je stopilo v 10 različnih redov, tedaj 193 duhovnov. Umerlo jih je dozdaj 11 in 4 so v pokoji, 4 so se v Rimu izučili bogoslovja in tam dosegli doktorsko dostojnost, dom£ pa 11 drugih ravno to čast. Trije so v Ameriki, 14 v sosednjih škofijah. Doma je med svetnimi duhovni v delavnosti malo nad četerti del nekdanjih gojencev imenovane hiše. Imeniten učenjak je rekel, da naj več bistrih glav potone po malih šolah na kmetih, to je, ne najdejo priložnosti pokazati se pred učenim svetom. Kdor pomisli, da se posebno sinovi kmetov in rokodelcev sprejemajo v male semenišča, ki bi sicer veči del ne mogli v viši šole, lahko spozna, kako je cerkev in duhovstvo tudi v tem oziru prijateljica revnih, kterim odpira vrata k viši omiki,*) ki je že Časna dobrota, iu k stanu, ki ima v oččh vsakega vernega kristjana visoko čast in imenitnost za čas in večnost. Če Bog da, da bode sČaso jo v deržavnem zboru večina konservativna, bo treba krepko, pa po postavnih in vstavnih potih zahtevati, da se šolska in vojaška postava primerno popravite. Kdo bo dal še s kmetov sina v viši šole, če vidi, da ne bo vojaštva prost, naj se še tako dobro uči? ali če vidi, kako bo to za njegovo vero in zaderžanje nevarno ? Le za eno leto se je začetek vojaških lčt naprej postavil, pa je skor polovica osmošolcev, posebno tistih, ki so iz kmetov in niso m6gli pred 7. letom v šolo iti, v vojaški starosti, ki bi sicer ne bili. In njih življenje je drago, njih število pa v vsem cesarstvu ni toliko, kolikor jih lahko pade v eni sami bitvi; — pri duhovstvu se pa to veliko pozna. — V oziru na vero opomnim na neko brošurico Dol-lingerjevo iz 1. 1849, kjer se vpraša, kako je na Ba-denskem takrat bil tako hiter in neumen punt mogoč. In odgovori: „Die Brunnenvergiftung," to je, spridenje šol, višjih in nižjih po brezvernih učenikih. Od tod pa tudi pomanjkanje duhovnov. L. 1847 je bilo v tamošnji veliki škofiji le 12 duhovnov posvečenih, in število se-minaristov (ki so tam le zadnje leto v seminarji, po-pred pa v konviktu, ki je z univerzo sklenjen), nekdaj po 60 naenkrat, seje od 1.1843 naprej na 15 do 18 znižalo. (Dollinger, Freiheit der Kirche. S. 12.) Že zdaj je po ti in sosednjih škofijah pomanjkanje duhovnov; kaj še le bode, ko se bodo nasledki novih šolskih in vojaških postav nektere leta skazovali, ko bo novo sejanje zrastlo ? — Pa še drug vzrok je, zakaj duhovnov vedno bolj pomanjkuje in so marsikere fare prazne, namreč slaba plača. Vsakteremu stanu se je v novejšem času plača povikšala, ker ima denar vedno manjši vrednost, le duhovni, ki so v dušnem pastirstvu, se pustč na tisti stopin:i, na ktero jih je cesar Jožef II pred 90 leti postavil, če ravno je med tem cena vsega, kar je treba kupovati, postala več ko dvakrat veči; se celo priterga se od dohodkov, ki so bili dozdaj, kjer je mogoče, pri *) Ktere pa nova era z /.m i raj veČimi učninami, taksami, o v vsaki priliki menjavanimi bukvami itd. revežem bolj in bolj pripira, akoravno se t oliko hvali. Kaj pomaga učenikom plače silno poviševati, ako pa sčasoma ne bodo imeli kaj do&ti učiti ? Vr. izpraznjenih iarah, ali se nasledniku naloži, da mora svojemu predniku, ki je sel v pokoj, letno plačo dajati. *) Ni čuda, da na gornjem Štajerskem je toliko izpraznjenih fara, in med njimi so take, ki so nekdaj slovele, in jih je veliko zanje prosilo; zdaj si pa ne upa nobeden izhajati, in morajo oskerbnike (provizorje) imeti, ki se pa tudi le iz pokoršine trudijo. „Verska zaloga" (Religionsfond) pa ne more pomagati, ker je vedno v „pasivnera" ali ječnem stanu. Od kod to? „Karnthner-Blatt" odgovarja: Cesar Jožef II je dal cerkvenemu premoženju oskerbnika (jeroba) in oskerbnik je slabo gospodaril. Cesar sam ni mogel vsega viditi, in kako so gospodarili tisti, kterim je to zaupal, je dosti znano iz ustnega sporočila in učenih zgodovinarjev.**) (Glej Brunner's theolog. Hofdienerschaft ali pa bist. pol. BI. Bd. 59. Heft 2.) Pa pomniti je tudi, da zemljišča in hiše, ki so se takrat poprodale, bi dans veliko več nesle, kakor takrat, in še s tistim, kar je ostalo, se ne gospodari v blagor verskega zaklada.***) Iz novega Jorka, 4. okt. 1870. Srečno smo včeraj v Kastel-Gardenu na suho novega sveta stopili; sicer smo se bili že v nedeljo zjutraj v novi-Jork pripeljali; pa zavoljo nedelje smo mogli na barki ostati do ponedeljka, ker v Ameriki ljudje nedeljo tako posvečujejo, da še po železnicah vozovlaki ne vozijo in torej tudi ljudi z bark ne spušajo, če se kje ravno v nedeljo pripeljejo, ker je veliko opraviti s tem, da se roba ali blago pregleda in z barke spravi. Odpeljali smo se bili 20. sept. iz Liverpool-a na barki ,,Batavii" (ker barka jjMancheater' je bila že napolnjena, ko smo v Liver-pool prišli) proti novemu Jorku; ker smo se bili pa že v Kolinu pogodili, torej smo bili 3 dni v Liverpoolu *) Opomnimo naj o tej priliki, da tudi pri intencijah za ss. maše je po novem denaru duhoven pogosto na manjšem, ker ne more se vsakemu na novo pojasniti , da pol gold. starega denara je po novem 52' , kr. (kar je tudi zlo neroduo) in daje se pogosto le 50 kr. Vr. •*) Kako se deržavne grajšine in posestva prodajajo, pi»e ,,Karntb. BI.'4 in po njem tukajšnji ,,Volk»bl." (15. oktobra) v zgledih: ,,Grajšina verskega zaklada Arnoldstein se prodaja, in Millstadt je ie dalj časa na prodaj. Da bi se le tako ne cenile, kakor 1} posestvo Schl»tggen\vald. ki so ga erarni cenilci cenili in prodali za 1 mil. 310.000 gl., prekupci pa so ga koj naprej prodali za 2 milijona 352.300 gl. 2) v Galicii so bile posestva Podbucz, Borjmi in Salotvvina cenjene in prodane za 1 milij. in 27000 gl. Kupci Sienmedt in Kirchmayer so jih potem prepustili društvu za prodajo gojzdnih pridelkov (Handelsgesellschaft fiir Forst-produkte) za 6 milijonov 720 000 gl. i!!). 3) Posestvo Waid-hofen an der Ybs , prodano za 700.000 od deržave, od kupcev koj neki francoski družbi za t milijon, ta družba je gojzde po-sekovala (devastirt) in potem še za 3 milijone ,,gojzdni banki* (Forstbank) prodala. Nekteri mislijo, da ni nobene nevarnosti za ostalo cerkveno premoženje, ker je očitno, da bi vlada z njim mogla toliko plačevanja in dolžnost za šole in duhovne prevzeti, da zemljišča same niso toliko vredne. Pa ne pomislijo, da tudi pri drugih deržavoih posestvih ni deržava dobila, ampak le prekupci, in ti bodo radi kaj proč dali kteremu govorniku, cenilcu, svetovalcu, ali kdor jim bo mogel in hotel kaj prigovoriti, da bodo potem sami imeli Se toliko veči dobičke. ***) Schulte, Lehrbuch de? Kirchenrechts 1. Aufl. S. 445. Der Religionsfond besteht, da die Giiter meist verkauft sind, abgesehen von durchgehends zu Spottpreisen an das Aerar durch das Aerar vermietheten Hausern, fast nur in Staatsobligationen, die das Scliicksal des Finanzpatents erlebten u. s. w. Dovolite še opomniti na Schulte. System des Kirch. R. 287 Anm. 2. Die Lage der Kaplane ist in vielen Diocesen eine so traurige, dass es im Interesse derselben und der Kirche (denn gewiss gehort eine grosse Liebe zum geistl. Staude und Abstraction von allen weltl. Riicksichten dazu, um sich der Eventualitat auszusetzen, Jahre lang in einer solchen Lage sich zu betinden) dringend nothvvendig ist, vor Allem dafiir Sorge zu tragen... „Welche Liebe zum geistl. Stande , um z. B. in B o h m e n oft 10 Jahre lang mit 200 Florins gerjuiilt zu werden? — To je bilo pisano 1. 1856. pa je zdaj ravno tako in Se bolj resnično, pomoč pa takrat zamujena, je zdaj težji. zastonj od mornarske družbe (kompanije) preskerbljeni. Plačali smo bili v Kolinu pri Maasen-u in tovarših 50 pruskih tolarjev od vsake osebe za pot iz Kolina do novega Jorka, in smo torej nekoliko bolj po ceni po-potovali, kakor pa sem menil; zato smo bili tudi po vsih poglavitnih štacijonih od opravnika (agenta) nazna-novani in smo lahko popotvali. V Antverpnu je en agent zopet že nas pri Dipot u sprejel; ravno tako v Grims-by-u (pri Hull-u) in v Liverpool-u, in nas je s potrebnim preskerbel ali zastonj, ali pa za majhno plačilo; in tudi v novem Jorku je nam pomagal katoliški poverjenik (Comissionaer) Jožef Kolble vse reči lepo vrediti. Danes popoldne odrinemo naprej proti Minesoti. Dozdaj smo vsi zdravi in veseli, in tudi hvaležni vsim prijatlom in dobrotnikom, ki so nam pripomogli k temu misijonskemu popotovanju. Sedem imam sabo študentov ali misijonskih novincev (kandidatov), dva sta bila že po-pred odrinila, in trije so še napovedani, ako potrebno popotnino dobijo (toraj vseh dvanajst). Moje fotografije se dobijo pri Dzimski-tu , ako bi jih ravno kdo želel. Z Bogom! Jože Buh. i*elinovec. Paradiž županskih poroeevanj. Gospodinja v Indijani je pravila tujcu: ,,Gospod, tako vesele družbe se niste vidili, kakor je včeraj bila pri nas : bilo jih je trinaj s t parov." „KajV Trinajst parov poročenih?" „0 ne; — trinajst parov ravnokar ločenih!" — Žalost in žalost Študent je vidil očeta pri igri zgubljevati in se je jokal. „Kaj se jokaš?" „Ob, učii sem se, da Aleksander Veliki se je jokal, da njegov oče Filip mu pri tolikih zmagah nič ne bo zapustil pridobiti; jaz pa se jokam, ker se bojim, da mi Vi nič ne bote zapustili zgubiti. Tolovajski novi evangelij. Tone. Pravijo, da bi papež radi iz Rima bežali izmed grabežev, pa nimajo kam. Nace. V Ljubljano naj pridejo, tukaj jih bomo vsi z veseljem sprejeli. Tone. Kaj bojo pa »tagblattarji" rekli? Nace. Te bomo iz njih hiš spodili, naj grejo, kamor hočejo; sej sami učijo, da se zamore rop opravičiti. Tone. Nace, ti tega ne razumeš, tagblattarji pravijo, da le papežu se sme krasti in ropati, tagblattar-jem pa ne. Nace. Kaj pa, ko bi mu ta novi tagblatarski evangelij malo popravili in rekli: „Tagblattarjem se sme grabiti in ropati; svetemu Očetu papežu pa nikakor ne ? Tone. Veš kaj Nace, le pri starem evangeliju ostanimo, in nikar nikomur ne kradimo; sej tatov in „ravbarjev" je že tako preveč, tagblattarji so pa že sami sebe dosti oropali, kaj jih čemo še mi? Povem ti, da me ne pripraviš tagblattar biti, ko bi mi dal vse hiše v Ljubljani. Čutili bodo enkrat, koliko je tolovajski evangelij vreden: niso nikoli take, da bi ne! Nace. Bog je pravičen, nikomur ne bo dolžan ostal; naj raji bi pa hotel, da bi se tudi tagblattarji spre-obernili in začeli katoličanom in Slovencem pravični biti. Raz g leti po svetu. Parska vlada je bila škofom prepovedala razgla-sovati določila vesoljnega zbora; škofje pa se ravnajo po višji oblasti. Razun monakovskega vikšega škofa sta razglasila koncilske sklepe tudi škofa iz Rezina in Aich-stiit-a. — Se ve, da razni doktorji pravice in nepravice, zdravilstva in nezdravilstva protestirajo zoper Rim, pa brez posebnega vspeha pri ljudstvu, ktero vč, koliko je vredna vera tacih gospodov. Dolinger je bil svoje „šleptragerje" povabil v Norimbergo, da bi jim ondi svojo nepokoršino do cerkve v glavo vgulil; prišlo pa je bilo le petnajst vesoljne modrosti, — pravi „Wegvveiser" v Minesoti. Trierski škof je o mašniškem posvečevanji rekel v oziru na vatikanski zbor: „Jaz z več nemškimi škofi sem mislil, da v naši domovini, v kteri je vera mnozih postala slaba in omahljiva, ni še čas za novo določilo verske resnice. To sem rekel v oziru na Nemčijo, in le samo v oziru na to, kar sem naravnost tudi priterdil. Nemčija pa ni še Cerkev. Škofje druzih krajev so dru-gač mislili, in sv. Oče, ki z naj višji stražnice vse pregledajo, so izrekli, da zdaj je pravi čas za to. Sveti Duh je razločil, naša misel je bila Človeška..." Škof nadalje ovrača in overže ugovore zoper nezmotljivost in sklepa z besedami: ,,Jaz sem srairaj veroval v nezmotljivost papeževo, in da je bila to vselej tudi vera trier-ske cerkve, zamorem iz pisem obilno skazati." Na Pruskem lastna deželska postava, ako sovražnik v deželo plane, prebivavce zavezuje,* da se morajo vzdigniti, ga z vsim mogočim morilnim orožjem noč in dan povsod napadati in preganjati in mu škodovati, kar se da. Kako pa delajo Prusi na Francoskem? Gnrjč ubogim brambovcem svojega ognjiša, ako orožje pograbijo, da bi iz dežele izgnali sovražnika! Undan so „oli-kane" Bizmarkove horde dvajset vasi požgale in 150 kmetov postrelile, rekši, zavoljo „nedopušenega" vojskovanja. Kralj Viljem je rekel v razglasu do Francozov, da se vojskuje zoper Napoleona III, ne pa zoper francoski narod. Kralj Viljem ima Napoleona v rokah in mu gostoljubno streže v svitlem gradu, francoski narod pa tare tako, da ne dela časti nemškemu imenu, pod kterega ogrinjalom Prus počenja svoje zopernarodo-pravne pregrehe. (Tir. St.) — Rimsko. Kakošno svobodo so lažnjivi Lahi v Rim prinesli, kaže zlasti tudi to, da so karbonarji ravno \ Rimu postavili svojo veliko beznico ali ložo. Eden mav-tarskih listov se baha, da „na podertinah neprevidoma zginjene človeške velikosti, na porušenem papirnatem poslopji človeške necimernosti se vzdiguje v tihi glorii luč frajmavrarjev!" Tedaj je prišla v resnici gnjusoba razdjanja na sveto mesto. — Vesoljni zbor, kakor pišejo, je zavoljo prekucij odložen, odpustki pa se še zmiraj zadobivajo. Sej molitve je zdaj ravno se naj bolj potreba. _ Lahi so menda že razklicali tudi v Rimu svoje temeljne postave, razun za razmere med cerkvijo in deržavo. V Tagblattu se vse, gnjusobe laškega glasovanja v Rimu opravičujejo, rekoč: „Laško glasovanje se je ogibalo lažnjivega vadljanja. Nobena zvijača, nobeno ko-varstvo, nobena mameliiška derhal ni imela vpliva do očitnega mnenja. Prosto se je zamogla ljudska volja razodeti." Kdor zna tako brez vse sramožijivosti pred svetom očitno lagati, taki se je mogel že precej časa v tem rokodelstvu vaditi. Razne novice. Amerikanski časnik „Tribune" je za telegratiranje bitve pri Gravelotte-u plačal 22S0 tolar jev v zlatu. To res ni malo , če je res. — Novo-jorški „Ilerald" piše, da gospodje protestanški pridigarji bi radi v Rim svoj koncil sklicali. To bi bilo pač nekaj: kake dve sto protestanških pridigarjev, ravno toliko pridigaric, pa še kaj pridavka z otroci! Spolnilo bi se nekaj prerokovanja o „razdjanji na svetem kraju." — Turčija in Grecija ste storile med seboj zvezo za boj in brambo. — Te dni so začeli govoriti o primirji med Prusom in Francozom, kar bi utegnilo biti priprava za naslednji mir. Anglija v ta namen posreduje in druge vlade jo podpiraj". — V Pragi v bolnišnici je menda mož Vaclav Mozny, ki je star 120 let. — lz Ljubljane. P. n. g. stolni dekan Jožef Zupan bodovv nedeljo, 30. t. m., investirani in vmesteni. Čast. g. Fr. Bostjaueic je postal katehet v mestnih šolah, in ob enem času pomožni duhoven za drugo sv. mašo ob nedeljah in praznikih v jetnisnici na ljubljanskem gradu Beseda za uboge šolske otroke, ki se imajo tudi to leto o Božiču obleči, bo to saboto , to je, 29. t. m., v mestni Reduti. Začetek je o '/s^ Naj bi se zlasti premožnisi obilno vdeležili te veselice, za ktero je vstop po raznosti prostorov od 3 gld. do 80 kr., da se bode več otročičem pomagalo. Slovenska studentovska družba na Dunaju, pripoveduje „Vaterland,' je imela 22. tega mesca obilno obiskan shod, in eden je storil predlog: „Vsak ud naj v svoji okolišini in po svojih močeh dela zoper rastoči klerikalni vpliv." — Kaj je ta „klerikalni vpliv *l so nam zadevni vitezi že večkrat povedali in pokazali; toraj slava značajnim slovenskim mladen-čem, ki sovertoglavi mavtarski nasvet pod klop vergli! Akoravno je švignila že marsiktera pšica, namočena v enakem strupu ; ver.der upajmo, da svojbina teh nespremišljencev je le mala. Poznamo škvart „vite-ških domorodcev", kteri bodo jutri ali pojutrišnjem ravno tako „zvesti" svojemu domoljubju, kakor so danes svoji Cerkvi, ter bodo na golili kolenih kleče kadilo zažigali molohu tlačitelju slovenske reči, samo ako bode tako veleval ljubi kruhek ali pa njih šef. Probatum est. Ravno to pa priča, da je res velika potreba za domače višji šole, v kterih bi se bolj ohranil duh domače lastni je in koristi. „Taghlatt", kterega „moral" in „olika" je, da laške tolovaje očetovsko pod peruti jemlje, cerkveno reč pa meče pod noge o vsaki priliki, je že naprej bil opsoval nektere može, o kterih je mislil, da bodo v nedeljo go vorili zoper rop nad Rimom. Napisal je celo stran laži in potuhnjenih zvijač. Danici očita, da psovke kuje zoper laško svoboao, udom katoliške družbe sploh pa natveza, da hočejo vojsko z Italijo. Ne bomo se o tem pričkali, zakaj ko bi to tudi res bilo, bi bila vojska z grabeži manj sramotna, kakor pa bratovstvo z njimi — po Tagblattovem načelu. Tudi nismo zavidni Tagblattu, da je laško ropanje njemu laška svoboda. Dober tek! — Prav čarno mične so tudi nadaljne Tagblattove doktrine, ki se na to le izhajajo: Kadar vas bode kdo hotel opleniti in oropati, vi pohlevno recite: Preljubljeni gospodje tatovi! vse nam pograbite in pokradite, to tirja „vaša svoboda;" mi bomo vampa nato rekli : „Pax vobis" — mir vam bodi! Sej vsak dan tako molimo! — Zares, ko bi bili možje Tagblatt<»vi kterikrat imeli jasno pamet, bi rekli: zdaj so jo zgubili. Ravno tako čudno se podaja zahtevanje po „zedi-njeni Slovenii" primerjati z laškim ropom. Zediniti lo čene narodnosti pod enim in lastnim vladarjem je blczo vender kaj druzega, kakor pa enemu vladarju dežele grabiti in jih drugemu dajati. Po Tagblattovem modrovanji tedaj bi kmet ne smel n. pr. svojih lastnih njiv ali travnikov bolj primerno pregraditi; čisto „moralno" pa bi storil, ako bi sosedu 3 ali 4 travnike s silo vzel, češ zato, ker na unili ravno tako zelena trava raste, kakor na njegovih. Kakošen zapopadek ima Tagbl. o nezmotljivosti, je pokazal jasno s tim, ker misli (ali se pa le štuli), da mora tudi papeževa nezmotljivost terpeti, ako terpi njegova samosvojnost. Toda, vsak lahko ve, da je papež vtesnjen v svoji delavnosti , — tudi je mogoče, da v kaki reči v škodo sv. cerkve kaj prijenja, ako ni sa-moBvojin (in ta pomen ima protest); „ex cathedra" ali v verskih rečeh, ki jih uči narode, pa nikoli zmote ne bo učil, če tudi Garibaldi vse meče in ljubljanski bla-tovci vse peresa nad njim polomijo. O daljnih bedarijah škoda za besedo. Iz Tersta, 24. okt. Cerkev oo. kapucinov na Hribcu (Montuzzi) v Terstu , ki se je več lčt zidala s samostanom vred, je bila preteklo nedeljo, 23. okt., slovesno posvečena. C. kr. podnamestnik, mestni župan in več družili pervih gospodov iz mesta je bilo pričujočih. To bodi naznanjeno po Danici, da zved6 tudi dobrotniki na Kranjskem, kteri so k zidavi te Božje hiše pripomogli — v Ljubljaoi, v Kranji, v Teržiču, v Kamniku. Bog jim plačuj! Ljubivec Slovencev. DuhuvsHe spremembe* V (eržaški skofii. Naslednji čč. gg. so tako-le postavljeni ali prestavljeni: Ig. Meško, kapi. v Čer-nici, je postal fajm. v Valmovrasi; — Nik. Drusko-vič, kapi. v Grizinjani, ravno tam za administr.; — Jož. Rupnik, kapelan v Klancu, gre v pokoj za G mescev; — A nt. Petelin,^subsid. v Pasu, gre za ka-pelana v Cernico; — Jan. Sega, duh. pom. v Terstu, za korvik. itd. k sv. Justu; — Pet. Tomazin, duh. pom. pri sv. Jakopu v Terstu, k sv. Terezii v Terstu; — Klem. Skubka, koop. v Moščeuicah, k sv. Antonu v Terst; — Jak. Kočij an, kap. v Storji, in Jan. Cerne, koop. Sežani, v Terst k sv. Jakopu; — Jan. Lu peti na, kop. v Petrovii, v Terst k Marii D.; — Jož. Sancin, koop. v Buzetu, v Plavijo; — Jak. Ladavac s Pazna v Zmin: — Jak. Leben z Dra-guča vVeprinac; — P. Svetlin z Novigrada vŠtorje; — Jož. Zakotnik iz Sovenjaka v Novigrad ; — Jan. Pehar iz Umaga v Petrovijo; — Ilijac. Gottardis iz Buj v Mile; A nt. Spanio iz Mila v Buje. — No-voposvečenci: Jož. Artioo v Koper; - Jan. Benc-dik v Kerkovice; — Natal Depiera v Draguč; — Fr. F ran z a v Mile; — An t. Jakomin v Pazen; — BI. Glavina v Buzet; — M. M ar kič v Truške; — M. Rebojj v Sovin jak; — A v g. Skocir v Umago; — Mih. Sobar v Cubed; — Drag. Žnidarič v Moščenice; - Jož. Zupan v Sežano; — And. Sci-tar za subsid. v Pas; — Fil. Vončina v Klanic. — Prečast. gosp. Fr. Troha, kurat v Kasta-Boni, je postal dekan v Karkovcih. — Umeri je čast. gosj>. A nt. Perko, profes. v Kopru, 24. kim. R. I. P. Hobrafni rfarori. Za sv. Očeta. Iz Zatičine 20 gl. (vmes 4 gl. sr. star. den ). — M. Mrak 60 kr.: „Bog daj zmago zoper sovražnike!" — Gospa iz Benedk 10 gl. — Gospodi čina iz Laškega 5 gl. — 3 gld. s pristavkom: ,.Želim Sardina skorej iz Rima pognat'. — Gosp. Jan. Rozman 2 gl. 70 kr. — Duhoven v pokoju 1 gl. Za m i s. g. Buha. Iz Zatičine 1 gl. Zh pogorelce v Postojni. Iz Zatičine 2 gld.— Iz spodnjega Tuhinja 5 gl. — L. Pavlin 1 gl. — Duhoven v pokoju 1 gl. — Mošniška fara 0 gl. — Za afrik. mi«. K. Zigman 1 gl. Za bnlg. m i s. Iz Zatične 2 gl. Popravki: V zadnjem listu naj se za rekom: „Exurge Domine ! itd." bere 20 glc (namesto 2 gld.) — Yr opombi spodej str. 337 beri S i raj namesto Sraj Opomba. Pro«imo, naj se zastran pošiljanja (od-pravništva) našega lista, ako je kaka pomanjkljivost itd., nikar ne naznanil je vredništvu, ampak le od-pravništvu in založništvu Zg. Dan.; vredništvo nima nič pri tem in ni krivo, ako kak list ne pride. Tudi naročila se pošiljajo le založništvu, t. j., g. Blazniku. Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef lilaznik v Ljubljani.