Inserati »e sprejemajo in vel j k tristnpna vrsta: 8 kr., de se tiska lkrat, i a o • * ,, n »i » * " 16 I, t, .1 3 •» Pri večkratnem tiskanji se oeua primerno »manjša. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspcdicija na Starem trgu h. it. 16 Političen lisi za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 6 .. — ta četrt leta . . 8 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr,, za pol leta . . 4 „ '2 za četrt leta . . 2 „ V Ljubljani na dom poSMaii^ ' V velja 60 kr. več na leto. vV5'-,''*- * Vredništvo je na stolnem trg^^pV' hiš. št. 284. Izhaja (po trikrat na teden in sicer v torek . četrtek in saboto. Tako?! Gospod Pajk, dozdaj bivši administrativni, referent pri dtželni komisiji za vravnanje zemljiškega davka, o kterem smo že poročali, da je iz te službe prestavljen za okrajnega glavarja v Litijo, je dobil že odpustilni dekret in 8jcer _ kar je posebno pomenljivo — brez pripoznanja ali pohvale, ktero je po naših mislih gotovo bolj zaslužil, kakor n. pr. ravnatelja celjske in goriške gimnazije, Premru in Schaff-nhaur, ki sta dejana v pokoj. Pohvala ali pripoznanje zaslug je v enakih odpustilnih pismih sicer formalna stvar, na ktero ne more vsak posebno ponosen biti: ali ravno ker je formalna stvar in se deli brez posebnih pomislikov navadno vsakemu odpu-šenemu ali premeščenemu uradniku, ako le ni disciplinarno premeščen ali odstavljen za-rad kake pregrehe, nezvestobe itd., — ravno zato se moramo na vso moč čuditi, da o kaki pohvali za sedanje delovanje v odpustilnem dekretu gospoda Pajka niti besedice ni. Zakaj se odreka pohvala njemu, ktera se deli sicer tako brez vseh pomislikov kakor navadni konec takih dekretov? Ali je gospod Pajk morda ni vreden, ali se je morda kaj pregrešil zoper dolžnosti svoje službe, ali je morda disciplinarno odstavljen, oziroma prestavljen? Prerešetajmo ta trojna vprašanja natančneje toliko, kolikor nam je to vsled ,,tiskovne svobode" morda dovoljeno. Ali gospod Pajk kot administrativni referent komisije za vravnunje zemljiškega davka ni vreden pohvale? Kolikor mi vemo, kar se je nam pripovedovalo, je bil mož, kakoršnega bi vlada za to mesto težko še kje našln. On pozna kranjsko deželo, znane s<> mu potrebe in težave njenih prebivalcev, on ve, da je z davki preobložena. In ker je pravičen mož, je gotovo o vsem tem tudi resnično poročal in delal na to, da se novi načrti za podlago zemljiškega davka na-rede natančni, da se davek odmeri in razdeli po pravici. Pravica pa zahteva, da se tistim, ki so z davkom preobloženi, zlajša breme, ne pa še povikša, če se ceni prihodek po ljudeh, kterim dežela naša ni popolnoma znana. O gosp. Pajku smo zvedeli, da je on* opisoval razmere, kokoršne so v resnici, pa tudi, da njegovi referati višim niso bili po godu, da so se mu pošiljali nazaj, češ, da so ,.pomanjkljivi ', naj Jh „popravi''. A gosp. Pajku ni pripustila vest, risati belo, kar je bilo črnega. Če bi mož, ki tako vestno in pravično dela, ne storil svoje dolžnosti in ne bil vrtden pripoznanja ali pohvale, kdoli bi je bil potem vreden? Morda se je gospod Pajk pregrešil v svoji službi? To vprašanje rešeno je že po odgovoru na prvo. Mogoče, da njegova poročila niso bila všeč višeuiu vradu. ker so se temu podlage za tarife neugodne, tariti prenizki zdeli in gosp. Pajk se je „pregrešil", ker ni hitel vrnjenih mu referatov ,.popraviti", ali jih ni zadosti popravil1'. Mogoče — pravimo — je to, mogoče, da so ga zato odstranili in postavili na njegovo mesto Pemaka Kremana, ki naše dežele ne pozna, bo toraj, pomanjkljive" referate lože.,popravljal1', kakor g. Pajk, kteremu je dežela vseskozi znana. Saj je bil tudi gosp. Šolmajer odstranjen, ker menda nekterim ni bil všeč; druzega vzroka mi ne vemo. Če so ga pa iz tega vzroka odstranili od službe, v kteri je bil — po našem prepričanji — sicer popolnoma na svojem mestu, potem je to — žalostno, žalostno za našo z davkom preobložno in po tolikih vremenskih nezgodah obiskovano deželo. Ali če jim tudi „ni bil za rabo", bi u.u vendar ne bili smeli odreči priznanja, da je vestno deloval. Morda je bil pa disciplinarno odstranjen? Za to pač ni bilo vzroka in se tudi ne sliši, da bi bilo tako, dasiravno bi se po zadržaju dekreta labko mislilo. Iz ,,službenih ozirov" — navadni izgovor — tudi ni mogel biti prestavljen, kajti za mesto okrajnega glavarja se dobi kmalo kdo, ki je sposoben, za referenta pri deželni davkarski komisiji pa pač ne lahko tak, kakor .;e g. Palk. Vrh tega je mož že prileten, toraj mu bo posel okrajnega glavarja gotovo težavnejši, kakor mu je bil dozdanji. Nam se pri premišljevanji te dogodbe še vse druge misli vrivajo, kterih pa zavoljo »tiskovne svobode" ne moremo popolnoma izraziti. Deželni zbor kranjski, čegar večina je narodna, je zahteval od vlade pregled davkar-skili načrtov, nadjaje se, da se bo pri novi cenitvi pokazalo, da je dežela z davkom preobložena, da se bo na ta način davek gotovo vsaj po več krajih znižal. Po referatih g. Pajka je bilo razvidno, da se nada deželnega zbora utegne vresničiti in če bi se bila, potem bi bilo ljudstvo gotovo hvaležno svojim narodnim poslancem za zlaj-šavo bremena, volilo bi potem vedno narodnjake, ki za-nj kaj store. Zdaj vlada v Av- Pedlistek. Kratka zgodovina orgelj. Kakor so potrebovale vse iznajdbe človeškega duha krajšega ali daljšega časa, da so se popolnoma razvile, ravno tako so tudi stoletja potekla, preden je orgljarstvo po mnogih srečnih in nesrečnih poskušnjah dospelo do one stopinje popolnosti, na kteri ga nahajamo dandanes. Kdaj so orgije iznašli, zgodovina ne ve nič trdnega, toruj bi b.la tudi vsakoršna misel o tej stvari le nedoločna in dvomljiva. Najverjetneje pa je začetek .,orgijam" iskati v tako zvanih „mešnicah", množici daljših in krajših piščalek, kterc so nataknjene v dude (Dudelsack). Dude je jako star inštrument, kterega so znali že Grki in Ilebrejci. Vsakako pa prve orgije niso imele več, ko en sam register in so bile lahko prenesljive od enega kraja na druzega, zarad tega so jih tudi imenovali „Portativ" (od latinske besede portare = ncsti I. Veče orgije, ktere so stale zmerom na enem mestu, imenovali so pa ,.Po zitiv" (od ponere — staviti). S temi instrumenti pa se je moglo izvabili, se ve, le malo tonov (glasov), zaial česar se tudi ni na-nje igralo, kakor dandanes, ampak služile so samo v to, da se je z njihovo pomočjo glas dajal pevcem. Na Nemško so vpeljali orgije še le 1. 75G. Pipin, oče Karola Velikega, jih je bil dobil i/. Konštantinopola od cesarja Konštautina. Sto-prv v dvanajstem in trinajstem stoletji začeli so vpeljavati bolj splošnjo orgije v cerkve. Zarad zboljšanja orgelj so si Nemci posebno čast pridobili. Znano je, da je Nemec bil, ki je na ukaz benečanskega patricija Torcella, leta 1312, izdelal cerkvene orgije; Nemec Bernhard iznašel je v Benedkah leta 1470 pedal, neki drugi pa vlačni sapnik (Schleitlade). Gotovo je tudi, da so Nemci bili, ki so od 12. do 15. stoletja početkoma le malo glasov imajoče orgije polagoma na tri in več oktav zboljšali ter iznašli zmirom več registrov. t Da zadobi čitatelj vsaj majhen pojem, kako nepopolne so bile orgije še v štirnajstem stoletji, naj povem še to le: Najstarše vNrm-čiii znane orgije napravljene so bile 1. loGl v Ilalberstadtu Imele so 22 klavesev, l4dia-tonskih in 8 kromatiških in 1 pedal. Neke orgije v Winchestru na Angležkem so imele neki za 700 piščalek 2G mehov (Blas-balge), h čemur je trebalo 70 močnih mož, da so te mehe vlekli. Pri teh nepopolnih orgijah bile so posamezue taste 5—7 palcev široke in moralo se je na take taste tolči s pestjo; od tod tudi pride, da se pri Nemcih še danes sliši n. pr.: er kann gut die Orgel schla- gen i. t. d. Za Karola V. se je orgljarstvo jako povzdignilo, krasno se je ono v zadnjih stoletjih tudi razvijalo posebno na Ntmškem, v Italiji in Angliji. Vpeljale so se orgije splošno v cerkve, deloma zato, ker so (neobhodno) potrebne za spremljanje in podporo koralnega petja, deloma pa tudi zato, ker orgljini polni glas budi pobožnost v srcih poslušalcev, pa so orgije tudi cerkvi v kinč. Na WUrtemberškem malo-kako cerkev nahajaš, kjer bi orgelj ne imeli. striji nemška ustavoverna stranka, ki hoče, da bi se povsod volili le ustavoverci za poslance. Več si ne upamo reči, ker je „svoboda tiska" nam za petami. Kdor je pa navajen misliti, bo po tem pokazanem mu potu brez težave prišel do spoznanja, zakaj je bil gosp. Pajk iz poti spravljen in zakaj v njegovem dekretu ni besedice pohvale ali priznanja za njegovo koristno delovanje. „Nai'od" pa Petovar. (Kunec.) Ne manj zibjaško je, ako človeče, ki ne sliši nikoli nobene pridige, ki še prve strani katekizma za 7 krajcarjev ne razume, pripoveduje, kako da so vse pridige „pretirane", prenapete, kako se ljudstvo straši in kuri z misijoni, božjimi poti, plačanimi mašami. Tudi v notranjih razmerah sv. cerkve, pravi, ,.je dosti vzrastkov in peg, ki ne sodijo več v 19. stoletje". Ste ga slišali strešnega petelina? Tedaj tudi znotranjstvo, bistvo sv. cerkve se mora po vetru obračati?! Najbrže bi on svetoval tisto novo vero, ki jo je nedavno neki „mladoslovenecu skoval Lepa hvala, novi Luter! Tudi nam je povedal, da „petovarstvo je nasledek klerikalne novinarske pisave in širjenja pretirane ascetične književnosti". Pa kako dosleden je „Narodov' modrijan tudi v tej reči, poslušajte: Če „farovški list" n. pr. v treh številkah pripoveduje o čudežih neke zamaknjene, kaj čuda, če se je tudi Tonček zamakoval ?" „S!ovenec'- je pred nekimi tedni v podlisteku prinesel kratek posnetek brošurice učenega in slovečega doktorja zdravilstva, II o h-linga, ki gotovo bolje ve, kaj je natorno mogoče, kaj pa ne, kakor puhle glave „Naro-dovih" vrednikov, in vsled tega se je Petovar že pred vtč meseci, že lani ali predlanskim zamakoval! „Ali ni to še veči čudež, kakor pa vse, kar se z zamaknjeno v Bois d' Halue godi? Tako gre iu slepari Petovar natanko tako, kakor je v Danici o drugih zamaknjenih bral", pravi „rokovnjaški" list dalje. Kaj ne, da je imenitna ta njegova učenost?! Ako je Petovar z zamak njenjem sleparil, zato so bili sleparji vsi svetniki in svetliice s sv. Pavlom vred, ki so bili kdaj zamaknjeni, in sleparica je „Danica", ki to naznanja! Tako, Slovenci, modruje sprideni I študent v Tavčarjevi hiši, ki je šolo na kol obesil, da zdaj v imenu mladoslovencev zatira katoliško vero v naši deželi ter s tem nevarnim prusakom pot pripravlja, ktero jim drugi preklestujejo s ponemčevanjem. In da bi še bolj okrivičil katoliško časnikarstvo in zlasti Danico", je že v drugič povedal, da Petovar-jeva pisma so pisana v „Daničinem" štilu. Drugi pot utegnemo celo slišati, da mu jih je kak daničar celo narekoval — toraj hajdi pred poroto in na grad ž njim! Morebiti bi se s tim Črni žolč „Narodov' zoper katoliško duhovstvo nekoliko ohladil. Sklenil je „Narod" spletke svojih zmešnjav in laži z bahanjem, da je on še pred sodnijo opomnil na molitvarskega sleparja (zakaj niso vitezu zato že kacega reda na prsi pritisnili?) in prav moško pristavlja: „Ali se še spominjate, kako so bili klerikalni slovenski časniki Novice" in „I)anica-' pali čreznos? Oba lista (laž) sta se bila tačas potegnila (laž) za tega svetnika in hujskala na nas (laž) iu naš list očitaje nam brezverstvo (laž) in bog ve kaj. Zdaj ju mora biti sram te družbe" (čegave?). Kdor brez strasti prebere dopis iz Doba v lanski „Danici" 20. rožnika številka 25, bode videl, da dopis ima le bolj namen potegniti se za druge, ki so jih v to neljubo dogodbo tlačili, to je, g. fajmoštra. O Petovarju je le rečeno, kakošnega se je poprej razodeval, in kaj da se v cerkvi ni zgodilo. Kako malo ga dopis zagovarja, kaže s tem. ker dopisnik sam pravi, da se je Petovar med misijonom po pivnicah potikal, da dobska duhovna, od gospodov v Lašičah in Ribnici vprašana, sta o njem resnico povedala in ga nista zagovarjala. Dopis se je poganjal za poštenje duhovnov, ktere je Narod' po krivem v to reč tlačil; kdor hoče prebiati omenjeni dopis v „Danici" (O „Nov.'-tu ne govorimo), se bo tega prepričal. Naj bo toraj „Naroda" sram, ki že skoro vrstice več ne more brez laži zapisati, ne pa tistih, ki jih on napada! Politični pregled. V Ljubljani 2. sept. Avstrijske dežele. 'it Blmiaia. Ustavoverski listi se to lažijo s Um, da bodo cesar adrese čeških občin ministerstvu v obravnavo izročili. Cesar že itak poznajo želje češkega naroda in jim jih ni treba še le naznanjati po adresah; znane Od največih orgelj na Wurtemberškem naj imenujem le orgije v Weingartenu s 110 bistvenimi registri, iu orgije v Stiftkirchi v Stuttgartu, ktere so bile izdelane prav za prav v cerkvi Zvviefaltski in so štele 64 registrov. Oboje te orgije imajo 4 manuale in prve eno, druge dve pedalni klaviaturi. Prve je izdelal orgljar Gabler iz Ravens-burga leta 1736-1750. Kdo je druge izdelal, se ne da z določnostjo povedati. L. 1841 — 1845 jih je prestavil orgljar Eberh. Fried. Walcker iz Ludwigsbutga na sedanje mesto ter jih tudi s cela predelal. Omenjeni mojster je izdelal tudi leta 1847 v cerkvi sv. Kilijana v Hail-bronu orgije s 3 manuali in 50 registri. Razun omenjenih orgelj nahajamo v Wiir-tembergu še drugih orgelj, ki pa so, da-si manjše, vendar še boljše od naštetih. Med vajveče orgije evropske štejejo se orgije v Harlemu na Holandskem, ktere so veljale 200.000 tolarjev. Te orgije imajo 60 registrov in 12 mehov; izdelal jih je Kristijan Miiller leta 1738. Znamenite so tudi Walcker jeve orgije v cerkvi sv. Pavla v Frankfurtu ob Menu s 74 registri, tremi manuali in dvema pedalnima klaviaturama in pa orgije v Saint-Denisu pri Parisu s 70 registri, 4 manuali in enim pedalom. Poslednje pak imajo skoro preveč spremenov z jezički (Zungenregister). Francozi posebno slove kot dobri izdelovalci takih spremenov z jezički. Silbermann, eden najslavniših orglarjev, si je z izdelovanjem orgelj, posebno v Draždanih in v tako zvani novi cerkvi" v Štrasburgu večno ime zadobil. V prav istem času (1730-1780), s Silber-manom in Gablerjem, živel je tudi iznajdljivi Hansdorfer iz Tiibingena, čegar zadnje delo (orgije izd. 1. 175 4) se nahaja v glavni cerkvi v Esslingenu. Če tudi imajo te orgije le 24 registrov, 2 manuala in 1 pedal, pojo vendar tako glasno, da jih je v precej veliki cerkvi ipak dosti. Te orgije imajo tudi eno skakalo (Springlade). Od napredka sedanjega časa v mehaniških umetnostih in od večega prizadevanja za po-vzdigo muzikaličnega dela službe božje se lahko pričakuje, da dospe orgljarstvo še do višje stopinje. K. so jim tudi stare pravice češkega kraljestva. „Nevarno je", piše o tej reči „Reform", „na dobro srečo upati, in vendar tega ne more nihče opustiti, kdor odkritosrčno želi srečo monarhije. To je gotovo: Avstrija ne bo utrjena, dokler češkemu kraljestvu po godu ne potrdijo nikdar zgubljenih, nezastaranih, slovesno potrjenih in v novejšem času znova pripoznamh pravic. Zadovoljeno češko kraljestvo pa bi bil mogočen vogelni kamen, ob kterem bi se razbile vse habsburški mnogo-narodni državi nevarne moči." Avstrijska artilerija slovela je doslej med vsemi najbolj in Napoleon I. je pri neki pri-iki rekel, da z avstrijsko artilerijo bi si upal podvreči celi svet. Pred nekaj dnevi pa so ooskušali streljati z jeklenimi Kruppovimi ka-nonami, ki so se pokazale izvrstnejše, kakor so naše bronaste, in brž so nekteri listi, zlasti ogerski, zagnali hrup, da Avstrija nima nobene artilerije več! To je sicer pretirano, pa se je vendar vojni minister odločil za to, da se napravijo nove jeklene kanone, kakoršne izdeluje pruski tovarnar Krupp. Ker e pa vojni budget že določen, bodo skušali jri druzih rečeh toliko prihraniti, da bodo mogli napraviti take kanone. Po ustavovernih časnikih je bilo brati o spremembi zakonskih postav; zlasti so se na-djali, da se vpelje po ilni civilni zakon. Pa vlada o tem noče nič vedeti. To je razsrdilo iberalce in jih še novica ne potolaži, da hoče ministerstvo privoliti zakon med kristijani in judi. Ministerstvo pri tem zopet ozir jemlje e na Dunaj, ker drugod to ni čisto nič potrebno. Tudi mestno starešinstvo v Pra«i je po predlogu podžupana g. Zeithammera sklenilo cesarju podati vdanostno adreso. Mestni svetovalec nemški liberalec B e n d i n e r je temu predlogu nasprotoval menda iz zgolj vdanosti do — cesarja? Kat. pol. društvo za Č<"*ko je kaj slovesno obhajalo svoj zbor v Vodnianu. Na-zočih je bilo več ko 600 oseh, da-si so policaji strogo pazili, da so se ga vdeležili le naznanjeni društveni udje. Knez Jurij Lobkovic je predsedoval ter imel tudi jako čvrst češki govor, ki je bil od nazočih z navdušenjem sprejet. V hrvaškem zboru 2. t. m. je Špun zagovarjal vladin predlog o ljudskih šolah. Nadškof Mihajlovič je rekel, da bo glasoval zoper ta predlog, ker cerkvi prepušča premalo vpliva. Fajmoštra Jagič in Brož pa Mrazovič govorili so za predlog, kanonikSuškovič proti njemu. Konečno je vladin zastopnik Jurkovič skušal zavrniti od nasprotnikov navedene po-mislike. Vitanje države. I¥a Pruskem so 2. t. m. obhajali obletnico bitve pri Sedanu. Katoličani se je niso vdeležili. Na Lnskem se govori, da Sella zopet vstopi v ministerstvo. Liberalni časniki se tega močno vesele, ker vidijo v tem krepenje vlade in njene stranke. Dosedaj je bila desnica razdeljena v dve stranki, kterih ena je bila na krmilu, druga pa si je prizadevala do njega priti. Vse to je prav lepo, a pomagalo zedinjeni Italiji ne bo, ker je osnovana na krivični podlagi. — Ognjeni hrib Etna na si-cilijskem otoku bljuje ogenj iz treh votlin med hudimi potresi. Ni sicer še velike nevarnosti, pa prebivalci bližnjih hiš so jo vendar potegnili. V obližnjici mesta Katanije je pesek padal s hriba. Ši»ai»j*ka. Nekteri listi so prinesli novico, da Karlisti so se spred Puicerde % umaknili. Drugi telegrami pa poročajo, da nadaljujejo streljanje. — Grof Chambord je Karolu VII. pismeno izrekel zaupanje, da bo on zmagal. General Zabala, ki je hotel mesto Vittorio preskrbeti z živežem, je bil od Kar-listov premagan in nazaj zapoden. Izvirni dopisi. Ik Krrti»J*ke gore, 1. septbr. -Preteklo nedeljo sem bil pri Fužinah, v dve uri od tu oddaljenem trgu, vže trdo na kranjsko koroški meji ležečem. Jame se mi praviti o nekem dopisu, kterega je prinesla „Laib Ztng." iz Kranjske gore v svoji 195 štev.; sam namreč ne zgubljam časa s čitanjem omenjenega nemškega časopisa. Ne bi bil zinil besedice o tem »konfuznem" spisu, a ker se napada v njem,.Slovenec", ne morem molčati „V Kranjski gori imamo dva Slovenca", pravi" pisač, „mrtvega in živega". Mrtvi, to je tiskani »Slovenec", in odločen „zur Volksauf-kliirung und Verkliirung"; živi, to je štinnogati „tragt als tuchtiger Vollb'uthengst zur Erzeu-gung kriiftiger Zugpferde im Lande bestens bei". (Neki tukajšnji posestnik ima namreč žebca za pleme po imenu „Slovenec".) Moremo čuti britkeji sarkazem, moremo čitati surovejo primero? V vladinem časopisu, v glavem mestu slovenske krajine izhajajočem, se sme na tak pobalinski način v obraz biti celemu slovenskemu narodu! Pravim: »Celemu slovenskemu narodu"! Ne zastopa mar ^Slovenec" celega slovenskega naroda? Vprašujem: Slovenci! ali so nam res povsod vrata zaprta pritožiti se zoper tako razžaljenje? Ali nimamo podpore, ne pribežališča, kjer bi bili varni napadov tako visoko omikanih škriblarjev? Naj mi je dovoljeno iz ravno te korespon dence pisavca fizično opazovati. Ne more se tajiti, da je napravil med drugim največi priklon kuharicam kranjskogorskim. Samo se mu smeje pri mastnih epitetih, kakor so n. pr „gescbmackvolle" (to je gaudium) „kraftige" „ausgiebige" (da se kaj prime) „billige" (finis coronat opus!) „Kuche". Jaz g. pisača ne poznam, ne vem, je li domač ali je ptujec; ravno zato bi znal vsled njegovega sostavka objektivno sodbo o njem izreči. Materija mu je vse, duševnosti ne pozna; navdušen je za krasno naravo, Stvarnika nad oblaki - brž ko ne, pozabljuje! Prilega se mu izvrstno kranjskogorska klobasa: preseda ga pa „Slovenec-eva" dušna hrana — omika ljudstva; sline se mu skoraj cedijo po naši slanini: izliva pa žolč nad duhovnim poduhom z željo: „Moge das herrliche Oberkrain aus seinem von klericaleti Gesiingen geniihrten Schlafe envachen". S slastjo obira naša piščeta: slovenskemu kmetu bi pa rad ogrenil vsako drobtino višje hrane. Prašam tedaj: Kaj ima večjo veljavo? To kar služi v pospeh fizične človekove moči, kar je trohljivo in minljivo; ali to, kar napeljuje človeka k vzvišenim idejam opominjevaje ga nad-zemeljskega poklica? Naš slovenski kmet daje drugemu izključljivo veljavo, prvemu memo-gredočo. Kdor mu v tem nasprotuje — in naj bo kakoršen koli gospod — stoji na veliko nižji stopinji omike. Iz Ruš na Štajarskem, 1. septembra, (t Luka Illeb.) „Blag si, o Slovenec! in vendar ne moreš prikljuvati do zaželjenega blagostanja na tem svetu, kterega že drugi narodi tako obilo vživajo". Pisal je te besede navdušen narodnjak, potujoč med našimi prekmurskimi brati; ko se je prepričal o lepih čednostih in blagih lastnostih njihovih, pa jih je vendar toliko tlačene videl od krutega mad jara. Zamoremo res te besede reči o celem slov. narodu. Ni ga naroda v Evropi, kteremu bi bil Vsestvarnik toliko lepe lastnosti miro ljubja, delavnosti in blagodušnosti vtisnil, kakor v Slovenca; ni pa tudi naroda, ki bi bil bolj črten in preganjan, ki bi imel od vseh strani sovražnikov, kakor ima jih naš narod. Nemec, Madjar in Italjan, vsi udrihajo po njem, vsak hrepeneč ga prej ali pozneje pogoltniti. — Hude rane nam seka v sedanjih dnevih notranji razpor med Mlado- in Staroslovenci. Tre tja neusmiljena osoda, ki nas preganja, pa zguba toliko blagih sinov našega naroda, ki so nam tako zelo potrebni. — Janežič, Umek, Toman, Tomšič, Rozman, stebri naše narodnosti so nas zapustili v sredi svojega delovanja, rekel bi pri naj boljših močeh. V pondeljek 31. avg. sem bil zopet priča zgube enega izmed najvrlejših braniteljev našega naroda. Umrl je po celo kratki bolezni 28. avg. Luka Hleb, posestnik v Smol-niku ruške fare. — Ne more ga slov. narod šteti med svoje pisatelje, vsi pa, ki so ga poznali, bodo radi priznali, da je bil ranjci varuh in steber narodnega gibanja v svojem rojstnem kraji. Ruše, nekdaj toliko slaven kraj zavoljo svoje gimnazije, dandanašnji še imenitna božja pot. je bila rojstna fara rajnemu; rodil se je eta 1826. v vasi Smolnik. Oče ga pošlje v Gradec v šole, kjer je z dobrim vspehom latinske šole dokončal, in 1. 1848 bil sprejet v bogoslovje. Pa takratni burni čas ga ni v semenišču pustil. Nevarnost je pretila, da bi bil v vrsten v „Studentenlegion", ki je zapeljana od svojih voditeljev se postavi zopersavila. Luka Hleb tihoma iz Gradca zlazi, se skrije v visoke planine svojega rojstnega kraja, dokler se mir ni zopet vrnil. Neugodni časi po mestih, viharno gibanje povsod in smrt njegovega očeta ga primora, da ostane doina in prevzame posestvo po rajnem očetu. Pregovor pravi študiran kmet je slab gospodar, ali pri raj. Lukežu ni bil veljaven. Bil je skrben kmetovalec, uzoren mož, blag oče, branitelj in očiten spoznavalec sv. vere, pred ktero se njih dandanašnji toliko omikancev sramuje. Spomin njegove trdne vere in znamenje njegovega verskega prepričanja je prelepa cerkvica Materi Božji posvečena, ktero je rajni visoko v planinah večidel j na svoje stroške postavil. Leta 1868 so to cerkvico nepozabljivi škof Martin Slom šek posvetili, ki so rajnega cenili. Pripoznali so milostljivi škof s tem najbolj blage lastnosti njegove, da so tako težavno pot na visokih planinah ležeči Smolnik storili. Zapisnik v Hlebovi hiši kaže imena vsih obiskovalcev prekrasne cerkvice, in rajska panorama romantično ležečega Smoluika popotniku dovolj poplača trud loda. Nekdaj zavolj svoje poštenosti in vernosti slavne Ruše, so dandanašnji zlo zlo našo na rodnost zapustile. Skušnja pa nas uči, da povsod na nemško-slovenski meji, kjer peša narodnost, pojemlje tudi vera. Vsi naši najhujši nasprotniki so z malimi izjemki tudi nasprot niki sv. vere. V Rušah se je to jasno pokazalo. Da bi otel svojo ožjo domovino toliki sramoti, se je Luka trudil osnovati „bralno društvo" v Rušah, kteremu je tudi bil predsednik do svoje smrti. Za to društvo je žrtvoval tudi svoje dušne in gmotne moči. Kdor si je skusil, kako plačo ima narodnjak v takih krajih, kjer grdi nemčur nadvladuje, kako se sramoti in zaničuje slov. narodnost, ne čudi se, da dostikrat trdni hrasti omahujejo. Hleb je stal vedno ko skala. Čislal je svojo malo domovino Slovenijo. Ni je ljubil za tega delj, kakor da bi se odlikovala na slavnih zgo- dovinskih činih, mogočnih kraljih, ali da bi kot Slovenec do časti dospel, ljubil jo je, ker je bila draga domovina, ne gledaje, daje poteptana in osramotena. To je poštenost, to je moški značaj, to je prepričanje! Ko so lani tukajšnji narodnjaki poslanca za državni zbor iskali, je bil Luka za narodnega kandidata postavljen, ker je bilo težko zarad razpora med Mlado- in Staroslovenci moža najti, ki bi bil prepričan in značajen narodnjak, veren katoličan. Da ni bil določno za kandidata postavljen, vzrok temu je bil, ker je volilni odbor pridobil za-se našega učenega g. profesorja Pajka. — Če ravno ni zamogel naš Luka javno v državnem in deželnem zboru braniti Slovencev, in pismeno zapustiti nam svojih blažili čutil, vendar je delal v domačem kraju neutrudljivo za razširjanje in utrjenje narodne ideje. Tako dobrodelnemu življenju je hitra smrt 29. avg. konec storila. Njegovo telo počiva v raki pri cerkvici, ktera je bila z njegovim trudom postavljena. Osem duhovnikov, ki so prišli od daleč, mnogo ljudi, ki se niso bali visoke planine, je dovolj kazalo, kako britko čutijo vsi njegovo zgubo. Njegov vzorni izgled naj ostane v srcu vseh slovenskih kmetovalcev, kako naj delajo za Boga, domovino in cesarja. Lahka mu zemljca! — Z-k. . — Domače novice. Ljubljana, 2. septembra. (Volitev deželnega poslanca) za ljubljansko mesto se bode vršila v ponedeljek. Kandidat narodne stranke je advokat dr. Alfonz Moše. Ker je tedaj le mogoče, da zmagamo, ako se vsi narodni volilci vdeleže volitve in svoje glasove dajo g. Moše-tu, zato jim prav gorko priporočamo, naj se volitvi ne odtegnejo. Pokažimo »Narodu" in njegovim pokroviteljem, da mi nočemo nobenega razpora, in da bi vsi narodnjaki zopet lahko složno sodelovali na političnem polju slovenskem, če bi jim ne primanjkovalo dobre volje. »Narod" na Vipavskem ščuje zoper tamošnjega staroslovenskega kandidata, pokažimo mu djansko, da mi take per-fidne taktike ne poznamo. (.Brezdomovinski Narod") v št. 200 v dopisu iz „Žavc", kakor neprenehoma, zopet trga slovensko edinost s sovražnimi napadi na papeža in katoliško duhovstvo. Prilizuje se pa izdajavec in preganjavec naše sv. cerkve dijakom. Tenko napredena je les.čnost, s ktero ta nesramni list vedno rije zoper zvezo katoličanov z namestnikom Kristusovim v Rimu; upamo pa, da katoliški mladenči niso tako nevedni, da bi zvijače ne spoznali in ne videli lažnjivega preroka in hujskača k odpadu pod krinko »Slovenski Narod". To hujskanje je tako sistematično, tako nepretrgano, da si moremo misliti, temu ničvrednemu listu in njegovim gospodarjem in kolovodjem je na tem ležeče, da slovenski narod zapeljejo k odpadu od katoliške cerkve. V svoji pošastni nesramnosti tudi svojih namenov več ne zakriva; da bi ljudi oslepil in jih oblagal, se baha, kako da »črna garda ni tako vterjena v ljudstvu" itd. S peklensko potuhnjenostjo ravno ta spis dela reklamo za znanega „Fisterja", za „veliko francosko revolucijo". Vse, kar je za-nikarnega in cerkvi sovražljivega, ta list gotovo hvalisa in preslavlja. Dopis iz Žavc je od matere cerkve odpadniške in rudičkarske barve; gorje študentom, ako bi bili res vsi tacih misel, kakor so izrečene v dopisu, kteri je pa morebiti v »Narodovi" kovačnici prekovan, ker kipi v njem po navadi »Narodov11 črnožolčni zlog. Ved6 naj mladenči iu njih starši, da v to-Cih rečeh ni šale, pa tudi ue nobene srednje poti, temuč le dvoje: ali s cerkvijo, ali pa zoper cerkev, — in ker je ,,Narod-' .,renegatni list", toraj: ali s cerkvijo in zoper „Narod", ali pa z „Narodom" in zoper cerkev! In kar smo rekli mladenčem, to velja Slovencem sploh. Nevidni poglavar svete cerkve je to enkrat za vselej določil z besedami: „Kdor ni z menoj, je zoper mene; kdor z menoj ue seje, raztresa." V ravno tem listu si upa dopisnik iz Žužemberka duhovstvu impertinentriost v oči brsniti: „vi duhovniki! kakšna vam neki ide zasluga, če si prizadevate, sicer zmožno, bistroumno ljudstvo ohraniti v stari bedariji?1 Duhovni so vedno svarili pred vražami, tudi „Slovenec" je to že večkrat storil, impertinent-nost tedaj je od „Narodovega" dopisnika, ki vse to prezira in že sto- in stokrat ovr-žena očitanja z nova pogreva. (Pratika za leto 1875. in svarilo): Naša po c. k. kmetijski družbi izdana „Velika" in „Mala Pratika" je ravnokar v lični obliki na svitlo prišla, prinaša mnogo novih gospodarskih skušinj, drobtinic — iu uatanjčen pregled nove mere in vage z razmerami med novo in staro ničro in vago. — Poleg te naše navadne pratike pa sta tiskala in založila Klein-mayr & Baniberg letos ..S i o vensko Prati ko", ktera v drugi puli do nebes povzdiguje nove konfesijonalne postave, — udriha po duhovščini, papežu in naši cerkvi, — zametava nabiranje darov za sv. očeta in misijone in ima po vsem snovu namen: v nedolžni obleki stare poštene Pratike med našim narodom dandanes cveteči liberalizem širiti. — Opozorujemo tedaj vse resnične prijatelje našega poštenega naroda, da čujejo in svarijo v svojih krogih, — in zabranijo razširjanje pri nas tako pritepeno vpeljanega blaga. Naša stara Pratika se imenuje prvič: „Velika" ali „Mala" Pratika, in je tiskana pri J. 13 laz ni ko vih dedičih v Ljubljani; — nova liberalna se imenuje sama „S1 o ven- ska Pratika", gotovo zato, ker bi sicer nihče ne verjel, da tudi slovenska more taka biti. Skrbljeno je zato, da se bo naša stara Pratika na debelo pa tudi na drobno ctneje prodajala, kakor se pa prodaja Iiambergova liberalna, — akoravno bi bila naši posamezni tiskana višja prodajna cena. Zanesljivo pravo Pratiko, kakor smo jo do sedaj imeli, dobi vsakdo le pri J. Ii 1 a z n i k o v i h dedičih v Ljubljani tiskan o. (Birmo vali) i.odo milostlj. knez in škof 20. sept. t. 1. v ŠentvMi pri Zatičini, 21, na Krki, 23. v Leskovcu pri Krškem, 24. v Čatežu, 20. v Škocijutiu, 26. na Itaki, 27. sept. v Šentjerneju. Poslano ,.Qui bene distingu t, bene docet" — to latinsko prislovico treba se nam zdi obrniti na to, kar je ,,Slovenec" in kar so tudi Novice" o volitvi gosp. dr. Moše-ta rekle. Dr. Moše je kandidat m 1 a d os 1 o v e n ce v; da zastopniki htaroslovenske stranke v zboru vo l.lcev niso nasprotovali kandidaturi Mošetovi, so s tem djansko pokazali, da niso taki raz-dorniki. kakor mladoslovenci, ki so brž, ko so j-taroslovcnci za okraj vipa\>ko-idrijski postavili Lavrenčči za kandidata, prihruli z diugim. Pri kandidaturi Mošetovi imajo tedaj mlado-slovenci svoj „I,owenantheil"; videli bouio, kako ga bodo rešili. Nekteri volilci. Poslano. Nedavno priobčil je ,.Slovenec" v dopisu iz Dovjega pohvalo g. Igu. Zupanu, izdelovalcu orgelj iz Krope, zarad poprave orgelj in iznajdbe novega meha. Na to priporočilo iz Dovjega povabili smo tudi pri nas omenjenega mojstra in nam je v popolno zadovoljnost oglasil orgije, pa tuli naredil nov meh, kieri je tako praktično izdelan, da smemo g. Igo. Zupana z dobro vestjo priporočati vsim, kteri bi ga v tej zadevi potrebovali. Polhovgradec 1. sept. 1874. Cerkveno pmlstojnišlvo. Diihovske »premcntltc. V tržaški škofiji: Postavlena sta čč. gg. Jan. Vranic, uovoposv., za duh pora. v Kerkovce; Simon Sfečič, za oskrbnika v Momjan. — Umrli so čč. gg. Bartol Sfečič, fajmošter v Momjani; Jože Mikoli, korar v Novem gradu, Bartol Bordon, fnjm. v pokoju in častni korar. R. I. P. Umrli so: 2. sept. Roza Karinger, 4 ,/ie 1., — in Marijana Karinger, 7'/„ 1., bu-kvovodjeve hčeri, obe »a vnetjem vratu. — Marija Kobjan, gostaška vdova, 58 1., za vodenico. 3. sept. Ana Lavi, gostiluičarske vdove hči, 5'/a I., — in Bcrta Sigi, magac. nadzornika otrok, 4 mes., obe za vnetjem vratu.— Ana Indof, kond. otrok, 8 racs., za drizgo. D f* v M X Eksekutivne dražbe. 7. sept. 2. France Praznik ovo iz Menguša (1500 gl. 46 kr.) v Litiji. — 2. Marije Stepic-eve iz Kremenjaka (600 gl.) v Litiji. — 3. Mih. Petrič-evo iz Češnjic (460 gl.) v Kranji. — 2. Bart. Blaž-evo iz Komende (1115 gl.), — 1. Karol Fabijan-ovo (65000 gl.), obe v Ljubljani. •»pocerijslio 1>1s»jl»-o. A. Jurca v Ptujem, dozdaj v Eckel-novi hiši, odslej pa v svoji na velikem trgu št. 7 o s podružnico v Colji priporoča svojo zalogo ravnokar na novo prišlega špecerijskega, ulerijalsfceia, lolonijalsiega in tarvniip Map. Najboljše sorte praveK" štajarskeg« naravnega vin« od voc let, pravo žganje, najboljši likeri itd. Zaloga moke iz parnih mlinov in domače. Kupuje in prodaja vse sorte žit«, eešplje, jahelka. krompir , poljsko seme in druge do-maee pridelke. Preskrbuje gips za polje, cement (za zunanjo lepšanje poslopij, čcbrov za kopanje, stopnic, cevi za kanale itd.), opeko, ktere se ogenj ne prime, mergelj, kvarčni pesek, glino in Samoto, kolikor kdo želi, itd.; — sprejema zavnrovnii|u zoper ogenj in na življenje. S H > P 1 0 <1 5 M. Naročila od zunaj prihajajoča se zvršujejo najhitrejše in natanko. (41—1) Vino. (117—2) Teli-i-rtiEloiie "t r- < — ■Ji v I jubljani 2 <5 1.8SJ 1.65 i oo 2 0" •J (III 1.70 2 <'0 v Kranji — — - — — V 1.0 J 2 80 2.00 - 1 10 — 2.50 2.20 — v Novomestu 2 67 1.80 1.76 0 9-' 2.C5 — 2.3» v Sodiažci 3 00 1.7o 2 40 _ 1.9' — v Mariboru S 66 2 10 1 85 1.15 2 65 2 15 2 30 ! — v Ptulu 2 40 1 90 1 60 0 95 2.5(i 1 90 — v Celji 2 SO 2.10 1 80 1.10 2.40 2 60 •i.no i — v Celuv« n 2.75 2 00 1.75 1 36 2 40 — v Trstu 3 06 1.84 112 — v Zagebu 2 45 1.5H 1 to 1 40 2.00 - - v Siseku — — - — - — v Va-aždinu 2 50 1.60 1.43 0.85 2 50 2 ( 0 — i i Dunaju 2 90 2. ž 5 1.75 l.Od 1 95 - — v Peštu 2 76 2 04 1.72 1.10 2 30 — — . — v Pmgi 3 0(1 2 6(> 2 14 1 85 — — — v Grad. u 3 45 2 15 1.45 2 50 Tržna cena: = X 3 b. Res'i X •jj > O A Kranji o -J "rt ki 1 J Z Celju ■f- > > ► > > > > > Ma>> zalogi križev mul'der Kclimelz) na sproti >hodil pokopališča in se pošiljajo na vse krajo. Grobni napi-i se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče-valcev ali z zlato pisavo ali pa z izbuknjeno vlitimi in potlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapisi cene se, aho jih kdo zali ttva, brez odloga pošljejo. (9—26)