štev. 2.
V Ljubljani, 31. januarja 1926,
Leto XLIIL
Oiosilo Mmelljske družbe za Slovenijo.

Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 2« Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka siane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
Pred pomladansko setvijo.
Inž. Sadar, Maribor.
Tekom meseca februarja si dober gospodar pripravi semensko žito za pomladansko setev. Čeprav je Varčnost jako lepa lastnost, je vendar pri semenu ne morem priporočati. Najboljše žito je ravno dobro za seme. Kmetovalec mora pomisliti, da je mlada rastlinica navezana prve dni le na živež, ki je nakopičen v zrnu. Čim več ga je, tem bolje za rastlino, ki lahko in hitro požene^ močne koreninice in prične prej s samoprehrano. Če pa posevek hitro odžene, je s tem že veliko pridobljenega. Slabotne rastlinice bi prej ali slej propadle in so krepkim le v napotje. Bolje je, da sejemo na 1 ha 160 kg najboljšega semena nego 200 kg takega, ki vsebuje 40 kg slabih ali celo plevelnih zrn. Za teh 40 kg bi nam bili prašiči bolj hvaležni kakor njiva.
Zal, da seje tu in tam naš kmetovalec tak semenski ričet, da izgleda polje kakor pisan nasad. Kokalj, grašica, mak, plavica, gorjušica, srakoperec v žitnem polju sicer razveseljuje oko mladine, toda kmeta mora to jeziti! Poglej natančneje kaj seješ! Preberi za poskus pol litra pšenice, ki si jo namenil za seme in našel boš v njem vse polno slabega zrnja in plevela.
Tako žito mora na vsak način na trijer, ki odstrani iz žita plevel, vse slabo zrnje in povrhu še prebere semensko blago v najdrobnejše, srednje debelo in debelo zrnje. Prvo pokrmi, drugo zmelji za kruh, najboljšo pa posej!
Mnogi želijo menjati seme. To menjavanje je prišlo menda že v modo. Ne obdelajo njive pošteno,


Vsebina ;
Pred pomladansko setvijo. — Uspehi nadaljnjih poizkusov z umetnimi gnojili v radovljiškem srezu. — Gnojite travnike pozimi in pomladi z gnojnico! — Marijadvorska ali bela goveja pasma. — Lotimo se ovčjereje po strmih legah. -Peronospora, oidij in stimulacija na vinski trti. — Škropimo sadno drevje. — Mlekarsko zborovanje v Ljubljani. — Vinski sejm v Središču. — Vprašanja in odgovori. - - Kmetijsko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Književnost. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati.
prav ne kolobarijo, ne čistijo semena, ne gnojijo prav in če je letina slaba, je pa seme krivo.
Menjava semena še ne jamči za večji pridelek, ima pa lahko dvojni namen: ali zamenjamo le semensko blago iste sorte n. pr. domače pšenice za domačo, ali pa zamenjamo sorto n. pr., da si namesto domače sorte nabavimo banaško pšenico.
Opazujemo, da pridelki popuščajo, če sejemo vedno isto seme, n. pr. vedno lastno domače žito. Če je ta pojav posledica slabo čiščenega, bolnega, slabo prebranega semena, nezadostnega gnojenja, slabega obdelovanja ali nepravilnega kolobarjenja, moremo povečati pridelek, če zamenjamo semensko blago, toda dvignemo ga le za par iet, ne pa za trajno. Navadno je menjava semena potrebna le tamkaj, kjer vsled slabih vremenskih vplivov (poleganja, rje, poganjanja na bilki) žanjemo slabo zrnje. V takih nezanesljivih krajih je prav, da si prihranimo nekaj semena iz dobrih let za naprej, ker tudi še drugo leto dobro kali.
Za seme ni jemati zgubančenega, ne prav barvnega, zatohlega ali plesnivega semena: ti znaki nam pričajo, da je žito trpelo na njivi, v skednjih, pri mlačvi ali pa v kaša. Mlatilnice seme lahko zdrobijo, zmečkajo, če prav ne uravnamo raedaljo koša ob bobnja. Močno trpi na ta način tudi oves.
Menjava sort je pa nekaj drugega. — Če dosedanje sorte vkljub skrbnemu pridelovanju ne dajejo zaželjeno dobrega pridelka, si mora kmetovalec poiskati nove, dobičkauosnejše sorte. Teh je v semenski trgovini že veliko število, vendar pa ni vsaka sorta prikladna za vsak kraj, ker ima vsaka sorta svoje posebne zahteve glede na zemljo, podnebja, nadmorsko višino, lego, množino padavin, obdelo-
GNOJITE S TO M ASOVO ŽLINDRO TRAVNIKE!
Stran 10.
vanje, gnojenje in ker imajo tudi različno odpornost za mraz, bolezni itd.
Preden se odločiš za novo sorto žita, se posvetuj z izkušenim veščakom in poskusi najprej v malem! Ne nasedi kričeči reklami ali nizki ceni!
Uspehi nadaljnjih poizkusov z umetnimi gnojili v radovljiškem srezu.
Drž. ekonom Josip Sustič.
Gnojilni poizkusi so se izvršili tudi na travnikih z visoko nadmorsko lego. Ti poizkusi so pokazali, da je dobičkanosnost umetnega gnojenja na travnikih, ležečih 1000 metrov visoko, dokaj dvomljive vrednosti, in sicer v glavnem zaradi dragega dovoza gnojil. V višjih legah so kompost, hlevski gnoj in gnojnica najprimernejša gnojila za travnike. Vendar so tudi v višjih legah umestni natančni gnojilni poizkusi. V omenjenem slučaju je bil na dveh parcelah uspeh umetnih gnojil še znaten.
Prvi poizkus gnojenja na travniku s srednje glinasto, globokejšo zemljo.
a)	Na negnojeni parceli se je pridelalo
ob dveh košnjah na 1 ha. . . . 53 q sena
b)	Na parceli, gnojeni s 300 kg kalijeve soli in 300 kg superfosfata se
je pridelalo........67 q sena
torej za 14 q več.
Če preračunamo vrednost večjega pridelka in ga primerjamo s stroški gnojenja, se pokaže sledeč 1 uspeh:
1.vrednost večjega pridelka na 1 ha, t. j. 14 q
sena po 75 Din.......... 1.050 Din
2. Stroški gnojenja znašajo za 1 ha: 300 kg kalijeve soli po 1.60 Din .... 480 Din 300 kg rudn. superfosfata po 1 Din . . . 300 „
za prevoz gnojil..........100 „
za trošenje gnojil.........30 „
Skupni stroški: 910 Din
3. Obračun:
Kosmati dohodek znaša...... 1.050 Din
stroški gnojenja......... 910 „
Čisti dobiček.......... 140 Din
Pri drugem poizkusu, kjer se je gnojilo s kalijevo soljo in apnenim dušikom, se je pridelalo 17 q sena več, toda visoka cena za apneni dušik in drag prevoz sta onemogočila čisti dohodek. Iz tega se lahko sklepa, da je za višje lege najbolj dobička-nosna uporaba doma pridelanih dušičnatih gnojil (gnojnica!).
Pri tretjem poizkusu gnojenja na glinasti, a plit-
ke Li zemlji sta se uporabila kalijeva sol in apneni dušik z uspehom:
a)	Na gnojeni parceli se je pridelalo
ob 2 košnjah na 1 ha.....90 q sena
b)	na parceli, gnojeni z 200 kg kalijeve soli in 150 kg apnenega dušika se je pridelalo......108 q „
torej za 18 q več.
Z obračunom vrednosti večjega pridelka in primerjanjem s stroški gnojenja, najdemo sle'deč uspeh:
1.	Vrednost večjega pridelka na 1 ha,	t. j.
lSq sena po 75 Din................1.350 Din
2.	Stroški gnojenja za 1 ha:
200 kg kalijeve soli po 1.60 Din.....320 Din
J 50 kg apnenega dušika po 3.20 Din . .	480 „
prevoz gnojil....................100 ,,
trošenje gnojil....................30 „
Skupni stroški	930	Din
3.	Obračun:
Kosmati dohodek znaša............1.350	Din
stroški gnojenja..................930 „
Čisti dobiček.......... 420 Din
Gnojilni poizkus pri domači detelji s kalijevo soljo in superfosfatom je uspel zelo dobro, iz česar se lahko sklepa, da se gnojenje detelje s kalijem in fosforovo kislino zelo dobro izplača.
Poizkus pri domači detelji se je izvršil na glo-bokejši, srednje ilovnati, humozni zemlji.
a)	Na negnojeni parceli se je pridelalo ob treh košnjah detelje na 1 ha 86 q sena
b)	Na parceli, pognojeni s 300 kg kalijeve soli in 300 kg rudn. superfosfata se je pridelalo.....146 q sena
torej za 60 q suhe detelje več.
Če preračunamo vrednost večjega pridelka in ga primerjamo s stroški gnojenja, se pokaže ta-le uspeh:
1. Vrednost večjega pridelka na 1 ha, t. j.
60 q suhe detelje po 90 Din.....	5.400	Din
2. Stroški gnojenja na lini:		
300 kg kalijeve soli po 1.60 Din . . . .	480	Din
300 kg rudn. superfosfata po 1 Din . . .	300	»j
prevoz guoiil..........	50	
trošenje gnoiil..........	40	
Skupni stroški:	870	Din
3. Obračun:		
Kosmati dohodek znaša......	5 400	Din
stroški gnojenja......... 870 „
Čisti dobiček znaša........ 4.530 Din
Gnojite travnike pozimi in pomladi z gnojnico!
Najvažnejše za kmeta - živinorejca je zadostni pridelek dobre krme. Ugoden vpliv gnojnice na rast trav in detelj je že odnekdaj znan. Zato se gnojnica v vseh gospodarsko - visoko stoječih deželah jako ceni in se postopa ž njo kar najbolj skrbno. Gnojnica ali scalnica vsebuje vsa potrebna hranila za rastline v taki obliki, da jih korenine lahko hitro vpijajo. To velja za dušik, kalij in fosforno kislino.
Dušik je najbolj važen, ker je potreben za tvorbo beljakovin, ki so predvsem merodajne za tečnost krme. Beljakovine služijo v živalskem telesu za tvorbo mesa in mleka. Kalij potrebuje rastlina za zgradbo svojega telesa in tistega staničja, ki pomaga rastlini, da lažje prenaša zimski mraz in slano. Fos-forne kisline, ki je potrebna za zgradbo plodu, je v gnojnici jako malo. Ako dodamo gnojnici za 1 ha travnika 300—400 kg superfosfata, dobimo nepričakovano lepe uspehe.
Letnik XLII1.	K M ETOVALEC	__Stran 11.
Najlažje se prepričamo o vrednostni gnojnice, ako gnojimo ž njo slabe travnike, na katerih se pridela sedaj komaj po 10—20 q sena in otave na 1 ha. Ce pognojimo take travnike z zadostno množino gnojnice, s 400 hI na 1 ha, lahko dobimo dvojen, da, celo trojen pridelek sena. Obenem se pa izboljša tudi kakovost, t. j. tečnost sena. In še več! Z gnojnico pognojeni travniki mnogo bolje prenašajo sušo, zelenijo do pozne jeseni in dajejo dobro pašo. Spomladi pa mnogo preje ožive.
Seveda vpliva tako ugodno samo gnojnica, ki jo shranjujemo v nepropustnih in pokritih jamah. Še pri takem shranjevanju gnojnice se nekaj njene vrednosti izgubi, ker izhlapi del dušika v obliki amoniaka. Ta izguba dušika znaša letno, kakor so dognali strokovnjaki sledeče vrednosti: pri kravi 220 Din,
sednjo Avstrijo. V Avstriji jo najdemo v vzhodnem delu Koroške in v bližnjih delih Gornje Štajerske. V Jugoslaviji pa jo je največ v mariborski oblasti, v nekdanji Spodnji Štajerski. — Čistokrvna in nepo-mešana se goji v okrajih: Gornji grad, Šoštanj, Slo-venjgradec, Prevalje, Marenberg, Slov. Bistrica, Sv. Lenart v Slov. goricah. V okrajih Maribor, Ptuj, Gornja Radgona in Ljutomer pa je več ali manj pomešana z drugimi plemeni.
Marijadvorska goved je bele ali žemljaste barve"; žemljasta barva je zadnje čase bolj priljubljena. Smrček je svetle barve. Rogovi in parklji so rumeni kakor vosek. Glava je razmeroma dolga in ozka, rogovi fini. Hrbet je pri boljših živalih raven. Prsa so globoka in srednje široka. Mišice so dobro razvite; noge so dolge in srednje močnih kosti. Vi-
Pod. 2. Marijad
pri konju 185 Din, pri svinji 45 Din. Zato se v deželah z visokorazvitim poljedelstvom trudijo strokovnjaki, da bi iznašli način popolne ohranitve (konzerviranja) gnojnice. Tako n. pr. vlivajo v gnojnične jame olje, ki ostane na površju in ki napravi tenko plast, katera zadržuje nadaljnje izhlapevanje.
Kako se pa pri nas po vaseh ravna z gnojnico? Koliko neprecenljivih snovi za rastline se izgubi po cestah in jarkih! Malokdo polaga na svoji kmetiji potrebno važnost na gnojnico, pač pa kupuje za drag denar umetna gnojila, ki so sicer zelo važna, pri katerih pa bi lahko nekaj prihranili, ako bi skrbno uporabljali vsa domača gnojila, ki se nam tako-rekoč zastonj ponujajo.	Inž. Teržan.
Marijadvorska ali bela goveja pasma.
Ta pasma je kot domača bela živina1 poznana po vsej Štajerski. To je domačegrudna goved, kakor se je tekom stoletij sama razvila.
Marijadvorska goved je razširjena na štajerskem ozemlju, ki sega deloma v Jugoslavijo, deloma v so-
1 Na Dolenjskem imenujemo to barvo „plavo'"; krave so piavke, voli pa plavci. Mariborska ob'ast ima od vse govedi odstotkov te živine, t. j. približno 70.000 glav. (Op. ured.)
morska pasma.
sokost vihra pri odraslih kravah znaša okrog 140 cm, voli pa dosežejo celo do 170 cm. Krave so težke okoli 500—550 kg, biki in voli seveda mnogo več.
Tri lastnosti zahtevamo od dobre goveje živine, ki ni enostransko vzgojena. Prvič naj bo dobra za vprego, drugič mora biti rastna in mora dati dovolj, mesa in tretjič zahtevamo čim več mleka. Bela pasma ima vse tri lastnosti. Najbolje razvita je sposobnost za delo; voli so močni in vztrajni in razmeroma hitri.
V drugi vrsti cenimo meso. Teleta sicer ob običajnem bornem krmljenju bolj počasi rastejo, vendar se odrasla žival dosti dobro opita in daje potem izredno nežno in fino meso svetle barve. Glede kakovosti mesa prekaša vse druge pasme, katere gojimo v Sloveniji.
Kar se tej pasmi -najbolj očita je slaba mlečnost. Res je, da marijadvorska krava ne spada med najboljše molznice. Temu pa ni kriva pasma, ampak gospodar, ki ne skrbi dovolj za razvoj te lastnosti. Sicer pa tudi mlečnost ni tako slaba, kakor se splošno sodi. V dokaz nekaj vrlo zanimivih številk iz prvega letnega zaključka rodovniškega društva, ki se je ustanovilo v Friesachu na Koroškem in ki že šteje ,3000 vpisanih in kontroliranih krav.
- Ali pšenične barve. (Ured.)
Stran U.
KMETOVALEC
Letnik XLIII.
Najboljša mlečnost posamezne krave znaša 3995 ali okroglo 40001. Najslabša mlečnost ene krave pa je bila 750 litrov. Bolj zanimive so najvišje in najnižje povprečne količine mleka, ki so jih merili v raznih hlevih. Najvišja povprečna molža v enein hlevu se je ugotovila na 3367 litrov. Najnižja molža v enem hlevu je znašala povprečno 1699 ali okroglo 1700 I.
Merodajna je seveda povprečna količina mleka, ki se |e izračunala od vseh 3000 v rodovniku vpisanih krav na 2406 litrov. Če vpoštevatno v splošnem slabo krmljenje, je to dosti lepa mlečnost. Če bodo na Koroškem započeto delo plemenskega odbiranja smotreno nadaljevali, dosežejo lahko brez pretirano močnega krmljenja tekom nekaj desetletij povprečno letno molžo 3000 litrov. Potrebno je samo, da slabe molznice, ki krme z mlekom ne poplačajo, odstranijo. Zarod, posebno bike, pa vzgajajo le od najboljših molznic vsega rodovniškega društva.
Iz vsega vidimo, da nam je dal Bog lepo in koristno živino. Od nas pa zavisi, da dosežemo v kratkem še mnogo večjo hasnovitost, predvsem pa višjo mlečnost.
Nekaj pa bodi povedano ljubiteljem vsega tujega in oboževateljem tujih pasem. Bela pasma je trdna, skromna in vseskozi zdrava. Pri toli hvalisanih mon-tafoncih in simodolcih hudo razširjena jetika je našim belkam skoro nepoznana. Ostanimo torej pri naših domačegrudnih belih kravah in pustimo tujo, razvajeno, mehkužno in bolehno navlako. Naj imajo tuje pasme sijajno preteklost in lepo sedanjost, bodočnost pa bo naša z ozirom na naše podnebne in gospodarske razmere. Ohranimo naši žemljasto beli govedi njene vrline, ki jo odlikujejo napram drugim plemenom. Zavedajmo pa se končno tudi naše naloge, da bolje razvijamo in stopnjujemo mlečnost. -
Naš cilj bomo dosegli, če poskrbimo predvsem za sledeče: Teleta pustite dolgo pri materi, odstavljena teleta krmite čim najbolje, mladi živini pa poskrbite pašo skozi vse leto. Pridelujte več in boljše krme na travnikih s pravilnim gnojenjem (ureditev gnojišč) in zgodnjo košnjo ter pridelujte na njivah krmsko peso za zimo. Čimprej se morajo ustanoviti krajevna rodovniška in kontrolna društva, da vse slabe živali odstranimo, dobre pa razširimo. Krave pripuščajte le k najlepšim in najboljšim bikom, ki izvirajo od prvovrstnih molznic.
Če vse to upoštevate, bo kmalu več mleka in s tem tudi več denarja pri hiši. V mladosti dobro krm-ljena teleta se pa bodo tudi hitreje in bolj razvila in bodo dajala še boljše živali.
Ob koncu še eno besedo: Vi, vsi, ki podcenjujete dotnaoo živino, ali ne ljubite svoje domovine? Ali Vam ni draga zemlja, kjer se dviga mogočno zeleno Pohorje, kjer se razprostirajo ljubke Slovenske gorice? Ali bi zamenjali svojo rodno grudo za tujo zemljo? Gotovo ne! Vedite pa, da je naša bela živina del naše domovine, ki je vzrastla na domačih tleh kakor tisočletna lipa. Ali jo hočete posekati?
Za naše gospodarske prilike je torej bela pasma prav prikladna in naj ostane v svojem dosedanjem ozemlju. Naša častna naloga pa bodi, da to čestito dedščino naših pradedov stopnjema izboljšujemo, jo spravimo na višjo stopnjo hasnovitosti in s tem do-kažemo, da smo pravi in razumni živinorejci!
Martin Zupane, strok, referent za živinorejo.
Lotimo se ovčjereje po strmih legah!
Danes je treba kmetovalcu večjih dohodkov, da krije vsakdanje stroške. Če dohodki ne zadostujejo, stroški se pa ne zmanjšajo, pride kmetija iz ravnotežja, se obremeni z dolgovi in gre rakovo pot.
Da se zadolževanje prepreči, je potrebno podvojenega dela in intenzivnega izkoriščanja vse obdavčene zemlje, tudi najslabše zemlje, in skrajne štednje in varčnosti. Velik pripomoček za intenzivno izkoriščanje najslabše zemlje je ovčjereja, le žal, da se tej panogi posveča tako malo pažnje. Kmetovalec mora plačati davke od vse svoje zemlje, tudi od najslabše; gledati mora zaraditega, da tudi od te zemlje dobi odgovarjajoče dohodke.
Ravno najslabša zemlja, tiste velike strmine, ki so govedi nedostopne in z grmovjem porastli pašniki, ki ne dajejo nikakega užitka in katerih imamo v Sloveniji na tisoče ha, se dajo z ovčjerejo najbolje izrabiti. Ako bi se kmetovalci, ki posedujejo taka zemljišča, poprijeli ovčjereje, bi prišel marsikak tisočak več v njihov žep in bi v vsej Sloveniji znašal lepe milijončke dinarjev; s pridelano volno bi pa lahko krili velik del naših potreb, ker bi se predelala v trpežno blago v naši domači industriji. S tem pa ne bi bilo pomagano samo kmetovalcem, marveč bi se za mnogo povečala tudi vrednost vsega našega narodnega premoženja, ker bi se skrčil uvoz tujega tkanega (tekstilnega) blaga, ki gre v milijone in milijarde. Kmetovalec bi doma pridelal surovino za napravo trpežnejše obleke, vsaj je znano, da je danes ravno strošek za obleko eden najobčutnejših.
Oglejmo si nekoliko bližje ovčjerejo in njene koristi. Ovčjereja je izmed vseh panog živinoreje najpreprostejša. Ona ne zahteva visokega kapitala in ne posebnega znanja. Ako ovčjerejec obvlada glavna vodila umne živinoreje, zlasti da skrbi za letno zamenjavo ovnov (v svrho preprečenja krvnega sorodstva) in da živali za pleme pravilno odbira, pa je do-malega dosti.
Začetnik naj si priskrbi predvsem dobro pleme. Z malim denarjem1 si lahko nabavi par ovac in enega ovna jezerske pasme', ki je priznano najboljša slovenska pasma. Ta ovca, ki je vajena najslabših razmer, se je povsod vrlo dobro obnesla in udomačila. Odrasle živali z 2 leti tehtajo 50—80 kg, ovni pa 80 do 100 kg in tudi več. Živali so skrajno utrjene in proti boleznim neobčutljive, zadovoljne so tudi z najslabšo hrano. Povoljno uspevajo na težkodostop-nih pašnikih, četudi so brez vode (samo da dobijo jutranjo roso). Pozimi se zadovoljijo z najslabšo krmo. Zelo v slast jim gredo okleški ali vejniki (fro-del). Skrbeti je, da pripravimo vedno1 dovolj vejui-kov, da pri uporabi sena ne oškodimo govedi. Samice, ki se navadno plemenijo še pred letom, kotijo najčešče po dvakrat v letu in _ skoraj vedno dvojčke, ki se razvijejo vrlo hitro. Čreda se torej letno vsaj potroji.
Striženje ovac, pri katerem je treba nekoliko ročnosti, se mora praviloma vršiti trikrat na leto, in sicer v septembru, februarju in maju. Odrasla ovca jezerskega plemena daje pri vsakokratni strižnji povprečno pol kilograma prvovrstne volne, letno torej
1 Jezerske ovce se dobe po 6- 6'A Din za kg. Naročniki naj se obračajo na podpisanega do 1. marca t. 1. in naj dajo po 150—200 Din are.
Letnik XLIII.
Stran 13.
Wz—2 kg; so pa tudi živali, ki dajo po kg volne letno.
Za 1 kg dobre volne se dobi 1 m, pri prav dobri pa tudi več trpežnega prvovrstnega sukna, ki daleč prekaša tuji drag proizvod, zlasti pa italijanskega. Sukno izdelujejo domače tvornice proti primerni odškodnini.
Kmetovalec, ki ima 10 ovac, dobi letno povprečno 15 kg volne, ki zadostuje za napravo pet trpežnih oblek; stane pa vsa predelava surove volne in delo obleke približno vrednost dveh oblek. Lahko pa tudi ženske pletejo potrebne nogavice in jopice, za kar je pozimi najugodnejši čas. Ovčjerejec se lahko dobro in ceno oblači, kar je velika postavka za posameznega posestnika, vsaj je znano, da ravno obleka močno obremenjuje naše kmetovalce.
Ovčjereja je zaradi hitrega razmnoževanja ovac, zaradi cenene prehrane in Velike vrednosti volne vsega uvaževanja vredna. Ona nam prinomore izkoristiti najslabše prostore, da dvignemo dosedanje dohodke, dočim nam po drugi strani pomaga zmanjšati izdatke. Iz vseh teh razlogov jo lahko po pravici imenujemo hranilnico hribovskih kmetovalcev.
Okr. ekonom Hladnik, Kranj.
Peronospora, oidij in stimulacija na vinski trti.
Direktor Andrej Žinavc, Maribor.
Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru je tudi leta 1925. preizkušala razna sredstva, ki jih preračunljivi svet toliko priporoča proti najnevarnejšima boleznima vinske trte, proti peronospori in oidi-ju; poleg tega je izvršila poizkuse z 10% raztopino kajnita v svrho stimulacije, t. j. pobude ali draženja rastlinskega staničja k večji delovnosti.
Za vse to je služilo 23 poizkusnih parcel, vsaka s 70 do 100 trsi. Poizkusi so se vršili istočasno pod strokovnim vodstvom in sploh kar mogoče točno. Isto velja za poznejša opazovanja in primerjanja uspehov.
O podrobnostih ne bom razpravljal, marveč pri-občujem prav nakratko uspehe, predpostavljajoč, da je način priprave in uporabe teh sredstev bralcu znan:
Proti peronospori sta modra galica (98/99 %-na) in bosnapasta enakovredni sredstvi, samo se mora '4 do 1 kg bosnapaste na 100 1 vode več jemati kakor modre galice. Novejše sredstvo „kurtakol" nemškega izvora je tudi uporabno, „Horstov bakreni preparat" pa ne in moramo pred njega splošno uporabo v dosedanji kakovosti resno svariti. Dodatek Vaff galuna h galičnoapneni brozgi ni povečal njene učinkovitosti.
Proti oidiju je še vedno žveplo prave kvalitete dvakrat rafinirano, zmleto in ventilirano z 80 do 90 šanslovih stopinj) na prvem mestu, potem sledi suli-kol (žveplo v koloidnem stanju), ki se ga pa mora več jemati, nego priporočajo prodajalci, torej 1/4 do '-2%, kar pa stvar zopet silno podražuje. Natrijev thiosulfat (saloidin) letos ni mogel pokazati učinka, ker tudi na dotični kontrolni parceli ni bilo oidija.
Proti peronospori in hkrati proti oidiju se je nre-izkušal žveplobakreni prašek iz Karlovea „Verdolle",
katerega učinek je proti peronospori popolnoma nezadovoljiv, proti oidiju se pa ni mogel presoditi, ker se oidij na dotičnih parcelah sploh ni pojavljal.
Stimulacija z 10'' raztopino kajnita se ni obnesla: ni se pobujalo rasti, niti kvara po peronospori ni bila manjša kakor na neškropljenih ali pomanjkljivo škropljenih trtah enako — dali so bile enkrat ali dvakrat namazane s nrinoročeno raztopino.
Poizkusi z navedenimi in šc z drugimi novimi preparati se bodo nadaljevali. Nekateri malo- ali ničvredni preparati se včasih ponovno pojavljajo na trgu ])od drugimi, še bolj vabljivimi imeni. Pri tem zasluži brezvestna špekulacija, lahkoverni vinogradnik pa ima ogromno škodo.
Škropimo sadno drevje!
Marsikdo se začudeno spogleda, ako sliši ali čita, da bo treba tudi sadno drevje škropiti. A vendar je to istiua. Mi moramo začeti s škropljenjem sadnega drevja. Brez škropljenja ni v sedanjih časih pričakovati uspehov pri sadjarstvu. Saj so bili pred 30 leti naši vinogradniki tudi mnenja, da ne bo treba trt škropiti. Sedaj jih pa le radi škrope in ni dobiti uiti enega vinogradnika, ki bi se držal starih navad in bi trt ne škropil. Počasi korakamo sadjarji za vinogradniki. Lahko pa trdim že v naprej, da bo v teku 10 let tudi v tem oziru vse drugače.
Brez oklevanja in velikega pregovarjanja ali je škropljenje drevja potrebno ali ne, opozarjam mirnim srcem naše kmetovalce-sadjarje, naj se lotijo čimpreje škropljenja, vsaj svojih najboljših sort.
Naše kmetijske izkušnje se pač leto za letom množijo. Tako je tudi škropljenje drevja nekaj novega, kar moramo kot napredka željni gospodarji vsaj poizkusiti. Napravimo majhen poizkus s tem, da poškropimo vsaj par dreves pozimi s 5—W/o arborinom, preden postane drevje tneženo. Ta poizkus bo pokazal, ali zimsko škropljenje kaj pomaga ali ne.
V naprej pa smo lahko prepričani, da zamorimo s takim škropljenjem razne opasne sadne škodljivce, kakor so: zimska zalega krvavih uši, raznobarvnih listnih uši, skritih kaparjev ter razne druge golazni, ki uničuje letine pri sadnem drevju.
F. Kafol.
Mlekarsko zborovanje v Ljubljani.
Premalo urejene in nezdrave razmere, ki so zavladale pri našem mlekarstvu po deželi in ki se kažejo v zastajanju mleka in . v slabih mlečnih ceiuili kakor tudi v pomanjkljivi organizaciji mlekarstva, so dale mlekarskemu društvu v Ljubljani povod, da je sklicalo 10. jati. t. 1. v Ljubljano shod mlekarjev, mlekarskili organizacij in živinorejcev k skupnemu posvetu, kaj bi bilo ukreniti, da se prepreči neugoden položaj našega mlekarstva. Shoda se je udeležilo nad 100 zastopnikov z vseh strani ljubljanske oblasti. Udeležili so se shoda kot zastopnik Velikega župana živinorejski referent Cerne, dalje predsednik Kmet. družbe Sancin, podpredsednik Pipan, tajnik inž. Lah, kmetijski svetnik Rohrman, drž. mlekarski inštruktor Pevc, zastopnik Zveze slov. zadrug ravnatelj Trček, ravnatelj Združenih mlekarni Tome iu drugi.
Predsednik Mlekarskega društva Florijančič je pozdravil navzoče in poudarjal pretečo mlečno krizo, ki se pojavlja vsfed pomanjkanja izvoza in narastle produkcije mleka iu ki
V A L E O
se kaže po deželi v nizkih cenah mleka. Najti je pota, da se ta kriza odpravi.
Mlekarski inštruktor Pevc je nato kot glavni poročevalec podal obširen referat o razvoju in stanju našega mlekarstva napram drugim državam. Navedel je. da dobe naši mlekarski obrati okrog 20 milijonov litrov mleka na leto. Od tega se porabi 12 milijonov litrov za preskrbo mest, 6 milijonov za napravo sira in 2 milijona za izdelovanje masla. Sira se izdela okrog 30 vagonov, od tega 12 vagonov v Bohinju. Mleko, ki ga použijejo in uporabijo kmetovalci za mlečne izdelke sami, ni pri tem vračunjeno. Na izvoz mleka v Avstrijo, ki je dosegel 1. 1924. 25.000 kg, ni v bodoče računati. Za izvoz mlečnih izdelkov manjka kvalitete in organizacije. To treba izpopolniti. Švica bi bila lahko najboljši odjemalec za naše maslo. V južne kraje bi lahko izvažali sir in kondenzirano mleko, kakor izvažajo Srbi v veliki meri sir ..kačkavelj". Zaključek temeljitega poročila, ki je trajalo skoro \ 'A ure. je bil sledeč: 1. je treba ustanoviti mlekarsko društvo za Slovenijo, 2. organizirati je dobre centrale za predelavo in izvoz mleka in mlečmh izdelkov, 3. otvoriti je čimprej mlekarsko in sirarsko šoto in 4. dvigniti je mlečnost krav.
Vnela se je na to živahna debata, v katero so posegli Ivan Ažman iz Hraš, Val. Babnik iz Šiške, lgn. Dolničar iz Šmartnega, šef Ivo Sancin, kmetijski svetnik Rohrman, Ivan Pipan iz Vižmarjev, Gubane iz Gorič, Starman iz Škofje Loke, predsednik Floriančič, instr. Pevc, .1. LovraČ iz Izlak, Fr. Kiistan iz Vodic, veter. Černe, ravn. Trček in drugi.
Iz debate je izvenela zahteva po skupni organizaciji vseli mlečnih. producentov in po čimprejšnji ustanovitvi mlekarske šole, da se vzgoje potrebni mlekarji in sirarji, ki so nujno potrebni za zboljšanje mlekarstva po deželi.
Po tri in polurnem zborovanju se je nato soglasno izvolil poseben pripravljalni odbor, kateremu se imajo pritegniti tudi kmetijski strokovnjaki, Kmetijska družba in Zadružna zveza.
Vinski sejm v Središču.
V torek, dne 19. januarja leta 1926. se je v Središču vršil vinski sejm, ki je bil izredno dobro obiskan. Vinarska zadruga ..Ljutomcrčan", ki ji načeluje veleposestnik gospod Košar, ga je priredila z namenom, da seznani kupce s pridelki okoliških vinskih goric. Prireditve se je udeležilo veliko število kupcev in drugih interesentov iz Ljubljane, Gorenjske, Maribora in celo iz Avstrije, predvsem iz Gradca. Dvorana v ..Društvenem domu" je bila natlačena, navzlic temu je šla pokušnja vin precej v redu.
Vinski sejm je otvoril g. Košar, pozdravil navzoče goste in poudarjal, da ima tamošnji okraj precej dobrih vin za oddajo. Na to je v imenu Velikega župana govoril g. kmetijski svetnik inž. Zidanšek, ki je opozarjal na velik pomen takih prireditev za vinsko kupčijo in za prospeh našega vinogradništva. Na to se je vršila pokušnja vin, pri kateri se je razvila kupčija. Tekom treh ur se je razprodalo čez 2000 hI vina. kar pomenja zadovoljiv uspeh te prireditve.
Pripomniti pa je, da uspeh sejma ne leži samo v kupčijah, sklenjenih ob tej priliki, ampak posebno v tem, ker so se kupci na sejmu seznanili z raznimi vrstami vin, pa tudi z vinogradniki, s katerimi so pozneje sklepali kupčije.
Naši vinogradniki so kmalu uvideli pomen vinskih sejmov, kajti sedaj jih hočejo prirediti tudi v Metliki, 2,s. t. m., v Gornji Radgoni 6. in 7. februarja, pozneje v Št. llju v Slovenskih goricah in morda celo v Ptuju za haloška vina. Take prireditve omogočajo predvsem inozemcem, da se spoznajo z našimi vini, pa tudi domačim trgovcem in kupcem, ki jim ni neba hoditi od posestnika do posestnika, ampak se jim nudi
prilika v enem dnevu pokušati vina iz širšega okoliša. Pa tudi vinogradnikom samim so taki vinski sejmi dobra šola, ker jim omogočajo spoznavanje dobrih vin in tudi ocenitev svojega lastnega pridelka. Na teh prireditvah se bodo naučili spoznavati vina in njih pogreške ter bodo zboljšali predvsem svoje kletarstvo. V tem pogledu je torej z zadoščenjem pozdravljati vinske sejme.	L.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja se načelno odgovarja le v ,,Kmetovalcu" in le na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom. Kdor želi pismenega odgovora, mora priložiti 3 dinarje za stroške.
Vprašanje 3. Kako zatrem robido? (J. K. v P.)
Odgovor: Robido (kopinjek) zatremo na ta način, da spomladi, na vsak način pa preden nastavi seme, porežemo njena stebla prav pri tleh. To delo je po potrebi ponoviti. T.
Vprašanje 4. Kako pokladam pieve konjem in koliko hrane potrebuje dnevno odrasli konj? (A. B. v T.).
Odgovor: Ako so ovsene pleve zdrave, jih pokladamo malo ovlažene med rezanico. Dnevno potrebuje srednje velik konj pri težkem delu 10 kg dobrega sena in 3 kg ovsa, pri lahkem delu pa 7 kg dobrega sena, 4 kg ovsene slame in 1 kg ovsa. Množina krme je v ostalem kajpada odvisna od velikosti živali, dela in kakovosti krmil.	T.
KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK.
Kmetijski tečaji. Na državni kmetijski šoli na Grmu (Novo mesto) se vrše tekom tega leta naslednji tečaji za praktične gospodarje: 1. Živinorejsko-mlekarski tečaj 3 dni v februarju; 2. vinarski tečaj 2 dni v februarju—marcu; 3. kletarski tečaj tri dni v februarju; 4. sadjarski tečaj dva dni v marcu; 5. tečaj za pridelovanje krme dva dni v inaju. — Kdor si želi enega ali drugega ali vseh tečajev udeležiti, naj se prijavi najpozneje do 2. februarja t. 1. pri ravnateljstvu šote. Dan pričetka se mu bo pravočasno naznanil. Tečaj se bo vršil le, če se priglasi vsaj 20 udeležencev.
GOSPODARSKE STVARI.
Vinska razstava in vinski sejm v Gornji Radgoni. Vinogradniško društvo za Gornjeradgonski okraj priredi 7. in 8. februarja t. 1. svojo prvo vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom v Gornji Radgoni v prostorih tukajšnje posojilnice tik kolodvora. Vsem obiskovalcem in posebno vinskim interesentom se bodo nudile razne izvrstne sorte našega vinskega okraja (okrog 200) po primernih cenah in ugodneje kakor drugod. Inserati v časopisih in vabila, ki se bodo razposlala po tu- in inozemstvu, bodo prinesla več podrobnosti. Za dobo razstave pričakujemo tudi polovično vožnjo na naših železnicah v Gornjo Radgono in nazaj. K obilni udeležbi vabi Vinarsko društvo v Gornji Radgoni.
KMETIJSKE NOVICE.
VI. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejm v Ljubljani se vrši od 26. junija do 5. julija. Sejmska uprava prične v najkrajšem času z razpošiljanjem prijavnic in se naproša vse raz-stavljalce, da nemudoma prijavijo svojo udeležbo. Cimpreje se zbero prijavnice, tem lažje in hitreje se more razdeliti razstavne prostore in izvesti čim boljšo organizacijo, Ker so se
Letnik XLII1.
Stran 15.
letos razstavni prostori znatno pocenili, si bodo gotovo večja podjetja najela obsežnejše prostore. V jeseni se vrši od 1. do 15. septembra velika Pokrajinska razstava vina, cvetja, sadja, goveje živine in konj, higijene, umetnosti.
Finančna delegacija opozarja, da je izšel v Uradnem listu, štev. 117. z dne 31. decembra 1925. „Poziv našim državljanom, lastnikom sporjenih obveznic 2/onega loterijskega posojila i/, leta 1881., 4%nega konvertiranega posojila iz leta 1895. in 4^%nega posojila iz leta 1909." Občinstvo se opozarja, da ravna po tem razpisu.
DRUŽBENE VESTI.
| t Josip Urbančič |
V torek, dne 26. januarja leta 1926. je preminul Josip Urbančič, vpokojeni oskrbnik družbene drevesnice na Poljanah. Pokojnik je bil rojen 27. julija 1. 1860. v Trnovem na Notranjskem. Posečal je deželno kmetijsko šolo na Slapu ter se pod pok. Dolencem izučil sadjarstva. Ta ravnatelj ga je nastavil na šoli kot drevesničarja, kjer je deloval do 10. januarja 1. 1885. Tega dne je nastopil službo drevesničarja- pri Kmetijski družbi v Ljubljani ter prevzel upravo drevesnice na Poljanah, ki jo je vodil do 1. avgusta 1.1925., ko je po 40 letih stopil v zasluženi pokoj. Pokojnik je bil vesten uradnik, izvrsten sadjarski strokovnjak in kot tak dobro poznan in čislan med sadjarji bivše Kranjske. Zdravja ni bil trdnega ter je že več let bolehal na naduhi. V zadnjem času pa ga je napadla pljučnica, ki ji je po par dneh bolezni podlegel v 66. letu svoje starosti. Kmetijska družba bo težko pogrešala njegovo bogato strokovno znanje o vzgojevatiju sadnega drevja, ki si ga je pridobil v svoji nad štiridesetletni praksi. Ohranila mu bo pa časten spomin! Slava mu!
KNJIŽEVNOST.
Uspešno gojenje konoplje. Praktično navodilo. Izdala Delegacija proizvajalcev čilskega solitra v Beogradu (Poenka-reova ul. 35). V tej najnovejši brošurici, ki ima 19 strani, je povedano vse, kar je treba vedeti, da se pridelek lahko dvigne in izboljša. Knjižica obsega sledeča poglavja: 1. Splošni pogoji za uspešno pridelovanje konopelj. — 11. Priprava za setev konopelj. (1. O kolobarjenju. 2. Gnojenje. 3. Priprava zemlje.) — III. Setev konopelj. (L Izbor semena. 2. Čas sejanja. 3 Način, gostota in globokost sejanja. 4. Količina semena.) IV. Oskrbovanje konopelj. — V. Žetev konopelj. Knjižica je spisana v srbohrvatskem jeziku in se dobi pri Delegaciji proizvajalcev čilskega solitra v Beogradu brezplačno.
Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo.
Na potu do močne edinstvene organizacije kmetijskih strokovnjakov naše države. Inšpektor Nikola Petrovič, urednik „Ekonoma" v Beogradu, ki je bil nedavno v Mariboru, nam je sporočil1 vest o fuziji „Udruženja državnih ekonoma, poljoprivrednih činovnika i službenika" z „Udruženjem srpskih agronoma" v Beogradu. V kolikor moremo presoditi, pomeni to fuzioniranje prvo etapo na potu do ustanovitve enotne organizacije kmetijskih strokovnjakov v naši državi. „Udruženje ekonoma" itd. v Beogradu je izredno močna organizacija absolventov kmetijskih šol; šteje baje do 5000 članov. Ta šte-
I vilčua jakost dokazuje, da imajo srbski tovariši mnogo, mnogo več zmisla za stanovsko organizacijo, nego pri nas. Naj bi to dejstvo odprlo oči onim mlačnežem pri nas, ki kličejo po organizaciji le tedaj, kadar so taugirani njih osebni interesi.
Osebna vest. Tovariši iz Maribora in okolice so izvolili načelnikom Mariborske sekcije društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo tov. inž. Vončiuo, profesorja poljedelstva na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. -- Tovariški sestanki v Mariboru. Mariborska društvena sekcija ima svoj „jour fix" ali družaben sestanek vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. (20.) uri zvečer. Ob sestankih se vrše kratka predavanja. Prihodnji sestanek: 4. februarja 1926. v posebni sobi gostilne „Viuski hram", Maribor, Vetrinjska ulica. Predaval bo tovariš Priol, profesor sadjarstva, o svojem poučnem potovanju na Holandsko. Elaborati. Prosimo vse tovariše, ki so bili pritegnjeni k sodelovanju v razne odseke in odbore, da pospešijo izdelavo poverjenih jim elaboratov. — Članarino 1026. je plačalo doslej komaj ena petina društvenih članov. Apeliramo ponovno na vse kolege, da nam jo- nakažejo čimprej; malenkosten letni prispevek 25 Din more pač vsakdor, ki ima količkaj zmisla za organizacijo in disciplino, utrpeti za svojo stanovsko matico. Da si prihranimo stroške razpošiljanja položnic, odnosno nakup in frankiranje poštnih nakaznic (po članstvu), se je posluževati ček. položnic poštne hranilnice — podružnice v Ljubljani, ki se dobijo na vsakem poštnem uradu. Seveda je te položnice primerno izpolniti, t.j. pripisati poleg drugega tudi to, da velja plačani znesek za društveni čekovni račun št. 12322.
URADNE VESTI.
POROČILO
o delovanju Kmetijske družbe za Slovenijo v I. 1923. in 1924., podano na rednem občnem zboru dne 17. dec. 1925.
(Dalje in konec.) Pašniško posestvo Ivje. Pašnik Ivje ne izpolnjuje več svojega namena kot zadružni pašnik za okoliške živinorejce, ker imajo sami dovolj krme. Iz tega razloga je bila družba primorana oddati v najem košnjo na tem posestvu, in sicer potom javne dražbe. Oddale so se manjše parcele predvsem malim kmetom v tamošnjem okolišu, s čemer' se je dosegel precej ugoden materijelen uspeh.
Pospeševanje kmetijskih panog. Poljedelstvo. Družba je v tej dobi pospeševala poljedelstvo z dobavo dobrega semenja in umetnih gnojil, z razširje-vanjem dobrih kmetijskih strojev in orodja. Sedaj se dobe še vse vrste umetnih gnojil v poljubni množini. Njih uporaba se pa ne dviga tako, kakor bi bilo pričakovati.
Vinarstvo in kletarstvo. Ta panoga je ena izmed najin-tenzivnejših v našem kmetijstvu, zato ji je družba morala posvečati posebno pozornost ter zastopati koristi vinogradnikov. Družba se je zavzela za to, da se pri sklepanju trgovinske pogodbe z Italijo zabrani k nam uvoz italijanskih vin; skušala je doseči uvoz naših vin v Avstrijo in Češkoslovaško, kar pa vsled valutnih razmer in drugih ovir ni bilo mogoče doseči. Tudi ob drugih prilikah se je zavzela za interese našega vinarstva in kletarstva. Priskrbovala je sredstva za pokonče-vanje trtnih škodljivcev in sredstva, ki se uporabljajo v kletarstvu.
Sadjarstvo. To panogo je v toliko pospeševala, kolikor ji je dala možnost njena drevesnica in tudi s strokovnim poukom po deželi in v ..Kmetovalcu". V splošnem se pa z njo bavi Sadjarsko in vrtnarsko društvo, ki mu družba pomaga posebno pri oddaji tozadevnih potrebščin.
Stran 16.
Konjereja. Družba .ic dovoljevala Konjcrejskima odsekoma podpore za premovanje konj. Podpirala je in tudi sodelovala pri konjski razstavi i. 1024., prirejeni o priliki Ljubljanskega velesejma. Konjska razstava je podala pregled konjskega plemenskega materiala, posebno iz ljubljanskega okoliša.
Živinoreja. Družba je posvečala največjo skrb tej panogi z dobavo plemenskih-bikov, merjascev, ovnov in petelinov ter z razdelitvijo podpor za ptemenjake. Večji del podpor je dovoljevala država, ker družba nima lastnih sredstev, da bi mogla kriti take izdatke. Pač pa ju sama z intenzivnim delom na tem polju in z manipulacijskimi izdatki žrtvovala mnogo v to svrho. Pozneje je oblastna uprava prevzela to akcijo v svoje roke in ukinila družbi vse tozadevne podpore. Navzlic temu pa pospešuje še nadalje živinorejo, ker .ie ta za naše kmetijstvo najdobičkanosnejša panoga.
Blagovni promet.
Svoje strokovno delovanje na kmetijskem polju je družba podprla z blagovnim prometom, t. j. s posredovanjem nakupa in oddajo gospodarskih potrebščin svojim udom. S tem je družba uravnavala cene raznih kmetijskih potrebščin, ki bi jih drugače trgovci nagnali kvišku in izkoriščali kmeta. Najvažnejša je priskrba umetnih gnojil, ki jih je danes dobiti v poljubnih množinah in vseh vrstah. V L 1923. je oddala med svoje ude 212 vagonov in 1. 1924. 146 vagonov raznih umetnih gnojil.
Potrebna je bila tudi priskrba dobrega semenja, da se izboljša domači pridelek. Družba je predvsem poskrbela za seme pšenice, rži, ječmena, ajde, krmilne pese, lucerne, detelje in travnega semenja.
Izmed sredstev za pokončevanje rastlinskih škodljivcev je družba nabavljala svojim udom modro galico, žveplo, salo-jidin in druga sredstva. Skupno se je oddalo 1. 1923. 60S4 q in I. 1924. 299] q raznih takih sredstev.
Vinogradniške potrebščine je imela tudi družba v zalogi in jih dobavljala udom, in sicer trtne škropilnice, žveplalnike, rafijo za vezanje trt, gumijeve cevi za cepljenje in razne druge predmete.
Močnih krmil je bilo v teh letih manj oddanih, ker je bila letina krme precej ugodna. Oddajala so se: lanene tropine,
Letnik XL.III.
klajno apno in ribja moka. Teh krmil je družba razposlala 1. 1923. 441 q in I. 1924. 152 q.
Modernejši kmetijski stroji in dobro orodje spadajo k ra-cionefnemu kmetovanju. Tudi te je družba dobavljala svojim udom, med temi posebno železne pluge raznih vrst. njivske in travniške brane, brzoparilnike, trijerje, trtne škropilnice, žveplalnike, kose, lopate, grablje in razne druge potrebščine.
Ves družbeni blagovni promet je razviden iz sledeče razpredelbe, ki pojasni v kakšni množini je bilo raznim strankam v teh letih oddanega blaga:
Leto strankam vagonov blaga pošiljatve v vrednosti
1923.	24.720	269	29.666	12,726.402
1924.	20.919	189	26.441	6,630.873 Ti podatki nam nudijo sliko delovanja blagovnega oddelka. Želeti bi bilo, da bi v bodoče podružnice same bolj skrbele za dobavo raznih kmetijskih potrebščin svojim udom, ki pričakujejo od družbe v eč kakor jim more sedaj nuditi ob nezadostnem sodelovanju podružnic.
S tem poročilom je nakratko očrtano delovanje Kmetijske družbe v letu 1923. in (924.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.-—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t.j. vsaj 10 dni pred izidom onega .Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poorej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo Uraia, prostora in časa.
Koprivna, v nedeljo, 14. februarja 1926. ob eni popoldne pri mežnarju;
Prekopa, v nedeljo. 14. februarja 1926. ob treh popoldne v hiši načelnika;
Sv. Barbara v Halozah, v nedeljo, 14. februarja 1926. ob dveh popoldne pri Antonu Korenjaku.
lv M K T O V A L EC
Tržne c@ne v Ljubljani In v Mariboru.
Cene 10 navedene v din ar lih.
Konji (prigon v
t par dobrih konj ....
Voli in krave (prigon v t kg žive teže
Ljubljana
160, v M. 7):
....... 4.000 do 14.000
Lj. 89, v M. 453 glav):
Maribor
i......................8-50 do
1 n..... . .	»•— do
, ;; ;; ;; -n; ; ; ; ; ;..........7-50 do
1 .. „ krave, klobasarice ....	3 — do
Teleta (prigon v Lj. 8, v M. 6 glav):
i kg žive teže . .
Prašiči (prigon v
4-—
8-- do T do 4-25 do 3'— do
10-25 8'— 7'—
do 10 50 10-— do — •■
Lj. 21, v M. 332 glav):
1	komad 6— 8 tednov stari
1	., 3— 4 mesace ,,
t	..5—7
1	8—10
t	.. enoletni	■ .
1	kg žive teže, debeli . .
t	.. mrtve teže. debeli
Kože:
i komad konjske kože	.	,
I kg goveje kože . .	.	.
t „ telečje koži .	.	.
1 ., prasnile kože .	.	.
1 .. gornjega usnja	.	.
! . podplatov . .	.	.
do 250'
—do	—
350 - do	38 j -
400'— do	480*—
S50-— do	650'—
1500-— do	1600-—
11-50 do	12-50 15-- do
18'-
85"- do 14-- do 22 — do 9-- do 80 — do 60 - do
175-16-23-10-110--
Ljubljana
Maribor
Perutnina:
1 komad, piščanec 1 .. kokoš .
Mleko, maslo, jajca, sir:
1 liter mleka.......
1 .. smetane......
1	kg čajnega masla ....
1	.. surovega masla . . .
1	.. bohinjskega sira . . .
1 .. sirčka......
1 jajce .... .....
-•-do —•— 14 — do 2H-25"- do 35"- 30-- do 40'-
2-50 do 3-50 2-50 do 3 —
50-- do	50*—
40"— do	—'— 35'-
9'— do	10-
1-50 do	1-75
12'-50'-45'-
do do do
4'— do 1 75 do
Žito in drugo:
1	q pšenice . . . .
I	.. rži......
1	.. ječmena.....
t	.. ovsa......
i	.. prosa......
1	., koruze (nove, sušene)
1	.. ajde......
t	. fižola, ribničan . .
1	.. fižola, prepeličar . .
1	.. krompiila (novoga) .
Krma :
a sladkega sena .. kislega icna ., slame . . .
1 1
Kurivo:
I m' trdih drv . t .. mehkih dr«
340-260'-240'-245'-275'-220'-300'-350'-360'-125'-
75"-50-50'-
160 100
do 3WV-do 293'-do 260'-do 260-do 300' do 230'-do 325'-
275'-200'-200'-230*— 250--200'— 225-250--
do 300 •-do 250*-do 250'-do 250'-do 300'-do 225--do 300'-do 300'-
do 150'- 75'— do 150'-
do 80-do —■-
do 180'-do —•-
65'- do 80' 45 — do 55'-
160-105'
do 180"-do 120.
Tisk J. Blasnlka nasl. ▼ Liubllsinl. — Z» tiskamo odgovoren MIh.
štev. 2,
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 31. januarja 1926.
Leto XLIII.
Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
Inserati (oznanila) se računajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 Din, na '/4 strani 300 Din, na 'Ig strani 150 Din, na '/^strani 100 Din, na , strani 50 Din. Vsaka beseda v ,,Malih naznanilih" stane 50 para, najmanj pa skupaj 8 Din.
Kmetovalci — udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Vse cene so popolnoma neobvezne.
Opozorilo! Kmetijska družba oddaja vse potrebščine načelno le proti gotovemu plačilu, ker jih mora sama tudi naprej plačati. Podružnice naj zato denar po možnosti nakažejo že ob naročanju potom poštnih položnic na čekovni urad št. 10.712, če se jim je pa blago izjemoma proti računu poslalo, naj skrbijo za takojšnjo poravnavo.
Deteljna, travna in druga semena.
Brez jamstva glede čistote in kaljivosti naj nihče naših udov travna in aeteljna semena ne kupuje. Zahteva naj vselej natančno navedbo odstotkov čistote in kaljivosti in naj ne upošteva cenikov, ki teh navedb nimajo, kajti v tem slučaju gre navadno za slabo in staro seme, ki je te navidezno „ceneje".
Kmetijska družba je letos kupila najčistejša in najbolj ka-ljiva semena in jamči pri deteljnih semenih in mačjem repu za popolno brezpredeničnost. Travna semena dospo s parnikom prve dni februarja v Trst. Cene za nadrobno oddajo so naslednje, pri odjemu celih vreč znaten popust:
domača detelja......98% Č	90%	K	24.—	Din
lucerna.........97% „	92%	„	24,—
hmeljna lucerna......96% „	85%	„	18,—	"
švedska lucerna......97% „	90%	„	28.—	„
bela detelja.......90% „	95%	„	60,—	„
mačji rep........98% „	95%	„	16.—	„
pasja trava........80% „	90%	„	28,—	„
francoska pahovka.....85% „	85%	„	24,—
angleška ljulika......90% „	80%	„	17,—	,'
laška ljulika.......97% „	95%	17,—	„
travniška bilnica......98% „	92%	„	29._
travniška latovka.....82% '„	82%	,',	58,—	"
lisičji rep........75% „	75%	60,—
mehka stoklasa......85% „	85%	„	12,—	„
pokončna stoklasa.....75% „	75%	„	12.—	„
navadna šopulja......90% „	90%	„	48,—	„
pasji rep.........95% „	70%	„	54.—	„
ovčja bilnica.......70% „	85%	„	25.—	„
Vreče iz jute kakor tudi poštna frankatura se posebej računa po lastnih stroških.
Zmesi travnega in deteljnega semena.
Iz gori imenovanih zajamčeno čistih in kalijevih vrst,, sestavljene po strokovnih navodilih stanejo: I. za barski svet kg Din 26.— ; II. za peščeno zemljo kg Din 24; III. za srednje težko temljo kg. Din 24.—; IV. za težko zemljo kg Din 22.—.
Semenska pesa, Mamut in Eckendorfovka po Din 15.— za 1 kg.
Umetna gnojila za Jesensko gnojenje.
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naro-Jlilh naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik z 16 do 17% dušikom po Din 320,— za sto' kg v vrečah po 85 kg, v pločevinastih posodah po Din 350,— za sto kg. Za 1 ha 200 do 300 kg.
Kalijeva sol, 42% po Din 160,— za 100 kg. Za 1 ha 200< do 300 kg, vreče po 50 kg stanejo 90,— Din z vrečo vred.
Kajnit po 100. —Din za 100 kg.
Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 150,— za 100 kg z vrečami. Za 1 ha 300 kg.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 50 Din za 100 kg z vrečami vred.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo po Din 400,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 200 do 300 kg.
Rudninski superfosfat ital. znamke „Montecatini" 16—18% po Din 100.— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 500 kg. Pri celih vagonih po 95,— Din 100 kg franko Ljubljana.
Razklejena kostna moka, 26% fosforove kisline, 2^% dušika po Din 190,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 140,— za 100 kg. Vreče po 80 kg. Za 1 ha 100—400 kg.
Thomasova žlindra po Din 140.— sto kilogramov. Na hektar se rabi 600 kg, pri odjemu vsaj pol vagona po Din 138. za 100 kg.
Thomasova žlindra za jesensko in zimsko gnojenje. Po jružnice in posamezni udje naj čimpreje prijavijo svoia naročila, kajti le tako bo omogočeno zadostno in pravočasno pre-skrbovanje tega potrebnega fosforovega umetnega gnojila.
Pričakovano ukinjenje sedanje carine utegne nastopiti šele po preteku dvanajstin, zato" "z naročitvami ni odlašati onim, ki mislijo še tekom zime gnojiti z žlindro. Cena za žlindro znaša pri odjemu celega ali pol vagona franko kolodvor Ljubljana Din 138.— za sto kg, pri manjšem odjemu pa v skladišču Ljubljana Din 140. za sto kg.
Vrtna gnojila v primerni sestavi za zeljnate, korenjske in stročnate rastline oddaja naša družba. Za 100 štirjaških metrov so potrebne sledeče množine teh različno mešanih gnojil, in sicer: 1. za zeljnate rastline solato in paradižnike 12 kg in stane 1 kg 3.75 Din;„2. za špinačo in kumarce 6 kg in stane 1 kg 3.75 Din; za korenjske rastline, za krompir in čebulo 8 kg in stane 1 kg 3.50 Din; 4. za stročnate rastline (grah in fižol) 5 kg in stane 1 kg 3 Din.
Krmila:
„Elcema" — sredstvo proti metuljavosti pri goveji živini, ovcah, konjih in prašičih. Bolna odrastla živina dobi 10 gramov vsak dan, kot varstveno sredstvo 2—3 krat na teden po 10 gr, teleta, ovce, koze, žrebeta po 5 gramov na dan in glavo, jagneta in pujski po. 1—2 grama. 1 kg te bakrove soli stane 30 Din.
Kostač, moka za pokladanje živini po Din 14 za 1 kg
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in maščabo po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 75 kilogramov po Din 4.50 kilogram, na drobno Din 5.— za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za kg na drobno Din 10.— za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Arborin, drevesni karbolinej, sredstvo za pokončevanje drevesnih škodljivcev v steklenicah po 1 in pol1 kg po Din 20.—. Po pošti se razpošiljajo samo v ročkah po 3 in pol kg po Din 65.—. Poštnina posebej.
Antlavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, gra-Slče, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst iired poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., Je zopet došel in »e dobi v zaklopnicah 100 gr Din 35.— za % kg Din 50,— H kg Din 80,—
Antiklor (salojidin) po Din 5.50 za 1 kg.
Bakreno cedilo za vino, Patent Kovina, (tronožno) po Din 450,— za komad.
Drevesne škropilnice za prevoz po Din 250.— za komad.
Eponit, vinski, po Din 65 za kg.
tnokarbon (Oenocarbon), prepar. oglien prah za čiščenje fina po Din 65.— za 1 kg.
Gnojne vile s 3 roglji po 13.— Din za komad.
Grozdni mlin ELA po Din 1030.
Gumijeve cevi za trtne škropilnice in za škropljenje ze-Ienjadnih vrtov (za priklop k vodovodni cevi) po 5 Din za 1 meter (izredno znižana cena). Gumijeve plošče po 5 Din komad.
Hora aparate za zatiranje poljskih miši po Din 400.— za cotnad.
Hora oatrone po 12.— Din komad
„Jullien" sredstvo za čiščenje vina v zavitkih po V* kg Din 50.—, 1 kg Din 100.—.
Lopate ošiljene in za štihanie po Din 18 za 1 kg.
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš po Din 12.50 za kg v posodi kupca.
Ročni žveplalnik za cvetlice (za suho žveplanje in za škropljenje) po Din 85.— komad.
Sadni mlini po Din 1500.—.
„Srgo" aparati iz Mannesmanove cevi rjav( ^leskani po Oin 200
„Srgo" patroni po Din 7.— za komad.
Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po iJin 34000.—.
Škarje za trte št. 37a po Din 30.—; št. 45 po Din 2fi—:
16 po Din 20.— za komad
Uspulun —• najuspešnejše, že dobro znano sredstvo za razkuženje vseh vrst semenja — je zopet na zalogi. Uspulun je barvasti prah, ki se v vodi hitro razstopi in se dobiva pri Kmetijski družbi v škatljicah po 50 gramov za Din 12.50, 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92.—, 1 kg Din 170.
Vrtnarsko orodje orig. tvrdke S. Kunde & sin. Okulirni noži, cepilni noži, škarje po tvorniških cenah.
Žveplene trakove na azbestu po Din 16 za kg.
Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad.
Žage, vrtnarske po Din 15.— komad.
Razne kmetijske potrebščine:
Brusni kamni, bergamaški po Din 9.— za komad.
Grablje železne, 10 zobne po Din 9.—; 12 zobne po Din 11.—; 14 zobne po Din 13.—; 16 zobne po Din 15 ža komad.
Gumijevi seski mali po Din 15.—, veliki po Din 30 komad. Heidovi (izvirni) trijerii (čistilniki) znamka II., razred II. po Din 3800.—.
Mlečne cevi št. 3561 po Din 7.—. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—.
Orodje vrtnarskega društva: male plošnate škropilnice po 10 I po 90 Din, lesene grabljice po 15 Din, klini za vrvico po 3.— Din. Na zalogi so zopet škropilnice „Flora", ki stane Din 350.— za komad, lopate za štihanje po 23 Din komad.
Požiralnikove cevi za teleta Din 160, za goved po Din 350.—.
„Ptičil strah" strašilo proti vranam, škorcem, vrabcem 1. dr. škodljivcem v vinogradih, koruznjakih in na polju. Vsebuje 20 strelov, ki enkrat užgani počijo vsake pol ure. Komad Jtane Din 20.—
Ročno sejalico po Din 210.— komad.
Slamoreznice 10 eol, reg. od 6 mm do 48 mm, komad Din
1050.
Sirišče. Mlekarnam priporočamo namesto telečjih želodcev ali drugih sredstev za napravo sira sirišče po navodilih dr. Mor. Blumenthala. Dobi se v pločevinastih puščicah po 50 gr Din 24, po 100 gr Din 46, 250 gr Din 110.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 360 cm po 970.— Din, 120 cm po 1025.— Din, 290/420 po 1120,— Din. Telečji napajalniki po Din 100.—.
Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 12 Din
kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vse-Dine po 75 Din in v steklenicah po dva kg po 30.— Din kg z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Trokarji za so ved po Din 100,— Trokari! 79 teleta in ovce po Din 70.—. Žitni čistilniki manjši z 7 sitami po 1400.— Din.
Brzoparilniki:
„Alfa" brzoparilnike pocinjene za 501 po Din 1200.—, za
651 po Din 1300.—, za 801 po Din 1600.—, za 1201 po Din 2000. —, za 2001 po Din 3040. Ti brzoparilniki so pripoznano
najboljšega in najnovejšega sistema ter priporočamo interesentom naj si te stroje ogledajo.
Posnemalnlki.
Orig. „Alfa" Laval Viola 601 po Din 1625.—. Orig. „Alfa" Viola št. 4 po 1001 po Din 2000.—. Pinje Alfa Separator št. 9 po 760 Din, št. 10 po 920 Din. Na željo nekaterih mlekarn si je Kmetijska družba nabavila tudi zelo priljubljene ročne posnemalnike znane švedske znamke „Baltic", ki jih oddaja po sledečih tvorniških cenah: na uro 351 posnemajoč JBaltic" posnemalnik H : F za gospodinjstva Diri 620.—.
na uro 100 1 posnemajoč „Baltic" posnemalnik K : I Dla 1700.—
na uro 1301 posnemajoč „Baltic" posnemalnik K : 2 it kmetije 4-7 krav Din 1900 ali isti stroj s podstavkom Din 2950.
Posnemalnik „Tlfan" od danske tvrdke „AktieseIkab«l Titan" Kobenhavn L za 150 I po Din 2500.—.
Poljedelski stroji.
Plugi:
Univerzalni plug D7 MN s kratko desko po Din 1150.
Univerzalni plug D7 MN z dolgo desko po Din 1150.
Univerzalni plug D6 MN s kratko desko po Din 850.
Univerzalni plug ESB5 po Din 920
Univerzalni plug D5 MNR po Din 780.
Obračalni plug UW5 po Din 1040.
Obračalni plug UW4 po Din 920.
Podzemeljski plug po Din 400.
Plug za saditev krompirja po Din 560.
Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožem po Din 175.
Okopalnik H4 po Din 315.
Osipalnik HSE po Din 310.
Osipalnik HZL po Din 700.
Osipalnik manjši po Din 350.
Brane:
Njivska brana Z3 po Din 700.
Njivska brana SE2 po Din 700.
Travniška brana A3 po Din 800.
Njivski skarifikator po Din 620.
Travniški skarifikator „Darlus" 14 po Din 2160.
Sejalni stroj „Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5000.
Naročila na sadno drevje.
Iz drevesnice Kmetijske družbe se bodo oddajale v zgodnji pomladi sledeče vrste sadnega drevja:
1.	Visoke jablane:- Latidsberška reneta, zlata parmena, Dairta-sonova reneta, bellefleur, Kaselska reneta, voščenka. .Jakob Lebel, bobovec, beli ananas. 1. vrsta po Din 12.50, II. vrsta po 10 Din.
2.	Pritlične jablane: Latidsberška reneta, bellefleur, Lord Suf-field, čellini, Bismark. rdeči astrahan, Viljem Transparento-vec, Jakob Lebel, Deanov Kodlin, po 20 Din.
3.	Pritlične hruške: Avranška, Pastorovka, Dielovka, Abreška krasotica, Vojvodina Elza, Klapovka, po 20 Din.
A. Marelice (omejeno število) po 25 Din.
Visokih žlahtnih hrušk, moštnic in češpelj letos ne bo na prodaj, pač pa prihodnje leto. Naročila, ki se morajo zaarati, sprejema Kmetijska družba že sedaj in je v interesu naročnikov, da se čimpreje prijavijo s svojimi naročili. Družba si pridržuje pravico, poslati ev. kako drugo pripravno vrsto, če bi naročena vrsta že pošla. Pri vsaki naročitvi je navesti železniško postajo. Naročitve se sprejema samo do 28. februarja t. L Manj kot 10 dreves se ne bo poslalo. Stroški za ekspedi-cijo za vsak ovoj po 20 Din.
Telefon štev. 16.
PoSIni ček 10.53S,
Ustanovljena leta 1SS9.
MESTNA MILNICA L1UBU9NSK9
Stanje vloženega denarja nad 180 milijonov dinarjev.
(Gradska Štedionica)
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA
Stanje vloženega denarja nad 720 milijonov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovani^. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni • dpovedi v tekočem račun i najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in * brpsti tudi tekočega računa j^ v Čje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilni^nnga premoženja še mesto Ljublj »na z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo sodišča den^r ne oletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši roiaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hrani niči, ker je d mar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posoj la po nizki obrestni meri na posestva in menice.
Zahtevajte vedno
Gazela"
milo!

Najcenejše atpešno kpisje !
Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičem cesta 13.
preje Vidic-Knez, tovarne na Viču in Brdu
nudijo v poljubni množini — takoj da-bavno — najboljše, preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
zidno opeko,
Na željo se pošlje takoj popis in ponudba.
TISKARNA
in litografični umetniški zavod
]. BLASHIHfl
nasledniki
V UDBUMI, EREfi 1D-1Z
se priporoča v izvršitev vseh t -skarskih in litograf. del, izvršujoi" jih prvovrstno in po zmerni cenah.
Knjigotisk	Offsettisk
V zalogi ima obrtno zadružne tiskovine.
Iz založništva knjig priporoča najnovejše knjige:
ROBTNSON
z barvastimi slikami za mladino. Vezan Din 10'—, broširan Din 15"—.
RGCINA
povest uboge služkinje, ki je postala imenitna gospa. — Broširano Din 5'—.
OBČINSKO DETE
humoristična povest novorojenčka, ki je prehajal iz rok v roke in bil trikrat krščen. Cena Din 15'—.
ZELENI KADER
resnični medvojni doživljaji četašev iz bosenskih in dalmatinskih hribov. Vrlo zanimivo. Cena«broS Din 14' — '
Pri naročilu posameznih izvodov je poslati denar naprej in 50 par;> za poštnino
LJUBLJANA
priznano sredstvo zoper sadne škodljivce, razkuževalna sredstva:
Saneolin Sanltol Sanoform nadalje:
cepilno smolo, mazavo milo in slične izdelke proizvaja in razpo šilja domača tvrdka:
CHEM0TECHH9
družba z o. z.	8
LJUBLJANA, Mestni trg štev. ID.
Najboljše dušičnato gnojilo
za vse zemlje in vse rastline je
Čilski soliter
ki se ga dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
Njegova poraba je priprosta, učinek pa hiter in gotov. Vsebuje rastlinsko hranilo dušik, ki največkrat primanjkuje našim zemljam Vsa potrebna pojasnila in tiskana navodila o pravil i porabi tega in drugih umetnih gnojil, o umnem obdelovanju zemlje podaja na pismena vprašanja brezplačno.
Poddelegaclja proizvajalcev čilskega solitra, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 16.
Stole,
trpežne la lepo izdelane, priporoča Tekar-•ka lesna Industrija, poŠta in postala Stara pri Celi«. Razpošilja na drobno In debelo Zahtevajte csolk!
la KNOCH-JERMENA ZA POGON
vedno na skladišču
A. LAMPRET
LJubljana,
Dunajska cesta 22. Telefon 247.
JViaia naznanila,
i.«	oeseuo je naprej plačati 5U para v uc-
^Afiu (tu znamkah, najmanj pa skupaj Din 8.—, sicer se naznanila rie objavilo. — Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Žnidaršičeve panje
precizno izdelane z vsemi pritiklinami nudi poceni Fr. Osterman, Braslovče.	366
Semenski fižol.
Oddajam prvovrstni (pri zruu izbran) semenski fižol kakor: ribničana, prepeličarja in mandalona, proti zameni navadnega fižola goraj omenjenih vrst z malim nadplačilom. Franc Pogačnik, Ljubljana. Dunajska cesta 36.	359
Bencin motorje
,,novi patent", ki nikdar ne zamrznejo od 3 in pol PS naprej približno Oin 900u, posneuuinike od Din 14U0 naprej, mlatilnice navadne, pa tudi do 170 cm široke za veleposestva s popolnim čiščenjem žita, mlinske kamne, popolne domače mline, kompletni gaier ,,Expres" z 1—4 žagami, že za 2 PS silo, mize z cirkularno žago, tudi z električnimi motorji ter vse druge kmetijske stroje priporoča 1. Božič, Grabštanj, Koroško (Graienstein, Avstrija).	21
Jari ječmen
za pomladansko setev ,,Kirsches" prvovrstno seme je na prodaj na veleposestvu Steinhof, pošta Gornja Radgona.	20
Cepljene trte
na rip. portalis: veliki rizling, beli ranfol, tronta. I. vrsta po 1 Din, prodaja Franc Raušl, Kukova, pošta Juršinci pri Ptuju.	19
Oskrbnik
kmet. naobražen, z dolgoletno prakso na velepo-sestvih, prosi za primerno službo. Nastop spomladi. Cenjene ponudbe na upravo ,,Kmetovalca".
18
Sadna drevesa
oddaja za spomladansko saditev. Drevesa so prvovrstna, cena zmerna. Pri večjem odjemu popust. Ivan Sevnik, posestnik, Župelevce, p. Brežice. 17
Upravnik (šafer),
absovent vinoreiske in sadjarske šole z dolgoletno prakso, pTiden, pošten, zanesljiv, se na stalno službo sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval dosedanjih' služb in z zahtevo plače na Upravo ..Kmetovalca".	355
Ugodna prilika za nakup!!!
Kadi preuredbe gospodarskega obrata ima na ptodai FRANC KOSAK., posestnik tla Grosupljem, več lepih pletnensKiit tu mol/nili krav (tudi s teleti in telic lastne reie od izbranih staršev. Proda se tudi 1 zelo lep plemenski bik, dve in pol leti star, simodoiske pasme, in 1 par lepih, težkih, vseskozi zanesljivih konj (pramov konj in kobila). lstotam je na prodaj tudi več dobrih, težjih sank, več iojterskm in drugih gospodarskih voz, 1 nov samski voziček (zapravljivček) in 1 lep koleselj, nekaj novejšega poljedelskega orodja, kakor njivskih bran in Sackovih plugov ter dru-zega gospodarskega orodja. Vse si je treba na mestu ogledati.	356
Hrušove in jabolčne divjake,
in sicer 7—10 mm debele in .50—100 cm visoke. Cena za 1000 komadov 500 Din. Prvovrstno 41etno jabolčno drevje, visokodebeino, močno, najboliširt vrst, cena 12.50 za komad, ima na prodaj Ignacij Verbič, drevesničar, pošta Drainlje pri Šentjurju ob južni železnici.	10
Majer
oženjen, z največ dvema odraslima otrokoma, vešč živinoreje, poljedeljstva in vinogradništva dobi službo. Naslov pove uprava ,.Kmetovalca".
7
Konjskega hlapca
kateri zna vsa poljska dela in ima vesele do plemenih kobil in kravarja h goveji živini, starejšo moč, sprejme Janko Vilar, posestnik, Dob pri Domžalah.	s
Kupujemo zlato, srebro,
platin, vsake vrs^e srebrni in zlati denar, metalne odpadke po najvišjih cenah. (Večje množine prevzamemo osebno). Tovarna za ločenje dragih kovin Ljubljana, Spod. Sišlta (Jernejeva c. 8.) 31
Srednje posestvo
z celim inventarjem, pol ure od Bleda se proda: Več se izve pri M. Arh, Bodešce 14, pošta Bled.
30
Prima semenski oves
presejan, češki, ki je dal 26 q pro ha, ima na prodaj po 350 Din za 100 kg Fran Malasek, Grm, p. Novo mesto. Vreče se računajo posebej. Zahtevajte vzorce.	16
Dobro konjsko seno,
več vagonov, ima na prodaj Josip Lenarčič na Verdu pri Vrhniki. (Cena po dogovoru).	15
Lepa krava simodolka
dobra mlekarica s teličico in vodna sesalka cilin-derca št. 21 ste na prodaj pri Franc Vrtačniku, Vič 44 pri Ljubljani.	34
Absolvent
Grmske kmetijske šole, izobražen v vseh kmetijskih strokah, s prav ^dobrimi izpričevali, želi nastopiti službo ekonoma-šafarja. Ponudbe na upravo ,,Kmetovalca".	36
Posestvo se proda
radi neurejenih razmer, s tremi orali vinograda, sadovnjakom, gozdom, hišo, z moderno urejenim inventarjem, vrtom in vodnjakom pred hišo, ležeče četrt ure od posta e Videm-Krško. Ponudbe na upravo ,,Kmetovalca".	35
Gepelj
(vitelj), stoječ, skoraj nov, ima na prodaj radi selitve za 2000 Din Ana Frčej, Zasip št. 41, pošta Bled.	;3
Lep vinograd
poldrug oral obsežen v Metliki se proda! Izboren pridelek! Proda se tudi zidana pristava z velikim vrtom, klet.o in velikim magazinom ob cesti. Preuredi se brez posebnih stroškov za stanovanje in obrt. Končno je istotain naprodaj 5 in pol oralov obsežne kostanjeve hoste. Pojasnila o prodajalcu daje uprava ,,Kmetovalca".	23
Štiri voze sladkega sena,
lesen čebeljnak za 16 A.-2. in 8 drugih panjev, ki se razloži, lege za prevažanje čebel, 6 obljudenih A.-2. panjev in drugo čebelarsko orodje ima na prodaj L. Fiirsager, Radovljica.	25
Štelaže za špecerijo
za manufakturo in drugo, nove' lepe iz mecesna, lepe pulte itd. proda: L. Fiirsager, Radovljica. 26
„Jullienovo" čistilo
za hitro in uspešno čiščenje vina. Vporabljajte to sredstvo vestno in ob vsaki potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima prave cene ter ga vsakdo zavrže! Vporaba je enostavna. Preprodajalci zahtevajte špeciielne ponudbe. Glavna zaloga: Droge-rija „SANITAS", Ce.je in Ljubljana.	348
Motna vina čistiti
In trpka, ter prekisla omiliti je zelo enostavno!
Na zalogi imamo špecijelno francosko želatino ,,Lainč" tvrdke Clerment & Ouigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Zahtevajte cene! Glavna zaloga: Drogerija „Sanitas", Celje in Ljubljana.	349
Kupim 1000 divjakov
jabclnčih, enoletnih, prvovrstnih. Na prodaj imam. vlsokodeoeine jablane 150 do 180 cm visoke. Vin-cenc Strmijan, Tenetiše št. 1, p. Litija.	21
Prvovrstnega vrtnarja
se išče za grajski vri, predvsem vescaKa za cvetice in zelenjavo. Prednost imajo ozenjeni brez otrok, srednje starosti, ki znajo tuui nemško. Prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava teiekirika) iti druge ugodnosn. Staino doživljensko mesto. Piača po dogovoru. Nastop čimpreje. Ponudbe z navedbo starosti in kratkim opisom doseuaujin služb pod ,,Periekten vrtnar" na upravo „Kme.ovaica". Zt
Knjiga „Tisoč in ena noč".
Zbirka pravljic z Jutrovega. Za odrasle priredil Andrej k a p e. II. zvezek. Založila Učiteljska tiskarna. Strani 323. Cena oO Din. — Priljubljenih orientalskih pravljic ,,Tisoč in ena noc", ki so se svojčas celo v nemškem eziku citaie med našo inteligenco, je izšel sedaj ze drugi zvezek za odrasle. Prvi zvezek, ki je izšel v isti založbi in stane 40 Din, se je zelo priljubil našim knjižnicam, ker ga rado bere vse od preprostega seljaka uo mestne inteligence. Nic titan j lepo je ilustriran drugi zvezek, z naslovno sliko v barvo.isku in drugimi, ki so tudi prav dobro pogodene. Jezik je lahak, razumljiv in kar ni dovolj lepo in bajno opisano z besedo, izpolnjuje fantazijo še slika. Drugi zvezek prinaša pravljice: Salomon in kraljica iz Sabe. — Nur al - Din Ali in lepa Perzi-anka. — Zgodba o kralju Omarju, sinu al - Nu-mana, in njegovih sinovih Šarkanu in Zau a! -Makaiui. Posebno v zimskih večerih so priljubljeno čtivo te pravljice. — Za mladino je izšla v isti založbi posebna zbrana zbirka pravljic „Tisoč in ena noč". Nobena knjižnica ne sme pogrešati teh knjig in jih toplo priporočamo vsem prijateljem lepe knjige.	33
Fižol!!!
dobite ceneje nego otrobe, popolnoma zdravo blago za prehrano po Din 170 za 100 kg pri Fran Pogačnik, Ljubljana Dunajska c. 36.	32
Večje posestvo
v najboljšem stanju se odda takoj za dobo 10 let v najem z vsemi gospodarskimi poslopji, orodjem in živino. Pogoji zelo ugodni. Marjana Volčič, Go-dešič, p. Škofja Loka.	28
Priporočamo sledeča zdravila:
Hočevarjeva aromatična železnata tinktura zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Po! litra stekl. 20 Din. Za uspešno zdravljenje je porabiti 3 steklenice.
Rastlinski krepilnl eliksir. Krepi želodec in dviga tek. Steklenica 15 Din.
Lecltltin krogljice z železom. Za živčno oslabele, nei vozne in od duševnega in telesnega dela izmučene. Škatlja 24 Din.
Rastlinski čistilni prašek. Čisti želodec in kri. Skatlja 10 Din.
Migrenol. Tablete proti glavobolu, trganju in vročici. Tuba 15 Din.
Kapljice zoper slabosti. Se jemljejo na sladkorju ali na vodi. Posebno na poti ne bodite brez njih! Steklenica 10 Din.
ProtinskI cvet. Preizkušeno mazilo zoper revma-tizem in trganie. Steklenica 14 Din.
Prsni sok in prsni čaj. Zoper kašelj in bolečine v prsih: 16 Din.
Za živino:
Bosulin svečlce, zoper sramnično vnetje ter jalovost krav in telic. Z živinozdravniškim navo dilom 30 Din,
Sadttikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. Izborno preizkušen pri boleznih na prebavilih in zaprtju. Z živinozdravniškim opisom rdečice 12 Din.
Hesalin uniči takoj vse uši in bolhe pri domačih živalih. Tuba z navodilom 8 Din.
Konjski cvet. Fluid za mazanje, staro, izborno zdravilo. Steklenica 15 Din.
Redilni prah za živino. Škatlja 5 Din.
Zdravilno mazilo za živali. Celi rane in suši hraste. Tuba 10 Din. — Za vse te izdelke zahvale na razpolago! V zalogi vsa druga zdravila. Izdeluje in razpošilja z navodili samo:
Lekarna Mr. STANKO HOČEVAR, Vrhnika 96.
j/ajstarejši ljudje
ki so že marsikaj prešli in preživeli in si tedaj mogli pridobiti izkušenj, slišimo vedno in vedno govoriti, da se pri bolečinah in trganju v križu, udih, pri zobobolu pokazuje kot zanesljiv ublažitelj bolečin skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo Fellerjev blagodišeči „Elsafhiid". Drgnenje in umivanje z Elsa-fluidom lajša tudi najvztrajneše bolečine, krepi in osvežuje mišičevje in živce, jača utrujene oči, varuje pred nahodom in
Posamezna steklenica Elzafluida se dobi v lekan
kljubuje hladnemu zraku. Z vodo pomešan je dobrodejen za grgranje, za grlo in usta. Od znotraj in od zunaj močnejši, izdatnejši in krepkejšega delovanja kot francosko žganje in najboljši kosmetikum te vrste, 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63.— Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji,, Elsatrg 333, Hrvatska.
h in sorodnih trgovinah po znižani ceni za 9 Din.