JULIJ H N 8. poblnk. 12 P Janez Gaul. 13 T Anaklet 14 S Bonaventura 15 C Henrik J IG P Karmel. M.B. + 17 S Aleksij_ 18 N 9. poblnk. 19 P Vincencij Pavi. 20 T Hieronim 21 S Prakned 22 C Marija Masrd. 23 P Apolinar + © 24 S Kristina_ 25 N 10. poblnk. 26 P Ana Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod. — za pravico in resnico — od boija do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN. SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 140. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 22. JULIJA — THURSDAY, JULY 22, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Iz malega lokalnega spopada sledi japonsko prodiranje proti Pekingu. — Napadi iz zasede morajo prenehati, ukazuje Japonska. — Razni generali silijo Čang Kai-ška, da odločilno brani kitajsko ozemlje. Tientsin, Kitajska. — Iz malih lokalnih prask, ki so se pojavile ob meji po neprevidnem ravnanju kitajskih vojakov, so se zdaj razvile prave vojne sovražnosti na obsežni fronti. Kitajski vojaki so kljub strogi prepovedi višjih častnikov še cel večer včeraj streljali iz raznih zased na japonske patrulje in straže ob meji. Ker ti napadi niso pojenjali do časa, kakor je zahteval japonski ultimatum, so Japonci ponovno otvorili ogenj in porušili celo vrsto stolpov. Nadaljno izzivanje kitajskih vojakov je povzročilo, da so japonska letala razsula nad vso pokrajino Popei posebne letake, svareč civilno prebivalstvo, da se zavaruje, ali umakne pred bombami in ognjem. "Japonci ne bomo prenašali več teh provokacij in napadov iz zased. Naši vojaki bodo izščjstili in očistili .iužnovzhodno okolico Pekin-ga- Ta boj velja 29. kitajski armadi, ki je za vse to odgovorna." Tako navajajo letaki. ko je minula dobra Ura je japonsko topništvo že zacelo z močnim bombardiranjem. Pod zaščitnim ognjem so začele prodirati kolone japonske pehcite ob reki Yung-ting. Kakor hitro pridejo na odpor bo poseglo v boj tudi letalstvo. Nankinška vlada je vsled novih zapletljajev v silni ner-voznosti. General Cang Kii-šek, ki se je nahajal vse zadnje tedne med krizo v svojem letovišču v Kuling vili, Je včeraj prišel v Nanking, da osebno vzame v roke vso situacijo, ki se zelo neugodno razvija za Kitajsko. Gen. s»ng, mu je obljubil vso podporo. Vsi voditelji silijo Cang Kaiška, naj pod nobenim pogojem ne ugodi japonskim zahtevam. Vse povsod zahtevajo, da naj se brani kitajsko zemljo pred Japonci. Kako se bo odločil Kaišek se še ne ve. v Medtem so sinoči japonske cete že daleč napredovale Proti Pekingu. Topniški ogenj, ki je trajal nad eno uro, je Pri Fengtaiu in Lukouchiao razdejal mestna vrata in vnod in visoki opazovalni stolp. V Tokio je sinoči ostal mi-nisterski svet do pozne ure zjutraj v posvetovanju. Kak-končno stališče bo zavze-a v tej krizi vlada ob razho-U Ministrov še ni bilo znano. --o-- palandeč pel JF. časnikarje v jugo- slavijo Chicago, 111. — V soboto aputuje flkupfina urednikov at lzdajateljev tujeježičnih li-' ov v Ameriki, v Jugoslavijo * Parnikom Saturnijo, pod osebnim vodstvom Mr. Johna BiljC a a»deča, izdajatelja srb-'Kih listov "Jugoslavija" in list ■ Mjedi"jenje" zadnji llst izhaja v cirilici.' NEVTRALNI NAČRTI FARSA Nepristranski poročevalec poroča, kako se vse vrste blago kontrobanti v Španijo. London, Anglija. — Časnikarski poročevalec Brewer, ki se je pravkar vrnil v London pripoveduje, da je v razgovorih z popolnoma nepristranskem poročevalcem dognal, da so vsi načrti, kako ohraniti nevtralnost zunanjih sil v španski krizi največja farsa. V sredozemskem morju n. pr. ima kontrolo nad plovbo francoska mornarica. ' Parni-ki, ki so namenjeni v Valen-cijo niso nikdar pregledani. Dohajajo parniki polni tuje-zemskih rekrutov. Ko pridejo v Valencijo navadno zginejo po noči s parnika in ko pride mednarodna komisija, ne najde na parnikih ne tovora ne potnikov. Razni mednarodni tihotapci delajo največjo trgovino V tej španski zmedi. Poročevalec omenja, da prihaja iz Amerike silne množine umetnih gnojil, kot nitrat in fosfat, ki ga res rabijo za gnojenje, a obenem , je ta material poraben za izdelavo eksploziv. Vse vrste material prihaja, za vse vrste izmišljene namene. Vse pa se porabi za vojno. Koncem konca tudi Angleža, Francozi m Amerikanci niso res tako iskreni nevtralci, kakor se delajo. Business first _ then pleasure and nevtrality! --o- ČRVI IN GOLAZNI UNIČUJEJO FARMARSKE PRIDELKE Urbana, 111.--V severnem delu Illinoisa in južnem delu Wisconsin so se letos pojavili v velikih množinah takozva-ni "army worms" — črvi. Ti črvi se izležejo včasih po trikrat v letu. Ležejo jih nrkl rujavi metulji na pašnike in žitno polje. Vsak metulj leže okoli 700 jajčič. Metulj živi komaj teden in v tem času opravi svoj posel, nakar pogine. Črvi se kmalu zleže-jo iz jajčic in se takoj razlezejo. Podobni so kratkim temnosivkastim gosenicam.Ta-koj se zagrizejo v koren "ne in debla in neprestano glodajo in ujedajo. Tako silna je ta ujeda, da v enem ali dveh tednih, kjer razlezejo postanejo pašniki kar rujavi, žito kar upade, koruza uvene in se pobesi in posuši. Posebno radi se zajedo tudi v salato, zelje in druge stvari. Črvi so kot take ujede na delu kake tri tedne, nakar zalezejo v zemljo in se zabubijo. Proti tej golazni ima poljedelski Mrad v Springfieldu posebni recept za uničevanje, kamer se je treba obrniti ponj. Do-*edaj je ta ujeda povzroii'a v enih krajih od 35 do 40% škode na koruzi. Na pašnikih do 10%, na žitu od 5 do 8%. IZGREDI _ VJRBIJi Pravoslavni duhovniki se bu-nijo radi konkordata z Vatikanom. Beograd, Jugoslavija. — Beograjska policija je morala včeraj poseči s silo, da je preprečila demonstrativno parado skupine pravoslavnih Srbov, katere so organizirali pravoslavni duhovniki, da bi z njimi vprizorili pred poslansko in senatsko zbornico demonstracije proti konkor-datu, ki ga je vlada sklenila in podpisala z Vatikanom Pravoslavni napeteži dol že konkordat, da jim je v veliko škodo ter da daje katoliški cerkvi v drž(avi velike večje pravice, kakor pa pravoslavni srbski cerkvi. Ruvarjenje proti konkordatu traja že precej časa, le da je zadnje čase z večjo silo udarilo na dsn. Pravoslavni duhovniki baje groze vsem onim poslancem, ki so pravoslavne vere in so glasovali za konkordat z izobčenjem iz njihove cerkve. MARCONI, IZNAJDITELJ BREZŽIČNEGA BRZO-JAVA UMRL Rim, Italija. — Znameniti iznajditelj brezžičnega brzo-java Guglielmo Marconi, je včeraj preminul v 63 letu starosti, zadet od srčne kapi. Z njegovo smrtjo je nastala velika vrzel v vrstah iznajdite-ljev in znanstvenikov na polju elektrike. Pokojnik je pravkar gradil veliko močno Radlio postajo za Vatikan, kateri je posvečal veliko pozornost. Ta postaja je namenjena širjenju vere in apolo-getičnim govorom potom Radia. < -o- GOVERNER LEHMAN PROTI PREOSNOVI SODIŠČA Albany, N. Y. — Herbert L. Lehman, governer države New York |ih znan dosedaj kot velik osebni prijatelj predsednika Roosevelta, je prišel včeraj z odprto izjavo, da se ne strinja s predsednikovo predlogo za preosnovo najvišjega sodišča. Stališče proti predsednikovi tozadevni predlogi pridobiva vedno več simpatičarjev. STARŠI, PAZITE NA OTROKE! Chicago, 111. — Oblasti kopališč v parkih apelirajo na vse starše,naj ne puščajo malih otrok same k vodi. Premnogi zaidejo v globoke vode in utonejo. Največ slučajev se dogodi ker so otroci brez varstva pri vodi. Starši pazite na svoje otroke dokler je čas! KRIŽEM_SVETA — Montevideo,Uruguay — Kakih deset milj vzhodno od obrežja Cape Santa Maria, je nastal ogenj na angleškem parniku Barrhill, ki je last angleške parobrodne družbe Barr Shipping Co. v Glasgo-wu. Parnik je klical na pomoč in njegova usoda še ni znana. — Darwin, Australija. — Vsled več dnevne stavke tukajšnjih pristaniških delavcev, je nastalo v tem mestu pomanjkanje živil, ker delavci že več dni ne ,skladajo is parnikov nobenega blaga. Stavku joči delavci zahtevajo boljše plače in boljše delovne pogoje. — London, Anglija. — W. E. R. Morrow, prošt angleške cerkve v Chelmsfordu, je te dni dolžil v svojem govoru preveliko družabno občevanje z Amerikanci, češ, da je to krivo in vzrok, da so se tudi v Angliji začele množiti ločitve zakonov. "S tem pada i^aša morala, plemeniti ideali in pravo domače življenje" — je povdarjal prošt. _ New York, N. Y. — Na dolgem otoku (Long Island) so čutili predvčerajšnjim tri-minutni potres. Ta potresni sunek je tretji v zgodovini odkar zaznamujejo potresne sunke v New York državi. Kake materielne škode potres ni napravil. — Sundance, Wyoming. — Velika množina mormonski kobilic se je pojavila v tej okolici. Ker so okrog tega mesta napravili male jarke in jih napojili z oljem, kar kobilice odvrača, so se te obrnile in poplavile vse okoliško polje ter sedaj ogrožajo žito na polju. Več sto WPA delavcev je poslanih na delo 1 da zatre to golazen. -o-- ŠIRITI7. AMER. SLOVENCA PADANJE FRANKA Francija in njena ljudska stranka se zvijate v gospodarskih krčih. Pariz, Francija. — Hudi finančni in gospodarski krči zvijajo gospodarstvo Francije. Blumova administracijami ki je bila tako liberalna pri zviševanju plač uradništvu in uvedla mnogo novotarij je, kakor kaže zavozila Francijo v gospodarsko krizo. Francoski frank, ki je veljal pred meseci $4.70 za 100 frankov, je veljal včeraj le še samo $3.80 za 100 frankov. Vzrok je, kakor navajajo skušeni gospodarstveniki, da se produkcija vsled znižanja delovnega časa znižala, a na drugi strani se je radi zvišanja davkov ter radi zelo zapravljivega vladnega programa zadnje leto narodno bogastvo zelo znižalo. Državni proračun se kljub temu, da so davke dvignili skoro za 33% ne da balaricirati. Nova Chautempsova vlada se zdaj trudi, da bi balancira-la proračun. A ga ne more drugače, kakor da omeji državne izdatke ter kapitalu pa zopet ustvari vsaj nekoliko plodonosna tla. Ker tega zadnje leto v Franciji ni bilo, se je velik del kapitala izselil v tuje države, kar zdaj Francija težko čuti na svojem gospodarstvu. Znižanje vrednosti franka, ali z drugo besedo inflacija franka, pa postaja tudi za mednarodni trg konkurenčna zadeva za angleški funt in za amerikanski dolar. iz Jugoslavije Evharistični križ pri Mengšu bi kmalu zadela ista usoda, kakor že več njegovih tovarišev v Beli Krajini in na Notranjskem, pa se namera ni posrečila. — Smrtna kosa in drugo iz Slovenije. — Pariz, Francija. — Francoski Kardinal Jean Verdier, ki je pred nedolgim sklenil postaviti 100 novih cerkva v Parizu, je te dni objavil vest, da se mu je sklep in načrt posrečil in da bodo te dni začeli graditi že ta 101 cerkev v njegovi nadškofiji. Znamenje, da kljub vsem preganjanjem kat. cerkev le stalno napreduje. -o- Roka roko umiva, pr«wi pre-irovr.r. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tist«*, k? podpira o njihov katoliški list "Aia Slovenec!" TRIJE GLAVNI OPONENTI PREOSNOVE VRH. SODIŠČA Trije senatorji od leve na desno so? Edward R. Burke, iz Nebraske; Jos. C. O'Mahoney, iz Wyominga in Pat MacCarren iz Nevade, ki vodijo opozicijo proti preosnovi vrhovnega sodišče, kakor je predlagal predsednik Roosevelt. Kifiž so podminirali Mengeš, 23. junija. — Če greš po cesti iz Ljubljane proti Kamniku, takoj pri Trzinu vzbudi tvojo pozornost mengeški evharistični križ, ki kakor čuvar gleda z malega hribčka na prostrano župnrjo. Lep je zlasti ob petkih in nedeljah zvečer, ko je razsvetljen z rdečimi žarnicami. Tako v zavetju je stal pri-slonjen na Mengeški hrib, da bi človek mislil, da je zavarovan pred nesrečo, kakrnia je zadela njegove tovariše najprej v Beli Krajini, za tem na Notranjskem in tudi na Gorenjskem. Pred mesecem je padel križ v Kamniku in zbali smo se tudi za mengeškega. In res, nocojšnjo noč je položila satanska hudobija sedanjega časa roko tudi na njega. Ob pol treh so mnogi, zlasti v bližini, slišali silen pok. Od podobnih dogodkov prestrašeni, so šli gledat takoj evharistični križ. Od daleč jih je tolažila misel, «da ni hudega, ker je še stal. Toda ko so šli proti njemu, so kms^u pod hribom srečali prve kosce obstreljenega križa. In ko so prišli k njemu, so videli, da je dober meter nad cementno podlago zavrtan 'kakih 25 cm globoko. Pod križem so ležali ostanki dinair.it-ne vrvice, ki jo je položil v luknjo, da bi vrgla križ. Pa je ostal pokonci, le spodnji del je zelo raztrgan. Izvedenci, ki so videli ostanke na-vrtanega lesa, so ugotovili, da je bilo vrtano z mizarskim orodjem ("Zenterbohrer-jem.") Pod križem je bila dobro spoznatna večja stopinja moškega nakovanega čevlja; že zjutraj so prišli orožniki in začeli s preiskavo. -o- Ob vse imetje Iz Slovenskih Konjic poročajo : Nedavno je nekega večera nenadno izbruhnil požar na strehi viničarije Antong Finka v Vešeniku, v kateri je že dolgo časa stanoval popolnoma sam delavec Ludvik Petrin. Že se je odpravil sp?t, ko je nenadoma zaslišal pra-ket ognja. Naglo je skočil s nostelje ter v silnem strahu komaj zbežal z vsotico pri-služenega denarja iz koče. V nekaj trenutkih so plamenih objeli vso streho. Ker je bilo poslopje silno staro in leseno, ie ogenj divjal še huje, take da že prvi reševalci, ki so prihiteli, niso mogli več pomagati. Mirno je moral Petrin z drugimi ljudmi vred gledati, kako mu ogenj uničuje imetje, ki si ga je tekom let pridobil z največjim varčevanjem. Hiša sama ni bila mnogo vredna, pač pa trpi Petrin z izgubo prav "vsega imetja hudo škodo. Zdi se, da je bil ogenj podtaknjen. Nesreča V gozdu nad Litijo je podiral drevesa 27 letni hlapec Miha Demec iz Litije. Ko je spravljal hlode v dolino, so se hlodi zrušili nad njim in ga močno poškodovali. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Jerica Turnšek. — V Trbovjah je umrl Franc Belihar, upokojeni občinski sluga star 62 let. — V Ljubljani je umrl Ivan Korpar. višji uradnik državnih železnic. Otroci V Pokošu pri Spodnji Pol-skavi so otrocj med igranjem zažgali gospodarsko poslopje posestnika Baumana, ki je zgorelo do tal. -o- Strela V cerkvico pri Sv. Treh Kraljih na Kozjaku je ob priliki nevihte udarila strela. Ker je bil strelovod pokvarjen, je napravila precej škode. -o- Nesreča V ljubljasnko bolnico je bil pripeljan 48 letni mehanik Karel Marcelan iz Trnovega v Ljubljani, kateri je ko, je bil v Logatcu na izletu, s kolesom zadel v neki avto in se pri tem močno poškodoval. -o- Nerazsodni otroci Otroci posestnika Josipa Brumca v Pokošu pri Spodnji Polskavi so se na skednju igrali z vžgalicami. Pri tem se je vnelo seno in gospodarsko poslopje je bilo naenkrat vse v ognju ter je tudi zgorelo. -o- Truplo v potoku Na Pragrskem so našli v potoku "Novi graben" truplo 50 do 60 let starega moškega, ki je očividno berač, kar je potrjevala torba s kruhom. Njegove indentitete iiiso mogli dognati. Truplo je bilo že v razpadajočem stanju. -o- Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"! DENAR V M! KRM »ošiljamo po dnevnem kuaru. Včeraj so bile naše cene: V Jugos'avijo: Za: Din: $ 2.S5 ____________ 100 $ S.00___________ 200 $ 7.20______________ 300 $11.65 .............. 500 $23.00 __________1000 $45.00 _____________2000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50______100 $ 12.25________200 $ 30.00 ____________ 500 $ 57.00 ___________1000 $112.50___________2000 $167.50 ............3000 Pri večjih svotah poseben popust. Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem. Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, IIL T Stran § H •AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 22. julija 1987 Amerikanski Slovenec ladaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Motor arcdeiitrm in i|nw: jlMV W. Cermak Rd-, Chicago X^tkm; CANAL 5544 ti celo leto _ Za pot leta — V« četrt leta Za Chicago, Za celo leto — Za pol leta _ Za četrt leta _ _ 2.50 T EDINOST PUBLISHING Ca Addr«M of pabttcatia 1849 W. Cermak RtL, Phone: CANAL 5544 or one year - or half a year - 1.50 For three moaths — Chicago, Canada _$6.00 For one year - _ X00 For half a year -SSJ0 _ 2-50 _ LM 175 iFor three months J$6M _ 3X0 _ 175 Dopisi važnega štvo vsaj dan in pol čas do četrtka aredaištvo ne vrača. ^h aa hitro objavo morajo biti doposlani na nredm-1 4aevpmi ko izide list—Za. zadnjo številko v tedna je _ Ma dopise kres podpisa se ne ozira. — Rokopisov POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listu.___ na tudi pozimi dovolj hrane.'gov dan, ki je namenjen, da Willardski farmarji se nam-' pripomore k dovršitvi vrta in reč pečajo z živinorejo. Ko da počasti Ivana Cankarja, smo se nahajali tam, so bili čigar spomenik bo v nedeljo najbolj zaposleni z mrvo, ka- 25. julija slovesno odkrit, če-tero so spravljali za zimo. — sar se ni moglo izvršiti v zad-Z možem sva se nahajala tam nji jeseni, zaradi neznosnega in prav zanimivo je bilo gle- j vremena, dasi smo imeli na-dati te pridne slovenske far- men napraviti. — Nadaljni mar je, ki so kljub delu tudi program se bo izvrševal ta-postrežljivi. Prav lepa hvala'ko le: Takoj v soboto 17. je Mr. in Mrs. John Morgal za ] bil od newburskih . faranov postrežbo in njihovemu Jože- 'prirejen gostom v počast pri-tu, ki so nas prišli iskat na1 jateljski banket. V sredo 21. kolodvor ter nas pripeljali na j julija bo fara sv. Vida prire-dom in vozili okoli njihovih dila potom organizacije Kul-prijateljev; in lepa hvala Mr. I turnega vrta tudi banket v in Mrs. Joseph Bukovec za j cerkveni dvorani. V nedeljo Entered as second <4ass matter Novtmfeer W, 1925, at the post office at ^Chicago, niincMg^ under the Act of March 3. 1879. _^^___ P. Kazimir Zakrajšek, OFM.: Tudi Slovenija na tujem plaka Vsa Slovenija doma joka, ob svežem grobu, ki ji je za vedno zakril največjega sina ne samo sedanje dobe, temveč tudi njene preteklosti. Knjiga življenja nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča je bila popisana. Večni sodnik jo je zaprl, nadškofa Jegliča pa poklical k sebi po večno plačilo. In tako je 2. julija odšel v večnost k svojemu Bogu, katerega je toliko ljubil, mu tako zvesto služil, toliko delal, žrtvoval in trpel za njegovo čast in zveličanje njemu tako milih in ljubih neumrjočih duš. Pa tudi Slovenija na tujem, naše slovensko izseljen-stvo ima dovolj vzrokov, da zaplaka ob njegovem svežem grobu. ✓ Ko se v vsej Sloveniji nihče ni zmenil za slovenskega izseljenca na tujem, ko nikomur niti na misel ni prišlo, da je domovina dolžna skrbeti tudi za svoje na tujem, je škof Jeglič edini mislil na nje, skrbel za nje. Izdal je več pastirskih listov, v katerih je dokazoval narodu vso bedo in stisko slovenskega človeka na tujem, ko je opozarjal na velike nevarnosti za vero in narodnost, katerim je izpostavljen sredi mrzle in grde tujine in klical k delu in skrbi za nje. Sam je dvakrat pohitel med nje v Nemčijo in obiskal vse slovenske naselbine, bodril, izseljence k zvestobi do vere in naroda, navduševal jih za samoobrambo in samopomoč, da se ohranijo sredi tujine dobri kat. Slovenci. Pohitel je celo v Severno Ameriko in obiskal vse večje naselbine in tam enako delal, bodril, navduševal kakor prej v Nemčiji. Sam je prigovarjal svojim duhovnikom, če tudi jih je sam krvavo potreboval, da so šli za našimi izseljenci v tujino, prevzeli vodstvo in reševalno delo med njimi. Z vsemi je ostal v ozkih zvezah kot oče s' svojimi otroki, se zanimal za njih napredek ali njih nazadovanje. Vsak napredek izseljencev kjerkoli na svetu, ga je veselil, vsaka škoda, vsaka nesreča ga je žalostila. Osebno imam celo vrsto njegovih pisem V Ameriko, ko je sledil katoliškemu časnikarstvu med izseljenci. Ko je prišlo edino katol. tiskovno podjetje v Ameriki "Edinost tiskovna družba" v mojem času v nevarnost obstoja, koliko se je trudil, da je reševal, kar se je rešiti dalo. Pisal je celo sv. očetu, da je posredoval, reševal in pomagal. In naša Rafaelova družba, kako odkritega in navdušenega prijatelja je imela v njem! Velikokrat, ko je bil v Ljubljani zadnja leta, jo je obiskai, se za njeno delo, njen napredek zanimal, bodril in navduševal njene voditelje za to delo. Da, tudi Slovenija na tujem plaka ob svežem grobu nadškofa dr. Jegliča, ker je tudi ona izgubila dobrega svojega očeta. Zato pa, kakor Slovenija doma, tako tudi Slovenija na tujem ob njegovem grobu moli žanj in se rra tem, da ima bradna šega svoje našati prepovedi mnogožen- vsako Pismo je osebno in lastno-periode kakor svetovna zgodo- stva. mfe« taimi —rr—. v bil hiter in jasen v svojih odločitvah, vprav kakor mora biti voditelj. Njegovo načelo je bilo: premisli, moli pa naredi! Vedel je, da voditeljeva neodločnost' namenov ni umela. Ni se to mno mori delavoljnost, požrtvoval- [gokrat zgodilo, a kadar se je, se nost in navdušenje množic, ki mu je vsekala globoka rana v hočejo voditelju slediti. Diplo- [ dušo. A je le vztrajal, dokler matske nejasnosti in dvoumnosti razvoj razmer ni pokazal, da je ni poznal. Jasno je potegnil čr-jimel on prav. Tako je vprav pri to svoje poti v bodočnost, vsak, | svojem največjem delu — zavo-ki mu sledi, naj ve, kam gre.; du sv. Stanislava — doživel isto Marsikdo se s to njegovo jas- .bridkost in isto zadoščenje. Vsa-nostjo ni strinjal, češ, da pusti ko večje delo njegovo je bilo trp-nasprotnikom gledati v svoje Uenje .velikega petka in zmago-karte. Pa Jegliča to ni motilo, slavje Velike noči. Z otroško preprosto, a gore ore-' v i- j. - , • , v osamljenosti je iskal naj- stavljajoco vero je veroval v A••, t. . . v ožjega stika z Bogom v molitvi končno zmggo, resnice in pravi- ce. Nič za to, če te zmage ne doživi. Nič za to, če v boju pade osamljen. V zmago je zaupal kakor more zaupati le tisti, ki se zaveda, da ne dela sam, ampak da je orodje v rokah Vsemogočnega. S to jasnostjo v ciljih in potih je pritegnil nase najpcžr-tvovalnejše sodelavce, ki so mu pomagali izvršiti velike zamisli. Kar je po svoji vesti in v goreči molitvi spoznal za prav, tega se je držal. Ni gledal na to, ali se s tem zameri kakšni oblasti ali ljudem ali komurkoli. S svetniško odločnostjo — če hočete, trmo — je hodil svojo pot in bi na njej vztrajal, četudi bi ostal sam. Druga silna voditeljska lastnost škofa Antona Bonaventure je bila njegova delavnost. Ko sam okušam škofovsko breme, se čudim, kje je našel čas, da je pisal knjige pri vsej izredni eks-peditivnosti, s katero je reševal zadeve, ki so prišle preden j. Na PLINSKE VAJE NA JAPONSKEM Na Japonskem vezbajo in učijo že šolsko mladino, kako se je treba zavarovati proti plinskim napadom. Za slučaj nenadnega plinskega napada z zraka se morajo znati otroci ravnati sami z robci in drugimi sredstvi, da si ohranijo življenje, dokler ne pridejo na pomoč rešilni oddelki. Slabo se obeta svetu. , ročno takoj odgovoril. Zavedajoč se, da na svojem službenem mestu tke podobo zgodovine svojega naroda, je pisal obširen dnevnik, ki bo nekoč važen vir za versko, kulturno, narodno in politično zgodovino ; Slovencev. Dan za vse delo ni zadostoval, del noči mu je moral še služiti. Dnevnik je pisal navadno pozno v noči. Marsikatera sled v dnevniku dokazuje, da je tudi njegovo močno in zdravo telo premagala utrujenost in da mu je o-magala roka, ki je vodila pero Neverjetne napore je prenašal na kanoničnih vizitacijah Nihče ne razume, kakšen trud je v spovedovanju do blizu polnoči pa tudi čez in zjutraj zopet od treh dalje. Mesece dolgo je med vizitacijo spal po 2-,3 ure, dostikrat se niti v posteljo ni vle-gel, ampak se naslonil na stol in kratko zadremal. Sam mi je pripovedoval da se mu je včasih zdelo, da nikakor ne more več, a riki. Ne, ni hodil sam pred nami, hodil je v družbi svojega Boga. Živel je ves v Bogu, delal vse iz Boga. Veliko je molil. Jutranje ure od pol pete do pol osme so bile posvečene izključno le razgovoru in posvetovanju z Bogom. Popoldne proti večeru pa je bila zopet eno do poldruge ure odločena za molitev. Ničesar, ne velikega ne malega, ni storil brez goreče molitve. Bil je navajen o vsaki reči se posvetovati z Jezusom, iz tako žive in otroško zaupne vere, kakor je najdemo samo pri svetnikih. Neštetokrat mi je ponavljal: "Nič se ne bojte! Bog škofu čudovito pomaga. Moliti morate." V tako intimno zvezo z Bogom, zlasti z Jezusom v presv. Rešnjem Telesu, je hotel privesti svoje vernike. To si je vzel za življenjsko nalogo. Po Mariji k Jezusu! A pri vsej njegovi nadnaravni usmerjenosti je imel oko in uho za vse konkretne tuzem-ske potrebe svojega naroda. Stal je trdno na zemlji, vkoreninjen v njo sredi svojega naroda, a glavo, misli in cilje svoje je imel v nebesih. Tako je znal oboje združiti v redki popolnosti: čast božjo in korist svojega naroda. Kakor se je zavedal svoje voditeljske dolžnonsti in voditeljske odgovornosti, tako je trdno zaupal tudi v voditeljsko plačilo, katero je Jezus obljubil: "Kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik" (Jn 12, 26). Mnogokrat mi je ponavljal: "Škof, ki vse prenese, kar v službi nadenj pride, mora postati svetnik, je svetnik !" Upamo, da se je to na njem že izpolnilo in da ima v njem slovenski narod in Jugoslavija pri Bogu močnega priprošnjika. ■-o- List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev v \meriki. Kd»r podpira katoliški list "Am, Slovenca," pod >ira katoliške Slovence v Ame- Jolly Ed Patter THE FREE-THINKER No doubt you have met with one person or the other who wished to show his broadmindedness in all things by claiming and shampioning complete liberty of thought. Such intelectual bravados fall under the heading: Freethinkers. * He ^ Free-thinkers are those who follow the theory of FREE THOUGHT. Our best dictionaries define {Free Thought, thus: "That thought is called free which is unrestrained, untammelled by any of the established rules, and is opposed to generally recognized authorithy. Hence a Freethinker is one who refuses to submit his reason to the control of authority particularly in matters of morals and religious belief." * sj: * This freedom in thought for the Free-thinker means nothing else than the right to form ideas and judgements of things as he pleases without let or hindrance from anyone. In other words they claim that the intellect is subject to on law in striving for its object: TRUTH. Accord, ing to them: There is no such thing as set logical reasoning. And the writings of a Freethinker well shows non-lcgi- cal reasoning. * * * Quacks are to be found in every field of human life. Free-thinkers are the moun-tenbanks in the intellectual world. Anyone who knows anything about what makes the human mind tick, knows that "free-thinking" is a myth. * * * Freedom is opposed to necessity. Necessity precludes choice. In human activity, the will is the only faculty opposed to necessity. It alone can choose. * * * Thought is the object of the INTELLECT, — not the object of the WILL. The intellect is not free. The intellect must necessarily think. * * * The will is a blind faculty. It must be .illumined by the mind. It is the will, not the mind, which accepts or rejects matter proposed to it. A free-thinker is the walking principle of contradiction. The difference between a sane thinker and a , freethinker is that the former knows that white is not black whereas the latter reserves the right to term black,wh^te. It is virtually impossible for two "free-thinkers" tc agree; — for what one affirms the other may denv. A free-thinker recognizes no authority other than himself. He is unbiasly biased. * A p If he thinks grass is red, that is his business. If I KNOW that it is green, that is my business. He is intolerantly tolerant. J|l If you tell him that two and two make four, you must not expect him tc believe you. The free-thinker prides himself in his liberation. If he tells you that three and three make aeven, you are supposed to be a free- Here and There — By JOHN KMET — "What do you think of the C. I. 0. ?" was the question put to me by the very first man I met this morning. "I wish I knew what to think," was the reply given to my eager inquirer. And that was the most honest and correct answer, which I was able to give him. For quite some time I have been trying to formulate an unbiased and correct opinion of the present labor situation brought about by the CIO. There are people, sincere in their convictions, who consider the CIO to be an attempt to establish in this country a communistic dictatorship, similar to that in Russia. The only difference would be: Stalin in Russia, and Lewis in USA. To them who think thus, every man connected with the CIO is a secret agent of Moscow, and every' worker who joins the CIO is a disciple of Lenin. There are others who are equally convinced that CIO is that long sought salvation of the working classes. And the only thing that labor needs to do is to join the CIO, then all its grievances will be rectified. Lewis is pictured as the saviop of the working classes who will lead them out of the bondage of capitalism into the land of independent and individual prosperity. There is a third class, growing larger every day, of social and religious leaders, of newspaper writers and editors, of leaders in business, of workingmen and of the public at large who subscribe to neither of the above opinions. They refuse to believe that every CIO leader is paid agent of the Russian government, or that every CIO member is a proximate assassin. Likewise, they can not see that the CIO is a cure-all for the ills of the laboring classes. They look upon the present labor, situation with regrets and pity. They are convinced that the present movement to organize at once all industrial workers is doomed to failure. The defeat of the CIO will come not from the opposition of our industrialists, not from the lack of interest on the part of the working people, but from within itself. John L. Lewis and his CIO will never acomp-lish what they set out to do becauce the whole movement was organized too hastily, because they failed to select proper leaders and local organizers, because they failed to keep out professional trouble seekers, radicals and swindlers from the ranks of the CIO, because they failed to give the workingmen enough time to learn the aims of the organization and a chance to join the same of their own free will, and not through force, and finally, because the CIO is losing favor with the working people themselves due to unnecessary strikes with the consequent loss in wages. A labor union, which will prove successful, will have to' be placed in responsible hands of responsible leaders. The members of the union will have to be trained in discipline to act as a unit, and to act reasonably. The union will have to be incorporated under the laws of our country, and the entire union will stand responsible for any acts of its officials. The finances of the union will be subject to a regular audit by government authority, and those in charge will be held responsible fpr the assets of the union, the same as are the officials of a fraternal insurance company. If a fraternal organization, consisting perhaps of some fifty thousand members needs the protection and supervision of the government, how much more is that protection needed in case of a national labor union with perhaps ten million members. It's True So 'Elp Me By Just Plain Bill thinker and sit back and take it. :}; # s|: His mind is as free as the sparrow in the hay-loft. It is as loose as the nut freed from its bolt. If you should ask him what is the difference between him and an animal, he may say, "I don't know!" an he is probably right. Chesterton was a brilliapt thinker. I have always thought he would have carried more weight if he had sometimes been a little dull.—Agnes Repplier. * ? M A. N- * .'CHUKua WAR ZONE—This map shows the locality around Peiping. China, where hand - to - hand fighting occurred between Chi-and Japanese forces. For months troops of both nations have fcec.i r°.nr>'ivenng in thr; neighborhoaU artJ{ utter spo-rr Cic fiyhtinsr. a major action ut-\ elOiJed. ANY WAY Two aloof gents were shipwrecked, and as they swam about in the Atlantic pne approached the other with: "Oh, please excuse me, we have not met, have we?" "Well, no, but if I can help you any way-" "Oh, thanks awfully, old chap. I was wondering if you could direct me to Cherbourg." Relief has been described as th£ business of taking the strain off those who are not doing anything and placing it on .those who are working.—Wanderer. Now that the excitement over the strikes is gradually subsiding, South Chicago is almost sure to creep back into its shell and retain its "Sleepy Town" title. This correspondent has an awful time gathering scoops of its denizens; but Rome wasn't burned in one day, was it? Since the Shrine of St. Anthony was started at St.George's Church only a few weeks ago, already three favors have been granted; one for the recovery of a lost article. Some of the petitions ask for a safe journey on a trip, better health, success in a vocation when attained, perseverance in a religious vocation, work, special intentions, etc. The Holy Name Society has increased its total membership by 16 men. Reception for the new candidates was held on the second Sunday in July and immediately after mass, the Society had breakfast in the church hall. Recently a cat was noticed by several parishioners in the bell tower of the church. The observers voiced the opinion that perhaps one of the pastor's kittens,. Jack or Jill, had somehow strayed to the perilous place. But the denizen of the tower was a strange wanderer and was finally carried to safety by Mr. Louis Mergole. The cat didn't pay any respects to its rescuer for it quickly scooted off in a true gypsy style. Pazi, the large watch dog of the church grounds, has evidently decided to be -a genuine police dog. For whenever Jack or Jill, the cute kittens, whisk through the grounds too fast in his estimation, why, he springs at them like a true policeman and growls as if to warn the speedsters "that they better slow down or else!" If they fail to heed the warning, Pazi simply opens his cavr ern-like mouth and practically swallows the offenders. Naturally after a brief acquaintance with the watch-dog, the kittens have decided to keep on the same side of the fence—the safe side. Here's a bit of cheepy news. John Lickovich, secretary of the Florian Lodge, who is recuperating from appendix, received flowers encircled by a band titled "Welcome Home"—from the Boosters. This columist has unearthed a few newsy tid-bits. Ed. Kom-pare, president of* the Midwest League and St. Florian score- Peddling an Old Lie "The Spanish civil war started on July 17, a year ago. Most U. S. citizens looked on the Loyalists or Reds as a half-crazy, irresponsible, murderous scum that had turned on its honorable betters. A year of war has taught the U. S. more of Spain. "The reason for the civil war was simply that the people of Spain had fired their bosses for flagrant incompetence and the bosses had refused to be fired. "Add to the 20,000 landlords 21,000 army officers and 100,-000 clergy, the most top-heavy Church hierarchy in the world, next to Tibet. The clergy were paid by the state. The Church, with its enormous wealth, naturally took a capitalist's position. It was up to its neck in politics, etc., etc." This we read in the magazine "Life," July 12th issue. The story is the usual bunk dished out by our secular confreres. Better informed Americans still consider the gorevnment Reds an irresponsible, murderous gang. Look at their record of destroyed churches, convents and monasteries and above all the sadistic murder of 15,000 religious. Who were these people? What had they done? They were innocent sisters who manned hospitals and orphanages, monks who taught in schools, priests who labored for the spiritual and mental uplift of the commoners, who organized labor unions, farmer syndicates, who headed scientific laboratories. No priest received more than $500 a year, salary, and only 50 received this sum. Nearly 15,000 priests received $200 or less, some received less than $100'a year. Lay-Brothers (teachers) received less than $200, some as little as $25 a year. In 1916 the government grant to the Church had dropped to $8,339,568. The amount of the annual yield at the rate of 3 per cent was fixed at $27,000,000 which "was deemed both necessary and sufficient to support the entire Spanish Church with its 60 bishops, 31,000 priests, churches, convents, schools, charitable institutions." The Church's property had been confiscated in 1812, 1820, 1835, 1837, 1838, and 1931. These steals were validated by a concordat, Aug. 25, 1860, on condition that the state would provide annually for the support of clergy and worship at 3 per cent of the total value of the stolen goods. How then for the last 100 years could the Church have been enormously wealthy ? ? ? You'll find the cold statistical facts in a pamphlet, "The Church in Spain, Rich or Poor?"" written by Father Thomas J. Feeney, S. J., published by America Press, 53 Park Place, New York, N. Y. The same press also published the pamphlets "No Democratic Government in Spain," by Wm. P. Carney, "Communism in Spain," by G. M. Godden, "Spanish Insurgents Fighting for Liberty," etc., etc. In-other words "Life" is biased on the Spanish case just like most of the secular publications in this country have been for a year and are still today.—The Catholic Daily Tribune. The Innocent (!) Petain Marshal Petain, the famous French soldier and Catholic leader, is as quick and apt in retort as he was able and capable in the direction of his troops during the World war. In the days not so remote, when France was decidedly anti-clerical the Marshal received a letter that might have disconcerted many a weaker character. It read: "My dear Colonel: I hear that some officers of your regiment assist at Mass in their military uniforms. As this is against army regulations, it can be tolerated no longer, and I therefore ask you to send me the names of these officers." The reply ran: "My dear General : It is true that some officers of my regiment assist at Mass in' their uniforms, and their colonel is one of them. As, however, he always sits at the front, he does not know the names of those behind him." The France that pretended to see danger to the Republic in the attendance of its uniformed soldiers at Mass was glad enough, when the Republic was real'y manaced, to avail itself of their sei vices and of the service of those who offered the Mass. Ag for the Colonei who didn't M Potrjeno in-oizkušnnjo Pn ddmovih izkazuje veliko vftrfiljivost, ki ho jo (lo-bokIu iio volikih WPA liiSnih o(l00000<><>CK><> Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Irnanifl#tiKli vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telejon: 85 — Res. 4080-W -OOOOOOOOO0-0000<><><>0CK><>0 OCOO-oooooooooo < ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: v JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. Električna dela morajo biti opravljena pravilno po predpisih- Zato za električna dela v vaših hišah pokličite vedno izkušenega li-cenziranega električarja. FRANK SCHONTA Lastnik FIDELITY ELECTRIC CO. in LICENZIRAN ELEKTRIČAR 2049 West Cermak Rd. Chicago, Illinois Tel. CANAL 5190 Gasput vrednik! Skorej na-rejm, kako bi jh abgavuru, k se nejsva že tulk časa vi-dla. Vejm, de s grdu držite, ker jest rej s \ x nejsrn zane- I'^^k sliv človk. To je rej s slaba navada. Al vender mslm, de me bo Bog ta grejh že adpu-stu, če bom le drgač k se šika človk. Ja, kej sm biv, me prašate? Kej ne vajste, dej je zdejcajt pačitinc. In ab pačitincah se pa men v Cekag prav nič ne ljub eept. Le kdu nej zmerej te črne japalene zide gleda, k je zunaj j na kontri pa .tak lušn. Tam je .'vse lejpu zelenu, vse v cvejtju, | vse lejpu raste, frišn luft, do-i bra voda in še marskej dobrga — pa nej sedim tu le doma, na teh vamazaneh zajtvohih. Never! Fer mi mister editar je naj s zunaj na kontri, ne pa tlele. Zatu sm jo pa mahnu ven. Al me ne vidte, kaku sm zdej fejst rdeč fant, Le paglejte mu-ia lica, kako so rdeča. Vse tu da sonce,, pa dobr left. T \ J a, pa pravte, de so ledje za mene poprašval. Zakaj nejk, sej jim nejsm neč ukrav, jest suje rajtenge vsa pašten pagliham precej sprut če le morem, če pa ne jeh pa tud vadlagam do svet-ga Nkola, katerga svetnika nek-ter dovžniki zlu hedu časte in spaštujejo. Se jm je mogu že kdej hedu prkupit, de majo v njega tako vero. Ampak tist, ki pa čakajo deb kej od dovžniku dabil, tist pa svetga Nkola ne marajo. Vsacga svetnika majo rajši k tga. Taku vidte je na svejt, kar majo in spoštujejo1 rad en, ta drug pa zančujejo. Tako še svetnik ne morejo vsem Idem na zemlji vstreč, pa naj bi jim jest, ubog prafesor Matika? Tu vejste de nej mogoče, pa če b atu po glav in po nogah hodt. Zatu tega tud paskušu ne bom, pa če se vam še taku hedu frž-maga, m je prov vse eno. Ampek kaj bova to slamo tovkla, k nej neč. Jest bom rajš vam pavedu, kaku se m je godilu na vakejšn. Samu to je'zlomek, ke nej mam dost cajta dons, se m prov hedu medi naprej. Bom vam pa povedu ankat prhodnč, kako sem ribe loviv v Faks river. Ti prmej zeks ti, takih rib jest pa še nejsem vidu, kokr so tam. Cedil se bote, k bom vam pavedu, kakšno sm keču. Pa tud vablizval se bote, k bom pavedu, kako sm ribe peku in kaku so ble dobre. Zdaj pa lejpu patroštan va-stanite in za prafesarja Matika-ta nejč več ne skrbite, če ga vidte pogostoma al pa ne. Matika se zna že sam vačat, saj nejsm več atrok, de ne b vejdu kaj delam. Z Bogom do prhodneč vam prov iz srca kliče vaš preudani prijatel, Prafesar Matika. Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list ''Amerikanski Slovenec*'! ZA RAZNA električna dela se rojakom v Chieagi vljudno priporoča MILAN MEDEN Pokličite: LAWndale 7404 To je geslo akcije za novi hst-mesečnik 2e nikdar ni bila potraba za jačenje in širjenje katoliškega tiska med ijud ni, kaker je v sedanjih časih. Še nikdar niso nasprotni-ki bruhali iz sebe toliko napadov in udarov proti krščanstvu in njega nazorom, kakor v sedanji dobi. Pro :ivorcka fronta je aktivna noč in dan in neprestano preži, kje bomo popustili katoličani, da udre v naše vrste in ca osvoji ljudska srca in v njih uniči ljubezen do £3ga in vsega kar je katoliškega. Zato moramo biti, katoličani neprestano na straži. Naš najboljši stražar je naš lastni katoliški tisk, kolikor ga imamo. Potrebujemo pa še močnejši tisk. Obenem pa list, ki naj skuša zbrati in ohraniti našemu narodu v spomin zgodovino slovertskih pijonir-jev v Ameriki in zgodovino slovanskega naroda vobče v tej zemlji. Vse to tvori potrebo, da katoliški Slovenci pokličemo v življenje še en list — mesečnik, kateri naj bo posvečen namanu, ki smo ga zgoraj navedli. Iz tega razloga ?e razpisana posebna kampanja za ustanovitev novega lic,'a mesečnika. Usianovnina je $3.0C in enoletna naročnina pa $2.00. Skupaj $5.00. K ustanovnimi se pos jbno vabi vsa slovenska katoliška društva, da pristopijo in postanejo člani ustanovnih! novega iista. Vzemite pri vseh katoliških društvih na Vaši prvi seji to stva • na znanje in v pretres. Vabi se tudi vse slovenske družine in vse po.sa-meznike, da pristopijo k tej akciji in postanejo usta- novniki in naročniki novega iista. Za prijavo k tej ak ciji sc potlužile kar 3podaj navedenega kupona, kat3rer;a izpolnite in pošljite na Upravo "Amer. Slovenca— Storite pa to čimpreje. ECampanja za ustanovitev novega lista mesečnika 1 se zaključi z DNEM 1 OKTOBRA 1937. Za slučaj, da se z listom ne prične, dobi vrak, vsak cent, ki ga prispeva v ta namen povrnjen nazaj. Nc odlašajte, ampak Š3 danes izpolnite spodnji kupon in se prijavite kot listknbvnik in naročnik predlaganega novega lista —«- mesečnika. [KUPO N--'--------] i UPRAVA "AMER. SLOVENCA", J 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. , Cenjeni: — S tem^vam pošiljam svoto $......................, s katero | j se prijavljam kot ustanovnik ali naročnik novega lista — mesečnika, zakar prosim, da mi pošljete tozadevno potrdilo. To pošiljam s tem I pridržkom, da ako list ne začne izhajati, da mi to poslano svoto vr- 1 I nete. Ko list začne izhajati, mi ga pošiljajte na sledeči spodnji naslov: i Ime .... Naslov k Stran J 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 22. julija 1987 ROMAN Spisala B. Orczy Prevedel Paulus "Nerazumljivi, ti ljudje —!" je pravil. "Čemu neki počenjajo take neumnosti? Jaz na primer se ne brigam za posle drugih, jaz ne — Saj pravi sv. Pismo —." "Verjamem da ne!" ga je zbadljivo prekinil gostilničar. "Saj ste pravkar dejali, da naj jih naša vlada le pusti moriti in klati, prav tako ste dejali!" "Oprostite, spoštovani gospod Jelly-band," je slabotno ugovarjal Hempseed, "tega nisem dejal —!" Pa Jellybandu se je končno posrečilo, napeljati vodo na svoj politični mlin in ni je hotel spet ustaviti. "Morebiti ste pa dober prijatelj," je nadaljeval, "z enim ali drugim tistih Francozov, ki hodijo sem čez vodo, da bi tudi pri nas zasejali svoje krvavo seme —." "Ne razumem, kaj mislite! Jaz le to vem, da —." "Jaz pa le to vem," je glasno začel Jel-lyband, "da tamle zunaj onstran vasi živi moj prijatelj Peppercorn, tisti, ki ima gostilno pri "Zelenem medvedu", in to vem, da je bil do zadnjih časov zvest in pošten Anglež kakor kateri izmed nas. — Pa sedaj poglejte za njim! Spečal in sprijaznil se je z enim tistih žabojedov, z enim tistih od Boga in ljudi zapuščenih in zavrženih ogleduhov in vohunov, ki hodijo s slabimi nameni k nam preko vode. Dobro —. In kaj se je zgodilo? Pappercorn je ves po koncu in govori o revoluciji in o svobodi in o drugih takih rečeh, prav kakor tale Hempseed tukaj!" "Oprostite, gospod Jellyband!" je spet slabotno ugovarjal Hempseed. "Tega nisem rekel —." Jellyband je govoril glasno in vsa družba je s tiho grozo in z odprtimi usti poslušala njegovo pripovedovanje o Pepper-cornovem pohujšljivem obnašanju. Pri ozki mizici v kotu sta sedela dva gosposki oblečena gosta. Domino sta igrala, pa že nekaj časa sem ie bilo, da sta pustila igro in z očividnim zanimanjem sledila Jelly-bandovim političnim izvajan jim. Eden njiju se je tedaj obrnil proti peči, kjer je stal Jellyband. Miren, prezirljiv smehljaj se mu je zibal krog tenkih usten. "Vi torej mislite," je pravil, "da so tisti Francozi, — vohuni se mi zdi da ste jih imenovali — da so presneto navihani ljudje, ker se jim je posrečilo omehčati, da tako rečem, politično naziranje vašega stanovskega tovariša. Kako se jim je neki to posrečilo?" "Kako—? Pregovorili so ga! Tile Francozi — in Hempseed tule vam bo potrdil, da je res — vam ovijejo človeka krog malega prsta —!" "Res, gospod Hempseed?" je vljudno vprašal tujec. "Ne, gospod!" se je jezno branil Hempseed. "Tega potrdila vam ne morem dati!" "Upajmo torej," je dejal tujec, "da se tem navihanim francoskim vohunom ne bo posrečilo izpodnesti vašega naziranja in vaše angleške zvestobe." To je bilo preveč za poštenega Jelly-banda. Prasnil je v bučen smeh in se smejal, da so ga rebra bolela. "Ha ha ha! Meni, pravite, meni — ? Meni bi naj kdo izpodnesel moje politično naziranje in mojo angleško zvestobo — ? Čujte, niti čašice vina bi ne hotel izpiti skupaj z enim tistih Francozov in če bi mi kateri teh žabojedov začel govoriti o svoji krvavi svobodi in enakosti, pljunil bi preden j, tako vam povem —." "No, no!" je dejal tujec pomirjajoče. "Vidim, da ste strašno nasajeni zoper te preklicane Francoze. Pa tule na vaše zdravje, ako me hočete počastiti!" Nalil je kozarce, dal enega gostilničarju, drugega pa vzel sam v roke. "Zvesti, pošteni Angleži smo," je rekel, in spet mu je zaigral njegov prezirljivi smehljaj krog tenkih usten, "— pa toliko; moramo priznati, da eno dobro stvar vsaj dobimo iz Francije, tole rajno kapljico!" "Ej, tega vam nihče ne bo zanikal!" je pritrdil gostilničar. "In čašo tele rajne francoske kapljice na zdravje našemu spoštovanemu Jellybandu, najboljšemu možu na Angleškem!" je napil tujec s povzdignjenim glasom. Glasni vzkliki so zadoneli po sobi, kozarci so se dvignili, vrčki so ropotali, vse je klicalo živijo Jellybandu, najbolj tisti, ki so mu bili večje ali manjše število 'ceh' na dolgu. in. BEGUNCI. i t Sally je planila v sobo. V glasnem šumu in šundra nobeden gostov ni slišal, da so zunaj pred gostilno zatopotala konjska kopita. Jezdec, ves moker, da se je cedilo od njega, se je ustavil pred hišnimi vrati. Hlevar mu je pohitel na pomoč, Sally pa je skočila v sobo, da naznani novega gosta. "Oče, lord Anton je prispel!" je zaklicala. Pa že so se vrata odprla, svež, prisrčen glas je grepko zadonel po sobi. "Ej, Sally, bistre so vaše oči —! In vsak dan ste lepši, to se vam mora priznati! Moj dobri prijatelj Jellyband ima gotovo polne roke dela, da vas brani pred vsiljivimi fanti, kaj —?" In prijazno je vščipnil prišlec domačo hčerko v zardela lica, Jellyband pa je po-strežljivo hitel pozdravljat svojega odličnega gosta. Lord Anton Dewhurst je bil visokozra-stel, širokoplečast mlad človek veselega, prikupi j ivega lica. Njegov glasni, brezskrbni smeh je povsod vzbudil dobro voljo, kjerkoli se je oglasil. Prijeten družabnik je bil uljuden in olikan, ne preveč duhqvit, pa splošno priljubljen v londonskih družabnih krogih in v vaških gostilnah. V "Zadovoljnem ribiču" ga je vsak človek poznal. Rad je naredil "za zabavo" izlete preko "Rokava" v Francijo in vsakikrat je prenočeval pod gostoljubno Jellybandovo streho. — Prijazno je pokimal svojim znancem in stopil k peči, da bi se ogrel in posušil. Ostro in nezaupno so za trenutek počivale njegove oči na obeh tujcih, ki sta med tem spet mirno nadaljevala svoj domino, in globoka resnoba, da, strah, se je zdelo, je stopil na njegov brezskrbni mladi obraz. (Dalje prihodnjič) Tudi katoličanom ne bo škodovalo če se držimo gesla: : Svoji k svojim! "tiskarna Amerikanski Slovenec" ti;ka vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. 1849 W. Cermak Road Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois 1T 2 c tis dnn plačate za ta Kelvinator ohlajevalec pijač To je resnični pridobivalec denarja za delikatesne trgovine, gostilne, grocerijske prodajalne, gasolin-ske postaje! Kelvinator ohlajevalec pijač v steklenicah z "Mono-Rail Stainless" jeklenim pokrovom. Vzdržuje mrzle pijače mrzle! Nizek v prvi ceni, plača zanj samo 17 na dan po našem mesečnem plačilnem načrtu. Nizka cena za pogon. Pravzaprav plača sam za se iz dobička. Prenosen, celoten, vse potrebno vsebujoč, lahek za premikanje. Za vse informacije telefonirajte RANdolph 1200, Local 143. OHLAJEVANJE ZA VSAKO SVRHO Kadar imate v načrtu Jcakoršen koli način ohlajevanja, lahko prihranite čas, nadležnost in denar s tem, da pokličete Commonwealth Edison Company. Naši izvežbanl inženirji vam lahko pomagajo pri izbiri opreme, ki je najbolj prikladna za vaše potrebe. Njih izkušnja in praktična pomoč so vam na razpolago. Oni bodo izvršili načrt, dali priporočila in nudili vsako pomoč brez plačila ali obveznosti. Samo telefonirajte RANdolph 1200, Local 170. COMMONWEALTH EDISON COMPANY 72 WEST ADAMS STREET CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM IN | DRUGIM I J priporočamo, da si nabavijo novo zbirko lepih slovenskih | I cerkvenih pesmi, ki jih je založil te dni č. g. župnik Viktor g i Cadež. Ta zbirka cerkvecnih pesmi nosi naslov: 41 Po Marip k Jezusu" mi 40c LEPA JE U GORENJSKA yy LEPŠEGA KRAJA NI... Knjiga "GORENJSKA" vsebuje nad 310 strani. Ilustrirana z številnimi slikami gorenjskih mest, trgov in vasi, ter številnih znamenitih planinskih in drugih krajev, ki krase lepo Gorenjsko. Naročite si jo radi sebe, da vidite svoj domači kraj v slikah, pa tudi radi svoje mladine, da vidi vaš rojstni kraj. Knjiga stane ■ pošt- nino . i lepo (jorenjsko. Na- $1.50 Naroča se od: Knjigarna A^nkanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois i*isan€» polje J. M. Trunk 1 Vsak slovenski cerkveni pevski zbor si naj omisli to no- | vo lepo in zanimivo zbirko. Razdeljena je: 2 božični pes- f i; 2 obhajilni; 1 postna; 2 šmarnični in 2 splošni Marijini. * S poštnino vred stane posamezna partitura................................................ \ si Kdor naroči ducat partitur skupaj, 20% popusta, j 1 k Naročila pošljite s potrebnim zneskom na: $ ?! y Knjigarna Amerikanski Slovenec | 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois | fosses^aafj^Rc^K^sae^s^K: a^sig^ Ljudje. Že .v dobi pred francosko revolucijo so razni filozofi poudarjali,da je treba iz kri-stijanov narediti — ljudi. Potem, so zatrjevali, bo šlo vse gladko. Ko je izbruhnilo, so revolucionarji razumeli, kaj to pomeni. Temeljito so očistili sebe in druge krščanstva, in so se postavljali le kot ljudje. Kaj se je prikazalo, Zgodovina priča, da so se grizli ko zverine. Tako tedaj. Dandanes trdijo isto slovenski progresivni in svobodomi-sleni delavci. Človek pravijo, ie le višek evolucijskega raz-vitka na zemlji. Ali samole to? Človek toraj ali človeška malo višja žival. Kako je tudi dandanes, kjer se uveljavi samole človek, ki ni ničesar drugega kot človek? Tako je na merodajnih mestih zdaj v Rusiji. Samole ne slučaj. Grški arhimandrit Evgen je prišel po opravkih v Rusijo tik pred vojsko. Ni se mogel vrniti kot arhimandrita so ga zgrabili tudi ti ruski — ljudje. L. 1936 je bil kot grški podanik zameiijen. V Rusijo pride le, o čemur se konzuli prej prepričajo, da bo pisal in poročal, kakor oni hočejo. Odtod vse polno Potemk.ino-vih vasi o ruskem paradižu, ki je v x-esnici pravi pekel. Ne tako ta grški arhimandrit. L. 1932 je bil tudi on obsojen na otočje Salovecky. Do 10.000 obsojencev je bilo. Pot je trajala 21 dni. Prispelo jih je le — 300, vsi drugi so na potu končali pri strahovitih mukah. Ali so to res — ljudje, ki tako ravnajo z ljudmi? Cemu jih niso krat-konialo postrelili in jim tako prikrajšali smrtne muke? In naši slovenski svobodo-misleci trdijo, da je človek le človek, ničesar višjega, le možgane mu je treba malo zrihtati. Hitite, hitite — za božjo voljo — s tem zrihta-njem, ker dejansko je ta človek ko je postal le človek, še vedno najhujša žival, prava beštija, ki muči, ko bi lahko le klal, trgal. * Starost. Vsi lezemo v starost, še nihče ni šel v nasprotno smer. Ako je 50 let, je pač toliko let. Ko sem se jaz malo začel vsajati, sem bil približno v teh letih. Nasprotnik se ni mogel dosti izkašljati nad mojo — starostjo. "Stari Trunk, stari fajmošter..," kar bi pomenilo, da je vse staro in zastarelo že radi take starosti..to je bilo vsakdanje. Leta tečejo. Zdaj se isti bliža isti moji starosti. Moja leta so se pomaknila navzgor, to se razume, ampak njegova leta so tam, kjer so bila moja, ko se ni mogel dosti zgražati nad tem "starim" fajmoštrom. Kaj glede starosti? Upam in mu privoščim, da pride za menoj, ko je še veliko več teh starih fajmoštrov, pogodbenikov, starih in izsušenih možganov, teh okamenelih in pe-trificiranih starin. Ako bi bilo še tedaj nekaj kavsanja, vsaj jaz ne bom stalno pokazaval na — starost. -o- /J) JM V^TVn POLETNA HRANA IN ZDRAVJE Piše Dr. John L. Rice, zdrav. komisar mesta Neiv York. Tudi onemu, ki je v dobrem zdravju, se dostikrat ne zljubi jesti, kadar pritisne vročina. Vkusne, zdravonosne jedi, ki jih je z veseljem užival v hladnejšem vremenu, ga ne vabijo več — želodec si želi kaj lajšega, vendarle zadosti, da ne bo človek gladen. Vzlic temu ni prav nič treba, da je poletje nekaj-strašnega in težavnega za gospodinje in mater rastočih otrok, ako se zaveda le nekoliko dejstev. Tukaj je nekoliko nasvetov: Ni treba opustiti meso popolnoma; družina pa more u-spevati — in še bolj ugodno—, ako servirate meso le poenkrat na dan v vročini. Na trgu je sedaj polno svežih zelenjav in tudi rrlnogo sadja je sedaj na razpolago. T^čna solata se sedaj more pripravljati bolj vkusno in bolj po ceni, kot v drugih letnih časih. Rib je v izobilju in tvorijo v tem letnem času hrano, ki je sedaj po ceni. Riba bi morala biti v jedilni listi vsakogar vsaj po enkrat na teden. Mlečne jedi so zlasti osvežujoče zdrave in zadostne v vročem vremenu. Izbira mlečnih jedi je raznovrstna. Tudi sir vsake vrste je dobra jed poleti. Makaroni, špagati in nudeljni so ja-ko poljudni. Mleko, kislo mleko in mlečne pijače niso le dobre za žejo, marveč so zdravonošne. Sladoled je za mlade in stare idealen desert. Servirajte obilo kuhanih zelenjav, solate in zelenjave, mlečne jedi in meso le po enkrat na dan, kadar je vročina. Dodajte polno mleka, kajti isto je najpopolnejša hrana. Vživajte primeren delež morskih jedi in rib. Izogibajte se mastnim jedem in preveč sladkim pijačam. Ravnajte se po tem in vročina bo imela malo strahote za vas. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAJV/ — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. SPRETNA KUHARICA nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga. STANE S POŠTNINO VRED S1.50 Naročite jo od Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, M.