71. številka. Trst. v soboto 29. marca 1902. Tečaj XXv II ..Edinost" ' .nt<> »škrat aa 4ss. raznn aadftl) \s prittikov, ob 4. ari zvečer. NartjilM sssis : ca celo leto ........54 k os ta pol leta ......... IS „ is četrt let* ........ C „ ti en meneč ........S kroni ji r >čnino j« plsčevst) naprej. Na na-f:Č3- brez prilr.iene naročnine as sursva •a ara _ Po tobakarnab v Trutu se prodajajo po-ttmdine številke po 6 stotink (3 aeč.i; U vas Tnta pa po 8 stotink (4 »vč. Telefon Stv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je ■•*! Oglasi •• rsčuosto po vratab v petitu. Za »eč-kistso asroćilo s primernim pupui.tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalu do* naač4 oglasi itd. se računajo po pogodba Vsi dopisi naj ee pofiiijajo urednlfltva ^afrankovani dopisi se ne sprejemajo Eokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglane spre. idi vpravalltve. Naročnino in oglasa ja plačevati loco Trat. Lrsdslitvo In tiskarna se nahajata v ali«. I Cariutis Siv. 1*2. 1'prnvnlltvo, In iprejenanje laseratov v ulici Molia piccoio it v. II. nad^lr. Uiiajatelj in cdgovorni urednik Fran Oodnik. L satnik konsorcij lista Bdinoat** Nstisnils tiskarna konaorclja lials „Edinost" v Trat Misli Slovenca o Veli noči! Glasovanje o Sturgkh ovi resoluciji radi premeščenja celjskega gimnazija je zopet enkrat jaeno pokazalo, da srao jaki, ako srao le složni in odločni. Po vspehu Nemcev v proračunskem odseku, kjer je bila Sturgkh-ova res vsprejeta od zastopnikov nemških naprednih strank s pomočjo nemških konservativcev in socijalnih demokratov, zavladalo je veliko ogorčenje mej Slovenci. Z odlečnoetjo, žali-bog nenavadno v Slovencih, pripravljali so se na energičen odpor proti namerjanemu napadu na eno naših, tako redkih, kulturnih pridobitev ! In njihova akcija je našla polno j v Mi Slovenci ni*mo se tako srečni, da bi mogli slediti politiko močnejših narodov, ki se, nasičeni v kulturnem in političnem ter zavarovani v narodnem oziru, poganjajo le še za kake materijalne »drobtinice« in si torej lahko privoščajo polit ko afaristov ! Mi se mo-ttmo povsod še boriti za svoj obstanek, za svoj eksistenčni minimum in se nit: na Kranjskem ne moremo povspeti na ono stopinjo politične veljave, do katere so prišli Cehi, vzlic vsemu pritisku, po neumorni bcrtai. Najžalostneje pa je to, da se naši »voditeljic, izlasti na Kranjskem, niti ne zavedajo tega skrajno poniževalnega in sramotnega položaja našega naroda, da niti ne čutijo, da smo vtzaui na rokah in nogah. Primerjati jih simpatijo in izdatno pomoč v vseh slovanskih je mog< če le tistim pišsetom, ki jih je v strankali , izlasti pa v vedno solidarnih Manzonijevih »Promessi sposi« Renzo nesel ''ehih. 'odvetniku Azzecengarbugli, in ki so se Ta energični nastop ni ostal brez učinka, vkljub temu, da jih je ena in ista roka Socijalni demokratje, ki so po svojem zastop- držala stisnjene za noge, kljuvala med seboj niku Pernerstorferju v proračunskem odseku na nevsmiljen način. še glasovali proti celjskemu gimnaziju, so se Ako jih ni spametilo dejstvo, (la se na v zbornici popolnoma vzdržali glasovanja; to Gorenjskem vedno bolj šopiri nemški kapital so po večini storili tudi nemški klerikalci, in da je ce!6 biser kranjske dežele, naš Bled, njim na čelu isti baron Morse v, kateremu padel v nemško židovske roke, da smo v je nezaupnica mariborskih Slovencev |>ozva]a petih letih izgubili nič manj nego štiri dr- zopet v spomin dejstvo, da njegov mandat ni žavnozborske mandate, ki so vsi padli v roke od visen od nemških hajlovcev, temveč od napredujočih naših sosedov, da zgubljavamo slovenskdi volilcev ! In celo večni šviga-švaga na Koroškem in na Štajerskem na jezikovnih čez dva praga, naši ljubi laški sosedje, so jo mejah eno občino za druge, je v „ jveči potegnili s Slovenci, ker so videli, na katero nevarnosti edina slovenska šola, ki smo jo stran veter piha. In zmaga je bila naša. imeli na Koroškem; potem bi moralo vsa- zmaga proti Nemcem in proti — vladi, ki cega resničnega rodoljuba zdramiti spoznanje, bi bila od srca rada zadovoljila Nemce z da* glasom zadnjega ljudskega štetja sta- malo koncesijo na škodo nesložaih in zato ne- jijo Slovenci gledč pomnoženja mej vsemi nevarnih Slovencev. avstrijskimi narodi na zadnji Ta vspeh pa nam je tudi pokazal, kako stopinj i. moramo postopati, ako hočemo, da kaj do- Še je čas, da se zdramimo. Celjsko sežemo, ako želimo, da nas bodo sploh ee vprašanje nam je pokazalo, da še kaj dose- bpoštovali kakor narod. Sedaj nam menda žtmo, ako le resno hočemo. In koliko si mo- ni težko izbirati mej politiko pohlevnega in ramo tega še priburiti, predno na svoji rodni hlapčevskega beračenja za kako drobtinico za zemlji lahko vskliknemo: to ali ono kranjsko mesu* — kakor je biio »Tu mi smo gospodarji od izvestnih strani na Kranjskem nasveto- in Bog in naši carji« ! van«» in z neverjetnim cinizmom priporočano Ali res ne čutimo, . da igramo vlogo kakor naj veča politična modrost — ali pa podjarmljenega naroda, ker trpimo mirno in mej samozavestnim in nevstrašenim bojem *a | ohlevno, da se na muogih in premnogih naše politične in narodne idejale! krajih naše lepe domovine na državnih in P ii I) M 8 T IS K Ivan Dolinar. Ona dva usodna dneva minolega sve čana (14. in 15.), ko je v Trstu vla«lal strah, in so po ulicah pokale vojaške puške, ležal je na mrtvaškem odru blag mož, ki si je kakor rodoljub in odgojevatelj nabral dovolj zaslug, i, tuli »Kdinost« prijazno spominja. Kdo izme«! tukajšnjih Slovencev ga nt poznal in spoštova', učitelja Ivana Dona r j a ? Mnoge, ki so zdaj brhki mladeniči ali že zreli možje, je poučeval v šoli, drugim je bil dober znanec kakor člen narodnih društev. Kajni Ivan se je porodil leta 1847. v Tržiču na < iorenjskem. Po dovršeni ljudski šoli je študiral na nižji realki deloma v Ljub ljan:, deloma v Celovcu. Na učiteljski stan se je pripravljal jzprva v Gorici, potem v Trstu. Bil je vedno odličnjak! Ves čas mu je bil rajni kanonik Miha Debelak — materin brat — blag podpornik in svetovalec. Se-le 18-leten mladenič si je Ivan pridobil spričevalo usposobljenja za učitelja na »glavnih šolah« in sicer v t r e h jezikih: slovenskem, nemškem in laškem. Leta 1*74. pa je še napravil izpit za »meščanske« šole z nemškim poučnim jezikom. S početka * leta 1866.) je bil nekoliko mesecev »pomočnik« v Trstu, potem poduči-telj v -A-Jturi in v Bujah v Istri. V jeseni leta 1807 so ga, < žirom na njegovo izredno sposobnost, premestili zopet na normalno glavno šolo v Trst. Leta 1873. je postni de finitiven učitelj ; in to službo je opravljal — do smrti. Poleg nje pa so mu zaupali nekaj let razne častne posle. Bil je člen odbora za sestavo novih učnih načrtov ; dalje člen izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole. Od leta 1887. do 1897. je vodil podružoico c. kr. ljudske š^le v ulici Chiozza, katero je p< haja'o mnogo slovenske mladine. Leto za letom poleg drugih predmetov je učil slovenščino, vnemajev srcih otrok ljubezen do lepe materinščine. Pogumen prvobiritelj zi pravice in izobraževanje Bvojih rojakov pa je postal, ko gaje deželna vlada postavila (l. 1892) za nadzornika ljudskih šol v tržaški okolici in one sv. Cirila in Metodija pii sv. Jakobu. Mestni zastop, ne le da je gluh za naše prošnje za slovenske šole v mestu, temveč si prizadeva na vse mogoče načine, kako bi potujil našo mladino tudi v okolici, čedalje bolj siri »otroške vrte« in šole z laškim poučnim jezikom ter lovi v iste — po svojih privržencih in lahonskih učiteljih — slovensko deco ubožnih nezavednih starišev z obilnimi darovi in moralnim pritiskom. Temu predrznemu poč.tju se je naš rajni Dolinar odločno upiral ✓es čas svojega nadzorništva, ker je nenaravno, nespametno. ter nasprotuje vsaki zdravi pedagogiki. Kajti taksni ubogi otro-čiči se ničesar dobro ne nauče; in ko 5) nazadnje zapustili šolo, niso ne miš ne ptič, t. avtonomnih oblastih občuje z nami le v tujem jeziku; da se nam s pomočjo tolmačev sodi o življenju in imenju, kar se ni godilo niti tako kruto zatirani raji na Turškem ?! Ali hočemo res vedno ostati tisto inferijorco pleme, katero tudi na Kranjskem pohlevno posluša nemške ukaze »naših« okrajnih glavarjev in radi katerega vlada ne smatra potrebnim, da bi izdajala zanje niti en uradni list ? ! To je vendar najmanje, kar smemo in moramo zahtevati, da se nam vLda na naši zemlji res kaže kakor n a s t vlada. Za tako pa jo bomo smatrali še-le tedaj, kadar bo v naših krajih na zunaj in lia znotraj uradovala v našem jeziku. Istotako ne smemo odnehati v Horbi, dokler ne bo dana priložnost vsakemu slovenskemu otroku, tudi na skrajni periferiji, da bo vsprejemal pouk v slovenskem jeziku, kakor to zahtevata edino prava pedagogika in naša narodna korist. Brez šole ni naraščaja in brez naraščaja ni bodočnosti. Ako hočemo živeti kakor narod, moramo tsvojemu naraščaju priboriti šole, in to od skromne ljudske šole do slovenskega vseučilišča, katero nam ne ume biti utopija, temveč cilj, do katerega m <./ r a i£i o prit . Ni pa dovolj, da si ohranimo to, kar Bedaj posedujemo, kajti stagnacija dovaja -gcj'.";< • in razpada! Mi si moramo tudi nazaj priboriti, kar nam je bilo odvzeto po sili ali po zvijači! Mesta in trgi po Sloveniji so bila nekdaj slovenski, kakor so še danes okolice, v katerih stojijo, in kakor to pričajo njihova slovenska imena. Vzdramimo svoje na pol potuičene, na pol nezavedne rojake v teh mestih ! Očistimo od Goric* do Maribora naša mesta tuje navlake in vzgojimo si zavedno in pt^nosno slovensko meščanstvo ! Skrbimo za to, da naš h prirodnih zakladov ne bodo izkoriščali tujci in da ne bomo s svojimi žulji bogatili tujerodna podjetja, kakor kranjsko hranilnico, kranjsko industrijalno družbo itd., ki nam na škodo ia na sramoto z našim denarjem podpirajo nemškutarske težnje ne samo doma, temveč nam pod kranjskim imenom j. ne Slovenci ne Lihi! Da bi narodu otel, kar se je dalo oteti, je Ivan upljival na učitelje, na stariše in na učence: a od vseh strani so se fanatični nasprotniki zaganjali vanj in so ga črnili, sumničili in tožarili na magistratu. Ta pa na deželni vladi ! Ker pa se jih ni zbal, je naposled vsa natolcevanja združil znani Zid dr. Venezian v stratni »fi lipiki«, ki jo je bil v glasoviti seji mestnega sveta dne 31. januvarja 1895, spustil zoper D«)linaria in jo je naslednjega dne priobčil »Piccoio« v posebni prilogi. Toda našega rodoljuba ni podrla ta prazna »bomba«. Ostal je neupogljiv, v svesti si svoje dolžnosti in pravice. Pod njegovim uplivom se je pouk vsestransko zboljšal skoro povsod in š^le so se razširile. Njemu gre zahvala, da ima slovenska okolica med 10 šolami 7 štirirazred-nic, 2 trirazrednici in le 1 dvorazrednieo. Še mnogo načrtov in želj je rajni imel glede teh šol. Marsiketero nedostatnost bil bi še rad odpravil, da mu niso delali toliko ovir in da se tedanji namestnik Rinaldini ni naposled udal pritisku magistrata, ter leta 1897. izročil nadzorstvo drugemu možu, katerega »ener-žije« se mu ni trebalo bati. Britko je Ivan občutil slabo plačilo, ki je je dobil za toliko truda in naporov. A čakala ga je še hujša osoda. Ko se je leta 1900 preselila podružnica c. kr. ljudske šole iz ulice Chiozza v novo zidano hišo v ulici Foatana in je tukaj postala samostalna učilnica, je vlada postavila za vodjo na Dolinar-jevo mesto Nemca i« seveinih krajev, ne- širijo nemški vpliv tudi ob obalih naše krasne Adrije! Denar, ki ga nabiramo za strankarske »sklade« dvomljivega značaja in še dvo m-ljivejše porabe, potrošimo raje za povzdigo prave narodne poli t i k e. Znam, da je ta naloga silno težavna in da se hoče ne samo resnega napora vseh naših sil, temveč tudi pomoči ostalih Slovanov. A vendar je ta naloga še prava igrača v primeri s ciljem, ki so si ga stavili naši »liberalci« :n »klerikalci«, ki hočejo ves svet preobraziti v liberalnem, odnosno klerikalnem smislu, kar se ni posrečilo niti stoletnim borbam najmogočnejših duhovnih in posvetnih vladarjev in politikarjev. Ustanovimo in utrdimo si torej najprej Slovenijo ! Zgradimo si najprej hišo! Potem bomo še le govorili, da li naj jo uredimo »klerikalno«, ali »liberalno«, ali pa po zahtevah — pametnega socijalno-političnega in narodnogospodarskega življenja. Potem pride tudi nam narodna Velika noč, naše — Vstajenje ! —r. Kolorr.ar« Tisza. Sedaj, ob gomili Aolomaua Tis^e, sestavljajo slavospeve o njegovem državniškem duhu. Imenujejo ga velikega državnika, ki ima za Madjare neizmernih zaslug. Kdo pa ga proslavlja? Madjari, v kolikor ne g 1 e-dajo na daljšo svojo bo <1 o č nos t, imajo pač vzroka, da se spominjajo vsega tega, kar je Tisza storil in dosegel v povzdignenje madjarske začasne politične notranje in zu-nar je sile. Židovstvo obeh polov in cesarstva ga je dolžno slaviti, ker vstvaril je m igočno liberalno stranko, v kateri so doaegli židovski interesi Črezmerno silo in katera z židovsko notranjo in zunanjo, moralno in dejansko močjo gospodari in gospoduje nekako absolutno na Ogerskem in odločilno zunaj v cesarstvu. Značilno je, da se je nemšk: kancelar grof Biilo\v potrudil, poslati izraz sožaija ob zmožnega tukajšnjih deželnih jezikov, ne po-znajočega tukajšnjih razmer. Po tolikoletni zvesti službi, v vsacem oziru zaslužen in skušen, ostal je Ivan zopet samo priprost učitelj ! Ze prejšnji deželni šolski nadzornik mu je bil naznanil vzrok temu; gledu postavili v ogersko, sedaj veljavno ustavo. No, vse dokazovanje s tem tudi kulturno. Ko bi se tu ii madjar ski nasledniki Tiszinega gospodstva in gospo darstva, danes spreobrnil , bi vendar v jednem rodu ne popravili vsega, kar je zakrivila vlada sedaj v večnost preseli vš ^ga se Koloma na Tisze. Preobrata ua Ogerskem ne moremo še pričakovati, Če isti sploh pride pred polomom. Pravo sp »znanje se zatira, ker židovski duh vodi tudi na O g r-skem javno mnenje. Le neinadjarsfci narodi so videli ob nastopu Tiste in vidijo danes toliko bolje, kako pogubna je tnadjar-sko-židovsko g< spodstv » za Afadjare saine ! Naj le interosovani elementi na Ogerskem proslavljajo p »kojuega Tis o! Nemadjarski, izlasti pa sovanski narodi so si napravili drugo, n sprotno sodbo, ki nikdar ne more biti ugodna spominu pse vdo - državni ka Tisze! Nad Aladjari pa se b> silno maščevalo, da niso poslušali giasu Dobrjanskega. F. Podarornik. Koncerti „Slovansta m flrnšM". Koncert, prirejen dne 1<». tok. ines. v gledališču »Armonia«, vspel je tako, da so se tudi oni ki običajno st rogo sodi j čudom čudili, (r. Srečko Bartel seje trudil 'J't let, a dosegel je toliko, da mu ne more biti žal truda, -laz mu častitnm najiskreneje ! .laz mu čast i ta m in ga od vsega srea je naletulo ua gluha ušesa Tisze, a za pla- zahvaljujem, tla nam je v nedeljo predstavil čilo je T sz i začel Dobrjanskega neusmiljeno tak zbor. Da, ako se l»omo znali okoristiti prosledovati, tako, <1 i mu niti p>kojnine ni«* z vrlino te^a zbora, postane lahko „Slovan-dali kakor bivšemu j»odpredsedniku v prej- sko pev. društvo" v nedalnji bodočnosti nedo-šnjem namestništvu ogerskem. glcdno važen faktor na polju narodno-prosvet- Tisza je bil okruten nasproti nemadjar- ne^a delovanja tržaških Slovanov, skiin narodnostim in je ostal na to stran tr- Gledališče je vsakomur pristopno, boga- dovraten do poslednjega izdihljeja. Kakor tašti in siromaku, gospodarju in slugi. To je mogočen prvi minister je vseh 15 let svojega važno. Gledališče ima svoje lože, več vrst odločevanja v liberalnem ministerstvu proga- sedežev, galerije itd; vsakdo si tu lahko iz-njal najbolj uboge Slovake. Skušal je ogersko bira svoj prostor po svojem stališču in po polovino tudi formalno vedno bolj odtrgati ceni.... Ker sedi vsakdo na svojem prostora, od Cislitavske, in ob nastopu njegovem je ne nadleguje siromak bogataša, ne sluga go- Andra.-v v soglasju s Tiszo dosegel, d a seje, spodarja niti obratno.....Tudi to je važno. poleg dmgeg<, med dotedaj rabljeni naslov Koncert kakor je bil pirejen v nedeljo m »narhij^ »e. kr.« (cesarsko kraljevski) vlož la v gledališču »Armonia,« lahko združuje vVs e vezna besed'ea »in«, torej ce.-urski m kra- sloje na skupno narodno-duševno zabavo. Ijeveki. Spominjani sa, da je bil zastran -'ga S j.l« «»n) ne moremo doseči tega. Ali morda pokoj u i AI.:ks baron Gagern, tedanji sekcijski z dramatsko predstavo? načelnik v n isem ministerstvu za vnanje st /ari, Da, tudi dramatska predstava bi lahko silno razkačen. I u še leta 18.S5 na jesen so družila vse sloje, ako je drama prikladno se v gosposki z'>ornici ne le pok. grof Leon izbrana. No, v Trstu ni dovolj, ako računamo T h u n, temveč celo tudi pok. Schmerling z raznimi slovenskimi sloji, ampak treba ra-s pristaši upirali z ostro kritiko takemu čunati tudi z raznimi slovanskimi »narodi«, formalnemu razkosovanju cesarstva. Dramatična predstava slovenska more — Ze samo s tem, da je Tisza preciral in jaz ne govorim Se stališča lepih želj, ampak teptal z nogami narodnostni zakon ogerske se stališča dejstev, s katerimi treba računati — ustave, je obsojen kakor državnik, in njegove malo zanimati s verne Slovane, a malo tudi drugačne zasluge se do črnega zatemne. Nje- Srbe in vsaj jeden del Hrvatov — (I)almatin-gova slava ostane efemerna! In čim b »lj bodo ce), kateri ali ne umejo slovenskega jezika, Aladjari drli dalje po njegovih stezah, tem- ali ga vsaj ne umejo dobro. -- Pri petju se bolj se bližajo p o 1 i t i š k e m u p o - ne gleda toliko na besede, temveč bolj na lomu in spravljajo sami sebe v največo ne sklad in zvok glasov. Program večega kon-varnost. Že dane* je vse gnjil . na Ogerskem: eert i je sestavljen iz več točk in se vsled in če drugi ne, t-torijo Zidje še t >, česar še tega more razun Slovencev zadovoljiti ne samo nedostaje, da propade rnadjarsko gospodarstvo Hrvati in Srbe, ampak tudi severne Slovane, ne le p -litično, temveč tudi gospodarsko in Iz tega sledi, da koncert, kakor je bil v ne- deljo prirejen v gledališču »Armonia«, more združiti vse Slovane na narod no-duševni zabavi. Bratje Srbi niso došli na koncert dne ]♦». t. m. Jaz jim ne dajem prav. Ali jih tudi popolnoma nc obsojam, kei : zakaj ni bilo n a programu tudi p a r srbskih pesmi*?! Dalmatinci tudi niso prišli (vsaj ne v velikem številu) prvič, ker se med njimi ni dovolj agitiralo, in drugič, ker so si hoteli nabaviti lože, ko so že bile razprodane. No, prihodnjikrat se, ako se stvar uredi kakor treba, brez doma prikaže lepo število ne samo Hrvatov, temveč tudi Srbov. Ako se pa združenim Slovencem, Hrvatom in Srbom pridružijo tudi tu naseljeni severni Slovani, bomo lahko upravičeno trdili, da je koncert »Slovanskega pev. društva« dosegel t », kar d »je ne bi mogla doseči nobena druga zabava, zbral vse Slovane v Trstu! A tak sestanek se more razviti do sijajnosti in i npo-nentnosti! Kar s-c tiče progi- ma, ponavljam, da bi bili mogli ugoditi bratom Srbom, vsprejemši v program jedno a1 i dve njihovih pesmi. Vrhu tega bi želel, da bi se na nobenem koncertu ne pozabilo na narodno pesem! Ali ni morda lepa? Ab»rda pa celo narodna pesem sega še globlje v srce, nego komplicirana umetna kompozicija. Slednjič naj omenimo še neko stvar. »Slov. pev. društvo«, ima nalogo prirejati slovanske koncerte. K.; d i tega naj bi orkester igral same slovanske komade, ne pa tujih, katere smo že slišali na tujih koncertih. Čemu imamo potem češke in ruske velikane, čemu od Boga nadali njenega Lisinskega ? ! Čemu ponosno družbo ostalih ljubljencev Vil? Da mi ne bi kdo zameril! Ker jaz nisem mislil grajati, temveč hvaliti. Dr. T. Si v mladih let li seje bil oženil, a uzorna zakonska družica mu je umrla že p > triletnem src "nem zakonu, zapusti vsa mu dva nežna otročiča, sinka in hčerko. Ta dva ljubimca je v lovec s pomočjo pridne sestre »voje odgoje val z vso pazljivostjo, dokler ju je polteno oskrbel. Sin si je izvolil vojaški stan in je dacei že nadporoonik, hčerka pa se je omožila. Naglo — prav zavratno — je Ivana dohitela nemila smrt. Lotila se ga je nekaj dni poprej »itilluenca«, in za njo so se mu vnela pljuča. S st dni potem, kar ga nismo videli, je počil žalosten glas, da že leži na odru. — Ta glas je presunil vse znance in prijatelje. Vsakdo je priznaval: »Velika škoda ga je!« Kajti pokojnik je srčno ljubil svoj narod, je mnogo storil zanj m pretrpel. Se v svoji oporoki se je spomnil z lepim volilom društva sv. Cirila in AIet»dija. »Slovenec nima sreče«. Ta beseda pesnikova velja v polni meri o rajnem D »linarju. Tukaj je dobil le malo plačila in zahvale za svoje neumorno delovanje. Se pogreba mu nismo mogli prirediti kakor bi ga bil zaslužil, kajti zavoljo homatij, ki so s? vršile v mestu tudi v soboto dne 15. svečana, so mrliče vozili na pokopališče nagloma in natihoma. — Vendar so rajnega krsto dičili krasni venci. Slovenci ohranimo pokojnika vedno v blagem spominu. Prijatelj — bodi ti Bog obilen po-vračitelj ! Na svidenje — nad zvezdami ! Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prerel M. C-t-ć. IV. 62 »Ali! Ah!« so se začudili vsi. »Ženi se, da veste! Dobil je mesto, to je, v kr ževaški županiji je dobil. Sedaj ima štalico in kravico. Lahko njemu, nam pa gor e. Nekega dne nam odide, jaz sem to že zavohal. Kaj da bi se ne poslovil od nas?! Ti moraš med svetnike v vražjo kapelo, 1 sem mu rekel, da bomo vsaj pili na tvoje zdravje.« »Lep svat si mi ti !« je zagodrnjal Zagorce. »Milivoj je čenča«, je rekel Vladimir dvignivši se, »pa saj ga poznate od davna. Verujte, da se nisem hotel odplaziti kakor zločinec, da bi se bil na vsaki način poslovil od tovarišev svojih dijaških let, če tudi ne ravno v tej vražji kapelici. Mi! i voj je pri-hrumel na moje stanovanje, pa me je privlekel semkaj. To Vara je. Saj jaz itak odpotujem še le za nekoliko dni. Ne verujte torej temu neopranemu jeziku !« Grbavtc je hotel skočiti na noge, ali potisnila ga je močna pest Ličanina. »Pijmo torej na z Iravje našega Vladimira!« je zaklical Liz >, skočivši na billard in dvignivši polno čašo. »Živio, pesnik naš! Cvela ti sreča do sodnega dne! Cvela ti vreča polna dukatov ! Cvela ti mlada in se ovijala okolo tebe kakor roža okolo zelenega Dva ruska koncerta. llopis 7. Ptmaj i. Sredi me-eea inarc-ja je bil velik in dolg ruski s mtoniški koi.eert v veliki dvorani | dunajskega glasbenega društva. Priredila ga I j i Ma. ija. G o r 1 e n k o U o l i n a, solistka ru-! skega carja, primadona ruske opere v Pe-' trogradu. Sodelovali so pr« fesor Leop. pl. Auer, solist ruskega carja in še dva glas-1 benika z Dunaja. Dvorana je bila napolnjena po vseh prostorih, in došlo je največ slovanskega občinstva, a tudi drugih narodno-tij, izlasti nemške. Na programu so bili podani tudi nemški prevodi pet h tekstov. Na vrsti je bil velik II. s mfoniški koncert Ćajkov-skega, prvikrat na Dunaju, (i »rlenko Dolina je najprej pela (z orkestrom) arijo Vamje iz o{»ere: »Življenje za carja« (z'ož l GlinKa) : potem čerkeško pesem iz opere : »Jetnik kavkaski«, tudi z orkestrom (vložil C. Cm). Auer je igral na gosli (z orkestrom) koncert Čajkovskega (op. .'{I). Solistka je izvršila še več pesmij, in sicer iz skladeb Bjivd na, Rimskega- Korsak ova, Dargomijskega itd. BI bora! Dal ti Bog dece kakor je v sadju kosti. Hvala in čast! Ćlovek si ! Živio, brate Vladimire !« »Živio Vladimir!« so klicali vsi, samo grbeo je obsedel, podpiraje glavo z laktima, Zagorec pa se je udaril po trebuhu in je zapel: »Primi, Vladko čašicu, Ter nam uapij zdravicu, Bog zna li k letu (Wo u veselju Skup živjeti !« Tudi Vladimir je prijel za čašo in odzdravil : »Miii bratje! H»ala na zdravijci Vaši od srca! Vsprejemljem jo, vračam jo! Vi vsi ste prijatelji mladosti moje, z vami sem se pobratil mladič! Mi vsi smo sinovi našega rorla, slavnega naroda hrvatskega ! Pr če ste sreče in radosti moje v ta hip, ko prestopam v resno življenje, kjer mi bo dokazati, da sem pošten Hrvat, da bom pošteno delal za svoj dom ! Nu, ne maram govoriti o tem v tem BveSanem času. Crni oblaki se vijejo nad našimi glavami, narod hiti v sveti srčni boj ! Svoboda nam poda peroti! Bratje ! Da, pijmo na zdravje naše majke, ki nas je rodila in nas hrani, kateri smo dolžni posvetiti življenje, za katero moramo, če treba tudi umreti ! Pijmo na zdravje ta slavne nesrečne Hrvatske zemlje, ki je pretrpela več, nego katerakoli, ki je zaslužila sreče več, nego katerakoli, kajti od one krvi srca, kar 'je na vrsti tudi koncert za klavir z orkestrom (Rubinsteinov). Pevka (iorlenko-Dolina se je že o prvi izvršbi prikupila z glasom, v srce prodirajočim, in je žela ob vsakem nastoji u obilo zasluženega ploskanja obnesli pa so se tudi izborno i zlasti Auer in orkester. Daai je trajal koncert od 71/* do 11 zvečer, se občinstvo ni utrudilo in se je izkazalo hvaležno s posebnimi ovacijami, na prvem mestu pevki. Kritika nemška, ki postaja od leia do leta bolj pristranska nasproti slovanskim umetnikom, izlasti češkim, vendar ni kazala šovinizma glede na ta koncert. Sodila je bolj ali manje objektivno iu vsled tega je pisala z velikim priznanjem o izvršbi vsega koncerta. Drugi ruski koncert se je izvršil v Marijin praznik, 1*5. marcija, v dvorani j Bonosn0, da je bilo zgubljeno vse upanje. du doktorju svojo na ji skrenejo zalivalo 1 V Klancu, dne 2«. marca 1902. j Ivan Metlika. trgovec in /upati. % S 1 AlfiksaniigF Levi Miazi gi ^ Prva In največja tovarna poblRtva ^ m T,eh mt s* Gs-•• trst: fjg TOVARNA- ft Via Tesa. .£ vogal I (Šolsko poslopje) | Via Umltan** in Via Ribergo it. 21 iS? Telefon it. 670. ?? fS X><--® j Velik liho. •apecarij. zrcal in silk. Is- OD Trfnj«! naročbe tndi po posebnih Cene bres konkurence. ILOSTP.GfAl' C j:»: E ZlSTOVJ II FEA110 Predmeti postav >o se na o3 obroo fjj a l žefoznico c iS © -—-- ! Pristni teran razpošilja Jakob Picrohoil v Vrsaru (Orsera) v sodih od 30 I naprej, po 10 gold. hI za družino in po s gld. 1,1 >a gostilno franko Trst. Itif>rmaoije in uzorci pri Sankovle. ulica Valdirivo št. 11. X8KXXKKKKKKXKKXtt X % X MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI X z omejenim jamstvom ^ naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela nrvo slo?, zalop poltva i iz odlikovanih in svetevnoznanlh tovarn v Solkanu in Gorici Antona Č8rnigoj-a katera Be nahaja v Trstu. Via Piazza vecchia (Res-rio) št. 1. (na desni strani eerfcre sv. Petra . KonJknrenoa nemogoča, ker ja blago is prve roke. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X XXXXXXKXXXXXXXXX Novi tržaški pogrebni zavod! Podpisani ima čast javljati slavnemu slovanskemu občinstvu, da je gor imenovani pogrebni zavod po raznih zaprekah, zopet v narodn h n kah. Oprave ima take in to1 i ko, da zamore prirediti vsakovrstndi pogrebov. V prodajalnic: na lesnem trgu Št. 4 (pred kavarno »Armon:a«) ima Ptrankam na razpoh*go vse potrebno za kinčanje mrtvaških odrov, kakor ven^e, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste sveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove /a mrtvaške vence in se postreže tudi s pravilnimi nagrobnimi napisi. Nadejajoč se, da na^ eor»jaki obiščejo pri \saki žalostni priliki se belježi udano Pogrebni zavod. i Stavhiiisko podjetje Stavhiiisko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavbMo in ometao kljočarstvo. M" Delalnica za konštrukcijo železa, itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna mizarska d^-ia kakor: lotu {det na okno zavele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajal ne in dritzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska koroška dela. stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. 03 -C O) rt *«r ADOLF HAUPTMANN v LJUBLJANI. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Iliistrovani n-iliki so franko na razpolago. PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke Santo ff topli TRST. - Via S. Antonio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor šČetk, strojev za čiščenje parke tov, inetelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjiČkov itd. iC Vse po jako nizkih cenah. '•I V prepričanje se prosi blagohoten obisk. oooooooooooooooo Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. Zalop stroje? in železja. SCHNABL & Cfl. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). -= Glavni zastop železja in tovarniških strojev. =====- Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih, kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. SflT Materijal za stavbi&če. Stroji vseli vrst. Vodne sesalke vseli sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi: Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Peri 1 niče, Predilnice, Tovarne za parafin in cerezin, » sardine, 12 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnoti-karn. 13 mehaničnih delavni**. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in d rog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 eladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 32 napelja.v električne luči. Mline, Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta namen je tilo pstailjenili: 151 motorje? na plin in petrolej in 65 parnih stroje? kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v >katljicah v Prendlnijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane 6 O stotink. ■ ____ je oddati hiša z 1100 linjvlll sež.- zemlje na Op- činah. — Naslov pri upravništvu. Ponte del!a Fabbra stv *2, vogal ul. Tor rente. Podružnica Piazza Trgovina z izgotovljcnimi oblekami. Salarini P o z z o deli Mare St. 1. Zaloga izgotovljenih oblek za moSke in dečke priporoča posebno zu bin kontne praznike in birmo; obleke za mo^ke od gld. »J.50 do 24, za derke ol gld. 4.50 do 1*2, suknene jope v velikem izboru od gld. :J do }?. suknene hlače od glo. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvali od gld. do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9, od platna ali satena v raznih barvali od gld. 1 do 5. Haveloki za moško in dečke po najnižjih ceiah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu ol gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane moćne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. Anton Brešcak v Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki ;xberi pohištvo vseii slogov za vaak stan od najboljšega izdelka. V salogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno, razie tapecarije itd. Daje tudi na obroke. iL Prodaja vina „Ai Maestri f ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refošk črn po 4-i8 novč., bela rebnla iz Brd po 28 j novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa ! po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih ?dobi ponarejena( vdobi 100 gld. nagrade. Tržaška posojilnica io hranilnica retUtiovaia zadruga': omeieuua poroštvom, ulica S. Francesco St. 2, I. n. Telefon 952. Posojila Hranilne ulofe se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5ua menjico po 6°/o na zastave po 51 ,•/.. Uradne are so: od 9—12 dopoludne in ck' 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobč c. kr. Ča«tn?štvo. vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij i a privatni uradniki, ki so udje kakega pen-zijskega zaklada. Posojila ee dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, rentč, vžilke, zavarovalne police itd. Obrniti se na Hinko Oriberti, ul. Ciaale 7 I Pošrno hraniInični račun 816.004. M. U. Dr. Ant Zahorsky priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carin t ia št v. 8. od 9- in od 2-4. PT Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. šolo) Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del" na debelo in drobno ter se izvršuje z .največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantii čevlj. mojster. Zaia&*tslJ uradaikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straie v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. pjiv. avstr. Uoyda. Spoštovane slovenske pspdiiiie! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jtietodijevo -mt cikorijo. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Yia del Torrente št. 858-3. — Trst (Nasproti „Isola Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični * aparati tnodrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, auspenzori, elektrolerapevtični aparati, aparati &a umetno dihanje ter predmeti za bolnike predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovij. Bela vipavska Črna istrska Istrski refošk . „Anini b Frauz" krčma v ulici Geppa štv. 14. Joči vina prve vrste: . . liter po 36 kr. . - „ 36 „ . . „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam f»e pošilja m dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr. Priporoča f*e tudi krčma rje m, katerim dajem vinood 50 litrov naprej j»o dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. Alojzij Stolfa in | Anton Kokoravic naznanjata slavnemu občinstvu, da .sta prevzela dobro znano P E K A K N 0 pri sv. Jakobu, ulica Marco Polo štev. 4 preskrbljeno z vsem v to t-trobo spadajočim blag« n. Sprejema se kruli v pecivo. Prodaja mrke. — Trikrat na dan svež kruh. — Za blag«.hotno podporo se najtopieje priporočita b voj > m rojakom. GORIŠKI LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., L naclstr v lastni hiši. --Si- s li i 11. Tloge sprejemajo ;-e od vsaeega, če tu d i ni elan društva in se obrestujejo jw> 4"/ot oe da bi se odbijal rentn-davek. , POsOjilil dajejo se samo članom šn sieer na menjice po G °/0 in na vknjižbe po o1.^0/,) I rauuje vsaki dan od 12. ure ol in od 2. tlo V), ure popol. razven nedel in praznikov. Stanje uran. tIge leta 1900. Kron 1,263.563 fošt]iu-4M. račun št?. 831316. Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasinijev Meniti linin. Sestavljen je iz racijonaluo izbranih potrt bn li kol čin železa in delujočih prvin kinina. Steklenice po kron 120. 2'— in 3 60. Vdobiva se mudo v LEKARNI RAVASINI v Trsta Piazza della Stazione itv. 3. Postne pošiljat ve » povzetjem. Osmica pri sv. Ivanu. Frančiška. Zvab. ivo domače pri Skabru, na Brand*-/.iji (na V rdeli) o«'lpre v nedeljo osmieo in bo točila sv«»j znano izborni domači pridelek. —- 1'riporoča se torej slavnemu občinstvu. Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo >»| iz letarne B. Fraper-ja v Pragi [•< je že već kakor 30 let obče znano domaće zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo iatega se prebu vijanje krepi in ohrani Velika steklenica 1 gid., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč- več. je staro, najprej v Pragi rabljeno (lomače zdravilo, katero varuje in ohrani rane cist?, vnetje in bolečine olajša in hlad'. V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! deli embalaže n<»ijo /ra*en stoječ«, postavno položeno varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orlu" ■I Praga, Kalastran 203, v< gal Nerudove ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v Ukarnab Avstro-Ogernke. v Trstu v Lekarnah: U. I.uelani. E. Leiteuburg, I*. Prendiui. S. tSerravallo. A. Suttina. C. Zauetti, A. Praxmarer. * X Stanje iranilnili vio i 15 milijonov K. Rezervni zaklad; okroglo 350.000 K s X * 3 X Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trg-u zraven rotoža spr«jenia hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/„ ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega ue da bi ga za račun i la vlagateljem. Za varnost vlog jamci poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse . svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. p^T" Dei.arne vloge sprejemajo se tudi po posti in potoni c. kr. poštne hranilnice. Poštno- hranilnične sprejenmice dobivajo se brezplačno. Vela zalop imm bta Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavt zo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko spadajoče i blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo. Cene stalne brez pogajanja. M X JK M ! i K o x . ' ST r, o ~ ~ o - — vg - = tC % ~ »tO SJ 1 _= . 2 - * Ci g. ž? ~ S 1 i mmrn 3£ ~ - o ~ 'Z* „ - J2 ^ b s B - = ^ iS o -p 1 -=; 2 s ^ C* S 2 I O U - ~ ' J- »H .r — " O — C s " - ^ u -77 \ Pozor! SREČA TUKAJ. Spodaj označeni krasni predmeti : 33 komadov „franko" samo za gl. 3.30 se v dobij o toliko easa, dokler zaloga traja, naravnost . <1 J. WANDEREB, tovarna u ure, Krakov. Mom 2 v dob i jo !-e nikaka stenska ura! nikake igrače! samo rabljivi predmeti od niklja, doublfe pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom <\ ':r. puneovnega urada. 1 nikeljn^isi reni. žepna un>, ;4 ur idoča, j uničena za dober tek. 1 podoha cesarja Frau Josipa i. aii Njejr. svetosti papeža, tudi socijalistička na pok rove u t' r 1 mo>njiček od usnja za to uro. 1 verižica od niklja ali pozlačena z lepim navedkom. 1 j ko lino žepno ogledalo, okovano, dvojna sipa. 1 j ar finih gumbov od dubl& zlata. patento«*ni. t> parov „ ^ „ „ „ za ovratnike in prsnike z- podlago od V»iserne matice. 1 elt-gantna >katlja za cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristuega aiebra 9 -katljico. 1 kravatna spila od n n „ „ 1 prstan „ n za gospode ali dame. 15 razglednic iz Krakova, Prage ali Jlunaja. Brezplačno in franco pošljem moj velik ilu^trovani cenik od ur in dragocenosti. — Ta garnitura velja me>to srebrnega prstana z enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5"50. Častim si nazuajati slav. občinstvu, tla je moja prodajalnica vedno j»ri>skrojena manifstkturnim blagom vfjike vrst« in po cenah, da se ne btijiio mkake k<»nkuren<'e. vsaki dan dohaja novo blago. 11— I »I «11» li II I I I . AV nadeji, da me l»o slavno občinstvo po~ Seščalo z obilnimi o varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se __ sprejme originalni izdelek. RiclitErie?a lefciru uri zlatem len v Pragi Ellxabetine Ulio« 5. tvrd k e Najboljši in najpopolniši pisalni stroj, z 10 letnim jamstvom. taSro k Ali« i Trst. - Corso štv. 2. PEČATI, PEČATNI ROČI umetno izdelani pečati, v velikem izboru l Pečati za numeriranje in paginiranje. s Graviranja. Stroj za ljuknjanje kolkov itd. Trakovi, barvane pečatne Kazine in pripadla za pisalne stroje. Spetiaiiteta napisane plošče in črle od kositra, brona, einajlovanega ali izbočenega ž»d«'za. HELI0G1SAFlOEX PAPIR pozitiven ali negativen za reprodukcije s pomo« ;o svetlobe. MEHANIČNA DELAVNICA za popravljanje iu i'isćenje pisalnih strojev vsi*h vrst. THE AUTOMATIC C7GL0STTLE. Najpopolniši stroj za pomnoževanje. Velik izbor najnovejših električnih predmetov kakor: Žepne svetilnice za zdravnike in fotografe, naprsne igle itd. Velita tipična hotcsi: elastični tapeti za čiščenje ut)Qvala= izgotovlieni ? močni jekleni žici, uvedeni v priili uoinišnicali, za?clili proHajalnicali M iti PomiiožeTalui stroj : „OPTIHU8" (popolniši šapirosrnif) Kr 2S.— v velikosti '2'2 X ^ eni. Priloga ..E d i n o s t i" k Številki 71. skupnost ne utruja, in dirigent je skrbel, da so pevci prehajali od pesni do pesni, do te-/avniših in bolj spletenih skladeb. Arhangelskij je p>kazal, kaj more doseči spretna, marljiva moč a silami, s kakoršnimi se more ponašati cerkveni pevski zbor ruske cerkve na Dunaju. Občinstvo je tudi o vsaki pesmi oduševljeno ploskalo in se z veliko zadovolj-nostjo poslovilo od pevovodje in zbora. Tujci no doslej hodili poslušat petje le v dvorno kapelo, v cerkev pri sv. Avguštinu in še v 2 ali 3 druge katoliške cerkve. Odslej bodo hodili poslušat cerkveoo petje slovanskega značaja tudi v rusko cerkev in si s tem zajedno ogledajo božji hrani, ki ima maego zanimivega v svoji stavbi in notranji raz-delbi in olepšavi. Politični pregled. V Trstu, 29. marca 1902. Celje. Zaupni shod štajerskih domoljubov v Celju je sklenil sledečo izjavo : Dne 24. sušca 1902 v celjskem »Narodnem domu« vsled vabila svojih tukajšnjih deželnih posiancev zbrani Slovenci izrekujejo enoglasno svoje globoko obžalovanje, da je »Slovenski Narod« v svojem listu od dne 24. t. m. štajerskim Slovencem priporočil kompromis v stvari samostojnih slovensko-nemških nižjih gimnazijskih razredov v Celju. Tak nasve* smatrajo zbrani celjski Slovenci za opomin k nad vse sramotilnemu popustu osnovnih svojih kulturnih zahtev, k odstopu od ene prvih pridobitev glede svojih srednjih šol in tako k nemoškemu, strahopetnemu, brezznačajnemu begu iz boja za obstanek naroda slovenskega. Časnik, ki vabi štajerske Slovence v kompromis glede samostojnih slovensko-nem-šiih gimnazijskih razredov v Celju, v katerih se vs^j trije predmeti učijo v slovenskem jeziku, — časnik, ki popolnoma prezira ravno v zadnji dobi tako glasno in sijajno dokazane pravice štajerskih Slovencev do treh popolnih srednjih sol slovenskih, — časnik, ki v očigled tej sveti pravici nasve-tuje popust one tako težko pribojevane malenkostne trohice od te pravice, — časnik, ki to postojanko podira, — tak časnik ni in ne more biti glasilo štajerskih Slovencev. Ako bi res kak slovenski državni poslanec omejeval svoje parlamentarno delovanje v obrambo Celja v zmislu »Slovenskega Naroda tak poslanec bi bil nevreden zaupanja svojih volilcev. D r. D e č k o, Baš, predsednik zbora. poročevalec. Predsedništvo političnega društva »Edinost« v Trstu je odposlalo pismeno zahvalo in priznanje načelniku mladočeškega kluba v državnem zboru, poslancu dru. P a c a k a, in načelniku poljskega kluba (»Kolo«), vit. J a \v o r s k e m u, ker so členi prvega in druzega kluba v slogi z drugimi slovanskimi poslanci glasovali proti prenosu slovenskih paralelk celjskega državnega gimnazija in s tem izkazali veliko ljubezen in uslugo slovenskemu narodu ter istočasno pokazali pravo vzajemnost z ostalimi slovanskimi plemeni. Nemški izdajice v Rusiji. General Puzvrevski, eden najodličnejših generalov v ruski vojski, se mudi sedaj v Parizu. Njega potovanje, vsak korak >n vsak razgovor njegov spremlja javnost z velikim zanimanjem ne le z oziroin na zavezništvo francozko, ampak izlasti zato, ker so s početka tudi njega spravljali v zvezo z izdajstvom Grim-movim. Vzrok temu je bila menda okolnost, da sta *general in podpolkovnik-izdajica dlje časa skupno stanovala. No, danes ne dvomi nikdo več na poštenju Puzvrevskega in ga v Parizu pozdravljajo z vso častjo. Vsprejet je bil tam od ruskega poslanika Uruzova, od franrozkega generalisima Brugere-a in od načelnika generalnega štaba Pendezeca. Pu-rvrevski je izjavil v pogovoru z nekim časnikarjem, da podpolkovnik Grimm ni mogel razpolagati s posebno važnimi dokumenti. On (Grimm) ni bil v uradu za mobilizacijske stvari, ni bil torej obveščen niti o odredbah za splošno mobilizacijo, niti o koncentraciji armade, najmanje pa v onih planih, ki se dostajajo kombinirane akcije Rusije in Francije. Ti načrti s> pohranjeni v vojnem mi-nisterstvu in čuvani neprestano od straž. Ne sreča torej ni tako velika, kakor se je mislilo takoj s početka. To priliko je porabil Puzvrevski tudi za pojasnilo, da Rusi ne goje eovražtva do Poljakov in ne mislijo na to, da bi poslednje uničili. 81&vnoft 19 februvarja (it. stil) ▼ Moskvi. O priliki 41 obletnice smtrti velikega cara osvoboditelja, se je — kakor smo že sporočili - - zbralo v velikem Kremlju na carski ploščadi, pred spomenikom cara osvoboditelja, vse, kar šteje Moskva med najodliČnejše kroge — od aristokracije do najnižjega delavca - poštenjaka. Množico je sestavljalo nad 50.000 udeležencev, ki so vsi z veliko pobožnostjo in udanostjo prišli, da proslave spomin največega cara. Po dovršenih cerkvenih obredih so Moskovski delavci potožili na spomenik krasen srebrn venec z napisom: »Velikomu Carju Osvoboditelju v nezabveni dlja ruskova naroda den 1900 fevralja od trudov moskovskih zavodsko fabričkih rabočih (delavcev) 19ova fevralja 1902 goda.« Za delavci so položili delovoditelji krasen bronast venec z nadpisom: »Carju Osvoboditelju ot mosterovih kolomenskova mašino-stroitelnova zavoda.« Veliki knez Sergej Aleksandro vic si je ogledal ta dva krasna venca ter je pozval k sebi navzoče deputacije delavcev, katerim se jenajtopleje zahvalil na tem, da so prišli molit za njegovega roditelja in za dokaze udanosti. Naprosil je navzoče zastopnike delavcev naj sporoče nenavzočemu delavstvu njegovo najtoplejšo zahvalo. Vzlic tako ogromnemu številu nakopičenega naroda se ni pripetil najmanjši nared — kar dokazuje, da so poročila židovskega novinstva o dogodkih v Rusiji večinom ali povsem izmišljena, ali pa vsaj grozno pretirana ! Tržaške vesti. Velikanom -Voskresenie ! Kaj je človeška sreča, ali nesreča ? Kaj bolezen, ali zdravje ? Kaj je smrt in kaj je življenje ? To vse je za človeka skrivnostno, tajno. Saj vidimo, kako prehitro se vse to menjuje na nas. Tako, kakor pri posamičnem človeku, je tudi pri celem narodu, da, tudi pri vsem človeškem rodu. Svet, kolikor ga je, je povsod tajnosten, skrivnosten, poln dvoma in negotovosti. Odgovor, jasnost, gotovost na vse dvome nam je dal Krist. Vrhunec nesreče, boli, — da, najhujšo smrt smo videli na Njem na Veliki petek. Ali za tem niso sledili obup, zmešnjava, pogin — ne! — ampak ob vsej srčni b&li napolnila se je duša vsakemu Človeku, tudi najbolj nesrečnemu, z neko tola-žilno zavestjo: Ne ! Krist ni uničen, — Krist vstane ! I n v s t a 1 je! Alelluja! H r i -stos voskrese! Veselo stopa oče med svojo družino, praznično je odičila gospodinja vso hišo, veselo, smehljajoče se zbirajo otroci okoli svojih starišev. Gospodje vstal! Tudi po ulicah in cestah hitč si prijatelji in znanci veselo nasproti in si voščijo vesele in srečne Velikonočne praznike. Kaj pa naš izmučeni slovenski narod ? Ali hočete tudi vi slovenski trpini čuti klic : Gospod je vstal! Hristos voskrese? »Hej Slovenci — kje so vaše meje? hej Slovenci — kje so vaša prava?« Take V e 1 i k e n o č i, ki bi nam to prinesla, ne bomo še letos imeli. In vendar hočemo tudi mi z drugimi narodi slaviti praznik Gospodovega Vstajenja. Tudi mi hočemo živeti! Da, mi čujemo v srcih Gospodov klic, ki nas kliče v življenje, na vstajenje ! In narod naš je razumel Gospodov gla3. Povsod je živ, pogumen močan! povsod se vzdiguje ponosno in zaupno na nove boje, na novo živenje, na veselo vstajanje! Nad njim se širi in vzdiguje povsod blagoslov dičnega pesnika S. Gregorčiča : »Tvoj je vstajenja dan !« Ta blagoslov prosimo tudi mi za naš narod od zmagonosnega Krista. Zato razlegaj se (to vseh slovenskih krajih, med vsemi slovenskimi ljudmi klic živenja, klic upa in zmage : Gospodje vstal! — Hristos voskrese! Odlikovanje. Te dni je dobil naš vele-zaslužni gospod poslanec S p i n č i ć potom c. k. okrajnega glavarstva ria Vo-leskem pismo v katerem se mu Njeg. Veličanstvo zahvaljuje na članku, ki ga je spisal v knjigo »Avstro-Ogerska v besedi in slikah« pod zaglavjem »N arodno življenje Slovanov v Istri«. To veliko delo je bil — kakor znano — zasnoval pokojni prestolonaslednik Rudolf. Gospodu profesorju Spinčicu Čestitamo na tem odlikovanju ! ! Šarlatanstvo in resnica. Oglej ga laškega politikastra sedanjih dob od katere strani hočeš — videl boš šarlatani. Vzemi v roke katero koli italijansko glasilo — režal ti bo nasproti odurni in zoperni obraz šarla-tanstva. Ali toliko šarlatanerije hkratu nismo bili siljeni prenašati že dolgo, kakor te dni, ko je glasovita »zvezda tržaška* gromela v zbornici na Dunaju radi dogodkov v Trstu. Seveda, kdor pozna ljubljenega Atilija Hor-tisa, se je le smejal temu gromenju, ker je vedel, da je to gromenje prihajalo iz srca in prepričanja isto toliko, kakor je n. pr. gromenje na kaki gledališki predstavi tam za kulisami v zvezi z elementi, ki razsajajo v razlučenem stvarstvu božjem tam gori pod nebesnim svodom. Kar so tržaški listi uganjali z govori Hortisovimi, to je že presegalo vse mere neslanosti in mi smo menili, da je to višek in da torej više ni možno. Motili smo se. Poreška ..Istria^ nas je poučila o tem. Ta list je namreč prekosil „Piccola" v neslanostih. Kdor si je stekel tak rekord, temu ni več pomoči, nego le prošnja : Bog mu odpusti, ker res ne ve več, kaj dela! Ce bi vedeli, da ne bomo s tem v nadlego našim čitateljem in da jim ne pokvarimo želodcev — slovenski želodci so sicer precej trdni, ali vsega tudi ne premorejo lahko —, bi podali tu nekoliko izgledov Istri i ni h neslanosti. Pa naj bo, kar hoče, poskusimo ! Hortis je po slovesnem zatrdu „Istrie" „sijajna prikazen zgodovinarja, literata, znanstvenika", njega „občuduje*4 vse, on govori ..mojsterske govore", vse se „čudi globini in obširnosti doktrine avtorja teh govorov", v teh govorih je „kavalirska gentillezza polemike", ti govori „so vredni, da se jih postavi na stran najkorenitejim peroracijam znanstvenim", ,,ek-scelenca Hartel naj bi se iz teh govorov poučil o šolskih razmerah v Primorju", „ekscc-lenca Korber naj razmišlja po teh govorih, katero pot naj ubere država, da ista slednjič ne zaostane za modernimi državami" ; in »koneČno naj si tudi zbornica na Dunaju sebi na čast zapiše na steno te govore, in to ne le kakor izgled govorniške umetnosti, ampak tudi kakor ne-dosežen nzor premagljive zmernosti v najhujem boju; poleg njega se vidijo velika večina zbornice „barantači", „sebičneži", „obrekovalci" ; govori Hortisevi ostanejo v zgodovini bodočnosti" . . . Ali Vam je zadosti ? Ne, uajsočneje je vsikdar na dnu. Torej še zadnjo. „Istria" pravi resnim licem, da je to praTa, neod-pustna profanacija, ako se Hortisevi govori prinašajo le v ekscerptih!!! Sedaj pa je res zadosti, ker čutimo nekako, da je želodec čitateljev res v nevarnosti, da se prebrne. Ako bi take neslanosti pisali tudi o parlamentarcih, ki segajo nad srednjo mero, bi ostajalo to še vedno — neslano ; če jih pa zagrešajo na račun takega parlamentarnega revšeta, kakor je v resnici Hortis, potem dokazujejo laški listi' edino to, da so še vedno, kar so bili vsikdar — šarlatani ! Nasproti tej šarlataneriji bodi zabeležena tu resnica. Resnica, ki smo jo čuli ravno te dni iz ust neslovenskega in nebrvatskega drž. poslanca, torej od nezavzete strani, je ta, da je Hortis, kar se dostaje parlamentarne spretnosti, med najžalostnejimi figurami zbornice, med tistimi, ki se mučno bore z največo zadrego, če jim je spregovoriti le par stavkov! Šarlatanerija je nenavadne vrste, ako laški listi polnijo cele predale z namišljenimi govori Hortisovimi, kajti resnica je ta, da — kakor nam je zatrdil gori omenjeni poslanec — Hortis ne govori tistih govorov tako, kakor se prijavljajo. Hortis pač brblja nekaj, ali čim je dovršil, liite Italijanski poslanci k stenografom s pisanim govorom, tako, da pride v stenografičnl zapisnik, kar so napisali in ne, kar je Hortis »govoril.« Taka je resniea! Vse drugo pa je — šarlatanerija ! ! Petrograjsko »Novo Vreme« o RIc manjih. Ugledni ruski dnevnik »Novo Vreme«, ki izhaja v Petrogradu, poroča v svoji številki od 22. t- m. o razmerah v Ricmanjih ter omenja prizadevanja Ricmanj- cev v dosego slovenskega unijatskega obreda ter rovanje msgra. Petronia, da bi preprečil uvedenje slovenskega unijatskega obreda, Rečeni ruski list omenja tudi nastop kanonika MartellaDza, ki je hotel Ricmanjcem prečitati laško pismo kapitulurnega vikarja Petronia, ter povdarja, da so Ricmanjoi sklenili prestopiti v pravoslavje, ako Rim v najkrajšem Času ne ustreže zahtevam njihovim glede unijatstva. Kaj pa zakon ? Pod tem naslovom smo prejeli in objavljamo : Pri nas v Avstriji obstoji neki predpis, ali ministerska naredba, ki zabranjuje prodajanje sladoleda po ulicah ; in v kolikor je znano nam, se je na Dunaju prepovedalo vsako prodajanje tega predmeta po ulicah. Radovedni smo, je-li ta predpis ali naredba veljavna tudi za Trst ? Tu se že videvajo običajni »patrijotje», kako krožijo po mestu se svojo — večkrat tudi zdravju škodljivo zmesjo, ne da bi jih kedo nimalo nadlegoval ! Mi apelujemo tu na v to poklicana zdravstvena oblastva, naj gledajo, bi-li ne bilo vredno proučiti omenjeni predpis in ukreniti potrebno, da pride isti tudi v Trstu v veljavo, da ne bo mesčanstvo izpostavljeno nevarnostim v zdravstvenem obziru in da bodo obvarovani konkurence resnični izdelovalce sladoleda, ki so v nas — davkoplačevalci! Toliko v blagohotno uvaževanje tržaškim zdravstvenim oblastvom. (Ako je res, da obstoji kakov tu k predpis ali naredba, bi bilo res prepotrebno, da bi ga naše c. kr. oblastnije uveljavile — ker mestna zdravstvena oblastva bi težko ukrenila kaj proti »vrlim« »patrijc-tom« iz kraljevstva, pa če so isti tudi tisočkrat nevarni ne le zdravju naših meščanov, ampak še marsičemu drugemu. Op. ur.). »Avanti« — »Sole«. Ćudno se je zasukala ta zadeva o teh dveh tržaških laških listih: o prvem (»Avantiju«), ki je, kakor smo poročali včeraj, suspendiran od vlade, in o drugem (»Sole«), čegur bližnje rojstvo nam danes naznanjajo lepaki po mestnih oglih. »Sole« je imel postati nekak nasprotnik in konkurent »Avantiju«, a čuden slučaj je hotel, da bo ravno obratno, da postane njegov naslednik! Izdajatelj prejšnjega »Avan-tija«, g. Camber, je namreč prehitel nakane svojih konkurentov, davši svojemu novemu listu ime »Sole«, namenjeno konkurenčnemu podjeju. Dne 6. aprila t. I. prične namreč Camber izdajati nov list »II Sole«, kateri bo seveda deloval popolnoma v smeri bivšega »Avantija«. O tej stvari dešel nam je daljši dopis, katerega pa smo iz tiskarsko tehničnih obzirov morali odložiti za prihodnjo številko. Odmevi dogodkov v minolem mesecu. 33 letni Gregor Obršek iz Trsta je s -del včeraj na zatožni klopi, ker je dne 14. februvarija redarju, kateri je na velikem trgu pozival množico, naj se raziđe, odgovoril »jaz ne grem«. Izgovarjal se je, da je Lil istega dne popolnoma pijan. Stražar Fajdiga in dr. Mlekuš pa sta izpovedala, da je bil le nekoliko pijan. Sodni dvor ga je obsodil na 10 dneven zapor. 28-letni Julij G rilo pa je bil obdolžen, da je o isti priliki nekemu redarju, ki mu je ukazal, naj gre nazaj, rekel »Ne!« Na včerajšnji razpravi je zatoženec oporekal tej trditvi ; pač pa je priznal, da ni mogel iti nazaj, ker je bila od zadej množica, naprej pa tudi ne, ker so to zabranjevali redarji.— Redar,, ki ga je aretiral, je priznal, da Grillo ni mogel iti ne naprej, ne nazaj, ponavljal pa je svojo trditev, da je obtoženec, na poziv, naj gre nazaj, odgovoril »Ne !« Sodni dvor je oprostil obtoženca. 33-letni Alojzij Makovec iz Komna je bil obsojen na 5-dneven zapor, ker je redarjem, ki so aretirali nekega izmed množice, rekel, naj ga izpuste, v prepričanju, da je bil aretiranec nedolžen. 18 letni kurilec Jernej Petronio iz Pirana je stal dne 13. februvarja na obali Sa-nitA. Na poziv nekega redarja, naj se množica ne ustavlja v gručah, temveč naj cirkulira, odgovoril je Petronio : »Mi plačamo naše pravice in lahko stojimo tukaj«. Na včerajšnji razpravi se je branil, da je moral stati tam, ker je pričakoval parnik iz Pulja. Sodni dvor ga je obsodil na 10 dneven zapor. Ko so redarji dne 14. februvarija v ulici Beecherie pozivali množico, naj se raziđe, odgovoril je 63-letni Anton Ferant: »Saj sc ne nahajamo še v obsednem stanju, da bi ne smeli niti hoditi po cestah«. Ni včerajšnji razpravi je to priznal, na kar ga je sodni dvor obsodil na jednomeseČen zapor. Ko so v jutru 15. februvarija vojaki zaprli prehod skozi ulice Tintore in Boschetto, pozival je 20 letni kočijaž Robert lisjak demonstrante z besedami »Naprej socijalisti !«, naj predrejo vojaški kordon. Sodni dvor ga je radi tega obsodil na 2 meseSen strogi zapor. 42 letni Ivan Vipavec je bil obsojen na 1-mesečen zapor, ker je redarjem, ki so dne 14. februv. aretirali nekega demonstranta, upil, naj izpuste istega. 53-letni težak Ivan Pacok je bil obsojen na 14 dneven zapor, ker je redarju, ki ga je dne 15. febr. pozval, naj se oddalji, odgovoril : »Prej si napravim cigareto, potem poj dem.« 11* letni Humbert Venturini je bil obso jen na 7 dneven zapor, ker ni hotel dne 13. febr. slediti pozivu redarja, ki je množici za-ukazal, naj ee razide. Sodnemu dvoru je predsedoval svet. Pederzolli, aodniki so bili : Codrig, Crusiz in 1 Moscbe. Državno pravnistvo je zastopal dr. Pangrazi. Obtožence je branil kazenski bra-' nitelj Coduri. — Skušnje usposobljen j a za občne ljudske in meščanske šole se pričao v Gorici dne 5. maja 1902. Prošnje za take skušnje je doposlati ravnateljstvu c. kr. izpraševalce komisije za občne ljudske šole in meščanske šoTe v Gorici najkasneje do 20. aprila 1902. T a t v i n a. Danes po noči so neznani tatovi udrli v tobakarno lJaunacher na voglu ulic Carintia in Poste (nasproti naši tiskarni) Predrli hi steno, ki loči tobakarno ««1 zraven stoječe kleparske delavnice in odnesli nekaj drobiža, tobaka in kolekov. Skupna škoda še ni konstatirana, a bržkone ne doseže «0 kron. Zadnji »Brivee« počiva v miru na policiji — bil je zaplenjen. — Danes, n a Veliko s o b o t o, je izšla št. 9. Vsebina je različna in zanimiva. Kadi velikonočnih praznikov izide pzihodnja številka »Edinosti« v torek popo ludne ob navadni uri. VreMenskl vestnik. VSaraj: topi j mer ob 7. uri zjutraj 8°. 7 ob 2.1 uri popoludn« 13°. 7 C.Q — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.9 — Danes plima ob —.0 predp. in ob 11.14 pop.; oseka ob 6.9 predpoludne in ob 5.14 popoludne. revne dece v našem šolskem zavodu. Kakor kraja, hleva, druge klaje in postrežbe itd.; izjavlja ona, da noče pozabiti nas, tako jej obljubljamo mi, da ne pozabimo nje velikodušnosti. Varovanke zavoda se je bodo spominjale v molitvi te praznike. iz naših rok je šel dotični bik brez hibe. Junici pa 0 17.457 12.300 ga to nadalje III spev Macharjeve »Magdalene« v prevodu A nt. Dermote, nadaljevanje povesti »Šolska ikona c ter krasno črtijeo Iv. Can-k a r j a : D o m o v ! One, ki se bavijo z ruščino in rusko literatturo bo pa zlasti zanimal izvrstni prevod Puškinovega »Boris G odu nova« in esej o najslavnejšem modernem ruskem pisatelju Maksimu G o r- kako silno Skupaj kron 33.666 47.202 Izplačalo se je torej kg mleka 1. 1898 po 9*5 in leta 1901 po 10-9 stot., v poslednjem letu torej za 1*4 stot. više nego 1898. Kdor pozna mlekarsko gospodarstvo, ve koliko pomenja to. Ti napreddki so pa komaj začetni koraki, ker smo doslej še ledino orali ; upamo, da se promet v inlekarnicah podvoji, ko pripravijo vse gradivo za veliko akcijo na polju mlekarstva. Za enkrat bodi pripomnjeno v tolažilo, da se letos prične 7 novih m 1 e k a r n i c, med njimi ena za živine: potem tud« sprevidimo, »..„u 30()0() knm v zadog5enje nam bo potem težko je na Belanskem pod naštetim, pogoji ; ^ q našem lovanju in v dokaz, da kupiti 77 glav plemenske živine! Komis«,« Qe ]e ^ kar je roka ampak ^ trdi lahko z mirno vestjo, da bi se nikomur ne posrečilo v istem času in z istim denar-' k a r j e u m predelal za njegov jem nakupiti boljšo Čredo, ker je 14 dni pregledovala semnje in hleve, se pošteno trudila od jutra do večera, da izpolni svojo nalogo I r a b o, j c koristno in potrebno kmetovalcu. 31. Ivančič kom. Književne ocene iz peres naših najbolj- j ^ najboljši voljL Naj 8e jQ torej obdolžuje šib kritikov in beležke zaključujejo ta vredni zvezek. »Slovenko prodaja g. Lavrenčič na trgu Oaserma. Gospodarstvo. kolikor se hoče, ona, kakor tretja oseba, nima nobene krivde na morebitnih nedostatkih in konečno so pooblaščenci c. kr. kmetijskega društva v Gorici, med njimi najboljši poznavatelj belanskega plemena, g. ces. svetnik Kosmas Schiitz, izrekli, pregleduje nakupljeno živino, da je za plemenitev popolnoma Zeitung « Društvene vesti. »Lepa Vida c. Gotovo bo zanimalo vsakega Tržačana videti to krasno dr. Vošnja-kovo naredno dramo, čegar snov je vzeta iz življenja našega naroda ob Adriji. Za danes omenjamo le toliko, da uprizore to dramo barkovljanski diletanti dne 6. aprila t. 1. v Barkovljah. Veseliea »Bratovščine sv. Cirila in 3Ietodija v barkovljanskem Narodnem domu«. Kakor smo že ponovno objavili, priredi pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« v ponedeljek, dne 31. t. m. veselico v barkovljanskem »Narodnem domu«. Po dovršenem programu bo svobodna zabava, na kateri bo igral vojaški orkester. Začetek veselici bo točno ob 5. uri pop. Ustopnina 30 nvč., sedeži I. vrste 20 nvč., II. 10 nvč. Čisti dobiček je namenjen »Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metodija« v Trstu in za uboge dijake v Pazinu. Z ozirom na velike zasluge, katere ima ta bratovščina slovenskega crkvenega petja v našem mestu, je pričakovati, tla pojdejo na velikonočni ponedeljek tržaški rodoljubi v velikem številu na to veselico in to toliko bolje, ker je čisti dobiček določen v kulturne namene našega naroda. Telovadno društvo »Tržaški Sokol« naznanja slavnemu občinstvu, da se bodo vršile na Velikonočni ponedeljek plesne vaje ob navadni uri. Volilni odsek konsumnega društva pri sv. Jakobu vabi vse člene, da pridejo v sredo dne 2. aprila ob 8. uri zvečer na volilni shod v društvene prostore. Samec, načelnik volilnejra odseka. Dve dobrotnici zavoda sv. Nikolaja. Velikodušna gospa Antonija Forster-Šabec je podarila zavodu sv. Nikolaja eleganten šivalni stroj s pogojem, da se na istem šivajo obleke za ubožno deco Ciril-Metodijeve šole v Trstu. Blagi gospej, ki se je že tolikokrati spomnila našega zavoda in ki mu tudi iz daljnje tujine piše: »Bodite uverjeni, da zavoda sv. Nikolaja ne pohabim tudi v tujini«, bodi izrečena najgloblja zahvala toliko v imenu varovank zavoda, kolikor v imena Odgovor g. Andreju Vrtoveu, sedaj upokoj. učitelju v Tolminu. Ni v moji navadi spuščati se v osebno polemiko; a to pot ste jo provzročili sami z drznim napadom na mojo osebo, kateri podtikate vse mogoče grehe. Ker sem Vas zadel v pravo žilico, vzkipeli ste in v »sveti« svoji jezi rabite cel<5 druSe hleve> bo Pa vedno moral ra5unati na izraze, ki prekoračajo vse meje dostojnosti. kako Jalovo ali ponesrečeno goved. To so Z oblastnijami nisem žugal!! Ampak neizogibne slučajnosti, zbok katerih se pa zahteval sem v svojem pismu (in to je nima Preklinjati samega sebe. bilo popravljeno v uredništvu), d a u 1 o ž i t e treba 8oditi na »pl°6no. Brzojavna poročila. Proračunski provizorij. DUNAJ 29. (B.) »AViener objavlja sankcijonirani »roraČunski provizorij do 31. maja 1902. Velikonočni obredi. DUNAJ 29. (B.) Današnji ceremoniji v glavni župni cerkvi v cesarskem dvoru so takoj pismeno pritožbo na iste, naj pregledajo : kje in koliko škode sem se svojem postopanjem provzročil deželi in sposobna (40 glav je izbornih) in s tem je dokazano od najmerodajnejše strani, da ^ Ce7ar~ in nadvojvode Fran Fei- komisija častno rešila častno svpjo nologo. ^^ ^^ Ferdinand Karl> Ludovik Kdor bo kupoval toliko goved, na enkrat, jo Henrik Ferdinand> Leopold Salvator, gonil čez Predel eelo do 100 km. daleč v ^ ^^ Friderik .q Evgen Socijalna demokracija na Nižje -Avstrijskcm. DUNAJ 29. (Ji.) Danes so pričela na dva dni določena posvetovanja X. deželnega strankarskega shoda socialne demokracije na Tako podjetje Kar se pa tiče uvažanja belanskega ple- Niže Avstrijskem. Na dnevnem redu bo nasled- mena in drugih pasem na Primorsko, zavze- nje točke: poročilo o delovanju, novinstvo mam jaz še vedno stališče, da je samo stranke, volitev zastopstva deželne stranke, kmetu! S tem jo nisem popihal;: plemenitev s pomočjo dobrih bikov najsigur- gtališče socijalno demokratične stranke nasproti razpostavil sem se temveč vsaki obtožbi, | nejša pot do dobre pasme, ker se v 8 gene- predstojećim volitvam v deželni zbor in po- uloženi zoper mene korektnim potom, racijah brez nevarnosti in kakih nesreč ročilo zastopstva deželne stranke. prihaja do čistega plemena; če je pa povspe- Delniško društvo tržaških malih železnic, siti to, naj Be kupujejo iz deželnih iz držav-, DUNAJ 29. (B.) »A Vi ene r Zeitung« ob- nih zalogov najboljše, četudi najdr&žje javlja, da je ministerski predsednik v spo- ker se imam vladi nasproti braniti v svojem poslovanju. Toda vi zahtevate, da se opravičujem Vam nasproti, kje in kaj sem delal v treh letih svojega službovanja ! junice in krave, ki naj se izročajo napred- razumljenju z ministerstvi za linanee in že-Sicer ne bi rabili izrazov, kakoršnje si pre- nim gospodarjem samo v rejo in užitek, ker lezniee dr.u Gustavu Adolfu Krausenecku v po ved uje vsakdo in celd najslabši hlapec. Jaz prepuščam cenj. čitatelju, naj razsodi: da li Vas taki izrazi ne karakterizujejo zopet eklatantno, čim je omenjeni nasad povsem moja privatna stvar, katera Vas prav nič ne briga. Stvarno odgovarjam tako-le : konstatujem najprej, da je bila dotična nakupovalna komisija privatno najeta od c. kr. kmetijskega društva v Gorici! In njej je bilo naročeno, da za vso svoto (blizo 20.000 kron) nakupi 30 bikov in 47 junic. Za bike, ker so za plemen:tev poglavitnejši, odločenih je bilo 300 kron povprečne cene. Zato je preostala za junice primeroma majhna svota in moralo Be je zbok tega poleg dobrih in popolnih nakupiti tudi nekaj srednjih, sicer bi ne dopolnili naročenega števila. Komisiji se predbaciva, da je kupovala na eemnjih in tudi jalovo živino. Ce bi ne bilo semnjev, bi sploh ne bilo možno kupiti naročenih glav ; pismenega zagotovila pa, da je junica breja, ne morete zahtevati na semnju. Kakor je torej komisija kupovala, tako je prodajala '.garantirala pa ni izrecno za nobeno junico, da je breja ; to je storil kvečemu pooblaščenec c. kr. kmetijskega društva. Da smo kupovali bolno živino, je grda laž, ker je bila vsa živina živinozdravniško preiskana. In to ne samo na navadne bolezni, ampak celo na tuberkulozo. Kužna bolezen, ki seje pojavila na Bovškem, utegne biti k večemu posledica premenjenja mnogokrat kmet ne more plačati ne 2 tretjini, niti 1 tretjino dotične kupilne cene. S tem zaključujem vsako nadaljno polemiko z Vami, g. Vrtovec, ker sem izvedel med tem, da ste uložili na c. kr. poljedelsko mšnisterstvo ovadbo, katera Vam pritisne na čelo pečat Vašega značaja. Dobro se spomnite, da ste se v decembru lanskega leta še izdajal kakor najboljši znanec ; takrat ste mene lahko upošteval odktritosrčnim prijateljem in proti takemu — čujte g. čitatelji ! — vložili ste za hrbtom grdo ovadbo, v kateri povzdigujete sebe, zaničujete indirektno mene, kričite, da^ propada mlekarstvo itd. ! ! To ovadbo ste uložili kakor predsednik kmetijskega odseka in v imenu tega odseka, ne da bi imeli kako pooblastilo v to. Zdaj vem, zakaj ste toli silil na konstituiranje kmetijskega odseka ! — Znano vam je, da nam že 6 mesecev manjka drugi za stopnik v kmetijskem društvu! Vi niste sklical, kar je bila Vaša dolžnost, udov na nove volitve, niti enkrat na posvetovanje itd. ; napravil ste le sramotno ovadbo, ki Vas krsti... to, pa pogodite sami dotični izraz. Temu nasproti naj omenim le mimogrede, da me je zaupna moja služba odbornika c. kr. kmet. društva v tej mali dobi pozvala 10 krat na lastne stroške v Gorico, a v moji navadi ni širokoustiti se, ko žrtvujem čas in denar v blagor kmetijstva. Glede Vaših opazk v pritožbi pa pripominjam še k Vašemu naštevanju v 28 mlekarskih društev letu 1897 in za- Trstu in tovarišem, kakor koncesijonarjem električne ozkotirne železnice čez Skorkljo na Opčine, dal dovoljenje za ustanovo »del-n:ške družbe tržaških malih* železnic« (»So-cietil anonima delle piccole ferrovie di Trieste«) s sedežem v Trstu, ter da je odobril pravila te družbe. Priloga današnje številke prinaša nov Kathreinerjev sujet, prav tako izviren v ideji kakor one Kathreinerjeve slike, ki so se priobčevale v prejšnjih letih in ki ao še splošno v spominu. Zbirke teh slik, ki so se napravile marsikje, je kar najlepše obogatil mladi, nadebudni dunajski umetnik Adams s to izvirno kompozicijo. Brhka kmetiška deklica, podoba cvetočega zdravja in veselja do dela, se vrača od žetve med dozorelim, težkim klasovjem. Predmet kakor umetniško lepa izvršitev sta enako mična in kažeta iznova, kako zeld se trudi firma Kathreiner, da namene svoje propagande združuje z zahtevami lepote in prikupnosti. Ce se tako izborno blago, kakoršno je Kathreinerjeva Kneippova sladna kava, na tako okusen in Bimpatičen način priporoča občinstvu, ni čudo, ako je lep in trajen uspeh plačilo takemu prizadevanju. Mnogokrat se dogaja, da treba iskati in priporočevati dobro sredstvo v obvezanje rane. Za tak namen je najpripravnejše sredstvo, katero ohlaja in ublažuje zdravljene rane proti vnetju : v vsej državi dobroznano praško domače mazilo iz lekarne B. F r a g -n e r j a, c. kr. dvornega zalagutelja v Pragi, Ker se mazilo ne pokvari, če tudi se dobi tarni, se priporoča, da je za vsak slučaj pripravljeno vsaki družini.