8TEV.—NUMBER 240 III., torek, 13. oktobra (October 13), 1925. UtHoriiM M Ju« PrigltJ <"VllHl(0ikM Diplomatiinl triki M | rasoijskl koaftrMtl AMERIKA. Konvencija Ameriške delavske federacije se je izrekla za bojkot produktov otroSkih in neu-nijskih delavcev. *2elezna pest premogovniških baronov. Coolidge ima že precej tekmo-cev. v Umrljivost v Chicagu je zelo nizka. Samomor člana S. N. P. J. v R-disonu, Kans. PO SVETU. Med zavezniki in Nemci v Lo-carnu še ni sporazuma. Baldwin je razjezil Mussolini-ja, ki zahteva zadoščenja. Položaj na Kitajskem je še vedno slab. Verakruški governer grozi z zaplembo živil. Zdaj so aačeM nagajati Poljaki In Cehi. da aeapre biti »p« I razuma med aaveenlkl In Nemci. „ London, 12, okt. — Sem je arišla veat, da se Muaaollni napotil v Locarno in pride tja v sredo. Locarno, Švica, 12. okt. — Danes poročajo, da Je na včerajšnjih privatnih sestankih med Nemci, Krancosl in Angleži prišlo do gotove meje do eporaau-ma med Nemci In zavezniki. Kolikor je razumeti, so Franooii nekoliko popustili glede vprašanja 16. člena ustave lige narodov. Kar se tiče garancijskega pakta med Nemčijo in sapaduimi zavezniki, je stvar malone v redu, toda vprašanje garancij vzhodne nemške msje je pa zapleteno bolj kot Je bilo kdaj poprej. foljaki in Cehi, ki so prišli na konferenoo, so Uftvali nove težave in ovire, H mordrf onemogočijo ali vsaj zavlečejo aporasu m. Zunanja ministra Cehoelovakijs in Poljska zahtevata, da as Nemčija izjavi, da ae bo nikdar zahtevala revizije svoje sedanje vzhodne mejs. Nemei ae bodo sprejsli tega. Francije In Anglija imata zdaj na rokah problem, kako omejiti nemogoče zahteve Poljakov in Cehov. Zdravstveni kemlsir poroča, da is tukaj umrl ji vpet selo niz- TEKMECEV Ual»*. lf/ofit. W Italijanski poslanik v Londonu > prejel Is Rime protsstno noto, katero Ima izročiti angleški vladi. Italijanska nota as glasi, da Js pre-mljer BaWwln razžaltl Muss^ll-nija v svojem govoru v Brlfh-tonu zsdajl četrtek, ko Js govoril o notranjih in sunsnjih zadevah Velike Britaslja Ur pretil komunistom s represijami. Bald-wln Js baje reksI/dj^AnriJJs ne linija v svojferedl. Muaaollni smstra to za vsllko ponižanje in prlčskuje, da se angleška vlada, oziroma Bal4wln opraviči. CHIGAOO IMA PRIBLIŽNO <, TRMtltUONK 1'RBBfc ^VALCir,^^ Tudi draga meeia se nsreetls v prebivalstva. Weshlagtoe. D. C. — Vladni Stavni biro Je ocenil prebival-atvo rasnih mest. Ta ocena po-kaauje, da Ima Chicago 2,906,250 prebivalcev, medtem ko jih Je leta 1920 bilo le 2,866,121. V po-tih letih ss je prebivalstvo torej pomnožilo aa 109,116 oseb. Druga večja mesta so ooegJena, da Imajo prebivSlcev: ........»f litim htm oh . u. m.m\ BOJ V VBRA CRUZU SE PO-O0TRUJE. Governer je vprašal u dovoljenje, da lahko zapleši živila. Meslee Ciiy, 12. okt. — Verakruški governer Jasa je našlo, vil na zbornico države Vera Cruz zahtevo, naj mu dovoli, da takoj zapleni zeloge žita, moke, masla, masti, olja, soli, kave, čaja, sladkorja, mleka, Jajec, mesa in sdravil v verakruških prodajal-nicah, ki so zaprla vrata v konfliktu z organiziranimi trgov, skiml pomočniki. Governer utemeljuje zahtevo, da so inozsm-ski trgovci In kapitalisti v Vera Orusu povzročili konflikt z delavci, nepostavno ustavili trgovino in ogrožajo ljudstvo z lakoto. , ., % Waukegan, III. — Arthur Holt In njegova paatorka Clara Marcq. ki sta bila r» vsleporotl obtožena, da sta umorila mrs. Lillle Holt, ženo In msUr, morala ostati v zaporu do obravnave, ki ae v ril v novrmbru. Sodnik je odrekel poroštvo. in Ptoehot bi ne pod vzela niče* ssr, kar bi omajalo pflŠIago profitaega slstems v industriji. Njun radikalni cilj bi se kacal v fjoizkusik se razbitje trustov s »odnijskim postopanjem. To ao dotdaj najvplivnejši kandidatje republikanske stranke. ki se bodo poganjali sa kandidaturo ne konvenciji leta 1926. Ta konvencija se pa ae bo dosti ločila od keeveedj v letih 1912, 1916, 1990 ali 1924. I tort as prižairl. SUuntoa, III. — Rev. A. C. Wisher, pastor prve kristjaaake občine v Stauntonu, ae je v ae-deljo zgrudil m rti* v, ko je stopil sa prttfctso v cerkvi. .aLj '■ 1 Bai prosveta GLASILU SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNIN AH LOVENSEE NARODNE PODPORNE JEDN0TB C«IM »cImmt po dogovoru. Rokopisi se m vranjo. Nuln ss tm, ksr fass stik s f TBOSVETA" U67-H Ss. |#jytols Ar—i. {Hm—, "THE ENLIGHTENMENT" (>r(«a of St+rw* NeUeael Seshtr Ofid br ti* Slooo»k jfrtiossl S<—fit Sddbtf. T ye«r; SubaeripUon: United BtsUa (•Serfpt •ChicafO) ■ Chicago |C60, sad fr krm up nr, se- « Ni moj DSIDSn sodslliem tU- rrrr^tutce s? ** ss?10 ^ kompsiiijs priganjala, bi goto-« miu jeJo„ te vo tu kritizirsl, sli sedsj so me - . ki bi kmalu ne korupdjafcemu delu sli ni* jr— grtu, k^ri unn, nem« sli ds. ds začeli razločil^^rte bel~ SaT^no. Mrtui kafcfrl ima namen iakori DstaM v oklrpasjs S. pr. (Sopt. pomeai, da vasi J® • to« čnertm da m vaai — —tavi Rst. tiSUE SKRAJNIH MILITARISTOV. Vsaka dežela ima zagovornike skrajnega in milega militarizma. Tudi v Ameriki ni bre^jih. i # Ko se v jeseni snide kongres k zasedanju, bo predložen njemu zakonski načrt za-konskripdjo vseh fantov in mož od 18. do 46. leta. Načrt so izdelali armadni in mornariški častniki in zastopniki rezervnega oficirskega zbora. Po tem načKu bodo mladeniči in možje v določeni starosti pozvani v armado, armadna, neservo, obrežno ntražo, svet^fto; javno zdravstveno, diplomatiČho in konzularno, obrežno in zemljemersko službo. Z Osebe, katerim vest ne dopušča, da se udeležujejo bitk, so oproščene službe pri bojnih četah, zato bodo pa dodeljene četam, ki jih predsednik proglasi za nebojne. Izjeme so dovoljene ja uslužbence v zvezni, državni in munidpijalni službi, duhovne in mornarje. ■' > %' Tujezemci, ki so napravili samo prVo izjavo, da ho* čejo postati ameriški državljani, lahko umaknejo to izjavo, ali s tako izjavo so se za vselej odpovedali, da posta-nejo ameriški državljani. Saj ni nič zato. hrano sem ie delavsko maeo, sOi da. vedno lahko* dobit. Sedaj pa nfl P^uša drtat v teml.Ni resnj je sodrug povedal, da se moram ea kot rasni elementi izjavljajo, preseliti. Čudil sem se in vpra- daraane konstrukcije* katere se ial gospodinjo po vzrokih, in rPovijajo, ne Učinkujejo na povedala je, da je k rir U in t*, aames*e osebe. Jas trjiimda, a-2al. jaz nobenega ne poznam, ki ko ne direktno iniHrektno. je kriv preganjanja, ali izvedel Vsekar-m. v eni vasi naredi, mo-sem. da SO glavni špisMati, ki rajo dotični vaščam. plačati. Vso-verjamejo v strahove in da člo- ^ mora priti od maae delavcev, veški duh pride nazaj na ko- torteri delajo v dotičnem okjroŠ-mando kake zagrizene tercijat- ju, Ni treba misliti* da ako ne ke. Umevno je. da so atrogo pod daš radevoU* potem nisi prtaa-kontrolo župnišča, imajo tudi det ker Uki tatja se znajo skri-razne sestanke, kjer zaključuje- vati P^kjinkomdelavec bo jo, kako bodošikanirali napred. pa ^rtfčan,-dokler bo imel vo«. Poznal bi rad ljudi, ki se dolarjev, skrivajo pod klerikalisem in 6pV PHdušal, da si bil ritizem, ali špiritiati bodo kmah f»vno je k#a tuU oeeba mog£ lu Izgubili vso veljavo. 2*aj omef & v potrebi. Ko kradaj* nim, kako je bUo, ko ao>ili ta dnevno, tako sistematično, da ne kaznovani nekateri S. N. P. J, ;J Nami£avali so si. Ta načrt, ki so ga izdelali skrajni militaristi v Washt ingtonu, ima najprvo namen militarizirati industrijo v vojnem času na ta način, da pozove najprvo za vojaško službo sposobne mladeniče in može v vojaško službo in nato odredi /industrijske in poljedelske dopuste,", ki sa lahko prekličejo vsak čas. ^^fij bivii člani opasiš, za tisto se pa nič ne hri^ Samo sedi in nekoliko bU, kdo je večji zločinec: i,.kitijev»slvp^^abiDardo r jev» ali tisti, kr ima žte dovol Stari Sojec js filosofiral tale: Bog je ustvaril prem&g. Nekateri pravijo, da ga je dala Natura. »Meni je to vaaeno. Premog je Ml vsekakor v zemlji, predno so se rodili baroni pee-mogs. Prvi baron je vzel zemljo in premog. Plačal ga ni, ker Bog ali Natura ne jemljeta denarja. Vzel ga je zaatonj. To je demokratično. Najnižji in ViajViiji J-dejal demokracije je — vzeti vse zastonj. Ce bi jaz mogel dobiti premogokpp zastonj, ga tudi koj vzamem. Na vem torej, kaj se jezim, če kdo pride k m ni in zahteva, naj mu dam dolarjev zastonj ... » o o Pertinentna vprašanja. ŽMcai niso lovci, ki streljajb zajce in'divje race, tudi junaki? 1mhb& ta. ok tobri i den in jaz predlagam ^ ^ gen proda Indfjancem". Stavkokazi gledajo Cenjeni 2arkomet! ■ se Sirijo vesti o » J plavih ptičih po ■ Vprašala bi te,-če ti je no, da li ie kaj pogledi 10 nekdanji enaki. pu-veti sveti k njim, Zarkon»et, J sporoči. Vem, da ae jim ker marsikdo ie izn besedo o njih. Čudno se ne oglasi kje kak h 4ti bi bil pripravljen ^ jih in juu stati ob strani slom, da so v sili in M ta kola lomi. Torej bi ™ 11 zavedni štavkarji oili z,v izvoljem ravno tistt grizene špiritiste najbolj peče Da ohlade svojo jeza, so vprii rili svojo gonjo za^maa^pf^n bodo nič napravili. Mi gremo po Šteoo svojo pot, naj šotore obrekujejo taki ljudje, ki ni io o delavskih or kakih izkušenj. Br. Martin Železnikar 9 potrudil, da je g, Hribar šelM^f v Barbertona. Jaz se bom >pa tu, MBZDNR ker on je"glavni faktor, iB^h soyraštvo med oOšienimi farah ){ D " v Collinwoodu. Ce bi njega tu ni r bilo, lahko dokažem, da bi fe Slovenci živeli v najlepšem mi- Do 1. saptembi^ t. I. je visljsl ru. Dokler bo pa tu ffribar, gor p* rudarje v državnih rudarskih tovo ne bo pokoja. - ........ podjetjih sporazum od 29. sep Nikdo bi ne vdtfel, kako, silno jembra 1923, ki je bil leU19ft jezi zagrizence, ke so v glavni rasširjen tudi na državne rudni odbov S. N. P. J. zopet izvoljeni ke v Sloveniji, ravno tisti kot so bili. V svoji Ta mezdna po«pdba je z re-domfiUjavosti so namreč kovali ftenjem ministra šum ln rudni-raslične naklepe, pa zdaj zo Se kov od 24. avgusU 1925 br, lahko prepričali, da Slovenska 8800 spremenjena v sledečih nanmna podporna jednota ne bo točkah: nikdar prekoračila njih praga 1. Glede prekočasnih delovnih in f jih prosila za odpuščanje, ur je odrejeno, da se fanje plača Naša načela ostanejo ista, kve- 50 procentov več nego za nor-čjem Če so še jasnejša in ostraj- malne ure. Izjema, da se je de Al določbe v oziru, kot bi za- iavcem, ki so redno napravili 22 J/IVUMI. I^SiV1 jficuia^aiiii odpravi asesment bolniške pod pore. Jaz tako mislim in verja mem, če je žegen za vse članek nam ni treba več. nobene podpuj re. Jaz t4ko mttlftn ln verjaa mem, 6e je^egen kaj vreden, na bomo nič Več bolni, >- #ko pak bomo še bolni, ni žegen nič vre*i in mladoletni) pa 1 Din. Uvajaj se tfova skupina fprofsSUenistov v kategoriji 7. (mojstri in po4 močniki) s temeljno mezdo 8| Din, dalje tudi nova kategorija! pisarniških delaveev in pomožnih delavcev po kvalifikaciji od grizenci želeli, se gotovo ne bo- dni mesečno, plačalo nadure 60 8 do 14 Din in nova kategorija do odpravile. Mi gremo naprej,] procentov in da| ne nazaj, kakor pri njih lezejo v produktivno delo srednii vek, da bi lahko ljudi z*1*" ~ 4 sušnjili. Živela napredna S. N. P. J.! - Anton Mravlje. Ukinjena je dosedanja rod- binska doklada. Znašala je a 1.60 Ročk Sptings, Wpo. — V da- Din na dan za ženo in nepreskrb-našnjih čEh se prigodijp vsakd- Ijeno delo do 16. le^ a$ je de- Ako bo načrt skrajnih militaristov za vdjno pripravljanje sprejet, kaj bo sledilo temu?* I , Tam v Evropi bpdo rekli: Amerika se pripravka za vojno, torej pride vojna. Pripravimo se Še mi za vojno. Pričela bo tekma za vojno pripravljanje, kakeršna je bila v Evropi pred iabruhom svetovne vojne in konec konca bo seveda vojna. SUH Militaristi so v Evropi pred izbruhom vojne oznanjali, da ss je treba pripraviti sa vojno v mirnem času, pa ne bo vojne. Njih besede so se izkazale prevarljive, kar potrdi svetovna vojha. s Dasiravno so v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji, Rusiji itd. pobrili vsakega mladeniča v vojaško slufbo, de ni bil tako kruljev, da ni mogel hoditi, ali pa slep ali gluh, Mlivatttveilke in male kanone, iadelovali puške in bajonete ■v velikem lUvilu, gradili bojn* ladje, letala tn drugo vrstne stvari Ker smo vsak po svojo precej visoko civilizirani, tudi vsak po avoje vzamemo predmete na znanje, Ako bi pisal o tukajšnjem napredku Slovencev, bi zopet vzdihovali, da mi je žal za njih skok k civilizaciji. Toraj v glavnem naj iaostane, sli samo nekoliko, prav narahlo ae naj dotaknem afee, in to zato, bar mi je neka polemična oseba dala čaatno ime "filozof". Ali sem res? Ne verjamem. Miha ae je gotovo amotfi, ker ne ve, kaj pomeai be*da "filozof'. Zameriti ni, ako ubogi MIha tega ne precej bolan, bolan rilno orodje, iti vojna izostala.; Prišla je, ko« je vsaka država mislila, dls je tako oborožena, da se ji ni treba bati sovražne države, ako le zna poiskati prave aavtanike. Narodi le niso okrevali od< zadnje vojne. Povsod se vidijo le sledovi vojne. Povsod je delavno ljudstvo trpelo največ in po vojni so njega s^pet zadele najhujše posledice. Doprinalalo je krvne in ekonomske žrtve. Za to je s dolžnost dejavnega ljudstva* da dvigne svoj glas in »vari dela le pred nevarnostjo, ki jo tvorijo skrajni miliUristi v yeeh ln deželah kriftem sveta, dokler je |e čas, da se odvrne Is huila nesreča m človellvo, kal je bila aadnja svetovna ve, ker Da Je td resnica^ js Ija, da bog ___ ker si predstavlja, vedno drti maralo nad njim in ga svet« Mihs vedno na rokah nosi. Vsaj sedaj bi še moral vedeti, da ena aama opera v rovu več pomaga, kot val bogovi In svetniki skupaj. Gotovo j« hudo, saj simpetiram t njim, ker glasilo "neke jednota* yi tM glasilo socialistov po mnenju. Ubogi členi njego pa morajo plačevati. Kar še hnjie i« bi as ko M v naj ■v arce, je, braniti testi pri njemu. Saj takim osebam, a- m a pomni V da apndsjo m je nekje dru- ki « katoličanom, da članstvo ia to gla-T Tu je va kako ai ljudje 100 je.za tksv ob/nedeljah procentov več, je mn\ neo- lavec napravil 22 dni. Ukinjena je premica ^ hajanje na delo. (2 Din dnevno) UJdnjeaa je določba, da nforejp delavci, ki radi oddaljenosti ne dvignejo deputatnega premoga, zato zahtevati četrtletno nadomestek v denarju po ifctni caaL^ ^MB^HMf s. Doplačilo sa nabavo obleke ith obuvala je ukinjeno. Znaialo i)4 pri samcUi 00 Din mesečno, pri oženjenih beei otrok 70 Din, a »otroki ie nekaj vešfl^^Hl r<>n$. Vsak delavec v državnem rudniku prejema is rudniškega ksnsirtna 20 kg moke zase, 8 kg nmsBfnn pa za člana svojs druti-n% in aicer pecivna moka 1 kg X JXn, sa kuhanja a 0.75 in krušna moka a 0.50 Din, kohizna S»,V*0s dinarja Cena moke za kuhanje je povUana na 1.50 Din, krušna na 0.70 Din, koruzne na 0.60 Din. Kpličina ta moke pa ja odalej sa samoe 750 g za oženje-ne brez dece 1 kg, do dvoje dece 1.50 kg, s troje daor aU več pa šiht Dve tretjini moke mora biti krušne. Na popuat sme delavec zahtevati tudi v denarju 7. Dosedanja dolžnost rudnika, da ae potrudi dobavljati delavcem en groaa obleko in obutev, je ukinjena. S. Plačani dopusti so ukinjeni S. Kot naknade sa vse te ukinjen« pogodnosti so ae regulirale plače delavcem tako4s: 1 do 4. S do S. kategorije do-| 2 Din na temeljni pla-de 10. kategorija (čiatiki je Čudna posoda. ; Župnik Trunk pravi, da j« ] sija dobUa to, kar zaaluži. je dobila Dehre a^viee iz Jngoalavije. Pašičeva vlada se hoče čati, če je ameriški državni ta nik dosleden. V komisijo, de v Waahington fundirat gove, imenuje samo Ako Hm Kellogg dovoli prih le dobro, Če jim zabraai, onda bil! jt* bolje,-Bega tfl » • * • (Ia zapianUta1 društva s>. Nei f s Preže.) Predsednik društva tgMM Preže otvori sejo z običaj n molitvico. Vratar zapre vra Brat John Krugla vpraša za sedo. Predsednikf prikima. Krugla: "Brati, čuli smo in H smo, da je sveti oče iz Rima poslal žegen naši.jednoti. ,Nal brat pogrebnik in pater iz ge sta prine^a legen v trunku Culi smo tudi, da žegen ni prodan, tkto predlagam do in inteligenco iidov. 2idje| podjarmili Rusijo in bolj« znak srpa in kladiva bi biti kriv nos! > v Tegaae pravi Trunk sam. je splošna pesem vael^o^ Ko so pa pred kratkim it Va« šidjeSia Dunaju, so pritožbe — ruskih ti Mdje so se bridko prit to prekinjali boljlei , ker jim zatira nji vero, atare šege in izkratka židovski Živelj v stari matji Rusiji. "Ako ne bo bolj^es kmalu, konec, bo konec stvar je bil zaključni skrajne nezadovoljnih iidov, Iti žive pod židovsko fdol i Potrpite torej, gospod Tr Saj je vse božja voljs! Bo "Bog dal, 'da Žid je uničijo In ko pogine zadnji žid, pridejo zf vas zlati časi. pravoverni kristjani bodo ie senci ležali in odpirali usta, katera bodo letale pečene p« In kaj boste pili? ■ * ' 0 0 0 ^pe končanem delu. Svet je hudoben, je rekel ko so ga zaprti, ker jeg svojo staro. ' K.TJB. čuvajev za Din. Temeljna plača učencev inj vajencev se zniža za po 2 Din v Frančiška Ogrin, Francka tar v^aIcI skupini« ŽOO-odstotna I draginjska doklada na temeljne plače ostane. .Razume se, da so ^__________-.......r.. stavki, ki znašajo povprek 25 odstotkov več, kakor temeljna plača z 200-odstotno, ako je u-1 Činek dela normalen. ' Dr. Murke o razvoju aevjet- aks Rusije. — Naš rojak, univerzitetni profesor v Pragi dr. Matija Murko, ki aa js kot češkoslovaški delegat udeležil slav-noeti 200 letnica ruske akademije znanosti v Petrogrsdu, je po slevnostih odpotoval v Ukrajino, da pa informira o tamkajšnjih razmerah ter o delovanju vaaukrajinsks akademije. V razgovoru z nekim kijevskim novinarjem je prof. dr. Murko izjavil, da ga je goapodaraki in kulturni napredek eovjetake unije, razvoj narodne kulture v Ukrajini ter intenzivnost znanstvenega življenja naravnost presenetil. Ptaja. * Ker aa elektrifikacija PtUja kljub veliki zamudi veniarle bliža avo> ismu uresniAeniu. io sklenil da se m— v Cirkovcih pri Pragerskem je nosil 63 letni prevftitkar Jernej Bašman že dalj časa polico s nataknjeno pstrono. Ko jo nameraval dna 24 septembra na daljen pot v Halone, je botd pstrono odtrgati In jo nadomestiti s konico, da M laftje hodiL Pri tem vrtanju pa mu ja naenkrat oficirja. Na ehvsksm mostu pri du se je vrgel pod osebni vu Id jf prihajal iz Subotice, biv ruski oficir V. Alekaijev. motivs gs je popolnoms ^M gala. Vzrok samomora ni znan Utopila ae Je. - Pri prasjl perila ob Ljubljanici je padla! Verdu v vodo 18-letna hči vdof tonHm« Umrtt v LJubljani. - Josipi na fledeu, vdova bločnega sluga lezn. strojevodja v pok., 65 let - — Marija Rotner, gostilničarje va hči, 20 let", Prvi ženaki profesor na Msri-borski gimnaziji. — Namesto profesorje dr. Pečovnika, ki Ji imenovan za oblastnega & skegs nadzornika, je za profe«; rico matematike in fizike na msj riboriki gimnaziji imenoviij Mara Gašper, ki je prva žen« učna moč na omenjenem zavom Poštna ahtfba v Sloveniji. -Po statističnih podstk.h ljanake poštne direkcije je v » veniji 8S8 poštnih uradov, pn katerih opravlja službo lr»98 ns* Med temi je hoo »• 562 zvaničnikov ■ radnikov, 286 slutiteljev. ZgM vleče je. - Toliko » momorev in poskusnih mv morov, kakor jih b«amonJ» movati letoe. ss ni pri^i^J Ljubijsni šs kis in Ifte. ne nm vojno in ne po prevratu- »o krst in dvakrat ns teden csna rešilna pastaje * ^ dele mesta, kjer se bor. voljni kandidat smrti z njem. Največ je sastrupljsaje solno kisline, lizolom ali nesrečna U«bf1^ l-ptembra je zpdsj samomorilnem namer u količino lizola tudi stanujoča pri svoji ftvsbičevi ulici št U. dskls so šs prsvočssn ' ^ H a rešilnim vosom f^^J rasni^ pisem je ^ ' ^ Dne eksDlodirals tar rMtr.ikotels deklka M smrt ^ Z ». uob—. T - -d PROSVKTA — Iz sov|ttski Ritijt Profesor X (ko J« tsvrlU opa» racijo, tvojemu j»omo«nlku) t Tako, tdaj lahko prebudita peci-jtnta (n reett* mu, da ia aital prt ftlvtjeaju. Klicna, nikar w ** moj o6a je bogat - Aiija uda^at Slavko Grunt: VRATA • ^mmmmmmmmm Sedaj vem gotdvo: nalašč ao ti glaaovi tam, zaradi meno ao. In starka, najbrieje zadi meni gluha. Da vse čujem, zato je gluha. , žena iz dvorišča, ki mi je dala to sobo v najem, ni ničesar o-menila, da še kdo stanuje poleg mene. V vratih ni kljuke in zdi sf mi, da so zabita. Čudno je iiveti tako drug poleg drugega in ne poznati obrazov. Vse njene besede vem. vse šume gibov, njenega obraza, njenih rok ne vem. Sedajle si je morala zajeti koleno in se nagniti z životom naprej. — Pesek, i*Hek je izpral dež, — je ponovila Že tretjič. Skušam si predstaviti njen obraz. Zaprem oči, poslušam. Zelo svetle lese mora lmet.il skoro rdeče. In — zanemarjena mora biti; nikdar ne slišim, da bi ee umivala. Mati, mati je v črnem ln se nikdar nič ne premakne. Prastara mora biti. Mogoče je celo še umrle in ae je le pritajila, kakor da spi. Prav potiho je umrla, da mlada ne ve in jo more le dalje mučiti a svojo navzočnostjo. — Pesek, pesek je izpral dež. — Ce ne poelušam besed, se mi zdi, da poje. - Na pokopališču je bila dafeee. Grobarju je naročila, da obeuje zopet grob s peskom, ki ga je izpral dež. Ves čas že ponavlja to o pesku. ,Nala4č ponavlja, ker ve, kako zoprn mi je ta pogovor. Prepričati me hoče, da ga je i-mela rada. Ne verjamem ji, zato me muči vedno znova. Čimbolj se ji upiram, s tem večjo nkslado oblikuje njegovo ime. Prejle sem se celo naglas zasmejal. . Starka se je zbudila od mrtvih: — Kaj? — — Takrat, v Italiji, je bilo najlepše. Tik pred odhodom so Vladu preložili dopust in seiji odpotovala sama. V nekem pen-zjonu sem ležala na dtvanu in '■i ' ' ga čakala, čez strop nad meno. eo bile vržene rože in pmn Gnusi se mi, bolan sem njenega glasu. Brezmejno sovraži svojega mrtvega neia, vendar hlini materi te spomine. Tudi starka ve, da laže ter jo posluje z napeto skrbnostjo. Potrebno so jima te laži, da ee moreta mučiti. Roka mi pade ob postelji. Celo večnost že tičim tu v Wm podT etrešju, prepričan sem bfl, de sem jim končno u tekel, eedsj pa so vstali zopet tam za vrati. Pridrli so iz ulice in mi segajo v misli. | Zakaj ne morem biti nikjer sam? Sem in vstajajoče sence, obledele — Morda bo vendar imel Sočutje, Če mu poveš, kako smo opravili. Vsaj s rodbino bo Imel sočutje! Ali Slak molči in ne ve. kaj btstoril Toda ko se ločijo, gre naravnost k brata. NI spal, | bil je še vedno v postelji. Kadil je cigareto in gledal koloberčke, kako se vljejb proti stropu. —t Ničesar ^isem opravil, moje besede ne slišijo! — razloži bratu in pripoveduje kratko, kako je bilo. Mledi Slak molči, v sobi je nsipeta tišina. / — S katerim častnikom si govoril? Slek pove — zopet tišina. -r- Prosim te, ne samujaj česal Reveža so Čuvali vso noč, vsak trenutek se odloČi! Pomi-elJ, kaj bo žnjim, z njegovo rodbino! Brat pa molči trdovratno in zakrknjeno.r Slaka grabi v srcu. — Rekel si, da pojdei! — pravi mlajši po kratkem premolku. — del bi zaman, kakor si Ael ti! 1— Ni res! — ugovarja razdraženo Slak. — Cisto gotovo, ker nI jih U razburil. Kako naj grem zdaj k njim? Slak strmi, svojim ušesom ne veruje. — Zakej pe nisi Ael prej, pred menoj? Kdo sem jaz. da bi me sližali? Nomanlč sem, ne poznajo me! TI si pa — • — Ni trebe zabavljanja! — pravi atrupe-no brat. — Ne potrebujem ga na teŠčet, — Iti nečeš, kakor nisi hotel iti poprej. Is sovraAtva ne grcA! toda bila bi tvoje sveta dolžnost! Bliže je tebi Osojcc kot meni, če ne lažeA, ko govoriA o svojem prepričanju! Mladi Slak pa se dvigne v postelji in zlob-no za piči oči v atarejAoge: , V o — Sej arm ti dejal, da ne potrebujem vsega Uira na teStot Končaj! u. —■ Sramota, če ae ti nesrečnik ne smili, če jnu natoA pomagati I < Hrbet mu c obrnil in naglo odšel, preprl-«6an, da je vsaka l*Meda zaman. Se nikdar ni Čutil tolikega eaaitevanja do brata, do svoje krvi, kakor to uro. 18. Kasburjen fr stopU na dvorišče, a vendar je Ae upel. da brat stori svojo dottnoet. dal Ji hlapca, ki se je odpravljal Oret, 1» !>omagal. del bi š njim. pe mu nemir ne ipueti. Misli ga mučijo, oklepa se jih se trenutek ln Išče pomirjanja. Nestrpno čaka, ali Se bo brat vendar le potegnil sa Osojca. Krene v lopo, prime žago. a delo ne gre ispod rok. Ozira se proti hiši, posluša, toda veljaka neče MIL Naposled« nsposled vendar! Pi močnem čakanju! Opravljea je ae razpenja mlad, topel dan čez dolino. Ko gre mimo lope, ze ozre na brata, nenadoma in z vso tisto zlobo v očeh, ki jo je bil starejši že prej opazil. Ne črhne pa besedice. Ne bo rešil človeka! spreleti Slaka. Pustil jim ga bo v pesteh! V deske zastrmi, naslonjen na žago, in misli na rodbino učiteljevo. lUj naj storim; ko pe sem nihče!, Največ, kar bi dosegel, bi bilo, da še mene vkle-aejol Spet se loti dela, pa ne gre in ne gre izpod rok. 2sgo odloži in razmišlja, ko bi šel na cesto. Zvedel bi kaj, morda bi se vendar še kje našel kakšen vzhod! Mačeha mi bo povedala, kam je šel brat! se spomni in gre vprašat. . Ta pa se zlovoljno otrese, da ne ve ničesar, in Slak takoj vidi, da ji je sin že povedal, kaj sta imela. Zato je tudi ničesar več ne vpraša. Na vrata stopi in začuddn ugleda žensko, ki je prihajala čez dvorišče. ' f > — Rasdražil si ga, —»se oglasi oče to* glas iz stranske sobe. — Ali je bilo treba radi take »t varif- Sin je čul, toda prihajalka je bila tako nenavadna, da se ni meriil za očetove besede. Večkrat jo je videfna* Slakovinf, vedno plašno in napol zakrito. Naglo je prišla in naglo izginila, nikdar ni mogel spregovoriti ž njo besedice. Zdaj pa prihaja počasi, roke razprostirajoč pred se, v najlepši obleki in gologlava. Kakor kraljična gre, obraz ji bfesfl, smehlja se,'le njene oči so čudne, strašne, nekaj je v njih, p* kaj neizraznega, kar navdaja človeka s sočuff jem in z grozo obenem. Pri velikih dvoriščnih vratih se prerivajo otroci in gledajo za njo, a se ne upajo naprej. Ona pa se smehlja Slaku in gre naravnost proti njemu. Umakne se ji in jo pusti v hišo, kjer sede ln se smehlja, ne da bi izpregovorila. Srepo je gledata oče in mačeha, a se jI ne upata reči besede. Tudi Slak je vee osupel pri vratih in opasuje s silno bolečino v, srcu nemi, zato pa toliko mučnejši prizor, dokler ne stopi oče iz hiše. , v Sina potegne v stran in mu pošepeta, naj bi šal obveetit vojaškega sdravn&a, radi te reve, da bi kaj ukrenili. Dotlej bo poklical hlap-ea za vsak slučaj I m ^t * vr v^i ^ > ;i;tv { Laborit Bramley umri London, 12. okt.~Fred> Bram-ley, znani voditelj v faadeunij-skih krogih in bivši delavski po-slanec, je nenadoma umrl. ftgitlrajte za "Prosvrto"! da skuhaš DOBRO ! yo, pisi po nafik Produkte. jjgpmo v, sslagl slsd hsMlJ. m vsa drog* »potrsšittas. I Oroesrijaia, stodflSsrjsa Js v p dajshM islanlna damo prlam f post pri vsčjih naročilih. TM» Informacij« na: FRANK OGLAS, 1401 Sspsrltr Avsase, Omksi I Tlaka vabOa ga veaelice to shode, visttnlc«, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. t sloven-akent hrvatakem, alovaškem, Mkem, nemškem, angleškem jeziku ln dra|ik vorstvo tiskarne apeum na eumstvo s. h. p. lu tiskovine naroča tiskarni. m v snu cene zmerne, uniibko delo PRVE trste. VSA pojasnila skarne. vodstvo ti- ■ S.N. P. J. PHnterr, »9741 Sontk Lmdak Aveaae, tam se dobe na 2euo tudi VSA 19T- , MENA POJASNILA. J mmm mm mm m iMiiifiii11^