The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, in United States of America amcrikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Getlo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four. Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 69 CHICAGO, ILL., TOREK, 10. APRILA — TUESDAY, APRIL 10, 1934 LETNIK (VOL.) XL1II Politični nemiri v Fraiiji-tw Deal' obljublja izboljšanje POLITIČNO STANJE V FRANCIJI POSTALO NAPETO. — FAŠIZEM SE OJAČUJE, A TUDI KOMUNISTIČNA PROPAGANDA NARAŠČA. — DVA SPOPADA PRETEKLO NEDELJO MED TEMA DVEMA STRANKAMA. ZEMELJSKI PLAZ ZASUL POL MESTA 1 Pariz, Francija. — Dasi je Win. predsednik Doumergue Popularen kakor noben drugi francoski državnik, vendar ni mogel ustvariti tako močne vlade, da bi zasigurala Franciji tako stalen notranji mir, kakor bi ga bilo želeti. Kriza, v katero je prišla država, je pro-vzročila razburjenje duhov in vlada je s svojim vai'čevalnim programom to razburjenje še Povečala. Posledica vsega je Politična napetost, ki je preteklo nedeljo prišla do vidnega Jzraza v več političnih spopadih. Fašizem čimdalje bolj dvi-Ka glavo tudi v Franciji. Istočasno pa tudi komunisti, smrtni sovražniki fašizma, jačajo svoje sile in spopad med tema dvema ekstremoma postaja neizbežen in rabuke pretekle nedelje so brez dvoma le začetek. Do nemirov je prišlo na ta-kozvanem trgu de Letoile. — gMnožice mirnih meščanov so se Prehajale po tem trgu, ki je P°doben parku. To priliko so Porabili fašisti in njih pristaši prodajali ljudstvu svojo Propagandno literaturo. Istočasno so pa tudi komunistični agitatorji prodajali svoje ča-SoPise. Prišlo je med obema strankama najprej do izzivanj, katerih se je razvil dejanski 8Popad. Obema strankama so Priskočili na pomoč pristaši in v kratkem je bilo vpletenih v borbo preko sto oseb. Za bojno orožje se je uporabljalo kajenje, katerega kupi so stali tamkaj, namenjeni za popravo ceste. Prišlo pa je tudi do ožjega spopada in tedaj so prišli v uporabo noži m palice. Dasi je pretep trajal le kratko časa, kajti policija je kmalu uposta-vila red, je bilo vendar v njem Ganjenih 20 oseb, deset od teh nevarno. Do mnogo resnejšega spopada med istima dvema strankama pa je prišlo isti dan v me-'^U Thionville, ki leži ob nem-ski meji. Okrog 1000 komunistov je prišlo iz okoliških pre-logarskih krajev v mesto, da demonstrirajo proti fašizmu in ^°ti vladi. Čete fašistov so jih Prejele, pripravljene za boj, vendar jim niso bile kos. Komunisti so navalili na policij-sko postajo, da rešijo tamkaj Zaprte tovariše in šele močen oddelek policije na konjih je razgnal demonstrante, ko so že skoraj postajo zavzeli. ODGOVOR REPUBLIKANCEM Načelnik poslanske zbornice zagovarja obnovitveni program predsednika. Washington, D. C.— Ob proslavi Jeffersonovega dne preteklo nedeljo je imel načelnik poslanske zbornice, H. T. Rainey, govor po radio, v katerem je proslavljal obnovitveni program predsednika Roosevelta in odbijal ljute napade, ki jih vodijo republikanci zadnje čase proti njemu. V prvi vrsti je govornik pov-darjal, da o kakem nepremišljenem zapravljanju denarja, o čemer kriče republikanci, ni nobenega govora. Vlada porablja denar s tem, da ga daje na i*azpo-lago bankam, zavarovalninskim družbam, stavbinskim društvom in podobnim ustanovam ter dobiva v zameno njih obveznice. Te obveznice, kakor tudi dobiček, ki ga je napravila vlada, ko je preuredila vrednost zlata v | dolarju, znesejo toliko, da so | vladni dolgovi točasno celo manj- • ši, kakor so bili ob koncu Hoo- | tx Jisgoslavife* STRAHOTA POPLAVE V LOŠKI DOLINI; VEČ VASI POD VODO. LJUDJE SO SE MORALI IZSELITI, DOLINA ŽE TRI DNI BREZ ELEKTRIKE RADI NARASTLE VODE. — POPLAVNA KATASTROFA V SISKU. cev. Pogled na del francoskega mesta Roquelbi 11 j eres blizu Nice, nad katerim se je nedavno utrgal zemeljski plaz in ga je polovico podsul. KRITIKA PROTI NRA Mrs. Pinchot obložuje administratorja Johnsona. -o- Washington, D. C. — Pred senatski odbor je bila preteklo soboto poklicana Mrs. Pinchot, soproga governerja države Pennsylvania in odločna borite- KRIŽEMSVETA — Berlin, Nemči;a. — Pred nekaj časa se je objavilo, da bo izšla vladna odtvdba, po kateri si bo moral vsak nemški delavec kupiti novo obleko, da s tem pomore industriji. Hitler pa za odredbo ni dal dovoljenja, če INSULL PRIDE DOMOV Amevjskt konzul v Turčiji določen za spremljevalca. - Ves verjeve administracije, in sicer za delavce. Povdarjala je za znatno svoto 771 milijonov Potrebo, da se sprejme Wag-dolarjev nerjev delavski zakonski pred- Omenil je govornik tudi te- obenem pa si je privoščila žavno delo, ki ga ima sedanja |tudi administratorja Johnsona vlada, ko mora popravljati na- ,in obdolžila, da je popustil pake, ki so jih napravile tri prej- ,v b°Ju Proti mogočnim indu-šnje republikanske .administra- strijskim magnatom m izdal cije. Ob času, ko je predsednik delavske interese. Zato je po-Roosevelt prevzel urad, je bila treben Wagnerjev predlog, da dežela na robu gospodarskega Ibo slllžil delavstvu v zaščito, poloma in do tega poloma bi bilo | 0 gotovo prišlo, ako bi se bila na- iPREDSEDNIK BO RAZSVET- Istanbul, Turčija. boj, ki ga je še zdaj zadnje da bi se moralo uvoziti dni vodil Samuel Insull, da bi Nesreča Loške doline j da visoka okrog pol metra. Za-Stari trg, 21. marca. — Po-1 lite hiše so v veliki nevarnosti, plava v Loški dolini je dosegla kajti voda bo stala v njih oči-take dimenzije, kakor jih na- vidno dolgo časa in se bodo rod že dolgo ne pomni. Nižje slabo zgrajena poslopja močno ležeči deli vasi Kozarišča, Pu-(poškodovala, ali pa celo poru-doba, Nadleska, Dan in Mar-'šila. Stanovalci več tednov ne kovca so pod vodo. Ljudje so bodo mogli pod svojo streho. :se morali izseliti ter si poiskati Razna društva z Rdečim kri-začasne strehe pri sosedih. Po i žem na čelu so že organizirala vodi plavajo številni krlji, de- akcijo za prehrano poplavljen ske in trami, ki jih je voda odnesla iz skladišč na žagah. Na Marofu je vdrla voda v ognjišče pod lokomobilo, da je vsak obrat onemogočen in je zaradi tega dolina že tri dni brez električnega toka. V času, ko to poročamo, voda še vedno narašča. Škoda je ogromna in jo bo mogoče oceniti šele potem, ko poplava mine. -o- Škoda po poplavi v Tržiču in okolici Tržič, 21. marca. — Škoda po poplavi je dosti večja, kakor se je prvotno mislilo. Tragična smrt otroka Na Jožefovo je posestnik Zupane v Padežu pri Marija-gradcu, pripravil krop za svinjsko pičo. Njegov dveletni sinček Tonček, je, misleč da je voda pripravljena zanj, da bi se skopal, skočil v krop. Fantek je dobil hude opekline po vsem telesu. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je kratkih mukah podlegel škodbam. -o- Mo- po po- Nemčijo preveč volne. — Genoa, Italija. — Mrs. T. preprečil svojo deportacijo, je ostal brezuspešen. V najkraj- F. Massie, katere afera na Ho- 'šem času bo moral 741etni biv-nolulu je pred dvema letoma [ši ameriški magnat nastopiti vzbudila splošno senzacijo in se je pred kratkim razporočila Statistika tiska šenik, ki se pri Tržiču izliva v| Po podatkih državnega to-Bistrico, ki priceče izpod Lju- žilstva je izhajalo lani v ob-belja. je divjal kakor pobesnel, močju okrožnega sodišča v Svoje bregove je prestopil že Ljubljani 30 tednikov, 37 rae-pri Žvircu, zasul si je strugo in sečnikov, in trije dnevniki. jo ubral enostavno po banovin-j ski cesti, ki jo je na treh krajih; razril do tremelja, nato se je -o- kajšnjega ameriškega konzula, R. P. Skinnerja, ki je prispel v to s vrh o iz Ankare sem v ne- daljevala Hooverjeva administracija. Obnovitveni program, je dejal govornik, počasi, toda stalno vodi do boljše in svetlejše bodočnosti. Vojna, katera se zdaj vodi proti depresiji, je celo bolj resna, kakor je bila svetovna vojna. Ta čas ni primeren za nasprotovanje obnovitvenemu delu. Razmere pod Hooverjevo vlado so bile dovolj slabe, toda storilo se ni nič v njih izboljšanje in ljudstvo se gotovo ne bo dalo pregovoriti, da bi si ponovno izbralo take razmere, kakor so vladale tedaj. PRVAK LAŽNJIVCEV LIL RAZSTAVO Chicago, 111. — S slavnostnimi paradami se namerava izvršiti otvoritev svetovne razstave dne 26. maja. Dočim bodo razstavni prostori otvorjeni celi omenjeni dan od zjutraj naprej, se pa bodo otvoritvene ceremonije izvršile zvečer po 9. uri. Razsvetlil bo razstavo predsednik Roosevelt iz Washingtona, ki bo imel ob tej priliki tudi govor po radio. od svojega moža, častnika v ameriški mornarici, si je skušala pretekli petek vzeti življenje. Prerezala si je žile. — Ženeva, Švica. — Tukajšnji kitajski diplomatski krogi trdijo, da namerava Japonska ko Pariza v Cherbourg i zasesti severni del Kitajske z mestom Peipingom in ga priključiti Mandžukuo. Pred pot v domovino. Njegovim spremljevalcem na potu je , .... , • i i„ i spustil na travnike, je zasul z imenovala ameriška vlada tu- 1 , , ' . , .v gramozom, vdrl v tri hise, sko- Zlato uro je dobil Do dne 26. jan. letos je bilo na področju ljubljanske radio oddajne postaje 9100 naročnikov radio aparatov. Omenjeni prebivalstvo| dan je radiofonska družba raz- vr KRVAVI IZGREDI SELNIH BREZPO- OBISKAL JE NAS Mr. Matija Primozich, iz Kan kratkim je bilo objavljeno, da , sas City, Mo., ki se je mudil te namerava novi vladar Manžu-ikom velikonočnih praznikov na kuo potovati v Peiping. obisku pri njegovi sestri Mrs. pal njive in pustil za seboj ta ke sledi, da je del jo.1 Pot," k? boTzbraiia'za obupano. Ker se ni mogel ogni-'pisala nagrado za desetisočega -ratek, bo najbrž z vlakom pre- « novih oklepov regulacije za- naročnika 14. marca je bilo radi gradnje nove električne število 10.000 doseženo. Raz-centrale, se je maščeval s tem, pisano nagrado, zlato uro, je da je na mnogih mestih iz- dobil Jože Dolničar iz Ladij pri podjedel stene nove struge in Medvodah in mu je bilo darilo jo na več metrov debelo zasul podano ravno na njegov god, z gramozom. 119. marca. _Berlin, Nemčija. — Staro davna graščina Kranichfeld v bližini Weimarja je postala pretekli teden žrtev požara, ki jo je uničil do tal. Z njo je zgorelo tudi umetnin v vrednosti četrt milijona dolarjev. Več ognjegascev je prišlo ob življenje Mary Useničnik, v Bridgeville, Pa., naše tamkajšnje naudušene zastopnice.Na potu domov, je obiskal svoje sorodnike v Chicagi in tudi nas. Srečno pot in se še oglasite! --o- Minneapolis, Minn. — Do nevarnega položaja je prišlo pretekli petek v tukajšnjem mestu, rop pri belem dnevu Chicago, 111. — Okrog 11. ure ^ Petek dopol. so se pred Mc-Vickers gledišče, 23 W. Madi-St., pripeljali trije banditi. d en je ostal v avtu, dva druga sta Pa šla k prodajalki vstop-nic in zahtevala denar z orožjem v r°ki. Blagajničarka jima je počila $51. Plen se jima je z«el premajhen in sta zahtevala Ko jim je blagajničarka za-, 'a, da je to vse, kar ima, je v jezi z revolverjem razbil " lp°- na kar sta pobegnila v av- tomobilu. ko je v njem pričelo z rabukami Chicago, 111. _ Klub bivših j in izgredi kakih 6000 brezposel- dijakov Wisconsin univerze je Jnih, ki so obkolili mestno hišo in imel pretekli teden med seboj jo pričeli napadati. Posebna de-kontest za največjega lažnjivca jputacija je bila odposlana pred Prvak v kontestu je postal neki |mestni odbor, ki je tedaj zboro-R. P. Bradish in njegova "stori-j val, in mu stavila zahteve. Te so ja" je bila sledeča: "Potoval je^e glasile, da se mora v prvi vr-nekoč po severni Alaski in neke-jsti nadaljevati CWA delo; ako ga večera je bil povabljen, da ,pa to ne, se morajo vsi CWA de-igra na piano. Bilo pa je tako,lavci postaviti na reliefno listo, strahovito mrzlo vreme, da so javna podpora pa se mora zviša-glasovi v klavirju zamrznili in ti za 40 odstotkov. Ker deputa- se sploh niso slišali. Drugi dan je vreme postalo milejše in ko se je Bradish približal klavirju, so cije ni bilo dolgo nazaj, je množica postala nemirna in pričela z napadanjem. Policija je mno- WIRT BO PRIČEVAL V TOREK Bistrica pa je bila tokrat, od-j kar pomnijo stari ljudje naj- j večja. Iz poročil iz Savinjske' doline in iz Mežice sklepamo, da je ravno v trikotu Tržič-Mežica-Luče padla največja množina vode, ki se je potem razlila na tri strani. Bistrica ni- Obsojen Veliki kazenski senat v Ljubljani je 21. marca sodil morilca 72-letne gostilničarke Ivane Rakefove v Tunjiški Mlaki drznega tihotapca saharina se tipke pričele same od sebe ,žico razpršila, a ta se je neko-premikati in klavir je sam za- liko pozneje zopet zbrala in obno-igral celo melodijo, ki jo je ve- vila izgrede. Tudi drugič se je Čer preje brezuspešno skušal j policiji posrečilo, da je uposta-Bradish igrati. 'vial red. SEDEM DAVČNIH POSREDO VALCEV ZAPRTIH Chicago, 111. — Okrajni davčni asesor Jacobs je izdal svarilo davkoplačevalcem, naj ne nasedejo raznim osebam, ki se jim ponudijo, da bodo "pofiksali" njih davke. Ugotovilo se je namreč, da obstojajo razne družbe, ki skušajo s sleparskimi sredstvi, doseči za svoje klijente znižanje davkov. Eno takih družb so aretirali koncem preteklega tedna in sedem članov je bilo poslanih v ječo. Domneva se, da je ta družba osleparila razne davkoplačevalce za mnogo tisočakov. Na sled so ji prišli, ko se je ta družba ponudila podjetju Northwestern East Co., 1750 No. Ashland ave., da mu bo dosegla znižanje davka na zemljišče, in sicer za $22,000; za ta znesek je namreč davčna oblast tožila podjetje. Omenjena družba je pred sodnijo v resnici dobila pravdo za podjetje, >:;. ar je prejela po Ivana Košnika, ki je 28. aprila ma sicer bogvekaj dolgega te- 1. 1932 starko zadušil, na pri-ka, saj se že pod Naklim zliva govarjanje Antona Vomberger-Washington, D. C. — Dr. Wirt1 v Savo, toda napravila je ogro-' ja in po posredovanju Augusta iz Gary. Ind.,'ki je postal znan |mno škodo s tem, da je odtrga- j Hafnerja. Košnik je bil obso-vsled svojih obdolžitev proti j la na nekaterih mestih do 30 ' OA m v globino plodne njive in travnike. Brežanski travniki so takorekoč izginili in struga Bistrice je preložena. -o- možganskemu trustu, je naznanil, da bo pripravljen nastopiti ta torek kot priča pred posebnim odborom kongresa, da dokaže resničnost komunističnih tendenc Rooseveltovih svetovalcev. --o- CENZURA FILMOV V AV- Sava predrla nasip pri Sisku Sisak, 20. marca. — Ko je Sava v četrtek prebila pri Sisku savski nasip v širini kakih 20 m, so bili zaman vsi napori jen na 20 let ječe. o- STRIJI Dunaj, Avstrija. — Pretekli teden je izšla vladna odredba, po'prebivalstva, gasilcev in voja-kateri se mora izdati za vsak j kov, da bi se ta vrzel v obram-film, predno se ga kaže v gleda-jbnem zidu zamašila. Voda je lišču, posebno dovoljenje mini- v kratkem času odnesla tudi sterstva za vzgojo. Odredba je najtežje predmete ter se raz-stopila v veljavo z proglasitvijo.'lila v mesto. Okolica Siska je __________________[podobna ogromnemu jezeru in Gorelo je Radi slabega dimnika, ki vodi iz oljarne skozi gospodarsko poslopje posestnika Ivana Bočnika pri Sv. Duhu pri Mariboru, je nastal požar, ki je bil s pomočjo gasilcev kmalu pogašen. Vendar je uničil ostrešje in napi-avil posestniku nad 10.000 Din škode. prejšnjem dogovoru polovico je pod vodo 350 hiš, brez stre-pridobljenega zneska, $11,000. he pa preko 2000 oseb. V ne- Dosegla je to s tem, da je ponaredila knjige podjetja in take deljo popoldne se je voda razlila tudi preko glavne ceste Si predložila sodniji. Sleparija pa j sak-Zagreb in v nekaj urah je bil poškodovan Nt«« > 1 »VI 1 ..... ! 1 '1 1® i _____ .. A i. J rt rt 1 /\ rj "M 1 T^oniV- Vi ima vin je pretekli teden prišla na dan'bil zalit ves prostor do železni-in sledila je aretacija. iške proge. Na sami cesti je vo- Nesreča Zalokar Rudolf, tovarnar kvasa na Glincah se je vračal domov iz Kranja v,družbi treh oseb. Vslod polzke in blatne ceste je avto zadel pod Jelenovim klancem v Kranju ob mo-stiček pri Pesjakov! hiši. Zalokar in dva potnika sta ostala nepoškodovana. Nevarno je pa Ljubljančan Kepič, ki ima zlomljeno roko in veliko rano na čelu. k f Štrafl 2 •AMERiKANSKI SLOVENEC Torek, 10. aprila 1934 AMERIKANSKI SEOVENEC The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Kctablifthffd 119}.. ffcsi in najstarejii tlove%$M t. Iwt v Ameriki, UatKDOVljra ictk Jllill F __ Ixhaja vsak dan raaun n*del], pone-fcljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tuka: HDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in uprav«: 1049 W. Cermak Rd., Chicago Jelefon: CANAL 5544 v. Naročnina: _$5.00 . 2.50 _ 1.50 Cl oelo leto------- Ca pol leta------ lm četrt leta---i---- Za Chicago. Kanado Id Evropo: £» celo leto----—$6.00 Za pol leta______—---3.00 Za četrt leta--------I #5 iMued daily, axcapt Sunday, Mob-day and ihe day aftar holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year---- For half a year ---- For three month* ___$5.00 _ 2.50 ___1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__—--$6.00 For half a year----3.00 For three months____1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko ▼ tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod pisa se nt ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. za polovico in več. Šle so vedno navzdol, tako da leta 1931 so bile mnoge naaiiolj. Prikrivanje se je vleklo nekaj mesecev; prišel je za mnoge ustanove konkurz; nastavljeni so bili sodni administratorji, Insulli pa so izginili. Samuel Insull je odšel v Evropo, njegov brat Martin Insull pa v Kanado. Za tem so prišle na dan kmalu nečedne afere in kakor znano, Insulli so bili obdolženi sleparij. Tako se je končala slava nekdaj mogočnih in vplivnih magnatov Insullov. Samuel Insull je pobegnil iz Francije preko Italije v Atene na Grško. Tam se je branil'nad leto dni proti aretaciji in gor mu, kdor jih sprejme, deportaciji v Združene države., Zadnje čase, kakor znano, je pobegnil na grškem parniku Maiotis iz Aten na morje. Mislil pa je, da srečno preide preko Bospora in dardanelskih ožin, v Rumunijo ali Perzijo, toda tam je padel v roke turškim oblastem, ki so ga aretirale na grškem parniku, ga odvedle v zapor, in zdaj čaka, da pride ponj ameriška oblast, kateri bo izročen in priveden nazaj v Chicago, da poda odgovor za svoje špekulativne račune. Njegov brat je bil priveden v Chicago že zadnji teden. Tako se je končala velika slava Insullov, nekdaj denarnih in političnih magnatov osrednjega zapada. Insullov denar in njegov vpliv je dominiral skoro nad 40 let politiko in sploh vse. Bil je res car v pravem pomenu besede. Danes pa? . . . kakor sem že omenila, da je noče iti. Druga se pa oglasi: Saj bilo toliko mladine in mladih nocoj je pa ter d. . .c res fajn poročencev, zlasti ker je zna-1 povedal. — No ja, malo več spono, da tukaj rojena mladina1 štovanja bi pa le lahko dali g. navadno zametu je slovenski misijonarju, se oglasim jaz. IJ- tega zameril, ker je bila tam pač res pisana družba. Saj je g. misijonar že takih in enakih vajen in nam je marsikatero že tudi povedal, da se je bilo treba včasih skoro nasmejati. Še več je pa Sam Insull Ime Insull je že znano domalega vsakemu čitatelju kateregakoli časopisa. Saj je bilo njegovo ime zadnja leta tolikokrat imenovano v javnosti, da ni mogoče, da bi ga kdo vsaj po imenu ne poznal. Insull je star blizu 75 let in je po starosti par let mlajši od pokojnega Tomaža Edisona, znanega električnega čudodelnima. Kot mlad fant je prišel v Ameriko pred nekako 55 leti. Po poklicu je bil izučen stenografist in knjigovodja. Kot razumnega mladeniča je zaposlil pokojni Edison za svojega privatnega tajnika in knjigovodjo. V tem se je izkazal pravi mojster. Bil je zelo prebrisan trgovski računar in je jel takoj spoznavati, kako. sijajno bodočnost nudi trgovini zlasti elektrika. Edison pa za trgovino ni imel toliko smisla, kakor za proučevanje raznih možnosti za nadaljnja odkritja na polju elektrike. Dobro leto in pol za tem, ko je nastopil službo pri Edisonu, so začeli Edisonovi znanci snovati posebno družbo, ki naj bi nosila ime Edison Commonwealth Co., ter na zunaj naj bi , bila kot javna naprava, toda kot delniško podjetje. Osrednji zapad je potreboval elektrike za elektrifikacijo razsvetljave in za uvedbo poulične železnice. Toda ves osrednji zapad tedaj ni imel strokovno izvežbanega strokovnjaka, ki bi stopil takemu podjetju na čelo in ga vodil. Ko je Edison v ožjem krogu to omenil, se je ponudil Insull in Edison ga je odobril, ker je poznal tedaj še mladega Insulla kot res spretnega voditelja. Insull pride v Chicago in stopi po Edisonovem priporočilu na čelo akcije za ustali ovitek velike zamišljene javne naprave. Kapital za podjetje se je kmalu mobiliziral in Chicago, je dobila elektriko in njena okolica. V par letih se je pokazal tako sijajni napredek, da je začel Insull snovati še druga podjetja, ki bi zvezala ves obrat po vsem osrednjem zapadu. Okoli leta 1900 so Insullove javne naprave že postala najjaČja podjetja na osrednjem zapadu. Ker pa je bilo treba razne obveznosti vedno na novo in novo refinancirati, kakor tudi nova pod-vzetja na skupnem polju, je Insull zamislil celo verigo raznih družb, ki so vse imele delniški značaj, toda navezane ena na drugo s posebnimi, določenimi nameni. Tako je imel Insull posebno družbo, Insull Investment Co.. katere naloga je bila kupovati in zbirati delnice vseh Insullovih podjetij ter z njimi po svoje špekulirati. Milijone je ta družba naredila. Zopet druge družbe, ki je vsaka imela svoje ime in svoj namen. Ta veriga raznih družb vsakojakih namenov je sijajno uspevala in bogastvo se je množilo. Javna tajnost pa je bila zadnjih par let pred Insullovim polomom, da se je vodil silovit boj med Morganovimi. interesi na vzhodu in med Insullovimi interesi, ki so silili na polje Mor-ganovih interesov na vzhodu. Insulla ,bi morda depresija ne pogazila, da niso njegove družbe imele visokih milijonskih posojil od M organ o v i h u sta nov. In kose je leta 1929 in 1930 začela zloglasna politika na Wall Streetu za koncentracijo denarja ter za odklonitev dolgoročnih posojil, je seveda na mah prišel Inku 11 s svojimi družbami v krizo. Dolgoročna posojila, s katerimi bi edino mogel refinancirati svoje obveznosti, kot razne bonde, obveznice itd., so bila odklonjena in s tem je padla usoda po Insull u. Začelo se je rušiti. Delnice njegovih ustanov so drsele navzdol z velikansko naglico. Delnice, ki so jih prodajali leta 1929 še po $150 do $300, so naenkrat padle TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE M KAJ JE NOVEGA V LA- •S^vLiI-JEI ? LaSalle, 111. Iz naše pijonirske naselbine so dopisi vrlo redki. Iz drugih naselbin vedno dopisujejo, oci nas je pa bore malo dopisov, kakor da smo LaSallčani že pomrli. .Dopisnikom, ki so zmožni sukati pero bi priporočal, da bi se kaj večkrat oglasili s kakim dopisom. Delavske razmere so pri nas slabe. Do zdaj je vladala brezposelnost in srno se na isto izgovarjali. Vsak, tudi nekateri taki, ki nikdar niso radi delali, so imeli izgovor, da je depresija, pa so "stih" držali z brezposelnimi. Zdaj se pa tudi nič dobrega ne obeta. Prav slabo se dela in štrajki so že na dnevnem redu. V tovarnah kot je "Plavka," da vsaj vidim, kako se Vam godi po drugih krajih. Naročnik. MALO SPOMINOV IZ PRIJAZNEGA WAUKEGANA VVaukegan, 111. Nikdar nisem mislila, da bi pisala, pa sem se lotila tega posla. — Bila sem namreč pozvana na pogreb Mr. Fr. Barle. — bilo nas je pa tam več, od raznih krajev, ker je bil Mr. Fr. Barle precej poznan.—Slučajno so imeli ravno takrat sv. misij on in prvo, ko sem dobila telefonsko obvestilo, sem se vprašala: Bog ve, kako je bil spravljen z Bogom, je bil deležen sv. misijona, ki se je komaj dobro pričel, itd. Vse to mi je šlo po glavi, ker nisem vedela, koliko časa je bil. bolan. Kar ustrašila sem se, da je materni jezik, kar pa, kakor; pam pa tudi, da misijonar ne bo sem videla, v Waukeganu ni tako. Misijonar Rev. Father Odilo ima res lepe govore. Bla- Le žal, da je tam skoro 200 družin, ki tavajo v temi. Žalostno! Naj povem slučaj, ki se je zgodil ob zadnjem sv. misijo-nu. Dve osebi sta bili, ena da hodi vsaki dan poslušat misijonarja, druga pa, kakor bi se hotela norčevati, pravi, da kaj hoče tam, ko ni nič, in pa kaj, saj že 15 let da ni bila pri spovedi itd. Prva pa le še naprej hodi in druga jo nekoliko začudena gleda. Tretji dan ji pa reče, da pojde tudi ona z njo, tako za kratek čas, ko ima toliko časa na razpolago. Res greste v cerkev. Prva moli, druga pa' ni vedela kaj bi, ker je prišla v cerkev brez masne knjižice in brez rožnega venca. Začne se misijonska pridiga. Po končani pridigi se misijonarji razidejo po spovedni-cah, Father Bernard ostane kar pred oltarjem. Dotična o-seba se prerine iz klopi in prva je zagotovo mislila, da je bilo !za njo vse to predolgo, ko je bila po 15 letih zopet enkrat v cerkvi. In kaj vidi? Naravnost proti oltarju jo maha, kar na prostem, ne pri spovednici, je opravila, ne da bi se kaj sramovala pred ljudmi. Nazaj-grede ima pa vse solzne oči. Ko pridete zopet skupaj, reče prvi: Ti ne veš, kako sem še- le mizi Gospodovi? Seveda, razmere so postale za nas nekoliko negotove, vendar smo pred Bogom v tem oziru vsi enaki, ni nikake izjeme. Pričakujemo torej za prihodnjič, da se tudi mladina .udeleži v polnem številu ob takih prilikah. Zima je bila precej mila, m ne za vse, ker to zimo smo pokopali kar dva naša rojaka. Prvi je bil Tomaž Lambert, povedal podučnega. Med drugim eden prvih slovenskih naseljen-je tudi to omenil, da je imel že cev v Indianapolisu. Bil je ve-veliko misijonov, pa samo v parjren katoličan in pravi slovenski izjemah, da ni bilo med sv. mi- \ narodnjak. Dasi ni bil vešč bra-sijonom smrtnega slučaja v fari.1 nja in pisanja, se je vendar v To je prav gotovo edini opomin'vseh slučajih potezal za sloven-mrtvim dušam, ko jim mrtvi ta-J ska in katoliška načela. Dobro korekoč govorijo: danes meni, I se še spominjam, ko se je pred jutri tebi. Večkrat se morda celo j več leti agitiralo za neko tuje-iz misijona norčujejo, ne da bi!rodno cerkev. Tedaj je omenje-pomislili,če jim bo dano včakati j ni Tomaž Lambert rekel: Eoja-drugega. — Prav lepa hvala za ki, zakaj bi se pa ne omislili ves trud in postrežbo. — Pozdravljam vse dobre in prijazne VVaukegenčane. N. Nekdo. lastne slovenske fare in cerkve? Saj ni potreba katedrale s tremi zvoniki, eden bi popolnoma zadostoval. Mislil je namreč za skromen pričetek INDIANAPOLIS SE OGLAŠAslovenske fare. — Omenjeni Indiarfapolis, Ind. iTomaž Lambert je bil doma i?. | Vel. Brusnic na Dolenjskem.— Čudno, da so tako redki do-. star je bil okrog 75 let. _ Dru. pisi iz naše naselbine. Vzrokov |gi umr!i rojak je bil Filip Udo. za to je lahko več; nekateri se 1 čutimo nesposobne, drugi mogoče nimajo časa, tretjim se pa vidijo razmere tako enostavne in nič izvanredne, da se jim ne zdi vredno, da bi se oglasili in vich, rojak iz Notranjskega. V najlepši moški dobi, star komaj 38 let, je moral zapustiti ta svet. Kakor Lambert, tako tudi Udovič, zapuščata žalujoče družine. Naj jima bo lahka a- kaj priobčili. Zato sem se jazjmerigka zemlja in se v miru odločil, da priobčim par bese-|spočijeta 0(j svojega truda. Z. d i, da bodo čitatelji Amer. Slo-1 venca po naselbinah vsaj vedeli, da v Indianapolisu še živimo. | Najprej bi. se želel zahvaliti rojakom a a naklonjenost ob času minule kampanje za A.S. .(jer .delajo farmarske mašine in morebiti nagloma umrl. Ko sem. kolesa in take stvari potem v obeh cinkovnah je štrajk. Tako je, prej ni bilo dela, zdaj pa štrajkamo, tako da se nam godi, kakor tistemu, ki se pa pozneje vse izvedela, kako je .bilo, da je bil Father večkrat pri njem in tudi duhovnik iz bolnišnice. Saj ne rečem, da bi bil pokojni brezverec, a saj O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, III. Zadnji ponedeljek smo zaključili letošnjo basketball sezono. Zaključek se je vršil med našimi boostarji dr. sv. Florjana in pa z boostarji dr. sv. Jožefa iz Cle-velanda, ki so nas za letošnjo ve-likonoč počastili s svojim obiskom. Dvomili smo, pridejo ali ne, zlasti ker so se tako čudno gla-naredim po- g0 trajajoče depresije, smo se i sila razna poročila. Enkrat so možje sem in tja postarali in se namreč oglasili da .tif.ideiy daj srečna in Father je obljubil, da bo tudi on molil za me. Z mai() iziemo je list spoštovan Prva ji pa reče: Zakaj nisi šla in priljubljen, tako se tudi na-kaj k spovednici, bi bila laglje in ])ram zastopuiku postopa. To-bolj mirno opravila. Kaj, ji od- rej hvala komur hvala in čast vrne druga — 15 let so vsi vi- kamur čast> deli, da nisem šla v cerkev in j Razmere Re počasi obračajo sedaj je tudi bolje, da javno ^ boljše> vendar pa vsled dol-pokažem in tako karo. šel z nekim mpenim, veste, kakšni smo dandanes, da poklical na tak, naravnost ču- hrustom metat, pa so ga potem vprašali, kako je bilo, pa je dejal: en čas sem bil na dnu, en čas pa on na vrh. K° so £a Pa vprašali, če je bil kedaj on na vrhu, je dejal: tisi pa ne, se mi ni posrečijo. Ravno tako je z nami, kar se tiče dela. Vedno smo na dnu, pa naj bo tako, ali pa tako. Pa kakor razvidno je po drugih krajih prav tako in smo torej vsepovsod kar se tiče delavcev v enakim položaju. Prilagam $5. za naročnino Amer. Slovenca, ker ta je moj najboljši prijatelj na stara leta. V njem še najdem marsikaj razveseljivega in bi ga zelo pogrešal, če bi mi ga ustavili. Res prav dopade se mi in bi ga pogrešal bolj kakor ene rihte jedi na dan. Pozdravljam vse Slovence po Ameriki in povem vsem, da me veseli, ko se oglašate v tem listu, smo mlačni in dostikrat bolj dežen način. Koliko jih je ime-brezbrižni, niti ne pomislimo, i0 tako lepo priložnost in ravno kako stroga sodba nas čaka po smrti. Upajmo, da bo Bog u-smiljen sodnik, saj je še na križu molil: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo." (U-pam, da mi Mrs. Barle tega ne bo vzela za zlo, če sem to tukaj omenila.) Izgleda pa v Waukeganu, da župnijsko življenje dobro na- To je resničen slučaj in ta lahko tudi dvomimo, da se bo oseba že par let v grobu poči- za nje prejšnja prosperiteta še va. Pomnimo pa, da vsak ni kedaj povrnila. — Več rojakov tako srečen, ki zametuje klic ,in rojakinj se nahaja po raznih božji toliko časa, da bi ga Bog bolnišnicah v tukajšnjem o- krožju. Med temi je tudi naročnica Amer. Slovenca Anto-nia'Bajt, ki se je morala podvreči težki operaciji na golši. Kakor se čuje, se ji stanje polagoma izboljšuje in ji vsi želimo skorajšnjega okrevanja. Na cvetno nedeljo in še tudi par dni poprej, se je tukaj nahajal Rev. Father Salezij Glavnik iz Lemonta, 111. To pa zato, da jo bila vsakemu rojaku dana prilika, da je lahko opravil svojo krščansko dolžnost v okrog cerkve je ravno toliko nesrečnih družin. Nesrečni so otroci takih družin, ki imajo drugače tako skrbne starše za ta svet. Kar se tiče faranov so res vse hvale vredni. Imajo tako snažno cerkev, kljub temu, da so tako slabi časi. Res je to v prvi vrsti župnikova zasluga, ali vendar, preduje, da se župnik in farani brez skrbnih radodarnih rok fa-dobro med seboj razumejo in ranov, se vendar ne pride daleč jsvojem jeziku. C. gospodu bodi da g. župnik zlasti poklada po- naprej. ina tem mestu izrečena najlep- sebno pažnjo na mladino, kar Ko smo bili pri mrliču, — ne ša zahvala za njegov trud in je lepo, ker na mladini sloni sicer ravno zraven, par sob na- j tako lepo in navdušene govo-prihodnjost. — Bil je v Wau- prej, pridejo pogovori tudi na re. Ob tej priliki se je članstvo keganu slovenski misijonar in misij on in seveda, so padle vsa- j dr. sv. Alojzija štev. 52 KSKJ. sem videla tam navzoče polov.i-' kovrstne sodbe. Eni so g. misijo- mnogoštevilno udeležilo skup-co mladine. Je pač res, da g. 'narja hvalili itd. Tedaj se ena'nega »s.v. obhajila. Pogrešali misijonar zna govoriti, ker ni oglasi: E, kdo bi vse to poslušal, sma le mlade, tukaj rojene čla majhna reč, trikrat na dan na-, To sem že slišala v starem kra-polniti tako veliko cerkev. Kar ju. Vse skupaj nič ni. Jaz ji te-je bilo posebno pohvalno, je to.'daj rečem, da jo nihče ne sili, ako ne. Očetje, kje so vaši sinovi ob takih prilikah? Mar se naj sramujejo z. nami vred pristopiti drugič zopet da ne in tako je bilo tudi v Glasilu KSKJ poroča-no, da ne morejo priti. Pa so se fantje Jožef ovci vendar ojuna-čili in se pripeljali k nam na velikonočno nedeljo ob 6. uri zjutraj. Dolga in utrudljiva je bila pot, zato so pa rekli, da ne gredo takoj domov, ampak da bodo ostali neka i dni pri nas. Upamo, da glada in žeje niso trpeli te praznike, četudi morda ni bilo vse tako kot bi bilo doma v Clevelandu. Veseli smo jih, ker "še tako domače počutijo med nami, le škoda, da ne morem0 večkrat priti skupaj, ker je Cleveland predaleč. Velikonoč smo prav slovesno praznovali, dasi je bilo vreme bolj solzavo in hladno, kar nič I podobno tako lepemu veličastne' | mu prazniku. Božji grob je bil, i kakor druga leta lepo obiskovan zlasti je bila cerkev polna pr' pridigi na veliki petek. Da, na§e ljudstvo se še vedno dobro drži navade, da na veliki petek mora biti cerkev napolnjena. Lepo jc to, a še lepše bi bilo, če bi bik1 (Dalje na 3. strani.) (43) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Iskajoc pota v deželo Zoran, je prišel Tarzan s svojima, tovarišema v .gorovja Thipdar. Tedaj jc nad nekim najbolj visokom vrhom, zagijnal Tarzan teman oblak, ki se je .'silno' naglo večal ter se čedalje bolj nižal, dokler ni obsedel na najvišje vrhu. "Voda zapet pride," js rekel Thoar, "v deželi Zoran že pada in kmalu bo tudi tukaj." Komaj je to izrekel, že se Je .nebej p.o-temnilo. Tarzanu pa ta tema Pelliicidarja iji ugajala. Kn-niu po se nokazali učinki mučne tcmotc. Tudi The ir in Targaš sta postala silno nemirna, kakor bi se bala. Nenadn.e teme so se ustrašile .tudi številne divje zveri, ki1 so v• vclijsili tropih bežale in iskale svetlobe. Vse so bile tako prestrašene.. da »e niso niti napadale, dasi so si'bile -.norda ravno poprej v sovraštvu. Niti zmenile r.e niso za naše potnike in Thoar je pripomnil: "Vedo da .bo padala voda prav kmalu in bojijo se." Mahoma -se je ozračje shladilo. Zavil, je močan veter, da so se zamajala drevesa, pod katera, so se zatekli .Tarzan, Thoar ii; TarjaS.'.;".Prinesite drva," je rekel Tarzan, "bomo napravili ogenj." Komaj so zakurili že je jel padati debel dež, ki je padal čedalje močneje, da je bila kmalu vsa pokrajina v vodi. Prestrašene živali so begale sem in tja, slepil jih je blisk. Strele so švigale in grmelo je, da se je tresla dežela Pel-lucidar v svojih temeljih. Visoko v zraku je pa kljub silnemu 'dežju, viharju in gromu krožil in kričal velikanski netopir ali rentil, kakor je,rekel Thoar. Vedno bolj se je slišalo njegovo vpitje in čuti je bilo, da s:; bliža tlom. Tarzan in .njegova dva tovariša so se pa sklanjali nad ognjem, da bi ga naliv popolnoma ne pogasil ter čakali, da poneha. Tarzanu se je zdelo da bo to trajalo večno in Targaš bi gotovo zbežal z drugo zve'.jadjo, da ni bilo Tarzana in Thoara. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. -Včeraj so bile naše cene: Za izplačila v dolarjih: Za $ S. pošljite....$ 5.75 Za $10. pošljite.—$10.85 Za $15. pošljite.—$36.0»' Za $25. pošljite....$26.00 Za $40. pošljite.—$41-25 Dinarji: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5.00.......... 200 Din Za $10.00.......... 400 Din Za $12.25.......... 500 Din Za $24.00..........1000 Din Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL- Torek, 10. aprila 1934 •AMERIKANSKI SLOVENEC mmai t","««' Stran S r uuiiiuimn>tuiiijuua uu^muti.'to'uouuuummmuuuuummumwj LUJuuwuuwuiuim-iuwiuuM^tutiUuiu^ TEDENSKI KOLEDAR 15 Nedelja — Bazilisa, Anast. 16 Ponedeljek — Benedikt. Jož. L. 17 Torek — Anicet, papež. 18 Sreda — Apolonij, muč. 19 Četrtek — Leon IX., pap. 20 Petek — Marcelin, škof. 21 Sobota — Anzelm. MOSKVA GRADI PODZEMSKO ŽELEZNICO Rev. J. C. Smoley: DRUGA NEDELJA PO VELIKINOČI V sveti deželi, kjer so se takrat pasle neštevilne črede ob obronkih in gričih, hodile od pašnika do pašnika, kjer je bila čreda in njen varuh-pastir običajen prizor, je nastala prilika današnjega evangelija. V svojem pomenu je bila jasna, razumljiva. In je to še danes, za velikomeščana z njegovim popolnoma različnim življenjem, kakor za vsakega človeka na deželi. Je prilika, ki velja za vse čase. Govori o zvestem vodniku, zvestem do smrti; govori o tesni, iskreni zvezi med pastirjem in čredo. Čudovito nežno je razmerje med skrbnim pastirjem in pomoči potrebno čredo. Človeško čuteno nam ostane ta prilika nepozabna ravno radi iskrenosti in gorkote, ki odseva iz te prilike. Ljubezen in zvestoba božja do vsega, kar nosi duša v sebi, bi se komaj gin-ijiveje pokazala kakor ravno v tej krasni priliki: pastir in čreda. Kakor visoko se je tudi človeštvo v marsikakem oziru dvignilo od Kristusovih časov — vendarle potrebuje vodnika ob obronkih in v puščavah življenja danes ravno tako, kakor ga je Potrebovalo pred 1900 leti. Morda ravno v naši dobi bolj kakor kedaj poprej. Toliko najemnikov je v naših časih. Toliko napačnih, krivih vodnikov; sami so krvoločni volkovi, ki pogubljajo duše, gonijo duše mladine v propast, razdirajo družine, sejejo sovraštvo in nevoščljivost v srce človeka. — Nedavno sta dva podivjana Psa raztrgala čredo dvesto ovac, deloma sta jih raztrgala, dru-8'e so iz strahu pobegle v reko, kjer so utonile. Dvesto ovac žrtev dveh podivjanih psov! 'Grozna podoba marsikakih dogodkov naše dobe, marsi-kakih žalostnih razmer na duhovnem, na duševnem polju. Kakor divji, podivjani psi se zaženejo najemniki človeške družbe, Kristusu sovražni zapeljivci, na naše ljudstvo, na našo mladino, jo trgajo, ženejo tisoče in tisoče ubogih duš v grozne duševne prepade in brezdna. V kako krasni luči pa stoji tu pred nami Kristusova podoba! On je edini pravi vodnik človeške družbe. Še se svetijo 111 blišče rane na od mrtvih vstalem Odrešeniku kot znamenja Prave pastirske ljubezni in skrbi in zvestobe, pastirja, ki žrtvuje svoje življenje za svoje ovce. Podobe Kristusove kot edino pravega pastirja človeških duš ne bo nikdo izbrisal iz Zgodovine. Le, kjer si je narod izbral Kristusa za svojega pravega vodnika za svoje kulturno in socijalno življenje — le tam bo blagostanje, napredek, mir. Sredi slike v beli čepici se vidi L. m. Kagancvič, načelnik zveze ruskih kmetov, na katerega priporočilo je pričela Moskva graditi podzemsko železnico. z njim manipuliral, kar je potrdilo sum, da je filme nalašč pokvaril. Baš na to se je opiral ves sum italijanskih oblasti in so na podlagi tega dvignili proti inž. Dedku obtožbo zaradi špi-jonaže. Preiskovalni sodnik mu izjavi, da bo moral pred izredni tribunal v Rim. Prepeljali so ga nato v zapore v Koper, kjer je v pričakovanju živeč ves čas v negotovosti prebil božič in novo leto. Ni čuda, da je bil duševno zelo potrt in da mu jed ni teknila. V tem času je dobival redno dopise od svojega proku-rista Podlesnika, na katere je tudi redno odgovarjal. Na pobudo zdravnika jetnišnice je dobival najboljšo hrano in je kmalu krizo srečno prestal. Sredi januarja je prišel v Koper novi preiskovalni sodnik od tribunala iz Rima. Bil je v pravem pomenu besede gentleman. Preiskavo je obnovil, ponovno zaslišal vse priče. Da bi izjavo čim prej pojasnil, se je 24 dni mudil na meji in se je vrnil z rezultatom, ki je inženjer-ja Dedka veselo presenetil. Policija v Rimu, ki je pregledala inženjerjeve filme, je po napornih poskusih filme toliko popra- vila, da so se mogli kolikor toliko spoznati. S tem je bilo dokazano,da predstavljajo filmi posnetke zgradb, ki jih je inženjer Dedek zgradil v Jugoslaviji. Rimska policija je tudi dognala, da so bili filmi pokvarjeni zaradi tega, ker niso bili razviti pri zeleni, temveč pri običajni rdeči luči, kar je pripisati napaki fotografa. Italijanski fotograf, zaslišan pod prisego, je to napako priznal. S tem je bila zadeva rešena in če ne bi bilo tragičnega nesporazuma zaradi pokvarjenih filmov, sploh ne bi prišlo do inž. Dedkove aretacije. Preiskovalni sodnik iz Rima je storil več, kakor je bila njegova dolžnost. Ves čas so z gospodom in-ženjerjem postopali navzlic strogim predpisom nadvse korektno in je inž. Dedek poln hvale. Odločno demantira vesti, da so zapori v Kopru nehigijenični in da je kuhinja slaba, ker se je mogel prepričati baš o nasprotnem. Tudi karabinjerji so z njim ravnali kar najboljše. V zaporu se je smel vsak dan na velikem dvorišču sprehajati, tudi je imel na razpolago čtivo, edino časopisov ni dobil. so že gotove. Letos pa nameravajo še postaviti poslopje za moške hiralce in zdravstveni dom. -o- Širite amer. slovenca iz stav. nase™ s, i 'i a M «- vanje /, ^tran" ) EMIL E. BROZ vsaki petek v postu cerkev tako napolnjena. Sicer, s,e ni pritoževati, ker so bile postne pobožno-sti ob torkih in petkih v postu, prav dobro obiskane. — Pri vstajenju je pa bila cerkev natlačena, kakor ob žegnanju v starem kraju. Celo na cerkvenem koru, ki je obširen, nisi mogel dobiti prostora, toliko je bilo ljudstva. Procesija je bila prav lepa, zlasti se lepo napravile belo oblečene šolske deklice, vsaka s cvetko v roki, ki so z molitvami pozdravljale vstalega Gospoda. Pevci so pa na koru živahno odgovarjali z veselimi velikonočnimi pesmimi. Zlasti lepo se je glasila latinska maša, ki je bila za letošnjo velikonoč posebno izbrana in najlepša, kar jih pevci premorejo. Pri deseti sv. maši, ki je bila tudi peta, so se pa pele naše tako lepe velikonočne, katerih še iz starega kraja nismo pozabili. Videti je bilo, da so se vsi pevci res potrudili, ker so prišli vsi k obem sv. mašam. Kadar se še ta dekleta naučijo in privadijo petja, ki so pri petju šele par tednov, bo pa še boljše in če bi imeli še nekaj novih junaških krepkih fantovskih in moških glasov, potem bi bili pa že skoro "over the top". — Popoldne so pa pevci zložili in se potritali s pivom, da bodo vedeli, kedaj je bila velikanoč. — Zvečer na velikonočno nedeljo smo se pa v j dvorani razveseljevali ob zvokih Rudy "Peichmanovega orkestra iz Jolieta, katerega so povabili bopstarji dr. sv. Florijana, ki so j imeli v dvorani zelo dobro obiskano veselico. Sedaj se pripravljamo na keg-ijarsko tekmo KSKJ, ki bo 14. in 15. aprila v Jolietu. To vam bo TO IN ONO IZ DOMOVINE Kandidat za demokratskega wardnega načelnika Mr. Emil J. Broz, je mladi češki odvetnik, naudušen demokrat vojna, da malo takih. Kdo bo od-vse svoje življenje. Rodil se je'nesel zmago, ne bomo sedaj nič pred 35 leti v Chicagi na 1919 prerokovali, pač pa se bomo po-Allport Street v 21. wardi, kjer (zaeje pohvalili, če nam bo sreča še tudi vedno stanuje. Osnovno junaška mila, kakor nam je biia Prijeti vlomilci Že meseca decembra je bilo vlomljeno v trgovino Ivana Meškota pri Sv. Bolfeniku v Krasna je slika znanega krščanskega umetnika Fugelna :! gjov