List 48.
Gospodarske skušnje.
(Kako se novi sodci za vino lahko berž pripravni narede in očistijo.) Vsak gospodar, ki ima z vinom opraviti, dobro ve, da v nove sodce se ne sme staro vino pretakati, ker dobi po njih neko škodljivo černkasto tinti podobno barvo. V nogradih vlivajo tedaj novo vino v nove sodce, da v njih izvre; to sodcem odpravlja tisto černkasto barvo. To pa se da tudi drugač prav lahko doseči. Gospodar naj si napravi vode in ji primeša štirideseti ali šestdeseti del otrobov ali moke; vse to naj vlije skupaj v novi sodeč in pusti tako dolgo v soden, da zmes ta v njem
vreti in se kisati začne; v 2 ali 3 tednih naj sprazne sodeč, naj ga očisti po navadi, in tako bo sedaj ves pripraven za vsako vino.
(Da se s k o r n e ali solni ne p r e m o č i j o), se prav lahko naredi, ako se škornice, ko so se dobro osušile pa da niso kakor rog terde, z navadnim sirupom, kteri se v vsaki stacuni za par krajcarjev dobi, prav dobro namažejo in počasi osušiti dajo, potem pa z navadnim mazilom za škorne, pa ne preveč, namažejo. Sirup zadela vse tiste male luknjice, ki jih ima vsako usnje in skozi ktere se premakajo skornice, usnje pa ostane po njem volno dolgo časa. Ni tedaj treba tega sirupovega mazila pogostoma ponavljati, da se le za to skerbi, da se sicer škorne večkrat s kako mašobo namažejo. Čevljar namaže sicer nove škorne z lojem, ribjo mastjo itd., kar naredi, da jih voda ne premoči, al to ne ostane v usnji za ves čas, ampak gorkota nog in od zunaj stopi sčasoma tisto pervo mazilo, da se potem obuvalo le prerado premoči. Sirup pa, včasih ponavljan, jih naredi spet nepremočljive.
(Iz česa obstoji tisti korneuburški zdravilni prah, ki se prodaja za zdravo in bolno živino, kteri pa je spoznan za zgolj sleparijo?) Napravljen je iz režene moke, praha encijanovih korenin, Glauberjeve soli, navadnega žvepljenega cveta, solitarja in žganih kosti. Prodaja se veliki zvezek po 48 kraje.;— če si pa gospodar vse te stvari kupi v apoteki, si ga lahko napravi za 16 kr.; če si jih pa kupi v stacuni, za 8 kr. Kolikšen razloček cene! Pa ni čuda, da mož to mešanico tako drago prodaja; kako bi mogel drugač plačati velike tiskarske stroške časnikom, v kterih se priporoča, in kako darovati tiste, ki tega galimatijata hvalisujejo!
192