M 285.
u LJubljani, v petek, dne U. decembra 1908.
s* četrt leta !!ai en mesec
Velja po poŠti s «a celo leto naprej K 26'— „ „ 13-» » 6-50 „ » 2 20
V upravniStvu:
sa celo leto naprej K 22.40 !Ui pol leta „ „ 11.20 aa četrt leta „ „ 5.60 aa en mesec „ „ 1,90
Hm poSllj, na dom 20 >1 na mesec.
Posamezne Stev. 10 h„
(Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod «m
s—--dvoriSfe nad tiskarno), — Rokopisi se
vrafajo, nefranklrana pisma sc ne sprejemajo. Urcdnlikega telefona Stev« 74,
Političen list za slovenski narod
Leto mm.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat . . . . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 ,, za vcl ko trikrat . S „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvriti ž 26 h. Pri večkratnem ot>-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema narotnlno, Inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Rdeče bolem
Včeraj je dolgočasni »Rdeči Prapor« spoznal za potrebno iziti kot »obrambena številka« v posebni izdaji, da brani Etbina Kristana pred slovensko javnostjo, ki je po pravici ogorčena, ker je omenjeni voditelj slovenske socialne demokracije 8. t. 111. v »Mestnem Domu« na shodu grozil, da sodrugi v parlamentu ne bodo glasovali za slovensko univerzo.
Da se sodrugi želijo pred javnostjo zaraditega oprati, je umevno, tudi je bilo pričakovati, da se ne bodo ustrašili večje ali manjše laži, da se kolikortoliko opravičijo, da se pa bodo tako neumnoi branili kakor v posebni številki svojega Praporja«, si ni nihče mislil.
Etbin Kristan se je v »Mestnem Domu« zaletel. Zaletel se je pa ta\ko, da je s tem odkril, kaj njegova 'stranka v resnici misli, pokazal je namreč svoje so-druge take, kakršni so v ist in i: zagrizenci, ki za svoje blodnje sanje brez pomisleka prodajo narodnost, ki jim boj Slovenstva proti nemškemu navalu ni prav nič mar, za katere zadnji dogodki na Slovenskem nimajo nič pomena in cene. Kakoršni so sodrugi na Francoskem, v Rusiji in Nemčiji, takšni so tudi pri nas, brezdomovinci namreč, da se gniusijo Vsem strankam brez izjeme.
Kristan se je S. t. m. repenčil, da se s socialno demokracijo na Kranjskem grdo ravna. Zakaj? Ker sodrugov ne maramo voliti, ker ne borno šli v boj za nedelavca, dramaturga Kristana, za dvakratnega oštirja Petriča, za Čobala iu druge take »delavce«, kojili edino delo v tem obstoji, da Bogu čas kradejo. Ali mislijo socialni demokratje, da si 'bomo, kadar se nam bo zdelo potrebno jih prijeti, omislili zanje posebne rokavice?
Včerajšnji »Praipor« taji, da bi bil Etbin Kristan v »Mestnem Domu« grozil, da bo mobiliziral svoje čedne sodruge v parlamentu proti slovenski univerzi. Kaj in kako pa je govoril, tega si »Prapor« ne upa doslovno navesti, ampak samo pravi, da je glede na slovensko vseučilišče sodrug Kristan naglašal, da je i z v a -i a I to in to in tako dalje. In kaj je izvajal? Da ni umestno socialne demokrate baga-
telizirati, »ker je v boju vsega naroda socialna demokracija tako važen faktor, da je v računih splošne politike neizogiben. Čeprav nimajo slovenski socialni demokratje še svojih zastopnikov v zakonodajnih zborih, je vendar socialna demokracija v državi moč, ki je Slovencem potrebna. Na dnevnem redu je zopet vprašanje slovenskega vseučilišča. Da je so-cialno-demokratična skupina, 'ki šteje v državnem zboru 89 poslancev, za ugodno re'šitev tega vprašanja najvažnejša frakcija, mora razumeti vsak politični začetnik in zato je smešno, bagatelizirati socialno demokracijo. To je bilo vse, kar se je na shodu govorilo o slovenskem vseučilišču. Kdor zna še mirno soditi, mora tudi priznati, da so te besede vseskozi opravičene.«
Tako »Prapor«. Mi pa na to sledeče:
Prvič »Prapor« sam priča, da Kristan ni tako govoril, kakor »Prapor« o njem piše, drugače bi doslovno navedel, kar je Kristan govoril.
Drugič bi Kristanove besede tudi v tej obliki, kakor jih »Praipor« navaja, ne pomenjale nič drugega kakor g r o ž 11 j o. To je namreč čisto samoposebi umevno, ako sledimo logiki socialdemokraških voditeljev, da 111 o r a j o socialni demokratje, kolikor jih je v parlamentu, glasovati za slovensko vseučilišče, saj so se sami že neštetokrat baliali, da so podpisali svojčas tak predlog. Čemu je torej Kristan v Mestnem Domu« tako samoposebi umevno stvar naglašal v zvezi s tem, da na Slovenskem našo sociafnodemdkraško strančico bagatelizujemo? Zveza nj druga mogočna 'kakor ta: Vi nas na Kranjskem zaničujete. Od nas pa je odvisno, na kakšno stališče se bodo sodrugi v parlamentu postavili glede na slovensko vseučilišče. Če nas boste še dalje bagateli-zirali. pa nastopimo proti univerzi.
Tretjič pa — in to je glavno — je Etfbin Krtetan 8. t. m. v »Mestnem Domu« dejal čisto doslovno, kakor smo mi 9. t. 111. poročali, sledeče:
»Slovenski socialni demokrati bodo, ako se bo pri nas dalje bil boj proti socialni demokraciji, povedali socia!no-de-inokratičnim poslancem v državnem zboru, kako naj glasujejo glede slovenskega vseučilišča.«
Kakor je Kristan rekel, tako sc je zapisalo do zadnje pičice natančno. More-
biti sam ne ve več dobro, kako je dejal to pa že ve, da jc grozil. Niti socialni d e m o k r a t j e , ki so bili na tem shodu, niso še tako podli in propali, d;i bi utajili, kar je njihov vodja dejal. Kolikor ljudi na omenjenem shodu, toliko prič za omenjene besede. »Rdeči Prapor« laže po notah. S tem smo, kar se tega tiče, opravili. Slovenski socialni demokratje imajo vžgan na čelu pečat brezdomovin-stva, nastopili so proti slovenskemu vseučilišču v času. ko bi morale biti v tem oziru edine vse slovenske stranke brez izjeme. Tako bagatelizirajo ti ljudje, ki prodajajo kulturo za pet krajcarjev na funte po celi deželi, najvišjo slovensko kulturno zahtevo!
Spričo teh dejstev pač ni treba izgubljati preveč besedi. 14. decembra jih ne bo veliko, ki bodo šli volit za socialno-demokraško brezdomovinstvo. Volivni dnovi so za naše kranjske socialne demokrate, ki so pred 20 leti imeli boljšo organizacijo kakor jo imajo danes, še vedno bili katastrofa. Da se bo 14. december častno pridružil svojim prednikom, o tem ni med Slovenci nikakega dvoma.
Slovensko ljudstvo bo proti socialni demokraciji šlo tembolj v boj, ker je ta stranka postala zatočišče in zavetišče svobodomiselstva vseh sort in barv: učiteljskega »revolucijskega tribunala« od Zaveze«, Masaryko'vcev in podobnih ljudi. Tem moramo pokazati, da nismo odložili orožja, temveč z isto neizprosnostjo kakor vedno preganjamo temo protikr-ščanstva in brezdomovinstva, kar se ga zaleže v našo deželo. Mi, katoliški Slovenci. ki imamo lepšo krščatrskodemokra-tiš>ko organizacijo kakor Nemci, ki stojimo v tem oziru na čeln vsem drugim narodom, ini naj ne bi strmoglavili tisto socialno demokracijo, ki je legitimni otrok liberalizma? Kar se tiče naših krščansko-demokratiških načel, v. nikomur nismo sklenili nobenega pakta in ga ne bomo, dokler bo še kaj sledu o nas! Za sovražnike ljudstva, naj bodo starega ali novega kova, bomo pošteno orožje še bolj na-bru'sili ka'kor smo ga dozdaj — če zade-.nemo pri tem najprej na socialne demokrate, zadeneino z njimi vse, kar na Slovenskem protikrščansko, protiljudsko in protidomovinsko leze in gre! Zato 14. decembra navdušeno v boj kopica socialističnih in nesocialističnih framasonov nam ne sme biti ovira na zmagovalni poti!
Pruaki.
Zgodi se. da postanejo pri nas na Štajerskem vsaj vsakih šest let časi zelo resni in napolnijo posebno rodoljubna srca naših blagih prvakov z velikimi skrbmi. Živo čutijo ob takih prilikah potrebo, da treba z narodom stopiti v ožji stik in se pogovoriti ž njim o neizmerni nevarnosti položaja. In vidna posledica teh skrbnih posvetovanj je, da zahtevajo prvaki za se par mandatov.
Vrli naši prvaki nimajo nič proti temu, da se kmetje organizirajo med seboj; da si ustanavljajo različna izobraževalna društva; da pridno snujejo zadruge; da na shodili sprejemajo te in one resolucije. Toda da bi šel narod v svoje zastope brez prvakov, Boga mi, to bi bilo za nas Slovence pač malo častno.
Časi postajajo torej takrat najbolj resni, kadar se bližajo volitve in takrat čutijo plemeniti naši prvaki srčno potrebo, raz-govoriti se s preljubljenini narodom. Kličejo ga k sebi, zbirajo ga okoli sebe in se brezplačno ž njim posvetujejo. Kako lepo, kako milostno!
Ravno sedaj razprostirajo štajerski prvaki zopet enkrat roke in vabijo ljudstvo na svoja prsa. Saj se vendar bližajo deželnozborske volitve!
Razpošiljajo se naslednja pisma:
»Strogo zaupno. Maribor, dne .1. dec. 1908. Blagorodni gospod! Ker se dosedaj med političnimi strankami na Južnem Štajerskem še ni dognal noben sporazumni dogovor zaradi bodočih deželnozborskih volitev, smo sklenili podpisani povabiti nekaj veljavnih mož na posvetovanje o tej za nas velevažni zadevi. Dojimo se, da volitve, ako se bo stvar tako razvijala, kakor se to kaže dosle.i, ne bodo za nas častne. Razmere slovenskega naroda na Južnem Štajerskem pa so postale tako zelo resne, da se pošljejo v deželni zbor poslanci, ki bodo mogli ne le braniti dosedanje stanje, ampak pridobiti tudi novih pravic. Vabimo vas torej zaupno, da pridete na razgovor v nedeljo, dne 1,1 dec. 1908 ob 10. uri dopoldne v Maribor v »Narodni dom«. Pričakujemo, da se na vsak način udeležite tega posvetovanja. Z odličnim spoštovanjem dr. .lurtela, dr. Ploj, dr. Ro-sina.«
(jospodje igrajo z veliko resnostjo zelo komične vloge. Posvetovati sc I10-
usm
Otok zakladov.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Dalje.)
Mejtem smo vozili še precej naglo za tako preobložen čoln in smo "zajeli le malo vode. Bili smo že blizu obrežja, še kakih trideset ali štirideset udarcev z vesli in na suhem bi bili, kajti odtok je odkril ozek pas peska pod košatim drevjem. Sedaj se nam ni bilo več treba bati čolna, mali rtič ga je že zakril našim očem. Odtok, ki nas je tako neusmiljeno zadrževal, se je sedaj vračal in zadrževal naše nasprotnike. Kdina naša nevarnost je bil top.
»Ako bi smel,« je rekel 'kapitan, »bi se ustavili in ustrelili še enega.«
Bilo je pa jasno, da so mislili, da ne more nič preprečiti njihovega strela. Prav nič se niso brigali za svojega padlega tovariša, dasiravno ni bil mrtev m sem ga videl, kako je poskušal zlesti v stran.
Gotov!« je zavpil sodnik.
»Stojte!« je zavpil kapitan hitro kakor odmev.
pogreznil globoko v vodo. In v istem trenutku so ustrelili s topom. To je bil prvi strel ki ga je Jakec slišal, 'kajti <pok sodnikovega strela najbrže ni segel do njega. Kje je frčala kroglja, ni nikdo izmed nas vedel: vendar mislim, da je morala žvižgati nad našimi glavami in da jc njen puh mnogo pripomogel k naši nesreči.
Čoln se je potopil z zadnjim delom naprej popolnoma počasi, v tri čevlje globoki vodi, in samo jaz in kapitan sva se obdržala na nogah. Ostali trije ipa so se prekucnili na glavo v vodo in prišli zopet na površje premočeni do kože.
Do sedaj ni bilo veliko škode. Nikdo 111 utonil in lahko smo bredli proti obrežju. Toda vsa naša zaloga jc ležala na dnu in na našo nesrečo sta ostali samo dve puški izmed petero za rabo. Jaz sem pograbil svojo, ko je ležala na mojih kolenih, in sem jo nehote držal nad glavo. Kar se tiče kapitana, jo je nosil na jermenu preko rame in kakor previden človek, z ognjem navzgor. Ostale tri pa so sc potopile s čolnom vred.
Da je bila naša zadrega še večja, smo čuli bližati se glasove po gozdu ob obrežju in mi nismo bili samo v nevarnosti, da nam zastopijo pot do ostroga, temveč smo se tudi bali. če sta imela Hunter iu ,loyce dovolj hrabrosti in poguma v slučaju, ako so jih napadli. Hunter je bil pogumen. to smo vedeli, glede Joyca pa je
bilo dvomljivo — bil je sicer prijazen in uljuden človek za služabnika in za snaže-nje obleke, za vojaka pa popolnoma nesposoben.
Vse to nam jc rojilo po glavi, ko smo bredli na suho kolikor hitro smo mogli, in pustili za seboj naš ubogi čoln in dobro polovico vsega našega smodnika in živeža.
XVIII. poglavje.
Zdravnik pripoveduje dalje: Konec bojev prvega dne.
Hiteli smo kolikor smo mogli preko onega dela gozda, ki nas je ločil od ostroga 111 pri vsakem koraku so se glasovi roparjev glasili bližje. Kmalu smo slišali celo njihove stoipinje in pokanje vej, ko so prodirali skozi goščavo.
Spoznal sem, da mora v resnici priti do boja in pogledal sem na svojo puško.
Kapitan,« sem rekel, »Trela\vney je najboljši strelec. Dajte 11111 svojo puško, ker njegova ni za rabo.«
Zamenjala sta puške in Tre1a\vney je mirno in hladnokrvno, kakor jc bil že od začetka meteža, za trenutek obstal, da pogleda puško, ali je vse v redu. V istem .času sem opazil, Ja je Ciray neoborožen in dal sem 11111 svojo sabljo. Vsem jc dobro storilo, ko smo ga videli, kako jc pljunil v svoje roke, nagubančil obrvi in zažvižgal s sabljo po zraku. Vse na njeni
je pričalo, da je naš novi tovariš vreden našega zaupanja.
Štirideset korakov dalje smo prišli do roba gozda in zagledali pred seboj ostrog. Do ograje smo dospeli nekako sredi južne strani, in skoro ob istem času se je na jugozaipadnem vogalu med divjim krikom prikazalo sedem upornikov, z Jobom Andersonom na čelu.
Ostfpnjeni so se ustavili, in predno so se zopet zavedli, sva izza ograje ostroga ustrelila ne samo jaz in sodnik, temveč tudi Hunter in Joyce. Ti štirje streli so sc glasili kakor raztresena salva, vendar so storili svojo dolžnost: eden izmed sovražnikov je padel, ostali pa so se brez odlašanja obrnili in planili v gozd.
Potem ko smo zopet nabasali, smo se podali, da si ogledamo padlega sovražnika. Bil je popolnoma mrtev, ustreljen skozi srce.
Začeli smo se veseliti svojega uspeha, ko jc naenkrat počil v gozdu samokres; kroglja jc žvižgala čisto blizu mojih ušes in ubogi Toni Redruth se jc opotekel in zgrudil na tla. Obadva, jaz in sodnik sva ustrelila nazaj; ker pa nisva imela pravega cilja, sva najbrže samo tratila smodnik. Nato sva zopet nabasala svoje puške in obrnila svojo pozornost do ubogega Toma.	(Dalje.)
čejo ti možje o kompromisnih pogajanjih med kmečko in liberalno stranko. Kdo pa jih je naprosil za njih modre nasvete? Kmečka zveza in Narodna stranka imate že svoje sklepe, ki so se srečno izvršili tudi brez prvaških babic. Vsaka ve, kaj je storiti. Ne potrebuje pri tem ne Jur-tele, ne Ploje, ne Rosine.
Sicer vedo to gospodje prvaki tudi sami dobro! Njim tudi ni za nasvete, ampak za mandat. Poznamo hlepenje Jur-tele in Ploja po mandatih. Kako Rosina misli o mandatih, ne vemo, a on ve, kako misli narod o njegovih kandidaturah.
Čudom pa smo se čudili, ko smo čitali besede, da hočejo'gospodje pridobiti novih pravic za Slovence v deželnem zboru, in ko smo zajedno videli pod temi besedami podpisanega dr. Ploja. Ta mož je letos v imenu slovenskih deželnih poslancev govoril v proračunskem odseku, a niti ene narodne zahteve ni v tem govoru omenil. Taki možje, ki niti besede nimajo za narod v najvažnejši debati, si drznejo obetati novih narodnih pridobitev!
Prepričani srno, da se noben pristaš kmečke stranke ne udeleži prvaških posvetovanj in sklepov. Kdor pa sc jih vendar bo. ž njim bo sklenila kmečka stranka brez pardona račune. Izdajic v svojih vrstah več ne maramo!
Držouni 3bor.
Dunaj, 10. decembra.
Volitev podpredsednikov.
Že lani po volitvah so soc. demokratje kot druga najmočnejša stranka v zbornici zahtevali, da dobe zastopnika v predsedstvu zbornice. Vprašanje pa se je zavleklo, ker so isto zahtevale tudi druge stranke. To pa je bil povod dolgim pogajanjem, ker je več strank v zbornici, nego je bilo določenih podpredsedniških mest. Že spomladi sta se sešla jugoslovanska kluba in se zedinila za kandidaturo poslanca Pogačnika. Italijani, Rumuni 111 Rusini pa so »ad lioc« ustvarili skupino, iz katere so izbrali dr. Conoija za kandidata. Boj je bil torej mej dr. Concijem in Pogačnikom. Vlada je želela Italijana dr. Concija z ozirom na javno mnenje v Italiji in pa iz nevolje, ker je »Narodna zveza« jugoslovanskih poslancev sedanji vladi napovedala opozicijo. Tudi nemški liberalci so v večini priporočali italijanskega kandidata v nadi, da osnujejo nein-ško-italijansko zvezo proti slovanskim strankam. Iz teh razlogov je bila torej današnja volitev politično velikega pomena. Ogromna večina glasov, s katero je prodrl Pogačnik proti dr. Conciju, pa je vzibudila tem večjo senzacijo, ker je podlegel v istini vladni kandidat. Oddanih je bilo 391 glasov; Pogačnik je dobil 282 glasov, torej nad 2 tretjini, dr. Conci pa le 108. Češki agrarec Zazvorka je dobil 363, dr. Steinwender 357 in socialni demokrat Pernerstorfer 336.
Naravnost čudno in nerazumljivo je postopanje sedanje začasne vlade proti jugoslovanski delegaciji. »Narodna zveza« šteje 37 članov in je po številu šesta skupina v zbornici. Še večji pa je njen pomen z ozirom na pereče jugoslovansko .vprašanje, ki je z aneksijo Bosne in Hercegovine stopilo v ospredje v notranji politiki. Vlada pa ne upošteva teh dejstev, marveč pričakuje rešitve — od Italije. Ouein deus perdere vult . . .
Proračunska razprava.
Zbornica nadaljuje proračunsko razpravo, ki pa vzbuja malo pozornosti. Posamezni govorniki imajo le neznatno število zvestih poslušalcev. Najvažnejše vprašanje je: Ali in kdo zvari novo koalicijsko vlado? Baron Bienerth ima nalog od vladarja, da čimpreje sestavi parlamentarno vlado. Kakor pa so razmere, se mu to težko posreči. Baron Bienerth je najbrž dober človek, ki jako nerad komu stopi na prste; nima pa one prožnosti. ki je neobhodno potrebna ministrskemu predsedniku, ako hoče voditi parlament. Jutri ali v torek mora zbornica glasovati o nujnosti drž. proračuna. Vlada pa še vedno nima dvotretjinske večine za nujnost. Dokler vlada ne prekliče nagle sodbe v Pragi, ne dobi niti enega češkega glasu za proračun. Nemci pa zahtevajo, da vlada dovoli nemškim dijakom »btrmel« in »barve«. Če pa vlada ustreže nemški zahtevi, v isteni trenotku so novi izgredi v Pragi. Dober svčt je drag!
Državni proračun.
Vlada je danes predložila državni proračun. Skupna potrebščina se prora-čunava na 2.303.596.103 K. pokritje na 2.303,657.294 kron, torej je po proračunu prebitka le 61.191 kron. Potrebščina se je v enem letu zvišala skoraj za 170 milijonov kron. Bližajo se suha leta. L. 1906. so blagajnami preostanki znašali 146 milijonov, lanski še komaj 44. Tudi tekoče leto utegne izkazati še znaten prebitek.
Ne vemo pa, ali po novem letu ne zavlada Mart, ki izprazni vse blagajne in napravi ogromne dolgove. Večji izdatki so potrebni za železnice, razne vrste drž. uslužbencev itd. Nekaj mesecev bode že preteklo, preden proračunski odsek predloži svoje poročilo.
XXX Nadaljevanje proračunske razprave.
Kršč. socialni poslanec Baechle je za ustanovitev laške univerze v Tridentu, ker je Trst preveč slovanski. Soc. de-mokraški poslanec Barth poveličuje nacionalnost nemške soc. demokracije; trgovinska pogodba s Srbijo naj ostane v veljavi; sklene naj se trgovinski pogodbi tudi z Romunijo in Bolgarijo; očita Aeren-thalu, da je z aneksijo in bojkotom, ki ji je sledil, delavstvu mnogo škodil. — Kršč. soc. poslanec Meyer odreka Italiji pravico do južnih Tirolov in zagovarja — burne I.
Radikalni Malorus posl. Trylowski hvali novega gališkega namestnika Bobr-zynskega.
Volitev zapisnikarjev.
Za zapisnikarje so bili izvoljeni poslanci Čech, Miihlwerth, Schlegel in To-masehek.
Interpelacije.
Dobesedno se prečitajo vložene interpelacije. Posl. Choc vpraša predsednika narodnogospodarskega odseka, kaj je z novembra meseca zapalim poročilom o nujnem predlogu glede ureditve kuratel-skih stvari. Odsekov predsednik poslanec dr. Eilenbogen obljublja, da čim prej skliče narodno-gospodarski odsek.
Seja je bila zaključena ob 6. uri. Danes ob II. uri predpoklne je zopet seja z istim dnevnim redom.
Pomnožitev podpredsedniških mest.
Današnja seja klubovih načelnikov razpravlja vprašanje o nadaljni pomno-žitvi podpredsedniških mest.
Pooblastilni zakon.
Sekcijski načelnik pl. Roessler je načelnikom svobodne agrarne zveze izjavil, da je vladi mnogo na pravočasni rešitvi poblastilnega zakona oziroma na podaljšanju istega. To zahteva zlasti zunanja politika. Zunanji minister hoče imeti pooblastilo za pogajanja s Turčijo. Tudi trgovinsko razmerje s Srbijo se mora pojasniti. Načelniki so vladno informacijo sprejeli na znanje in skličejo v tej zadevi posebno sejo sveta svobodne agrarne zveze.
Proračunske postavke.
Državni proračun za leto 1909 izkazuje med drugim sledeče postavke za Kranjsko:
Za srednje šolstvo izdatkov za nove zgradbe in adaptacije 30.000 K (I. 1908 30.000 K).
Za ljudsko šolstvo izdatkov za adaptacije in učila 3266 K (leta 1908 2667 K).
Cestne zgradbe: Novi most čez Ljubljanico v Ljubljani (šentjakobski) 30.000 K (prva rata).
Prispevek k razširjenju zagrebške državne ceste (Rožne ulice) v Ljubljani 30.000 K (druga rata).
Most čez Savo pri Kranju 60.000 K (šesta rata).
Poprava Karlovške državne ceste med .lugorjem in Metliko v črnomaljskem okraju 20.000 K (sedma rata).
Tlakovanje dunajske državne ceste v Ljubljani 20.000 K (osma rata).
Vodne zgradbe: Regulacija Save 91.000 K (leta 1908 90.000).
Regulacija Save od Brežic navzdol 81.525 K (leta 1908 81.525).
To so vse za deželo posebič omenjene postavke. So pa še postavke pri posameznih ministrstvih za splošne namene, posebno pri poljedelskem (melijoracije, šolstvo, podpore, uime itd.), ki se poraz-dele med posamezne dežele, ne da bi se v proračunu posebič omenile.
Velja pa za ta proračun ravnotako kakor za vse dosedanje, da se južne dežele prezirajo, mečejo pa milijoni za Galicijo m Češko. Istrani so dobili nekaj cest in svetilnikov ob obali, Dalmatinci veliko pristaniških zgradb, tudi goriški Kras bodo prepregli s prometnimi zvezami, v primeri z drugimi deželami pa so to vse le bagatele. Z Dalmacijo se pač ne smejo bahati, ker Zdaj samo popravljajo, kar so v enem stoletju zamudili.
Za našo deželo številke tudi niso sijajne, rajši beraške.
Svobodna zveza mest.
Včeraj so se zastopniki avtonomnih mest vseli narodnosti v državnem zboru pogovarjali o ustanovitvi svobodne parlamentarne zveze mest ter se načeloma izjavili za njo. Glavna naloga te zveze bo. da doseže saniranje mestnih financ in državno odškodnino za izvrševanje prenesenega delokroga. Predpriprave so poverili poslancu Dobemigu.
Konference nenukih strank.
Včeraj so se posvetovali odposlanci nemških krščanskih socialcev in narodne zveze nemških svobodomiselnih strank ob navzočnosti ministra-rojaka dr.Schrei-nerja. Govorilo se je večinoma o nemško-čeških zadevah na Češkem. — Nemški radikalci so se posvetovali o isteni predmetu, zlasti tudi o prepovedi barv in bumla ter o proračunskem provizoriju, ne da bi prišlo do formalnega sklepa.
Uradniški odsek.
Odsek za vprašanja, tičoča se državnih uradnikov in uslužbencev, je imel včeraj sejo, v kateri si je razdelil referate. O sejah se ne bo izdajalo uradnih ali za-.sebnih poročil, kar naj bi bil zgled ostalim odsekom, češ, da javnost itak izve vse potrebno iz razprav v zbornici.
ODMEV PRAŠKIH DOGODKOV NA NEMŠKEM.
V Monakovem je bil včeraj velik ljudski shod, ki se je bavil z dogodki v Pragi ter izrazil češkim Nemcem svoje simpatije in obljubil pomoč. Nemška mesta vabijo avstrijske nemške radikalce, da pridejo predavat o 'preganjanju« Nemcev v Avstriji. Tudi nemški šulferajn pošlje več govornikov.
NAGLA SODBA, BARVE IN BUMEL..
Namestnik grof Coudenhove se pogaja s Čehi o pogojih, pod katerimi bi odpravil naglo sodbo v Pragi. Pogajanje uspešno napreduje. — Ministrski predsednik je rekel poslancu Baehmannu, da bo vlada obenem z naglo sodbo odpravila tudi prepoved barv in bumla. — Današnji ministrski svet se bavi s praškimi dogodki.
PASIVNE REZISTENCE PRAVNIH
PRAKTIKANTOV V PRAGI NI.
Praga, 11. decembra. Urad/no se dementira vest, da so pravni praktikanti m avskultanti praškega deželnega višjega sodišča nastopili pasivno rezistanco.
PROTI DVOBOJEVANJU.
Budimpešta, 11. decembra. Delegati inozemske zveze proti dvoboju so sklenili, da se ustanovi mednarodna zveza proti dvoboju in v varstvo časti, ki bo imela svoj mednarodni osrednji urad.
TRGOVINSKA POGODBA Z RU-MUNIJO.
Avstro-ogrski posredovalci za trgovinsko pogodbo z Rurnunijo pojdejo v drugi polovici januarja 1909 v Bukarešt, da nadaljujejo pogajanja.
BULOVV PROTI RAZOROŽEVANJU.
Berolin, 11. decembra. V včerajšnji seji proračunskega odseka je kancler BiiIo\v izjavil, da se nihče ni obrnil do nemške vlade s predlogom glede omejitve mednarodnega Oboroževanja. To bi bilo sicer zelo želeti, a se mu zdi neiz-vršljivo, brezuspešne diskusije o tem vprašanju pa malo oportunne, ker bi nasprotja le poostrile. Nemčija zavzema sredi Evrope strategiško najneugodnejše mesto, ker si mora zavarovati več front. Položaj v Evropi dandanes nikakor ni prijeten, a zunanji položaj Nemčije bi se še poslabšal, če bi se začela razoroževati.
Z Balkona.
Položaj se boljša.
L o n d o n, 11. dec. Tukajšnji listi smatrajo, da se razmerje med Turčijo in Avstro-Ogrsko boljša. Srbijo se bo morda pomirilo z železnicami skozi sandžak k egejskemu morju. Pod bojkotom trpi tudi Turčija, ker pristaniščih težaki ne puste razkladati niti za turško vojno upravo namenjenih pošiljatev. Veliki vezir postane bržkone Helme-paša, zaupnik mlado-turkov.
Bojkot na Turškem.
Carigrad, 11. dec. Bojkotno gibanje pojema. Provincionalne vlade so na okrožnico visoke porte izjavile, da bojkot-nega gibanja ne morejo preprečiti. Vsled bojkota je nastala občutna draginja pri vseh živilih, zlasti se je podražil sladkor.
Konferenca.
Peterburg, 11. decembra. Včeraj je prispel odgovor avstro-ogrske vlade na rusko noto o konferenci.
Pogajanje s Turčijo.
Carigrad, 11. decembra. Morda že prihodnji teden se objavi nadaljevanje neposrednega pogajanja med turško in avstro-ogrsko vlado. Poslednja zatrjuje, da pri tem ne bo govora o prevzetju dela turškega državnega dolga.
SOMIŠLJENIKU SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnlcah lis tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske sochilne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
Volivci \\IMW okraja pozor!
Čobal in njegovi verni delajo z vsemi silami, da bi nalovili kolikor mogoče veliko glasov. Vsa sredstva so jim dobra, da begajo volivce. Ker pa Čobalova oseba ni posebno dobro na glasu pri kmečkih volivcih, so mu priskočili na pomoč so-drugi iz Ljubljane. Ti hodijo od hiše do hiše ter pod raznimi pretvezami izvabljajo možem glasovnice, na katere kratko-malo napišejo častitljivo Čobaiovo ime!
Kmečki volivci! Pokažite vrata tem osrečevalcern ljudstva! Vaš kandidat jc dr. Ivan Zajec, zdravnik v Ljubljani, ki ie kmečki sin. Kot tak in pa kot zdravnik je kot nikdo drug sposoben zastopati vas v deželnem zboru.
Možje zaupniki S. L. S.! Poučujte zapeljane volivce, da vsakdo sme prečrtati na glasovnici Čobaiovo ime in zapisati nanjo našega kandidata, ki je dr. Ivan Zajec, zdravnik v Ljubljani. Vsak volivec ima pravico zahtevati na dan volitev pri volivni komisiji novo. prazno glasovnico, na katero naj zapiše kandidata S. L. S.
Pošteni delavci! Vsi na volišče za vašega kandidata, ki je: dr. Ivan Zajec, zdravnik v Ljubljani. Ta je že neštetokrat dokazal, da ima srce za pošteno delavstvo. To je dokazal z dejanji, iu sicer ne za denar, kakor pa Čobal, ki je dobro plačan za to, da bega pošteno delavstvo. Čobal vam ne more ničesar dati, pač pa vam hoče vzeti vaše poštene glasove.
Kmetje in delavci litijskega okraja! Pokažite, da se zavedate važnosti volitev! Pokažite, da ne marate čifutske in breznarodne in brezverske socialne demokracije! Manifestirajte na dan volitve za načela S. L. S. Stem pokažete, da ste za splošno in enako volivno pravico, da ste za socialno enakost, da ste za dobre krščanske šole, da ste za gospodarski, narodni in kulturni napredek dežele!
Možje zaupniki! Agitirajte. poučujte, odpirajte oči našemu ljudstvu. Ni iedeu glas naj se ne izgubi! Vsakdo na volišče, ker velja boj za načela.
Ni jeden kmečki volivec naj ne ostane doma ! Čobalova četica naj se potopi v morju glasov za S. L. S. Tako bo predrzni naskok Čobalove garde v prvem trenotku odbit, da ga bo minilo za vedno veselje, begati kmečko ljudstvo.
Volivci sodnih okrajev Litiia, Radeče, Višnja gora! V ponedeljek vsi na krov. Vaš kandidat, kandidat S. L. S. je dr. Ivan Zajec, zdravnik v Ljubljani. Nanj združite svoje glasove!
Dnevni novici
+ Na volišče! Agitirajte povsod za najobilnejšo udeležbo pri deželnozborski volitvi prihodnji ponedeljek! Vsak naš somišljenik naj stopi na volišče, kakor bi bili v najhujšem boju. Sijajno naj se pokaže disciplina S. L. S. in zavednost njenih volivcev. Za to naj skrbe vsi somišljeniki. Vsi na volišče!
+ Prosimo za brzojavke! T a k o j po izidu volitve v vsakem kraju naj se na uredništvo »Slovenca« oddajo brzojavke o številu glasov, oddanih za kandidata S. L. S. Naznani naj se tudi število glasov, katere je dobil nasprotni kandidat. Prosimo!
+ Pozor volivci iz zatipke, šentvid-ske in krške fare! V ponedeljek so dežel-nozborske volitve. Ta dan je pa tudi semenj v Višnji gori. Apeliramo na vašo strankarsko zavest, da se kljub temu udeležite volitev v polnem številu. Pomislite, da so volitve silno važne. Gre se za to, da priskočite na pomoč svojim pristašem v savski dolini, kjer delajo socialni demokrati s silnim naporom in z nečuvenim pritiskom. Ob vaši zavednosti se razprše so-cialnodemokraške sanje, da imajo litijski volivni okraj že skoraj v svojih rokah. Vaš kandidat je: Dr. Ivan Zajec, zdravnik v Ljubljani.
+ Vse volivce volivnih okrajev Čr-nomelj-Metlika-Novo mesto še enkrat opozarjamo, da gospod Zurc ni več kandidat S. L. S., ampak da je župan Martin Matjašič iz Rosalnic kandidat S. L. S. za Crnomelj-jMetlika-Novo mesto. Prosimo vse gg. zaupnike in župnike, da opozore volivce na to izpremetnbo, kajti vsi glasovi, ki bi se glasili na kako drugo ime, so izgubljeni za strankinega kandidata. Vsak nai razločno napiše na glasovnico: Martin Matjašič, župan v Rosalnicah!
+ Kandija Šniihel-Stopiče. V nedeljo, dne 13. t. m., bo imela »Kmečka zveza« za novomeški okraj v Šmihelu v novi dvorani shod, na katerem se bo govorilo o starostnem zavarovanju iu o lovskem zakonu. Poročali bodo dr. Rožič, g. učitelj Lapajne, kaplan Tome i. dr. Na shod so vabljeni vsi volivci-kmetje iz vseh sosednih župnij. Kmetje, pridite v obilnem številu, da se poučite o svojih stanovskih vprašanjih. Začetek shoda bo ob treh popoldne.
4- Dva volivna shoda v Leskovcu. V
nedeljo je bil shod za župljane, spadajoče v cerkljansko občino, na praznfk za župljane iz krške občine. Udeležba je bila obilna.
+ Dežeinozborska volitev. Kočevski »Volksrat« je pod predsedstvom kočevskega župana Loya sklenil, da je sovražen kandidaturi dr. Pegana; ker pa nič ne morejo, bodo gospodje od kočevskega »volksrata« morali biti tiho, ko bodo Slovenci volili dr. Pegana.
+ S. L. S. V zrnislu § 8. organizačnih pravil S. L. S. so doslej naslednja politična društva nasvetovala p. n. sledeče gg. kot člane v vodstvo stranke: 1. »Kmečka zveza« za sodni okraj Vrhnika: g. Franc Tršar, Vrhnika; 2. »Kmečka zveza« za sodni okraj Vipava: g. Andrej Lavrič, dekan, Vipava; 3. «Katol. politično delavsko društvo« v Ljubljani: g. Mihael Moškerc, urednik, Ljubljana; 4. »Kmečka zveza« za dekanijo Trebnje: g. Anton Oblak, župnik, Št. Lorenc ob Temenici; 5. »Kmečka zveza« za logaški okoiiš: g. Franc Maček, posestnik, Dol. Logatec; 6. »Kmečka zveza« za sodni okraj Novo mesto: g. Anton 1 logar, kanonik, Novo mesto; 7. »Kmečka zveza« za dekanijo Kamnik: g. Valentin Benkovič, posestnik, Kamnik; 8. »Katol. politično društvo« za okraj Kamnik: g. Franc Bernik, župnik, Domžale; 9. »Katol. politično društvo« za sodni okraj Radolji-:a: g. Janez Zabukovec. župnik, Jesenice; 10. »Kmečka zveza« za dekanijo Moravče: g. Janez Bizjan, dekan, Moravče; 11.
Kmečka zveza^ za (Belokrajino) sodna okraja Metlika-Čromelj: g. Alojzij Miliel-čič, župan, Lokvica pri Metliki; 12. »Kat. politično društvo« za sodni okraj Idrija: g. Mihael Arko, dekan, Idrija; 13. »Kmečka zveza« za ljubljansko okolico: g. Franc Korbar, župan, Spodnja Hrušica; 14. > Kmečka zveza« za sodna okraja Ribnica-Kočevje: g. Franc Fric, posestnik, Hro-vača pri Ribnici; 15. »Katol. politično društvo« za ložki sodni okraj: g. Peter Haupt-man. administrator. Stari trg pri Ložu; 16. »Kat. politično društvo« v Ljubljani: g. Jos. Pristov, župnik, Horjul; 17. »Kmečka zveza« za sodni okraj Postojna: g. Andrej Ažman, katehet, Postojna.
+ Pozor volivci v predstojništvo delavske zavarovalnice v Trstu! Volitve se vrše dne 16. t. m. Za te volitve je skupen odbor, ker le tako je tu mogoča zmaga proti italijanskemu terorizmu. Mnogo volivcev še ni doposlalo glasovnic! Stvar je nu;na! Zaupniki naj vplivajo, da volivci takoj z obratno pošto odpošljejo glasovnice na naslov: Josip Lenarčič v Ljubljani, pisarna trgovske zbornice.
+ Liberalno učiteljstvo je, kakor se razglaša, izstopilo iz narodnonapredne stranke.
+ Župnijo na Gomilskein je dobil č. g. Ivan Grobelšek.
; Nov telovadni odsek. Iz Starega trga pri Ložu se nam piše: Nov telovadni odsek v povzdigo telesnih in nravnih moči naše mladine se je ustanovil na praznik Brezmadežne v ložki dolini. Šteje že .30 članov. Bodi poštenim mladeničem, razkropljenim po starotržki župniji, zbirališče, vadišče telesnih in duševnih moči in ognjišče duha skupnosti za poznejše samostojno delovanje!
+ Častno občanstvo je v slavnostni seji dne 2. decembra odbor občine Pre-čina soglasno podelil gospodu proštu dr. Seb. Elbertu vsled ntoogiih» zaslug pri zgradbi nove cerkve iin drugih dobrotnih naklonjenosti tamošnji občini.
—	Socialni tečaji se vršijo včeraj in danes ob veliki udeležbi v Slovenski Bistrici, Veliki 'nedelji in Rogaški Slatini.
—	Gospod Vekoslav Legat, poslovodja tiskarne »Družbe sv. Mohorja«, je obolel; otekajo mu noge. Zaslužnemu rodoljubu želimo skorajšnjega ozdravljenja.
—	Sodnik izginil. Iz Trbiža poročajo, da je ondi neznano kam izginil sodni adjunkt dr. Kasper, rodom iz Pliberka. Iščejo ga po okolici.
Krasne cesarske slavnosti so sc vršile te dni v Domžalah, v Metliki, v Preski. v Št. Jurju pri Grosupljem, v Kozjem. Dobili smo o tem več dopisov, ki pričajo, da je ljudstvo z ljubeznijo proslavljalo sivolasega vladarja.
Filološki odsek »Slov. profesorskega društva« vabi uljudno vse gg. filologe na sejo v sredo, dne 16. t. tn., ob 6. uri zvečer v prostorih »Slovenske Matice«.
—	Smrtna kosa. Umrl je na Razdrtem pri Postojni c. kr. sodni tajnik v pokoju g. dr. Fiinko D o I e n e c. — V Ho-tederšici ie umrl g. Josip K o r č e , gostilničar in veleposestnik. — Umrla je v Ljubljani gospa Ivanka Valentin čič, soproga nadzornika mestnega užitiiinskega zakupa. — V Šmarju pri Jelšah je umrl g. Franc Ks. H ii b I, sodni oficijal v pok.
V Pivoli pri Mariboru je umrl posestnik Henrik Maline r.
Stavka na poštah? Nižjeavstrijski poštni oficiianti so za praznike zagrozili s
pasivno rezistenco, ako poštna uprava ne izvrši lanskih septemberskih obljub.
—	Otvoritev nove lokalne železnice.
Iz Slovenske Bistrice nam poročajo: Dne 10. decembra se je izročila prometu tukajšnja novozgrajena lokalna železnica in se je te slavnosti udeležilo veliko število ljudi. Ta dan se je zopet v dejstvu pokazalo, da smo res v S 1 o v e n s k i Bistrici. Ko se je namreč pripeljal vlak na novo postajo, so se oglasili v nekem kotu Heil-(Heic)-klici, katere pa je popolnoma iidu-šil gromoviti »Zivio!« Tako je prav! Na naši zemlji smo mi gospodarji in bo v kratkem odklenkalo vsem tem magnatom a la Wistaler, Stiger & Comp., s čemer pa se ti gospodje še nočejo sprijazniti.
— Slovenske zastave izobešati je prepovedal mariborski občinski svet.
Bojkot nemškim dobaviteljem so sklenili češki narodni socialci. Kakor poroča praška »Bohemia«, so ustanovili v to svrho posebno pisarno, ki bo Čehe kontrolirala, kje kupujejo blago in vsakega, ki bi podpiral nemške tovarne, postavila na imenik izobčencev. Dotični oglas nosi geslo: Hočemo gospodarsko ločitev od Ncrncev!
Nečuveno. Na dan cesarjevega jubileja je raz poslopja deželnega ženskega učiteljišča v Mariboru vihrala frankfurta-rica. Nečuveno, a razumljivo v dobi, ko je c. kr. učni minister Marchet, ki bi naj bil vzor objektivnosti, na vsa usta povedal, da je pred vsem Nemec, potem šele drugo, kar še je; kaj bi si potemtajkem ravnatelj Priseli ne upal, da ne rečemo drznil, na javni šoli razobešati znamenje vsenemštva, zlasti ko je tudi deželna vlada v Gradcu preko ušes vsenem-ška! Mi to dejstvo priporočamo gospodom poslancem, da si ga dobro zabeležijo, pa tudi našemu ljudstvu, da si ga dobro zapomni, kajti zavod se kot deželni vzdržuje tudi s slovenskim denarjem in vsiljuje svoje učiteljice pred vsem slovenskim občinam, v namen, da slovensko deco zastrupljajo s prusaškim duhom, jo slovenskim staršem trgajo iz rok in mečejo v žrelo nenasitne pangermanije. Komu ne vzkipi kri ob takem početju?
—	Mekinjska uršulinska osemrazrednica jc kaj lepo proslavila vladarsko 60-letnico Nj. Veličanstva presv. cesarja. Po slovesni sv. maši ob 8. uri se je zbrala vsa šolska mladina v prekrasno olepšani dvorani, za kar je posebno poskrbela gospodična M. Lončarič. Na vzvišenem, s cvetjem in zelenjem ozaljšanem prostoru je bila postavljena podoba cesarjeva. Ko je katehet P. Matevž pojasnil v slavnostnem govoru pomen veselega dneva, so deklice, vse v lepih, izbranih in v vseh avstrijskih narodnih nošah oblečene, z lepim, slavnosti primernim petjem in de-klamovanjem proslavljale presvitlega jubilanta. S slovesno cesarsko pesmijo je končala prelepa don.iača slovesnost. Vsa čast prebl. gg. uršulinkam, da so se naselile v tako lepem in zdravem kraju kakor so Mekinje, in s tem dale Kamniku in njegovi okolici tako zaželjeno priložnost za višjo izobrazbo naših deklic!
—	Shod nemških lekarnarjev. Včeraj so na Diinaii zborovali nemški lekarnarji iz Avstrije ter sklepali o stanovskih in političnih vprašanjih. Neki kandidat farni. Lorenz iz Prage se je pritoževal, da se lekarstvu posveča vse preveč Slovanov; nai bi se torej farmacevtski naraščaj kon-tingentiral po narodnostih. Sklenili so, da se naj zahteva za farmacevtski študij kot predpogoj maturo. Magister naj postane lahko tudi doktor. Visokošolska učna doba naj se razširi na šest semestrov, katerim naj sledi državni izpit. Praktično vež-banje naj sledi visokošolskim naukom. Za dosego enoletnega prostovoijstva naj se ne zahteva magistrskega izpita; zadostuje naj prejšnja skušnja. — Vse te želje predložijo naučnemu ministrstvu v posebni spomenici. Odslej bodo nemški farmacevti zborovali vsako leto.
—	Drobiž iz aluminija uvedejo na Francoskem. Dotični zakonski predlog je že razdeljen med poslance. Novi denar bo tehtal pri novcih za 10 vinarjev 3 grame. pri petvrnar^kih pa 2 grama. Premer bo znašaj pri prvih 30, pri poslednjih 25 milimetrov.
—	Razpisi oziroma oddaje lovov naj se vedno naznanjajo tudi »Združenemu narodnemu odboru«, ki bo preskrbel občinam slovenske najemnike lovov.
—	Izseljevanje v Ameriko. Dne 9. t. mes. se je odpeljalo s parnikom »Sophie Holienberg« družbe »Austro-Americana« 780 izseljencev v Buenos Aires.
—	K usmiljenim bratom v Št. Vid se je podal celovški vojaški kurat, č. g. Rafael Kozak, ker si je nategnil žile na nogi.
—	Pred tržaško poroto je bil oproščen bivši sodni oficijal Nagrizi, ki je bi! obtožen uradnega poneverjenja.
—	Zaplemba orožja v Bosni. Kakor poroča Pesti Hirlap«, je bosanska vlada izdala ukaz, da mora 'prebivalstvo brez
cdloga izročiti oblastvenim organom sploh vse orožje, katero nna, pod pretnjo strogih kazni.
—	Umrl je v Splitu odvetnik dr. F. Forlani, ki ie večkrat simpatiziral s Slovani.
—	Neznana ženska skočila v morje.
V Trstu je skočila v morje in utonila neznana ženska, ki je imela temno obleko in veliko ruto rdečkaste barve. Neznanka je stara okolu 35 let.
—	Protestno zborovanje so napovedali celovški hajlovci na prihodnjo sredo v hotelu »Sandvvirt« proti »poslovenjeva-nju« sodišč na Koroškem. V istem hotelu je predaval v 'petek, 11. t. m., framasonski brat Zenker z Dunaja o zaižiganju mrličev.
—	Šolo so zaprli v Libeličah v Pod-juni, ker se je pojavil v več slučajih legar.
UuMianske novice.
lj Inomoški jugoslovanski akademiki za vseučilišče v Ljubljani. Hrvatsko aka-demiško društvo »Velebit« in srbsko »Zmaj« sta priredili shod jugoslovanskega drjaštva. Na njem se je razpravljalo o vse-učiliškem vprašanju ter sprejelo resolucijo, ki zahteva reciprociteto zagrebške univerze z avstrijskimi, priznava Italijanom načeloma pravico do italijanskega vseučilišča, ki pa ne sme biti v slovenskem Trstu, ter zahteva ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in češke v Brnu.
lj Proti oprostitvi dr. Pegana se je
ljubljansko državno pravdništvo pritožilo na najvišje kasacijsko sodišče na Dunaju.
lj Kako bo s filharmoničnim koncertom? Tako se vprašujejo posamezniki, ko čita.io lepake in vabila na popoldanski fil-harnioničen koncert v nedeljo v hotelu »Union«. Lepo bo, če pride tudi mnogo rodoljubov z dežele poslušat na kaki višini stoji »Slovenska filharmonija«. Ugodna prilika je posebno za Dolenjce, ki sicer večernih koncertov ne morejo obiskovati. Sicer pa, kakor čujemo, to pot tudi Ljubljana hoče pokazati, da se zaveda svoje narodne dolžnosti napram »Slovenski filharmoniji«. In tako bo vprašanje: Kaj bo v nedeljo s filharmoničnim koncertom? za nas Slovence častno rešeno.
lj Izpred porotnega sodišča. Zaradi nenravnosti obtoženi 171etni Janez Debelak i'z Predtrga je bil oproščen, zaradi prestopka po § 501. k. z. pa obsojen v šest-tedenski strogi zapor. — V lSmčsečno težko ječo je pa bil obsojen zaradi posilstva 421etni Frančišek Rupar iz Zilc. — Andrej Grošelj, ki še ni 17 let star, je bil zaradi ropa obsojen v osemletno težko ječo.
—	Nekaj o tobačni tovarni v Ljubljani. Piše se nam: C. kr. tobačni tovarni v Ljubljani vrnil sem prazne vreče in zaboje. Zabeležil sem v »Zaznamek«, kateri je dvojezičen, v slovenščini, po vrnitvi zaznamka sem pa opazil, da mi je tovarna slovenščino črtala ter jo nadomestila z nemščino. Ako so tiskovine dvojezične, sme se vendar založnik poslužMi tudi slovenščine! Svetujem torej, da se mi take neprilfke več ne pripete ter da se mi i prihodnjič slovenščino ne črta. Ce zna pa uradnik prestaviti iz slovenščine v nemščino, lahko tudi nadaljevanje tiskovine v slovenščini izvrši ali vsaj slovenščine ne črta! Založnik.
lj Sneg. Danes ponoči smo dobili zopet nov sneg. ki je napravil v prometu precej težkoč. Že zgodaj zjutraj so orali sneg s snežnimi plugi, električna železnica je stala, po cestah pa sedaj mrgole trope delavcev, ki odmetavajo sneg. Nekateri izvoščeki so vpregli sani.
lj Na Martinovi cesti sprejmejo k on-dotnini delom toliko delavcev, kolikor se jih oglasi.
lj Ustanova za slušatelje eksportne akademije se je podelila v včerajšnji seji trgovske in obrtne zbornice Jenku Francetu in Težaku Marku. Vsak dobi 200 K.
lj Ustanovo cesarja Franca Josipa in pa ustanovo cesarice Elizabete za onemogle obrtnike in onemogle vdove kranjskih obrtnikov so dobili včeraj v seji trg. in obrtne zbornice sledeči prosivci: I. Cesarja Franc Jožefa jubilejne ustanove po 50 K: 1. Koprive Jernej, čevljar v Ljubljani; 2. Urbančič Ivan, kovač v Ljubljani;
3.	Ravnihar Josip, čevljar v Ljubljani;
4.	Rakoš Andrej, mizar v Ljubljani; 5. Novak Josip, knjigovez v Ljubljani; 6. Smolnikar Andrej, krojač v Ljubljani; 7. Kos Franc, vrtnar v Komendi; 8. Sever Primož. mizar na Glincah. — II. Cesarja Franc Jožefa jubilejne ustanove po 20 K:
1.	Sedlar Franc, čevljar v Ljubljani;
2.	Burger Ferdinand, čevljar v Ljubljani;
Škrabar Gašper, sobni slikar v Kamniku; 4. Boncelj Janez, mesar v Železnikih; 5. Pajk Peter, pek v Zatičini; 6. Jazbec Janez, čevljar v Novem mestu; 7. Jazbec Miha, krojač v Novem mestu; 8. Puli Ludovik, krojač v Mal. Lipljenah; 9. Kostner Josip, čevljar na Vrhniki; lit. Ko-
vač Janez, gostilničar na Črnučah. — III. Cesarice Elizabete ustanove pa 40 kron: I. Mazek Katarina, čevljarjeva vdova v Ljubljani; 2. Mihelič Ivana, tesarjeva vdova v Kranju; 3. Šoberl Marija, slaščičarja vdova v Ljubljani; 4. Počivavšek Rozali.ia, mizarja vdova na Krškem; 5. Jankovič Marijana, kovača vdova v Dol. Košani. Mariji Vernig se podeli podpore 40 kron.
li Pobegnil je prostak c. in kr. 87. pešpolka Jožef Škrabel.
lj Neki majhen človek z brado hodi po Ljubljani iu prosjači. Dotičnik dobrote izrablja.
Telefonska In brzojavna poročilu.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, II. dec. V parlamentu se je danes nadaljevala razprava o nujnosti proračunskega provizorija. Poslanec Hribar je polemiziral v svojem govoru s poslancem Malikom in Markhlom. Med Hribarjem in Malikom je prišlo opetovano do živahnega spora. Hribar je izjavil, da ni resnična Majikova trditev, da bi se dne 2. decembra klicalo v Ljubljani »Živela Srbija!« Državna in mestna policija ne veste nič o tem. Hribar pravi, da se je Malik informiral pri Nemcih. Malik: »Ali so bom pri Vas informiral? V Ljubljani se na ulici ne sme nemški govoriti, da ni človek nahruljen.« Hribar: »Ali se jc Vam kaj zgodilo?« Malik: »Jaz bi bil streljal. Od sodrge sc ne pustim dotakniti.« Hribar nadaljuje svoj govor, izjavlja, da ni res, da bi bil občinski svet ljubljanski sklenil imenovati kako ulico »Ulica 20. septembra« in ni res, da bi bila slika srbskega prestolonaslednika razstavljena v Ljubljani. Političnega panslavizma ni.
SPREMEMBA POSLOVNIKA V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunai, II. dec. Danes je bila daljša seja odseka za spremembo državnozbor-skega poslovnika. Bienerth je v daljšem govoru kazal na potrebo spremembe. Vsi predlogi so se izročili dr. Steinvvenderju, ki bo v prihodnji seji podal referat o tem.
STOLNI PROŠT V PULJU IZGINIL.
Pulj, II. dec. Stolni prošt Adam Za-netti, bivši državni poslanec, je. ko je re-signiral na svojo službo, nenadoma izginil.
UNIVERZA V SARAJEVU.
Sarajevo, 11. decembra. Govori se, da se državni finančni minister baron Burian resno bavi z vprašanjem o ustanovitvi vseučilišča v Sarajevu. Izpiti iz nekaterih predmetov bodo tudi v Avstriji veljavni.
VAJE TURŠKE VOJSKE.
Carigrad, II. dec. »Jeni Gazetta« javlja iz Jedrena, da vodi Nazim paša velike manevre, ki naj pokažejo, kako je treba odbiti sovražnika, ki prodira od Črnega morja.
Meteorologično poročilo.
Vifiina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm
Čae opazovanja
10
11
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop
Stanje barometra v mm
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
m ja ° " E Šni ■SS ►
730 8 -1-4 I sr. svzh.
20 9 ! —1-6 16'4 +1-2
sl. jjvzh. brezvetr.
oblačno sneg dež
12 4
Srednja včferajšnja temp. — 2'0°, norm. — 10°.
Ignacij Valerttinči£, posestnik in nadzornik mestnege. užitn. zakupa, javlja globoko potrt v svojem kakor v imenu svoje hčere Zofije Rus roj Valentin&lč in v imenu svojega zeta Franca Ruta, c. kr. stot nika ter vnuka Franci Rusa, da je umrla njegova nepozabna, blaga soproga, oziroma mati, tašča in stara mati, gospa
Iunnkn Unlentinčlč
po daljšem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 67. letu svoje starosti, danes, dne 10. decembra ob 9. uri dopoldne.
Pogreb drage pokojnice bo w soboto, dne 12. decembra t. I. rab 3/43 popoldne iz* hiše žalosti, Franca Jožefa cesta št. 5, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja in pri Sv. Petru.
V Ljubljani, 10. decembra 1908.
Velika
Angleško skladišče oblek, O. BERSSUTO^IC, Ljubljana, Mestni trg štev.
Prlporoeom uellho zaloga oaieK m dame, gospocfg, deklice, decK e In otoHe po m o znižani ceni.
UellKa božična razstava!
vVVKV'/,/// ' -,.-»»>i<ii.. .m.
v nedeljo d^e 83. t.m.
^ v odprti trgovini
Jnsieškeju skladišča oWekM i O. §errtateuic i
LJUBLJANA, Glavni trg 5.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 11. decembra.
Pšenica za april . . .	12 69
Pšenica za oktober I. 1909. . . .	n 09
Rž za april I. 1909..............10 58
Oves ia april . ....	8 71
Koruza za maj 1. 1909. . '	7-45
Efektiv neizpr
»»miirjMiaimtij^*«««,^,,,,
Globoko
58?'"'
prod & jam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, »make suknje in tSežne plašče z« gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina J^ ^ g
:= F*re<l Alcofijo A t. o
Jžčemo nevest
■>.......	
/ (	
2a hvala.
Povodom odlikovanja s krljcem s krono sem dobil toliko voščil in čestitk, da se mi ni mogoče zahvaliti vsakemu posebej, zato se tem potom prisrčno zahvaljujem.
Višnjagora, 10. dec. 1908.
Jf. 7exter
3230	j upnik
Učenka
za trgovino « Ljubljani z narejeno obleko in drugim blagom se sprejme takoj. Naslov pove uprava „Slovencau. 3234 3-1
ki si jele nabaviti dobro in ceneno opremo /> najboljšega platnenega in bombaževega blaga samo v tkalnici bratov Jjrejcar, Dobruška Štev. 9U7, Češko. Prepričajte se in naročite si lepo bojično darilo' 6 kosov rjuh I1, v velikosti 150\200 cm Jf 1430 t kos irlandskega platna 20 m Jftf50 in vzorce barhanta, platna, oksforda, sifona, nankinga, namiznih prtov, brisač in vseh vrst platnenega in bombaževega blaga proti vrnitvi zastonj in poštnine prosto, kateri vas bodo paradi nizke cene in odlične kakovosti popolnoma zadovoljile.
2245 4
Od 25. novembra do 25
prodajam
prima

decemi) ra
v Šolskem drevoredu na sw?iih stojnicah na ieVOod
jubilejskega mostu
brez kože, od prašičev iz
lastnih pitclKč.
I. vrste kg. 1-50 II. vrste
istih pr
I. vrste kg. 1-40 II. vrste
Pozor! Čitaj! Pozor!
Slsuonsho bilieoino.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljuCnem kataru, suhem kašlju. tuberkulozi itd	3144 10—1
SF^	rs, JMn.
Delovanja Izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 v., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali Ce se poSlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošila. — Prosimo, da se naroča naravnost od
P. J U R I Š I C A , lekarnarja
v Pakraou št. 65 (Slavonija).
ttum. m.m.mm.m m. mm mm mm m mm m mm. mm:	~	----------•	*
-j . _ B - *	-	-r«'*-m -»zmrn mm. m m mm m m. m m. m. m m m.m.Z
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje.
Sedaj: Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni Ml nasproti .Uciona' za frančiJk. cerkvijo
2379 1	Prei na Kongresnem trgu Stev. 2, I.
Ljudska posojilnica
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak de- m jI Al brez kakega o d b i t k a , tako da
i .0d(8' U.\t F d° ure 4 o n sPreime vložnik od vsacih v?ože-popoldan ter jih obrestuje po	* |2 |0 nih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
9™"r'kJ}'Wce Se«^Preiemx^J'° u0t g0t0V dcnar' ,,e da bi se n)'ih obrestovanje kaj prekinilo! Za nalaganje po poš i so poštno hran. položnice na razpolago. - Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun, ter daje istim posojila proti vknjižbi, z in brez amortizacije na osebn. kred,t (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulantnejeTskomptirai"
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1908.
predsed„^„'Tp,f1?tSW. Križca	J°B'P
Franc Joželovega reda z zvezdo.	poapreaseanik. .
Odborniki:
P°!«Btnik. Podjetnik, Imejitelj zlatega zasluženega križca in trgovec v Št Vidu nad Liubliano -Fran PovSe, vod|a, grnščak, državni in deželni poslanec, %itez reda železne krone II vrste lastnik S™',7 tr!invpr.*it " n kr"nJ in	križca „Pro licclesia et Pontiflce" Anton Kobl Posestnik In
Iv«n Kriiinr ~ ",'Z"} K">'^he„„. veleposestnik v Ljubljani. - Mati|a Kolar? s?"ni dekan v Mubi ani - ,va" *1.r®Oar- svetnik trgovske In obrtne zbornice v Ljubl|ani - Frančišek Lcskovlc hlinl nosSk In blagajnik L,ud,ke posojilnice. - Ivan Pollak ml., fo».ri.r - Karol Pollak, tovarnar in posest
bljani. — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku.
Podružnice
Spljet, Celovec in Trst
- Delniška glavnica -
K 3.000.000.
Sjurejme s© spreten
lesarski pomočnik
v trajno službo pri £rn«s?u Humru m-»s.-arjo w Litiji.	3235 3 -i
Išče se izobr«!

gospodična ali vdova
ki je zmožna v šivanju in da bi imela veselje do vzgoje otrok. Naslov pove upravništvo Slovenca.	3233 3_j
Blagajničarka
S 1. svečanom sprpjme se v večjo trgovino tu, blagajničarka, srednje starosti. Prednost imajo one, ki so dovršile trgovsko šolo in sm že izvežbane. Naslov pod ,,Biagaj-n5čas*ka" na upr. tega lista. 3195 3-3
Sprejmem	-
ključavničarske ga preddelavca
takoj v trajno delo. Jakob Pr«želj, vodovodni inštalater in ključavničar v Nevera mestu.	3222 3-2
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je
KapiSoir* št. II.
Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj
(luskine) na gl^vi. - Cena ifranko na vsako pošto) je 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obilelj naroči. Prosim, da_se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-rišič, lekarnar. Pakrac št 65 Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 3146 10-1
Zlate mtisje: Berlia, Pari?, Bis itd.
Msaktorek
y kavsrni Leon
koncert
seksteta na lok.
Začetek od pol 10. Vstop prost.
•= Vsak dan =
celo noč odprto!
Za obilen obisk se priporočata 2965 velespoštovanjem 10—9
Leo in Faai Pogačnik.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2
sprejema vloge na knfižice in nate- jk| f/ O/ koči račun ter je obrestuje po čistih 4JHt /»> /g
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
Podružnice
Spljet, Celovec in Trst_-
Kezervnl fond K 300.000.