liom® Posamezae Številke» Navadne Bin —'75 o5» nedeljah Diftl Posamezne številke s Navadne Din —*75, oh nedeljah Din 1*£0. TABOR- tzhaia vaak cijm,'» nct’olje in praznikov, ob IB. datumom naslednjega dnjj ter mesečno po politi D 10'r~‘ * lemstvo D IS'—, doatavljerf ti D 11*50, na izkaznice D 0 in.ser a ti po dogovora. UREDNIŠTVO •• nahaja v Marf boru, Jurčičeva ul. fct. 4, L nfld* ttropje. Telefon interurb. JEt, 27ti* UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi oliei št. A pritličje, desno- Telo- PJarcoa *e pri upravi »TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva ulica štev. 4 Na naročila brez denarja ae na ••»ra. *■* Rokopisi so ne vračajo. Leto: SBI. Maribor, petek 22. decembra 1922. Številka; 209. Pred razpustom narodne skupščine. Maribor, 20. decembra. Vv>Na§ prrvi parlament,- narodna skupnima v Beogradu.se zvija v zadnjih fcr-cih. Jutri — tako se glase poročila iz ■hoograda — namerava Pašid prečrtati v seji skupščine dekret o njenem razpustu. Izvoljena '28. novembra 1920 kot Ufcfcavotvorna skupščina, je po težkih eojih cine 28. jun. 1921 kot taka končala svoje delo, sprejela ustavo in se potem na po.Ha.jri zakona pretvorila v ^ar.onoaajno ah narodno skupščino, o.icno zavijanje ni bilo srečno. Neprestano razrovana od težkih notranjih rojev, ki so se v njej pojavljali kot od-nv.vj strankarskih bojev v državi, brez j J"®, homogen© večine, ni megla priti >■, i cli.cc'poteznoga dela na nacijonal-in gospod-arskeni polju. Posledica lega je bila, da se našo gospodarske razmero niso mogle konsolidirati v e-Jtetni smeri in njih razdrapanost še danes bridko občutimo. Kar je sedanja skupščina imela predvsem izvršiti, je .opravila. S.projela le ustavo, v kateri so baš demokrati kolikor najbolj zagarantirali jugoslovanski dali. Sicer tudi vsi Slovenci niso ž njo zadovoljni, toda ta nezadovoljnost ima svoj izvor ne morda v državnem, ampak izključno v strankarskem njihovem čustvovanju. Dogodke zadnjih dni smatrajo mnogi, ki gledajo na stvar površno, kot nekak minus za demokratsko stranko. Ako pa pomislimo, da je naša. demokratska ctranka v dossdajni družbi z radikalci in s še bolj reakcijonavnimi muslimani le z veliko težavo delala v gospodarskih in zlasti eoeijalnih rade-vah. moramo samo hiti veseli, da smo dobili zoo&t svojo svobodo. Radikalci so stranka, ki je zaljubljena v svojo Paoli in ki raznn sebe ničesar ne vidi. Oni so zastopniki m anh ester nega libe-telizma, in demokrati pa stojimo na e-tičnem stališču spoštovanja človeka, slasti malega, kateremu treba pomaga-^.aTc';o trdosti družabnega reda. Poleg političnega programa, ki smo ga zasledovali kot Jugoslovani, nam je na tem ožeče, da lahko izvršujemo tudi drugi *— gospodarski in socijalni — del pro-pfirn-a. Tega pa v dozdajni družbi r«jno no bi mogli. Zlasti, eo naši severno-zapadni 'kraji aveziaui na to, da se jim gospodarsko Pomaga. Dosegli srno zanje uspeh, da “■*?& jo dana možnost, se upravno orga-®*znratj v posebno celoto — mariborsko oblast — katero zastopniki 'bodo v Oblastmi, skupščini, mogli z vso -vrnemo r1 odločnostjo skrbeti m gospodarski »rocvit te pokrajine. Čujemo, da se na Podlagi zakonov, ki so bili v sedanji Sorodni skupščini sprejeti baš po tru-, Polnem sodelovanju naših zastopmi-j v. zlasti dr. Kukovca, že pripravlja j- ^ovanje velikih županov, kar poči' Pooetek izvedbo nove orgamiza-fjJ0 države po oblastih. Naša naloga bo, a v tej pokrajini pomagamo dvigati sPodarski in socijalni napredek. Razglasu o razpustu sedan je narod-0 skupščine, ki ni imela več pogojev a dolu:zmoinost, ker so vse razun dc-Uokratske stranke iskale v njoj svoje ^ankarske interese in dobičke, sledi j^koj tudi razpis novih volitev. Volilna Orba, se bo vušila v znamenju napred-'a Proti reakciji, ki je sedaj v državi vladala. Predsednik demokratske stramke Davidovič je na velikem zboru erookpatgke stranke v Kragujevcu iz-6Pir,ejeana rokavico, ki so jo h -bf rar‘^jdci naši stranki s svojo za-ba p CS^° 8 svojiroi intrigami. Bor-bo težka in neenaka, ker ima jo radi-Cl v rokah ves upravni aparat. Seja ministrskega sveta. Doklade za uradnike in invalide. Imenovanje velikih' županov. Stališče mu. elimanov. Razpust parlamenta, Beograd, 21'. decembra. _ Včeraj po- je imenovan banski svetnik’ Cel. Cava-poldne od 16. do 19. ure se je vršila seja lieri. Nadalje se je razpravljalo o pis-ministrskega sveta, na kateri se je fi- mu, ki ga je Pašič sprejel od musliman-nančnemu ministru naročilo, da stavi kkega kluba (Korkut-Karamohm.eclo-prediloge za dohodke, iz katerih naj se vid), v katerem stavi kot pogoj za krijejo izdatki za doklade uradništva in vstop v Pašičev kabinet izpolnitev švo-invaiidov. Ta sklep je vzbudil v poli- ječasuega dogovora, posebno pa glede tičnih krogih veliko zanimanje, ker agra/rneda vprašanja v Bosni. Med dnu-vlada brez privoljenja finančnega od- gim zahtevajo muslimani tudi pravi-bora ne sme razpolagati niti z notna- co agitacije v Sandžaku in Macedoniji. njim niti z dolarskim posojilom. V fi- Predlog poslanca Stdkiča za podaljša-uančnem odboru pa ima, kakor znano, nje opcijskega roka v Južni Srbiji se opozicija večino. Parlamentarni krogi naj odkloni, ker omogoča izselitev mu-so mnenja, da bo vlada spričo takih slimanov iz tega ozemlja. Za slučaj sklepov storila vse, da dobi v finančn. vstopa v vlado zahtevajo muslimani odboru večino. To bo skušala doseči na dvoje ministrstev. Izjavljajo pa, da. se ta način, da bo pridobila v vlado še ka- event. zadovoljijo tudi z mestom drž. ko drago parlamentarno skupino. V podtajnika v ministrstvu za notranje nasprotnem slučaju bo vlada sama kr- zadeve. H koncu zahteva muslimanski šila zakone. V razpravi o velikih »upa- klub, da mu vlada sporoči avoje Stalinih se je sklenilo, da se morajo imeno- šče, da zamere o tem referirati na seji vanja izvršiti najkasneje do SO. decean- glavnega odbora, ki se bo vršila dne bra ter dia mora biti ta zadeva do tega 25. decembra. Ministrski svet je sogla-roko. končana in imenovanje objavljeno eno sklenil, da se na današnji seji na-v »Službenih novšriaih«.’ Pokra jinskim redne skupščine prečita dekret- o raz-namestnikom za Hrvatsko in Slavonijo pustu skupščine. - Zborovanja parlamentarnih klubov. Zborovanje radikalnega, kmetijskega in demokratskega kluba. Korošec v Beogradu. Beograd, 21. decembra. Glavni od- dne;,'nem redu je v prvi vrsti prokla bor radikalne stranke je imel včeraj sejo, tnaciia na narod.' na kateri je razpravljal o pioklamaciji, Beograd, 21. decembra. Seja de- k» jo namerava izdati na narod. Pro- mokratskega kluba se včeraj ni mogla riamacijo je sestavil minister za ver* vršit?, ker ni bilo navzočih dovolfno dnte/te Debata o tern se danes na- število poslancev. Prihod odsotnih se o. j , „ , ■ pričakuje za danes zvečer. V parlamen- V!iib Cfimnstnin* u ?* p°slfnskl tar«'h krogih vlada za to sejo veliko klub samostoine kmetijske stranke je na zanimanje. Sv°JLvSS!2!,L2?i!-i.ra^a!l|fi ° smer' Beograd, 21. decembra. Včeraj nim ^knnii U h-u J' !bf, *0 voli1' dopoldne je dospel v Beograd dr. Ko-_a^ konstatirano, da rošec, ki je včeraj razpravljal samo z dr. vsebuje volilni zakon razne določbe, ki Jrumbičem o svojem potovanju po Dal- S i Pin ^ i** !fhko maciji ter o položaju stranke v Dalma- razlagajo oo svoje. Izvoljen je bil tri- cij}. Danes se sestane z vodilnimi po-čtensriodbor.k.najto zadevo pouči litiki druglh strank, predvsem s Stoja-ter stavi državnemu odboru tozadevna nem Protitem vprašanja. Sej* se danes nadaljuje. Na ■ <~0-~ --TD Lukiničeva izjava. nobenega na.či-ta, ikj bi pirerlvhlcval v Beograd, 21. decembra. Predsednik doglednem času izpraznitev porenske-narodne skupščine j« izjavil novinarjem, ozemlja. Prancija me more dopustiti rim cn ki RO lih rami cfran. ®T^r^infyivil'»ick Ako se politične .stranke v Sloveniji ne spametujejo, borno šli v bodoče volitve v znamenju iste ali še hujše razcepljenosti nego pred dveani leti. Ne-t dvomno je, da bo ta razcepljenost zla-, sti nia.predn.im strankam donesla občutno škodo onih elementov, fci so ‘zadnji dve leti živeli od samega domago-štva in pustih fraz. Da so je klelikali* zem radi premale delavnosti one nar predine stranke, ki si jo prisvajala pa* tent za delo med kaneta, znatno okrepil, o tem no bo nihče dvomil. A baš to bi moralo biti vsem sin venela m naprednjakom zlasti v naši severni pokrajini opomin k treznosti in k stvarnemu pre* sojanju položaja. Precenjevanje last* niih sil in osebna ambicija se morata; umakniti treznemu premisleku o skupnih narodnih koristih. Zadnji čas je, da premišljuj©jo vsi oni, ki jim je bila posebna slast, cepiti napredne vrste, o potrebi skupnega nastopa vseh onih, ki so politično jugoslovanski, v gospodarskem in sooijalnem pogledu pa napredno ori jemtira.ni. Tožiti naknadno O zmagi reakcije, kakor se to sedaj goda! v Ljubljani, bo prepozno. Odgovornost bodo nosili vsi oni, ki smatrajo ustvarjanje v državi brezpomembnih političnih frakcij za najvišjo politično modrost. -jj da so vesti, ki so jih razširili razni strankarski listi, češ, da je en za časa krize krono enostransko informiral, popolnoma izmišljene in neresnične. spremembe veimillsko mirovne pogod ki predvideva, kakor znano, l5-lotno zasedbo Roine don 24.50, Berlin 0.0775, Praga 15.25. Italija -26*80, Newyork 530.00, Dunaj Oboletiskim Francija ne bo izpraznila Porenja. Pariz, 19. decembra: (Izvirno.) Ministrski pivodeeclnik Poincare je včeraj r, ozirom n» ameriška poročila o načrtih Zedinjenih držav glede reparacij-skegh. vpra-šanja, izjavil ameriškim novinarjem, da Francija ne mor® sprejeti 0.0075, žigosane krone 0.0076, Budimpešte 0.2275, Var.teva 0,03, Sofija 3.90, Bukarešta 3.10. -n— Politične vesti. ! * Novi grški poslanik v Beogradu. Kakor poročajo iz Aten, je grška vlada sklenila v kratkem imenovati svojega poslanika za Beograd, da tako zopet izpolni to mesto, ki je, kakor zaano, bila več mescev nezasedeno. Kot kanditata za to mesto se imenujeta Kamelopulos in Reudos. * Dr. Kramar o Slovakih. V ne^ deljo se je vršil v Bratislavi velik shod narodne češkoslovaške demokratske stranke, na katerem je govoril tudi zaslužni Češkoslovaški borec dr. Kramaf.l Dr. Kramar je govoril pred vsem o razmerah na Slovaškem ter o Slovakih samih. Naglasil je v prvi vrsti, da }« slovaščina le dialekt češčine, katerega so le politični uplivi odtujili in separirali. Obenem je opozoril navzoče, da kdor dela za duralizem, za slovaško autono« mijo, dela za interese največjih narodnih sovražnikov Madžarov. Mi podpisujemo ta Kramafeva izvajanja, samo s pripombo, da dela za naše narodne sovražnik« Madžare, Nemce in Italijane tudi tisti, ki dela pri nas za trializem in za separatizem, pa naj bo to Slovenec, Hrvat ali Srb. * Podporni fond za politične preganjance. Kakor poroča .Prager Presse* je nemška nacijonalna stranka v Češkoslovaški izdala te dni na svoje somišljenike poziv na zbiranje prispevkov za fond, ki naj bi podpiral politične preganjance. Iz tega fonda bi se krili tudi stroški obrambe v procesu 'češkoslovaškega državnega pravdništva proti nemškemu nacijonalnemu poslancu Draškega parlamenta, dr. Baeranu. Cela ta stvar bi bila sicer le malega pomena, čeprav je že sama na sebi dovolj karakteristična za taktiko nemškega ireden-stičnega boja na Češkoslovaškem, ako ne bi stali za njo tudi nacionalistični krogi onkraj mej — v Nemčiii. Kakor pa poroča omenieni list se je ugotovilo, da so prvi prispevki za ta fond prišli od znane nemške monarhistične in panger-manske organizacije „C“ ter od nemških faustovskih organizacij. Od tam je baje izšla liidt inicijativa. Iz tega je razvidno, da so Nemci še vedno taki, kakor so bili pred porazom, da se v svetovni vojni torej niso nič naučili ia da so vse njihove besede o mednarodnem prijateljstvu, svetovnem miru itd. le prazne fraze, oziroma preračunjena igra. Nem. Stran 2. cetn ne smemo zaupati, tudi če prihajajo v ovčji koži, kajti pod to kožo se skriva vedno volk. * Bonar Law se umakne s političnega polja? Kakor poroča „Westmin-ster Gazatte*, se namerava sedanji an-gielki ministrski predsednik Bonar Law umakniti iz političnega življenja in sicer iz zdravstvenih ozirov. Njegov naslednik bi na mestu ministrskega predsednika postal baje sedanji zakladni minister Stanley Balduin. * Memoarjl grofa Stfirgha. Kakor poročajo nemški listi izidejo v neki nemški založni knjigarni v kratkem metao-srji grofa Josefa Stfirgha. Memosrji izidejo pod naslovom: »Politični in vo- iaški spomini.* Listi prinašajo tudi že zvlcčke iz teh memoarjev, iz katerih je razvidno, da se bavijo pred vsem z od-npšaji med Viljemom in Habsburžani, Cesarjem Francom Jožefom, cesarjem Karlom in prestolonaslednikom Francem Ferdinandom. Iz izvlečkov je razvidno, da cesar Franc Jožef ni posebno ljubil cesarja Viljema II,, čeprav je cenil in veroval v njegovo zavezniško zvestobo. Kar se tiče odaošajev med Viljemom in Fraucom Ferdinandom, je prvi baje vedno tožil, da ga Franc Ferdinand mrzi. Med Viljemom in cesarjem Karlom pa baje sploh ni bilo soglasja. Cesar Karl je vodil dvolično politiko, ki Viljemu ni ugajala ter ga je smatral vedno za slabiča in Škodljivca nemške stvari. * Priprave za sporazum med zaveznik?. »Daii)ly N©ws« poroča, dia je francoski podanik nenadoma odpotovali iz Londona. Njegov odlhod spravljajo do-,ibro poučeni krogi v zvezo s poročili, ki Jih je »prejela francoska vlada iz Londona im Washjiin:gtoma ter z želijo Bonar Lawa, naj hi se dosegel med za/veznikii .še pired prihodnjo 'konferenco, iki se vrši dne 2. Januarja v Parizu, sporazum. »T A ii o il«. »uUi f m«ii x */- Dnevna kronika. m Smrtna kosa. V Ribnici na Po-Konju je umiril 18. t. m. Filip Sbreicher, posestnik. — Bil je mnoga loba oibčiai-dfci predstojnik. Daei j© svojčas sodeloval celo pri tukajšnjem »Bralnem društvu«, Je ostal vendarle v srcu tiih, pozneje pa zopet jaivni pristaš nemško mislečih. — V ostalem pa. jo bil prtičem mož. — Doživel jo lepo starost 82 det. 'P. v m.! — Za slope«. Podporn o društvo slepih iv Ljubljani pas prosi, da objavimo eledeei apel: Hotelirji, kavarnami in gostilničarji, Kupujte plačilne bloke, ki smo jih izdali in založili, da lajšamo jbedo slepim trpinom. Naročajo se v pisarni Podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12. En blok obsega sto Ustav in stan© samo 30 Dan. IV nobenem javnem prostoru bi ne smeli manjkati naši plačilni bldki. Goste Iki obiskujejo omenjeno lokale, prosimo kar najvljudneje, da vedno zahte- Amncddo Fraccarnli: • Prvi kalif iz nove serije. ^Pnavod iz milanskega »Gomrdere della i Sera«.) Oairigrad, meseca decembra. Po Carigradu se pripoveduje slede-Ko so se v Smiiimi izkrcavali grški rvogaki mogočnega Vemiizelosa, ki je bil 1 'tedaj veren {nosilec angleških in francoskih interesov v Leva,niti, je preživ-Ijtfl Carigrad teši«? in žalostne dni. Ve-nizeflos, fkiateroga so njegovi oboževalci imenovali velikega politika, je bil s "tem uspehom zadovoljen, čeprav je bilo eefto nepolitiikom, ki so mislili trezno in stvarno, jasno, da mora po tej poti ■ dovesti Grčijo do katastrofe. Žalost je prevzela Carigrad; izve-Sane so biflo zastave s floram. Dogodilo ee je nekaj nenavadnega: sklicani so bdi Protestni shodi, popolnoma na evropski način, in na njih so z miz in sbo-tev govorili govorniki v fesih, govorili «o o žalitvah muslimansko domovine. iVojna je bila izgubljena, to je ros, toda dogodilo se je ono, česar muslimani nišo jniti mogli niti hoteli trpeti: gledati grško vojsko na svojih tleh. Strastna turiška pisateljica Hannidlija Edii Ho-nmm, katero nazivno njeni prijatelja turško Jeaume d’ Are, je govorila v (vmesenih in razpafljemih besedah tisočem poslušalcev. Turški bes pa je še snanastel, ko so prispeto Anigleži, kote- vajo svoj račun na listkih iz naših blokov! — Dovoljenje dela v trgovskih in brivskih obratih preko celega dne v nedeljo na božični in starega leta dan. — Ministrstvo za sooLjalno politiko jo dovolilo, da so odprte na božični in starega. lota dan trgovine in brivnice preko celega dne v vseh krajih, kjer je katoliško prebivalstvo v večini. Lastniki navedenih obratov so dolžni dati pomožnemu delavstvu odgovarjajoči odmor med tednom v zmislu določila § 14 zakona o zaščiti delavcev, odsta.v. 3. — Zahvala. Odbor CM podružnice v Kamnici se tem potom iskreno zahvaljuje vsem onim, ki .so kakorkoli pripomogli k temu, da je obdarovanje siromašne šolske deco oh priliki 'letošnje božičnice tako sijajno uspelo. — Novi konzuli v Zagrebu. Kraljeva vlada je dala egzekraiuro g. Milanu Miliču kot honorarnemu konzulu Romunske v Zagrebu ter g. Jordi Matu-liču Zorin,ovu kot honorarnemu konzulu i'©publike Čile v Zagrebu. — Za učitelje v Južni Srbiji. Glasom dogovora med prosvetnim in vojnim ministrom bo učiteljstvo v Južni Srbiji dohivalo živila in druge potrebščine piri vojaških skladiščih po istih cenah, kakor vojaške osebe. S tem bo učiteljstvu mnogo pomagamo. — Božične počitnice na šolah. Višji šolski svet je z razpisom z dne 18. dec. 1922, št. 17129 odredil, da, se prične letošnje počitnice na -vseh šolah že v soboto dne 23. decembra im naj trajajo do vštet, dne 2. januarja 1923. Redni pouk se ukine v petek, dno 22. t. m. popoldne in. se zopet prične v sredo, dne 3. januarja 1923. — Živ zgorel. Na Vratniku pri Sarajevu je pogorel hlev derviša Kupm soviča. Ko so ognjegasoi razkopali še gorečo tramovje, so našli vse ožgano truplo Kupusoviča, k,i je najbrž hotel še kaj, rešiti, im ga je tramovje zasulo, vefed česar je našel smint v ognje. — Vlom v kitajsko poslaništvo v Berlinu. Dne 13. decembra ponoči so doslej neznani storilci vlomili v kitaj sko poslaništvo ter odnesli štiri zaboje z raznimi opisi in drugima vrednostmi. — Itali janska božičnica-za reško in dalmatinsko italijansko deco. V Mila n*u p© je te dni osnoval poseben odbor, ■ki Ji 'je nadel nalogo zbirati prispevke za božičnico roške in dalmatinske italijanske dooe. Oklic tega odbora je na<-šel velikanski odziv in celo tudi vlada bo baje prispevala gotovo sveto za to 'iredentistično propagando. Radovedni »mo, če bo maša vlada podvzela kake korake, da prepreči vtihatapljamje ita jamskih daril na naš teritoriji — Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico v Mariboru potrebuje pisarniškega tajnika. Plača po dogovoru. Upokojenci imajo prednost. Pismene ponudbe noj so blagovotojo vposlati na gornje društvo. Dopisi. rim je bila takrat izročena vrhovna komanda nad Carigradom. — Izgubili smo vojno— eo govorili vsi govorniki — to moramo, čeprav s krvavečim srcem, upoštevati, toda zmagovalci nas hočejo uničiti, a mi nočemo in ne smemo izginiti s površja. Da niso izginili, se vidii danes! Toda ne samo to, podprti po angleških pogreškah so šli celo tako daleč, da so pozabili, da so bili poraženi v veliki svetovni vojni; toda te so pozabili pač samo zate, iker eo zmagali v tej mali vojni, v vojni z Grčijo. V tej vojni, M izgloda tem manjša, čimbolj se oddaljuje od onega tranmta, ko so Grki zmagovalno napredovali po maloazijskih poljanah, ne da bi naleteli na odpor Kemalovih Turkov, ki so čakali na ugodnejši moment. Turki so pričeli z ofenzivo komaj pri Singariji, toda pokazalo ge je tako.i, da so Grki mnogo boljši tekači nego borci. Toda takrat, ko so se Grki izkrcavali v Smirni, so preživljali Car igra jčami težke, žalostno čase; sklicevali so shode, manifestirali im protestirali po vijugastih ulicah... Nekega dne se je pripeljal po teh carigrajskih ulicah nek turški princ. Sredi množico zborujočih je uetavril svoj aiutemobil, poslušal besede govornikov in, ko je videl, da eo vse oči upov te vanj, vstal tudi sam ter spregovoril z automohiita., M je tako postal govorniška tribuna, O žalostnih časih sedanjo- Frekmurje. Pozor, oddelki finančne kontrole v Prekmurju! Znano je, da madžarski velekapitali stični sloji v Prekmurju, ki posedujejo dvoglasnice, iztihotapljajo dinarje v inozemstvo. V to svrho se radi poslužujejo boljših dam, ki prihajajo z vsem mogočim spremstvom do madžarske meje. Vslod tega je umevno neupravičeno stokanje velekapitalistov o pomanjkanju denarja, ki na ta način pomagaio pritiskati na zunanjem trgu na padec našega dinarja, doma si na polnijo magazine z najpotrebnejšimi živili pod pretvezo, da jih ne morejo spraviti v denar. Tudi davčno oblastvo v Murski Soboti opozarjamo na te spočije polnokronih prekmurskih fcrivonosih dvoživk, ki so znane radi svoje usiljlvosti. Radeče. Včeraj so našli v jarku Za-pole posestnika Korbarja, s preklano glavo mrtvega. Ali je bil ubit, ali pa je sam padel tako nesrečno, še ni dognano. Bil je vobče spoštovan in priljubljen mož. — Ko se je včeraj vračala posestnica Selič iz Radeč proti Podkraju, ■prileti od strani kamen ter jo zadene s tako silo v čelo, da je začela hudo krvaveti ter je omedlela. O zlikovcu ni duha ne sluha. Zidani most. Elektrik Stepam Laznik, o katerem smo svojčas poročali, da ga je njegova žena. hotela ustreliti, a ga samo ranila na glavi, jo v bolnici v Celju umri. Žena pride pred porotnike. Celjske vesti. Smrtna kosa. Od kapi zadet je umrl v nedeljo, dne 17. t. m. v celjskem kapucinskem samostanu p. Rudolf Marolt, dolgoletni katehet na deški okoliški in samostanski šoli. Bil je blag in komcili-janten duhovnik. N. v m. p.! Nov cestno-polieijski red za mesto Celje se je izdelal in odobril v zadnji občinski seji. Med drugim obsega stroge odredbe glede motenja nočnega miru po ulicah ter javnih lokalih. Pasaža s težkimi vozovi im auitomobili po Glavnem trgu od' 7. do 11. uire dopoldne, ko so tržni dnevu, je zabriamjenia. Na predlog gremiiia trgovcev se prepoveduje izobešati blago pred trgovino. Ta cestno policijski red stopi v veljavo z novim lotom. Novo industrijsko podjetje v Celju. Trgovec Luka Putam namerava zgraditi pri S. Lanovžu novo tekstilno tvorni«), fci bo baje edina te vrste v Jugoslaviji. Občinski odbor je pripravljen prodati potrebni stavbeni prostor. Industrija se kljub raznim nepridikam v Celju prav lerpo razvija. Za zidanje nove stanovanjske hiše, ki ho obsegala 27 različnih stanovanj, je uvedla mestna občina celjska že ra 'leto 1922 progresivni davek na hišno najemnino, ki pa se ni pobiral, ker se ho stanovajska hiiša začela zidati šele sti ni spregovoril niti ene same besede; govoril je samo o onem, kar se je moralo dogoditi v prešlosti in o onem, kar se bo moralo dogoditi tudi v bodočnosti. Opozarjal je na pet stoletij turške zgodovine, na slavne vojne im veličastne zmage, opozarjal je na. prvo gibanje Ertogrula, prvega princa nove dinastije, očrtal je triumfalne pohode Mohameda H., osvojevalca Carigrada, o-pozoril je navzoče na, poteškooe teh prvih osvojevalcev, teh prvih zmagovalcev. Nato pa se je obrnil v bodočnost, o kateri je govoril poln trdne vero in prepričanja o končnem slavnem. osvo-b o jen ju turške domovine. Takrat so bili načrti KemaJ! paše še neznani; usoda je skrivoma pripravljala os veto. Toda ta princ je govoril v trdni veri, v neomajnem zaupanju, »ate pa ga je tudi vsa zbrana, javnost pozdravila kot preroka, kot oznanjevalca lepših, svetlejših dni... Ta pr inc je bil A Mul Medžid effem-di, sin ubitega sultana Abdula Azisa, predestiniiraim naslednik prestola Os-mamlljev. In on je danes kalif, prvi kalif i® nove serije. * Malo jih je bilo, ki bi se bili spominjali takratnega govora princa Abdula Modžida, toda mnogo jih je gledinik) nanj s simpatijo, ker eo vedeli, da je dober, da je kulturno visoko moforažem ter da ljubi svoj© domovino. Morda so na pomlad prihodnjega leta. Ista izmte ra bo veljala tudi za lelo 1923, ki znaša do 480 K -%, nad 15.000 K pa maksimalno 15.000 K. Po ravnokar izdelanem pravilniku bodo pobirali ta davek hišni posestniki. Zimsko kopališče v Celju je zasebna last bratov Batič, ki jo ima mestna občina y zakupu, Ta zakupna pogodba ee je sedaj podaljšala tudi za leto 19*23, da se morejo muditi mestnemu prebivalstvu zimske kopeli. Med tem časom se pripravi načrt za novo in moderno kopališče ob Savinji ter izvršijo tudi potrebne predpriprave. Drzen vlom se je izvršil od sobote na nedeljo dne 18. t. m. v kleti g. Sodima? pd. Koželja, v Bukovem žlaku pri Celju. Tatovi, najbrže domačini, so odnesli par red or vina, še večjo škodo pa napravili s tem, da so izpustili veeji kvantom. vina po kleti. Orežništvo drzno vlomilce pridno zasleduje. Nadaljevanje 7. redne seje občinskega sveta mariborskega. Maribor, 20. decembra Poročilo župana. Ob tričetrt na 20. uri otvori župa® za 19. uro napovedano sejo ter poroča uvodoma, da je namestnik odstopivš®-ga obč. svetnika Slanovca iz zdravstv®* mih ozirov odkloniti mandat, radi česat se .pozove k prihodnji seji novi namestnik, g. Alojzij Krivec, usnjarski ponn0, čnik v Mariboru. Na dopis mestne občine, da odkla* nja potrditev predlaganih odbornike* vpraša mestna hranilnica, ali občinsih svet zahteva predlaganje dveh novih; Dr. Jerevšek, kot vodja gonje proti mostni hranilnici hiti dokazovati, df je občinski svet v zadnji seji storil principijelen sklep, da ne priznava p*®* val in se torej ne mara več vmešavati * hiraaiilmiične zadieve, dokler se ne uigo prej važna pa jo otroška bolnica. Država naj zemljišče kupi, saj je dovolj stavbišč na razpolago. Pridružila sta se mu seveda tudii dr. Leskovar in dr. je rovšek, ki so predlagali, naj se Prošnja kratkomalo odkloni. (Tako Podpirajo klerikalci kmetijsko šolstvo!) Finančno-gospodarski odsek. Podporno društvo za revne učence ljudskih in meščanskih šol prosi za Podporo. Obč. sv. Tomažič predlaga, naj se dajo vse v talce svohe določene Podpore temu društvu, posamezne šolo naj se obračajo potem na društvo, ki je prevzelo v svoio skrb revne učence vseh šol. Predlaga, naj za 'letos dovoli 30.000 K, v bodoče pa naj se vstavi primeren znesek v proračun. Predlog so Po kratki debati sprejme. Klerikalci proti učiteljstvu. Učiteljsko društvo za Maribor in o-koli co prosi za izplačilo najemnine vodjem ljudskih šol. Dr. Verstovšek, bivši poverjenik zb. uk in bogočastje, je kot referent v odseku predlagal, naj se Prošnja odkloni, kor za to ni pravne j Podlage. Obe. svetnik Tomažič v dalj- šem govoru razlaga, kako jo prišlo do tega. da se je uči+eljem-vodjem šol u-stavila najemnina ter utemeljuje prošnjo. Bivši avstrijski zakon je določal, da imajo voditelji pravico do prostega i stanovanja ali odškodnine. Z naredbo tnmso vlade se je pozneje onim, ki »imajo stanovanja, izplačala nlctivitet.ua do-1 -clada. S 1. decembrom 1919 pa se je tudi ta doklada ustavila, no da bi se jim vrnila, prejšnja najemnina. To pa le v Mariboru in Ptuju, dočim se na dežel j in drugih mestih vedno izplačuje. Voditelji marajo izvrševati svoje voditeljske dolžnosti, izven svojih učnih ur, nimajo pa za to prav nobene odškodnine. Pri tem pa ne vršele svojih učiteljskih dolžnosti, temveč tudi dolžnosti hišnega gospodarja, — t. j. mestne občine. Bila bi torej pač moralna dolžnost mestne občine, da jih za to nagradi. Dr. Leskovar je kljub temu, da znaša ta najemnina za vse ■voditelje mariborskih šol letno samo 6600 D, za kar ni treba iskati niti kritja, proti izplačilu ter pravi, naj učitelji tožijo občino, če mislijo, da imajo pravico. Dr. Sernoc pobija stališče klerikalcev, .poudarjajoč veliko zaslugo učiteljstva v težki poprevjraitnl dobi ter predlaga, naj ise prošnji ugodi tor vstavi v Proračun za bodoče leto primeren znesek. Dr. Leskovar, videč, da je večina Pa strani učiteljstva, skuša še vsaj nekaj odžreti ter zahteva, naj se uigatovn, kako dolgo so sprejemal j akivitetno doklado. Za to dobo naj se jim ne splava. Obč. svetnik Tomažič pojasni, da se fe izplačala ta doklada samo za 5 me-teeev, ki pa ni nadomestovala najem-'flime. Povdarja pa, da so Nemci več storili za svoje učiteljstvo, ki je našlo povsod podporo. Kljub temu se je dr. hoskova.rju posrečilo, da je odbil za to 'dobo najemnino. Na predlog podžupana Rogliča se prošnja odkloni, dovoli Ib. v tej izmeri nekaka administracij-. ®ka doklada, da ne bo nikakšniih »pre-lludic«, kakor trdi dr. Leskovar. Prad-^g je kljub klerikalni gornji sprejet. Pet uslužbencev, kii. ne dobivajo dravinjskih doklad, prosi za 50% povišanje. Demokratski in narodno-sooijali-Btični klub ngovairja proti takemu po-fiiopanju. Predlaganih je samo pet. pro-^loev, dočim jih ie v resnici krog 30. Predlog se vrne v izpopolnitev. Prodaja stavbišča. stavbeniku Na-Slmlx>niju se dovoli pod pogojem, da Unča, primerno ceno, sezida v prihod-Il3em letu 12 stanovanj, od katerih odstopi dvoje stanomnjski oblasti. Zavarovalnima proti požaru za me pgslopja se zviša na dvakratni 6e-t®jnji iznos. , Nendlu se dovodi zvišanje tairife za ^Voz fekalij. Ob 22. uri zaključi žuuan javno sejo, ha ka,r ee je vršila še tajna seja, Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. Posluje ob nedeljah od V810.—'/,11. ure in ob četrtkih od %19.—V,20. ure _ T. » *A Mariborske vesti. Maribor. 21. decembra 1922, m Odlikovanje zaslužnih sokolskih delavcev. Z redom sv. Save IV. razreda stil bila odlikovana naša odlična sokolska delavca dr. Ljudevit Pivko in L.i. Kranjc. m Disciplina pri klerikalcih. Na včerajšnji seji občinskega sveta je nek klerikalni odbornik, ki ga komunalna politika gotovo prav malo zanima in pride k seji levsledpritiska .odzgoraj', malo zadremal. Ko se je debatiralo o razsvetljavi vhoda v gledališče na Slomškovem trgu in so bili klerikalci proti izdatkom za gledališče, je sodrug Bahun zaklical, da za škofa favnotakn brezpe-trebe gori luč pred škofijsko palačo. Kakor bi udarila strela, je skočil dremajoči klerikalni politik po konci, ko je slišal besedo .škof1L Potem pa se je previdno ozrl naokoli, če ni kdo opazil, kako je reševal občinsko politiko. m Božična slava za katoliško vojni, ko 45. pp. so vrši v nedeljo 24.^ t. m. ob 5. uri popoldne v Meljski vojašnici. m Autoturbinska brizgalnica gasilnega društva v Mariboru. Všled nastalih težkoč dunajska tvor ni ca^ pri kateri je brizgalnica naročena, te še ni dogo-tovila. Gasilno društvo je radi tega poslalo na Dunaj dva svoja zastopnika, ki sta po energičnem pogajanju dosegla, da se je tvornica obvezala, da dobavi brizgalni co do 15. marca 1923. Ita.zen tega se je podjetje pismeno obvezalo, da ne bo zvišalo prvotno pogojene cene ter da bo za vsak teden preko dobavne-ga roka plačalo 2% odškodnine celokupnega fakturnega zneska. Prevzem se ne bo vršil, kakor se je prvotno sklenilo, na Dunaju, temveč v Mariboru. m Razdelitev dimnikarskih del po okrajih. Občinski svet je na svoji včerajšnji seji odobril predlog dimnikarjev, da se razdeli delo po okrajih. V vsakem okraju, katerih je šest, bo po en dimnikarski mojster, ki bo v tem okraju opravljal dimnikarska dela in bo zato tudi odgovoren. Odobrila se je tudi zvišana tarifa, ki je v veljavi že od julija mesca. m Zopet zvišanje pristojbin za izvoz fekalij. G. Nendl, ki ima menda v zakupu izvoz fekalij, skoraj pri vsaki seji občinskega sveta prosi za zvišanje pristojbin, ki so itak že precej visoke. Tudi v včerajšnji seji se mu je .moralo* odobriti zaprošeno zvišanje, ker bi sicer izvoz kratkomalo ustsvil. m Razstavljenje blaga pred trgovino. Mestni svet je v svoji seji dne 14. julija t. 1. sklenil, da je razstavljanje živil pred trgovino ali med vrati, kjer «e lahko zapraše, r odprtih posodah prepovedano in se ta sklep ne tiče tudi drugih predmetov. Ker so pa trgovci ki ne tržifo z živili, zadnje dni tadi prejeli od magistrata obvestilo, da morajo blago, razstavljeno pri vratih v zmialu zgoraifinega sklepa odstrani«, j« storil trgovski gremij pri magistratu v tem oziru potrebne korake. Vendar se pa trgovstvo opozarja, da je že od leta 1910. prepovedano, izven izložb in prostora, ki spada k trgovskemu lokalu, t. j. pred trgovino in v mestnem ozračju raz-postavljati ali razobešati razno blago. Razvrstitev blaga oziroma vzorcev med vrati, toraj ni bila nikdar prepovedana. Na te predpise se Člani gremija opozarjajo, da ne bode imeli kakih neprilik. Trgovski gremij Maribor. m Dostavljanje poštnih pošiljk ob božičnih in novoletnih praznikih. (Uradno). Ob božičnih in novoletnih praznikih bodo dostavljali pismonoše poštno tvarino ob sledečih dneh: v nedeljo, dne 24., v torek, dne 26. in v nedeljo dne 31. decembra. V pondeljek, dne 25. decembra in v pondeljek dne 1. januarja 1923 dostava izostane, izdajale pa se bodo pisemske pošiljke ta dva dni na glavni pošti, kot običajno ob nedeljah. Ob delavnikih se seveda vrši redna dostava. m Gosposvetski Zvon. Seja pripravljalnega odbora so vrši v petek dne 22. t. m. ob 20. und v lokalu kluba K. S. m Božična darila. Opozarjamo na današnji oglas Zlato Brišnik. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar, — •ovr;.'. ' 'rti, , T r > ,, > V/ m Dar. Kot prispevek’ za božičnico revnim otrokom okoliških šol Maribora je darovala gospa Wogereir 800 K. Blago srce, ki naj bi našlo mnogo, posne-mailcev! m »Mariborski koledar« je v tisku in bo izšel še prod Novim letom. Seznam je po možnosti popoln; ako pa je morda le še kdo izostal, mora nositi saim krivdo, če se ni prijavil. Naši trgovci in obrtniki so uvideli važnost tega koledarja ter so vsled tega tudi pridno inseriiraJd. Koledar bo prinesel nad 100 in sera tov. m Strokovna zadruga kovačev za Maribor in okolico s sedežem v Mariboru sklicuje za dne 26. decembra 1922 ob 9. uri dopoldne v hotel Halbwidl, Jurčičeva ulica št. 7, ustanovni občni zbor vsoh vozovnih in podkovskih kovačev iz celega političnega okraja mariborskega, s sledečim dnevnim redom: L pozdrav, 2. čitanje pravil, 3. volitev pripravljalnega odbora, 4. slučajnosti. Vsi tovariši se naprošajo, da se tega ustanovnega zborovanja zanesljivo v polnem številu udeležijo, ker je ustanovitev strokovne zadruge kovačev eminentne važnosti. m Pečnikov učni zavod zn ritmično gimnastiko in moderne plese naznanja, da se tudi v petek vrše plesne ure. m Novo mesnico je otvoril na Vodni-kovean trgu poleg gostilne Škorc gosp. Fran Štravs, ki ga kot zavednega narodnjaka priporočamo. Narodno gledališče. Repertolre: 1; četrtek, 21. decembra zaprto. Petek, 22. decembra zaprto. Sobota, 23. decembra Nečak, B (kuponi). Nedelja, 24. dieoembra zaprto. Pondeljek, 25. decembra ob 15. uri Jalnuševčanii, izv., znižano cene. Pondeljek, 25. decembra ob 19%. uri Golgota, izv., znižane cone. Torek, 26. decembra ob 15. uri Sne-gulčica, izv., znižane cene, mladinska predstava, ljudske šole v Studencih. Kultura in umetnost xProdana nevesta. Komična opera v treh dejanjih. Uglasbil B. Smetana. V sinočni predstavi je nastopil gosp. Knitti iz Zagreba kot Janko. S svojo svežo in neprisiljeno igro mam je podal značilen tip češkega seljaka in je žel za to tudi lepo priznanje zastran občinstva, Istotako je bila Marinka (gdčna Gajeva) v pevskem oziru zelo razveseljiva prikazen na odru. Lepo je zapela arijo v tretjem delu in dvospev z Jankom (v prvem delu) je bila ubrana u-metniška celota. Škoda je, da je na takih izpostavljenih mestih orkester preglasen, tako da uničuje umetniški učinek. To ee je tudi čutilo pri lepem dvospevu Janka in Keoedja (g. Bumnel) v drugem dejanju. Na vsnk način se bode moral najti modus, da ne bode lani izvršena podaljšava odra. v orkestralni prostor škodovala v akustičnem oziru celokupnemu učinkovanju pevca na o~ dnu in godbe v orkestralnem prostoru. Za poslušalca je orkester premočen, za pevca na odru pa epe-t. preslab. Na ta način se ne more nikoli ustvariti umetniško enotni učinek. — Vaška jo podal spet g. Janko, ki je v igri vselej originalen in neprisiljeno humorističen. Gdč. Šuštarjeva in g. Arhipov sta dobro pogodila priprosti kmetski zakonski par, istotako gdč. Petkova z g. Čepičem. Man jše vloge sta zastopala g. Rosberger (vodja komedijantov) in g. Kosič (indijanec). Gdč. Savinova je bila živahna in dovtipna Esmeralda. Zbor je storil svojo dolžnost. Pač pa bi si želeli enkrat slišati eeksfet v zadnjem dejanju v bolj blagoglasni obliki in ta želja gotovo ni neizpolnjiva. (Morda bi bila priporočljiva mala godalna podpora.) Na dirigentskem pultu je bil gosp. Pleoity. Obisk pa z ozirom na bližajoče so praznike ni bil zadovoljiv. x Najlepše božično darilo. Narodna Galerija v Ljubljani je izdala za Božič mapo »Slovenska moderna umetnost«, M vsebuje 27 reproducij, umetniško izvršenih v svetlotisku po slikah naših modernih slikarjev. Uvod je izdaji napisni vseučiliški profesor dr. Izidor C; ■. Izdaja album* m O r, Aleksandrova cesta Št. 57. Telefon št. 88. i32