78. številka. Maribor, dne 1. oktobra 1915. Letnik VIL Naročnina listu: — Celo leto . . K IO— Pol lete ... * 5’— Četrt tete . . _ 2-50 Mesečno. 1'— Zunaj Avstrije :-- Celo teto . „ 15 — Posamesne številke — IO vinarjev. — STRAŽA Inserati ali oznanila se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust — „Straia“ izhaja v pon» deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo^ I^Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, j * Uredništvo fai upravni givo: Maribor Koroška ulica. 3. — Telefon Si. 113. uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Krvavi boji na francoskem bojfsen. V izhodni Galiciji mir. — V Volhyniji ruska ofenziva ustavljena. — Hud ruski odpor proti Hindenburgovemu prodiranju. — Kuropatkin zopet poveljnik. - Italijanski napadi na ozemlje Tolmin-Kobarid. — Italijanska bojna ladja zletela v zrak. — Francozi in Angleži na nekaterih pestih zavzeli sprednje nemške postojanke. — Na Balkanu še ni padla odločitev. Slovensko ljudstvo zanesljivo. Zelo nas veseli, da v zadnjem času nemški časniki prav pogosto omenjajo hrabrost naših vojakov na bojiščih in domoljubno zadržanje slovenskega prebivalstva v krajih, kjer se sedaj odigrava vojni ples. Nismo tako naivni, da bi vsled tega pričakovali pri drugih narodih kako spremembo njih stališča na pram našim narodnostno-političnim težnjam, vendar nas veseli, da se tudi v tujih Časnikih sedaj brez pridržka priznava junaštvo slovenskega vojaštva in se resničsc ter pravično omenja zanesljivost in lojalnost našega sloven skega ljudstva. Za to pozdravljamo tudi dopis, ki ga priobčuje „Grazer Volksblatt4 iz peresa nemškega vojaka na italijanskem bojišču in ki se glasi : „Čeprav sem vam že opetovano opisal svoje do življaje na tukajšnjem bojišču, me vendar sili, da vam pišem v tem pismu o zadržanju tukajšnjega prebivalstvu, zlasti slovenskega kmečkega prebivalstva, ki je v resnici skrajno prijazno in junaško. Staro in mlado nam stoji vselej ob strani in še celo starčki in stare ženice zapuščajo neustra šeno svoje domove, čeprav obsipujejo Italijani na njim lastni način ozemlje gosto z granatemi in šrapneli. In kako se obnaša to slovensko kmečko ljudstvo v najhujšem dežju krogel! Prihajajo deklice in dečki često v najnežnejši dobi, tekajo od vojaka do vojaka, prinašajo sedaj sadja, sedaj vode in drugife okrepčil našim vojakom v njihovem težkem boju; temu vojaku izpirajo nežne otročje roke rane, onemu zavežejo za prvo silo dobljeno rano, dokler se jih ne spravi iz bojne črte na obvezovališče. Veliko slovenskih žen in deklet je pa prišlo v prvih jutranjih urah na gorovje, da s skušeno roko pomagajo tam, kjer je pomoč nujno potrebna. Naši hrabri vojaki,kiizpolnujejotukaj z občudovanja vredno vstrajnostjo svoje vojaške dolžnosti in so pripravljeni žrtvovati vsak trenutek kri in življenje za cesarja in domovino, ne morejo zadosti prehvaliti tega često zelo revnega prebivalstva za vse izkazane ljubeznjivosti.“ Barzilai v Neapolju. V gledališču San Carlo v Neapolju je imel minister neodređenih Italijanov Barzilai-Biirzel v navzočnosti ministrtekegla predsednika. Salandre, ministrov Grippo in Riccio, kakor tudi številnih poslancev, senatorjev, ' zastopnikov oblasti in tisočev občinstva dne 27. sept. govor, ki je bil pričakovan z veliko napetostjo. Živahno navdušenje se je pojavljalo pred gledališčem. Govor je vzbudil v občinstvu vzhičenje, da je aklamiralo Salandra in Sonnino in druge in se ogrejvalo za armado in mornarico. Tako se glasi poročilo iz Rima, preko Lugana pa poročajo: Minister Barzilai je imel končno dolgo pričakovani svoj govor. 'Med navzočimi se je nahajal tudi italijanski ministrski predsednik Salandra in drugi zastopniki vlade, 25 poslancev in 6 senatorjev. Prostor za poslušalce je bil poln. Minister Barzilai je povedal spočetka svojega govora splošne in posebne obdolžitve napram Avstro-Ogrski, ki dat je tlačila Italijane in od nekdaj delala proti političnim in gospodarskim interesom Italije. — Minister Barzilai je razlagal, da imajo tudi južni I-talijani svoje zgodovinske vizroke, da sovražijo Avstrijo. Morajo umeti, da prejšnja zveza Italije z Avstrijo je imela šajno to svrho, da zavleče vojno med njima do ugodnega trenotka. Tudi pokojni marchese Di San Giuliano ni mislil nič drugega,, ker mu je bilo pač znano, da sta se pripravljala nadvojvoda Franc Ferdinand in sei generalnega štaba Conrad-Hötzendorf na vojno proti Italiji. Barzilai je nadalje („odkril“, da je Avstrija zahtevala tesno poleg italijanskega koncesijskega ozemlja za železnico v Adalijo za-se koncesijsko ozemlje in da so skušali nemški agentje nakupiti zemljišče, čez katero bi morala teči italijanska železnica v A-dalijo. Italija mora seveda občutiti, odkar je nemški trg za Italijo zhprt, da mnoge italijanske produkcijs*-ke panoge nimajo vieČ važnih elementov, ki se nahajajo v Nemčiji in jih je težko nadomestiti. Barzilai je „odkril“ dalje, da mu je nemški poslanik v Carigradu, baron Wangenheim, potom Gar-ronija osem dni pred izročitvijo avstro-ogrske note Srbiji, povedal, da bo nota taka, da bo vojna neizogibna in da je Garroni, italijanski poslanik, šele pred nekaj dnevi to dozdevno zaupno izjavo po svoji vrnitvi v Rim, ministrstvu naznanil. Kako da je prišlo do tega, da je Italija prelomila. zvezo in vstopila v vojno, je rekel Barzilai: Avstro-Ogrska je j ostavila na skušnjo miroljubnost Evrope. Priznal je odkrito, da Italija ni hotela, opustiti ugodne prilike, da se polasti zaželjenega avstrijskega ozemlja, kajti avstrijske ponudbe niso zadoščale niti od dialeč vojaškim in sentimentalnim potrebam Italije in bi bile dišale tako le po miloščini, katera, je že tako tičala v pridobitvi Lombardije, Benečije in Rima. O tem, kaj hoče Italija doseči z vojno, je rekel Barzilai: Italija stremi skupno is svojimi zavezniki po enotnem cilju in se bojuje istotako proti Nemčiji,, ker se bojuje z Avstro-Ogrsko in Turčijo, ki sta njeni u-jetnici in varovanki. Italija se udeležuje vojne z vso svojo močjo, ne da bi bila vezana, kje ravno naj_ se vojuje. Vojni slučaji šele 'določijo, kjako Sje izrazi sovražnost Italije do Turčije. Glede Balkana je upati, da predlogi četverozveze, ki merijo na radikalno korekturo bukareške pogodbe in na izdatno zadovoljenje narodnih aspiracij Bolgarije, kakor tudi na zajamčeno pravično odškodnino Srbije, Grške in Rumuni-je, rode uspeh in da pridobe solidarnost balkanskih držav s četverozvezo za vojne cilje. Italijanska vojna mornarica izvršuje .veliko nalogo, ker onemogočuje vsak promet Avstro-Ogrske na Jadranskem morju, kakor Anglija onemogočuje nemški pomorski promet. To mora zadoščati za mornarico, dokler se ne upre avstro-ogrska mornarica temu onemogočevanju, ' dokler ne pride na dan iz svojega skrivališča ( ? ! J in 'dokler ne poišče laških ladij. Italijansko armado vodijo z modrostjo obotavljajočega se Fabija in z dostojnostjo Scipija in njeno delo more slikati samo Homer. V štirih mescih laška armada ni odstopila niti pedi italijanske zemlje, a odkrhnila pa je konico Trentina, ki se je zadirala v Italijo in se je to z bolečino občutilo,- prekoračila je soško mejo in zlomila na Krasu prvo sovražno Črto. (V Neapolju gotovo niso prav nič poučeni o dogodkih na bojišču, da jim more Barzilai natvezati take neresnice!) Italijanska armada pa beleži še nadalje — zlata svoja poglavja! Seveda bo potreba še čisto drugih in večjijh žrtev, da se doseže še vedno težki in daljni cilj. Te žrtve doprinese Italija ravno> tako, kakor njene zaveznice in sovražne države. Z uro in po-vtekševalnim steklom se ne sine gledati na vojne do-godljaje. Potrebna je podpora/ za dela, ki se imajo izvršiti, in ne kritika. Barzilai je govoril potem še za občinstvo pred spomenikom Imbranija, proti spomeniku obrnjen je rekel.: Tvoj sen se izpolnjuje. Italijanska zastava bo vihrala na kasteln Sv. Jsusta. Proti ljudstvu obrnjen pa: Ljudstvo neapoljsko, pomagaj k naši politični odrešitvi, k sreči Evrope, k rešitvi kulture! O ljudstvo neapoljsko, pomagaj ! Ministrski predsednik Salandra je imel nagovor na nekatere neapoljsko gospe, ki so mm bile tu predstavljene od dveh dvornih dam kot članice vojno-pomožnega 'društva; svaril jih je pred malodušjem, skepso in utrujenostjo in vspodbujal jih, naj delujejo, da se pokrepi moralični pogum mož za dolgo vojno pri mogoče težavnih pripetljajih. Mijsli(Hti!I]ifiilfo bojišče. Naprimorskibojni črti so naperili 1-talijani zopet srdite napade na ozemlje Tolmin—Kobarid, namreč na naše postojanke na Mrzlem Vrhu, in pri vasi Dclje. S hudim artilerijskim ognjem so pripravili tla za sledeče infanterijske napade. A sovražnik je bil zopet vržen pod velikimi izgubami ‘daleč nazaj. — Tudi na tirolski bojni črti so. bili vsi. napadi odbiti. Na Koroškem se ni zgodilo nič posebnega. Svoje „junaštvo“ so Italijani posebno pokazali z obstreljevanjem goriškie bolnišni-c e. Ves omikan svet — menda tudi Amerikanci — obsoja to nizkotno početje italijanske zahrbtnosti. S potopom italijanske velike linijske ladje ,„B e-n e d e 11 o Brin“ se je prizatìjalo italijanski mornarici občuten udarec. O vzroku potopa krožijo vsa-kojake vesti. Dogodki na italijanskem bojišču. Dne 27. septembra. Položaj je neizpremenjen. Poizkusi sovražnika, da bi se približal naši postojanki na Monte Piano, so bili odbiti. Na severnem robu Dober dolske planote se je .zlomil ob naših ovirah protinapad oddelka bersaljerov. Dne 28. septembra. Na bojni črti v Dolomitih je bil odbit danes zjutraj napad sovražnika, izveden z ročnimi granatami, na Col dei Bois. Italijani so včeraj zopet ob-stréìjevali bolnišnico Rudečega križa v Gorici s 50 granatami, dasi j8 nosil ta zavod še vedno genevsko zastavo, ker ga še ni bilo mogoče popolnoma izprazniti. V odseku Doberdol je preprečil naš ogenj napadalni poskus na Griže-Brdo. Dne 29. septembra. Na ozemlju sedla Stilfser je uničila naša artilerija več sovražnih topov. Italijanski napad na gorsko planoto Vielge-reuth severno od Costona je bil izjalovljen po kratkem artilerijskem ognju. Proti Mrzlemu Vrhu in proti tolminskemu obmostju se je pričel včeraj popoldne dne 28. septembra zelo hud artilerijski ogenj, kateremu sta sledila zvečer po eden napad na imenovano goro in pri Dolju. Naše ovire so odbile oba napada. Pri Dolju so takoj prepodile naše čete sovražnika, ki je udrl v naše razstreljene ovire. Kakor vselej, so ostale vse naše postojanke trdno v naši oblasti. V obče se pa sovražno delovanje tudi na primorski bojni črti ni raztezalo čez na vadni artilerijski ogenj in navadne praske. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal. Mrzil Vrh in vas Dolje. Mrzli Vrh, čegar ostrina je visoka 1860 m, je del krnskega predgorja ob Soči in se odlikuje po izredno strmem skalovju in hudih prepaldih. — Dolje pa je majhna vas, 20 minut zahodno od Tolmina ob vznožju 1044 m visokega Vodil Vrha, ne daleč proč od Mrzlega Vrha. Italijanska admiralska ladja zletela v zrak. Iz Brindizija se dne 28. septembra uradno poroča : V shrambi za smodnik naitalijansl i linijski ladji „Benedetto Brin“ je prisl do eksplozije, kateri je sledil požar. Od posadke, broječe 820 mož, so bili rešen 3 častniki in 379 mož. Med žrtvami sena haja kontre-admiral Rubin de Cervi). Vzrok je nepojasnen. Ladja se je potopila. * * * Uničena italijanska linijska ladja je bila admiralska ladja, na kateri je poveljeval kontre-admiral Rubin de Cervin oddelku italijanskega vojnega bro-dovja. Zgrajena je bila leta 1901, Plula je z brzino 20 milj v eni uri. Dolga je bila 130, široka pa 23 m, bila je torej ena naj večjih italijanskih vojnih ladij. Posadka ladje je brojila 820 mož. Oborožena je bila s 4 mogočnimi topovi kalibra 30,5 cm, s 4 brzostrelnimi topovi kalibra 20.3, z 12 brzostrelnimi topovi kalibra 15, z 20 topovi kalibra 7.6 in z 2 topovoma kalibra 4.7 cm. Na krovu jie imela 2 strojni puški, ob straneh pa 4 torpedne cevi velikega kalibra. Še dva druga poveljnika se potopila. Raizven kontre-admirala Rubina de Cervin sta se z ladjo .„Benedetto Brin“ potopila, kakor se z dne 29. sept. poroča iz Lugana, tudi oba ladijska poveljnika. Radi velike izgube je italijansko, ljudstvo grozno razburjeno. Italijani se tolažijo. Eksplozija admiralske ladje „Benedetto Brin“ v luki v Brindiziju je napravila po vsej Italiji velikanski utis. Italijanski listi rotijo prebivalstvo, da ga ta udarec ne sme preveč razburjati, kajti ladja je bila sicer res velika in dobra, toda ni bila več novodobna ter da njena izguba prav nič uplivala na močno razmerje italijanskega vojnega brodovja napram avstrijskemu. Kako je nastal požar v smodnijšnici, Še ni dognano. Govori se, da se je vnel smodnik brez kake tuje krivde vsled napačnega električnega toka. Zopet drugi so pa mnenja, da je zlobna roka povzročila eksplozijo. Ministrski predsednik Saiandsra je u-kazal italijanskemu mornariškemu vrhovnemu poveljniku. vojvodi Abruškemu, da celo zadevo osebno preiskuje in brezobzirno objavi vzrok nesreče, ker tako zahteva italijanska javnost. Napad zlobne i*oke na „Benedetto Brin“? Iz Curiha se uraclnogporoča : 'Po poročilih iz Italije se domneva, da je bil vzrok potopitve linijske ladje „Benedetto Brin“ ali krivda električnega toka, ali pa, da se je smodnik vnel sam brez druge krivde, kajti izključen je vsak sovražni napad na ladjo. Sluti se pa tudi, da je povzročila eksplozijo zlobna roka, kajti istočasno je tudi nastal požar na laškem parnik*], „Piemont“ v Sirakuzalh, ki je povzročil eksplozijo ladje. Končno se še omenja, da sodili v zadnjem času v Genovi na zlobni način zažgani avtomobili namenjeni za Rusijo in tudi v 'drugih i alijan-skih krajih so bili pd zlobne roke zažgani v vojaškem oziru važni predmeti. Italijansko časopisje ne more prikrivati velikega pomena nad izgubo vojne ladje „Benedetto Brin“, toda skuša izračunati, da italijansko vojno brodovje še kljub velikim dosedanjim izgubam nadkriljuje avstrijsko vojno brodovje ter da naj italijanski) ljudstvo zrp mirno v bodočnost. Nečloveško početje. Nečloveško početje brez primere v vojevanju v nasprotju z mednarodnim pravom je obstreljevanje bolnišnice avstrijskega Rudečega križa v Gorici od strani italijanske artilerije, ’Italijani nočejo sprevideti, kakor se nam zdi, da ne morejo doseči nobenega uspeha proti goriškemu obmostju in želijo dokazati, kako sigurno strelja njihova artilerija, potom bombardiranja te bolnice, ki je zaznamovana vidno na daleč z genevskim križem in je tudi drugače že znana italijanski artileriji po štirih mescih dosedanjega obstreljevanja v tem prostoru kot sanitetni zavod. Hipokritičnb bi bilo, ako bi se ne priznalo, da so žal slučaji, ko padejo kaki slučajni zadetki na, sanitetne zavode in tudi misliti si je mogoče, da artilerija še strelja na kako poslopje, zaznamovano z genevskim križem, ako se opazi, da so tam skrite bojne čete ali opazovalci pod zaščito Rudečega 'križa. Vsled geo-grafičnih razmer pa je znano Italijanom iz mnogih nevarljivih momentov, da v Gorici ni ne čet, ne artilerije in da poslopje, ki je znano vsakemu italijanskemu opazovalcu, v katerega operacijsko dvorano padejo lajhko italijanski zadetki ravno v trenotku, ko se operira italijanskega ranjenca, služi samo namenu zdravljenja ranjencev. Obstreljevanje goriške bolnišnice. Zvezni predsednik avstrijske družbe Rudečega križa, grof Traun, .je vložil glede na obstreljevanje naše bolnišnice v Gorici mednarodnemu odboru v Genevi protest’, ki se konča: Zvezni predsednik’ avstrijske družbe Rudečega križa se pritožuje radi tega čina, ki naravnost smeši genovsko konvencijo in se obrača v imenu človekoljubja, katerega glas se tudi v vojski ne sme zadušiti, na mednarodni odbor v Genevi s prošnjo, odbor naj, kjakor vedno, tudi sedaj dvigne veliko moralno mogočno svojo besedo v varstvo genevske konvencije in naj vojskujoče se sile še enkrat resno posvari, naj se drže, kar so slovesno obljubile, da se morajo pred vsem ščititi in pa. spoštovati sanitetni zavodi Rudečega križa in njegovo osobje. Gorico obstreljujejo. Iz Lugana. 29. sept. poročajo: Laška artilerija o-sredotoSuje sedaj svoj ogenj zlasti na mesto Gorico Italijani obstreljujejo Gorico vsak dan, ne da bi povzročili . kakšne znatne škode. V zadnjih dneh so Bile samo tri osebe lahko ranjene. Obstreljevanje SB vrši samo po dnevu. Raje v Tripolitanijo 1 Mnogi italijanski ranjenci, ki so zopet ozdraveli, nočejo iti v drugič na i t ali j an sko-a 1st r ijsko bo-„dšče. Pravijo, da jih neznosno zebe, ne glede na vt-prav grozen učinek sovražnega ognja. Raje gredo v Tripolitanijo ! Italija udere skozi Švico? V Švici se razširjajo vesti, da se pripravlja I* talija na napad, ki bo odločilne važnosti. Da doseže svoj namen, namerava celo kršiti nepristranost Svice. Kakor znano, je zbrala Italija ob tesinski meji že veliko število Čet. Kako so sl predstavljali v Italiji vojno? .„Gazzetta del Popolo“ jo edini list, ki se peč® obširno z vojno prvih štirih mescev. En članek je spisal D’Annunzio, ki naštevja italijanske uspehe* & drugi članek slika strašne priprave Avstrijcev, pripoveduje o • njihovih gorah in okopih in izvaja, da je že to zmaga Cadorne, da je onemogočil avstrijsko p-fenzivo. Počasi gre sicer naprej, jako počasi, ali v Italiji si tudi niso drugače predstavljali vojne. *— Naravnost smešna je tajca trditev, Id kaže tudi, kar ko se da za nos voditi italijanska javnost. Znano je vendar, da so mislili italijanski kralj, Gaidorna in vsi vojni hujjskači, da bodo čez par dni že, v Gorici in Trstu, sedaj bi morali korakati že proti Dunaju» pa so vedno Še tam, kakor prve dneve vojne! ' ŠJi, J& \ S lfonhau Kronat» «JwSf pJ37ijÉG-s?!ìÉo bojišče. 10 srbskih zrakoplovov priplulo na Ogrsko. Iz Niša se z dne 28. septembra poroča: 10 srbskih zrakoplovov je priplulo 60 milj daleč v ogr iko ozemlje. Videli so malo avstrijskih in nobenih nemških čet. Gradište pod ognjem naših topov. Vojni poročevalci poročajo dne 25, t. m. : Po \ kratkih poročilih o dogodkih na južnoizhodnem boji- j Šču se sklepa, da se nahaja pod ognjem nemških in , avstrijskih topov celo srbsko Gradište, prod Basjo ocl kota., kji ga tvori Drina. Daljava med mejo m našimi postojankami se lahko presodi po važnem dejstvu, ker je bil obstreljevan od dveh strani in je bil do zadnjega voza uničen včeraj nek srbski tren. ki je najbrže pripadal'večjemu srbskemu oddelku, ki je korakal po cesti iz Belgrada, v Slance. Naša artilerija je razkropila, srbsko pehoto, ki ie hitro korakala iz Topičiderja v ozemlje Vračar preti jugu in paralelno s Ciganskim otokom proti severu. Kot pri Bel-gradu, ki ga tvorita Sava in Donava, zato trajno ni sposoben operacijam Srbov. Srbska uradna poročila. ^Frankfurter Zeitung“ priobčuje sledeča poročila srbskega generalnega štaba: N i š, dne 22. septembra. Sovražnik je brez u-speha otvoril topniški in pehotni ogenj1 proti vsem nar sim postojankam. N i š, dne 23. septembra. V noči od 19. na 20. september je oioril sovražnik ljut topniški ogenj na iste točke naših postojank kakor včeraj. To akcijo, ki jo trajj,ala od polnoči do 2. ure zjutdaj, ie spremljal ogenj infanterije in strojnih pušk, a imela ni nobenega uspeha, Naša artilerija je pomalem odgovarjala od časa do časa. N i š, dne 26. septembra. Ob savski fronti smo dne 21. t. m. ovidali sovražna artilerijska dela na višinah Bezenre. Sovražnik je otvoril ogenj na našo artilerijo, ki je sovražno baterijo po šestih strelih že nrisilila, da je umolknila. Sovražna, artilerija pri A-lioni je otvorila ogenj proti naši artileriji, ki jo je oa takoj prisilila, da je umolknila. V noči od dne 22. na dne 23/ septembra sta poskušali dve ladji prepeljati sovražne vojake čez Savo in Drino proti Rači, a smo jih vrgli nazaj. Kralj Peter nadzoruje srbsko bojno črto. Iz Niša se z dne 28. septembra poroča : Srbski kralj Peter je zopet popolnoma zdrav. Odpotoval j$ a fronto, da nadzoruje srbsko armado. (Listi poročajo, da so poročila, da bil Peter odpotoval v Petrograd, slonela na napačnih informacijah.) Crnogorski kralj na fronti. Z Dunaja se poroča: Glasom poročila črnogorskega tiskovnega urada je kralj Nikolaj obiskal vse postojanke na fronti in imel na vojake nagovore, v katerih je rekel, da bodo kmalu imeli novo priliko — da se izkažejo v bojih za slovanstvo. Hemšlo-tnoslis bojišče. Francosko-atigleško armadno vodstvo se je kon- • čno vendar odločilo za ofenzivo, jo skrbno pripravilo ter jo z veliko vehemenco izpeljalo. Toda uspeh ni bil tak, kakoršnega so si Francozi in Angleži želeli. Posrečilo se jim je pač na par mestih potisniti nemško fronto iz prve črte strelskih jarkov v drugo črto, toda, da bi v Široki črti preplavili nemško fronto, kakor mi rusko v Galiciji ter ne pustili Nemcem časa, da se zakopajo v nove jarke, to se ni zgodilo. Napadi se sicer nadaljujejo, toda prvi naval, ki je za nasprotnika najnevarnejši, ni uspel. Izgube so na obeli straneh velike. Francosko uradno poročilo pravi, da so ujeli 22.000 Nemcev. Angleži pa, so ujeli okoli 70 poljskih in okoli 20 težkih topov. Änglcsko-francoski napad na drugo nemško bojno crto. Listu „Times“ se dne 29. septembra poroča iz Pariza, da se je pričel včeraj dne 28. septembra ob 2. uri popoldne angleško-francoski napad na drugo nemško bojno črto na francoskem bojišču. Strašen sovražni napad. Posebni poročevalec »Köln Ztg.« v velikem f lavnem stanu se je razgovarjal z višjim poveljnikom n bojih na zahodni bojni črti. Poveljnik je izjavil: Napad je bil strašen in izreden ter s skrajno odločnostjo spremljan s takim artilerijskim ognjem, kakršnega še ni bil doživel. Odličnega uspeha olenziva nikakor ne bo dosegla. Ranjeno in zamenjano moštvo pripoveduje, da je bil boj izredno divji. V strel-kih jarkih se je razvil ročni metež moža z možem, s tipoznavajo sovražniku, da se je bojeval trdovratno in hrabro, a prepričani so, da Francozi ne bodo t rodrli. Višji poveljnik je izjavil o nemških četah: Naši ljudje se krasno drže, česar ni mogoče dovolj naglašati. Srce se človeku razširi vsled veselja in hvaležnosti takemu moštvu. Liuti nočni boji. Ljutost nočnih bojev v Champagni, osobito v sosednem ozemlju ceste pri Souainu, je zahtevala ua obeh straneh ogromne žrtve. V zahodnih Argonih je pa število francoiskih mrtvecev in ranjencev še enkrat večje, kakor na nemški strani. Francoska) strokovna kritika priznava francoski pridobitvi 3 km o-zemlja le pogojno vrednost, ker so po nemških četah zasedene črte, , kar je dokazal glavni napad bodoči dan* zelo trdne. Dne 28. sept. sodi strokovna kritika, se bo najbrže nadaljeval oster boj v odseku pri Ar-rasu, osobito pri Givenchy-u in v Še spornem cham-pagnskem ozemlju med Auberive in Ville sur Tour-be. Francozi so izstrelili v Champagni 1 milijon granat in Šrapnelov. Angleška armada šteje 2%. milijona mož. Iz Rotterdama se poroča: 'Poslanec angleške zbornice, Monney, piše, da ima Anglija sedaj za vsem 2,600.000 mož pod orožjem. V to število je tudi všteto moštvo, ki se nahaja v nemškem ujetništvu, nadalje vsi ranjeni in bolani vojaki ter vse vojaštvo, ki se še nahaja v domovini in ki varuje domovino pred morebitnimi nemškimi napadi. Balkanci se priprav* Ijaje. Balkan se še ni odločil. Države sicer mobilizirajo, a do odločitve še ni prišlo. V Sofiji se pogajanja nadaljujejo. Zastopniki četverozveze so dan na dan fri Radoslavovu, bolgarski ministrski svet je v ppr-manenci. Diplomatična pozornica še torej ni zaprta, igra še ni končana. Med tem pa se vrši mobilizacija J olgarske armade nemoteno naprej in poroča se, da je že 250.000 mož pod orožjem. Da se zbira ta vojska pred vsem ob srbski in macedonski meji, je samo ob sebi umevno. Cetverozveza je stopila sedaj z oficijelnimi grožnjami na plan. Angleški zunanji minister Grey je proglasil v angleški zbornici, da so Anglija in njene zaveznice odločene pomagati „svojim prijateljem“ na Balkanu z vsemi sredstvi, Z drugimi besedami: četverozveza hoče poslati na Balkan svojo armado! In res povdarja francoski list „jTemps“, da je v tem oziru že vse pripravljeno. Cetverozveza se trdno nadeja, da se bo Grška udeležila ©ventuelne vojne proti Bolgariji in'francosko časopisje razpravlja z velikim zadovoljstvom o izjavi srbskega poslanika y Pajrizu Vesniča, ki je dejal, da bo Grška „seveda“ brezpogojno stala na strani Srbije. Tlako daleč pa četverozveza Še ni. Med grško in bolgarsko vlado se vedno še vršijo pog,Sijanja, Kralj Ferdinand se je celo s posebnim brzojavom obrnil na kralja Konstantina, in bolgarski državniki se trudijo doklalzati 'Grški, da — Bolgarija noče v nobenem oziru ogrožati njenih interesov. Vprajšanje grške Mjateedataije, zlasti pa Soluna in Kavale, igra pri tem pač odlično ulogo. Grška je med tem pozvala tudi svoje Črno,Vojnike, ki. še niso služili vojake, pod orožje, ter se torej pripravlja na vse .slučaje. Atensko poročilo, da je načelnik grškega generalnega štaba Dusmanis odstopil, bi kazalo, da se tehtnica nagiba na Venizelosovo stran. Vendar pa še ta vest ni potrjena. Na Rumunskem so si nevcralisti in intervjenci-jonisti zopet malo v liaseh. Vlada pa je navzlic temu ostala treznohlaldna in sporočilo vladnega. „ Vii tor u-la“ dokazuje, da še ni zapustila varnih tal svoje dosedanje .previdne politične taktike. Bolgarske čete se zbirajo. Atenski list „Patris“ javlja, da zbira Bolgarska v smeri na Nevrokop, Veles in Guruuldžino znatne čete, druge znatne čete pa pošiljajo v Dedeagač, ker so boje. da bo četverozveza tam izkroalh svoje vojaštvo Nov načelnik bolgarskega generalnega štaba. Načelnik bolgarskega generalnega štaba Boja-džijev je imenovan za poveljnika dela bolgarske armade. Za njegovega naslednika je imenovan general Konštantin Joštov. Oba generala sta rojena — Ma-cedonca. Rumunija še ne bo začela. Rumunski list „Viitorul“ je priobčil obširno poročilo in poj'asnilo o prizadevanju tistih činiteijev, ki bi raidi zapletli Rumunsko v vojno. V tem pojasnilu je rečeno, da so zastopniki parlamentarne zveze posredovali pri ministrskem predsedniku. iTa jim jo izjavil: Vaša želja, naj Rumunija mobilizira svojo armado, daje vašemu koraku značaj, vsled katerega ni dovoljeno pretresti druge možnosti. Vaša: želja po mobilizaciji je uspeh izjav, da je udarila ura, vstopa Rumunije v vojno, Vlada pa ni tega nazirauja. Obžalujem, da m'i ni mogoče pojaisniti vzroke. Ne morem jih pojasniti, ker ne zahtevate pojasnil za se, ampak za tiste, ki so vas sem poslali, freuo;ekpa še ni prišel, i da bi se moglo razpravljati o mednarodnem položaju. Vem, da se lahko zanašam na večino parlamenta, toda v takih trenotkih je naroden interes, da nlas vsi podpirajo. Pristaši vojne in nepristranosti v Rumimi ji. Iz Bukarešte poročajo: V nedeljo je priredila Marghiiomanova konzervativna skupina .(ki je nasprotna vojski) slavnostno otvoritev svojega novega kluba* Pri tej priliki je imel Marghiloman nagovor, v katerem je dejal: Edina politika- za Rumunijo je politika nevtralnosti, kakor je bila sklonjena s vo ječa s-no v kronskem svetu. Oni, ki zahtevajo, tla naj gre Rumunija z Rusijo, pozabljajo, da se Rurnuni ne nahajajo le na severu in zapadu, temveč tudi na izhodu. V Besarabiji ni nobene romunske šole več! Za našo politiko morajo biti merodajne možnosti, ne pa sentimentalnosti. Da bi se stališče naše vlade spremenilo, o tem ne more biti nobenega govora. Menim, da je Rumunija vsake obveznosti prosta. Ako me v-prašate, ali je narod’ s tako politiko čakanja zadovoljen, vam odgovarjam: da, kajti pravo javno mnenje gre danes s konzervativno stranko. V torek pa, sta sklicala konzervativna uskoka Jonescu in Filipescu zborovanje, katerega se je udeležilo tudi 50 poslancev. Intervencijonisti (pristaši vojske) so obsojali „nemške spletke) ter sprejeli resolucijo, ki zahteva takojšnjo mobilizacijo, da ne bo Rumunija obkoljena in zadtašena. Razpoloženje v Nišu. ,,Corriere della Sera1“ javlja iz Niša:\ Did bolgarske mej,e prihajajo vznemirljive vesti. Begunci poročajo o sovražnih demonstracijah, ki so se povodom SOletnice združenja z izhodno Rumelijo zgodile pred ruskim in srbskim poslaništvom v Sofiji. Niški politični krogi sodijo, da je položaj jako kritičen. Poslaniki četverozveze so se dne, 28. sept. zopet posvetovali s Pašičem. Sele zdaj uvidjevajo, da je imel Pašič prav,, ko je rekel, da se Bolgarska ne bo ločila od Avstrije in Nemčije in da bo brezuspešen vsak poizkus skleniti z Bolgarsko pogodbo. Grška kliče črno voj niko - nevojake. Grški kralj je podpisal ukaz r glede sklicanja črnovojnikov, ki sploh še niso služili. Gunarisa je pa kralj že drugič sprejel. Odstop iVenizelosa? Iz Bukarešte se dne 30. sept. poroča, da so nekateri politiki dobili iz Aten brzojavke, da je Venize-los ponudil kralju Konstantinu svojo ostavko. Brzojavke razglašajo, 'da je kralj poklical k sebi politika Theodokisa. Odstop načelnika grškega generalnega štaba. Načelnik grškega generalnega štaba Dusmanis je javil kralju, da želi odstopiti. Kralj Konstantin, še demisije ni sprejel. (General Dusmanis je nasprotnik Venizelosov ter zagovornik popolno nevtralistične politike.) Švica pod kontrolo četverozveze. Tudi Švica se je morala ukloniti pritisku Četverozveze, ki ji je grozila zapreti veg uvoz od morja. Pred par dnevi je Švica po dolgih pogajanjih pristala na to, da se ustanovi poseben „Uvozni trust“ (So-ciete suisse de surveillance economigpe), ki je eidini pooblaščen in upravičen uvažati v Svico blago preko ali iz četverosporazumnih dežel. Ta pravica je omejena. Švicarsko uvozno društvo sme uvažati le samo toliko, kolikor znaša po statistikah zadnjih let izkazana faktična potreba Švice ter ne sme od uvažane-ga blaga, naj si bo tudi predelano, principijelno ničesar izvažati v Nemčijo in Avstrijo. Švica se je morala povrhu zavezati, da tudi od svojih lastnih pridelkov ne bo ničesar izvažala, kar bi služilo nemškim ali avstrijskim vojaškim namenom. Zato pa je dobila milostno dovoljenje, da smejo njene tovarne izdelovati municije za četvero,sporazum, kar se v nekaterih fr an c o sko-Š vi c ar s ki h kalntonih že godi. Sarajevski obč. svet razpuščen. Bosanska deželna vlada je s pooblaščencem našega skupnega finančnega ministrstva razpustila sarajevski občinski svet, ki že dalje časa ni bil več tj sklepčen, ker je littb mnogo člfcov poklicauöcna: o? j, pravi j an je vojnih, služb, nekateri pa so težko bolni.. s Vodstvo občinskih poslov se je poverilo vladnemu ko-, misarju za deželno glavno mestò dr. Erdeju,. dosedar ■ njis župan in oba podžupana pai sta mu, dodana za* 'svetovalca. Ako hočeš biti v torek, dne 26. oktobra 1915 srečen, kupi si srečko loterije „Slovenske Straže*4. ; 1 srečka stane, samo 1 K. Dobitkov je 1715, vrednost 20.000 K. Štajerski Slovenci in Slovenka^ izkažimo se hvaležne Slovenski Straži. i Vsak naš rojak ali rojakinja si naj naroči vsaj jedno : srečko. Nasiov: Društvo „Slovenska Straža“ v Ljubljani. Raznoterosti. Pastirski list ob godu presvetlega cesarja. Spodnji Stajer je imel letošnjo jesen precej ugodno žetev. Zato so verniki lavantinske škofije z veseljem sprejeli. novi pastirski list o priliki godu presvitlega cesarja. Pastirski list jih namreč zelo., času primerno In tolažilno opozarja na dolžnost in lastnosti potrebne zahvale ter jim razloži: komu, zakaj in kako se naj zahvalijo. Fred vsem so dolžni zahvalo Vsemogočnemu, ki je blagoslovil bogato njih polja in jih varoval škode vojskinega navala.. Sedaj jih sovražniki ne morejo izstradati, iNaj zato priprosto in naravno živijo, kar je tudi najbolj zdravo. O vojskiiiem kruhu se nahaja tu marsikatera zlatai misel. Notranje mišljenje hvaležnosti naj se pojavlja tudi na zunaj s pobožno molitvijo pred jedjo in po jedi, z zmernostjo in varčnostjo. Varovati se je treba pojedin in pijančevanja, skrbeti pa za povečanje Časti božje z darežljivo roko, posebno kadar se gre za pomoč siromakom in sirotam. Okrepčani z nadnaravnim kruhom presv. Rešnjega Telesa in z izvrševanjem raznih čednosti se bodo izkazali najbolj hvaležne ter si zagotovili najboljšo žetev v večnosti. • Dne J. oktobra ali naslednjo nedeljo se moraj po vseh župnijskih cerkvah opraviti slovesna služba božja za Njih Veličanstvo. Ob enem se naroča vernikom, naj z vso močjo podpirajo nakup „zlatega klasja“, da tako po želji ve-lezaslužnega c. kr. namestnika v Gradcu omogočijo RudeČemu križu olajšati bridko usodo po vojni hudo prizadetih navdušenih borilcev in njihovih družin. Daj Bog, da ta domoljubni pastirski list obrodi obilo zaželjenega sadu! Sv. Oče za splošno premirja na dan Vseh vernih duš. Monakovsfci list „Münchener Post“ javlja, da pripravka papež Benedikt XV. lastnoročno pismo na vse vojskujoče se države, v katerih jih v imenu vere in človečan-stva poziva za splošno premirje na dan Vseh vernih duš. Na papeževo željo bi naj bil ta dan na celem sveta namenjen v bojn padlim vojakom. Za časa vojske nobeno imenovanje novih kardinalov. Iz Rima se poroča: Dokler bo trajala vojska, se bo papež Benedikt težko odločil, da bi z imenovanjem novih kardinalov izpolnil vrzeli, ki jih je napravila smrt v vrstah kardinalskega zbora, odkar vlada vojska. Prevoz trupla papeža Iteona XIII. Telesni o-stanki papeža Leona XIII. Še vedno počivajo V, neki vdolbini nad vhodom na podstrešje cerkve Sv, Petria v Rimu, čeprav je njegov nagrobni spomenik davno že izgotovljen* Papež Leon XIII. je določil za svoj grob prostor v lateranski cerkvi. Kakor znano, so se vršile pri prevozu telesnih ostankov papeža Pija IX. grde manifestacije, ker je hotela posurovcla rimska svojat vreči rakev, v kateri je počival papežj Pij IX., v reko Tibero. Ce bi se tedaj hotelo prenesti truplo papeža Leona XIII. v lateransko cerkev, bi bila potrebna posebna! pogajanja Vatikana s Kvirinalom. A ne prejšnji papež Pij X. in ne sedanji Benedikt se dosedaj nista hotela odločiti, da bi prosjačila, laško vlado za dovoljenje za prevoz telesnih ostankov Leona iXIII. in tako bodo še tamkaj nadalje počivali — dokler ne bo po vojski zasijalo solnce zlate svobode za ujetnika v Vatikanu. Enotni, katekizem na Bavarskem. Stiri leta. po-izkušnje, ki je bila določena za takozvani enotni katekizem, kakor ga je priredil j. Linden S. J., so potekla. Ali se je izkazal? Po viišjem ukazu je bilo izbranih 40 razsodnih mož, ki naj bi preizkusili, potrdili ali pa zavrgli Lindenovo knjigo. Zbor 40 cenzorjev je sestavil zapisnik pomanjkljivosti, izrazil še nekatere želje, vobče pa knjigo odobril. Torej novi e-notni katekizem ostane. Ali je sedaj to vprašanje rešeno? Veščak FL Stieglitz pravi, da ne. Vprašanje e-notnega katekizma se mora razvozlavati in reševati, dokler rešitev ne bo zadovoljiva, Ta cilj se pa po njegovi sodbi ne more doseči ne s teoretičnimi rSfZmo-trivanji, ne z višjo silo, ampak odločilno besedo bo izpregovorila izkušnja, izkušnja pa doslej, tako nadaljuje Stieglitz, Lindenovemu katekizmu ni dajta še dobrega spričevala, to se je že večkrat naglasa]o. Od. učencev zahtevamo in moramo zahtevati, pravi ta H. Stieglitz, da se verskih resnic uče, pa tudi nau-i če in dal jih v spominu ohranijo. To velja vsaj za jedro katekizmovih vprlaišanj. Katekizem naj torej nudi taka vprašanja v taki obliki, da jih bodo mogli otroci trajno in neizbrisno v spominu obdržati. Nato dokazuje na temelju posebnih nepristranskih poizkusov v osmero razredih, da se v tem oziru Lindenov katekizem ne more pohvaliti. Slabe uspehe po memorira- ) nju po daljšem terminu, ki jih je naletel, pripisuje deloma preobilni tvarini, dolomia pa pretežko sestavljenemu besedilu. Stavki v odgovorih so čestokrat ne-otroško in težko zasukani. Stieglitz je, kakor že svoj«, čas omenjeno, tudi sestavil v rokopisu nov, razmeroma zelo kratek katekizem, zato je umevno, da se ne more ogrevati za Lindenov izdelek. «Tekmovanje bode končno rešitev vprašanja o vzornem enotnem katekizmu le pospešilo. V posavski škofiji so dobili vsi o-krožni Nadzorniki ukaz, naj se izjavijo o enotnem katekizmu Lindenovem. Ti so pa poprej vprašali še za mnenje lokalne nafdzornike, da bi mogli izreči dovolj objektivno razsodbo. Ta način je gotovo najprimernejši, da se izve resnica, zlasti, ko se odločuje o tako važnem kafekizmovem vprašanju. General Boroevič, častni član mesta Košiče. Mesto Košiče na ga vernem Ogrskem je imenovalo našega •«složnega generala Boroeviča za častnega člana. Slovenec vseučiliščni profesor v — Carigradu. Pred kratkim je sklenila turška vlada, da preustroji in modernizira turško vseučilišč v Carigradu. V ta namen je poklicala celo vrsto nemških vseučiliščaih profesorjev in u-f enjakov na carigrajsko vseučilišče. Tudi znani mladi slovenski raziskovalec dr. Boris Zarnik, ki deluje kot izvanredni profesor na nemškem vseučilišča v Würzburga, je bil poklican za rednega profesorja naravoslovju na carigrajsko s š »učilišče. Odlikovanje slovenskega vojnega kurata. Vi- težki križec Franc Josipovega reda na. traku vojaškega zaslužnega križca je 'dobil vojni kurat 17. pp. č. g. dr. Franc Kulovec. Že preje je bil imenovani vojni kurat odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem 2. vrste na belo-rudečem traku. Odlikovanje. Vojaški zaslužni križec 8. vrste z vojno dekoracijo je dobil velerodni gospod Josip vit. Pogačnik. Junaški slovenski letalec. Kleklove „Novine“ poročajo: „Junija zadnje dni je eden ruski zrakostroj leto proti našim postojankam, da bi ruskega pregnao. Ruski letalec, naj vujti more, se zdigne dvejezero metrov visoko; uaš za njim I v toj višini napadne iz našega stroja četovo-. do 19. oktobra; Rogatec 21. oktobra; Ptuj mesto 22. oktobra; Ptuj okolica od 23. do 26. oktobra; Ormož od 27, do 28. oktobra; Ljutomer od 30. do 31. okt. Vpoklic 181etnili črnovojnikov. Grnovojniki letnika 1897, ki morajo dne 15. oktobra pod orožje, naj se zglasijo ta dan vsaj do 11. ure dopoldne pri svojih polkih. Seboj naj prinesejo če (e mogoče, dobre, trdne Čevlje, volneno perilo, volnene nogavice, ozir. cunje. Tudi naj vzamejo seboj jedilno orodje, Skodelico za jejd, krtačo in vsaj za en dan hrane. * Vrhunec goljufije. Plzensko vojaško sodišče se je pretekli teden pečalo z nezaslišano goljufijo. Židovski agent Mozes Engelhart je bil ustanovil v Berolinu JaVstrijsko vojaško pisarno“, ki se je pečar la s pomočjo svojega „zaupnika“, tajnika litomericke-glal okrajnega glavarstva, Žida Josipa Fischerja, z „oproščevanjem od vojaške službe.“ Postopanje je bilo zelo enostavno. Pisarna je najela izbornega pomočnika, nekega Adolfa Baldingerija, ki ga je bila spoznala neka stroga nemška nabornaj komisija kot popolnoma nesposobnega za vojaško službo. S tem si je pridobil Baldinger usposobljenost za Engelhardto-vo podjetje. Kdor je hotel biti vojaške službe prost, ta je plačal Engelhardtu takso 700—1800 mark in je čez nekaj Časa dobil črnovojniško legitimacijo z ura.-dnim potrdilom, da je za vojaško službo nesposoben. Mesto njega je bil namreč med tem Baldinger na nar boru in ker je imel vse mogoče hibe, je bil tudi redno spoznan za nesposobnega, Baldinger je dobil za vsak nabor potne stroške, zapraVnino in pa 125 K nagrade. Tekom časa se je na ta način Baldinger predstavil, kolikor se je jdalo dognati, nabornim komisijam v 84 kfrajih na Češkem, NižjepAvstrijskem in celo v Galiciji. Enkrat pa ga je le zadela nesreča! V Tyrnovi na Češkem je bil Baldinger potrjen. Vsled tega se je razvilo med Engelhardtom in,« onim črno-vojnikom, ki ga je zastopal Baldinger pred naborno komisijo ,v Tyrnovi, živahno dopisovanje, eno pismo je pa prišlo v neprave roke,i Engelhardt, Baldinger, Fischer in več klijentov pa pred sodišče. Engelhardt je bil obsojen na 13 let, Baldinger na 10 let, ostali pa na 4—6 mescev težke ječe. Novi premogovniki na Ogrskem. V okolici Ost-rogona na Ogrskem, kjer se je dosedaj smatralo, da se v tamošnji zemlji ne nahaja nobenega premoga, so naleteli te dni na velikanske plasti premoga, ki je izborne kakovosti Ustanovila sa je že delniška družba z glavnico 10 milijonov Kron. Ogrska koruza pod zaporo. Ogrska vlada je izdala naredbo, s katero se daje letošnji pridelek koruze na Ogrskem pod zaporo Naraščajoče pomanjkanje papirja. Vsled narašča-očega podraženja cen za papir, zlasti za papir za tiskanje asopisov ter vsled vedno večjih težkoč pri izdelovanju pair j a je nastalo pomanjkanje za papir zelo občutno. Med tiskarnami in med tovarnarji za izdelovanje papirja so se vršila tozadevno dolgotrajna pogajanja za uravnavo pravičnih cen, toda ta pogajanja so bila dosedaj brezuspešna. Zveza avstrijskih tiskarn je vsled tega zaprosila vlado za tozadevno posredovanje. Sladkorja nam ne bo primanjkovalo. Zveza avstrijskih tovarnarjev za izdelovanje sladkorja javlja, da se bo pridelalo v Avätriji v letih 1915/16 zsvsem 10 in pol milijonov meterskih stotov sladkorja. Zaloge znašajo okrog 8 milijonov meterskih stotov sladkorja, torej ga so bo prestajalo čez 7 milijonov meterskih stotov. Nova vrsta sladkorja v prometu. Štajersko namestništvo razglaša: Ker se je uporabilo v zadnjih mescih izvanredno veliko sladkorja in sicer neprimerno več, kaikor v drugih letih, so pošle vse zaloge sladkorja, namenjenega za uporabo prebivalstva v državi. Odslej naprej se bo za nekaj časa prodajal sladkor, ki je bil namenjen za izvoz jv inozemstvo, torej sladkor nove vrste, na kakoršnega naše prebivalstvo dosedaj ni bilo navajeno in ki mu je bil glede oblike, barve in papirjlaj, v katerega je zavit, dosedaj nepoznan. Za vseta se bo prodajalo pet takih novih vrst sladkorja. Tudi je vlada že določila najvišje cene za te nove vrste sladkorja in sicer za prodajo na debelo in na drobno. ' Hmelj. Na hmeljskem trgu v Ža.tcu je vladalo v zadnjem tednu nekoliko živajhnejše gibanje. Cene za žatečki hmelj so se gibale med 100 in 130 K za 50 kg. Tudi tujega hmelja, zlasti štajerskega, se je že precejšnja množina pripeljala na trg, vendar še dosedaj ni bilo velikega popraš® Van j a po tujem hmelju. Za štajerski hmelj so se gibale cene med 80 in 85 K za 50 kg. V Savinjsko dolino je prišlo po poročilih iz Mozirja v zadnjem času veliko hmeljskih odjemalcev. Hmelj je lep in bogat na lupulinu, čeprav je deževno vreme trgatev ■ zelo oviralo. Koprive — nadomestitev bombaža. V „Hrvats. Lloydu“ beremo: „Duh prilagodenja in iznajdbe je , nam in našim sovražnikom v tej vojski zelo pomagal. Ker je bombaž potreben za proizvajanje municije, a je vsak uvoz onemogočen vsled blokaide morja, zato so na,ši in nemški strokovnjaki preiskali kulturno in divje rastlinstvo, iz katerih vlakjenc, bi se moglo proizvajati nadomestilo za potrebni bombaž. Najboljše rastline za to so koprive. Vojaška uprava radi tega priporoča, naj se nabirajo koprive, kjer je le mogoče, iz katerih bodo izdelovali bombažna vlakenca. V okolici Zagreba so do sedaj nabrali 20 vagonov koprive, tako da ni mogoče v daljafvi 4 km ojd Zagreba najti nobene koprive.“ — Tudi v naših krajih vojaštvo prav pridno trebi koprive. V Mariboru vidimo, da celi vojaški oddelki nosijo velike butare osmušče-nih kopriv domov. Tudi zaušnice se podražijo. Želibog se vse podražaje in tudi zaušnice se bodo podražile. Za vsako zaušnico je bila dosedaj določena globa pet goldinarjev ali deset kron, toda temu bo kmalu konee. Dosedaj je bilo sodnijsko postopanje v gotovih kazenskih slučajih, tičočih se zasebnih tožb radi razžaljenja časti itd. prosto kolekosine in pristojbine. Nova cesarska naredba pa določa, da odslej naprej ne bodo proste pristojbine in k? lekovine zasebne pravde zaradi razžaljenja časti in vsled tega se bodo precej podražile tod«, zaušnice. * Slovenska županstva in slovenski denarni zavodi, ki doslej še niso naročili srečk Slov. Straže, naj to takoj store! Ali bi bilo res mogoče, da bi kaka naša korporacija se ne zavedala pomena in namena tega Narodnega podjetja?! Iz ljudstva ste — žrtvujte za ljudstvo! Mnogo rib. Ribiči pripovedujejo, da je letos v Dravi in Muri izredno mnogo rib. Ribe so se radi ustavljene plovbe in odhoda mnogih ribičev na bojišče zelo zapi- dile. Neznosna vročina v Severni Ameriki. V Novem Jorku v Severni Ameriki, vlada sedaj tako neznosno velika vročina, kakor še nikdar v tem času. V mestu «o vsled vročine zaprte vse šole in vsa gledišča in tudi v tovarnah e delo zelò omejeno. V enem samem dnevu je vsled grozne vročine zadela kap 20 oseb. Umetne cvetlice na dan Vernih duš. Od mariborskega 0-krajnega glavarsva smo prejeli: Že v lanskem letu je izdal voj-no-pomožni urad umetne cvetlice, M so krasile grobove naših rajnih na dan Vernih duš. Tudi za letošnji dan Vernih duš je izdal vojno-pomožni urad pet vrst takih umetnih cvetlic in sicer črno-žolte mačešice, rudečo-bele maSešice, rožaste cvetlice z ru-dečim križem, rudeča rože s križem roza-barve in rože lila-bar-ve s črnim križem. Komad stane 20 vinarjev, za trgovce z u-metnimi cvetlicajmi pa 15 vinarjev. Dobe se po 50 in 100 komadov v plombiranih Skatijicah. Naročila se naj naslovijo na tehnično obratno centralo vojno-pomožnega urada, Dunaj, I., Hoher Markt 5. Vojno-pomožni urad vabi občinstvo, da si pravočasno aaročijo to cvetlice. Ponaredbe cvetlic se kaznujejo z globami od SO do 1000 K, oziroma z zaporom od 5 dni do 3 mescev. Primorske novice. ¥ Gorici ni miru. Iz Gorice se dne 26 sept. poroda: Ni ved miru. Nekaj časa je bilo tako lepo za fronto, zadnje dneve pa nas zopet ne pustijo v miru italijanske gioiate in, šrapneli.* Obiskali so nas baš pretekli teden vedlcrat, najhujše pa je bilo včeraj popoldne. Kaj le so iskali Italijani s svojimi topovskimi izstrelki po Gorici, kaj niso imeli streljati prav nikamor drugam, kasor rajvno v naše mesto, kjer se mora vse njihovo streljanje označiti le za nepotrebno tratenje municije. Tri ure so streljali včeraj dopoldne, ropotalo je po raznih delih mesta, najbolj pa še čez Pla.euto in Semeniško ulico, to je smer, v kateri so streljali že koncem mesca, junija in potem tudi v mescu juliju. Kakor se kaže, hočejo nas zopet pogosteje obiskati z granatami, dasi uspehov posebnih nimajo. Menda so zadovoljni že s tem, ako ubijejo kako osebo ali jih nekaj ranijo in poškodujejo. Včeraj pa je usoda, zahtevala žrtev, ki je vzbudila sočutje v nas vseh. Ranjena je bila od italijanske granate neka oseba. Le s težavo se je še privlekla po tleh v neko vežo v Semeniški ulici in je tam umrla. •— Prebivalstva v Gorici je okoli 8000 duš. V normalnih časih šteje mesto civilnega prebivalstva 26.000. Idersko in Mlinsko pri Kobaridu so Lshi, kakor je posneti iz nekoga pisma, docela izpraznili Pismo je bilo pisano v Breg inju 5. septembra in prišlo v Obloke y treh tednih. V njem sporočata Pepina Uršič in Justina Volarič z Iderskega, da je tamošnje prebivalstvo že tri mesce v Bre-ginju ter da so vsi zdravi. Gojenci c. kr. moškega učiteljišča goriškega, ki nameravajo nadaljevati uk na tem zavoda, naj se zgla-sa — radi potrebnega izvida, na kojega podlagi bode možno staviti glede šolskega leta 1915/16 konkretne predloge — nstno ali pismeno pri ravnateljstvu (V. Bežek, Ljubljana, Marije Terezije cesta 6, II) Istotako naj se tu prijavijo tisti učenci drugih zavodov, ki bi v slučaju otvoritve hoteli vstopiti v pripravnico ati v prvi letnik tega zavoda. Dopisi. Ruška koča se zatvori v torek, dne 5. oktobra. V spominsko knjigo se je vpisalo 740 obiskovalcev, kar je za izredne sedanje razmere prav povoljno število. Daj nam Bog srečnejši h časov, da se zopet snidemo na naš'em Pohorju, Maribor. V našem mestu je nastalo te dni občutno pomanjkanje petroleja. Zatrjuje se, da to pomanjkanje ne bo trajalo delj časa. Maribor. Dne 28. septembra je umrl v tukajšnji domobranski bolnišnici vsled ran, zadobijenih na italijanskem bojišču, poddesetnik Lovro Goth. Maribor. Vsled raznih zaprek se je moral pričetek šolskega pouka na tukajšnji državni realki preložiti za ne kaj dni. V ponddjek dne 4. oktobra se bo vršila pričetna šolska služba božja. Pričetek rednega pouka bo objavljen na deski tega zavoda v Elizabetini ce»ti št. 16 * Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo, otaie 3. oktobra t. !.. se bo vršila pri nas popoldne po večernicah v občinski pisarni na odru Bralnega društva prireditev „V znamenju zmage zlatega klasa“ s sledečim sporedom: 1. Petje. 2. Deklamacija. 3. Govor nadrevizorja g. VI. Pušenjaldi iz Maribora. Z ozirom na domoljubni in človekoljubni namen te prireditve se prosi za o-biTno udeležbo! Cnmrek. Dne 4. septembra je na severnem bojišču padel, zadet od šrapnela, poročnik Herman Cerino, star 26 let. Pa,dB je bil nekaj let učitelj na ljudski šoli na Sladkem Vrhu, kamor je tjšolan tudi del šentiljske župnije. Ptuj. Vsled visokih mesnih cen je mestai magistrat sklenil, da bo začel v mestni klavnici na lastno roko klati govejo živino in prodajati na drobno goveje meso. Meso se bo prodajalo v določenih dneh od 7. do 9. ure predpoldne na Glavnem trgu. Konjice. V vojaški bolnišnici v Lvovu je umrl na legarju tukajšnji učitelj Gustav Svetlin. Slovenj gradeč. Tukajšnji tovarničar Vincenc Virtl je dne 23 sept. nmrl po dolgi in mučni bolezni. Štore Na bojišču je padal kadet Ivan Haumer, doma iz $j;or, zadet od sovraži ega strela. Celje. V zadnjih dneh so umrli vsled bolezni ozir. vsled zadobijenih ran sledeči vojaki : Franc Hiavka od 35. pešpolka ; Andrej Nagy od 53. pešpolka ; Jožef Müller od 30. pešpolka ; Jožef Reiter od cesarskega lovskega polka št. 1 in Štefan SaV dr s od f>' pešpolk* Novi brevir z lavantinskim proprijem v obliki 12 i.n 18 je clošel in se je naročnikom že razposlal. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru pa še ima več takih oksemplarov na razpolago. V zalogi so tudi brevirji miniaturne izdaje, pa brez propri j a. Za, to malo izdajo pred koncem vojske gotovo ne bo proprija, ker v tiskarnah ni papirja in ne delavcev. \J * „Sv. Križev pot za vojni čas.“ Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s pošt-alno vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 k* nadev 90 v. Denar naj se pošlje naprej ah pa v znamkjah. Z ozirom aa slabe poštne zveze naročite takoj srečke „Slovenske Straže!* Žrebanje je že 26. okt. Ena srečka samo 1 K. Naročite več srečk skupaj! Zadnja poročila došla v potei dne 1. oktobra. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Uradno se razglaša: Dunaj, 80. sept. Rusko bojišče. Položaj je v izhodni Galiciji ob reki Ikvi in ob Putilovki nesp emenjen. Na močvirnatem ozemju potoka Kor min so 4 naskokom zavzele avstrijske in nemške čete več ovražnih opiraliuh fočfc, pri čemur so ujele 4 ruske častnike in 1000 mož. Dva sovražna letala sta bila sestreljena C. in kr. čete na Litvanskem so odbile ruske napade V bojih je p * šlo mestoma do meteža. Sovražnik je imel velike izgube. Italijansko bojišče. Na tirolski zahodni lojni črti so se vršili v nretečeni noči boji na oiemlju A da meli o. Naša artilerija je odbila zahodno od Cima-Presena sovražni napadalni poskus. Tudi pri Man dr o n-Koči so se morah Ita i ani vrniti po večurnem boju. Na gorski planoti pri Vielgereutu so istotako brezuspešno napadli po noči dvakrat naše postojanke. Is otako so se izjavili na koroški bojni črti ponočni napadi na našo utrjeno črto žabo ino od potoka Bambach (pri Ponfeblju), Boji pri Tolminu in s verno od Tolmina se Tnadalpijejo. Pred Mrzlim Vrhom se je sov arnik umaknil v svoje stare postojanke; v smeri proti Dol ju je napravil opetovane napade, toda bil je vselej odbit. Danes zjutraj dne 30. septembra se je vnovič pričel italijanski artilerijski ogen!, ki je bil že včeraj zelo živahen, proti ozemlju Tolmina. Srbsko bojišče. Nič novega. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Höfer, podmaršal. Najnovejše nemško uradno poročilo. Berolin, 30, septembra. Zahodno bojišče. Sovražnik je včeraj nadaljeval svoje poskuse predreti nemško bojno črto, samo v Champagni-Južno od ceste Menin-Ypern je zletela v zrak angleška postojanka, ki je bila zasedena po dveh angleških stotnijah. Severno od Loosa naše protinapa-danje polagoma napreduje. Južno-izhodno od Sou-cheza se je Francozom posrečilo na dveh majhnih mestih prodreti naše postojanke. Boj se tam še vrši. Delni sovražni napad južno od Arrasa se je lahko odbil. Med Reimsom in Argoni so bili srditi boji. Južno od St. Marie a Py je prodrla sovražna brigada skozi prednje naše rezerve, katere so v protinapadu odvzele sovražniku 800 ujetnikov, ostali del pa so uničile. Vsi francoski napadi med cesto Somme—Py—Souain in železnico Chal-lerange — Saint Menehould so bili včeraj deloma v srditem boju na nož pod težkimi sovražnimi izgubami odbiti. Danes zjutraj je bil močen sovražni napad na fronto severo-zahodno od mesta Massiges odbit. Severno od Massigesa je sovražnik, ki je napadal v bok, pridobil višino, ki je bila zelo izpostavljena sovražnemu ognju. Na ostalih delih bojne črte so se vršili artilerijski boji in boji z minami z menjajočo srditostjo. Rusko bojišče. Armadna skupina generalnega maršala pl. Hindenburga. Južno od Dvinska je sovražnik v ožinah jezer izhodno od Veselova (22 km južno od Dvinska) potisnjen nazaj. Kavalerijski boji med jezerom Drysvjati in v okolici Postovja so bili za naše divizije uspešni. Izhodno od Smorgona je bila sovražna postojanka v naskoku predrta; u-jetih je bilo 1000 Rusov, med temi 7 častnikov, uplenjenih 6 topov in 4 strojne puške. Južno od Smorgona se še nadaljuje boj. Armadna skupina generalnega maršala bavarskega princa Leopolda. Delni sovražni napadi proti mnogim delom bojne črte so bili krvavo odbiti. Armadna skupina generalnega maršala pl. Ma ck en s e na. Položaj je nespremenjen. Armadna skupina generala p i. L i n -s i n g e n a. Rusi so bili ob gornjem Korminu v smeri proti izhodu vrženi nazaj. Ujetih je bilo 800 Rusov. Sestrelili so dva ruska zrakoplova. ..Benedetto Brin“ zadet od torpednega strela? Dunajski list «Wiener Mittagszeitung» je prejel sledečo v Luganu cenzurirano brzojavko: Pri eksploziji ladje «Benedetto Brin» v bojni luki Brin-dizi so bile šeMri druge vojne ladje težko poškodovane. Italijanska cenzura ne dovoljuje, da bi se objavile podrobnosti. Vest o tej katastrofi je napravila po vsej Italiji globok utis. Splošno so mnenja, da je udrl v pristanišče sovražni podmorski čoln in oddal torpedni strel na linijsko ladjo «Benedetto Brin». Italijanska mornariška uprava stori vse, da se ta katastrofa razloži na kak drug način. Rimski listi zatrjujejo, da gre za napad zlobne roke inozemskih agentov. Pokopali so mnogo utopljencev, ki so bili grozno razmesarjeni. Med prebivalstvom vlada velika pobitost. General Kuropatkin zopet poveljnik. *Tnnes» poročajo iz Petrograda, da je general Kuropatkin imenovan za poveljnika nekega armadnega zbora. Iz Solana 1 milijon pušk za Rusijo. V solunsko pristanišče so pripluli trije veliki parniki, ki so bili natovorjeni z 1,000.000 pušk. Puške so namenjene za Rusijo. Anglija in Francija pomagata Srbiji. Iz Pariza se poroča: Francoski ministrski predsednik Viviani in minister za zunanje zadeve Dolcasso sta dne 29. sept. podala svoje izjave iv odseku, ki se je bavil s vprašanjem Dardanel. Kot se sliši, se izjave obeh ministrov ne bodo uradno razglasile. Zagotavlja se pa, da sta Frlapcija in Anglija sklenili podpirati Srbijo za slučaj, če bi bila napadena in ji poslati na pomoč 150.000 mož. Doba miru se — bliža? V „Ruskoje Slovo“ piše nek nevtralni potnik, ki se je vrnil s potovanja po inozemstvu, da se bode mir veliko poprej sklenil, kakor se v Evropi splošno misli. Amerikanski predsednik Wilson bo igral vlogo posredovalca. Ranjeni, padli in ujeti. Pešpolk štev. 47: Padlo moštivo: Dapreto Jurij, pešec; Gregorič Janez, pešec; Rener Jožef, pešec; Riedl Vinko, pešec; Schober Janez, pešec. Pešpolk štev. 27: Ranjeni častniki: j Samin Ernest, kadet; Sedlak Jožef, kadet; Tihi N., kadet. Ujeti častniki: Gašperlin Rudolf, praporščak; Legat Franc,' praporščak. Ujeto moštvo: Benet Jožef, pešec; Berginc Franc, poddesetnik; Filibek Adolf, pešec; Filipek Rudolf, pešec; Keršič Franc, pešec; Klampfer Franc, pešec; Kopač Mihael, pešec; Korteš Janez, pešec? Kos Juliji, pešec; Kovče F., pešec, Vransko; Miheli Rudolf, pešec; Mramor Franc, pešec. 1.60. 1.40 do K2.50. enar se »äjboljäe pošlje naprèj. Za poštnino je treba dodati za vsako knjigo 10 vin iiTista trgovska šola ? Liljani (Kongresni trg Štev. 2) s pravico Javnosti. Sprejemu® naznanilo. Dvorazradna trgovska Sola sa dečke. V, pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole. — VI. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki go stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejemajo v I. letnik le učenci, M so z vsaj zar dostnim uspehom dovršili IV. razred kake srednje a-li meščanske šole, — Odhodno izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in n a-flomešča triletno učno dobo v trgovini. Dvor&sredsm trgovska I©1& sa deklice. V I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo u-čenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali VIII. razred ljudske, ali III. razred meščanske, ali FV. razred kake srednje šole, Pripravljalnega razreda na jdekliškem oddelku ni. Vpisovanje nanovo.vstopajočih se bo vršilo v petek, dnel. oktobra 1915 od 9. do 12. ure dopoldne. Pri sprejemu imajo prednost sinovi in hčere trgove e v in obrtnikov. K vpisu: naj pridejo učenci, oziroma učenke, v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter naj prinese s seboj krstni list, zadnje golskotiz-pričevalo in 15 K vpisnine ter prispevka k učilom. Učenci, oziroma učenke, ki vstopajo v II. letnik, in učenci pripravljalnega razreda, ki vstopajo v I. letnik, naj se zglasijo v soboto, dne 2. oktobra 1915, v ravnateljski pisarni ter naj prineso seboj prispevek za učila. Ponavljalne skuš nje se bodo vršile v petek, due 1. oktobra 1)915, dopoldne ob 9. uri. — Sprejemne skušnje za I. letnik bodo v soboto, dne 2. oktobra 1915, ob 8. uri zjutraj. — Redni pouk se prične v pondeljek, dne 4. oktobra 1915. Ljubljana, dne 1. septembra 1915. RAVNATELJSTVO. Pozor kmetovalci! Kupujem volno, vinski kamen vosek in suhe gobe. iva is Ravnikar» Celia» veletrgovina. Nove skladbe. Naš neumorno delavni skladatelj g. Ign. Hladnik, mestni organist v Novem Mest», je izdal zopet dvi nova opasa svojih skladb in sicer: „Petero prešnjih Marijinih pesmi ob vojnem času“ za mešani zbor, in „Vojne pesmi“ za moški zbor, Besedilo v obeh delih je zložil Franjo Neubauer. Besedilo k Marijinim je potrdil visokočastifi kn.-šk, ordinarijat v Ljubljani. Skladbe Marijine so vseskozi dostojne ter bodo našim cerkvenim pevskim zborom prav dobro došle zlasti v’ teh težkih šaših. Cona partituri 1 K. — Drugo delo „Vojne pesmi“ vsebuje: 1. Fantje svojemu cesarju. 2. Slovenski iantjo. 3. Dekletova pesem. 4. Zvonški zvonijo. 5. Domu. Vse skladbe so v narodnem duhu ta prav primerne za prireditve „V znamenju zmage zlatega Masa“, zlasti štev. 1 in 3. Škoda le, da ni oblik^ bolj priročna, tore} manjša za vojake-pevce. Cena 1 K. Obe zbirki je založil sklar datelj ter oba opusa Joplo priporočamo. 554 priporoča p© siafaižfite cenah svojo bogato zalogo steklene 1st por« catastaste posode, svetilk, ogledal» vsakovrstnih Sip te okvirjev ea ©odobe« — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah te stev&atL Nafsoliduejfša in točna postrežba. Kupim za aprovizacijo vsako množino lepih suhih orehov in posušenih sliv po naj višji ceni. Plača s® takoj pri prevzetju. Vprašanja in ponudbe na naslov: K. Starovašnik, Konjice 62, Štajersko. Trsom listam sv. Cirili i Pri;?«roča srrojo veliko stieg® rassega papiijst, p®-rsssdksv, jrcios, Ikatijte m gtsmadke, srinöükav, r®* kamenčkov. Ubijte, telil, »svitkov (barrassi» is bsiife, v vseh «difesseci, Srgsvakih kajä«, »ä&wsjKga papiga v mapsfe h ikatljuSu nanašate M Svasa jiodobs (sesie, velate » aimaks), falesia vmà wäOSvMS'd, as&HtvesšM, nv>-Mtt» svetìa#«, Skajwlkf. sa sezm & Edina šžaferska steklarska narodna trgu 3» MUi Na debelo! Na drobno! FRANC STRUPI ::: CELJE Graška cesta Zahvala. Vsem, ki so spremili našo ljubo mater Urio Kramer k zadnjemu počitku, se najprisrčneje zahvaljujemo. ; Posebna hvala pa vlč. g. župniku iz Lembaha, vlč. g. kaplanu iz Ruš, gg. učiteljem in sploh vsej inteligenci, kakor tudi Pevskemu društvu iz Ruš za ganljive nagrobnice. Žalujoči ostali. —————g Tiskarna sv. Cirila v Mariboru S priporoča sledeče molitvenike: B. Bartol: Hoja za Marijo Devico, K 1.60. B. Bartol : Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. F. S. Bezjak): Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zh obr. K 2.—. Bleiweis: Hči brezmadežne. Nauki za dekleta. Rud. obr. Ki2.50. Bleiweis: Tolažba dušam v vicah. rud. obr. K 1.20, zl, obreza K 2.-. Jože Cede: Sveto opravilo 1913, K 1.20, zl. obr. K 1.50. do K 3.60. _ ‘ Jože Cede: Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Rud. obr. 70 v; zl. obr, K 1,—. Čigon Karol: Angel varih, zl, obr. 60 vin. Nebesa, jnaš dom. Razne veznwe od K 1.50 do K 2.70. Rajski glasovi. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50. Skrbi za dušo. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50. Godec Janez: Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50. Češčena Marija. Razne vez. od K 1.20 do K 2.50. Kvišku srca, molitvenik za otroke. Razne vezave od K 1.— do K 1.80. Alfonz Ligvorij-Furlan : Prava nevesta Kristusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—. Tj. Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljnbnih kristjanov, 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K 3.50, K 4,— in K 4.20. L. Herg : Venec S sv. pesmi za domačo službo božjo (za-jse vezane samo pesum) K 2.—. t A. Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—. Dr, A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20. Kerčon: Rafael, ali nauki in molitve za obraslo mladino 1895. Fr. Kosar: Nebeška brana I. in II. del, po K 2.20. Lintelo, Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iztisov ali več po 25 vin. J. Pagani: Presv. Rešnje Telo. Zlata obreza K 2.20. Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.—. J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 0.—. Podgorc: Sv. Spoved. K 2.—. Pristov: Vir življenja in svetosti? Zlata obreza K 2.40. Jožef Rozman: Družbine ali dekliške bukvice. Z radečo j obrezo K 3.—, z zlato obrezo K 3.50, K 4.—, in K 4.20, Rozman: Krščanski vojak. Pouk slovenskim’mladeničem, ki so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin. Seigerscbmied: Sv. Družina. K 2.—, A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20, Dr. J. Somrek: Prijatelj otroški ali darilo pobožnim šolarjem. Zlata obreza s sekiricami 50 vin., zel. obreza s sekiricami 40 vin., brez sekiric 36 vin, Walser: Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni. Veliki tisk. Rudeča obreza K 3.—, zlata obreza K 3.40. Dr. J. Walter: Sv. rožni venec. K 2.—. J. Zupančič : Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče kristjane 1887. K 2.60. Sfajva Gospodu (velike črke). K 2.80. Družbenik Marijin, Molitvenik za Marijine družbe. Rudeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80. Dražba vednega češčenja v lavantinski škoiiji. Dve molitveni uri pred sv. Rešnjnn Telesom. Brcš. 20 vin., vez. 30 vin. Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom Za, sv. birmo 1893. 80 vin. Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Razne vezave od K Vrhove S. I. : Migljaji na razpotju življenja. Rudeča obreza 90 vin., zlata obreza K 1.10. Božja pot na sv. gore. Popolen molitvenik. Zl. obr. 80 vin. Lepo življenje in srečna smrt. Rudeča obreza K 1.40, zlata obreza K 1.80. Gospod, usliši mojo molitev. Razne vezave od K 1.40 do K 2.5Q, Lepote najčistejšega Srca Marijinega. Komad 8 vin., 100 komadov K 7.—. Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje, Rudeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40. Obljube presv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov K 9.-. Sveta ura ali kažipot v nebeški) domovine. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50, Šegula: Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po- božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.20 in K 3.50. Po pošti 20 vin. več. Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—. Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50. Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rud. obr. K 3.—, Molite bratje! Velike črke. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.80. Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.80. Pot v nebesa za tretji red. Rudeča obreza K 1.8Ó, zlata K 2.40, Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Rudeča obreza K 1.20. Scheyring: Sv. Anton Padovanski. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 2.40. Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60. Baraga: Dušna paša. Rudeča obreza K-1.40. Ključ nebeških vrat. Velike črk . Rudeča obreza 90 vin. Getzemani in Goleota. Rudeča obreza K 2.60, zlata obr. K 3.60, VOLNO ovčjo oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika o-sebno prevzeti. Veletrgovina R. stemecM, Celje štev. 19, Štajersko. Krepkega deška s primerno šolsko izobrazbo, ter pridnega trgovskega pomočnika, sprejme takoj večja trgovina z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod 844 poste restante Škocjan, Dolenjsko Kot pemočnloa-začetoica želi priti v trgovino mešanega blaga dekle srednje starosti z učnim spričevalom Najraje na deželo. Naslov v upravništvo pod „Pomočnica“ štev, f 55. Železna blagajno kupi župni orad Bele vode, p.'Šoštanj Učenca poštenih staršev sprejme takoj v svojo trgovino g. Miloš Oset, trgovina z mešanim blagom ns Muti, Štajersko. Trgovskega pomočnika in nčenoa iz poštene hiše sprejme takoj za trgovino z mešanim blagom Maks Robič, Središču Sp. Staj. 580 Divji ter pravi kostanj Buhe češplje, suhe hruške, laneno in konopljeno seme, bučne zrne, proso, krompir, želod, ježioe (kna-per), orehe, vosek, vinski kamen, suhe gobe, predivo, svežo sadje, ter splok vse deželne pridelke kupi veletrgovina Anton Kolenc v Celju. Isiotako tudi olnate in pstrolejske ode, vse vrste vreče ter zaboje s steklenicami vred od mineralne „ode. Krznarski učenec se proti oopolni oskrbi takoj sprejme. K. Granitz, Maribor Gosposka v lisa 7. Pomanjkanje zcbotefenlkov je postalo zelo občuteo, ker so skoro vsi vpoklicani v vojaško službo Zatoraj bo naše cenjene čitatelje gotovo veselo iznenadilo, da je ustupil pri Dr. Anton Schwab - u, zobozdravniku v Celju izvrsten zo-botebnik Scböagnt, ki je delal v prvih velikomestnih zobotefcničnih atelijejih. a MM zsiop », sesti, spglpniis bi wčl p§ mil Tud! na »breke. - Bi zastonj, - Srarnsfanl Niklasts rssio&t.-Pristna -srebrn» ora Original omaga «a Kuhinj tka «ra Budilka nikloata Poročni prstani Srebrne verižice K K r— K »•— K W— £ r— K 2--K 2-— Večletne jamstvo. Masi. Dieünger TW. FehreiM arar ia atala? 1SHIB0S. iBspsIa iLIi Kupujem zlatnine In Ure! Ure! V veliki izbiri in po nizkih cenik Srebrne ure za fante od 7 E Srebrne nre damske od 8 E Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3 60 Zlate damske nre od 26 E Za vsako uro se jamči! Precizijske nre, Schafhanssn, Zenith, Omega, Eterne Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla. pranjo gyres Marib0r urar, zlatomer in oöalar, Teptthofova cesta 39, Prti erar ml glaüoMm Kupujem seno, slamo, fižol in sploh vse poljske pridelke po najviliih cenah Ant. Birkmaier Haribor, Meliska cesta 29 (Meiimgerstr.) Naročajte in razširjajte „Stražo4, ! Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem ------»= jugu = K. Tratnik špeeialist v izdelovanja eerkvenega orodja in posode Haribor Piirrh§fg,3 se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — _ Za vsako delo jamčim, — Mnogo priznalnih pisem na razpolago. SCnUnsirna, umetnine šn muzikali!®* Goričar & Lesk o všek = Celie — trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisnic XX po raznih cenah. XX la liitiSniiarie: Papirnate servirete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. SpodnJeSiaj. ljudska posojilnica w Maribora mssAsus po 4Vi*/*) pwä tils&SM&sl odpoveži po 4■*/*%■ ©k*8sU s« __ 'la 1. jidijs «itifis teta, Hrsaihas kaji&oé se šprojernsg« kah get®v d*ea?, a« da bi m ékKSjfetwaje: hé$ palte tešili« palöänie® qh.Wtyw)las« ftsmk plač» posojünica nat. Hranilne »loa« la nalsgasye yaftU » palte tesila« goloto ms* 1* ébet«a la gfo«?: ass vtesjilk® pmU papSars! -mukati p» S1/*8/« a» vkajiiha spisi, f» ®Va*/« vks&äib® _ Èr OSOjlItó Ufe SJtJlIJO g*/.*/« k» na ©ssfesd krséit se 8%. M'sdsdj® ispssoj'sj® hä zaßteo väfSKisesfcaMa fajisjev. Dc^eegri prevzame pMugilsiea v las* pšsM gatovžh stssifesv, ki ga ÄMar m fresegaje 7 fass. Profejs ssa vfeyižbo del* gesasjšžak® ' Uredili MF® ®* ** oi 9. £e 18. aro iapslds» tu* »aboto S. U 1A are dafclin* tov«®»« s®*® 555 pwj*®4» vsak delasslk ti 8. &» IS. ase dopeJ&ia ks ®d 2. ds 5. ara 1 OjStSltliU mm €!&]«] O pgr* p®8®jUsSea tea tniSl m rasp©!®®® «S©s8*ss&« Stolna ulica St. 6 (med Olavnim trgom in stolu© cerkvijo). if vsak# vede, reek petek is vsak zamiki dea cd C. is 1>. ve in vaško nedelja od 8, è» pel 10, ara ie-pÉMn.' VpWbg« in ispladi^e se redao asa» «A nsadnik issrife. Prasnila ae dsjcje vsak dsn od I. de 18. en dep. Uradni prostori v Ptagn. aeem in i tar kakor à viogs?,' né obreetoTsnje kaj prekiEfk na ae da M tem kakik pel»? sii «fen,. M* raapoktfo so sfesaksss b^^la&o peiteo-ksaaAte pe-lefeiee SI. 118.009 in iemali nabiralniki. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju r^sisirovaii« mtärum s n@®m* Obrestuje hreniiee tiep p® u od dneva vloga do dneva vzdiga. Eentni davek pl&ès posojilnica bum. 4 Dale poselila na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ura za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. -Posojilnica daje tudi domače hranilnike.- w lastni hiši (Hotel iPri belem volai*) v Celju, Ckalk^ c*§^a 9t g.nadftr. Izdajatelj in ealoEnik: Konsordj „Straža.“ .Odgovorni urednik: Pr srnjo Zobat, Tisk tiskarna sv, QLrlla s Maribor*.