Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 5. oktobra 1956 MARIBORSKI štev. 226. leto X. (XVSI.) Cena 1 Din VECERNIK JUTRA 99 km'Moeski Danes dopoldne so otvorili II. mariborski sadni sejem. Dejansko gre za širšo osnovo prireditve, kakor je naznačena v *?Iovu. Drugi mariborski sadni sej&m je •jtaireč dejanski revija obmejnega poljedelstva vobče, saj je z njim združena Razstava domačih pridelkov ter proizvodov kakor domačega sira, razen tega pa Udi vinska pokušnja ter razstava čisto-/vne štajerske kokoši, ki je prinesla na-S|tn rejcem obilo pohvalnih priznanj, pa fWi odlikovanja tako na primer named-"arodnih izložbah v Leipzigu in Rimu. Z Organizacijo drugega mariborskega sadnega sejma pa je letos hvalevredno poživljen staroslovanski trgovsko kmečki običaj male prodaje sadja in grozdja, ^ier si bo lahko vsak gost in obiskovale sadnega sejma nabavil in kupil pogubno množino sadja in grozdja. S tem S(> prireditelji drugega mariborskega sadnega sejma prilagodili to važno obmejno gospodarsko revijo sodobnim gospodarskim potrebam. Misel sadnega sejma, ki so ga lani pr tokrat priredili, je že precej prodrla v »roge naših obmejnih gospodarjev, sadjarjev in vinogradnikov. Uspehi lanskega sadnega sejma se očitujejo ob letošnjem drugem sadnem sejmu zlasti v zanimivi okoliščini, da se v okviru sedanjega sad-i-ga sejma prikazuje sadna letina z vsesa področja severnega dela naše banovine od Mozirja in Šmartna ob Paki do jugovzhodnih obronkov Pohorja, od spodnjega Podravja pa do oljmejnega Sv. Jurija ob Pesnici. Kakor predstavlja iptošnji sadni sejem v organizatoričnem oziru napredek in spopolnitev, tako žal radi letošnje slabše letine ni bilo mogoče j-brati na letošnjem sejmu sadja v tisti kakovosti in količini, kakor bi naši sadjarji sami najbolj želeli. Sadja je namreč 'etos v splošnem prav malo, ponekod nič, Ponekod pa zopet ravnotoliko, da bo za s‘lo zadoščalo domačim potrebam. Izvozne težkoče in druge spremljajoče jjkolnosti so v zadnjih letih vsebolj spod bujale naše obmdjne kmetovalce k ix>-'jjm iniciativam, dokler se ni bila porodila misel lanskega prvega mariborskega sadnega sejma, ki je bil emanacija živinske volje našega obmejnega kmečkega gospodarstva in težnje k samopomoči ter gospodarski samoobrambi. V polni •heri se je že lani izkazalo, kako globoko iemeljena in v življenskih interesih obojnega prebivalstva na široko zakore-jjjpjena je bila hvalevredna pobuda, ob kateri smo prepričani, da nam bo ustva-JV'a in ohranila zamisel mariborskega adnega sejma kot stalno ustanovo* ki razširja sloves Maribora in našega btnejnega sadjarstva, vinogradništva ter poljedelstva vobče po vseh centrih sadne kovine. Maribor je spočel v dobi težkih gozdarskih preizkušenj dvoje koristnih Propagandnih ustanov. Kakor je »Mari-r°rski teden« postal stalna institucija, ki fdi vsako leto sredi poletja živahno, ‘.'»Ovito in bogato revijo industrijske, s°rtne, trgovinske, socialne, kulturne in l^ortne ter tujskoprometne tvornosti, ta-ustanova mariborskega sadnega eJrna vsebolj razvija in usmerja v dra-Sam 00 in PreP°trebno institucijo našega . djarstva, vinarstva, perutninarstva in dr. ske psih pomembnih panog našega kmet-oga gospodarstva, ki dajejo v tej ča- ► ol VC(y 1*1 UdJCJv V IvJ Lu" n ooi panorami ob stiku Pohorja, obmej-j Sa Kozjaka, valovitih Slovenskih goric Prelepih Haloz našemu marljivemu, za e potrebe napredka pristopnemu ob- Poživljena aktivnost v beograjski politiki BEOGRAD, 3. oktobra. V zvezi s pripravami za volitve predsedništva Narodne skupščine se doznava, da se bo predložila kandidacija člana radikalnega kluba Mirka Kbmnenoviča, ki je sicer znan kot rezerviran politik. Računati je, da bodo za kandidaturo Mirka Komnenoviča glasovale vse opozicijske struje. Kakor se doznava bodo v decembru občinske volitve v donavski banovini. Tako je izjavil na nekem zboru v sremskem mestu Irigu poljedeljski minister Svetozar Stankovič. BEOGRAD, 3. oktobra. Doznava se, da se bosta bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Kjoseivanov ter romunski zunanji minister An-tonescu na svojem povratku iz Ženeve ustavila v Beogradu, kjer bosta imela s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem daljše politične razgovore. Osebni stiki med predstavniki Bolgarije in Jugoslavije so v zadnjem času precej pojenjali in se od sedanjega sestanka pričakuje, da se bodo odstranila nekatera nesoglasja lažjega značaja in da se bo zbližanje lahko poglobilo. Predmet razmotrivanj Antonesca z dr. Stojadinovičem pa bo tvorila petrolejska in bakrena pogodba ter se bodo dokončno uredile nekatere podrobnosti glede rafiniranja romunskega petroleja za naše potrebe ter način izvoza našega bakra v Romunijo. Obravnavalo pa se bo tudi vprašanje razširjenja izmenjave nekaterih drugih sirovin. RaanevesU LONDON, 3. oktobra. Včerajšnji govor sira Hoareja na kongresu konzervativne stranke vsebuje sicer nekoliko prikrito izjavo, da obstoja možnost uvedbe splošne vojaške dolžnosti. Ta izjava se je izluščila v zvezi s povdarjeno potrebo reorganizacije angleške vojske. Opozicijsko časopisje opozarja zlasti na oni pasus v njegovem govoru, ki se glasit V iusiji vojaška sUanka i sfticšne vojaške dodnasU »V zvezi s problemom naborov prevladuje v vladi točasno prepričanje, da še ni prišel čas, ko se bodo morali storiti vojni ukrepi, ker bi se s tem resno ogrožalo blagostanje.« Iz te Jzjave izvaja opozicionalno časopisje, da se vlada ba-vi z mislijo, da ob primernem času izvede splošno vojaško dolžnost. RIM, 3. oktobra. Veliko pozornost po sveča tukajšnje časopisje razvoju prilik v sovjetski Rusiji povdarjajoč, da iz dneva v dan narašča vpliv rdečega maršala Vorošilova. Nove spremembe na vodilnih mestih dokazujejo, da obstoja velika borba med vojaško strujo in politično policijo GPU. Sam Stalin se nagiblje sedaj na eno, sedaj na drugo stran. Po mišljenju tukajšnjih krogov se pred- Sutdk it toki iooseveUn NEWYORK, 3. oktobra. V svojem doslej največjem volilnem zboru v Pitts-burgu je izjavil prezident Roosevelt glede državnih dolgov, da bi bil zločin nad ameriškim narodom, če bi režim 1933 do 1936 izravnal ter uravnovesil državni proračun. »Pod mojo upravo so se državni dolgovi sicer zvišali za 8 milijard dolarjev, smo pa za to veliko napravili, dočim so se pod Hooverjevo upravo dr- videva, da se bo kmalu čutil vpliv Vo-rošilove vojaške stranke tudi v zunanji politiki sovjetske Rusije. Kakor poroča »Matin«, je padel v nemilost tudi Litvi-uov, ker je protežiral Rajevskega. Zlasti Vorošilov in Mikujan delujeta na to, da se Litvinov odstrani. Vorošilov si prizadeva, da. bi postal njegov naslednik sedanji pariški poslanik Potemkin ali Krestjnski, dočim dela Mikojan za sebe. žavni dolgovi zvišali za 3 milijarde dolarjev, ni pa ta uprava za narod ničesar storila.« Havas poroča: Al Smith, svoje-časni guverner zvezne države Newyork in bivši demokratični protidemokrat Hooverja, je imel včeraj govor, v katerem je najostreje kritiziral Rooseveltovo delovanje, izjavljajoč, da bo glasoval za republikanskega kandidata Landona. TtOMOski {kanit 220 Ota, suicatski ftauk 10 J>m ZAGREB, 3. oktobr. Včeraj so bila na tukajšnji borzi zabeležena prva notira-nja deviz držav, ki so devalvirale svojo nacionalno de vizo. Ta notiranja fiksirajo novi odnos dinarja tiapram francoskemu in švicarskemu franku ter nizozemskemu $fat(t€tu&etQovi DUNAJ, 3. oktobra. Na včerajšnjem sestanku hajmverovskih prvakov se je sprejela resolucija, v kateri se izraža neomajna udanost voditelju Heimatschutza knezu Starhembergu. Obenem se obsoja Dostopanje majorja Feya, ki se skupno goldinarju. Novi tečaji so: en francoski frank 2.20 dinarjev (doslej 3 do 3.30), 1 švicarski frank 10 dinarjev (doslej 15 do 16.50), 1 nizozemski goldinar 25.50 dinarjev. z dunajskim podžupanom Lahrom izključuje iz Hajmvera. Hajmverovski prvaki so se izrekli za brezobzirno čiščenje v hajmverovskih vrstah in odstranitev raznih destruktivnih elementov. mejnemu kmetovalcu pogoje eksistence, ki ni lahka in tudi ne rožnata sredi življenskih borb naše dobe. Vrlim, nesebičnim in vzorno požrtvovalnim imciator- jem, organizatorjem ter ohranjevalcem mariborskega sadnega sejma kot stalne mariborske jesenske ustanove čast, hvala in priznanje! VELIK USPEH. Novo izvoljeni predsednik poslanskega kluba JNS g. Ješa Protič je izjavil novinarjem: »Združitev obeh klubov je smatrati za velik uspeh. Bodoča naša politika se bo manifestirala v okrilju Ju-goslovenske nacionalne stranke, ki je bila na zadnjem kongresu popolnoma reorganizirana. Sedaj jo čaka obilo dela v Narodni skupščini in na terenu. Kar se tiče onih narodnih poslancev bivšega Jugoslovenskega poslanskega kluba, ki se niso hoteli pridružiti poslanskemu klubu JNS, smatram, da bodo tudi nadalje ostali na isti politični liniji in da so se oddvojili le zaradi svojih posebnih razlogov, ki so morda za enkrat upravičeni.« NOVI PREDSEDNIK VRHOVNEGA SODIŠČA. Za predsednika vrhovnega sodišča za Slovenijo in Dalmacijo pri Stolu sedrno-rice v Zagrebu (oddelek B) je imenovan dr. Jakob Konda. PRVA ŠTEVILKA »JUGOSLOVENSKEGA GLASNIKA« ZAPLENJENA. V ponedeljek je izšla prva številka »Jugoslovenskega glasnika«, glasilo JNS. Uredništvo lista je prejelo kakor poroča »Jutro« po dostavi dolžnostih izvodov sledeči dopis beograjskega državnega to žilca: »Na osnovi čl. 19. točka 5. zakona o tisku se prepoveduje prodajanje in raz pečavanje »Jugoslovenskega glasnika« št. 1, od 28. septembra 1936. Dalje se na osnovi čl. 24. zakona o tisku odreja zaplenitev vseli natisnjenih izvodov prepovedane številke. Utemeljitev: V prepovedani številki lista se nahajajo članki, izjave in trditve, ki predstavljajo stremljenje za izzivanje verskega razdora v državi. Spričo tega je gornji odlok upravičen in zakonito utemeljen. V Beogradu, 29. septembra 1936. Državni tožilec: dr! Petkovič.« ARETIRANI — USTRELJENI. Miličniki so v prvi polovici tega meseca na cesti v Rupi ustavili Nemec Franca, starega 44 let, doma iz Jelšan. Od njega so zahtevali osebno izkaznico, nato so ga kar na cesti pričeli pretepati. Odpeljali so ga v kasarno, kjer so izvršili natančno osebno preiskavo in s pretepanjem skušali pripraviti ga do raznih priznanj. Iz Reke so telefonično poklicali policijske agente, ki so aretiranega Nemca prepeljali v karabinjersko kasarno v Jelšanah. Sem so prišli tudi policijski komisar iz II. Bistrice, kapitan miličnikom in drugi. Po temeljiti preiskavi in zaslišanju so ga takoj drugi dan odvedli v reške zapore, kjer so ga pridržali do danes. •— V Reki so iz neznanih vzrokov aretirali nekaj jugoslovenskih državljanov. S temi aretacijami so v zvezi baje tudi aretacije izvršene v okolici U. Bistrice, kjer so oblasti zaprle Grka Alojzija iz Male Bukovice, ki je znan kot fašistični plačanec, dalje Ivana Primca * Iz Jasena in Škrlja Ivana iz Velike Bukovice. Vzroki vseh'teh aretacij pa niso znani. Iz Tolmina nam sporočajo, da so vojaške straže, ki so zelo številne in ki varujejo obsežne vojaške objekte in utrdbe v Poljubinu, ustrelile nekega kmeta. Ta je še! mirno po svojih opravkih mimo vojaških naprav. Straža je zahtevala naj se ustavi, a ker je bil gluh, ni tega slišal in nadaljeval svojo pot. Straža V -fe na to streljala in ga ubila. Za enkrat še ne vemo nikakih podrobnosti o tragični smrti tolminskega kmeta in tudi ne njegovega imena. (Hvottitueua pteddam v ptedatiuu tmmBBamamKBmmasam Živi mrtvec Globoka, težka drama zakonskega življenja izpod peresa velikega ruskega moj stra Leva Nik. Tolstoja. Genialni učitelj in spoznavalec življenja nam prikazuje v tem svojem delu vso globino, notranjo svojega življenja tiho in požrtvovalno. Globoko je udana veri in šele po Fedjini navodni smrti se odloči za drugi zakon. Pri vsem tem jo vodi brezmejna ljubezen do sinčka Miše, do Fedje in strah pred borbo im kontraste človeške duševnosti, nepreskrbljenim življenjem. Njegova no-Vsaka scena je živa slika resničnega, kon tranjost je čista in plemenita. Njena skrb, kretnega življenja. Vsak prizor je doživ- j misel in ljubezen do prvega moža se banje ekstremov, ki se stopnjujejo do j vleče skozi obnovo kot ganljivo žarišče preloma človeških moči in volje. Reli-neskončne miline in bolesti. giozna mistika in življenjska filozofija tonejo v nemoči bolesti in poznega spoznana. Suhoparni racijonalizem, klasicizem se umakne globokemu neposrednemu doživetju resnice in ljubezni ter postane le bežna slika abstraktne samozavesti. To sliko je odlično podal režiser in igralec Jože Kovič. To je zapadni Molierov tip, ki ne doživlja jedra ruske ■duše in slovanstva. Okrog zakonske dvo jice Fjodora Vasiljeviča Protasova in njegove žene Lize je zbrana kopica ljudi raznih tipov, značajev in stanu, ki še poglabljajo razdvojenost njihovih duš, ki sta neločljivi v življenju in ljubezni in skušajo ustvariti iz laži neko zakonsko srečo in ljubezen. Bridka izpoved Lizina: — Samo njega sem vedno ljubila, vse drugo je laž — se čudovito ujema v soglasju bolesti in resnice njegove izpovedi; Šel sem mimo hiše, na oknu je bila luč in bežna senca je obtičala na zavesi. Maša je res svetel žarek v temi, angel tolažbe v obupu in trpljenju, toda ona ne doživlja in ne more doumeti vse globine razdvojenih duš. Je ciganka, zato ljubi divje in strastno, plamti v mladosti in razposajenosti, je povsod, kjer je on v ■ najtežjih trenutkih življenja. Fjodor Vasiljevič je res živi mrtvec, brez pravice do življenja, preganjan od svoje mehke, čuteče duševnosti, dane besede, Mašinih črnih plamtečih oči in gorkega petja, v napotje sebi in drugim, ki bi radi postali srečni in v miru uživali laži življenje. Ne more nazaj, ne Viktor Mihajlovič Karenin je hladen, brezbarven in neživljenski aristokratski tip. Dober in plemenit. Boji se solz, ginjenosti in tesnobe. Borbe in notranjega razdvajanja ne pozna. Mati ga je vzgojila za drugo življenje, zato se ne znajde v drami bednih in priprostih zemljanov. Cist je, nedolžen, intakten in neoporečen. Tolstoj ga je vzel nekje še izpred francoske revolucije. Druge osebe dopolnjujejo prizore, toda vsaka živi v svoji vlogi in odtenkih psihološko zajete in življensko prikazana. Režija je dobra in globoko naštudirana. Le tu pa tam so prizori, kjer nastopajo skupine, nekaterih slik malo forsi-rane in nudijo občutek umetnega in ne naravnega doživetja. Najbolje je rešil svojo vlogo Rado N a-k r s t (Fedja), ki je v tem delu pokazal globoko spontanost in resničnost doživetja. Neoporečeno se v njem odkriva izvirni dramski talent, prožnost in ljubezen do osebe, ki jo predstavlja in doživlja. V zadnjih treh slikah je bil izviren in močan, zato ga je upravičeno publika nagradila z navdušenim aplavzom. Elvira Kraljeva (Liza) nam je že znana kot dobra in globoka igralka. Ona se uživi v svojo vlogo in raste ž njo iz scene do scene. S svojim nastopom o-svaja občinstvo i-ft spaja predstavo v življenjsko celoto in harmonijo. Posebno je ugajala ob srečanju in samoizpovedi. Jože Kovjč (Ivan Petrovič Aleksan- Občinstvo je hvaležno našim umetni-1 ki je uspešno odprlo pot v novo sezon0 kom za uprizoritev tega velikega dela, * dramskega gledališča. — L. B. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»»♦»♦♦♦♦.»»♦»•»♦»♦•♦♦♦♦♦M Mednarodna konferenca socialnega zavarovanja je zasedala te dni v Pragi. Po sprejetju mnogoštevilnih sklepov je konferenca zaključila to svoje pomembno zasedanje. Med drugim se je tudi sklenilo, da naj se socialno zavarovanje razširi istotako tudi na vse slučaje delanezmožnosti in starostne onemoglosti. Vladam vseh držav se priporoča, da stavijo za izvedbo vsesplošnega socialnega zavarovanja na razpolago primerna in zadostna' sredstva. Konferenca je še s posebnim pov-darkom podčrtala pomen in potrebo obstoja delavskega zavarovanja, ki se mora še bolj razširiti in še bolj izpopolniti. Vlade in. parlamenti vseh držav se pozivajo, da Čimpreje podpišejo tozadevne mednarodne dogovore in da omejijo do-sedaj veljavne dobe za dosego starostnih rent, da pridejo na ta način mlajše generacije do zaslužka. Konferenca je v soglasju z vsemi delegati ponovno podkrepila osnovne pojme popolne samostojnosti socialnega zvarovanja, ki jih je tudi dosedaj dosledno zagovarjala. Pred se du joči je podal v svojem zaključnem govoru izjavo, da zahteva socialni ideal solidarnega duha in medsebojne povezanosti med ljudmi, ki je in ostane najmočnejši činitelj svetovnega miru. Zaključni govor predsednika omenjene mednarodne konference socialnega za- varovanja, so sprejeli vsi delegati z vsesplošnim odobravanjem in priznanjem. Kakor posnemamo iz poteka in zaključkov te konference stoji reševanje socialnega zavarovanja v ospredju vseh problemov. Tudi v naši državi se opaža zlasti v zadnjih letih veliko socialno gibanje delavstva in nameščenstva, ki naj si z novimi uredbami in zakoni zajamči svoje pravice. Ker nosijo vse dajatve socialnih prispevkov samo nameščenci, delavci in njihovi delodajalci, bi bilo po* vsem naravno, da si oni sami to zavarovanje uredijo in da imajo pri organizaciji kakor tudi vodstvu glavno besedo-Ker pa zahteva država pri vseh socialnih ustanovah glavno besedo, bi morala tudi ona prispevati za socialno zavarovanje-Radi brezposelnosti je zašlo naše zavarovanje v krizo in so se prispevki morali zvišati. Vse to povišanje je pa padlo zopet na nameščenca, delavca in njegovega delodajalca, medtem ko ni država tudi tu ničesar prispevala. Za naše prilike je predpogoj razširjenja soc. zavarovanja pomoč države, če pa te ni, tedaj se mora prepustiti glavna beseda pri organizaciji kakor tudi vodstvu zavarovancem in delodajalcem, ki ta zavarovanj vzdržujejo. uruic ilclZ/CtJj UK ^ A cuuvru nivftoau- more drugače kot vzeti si življenje. Po- dr?v' ie Pravi mojster živih in slikovitih skuša prvič, ga rešijo, poskuša drugič in) prizorov, kjer prihaja v poštev njegova doseže svoj namen. In zakaj mora umre-' ti ta čista idealna duša, ki ni zakrivil drugega kakor to, da je hrepenel po živ-1 Branka Rasbergerjeva (ciganka ijenju im ki pada, pada v pozabljivost Maša) je bila malo preglasna in preveč vina, da bi vdušil v sebi gorje in spomin na preteklost. In tisto strašno ponižanje, samoobso-jevanje in preziranje sebe ob srečanju pred preiskovalnim sodnikom s svojo j nla- Tolstoj gradi na notranjem in ne na bivšo ženo in prijateljem? Tega koraka zunanjem doživljanju, je zmožen samo Rus, ki se še pred smrt- j Edo Grom je dobro prikazal kneza jo obdolžuje dejstev in zločinov, ki jih, Sergeja, ne morem pa trditi, da bi ga do ni nikoli storil v svojem življenju. Poče-‘živel kot resničnega ruskega aristokrata, tek zakonske drame je v njegovi izpove- ■ ki je poln prekan, preračunljivosti in dedi: ona je ljubila, toda mi ni osvojila vse brodušne dostojne naklonjenosti. ■ duše in njena čista, poštena ljubezen za-J Danilo Gorinšek (Karenin) je splo-. konske žene do Viktorja Mihajloviča Ka- - §no ugajal. Tudi pri njetn se je videla tu remna je ležala kot težka senca nad mi- pa tam zadrega in oddaljenost od resni-.unim življenjem. Drama se v drugi po-, čnega doživetja. V zadnjih slikah je bil lovici stopnjuje do viška do samoiz-, boljši. Vse druge manjše vloge so bile povedi in katastrofe. ve£ a]j manj dobro zadete in v sklad- gojem je vendar prinesla tudi letošnja gradbena sezona Mariboru precej novih gradenj in stavb. Če izločimo vse one bogata izvirnost in iznajdljivost/" Svojo 1 nešte!e manjše. stanovanjske eno- dvo-vlogo, kakor tudi režijo je rešil odlično. It,n večstanovanjske hiše m hišice ter vile ob prelepi periferiji mariborskega mesta, potem se osredotoča pažnja na nekaj večjih stavb in palač, ki jih je dala Mariboru letošnja gradbena sezona. Ba-tjelova štirinadstropna palača je ob prehodu v leto 1936 dala streho osmim strankam v večsobnih stanovanjih. Potem so sledile gradnje tronadstropne sta nestrpna, živahnost, temperamentnost iu odločnost ciganke je dobro pogodila. Nje i na vloga je bila težka, ker je zahtevala mnogo požrtvovalnosti in samozatajeva- Liza je prikazana kot pristna ruska žena. Mehka, poštena in značajna. Zatajuje in skriva v sebi najgloblji del svoje duševnosti. Ljubi in ne priznava ljube- nosti z enotnostjo in vsebino drame. Sku pina pevcev in pevk je podajala v prvem delu drame krasne prizore slikovitosti j in ubranega petja, ki so globoko doživeti zni, raje trpi in molči. Prenaša usodo v drami, izvirni in pristno ruski fhati&caske gtaduje V Mariboru 100 novih stanovanj Navzlic težkim gospodarskim prilikam I zidati prejšnji mestni svet v spomin n« in ne ravno najugodnejšim stavbnim po- velikega kralja Ujedinitelja. če se upošteva, da se bodo pričele sp° mladi 1937 nekatere nove’večje gradnje, smejo stanovanjski najemniki upati, da se bodo čutile blagodejne posledice tudi na stanovanjskem trgu, kjer bodo najet« nine v centru mesta nedvomno šle navzdol. Danes dajejo stranke prednost pretežno onim stanovanjem, ki se odlikujejo po svetlobi, higienični ureditvi i« ki imajo tudi kopalnice, radi česar se vse bolj opaža upadanje zanimanja za starejša stanovanja. Se pa čutijo odmevi tudi po starejših stavbah, kjer se razne manjše sobe in drugi prostori preurejajo v kopalnice. Vsekakor pa bo živahna gradbena akcija prinesla ublažitev stanovanjskih pogojev. novanjske hiše veletrgovca Schmidta ob vogalu Slovenske in Strossmayerjeve ulice, nadalje velik stanovanjski kompleks, ki ga gradi inž. Abt ob Maistrovi ulici, dočim je petnadstropna stavba tukajšnje »Ljudske samopomoči« ob Kolodvorski ul. in Aleksandrovi cesti že pod streho. Z nastopom pomladi, ožiroma v teku poletja, se bodo v te nove stavbe že lahko vselile stranke. V celoti je računati, da je gradbena sezona 1936 osi-gurala Mariborčanom okoli 100 novih sta novanj in se letošnja gradbena sezona lahko smatra kot ena najboljših in najplodnejših v zadnjih letih. Razen tega pa se letos otvarja tudi nova, impozantna šola v V. mestnem okraju, ki jo je sklenil Otto Minarik: „Zorka“ (Razgovor z režiserjem.) Minafikova »Zorka«, je zelo ljubezniva komedija brez vsakršnih literarnih ambicij. Kar poznamo lažje češke kome-dijografske literature a la Šeinpflugova in Werner lahko mirno trdimo z ozirom na »Zorko«, da je slednja visoko nad njo. Šeinpflugova je v izrazu groba, banalna, v situacijah neizdelana in neokretna, v psihologiji skrajno pomanjkljiva, a vendar je že doživela čast, da so jo igrali na deskah naših gledališč. Minarik je v primeri z obema gori navedenima doma manj cenjen od njiju, manj poznan in pripoznan v inozemstvu to pa zato, ker je iskrenejši in prisrčnej-ši. Zato, ker nikakor ne računa na zgolj cenene in banalne efekte, ampak je vse njegovo delo prežeto ‘z iskreno voljo, pokazati zdaj v tej zdaj zopet v. drugi ko- mediji kos življenja na prisrčen, enostaven in neposredno dojet način. Pri Minafiku ne bomo zasledili velikih figur, niti ne velike oblikovalne sposobnosti, toda eno bo moral priznati njegovemu delu vsakdo: da je avtor oblikoval zadano si nalogo z močnim in zdravim etičnim občutjem. Priznati moramo, da je ozkemu svetu, ki ga je izoblikoval v »Zorki« dorasel. Predvsem pa moramo povdariti: Minafik je karakter — jasen, čist, pošten, iskren. Vse to oči-tuje predvsem glavna oseba njegove komedije primarij Mah, ki je podan s tisto moško enostavnostjo in nekomplicirano-stjo, ki nas pri tem avtorju kar najprijetneje preseneča. 2e v početku smo omenili, da tu ni govora o veliki komediji — marveč o lahki komediji. Če bi se tega vprašanja lotili v vsej njegovi širini in globini bi nehote prišli do zaključka; da je Minarik vse-bolj pozitiven na naših odrih, bolj od vseh mogočih svetovnih zabavnih kičev. Minarik je y jedru zdrav, je pozitiven. »Zorka« pa je klasičen primer, kako bi morala izgledati »lahka stran repertoarja«, če bi se mesto vsega mogočega evropskega šunda uprizarjala dela, katerih avtor je človek izvrstnega značaja in širokega pogleda. »Zorka« je, če ne več, v toliko pa zagotovo autobiografskega značaja, da je Minarik v glavni osebi zajel in oblikoval skorajda brez dvoma predvsem — samega sebe. To je češki človek, izoblikovan od velikih vodij češkega naroda. Lastnosti, ki so povdarjene pri tem človeku, bi v našem primeru izzvenele prisiljeno, sladko in morda celo hinavsko, toda v demokratskem okolju češtva se oblikujejo do polnokrvnih in pozitivnih vrednot. V tem smislu lahko »Zorko« samo pozdravljamo in želimo, da bi bilo delo, ki ie tipično češko in slovansko, pri nas čim lepše in toplejše sprejeto. Jutršnji premieri prisostvuje tudi avtor sam. I. M. v Mariboru I Dobitek Državne razredne loterije v znesku 1,002.000 Din je odpadel na srečko št. 59.971, ki je bila prodana v glavni kolekturl pri bančni poslovalnici ♦ Bezjak, Maribor ▲ Gosposka ulica 25. Prihodnje žrebanje 13. In 14. oktobra* Nove srečke v veliki izbiri na razpolag0. Cela srečka stane Din 200.—, polovic« Din 100.— in četrtinka Din 50.—. Mlada Patricia Maguire iz Chicaga i® spala brez presledka nepretrgoma^ *® mesecev. Njeni sorodniki so poskušal* na vse načine, da bi jo zbudili, toda vs® zaman. V vsej tej dobi je mlada deklic« imela pljučno vnetje in so jo morali tem še operirati! HtmMm&e m mMm Movke II. inmi&Gcski sadm sejem aipatjeft Plinarniška 9, tel. 24-71. Hitite 9 prijavami; sedeži numerirani. Odlikovanje. Narodni poslanec Ivan Janžekovič je odlikovan z redom žrtvovalno sodelovanje v odboru za pro učevanje mednarodnih pogodb. Čestita- Danes dopoldne ob 10. se je na union- j štajeiske kokoši, ki je radi svoje pleme-, Nedelja 4. oktobra je spet eden izmed ski verandi na svečan način otvoril II. \ nitosti zaslovela doma in v inozemstvu, tistih za Maribor pomembnih dni, ko v Mariborski sadni sejem, združen s perut-. Nato je v imenu bana dravske banovine si0žnosti nastopa naše gospodarstvo na ninarsko razstavo. K slovesnosti so se' spregovoril sreski načelnik g. Popovič eni strani s svojimi izdelki in pridelki, zbrali odlični zastopniki mariborskih go-. ter proglasil sadni sejem in perutninar- na drilgi strani s svojimi načrti in tež- Snrvrlof _______________________:------,-»,.1 I ,i. _ <____ __ ^l :_________________________________________. - - - * Kino Union. Danes dunajska vesetoigna Jugoslovenske krone 3. razreda za po- dragoceni poljub« V glavnih vlogah */riv nHhnru v** nrn- Liane Hani, Ivan Petiovic, n Heinz Rirhmann io Theo Linssen. žiti globoko po vodi in bta+u, ker je ee-sta, ki je v oskrbi žel. uprave, v zelo slabem stanju. Prosimo, da se cesta temeljito popravi. — Pasarvti. Imajo ga. Pri posestniku Rudolfu- Pttr- spodarskih. kulturnih in nacionalnih or 1 j sk0 razstavo za otvorjeno. V imenu ms- njami. ,Kakor je na Mariborskem tednu k,'™pnfn;h7L vlomil neki zlikovec tov Sflnizap.ii nu\jna cn fiili rnstnn- clnn nižino marihnrsVp ip nrirp- i i____V ROŠPOHU ..c \ lomu n K _ Sanizacij, navzoči pa so bili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblastev ter cerkve. II. mariborski sadni sejem je otvo-rd s primernim nagovorom v imenu prirediteljev predsednik šentpetrske podružnice Sadjarskega in vinarskega dru-s*Va g. Kovačič, ki je uvodoma pozdravu številno navzoče odlične predstavnike našega javnega življenja. V svojem Sovoru je g. Kovačič orisal prizadevanje naših obmejnih kmetovalcev za zboljšanje gospodarskih prilik ob naši meji. njim je spregovoril v imenu perutninarske zadruge in kmetov perutninarjev kmetijski referent pri tukajšnjem srepem načelstvu g. Zupanc, ki je povdar-važnost perutninarske razstave naše Purku odnesel obleke, čevlje dn druge predmete. Orožniki so uvedli takoj preiskavo ter dognali, da je vlom izvršil neki 261etni delavec Ivan M. Ko so ga prijeli, so našli v njegovem stanovanju v Rošpohu moško dvokolo, ki je bilo pred dnevi ukradeno na Glavnem trgu. stne občine mariborske je čestital prire- industrija, obrt in trgovina pokapala svoj diteljem podžupan g. F. Žebot. nakar so pomen za naše gospodarstvo, tako bo si odličniki in povabljeni gosti ogledali jnj mariborska bližnja okolica s svo-obširno in krasno razstavo našega sadia j;m »jesenskim velesejmom« opozorila in perutnine. Med odličniki so bil med gjrg0 javnost na izredno bogate in lepe drugim navzoči gg. mestni poveljnik ge- poljske pridelke, posebno na svojo iz-neral Milenkovič, podpredsednik senata brano sadje, katero vživa sloves daleč dr-,1Pl0j’,biSiuŽUPan dr' LjP°!LiS izven mej naše države, ter na izdelke j da" % IzsTedUi’nevar oodban dr. Pirkmajer, narodna poslanca SV0Je kmetske industrae. istočasno na-j tatu koI zIasti ,ker je M. pri ^ dr Janete m Janžekovič, dekan dr Cu- stopijo jutri ob pol 10 v prostorih hotela s j da 3e še nekemu dru- kala, predsednik Trg. grem«a g F. Piti- »Orel« naš. obrtniki, trgovci, gostilničar-, p0sestniku ukradel dvokolo ter jo ter, nadalje ravnatelji tukajšnjih srednjih ji, kavarnarji m hotelirji na velikem zbo-šol in zastopniki društev ter korporacij, rovanju, ki obeta postati velika manife-Razstava je tudi letos zelo pestra ter stacija solidarnosti gospodarstvenikov, nudi veliko izbiro našega sadja, sira. Iju- ki hočejo predložiti vrsto svojih najnuj-biteljem dobre kapljice pa okusen sok nejših zahtev. Pripravljalna dela za to naše žlahtne trte Ato* Dva zanimiva večera pripravlja kot 0 Ush m mem zborovanje vodi akcijski odbor, v katerem so našteti stanovi zastopam po svojih znanih agilnih predstavnikih trgovcu gospodu Ferdu Pinterju, obrtniku gospodu Franju Burešu in restavraterju gospodu Ivanu Honigmanu. V krdšču najdeni zaklad. V sadonos- Zdravniška vest. Dr. Vladislav Kerže, 8ost g. Svengall v nedeljo hi ponedeljek sekundarij kirurškega oddelka Splošne v V&likj kavarni. Nedeljo popoldne Ar- bolnišnice v Mariboru, ;e položil pred njku Antona Weissa, posestnika na Sčav-^id Bali, veseli manipulant. j izpraševalno komisijo na zagrebški kli- nici, je te dni izruval krt več kupčkov Podporno društvo paznikov moške niki izpit za specialista iz kirurgije, če-, zemlje krtišč. V enem teh krtisc, ki kaznilnice v Mariboru priredi dne 4. ok- stitamo! I ga |e *zPr.a| so ^?va,Iic'l tobra 1936 vinsko trgatev v dvorani g. I Staro-katoliška cerkev proslavi v ne- Srebrnjaki iz let 1832, 1833, 1834 m 1835 ^enčlja na Pobrežju, začetek ob 16. uri. deljo 4. t. m. ob 9. uri v Narodnem domu s sliko cesarja Fianca I. in sicer po ste-^stopnine ni. Ker je čisti dobiček name- s slovesno službo božjo in pridigo spo-j v^u 9, takozvani dvajsetaki (evaneger-njen le v dobrodelne namene, prosimo' minski dan Gregora Ninskega, škofa in ce). Vest o najdenih kovancih se je kaj ^ obilni udeležbi. — O4bor! ( neustrašenega borca za ohranitev samo- hitro raznesla po vsej okolici m vsakdo potem prodal za 150 Din. Oddali so ga v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Ob vse prihranke. Doslej še neznani tat je izmaknil tkalki Ivani Honigmanovi, stanujoči v Kejžarjevi ulici 26, iz zaklenjenega kovčega 1500 dinarjev. Policija sedaj skuša pojasniti, kdo je Honig-manovi ukradel denar, Eksekutorja je zaprl v klet neki posestnik v Selovcu. Ko je prišel namreč k posestniku eksekutor Januša in hotel popisati dobrine vinske kleti, ga je posestnik kratkomalo zaprl v klet, češ da nima pravice, da bi popisal zaloge vina. Šele, ko.so izvedeli za to orožniki, so eksekutorja osvobodili iz neprijetnega položaja. Zadeva 'bo imela svoj epilog pred sodiščem. Za 200 dinarjev vrtnic je izginilo drevesnice Ivana Dolinška v Kamnici pri i Mariboru. V zvezi z navedeno tatvino Jugoslov. češkoslov. liga poziva svoje1 stojnosti ninske škofije kot hrv. katoli-' -’c domneval, da je; na tem mestu zako-, ^ oro£nj'k; prijeli nekega delavca, ki je ^anstvo. da se udeleži jutrišnje premiere | ške cerkve in narodnsga jezika v bo- Pan zaklad iz starin casov,JTačala ker e našel le ^ dva pred dnevi odšla od doma njegova mati služek« na upravo lista. I n* izpiacaio, Ker .e nasei it uva ^ Večernik ter se do danes ^pskv klnh p nami pro Peškf* krvmediie kovanca-srebrnjaka. ssietna marija vetenim vci w uu u« ,Ub- Pp'miere “eske komedue‘ pHn za kujavo - po znižanih cenah.'še ni vrnila. Sm >e izrazil bojazen, da je _______ _______ ________ ______________ »Zorka, ki bo vprizorjena y nedeljo, dne * ““ ^ si ,, nrns+nvnlino smrt riasti ker fev Maribor, ki bo v soboto, dne 3. okto-U. oktobra zvečer v Narodnem gledali- ^ “vedbo jj1" J® j je bila zadnje dni nekam otožna.' “ra ob 20. uri v Narodnem domu. Vstop, šču in kateri predstavi bo prisostvoval Plinarna predvsem znižala ceno za Kur studencih orii*eia ch*o- Prost. Vablieni vsi! tudi avtor prof. Otto Minafik. se udele- »vo. Za 1 m3 plina računa samo Din | Rdeči kriz v Studencih pnicja dvo- Nova damska fazz-kaneto s 6 odličnimi žimo korporativno. - Klubova knjižnica scam,__omslrte_Si^c^mprej^e^plu>-, mesecjii^sam^njans+i^tc^n ^ «cva aamSKa laZZ-Kanem s & ooiicmmi zimo Korpurauvnu. — iMUUUVd ■ . ... ' t___ +pdpn<;1m Hvnkrat in QSakTetidneVn0 °d 2°' UrC d3lie "(v mlSh v Harlem ta. ^ Si"1 Halo! Halo! V gostilni Merdaus, Ko- Odbor. ! t v,.a,gate,J' "e, ‘zgube n,cesa;r ?°ška cesta 172, danes in jutri koncert. Privatna plesna šola Simorčič, Go- kmečke zaščite. Z ozironv na razne ne- 'žra priznana godba. Postrežba in vse sposka 20/1. Začetniški tečaj, ponedeljek os™yane govorice, ki se sirijo o kmečki ^alo najsolidneje, ceru- nizke. j in četrtek. Začetek 8. oktobra. Nadalje- zaščiti, opozarja Zveza jugoslovansk h , Gostilna Krempl, domače prekajene valni tečaj torek in petek. Informacije hranilnic v Ljubljani, da ue grozi vlaga- ^obase in pečenice, divjačina, izbrana! dnevno. I df a™lh, 1TS Vina, ! Javna licitacija najdenih predmetov bo nevarnost mti delnega odpisa, ker bodo Gasilska četa Zrkovci priredi dne 3. dne 6. oktobra ob 9. uri v običajnih pro-1 vsi.. denarm zavodi, ki bodo odpisali , * _ j “ , I , , u___st___ cvnnm kmp.Mnm rlnl'/nikn.m dftl niinnvin “ttobra v gostilni Papež na Pobrežju Veliko vinsko trgatev. Vljudno vabimo Cenj. občinstvo na našo prijetno zabavo. Šoferski sestanek. V nedeljo 4. oktobra ■ 1. ob pol 10. uri se vrši v Delavski Gornici, Sodna ulica 9/III strokovni se-^atuek šoferjev z važnim dnevnim re-°ni. Pridite vsi! Gostilna Lindič (prej Božič), Sv. Peter, ^ oktobra vinska trgatev. Gostilna Grmek, Studenci, zopet vsako ^eljo koncert. . pozabite! Zabavo dobite in dobro Jelo naredite, če se udeležite vinske tr-,®*Ve društva »Jadran« prihodnjo soboto oktobra t. 1. zvečer v Narodnem do- lUu, se brezplačnega tečaja, naj se prijavi pri tajniku Kristoviču, Sokolska ni. 41. Tečaj bo vodil predsednik dr. Korenčan in se pričenja dne 6. oktobra. Senzacija v kinogledališčni stroki v Mariboru. G. Gj. Valjak, lastnik tukajšnjega kina Union, slovi radi svoje pod- ........ jetnosti ter iniciativnosti, ki prinaša Ma- storih glavnega kobdvora^v^Mariboru. ’ svojim kmečkim dolžnikom del njihovih riboru velike koristi. Kakor pravkar do-Odprt-i' noč in dan so groba vrata, dolgov, prejeli od države odškodnino za j znavamo, si je sedaj omislilo tukajšnje Umrli so- Maks Dolina', soboslikar, star vse odpise, za katere ne bodo zadostova- kinopodjetje »Union» novo zvočno apa-47 let Ruška cesta 9 — Franc Jelenko, le njihove rezerve in pri bankah še po- raturo, ki je najboljše svetovne znamke kovač 5^ let Tezno Maistrova 13 — lovica delniške glavnice. Zato nova ured- j »Western Electric« in ki predstavlja do-Julijana Rober, zasebnica stara 78 let, ^a o zaščiti kmetov sploh ne dopušča siej najpopolnejšo filmsko aparaturo na Meljski hrib 33 — Franc Kokot upoko- niti najmanjšega odpisa v breme vlaga- svetu. Zvočna aparatura »VVestern Elec-ieni železničar,” star 67 let. - Antonija j teljev. ! trie« daje zvok, ki je eksaktno precizen, Parašuh, gospodinja stolnega kapitlja, , Z^1 S»*S- Na ?adl«> Pri Sv- I reh kristalno cist in jasen ter vseskozi it* po- .. ._ .„ .. p0]n0ma naraven. Z montažnimi deli pri- čnejo že prihodnji teden ter je že prispel v Maribor poseben irtženjer strokovnjak, pod čigar vodstvom se bodo ta montažna dela izvršila. S tem se je uvrstil naš priljubljeni in popularni kino Union vw- stara 6l’let. Podlegla je smrtonosnim po-j krxa!jihJilLnaJ p°b°eju Kapunarja je v škodbam, ki jih je zadobila pri padcu z °d 29- do 30. septembra zapadlo drevesa 15 do 20 cm snega. Tudi v sredo 30. sep- Posestva gredo Iz rok v roke. Kata- tembra je ves dan snežilo Ajda je po- JSlEKTROINSTAIftCIJA“ ^p'dUHeh' Pinterič Pavel, Maribor ul. 22 na dvor. tel. 27-14 izvrifoje y»e v to »troko instalacije, popravila, dobava elektroinitalae»i»keffa žarnic, motorjev itd. po bre*konkurencmh cen«n. pernice, kupite najceneje pn NOVAKU 4922 Koroška 8 Vetrinjska 7 l^AMo §E KRATEK CAS imate prl-nabaviti si SREČKO DRŽAVNE i^REDNE LOTERIJE. Žrebanje l9^reda bo že 13. In 14. oktobra Hitite v upravo »Jutra« in »Večer-* Gosposka ul. U. rina Ogrinc je kupila od posestnice Marije Skube stanovanjski hiši v Gregorčičevi 22 in Krekovi 23 za 580.000 dinarjev. Pojasnilo. Z ozirom na nekatera vprašanja, ki prihajajo na uredništvo glede znane afere žlahtne kovine smo doznali na pristojnem mestu, da je zadeva pri preiskovalnem sodniku zaključena in da pride v razpravo pred sodnike. Razstava Slomšekovega spomenika se zaključi jutri v nedeljo 4. t. m. ob 20. uri zvečer. Po splošni sodbi je to eno najvažnejših in tudi največje dosedanje delo naše kiparke Karle Bulovčeve. Mestni avtobusni promet priredi v nedeljo. dne 4. oktobra ob zaključku letošnje sezone dva zanimiva avtobusna izleta in sicer prvi izlet okoli Pohorja, drugi v Slov. gorice. Vse nadaljnje informacije pri prometni pisarni avtobus polnoma uničena in jo bodo pokosili in imeli za steljo. Sadje, krompir je deloma zmrznil. Mnogo škode je sneg napravil po mlajšem sadnem drevju, kjer je odlomil mnogo lepih mladih vej in po vrtovih, kjer je zmrznila povrtnina. Sneg je ležal dva dni. Nepoštena prodajalca. Z ozirom na včerajšnjo vest pod tem naslovom smo doznali, da je zadeva povsem drugačna. prem|era. Bloki. Mariborski gasilci se srečajo jutri ob ponedeljek,' 5. oktobra: Zaprto. 9. uri dopoldne na nogometnem igrišču jorek, 6. oktobra ob 20. ur-k *2W Sobota, 3. oktobra ob 20. uri: »PolmHi nje v doHni šentflorjanski«. Premiera. Bloki Nedelja, 4. oktobra ob 20. tm-: »HoAnu ali direktno ^r" avtobusnem prometu, dencih so prisiljeni ob vsakem naliv« ga- Bloki, pri magdalenskem parku z moštvom SK red A. Konjice. ’ _________ Bolničarska podoficirska šola v Nišu Drevi premiera »Pohujšanja«. 9ftm je razpisana za mladeniče, rojene v le- uprizoritev tega dela je zvezana s spotih 1915 do 1919 z rokom vlaganja pro- minsko proslavo največjega slov. dra- šenj do 10. oktobra t. 1. Ostali podatki, matika Ivana Cankarja. Zasedba je v so na vpogled pri mestnem voj. oddelku,' glavnih ulogah popolnoma nova, prarr Slomškov trg 11. | tako je nova tudi inscenacija. Režira Prošnja na progovno sekcijo Maribor glavni režiser Jože Kovič. Pred pred- prometa, ^olaVni trg* telefon' 22-75, kol. kol. Pasanti Krekove ceste v Stu- stavo govori dramaturg dr. Ivan Dot«*. Sfern 4. KSP.1BBSMBBBMB sd&da sk§£u$& tfpvftfotitjifr ceste ka&k® PRAG A, 3. oktobra. Preteklo noč je bila seja finančno gospodarskega ministrskega komiteja, ki ji je sledila seja ministrskega sveta. Vlada je sklenila devalvacijo čehoslovaške krone z istočasno določbo, da ne sme devalvacija presegati razvrednotenja 16% sedanje vrednosti. To je sedaj druga devalvacija čehoslovaške krone. Prvo devalvacijo je, kakor znano, izvršil finančni minister dr. EngKš ob priliki in zvez! z devalvacijo funta v letu 1931 in je devalvacijska izmera znašala tedaj 16%. Sedanji devalvacijski predlog bo praška vlada že v ponedeljek predložila parlamentu, ?Q.0Q6 $e š&mšh Sm§im Škodo cenijo na 30.000 Din. Požar je nastal, ker so se v dimniku vnele saje. Gasilcem iz Hajdine in Gerečje vasi je mukoma uspelo ostala ogrožena sosedna poslopja obvarovati od ognjene sile. ŠANGHAJ, 3. oktobra. V mestu vse-bolj narašča napetost. Japonci ojačujejo svoje vojaške sile in so pričeli vršiti nadzorstvo' tudi nad kitajskimi deli Šanghaja. Radi tega se množijo incidenti in lahko vsak trenotek izbruhnejo sovražnosti. Britanske oblasti so ukrenile vse potrebno, da se evakuirajo žene in otroci britanskih državljanov iz kitajskih luk, če bi se izcimili vojni zaptetljaji. Po japonskih informacijah so Kitajci osredotočili okoli Šanghaja okoli 70.000 vojakov za obrambo najvažnejšega kitajskega empirija, nad katerim bi si radi Japonci pridobili kontrolo in s tem trgovinsko kontrolo nad vso Kitajsko. sto prvovrstnih ter največjih in najmo-derneje urejenih evropskih kinov, saj imamo v naši državi med 300 zvočnimi filmi komaj osem kinogledališčnih podjetij, ki se lahko ponašajo s tovrstno dra goceno in prvovrstno zvočno aparaturo. Po zaslugi g. Valjakove podjetnosti dobi sedaj Maribor deveti tovrstni film v naši državi. S to pomembno pridobitvijo je kiriopodjetje Union omogočilo svojim obiskovalcem poseben užitek pri filmskem predvajanju. Številni obiskovalci unionskega kina bodo hvalevredno podjetnost g. Valjaka nedvomno z velikim veseljem in priznanjem pozdravili, g. Veljaku pa k dragoceni pridobitvi in iniciativni velikopoteznosti čestitamo! Tragična smrtna nesreča se je pripetite v Apačah. Zahtevala je življenje posestniškega sina Ivana Jaušovca, ki je mof-al zaključiti svoje življenje v cvetu mladosti, star je bil namreč komaj 24 let. Jaušovec je na domači hiši opravljal neka dela na strehi gospodarskega poslopja. Ifenadoma sc mu je spodrsnilo in mladenič je tako nesrečno padel s strehe, da si je zkmiil hrbtenico. Takoj so ga odpremili v bolnišnico, toda vsa zdravnika pomoč je bila zaman, ker je Jauševec kmalu zatem podlegel smrtonosnim poškodbam. Njegova tragična smrt je zbat&ki v tamošoji okolici- vsesplošno sejBtitje. Gesta brez gospoda*^}. Ki©? Na teritoriju občine Košaki se nahaja dovozna osest-a (za tovarno »Mirim«), ki danes nima gospoda&ja. Res čudno, da za to aemŠšče ni interesentov. Navedena ceste leži v neposredni bližini mesta Maribor, po stanju pa izgleda kakor da Bi •l|8a laje v Abesiniji. Zato prosimo Stanovniki ob tej cesti občino - 'Košaki, da vendar enkrat že nekaj ukrene, da se ta ces&i uredi in izboljša. — Prizadeti. Pod vozom. 57letni delavec Weiss usiužben v Studencih in stanujoč a« v Obrežni ulici 53, je vozil drva. nogo v gležnju. Poklicani reševalci so ga odpremili v splošno bolnišnico. V Sokolskem domu v Limbušu bodo na' stopili dne 4. oktobra mali harmonikarji iz Ruš in pevsko društvo Ruše. Začetek ob 3: popoldne, vstopnina 3 Din. K obilni udeležbi se vabijo posebno gostje iz Maribora im okolice. Po nastopu prosta za bava. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Podpirajte nas vsi prijatelji Sokola, da čim preje odplačamo naš dom. • Odbor. Sokol, Št. Ilj preloži okrožni nastop radi nepričakovano hladnega vremena, ki ne dopušča nastopa in veselice na prostem od 4. oktobra na 11. oktober t. 1. Muiske MGuke Pofem, v bližini Rapidovega igrišča, pa je nenadoma zdrknil z voza tako neseno, da si je pri padcu zlomil desno Ce^ske amte Električne žarnice so zažarele na železniški postaji Sv. Jurij ob južni železnici. Zasluge so si stekli za dragoceno pridobitev med drugim narodni poslanec Ivan Prekoršek, ter gg. bivši župan Josip Čretnik in Jože Kartin. Odpuščeni. Učitelj g. Edvard Rossner v Št. Juriju ob Taboru je bil te dni z odločbo ministra prosvete odpuščen iz državne službe. Bil je mlad, idealen učitelj, ki je dve leti vzorno deloval na narodni šoli v Št. Juriju ob Taboru. Sokolska družina izgubi vnetega delavca, ki ga bo težko nadomestiti. Novo vodstvo Ljudske univerze. Na občnem zboru celjske Ljudske univerze so bili izvoljeni: Za predsednika je bil spet izvoljen vladni svetnik g. Lilek, v odbor pa gg. ravnatelj Cilenšek, ravnatelj Černej, ravnatelj Marinček, Debelakova, prof. dr. Perparjeva, Zdravko Kovač, Javšovec, prof. dr. 2geč. Godnik in prof. Melifaar. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena gg. ravnatelj Turnšek in Roš. Zastopnik delavstva g. Vodopivec je izjavil, da bo delavstvo, ki je dobilo svojega zastopnika v odboru, po svojih močeh podpiralo Ljudsko vseučilišče. PMetki Drzen vlom v Podlehniku. Ivan Mau ser, posestnik v Podlehniku v Halozah, je imel preteklo noč neprijeten obisk. V oni del hiše, kjer nikdo ne stanuje, so vlomili neznani storilci in odnesli večjo količino masti, svinjskega mesa, dve no vi obleki, razno posteljnino in 3000 Din gotovine v bankovcih. Skupna škoda je precenjena na 15.000 Din. Razen tega so napravili nepridipravi precejšnjo škodo na vratih in omarah, katera so popolno ma razbili. Za rokovnjači ni sluha, ne duha. Samomor. V četrtek 1. t. m. je izvršila samomor 401etna. Rozalija Zavrnik, stanujoča na Mestnem vrhu pri Ptuju. Radi nekega prepira se je oddaljila od doma in odšla v bližnji gozd. Ker je dolgo časa ni bilo nazaj, so jo šli iskat in jo našli obešeno na drevesu. Vrv so sicer takoj prerezali, pomoč pa je bila zaman, ker je medtem že nastopila smrt. Pokopali so jo na pokopališču v Rogoznici. Požar. Posestniku MetliČarju Matevžu v Gerečji vasi je v četrtek pogorelo gospodarsko poslopje z vsemi pridelki vred je iadg&te Lep poslovilni večer odhajajočemu sokolskemu članstvu je priredilo tukajšnje Sokolsko društvo minuli četrtek, dne 1. oktobra, ko so se v prijetno družabnem razpoloženju poslovili od nas štiri učiteljske moči in vneti sokolski delavci in sicer sestre Sterger Anica, Arko Štefanija, Pahor Ljudmila in brat Vidmar Miroslav. V imenu učiteljstva se je poslovil od vzornih učiteljskih moči šolski upravitelj g. Mavrič Karol, v imenu Sokola podstarosta br. Samec Franc, nadalje sta govorila še*, kaplan Kolman Vincenc in župnik Gberc Martin, ki sta očrtala zasluge odhajajočih in uspešno delo na polju šolstva. Kako priljubljeni so bili odhajajoči, je pokazal lep obisk sokolskega čanstva ter ostalih prijateljev in znancev. Ker so bili odhajajoči člani odbora Sokolskega društva, bode iste naš obmejni Sokol težko pogrešal. Želimo jim na novih mestih enake priljubljenosti in vso srečo! DR. VLADKO MAČEK — ŠE VEDNO NE SME SPREJEMATI OBISKOV. Po poročilih iz Zagreba se je zdravstveno stanje dr. VI. Mačeka v zadnjih dneh znatno izboljšalo. Njegov telesni zdravnik dr. Šercer je mnenja, da bodo dr. Mačku že v teku 10 dni lahko odvzeli vse obveze. Prepričan je tudi, da je dr. Maček izven vsake nevarnosti. Ker pa obstoja kljub temu nevarnost, da bi se ga radi neugodnih vremenskih prilik lahko lotila »španska«, mu je dr. Šercer prepovedal do nadaljnjega vsako sprejemanje obiskov. ČIGAV JE ZAGEB? Pod tem naslovom čitamo v »Mladi Hrvatski«; »Ali mislite, da je hrvatski? Da, po čustvu, ali po trgovinah in velikih podjetjih — ne! Čigav je torej Zagreb? On je židovski! Ali veste, kdaj ste se lahko o tem prepričali? Preteklo sredo in četrtek, ko so priseljeni Židje praznovali svoje novo leto. Oba ta dva dneva so bile prodajalne odprte, toda samo vsaka petindvajseta po zagrebških ulicah! Zagreb je bil — mrtev. Evo, sedaj povejte, čigav je Zagreb! Toda na žalost niso prav nič na boljšem ostala hrvatska mesta!« anka precejšnje diference in je promet »MAR Dl MUSSOLINI.« Zagrebška »Istra« piše: Kakor otroci* ki dobe darove in ne vedo kaj z njimi, sanjajo danes fašisti vsa mogoče o tem. kaj bodo oni vse ustvarili in zgradili v Afriki, človek ne ve ali oi se čudil njih podjetnosti, ali pa morda smejal naivnosti, čeprav je mogoče, če jim bo dano dolgo življenje, da bodo kaj tega tudi uresničili. Tako nameravajo med drugim spustiti po 25 km dolgem kanalu v Dan-kalijo morje. Ta pokrajina leži do 200 m pod morsko gladino in je znana kot največja depresija. Tako bi dobili kakih 200 km dolgo, 15 do 45 km pa široko morje. Računajo, da bi se s tem spremenila klima, a zlasti pa skrajšala in pocenila prometna pot v notranjost. »Ker je to delo omogočeno po zaslugi moža, ki vodi narod, naj bi se imenovalo morje „Mar di Mussolini”.« Pravijo, da bodo v tem morju lahko plule vse narodnosti in tudi Angleži. PRIMA BOSANSKE SUHE SLIVE, suho sadje, zaboj 10 kg Din 60.—, vreča SO kg Din 220.—, prima orehi v luščinah Din 1,50 za kg dražji. Prima očiščeni orehi, beli, 50 kg Din 70.—. Vse franko po nosti poštno povzetje pošilja Agentura Franjič, Tuzla. 4942 Ne pozabi naročnine! Iz profesorske službe. Kakor smo že poročali je bil premeščen k Trgovski akademiji v Nišu prof. Josip Čopič. Iz Bitolja pa je premeščen na tukajšnjo Trgovsko akademijo prof. Josip Čelar. Premestitev v policijski službi. V notranje ministrstvo v Beograd je premeščen svoječasni šef mariborske 'policije, sedaj upravnik ljubljanske policije, g. Vekoslav Kerševan. Sprejeta ostavka. V carinskem oddelku v finančnem ministrstvu se je sprejela ostavka, ki jo je podal Anton Cingerle> carinski posredovalec pri glavni carinarnici v Mariboru. Spomnite se CMDl Ose imajo vettko slabšo »državno« usetsdnev kakor šobeSe. Poleti si ne no-#> v svoja osišča zaiog za zimo, kakor Jsteio to čebele; brezskrbno živijo iz dacva v dan, radi tega nimajo v zimskih mesecih ničesar -za pod zob. Zato mo-žfrveti ose drugače kakor čebele, ta osja »država«, ki šteje povprečno tisoč, mnogokrat pa precej več os, db«4oia le nekaj mesecev. V maju na-sjtaue, na jesen pa že popolnoma razpade.. Spomladi si je eHa sama osja samica, takozvana kraljica, v kakšni mišji luknji čŽK v kakšni drugi mali zemeljski kotanji popravila gnezdo -za valenje. Kmalu se jp pojavilo potomstvo. S tem je dobila utsfei kraljica pomoč. Gnezdo je bilo treba povečaM, graditi nadstropja, izkopano spea-vijafti n stavbe in prinašati- minfM živeža. Ksaskor v »državah* drugih žuželk, tako jo htdi v 09®$! poleti vse marljivo in v najlepšem redu. Kar v celili rojih letajo ose m. namšSt bljo za zalego, odnašajo mrtve tovari-. šice, si medsebojno pomagajo in se podpirajo v vseh nevarnostih; skratka, svoje posle vršijo s tako vnemo, kakor da bo njihova država večno obstojala in kakor da se njihova pokolenja stalno menjujejo, kakor se to dogaja na primer pri čebelah. Vedno je dovolj hrane za stare in tudi za mladiče, ki se zdržema valijo. Posebno' v poznem poletju živijo ose kakor v pravi »deveti deželi«. Povsod, na drevju, na grmičevju ali na trtah zorijo sladki sadeži, s katerimi se lahko sladkajo. V tej dobi imajo ose slastne hrane v izobilju, tako da jim ni treba skrbeti in segati po živalski hrani, ki jim je precej odvratna; ta čas si lahko prihranijo lov na male gosenice, muhe, komarje in drug mrčes. Kar prekmalu pa potrka jesen. Ponoči pritisnejo prvi mrazovi, dani se pozneje, mrak pade že zgodaj, vetrovi postajajo vedno ostrejši. V tem času nastopa POg° -stoma mrzlo deževje, ki prinaša v osirje vlago. Sladkih sadežev počasi zmanjkuje in ose se morajo zopet zadovoljiti z živalsko hrano, to sc pravi z raznimi žuželkami. Ob mrzlih in deževnih dne-niti tega ne dobijo. Zdaj postaue o- čito, kako slabo je urejena osja »država« v primeri s čebeljo. Polagoma se začnejo kazati znaki razkroja. Skupnostni čut in smisel za obči blagor se razblini v nič, zalego puščajo vnemar, gnezda ne čistijo več tako pridno kakor v prejšnjih časih, mesto nekdanje pridnosti nastopa lenoba in prepirljivost. Umrljivost raste iz dneva v dan, vendar pa zdaj rajnih tovarišic ne nosijo več na plan; po vsem videzu misli vsaka posamezna osa samo še na sebe. Smrt kosi z vedno širšimi zamahi, osji tisoči zdrknejo na stotine, dokler ne pade njih število na nekaj ducatov. Te blodijo še nekaj časa po gnezdu, kakor da bi bile o-motene od zopernega smradu, ki ga širijo razpadajoča trupelca mrtvih tovarišic. Končno se kakšnega mrkega, deževnega dne še teh preostalih os poloti prava razdiralna besnost in sla po krvi. Ono znano sikanje razdraženih in napadajočih os, ki ga navadno slišimo samo kje zunaj, se oglaša zdaj tudi v gnezdu samem. To grozeče sikanje pa ni namenjeno več ljudem, ki ose preganjajo, tudi ne žuželkam, ki se os otepajo in jim hočejo -nitij, ampak je postalo znak medsebojne borbe, ko so vse proti vsem. V Ijutsfl1 klanju se popadajo ose, zraven pa unič11' jejo jajca in ličinke. Osi ne zadostuj®’ da je nasprotnico zabodla; ne, še na(i mrtva trupla se spravi in jih trga. Sel6 proti večeru se divja in krvava bo poleže. Le malo jih je zgolj po slučaju P^e' ostalo. Te kmalu nato zapustijo gnezd0’ ki jim je bilo rodni dom in se ne povrne' jo več. Nekaj časa še blodijo med gr?11^ čevjem čez polja in travnike; ponoči iščejo zavetja v kakšnem toplem in s.11' hem kotičku, kmalu pa tudi te ■Kakor da bi že vnaprej slutile, da grozi poguba, se je nekaj oplojenih mic umaknilo, še preden so ose svčarno v čim večjem številu. Cenjenim strankam bom vedno postregla s svežim in prvovrstnim pecivom in raznovrstnimi bonboni ter slaščicami. Za obilen obisk se priporoča Marija Hrast, slaščičarka m i M S Mili Stanje branil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijono9 Din Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkuiantneje Volneno blago za v novih barvah in kakovostih obleke in plašče Tekstilana Biidefefdt Gosposka ulica 1* RANILNICA Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice DRAVSKE BANOVINE MARIBOR najbolj varna naložita denarja, ker jami! ta vloge pri te/ hranilnici Dravska banovina » celim svojim premoženjem in m vso svojo davčno moijo — — H r a n II n I c.a IsvrS uj_e_yse v denarno stroko spadajoie posla tožno in k u I a n t n o Sprejema I Podružnica: CELJE S” Sr Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN, Za inseratni del odgovarja SI.AVjCO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d* prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru