NO. 132 Ameriška Domovina /%/VI- m MM GMt ili— HO fWl E AM€RICAN IN j SPIRIT fOR€IGN IN LAN&UAGG ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, SLOVCNIAN Pittsburgh, New; York, Toronto. Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denve^SJI?^ fSridJ^loenJ*, Cy, Pueblo, EockSprin*. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 8, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX NORMALIZACIJA ODNOSOV S KITAJSKOJjAZADOVALA Obisk državnega tajnika Cyrusa R. Vancea pomeni v pogledu normalizacije diplomatskih stikov Med Pekingom in Washingtonom po izjavi podpredsednika vlade LR Kitajske Tenga korak nazaj. Teng PEKING, LR Kit. — Podpredsednik vlade LR Kitajske in podnačelnik Kitajske komunistične .partije Tengv Hsiao-ping, ki po splošni sodbi vodi in Upravlja LR Kitajsko, jp dejal v razgovoru z zastopniki Associated Press, ki so na poti po LR Kitajski, da obisk ameriškega državnega tajnika C. R. Vancea Pretekli mesec v Pekingu ni nič doprinesel k normalizaciji diplomatskih odnosov med ZDA ■“n LR Kitajsko. Stvarno je to Potisnil za korak nazaj, ker se jo Carterjeva vlada odmaknila °d obljube bivšega predsednika G. R. Forda tekom njegovega o-biska v Pekingu, da bo izvedel ‘šanghajski sporazum”. Teng je dejal, da je predsednik G. R. Ford decembra 1975 °bljubil Pekingu, da bo prekinil diplomatske odnose s Tajvanom, če bo izvoljen za predsednika ZDA, in vzpostavil redne diplomatske stike z LR Kitaj-sko. Ford naj bi se pri tem ravnal po japonskem zgledu. Japonca je kot znano prekinila diplomatske stike z vlado nacionalne Kitajske, katera ima svoj Sedež v Tajpehu na Tajvanu, °hranila pa je vse gospodarske ^n kulturne stike. Bivši predsednik ZDA G. R. Tord je včeraj na tiskovni kon-■ferenci v Denverju, Colo., dejal, % je le omenil “možnost” pPe-l°rna s Tajvanom, pa zanikal, da bi to obljubil. Ford je dodal, je “normalizacija” možna le, Ce Peking opusti vsako reševa-nj,e odnosov s Tajvanom s po-naočjo sile. Cyrus R. Vance je razpravljal z vlado v Pekingu o vzpostavi npdnih odnosov, pa predložil, bi naj ZDA ohranile diplomatsko zvezo tudi s Tajvanom. Washington bi stvarno le zamenjal odnose, če bi vzpostavil Polne in normalne diplomatske jdke- 2 LR Kitajsko, pa odnose s Tajvanom omejil na obseg, kot °bstoje sedaj med Washingto-n°m in Pekingom. LR Kitajska je tako rešitev odklonila in vztraja pri šang-najskem sporazumu, v katerem Se je predsednik ZDA R. Nixon °Wezal prekiniti diplomatske °dnose s Tajvanom, pretrgati z njim zavezniško vojaško pogodbo in umakniti od tam vse amei-riške oborožene sile. Teng je dejal AP, da LR Kitajska ni stavila nobenega datuma za izpol nitev tega sporazuma, toda za njo je vprašanje Tajvana notranja kitajska zadeva. Da bi u-redila in normalizirala svoje odnose z ZDA, je LR Kitajska pripravljena upoštevati posebne razmere na Tajvanu, je dejal Teng. Kaj naj bi to pomenilo in v čem bi naj to “upoštevanje obstojalo, Teng ni povedal. —-----o----- Voyager 1 deluje brez vsakih molenj Vesoljska ladja Voyager 1, ki je poletela v vesolje v ponedeljek, deluje v redu in brez vseh motenj. PASADENA, Kalif. — Nekaj ur po vzletu je vesoljska ladja Voyager 1 raztegnila svojo “roko”, kot je bilo predvideno, brez ovir in motenj. Četudi je poletela v vesolje skoraj dva tedna za sestrsko ladjo Voyager 2, bo pred njo dosegla bližino planeta Jupiter, ker so jo tja usmerili po krajši poti. Ker bo prva v bližini Jupitra, je tudi dobila oznako 1. Voyager 2 je povzročil vodnikom programa precej težav, ker ni takoj popolnoma raztegnil in utrdil roko, ki drži znanstvene aparate za snemanje. Šele po ponovnem poskusu je uspelo roko spraviti na mesto in poskrbeti za redno delovanje vseh naprav na vesoljski ladji. Voyager 1 ni povzročal nobenih skrbi, vse je šlo po načrtu, kakor hitro ga je raketa Titan 3-Centaur pognala v vesolje. bremenski prerok Belno oblačno z rtajVišjo tem-^eraturo okoli 77 F (25 C), Nixon je hotel posnetke uničite WASHINGTON, D.C. — Biv-ki predsednik R. M. Nixon je v razgovoru z britanskim televizijskim komentatorjem Davidom Frostom povedal, da je ne-•.koč naročil načelniku svojega J glavnega stana v Beli hiši Hai-jdemanu, naj uniči vse posnetke I razgovorov, ki niso “zgodovinsko” pomembni. Haldeman je to odsvetoval in naročila ni izpolnil. Nixon je dodal, da bi bil dal posnetke brez dvoma uničiti, če bi bil mislil, da je v njih kaj nedovoljenega. S tem bi bil odstranjen dokaz njegovega nezakonitega dela in s tem tudi zahteva po odstopu s predsedstva ZDA. V vprašanju vloma v Watergate je Nixon dejal, da je bil tedaj, pravosodni tajnik John Mitchell zaradi spora z ženo Mar-tho v takem duševnem razpoloženju, da ni bil sposoben uspešr no vršiti svojih nalog, tako je dopustil vlom v Watergate in s tem zakrivil vso nesrečo. Če bi Mitchell ne bil v teh stiskah, bi ne bil možen vlom v Watergate, ker je Mitchell po besedah Ni-xona trden in odločen zagovornik zakonitosti. ' Novi grobovi Mary Seston Pretekli torek zjutraj je umrla v Curtis bolnišnici 83 let stara Mary Seston, ki je dolga leta živela na 3435 W. 60 St., roj. Mladenič v Bezjaku, Visoka vas pri Reki, od koder je prišla v ZDA pred 65 leti, žena Antona (tudi v Curtis bol.). Pokojna je bila članica KSKJ št. 214. Pogreb iz Martens; pogrebnega zavoda na 9811 Denison Avenue bo v petek ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Bonifaca ob 10., nato na Kavarijo pod vodstvom pogrebnika Louisa Ferfolia. Pogreb oskrbujeta prijateljici pokojne Ella Samanic in Pauline Stepic. Frances Elovar V ponedeljek je umrla v Euclid General bolnišnici Frances Elovar, rojena Komat v Velikih Lokah v Sloveniji, od koder je prišla leta 1922 v ZDA, prvič poročena z leta 1922 umrlim Josephom Spendalom, nato pa z Louisem Elovarjem, umrlim leta 1973, zaposlena kot obrato-valka strojev v tovarni Bailey Meter Co., sestra Rose Komat, pok. Marie Princ in pok. Tonyja Komat. Bila je članica KSKJ št. 169, SNPJ št. 142 Oltarnega društva in Marijine legije pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v petek, ob 3.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih, duš. Andrew Maričic Včeraj je umrl 91 let stari Andrew Maricic z 952 E. 70 St., preje 50 let z 953 E. 67 St., rojen na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA leta 1904, vdovec po eta 1966 umrli ženi Rose, roj. Fuduric, oče Annette Keserich, Josepha, Rose Kolar, Kathryn Cook, Barbare Freund, pok. An-drewa, Georgea in, Mary Barrett (W. Va.), brat Michaela (Pa.), Marie Sputicic (Hrv.) in pokojnih Johna, Barbare Grgi-cic, Annie Pushicic, Katy, Georgea in Marka, 16-krat stari in prastari oče. Pokojnik je bil zaposlen kot strojnik pri Warner & Swasey Co. skozi 20 let do svoje upokojitve pred 27 leti. 3il je član Kluba hrvaških upokojencev. Pogreb bo iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v soboto ob 9.15, v cerkev sv. Frančiška ob 10., nato na Kalvarijo. Fay D. Moran V Woman’s bolnišnici je umri po dolgi bolezni Fay D. Moran Arabci Sovjetiji: Roke proč od Ogadena Arabske države so se postavile v sporu za Ogaden na stran Somalije, ko Sovjetska zveza podpira Etiopijo. KAIRO, Egipt. — Zunanji ministri Arabske lige, ki so tu zasedali koncem tedna, so pozvali Sovjetsko zvezo, naj se ne meša v spor med Somalijo in Etiopijo zaradi Ogadena. Kot znano, je Sovjetska zveza označila Somalijo, s katero ima sicer prijateljsko in vojaško-zavezniško pogodbo, za napadalko, ko podpira Etiopijo, s katero se je povezala šele pred nekaj meseci. V Somaliji ima Sovjetska zveza pomorsko in raketno oporišče pri Berberi, veliko število sovjetskih strokovnjakov vodi gospodarski razvoj in je organiziralo varnostne sile ter Vojsko, za katero je Sovjetska zveza dobavila Somaliji vso o-premo. Etiopija je bila do letošnje pomladi vsaj uradno še zaveznica ZDA, četudi od odstranitve cesarja Hajle Selasija ne posebno trdna. Odkar je dobila v letošnjem februarju levičarsko, vojaško vlado, je opustila zveze z ZDA in se povezala s Sovjetsko zvezo. Ta je začela obširno podpirati Etiopijo v prepričanju, da je ta za Moskvo pomembnejša od Somalije. Somalijo so že dalj časa snubile konservativne arabske dr- 1 žave in jo hotele ločiti od Sovjetske zveze, sedaj jim po vsem sodeč pri tem pomaga sama Mo-1 skva. Predsednik Somalije Bar- | re se je z obiska v Moskvo, kamor je bil povabljen, vrnil ne-' zadovoljen. CARTIR SINOČI PODPISAL NOVA DOGOVORA S PANAMO Sinoči je predsednik ZDA podpisal nova dogovora s Panamo o panamskem prekopu pred vodniki 23 držav Zahodne polute v dvorani glavnega stana Organizacije ameriških držav. V imenu Paname je dogovora podpisal njen predsednik Torrijos in se nato objel s Carterjem v znak nove, prijateljske dobe med ZDA in Panamo. Iz Clevelanda in okolice da je čas končati “kolonialno osvojitev naše dežele”. Opozoril je na močan odpor proti novim pogodbam v Panami in spomnil Senat ZDA na besede predsednika A. Lincolna, da “državniki mislijo na bodoče rodove, politiki pa na bližnje volitve”. To je bil očitno poziv senatorjem, naj dobro premislijo, predno bodo glasovali proti dogovoroma, ki urejata bodoči položaj prekopa, kajti odklonitev teh pogodb v Senatu ZDA utegne imeti usodne posledice na od nose ZDA ne le do Paname, ampak do vse Latinske Amerike. Novi pogodbi morata biti potrjeni v Senatu ZDA z dvotretjinsko večino, ki jo sedaj očitno ni. Tudi splošna javnost v ZDA je v večini proti novim pogodbam. Predsednik Carter upa, da bo v naslednjih mesecih dobil za novi pogodbi potrebno večino v javnosti ZDA in potem tudi v Senatu, Korejec Park obdaroval najmanj 27 kongresnikov WASHINGTON, D.C. — Pravosodno tajništvo je objavilo obtožbo Tongsuna Parka, južno- Sprememba vlade v Kanadi OTTAWA, Kan. — Pretekli torek je odstopil finančni minister Donald S. Macdonald, ena vodilnih osebnosti vlade, ki je bil odgovoren za gospodarsko politiko. Minister je izjavil, da stopa iz vlade iz družinskih razlogov, očitno pa je imela svoj delež pri tem tudi politika, ker je bilo v zadnjih časih slišati precej močno kritiko na račun Macdonalda. Pričakujejo, da bo predsednik vlade Pierre E. Triideau to se- 20 Viola Ave., Euclid Beach dai> ko ie odstopil finančni mi-Park, mož Mabel, roj;> Everly,'nistei1, spremenil močnejše, kot oče Fay dr. (Tenn.), Roberta in 50 Pre3e sodili. Sprememba bo Jerryja, 6-krat stari oče, brat izvedena pred obnovo- zasedanja Maude Evans, Vade Flemming kanadskega parlamenta prihod- (W. Va.), Windole Hayhurst, pok. Freda, pok. Georgea, pok. Core Wilt in pok. Edne Smith (vsi v W. Va.). Pokojnik je bil rojen v Morgantownu, W. Va. in je bil rudar v premogovnikih do upokojitve pred 5 leti. Pogreb 30 v Westover, W. Va., v soboto, pokojnikovo triplo pa bo na mrtvaškem odru danes od 6. do 9. zvečer v Želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St. Joseph R. White Zadet od srčne kapi na golfskem igrišču Lost Nation pretekli torek zjutraj je prepeljan v Lake County Memorial West solnišnico umri tam v sredo zjutraj 55 let stari Joseph R. White Sr., znan pevec in godbenik, rojen v St.. Michaelu, Pa., stanujoč na 15507 Saranac Rd. V Cleveland je prišel leta 1952 ter se pridružil kot godbenik najprej Al Strukelu, nato pa Ray Chaimpa polka orkestru. Igral je banjo, baš in kitaro ter bil dne na Kalvarijo. nji mesec! Štrajk premogarjev Dri kraju CHARLESTON, W. Va. - Velika večina od blizu 90,000 premogarjev, ki je bila na ‘divjem’ štrajku od 22. junija, se je ta teden vrnila na delo. Včeraj je vztrajala v štrajku le skupina kakih 3,000 rudarjev v Kentu-ckyju. Jimmy Carter WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Jimmy Carter in. predsednik Paname Omar Torrijos sta sinoči v glavnem stanu Organizacije ameriških držav pred vodniki 23 držav Zahodne polute podpisala dogovora med ZDA in Panamo o panamskem prekopu, ki so ga zgradile ZDA leta 1914 in ga doslej tudi u-pravljale. Po novih pogodbah, če ju bo in kadar ju bosta potr- dila Senat ZDA in ljudsko gla- korejsk ..podjetnika”, ki je v sevanje v Panami, bo prekop letih 1967 d<> lg75 oMaroval na prešel postopno v upravo in razne M.ine vsaj 2? Wvših sedanjih kongresnikov s smotrom, da bodo podpirali koristi Južne Koreje v Kongresu. Pravosodni tajnik Griffin B. Bell je ob objavi obtožbe T. Parka izjavil, da bodo ZDA ponovno skušale doseči v Seoulu povratek Tongsuna Parka v ZDA, kjer veljo sedaj za “ube-ga pred ameriško pravico”. Tongsun Park je obtožen, da je podkupoval javne uradnike, koval zarote za taka podkupovanja, goljufal pošto, kršil ameriški volivni zakon in opustil prijavo, da je tuji agent. V Seoulu so izjavili, da ne vidijo nobenega razloga za izročitev Tongsuna Parka ZDA. Med Južno Korejo in ZDA ne obstoja noben dogovor, ki bi kaj takega določal. zadnjih 35 let poklicni glasbenik 8 let je imel lastni orkester, zadnja tri leta pa je nastopal z Yan-kovicem. Leta 1973 je bil “mož leta” Slovenskega doma na Holmes Avenue. Pokojnik, je bil oče Sally Malishefski, Josepha Jr., Daniela in Richarda, sin pok. Petra in Helen, 4-krat stari oče, brat Frances Poponic in Caro line Colton. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 10. dopol- upravo in varstvo Paname. ZDA bodo zadnji dan tega stoletja zapustile Prekopno ozemlje in prekop popolnoma Panami, prihranile si bodb pa pravico poslati tja svoje oborožene sile za varovanje nemotene rabe prekopa vsem državam in v čuvanje njegove nevtralnosti. Predsednik Carter je v kratkem govoru pred podpisom dejal, da nova dogovora “pomenita priznanje ZDA, da naj pravičnost in ne sila vodita odnose med državami sveta”. To je ponovitev načel zunanje politike ZDA, da morajo odnosi med državami, velikimi in malimi, temeljiti na “‘medsebojnem spoštovanju in sodelovanju”. Predsednik ZDA je pokazal, da hočejo ZDA opustiti nadzor nad prekopom in ozemljem ob njem, ki ga v Latinski Amerjki smatrajo za ostanek “imperializma ZDA”. Ta nadzor je postajal v zadnjih desetletjih vedno bolj nadležen ne le Panami, ampak vsej Latinski Ameriki, ki vidi v njem oblastnost in trdo moč ZDA, ki da )se na splošno premalo brigajo za Latinsko Ameriko in njene potrebe, ko zasledujejo in varujejo svoje koristi po vsem svetu. Pogajanja o novi ureditvi položaja prekopa so se začela pred 14 leti v času predsednika L. B. Johnsona in se nadaljevala pod predsedniki Nixonom, Fordom in Carterjem. Predsednik Carter je zato povabil k slavnostnemu podpisu novih dogovorov vdovo predsednika L. B. Johnsona ter predsednika Forda. Oba sta preteklo noč prespala v Beli hiši kot gosta predsednika Carterja. Predsednik Paname Omar Mali Šmaren— ' ” Danes je praznik! Marijinega rojstva ali Mali Šmaren. V Sloveniji je bil nekdaj zapovedan praznik, v sosednji Avstriji pa je še vedno. Vsem Marijam, Mickam, Minkam in Maram, ki danes obhajajo svoj god, vse najboljše! Družinski praznik— G. Louis in ga. Matilda Ogrinc, 19900 Tyronne Ave., obhajata danes 26-letnico svoje poroke. Čestitamo in želimo obilo zadovoljstva in zdravja v skupnem življenju! Zadušnica— Jutri, v petek, opoldne bo v cerkvi sv. Frančiška sv. maša za pok. Vincenta Savnika z Aberdeen ob 40-letnici njegove smrti. Nesreča— V petek, 2. septembra, je ob 6.30 na poti v cerkev sv. Vida 86 let stara ga. Mary Bratkovich s 1200 Norwood Rd. padla1 in si natrla roko, pa se ranila tudi po obrazu. Dobri ljudje so ji pomagali in jo spravili na njen dom. Dr. A. Spech jo je takoj poslal v bolnišnico. Nečakinja Antonija Tolwinski se vsem za pomoč svoji teti toplo zahvaljuje. Rada bi jih poznala in zato prosi, če jo po četrti uri popoldne pokličejo na tel. 651-3809. Seja prestavljena— ZaradiiDelavskega dne je bila mesečna seja Lilije prestavljena na ponedeljek, 12. septembra ob 8. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. K molitvi— Članice Oltarnega društva in Marijine legije pri Mariji Vnebovzeti so vabljene danes ob 2.15 pop. v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo Frances Elovar, jutri pa k njenemu pogrebu. Ameriški letalci se vežbajo v boju z MIG sovjetskimi jet letali WASHINGTON, D. C.—ZDA so na razne načine prišle do kakega 'ducata uporabnih, sovjetskih letal MiLG-21 in in MIG-23 ter seveda tuldi starejših tipov. Ameriške letalci se vežbajo v boju s temi, ki jih vodijo posebej za to izvežbani letalci Letalskih sil ZDA. ; ZDA prevladale v ZN Odbor ZN je odklonil predlog Kube za obravnavo položaja Portorika. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Kuba je predložila odboru ZN, ki pripravlja dnevni red zasedanja glavne skupščine, naj vključi v tega razpravo o Portoriku. Tega naj bi ZN proglasili za “kolonijo” ZDA in seveda zahtevali nato njegovo neodvisnost. Kubanski predlog je bil od-tlonjen z 11-7. Zanj so poleg Kube glasovale Bolgarija, LR Kitajska, Češkoslovaška, Irak, Sirija in SZ. Jugoslavija se je glasovanja vzdržala. Za kaj porabimo denar WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih izda povpre-Amerikanec za stanovanje čen 15% vseh svojih rednih izdatkov, za hrano 22%, za razne u-sluge in postrežbo 19%, za avto 13%. za vzdrževanje gospodinjstva 7%r za druge trajne naprave •% ’ Kissinger in Haig sta vedela za Parka WASHINGTON, D.C. _ Kongresni raziskovalci so povedali, da imajo dokumente, ki kažejo, da sta Kissinger in pjegov namestnik v Narodnem varnostnem svetu gen. A. Haig vedela za nezakonito dejavnost južno-korejske lobby, katero je vodil Tongsun Park. ------o----- Krompir v Sovjetiji za ljudi neužiten MOSKVA, ZSSR. — List Trud poroa, da je polovico krompirja letošnje letine za ljudi ne- 9%; in 6% za pohištvo. Pre-j uporabnega radi slabe izbire se-ostala 2% gresta za razne druge,mena in zanikrnega pospravlja- Torrijos je povedal naravnost,'predmete trajne vrednosti. -nja. um Amebiška Domovina v* » 1/f r » -V- I n >\\i 8117 St. Clair A ve. - 481-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA; Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 pei year; $14.00 tor 6 months; $8,00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 132 Thursday, Sept. 8, 1977 Polovico dohodkov povprečne družine v Jugoslaviji gre za hrano O življenju v SFR Jugoslaviji slišimo od različnih obiskovalcev Jugoslavije različna mnenja. Nekateri tamkajšnje razmere hvalijo in govorijo o visoki življenjski ravni, posebno v SR Sloveniji, drugi pa vidijo povsod vse samo slabo. V naslednjem navajamo o živ-ijenu v SFR Jugoslaviji, dohodkih in stroških družin sestavek ’‘Izdatna postavka”, ki ga je prineslo ljubljansko “De'o” 16. avgusta letos. Ker je dnevnik ‘‘Delo’ uradno glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, možične politične organizacije sedanjega režima v SR Sloveniji, ga moremo torej smatrati za nekako uraden dokument v tem vprašanju. Glasi se: * * Pred čas'm smo s tiskovne konference zvedeli, kako hude so težave z jugoslovanskim pridelkom koruze, ja, drag ves reprodukcijski material, ki je v kmetijstvu tos šli tudi njujorški Slovenci riton solo v prvi ter tretji pe-nujno potreben — kako lahko tedaj pričakujemo, da prvič skupno z drugimi, ki žive J bo kmetijska proizvodnja cenejša? na področju Ridgewooda v so- Če torej tako gledamo na stvar v vsej celoti in med- [delovanje in tekmovanje. Vsak različnih sebojni povezanosti, bomo prav lahko ugotovili, da sejnastop predstavnikov kmetijstvo v vsesplošni dirki cen obnaša prav tako, kot narodov je dejansko hkrati tudi sc obnaša tudi celotno jugoslovansko gospodarstvo. Da pa smo za obnašanje kmetijstva najbolj občutljivi, je prav tako razumljivo. In če na to obnašanje gledamo izolhano, iztrgano iz celotnega sklopa gospodarskih gibanj, potem je lahko razburjanje opravičljivo samo z razlogi čustvene narave, ne pa tudi s pravšnimi ekonomskimi argumenti. Drobnoprodajne cene kmetijskih proizvodov bi kajpada lahko bile, tudi ne glede na vsa druga gibanja v gospodarstvu, neprimerno nižje, kakor so. Toda samo pod enim od dveh pogojev: da tisti, ki to zahteva, plača vso razliko med tako predpisano in dejansko ekonomsko ceno ali pa, da v temeljih spremenimo celoten sistem aružbenega organiziranja in gospodarjenja v naši državi. Ne eno ne drugo pa ni rešitev. Zato se pač vprašamo: zakaj že leta takšno gibanje, značilno za celotno jugoslovansko gospodarstvo, in ali so vzroki res skmo v gospodarstvu? Šele iz celovite analize vseh vzrokov in povzročiteljev bi lahko jasneje spoznali tudi, zakaj je pri nas vse, torej tudi kmetijska proizvodnja, tako zelo drago — in čedalje dražje. Ridgewood je vendarle po slovenski viži plesal... NEW YORK, N.Y. — V zgo-^jev hiš na področju Ridge-dovini poznamo trenutke in do-,wooda, kmalu ob njegovem več-godke, katere jemljemo za vstop I jem skoku v razvoj začetkom ki je zai, di pretirano visokih cen ni mogoče izvoziti, "ekc(;a naroda ali pa se jud-.leta 1900. Tja do leta 1920 Slo-niti ..se porabiti doma. Kmalu nato je prišla še ena novi- .fg v sgodovmo. To se veliko- jvencev se m bilo veliko tod. Te- ca: v Be. .gradu so - to pa bodo vsekakor storili tudi v » taj« * Mfr T N •». strnJTr,v vseh drugih mestih - občutno zvišali cene mesa. s či- ^ tak0’ d“ bivanje .Spodnjem New Yorku in v W.1- mer naj bi rešili izgub klavniško industrijo, ki zaradi samo se ne dela zgodovine v ne- liamsburgh področju. Zato « visokih c.-n koruze drago plačuje pitano živino. Skoraj kam smlslu. “ p0‘ **k~1 *uH’ *" hkrati je bilo z raznih'strani slišati nove zahteve, da sc ?“><>•“ m M kakr5enkoh zvišajo cene skoraj vseh dhtgih kmetijsko živilskih Pr0' J0 Rjdge^ood^e^njiijorško »ase- IZv'O. O ~ i ■ a u dje v predmestni četrti Queens. Širna javnost ,e na vse to reagirala ze nekaj zadnjih ^ p v no e v et - nejevoljno, ne pa tudi ogorčeno. Ne sicer zato, so cPni ie; M th ker so občani ze navajeni stalnega skakanja cen, tem- vm G1(,ndiile in Li. vee zalo, ker jim vse skupaj m čisto jasno V nekaterih ! ^ po mlsel. primer'h pa so reagirali tudi ostreje. In to ie razumlji-. .12raža„ji, to vo, piše Vaša Polzic v Borbi. Hrana vzame povprečni upravno so takrat tudi mislili tamkaj kupiti irsko cerkev, a kocka je padla za Osmo. To je bilo v času, ko so se naši ljudje že začeli premikati, kar istočasno kot Nemci, iz njujor-škega in brooklinskega naselja v Ridgewood. In od leta do leta je bilo tod zdaj tudi več in več slovenskih hišnih posestnikov, wood, ki ima zdaj okoli 150,000 prebivalcev, kar je še zmeraj komaj — in niti ne — 2 odstotka prebivalstva slovitega -— in hkrati v veliki težavi živečega mesta New Yorka. Ne od jugoslovanski družini skoraj polovico dohodka, gospodinjstvom z manjšim dohodkom pa tudi nad 60%. Nihče, ki pametno misli, se seveda ne more slepiti, da re-signimnest zlasti tistih slojev, ki so zaradi draginje najhuje prizadeti, lahko traja v neskočnost in da je na tem mogoče graditi politiko. Zato so nekatere ostre javne reakcije samo opozorilo pred morebitnimi posledicami. In prav zato. bi bilo treba o tem povedati kaj več. Kct rečeno, cene živeža pri nas skačejo že več let, vedno z isto obrazložitvijo: zato da ne bi-zadušili proizvodnje, Via bi spodbudili njeno hitrejšo rast in zagotovili večjo stabilnost, tako da bi imeli več blaga in bolje preskrbljen trg. Toda te obljube se nikoli niso izpolnile. Saj se tudi niso megle, kajti vsi dobro vemo, da pot k takim ciljem ni v zviševanju cen. Tudi kmetijstvo samo s tem ni nič pridobilo. Če bi namreč zviševanje cen krepčilno vplivalo nanj, potem mu ne bi bile vsako leto potrebne nove injekcije v obliki novih zvišanj cen. Prej bi lahko rekli, da je to zviševanje cen vplivalo na organizem kmetijstva bolj kot pomirilo, kakor pa zdravilo. , Neicoč smo se lahko pohvalili, da v kmetijskem pridelku lahko konkuriramo katerikoli evropski držiavi. Zdaj ne moremo konkurirati nikomur. Nedavno smo ponudili koruzo kupcem na Bavarskem. Bili so pripravljeni takoj kupiti celo dvakrat več, kot smo ponudili. Ko pa so slišali za ceno, so za trenutek pomislili, da gre za' ša1-. Ponudbe seveda niso sprejeli. Gotovo je, da tudi kmetijska območja od tega niso imela nič. Kdor si je kaj obetal, in takih je vsekakor tudi nekaj, se je samo slepil. Kmetijstvo se ne more uspešno razviti, če ga ne-spodbuja močno razvita živilska in-austriia. Za£o lahko kmetijska območja vidijo svojo prihodnost samo v skladnem razvoju celotne svoje agro-muustrije. Kot nismo edini proizvajalci kmetijskih surovin na svetu, tudi nismo edini, ki imamo živilsko in-dur-,Trije. Ta naša industrija pa gotovo ne more graditi svoje prihodnosti na surovinah, dražjih, kot so drugod na svetu, in se pri tem uspešno kosati s konkurenti, ki se-opirajo na cenejše vire surovin, na večje tradicije in visp^ produktivnost dela. • ,i-v Saha ima sicer dve plati. Zato ne smemo mis-it^da so vzroki vseh teh problemov samo v kmetij-stvu? a‘! v Ijudelp ki kmetijstvo “zagovarjajo” in v nje-govem irnenu tudi postavljajo družbi ndve zahteve. i Sicf.r.K ^ na®e koruze r— kot tudi skoraj vseh Cjfu%1‘ kmetij8^ih proizvodov — zaradi visokih cen pe moremo prodati nikomur zunaj Jugoslavije. Toda ali •;l “J ° J '^y s‘9vanska industrija z enim samim proizvo-•.Vi1’ 1ZC:' amrn na primer- iz domačega lesa, domačega ae,<, ’Ci0 domačega premoga, domače električne enoi-ije td. sploh komu konkurira s ceno? Gospodar-sv o jo enoten organizem, zato je treba tudi na vsa gi-nania / njem ^ledj|.ti enotno. Iz dragega jekla ni mo-f;(l ‘ ^d-ekai cenenega kmetijskega stroja, kot tudi iz Zvio^uragega gradbenega materiala ni mogoče graditi [sta to dva človeka slovenskega }) .en, objektov, če pa so stroji drggi, če so dragi ob- rodu, ki sta bila po delu vklju- enoto imenujejo Veliki Ridge-j seveda še več pa gostačev. In ta- ko je Ridgewood postal tudi največje naselje njujorških Slovencev. In vendar o nas krajevni list Ridgewood Times ni nikdar pisal, niti omenjal nas ni, da živimo na tem področju, čeprav Da so tod imeli tudi Indijanci izhaja že skoraj 70 let. šele le-svoja domovanja, to je samo ob tos se je to zgodilo, ko smo se sebi razumljive. Saj je Ridge- vključili v program narodnih wood prav tako delček Ameri-> izročil, ki se zdaj letno prireja ke, ki je bila po naravnem in božjem pravu njihova posest. Toda človekov^ volja, hotenje in dejanje je lomilo tudi določilo teh skorajda nesprejemljivih pravnih določil. In tako že komaj eno leto po plymouthskem izkrcanju krščanskih evropskih belcev na‘obalo ameriške zemlje rdečekožcev, se leta 1621 na področju Maspeta pojavijo prvi beli evropski ljudje, ki so prišli iz Nizozemske. Tako je beli na-selek nastal nekaj let pred o-nim, ki je osredje New Yorka, Manhattan. Indijanska naseja so bila povezana med seboj po indijanskih stezah. Na primer Fresh Pond Road in Flushing Avenue v okviru Zgodovinskega društva Ridgewood. Mi ne moremo nič za to, če so pred leti izbrali za to prireditev ime: “Oktober- fest”. Nemci imajo na tem področju New Yorka še nekakšno večino, toda ne v ožjem Ridge-woodu. Sem so v zadnjem desetletju in posebno v zadnjih letih pritisnili Italijani. Dobili pa smo od 8,000 do 10,000 jugoslovanskih banatskih Romunov, precej Hrvatov in nekaj Srbov ter kar precej Grkov. V zadnjem času prihajajo med nas Korejci, ki odpirajo trgovine vzdolž Myrtle Avenue. Prihajajo med nas že begunci iz Južnega Vietnama. Iz Bushwicka in East Brooklyna poskušajo vdreti v tečeta po stari, prvotni indijan- Ridgewood že Portorikanci. Ta-ski stezi. Vse področje Ridge-iko ima danes Ridgewood skoraj 4 /-1 i »tv> f > 11 vi vi r* ' i • r i ! rvi I 11^7/''» r-i 1 i v-i 1 o o Vi /-\ vi v^iVi i wrooda je bilo gozdnato z nekaterimi planotami. Od tod se je moral ameriški rdečekožec postopoma umakniti, iztisnjen iz njega v boju ali s prevaro ali pa s kupno-prodaj-no pogodbo, in tako jč prepustil tudi to ameriško področje belcu v posest in zkoriščanje. Od takrat se tod naseljujejo beli ljudje iz Evrope. Iz vseh evropskih zerpelj prihajajo skorajda nepretrgoma. Sprva se tu naseljujejo Nizozemci, Danci, Švedi, Norvežani in kasneje vse bolj in bolj tudi Nemci in drugi. Ugotovljeno je, da so se prvi Slovenci pojavili tod v prelomnici stoletja, v zad-njem desetletju prejšnjega. Kajti leta 1902 sta bila Burger in Cegark hišna posestnika v Rid-gewoodu. Cepray jih krajevno zgodovina po imenu ne pozna, tedaj značilno nerazumljivo bolj pisaho prebivalstvo, kot pa pred tridesetimi leti, ko sem jaz stopil vanj ob svojem prihodu iz očetnjave. O, takrat je tod bilo Slovencev še kot “listja in trave’’. Danes nas ni več toliko. Pomrli so in raz- / pršili smo se. Danes je v Ridge-woodp po prebivalstvu zastopana Azija, Afrika še ne, Srednja in Južna Amerika ter Evropa, iz slehernega kotička, in tako tudi z Balkana. Smo pač v A-meriki, ki je — kot jd je ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamic — imenoval: Narod, ali bolje dežela narodov! In v tej deželi živimo,, ki po svoji ustanovni listini in ustayi propagira misel mirnega sožitja. Mržnja jo tod ustavno prepovedana! Ze ko se. vseliš v to deželo ali pa se v njej rodš, se vključiš v njeno pestrost narodov in sprejmeš njeno osnovno načelo sožit- jektl, dra^o pogonsko gorivo, draga električna energi- Čena v skupino 50-tih gradite-'ja in sodelovanja. Tako smo le- tekmovanje. In nekaj takšnega je tudi prireditev “Oktoberfest" v Ridgewoodu na Victory Fiel-du. Po naše na Polju zmage! Pa za slovenski kulturni nastop na tem polju v soboto, 27. avgusta, popoldne lahko mirno rečemo, da je bil to dan naše slovenske kulturne zmage. In s to zmago smo se šele vpisali v dejavno življenje Ridgewooda, kjer že toliko desetletij živimo. Hkrati smo stopili v zgodovino Ridgewooda s pečatom našega slovenskega narodnega duha, ki je položen v našo glasbo, pesem in besedo. Naglica, s katero se je bilo treba pripraviti, nam ni delala težav, kei smo izbrali le tisto, s čimer lahko ameriški publiki damo, kar je tipično našega — slovenskega. Kajti le to so pričakovali od nas, pa čeprav smo bili vključeni v program “Balkanski dan”. Živimo pač v A-meriki in v Ridgewoodu z vsemi narodi. Tipično balkanska dežela je Grčija s svojo staro in bogato kulturo. Kdo ji bo to o-porekal?! In kaj morejo Mače-, donel, Bolgari in tudi Srbi ter še drugi, če so padli pod ta močan vpliv in če vsled tega njih narodna pesem drugače zveni kot naša. Tudi naši predniki so bili že po svoje kulturni takrat, ko še niso bili kristjani in so bili še svobodni nemškega vpliva. In ta vpliv je bil na nas močan, kar je danes zgodovinsko dejstvo, pa nikakor naša zasluga, ko spadamo v zahodno-evropsko kulturno področje. Pa tudi to smo v soboto s svojim nastopom ameriškemu občinstvu pokazali v Ridgewoodu, ker smo jim izvirno kazali samo sebe! Mirno lahko rečem, da smo odnesli krono tega “balkanskega show-a” na Oktoberfestu v Ridgewoodu. Za Slovence so tokrat nastopili naši sosedje bratje “Zvo-novci”, Slovenski narodni trio, katerega so sestavljali: Kori Klezin — harmonika na (gumbe, Ivo Stelcer — klarinet in organist Franjo Kostanjški — trombon. Osebno bi ga imenoval “Trio sv. Cirila”, ker bi želel, da bi ostal ta prvi njihov sobotni nastop kot rojstni dan tega tria, in da bi se odslej redno skupno vadili za druge podobne prilike. Zanj bodimo odslej pripravljeni! Potem pa smo imeli še plesni orkester 6 mož “Kranjske zvezde”, katerega že nekaj le.t vodi Ivo Stelcer, in je že pred tem imel nekaj uspešnih nastopov na raznih plesnih prireditvah. Predaleč bi me zapeljalo, če bi hotel podati pregled in morda tudi kritikb ter pohvalo celotnega programa. Samo grški nastop bi zahteval sestavek za sebe. Mnenja o njem so različna, kot imam jaz svojega. Slovenci smo nastopili dvakrat deljeno, bolj na začetku in na koncu. Nastopi drugih so bili — lahko bi mirno rekel — v sredini. Na hitro rečeno: nekakšna nesposobnost g. Martina Koeniga in Ethel Raim. Stvar jima je smuknila iz rok, kar je bilo v škodo predvsem celote, nikakor pa ne našemu slovenskemu nastopu. Celo v podporo nam je to bilo, ker je občinstvo po slovenskem prvem, izredno uspešnem nastopu, komaj že čakalo, kdaj bodo naši v drugo nastopili. Tu moram pohvaliti o-zvočenje, ki je bilo brezhibno in tehnično na višku. To je oskrbel g. Martin Koenig posebej za ta balkanski “show". V prvem delu so Zvonove! najprej odpeli tri pesmi in sicer : Triglav moj dom . .Teče mi vodica. .. ter Jaz bi rad rdečih rož .. . Zvonove! so bili na višku: glasovno, skladje je bilo čudovito s perfektno intonacijo in tehniko, ki je poslušalstvo zagrabilo takoj. In še Gustelja ba- smi. Aplavz občinstva je bil tako močan, da si mislil, da se bo glavni šotor, v katerem je ob mizah prostora za 2,500 ljudi, dejansko raztrgal. Doživetje, ki ga Zvonove! ne bodo zlepa pozabili, kot ga tudi ma ne bomo. Grški mali orkester za narodno glasbo tu nas pretrga s tremi svojimi. Koenig po tem nastopu občinstvu predstavi “Slovenski trio”, v sestavi, kot sem jo zgoraj podal: najprej eno za ples, ki spet vžge skoraj do vriska in vrišča med publiko; nato venček narodnih, kiyrazplamti poslušalstvo še bolj, in še tretjo “spet eno za ples”. Navdušenje vseh je na višku. G. Koenig pokliče še “Kranjske zvezde”, ki so zaigrali naše domače viže za ples. Ljudi je pognalo na plesišče in vrteli so se po slovenskih vižah, da je bilo veselje. Kazalo je, da bi bili kar zadovoljni, če bi Slovenci s svojim nastopom kar nadaljevali. Mladi Guardia, ki je tokrat igral harmoniko, pa se je ljudem po vsakem komadu smejoč zahva- Njujorških Slovencev se nas je kar precej zbralo. In če smo sem, na Victory Field, prihajali kot narodno nezavedni srenj-čani, smo z njega pa vendarle odhajali — kot sila ponosni Slovenci! i Tone Osovnik Oltarno društvo pri Sv. Vidu vabi na kosilo CLEVELAND, O. — Zopet vabimo vse farane, članice in prijatelje na vsakoletno kosil°> ki ga bodo pripravile članice Oltarnega društva fare sv. Vida v nedeljo, 18. septembra, v far' ni dvorani. Juho s knedeljčkl govejo pečenko, pečene piščance z vso prikuho, kavo in Prl boljškom (dessert) bodo servi rale od pol enajstih dopoldne pa do dveh popoldne. Cena za 0 rasle je $3.50, za otroke $1-^ ' Vstopnice dobite pri vhodu v dvorano in tudi one, katere ste jih dobile s povabili, lahko pla i. rp. . T -.7^,1 čate istotam. Naša brhka dekle vi ta bodo skrbela, da boste dobro Isto vzvalovanje občinstva, ki ga je bilo ob prvem nastopu o-koli 500 in ob drugem okoli 1,500, je razgibalo ob koncu. Tokrat so Zvonovci odpeli štiri pesmi: Fod rožno planino . . Titanic..., V deželi moji... in pa Žabe ..: Pa da ste slšali te njihove Žabe, kako so vam posvetovale in zakvakale ... Slovenski oktet iz Ljubljane bi jim bil morda zanje kar malce zavidljiv! Tu nastopi spet romunski orkester. Za njim pa spet “Slovenski trio”, ki vžiga in občinstvo razplamtuje, ko ga “Kranjske zvezde” v tričetrturnem igranju slovenskih viž spravijo skoraj v ekstazo. In tako razpoloženje so naši nj-ujorški S 1 o v e n ci pripravili Franku Jankoviču, kralju polk, ki je nastopil za njimi in igral tja do polnoči. Frank pa je tudi slovenske 'viže igral ter celo od časa do čaša kakšno slovensko prepeval. In tako je svetovljanski Ridgewood v soboto, 27. avgusta, na Victory Fieldu zares enkrat skoraj samo po slovenski viži plesal.. . VESTI Filharmonijo so prei; .,:lj Poslopje Filharmonije na nekdanjem južnem koncu Kongresnega trga so v notranjosti temeljito prenovili in preuredili. Obnova, ki je stala okoli milijon dinarjev, je bila končana v začetku septembra. štorklje napovedujejo hudo zimo Štorklje so letos že sredi avgusta zapustile svoja . gnezda v pokrajini ob Muri, kjer so v Sloveniji edino še ostale kot stalne prebivalke, in odletele v svoja afriška prezimovališča. Ta zelo zgodnji odlet smatrajo domačini za napoved zgodnje in hude zime. Tudi lastovke, so se letos začele zbirati zelo zgodaj v jate za polet na jug. V Sloveniji so umrli 23. avgusta V Šmartnem pod Šmarno goro: Franc Povše; v Loki pri Zidanem mostu: Slavko Hočevar; v Ljubljani: Marija Breskvar, Ana Tršan, roj. Jezeršek. Nežka Travnik, roj. Martini, Rozalija Brulc, roj. Krevs, Zofija Kavčič, roj. Sinigajda; v Vinici: Marija Šutej, roj. Malič; v Križah (Tržič): Andrej Gra-dišar; v Rutečni vasi: Frančiška Štukelj, roj. Henigman; v Novi Gorici: Mirko Ščurk. postreženi. Imele bomo tudi stojnico za dorhače pecivo, zato v^UCLg prosimo čanice, katere bi darovale pecivo, rezance, P°^ ce, kruh in drugo, da bi to P ^ nesle v dvorano že v soboto P° poldne ali pa zjutraj ^ uro, da bomo imele vse -v re za prodajo. i Po kosilu, okoli 2. ure, bo ^ potegnjeni listki za krasna dar^ la, katera so darovale naše P° žrtvovalne članice. Vsako leto ste nas razvese^a. s svojo udeležbo od blizu leč. Zelo smo vam hvaležne^ upamo, da nas boste tudi presenetili in prišli v veli številu s svojimi družinami' P jatelji in znanci, da se b° skupaj pogostili in prijat® 1 pokramljali. tve Ves čisti dobiček prim ^ in prodaje krofov, katere pridne kuharice pečejo v.t-e mesec, je namenjen za PoK cerkvenih stroškov. , ^ Vas prisrčno P0ZdraV^Qg-kliče: “NA VESELO SNL NJE!” ds Mary Marinko, pm^ 24. avgusta vmid, V Ljubljani: Jožica Nežka Traynik, prim- dr- ^ ko Karlin, Jože Kocmur, gel Topli kar; V Celju: Ferdo Pilih; ^ . v Hrastniku: Alojz Drnov5 v Dolnjem Medvedjem se l že Pečjak; ' v Brestovici pri Komnu-Zabric; roj’ v Pečah: Marija Dolmar- Štrukelj. 25. avgusta q vinj- V Podlogu (Šempeter v ^ t; skl dolini) Tomislav v Celju: Julij Bizjak; v Polju: Pavla Strgar, v Laškem: Ivan Resnik- 26. avgusta . fra' V Ljubljani: Franc ZaJ perko< ' dr. Milan Pe nek Vidgaj, Franc Oblak; -. Te' : v Dolenji vasi pri Cel^idarši^ j rezlja Mlinar, roj- _ gdc' j v Vnanjih Goricah- n poz' j šar in Kati Zdešar, J man; v Polju: Jožefa Pečar- 27. avgusta ' ^Č, j0' V Ljubljani: Jože ie Pokovec, Anma Ferian- j v Gorenji vasi. £ Jvšei<: Anžkova, roj. Petk0Dinlič; jv Majšperku: A\gus gjavk3 'na Brdu pri Lukovic • Kersnik; Viču: Marija Sedaj, telino; \ . „ Ravn v Radovljici: Marja Bat' man Lemontske drobtinice “Koroška ni Tirolska!” Škof Rožman... Ameriška Domovina je priobčila noivco, da je Mohorjeva v Celovcu izdala tretji del življenjepisa škofa Rožmana. Imela je s tiskanjem velike stroške. U-pamo, da bodo Slovenci segli po nji — če že ne bo dobička pri razprodaji, da bi vsaj naročila krila stroške. Kdor ima že dve knjigi, bi bilo škoda, ako bi ne naročil še tretje. Z njo bo imel celoto. Vsi vemo, kaj je bil škof Rožman Slovencem. Posebno tisti, ki ste prišli po vojni iz domovine, bi ga morali ohraniti v hvaležnem spominu. Saj je z vami delil begunstvo in z vami trpel. Zato bi bilo prav, da bi naročili knjigo in se mu s tem oddolžili — da bo ostal spomin nanje vedno svež in zelen; da bo njegov svetniški lik stal vedno pred" vami. G Jakopič nam redno poroča, kako se morajo koroški Slovenci nenehno boriti za svoje pravice in svoj obstoj. Mohorjeva družba veliko pomaga s svojimi dijaškimi domovi fantov in deklet. Podprimo jo v tem narodnem in verskem delu z naročili mohorjevk. Je še čas, da si naročite knjige — samo hiteti morate! Ne odlašajte, prosim! Pokličite svojega poverjenika, ki bo rad prišel k vam — ali pa kar’sami pošljite ček v Celovec. Varčuj te pri čem drugem. Če vos bo stalo kako žrtev — tem boljše — ker boste to svoje dobro dela našli nekoč zapisano v nebesih. Recite: Iz ljubezni do Boga in zatiranih koroških Slovencev in škofa Rožmana! hčerkam v veseJje, ker mora I CELOVEC, A v. Tako “Dad” preskrbeti (plačati) no- udarja koroško-nemški Lisk in vo obleko, šopek, vstopnico in za njim večina avstrijskega. Ti-vse drugo, kar sem spada. In rolska da je bila baje čisto nem kaj naj rečemo še o plesu, ko ški svet, ki so ga začeli Italijani ima enkrat na leto vsako dekle j mešati in rušiti s priseljeva-priložnost, da se pobaha s svo-jnjem, južna Koroška da nikoli jim fantom. Seveda so prisotne!ni bila slovenska, ampak kveč-laične učiteljice, ki gledajo, da j emu le “vindiš”. Pa najsi je je vse dostojno in pošteno, vred-jbilo na Koroškem tudi leta 1890 no katoliške mladine. Bog bla-|kar 103,000 Slovencev po av goslovi delo sester in učenk, da [strijski statistiki, ki tedaj sploh ropsko vprašanje. Tukaj se bosta znova spopadli dve ideologi- j’: pan germanska in panslovan-po- ski dolžniki kd-,I. „ v..u. ska. jn koIikor večja bo hipote_ Pa vzemimo možnost, da ko- ka> ki io sedaj dela Avstrija s mumzem v vzhodni Evropi v do- svojo protimanjšinsko politiko, giednem času pade! Kaj tedaj ?, toliko hujši bo spopad, ako ne lar bo s tem Damoklejev meč naravnost tragedija. Danes smo nad nevtralno Avstrijo prenehal v svetu priča pregonom in iz viseti? O tem močno dvotnimo. bodo srečno končale leto — saj so ga začele s sv. mašo. Vse iz ljubezni do Boga in mladine! Drag spomin. Bila sem kuharica v Sheboy-ganu, kjer sem pred leti učila v šoli sv. Cirila in Metoda. Po o-badu sem pomivala posodo. Sestre so že odšle k otrokom, ki so igrali na dvorišču. Oglasi se ni poznala nikakih “vindišar-hev” in to je kar tretjina vseh ! Korošcev. V tem pogledu, preneseno na današnje stanje, se Koroška res jne bi dala primerjati z Južno Tirolsko. Toda Avstrijci utegne-|jo imeti kljub vsemu svoj prav, dasi je ta drugačen, kot pa Joni hočejo videti. zvonec. Tečem k vratom, pred J položaj je drugačen od Tirolske, katerimi stoji mala deklica J Koroška je. v Avstriji, katere ob- S 1. razreda. V roki tišči bonbonček in mi ga ponuja: “To je za vas, ker ste učili mojo mamo.” (Mary Zagožen.) Z veseljem Isloj je po milosti velesil vezan na državno pogodbo iz leta 1955. V tej pogodbi so zajamčene tudi pravice Slovencem na Koro- Piknik oskrbovancev Alvernia Manor 28. avg. 1977. Vsako leto priredijo prijatelji našega zavoda piknik za naše stare varovance. Odbor 60 tujcev, ki jih je pridobila Poljakinja Anne Tanasz, je letos pripravil dobitke za kartno igro — same lepe, koristne stvari. Na dvorišču sv. Frančiška je sedelo pri obloženih mizah kakih 300 udeležencev, sorodnikov in prijateljev stanovalcev. Vse je bilo veselo razpoloženo, a so se pripodili temni oblaki, zakrili sonce. Začele so padati debele kaplje — staro in mlado je iskalo vrat pod streho. Ker imamo veliko dvorano, so vsi “pik-nikarji” zasedli mize in stole in veselo razpoloženje se je vrnilo. Zunaj je deževalo, se bliskalo in grmelo, a na varnem pod streho se ni nikdo zmenil za neurje. V lepi slogi in veselju so obiskovalci in stanovalci preživeli nekaj srečnih ur skupaj. Z radostjo se jih bodo še dolgo spominjali. Vsem požrtvovalnim članom odbora, ki so pripravili našim varovancem lepo popoldne, pa naj Bog poplača. Nekoč jim bo rekel Gospod: Osamljen sem bil, čutil sem se zapuščenega in ste me obiskali in razveselili •— pridite v hišo mojega Očeta! Mt. Assisi Academy Naš hribček je zopet oživel. Sola se je začela 6. sept. 692 deklet obiskuje Mt. Assisi Academy. Vpzijo se z busi Valley Transit Corp. iz Chicaga in okolice. Nekaj od njih, ki žive blizu, se pripelje s svojimi avtomobili. Za vožnjo z busom plačajo $252 za celo leto — $1.36 dnevno. Plačati morajo za tri mesece naprej. Starši radi plačajo, samo da njihove hčerke dobijo katoliško vzgojp. V Chicagu stanujejo blizu javnih Šol, a raje doprinesejo žrtve v dušni blagor deklet. Povrnjeno jim bo z obrestmi nekoč ... (Starši naših učenk se zelo zanimajo za MAA in po maši sodelujejo z učiteljicami; Imajo društvo MAPA — Mt. Assisi Parents Association in se vsak miesec zberejo k seji. Večkrat na leto prirede kako zabavo v prid šole. Dekleta so ponosna na svpje starše in obratno. Enkrat v letu priredijo “Mati in hči” ples ter “Oče in hči” ples. Oče- sem ga sprejela — bil je ves Iškem in Hrvatom na Gradiščan-moker — in se ji prisrčno za-Iškem. Toda teh pravic — in s hvalila. Naročila sem ji pozdra-jtem zadevnega člena državne ve za mamo in srečna je deklica J pogodbe — Avstrija nikoli ni odskakljala k malčkom. Bila Iizpolnila. In čeprav je vedno po-sem globoko ganjena. Taka ma-J skušala obe manjšinski skupno-lenkost, ki pa veliko pomeni v Isti zadušiti, misleč, da se bo s življenju stare učiteljice ... Item vprašanje rešilo samo po „ , 7 v Isebi, ostaja vendarle hipoteka, Zahvala nosim obiskovalcem. ki jo utogne drag0 stati 0me.. Štejem si v prijetno dolžnost, njeno je že bilo nekoč, zakaj da se tem potom v imenu naših Sovjeti tako vztrajno moičijo k sester zahvalim vsem, ki ste nas neizpolnjeni avstrijski državni tekom sezone romanj k Mariji p0god,bi? Zato, ker jim je prav Pomagaj obiskali. Slomškarji iz Ineizpolnjena pogodba preveč Clevelanda se vsako leto potru- draigocen adut, s katerim lahko ijo tudi k nam in tudi žene ol-jcez noč zagrozijo s preklicom tarnih društev. Letos so se jim p0godbe) če ne celo z vkoraka-pndruzile tudi romance iz njem v Avstrijo. Pomislimo se-ansas Cityja. Dne 3. in 4. sept. na položaj Avstrije! Članici so nas posetili tudi “baragovci” NATO'Zahodna Nemčija in Ita-iz raznih slovenskih naselbin. Jlija, vmes pa Avstrija kot nev-Imen ne omenjam, je nemogoče, tralna, ki s svojo neizpolnjeno Upam, da so bili zadovoljni s pogodbo kar kliče po sovjetski slavnostjo in da so tudi z naše- invaziji, s katero bi zabili klin v ga hribčka odnesli lepe sporni-I Zahodno Evropo pod okriljem ne’ . J NATO. Pa četudi opustimo to Se en izreden obisk v Alver-lskrajno možnost. Že sam namig nia moram omeniti. V sredi av-lna to možnost pri pogajanjih gusta smo smele pozdraviti med Vzhodom in Zahodom bi med nami rev. Karla Pečovnika j spravil zahotlne sile do daleč iz Minnesoto. Z njim sta 'bila lprekomernib kompromisov na-tudi njegova prijatelja. Ker ni-|Sproti vzhodno-evropskim silam mata rada, da bi ju omenila in |ali pa kar na kolena. In če ni se bojim zamere, kar tu povem, J mogoče ta argument že v velja-da smo bile vesele vseh treh. jvi? Pomislimo na silno vzhodno-Duhovnika sta prinesla s seboj Ievropsko zadolževanje nasproti slovenske mašne knjige in tako Zahodu na nekaj bilijonov do-smo imele dvakrat slovensko llarjev, za katere je komajda mi-službo božjo. Sestre so pele slo-Ujitp da jih bodo vzhodnoevrop- i venske pesmi. Hvala, č. g. Pečovnik, da ste pripravili našim sestram tako lepo slovensko presenečenje. Ng svidenje — upamo! V Evropi so narodi, ki bodo vedno podpirali vsakršno akcijo proti nacionalnemškim krogom: predvsem Čehi, ki so iz svoje države pognali tri milijone Nemcev in se nenehno bojijo, da bodo ti ali njih potomci poskušali zavzeti izgubljena področja nazaj; nadalje Poljaki, ki so po nekaj stoletjih osvojili zahodne, nemške pokrajine in iz njih pognali 10 milijonov Nemcev; nadalje Srbi, ki ne bodo nikoli pozabili nacističnih poko-Zemljepisni lov nad njimi v zadnji vojski; podobno tudi Rusi, Belorusi in mogoče tudi Ukrajinci. Nemci oz. nacionalnemški krogi pa lahko računajo s prijateljstvom z Madžari, Bolgari, Romuni, Turki, baltskimi narodi, tudi s Slovaki ali Hrvati, vprašanje, kakšna bo v Evropi strategija. Koroško vprašanje se prav gotovo ne bo reševalo v krajevnih ali deželnih, niti ne meddržavnih okvirih, ampak kot ev- trebljanju celih narodnosti, zato ne bo prav nič čudnega, če kaj podobnega izbruhne tudi v Evropi. Pa ne v demokratičnih državah, ampak v tistih, ki vse do. danes niso znale rešiti narodnostnih konfliktov, kot sta Jugoslavija, Avstrija, lahko tudi Italija. Ako bi panslavizem spet dobil svojo moč — in to se lahko zgodi — potem bo prva na vrsti prav Avstrija. Čehi so že po prvi vojski načrtovali svoj koridor” proti jugu, preko Gradiščanske, s tem, da bi vzeli nekaj ozemlja 'na avstrijski nekaj na madžarski strani. Slovenci bi, posebno v primeru, da bi bila Koroška ponemčena v celoti, poskušali seči do Visokih in Nizkih Tur, si osvojiti torej Koroško in gornjo Štajersko. In to iz prizadetosti, zato da bi “Nemcem povrnili”. Seveda, če bi imeli za seboj slovanski svet. Zgodovinskih razlogov za ta podvig ne bi manjkalo, še iz časov Karantanije. Gibanje — molimo rožni venec. Začelo se je v Annaheim-u, Calif. Razširilo se je sedaj po raznih škofijah v Ameriki. Dne 9. okt. bodo procesije, pri katerih bodo verniki molili rožni venec v raznih krajih. Pridružimo se! Odvisno je od škofov in duhovnikov. Pa tudi rojaki, lahko kaj store. Zbere se več sosedov v kaki hiši, če je daleč do cerkve — in tam opravijo to lepo pobožnost, ki je Mariji tako draga. ' s. M. Lavoslava, o?f. NOVICE- i vsega sveia NOVICE- ki jih polrebujefe NOVICE- ki jih dobile še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske Nasveti za starost MOSKVA, ZSSR. — V večjih mestih Sovjetske zveze so odprli posebne posvetovalnice, ki bodo^pomagale starejšim prebivalcem v skrbi za ohranitev telesnega in duševnega zdravja. V pripravah na ustanovitev posvetovalnic so prirejali seminarje za zdravnike, ki se bodo posvetili delu s starejšim ljudmi. Seminarjev so se udeležili internisti, kardiologi, nevrologi, kirurgi in pomožno zdravstveno osebje. Tečaji iz geriatrije, znanosti o znakih bolezni in zdravljenju starejših ljudi, bodo na programu rednega študija na medicinskih fakultetah. V SZ proučuje zdaj okoli sto znanstvenih skupin probleme dolgoživosti in NOV ICE- Mik« mogote arigiBEine NOVICE- h » tov večer s plesom je posebno prezgodnjega staranja. vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo Ali bi se uresničila ena ali druga možnost, je težko reči. Toda nekaj pa je verjetno: Avstrija ne bi vzdržala, kake tretje republike v Avstriji ne bi bilo več. Že v zadnji vojski se je bil predložil načrt, naj bi se priključila Južni Nemčiji, ker bi bila ta razkosana na štiri in ne le na dve državi kot danes. Do tega takrat ni prišlo, menda predvsem po zaslugi Otona Habsburga, ki je v Ameriki dobrosrčnim osebnostim trkal na srce s sklicevanjem na imenitno tisočletno avstrijsko državo, s slavnimi vojvodi, cesarji in vsem zgodovinskim bliščem, kar vse predstavlja nekakšen živ muzej. Vsi ti “argumenti” so segli mgnda^ dobrosrčnim Amerikan-cem do srca in so zato hoteli še nadalje ohraniti to ljubeznivo državo, polno zgodovine (čeprav potvorjene). Danes imajo Združene države na Dunaju, na univerzi svoj poseben študijski oddelek, svojo Amerika-Haus s knjižnico in družabnimi prosto-In veliko ameriških študentov študira tu in se vzhičeno navdušuje nad dunajskimi parki palačami ali nad baročnim Solnogradom in drugimi lepotami ter odnese seveda v Ameriko nepozabne vtise na srečno in lepo Avstrijo. In tako Avstrijo naj bi pustili propasti? Toda propad prihaja, kot se vse zdi, neizogibno. Avstrijska družba je tudi notranje degenerirana, konzumna družba, ki ni zmožna' več življenjske sile. Družba, ki si želi miru, ker v njej prevladujejo stari ljudje. Družba, kjer že leta umrje več ljudi, kot pa se jih rodi. Družba, v kateri je bojazen pred sosedi, zakaj ne bi se mogla vojaško zoperstaviti Čehom in Slovakom, pa tudi ne Slovencem. In zato tudi koroške Nemce resnično preganja strah, ki ga določeni krogi sicer izrabljajo, da mobilizirajo množico proti koroškim Slovencem, a ki vendarle kaže na razkroj v avstro-nemški družbi. Temu nasproti stojijo koroški Slovenci kot zdrav rod, kljub vsej škodi zaradi ponemčevanja. Imajo zdrave dčužine na krščanski podagi, z veliko otrok. Zato imajo tudi bodočnost. In prav ta njih zdravi duh je najbrž tisti, ki draži skorumpirane vodilne kroge na Koroškem, ki bi hoteli koroške Slovence degradirati s socialističnimi ideologijami ali liberalho moralo, samo da bi strli njihovega zdravega duha in njih rod. V tem, se zdi, je nekaj nagonskega. Res je, da so vsi ti krogi v veliki meri tudi uspeli. Toda slovenskih Korošcev le niso do konca strli. In zdi se, da se sedaj dogaja nasprotno. Da pridobivajo ti slednji in potegnejo za seboj vedno več ljudstva, še pred kakim letom neosveščene-ga. S tem pa ustvarjajo pogoje za sporazum s tistimi pilami na-nemški strani, ki so zdrave, a doscdaj niso mogle do besede. Čimprej bo ustvarjena podlaga za dogovarjanje, tem večje je upanje, da se v tem delu Evrope. izognemo mogočemu spopadu dveh svetov. Tudi v primeru, da sama Avstrija zatone, še prej ko pride do združene Evrope, zakaj prihodnosti ta država, šot vse kaže, nima. Koroška torej res. ni Tirol-Eka! pis- Profesor Struever je dejal, da so tam naleteli n^ najstarejše grobišče v Severni Ameriki. Našli so tudi 7000 let staro pasje grobišče. Po najdbah sodijo, da so takratni prebivalci kurili zraven svojih poginulih živali obredne ognje. Doslej je veljalo, da človek v tisti dobi še ni udomačil psa. Najdba ob ustju Illinoisa s p o d b uja dosedanje mnenje, da Indijanci v tistih davnih časih niti še zdaleč niso dosegli kulturne stopnje, ki je zdaj dokazana. Po tajanju ledenikov okrog leta 8000 pred Kristusom so začeli graditi stalne naselbine. MALI OGLASI IŠČE STANOVANJE Vdova bi rada dobila v najem tri sobe z garažo. Kličite 431-0628 in dajte naslov, prosimo! -(133) UPOKOJENKA Slovenka išče eno veliko sobo s kuhinjo in kopalnico, zgoraj, v bližini E. 185 ceste in Miller Ave. Kličite 881-9296. —(133) Hiša naprodaj Na 1046 E. 69 St. je naprodaj en ©stanovanjska hiša, obita z aluminijem, z bakrenimi cevmi in v dobrem stanju. Kličite 391-4000. , y _____ (135) LASTNIK PRODAJA Hišo za eno družino v okolici sv. Vida. Kličite 391-3059. -(133) Lastnik proda hišo Petsobno hišo, 4 sobe spodaj, 1 velika zgoraj, v Euclidu blizu cerkve sv. Kristine proda lastnik. Za ogled kličite 731-8939. -(134) Noto odkritje iz orefeklosli Indijantev Blizu izliva reke Illinois v Mississippi so okrili ameriški arheologi ostanke indijanskega naselja, ki dokazuje, da so Indijanci že pred osmimi tisočJetji živeli v stalnih naselbinah, kjer so imeli tudi domače živali. Arheologi So izkopali razne gospodinjske predmete in orodje za obdelavo zemlje, nakit ter o-stanke hiš, ljudi in živali. Preša naprodaj Velika preša za grozdje naprodaj. Kličite 881-9250. ^ —(2,8 sep), v najem Petsobno stanovanje zgoraj oddajo v najem na Bonna Ave. Kličite 944-9687 (132) STORE FOR RENT 7110 St. Clair ave. 20 x 100. Off sti’eet parkin. Hot water heat plus other features. $185 per month plus utilities. Will sell 838,000. — 361-6014. _______ (134) 16mm Sound Movie Projector $100. Can 361-4088, ask for Jim (x) V Willowicku je naprodaj ranč, 3 spalnice, ves podkleten, blizu šole, trgovin in igrišč. Ima dve garaži. V gornjih 40-ti'n. UPSON REALTY UMLA 4