DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING • DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, FEBRUARY 10, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. ZED. DRŽAVE VODIJO AKCIJO ZA SVETOVNI MIR Washington, D. C., 9. febr. — Vlada Zed. držav je danes uradno naznanila, da je začela z drugimi nevtralnimi državami razgovor za svetovni mir. Vojskujoče države bodo pa k temu pritegnjene pozneje, je rekel državni tajnik Cordell Hull. Povedal je tudi, da ti razgovori niso zaenkrat še uradni in da •>6 $6 111 j predložilo faktičnih predlogov za 'mir. Izjava državnega tajnika Hul-la je bila podana javnosti dve uri zatem, ko je. predsednik Roosevelt odločil, da bo šel pomožni državni tajnik Welles na 17. februarja v Italijo, Nemčijo, Francijo in Anglijo. Toda vlada zani-kuje, da bi imelo to potovanje zvezo z mirovnimi razgovori. Hull tudi ni povedal, katere nevtralne države so že v mirovnih razgovorih. Zatrdil pa je, da se bo k tem razgovorom poklicalo vse nevtralne države, ker imajo vse isto željo in ta je, da se zopet doseže svetoyni mir in sicer na zdravi in stalni podlagi. Welles se bo odpeljal z italijansko ladjo Rex. Značilno pa je, da se bo z isto ladjo odpeljal tudi Myron C. Taylor, ki gre v Vatikan kot osebni (odposlanec predsednika Roosevelta, da bo s pomočjo papeža Pija delal na programu za svetovni mir. ... ......... ......... Finci so ustrelili vohuna-komunista I Haparanda, švedska. — Ko je j korakalo 300 Amerikancev fin-1 skega rodu Čez most, ki veže Finsko in švedsko, so Finci ustrelili j nekega komunista, ki je hotel most razstreliti. Kot se poroča, 'je bil to nek švedski komunist, ki se mu pa ni posrečilo močno zi-1 dani most razstreliti. Angleški delavci obsojajo vpad Rusije na Finsko kot vzorec nacijev j London. — Milijone angleških ! delavcev, ki so organizirani v j unijah, je potom izvrševalnega ; odbora Delavske stranke sprejel j kot strankino politiko, da se ne začne nobenih imirovnih pogajanj, dokler je v Nemčijijiacij-ska vlada. S tem so se angleški delavci izrekli za vladno politiko, ki stremi za tem, da se osvobodi Poljake in Čehe in da se da Avstrijcem prilika določiti, če hoče-| jo spadati pod Nemčijo ali ne. | Dasi je Delavska stranka ve-, dno priporočala prijateljske od-' noša je z Rusijo in je kritizirala j vlado radi nerodnosti pri sodelo-j vanju z Rusijo, pa je Delavska| stranka zdaj ostro obsodila vpad Rusije na Finsko kot sramoten vzorec nacijske tehnike, ter da se mera smatrati poraz finske demokracije kot velik udarec za ci-' vilizacijo. -o- Ameriški državljan ustreljen na Poljskem Pariz, Francija. — Med 138| poljskimi domačini, ki so jih po-strelili Nemci v Waweru blizu | Varšave', je bil tudi ameriški državljan Szczygiel in njegov 19 { letni.sin, kot poroča poljska vla-j da. Ustreljeni so bili po naglem sodu, ker so bili obdolženi, da so ubili dva nemška policaja. Po uboju je prišel v mesto en bataljon nemških vojakov in po-j vel j nik je naa«a nil prebivalstvu,' da bo za kazen ustreljena vsaka' deseta oseba v mestu. Vso noč so j vlačili družine iz hiš in jih v skupinah po deset postavili ob plot ter jih postrelili z strojnicami. Med 138 ustreljenimi je bilo 17 žensk, dva zdravnika in 34 jih je bilo v starosti med 12 in 18 leti. Toda Nemeri še niso bili zadovoljni s tem. Ustavili so vlak, ki vozi med Wawerom in Otwockom in ustrelili vsako peto osebo. Gostilničarja, v katerega prostorih sta bila ubita nemška policaja, je soldateska obesila, ga pokopala, pa ga zopet izkopala in ponovno obesila. -o- Po ena kokoš za vsaka dva Čeha Berlin, 9. febr. — Poročila iz. Prage naznanjajo, da je vlada' izdala odredbo, po kateri je do^ ločena po ena kokoš na vsaki dve; osebi, to je, kar se tiče jajec.! Vsa jajca, ki je zneso druge, kokoši, se morajo prodati vladi.' Čehi pa, ki nimajo kokoši, so, upravičeni do enega jajca na vsakih 14 dni. (če bodo Čehi pametni, bodo določili za vlado vse one kokoši, ki malo ali nič ne nesejo, op. ured.) Društvo št 251 KSKJ Društvo sv. Antona Pad. št. 251 KSKJ v Chardon, O. je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednica Mrs. Rozi Hosta, podpredsednica Mrs. Mary Skof, |tajnica, blagajničarka in zapis-jiiikarica Mrs. Frances Misley, jRFD 4, Chardon, O., nadzorni odbor: Martin Hosta, Anton Svete, Mrs. Theresa Macur, Miss Theresa Hosa, društveni zdravnik dr. Phillip P. Pease. Seje vsako 2. soboto v mesecu zvečer :°b osmih na domu tajnice. Zaroka j _ Dne 4. februarja sta se zaro-j črta gdč. Agata Tomasto iz;dobro j Poznane Tomastijeve družine na 15905 Prosser Ave. in g. Anton j Hren iz 971 E. 64th St., ki je aktiven tenorist pri pevskem zboru Lira. Iskreno čestitamo! Clair Za mir v delavskih vrstah Miami, Fla. — William Green, načelnik Ameriške delavske federacije, je zopet obdolžil John L. Lewisa, načelnika CIO, da za-branjuje vrnitev miru v delavske vrste. A. F. of L. se je že ponovno izkazala pripravljeno za mirovna pogajanja, pa se Lewis ne poda. Zato je poslal Green brzojavko predsedniku Roose-veltu, naj obelodani odgovore, ki jih je prejel od A. F. of L. in od CIO na njegov apel za vzpostavitev miru v delavskih vrstah. ---o- Poljski prostovoljci odšli na Finsko Pariz, Francija. — Oddelek poljskih prostovoljcev, ki obstoji iz bivših poljskih vojakov, ki so se borili proti Nemcem in potem ubežali v Francijo, je odšel na Finsko, kjer se bo boril proti Rusom. V tem oddelku je tudi nekaj Amerikancev. Mr. Surtz na operaciji Mr. Joseph Surtz, tajnik North American banke, se je moral podvreči operaciji na slepiču, katero je srečno prestal. Nahaja se v Charity bolnišnici. Banke zaprte V pondeljek bodo v mestu zaprte vse banke radi postavnega praznika, Lincolnovega rojstnega dneva. Prememba radio ure Hrvatski radio program, ki,se oddaja ob nedeljah ob devetih zjutraj na postaji WADC v Akronu, bo oddajan odslej vsako soboto popoldne ob 5:30. Predolga ušesa Milwaukee, Wis. — Nek lovec je pozabil, da je zunaj 15 stopinj pod ničlo, ko je nesel sleodela mleka svojemu četveronoinemu/j) rij atelju in tovarišu. Kaže je začel z vso slastjo lokati dobro jed. Ni se zmenil za to, če so se njegova dolga vsesa močila v mleku. Kaj zato! Ko je vse pohlastal in oblizal, se je ku-že ves zadovoljen obrnil proč. Toda ž njim je šla tu di skleda, na katero so se bila pasja ušesa primrznila. Takrat pav pretresljiv jauuu! Prihiteti je moral gospodar, da'je ločil ušesa od sklede. SMRTNA KOSA V DOMOVINI Mrs. Rose Ule, stanujoča na 19311 Kildeer Ave., je dobila žalostno vest, da ji je v Cerknici pri Rakeku umrl oče Janez Zni-daršič, star 74 let. Doma zapušča1 ženo Marijo, sina Franecta in' hčer Francko Harlauder v Ljub-1 i 1 jeni. V Clevelandu pa zapušča1 j hčer Rose Ule. Pred 80 leti je! 'bil pokojni tukaj v Clevelandu j j ter se ga bodo nekateri gotovo še' spominjali. Naj počiva mirno v rodni grudi. Mrs. Rose K romar, 6223 Glass Ave. je pa dobila iz stare domo-. vine tužno vest, da ji je 7. januarja umrl stric Martin Zobec, I po domače Stefančev, v Dolenji vasi pri Ribnici. V Clevelandu zapušča nečaka Franka in Charles Zobec, v stari domovini pa ženo Marijo in več sorodnikov. iNaj počiva v miru. ; Tomo Klasnič iz 1419 E. 47th St. je prejel iz stare domovine žalostno novico, da mu je 11. 'januarja umrla ljubljena mati v vasi Opatija, občina Krovarsko' na Hrvatskem, v starosti 80 let. j V Clevelandu zapuščajo sina To-| ! ma, v starem kraju pa sina Fran-] Iceta in več sorodnikov. — V ne- ' deljo 11. februarja se bo brala za ranjko mater zadušnica v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti ob J 11:30. Naj bo dobri ranjki materi ohranjen blag spomin in naj j i . bo. lahki) domača gruda. Mr. John Grill, 705 E. 155th St. (je prejel iz stare domovine žalostno novico, da mu je umrla mati Ivana Grill v Veliki vasi, fara Moravče. Umrla je v starosti 76 let. Tukaj zapušča sina Johna in Franka ter hčer Betty, Jerančič, v stari 'domovini pa j sina Lojzeta ter hčere Pavlino Novak, Angelo Rode in Antoni-i jo Šuštar. Naj ji ob ohranjen blag spomin. Mrs. Margaret Ahlin, 1101, E.J 66th St., je dobila žalostno novico iz stare domovine, da ji je umrl 25. decembra oče Lovrenc Matičič v Ivanjem »slu pri Rakeku, star 81 let. V starem kraju zapušča dva sina, Toneta m Andreja ter dve hčeri, Marijo Turk in Tončko Debevec. V Braddock, Pa. zapušča hčer Jo-hano česnik, tukaj v Clevelandu pa Margareto Ahlin. Naj mu bo lahka rodna žemljica. i ---—o——- Zapadna fronta postaja živahnejša, ko je vreme lepše Pariz, Francija. — Ker je na zapadni fronti zadnje dni precej lepo vreme, se je zganila tudi fronta iz svojega spanja. Zaenkrat so precej aktivne patrulje, ki skušajo dognati razne informacije o sovražniku po dolgi brezdelnosti. Ker se je zvedelo, da namerava Nemčija prihodnji mesec začeti z napadi, skuša ( francosko poveljstvo dognati, kje( se Nemci pripravljajo za izpad. ( Francozi zatrjujejo, da so do-( gnali več važnih stvari glede raznih pozicij, posebno zapadno od reke Saar. Zaenkrat se pa se ne opaža, da so Nemci razdelili svoje čete po gotovih postojankah, da bi se moglo izračunati, kje se bo izvršil prvi izpad. Tudi1 iz Berlina se ne poroča o kaki večji aktivnosti na zapadni fronti, razen, da so patrulje bolj aktivne in pa sem in tja mal topniški ogenj. 100 nemških tehnikov mora v 48 urah oditi iz Turčije Noben Nemec ne more biti več zaposlen v državni industriji. Stotine drugih Nemcev, ki so v vladni službi, kot profesorji, mehaniki, tehniki, bodo v kratkem izgnani iz Turške. TURŠKA SE PRIPRAVLJA NA SPREJEM NEMCEV IN RUSOV NA SPOMLAD PRI DARDANELAH , -O- Rusija se ne drži svojih obljub, trdi državni tajnik Hull Washington, D. C- — Državni tajnik Hull je rekel, da je imela ameriška vlada ob mnogih slučajih priliko spoznati, da Rusija ne izpolnuje svojih obveznosti, za katere se je obvezala, ko so sto-1 pile Zed. države ž njo v diplomat-' ske od noša je. To je sporočil državni tajnik senatnemu odseku za tujezemske zadeve. Diplomatski odnošaji med Zed. državami in sovjetsko Rusijo niso povsem vodene po dogovorih, ki so bili sprejeti od sovjetskega tujezemskega komisarja Litvino-va leta 1933, pravi državni tajnik. Eden teh pogojgjj« .kij,_ na katerega je tudi Litvinov pristal, da se bo Rusija vzdržala vsake propagande v tej deželi. Hull je dal to pojasnilo na vprašanje se-' natorja Vandenberga, ki je za-! hteval pojasnila, če so bili dogovori z Litvinom kdaj kršeni. -o--— Francija ne da nazaj ruskih listin Pariz, Francija. —- Francoska policija je udrla v urade ruske trgovske družbe, kjer je zaplenila in odnesla vse listine. Ruski poslanik v Parizu, Jakob Surits se je po naročilu svoje vlade pritožil pri francoski vladi in zahteval listine nazaj. Francoska vlada se za protest ni zmenila. Vlada je storila ta pogon v kampanji proti komunistični propagandi v Franciji. --o—--- Japonska je zasegla ves premog Tokyo. — Trgovinsko ministrstvo je naznanilo, da bo začenši v soboto vlada zasegla, ves premog, ki ga imajo na rokah privatne družbe na Japonskem. Vlada je tudi naznanila, da bo dobila iz Kanade 100,000 ton premoga. Na Japonskem silno primanjkuje premoga in v mnogih krajih je radi tega industrija zelo prizadeta. -—o--- Smrtna kosa V petek zjutraj je preminila Regina Somborec, stara 54 let, stanujoča na 2091 Columbus Rd. Tukaj zapušča soproga Mato in več sorodnikov. Rojena je bila v selu Dol j na Dubrava na I-Ir-Vatskem, kjer zapušča enega brata, eno sestro in sorodnikov. Tukaj je bivala 25 let in je bila članica Gospodinjskega kluba pri Hrvatskem narodnem domu. Pogreb se bo vršU iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v pondeljek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Pavla in na Calvary pokopališče. Naj počiva v miru. ; Tri nadaljne ruske divizije so šle na mejo Afganistana Washington, D. C. — Iz Teherana se poroča, da so prišle na afganistansko mejo tri nadaljne 'ruske divizije in da se splošno 1 pričakuje nemško-ruskega pohoda proti vzhodu. V Washingtonu so postali zelo 'pozorni na ta poročila. Vendar j se v diplomatskih krogih trdi, da ni verjetno, da bi Rusija udarila proti Perziji v času, ko ima dovolj opravka na Finskem. Tudi se splošno sodi, da bo odpor Fincev zmanjšal nevarnost, da bi ; Rusija še kje drugje poskušala svojo srečo. Zato bosta pa An-1 glija in .Francija skušali dati vso pomoč Finski, da tako prisilita Stalina ostati na severni fronti. Vojaški strokovnjaki so sodili, da se bo priredila glediška predstava na pomlad kje na Srednjem Vzhodu, kjer bodo skupne čete Nemcev in Rusov 'skušale prodreti v Perzijo, kjer [so bogata oljna polja. Toda te j tri ruske divizije, ki so bile zdaj j tja poslane, ne bodo zadostovale !za vojaško silo, ki jo imajo tam zavezniki. 1 j Vsekakor so pa nevtralci in -avezniki čisto zmešani nad tri-; kom Rusije in Nemčije, ki sta 'najprej udarili na Poljsko, po-! tem na Skandinavijo, potem gro-' žila z invazijo na Balkan in zdaj [grozita z Srednjim Vzhodom. Nihče ne ve, kje bo zdaj najprej j počilo, bo pa gotovo. -o- 1 Francoske kolonij alne čete v Evropi Pariz, Francija. — Kolonij,al-'ni minister naznanja, da bodo francoske kolonije doposlale do konca 1940 v Francijo 700,000 vojakov, ki se bodo priklopih francoski armadi. Poleg teh čet bodo imele pa kolonije pripravljenih dva milijona mož v rezervi. -6- Iz bolnišnice Anton Klančar, 6221 St. Clair Ave., tajnik društva št. 226 K. 's. K. J., se je povrnil iz bolnišnice. Prijatelji so vabljeni, da gaj obiščejo. --—c DAVEK NA VERIŽNE TRGOVINE Ta davčni predlog bi Obdavčil verižne trgovine vse od $500 do $1000 za vsako trgovino,. Izvzetih,bi bilo samo prvih devet trgovin. Vsota davkov bi se pa pomnožila z vsako državo, v kateri ima verižna trgovina svoje prodajalne. Avtor predloga, demokrat Pat-man iz Texasa pravi, da predlog ne gre toliko za tem, da bi se dobilo nove davke, čeprav bi prišlo par milijonov dolarjev v blagajno, ampak gre za tem, da se omeji verižne trgovine. I Washington, D. C., 9. febr. — 'odsek za dajatve v poslanski [ zbornici, bo imel v kratkem zaslišanje glede Patmanovega davčnega predloga proti verižnim trgovinam. Zaslišanje se bo pričelo, kakor hitro poslanska, zbornica reši program za medsebojni trgovske zveze. Odsek je že ukazal, da se predloži davčni predlog brez dodatkov. Odsek bo najbrže predlog odebril, toda kakor je sedaj razpoloženje v kongresu, bo težko sprejet. Istanbul, 9. febr. — Turška vlada je danes odslovila 100 nemških tehnikov, ki so bili uslužbe-ni pri vojnem in mornariškem ministrstvu, -Vlada jim je dala odlog 48 ur, da odidejo iz dežele. Ta vladni odlok je bil izdan "za varstvo narodne obrambe." Odslovitev nemški strokovnjakov je prišla en dan potem, ko je vlada zasegla nemško Krup-povo Jadjelnico v, Zlatem rogu. Vlada pravi, da odslej noben Nemec ne bo mogel dobiti dela v industriji, ki je pod vladno kontrolo. Zato bo ta odlok prizadel mnogo sto Nemcev, ki so zdaj v službi na Turškem. Na govorico, da bo nemški poslanik vbn Papen protestiral radi zaplembe ladjedelnice, je odgovorila turška vlada, da je imela popolno pravico to storiti. Govori se tudi, da bo Turčija prej ali slej zaplenila vso nemško lastnino v deželi. Tako se vidi, kako je izginil ves nemški vpliv v Turčiji. V zadnji svetovni vojni so bili Turki nemški zavezniki. Na stotine nemških strokovnih delavcev, vladnih svetovalcev, tehnikov v tovarnah, profesorjev na istanbulski univerzi in ankarski poljedeljski šoli, bo odpuščenih, iz službe in izgnanih iz dežele. Opaža se tudi, da je začelo več nemških trgovcev prodajati sv,oje trgovine in družbe, kontrolirane od Nemcev se naglo razpuščajo. Na' vse te odredbe je turška vlada odgovorila "da se bliža pomlad." Mnogo vojaških strokovnjakov sodi, da bosta Rusija in Nemčija na pomlad udarili na Balkan, zasedli Dardanele in Bospor, ki veže Črno z Sredozemskim morjem. Radi tega zavezniki zbirajo svoje čete v Palestini in tam okrog, ki jih imajo zdaj že nad 5d0,000 mož, -,—0_-;-- Nagla smrt V petek zjutraj je nenadoma umrla Julia Haller, stanujoča na 1150 E. 66th St. Rojena je bila v selu Kostanjeva*?, odkoder je prišla sem leta 1921. Tukaj zapušča soproga Matt-a in sestro Ano Gundič. Bila je članica Hrvatskih sestara. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. --~—--- 1111 JONCEM TEDNA lr J kratkem se bo Pričela T'ka kampanja, da se pri- j fenatorju Wheelerju iz' an« predsedniško nomina-1 eW at8ke strank*- Uni-a pararjeV je P^pravlje- Neija v i°r° izjavil za i fWheele ekakor bo sena- I derm,J ?al v Prvi vrsti K Eskimi kandidati. v 0pu:ianik v washi^to-Jri d2rky- je KCrkm tajniku Hui- N vojni t' Vs-leimel Po- * mož 1- da Je en svo" uižnjev ir v;reden kot de" !ajePo%šal fnmm:,t' P°-na m n Protest — V John *0; Mimogrede le« v Beli u°V. g0vor -ie bil >vorii 81' Predno ga ^avdjijw111 generalni °Pregani acks°n trdi, da I1' ^nj lf d0V0lil P-- S P0litie» h "I1? m,Pe radi : «*» po£ led?val Jackso»; II namreč Phy- Jackson ' fSa svetovi™ Pre&anjan * Ni temu ® ko je ' ant'e na 1, 1 ŠU ameri- j .....!,eVr°Psko bojišče. 1 ; \m avijat;. L kor ameri- . U>t naa?ev' k> bo- I LPet«a,j,t 0;tra» za vezni- r Y°rku Veh jih je že ?ri«ej0. S; Opravljenih, ^"ovalj 1°J0 edinico bo-I 1>rav kot a^"ette ška- , |Vni vojni ° 30 imenovali v ' >H cla so bili , j j in krvavi t '^iji, zC^leški Za- 5 |kavlada ^majici, i Za ^tlačila vsa 1 1° kar že^lvPadnaFin-V0> da so bil n°Č Pljuje ° pl'ej nan V Moskvi že flterih «e KaVljeni ^rti, ^ f Preselil^,0 prebivalstvo i L UsUa i« n°tranjo Ru- 1 i2 ie lr"ela namen, < T0vin* i^ngla, mu je I ple. razu«eti, naj izgine m \ » lo^ve?S'-fričakuje. dabo-'Vah za v x naročili v Zed !jeV Saw"01 - bilijon < I™?0 »^katere avti niotor/ 6laV0 Zrako-^bilsk° 0r ev Dve veliki na l družbi že dela- Hruge lmniotorjeZa avi- o. se pa pripravljajo BESEDA IZ NARODA V spodbudo mladim pevcem Večkrat čitamo v naših listih pohvale in priznanja našim Mladinskim pevskim zborom in o raznih avirah in težkočah )pr(i vzdrževanju istih. Težave ima pevovodja, ker mora biti v prvi vrsti učitelj slovenskega jezika, ker le malo je naše tu rojene mladine, da bi znala slovensko čitati in pisati. Zato je tukaj v prvi vrsti potrebno, da se mladina t>ega nauči. Sploh moramo priznati, da pe-vovodje naših mladinskih zborov vrše tukaj dvojno delo in sicer so učitelji slovenskega jezika in pevovodje. Veliko se je že pisalo o pevskih zborih, katere poučujeta naša požrtvovalna učitelja gospoda Ivan Zorman in Louis Šeme, le malokdaj pa se čuje in piše kaj več še o nekem drugem mladinskem pevskem zboru, katerega pa poučuje naš požrtvovalni in agilni kaplan in kulturni delavec Rev. Matija Jager, to je Baragov zbor, ki obstoja iz samih mladih deklic nekako 50 po številu. Zadnjih par dni v predpustu nam je priredil ta zbor kar tri zabavne večere s petjem v šolski dvorani pri sv. Vidu. Naj bo tudi tem našim mladim pevkam na 'tem mestu izraženo vse priznanje za njihovo zanimanje za našo lepo slovensko pesem. Naj bo tukaj povedano, da je zbor tako izučen, da se že lahko kosa z marsikaterim odraslim zborom, tako po diciplini kakor tudi v petju. Ta 'zbor poje tri-glasno in tako ubrano, da se jim sploh ne more ničesar oporekati. Samo ena stvar pa je, ki navadno dela preglavice vsakemu pe-vovodji, ki se trudi s tu rojeno mladino in to je, da v gotovih slučajih, bi rekel ne zadenejo popolnoma pomena pesmi in zato v gotovih slučajih pesem, ki jo zapo-jo ne doseže zaželjenega učinka. Takoj se pozna na obrazih naših mladih pevcev, katero pesem poznajo, je dobro razumejo in jo tudi s korajžo zapojejo. Edino ta nedostatek je bilo opaziti tudi omenjene večere pri nastopih Baragovega zbora, kar pa je pričakovati in sem prepričan, da bo navdušeni pevovodja kakor tudi pevke poskušale tudi to popraviti. Kadar župan proda mesto Kadar župan kakega mesta nekaj napravi, kar je v škodo mestu oziroma njega prebivalcem, pravimo, da je mesto prodal. Ne sicer, da je prodal hiše in zemljišče z mestno hišo povrhu, ampak ker je napravil kak korak, ne da bi prej vprašal svoje meščane, ki so ga izvolili v urad, da varje blaginjo prebivalstva, če se s tem strinjajo ali ne. Tak župan je slab gospodar in je izlorabil zaupanje, ki ga je narod stavil vanj, ko gk je postavil za gospodarja mesta. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Euclidu. Znano je, da se vrši v Euclidu boj proti gradnji hišnega projekta, v katerem bi stanovalo kakih 225 družin. Ta projekt bi imel od mesta enako postrežbo, kot jo dobi vsak euclidski stanovalec: dobi policijsko in ognjegasno varstvo, pobiranje smeti in odpadkov, dobi napeljano vodo in plin in otroci dobe prost pouk v euclidskih šolah. Z eno besedo, projekt oziroma njegovi stanovalci bi bili upravičeni do iste postrežbe od mesta, kot vsak drugi, ki za to postrežbo plača davke, da se lahko vzdržuje. In ta projekt bi pa za vse to ne plačal nobenih davkov. Torej 225 družin z otroci vred bi dobivalo vso mestno postrežbo, ne da bi jim bilo treba za to plačati en sam cent. 'Ko so o tem zvedeli euclidski davkoplačevalci, ki so takoj razumeli, da bo prav za prav padlo vse breme vzdrževanja tega projekta nanje, so se uprli in odločno protestirali, da bi se tak projekt gradil na njih račun. Seve, vsak je mislil, da se bo ta načrt enostavno zavrglo, ker so ljudje proti. Kar se nekega lepega dne zve, da je župan podpisal pogodbo za zidanje tega projekta z družbo, ki namerava to graditi na euclidski zemlji. Zdaj so šli pa ljudem lasje pokonci! Kaj bo, če se bo družba držala pogodbe, ki jo je ž njo podpisal župan? Pogodba sem ali tje, zidalo se ne bo in vložili so tožbo na sodniji, da se tista pogodba razveljavi in načrt za zidavo podere. Kako bo sodnija odloČila se ne ve. Če bodo davkoplačevalci zmagali, bo vse dobro. Ampak kaj pa bo ,če bo sodnija rekla, daje pogodba veljavna in bo Euclid dobil hišni projekt, ki ga ne mara? Kaj bo ne vemo, toda mirnim potom se to ne bo poravnalo, kajti davkoplačevalci gotovo ne bodo hoteli nositi bremena, ki ga jim je nakopala administracija v svoji neprevidnosti. Stvar bo šla lahko na višje sodnije in nastali bodo' ogromni stroški. In zakaj? Zato, ker župan ni vedel kaj dela, in mestna zbornica je pokimala, ki ni vedela zakaj. Ne moremo razumeti, zakaj se je delalo vse s tako naglico in pa vse tako natihem. Če se je zdela županu stvar dobra, naj bi bil prej vprašal svoje meščane, predno je podpisal tako važno pogodbo. Kaj tiči za vsem tem, nam ni znano, nekaj že mora biti. Toliko je gotovo, če bi bili ljudje vedeli pri zadnjih volitvah o tem triku, bi bila danes v mestni hiši druga administracija. Ker takim neprevidnim ljudem se mesta ne more zaupati. Tudi če iz vse te moke ne bo kruha (za nekatere) bi Euclidčani prav storili, če bi tako gospodarstvo takoj odpoklicali. Politikarje zebe Kakor je letošnja zima tresla nas, navadne zemljane, je še bolj tresla in še trese politična negotovost politikaše, ki danes, v sredini' februarja, še ne vedo, kdo bo kandidat. Demokratska kot republikanska straiika še nimata nobenega pojma, kdo bo nosil zastavo v volivni kampanji, za koga se bo treba ogrevati. iKornaj tri dobre mesece je do narodnih konvencij, pa še včdno frče kandidatje po zraku kot veše. Ta in oni se malo bolj približa luči, pa si naglo osmodi peruti in pada na tla, kjer ga kmalu pohodi blazna čreda politikar-jev, ki se kar naprej podi in išče kandidatov. Kdo bo naš kandidat, le kdo bo? Tako se sprašujejo, pa nihče ne ve odgovora. „ Največ preglavice dela obema strankama predsednik Rocsevelt. Vsevprek govori o njegovem tretjem terminu, on pa ne reče nič. Ko bi se vsaj odločil v to ali ono smer. Cel ducat je demokratskih kandidatov, ki bi radi vedeli,1 bo-li Roosevelt res kandidiral, da se bodo vedeli pripraviti in agi-tirati za nominacijo. Enako je tudi pri republikancih, ki bi na vso moč radi vedeli, če bo Roosevelt kandidiral. Kljub temu, da je sentiment v deželi proti tretjemu terminu,-pa je vendar možnost, ali pa skoro gotova stvar, da bo Roosevelt zmagal, če kandidira. Obe glavni stranki oprezujeta druga na drugo. Bolj še pa je v škripcih republikanska stranka. Vedo namreč dobro tam pri republikancih, da bodo težko premagali Roosevelta, če bo kandidat, pa tudi težko tistega kandidata, katerega bo Roosevelt priporočal. Med demokratskimi kandidati jih je pa zopet vse polno, ki si žele Rooseveltovega blagoslova, ki bi jih gotovo pripeljal v Belo hišo. Med. demokrati je glavna skrb to, če bo Roosevelt kandidat ali ne. Med republikanci je pa poleg te skrbi še medsebojno prerivanje, kdo naj bi nosil fanfaro. Dozdaj imajo tri glavne kandidate: Vanderberga, Deweya in Tafta. Dosti jih je pa, ki trdno verujejo, da ne bo nominiran noben izmed teh treh, ampak kdo drugi, ki bo stopil naprej, kadar se delegati ne bodo mogli zediniti ne na enem ne na drugem. Politikarji tožijo, da take zmešnjave še ni bilo, kar pomnijo. Ti ubogi politikarji, kako se nam smilijo, zlasti pa oni, ki zidajo gradove gori pod oblaki. da tudi ta vaša žrtev ne bo zaman j. S tem ste si ustvarili ali postavili v srcih svojih hčera neminljiv spomenik. Z veseljem se vas bodo spominjale vaše hčerke, ko boste vi že počivali v hladnem grobu, še v poznih letih se vas bodo spominjale, ko bodo obujale spomine na mlade dni, ko so kot mladenke nastopale pri pevskem zboru v sloyenski narodni noši, katero ste jim omogočili samo vi, čeprav je bila to za vas precej težka žrtev. Torej hvala vam zavedni starši, hvala vam pevke in ravno tako hvala pevovodji Rev. Jagru, le tako naprej in pričakujemo, da nas kaj kmalu zopet razveselite s svojim nastopom. F. Iz Collinwooda Mladim Slovenkam pa naj re-:em samo to, da ste se imenitno postavile v svojih novih uniformah in kaj lepšega in bolj primernega se niste mogle zmisliti. Kaj lepšega pa si morete misliti kot mlado slovensko dekle v slovenski narodni noši, ki poje slovenske narodne pesmi . . . Tako lepe spreminjajoče se barve vaših oblek dajo tudi vašemu licu pravo barvo in jo ni treba kupovati v "10c štoru." V resnici je to nekaj lepega, posebno še za nas starejše, ki smo prišli iz naše domovine onstran morja in ki nosimo v naših srcih še vedno ljubezen do vsega, kar je lastno našemu narodu. Ko sem tako sedel tam pri mizici in opazoval naša mlada dekleta ter poslušal njih krasno petje, se mi je skoro porosilo oko in le s težavo sem se zadrževal, da nisem tudi drugim pokazal kako sem se počutil. Dekleta, le korajžno naprej in ponosne bodite, da ste hčerke slovenske matere in ne sramujte se kot take pokazati tudi pred Amerikanci, ker če boste ve pokazale, da spoštujete svoj materin jezik, našo lepo slovensko govorico in našo pesem, vas bodo tudi drugi cenili in spoštovali. Ne bilo bi pravično, če bi se ne spomnil tudi vaših staršev, ki so vam, sicer vem, da je marsikje težko za dolar, a kljub temu so vam omogočili, da ste si napravile tako lepe narodne noše. Očetje in matere, prepričani bodite, V zadnjem dopisu sem izpustil naše trgovce in obrtnike ne da bi se jim zahvalil za njihovo da-režljivost, ker so vedno prvi na vrsti, kot žrtve za oglase in podobne dajatve, katerih ni malo v naši metropoli in vse za zelo potrebne, vsaj tako trdimo, da so. Kadarkoli se kakšno društvo, bodisi podporno, dramatično, pevski zbori, kljub ponočnjakov in še par ducatov raznih krožkov in skupin z vsemi mogočimi imeni, zmisli da je potrebno kaj prirediti, je prva pot do trgovca ali obrtnika za oglas. Mnogokrat se dogodi, da je tak terjalec prvi med odjemalci dotičnega dne in če napravi ta naš trgovec dolg obraz pri podobnem obisku, se ni treba čuditi, ker takih srečanj je mnogo. Vse preveč skupin se rine za oglasi, katere bi se .prav lahko temu izognile in dale malo več prilike za obstoj v resnici potrebnim, kot so pevski zbori in dramatična društva, ker se itak s težavo rinejo naprej. če bi bilo v naši veliki "vasi" Clevelandu, malo manj prireditev, kot jih je sedaj, bi bile one gotovo bolje obiskane in uspeh bi bil v splošnem. Tako pa je največkrat polomija v blagajni in med članstvom pa se ubije dobra volja, ker sprevidijo, da se mučijo praznim dvoranam. Kaj bolj porazno vpliva na igralce kakor ravno prazni stoli v dvorani. Koliko časa žrtvujejo in poleg tega še zapravljajo denar, da pokažejo rojakom nekaj iz takozvane naše kulture. Rojaki smo pa navadno utrujeni od skoro vsakodnevnih prireditev vključivši vse obletnice zabel jene z "surprise partyji" ter tako prezremo ravno tisto kar bi ne smeli. Trgovci dajejo svoje oglase, da bi mi videli v programskih knjižicah njih dobro voljo za koristno stvar, pa namesto v roke posetnikom romajo v — zakurjeno peč. Kakor sem omenil v zadnjem dopisu je bila. prireditev Mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave. prav dobro obiskana in pričakovati je in želeti bi bilo tudi v bodoče, kadar ta skupina prireja kaj podobnega, da se vselej odzovemo v tako lepem in velikem številu. Trgovcem in posameznikom izreka mnajiskrenejšo zahvalo v imenu zbora in priporočam cenjenemu občinstvu, da jih podpirate, kadarkoli kaj rabite, bodisi pri nakupovanju svojih potrebščin ali kadar rabite kakšno poslugo. Pomisliti moramo še to, da brez setve ni žetve in dohodki morajo biti prej kot izdatki in tukaj so prizadeti tudi naši trgovci. Sedaj pa očetje in matere, ki pošiljate svoje otroke, svoje malčke in velike k pevskim vajam, ne pozabite priti tudi k sejam, ki se navadno vrše takoj po pevski va^ji v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsaj od vsake družine naj bi prišel po eden. Oni pa, ki do sedaj še niste pošiljali svojih otrok k temu zboru, lahko to storite sedaj, posebno še, če ima otrok dober glas in vsaj malo veselja do petja in do dobre in poštene družbe. Mogoče bo ravno to vašemu otroku, ko enkrat do-raste, še koristilo in prav prišlo, ko bo zmožen svoj glas uveljavljati ob kateri-koli priliki, človek je družabno bitje in karkoli zna, toliko več velja, Ivan Kapelj, preds. (Op. uredništva: Ta dopis smo prepozno dobili za petkovo izdajo, zato smo sejo naznanili na prvi strani v petkovi izdaji.) -o- Prošnja iz stare domovine Jožef Koželj stanujoč na 6304 Carl Ave. je prejel pismo od gospoda Gregorija Mali, župnika v Ajdovcu pri žužemberku. župnik ga lepo prosi, da bi potrkal na dobra in ljubeča srca s prošnjo za mal dar za Prosvetni dom v Ajdovcu in za spomin velikemu možu, ajdovškemu rojaku, pokojnemu skopljanskemu škofu, dr. Janezu F. Gnidovcu, ki je bil rojen v Vel. Lipovcu št. 16 in je umrl 3. februarja 1939. Prav lepo prosi vse prijatelje in znance, posebno pa bivše aj-dovške in žužemberške farane. Nekaj sem že nabral, če pa želi še kateri izmed rojakov kaj prispevati se lepo prosi, da naj prinese na sledeči naslov: Jožef Koželj, 6304 Carl Ave. Cleveland, Ohio. -o- Med nami je soglasje Da bi v naselbini dosegli več uspeha za napredek naroda in njega koristi in da bi vladal sporazum, ki nam je tako potreben glede večjega uspeha in napredka obeh slovenskih finančnih zavodov "SLOVENSKE BANKE IN SLOVENSKE HRANILNICE." Za to sem namenil ta dopis v razjasnilo ljudem, ker bi mogoče kdo utegnil misliti, da ni mednami soglasja, ali pa da si na katerikoli način nismo v sporazumu. To bi lahko kdo mislil iz pretečenih let, ko sta oba zavoda tekmovala drug napram drugemu v kampanjah, kar je rodilo govoričenje in med rojaki povzročalo nesoglasje. Tega sedaj mednami ni več. Mednami je soglasje in zadovoljstvo, pa nobene "fovšije" vsi se veselimo drug drugega napredka vedoč, da, če bo napredovala "HRANILNICA" bo napredovala tudi "BANKA." Predsednik Hranilnice Mr. Jože Plevnik je moj dober prijatelj in njega prijatelj sem jaz, ko pišem to poročilo v imenu našega direktorija slovenske banke. Preiskušn je, preko katerih smo morali zadnja leta so nas dovolj naučile da znamo ceniti slogo med narodom. Da nismo tako tekmovali drug napram drugemu, ne bi tako zavozili. Preveč smo bili navdušeni in goreči za naše denarne ustanove, sedaj moramo delati pa zanje pokoro. Ta preklicana depresija nas je izmodrila in naučila, toda, nič za to, bodočnost je še vedno pred nami. Pri vsej tej nesreči smo še vendar srečni, da smo si ohranili še oba zavoda da existirata, bolelo nas bi, če bi jih bili zgubili, ker bi nam bila s tem vzeta prilika, škodo storjeno poprej pozneje popraviti. Dokler pa imamo zavode, imamo tudi priliko narodu pridobiti zgubljeno nazaj vsaj deloma tistim in deloma drugim j našim ljudem. Častno je, da smo si ohranili zavode. Narod kakor smo Slovenci pomešani še z brati Hrvati in Srbi štejemo okroglo 60 tisoč! To je sila in moč, to potrebuje finančne ustanove. Naš narod je gospodarski narod, ki lastuje posestva, trgovine in druge gospodarske ustanove, tak narod se poslužuje financ. Mi vemo, da je naš narod skrben in varčen. On hrani denar tudi za jutri, za hude čase. žal, zelo žal, da je zadela ta narod taka katastrofa, ki je zadala narodu tako hud udarec. To rano bomo odnesli s seboj v grobove. Amerika nas je nekaj naučila. Vendar se pa ne smemo ukloniti, ne smemo vreči orodja iz rok in reči: "Kaj mi koristi še varčevati, zakaj bom nosil na banko, v hranilnico, vse skupaj ni nič"! Ne, tako nesme-mo govoriti, tako ne govori kmet, ko mu toča zdrobi vse krasno žito na polju, on se zopet iznova opogumi in gre na delo, zopet orje in seje in druga žetev bo bogatejša, srečnejša. Rojaki! Bolj kakor kedaj poprej, je potrebno sedaj, da se oprimemo naših finančnih zavodov. Poprej smo se jih oklepali bolj iz baharije, sedaj se jim pa moramo oprijeti iz velike potrebe. Ni dvoma, da so nam bili tudi poprej potrebni in koristni, saj ni bil nikdo izmed nas kriv, da so zašli v težkoče, to je povzročila depresija, vrednost zemljišč in domov., ki so, ne vem zakaj, preko noči zgubili vso veljavo ali vrednost. Danes, ko je vsa cena zrušena v tla, je vsa nevarnost odpravljena. Danes stojimo zopet na skali, ki se zrušiti ne more. Vse zgube na vrednotah so padle na tiste lastnike. Milijonarji so se poredčili in mnogi postali berači. Zemlja je dobila tako nizko vrednost, da ceneje ne more biti. Kar se investira sedaj v to ceno in v to veljavo je 'ri priznamo v javnosti, da naša postrežba stane toliko kot ^ • jv toda mnogokrat nas kličejo družine, ki želijo plačati višJ0 je v-nana kvaliteta naše postrežbe. . I'lf E T if PLAČA VSAK KOLIKOR ŽELI, NIČ VEČI I Ce verjamete al Celo mladi slovenj tur Alič ml je Pris J> moč in se zapodil z ? šah. Bravo! Skoro zadnji trenuK poklicala na telefon i"! Helen Mally in hitela:| "Jack, za žigmancof "Za katero Žigm«"1] "Saj veš za katero,* žigman, ki si jo vtaWj generalni štavb, da bo • nosti delal po hišah sf "O, ja, za tisto! FJ vi govorite zanjo, W | jena v grlu?" "Nič ni prehlaje% prehlajena! Ampak1) vedeti, telefon je telefon bom jaz gOv°r| li že malo bolj glaSI"i mati. "Kam se vam Pa | čakajte no, da se P0' i rej zanjo govorite, kaj vam je Pavla nar. "Naročila mi je. d>| dala deset tikeov, MS "'1 maga." "Samo deset? 0r«| je vzela sto petdeset zlažem, da bi dal raj že. i "Eno figo mački®1' la sto petdeset! zdaj govoriš po teM s časopisom, torej S°'< res!" "No, pa ne! jih pa le ima." "še malo odjenjaij pogovorila. Pa naj kor hoče, žigmanca 'j deset, če se ti pa l° n jih pa sam nosi P0*!! "Križana gora, 1,1 Ijite stvari kar ta$| j jih rad dam deset, H hoče res prodajati zf1' Mrs. Mally, če vam/1 ročila za dvajset mi jih vi sami odJe^ "O, ti pošast "(I zdaj me bo pa še n^'J: val! Saj Pavla sedi ? telefonom in vleče * I bom rekla. L'eset jeJ ne, Pavla, da si ji'1 set?" Slišal sem, žigman rekla, da sa| "Vidiš, da je res' J jih pripravi, bo W | ponje." "Bom! Pa stokr^| pomoč Mrs. žigr»^'j pogovarjanje," sefl1 S prijazen. "O, dacorajt, vas pridi, imamo 8 Tako, vidite, s||i; oddal mojo kvoto. J že pri tem, naj k*11 napravimo obraču'1; J teh dobrih ljudi, 10J opisal in kar so jih P | zni kupit v naš ur»(ij..r dal natančno 326. jI da je bila kupčija- J čem, da je bilo za v. I mo nekaj dni časa' J uspeh. Seve, kred'yJ mojim pridnim i'1 ^J pomočnicam in PoP] dar bo še kaj tako y< se bom pa zopet 0 J Ampak obljubim_va J daj, da mora bit1 "i nega, da se bomo z t leteli. Prihodnjič bonlR/| 0 tistem slavnem večeru, da boste v Jj 1 o nrnymnvlra 7.9, ^ jm. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol,leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. __Single copies, 3c. Entered as second class* matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 35 Sat., Feb. 10, 1940 Frank Klemenčič 1051 ADDISON ROAD Barvar in dekorator HEnderson 7757 Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da še vedno izdelujem mazilo pod imenom P E D I -HEAL, mazilo za zunanje kožne bolezni, na primer za poreže, ture, mehurje, opekline in sploh vse kožne bolezi. V steklenicah po 1 oz. 50 centov in 2 oz. 75 centov, po pošti nekoliko več za poštnino. To zdravilo se izdeluje že več kot 50 let. Sedanji izdelovalec JOHN J. ŠEME 395 E. 163 St. Cleveland, O. Tel. KEnmore 5168-W Dobi se tudi pri Florian Se-tina, 975 E. 69th St., Tel. HEnderson 1766. (37) Newburske novice FR. MIHČIČ CAFE 7202 ST. CLAIR AVENUB ENdlcott 9359 Night Club 8% piva, vino, žganje in dober pri' grizek. Se priporočamo za obisk Odprto do 2:30 zjutraj PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Odda se stanovanje obstoječe iz 6 sob, kopališče, furnace. Vprašajte na 15628 School Ave._(37) Popravljam pralne stroje in radije. Vse delo garantirano. Wm. M. Zika 2947 E. 66th St. Michigan. 2821 (35) Opremljena soba se odda za $2.00 na teden; kurjava na premog. Sobe so snažne in v mirnem kraju. Pokličite HEnderson 7479. Naslov: 1328 E. 59th St. (Feb. 3, 10, 17.) V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI Anton Stih ki je Bogu vdan preminil dne 10. februarja leta 1939. Dragi in nezabni soprog ter dobri in skrbni oče. Ob tužni obletnici nam oko solzi, reže brazdo po razjokanih licih in išče blagodejne sence Tvojega dobrega srca. Jadnega srca Ti ob žalostni obletnici kleče na Tvojem grobu kličemo: "Spo-čij se v Gospodu do angelskega klica k vstajenju!" Žalujoči: JOHANA STIH, soproga. SINOVI in HČERE. Cleveland, O., 10. feb., 1940. Liiiiiiiiiimiiiiiiiuii................umi j ZA DOBRO PLUMB1NGO \ IN GRETJE POKLIČITE \ A. J. Budnick & C0. i PLUMBING & HEATING 7207 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 3289 976 E. 250th St ■ Res. MUlberry 114G NAZNANILO IN ZAHVALA Jadnega srca naznanjam sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je Bogu vdan za vedno preminil moj dobri oče Frank Valencic Pokojni je bil rojen dne 3. decembra, 1885 v vasi Huje na Primorskem ter je previden s tolažili svete vere za vedno preminil dne 5. januarja Pokoj m je S v Ameriki 30 let. . Bil je član društva Kras, št- 8 ter član in ustanovnik Slovenske moške zveze P o družnice št. 3. Poleg žalujočega sina zapušča tukaj svaka Tony Tomazic. „n1o5ili Najlepše se želim zahvaliti onim, ki so polo*Ui vence na krsto blagopokojnega očeta. Mojo zahvalo naj prejmejo sledeči: Družina Joseph Valency dru-žina Walland, Mrs. Julia Struna, Mr. Leo Kausdc, Mr- Frank Slosar, Mr. in Mrs. A. Launch, Sr., Vir. in Mrs A. Launch, Jr., Mrs. John Srokar, Employees Bridge Yard N. Y. C. R. R-, društvo Krasit. 8 bUA in Slovenska moška zveza, podružnica št. 3. Iskrena hvala onim, ki so darovali za svete mase, katere se bodo brale v mirni pokoj blage duše. Mojo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mrs. Mary Nachtigal, družina Franck, Prince Ave.; Mr, Frank Ivancic, E. 61st St.; Mr. Stanley Zupančič, Rose in Zora \ alencic, Mr Edward Krall in Mr. in Mrs- Anthony Krall. Iskrena hvala Mr. Frank Walland, Mr. Leo Kau-sek, Mr. Frank Yakos in Mr. Tony Launch za avtomobile pri pogrebu- Najlepša hvala Rev. F. Baraga za opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede. Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za vso najboljšo postrežbo in lepo urejen pogreb. Hvala lepa cvetličarni Jelerčič in Sinovi za najboljšo postrežbo v lepem cvetju in ceni ob času smrti blagopokojnega očeta. Mojo najlepšo zahvalo naj prejmejo John nan-cock Mutual Life Insurance Co. in N. Y. C. Mutual Relief Association. Najlepša hvala vsem onim, ki so prišli pokojnega kropit, nas tolažili, ob krsti pokojnega čuli ali ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so dobrega storili ob času smrti pokojnega očeta. . ,., Dragi in nezabni oče- Po mučni bolezni preselil si se v novo domovanje tam, kjer počiva Tvoja ljubljena soproga in moja draga mati. Močno žalostni Vama kličemo: "Spočijta se v Bogu do svidenja nad zvezdami." Žalujoči ostali: FRANK VALENCIC, sin. TONY TOMAŽIC, svak. Cleveland, O., 10- februarja, 1940. own soul. There may be some among you who have been baptized, but never received your first communion. Now is the time to report for instructions which are given evenings for just such men and women. If you know of such people in the parish, bring them to us and God will bless you for your zeal . Let us do all that we can to make this Mission a real spiritual regeneration of the parish. It will work toward our own happiness. On the Honor Roll in High School We wish to congratulate all those boys and girls of our parish who have managed to reach the "Honor Roll" in the Holy Name High School. Among the Seniors are: Peter Kmet and William Železnik. Juniors are represented by: Miss Josephine Lekan and Ralph Hočevar. Sophomores have on the Honor Roll: Mijss Victoria Hočevar, Raymond Blatnik, Josephine Hočevar, Dorothy Zawicki and Frances Suhadolnik. Among the Freshmen are: Anton Pše-ničnik, Agatha Silbitzer and her sister Vida Silbitzer. Our very sincere congratulations, and we hope that they will all manage to go through the entire high school course with the records that they have started to make. Where there is a will, there is a way. -o- MED NAM/ JE SOGLASJE (Nadaljevanje iz 2. strani) stroške, toda, če bi bila le dva miljončka bi delala dvakrat toliko dobička za naše rojake, ki so delničarji in gospodarji te narodne banke. če bi rojaki, le vedeli, koliko koristi bi naredili svojemu narodu, če bi bil njih denar v slovenskih denarnih zavodih, bi navdušeno drug drugega nagovarjali in agitirali, da se to prej ko mogoče zgodi in doseže. Danes, ko je vlada za garancijo bank, ko je veliko prošnja za posojila, ko se z denarjem v bankah zaslužijo lepe obresti, je naravnost narodni greh imeti denar kje doma ali pa drugod mesto da bi ta denar služil svojemu narodu. Rojaki, poslužite se domačih denarnih zavodov! Pozabite na to karje minulo, kakor pozabi kmet, da mu je toča zdrobil^ vse žitno polje. Ko je Job vse zgubil še ni obupal, zaupal je in bil je še bogatejši. Naši denarni zavodi bodo v do-glednih letih narod nagradili še več kakor so ljudje prej v njih zgubili. Zaupajmo sebi in narodu, pa bomo uspeli in zopet napredovali se bolj kakor vprvič. To sem napisal v imenu direktorija Slovenske banke za v sporazum odnošajev medsebojnega so-glasja. Anton Grdina, predsednik. IZ BOMOVME — Namesto petroleja karbid Zlasti na deželi se čuti zdaj veliko pomanjkanje petroleja. Zato so se morale gospodinje vrniti k medvojnemu razsvetljevalne- mu sredstvu, to je h karbidu. P< mariborskih trgovinah zelo po vprašujejo po karbidovkah. —Preskrba s petrolejem. Zad nje čase so se množile pritožbe da v številnih krajih m mogoč« dobiti petroleja. Gre za kraje kjer ni elektrike. Zato je bil« potrebno posebno zdaj neposre dno pred božičnimi prazniki ure diti preskrbo s petrolejem. V ti namen so se dale na razpolagi zaloge, ki so bile kot obvezne; skladiščih petrolejskih družb, p« ceni 7 din za liter, odnosno 8.5' din za kilogram. —Smrtna žrtev fantovske bit ke V neki gostilni v Račah J prišlo med fanti do hudega prt tepa, med katerim je bil s stre lom iz revolverja ranjen o0 lei ni Josip Pogorelec. Prepeljal s 'ga v bolnišnico, kjer je umrl. Frank Kužnika, in dobra mati številnih otrok. Dasi je bila še v najboljših letih, se je morala odzvati božjemu klicu. Otroci so se spomnili obletnice smrti njih matere s slovesno mašo. Lepo je to. še lepše pa bo, ako bodo vse skozi dobri in pošteni, da bo njih življenje častni spomin materi, očetu pa v tolažbo na nenadomestljivi izgubi in v olajšanje težkega križa, ki mu je bil naložen pred letom dnii Naj duše umrlih po milosti božji počivajo v miru. Misijon za mladino bo čez 14 dni Angleški misijon za mladino, ali sploh za vse, kateri razumejo, se prične 25. februarja. Father Philbin nam je že za gotovo naznanil, da pride. Denite vse na stran, kar bi vas imelo odvračati od misijona. Tu in tam slišimo o nekaterih mladih, ki kažejo zelo napačno smer. Svet je danes čez mero izprijen in brezbožen. Ako naša mladina ne bo pravočasno opozorjena na razne nevarnosti, ki ji pretijo, bo slabo zanjo tukaj in v večnosti. Zato pa, starši vseh okrajev, pripravite svoje družine na ta misijon in naravnost zahtevajte od njih, da se udeležijo, še boljše pa, pripeljite jih sami vsak večer. Od 25. februarja pa do 3. marca bo trajal misijon in vsak večer ob 8. bo govor. Pošljite vse in pridite tudi sami. "Kristus luč sveta" Še danes govorijo oni, ki so bili zadnjič na tej lepi igri, kako krasna je ta predstava. Radi mnogih zahtev in prošenj, ki prihajajo od vseh strani, bodo igralci to zanimivo predstavo ponovili in sicer 18. februarja. "Kristus luč sveta" vam garantira večer poln krasnih prizorov in pa neizbrisljiv nauk za celo življenje vsem. Cisti dohodki so za novi oltar. Dokler naju smrt ne loči Tako sta govorila Joseph Srebrnak in Mary Stopar zadnjo soboto, ko sta klečala pred oltarjem za poroko. Z njima je bilo tri pare prič, katere bodo vedno lahko dokazale, da sta omenjena res tako govorila in sta torej zavezana iti skozi vse življenje, kot prava krščanska mož in žena, spolnjevaje vse dolžnosti njunega poklica. Naj ju spremlja božji blagoslov. Miserko-Saris August Miserko je dolga leta spadal h godbi sv. Lovrenca. Hitro se je bil privadil več inštrumentov, na katere je po potrebi igral. Med tem, ko je igral in pomagal včasih t,udi vodji godbe, je pa srečal nekje, ne vem kje, zalo Callie, Mary Saris. Augustu se je srce vnelo in od takrat mu je bila najlepša harmonija edinole zveneča beseda Maričke. Od tukaj naprej pa vsak sam lahko ve nadaljevanje te povesti. Tudi onadva sta prišla zadnjo soboto, da skleneta trajno vez in prosita božjega blagoslova na'njuna zedinjena srca. Naj ju spremlja sonce sreče vse skozi. A Word of Advice My dear Friends: Take a word of advice and avoid, during the coming Mission, all vain amusements, idle conversation, and useless reading, and apply yourself earnestly to the great affair of your eternal salvation. God alone knows how near YOU are to eternity. Do more. The^re are in your very midst a number of people, old and young, who have lost their God-givei) faith that alone can save them. They are in great danger of losing their souls for all eternity. Pray for them also. And the closer they may be to you, the more earnestly should you pray, St. James tells us that he who causes a sinner to be converted shall save his Zapomni si človek, da si prah in v prah se povrneš To so resne besede, ki bi morale vsakega vsaj nekoliko pre-tresti. še posebno resne pa so za nas, kateri smo prekoračili 50. ali pa 60. leto. če je že mlado življenje tako negotovo, da padajo v grob številni mladoletni, kaj naj bo šele naše, ki smo zdrknili že preko pol-stoletja? In vendar, veste, prav nič nisem žalosten, četudi sem že preko 60. leta. čemu bi bil žalosten ? Ali mar ne grem domov? Ali ne grem proti nebe-som? O prav nič si ne domišljam. Dobro vem, da sem slaboten in da sem čestokrat žalil Boga. Toda, On sam me zagotavlja, da mi odpusti, če se povrnem nazaj, kakor izgubljen sin; če se spokorim in si prisvojim zadostilno daritev — daritev sv. maše. Ne jaz, Kristus je naredil pokoro za moje pregrehe in zadostil nebeškemu Očetu. Zato se ne bojim. Vem, da me čakajo vice, vem pa tudi, da imam ljubeznjivo Mater, katero mi je dal Jezus sam. Ta se bo potegnila zame takrat, ko se bo reklo: "Daj odgovor! Plačaj, kar si dolžan!", in ne bo nehala prositi zame, dokler ne pridem do večnega Doma. Da, naj pride moj klic kadar in kakor je božja volja, ne bojim se, ker grem Domov, ker grem k Očetu in med same prijatelje. Postni čas je čas resnega premišljevanja Cerkev, kot dobra mati, nam vsako leto določi gotovi čas za resnost. Celo leto hitimo za tem in onim; celo leto se borimo z raznimi problemi tikajo-čimi se naše borbe za kruh; v dobrobit samo telesa. Na dušo skoraj pozabimo. Seveda, so nedelje, ko gremo k maši, ali vsaj večina nas gre. A kakšne so dostikrat te nedeljske maše? Ali ne le prepogosto raztresene, bolje rečeno, mi smo raztreseni. Skrbi za to in za ono nas tarejo in morda se komaj zavedamo, ko pridemo domov, da smo bili pri daritvi Kristusovi. Zato nas sv. Cerkev na posebni način hoče vzbuditi k skrbi tudi za dušo. Pozove nas, da pustimo hrupne zabave, ples in kar je temu sličnega: "Po-stoj, o človek, in pomisli, da hitiš proti večnosti, katera bo taka kakršno si si prislužil v življenju." Pravi kristjan bo poslušal ta glas. Saj ve, da mu Mati le dobro želi in ga išče. Slab in ne-brižen kristjan pa dela kakor poganski svet sploh: kot noj vtakne glavo v pesek, kadar se mu nevarnost bliža, da je ne vidi. Hočemo dati priliko vsem za postne pobožnosti in premišljevanja Kristusovega trpljenja, križev pot in drugo. Vsak torek bo angleška novena in angleška postna pridiga, katere bo oskrboval Father Baznik. Ob sredah bo slovenska novena in slovenska pridiga, ki jih bo imel Father Slapšak. Ob,petkih bo križev pot, katerega bomo molili vsi skupaj. Knjižice za to je pravkar izdelala tiskarna Ameriške Domovine. Ob nedeljah popoldne, ob dveh, bo zopet angleško, zvečer pa slovensko. Dragi farani, vse to je za nas vse, še prav posebno pa za mlade, kateri so v tem večji nevarnosti, da pozabijo zakaj so ustvarjeni. Pridite vsi, pa četudi ste daleč od cerkve, Ako je ob 7:15 prezgodaj, da ne morete priti, povejte nam in pomaknili bomo bogoslužje nazaj za 15 minut. Vse bomo storili samo, da omogočimo vsem priliko, da porabijo postni čas v najboljšo dušno prid. Danes je leto Danes je preteklo eno leto odkar je zapustila svojo družino in se preselila v večnost Marija Kužnik, ljubljena soproga "Reči vam moram, da —." Hlastno je zamahnil z roko. "Vem, kaj mi mislite povedati ! Sam sem si tisto že tisočkrat povedal. Povejte rajši, ali še nikdar niste čuli zgodbe o duhu prerije, o Flats ghostu? Ki v divjem viharju hrumi po ravnini in vse uniči, kar se mu ustavlja?'Ta indijanska bajka ima globok pomen! Povedati hoče, mislim, da se mora nebrzdani val kakor hrumeča reka razliti po tehle prerijah in savanah, preden bo mogla na njej zrasti civilizacija —. Tudi po moj hi žilah valovi val morja in plavati moram z njim, čeprav vem, da bom utonil." Le vse preveč res so bile njegove besede. Govoril je, kot da sluti usodo, ki čaka tudi njega, sina Indijanke in belega lovca. Oba sva dolgo molčala in se vdajala svojim mislim. Harry je bil še skoraj otrok, toda govoril je in se obnašal kakor odrastel človek. In to se mi ni zdelo naravno, odbijalo me je, nasprotovalo je vsemu mojemu čutenju in mišljenju. Še enkrat sem poskusil, da ga odvrnem od njegovih maščevalnih naklepov. Mirno, prijateljski, mehko sem mu prigovarjal. Poslušal me je, pa odkimaval. "Ne morete me razumeti! Ker ne veste, kako je bilo tisto noč!" In z zgovornimi besedami mi je pravil, kako globoko, kako strašno je vplivali na njegovo mlado dušo krvavi prizor, ko je igaledal mrtvo mater, mrtvo sestrico —. Pripovedoval mi je o svojem življenju, ki ga je kakor razburkano valovje metalo med obema nasprotjema, med divjino zapada in kulturo vzhoda, ki mu je izobličilo značaj in vzgojilo nazore, čisto drugačne nego jih ima kulturni človek —. Nisem ga smel obsojati. V taboru je zadonel presunljiv žvižg. Harry je utihnil, poslušal pa dejal skoraj zadovoljno: "Oče kliče ljudi! Pojdiva!" Slutil sem, čemu sklicuje Old Firehand svoje ljudi —. Pa pridržati sem še hotel Harryja. Še zadnjikrat sem hotel poskusiti. "Zakaj kliče oče svoje ljudi?" sem vprašal. "Čas je, da sodimo našega ujetnika," je dejal trdo. Vstal sem in ga prijel za roko. "Ali mi bodete uslišali prošnjo, Harry?" "Rad vam jo uslišim. Samo da ne prosite ničesar, kar bi mi bilo nemogoče!" "Prepustite ujetnika možem!" Odkimaval je. "Prav to prosite, kar mi je nemogoče! Koliko tisočkrat sem si želel, da bi mu zrl oko v oko in mu z lastno roko zadjal smrt, tisočkrat in tisočkrat sem si slikal ta prizor z vsemi barvami, ki jih zmore najbujnejša mladostna domišljija. Ta ura je cilj mojega življenja, plačilo za trpljenje in za žrtve, ki sem jih prenašal —." In skoraj kriknil je: "In danes, ko se mi naj želja uresniči, danes bi se ji naj odpovedal —? Ne ne in nikdar ne !" "želja se vam bo uresničila, pa četudi sami ne bodete sodelovali, Harry! Človeški duh mora stremeti za višjim ciljem, ko pa za takim, kakor ste si ga vi postavili, in človeško srce je zmožno pač slajše in lepše sreče, nego jo more nuditi utešeno maščevanje." Stopil je po stezi. "Mislite, kar hočete, sir, o mojih ciljih in o utešenem maščevanju! Puščam vam vaše mnenje, vi pa meni moje pustite!" "Torej mi moje prošnje nočete uslišati?" "Ne morem, pa če bi tudi hotel !" ■ Molče sva stopala v dolino. (Dalje prihodnjič.) frryjeva zgodba me je pre-Pravi pristni roman div-njufzapada! Da sem ga bral v i\i f> bi dejal, da si ga je pi-.co s v izmislil. lamp«*® je bil kriv krvi in ne-;ro,|lh žrtev —? Kdo drug ko rfbeh človek — Tim Finnety. bol?1 dovek je naredil Indijanca takega, kakršen je. Tako plodno sodil in tako je bilo jajftopot. fry si je globoko oddahnil jeflt|ez uvoda vprašal: ki*hvam mati še živi, sir?" (lojf- ^ejte. kaj bi storili, če bi lS„i|Wo, da bi vam kdQ mater ^Poskibel bi, da prime moril- Pravice." —.i T„ v ' v^laba' Ce Je roka Pravi" 31 kak. pa recimo prekra- Aiern ln? Primer tuka3 »a J?tno roko posoditi pra- >r|T ■ A i? mislite s temi bese-7! ?anje- ^ istovetite ino&evaS *arry> da kazen ;t#'>sledica greha 'S+°' ^azen * človek •PreSt0pka' bo" lurn°in0L fC'eVanje Pa darov k^ ^ jN&hnil je z rnl-Z1V mori er°,k0- ' 3Ta todikni' Se Vam 116 a žilah! nI kri P° Mad- t0:h°ja mati TPn°?.bite' da J« bi" 4 Še tole J dlJanka! n^Wopa p Mislite! Kdor se HN ločiin nitih darov, ki t,'^, Se sJ0 °d živali, kakor kvarne rn P°niŽa do živali> 11" srtiem zaswf1Ce' In zato ga iMem r " °Vati> kakor za- uCm1:0' in ^iti, °dpovedai In ker se je ;di anstVu_ cl°veškemu do- ; ^ tak° jew ?m hl z nan * Tim Finne" ih; 2agrebli fi, Ko smo tisti Ki; da ^ obva?gi trupli v zem" s8Sin volkov?pred mr" s-srcih i daj" ni bilo v sov2ega čuvstva sreče i Va do moril- $ govoril w-llam vsem je iz Ir &Wnn?tou> ko je S Jij: °m Prisegel mašče- Jf ^ naže&.je grebel po K jegova i 0 maščeva-S^no^j ^ -ie strjena, '.. ■ 0 Tim Pi *ter ko blisk. Ia- * :a-)ega, morilo6tyja vj "G1-yia in l Iskal bo Tim A*** 4uSeUTjega'mo- A J6g0v skal e> In vzel si fle' hčer JT ja življenje Ri-j V*k0 -, du Asineboin.' Pri8egel( in tako sva je| Jun vred tudi oče in it i.^ j >" to priseg° ures- * te 11 je t« jžv(»«ne?>, Finnety morilec i^it OČ • Winnetou sta mil 4VlWed0Vala' kak0 -i* zoif^lo, dae,m navalu napada se r J* iS0 Jih naPadli. !,T'° in RT nnety Pograbi T J* tO v*?T UStrelil- c^i! j,e v° "ldel ^ lastne oči. !3Tio »n bi ;°Sca' mu iztrgal iffUgi zgrabir da ga ni- ^T1' PaS ' °bupno je Ni SQ Dih je bilo pi ifl* k Kodi" !Ve2ali' Pravta-^ ^udi očetu- živa ' finely ime«, v IWStolo S UU pustili P^- l^ila na ;;d.Potu pa sta ušla, 4 bojišče ter našla me- m Sarfrt1' mi je Win- W ^ e ni In °d U- Pa naisi WINNET0U P* nemikem Urlrmlk« k. Bby» rtiTin 111............ ............ ponentf with regularity ^ encouraging is the ,(i able to alternate two fair-Keep it up, boys; we, ^ all the encouragement > ( | In these hapless days If, tlon of our girls and * The Seniors ana . | Well, thev are like the k • decimated, new system -ins introduced, new f^J alities must adjust «*< other; all of which »» suits are Quite noticea^ by ever closer ana against strong, expert coached opponents. ^ start clicking any dayit is wins, and I just feel • j that I'll have to pay them a good chicken o . ning against a couP«J strong opponents. A110', | You lust watch and see. | And here, by the way "g schedule: Monday, a1 ,g and Seniors meet the E, 4Cth; while the Prli A esses to the Trinities- J Rccjevelt, three groups from St. Fhillip's are twjl it3d to show our teamsgl done right. Besides f' our heme floors win Stella Walsh's and St. » ii while Seniors and Juj1 $ on strange courts w,tn j and Gcod Counsel's- By the way, you can v of fun and plenty of" days and Thursdays f°rJ cents! Come around boys and girls! made our program book possible with their ads. And our heartfelt thanks to all the people who came down tp see the "Jigaboo Jamboree." A GET-TOGETHER Seeing how well the Minstrel Show went over the brainstorms of our society got another idea. How would you and you like to come to a dance at the local school hall once a week for a very small price of admission with a popular local band. This would be great, we plan not to make a profit on it, but the admission would be for incidentals and such. You could get together and get better acquainted with the people of our parish. Yours truly has seen at some of these local dances too many wallflowers, — a boy is afraid t0 ask a girl for a dance or doesn't know how— and the girl just stands around wondering what to do next. Am I not right? Sure I am. If you people agree with us please let us know what you think of the idea. The plan, if enough people want it. could be inaugurated sometime after Lent. WINNERS! The winner of the Jigaboo Jamboree Minstrel Show ticket contest was none other than the hustling president of Holy Name Juniors, Tony Orehek, who won the first prifce of roller skates. He sold the highest amount of tickets. The second prize of ice skates went/ to Rudy Klemencic; third, the flash camera, to James Cerniloger; fourth, the watch, to P. Mocilnikar and the last prize ef pen and pencil set to Edward Shmuck. The funny thing of the contest was that only five boys handed their money in before the deadline of 12 o'clock of Jan. 31, and each one got a prize. JUNIOR REVIEWER It seems as though we put over another great show, eh gang. Special thanks to- the Baraga Chorus under Father Jager. Wonderful singing, gee! I could listen to them all night. Boy! did those endmen let loose wonderfully. Ole Lockjaw and Sassafras with their dancing. Burhead was sure tall and always getting' picked on the big bruiser. Deacon sure went to Alabam' and Creosote sure pla^s a banjo nice. Doc Malley sure did a sweil job too. In the singing department I couldn't pick the best between Danny Po-Etctnik, Nettie Gacnik, Bob Waide or Margaret Holland. Man o' lives those Slovenian monologues were nothing short of swell. And can Matt Lukac and Leonard Janchar play their instruments too! And I am glad some one, caught those stooges before they really started to sing. holy ccmniunion. That's why, and that's how. Can't YOU try to really make it such? That's going to be TOMORROW! And today . . . two priests will be hearing' confessions . . . And, if you are any kind of a Catholic, you'll surely not go to a dance tonight or any time . . . during Lent! Ba-sketballl Well, the Good Counsel girls left our midst last Monday night wiser, more experienced, but certainly not with our scalps. In fact, they left their own hanging from the belts of our lassies. The victory was, sweet to our girls' team because they had been tasting dregs of defeat since the opening game when they took the measure of highly touted Trinity outfit. But, tonight's game with St. Columbkill's group was again a reversion to more recent habits of defeatism. General play, though, shows marked improvement along lines of systematic coaching. None of the defeats is a disgrace. There is steady betterment in the type of play and it's a real pleasure to watch then-games even though they manage to lose somehow by a couple unexplain-able points. Mike, the cqach, looked a little dejected tonight. Personally, I think he can be proud of what he has achieved in such a short time and I feel, somehow, that the girls will begin to click in the near future. The Juniors are cur pride at the moment. They are saving whatever honor and reputation we have left on hardwood floors. Led by naturally talented "Bing" Bergoch, for whom even the master of basketball, Harvey Riebe predicts a great future, they are beginning to roll over their op- JUNIORS' BULLETIN BOARD JUNIORS RECEIVE MONTHLY COMMUNION TOMORROW At the 7 o'clock mass, Feb. 11. the boys of the Junior Holy Name will go to Holy Communion in a body. Lent should be an added incentive for all the members to make a confession and receive the Holy Eucharist. SECOND HALF OF SCHEDULE STARTS MONDAY Undefeated first half winners, the Blackhawks will open up the final half of the league schedule by playing against the Vultures. These two teams always put up an interesting game of basketball. Rainey's gym is .he site for this cage battle, Monday at 7:00. Eagles and Cardinals will see action against each other Tuesday at 7:00 GEE. HOW CAN WE EXPRESS OUR GRATITUDE? Everyone was so swell to the Juniors in regards to the "Jigaboo Jamboree" we're at a loss of words to show :ur sincere thanks. We'll attempt to ?ive due credit to all. Topping the list of helpers is the director, Dr. Mally. "Doc" generously •Jonated his directing services to the Juniois. Then Father Jager must be thanked for his splendid supply of singing. The Juniors are grateful to 3ach and every lassie in the Baraga Chcir which sang so sweetly at the Vlinstrels. "Yes-suh" the six endmen, "Lockjaw" Persin, "Deaicon" Og'rinc, •Sassafras" Vidmar. "Midnight" Brodnik, "Burhead" Laurich and "Creosote" Okorn really deserve a big hand for ..heir great comedy. Then all the wonderful acts are in line for thanks, Leonard Jančar, the accomplished accordionist, Dan Postotnik and Nettie Gacnik, vocal duet, Matt Lukac, the nov. slty piano player., Marge Holland, the Tirl of comedy and Bob Waide, the tap dancer certainly get their share of thanks. These many specialty acts should be given an extra cheer because they were good enough to perform free of charge. Behind the scenes we find Joe Zelle vho provided all the stage effects, at the piano was Miss Eleanor Karlinger. Both were partly responsible for the success of the "Jamboree." Mr. Michael Klemencic was the ?rand guy who managed the refreshments bar so efficiently. Juniors are grateful and thankful to him. We feel indebted and thankful to sveryone connected with the Minstrel Show. Especially do we appreciate the generosity of the merchants who BOWLING PARTY Wednesday night at 8:00 o'clock the regularly scheduled bowling party will be held at the Norwood Alleys. Everybody is invited to come down and bowl a few games. The society also decided to conduct a doubles bowling tournament some time in March. So come on you bowlers, practice up a bit and iet's see who the doubles champs of the society will be. To make it more even, partners will be drawn from a hat. This gives everybody a chance. CHIMES OF LljRA I'm glad that the Chimes ware heard by at least a few people who readily responded to the call for new singers. Three new singers joined our chorus; two are completely brand new. namely, Miss Sterle, a very pleasing personality and a daughter of Mr. Sterle who sang with Lira of the old school days. Miss Sterle sings a good alto. Mr. Vidmar, who came all the way down from Colorado to join our chorus will be a good help to our bass section. His brother John, who came to Cleveland last spring and immediately joined our club is singing in the tenor ranks. And we have also one Mr. Ludwig Svigel who is a former Lira singer and an old timer with the chorus. He rejoined the club after a few years absence. Lud sings an excellent tenor and we are glad to have him back with us. To all these newcomers the Lir-ites are saying a hearty welcome and smooth singing. And here's calling for more singers. The response thus far has been satisfactory. Come on, keep flocking to our chorus so that we will really have a first class concert next November. Three or four new singers every week and in no time the St. Vitus Church will have a choir of 70 singers. Don't be bashful, don't be shy, don't be too proud, come on and try! I never thought the Chimes would turn out to be peeping Toms, but here is something like it. Straight through the key hole and confidental. ly comes this little pleasant news of one of our finest tenors. A fair-haired lad from our chorus was engaged last Sunday, February 4, to a pretty blonde from Prosser Ave. Indeed I am glad to be the first to ring in the news of the engagement of Miss Agatha Tomash from 5905 Prosser Ave, to Mr. Anthony Hren of 971 East 64 Street. This is an occasion for a double celebration, because Miss Tomash was also celebrating her 21st birthday. Tire popular young lady is the daughter of Mr. and Mis. Tomash, well-known Slovenian people from Prosser Ave. My sincere congratulations to the young couple. A few words to Tony.—That's the boy, Tony! I always knew you had the personality to win over a fair lady like Agatha, but now I know and all the other Lir-ites also, why you have been missing so many rehearsals lately. Well, I don't blame you. For a reason like that, I would miss rehearsals too. There is just one more thing left to say, and that is: The Lir-ites are looking forward to an order from you to have them sing in church for that important occasion which we hope will be) soon. Cheerio and farewell till we meet again and no heart feelings. (I meant to say, "No hard feelings.") Until the next time, this is your RINGER OF CHIMES Beros SJ&i FOR FINE P1*0 6116 St. Cl<# 2 New . . . Modern ' -Every Con«*' ^ Tel. EN*icoty SAVE THIS COUPON, IT IS WORTH 25 CENTS! This coupon and 75c admits two people to the Friday Nite Party in the St. Vitus Church Hall. SAVE THIS COUPON, IT IS WORTH 25 CENTS! . fant, ko je Oliver naposled končal. "V London." "Imaš stanovanje?" "Nimam." "Denarja?" "Nimam." čudni fant je zažvižgal in vtaknil roke tako globoko v žepe, kakor je pač šlo s tistimi dolgimi rokavi. "Ti živiš v Londonu?" je vprašal Oliver. "Da, kadar sem doma," je odgovoril fant. "Mislim, da potrebuješ ležišče za drevi, ali ne?" "Seveda ga," je odgovoril O-iver. "Odkar sem zdoma, nisem spal pod streho." "Ne beli si glave zastran tega," je rekel gospodič. "Jaz moram biti nocoj to noč v Londonu in tam poznam uglednega starega gospoda, ta te prenoči in ne bo zahteval, kar je črnega za nohtom — to se pravi, če te priporoči kakšen njegov znanec. Pa nemara mene ne pozna? O, ne! Kaj še! Ni, da bi govoril! Čisto gotovo ne!" Mladi gospod se je smejal, češ, te zadnje besede so samo ironična šala; vmes pa je izpraznil vrč. Ta nenadna ponudba je bila prezapeljiva, da bi se je bil branil, zlasti ker je sledilo neposredno za njo zatrdilo, da bo imenovani stari gospod Oliveru gotovo brez odlašanja poskrbel kako primerno službo. kajti če je voda velika, ne dobe delavcev. Ampak pojdi," je dejal gospodič, "tebi je treba najprej kaj pofrontati, no in tega že doboš. Sam sem na suhem — nekaj fickov še; ampak, dokler gre, bom plačeval. Pokonci, pa gibaj krače! Tako, le petaj!" Gospodič je pomagal Oliveru vstati in ga je peljal v bližnjo branjarijo, kjer je kupil lep kos svinjine in hleb kruha ("brus za zobe" mu je rekel on). Da se svinjina nfe bi onesnažila in opraši-la, je poskrbel na prav umen način: izgrebel je nekaj sredice in spravil meso v izdolbino. Kruh pod pazduho, pa hajd v majhno krčmo; peljal je Olivera v pivnico na zadnjem koncu poslopja. Skrivnostni mladenič je naročil vrč piva. Oliver se je na vabilo svojega novega tovariša z vnemo lotil jedi — in čudni deček ga je od časa do časa zelo ostro opazoval. "V London bi?" je rekel tuji SI. Mary's Spectator and Comment The Younger Set at St. Christine's si vuas hols nomC: LENTEN DEVOTIONS St. Vitus Church has Lenten Devotions on Sunday afternoon and evening, Wednesday and Friday evenings. While the usual prayer hour is on Thursday evening, Sunday afternoon services are mostly for the children and arč conducted in the English language. On Sunday and Friday nights the Way of the Cross is recited and sung. Wednesday evening there is a Slovenian sermon. MONTHLY MEETING Last Tuesday the regular monthly meeting of the seniors was held in the Holy Name Room. Although the crowd was not large because it was Shrove Tuesday, a very interesting meeting was conducted by the new of. fleers. ANNUAL CHURCH BENEFIT ON APRIL 7 April 7, 1940—is the day to remember, to watch for, to keep open. Sunday all day in Church basement. SOCIAL EVENINGS AND BOWLING TO CONTINUE We wish to announce that the new officers feel that there is enough interest in the club to keep up the social, meetings. In the future announcements will be placed in this column indicating the night when the doors will be open. We hope more members will take advantage of this. The first date will be Tuesday, February 20. We also will continue our bowling sessions on every other Wednesday. LOUIS SCHUSTER COPS PING PONG HONORS And the annual Ping Pong tournament is over. Yes, it was completed in one evening, as there were two tables on which to play. The games were well played with plenty of enthusiasm shown both by the contestants and spectators. The games between Bill Tome and Paul De Lost were perhaps the most contested games of the first play off, one game ending up by the score of 25.27, in favor of Paul De- Lost. The games between Dan Pustotnik and Anthony Urbas were the longest —with volleying going on for a very loqg time before one would miss his shot. Louis Schuster was the winner and Don Pustotnik held the runner-up post. Lou will be crowned (?) at our next monthly meeting when prizes will be awarded to him and to the runner-up, Don Pustotnik. Here are complete tabulations: FIRST ROUND ED TOM C ................................21 21 FRANK ZOBEC ....................10 10 JOHN SKERBEC .................. 8 12 LOUIS SCHUSTER ................21 21 BILL TOMC ............................25 13 PAUL DE LOST ......................27 21 TONY URBAS ..........................21 21 CHARLES WINTERS ........ 8 10 FRANK BRANISEL ..............21 14 21 ED KOVACIC ..........................13 21 13 SECOND ROUND ED TOMC .................................. 9 11 L. SCHUSTER ........................21 21 P. DE LOST ............................12 15 A. URBAS ................................21 21 F. BRANISEL ..........................21 7 D. POSTOTNIK ......................21 21 SEMI-FINALS L. SCHUSTER-BYE. D. POSTOTNIK ......................12 21 22 A. URBAS ................................21 10 20 FINALS D. POSTOTNIK ..............................12 13 T. SnHTTRTCTI 91 91 Oboknice so bile zaprte, cesta prazna; živa duša, se še ni prebudila za dnev-' ne posle. Sonce je vzhajalo v vsej blesteči krasoti; a njegova luč je kazala dečku samo njegovo brezupno zapuščenost, ko je sedel s krvavečimi in prašnimi nogami na hladnih stopnicah pr^d nekimi vrati. Polagoma so se okna odpirala, zavese razmikale, tu pa tam so se prikazovali ljudje. Ta ali oni je postal in gledal Olivera eden, dva trenutka; drugi se je mimogrede obrnil proti njemu; a nobeden mu ni pomagal, nobeden se ni potrudil, da bi ga vprašal, kako je prišel tja. Da bi koga naprosil, ni imel srca. In tako je sedel. Nekaj časa je čepel sključen na stopnici in se čudil, kaka navlaka gostilnic je to (vsaka druga hiša v Bai-netu je bila krčma, velika ali majhna); gledal je brez posebnega zanimanja kočije, ki so se vozile mimo, pa je pomislil, kako je to čudno: v nekaj urah prepotujejo z lahkoto tisto pot, za katero je porabil on ves teden poguma in vztrajnosti, ki ju njegovim letom ne bi prisodil. Kar ga je opozoril nase deček, ki je šel nekaj minut prej malomarno mimo njega, se vrnil, pa ga opazoval sedaj zelo resno z onstran ceste. Od kraja mu ni bilo dosti mar; a deček je vseskozi stal in ga pazno gledal, da je dvignil Oliver glavo in mu vrnil pogled. Nato je šel deček pi'eko ceste, stopil tik Olivera in rekel: "Ala, sokolič! Kaj je s teboj ?" Deček, ki je mladega popotnika tako ogovoril, je bil nekako njegovih let, a tako čudne vna-njščine, kakršne Oliver še ni videl. Bil je precej surovega obraza s topim nosom,' nizkega čela in tako umazan poba, kot le kaj; vse njegovo vedenje pa je bilo čisto moško. Za svoja leta je bil nizek, poleg tega krjvonog, drobnih, bodečih, grdih oči. Klobuk mu je čepel tako na milost na glavi, da mu je hotel vsak čas pasti ; in bi mu tudi bil, da ni fant, ki ga je nosil, od časa do časa naglo stresel.z glavo in ga naravnal na pravo mesto. Nosil je veliko suknjo, ki toliko da ga ni po petah tolkla. Rokavi so mu bili zavihani tako visoko, da so imele roke prosto pot v žepe ma-hedravih hlač — -vsaj tisti hip so tičale v njih. Z eno besedo — mladega gospodica je bilo štiri čevlje šest palcev širokoustne bahavosti, kakršna se je le ke-daj razprezala v svojih škornjih. "Ala, sokolič! Kaj je s teboj ?" je dejal ta čudni gospodič Oliveru. »> "Lačen sem in truden," je odgovoril Oliver in solze so mu stopile v oči, ko je spregovoril. "Dolgo že hodim. Sedmi dan sem na potu." "Sedmi dan na potu!" je rekel gospodič. "E, vem. Na špicovo povelje, ne? Pa," je pristavil, ko je opazil Oliverov začudeni pogled, "zdi se mi, da ne veš, kaj je to špic, bratec." Oliver je odgovoril mirno, da ne ve. "O, lej ga no, kako rumen še!" je vzkliknil gospodič. "No, špic, to je mirovni sodnik; in kadar hodiš na špicovo povelje, ne greš naprej, ampak zmerom navzgor, in nikoli več navzdol. Nisi bil še nikoli v mlinu?" "V kakšnem mlinu?" je vprašal Oliver. "V kakšnem mlinu! — V mlinu, v takem mlinu, ki mu je treba tako malo prostora, da teče v zidani luknji; in se vrti vedno bolje, kadar so ljudje na suhem; What was the trouble. | and Stanley Kozar to be a bit lost, due to ^ , their usual crowd: wasn,: they were even danc ;risl other, each taking reallv wasn't that L>aa, Our ' new prexy, Doi'°l! flan the perfect hostess (jer there, and everywhere. ■ v * prexy, Jo Zulich P'^^ff0 helping by donning an j|V(. ting behind the bar. • Alma Grill attended % Jo s watched the money r°LV-Kcsar, with his usual ' g>. Do you use the same ,,;ierr girls, Joe? Or a new 1 gill? It certainly gets yPa weather wasn't the bes1 ^ can ask Alice Asseg a , ' had to go back home ' |Clc stockings. Which was"1 ja ( . . . Josephine Sercely "jSs for taking care of wig She did a grand job. • • jr, Un and Mildred Mah enj«.J with some of their frie^Mei . . . Mary Laurich be%tia change, shouldn't it j1, | 1 other way around Mai'!1' 'pO: More exciting news from St. Helen's KSKJ No. 193 (Collinwood) new girls marching unit. At the last meeting which was held Feb. 5, the most important subject, the uniforms, was openly discussed by the members. Although no definite plans have yet been made of the style and color of the uniforms the girls have in mind something different, in fact so different, that the public will never forget them. I don't want to give their secret away yet, but you'll be seeing them on their first public appearance which will be made on April 7, to celebrate the 15th anniversary of St. Helen's KSKJ No. 193. The color of uniforms and the manner of marching will be discussed at the next meeting which is on Feb 12. All members and any additional girls interested to join are requested to attend this meeting. The meetings are held in St. Mary's church hall on Holmes Avenue. M.H. SODALITY BROADQASTING DANCE MEMOS A grand evening of dancing and fun was enjoyed by all those who attended cur Pre.Lenten Dance. Quite a few of che old familiar faces were absent ■ . I » ,1IJ..,..l..t.J. J..I..L J.J. J All Around Town road accidents. Tnej ,>,yi oi take chances, ignore :J' drivers and become e J n° first opportunity that r*. In reality they may * Jl an accident but do 1,0 net to have one. ujlfeolf One other feature Wr 1 fic accidents is the "JpiU fects of the motor ven'^j-in the roads. In about J of the motor collisions,P1 brakes, non-working ,'Vel| and such faults in the Jti, ly responsible for the fK( fects caused about f%j|y every hundred and jj.1' . eluded such things as: ^ Je signs anrl signals. obJ . rt the drivers' view, nany11 The solution to these j-frgj lems lies for most PaV n.i, motorist and YOU v Proper carefulness a*]2i«fv gard for your own rights of others will p-?0 in solving these vexi™ Remember: .«!)■ It's better to be Ca^jfe 1 Than Careless and v . Did you know that-" One-third of all W- ,| occured on the roads. of the fatal accidents road is wide open an call our school their Alma Mater! By the way, that adds another "grad" to the married ranks. Let's see! How many and whom does this put on the rolls? O, yes! There are Jennie Ule, Anne Cercek, Jennie Glo-bokar, Helen Fox, Andrew Fink and now Dorothy Koren. And let me wftisper the news .which is no longer a secret, since tentative arrangements have already been made officially as to date. Martha Charette is impatiently counting the hours of Lent since her big moments is to come right after Easter. It's interesting to just wonder as to who'll be next to desert the single blessedness from the ranks of our grads. Don't you) think so? ' Which reminds us of almost a solemn vow one of them made just this past week. The matter concerns a certain Rudy Goller who was accused last year cf surreptitious rendezvous in his immediate neighborhood. We don't recall whether it ever leaked out in public print that the rumpr was investigated thoroughly by local self-ccnstituted FBI and found to have been utterly baseless. It was definitely established that Rudy did laboriously Crawl, just a few times across the street with no ulterior motive but only to innocently offer his neighborly help and advice to an amateur cook and housekeeper whom he had noticed in the throes of incipient culinary experiences. Well, now that that's cleared up definitely and finally, it can be stated that he has even become a confirmed mlsogamist and almost a misogynist. For, that's the kind of a vow he made. You see, it was his unfortunate lot to be cast in a play this last Sunday, where everybody but he himself was a boss in the home. The biggest boss, the absolute superintendent, in fact, and chairman of the 'board in the establishment where Rudy was supposed to be the husband, was his putative or play wife. At rehearsals he groaned and mumbled unintelligibly about something or other, and after the final performance he came right out with a. clear statement that he definitely will never marry, "if that's how married life ruins a he.man." That's why we have hdpes that at least one of our grads might nprhaps, maybe, perchance, remain sane and—sound . '. . for a few more months. Lent and Penance Imposition of ashes this past Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič "4_ _1