: « " Posamezna številka: - 2 .,w 60 vinarjev. j 1 /UBOU* lahaja v®aU dan, razven Z ^ neduljo in praznikov, ob 18. nn z J Z Ua.umom naslednjega dne ter elane ■. • celoletno 120 K, polletno 60 K, JJ • četrtletno SOK. mesečno 10 K. ■ • inaerati po «h*. eru. Pri Teokratu- m m objav i popust. JJ 5 Karov bv ;>n upravi „TAB0FA*, ■ Z MAKlBOll, Jurčičeva ulica »tev, «, - o a a poštnina pavšalipana Leto: L AvstHiski predlog - o zasedbi Koroške po antantnih celili odklonjen. Ela Ksraško priste sa®o 100 medzavezaiiških taslaikuv. — Take Jonesai o rasli antanti. m m » vw «rw C4f¥Vin*«v«i ir'#® iTifl m m M 9 : Posamezna žteviika: 5 M * • 60 vinarjev. \ m * * J UBlSDNlSTv U ne oanaja t JiTari- 3 «* boru, Jurčičeva ul. it. 4, 1. nad- 3 • s.ropjo. Teletou interni). efc. 276. 2 • UFaAVA so nah:,j4 r Jurčičevi 3 J nlici štev. 4, pritličja, v‘«vo. Tele* '2 ■ on št. 24. SHS poilnoeekovai rtv- J čun štev. 11.787. * i»a naročila orca denarja se ue ozira- — Rokopisi <*e ne vračajo viiKtaiaiiitiaiMVvmir«« : J Maribor, četrtek 7. oktobra 1920. Številka: 35. fiSKKBBHBSE Take Ionesco Korošcem ob ysodnl uri! Maribor, 6. oktobra. Malokatero ljudstvo !e tako srečno, da bi sir.e’0 samo odločati o usodi državne pripadnosti, kakor ste vi Korošci. Kako bi bili srečni vaši brati®, ki ieče ped krutnim jarmom nasilnega Laha, da bi smeli sami odločati o tem, ali naj pripadejo pod lačno in razdrapano Italijo, ali pa j>od mlado in čilo našo Jugoslavijo. Toda to pm ni dovoljeno. Dovoljeno pa je vam, da Izbirate med še beli lačno m sru-f-ino Nemško Avstrijo in državo vaoih bratov - Jugoslavijo. V nedeljo boste vi sami o tem odločili. In ta odločitev bo za vae in za naše otroke in otrok otroke usodna. Ne dajte se prevariti, da gre tu morda za malenkosti, da je morda vseeno, kam pripadate. To ni res. Med Jugoslavijo in Avstrijo je velikanska raziika. Avstrija, ki sama komaj ž'v?, vam ne more dati ničesar, razen pomanjkanja in stradanja, vzeti pa vam more vse, kar imate. Nasprotno pa vam nudi' Jugoslavija vse, karkoli si želite. Jugoslavija je bogata država, ki bo, ko se bo popolnoma uredila vredna zavidanja od vseh njenih sosed. Premislite malo sami in gotovo boste prišli do prepričanja, da ie to gola resnica. Važen in usoden je trenutek, pred katerim stojite. Mislite sami. Ne »poslušne krivih prerokov, najetih in plačanih* po dunajskih Židih, ki bi vas radi pokupili, da bi jim bili hlapci. Zakaj se Avstrija tako poteguje za vas? Mar iz ljubezni? Ne, iz ljubezni se ne poteguje za V3S, kajti kako naj bi vas ljubili oni, ki so vse do danes imeli za vas samo zaničevanje hi psovko „vindiše hunde". Oni niso naši krvni bratie, zato vas tudi liuoiii ne morejo. Ljubezen vam .pridtgujejo samo zato ker vas — rabilo — da j-hz vašim premoženjem in z vrs-ml živili rešite lakote In pogube ter da jim eri-, nesete naš dobor jugoslovenski denar katerega vam hočejo pobrati ter zamenjati za njihov ničvreden papir. Jugoslavija pa vas ne kliče k sebi, ker vas rabi, amoak zato ker vas ljubi, ker ste bratje naše krvi. Ona je vasa .skrbna mati, ki se boji za vas, da ne bi pod tujo spufanc avstrijsko oblastjo trpeli. Da je to res, nnm najbolj do-kazuie to, da vam hoče takoj po plebiscitu razdeliti vsa ona veleposestva, ki so jih imeli doslej grofi, baroni in drugi velikaši. Da je to res, naj nam bo j^okaz dalje tudi to, da1 vas hoče oprostiti vojaške službe. Če glasujete za Jugoslavijo, vam ne bo treba pošiljati sinov k vojakom. Toda vemo. da vam krivi preroki pravijo, da tudi v Avstriji ne bo treba k vojakom. Toda to je laž. Avstrija se, kakor so skleniti na Dunaju, priključi Nemčiji in Nemčija namerava že v kratkem začeti novo vojno proti Fran-. cozom in Angležem. Če glasujete v nedeljo za Avstrijo, se boste torej prodali Prusom. Premislite vse to in potem se odločite! Sedaj vas love plačani avstrijski naganjači s sladkimi besedami, njihova usta so vsa medena, ko pa bi %e res vsedli na njihov medeni iirn, potem bi naenkrat pozabili na vse l lepe obljube, prišli bi in bi vam po-I brali vašo živino in vse kar imate, j Va i pradedi so bili vsi Slovenci » in grešili bt oroti njim, če bi danes iz-i ■ dali, s tem da bi glasovali za Avstrijo, i’njihovo pošteno ime. Koroška je bila - 1 ____i III ■ IIIIB ir MIM 11MB—I 11 Ml — pred tisočletji središče svobodne, |. samostojne slovenske države in zato; je in bo ostala slovenska. Pa tudi, čejj bi v nedeljo mi prodali naše glasove, dunajskim čifutom, bi prej ali slej; prišel dan, ko bi nam ti dunajski či-j futi morali vrniti nazaj vašo, deželo. Naši ste in naši boste, zato pa od-* dajajte v nedeljo bele glasovnice, zelene pa razlržite. In naše otroci ih; nakih otrok otroci vam bodo zato; hvaležni in bodo molili za vas, še ko boste že zdavnaj segnili v hladni j zemlji. | T y r a s; O valuti. Valuta — to je dandanes beseda: vseh besed. Stopiš na ulico, ali v ka-l varno — pa ie ne moreš preslišati: razgrneš časnik — in nebo manjkalo te zabele. Sediš v družbi pa se pre-; trga nit razgovora — natezni pri valuti j in šlo bo veselo naprej. Si vroče krvi ■ brate, željan pretepa? Pojdi v pred-; mestno gostilno in prični z valijo: uspeh bo siguren. . . Denar je eno — valuta drugo. Kakor prepirljiva zakonca se mi vidita; on potraten skitalec, pa veren drug p. n. nabrisanih verižnikov In navijal-cev, ona zloglasna ljubimka pohotnih g. g. bankirjev in špekulantov. Venomer hodita enakomerno vsaksebi po svoji pregrešni poti, nista se še pa doslej znašla v pošteni zakonski postelji. Naša ^ržava ima obilo denarja, zato pa valuta »ne valja«. Z menoj je drugače. Kadar imam denar, grem prodooldne na golaž in zvečer v gle-, dališče, takole od dvajsetega naprej i — v teh pesniškoblaženih dnelTradost- rtega pričakovanja — pa veliko raz* misijam o valuti. . . Tole mi je pravil moj prijatelj vrlo snosoben in delaven, toda nič ambicijozen revež brez protekcije: »Tvrdka Kh. mi, je ponudila pl«* sarrtiško mesto in šel sem se pred-, stavit. Sprejel me je sam ravnatelj inj o vsem sva se pogodila, le na bagatelno piačo nikakor nisem mogel pristati. — Pomislite vendar, g. ravnatelj, kaj počnem s 500 K in 72 vin. pri vsej draginji in slabi valuti — »Valuti, da« je kihnil istočasno, »priJ znajte: kako pa naj jaz radi nje ho« rendno plačujem svoje uslužbence? Vidite, tudi v tem se strinjava« — zato se pa nisva mogla pogoditi. — Srečam na trgu drugega znanca in -tako sem vesel svidenja, da šeni vzlic nujnim opravkom koj priprav-; !jen z njim na majoliko novokrščenegai Naglo in prijetno priooveduje, čestoj pa se ob malopomembni besedi raz-| name, da mu buši kri v lice in glas mu postane sonoren, da bi prevpil1 ves naš gledališki orkester: Srečno jej prestal vsa izpite, je že slaboplačan avskultant, v dveh mesecih bo vtaknil še doktorat v žep, zarečen je pa že vnaprej. Univerzalen talent! Kar n® morem dati oddiha zaporednim češtit-kam in hitro poprimem: »Kedaj bo pa ohcet?« — »Ne bo moke« vzdihna svečano in nakrat mu je čez obraa razlita tiha resiguacija. »Nič ne rečem; moja davojka je mlada, blaga va-sela. . .« — In bogata? — »Ah, to je! tisto Saj ne rečem, stari bi dal nekaj papirja in zdelo bi se mu obilo* midva pa ne bi vedala kaj početi sj par borimi tisočaki. •« Valuta — j pripomnem tiho. »Valuta, kaj pa; valuta!« In spet se razvname, pa mti) -T-- _I_L UJgiBT- , Radivoj Rehar: „Maska“. Ljubljanski pododbor udruženja gledaliških igralcev Jugoslavije se je, odločil izdajati prvo slovensko gledališko revijo. Prvega oktobra je sedaj; izšla prva številka, ki po svoji zuna-j njosti in vssbini obeta, da bo častno, vršila svojo nalogo. Gledališka umet-; r.ost je pri nas šele v razvitku; imamo sicer četvero stalnih gledališč in nekaj prvovrstnih umetnikov, toda kader-bodočnosti si moramo komaj vzgojiti. _ Gledališkemu igralcu ne zadostuje,, da je igralec, biti mora umetnik v pra- j vem smislu besede; poleg mimike ure- ■ •venj in organa mora imeti tudi notranjo inteligenco in globino, kajti brez ten, dveh lastnosti ostane samo oponase- valec, nikoli pa ne more postati ustvar- jevalec. Je sicer res, da je tudi gledališka umetnost več ali manj prirojeno svojstvo posameznika, toda samo talent, brez nadaljne izobrazbe, brez širšega cbzorja, brez poznavanja zakonov umetnosti, brez poznavanja zgodovine gledališke umetnosti in brez dramatično-literarne izobrazbe, ne zadostuje. Le oni igralec, ki se vsestranskoJzob.ra: žuje, postane res umetnik. Posebno i pa zahteva današnja gledališka umet- s nost od vsakega posameznika veliko i izobrazbe in vsestranskega študija. -- 1 Naši igralci so po ogromni večini samo absolventi naših dramatičnih šol. Lastnik višjih zavodov te' vrste žal še nimamo, v,tujini pa je študij dandanes, deloma vsled draginje, deloma vsled drugih težkoč, skoro nemogoč. Radi tega je treba seči do samoizobrazbi. Gledališka revija »Maska« bo, vsaj po prvi številki sedeč, v tem oziru nekak mentor. Potreba po njej je bila velika in zato moramo biti enim, ki so i jo poklicali v ‘življenje res hvaležni. Z | njo so daji naši gledališki umetnosti veliko. Toda moti se, kdor misli, daje ta revija potrebna le igralcem. Istotako in morda še bolj je potrebna vsej našej inteligenci, vsemu našemu narodu. Za umevanje sedanje gledališke umetnosti je potrebna gotova izobrazba; in le kdor poseda to izobrazbo, bo užival gledališko umetnost s popolnim užitkom. Naša gledališka umetnost trpi dandanes v prvi vrsti vsled premajhnega j števila izobražene publike. Mnogi ne Iposečajo gledališča ravno radi po-imanikaoia umetniške izobrazbe. t drugi1 pa, ki ga sicer posečejo_, ga pesečajo samo radi zabave. Da je to res, nam najbolj potrjuje dejstvo, da je gledališče polno le tedaj, kadar se uprizarjajo manj vredne stvari, brez globine, prazno pa večinoma tedaj, kadar gre preko odra kos resnične umetnosti. Pa še oni, ki posetijo take predstave, navadno zehajo, ali pa, kar je še huje, se smejejo, kadar je to najmanj umestno. Ko se odigrava na pozornici moment najgloble tragike, ko vibrira duša vži-vajočega, izobraženega gledalca, ko oreživlja z umetnikom vred vse du; Ševne boli trenotka, se neizobraženi posetniki, ki gledajo na odru le znane igralce, ki jih vidijo vsak dan v kavarni in na ulici — smejejo ter s tem smehom motijo tudi onega, 'ki res uživa. Izobražen gledalec n« sme na pozornici nikoli videti znanega igralca, ampak osebo, katero ustvarja. — Ffl »Kralju na Betajnovi« n. pr. ne* sme videti Nučiča, ampak oblastnika Kan-torja; ne sme Videti Železnika, ampak Maksa, onega Maksa, katerega je ustvaril umetnik Cankar v svoji duši ter ga odtisnil na papir iz katerega gaiepo-, ‘tem dvignil Železnik, medtem, ho g.tl je v duši znova preživel, kakor Cankarj ko ga je ustvaril. Poleg tega duševnega užitka pa bo gledalec, ki bo gledali Železnika kot Maksa in ne Maksa kol Železnika tudi videl, kako je Železnik! kot umetnik nastopil. Če bo iskal « igralcu vedno le tip, ki ga prednaša ter ne bo našel v njem igralca, ki ga) pozna z ulice, ali iz kavarne, potem je ta igralec res umetnik. Za to pa mora biti gledalec res izobražen, kajtf neizobražen gledalec bo videl, kako*| sem že gori omenil, tudi v najboljša ustvarjeni figuri le svojega znanca. Se* veda odločuje pri presoji igralca kol umetnika v splošnem in v vsaki ulogi posebej še mnogo drugih stvari,.v kaJ tere se pa tu ne morem spuščati, kel sem vse to omenil le mimogrede, daj pokažem, kako je potrebna umetniško1 izobrazba ne samo umetniku samemu, ampak v istotoliki meri tudi onemu, kf hoče umetnost sprejemati. _ Naše dnevno in drugo časopisja žal nima prostora in prilike, da bi s« podrobneje in obš!rneje pečalo s temp vprašan-i, zato je bil potreben posej ben strokoven list, katerega smo sedaf dobili v »Mns.ki«, katero priporočamo* S vsem, ki se hočejo izobraziti tudi na Stran'T?< v- »TABO R-. Jtiitro napolnim prazno ; čašo in ga rgdi feplošnorvzbujene • pozornosti, opomnim, ipaj ne preklinja. Obmolkneva. ?>|y; ■\ Pri tretji mizi sedi trojica tcriVo-£ljunih . igralcev v živahnem prepiru, Spremljanem z izvežbanim testiranjem 'tok, v težkih'.momentih>ti pomorejo še js slokimi hpedali.* Jaz „ sem* ,vajen-takih simfonij, pa mi niso, mogli vzbuditi občudovanja.’ .Poslušaš ?“ me zadene s komolcem • 'V-', c**1, ■ prijatelj. ";:'p''.ji- V:" »Svabčarijo*!.- — *!'■ .Seveda ' Švabčarijo, te:.ia o naši -valuti.“. . Izpijeva in se na ulici pos.lo- . . ''s' K -viva. — > ■ • ... ■v-$/>&■' Vračam se iz gledališča itn potreben izdatnega okrepčila krenem v'kavarno nad kislo vodo. Komaj vi o vi m še prost sedež nasproti ' prav elegantni «*kdami iprav dvomljive valute. Da vidimo! .Otvorim razgovor:, odkod in kam? Zelo uljudna je: „Z letovišča se vračam na Dunaj. Pa morda še par dni ostanem tukaj. Ugaja mi. Kratko rečeno: radi valute-“ — - frvič — Oh, tako. Zunanja in notranja politika. '*'P0gajanja z Stalijo o rešitvi jadranskega vprašanja se prično 28-. t. m. v Benetkah. '■*$’ • .* Plebiscit v coni B, na Koroškem se vrši v nedeljo 31. t. in. * V Reki naj se po izjavi italijanskega zastopnika Galantija v Beogradu izvede plebiscit. Prebivalstvo mesta, oko lice in kvarnerskih otokov naj se samo izjavi o obliki države, ker le potom Sporazuma se mora rešiti ta spor. Iz D’Anunzijeve regence. V čer /rtek je bila seja mestnega sveta, na kateri so debatirali o priznanju začasne vlade. Mestni načelnik Gigante je pre-Žifal d’Annunziev dopis, kjer zahteva, da mestni svet vsled raznih tendenci-'joznih vesti, ki se širijo v mestu in v gotovem delu časopisja, jasno izjavi svoje stališče in da prizna začasno vlado ter da na ta način pokaže pred svetom ono soglasnost, ki v resnici' obstaja iried njim in mestom. Posamezni govorniki so zahtevali, da se brez razprave jmizna začasna vlada. Kljub temu pa je zahteval Horst-Venturi, da se. izjede debata,1 haglašajoč, da so pristaši reške ljudske stranke proti „regenzi“. Na Reki vlada še vedno revolucionarno stanje, ki je omogočilo, da se reši itali-fjanstvo Reke. Sedaj pa se mora izvesti jborba tudi proti Giolittijevemu kabinetu. Grof Šforza je po konferenci v Spaaji izpremenil svoje stališče napram Reki in Italiji, ko se je izjavil za odrekanje. Hotel: je 'govoriti tudi Misculin, pristaš ljudske stranke, toda galerija tega ni dopustila. Seja se je morala prekiniti in sam Grossich je moral zastaviti ves svoj osebni vpliv in se pogajati z galerijo, da se omogoči Misculinu, priti do besede. Končno še je vendar posrečilo, da je zastopnik ljudske stranke pojasnil stališče svoje stranke. Naglašal je itali-janstvo svoje stranke in razlagal program, ki je do skrajnosti aneksijo-nističen. Samo reski ljudski stranki gre zasluga, da je italijanska ljudska stranka priznala italijanstvo Reke. Reška ljudska stranka je hvaležna d’Annunziu, toda slediti mu ne more. Med govorom Mis-culina in njegovega somišljenika De-polija se je galerija vedno vmeševala v njihova izvajanja in delala razne medklice, posebno: Živel kralj papež! Koncem seje je bil sprejet sklep, ki se glasi: Mestni svet sprejema v vednost proklamacijo italijanske „regenze“ na Kvarnem in priznava začasno vlado, ki ji predseduje d’Annunzio, ter obeta svoie sodelovanje z jfeljo, da bi provi-zorna vlada v kratkem izvršila definitivno aneksijo Reke k Italiji. Po seji so se' vršili običajne ovacije pred stanovanjem načelnika. Manifestanti so spotoma srečali d’Annunzia, ki jim je priporočal disciplino in opreznost proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom. * Navarini, o katerem smo poročali, da se je udeleževal nemških demonstracij in pretepaval naše ljudi v Pliberku, je bil kljub protestu Nemcev in Italijanov odstavljen. Namesto njega pride major Carrara. * Kapp, lei je izvedel znani puč na Nemškem, je dobil iz Pruske narodni 'dar v znesku nad pol miljona mark, Junker Kapp se namerava izseliti v Ameriko. kjer misli agitirati za Nemčijo. * Tirolci so ustanovili-' „Andreas-IToferfaund*, ki šteje nad 60.000, do zob oboroženih članov. Čakajo na priložnost, da se otresejo laškega jarma. * Jadransko vprašanje se reši v Benetkah. Kakor se porota brezžično iz Pariza, je izjavil jugoslovenski poslanik v Rjmu, da se prično pogajanja med Jugoslavijo in Italijo radi rešitve jadranskega vprašanja 28. oktobra v Benetkah. * Mesto Enseli so zavzeli po poročilih iz Teherana Perzijci. * V vsej Rusiji jo med kmeti in delavci napram sovjetskemu režimu velika nezadovoljnost. Ljudstvo je izgubilo na vojni proti Poljski,vsak interes. Za zimo se pričakuje velik glad, * Po podpisu miru je poljsko-litvin-ska delegacija že sklenila določila z ozirom na lovi breg Njemenn. * Pričakovana deina demobilizacija okupacijskih čet na levo-renskem ozemlju sc šs ni izvršila? V rensko ozemlje, kakor v Neustadt, Kaiserslautern in Spever so dospele nove črne formacije. Poljski zunanji minister Sapieha se poda za nekaj dni v Rigo, da informira poljsko delegacijo o notranjem položaju države in o stališču vlade napram mirovnim pogajanjem. * Organ levih socijalistov na Geho- slovašksm objavlja manifest na proleta-rijat v Srednji Evropi, naj vztraja v boju za solidarnost Rusije proti kontrarevoluciji. Cehoslovaški sccijalisti se nC udeleže stavke v Vratislavi. Po seji strokovne zveze se je sestal eksekutivni odbor čehoslovaSke socijalistične straDke, kije določila, da se socijslisti ne ude leže stavke komunistov v Vratislavi. -Delt * ; je zopet pričelo polju te naše važne kulturne panoge. Vedno večji in večji umetniški užitek v gledališču, jim bo najboljše povračilo stroškov za naročnino,'ki je sicer malo previsoka. Toda če se oglasi dovolj naročnikov tudi med publiko in bo obstoj revije zagotovljen, bo gotovo tudi izdajateljsko samo poskrbelo za to, da se naročnina zniža, vsebina pa se zboljša in izpopolni. „Maska" izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu, na leto pa izide 20 številk. Obseg vsakega zvezka je ena tiskana pola v formatu 24—32. Naročnina znaša za Člane udruženja gledaliških igralcev 120 kron letno, 70 kron polletno, 35 kron pa četrtletno. Za nečlane, pa 140 kron letino, 75 kron polletno in 40 kron četrtletno. Posamezna številku pri upravi 8 kron, po knjigarnah pa 9 kron. Naročila za Maribor sprejema tudi »Udružcnje gledaliških igralcev, pododbor Maribor v našem Narodnem gledališču' i . * Generalna stavka slovaških komunistov. Radi izgona avstrijskega državljana Pfifferlinga, urednika organa levice madžarske socijalne demokracije, je bila uprizorjena od tukajšnjih komunističnih elementov generalna stavka. Reputacija s poslancem Nagy-jem na čelu ja zahtevala od ministra s poverili za Slovaško preklic tega izgona. Minister je odgovoril, da tega ne more storili, na kar se je v pondeljek zjutraj pričel štrajk. Geško delavstvo, osobje pošte, telegrafa in železnice, se te stavke ni udeležilo. * Rekonstrukcija angleškega , kabineta. Listi poročajo iz Londona: Politični krogi so mnenja, da se bo kabinet rekonstruiral, čim se zboljša položaj radi delavskega gibanja. — Kje so oficirske patrulje? Dogodki zadnjih dni, zlasti zadnje nedelje nam dokazujejo, da je za javno varnost mesta in okolice jako malo skrbljeno. Ne le, da nemški pobalini nemoteno na-lepl.jajo nemške hujskaške letake za koroški plebiscit, in da onesnažujejo naše slovenske letake, ampak oni se zbirajo na javnih cestah, oboroženi z vilami, gorjačami in samokresi,- ne da bi jih kdo stavil na odgovor. Ker od nage policije ne moremo zahtevati več, kakor po njenem stanju sploh zamore, bi bila dolžnost vojaške oblasti, da.se uvedejo zopet oficirske patrulje saj za toliko časa, da se vzpostavi v mestu in bližnji okolici zopet večja javna varnost pred nemškimi tolovajslvi. Tudi orožniško poveljstvo bo moralo tozadevno ukreniti čisto druge odredbe za javno varnost v okolici. Spričo takih tolovajstev nedeljo za nedeljo v neposredni bližini mesta, se ne bo nihče več upal ob nedeljah na izlet v prelepo našo okolico. — Volilne imenike obiskujejo prav pridno klerikalci in *;ocijalisti in vlagajo reklamacije. Nujna potreba je tudi za vse demokrate, da pogledajo v imenik svojega okraja, da vidijo, ali so sploh v njem in s pravilnim imenom in na slovom. —- Nemci oropali naš stroj. — To-lovajstvo na progi Špilje-Radgona Ukinjen promet Ljutomer-Radgoria. Dne 4. oktobra so Nemci na postaji Purkla vprizorili pravcato tolovajstvo, ki jasno kaže, da so avstrijske oblasti res brez moči in vpliva ne Je nad peščico svojih tolovajev, ampak nad enim samim - čevljarjem. Na progi Radgona-Ljuto-mer je postal stroj nevporaben. Ker ta del_ proge spada k nam, so morati i: naše kurilnice poslati nadomestni stroj. Ta stroj je srečno prevozil nemško progo Spiljc-Cmurek. Ko pa je dospel na postajo Purkla. ga je ustavil nek čevljar s poveljem: Halt! Maschirie halt stellen! Uradnišlvo, ki je uvidelo, da se tu dela očitna krivica, je skušalo posredovati. Prišlo je tudi orožnistvo iz Radgone, ki je zahtevalo, da se stroj pusti nemoteno naprej. Toda čevljar mu je zagrozil: Hier haben Sifj nichts zu reden. Unter-stehen Sie sich die Maschine vveiter fahren zu lassdn, stehen in kurzor Zeit 4000 bevvaffnete Bauern>da.' Orožnistvo je pred to grožnjo kapituliralo. Strojevodja je imel še en izhod iz te situacije. Ubežal bi bil s strojem nazaj. Toda to nakano so. mu nemški obmejni tolovaji preprečili ria ta način, da so zadaj iztrgali dve tračnici na progi. Ni preostalo drugega, stroj je moral ostati tam. Ako je stari stroj na progi Ljutomer-Radgona res nevporaben za vožnjo, je umevno da se mora tudi promet na tem delu proge začasno ukiniti. Kaj poreče naša vlada k temu tolovajstvtf? — Kakor smo doznali pd zanesljive strani in kar potrjujejo tudi izletniki, ki so se vračali iz Hoč, niso Člani kolesarskega društva, ki so imeli zunaj tekmo napadli Slovencev, kakor je bilo pomotoma objavljeno v naši prvi tozadevni notici. Neznani napadalec ni bil v nji-jiovi družbi. V gostilni Roth, ki je tudi brez vsake krivde, je pil stoje samo če-trt vina, nakar je odšel dalje. T "Korošci, z vašim blagom in z. vašimi žulji rešite propasti Nemško Maribor, 7. oktoorc? 1920 ----'minili . 1 _ ._■■■■ -f Avstrijo!" Tako bi se morala pravza prav glasiti propaganda nemških hujskačev na Koroškem. Glasi se pa popol noma drugače. Poglejmo si malo t« »blaženo “ deželo Avstrijo. Profesor Duris na Dunaju je dokazal, .da je v Avstriji 800.000 hektarov neobdelane zemlje Štiri petine zemljišč Spodnje Avstrijska je v oblasti 49 veleposestnikov; tri in pol miljona prebivalcev pa poseda ostaia — petino. Koroški, tirolski, predarlski it} solnograški kmetje prodajajo svojo živino v inozemstvo, da si tako pridobe boljši denar, ker avstrijski nič ne velja, Avstrija sama ne more živeti in prišel bo kmalu dan, ko bomo lahko vzkliknili „Finis Austriae”. Nad njo bodo gospodarici Prusi. Korošči, ali se hočete res pustiti zapeljati tako daleč, da se pro-9aJe-,Pfusom ? Ne dajte se preslepiti z lažnjivimi obljubami in s potemkim* skimi vasmi, ki jih ni nikjer. • Jugoslovensko meso za avstrij« ko plebiscitno propagando na Koroškem. V naši mariborski klavnici se zadnje dni kolje, kakor da bi so hotelo iztrebiti vso našo živino. Meso se nalaga v Vagone ter pošilja v Avstrijo. Nam se zdi jako čudno, da rabi Avstrija ravno sedaj od 1. do 10. oktobra toliko mesa za svojo prehrano in popolnoma upravičeno smemo domnevati, da se to meso uporoblja za plebiscitno propagando na Koroškem. Zahtevamo torej, da se zadeira pojasni! — Stalnonameščcni v okrilju USS so na pondeljkovem zborovanju ostro nastopili proti demokratom zaradi novih draginjskih doklad, ki da so nesprejemljivi. Četudi gospoda ve, da klerikalci niti z mazincem niso 'ganili za zboljšanje gmotnega stanja uradništva, tem« več ves tozadeven boj prepustili demokratom, so vendar našli mnogo veg grehov na teh kakor na onih, češ dg drugegg niso delali kakor si lastne žepe polnili. Nastopili so ostro proti strankarstvu in sklenili, da nastopijo pri, volitvah kot — nova stranka, koje zastopnik v parlamentu bo vedno ob pravem času dosegel zadostne plače. — Zaključek carinarsklh konferenc. Dne 5. t. m. so bile v Mariboru zaključene konference, tičoče sg obmejne carine in železniškega blagovnega prometa, ozir. 1 uvoza ter izvoza. Teh za dogledni čas najvažnejših konferenc, katerim so svojčas prisostvovali tudi zastopniki Cehoslovaške, so se udeležili: za ministrstvo saobračaja inšpektor Svetislav Mladenovič, ki se je; odlikoval s svojo zmernostjo in globoko strokovnjaško naobrazb.o; za generalno carinarno inšpektor Mila' AndjeU kovič, eden najboljših veščakov v carinski stroki; za obratno ravnateljstvo Južne železnice kontrolor Kocjančič, ki se je s svojo agilnostjo in poznanjem obmejnih prometnih težkoč že ždavno pred temi konferencami največ beril in trudil za asanacijo dozdaj nevzdržanih razmer na obmejni carinarski postaji-' Ta komisija je s svojim vztrajnim* smotrenim delom proučila ne samo posledice, ampak tudi vzroke vsega ca-nnsko prometnega zla. Zastopniki želez-mce so lojalno priznali, da glede težkoč in pritožb tudi železnica ni brez vsake krivde m da je napačno, če občinstvo vso krivdo naslpvlja edinole carinarski upravi. Ugotovilo.se je pa tudi na podlagi preiskušenj, da v marsikaterem oziru _ zadene sokrivda tudi stranke same in naprošeni smo, da na to še posebej opozorimo širšo javnost. Kar storimo, ko nam bodo na razpolago za javnost, potrebni podatki iz obširnega zapisnika izza teh konferenc. Za danes že lahko povemo, da je ustanovitev carinarne II. reda na Teznu že v doglednem času ugotovljena. Inšpektor Mladenovič je odpotoval v Zagreb v svrho nadaljnih študij ondotnih razmer. Inšpektor Andjelkovič je ostal še tu, da kontrolira notranjo upravo tukajšnje carinarne. — Draginjske doklade uradnikom same na sebi nikakor ne zadostujejo treba je ob enem najti tudi sredstva, da ali draginja ne raste, ali pa dati gospodarskim organizacijam stalnonameščen-cev državna sredstva na razpolago, da lahko oddajajo razne življenske potreb— seme članom ceneje v roko. Ker je naraščanje in padanje dragipje svetovni' Marrtsbr, 7. dkfobra T92D." JTB O To- stran 3 pojav, je zahteval zastopnik slovenskih demokratov dr. Kukovec drugi način boja proti draginji. Dr. Kukovec in minister prehrane imata nalog, da izdelata •tozadevne predloge in sta že teden dni pridno na delu Njuna akcija bo gotovo "a uradništvo vsaj tolik dobiček kakor sedanje povišanje draginjskih doklad. — Transport naših visokošolcev. V torek zvečer se je z dunajskim vlakom odpeljal transport naših visokošolcev,. ki potujejo v Prago. Ob enem je s tem vlakpm odšel" tudi transport bolgarskih visokošolcev, ki potujejo v Nemčijo. Pred odhodom so naši visoko-šolci zapeli več naših pesmi, ki' so jih Nemci radovedno poslušali. — 23 vagonov prašičev namenjenih v Nerti. Avstr ijo so nad 24 ur čakali na tukajšnjem kolodvoru na nadaljni prevoz. — Draginska doklada 10% za šolske knjige razglašena po uradnem listu 103 je, kakor je Trgovski gremij dobil natančno informacijo, veljavno le za knjige ljudskih šol. Za literarne in srednješolske knjige velja doklada tudi še zn naprej v istem smislu kakor do-sedaj. To cenjenemu občinstvu kakor knji-garjem na znanje, da ne bode nepotrebnega razburjenja. — Javnim uslužbencem v vednost. Na razna vprašanja glede volitev odgovarjamo, da društvo jugoslovenskih uslužbencev v Mariboru radi volitev še ni zavzelo nobenega stališča. (Konečna odločitev pade v seji širšega odbora osrednje zveze v drugi polovici oktobra. Tozadevni sklep se bode takoj razglasil. Do tje svetujemo ria vse strpni proste roke. Društvo jugoslovenskih uslužbencev *' Mariboru. — Poroka. Gospod Jože Bačnik, Železniški poduradnik v Mariboru, se je poročil z gospodično Mici Zorec v soboto v šentpeterski cerkvi v Ljubljani. Zavednemu narodnjaku kličemo: Živel! Nova kavarna se baje otvori rtratkem v grajskem poslopju v Mariboru. — Ukinjen blagoftii promet v N. Avstrijo. Tukajšnja glavna kolodvorska postaja.je prejela službeno obvestilo, ki bo občutno zadelo Nem. Avstrijo, deloma pa tudi našo izvozno trgovino. V smislu tega obvestila so nastale v Nem. Avstrij take prometne tožkojče, daziostaja zlasti ves tovorni promet iz Jugoslavije. *Na kolodvoru Maribor stoji nad GOO vagonov za Nem. Avstrijo namenjenega tovornega blaga, ponujveč nujno prevoznih'živil Kar. je bilo tega tovora sprejeto do vštevši 3. septembra, naj se po možnosti izvozi dalje, vse ostalo blago pa naj se da strankam-odpošiljateljem na razpolago. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, Nemcem primanjkuje strojev in sposobnega osobja. Naše obratno ravnateljstvo je dozdaj pomagalo, da je z našimi slroji prevažalo mnogo vlakov do in preko Gradca. Te pomoči je zdaj konec — in je Nemci tudi ne zaslužijo. — Velik požar v Rošpahu. V noči Cd nedelje na pondeljek je začelo nenadoma goreti stanovanjsko poslopje posestnika Fišerja v Rošpahu. Na lice mesta je prihitela proštov, požarna bramba iz Kamnice, kateri se je po IG urnem napornent delu končno posrečilo ogenj udušiti ter obvarovati gospodarsko poslopje, ki je tudi že pričelo goreti, pred uničenjem. Škoda, ki jo je povzročil požar, je ogromna. Stanovanjsko poslopje je popolnoma uničeno. Kako je ogenj J-astal ni znano. ( — Tatvine. Mariji Raisman 30 let stari iz Nove 'vasi je neznani tat ukradel na Glavnem trgu iz žepa denarnico z vsebino 166 K. — Francu Glinšeku, vinskemu trgovcu v Mariboru je v sodo-kOiernem uradu ukradel neznan tat 345 litrov držeči sod, vreden 1000 K. Sod ima na eni strani neke tri, na drugi pa štiri črnolakirane obroče, na obeh' dr.esih pa rdeč krog. Pred nkkupom se svari. — Občinski gospodarski urad odda še približno 7000 kg morske soli za kuho po ceni K 4'50 ter približno 2000 kg soli za živino po ceni K 2'80, franko skladišče. Nadalje 45 različnih sodov in 30 zabojev, po zelo nizki ceni. Reflektantjc naj se zglasc pri zgoraj imenovanem soba štev. & — Ribarsko okrajno društvo »Stajerska-Dravska dolina11 v Mariboru. V četrtek, dne 7. oktobra 1920 se vrši v gostilni „pri Ježu“, Vetrinjska ulica, ob 20. uri občni mesečni sestanek, na katerem predava gospod general Stram-litsch o sulcu in njegovem lovu. Vabljeni so vsi člani in po njih upeljani gostje. Mariborski dobrovoljci se vabijo, da se udeleže vsi brezizjemno sestanka v četrtek dne 7. t. m. ob 20. uri zvečer v Narodnem domu. Okrožni klub. - Hoče, Na zadnji sokolski prireditvi se je nekemu Sokolu zamenjal črfi klobuk. Kdor ga je zamenjal, naj odda v našem uredništvu. Kultura in umetnost. Marra Magdalena. O I-Iebhllevi drarni „Mari:a Magdalena je že g. Skrbinšek -v podlistku pisal, radi tega se omejujem samo na kratko označbo dejanja samega. Mizarski-mojster Anton, ki se je z ogromnim trudom in neprestanim delom preril skozi življenje, ima dva o-troka, sina Karla, ki ca je sam izučil tudi za mizarja ter hčerko Klaro, kj, se moži. Z ženo, oziroma materjo samo tvorijo družino okostenelo malomeščanske morale. Edini sin, se hoče otresli te okostenelosti, vendar pa tudi on le preveč kaže, da je sin svojega očeta. Mojster He.hbel je podal v tej četveročlanski družini močne značaje, vpiizoritev na našem odru v torek zvečer pa je napravila iz dveh samo' žalostno karikature. Predstava je bila razen ene same uloge — diletantovska ; sploh lahko trdim,- najsla-bša, kar Sem jih videl na našem mariborskem odru. Najprej je silno motil kontrast- med pozoriščem ki ni bil niti najmanje biedemojerski, dočim so bili ljudje v kostumih Bledermayerjeve dobe. Zeno mojstra Antona je igrala gdčna Voukova, ki je bila v tej ulogi popolnoma .nemogoča. Njeno prelvaranje, ki.je bilo komaj dl le fantovsko je naravnost odbijalo. Ženo si je najprej zamislila prestaro, kajti če računamo, da ima Anton GO let, jih njegova' žena no more imeti 90. Gčua Voukova pa jo jo skušala podati najmanj tako staro. Da je bolehna, tu ne opravičuje. Govorila je sama zase, kajti niti v najsprednejših vrstah se ni dalo razumen skoro niti ene njene besede, kar pa je bilo njeno korist. Kajti ko je spregovorila glasneje, jo bil njen glas naravnost posmeh starosti na zunaj kajti iz njega je bilo razvidno le prejasno;. da govori — mlado dekle. Obraz je imela sicer prila-goden njeni starosti, zato je pa vrat in tilnik pustila nepošrninkan. Edino knr je napravila dobro, je bila njena smrt. Hčerka Klara je v drami zamišljena kot enako močan in oglat tip, kakor njen oče in brat: ga Buk-ekbva pa jo je podala kot slabotno dekletce, toda niti kot tako ne dobro, ker je prišla v neskladje z zunanjostjo.' Njena naivna kretnja v prvem dejanju je spričo zunanjosti postala naravnost burleskna. Dočim smo videli v prvem dejanju na odru še Francko iz .Samskega dvora*,, je bila v drugem dejanju boljša. Sicer pa je vsega v prvi vrsti kriv režiser, ki je tako nesrečno razdelil uloge. Vse drugačen bi bil uspeh, če bi bila mater igrala ga. Bukšekova^ ki smo1 jo videli v takih ulog^ih že na višini, Klaro pa gdčna Voukova. Sin Kai-1 gospoda Šimenca je bil vsaj v tem dober, da je nalikoval očetu Antonu. Mestoma se je^ vživel v ulogo, mestoma pa je lo markiral. Nemogoč je bil v drugi sliki tretjega dejanja, ko je prišel od vodnjaka ter v hipu najgloblje tragike, ko bi mu morala vsa notranjost pokati, napravil elegantno kretnjo kavalirja ter se zagledal v strop. G. Grom je podal Leonharda, malo preveč velikomestno, ne pa kot ne-čimefnega malomeščana, sicer pa je vseeno kohkortohko pogodil značaj. Slab, prisiljen prebran je bil sekretar gospoda Mikuliča, ki kljub vsemu trudu m mogel vzbuditi ne sočutja ne simpatije. Velušcekov sodmjski sluga Adam je bil preveč komedijantarski, Gabrič, ki ie v ulogi drugega sluge samo štatiral je mnogo bolj pogodil ulogo. Rasberser je v Wo!frainu napravil dober utis Med vsemi temi pa se jc gibal g. Skrbinšek kot starec Anton s tako resničnim in globokim doživetjem, da ga je bilo v resnici žal videti v ostali družbi. O načinu, kako si je zamislil in kako je podal tega starca, bi se dalo napisati celo poglavje. To je brezdvomno ena njegovih najboljših ulog. Tako iskrenega in resničnega starca še nismo doslej videli na našem odru. IT koncu naj pripomnim še eno sicer malenkostno stvar — cvetlice, ki jih je izročila Klara materi v prvpm dejanju,, so bile iste kakor one, id jih je preafektirana Severjeva prinesla v prvi sliki, tretjega dejanja Leonhardu. Publika ni imela za stvar razumevanja ter je s šumom in mrmranjem ves čas potila. Hiša je bila skoro razprodana. —r. rav^tvo. Para-legar A. in B. (Pojasnila docenta dr. Ivana Matkota. (Konce.) In domača' zdravila oz. v1' a že? Tudi pri tej bolezni moramo odločno svariti ljudstvo, da se vzdrži pri obvarovanju pred to epidemijo v prvi vrsti vsakovrstnih vraž, ki so ravno pri nas v tako strašni meri razgiriene. Skrajni čas je. da naš narod uvidi, da, so vse te vraže, v katere verujejo samo še stare ženice, kot : obešenje češnja okoii vratu namnznnje zgor. u-tnie in popka s češnjevim sokom, namazanje. nosa z oljem od sveč, Polaganje krp (cunj) namočene v olje na trebuh, pitje lastno vode, ka-denje z brinjem, blagoslovljenfe hiše z blagoslovljeno vodo, polaganje človeških kosti s pokopališča pod zglavje bolnika, zav-živnnje kostnega prahu itd. — samo kvnrljive pobijanju le bolezni. Edipo na m^stu je, da se takega bolnika takoj prijavi županstvu ali crožnišlvu, ki naj poskrbi za zdravniško pomoč. Žalostno za razumevanje našega ljudstva za nalezljive bolezni je namreč dejstvo, da skrivajo svoje bolnike v najbolj skritih, temnih kotih hiše in ga ge le pokažejo svetu kč\— mrliča. Slednja navada in pa razne vraže mod našim ljudstvom so krive, da imamo v Framu 10% umrljivosti. med tem ko ista znaša pri najhujši formi te epidemije, pri sliki .cholera no-stras* 7'5%, pri ostalih oblikah pa komaj 1%- Prva pomoč! Ako zboli človek recimo neposredno po zavžitju okuženega mesa ("jedila) z mrzlico, bolečinami v trebuhu, prelivom, bruhanjem itd., naj se predvsem poskrbi, da se izprazne črevo; to se doseže najlažje z 1 do. 2 žlici ricinovega olja, če istega ni. naj se bolniku pripravi čaj s senen m listjem (folia sennae). Zdravniška pomoč naj se pokliče kakor hitro mogoče, ker je ravno pri tej bolezni v veliki nevarnosti srce. Da mora hrana se-statis amo iz kuhanega mleka, čaja, juhe, je samo ob sebi umljivo. Proti žeji naj se nudi bolniku kuhano mleko, eitronova voda in mrzel čaj. Proti vročini mu dajmo, mrzli ovitek, ki se pripravi tako: primerno zložena rjuha se zmoči v prestani vedi. se dobro izvije in nato ovije bolniku okoli prs in trfebuha. Čez njo mora še priti na vsak način suha rjuha. Ovitek se odvzame v Času od četrt ure do ena nre. Če hočemo, da vpade velika vročina, se ponovi ovitek do trikrat v eni uri, torej na ta način, da se ga pusti na bolnikovem telesu , satno po četrt ure. Ovitkov se poslužujemo le tedaj, če je srce dobro. Znaki, kot hitro in nojedna-komerno utripanje srca, recimo čez 110 v eni minuti, modre ustnice pri bledem in vpadlem licu, mrzli prsti na rokah in nogah, govore skoro s sigurnostjo za sln-aost srca. V tejn slučaju damo bolniku črne kave, pomešane s konjakom, slivovko ali tropinovcem. j- Najnovejša por®5I avstrijskemu poslaniku, naj z natančna označbo nujnega položaja v glasovalnem ozemlju, še enkrat ob‘novi prošnjo, da zasedejo plebiscitno cono antantne ali neutralne čete. Sto imedzavezniških častnikov za Koroško. LDU Pariz, 5. oktobra. (DKU.) Veleposlaniška konferenca je sklenila danes,1 da odpošlje vsaj 100 medzavezniških častnikov v glasovalno cono na Koroško. Take .Ionescu o mali antanti. LDU Pariz., 5. oktobra. Take Jo-nescu je v razgovoru z zastopnikom lista „Intransigeant“ napovedal, da na-meravo odpotovati na Angleško. Cez teden se povrne v Paziz in odpotuje v Prago in Beograd. Pomen male entente se je jako ojačil in vse sporne točke med Čehoslovaško in Poljsko bi se ■dale odpraviti, ako bi se Poljska m nahajala v vojnem stanju. Med državniki Romunije, Jugoslavije, Cehoslo-slovaške in Grške vlada popoln sporazum. Take Jonescu misli, da bi tudi Poljska pristopila k mali ententi, čije politika temelji na peterih mirovnih pogodbah in je prilagojena politiki zaveznikov. Delo razmejitvene komisije. Maribor, G. okt. V sredo in v petek preteklega tedna je bila razmejitvena komisija zopet na obmejenem ozemlju pri sv. Urbanu in sv. Lovrencu ter sej' podrobno informiralo o krajevnih razme«1 rali in željah prebivalstva. Člani komisije,! kazen našega.komisarja, generala Plive-1 liča, so odpotovali nato v soboto na Dunaj, da se tamkaj predstavijo avstrij-' ski vladi. Po njihovem povratku, v petek, pade v kratkem odločitev glede definitivne meje med Košenjakom in sv.' Lovrencem. Pogajanja med našo in av-sfrisjko delegacijo radi mejne črte sv.! Duh — Mura so se v zadnjem času' nadaljevala. Vprašanje vojne odškodnine. LDU Beograd, 4. oktobra. Komisija, ki se je bavila z vprašanjem vojne odškodnine, je končala svoje delo. V kratkem bo objavljena naredba, s katero bodo definitivno rešena vprašanja vojne odškodnine. , Protestno zborovanje beograjskih obrtnikov. LDU Beograd, 4. oktobra. Jutri bodo imeli beograjski obrtniki velik shod v dvorani kazina, na katerem bodo protestirali proti davku na obrt in proti ukinjenju plačevanja carine v naravi. Radikalci v Bosni. LDU. Sarajevo, 4. okto. Včeraj dopoldne je bil sestanek zaupnikov radi-! kalne stranke, na katerem je pojasnil ■dr. Šrškič program stranke, ki je bil odobren na zadnji konferenci radikalne stranke v Beogradu. Naglašal je, da se program radikalne stranke glede agrarnega vprašanja strinja z zahtevami kmetov. Podpis miru med Rusijo in-Finsko. DKU Dorpad, 5. okt. (Havas.) Rusija in Finska sta podpisali mirovno pogodbo dne 1. oktobra. Avstrijski predlog o zasedbi Koroške z antantnimi četami odklonjen. DKU Dunaj, 5. oktobra. ,, Politi -sche Korrespondenz“ poroča : Konferenca poslanikov je odklonila avstrijski predlog o zasedbi glasovalne cone A z antantnimi četami. O vprašanju zasedbe z neutralnimi četami se še ni odločila. Lhžavni zunanji urad je danes naročit Mir med Poljaki in Litvinci uradno še nepotrjen. DKU Rotterdam, 5. okt. Po poročilu „ Reuter" se v uradnih angleških krogih m.,r, nieu Poljsko in Litvinci še ne po-trju]e. Zadnji telegrami celo poročajo, da je bil sestanek v Suvalkih brezuspešen. Obrati v Sleziji ustavljeni. DKU Breslava, 5. oktobra. (Wolf.) „njeslauer Morgenzeitung“ poroča iz larnovic, da so se vsi obrati v šlcskih' »tu ker tovaroah ustavili, -ker' so delali! z izpuibo, * ~ Stran n. ;T A B O R* ’ Maribor, 7. člrtobra f^O.' Šport. : Šport minule nedelje. Ob 10. liri je nastopil S. K. Ptuj proti tukajšnjemu najmlajšemu klubu »Vesna« v prvenstveni tekmi. Oba kluba sta sicer drugorazredna, toda kažeta popolnoma primitivno, začetniško igro, ki na nudi nikakega športnega užitka. Moštvo »Ptuia« je imelo posebno nedisciplinirane igralce. Proti koncu Igre }e odstopil S. K. Pfui, ker se sodnik ni hotel podvreči njihovim zahtevam. Ob koncu je vodila igro »Vesna« 2:1. Ob 14. uri je zopet nastopila rezerva »Maribora« proti rezervi »Hertha«. »Mariborska« rezerva je šo nevigrana in je podlegla tokrat malo boljšemu nasprotniku v rezultatu 1:4. Po nastopu rezerve se je odigrala prvenstvena tekma med »Rapidom« in »Mariborom«. »Maribor« je pokazal v novi formi še slabšo skupno igro kot popreje, ter se ie takrat moral zadovoljiti samo z obrano. K slabemu izidp je še pripomoglo Igračkanje igralcev, ki naj bi bili opora moštva ne pa smešni solisti. »Rapld« fe z lahkoto dobil igro 7:0 (4:0) vkljub petim rezervam. Hoti 8 :1 za »Ramd«. Sodnik Friedau zadovoljiv. Sa. : „IHrija“—Athletiksportklub Celje 2:2 (1:1). V nedeljo se je vršila kot zaključna tekma športnega tedna nogometna tekma imenovanih klubov. Obe moštvi sta nastopili v najboljši .sestavi (pri »Iliriji« Taučar in trener iLoos). Tekma je bila zanimiva in bogata napetih momentov. »Ilirija« je bila sfcer v premoči, a ni mogla vsled Izborne obrane doseči nikakih pomemb-inih uspehov. Celjsko moštvo se je v jzadnjem času močno ojačilo. Sodnik Fink je imel slab dan in bil skrajno »ezadovoljiv. Pustil sl je mnogo sugerirati, kar je ena največjih napak, proti Celjanom je diktiral 3 desetme-jrovke, od katerih je bila ena vbva-jijena, ena streljana v aut, ker je »Ili- Mala oznaka. 5£«»i3 fo« večjo trgovino z železnim in špecerijskim ali mešenim blagom na dobrem prometnem mestu. Cenjene ponudbe na upravo lista ood »Trgovec«. 571 3—2 Cfrnlss, liSoa k u p ti j e po dnevr.i ceni tvrdka Vinko Hmelak, Maribor, Slomškov trg št. 6. 576 3—1 Ežča se stanovanja z 2—3 sobami, kubinjo in mogoče z vrtom v mestu ali okolici lahko pol ure oddaljeno. Ponudbe na upravništvo pod »Stanovanje«. rija« uvidila, da je bila neumestna (redek slučaji), ena na streljana v prazni gol, ker je celisko moštvo preti njej protestiralo. Vzrok vseh treh deset-metrovk je bit po sodniku Finku naznačeni foul pred golom. Igra ie bila trda, delom?, surova (kar je precej na- »Trgovec« vadno)- Posebno se je opažalo to v drugi polovici, ko ie hotela »Ilirija« izravnati gole. Rilo je namreč razmerje 2:1 v prid Celjanom. V zadnji minuti igre je padel pred celjskim golom Loos na tla in obležal. Dobil je žogo v trebuh, a sodnik je to naznačil za foul in diktiral desetmetrovko, ki se je kakor rečeno streljala v prazen gol. Ilirija« je s tem samotnim golom dosegla zmago, drugače ne bi. V kotih je bila v premoči. Številna publika se je vedla jako nedisciplinirano, posebno celjski pristaši. Po tekmi je občinstvo priredilo Čekanom ovacije, a pri tem naglašali: »Živijo Celje slovensko!« Razen nekega malega incidenta med srbskim civilistom in celjskim nogometašem, ni bilo zaznamovati ničesar pomembnega. Prvak Slovenije »Ilirija« je našel, konečno v Athletiksportklubu svojega nevarnega tekmeca in svetujemo mu, da nai nikar ne podcenjuje sovražnikovo moč, kakor je to njegova navada. S L. O 0 <2>C N ^ o ra © £ •c** —■ v; *rs *■» Cv r" « 6) ™ . ■*S ro —1 >f J ni S » fs-fc o H S« CS3 o* (U •3' « o n « c. *a -5- :=• Gr o s ^ 5 «J2*a _h 9 c. o « 5 5® c .*> s 8 ® e o y 51 . S: 43» •K J2 0 & ^.£■5 3< 0 2 «£ o s @ g©©©$$©$®s©©©©©©s©e©«©«©©©$«0 ® Zaloga spalnih sob po naiaižlih eanafi g Ernest Zelenka, tapetnlk in dolsrater s Šolska ulica št. 5 361 20_i7 © © •HN0NCNNSMMeNSNM ®ji agrrj |j'EuŠfe5l! b^gaf ll c-gppJip Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru >, se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr. §t§e&8er. ©1155=3.1 c^oTfHgBTTcšŠgnl^ & N . V). . N «5 o s* tis® mr n^UpiM© -m dobro ohranjen (IValzenkessel) za 5- 6000 litrov vsebine. Natančni popis, kje se ga lahko ogleda In zadnjo ceno je poslati na m 'M m ■M 577 3—2 I CENTRALO DRflttOGRRDSKE RAFINERIJE tltRALNEGA OLJA tf MARIBORU. Dražba lova. Lovska pravica v krajevni občini Studenci pri Mariboru se da potom dražbe za ostalo zakupno dobo t. j. do 30. junija 1922 v zakup. Ta dražba se vrši v sredo, dne 20. oktobra 1920 ob 10. uri predpoldne pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, v sobi št. 14. 578 Okrajno glavarstvo Maribor, 29. septembra 1920 Okrajni glavar: Dr. Lajnšic s. r. Zavod za straženje in .zaklepanje v Mariboru prevzame vsako wrstto s8rala«|a v mast«, na ftcSo-dvorih, kakor 8ms!3 laSessrBig- h ih w©z©w. — 85©|Saw53a w 8sBscbitj85 : s» r i* s S si si a S & si m i t * a 2. Širite povsod nai iist! Buvoriteslovenski! Tovarna usnja in jermenov Phil. Knoch, Celovec 7 4 priporoča najfinejše gow88»?e jermena Sz usnja za vsa podjetja po najugodnejših cenah. — Izdelovanje gonilnih podlog v vsaki obliki in velikosti, usnjate plošče, kolobarji okrogle in kordelne vrvice itd. kakor tudi dokazano najboljših usnjatih yfy{. 487 8—8 Najsposobnejša tovarna usnja. ntxjuJ3atraxoca3xr| | Najlepši izlet na Ko roško je na # Hotel otvorjen celo leto. Izborna postrežba. ■. mt^aggggrogggmgg Svoji k svojim! JI \ P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel specijalno trgovino zkolonijainim blagom gosp. V. Jarca v Mariboru, Gosposka ulica 28. Potrudil se bodem, da postrežem cenj. odjemalce z naj-boljšim In cenim blagom. 575 Priporočam se j7rzjn< ‘I SssjBjBSga 5 »0®969®©»®® 0®9I® 81 »09® » 9 » * ®®99®9®®9®l 0 •vi_„ __ i Tovarna in zaloga Koroška cesta 46—53 , Peter Hochnegger in drugovl priporoča], * 0 srojo tiogato zalogo kompletnih spalnih soh, kuhinjske oprave Iz mehkega in trdega lesa, kakor posamezne dele 0SF“ P° znižanih cenah. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru Deln. glavnica z rezorvn. zaklndi okrog 50 mu. kron CENTR&lft V LJUBLJANI „e,u> glftvn,ca z fMerTfl. zakladi okrog 50 mil. kron gggjr Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, ekspozitura Ptuj, proti o"v Š 8 8 Cfl“°‘k0T trW 0dP0Te4,, „ u. H0W u M M vuo, V#,tt,C’ * * jnrtnle m b.nča. M c, A u 4ztiaia: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d ^ i ' • T ^