PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sreda 10. novembra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 262 (1047) Zmaga k ljudske po enoletnem obleganju so enote narodnoosvobodilne ar-Wo.de Kitajske pretekli teden volisti Rita so smatrali, da tonska njihovo «interesno tac. cJe». K Za izvedbo svojih in , °v so dobili v Cangkajšku •e j} diski reakciji najzvestej-n u'dbnike• Cavrgkajšek je svojih gospodarjev z Pii efišklm lunici orožjem, ameriški- letali, municijo in zatel svoj protirevolu i. rti . «. arni pohod proti kitajski urniadi, ki je bila za- e . d°lga vojne z Japonsko pečena in nekonsolidira-°da Cangkajšek In ame- Pri 11n°nopolisti niso računali ‘ ‘ tem z najvažnejšim faktor- %imperialistov. Potem ko je bila Vlse napade, je v zad- njih mesecih preteklega leta prešla narodno osvobodilna vojska v ofenzivo širokega obsega razbila Cangkajšlcove protirevolucionarne s.le in prodrla v pokrajine, ki so pod nadzorstvom kuomintanga- Predsednik Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske Mao Tse Tung je ob prehodu demokratične vojske iz defenzive v ofenzivo izjavil v letošnjem novoletnem govoru: «To je zgodovinska prelomnica na kateri preneha rast in se začne uničevanje 20letnega Cang-kajškovega gospostva. Ta dogodek je zgodovinski po svojem pomenu, ker se bo povsem naravno spremenil v splošno zmago po vsej deželi*. Osvoboditev celotne Mandžurije in velikih delov centralne, vzhodne in jugovzhodne Kitajske moremo z vso upravičenostjo imenovati novo važno prelomnico v osvobodilni borbi kitajskega ljudstva. Narodno osvobodilni armadi je sedaj odprta pot v osrčje Cangkaj-škove Kitajske in do njegovih oskrbovalnih poti- Porazi na fronti in vedno hujša gospodarska katastrofa na ozemlju kuomintangove uprave so začeli vplivati tudi že na notranji politični položaj. Po časopisnih vesteh se je kuomin-tangova vlada že odločila, da bo podala kolektivno ostavko. V Washingtonu in Nankingu razpravljajo o novi nujni pomoči, čeprav so igro tako rekoč že izgubili. Kitajsko ljudstvo se sicer dobro zaveda, da bo v svoji borbi za svobodo zadelo še, na razne zapreke in da ga čakajo še hudi boji, preden bo dokončno premagan in strt odpor domačih in tujih sovražnikov, prepričano pa je, da bo prebrodilo tudi vse nove težave in da je poraz imperialistov neizbežen. Narod, ki se bori za svobodo in demokracijo, narod, ki je pripravljen na vsako žrtev, ■ je nepremagljiv■ Velika oktobrska revolucija, katere 31. obletnico v teh dneh praznuje ves demokratični svet, je globoko navdihnila tudi kitajsko ljudstvo, mu pokazala pot k boju in utrdila zaupanje v zmago. In dokončna zmaga kitajskega ljudstva proti tujim imperialistom je dejanski samo še vprašanje časa. BebJer dalje razkrinkuje UNSCOB »Komisija za Balkan11 je protiustavna Bebler je predložil politični komisiji OZN zaupni dokument »posebne komisije za Balkan" in dokazal, da je bila ustanovljena v nasprotju s čl. 34 ustanovne listine OZN - Prikazovanje jugoslovanskega filma »Življenje grških otrok v Jugoslaviji" še vedno ni dovoljeno Delegali jugoslovanske cone STO-ja (ovali na Hancu na KOPER, 9. — Urad za informacije pri VUJA v Kopru poroča, da je danes odpotovala na Bled delegacija jugoslovanske cone STO-ja, ki bo sodelovala na konferenci za ureditev vprašanj dobave električne energije. Jugoslovansko področje STO-ja, ki ga upravlja VUJA, bosta zastopala kot delegata tovariša Obrsnel Stanko in Hudales Alojz. PARIZ, 9. (Palača Chaillot) AFP. — Politična komisija OZN je danes nadaljevala z glasovanjem o členu za členom načrta resolucije štirih držav (ZDA, Velika Britanija, Francija in Kitajska) glede posebne komisije OZN za Balkan. Med diskusijo ^ jugoslovanski delegat Bebler izjavil, da jugoslovanska vlada odklanja ysakršen odnos in vsakršno sodelovanje s to «po-sebno komisijo, kateri omenjeni načrt štirih podaljšuje oblast. Obdolžil je atensko vlado, da je edina ona zapreka za rešitev nasprotij med Grčijo in njenimi severnimi sosedi. Beloruski delegat Kiseljev pa je govoril v imenu albanske in bolgarske vlade, ki nimata svojih predstavnikov v komisiji. P.o dveurni diskusiji je politična komisija sprejela dva člena in sicer VII. in VIII. P.ri tem se glasovanja niso udeležile delegacije FLBJ, SZ, CSR, Poljske, .Ukrajine, in Bele Rusije soglasno s svojim včerajšnjim sklepom. Omenjena dva člena načrta resolucije pozivata tri severne sosede Grčije, da bi sodelovali z atensko vlado v cilju mirne rešitve medsebojnih sporov, a vse štiri države naj bi sodelovale s komisijo. Cim je. bil izglasovan VIII. člen je jugoslovanski delegat dr. Bebler prečital zaupni dokument »komisije za Balkan«, v katerem se priporoča reorganizacija skupin njenih opazovalcev v primeru, če bi njeno oblast politična komisija podaljšala. Bebler je zahteval, da se dokument objavi. Predsednik komisije Spaak je dal predlog na glasovanje, pripomnil pa je., da dokument po njegovem mnenju predstavlja ie nekakšen načrt za sestavo proračuna. Končno je odločil, da se dokument razdeli med delegacije ter hkrati dejal, da «prekliče yse, kar je dejal, kakor tudi vse napake, ki jih je mogel zagrešiti?). Po tem incidentu med Beblerjem in Spaakom je komisija preučila, ne da bi ge o Beblerjevem predlogu odločalo, grški spreminjevalni predlog k VIII. in IX. členu načrta štirih. Ta spreminjevalni načrt vabi člane OZN in vse druge države, na katerih ozemlje so bili poslani otroci grških partizanov, naj bi podvzele takoj potrebne mere, da bi se otroci vrnili domov. Bebler je v svojem govoru poudaril, da je posebna komisija za Balkan nezakonito kršila načela ustanovne listine OZN. Zaupni dokument je velike važnosti in dokazuje, da se je komisija za Balkan Premirje v Palestini pred Varnostnim svetom PARIZ, 9. — Danes je imel Varnostni svet dve seji o palestinskem vprašanju in sicer zjutraj tajno sejo za zaprtimi vrati, popoldne pa javno. O tajni seji je bilo izdano za tisk sledeče poročilo: Ralph Bunche začasni posredova. lec je predložil Varnostnemu svetu ■fazne nasvete, ki imajo obliko načrta resolucije, kljub temu da vršilec dolžnosti posredovalca ni pooblaščen predlagati podobnih načrtov. Njegov načrt resolucije se glasi: «Glede na to, da je Varnostni svet 15. julija t. 1. sklenil, da se mora v Palestini premirje obdržati v skladu s resolucijami z dne 15. julija in 29. maja t. 1. in dokler ne bo dosežena mirna rešitev položaja v Palestini, pooblašča V.S. posredovalca, da začne s razgovori, ki imajo za cilj: 1.) urediti vsa vprašanja glede premirja, ki so še nerešene: 2.) da doseže premirje, ki bi odrejevalo: a) oddeliti oborožene sile z ustanovitvijo demilitariziranih con, ki naj bodo pod varstvom opazovalcev Združenih narodov; b) odstranitev oziroma zmanjšanje oboroženih sil na bojnem polju v cilju zagotovitve mirnih pogojev v Palestini. Varnostni svet zahteva od Zainteresiranih strank in od posredovalca, da mu predložijo večkrat poročila o izvršitvi določil ta resolucije. Jutri zjutraj se bo tajna seja nadaljevala. O tej resoluciji je predstavnik države Izrael izjavil: «Ta resolucija vabi obe stranki, da se začneta pogajati, toda ne z direktnimi pogajanji, medtem ko je bila vlada Izraela vedno mnenja, da so ravno dir-ektna pogajanja najboljše sredstvo za dosego miru«. Poudaril je tudi, da se nahajajo v resoluciji predvidene demilitarizirane cone na področju države Izrael. Provokatorska laž romunskega lista II Ostra obsodba »Borbe metod romunskega tiska in oblasti BEOGRAD, 9. — Današnja ((Borba« se bavi s fantastično vestjo, ki jo je 6. novembra objavil bukare-štanski «Universul», ki zatrjuje, da je 30. oktobra jugoslovansko poslaništvo v Bukarešti priredilo kosilo, katerega so se udeležili predstavniki francoskega, ameriškega, italijanskega in avstrijskega poslaništva. Med povabljenki naj bi bila tudi polkovnika Lovell in Fergus-son ameriškega poslaništva, ki sta inspiratorja sabotaž v Romuniji. V odgovor na ta članek in v njem iznesene trditve poudarja " 1 «Borba», da tega dne ni bilo na jugoslovanskem poslaništvu nikakega kosila in da polkovnika Lovell in Fergusson nista prestopila praga jugoslovanskega poslaništva že vse leto. Po vsem tem je jasno, da je vest «Uni--versula« od začetka do konca fantastična in je njen značaj vsekakor provokatorski. ((Objava te vesti«, piše «Borba», ki jo je razširila tudi uradna tiskovna agencija «Rador», dokazuje, da odgovorni voditelji tega lista niso zagrešili slučajne zmote, temveč so namenoma napravili to nesramno provokacijo, ki v ničemer ne zaostaja za tistimi, ki so se jih posluževali fašisti in ki se jih danes poslužujejo ameriški vojni hujskači in sovražniki miru«. Ko govori o tej fantastični vesti, piše «Borba», nadalje da so romunske oblasti prepovedale dopisniku «Tanjuga» prisostvovati slovestnostim na čast obletnice oktobrske revolucije, pač pa so to dopustile dopisnikom agencij in listov anglo-ameriških imperialistov. S to ponovno izzivalno kleveto proti Jugoslaviji«, zaključuje «Borba», «U-niversul« samo izgublja ugled, ki ga c romunskim ljud- stvom. S takiim metodami ne bo uspel, da bi pred očmi Romunov osramotil jugoslovansko poslaništvo v Bukarešti ali Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo«. TIRANA. — Včeraj popoldne se je v Tirani pričel prvi kongres KP Albanije. rodila v ilegalnosti ter izvrševala svojo delavnost v nasprotju z določbami ustanovne listine OZN. »Člen 34 listine«, je dejal Bebler, «pravi jasno, da katero koli preiskovalno misijo lahko odredi samo Varnostni svet.« Nato je Bebler podal kratko zgodovino pogojev, v katerih se je ustanovila ((komisija za Balkan« ter poudaril, da je njena ustanovitev protiustavna s strani glavne skupščine potem, ko je Varnostni svet odstranil z dnevnega reda grško vprašanje. ((Ob začetku lanskega leta«, je dejal Bebler, »je komisija, ki jo je imenoval Varnostni svet v. resnici začela izvrševati svojo nalogo v naši državi, koder ji je bilo dovoljeno potovati in izpraševati katero koli osebo. Toda Jugoslavija je odklonila sodelovanje z ilegalno »posebno komisijo UNSCOB« in bo tudi v bodoče odklonila sodelovanje Z novo posebno komisijo, ki jo načrt štirih predvideva za Balkan, komisijo, ki je protibalkanska.« Na začetku same seje pa je Bebler dokazal, da bi se spori med obema državama lahko rešili, če bi bila grška vlada pokazala dobro voljo. Bebler je navedel kot primere: nesrečno usodo makedonske manjšine v Grčiji, dalje gonjo, ki jo vrši atenska vlada po radiu in tisku, in pa prijateljstvo, ki ga po-kazuje atenska vlada za jugoslovanske Kvizlinge. Na popoldanski seji je bil zaupni dokument, ki ga je predložil Bebler, razdeljen med delegate. Nato so dve uri razpravljali o povratku otrok grških partizanov in sklenili, da bodo jutri razpravljanje o tem nadaljevali na podlagi drugačnega predloga. Pri tem razpravljanju se je Bebler uprl predlogu, da bi Mednarodni Rdeči križ vršil preiskavo v Jugoslaviji, ker to izvrši lahko jugoslovanski Rdeči kriz. Nato so Beblerjev predlog, da bi se za delegate politične komisije in za novinarje prikazoval film «Zipljenje grški U otrok v Ju-gcslavAjh, odklonili s 25 glasovi proti 10 in 18 vzdržanimi. Kakor je znano, je prikazovanje tega filma prejšnji teden odklonil generalni tajnik OZN Xrygve Lie, dokler se zadeva ne reši «načelno», Spaak je dejal, da glede tega še ni bila donesena nikakršna odločitev. Nato je ameriški delegat Dulles obdolžil ((manjšino« obstrukcioniz-ma. Ta nesramna obdolžitev je rodila s strani SZ, Ukrajine, Jugoslavije in Bele Rusije val ogorčenih protestov. Nato je komisija sprejela tudi IX. člen načrta štirih ki priporoča, da se vse države izognejo direktno ali indirektno vsake skupine, ki se bori proti grški vladi. Deveti člen načrta štirih odobrava dosedanje delo komisije za Balkan in hkrati daje nalogo: 1.) da sestavi poročilo, kako naj severni sosedje Grčije postopajo, da se ne bi pregrešili zoper odločitev glavne skupščine OZN, da ne smejo nuditi pomoči grškim partizanom; 2.) v to svrho naj se poslužuje svojih opazovalcev; 3.) da naj bo vedno pripravljena pomagati bolgarski, jugoslovanski in albanski vladi pri izvrševanju načrta štirih. Bebler je zahteval, da se razprava po tem členu odgodi za jutri, kar pa ni bilo sprejeto, in da se glasuje po vsaki omenjeni točki člena posebej in poimensko. Glasovalni stroj je seveda tudi deseti člen načrta štirih izglasoval. Jutri bodo zopet razpravljali o grških otrokih. Madžarska in Bolgarija nima leriloriaM zahtev do FLRJ BEOGRAD, 8. — Tanju,g je pooblaščen sporočiti, da je vlada FLRJ te dni dobila noti vlade republike Madžarske in Ljudske re-publike Bolgarije, v fcaterih protestirata proti govoru predsednika vlade LR Srbije. »Kot je temu Domu znano, je naš tisk poročal p tem, da posamezni odgovorni državni in politični predstavniki v sosednih državah (Bolgariji, Madžarski in Albaniji) širijo propagando, ki je naperjena proti teritorialni integriteti in dr-avni suverenosti FLR Jugoslavije.» V svojih notah vladi republike Madžarske in Ljudske republike Bolgarije najodločneje odklanjata, da bi bil kateri koli voditelj republike Madžarske, odnosno Ljudske republike Bolgarije, izjavil, da imata vladi teh držav teritorialne zahteve napram Jugoslaviji. Ministrstvo za zunanje zadeve je med drugim odgovorilo, da vlada FLRJ vzame na znanje noti vlad republike Madžarske in Ljudske republike Bolgarije, v katerih poudarjata, da nimata nobenih teritorialnih zahtev napram Jugoslaviji. Mladina slovenske Me ueruie u pravilnost poti narodov FLRJ CELOVEC, 9. (Tanjug) — Ob koncu plenarnega zasedanja Zveze slovenske mladine Koroške, ki se je vršilo v Celovcu ob udeležbi 200 delegatov organizacij vse mladine slovenske Koroške, je bila odposlana maršalu Titu pozdravna brzojavka, v kateri je med drugim rečeno: »Nobena od laži in klevet, ki so bile v zvezi z resolucijo Informacijskega urada komunističnib partij razširjene proti narodom Jugoslavije, nas ne more omajati. Prepričani smo, da gredo narodi Jugoslavije k socializmu po pravi poti, ki so si jo izbrali med osvobodilno borbo. Tudi mi se bomo borili ob vaši strani, dokler ne bodo doseženi tisti cilji, za katere so naši najboljši tovariši žrtvovali svoje življenje, in dokler ne bomo zopet druženj z našo domovino, republiko Jugoslavijo«. Glede na izključitev treh članov koroške Osvobodilne fronte, ki se niso hoteli izraziti v prilog resolucije IU iz KP Avstrije, je-plenum poslal protestno pismo centralnemu komiteju avstrijske KP, v katerem zahteva preklic te odločitve. Obenem se v pismu zahteva, naj se stori vse mogoče, da se zopet vzpostavi enotnost vseh antifašističnih sil Koroške. »Zopet ugotavljamo«, je rečeno v pismu, »da je ta izključitev krivična in neutemeljena, kajti ti tovariši so najbolj dosledni borci zoper imperializem, zoper reakcijo. Oni uživajo vse naše zaupanje in mi odobravamo v celoti njihovo stališče, ki tolmači našo neomejno vero v pravilnost linije CK KPJ. Slovesno izjavljamo, da bomo ostali zvesti tradicijam naše narodno-osvobodilne borbe, v kateri smo se borili ob strani jugoslovanskih narodov pod modrim vodstvom našega ljubljenega maršala Tita, in da bomo nadaljevali to borbo do zmagoslavnega zaključka«. Potrdile so svojo odločile« Razkol, ki ga je V.idalijeva akcija v vodstvu AS IZ Z namerno povzročila p. tej ženski organizaciji, ne da bi poprej temeljito raz-motrila njegove kvarne posledice, je tudi demokratične ženske množice postavil pred odločitev. Zaradi prikrite nacionalistične osti Vidalijeve frankcije in njenega ozkega nacionalističnega obzorja, ki se je ob uri preizkušnje pokazalo, jim odločitev ni bila težka. Pred njimi sta bili dve poti. Leva je bila ona, po kateri so sedem let hodile. V duhu so jo premerile znova, od njenega začetka dalje. Za časa narodno-osvobodilne borbe so se usmerile po njej. Ze mnogo poprej so čutile, da bodo tako ravnale, da ne bodo mogle stati samo kot opazovalke mirno ob poti, ko se bo pričel KITAJSKA DEMOKRATIČNA VOJSKA prešla Veliko obzidje Nanking odrezan od premogovnikov - Američani v „pomoč“ Kitajski zaradi »nestalnega položaja skrbeh za svojo na Kitajskem" kig nasprotju s kuomin-OjUou7,t ,si kitajske narodno Sf k0°^ne Grmade, ki jih vo-briojni^r°dnih monopolistov in »947. Svež dotok v denarju ie v isti dobi 1. 1947 znašal 55.935 milijonov lir, letos pa že 69.043 milijonov ali 23,5% več. O dobičkih seveda m nikakih podatkov. Kakšni pa morejo biti ti dobički, pove preiskava v zadevi Brusa-delli, ki obeta biti največji škandal Degasperijevega režima. Afera, ki zadeva prav tekstilno industrijo, je izbruhnila zaradi spora med industrijci, ki se med seboj borijo za premoč. Doslej so ugotovili, da bi Brusadelli moral plačati državi okrog 3 milijarde lir na raznih davkih in dajatvah, v resnici pa je plačal par stotisoč. Zaradi pritiska javnosti in poslancev levice je bila uvedena preiskava, ki je postavila imovi- no industrijca pod zaplembo in to pot so ugotovili že za nad 5 milijard vrednosti. Zadeva pa tiče še dolgo vrsto drugih imen, ki bodo ali pa ne bodo prišla na dan, ker skušajo vladni organi 7. generalom finančne straže na Čelu, ki je vodil preiskavo, zadevo zmanjšati in potlačiti. Gotovo na pritisk velekapitala, ki se boji, da bi slične preiskave povzročile nova odkritja in bi tako prišla cela veriga špekulacij na dan. V stvarj pa je vmešan tudi inozemski kapital in zdi se, da je pravo ozadje želja italijanskega kapitala prodati svoje tvornice in prenesti denarna sredstva v inozemstvo, istočasno pa so ino-zemci pripravljeni kupiti italijansko industrijo in v ta namen vtihotapljajo v Italijo potrebne kapitale. Troboj Genova-Benetke-Trst? Iz Benetk prihaja vest, da so genovski krogi špediterjev razširili nekakšne okrožnice, s katerimi pozivajo italijansko industrijo naj se ne poslužuje beneške luke za razkladanje, češ da je slabo opremljena in da so še drugi razlogi, ki niso v prid pro- metu preko te luke. Med časopisjem Genove in Benetk se je v tem smislu vnela tudi precejšnja polemika. Zato je upravni svet beneške pristaniške uprave, ki je te dni zasedal, energično protestiral proti takim poskusom sabotaže na škodo beneškega pristanišča in obenem pohitel s pripravami za ustvaritev proste luke v Benetkah. Tehnična dela so že izvršena in čakajo le še, da vlada predpiše poslovnik za novo prosto luko. V zvezi s prometom premoga in bombaža, ki naj bi postala važna postavka prometa preko beneške luke, so določili tudi razne luške tarife za razkladanje in prenos s konkurenčnega vidika. Pričeli bodo tudi takoj z gradnjo nekaterih poslopij, ki bi olajšala ta promet. Dalje mislijo zaenkrat postaviti ne splošna, marveč hladilniška skladišča. Poudarjajo tudi, da je borza, ki je znova pričela poslovati, pokazala, da si utegnejo Benetke pridobiti pomembno vlogo v gospodarskem pogledu. Za Trst ni najmanjšega razloga, da bi se bal Benetk, ako bi si lokalni pristojni krogi dali dopovedati, da bo danes ali jutri pač treba opustiti politiko čakanja in nojevskega skrivanja. Zaledja, ki bo dalo dela, ima Trst dovolj, in to zaledje ne gravitira na Benetke. Tja pa se bo obrnil del, ki mu to prija, če bodo sedanje mrtvilo še naprej umetno vzdrževali. NANKING, 9. — Iz vojaških krogov priznavajo, da sta dve koloni kitajske demokratične vojske prodrli v pravo Kitajsko. Prešli sta namreč Veliko obzidje pri Leng. kovu in Sihmenkovu. Uradno poročilo javlja, da so nacionalisti evakuirali kraj Hulu Tao. S to evakuacijo so se še povečale težave, na katere naletijo vladne čete, ki se umikajo iz severne Kitajske po obrežnem koridorju ob zalivu Pe-cili. Vsi dovozi premoga v nankinško pokrajino so prekinjeni, ker so čete demokratične vojske zasedle nekatere kraje ob železnici, ki spaja kitajsko prestolnico s premogovniki severno-vzhodne Kitajske. Poročajo namreč, da je demokratična vojska Presekala železnico v dveh točkah, zasedla Tsinpu in popolnoma izolirala mesto Pongpu, potem ko je spustila v zrak strateško važen most 75 km severno od Pu-keua. Zaradi stavke razkladalcev so tudi premogovne rezerve ob reki Jangcekjang brez prave koristi. Glede na izjave, ki jih je včeraj podal upravnik Marshallovega plana Paul Iloffmann in po katerih gospodarska pomoč Kitajski ne bo prekinjena, poudarjajo odgovorni krogi v \Vashingtonu, da je ameriški kongres izglasoval za 338 milijonov dolarjev kredita Kitajski, od katerih je bilo 35 milijonov že oddanih. Se 125 milijonov dolarjev je bilo dodeljenih Kitajski za vo jaške potrebe. Hoffmann je dodal, da ni nikoli razpravljal o možno, sti, da bi bili krediti, ki so bili odobreni za gospodarsko pomoč, lahko uporabljali za vojne cilje, poudarjajoč, da se njega to ne tiče Govori se tudi, da bi v primeru, da se vojaški položaj vladne vojske v Kitajski poslabša, Truman bil prisiljen sklicati kongres na izredno zasedanje. Kitajski zunanji minister Vang Sih Cih je sporočil, da je stopil v zvezo z ameriško vlado zato, da bi se Kitajska smatrala na isti na čin kakor «zapadne demokracije?) in p.a da bi še pred gospodarsko pomočjo dobila vojaško pomoč. Dodal je, da je Washington načeloma Splošna stavita v Biconi je napovedana za peteli pristal na prve točke, pridržal si je pa odločitev glede druge točke »zaradi nestalnosti političnega in gospodarskega položaja na Kitajskem«. Agencija France Presse poj-oča da je včeraj množica 4 tisoč oseb napadla trg v Conirju, majhnem mestu blizu Šanghaja. Podrobnosti sicer niso znane, toda poveljnik garnizije v Šanghaju je prejel u-kaz, da osebno vodi preiskavo. V Šanghaju samem je množica oplenila mnogo trgovin z rižem. Večina trgovin in skladišč je bilo včeraj zaprtih. RIM, 9. — List «11 Paese« prinaša članek o vatikanskem vohunskem centru, ki se nahaja v Vatikanu in se imenuje Collegium rustieum. List pravi, da je to glavno zatočišče ruskih belogardejcev, ki še sedaj in-trigirajo po vsej Evropi. Knez Orlov, znan ruski fašistični begunec, je eden izmed tistih, ki prihajajo v ta Collegium. V okviru tega kolegija, ki je bil ustanovljen leta 1945 deluje posebna verska sekcija za vohunstvo, ki se imenuje Interma-rium in kateri na čelu se nahaja znani izdajalec iz Jugoslavije dr, Miha Krek. Stai/ka na Sardiniji RIM, 9. — Stavka mlinskih in pekovskih delavcev v provinci Caglia-ri (Sardinija) traja že 17 dni. Kljub protestom prebivalstva, ki je povsem solidarno s stavkajočimi, lastniki mlinov in pekarn vendar nočejo ugoditi nobeni zahtevi delavcev in povišati mezde. V znak solidarnosti s stavkajočimi so danes dopoldne stopili v stavko še drugi delavci. Mal aa egiptovskega ninistrskBsa prstisednlk; DUESSELDORF, 9. — V petek bo v vsej Bigoni splošna stavka, ki bo trajala 24. ur. Sicer je še možen sporazum z oblastmi v teku jutrišnjega dne, čeprav je vodstvo nemških sindikatov zapadnih con danes dopoldne sporočilo, da je sklep o proglasitvi splošne stavke v petek nepreklicen in da nanj ne morejo več vplivati pogajanja, ki so v teku z nemškimi oblastmi v Biconi. V Bremenu je že danes preko 100 tisoč delavcev in uradnikov prekinilo delo med 13 in 14 uro v znak protesta proti gospodarski politiki nemških oblasti Bicone in proti draginji. Pozneje, se je vršila manifestacija, ki se je je udeležilo 30 tisoč oseb, na kateri so govorili sindikalni voditelji. Bavarska policija išče bivšega predsednika nemške državne banke dr. Schachta, proti« kateremu bi se moral v kratkem pričeti četrti proces. Zvedelo se je, da je nameraval odpotovati na Tirolsko, toda tam je samo njegova žena, za Schachta se pa ne ve, kje je. KAIRO, 9. — Ko je bivši egiptovski ministrski predsednik Nahas paša včeraj zvečer stopil z avtomobila pred svojo hišo, so neznanci streljali nanj z brzostrelko in vrgli proti njemu ročno bombo. Nahas paša je ostal nepoškodovan, medtem ko je bilo ranjenih več straž njegove hiše. Delo gospodarske komisije (M Pred gospodarsko komisijo OZN so razpravljali o diskriminaciji mednarodne trgovine. Sovjetski delegat Artunjan je izjavil; «SZ podpira v celoti načrt poljske resolucije glede diskriminacijskih ukrepov, ki so jih na mednarodnem polju napravile nekatere države. Artunjan je napadel trgovinsko po. litiko ZDA in jo označil kot eks-panzionistično. Omenil je nato sov-jetsko-ameriški trgovski sporazum, ki je bil podpisan 4. avgusta 1947, ter dejal, da so ta sporazum ZDA kršile, in dal sledeči primer diskriminacije ameriške trgovine glede SZ: v prvem trimesečju .. 1947 je znašala trgovina 105 milijonov dolarjev, v prvem trimesečju letos pa samo 68 milijonov dolarjev, a v maju letos pa le 3 milijone. krvavi boj Za osvoboditev. Zato so tem bolj samozavestno stopale po tej poti, zavedajoč se, kaj hočejo in za kaj se borijo. Revolucionarna vsebina narodno-osvobodilne borbe je zbližala Žene vseh treh narodnosti našega ozemlja. Roko v roki so pomagale rušiti fašistično in nacistično tiranijo ter izvojevati nad njim zmago. Dale so svoj veliki delež k popolni osvoboditvi naše zemlje, kot si jo je postavila za cilj narodnoosvobodilna borba. Proniknile so t? bistvo njenih demokratičnih pridobitev in postale po vojni, ko so nam jih anglo-ameriški imperialisti začeli kratiti, njihov zvesti čuvar. Borile so se, da bi bile te pridobitve spoštovane, da bi se mirovna pogodba za Tržaško ozemlje uveljavila in bile so tako pob or-nice miru v svetu. V njihovi torbi se je zrcalil najčistejši intemacio-nalizem, Neštete akcije, ki so jih izvedle, so bile potrdilo zanj. Druga pot je pot, ki jo je iskala in našla Vidalijeva frakcija v našem vodstvu. Črtala je rso bogato revolucionarno preteklost, zatemnila narodnoosvobodilno borbo, ki ji žene dolgujejo največ za svoj razvoj in za svojo žensko organizacijo. Iznesla je trditev, da je bila vsa dosedanja borba ničeva, ker so bile njene oblike zgrešene. Postavila se je na stališče, da je treba način dosedanjega dela preoblikovati in ga preustrojiti po zgledu Zveze italijanskih žena. Govorila je o spoštovanju mirovne pogodbe, v stvari pa je bila Že za revizionizem. Ženam je dopovedovala, da se drži programa ustanovnega kongresa, v stvari ga je zanikala že s priznanjem, da hoče delovanje ženske organizacije postaviti na druge temelje. Najbolj pa ga je zanikala z izpodkopavanjem s lovensko-itali jonskega bratstva, ki je osnovna pridobitev naše borbe in ena izmed osrednjih točk programa Antifašistične slovensko-italijanske ženske zveze. Ta dejstva niso mogla ostati našemu ženstvu prikrita. T.udi jih ni moglo enostavno pogoltniti. Uprlo se jim je in reagiralo nanje tako, kakor morajo pač reagirati v trdi borbi in življenju preizkušene, ojeklenele žene. Odvrnile so se od onih, ki so zatajile njihove ideale, ki so pljunile na vse, kar nam je sveto in tako naše, da nam ne more tega nihče vzeti. Javno so izpovedale, da jih one, ki nosijo polno odgovornost, za kar se je v zenski organizaciji zgodilo, ne morejo več zastopati in da si tista ASIZZ, ki jo vodi Vidalijeva frakcija, lasti samo njeno ime in pečat, a je že zdavnaj jenjala biti to, za kar se še proglaša. Ker niso mogle preko same sebe, svojega dela in žrtev, ki so jih dale za svojo narodno in socialno osvoboditev in ker niso mogle zavreči pridobljenih uspehov, so se naše žene odločile, da se oklenejo tistega dela vodstva ASIZZ. ki nadaljuje njene borbene tradicije. Ker usmerja delovanje organizacije po programu ustanovnega kongresa, je tudi njen edini resnični pravi predstavnik. Svojo odločitev so potrdile s tisoči in tisoči podpisov, vezanih v knjigo, namenjeno Mednarodni demoleratični federaciji žena. Ona je našo žensko organizacijo sprejela v svojo sredo prav na osnovi njenega programa in je tudi upravičena zvedeti resnico o tem, kaj se pri nas dogaja in kakšno je mišljenje naših ženskih množic. Ponašanje Vidalijeve frakcije utrjuje samo po sebi v ženah prepričanje, da je njih odločitev pravilna in da so jo pravilno ocenile, kajti to ponašanje je nevredno človeka, ki hoče biti demokrat, še stokrat manj vredno žene in matere. In vendar imamo take primere, ko so žene in materh, aktivistke Vidalijeve ASIZZ, pretepale v Skednju ob konferenci OF naše žene, jim pljuvale v obraz in sipale nanje psovke, ki so se jih posluževali samo fašisti. Predsednica te dične bratovščine se je potrudila v Gropado, da bi od gropajskih žen izsilila priznanje. da jim je bila odločitev vsiljena. Toda tam je zvedela, da se naša žena, ko se zave, da je na pravi poti, ne premakne z nje. Ta odločitev ni bila vsiljena, marveč zavestno dejanje. Vsiljen je bil spor v naši ženski organizaciji in ker je bil vsiljen, se zdaj maščuje nad onimi, ki so ga vsilile. MARA SAMSA KDO RAZBIJA SHPZ? Povsod enake metode Pa se uoHja proti slovenskim prosvetnim društvom vrši načrtno in po določenih direktivah, ki pa so nekoliko različne za mesto tn predmestje od onih za zgornjo okolico, se jasno vidi iz vseh primerov, ki se dogajajo po raznih društvih. Navajamo nov primer iz zbirke po ročil, ki jih imamo na razpolago. Pevski zbor prosvetnega društva *F. Prešeren» s Kolonkovca je imel p torek 19. oktobra pevsko vajo, pri kateri pa je manjkalo precej pevcev. Ko se je poizvedovalo za vzrok tako nenavadnega izostanka, je bilo ugotovljeno, da so v nedeljo zvečer po znanih škedenjskih dogodkih nekateri vidalijevci zažu-gali nekaterim pevcem, da bodo v torek izgnali pevce iz prostorov. Tistega dne, ko se je torej vaja Mila, je ob 20.30 vstopil v društvene prostore mladinec, ki je vprašal po predsedniku, kateremu se je predstavil kot zastopnik ZAM-e od Sv. Ane. Nato je vprašal, če so to prostori prosvetnega društva, ki bi moralo biti apolitično. Predsednik mu je odgovoril, da Se v društvo ni nikdar zanašala Politika, kar je potrdil tudi navzoči peneč — vidalijevec. Mladinec pa ije pripomnil, da Titova slika, ki je p prostorih, že znači politiko in )tahteval, da sliko odstranijo. Na to Zahtevo je dobil odgovor, da se to pač ne bo zgodilo, da bi društvo odstranjevalo Titovo sliko. Mladinec je zagrozil, da mora odbor poskrbeti, da bodo naslednjega dne društveni prostori odprti, da bodo lahko kontrolirali, če je bila navedba izvršena; sicer, da bodo vdrli S> prostore. Predsednik mu je nato lodgovoril, da ga smatra osebno odgovornega za primer vdora. Tedaj je mladinec izjavil, da se vrne ob iiaslednii pevski vaji in nato odšel. Čez kakih deset minut pa se je bmenjeni mladinec vrnil v družbi kake desetine svojih sovrstnikov. Surovo so sneli sliko in jo raztrgali na drobne kosce. Tak je goli opis dogodkov. In taki in slični dogodki se nizajo dan Za dnem, drug za drugim m odpirajo oči vsem onim, ki so se pustili od Vidalija zavesti. Vsak dan je več onih, ki vedo točno odgovoriti na vprašanje «kdo razbija Slovensko prosveto?» TRŽAŠKI DNEVNIK O seji mestnega odbora za študij in izvedbo Marshallovega plana v Trstu Napadi na interese tržaškega gospodarstva V petek dne 5. t. m. se je vršil v dvorani Zbornice za TOl sestanek mestnega od bora za študij in izvedbo ERP-načrta. V zboru udeležencev s strani industrije, trgovine itd., ki so člani odbora in fci mu predseduje predsednik cone, je bilo pojasnjeno, da je namen odbora sodelovati z VU pri izvedbi načrta ERP za STO. Mestni odbor sestavljajo širši sosvet: odbor strokovnjakov z 19 člani, in izvršilni odbor, v katerem so conski predsednik, predsednik Zbornice TOI, zastopnik Delavske zbornice (Ca-mera del Lavoro), zastopnik tržaške občine in — zastopnik istrskega CLN! Obstoji pa še tudi umešani gospodarski odbor« z drugačnim značajem, kakor ga ima mestni odbor in ki ga tvorijo zastopniki VU skupaj z conskim predsednikom, predsednikom Zbornice TOI in zastopnikom Delavske zbornice. Ni bilo pojasnil, kako je mestni odbor nastal, ker ga ni nihče volil. Sestava sama, zlasti izvršilnega odbora kaže, da je tržaška šovinistična oligarhija skrbno pazi la, da ne bi demokratične množice dobile vpogled v njeno zakulisno delovanje pri marshallizaciji tržaškega gospodarstva. Višek pa gotovo dosega pri stvari imenovanje zastopnika istrskega CLN v odboru, najbrž zato, da bi z odobrenjem VU prikazali pred OF,EC v Parizu odbor kot predstavnika celotnega STO-ja. Potem ko smo beležili iredenti stično zvenečo izjavo finančnega direktorja VU na konferenci dne 24. septembra t. I. pridemo do tega, da se pojavljajo nekakšni «za. stopniki» ilegalnega in fantastičnega CLN za Istro v napoluradnih zborovanjih in odborih! Dogodek, ki presega vse dosedanje uradno in poluradno dogajanje za brezprime-ren skok, je milo rečeno nesramno-izzivalen in surov. S šovinistično-kapitalističnega sta. Nobena sila ne bu mogla pretrgati bratskih vezi Prosvetno društvo Slavko Škamperle se zahvaljuje glavnemu odboru ES Srbije za gostoljuben sprejem pevskega zbora, ki je gostoval po LR Srbiji Slovensko prosvetno društvo »S. Škamperle» iz Trsta se Vam naj-iskreneje zahvaljuje za gostoljuben sprejem, ko smo z našim pevskim Zborom gostovali v Srbiji. Vtisov, ki jih je naš pevski zbor odnesel iz Beograda, Kragujevca, Subotice in Stare Pozove ne bomo nikdar pozabili in nam bodo ostali v trajnem spominu. Sprejem v prestolnici Federativne ljudske republike Jugoslavije in p srbskih mestih nam je bil pono-pen dokaz, kako jugoslovanski narodi sprejemajo svoje brate, ki jih je imperialistično nasilje odtrgalo od svoje domovine. Spoznali smo, da narodi Jugoslavije budno spremljajo borbo tržaških delovnih množic, ki se bore proti imperialistom in vojnim hujskačem. Videli smo, da so vsi narodi Jugoslavije strnjeni v skupni borbi za veliki cilj — Za izgradnjo socializma. Delovni polet jugoslovanskega ljudstva na gradiliičib novega Beograda, na avtocesti in drugod nas je potrdil v prepričanju, da je uresničevanje petletnega plana in izgradnje socializma dejstvo. Nova Jugoslavija in njeno vodstvo, prav tako tudi Enotni sindikati Jugoslavije skrbe za širjenje prosvete in posredujejo kulturne dobrine vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije. Kulturni dvig jugoslovanskih narodov je viden dokaz o pravilnosti linije, ki si jo je začrtalo vodstvo Titove Jugoslavije. Po vaseh se grade zadružni do-piovi, ki bodo tudi kulturna središča vasi. Gledališča in koncertne dvorane V mestih obiskuje delovno ljudstvo. V obmejnih krajih smo videli, da živijo vse narodnosti v popolni enakopravnosti in da ni sledu o nacionalizmu, ki ga očitaj o Jugoslaviji. Za vse, kar smo videli, za vso pozornost, ki ste nam jo posvetili, in za vse darove se Vam prisrčno Zahvaljujemo. Vezi med nami in Vami so se ie bolj okrepile in jih nobena sila ne bo mogla pretrgati. Zagotavljamo Vas, da se bomo še nadalje borili proti skupnemu sovražniku — imperializmu. Obenem pa bomo z vso prepričanostjo odbijali laži in klevete proti novi Jugoslaviji, katere vodstvo in ljudstva uresničujejo petletni plan in grade socializem Odbor PD «Slavko Škamperle« Drugi gost je bil Edvard Pohar. Ta je. Pa is Jugoslavije prišel na Tržaško ozemlje orez dovoljenja. Na sodnikovo vprašanje, zakaj je prišel v Trst, se je opravičeval, da je prišel zato, ker se je .mislil izučiti za krojača. Na vprašanje, kaj pa potem, je sledil odgovor: »Po-tem se bom yrnil domov«. »Odlično«, je odvrnil bivši major, »tej vaši želji bom takoj ugodil, še danes boste odpotovali domov«. Tretji obtoženec je bil Umberto Dugar. Ta je bil aretiran že 6. t. m. od ameriške policije. Za tem pa je bil izpuščen na začasno svobodo. Včeraj pa se je zopet pojavil na zatožni klopi. Tokrat zaradi tega, ker je obtožen, da je kradel bencin, last zavezniških vojaških sil. Obtoženčev zagovornik je dosegel, da mu je sodišče še celo brez položitve kavcije dodelilo začasno svobodo. Končno je bil še en primer shoda, za katerega niso oblasti dale dovoljenja. Zupan Felice, Ferluga Viktor, Bevilacqua Vladimir in Stoka Bruno go namreč obtoženi, da so sklicali volivni sestanek v prostorih Barkovljanskega športnega kluba ne da bi imeli za to oblastveno dovoljenje. Vsem trem je bila podeljena začasna svoboda. Z ZAVEZNIŠKEGA SODISCA Dvema tujcema uqodeni želji in se bosla takoj vrnila domov ALI SI ZE NAROČNIK »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« lišča je bil, razumljivo, izdelan tudi program o izvedbi plana ERP kakor je bil podan na omenjenem zborovanju. Ni sicer jasno ali pomeni referat, ki ga je podal ing. Luciani, dokončni predlog tkzv. umešanega odbora za ERP«, ki je bil postavljen s strani oblasti t. j. VU. Vendar pa je bila vsa stvar tako prikazana in je treba zato odločno protestirati ter odkloniti poskuse prednašati in razpravljati o stvareh javnega značaja in interesa na forumih, ki niso za to pristojni. Tako imenovani umestni odboru namreč dejansko pomeni nekakšno druščino, ki bi bila lahko tudi slična škofovski kongregaciji, ako bi bil v njej škof. Ker pa sedi v njem, za izpremembo, fantastični zastopnik še bolj fantastičnega istrskega CLN-a, pomeni ta odbor čisto navadno šovinistično in izzivalno družbo, celotno zborovanje pa dobi z vidika mednarodnih odnosov značaj grobe provokacije na račun VUJA-e in onega dela STO*ja, ki je pod njeno upravo. V tem duhu je bistveno za izvajanja referenta na tem zborovanju, da so sestavljala mislili prvič, da tržaško gospodarstvo kolikor le mogoče privežejo na škripajočo ekonomijo italijanske buržoazije skladno z vsemi dosedanjimi prizadevanji. Drugič, da se pri tem izkoristi vsaka možnost preprečiti sodelovanje z državami zaledja, ki niso vezane na dolarsko valuto in se usmerjajo v socialistično ekonomiko. Tretjič, da se tržaški “ Ljubljane. 22.00. Dobri vojak 22.15. Simfonična glasba. 23.00. KINO ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 9. novembra 1948. se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 6 oseb in porok je bilo 16. Cerkvene poroke: gradbenik Risega-ri Manlio in trgovska pomočnica Se-moli Ema, ' industrijski strokovnjak Chiesa Guido in uradnica Creniani Lo-redana, agent civilne policije Coceani Dante in gospodinja Comuzzi Celestina, železničar Bortotto Cesare in urad. nica Franco Lidija, livar Lorenzio Milano in gospodinja Giacoletti Luciana, železostrugar Sosič Albin in šivilja Toscanaj Silvija, agent Padovan Bruno in gospodinja Žerjal Marija, klepar Davi Marino in trgovska pomočnica Bernetti Bruna, agent civilne policije Ellison Henry uradnica Ca-stellani Benčič Luciana, učitelj Puri Gaetano in učiteljica Campanale Marija, šofer Stoka Virgiljo in gospodinja Tence Gelinda, uradnik Prodan Italo in gospodinja Caminati Aurelia, učitelj Toson Anton in uradnica Co-lautti Odile, mehanik Ceceht Bruno in gospodinja Nardi Rita, težak Vekar Franc in gospodinja Corbatti Frančiška, uradnik Marraffa Viktorio in uradnica Stasi Liliana. Umrli so: 68-letni Benčič Ivan, 78-letni Sumrada Jakob, 59-letni Palma Vinčenc, 36-letni Sgavez Osar, 3-letni Sfergo Abgel, -i dan stari Radovini Marij. ROSSETTI. 16: »Ura usode«, Morg*"1 EXCELSIOR. 16: »Jezdec«, C. Co&UTO FENICE. 16: »Pod posebnim hadz0 stvom«, R. Taylor. FILODRAMMATICO. 16: »CUdeŽ ZV0> nov«, A. Valli. . ITALIA. 16: »Ranjene duše« Mačj*0"' ALABARDA. 14: «Beg», H. BOgart^ IMPERO. 15.30: »Iskre med dvend srcema«, R. Young. GARIBALDI. 15.30: »Dama m Pu5^ lovec«, G. Grant, VIALE. 16: »Sip besa«, T. P°weT T MASSIMO. 16: »Tragični vzhod«, *• Neal. KINO OB MORJU. 16: »Lolita«-NOVO CINE. 16: »Sončna dolina«, *■ Scott. ODEON. 16: »Kje je Zaza«, Taran«* IDEALE. 16: »Kitajsko dekle«, v- " Laglen. . MARCONI. 16: «Kočljiv položaj«, Rogers. -j ARMONIA. »Zadeti od strele«, Dietrich. AZZtJRRO. »Aljaska«, K. T»ylOr' h, BELVEDERE. 16: »V Casbahovth rintih«. KINO SKEDENJ: Zaprto. SAVONA. 16: «Zena dneva«, S- Trara> VITTORIA. 16: »Teror zapad**> " Cagney. VENEZIAI. 15: »Kapitanova hči«-ADUA: «Past». ... y,- RADIO. 16: «Zopetno snidenj*" Oberon. -----------------—-sss=* Prva smrtna žrtev burje Po velikanskih nalivih zadnjih dni je včeraj nastopila burja in že v prvih jutranjih urah zahtevala svojo prvo smrtno žrtev. Okrog 7.30 je bil 63-letni delavec Inno-centi Arturo iz ul. Moreri 8 blizu skladišča št. 4, Jcjer je pobiral v starem pristanišču drva in jih nakladal na bližnji železniški voz. Tedaj je burja navalila s prav posebno silo in preobrnila neki voz v bližini, ki se je prevrnil na starega delavca. Ta je padel in pri udarcu prebil lobanjo. Takoj so ga odpeljali z rešilnim vozom v glavno bolnico, kjer pa je zaradi težke poškodbe kmalu umrl- Igralni avtomati pred sodiščem Poročali smo že, kako je policija zaplenila po številnih javnih lokalih v Trstu igralne avtomate, s katerimi so obirali žepe lahkovernih klientov. Vsega skupaj je sedaj v skladišču letečega oddelka na policiji 27 takih avtomatov. Lastniki teh strojčkov so bilj prijavljeni sodnim oblastem, ker so se pregrešili proti predpisom člena 108 policijskega pravilnika in 718 kazenskega zakonika. Po teh Členih so namreč te avtomate smatrali za hazardne igre, poleg tega pa so bili nameščeni v javnih lokalih brez predhodnega policijskega dovoljenj#. Zanimivo je, da je neki italijanski dnevnik zagovarjal uporabo teh avtomatov In njihove lastnike, ka kor da bi šlo za kakšno dobrodelno ustanovo ,ali morda še kaj več. ki naj bi prinašale tuja plačilna sredstva, istočasno pa predvidevajo delo tržakih ladjedelnic za italijanske_ naročnike, ki najbrž ne bodo plačali v dolarjih in izpuščajo Lloyd, ki bi dajal vse devize držav, ni blagajni, česar najbrže Cosulich z ostalo inozemsko družbo ne bo delal. Zato tudi nakup ladij od strani ameriških naročnikov Trstu ne bo koristil, ker mu bo konkurenčna plovba hkrati jemala dohod-Da bi pa pri vsej "inflaciji« ladijske tonaže, ki jo pozna Amerika, in lastnih ladjedelnicah naročale ameriške družbe ladje v Trstu za plovbo po drugih linijah, menda niti predsednik cone ne verjame, čeprav je moral ponoviti nekaj podobnega, kakor smo videli. Celotni vtis o zborovanju referatu ing. Lucianija in načrtih v zvezi z tržaškim ERP-planom je treba izpopolniti z navedbo, da je plan za 1948—1949 že bila izdelala VU (o tem govori objava z dne 12. septembra t. L), načrt, ki smo ga obravnavali, pa je delo strokovnjakov in predviden na daljši rok, ki se deli na pričetno (1949—1950) in obnovitveno oz. uravnano dobo. Poslan je bil v Pariz in odobren od OEEC. Naj bi bil splošen pogled na možnosti in potrebe cone. Ako bi se njega načrti izvedli bi izginila brezposelnost, ker bi vsi, ki so sedaj nezaposleni, dobili delo. Tako referent. Mi pa se spominjamo, da je g. White priznal na konferenci 24. septembra, da bi se letno zvišala zaposlitev za 1000 oseb in je tudi rekel, da prizna, da to ni kdo ve kaj. In zaenkrat bomo verjeli finančnemu direktorju VU namesto takim «idiličnim» strokovnjakom. Naše mnenje o Marshallovem načrtu je znano in je bilo ponovno povedano. To zborovanje in referat nas v tem mnenju, ki je v celoti negativno, le še potrjuje. Slednjič pa tudi zahtevamo, da VU poda uradno stališče k najnovejšim vestem in tudi k tej konferenci, Prav tako je treba «načrt», ki je bil predan i> Parizu, objaviti javnosti in objaviti tudi dvostransko pogodbo, ki je bila sklenjena med ZDA in VU v zvezi z planom ERP. Dosedanji postopek nasproti javnosti in tisku moramo namreč, žal, označiti kot nelojalen, poročila umestnega odbora« pa za grobo izzivanje tržaškega ljudstva in Vojaške uprave JA. Ameriški policist v Trstu podedoval 180 milijonov Pred nekaj dnevi je dobil Robert Obanion, ki je član ameriške vojaške policije v Trstu, sporočilo od nekega notarja v New Yorku, da je postal eden izmed dedičev velikega premoženja, ki ga je zapustil neki John Obanion v svojem testamentu raznim sorodnikom. Robertov delež bi znašal 1,250.000 dolarjev, kar bi odgovarjalo po današnji vrednosti 850 milijonov lir. 'Tudi njegov oče John Obanion, ki je star 56 let in je uradnik pri neki ameriški bolnici, je dejal, da je deležen te dediščine s svojo sestro Rozi, s katero bosta dobila 5 in pol milijonov dolarjev. Vendar je oče izjavil, da še ni prav gotov glede upravičenosti in pravilnosti te dediščine in da bo moral sam oditi v New York, kjer bo pregledal testament in druge listine. Trdi tudi, da se mu zdi, da sinovi ne bi smeli biti deležni dediščine, ki bi morala pripasti v celoti samo njernu in njegovi 62 letni sestri Rozi. Vsekakor smatramo, da tak prepir ni na mestu, ker pri tolikih deležih bo lahko dovolj za vse in š za marsikoga drugega. Ni znano, če se bo mladi Robert Obanion takoj odpravil v Ameriko ali pa bo še ostal nekaj časa pri policiji v Trstu, kjer so se že začela dekleta zanimati, če je poročen ali samec. Nov „svobodni poklic" v Trstu Navajeni smo, da slišimo o raznovrstnih načinih dela in zaslužka, ki jih prakticirajo domači in mednarodni pustolovci po raznih svetovnih pomorskih pristaniščih kakor v Šanghaju, na Malti, Aleksandriji itd. Kaže pa, da je v zadnjih dveh letih tudi Trst dobro napredoval na tej poti. Tako je policija v soboto zvečer aretirala 29 letnega Bertoneja Franca iz ul. Udlne 53 in 27 letno Albino Poček iz ul. Valdirivo 35. Prvi je bil obdolžen, da je prepustil svojo sobo Poče-kovi, da se je v njej sestala z nekim ameriškim vojakom. Malo prej se je namreč pred hišo v ul. Udine 53 ustavil avto, iz katerega je izstopila ženska v družbi ameriškega vojaka. Sla sta v hišo in sledil jima je omenjeni Berto-ne. Policija je bila obveščena o sumljivih gostih in je šla takoj pogledat. V resnici je našla v tretjem nadstropju Bertoneja, ki je stražil na hodniku, Ko so odprli vrata njegove sobe, so našli žensko In Amerikanca v tipičnih mednarodnih odnošajih, kakor so zadnje čase v Trstu precej v navadi. Medtem ko je policija aretirala Bertoneja in Počekovo, se je posrečilo vojaku pobegniti. Na komisariatu so ugotovili, da je imela ženska znani dokument, s kateri^ ji je bilo prepovedano ob^eV*.L, zavezniškimi vojaki. Bertone, k* ™ na grbi že več tatinskih podvig01* oi- pa je izjavil, da je bil prisilj®n dajati sobo v take namene, ker " živel v bedi. Spočetka je bila P stojbina za vsak obisk P° j Ker pa je imel precej prometa, je pozneje zadovoljil za vsakokr* ni obisk s 500 lirami. Norec s samokrese«*1 t? Predvčerajšnjim so klicali P° , lefonu «Emergenzo» civilne P01 je na Reško cesto štev. 9, &ier ^ policija našla Franchinija Iv*I^eiie njegovo ženo Vilmo iz Campanelle. Se ifl vsa X strahu ^ trepetajoč sta komaj Pove.dala’ rli sta bila malo trenutkov prej v sP ^ s 53-letnim Colia Abramom iz degli Artisti 3. V prepiru je ^ oddal proti njima strel iz kresa, ki pa na srečo ni zade ■ Ko so »IMali policaji to ime' <, takoj šli na zasledovanje in y enournem iskanju so našli Co.i znani gostilni «Alla grotta« na n# Cavana. Colia se je pustil n aretirati, vendar ni hotel ah da celo ni vedel ničesar o °r° s katerim naj bi po izpovedi n ^ denih, streljal. Izjavil je °Lig\ ni nikoli imel samokresa tem la bi streljal proti B'rancr> kom0 bi pa da vim. Policija sedaj ne ve, »v—. n» verjela, ker Je Colia že znan ^ komisariatu, kjer ga poznal0 ^ nenormalnega človeka, ^ato ,f, menijo, da bi ne oddal pri s pi nju samo enega strela, amp ^ « ” BSW ned0'*- včasih pa popolnoma J* v,;h i porabil vse naboje, samokresu. Colia je včasih^^jj. nem norec, ki je poznan že P° I glavnih kaznilnicah Italije-njegova družina, ki izhaja »* [ Italije, ni povsem normalne- er od njegovih bratov je na ^ svojm 5 im*1 ! el- umrl v umobolnici. V svoj11' ,j,j» lejših trenutkih pa se za nekakega »majhnega Cagh znane osebnosti iz srednjega^uj,! Tako je pred nekaj dnevi nress* .. na policiji, da jim bo Pras(neš* .... jim — • glfle«, formulo za izdelavo modr j kamna, vendar je pozneje 1°^^ izpolniti to svojo obljuba je zopet vrnil na pollmi0^p v dobrem spremstvu in poru, dn se razčisti njegova 7- ^ MALI O sp MLADENIČ, priden okodelec, 'f|jr slen, se želi seznaniti s prlrto teljieo, staro od 28 do 35 len i(nor ženitve. Ponudbe na upravo skega dnevnika, PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 DT^J JR" '\7 7%T ¥ Plače pranik 4. novembra [ Resnica O požaru -iffli ■ ■ iafv -J5SL Zveza treov^ev v Gorici sooroča. I m 31 v vipolškem gradu Odmevi s proslav oktobrske revolucije ^^w«wwi.wwiwr mi—TtmmiiiBiiB wi—wi > —p 1 lin in mi n i um ■ 1 thhbbwwi mrim«n>n»minB—m r 11 tmmmi Vsa Goriška je še v znamenju Proslav 31. obletnice Velike oktobrske socialistične revolucije, čeprav je 7. november že za nami. Take proslave so bile v Doberdo-™, Steverjanu, Podgori, Standrežu * Pevmi, v ostalih krajih in v Go-**ci sami pa še .bodo. Obilna ude-•**ba komunistov in nekomunistov letošnjem praznovanju je dokaz, ■* naša slovenska skupnost v me-italijanske republike pravilno **2ume 7. november kot veličasten Mejnik v zgodovini vsega delovne-l& človeštva, posebno mejnik v zgo-. yini Sovjetske zveze. Pred 31 leti j* delovno ljudstvo SZ odprlo vra-® v svobodo ne samo sebi, ampak Vsem demokratično mislečim naro. "om sveta. Kot rečeno, se niso udeležili praznovanja samo komunisti, tem-'itS' '■“di ostali prebivalci. Sprego-kVili so povsod slovenski tovariši, v Standrežu, kamor je podala govornika goriška federacija pl- Povedali so, kaj se je naredi. j° V teh enaintridesetih plodovitih “h Za izgradnjo socializma v So-Vietski zvezi in kako se danes po vZ5ledu Sovjetske zveze izgrajuje ^islizem v ostalih ljudskih drža-Predvsem y bližnji Jugoslaviji. Beležiti moramo, da tudi ita-7®nski govornik KPJ v Standrežu * °iogel pred poslušalci mimo te-**> da ne bi priznal, da se v Jugo. ®*viji gradi socializem. *• november 1917 leta je mejnik slabim in dobrim v zgodovini J*lavca, kmeta in inteligenta, zato j* Pozni rodovi ne bodo šli kar *t0 Mimo tega pomembnega datu-!*• Ta dan (po starem koledarju oktober), je ruski proletariat J0*! vodstvom Lenina in Stalina, v ?obro organiziranem krvavem pogodu razbil caristično oblast in "udstvo je prevzelo oblast y svoje ter dalo svobodo in enakopravnost premnogim ruskim naro-ki so v dobi imperializma ži-1 V temi in razpadu. Zato lahko vember rojstni dan Zveze sovjetskih republik, dan, ko se je na vzhodu zasvetila zvezda svobode, ki je tudi ostalim slovanskim bratom pokazala pot v svobodo, k izgraditvi socializma. Govorniki so najprej orisali zgodovino revolucije, nato zgodovino za mir in izgradnjo države, za blagostanje in enakopravnost vseh delovnih državljanov v uživanju vseh dobrin. V najbolj razgibanem tempu se je ljudstvo lotilo planskih petletk, nastale so nove tovarne, železnice, ceste, mostovi, električne centrale, šole; ogromni kompleksi doslej ne. obdelane zemlje so se spremenili v produktivna zemljišča. Dvignila se je prosveta med narodi in doslej zanemarjeno ljudstvo uživa od tedaj največjo zaščito s strani zdravstvenih ustanov. Ko so fašistične zveri napadle sovjetske narode, ni bilo obotavljanja. Vsi narodi so se strnili okrog Stalina in premagali sovražnika in za vedno pohodili fašizem. Ta vojna je pokazala, da b. ________________ Po Vsej pravici imenujemo 7. no- talitev Unmnih tkanin °bčmski odbor za mednarodno ®onioč v Gorici sporoča, da se prič. /* v četrtek IX. novembra brežina delitev volnenih tkanin jpfa upravičencem, ki imajo že od Prila meseca modra nakazila ura-a Unrre. Blago bodo delili V za-Notre Dame v ul. S. Chiara 8 ,!e dni, razen od nedeljah, od 9. 0 12- in od 14. do 17. . ne bo prišlo do nepotrebnega r*vanja, se interesentom pripo- naj se držijo naslednjega: Ot HUOil.UllJV.gUl " četrtek 11. novembra naj se edstavijo upravičenci a začetnico ^tika od A do B; v petek 12. no-v *»bra od C do D; v soboto 13. no. siUbra od E do K; v ponedeljek j • Novembra od L do M; v torek h novembra od N do Q; v sredo , • Novembra od R do Z; v petek Soboto 19. in 20. novembra vsi Rudniki. °*nenjene tkanine se bodo delile .Predložitev sledečih dokumenti' X) modro nakazilo; 2) osebna 3) znesek 10 lir za u- OKx* 8tro^ce-finski urad za mednarodno je dobil razne prijave o teh modrih nakaznic, ne bo jl^riidi tega izdajal nobenih du- ^ atov in prizadeti upravičenci j, rnorejo več brezplačno dobiti ^Bg0> ki preostane vsled nakazil, morajo razproda- tj. Vrniti občinskemu uradu v ul. Crispi 3. ^ alje se daje na znanje, da ne fc,.re hihče dvigniti blaga na ra- k drugih Vsak naj poskrbi, da dvigne s svojim nakazi vesti ^Vczl trgovcev v Gorici, ul. za trgovce Sled ,A«0sto 11 so trgovcem na vpo- okroJnice o sledečem: 1) razne vesti ^ 0 2unanji trgovini; 2) razne l(2o o obnovitvenem načrtu — že-4e]|.j kovine; 3) povrtninski pri-Ij . vesti r angleškega trga od tu u 23- oktobra; 4) izvoz cunj jo; g^opljevlh odpadkov v Franci, ierj, P°f?oJi zb trgovino z bomba v*g== KINO ===== . Vvi, V 17: «Zorrov črni bič#, J. Le- V>T>r0B,.L- Stirling. nuk H,A. 21: Varleti dunajske umet-»kuplne Hrrta In Willy Noll E‘ 17: "Velika utvara*, J. MOhip£Jn K. von Strohelm. »Visoka plima», D. fcbtjj e 'n J. Bischop. Srn«’. }"*■ »Kralj rdečekožcev», R. _ 'n B. Kabot je ljudstvo ZSSR zrelo in zdravo ter more premagati vse zapreke. Pokazala je, da se ne da zrušiti to, kar je pravično, resnično in zdravo, da je socialistična država postavljena na globokih in trdnih temeljih, ki jih ne bo izrul noben še tako hud imperialistični vihar. Letošnjo 31. obletnico oktobrske revolucije praznujemo v posebnih okoliščinah. Medtem ko Sovjetska zveza z novimi petletkami neprer stano gradi močno državo in boljšo bodočnost svojim narodov ter se tudi drugi vzhodni narodi plansko trudijo za socialno obnovo svojih držav, se zapadni imperializem zaganja z vso silo proti tem demokratičnim državam in ustvarja zlonamerno železno zaveso, ki naj ustavi napredovanje delovnega ljudstva. To je v glavnem snov proslav v naših slovenskih krajih na Goriškem, kjer štejemo to obletnico med najpomembnejše datume, ki jih med letom praznujemo. IZPRED SODISCA j k , . . -'H) v. . Dva odbita priziva, ^ IjGVl&Čife' ena obsodba in dve oprostitvi Kazensko sodišče v Gorici je včeraj vzelo najprej v pretres dva priziva, ki pa sta bila oba odbita. Prvega je vložil 50-letni Nikolaj Barocco iz Trapani zoper kazen, ki mu jo ie naložila sodnija v Tržiču. Barocco je bil namreč obsojen na 2 meseca in 15 dni zapora zaradi kršitve določil izgonskega lista, s katerim ga je tržiški komisariat javne varnosti letošnjega junija izgnal na njegov otok. Goriško sodišče je potrdilo prvo kazen in tako ima Barocco samo še nekaj novih stroškov- Nato je sedla na zatožno klop trojica še mladih mož, obtoženih protizakonitega trgovanja z blagom podvrženim prehrambeni disciplini. V našem primeru gre za pšenico. Obtoženci so bili: 45-letni mlinar Ivan Bolsaldello iz Mariana, 28-letni Jožef Acella iz Tržiča in 28-letni Boštjan Raffa iz Ronk. Glavni obtoženec je mlinar, ki je prodal ostalima dvema 5 stotov pšenice, slednja dva pa sta kriva, v kolikor sta pšenico kupila. Dolenja MJersa Pred tednom dni je umrl v Ažli Rqmigij Venturini. Tast pokojnega Venturinija, Valentin Bledic, je naročil venec pri neki zavedni Slovenki, ki je naročilo tudi hitro izpolnila. Ko je pa Bledič prinesel lep venec domov, je njegova žena pričela vpiti po vasi, da je venec splela «(titina)> in ga v svojem besu do Slovencev razdrla m napravila novega iz istega materiala. Take so razmere danes v Slovenski Benečiji. Vzgoja stoletja jn prav tako današnja vceplja tisto sovraštvo, ki se niti pred grobom ne ustavlja. Slovenci so se nadejali, da bo ta strup vsaj po padcu fašizma prenehal, toda dogaja se prav nasprotno. Z janičarsko vzgojo se nadaljuje še bolj intenzivno, otroci se odtujujejo svojemu narodu in nacionalizem povzdiguje do nebes. Kdor koli se priznava za Slovenca, ga takoj krstijo za «titi-na», kar v našem kraju pomeni toliko kot Izdajalec, protidržaven element. Duh fašizma poganja pod demokristjani syoje korenike še globlje. (Iz liSošev) Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da so delodajalci po obstoječih predpisih dolžni plačati svojim nameščencem za praznik 4. novembra plačo enega delavnika, ako niso delali; če pa so delali, jim pritiče dvojna plača. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 31. oktobra do 6. novembra t. 1. 8 rojstev, 6 primerov smrti, 6 porok in 2 knjiženi poroki. Rojstva: Romanese Avgusta, Ri-volt Aleksander, Golini Henrik, Brajnik Pavel, Skrk Lev, Bratuž Franc, Vizzicaro Julijan, Petrus Natalija. Smrti: 67-letna Zuttion vd. Tacco Pasqua, 45-letni delavec Honore Jourdain Oskar, 71-letni upokojen profesor Jordan Emil. 74-letni upokojen učitelj Križman Franc, 62-letna Tentorio vd. Malamsn Elvira, 70-letni zidar Vignando Hijacint. Vknjižene poroke: Medeossi Silvan in tkalka Furlani Nives, bančni blagajnik Pellican Ermes in učiteljica Monticco Lidija. Poroke: pek Nemic Artur in tkalka Lorenzon Zora, agent civilne policije Ipavic Herman in zasebna uradi, ica Stanič Vida, agent civilne policije Ptisini Jožef in natakarica Uran Lidija, mehanik Grusovin Vojko in zasebna uradnica Raffin Marica, trgovec Nanut Alojz in šivilja Nanut Valerija, tkalec Bernardotto I Mario in tkalka Kumar Katarina. Prejšnji dan so nas obiskali v 'uredništvu nekateri Steverjanci, ki so nam povedali svoje mnenje v zvezi s požarom v vipolškem gradu. Znano je. da so italijanski listi «Giornale», «Voce» in «Messaggero» prinesli kup senzacionalnih in lažnivih vesti, češ da so bilo uničene cele gore nakopičenega živeža, da je g*ad (bivša last baronov Teu-fenbach, danes kmetijska zadruga) le še kup razvalin in pod njimi ležijo zoglenele velike količine blaga. Sodeč po pisanju gornjih listov, bo požar v Vipolžah spravil v nesrečo, lakoto in bedo vse briško ljudstvo. Čarobna moč teh uče. nih pisunov je spremenila navaden požar naravnost v usodno katastrofo, šibo božjo in kazen za brezbožne Bfice. Iste dni se je pripetila težka nesreča v Italiji, v njej je izgubilo življenje 30 oseb, pa so o tem šovinistični listi komaj da črhnili. V Steverjanu imajo s svojega griča prav dober razgled tja v Vipolže, do grada in že dalje. Očividci so nam povedali, da se je požar vnel preteklo sredo zvečer in je bil, po dolgem in težavnem delu domačinov in gasilcev iz Solkana, ukročen. Ogenj je uničil gornje dele gradu, kjer je bilo seno, ki so ga le malo rešili. Kar se pa tiče ostalega blaga, kakor onihi grmad živeža, to sploh ni moglo zgoreti, ker požar ni prišel do kleti, ki so vse obokane. Popolnoma nepoškodovano in nedotaknjeno je ostalo tudi vino v kleteh. To pripovedujejo ne samo Ste^ verjanci, ampak tudi dvolastniki« ki imajo kolikor toliko stikov za* radi poljskega dela onstran meje. Torej ni bil ta požar ravno ona svetovna katastrofa, kakršna se je porodila v bolni fantaziji nekaterih pisunov. Zapihal je mrzli veter Po nekaj dneh neprestanega dežja, ki je fcazal, da ne bo tako zlepa odnehal, se je včeraj polagoma nebo zjasnilo in je bilo zvečer, popolnoma očiščeno slehernega tu b laka. Vreme se je zaostrilo po za« slugi mrzlega vetra, ki je razgnal meglo, posušil tla in listje. Ljudje so se oddahnili, kmetje hitijo « gozd napravljat steljo, pobirat stanj in suho vejevje. Po vrtih irt dvoriščih se je včeraj lepo sušild perilo, znak, da je suho vreme zelo dobrodošlo tudi gospodinjam. Sicer upamo, da nam bo novem*, ber poklonil še kaj sončnih dni, saj jih je bilo spomladi in jeseni malo, premalo. ki je privlekel nenavadnega pla-vača zopet na njegov pravi teren, od kjer je lahko takoj nadaljeval pot. Tako so mladinci zopet dokazali, da so kot vedno tudi danes pripravljeni pomagati povsod, kjer je potreba. iLii mm IIEOPRSHEIKI OfžRIUII Mladina Iz Kopra je takoj pomagala pri nezgodah, ki jih je povzročila povodenj Deževje zadnjih ani, ki je v ponedeljek doseglo višek, je povzročilo v Koprščini ogromno škode. Pod vodo je bila cesta proti Šmarju, kompleks pri Ankaranu in drugo. V Sičjolah je poplavila reka Dragonja polja in ceste,dosegla ponekod višino dveh metrov in začela upadati šele proti večeru. Ljudje po hišah so se morali iz spodnjih prostorov zateči v prvo nadstropje ali pod streho, kjer so v strahu čakali rešitve. Gasilci iz Portoroža, Pirana, Buj in celo Kopra so prihiteli na pomoč, se s čolni vozili od hiše do hiše ter reševali ljudi in živino. Koder je bila cesta pod vodo, so se dogodili primeri, da so motorna vozila zašla v jarke in se prevrnila. Tako je obležal na cesti Kampel-Salara, kamion poln sodov vina, nekoliko stran od njega avtobus, pri Sičjolah prav tako kamion z ljudmi itd. Na cesti Koper-Ižola je v višini «Rexa» voda sprožila na hribu plaz, ki je zasul cesto z blatom, da je zastal ves promet. V tej naplavini je obtičal kamion s hlodi lesa, katerega so delavci šele v torek lahko odkopali. Najhujša poplava je bila pri Sičjolah, kjer je podrlo en most, drugega pa premaknilo za 50 cm. Promet, ki je bil, ustavljen,. je sedaj obnovljen. Prav tako je voda šla y hiše, kjer je presegla višino peči in odplavila vse, kar je dosegla. Včeraj je ves dan bodila narodna zaščita po hišah in ocenjevala škodo. Ljudje so bili zaposleni s prenašanjem kuhinjske opreme, posteljnine in dr. pred hišami, kjer so vse to sušili. Govorili so samo o nesreči, ki jih je zadela. Take poplave že od leta 1930 ne pomnijo. * * * Zaradi izrednih padavin v noči od nedelje na ponedeljek je na cesti Koper—Izola v bližini ostankov «Rexa» zemeljski usad zasul glavno cesto na dolžini 15 metrov. Blokiran je ostal na mestu kamion, ki je prav tedaj vozil mimo. Ko je mladina v Kopru zvedela za to, je hitro organizirala skupino 15 prostovoljcev, ki so odšli na delo. Krepko so pograbili za krampe in lopate ter v kratkem času očistili cesto na desnem robu ob morju, kjer je nekdaj tekla istrska železnica- Prav tako so osvobodili zasuti kamion iz objema kamenja in zemlje. Nato so odšli mladinci nazaj v šolo na učenje, toda znova so bili pripravljeni, da priskočijo na pomoč pri drugi nezgodi, ki Je doletela avtobus, ki vozi iz Kopra čez križišče pri Šmarjah na Buje. V Vanganelski dolini je voda dosegla tudi to cesto in jo preplavila, tako da je avtobus zaneslo vstran s ceste na travnik. Tako je zaplaval kot riba — na kolesih. K sreči ni bilo nobene nesreče, le nekaj šip je bilo zdrobljenih. Mladinci so pripravili na mesto težak kamion, KINO KOPER: Hči džungle. IZOLA: Arrigoni: Preludij ljubezni. Odeoo: Tomerai. PIRAN: Tartini: Obroč se zapre. 7 30 Koledar. 7.35. Jutranja glasba. Nekaj o sovjetski plavalki Vasiljevi V mestu. Melinki poleg Urala, v družini elektrotehnika Georgija Vasiljeva, se je kmalu po veliki Oktobrski revoluciji rodila hčerka, ki so jo krstili za Kapitolino. Poletje je v teh krajih zelo kratko, zato pa zima traja dolge mesece. Snega pade mnogo, mraz je navadno močan. Pozimi se prebivalci poslužujejo smuči. Smučanje, ki je tj zimskem času potrebno vsakomur, je kmalu postalo tudi najljubši šport Kapi-tolins. S smučmi na nogah je hodila v šolo, v trgovino in na sprehod, bila je izredno vzdržljiva, tekmovala je z dečki svoje starosti. Ko je bilo Kapitolini Vasiljevi IS let, je v mestu Viksa v Qor-kovski oblasti (kjer je tačas živela družina V.asiljevth) bilo veliko smučarsko tekmovanje. Tudi mlado dekle so povabili na tekmovanje. Kapitolina je povabilo sprejela, tekmovala je in dosegla vsa prva mesta v skupini mladink. Minilo je leto. V smučarskih tekmovanjih v Gorkovski oblasti je Vasiljeva dosegla vedno večje uspehe. Na vsakem tekmovanju si je osvojila prva mesta. Toda vsak človek ima svoj poji no sodelovala v vsezveznim prsta la mojster, da celo velik in poznan mojster... plavanja. Za aktivno in požrtvovalno delo v času velike domovinske vojne je bila Kapitolina Vasiljevna odlikovana s častnim poveljem Vrhovnega sovjeta armenske SSR in z medaljo «Za obrambo Kavkaza». Leta 1944. je bila v Bakuju Za-kavkaika spartakiada, na kateri so sodelovali plavalci gruzinske, armenske in azerbajdžanske republike. Kapitolina Vasiljevna je to pot dosegla odličen in redek rezultat — dosegla je osem prvih mest, kar je bil popoln triumf mlade športnice. Naslednje leto je Vasiljevna dosegla dva sovjetska rekorda sa 300 in 400 m. Jeseni istega leta pa je na prvenstvu ZSSR v Lvovu zmagala na vseh crawl progah in postala prvak ZSSR tudi na progi 1000 m. leto 1946., je Vasiljevi prineslo še večji uspeh. Postala je prvakinja SZ na 200, 400 in 1000 m. Na tekmovanju je postavila tudi dva vsezvezna rekorda na 1000 in 1500 m, na vseslovanskih fizkulturnih tekmovanjih v CSR pa je Vasiljeva zmagala na 400 m in zasedla Z. mesto na progi 100 m. Danes ji Vasiljeva v razcvitu svojih plavalskih sposobnosti in Sovjetska zveza, ki ljubi in omogoča svojim športnikom vsestranski razvoj, s ponosom imenuje Kapitolino Vasiljevo — mojstra ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 Ihnrovanje vojnih invalidov v Ijopra Skrb ljudske oblasti za invalide NOT - Invalidi pripravljeni na nove žrtve - Protestna brzojavka Trygve Ijien Uk in delo dijakov SP A v Piranu Zadnjo nedeljo, dne 7. t. m. je bila v Kopru konferenca vojaških vojnih invalidov Istrskega okrožja. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo konference nad 120 delegatov—invalidov, vdov in staršev padlih borcev iz vseh krajev cone B. Predsednik Vigini Albino je otvo-ril zborovanje in pozdravil predstavnika glavnega odbora invalidov Slovenije tov. Lanardiča Rudolfa ter predstavnika okrožnega ljudskega odbora v Kopru tov. Kralja Franceta. Tov. Lenardič se je zahvalil za tovariški sprejem in želel konferenci čim več uspeha, tov. Kralj pa je zagotovil pri ha, tov. Kralj pa je zagotovil prisotne, da bo ljudska oblast tudi. y bodoče dala invalidom, vdovam in sirotam padlih borcev vso pomoč. Za tem je podal tov. Furlan Dušan politično poročilo. V uvodu.je poudaril važno vlogo, ki je v vojni pripadala NOV in POJ, ko so vodili ramo ob rami z veliko Sovjetsko zvezo in vsemi svobodoljubnimi narodi borbo proti zasužnje-valnim načrtom nacistov in fašistov. Tov Furlan je nato na kratko prikazal položaj invalidov y Jugoslaviji, kjer je invalidsko vpraša nje rešeno na najbolj pravičen način. Invalidom je dana možnost, da v skladu s svojim zdravjem in sposobnostjo koristijo na kateri koli način družbi. Tudi organizacija vojnih invalidov Istrskega okrožja ima svoje naloge: Pospešiti mora čim boljšo ureditev invalidnine, izboljšanje evidence tako med invalidi kot tudi o osebah, ki imajo pravico do dobrot, ki jih nudi zakon o vojnih invalidih. Utrditi invalidsko organizacijo, dvigniti strokovne sposobnosti invalidov, razširiti invalidska podjetja, dvigniti njihovo kulturno in politično raven, sodelovati z invalidi v FLRJ itd. Programatična izvajanja tov. Furlana so žela pritrjevanje vseh navzočih. Takoj za njim je sledilo poročilo tov. Pečarja Sergeja o organizaciji zveze vojnih invalidov za Istrsko okrožje. Zavzel se je za okrepitev organizacije invalidov Istrskega okrožja, da postane tudi ona močna organizacija, ki bo tudi v oporo naši ljudski oblasti. Nadalje je tov. Pečar poročal, da šteje organizacija 975 članov, od katerih je 116 osebnih invalidov in sicer 11 težjih, 69 srednjih in 36 ostalih. Proteze je dobilo 24 tovarišev, zaposlitev pa 47. Naloga organizacije je tudi, da preskrbi delo ne samo dela sposobnim invalidom, marveč tudi njihovim vdovam. Tako je prejelo od 67 tobačnih proda-jalnic pravico prodaje tobaka 35 invalidov in 32 invalidskih vdov. Zveza invalidov ima v lastni režiji eno krojaško delavnico v Kopru in 3 gostilniške obrate oziroma vojaške kantine. Trenutno se bavi okrožni odbor z načrtom, da otvori v coni B «Dom odmora invalidov*, ki naj bi sprejel letno za nekaj mesecev invalide na oddih. Dom naj bi služil hkrati kot kulturno središče. Tudi referat tov. Pečarja je naletel na splošno priznanje udeležencev konference. Zelo zanimiva je bila diskusija o obeh poročilih, v katero so posegli številni delegati. V okrožni odbor Zveze vojnih invalidov za Istrsko okrožje so bili nato izvoljeni sledeči novi člani: Furlan Dušan, Hrvatin Lazar, Mar-cari Ottavio, Pečar Sergej in Sabadin Pavla, Vigini Albino, Lussa Silvio, Hrvatin Robert, Križman Alojz, Sorgo Anton, Bassanese Lino, Cernac Ivan, Delošto Jožef, Pitacco Tullio in Mian Nino. Končno so bili sprejeti na konferenci soglasno razni sklepi in poslane razne pozdravne brzojavke med drugimi okrožnemu LO za Istro, glavnemu odboru VU, invalidov Jugoslavije in CK KP STO-ja in protestna brzojavka na naslov generalnega tajnika OZN Trygve Lieua, ki se glasi: «Okrožna konferenca vojaških vojnih invalidov Istrskega okrožja v Kopru v imenu vseh vojnih invalidov staršev, vdov in sirot padlih borcev protestira proti vsem poskusom vojnih hujskačev, ki kljub tolikim strahotam in žrtvam zadnje svetovne vojne, katerih posledice najteže občutimo prav mi, groze stalno z atomsko bombo ter pripravljajo novo klanje zaradi ne-nenasitnih imperialističnih interesov. Partizani—invalidi, matere, vdove in sirote padlih borcev Istre vključeni v vrste demokratičnih sil, ki jim načeluje velika Sovjetska zveza .obljubljajo, da bodo dali vse svoje sile za to, da se očuva mir in utrdi bratsko sodelovanje med narodi. Upamo, da boste zastavili Vaše sile, da bi se ti najvišji človečanski ideali uresničili!)). Centralnemu komitetu Komunistične partije STO-ja pa je bila poslana tale brzojavka: »Invalidi istrskega okrožja, zbrani na svoji okrožni konferenci, izražajo vodstvu KP STO-ja svoje neomajno zaupanje in najostreje obsojajo razbijaško delo Vidalijevih frakcionašev. Prav posebno obsojajo njihov poskus, da bi pod krinko svoje vdanosti Sovjetski zvezi in na osnovi krivične resolucije I. U. razbili našo invalidsko organizacijo. Obljubljamo, da bomo nadaljevali svojo borbo proti vsem imperialističnim poskusom in da se bomo v smislu idealov naše slavne NOB borili z vsemi silami za utrditev ljudske oblasti za dvig gospodarskega položaja istrskega prebivalstva!« Po zaključnih besedah tov. Vigi- nija in ob navdušenju nav.zojia nad lepo uspelo konferenco ter ob vzklikih velikim voditeljem Stalinu, Titu in največjemu zaščitniku revolucionarnih borcev — Leninu, se je končalo zborovanje naših invalidov. Glavnemu odboru vojaških vojnih iiiMOl ruu Mati Delegati vojaskin vujn.u invalidov Istrskega okrožja, zbrani na svoji okrožni konferenci y Kopru, Vam pošiljamo s te naše konference tovariške borbene pozdrave in se vam istočasno zahvaljujemo za gostoljubnost, ki jo je uživala naša delegacija o priliki vašega II. kongresa VVIJ. Kot smo se skupno borili v sestavu NOV in POJ za iste cilje in ideale, tako obljubljamo, da vam bomo tudi danes po svojih močeh pomagali v vaših naporih za izgraditev močne in srečnejše socialistične Jugoslavije. Obljubljamo vam, da bomo zastavili vse naše sile, da bi se naša Istra čim pjrej vsesplošno razvila in okrepila in da bomo vedno in dosledno korakali v vrstah demokratičnih miroljubnih sil, ki se ! Sovjetsko zvezo na čelu borijo proti vsem poskusom imperializma in na novo porajajočega se fašizma. Želimo vam, da bi vaši napori za socialistično izgradnjo vaše domovine rodili obilne sadove. Zveza vojaških vojnih invalidov za Istrsko okrožje Okrožnemu ljudskemu odboru za Istrsko okrožje Koper Invalidi, matere in vdove padlih borcev NOV, zbrani na svoji okrožni konferenci Zveze invalidov Istr. skega okrožja, pošiljamo vam, kot najvišjemu organu ljudske oblasti v našem okrožju, naše plamteče borbene pozdrave. Iskreno pozdrav, ljamo vaš trud in delo, ki ga vršite v splošen dobrobit vsega našega delovnega ljudstva. Najstrože obsojamo razbijaško delo vidalijeve frakcionaške skupine, ki ji je namen uničiti vse ono, za kar je dalo svoje življenje toliko naših najboljših tovarišev in za kar smo tudi mi žrtvovali svoje zdravje. Obljubljamo vam, da vas bomo vedno in povsod z vsemi našimi močmi podprli v vašem težkem in napornem delu za ustvaritev pogojev. ki bodo v največji meri omogočili našemu ljudstvu mirno in človeka dostojno življenje. Naj živi naša ljudska oblast, edini porok naše boljše in srečnejše bodočnosti! Zveza vojaških vojnih invalidov i za Istrsko okrožje le s poukom, prav tako se je pričel 16. oktobra tudi na sloyenski pomorski akademiji v Piranu. Vseh dijakov je letos 114, med njimi 4 dijakinje. Število je torej od lan. skega leta porastlo za 76, kar je dokaz velikega zanimanja med Slovenci za pomorstvo. Akademija je na lepem kraju ob morju poleg gledališča Tartini in je .vsa na noyo prebeljena in znotraj preurejena. V X. nadstropju je strojni in ladjedelniški, v II. pa plovbeni oddelek. Strojni oddelek ima tri razrede, plovbeni štiri, ladjedelniški enega. Po zaključku letošnjega šolskega leta bodo izšli prvi maturanti slovenske pomorske akademije in to 9 dijakov iz Čitajte in širite Primorski dnevnik! Kakor so pričele v jeseni vse šo-1 močno enajstorico piranske gimna- ————i—^—jv plovbenega ter 5 iz ladjedelniške-ga oddelka. Zaradi velikega razmaha se je dijaški dom akademije preselil letos v nove prostore in sicer v dve Vili V ulici Erta Mogorona nad Piranom, od koder je prekrasen razgled na mesto in prostrano morje. Upravnik doma prof. Plesničar sicer ni računal, da bo letos toliko dijakov, vendar pa je poskrbel za njih udobnost in je zadovoljen s svojo razporeditvijo. «Sčasoma se bo že to in ono zboljšalo«, pravi, «saj je vendar začetek*. Na akademiji imajo dopoldne teoretični, popoldne pa tudi praktični pouk. Profesorski zbor se je povečal na 16 učnih moči. Dijaki se poleg rednega pouka pridno udejstvujejo tudi izven šole. Veliko se posvečajo tudi športu, šahu in duševnemu razvedrilu. Imajo pevski zbor, ki šteje 60 pcvcev in ki ga vežba prof. Srečko Kumar. Nogometno moštvo, ki ga trenira dijak Borsellino, je pred dnevi premagal v prijateljski tekmi Zije z rezultatom 3:0. V teku je šahovski turnir za prvenstvo doma, katerega se udeležuje 39 dijakov. Dijaštvo akademije posveča tudi delu veliko pozornost. Tako ima organizirano delovno brigado, katere komandant je dijak-maturant Lozar Anton. Brigada je razdeljena na 3 čete ter na desetine. Njih delo je zaenkrat omejeno na poi trebe doma in akademije, kasneje pa $o pripravljeni ob prostem časq delati tudi tam, kjer bo kazala por treba. Za proslavo 31. obletnice oktobrske revolucije je vse dijajtvo 3 profesorji vred sodelovalo pri okraševanju akademije in doma. Z venci, zastavami in transparenti so bila okrašena okna. Na akademijo so postavili veliko peterokrako zvezdo z žarnicami, prav tako tudi na stolg dijaškega doma nad dva metra visoko zvezdo, ki je bila razsvetljena vso noč in vidna daleč okoli. V soboto zvečer so sc udeležili baklade po mestu in bili pri proslavi v gledališču. Drugi dan dopoldne pa so bili y povorki v Kopru. PUČE Todi v naši vasi smo movali 31. obietaico oktobrske revolucije Kakor vs^ko leto smo tudi letos svečano praznovali 31. obletnico Velike oktobrske revolucije. Ljudstvo je prišlo na proslavo v velikem številu. Proslavo smo otvorili s petjem borbenih pesmi, nakar nam je tovariš Pribac podal v krajšem govoru pomen oktobrske revolucije. Ljudstvo je govoru sledilo z velikim navdušenjem. Naši mali pionirčki so nato lepo recitirali in zapeli nekaj pesmi. Na višinah okoli vasi smo zažgali več kresov. Proslavo smo zaključili z vzklikanjem veliki obletnici in voditeljem revolucije. Andrej Pučer. OB ZAKLJUČKU LETOŠNJE SEZONE BODO SE SLEDEČI ADEX IZLETI __________________ RAZPISANI ZA 21. IN 28. T. M. v Tolmin, Ajdovščino, Postojno Vipavo-trg9 Kanal pri Tolminu ___________in Ljubljano______________ Prijave sprejemajo najkasneje do 12. t. m. vsi potovalni uradi. INFORMACIJE DAJE ADRIA-ESPRESS POTOVALNI IN TURISTIČNI UR Al}, ul. F. Severo 5, tel. 29-243 in Italija sta se sta; ?- Prepirali o pravici do Tr-Uu* Vemo. žive v tem me- 5^ . ‘Slijanl in Slovenci. Ameri-^“"Perlalisti so prišli do spo-in ima Trst ugodno lego dobJ* 1 lahko napravili iz njega Ust; ° .anier*ško bazo. Ameriški ^ih ° “Pradavnih ameri- StM 'Peresih v vzhodnem delu VoJnB*f,Ils*cega Ameriške *Uni«x so se zaljubile v pri-Uni • Gr*'Se in Turčije. Musso-imenoval svojčas Sredo-0 ni0rjf «mare nostruim — iHe„C. fnorie»: Duce je trpel na. s« ry°man'i> in njegovi rojaki ofc,«sijVtlali bistroumno, ko so ga Mus z glavo navzdol. Toda koS(n "^jeva bolezen je malen-8ai0 a bolehnost v primeri z me-- an>jo ameriških verižnikov, Okon^0, da je Bližnji vzhod — V/a11 Streeta in da je .^tisko morje «our see»- Le ihlaio ]e uneslo! Američani V(St v svoji folklori zabavno po- ------ .....----------- - n« . Prtkomorskem Mflnehhaus- Ijnbitelirv vr^ne. jih ne more za- so c*| |w>»nnv*li O*v«d so i*r>vpi ArneP** Crockett. (Ta David Crockett je resnično živel in pred dobrimi sto leti je bil celo član Kongresa). O njem pripovedujejo, da je hkrati ustrelil v jato divjih gosi in v srno, da je hkrati ubil kačo klopotačo, padel pri tem v reko in zlezel iz nje s polnimi žepi rib. Nekako tako so osvajali Američani: hkrati so si prisvojili baze v Afriki, na Gronlandu in na Kitajskem, pa so še imeli v žepu Grčijo in Turčijo. In po vsem tem si drznejo trditi, da osvaja Sovjetska zveza tuje dežele in da se vmešava v tuje zadeve. Narodi vedo: eni osvajajo, drugi navdihujejo s svojim zgledom, eni si prilaščajo, drugi nesebično pomagajo. Eni imajo v kvalifikacijskem listu postano dušeno govedino in pravkar napisan račun zanjo, drugi pa požrtvovalnost Stalingrada. Kakor vsi drugi narodi, želi tudi ameriški narod mir. Ce ne more ukrotiti doma vzrejenih čanu zmešala glavo lažniva poročila vsakodnevne «senzacije», tiste klevete, ki jih izdelujejo onkraj morja na tekočem traku. Povprečnemu Američanu vtepajo v glavo, da ni zavarovan pred' Rusi, pred Jugoslovani in pred Albanci, v resnici pa povprečen Američan ni zavarovan pred svojimi časopis* ni gangsterji. Ko govorim to, ne mislim to na tisto nekaznovanost, ki jo uživajo v ZDA politični provokatorji, kolikor na to, da povprečen Američan ne more odkriti pod visokimi frazami nizke laži. Povprečen Američan ima srednjo izobrazbo — besedo tisred-nja» jemljem v njenem splošnem pomenu — ne dobro, ne slabo. Bolje je podkovan v fiziki, kakor v politiki, pozna tenko zgodovino in debel zemljepis svoje dežele, stari svet pa je zanj aterra in- cognitaa — »neznana dežela«. Ko sem bil v Ameriki, je obsodil sodnik nekega državljana, na denarno globo, ker je razžalil soseda: žaljivec je nazval žaljenega «socialist» in sodnik je v obsodbi poudaril, da je beseda «socialist» — žalitev, kajti socialist je «Slo-vek, ki si namerava prisvojiti tujo imovino«. Mlada ekonomistka iz Texasa mi je rekla, da je Berlin eno izmed najstarejših mest sveta in da je stene njegove univerze poslikal Rafael. Ameriški novinar me je ogorčeno vpraševal: «Zakaj izdajajo Rusi eno mesto za dve?» Ko sem se pozanimal, o katerem mestu govori, mi je pojasnil, da sta Budimpešta in Bukarešta eno mesto in da se «oboje samo drugače izgovarja«. V Ameriki sem govoril z nekaterimi vojaškimi osebmii ki so se vrnile iz Evrope. Blatili so Italijo, Francijo in celo Anglijo: ((Stara šara, ropotija, tam ni ne naših kinematografov, ne naših dvigal, ne naših lekarn«. Pri tem so pripominjali: «Najbolj kulturna dežela v Evropi je pač Nemčija.« Kaj jih je omamilo v Stuttgartu ali v Muenchenu? Vžigaline avto-so se ohranili, in razvaline avtomatičnih bifejev. Kadar govore ((kultura«, pomeni to: tehnika. Kar se tiče barbarstva nemškega fašizma, se vprašamo, kako naj bi odbijal ljudi, ki so že zdavnaj pred Hitlerjem izumili doma gheto za črnce in Lynchove sod-b$? Vsak imperializem je kulturi nevaren. Dvakratno nevaren pa je imperializem ljudi, ki imajo svojo tehnično opremljenost za višek človeških pridobitev, r-* V hiši nekega lastnika bombažnih plantaž sem videl čudovite stvari krasen radijski aparat, sijajen ventilator, toda gospodar tiste hiše je bil divjak: odkar je nehal hoditi v šolo, ni prebral nobene knjige, pretreslo ga je, ko sem stisnil črncu roko, mož ni vedel, da je živel kdaj na svetu Lev Tolstoj, ni vedel, kaj je socializem, vedel ni sploh ničesar razen o dolarjih in neslanih dovtipih. Toda pokroviteljsko mi je tekel, da bo «Amerika rešila svet«. Bil sem pri nekem modnem advokatu v Knoxvillu. Imel je krasen domač bar za coctalle. Pogovor je nanesel na literaturo; ko sem omenil Hemingwaya, Steinbecka, Caldvvella, se je začudil: «Teh imen ne poznam«. Najbolj vulgarni filmi, ki jih izdelujejo s HollywoQdu na teko- čem traku, to je duševna hrana takega Amerikanca. Zdaj, ko bere časopise, renči: «Rde če je treba uničiti in napraviti red na svetu«. Nikoli nisem zanikal pomena tehnike: tudi jaz imam rad kom-fort in lepe stvari, dobro pa vem, da je sesalec prahu samo življenjska podrobnost. Kulture dežele ne moremo izmeriti s Številom avtomobilov. V ta namen se je treba pogovoriti s človekom, ki sedi v avtomobilu. Laže je izdelati model «Buicka», kf.kor napisati «Vojno in mir«. Naša prednost je v tem. da snr;o napravili pravo kulturo za .vse ljudstvo. Sovjetski pisatelj je po pravici ponosen na svoje ‘itatelje, ki globoko preživljajo vse prebrano in razmišljajo o tem, in dobra knjiga vedno zapusti v zavesti našega ljudstva globoke sledove. A v Ameriki... R^man pisateljice Betty Macdonald «Jajce ' in jaz p je dosegel tam velik uspeh, pojavila sta se shampoon in coctail, «Jajce in jaz«. Modne gizdalinke so jele nositi klobuke z žoltim žametastim jajcem, gizdalini pa kravate z jnjej na zeleni podlogi, plesišča so uvedla nov ples »Jajce in jaz«, odprli so pet in šestdeset klubov »Jajce in jaz« in končno je kuhar «Wal-dorf Astorie« izumil posebno palačinko in ji dal ime pisatellice. Ko pa je >azpisain neka ameriška revija anketo: «Kaj nam ugaja v romanu Betty Macdonald«, se je pokazalo, da so ic v*i či-tatelji pozabili, kakšna je v*eb|. na knjige. Odgovarjali io: »Zdi se mi, da sem se kratkočasila in nagrado je dobil najtočnejši odgovor: «To je smešna zgodba z ljubeznijo in kurami«. Tak uspeh ni vreden piškavega oreha. Mi smo res antipodi Amerike: ml cenimo harmonično vsestranski razvoj človeka. Mi imamo zaenkrat malo hladilnikov ali sesalcev prahu, to je res, imamo pa zelo mnogo resničnih ljudi. /J.J r* v Davčna politika pri nas I V spominu je še razburjenje, nastalo spomladi po objavi ukaza, s katerim je VU znatno povišala clavlni pritisk v Trstu. Določbe ukaza so zadele predvsem male in srednje trgovce, obrtnike, ljudi prostih poklicev itd. Z vseh strani se je dvignil upravičen protest, ki je zahteval, da se vprašanje davkov ne rešuje pristransko, marveč v celoti. Ker so ukrepu ugovarjale množice ljudstva in pod pritiskom teh celo one politične organi-zacije> ki se običajno izognejo takim akcijam, je VU popustila in pristala na neke olajšave. Vprašanje pa s tem ni bilo rešeno. Dogaja se namreč, da je davčna uprava STO-ja po svoje tolmačila ta umik VU. Sistem predpisovanja davkov, ki je ostal tak, kakršen je bil pod fašističnim reZimom, in uradniki, ki svojih nazorov od tedaj niso bas mnogo menjali, so privedli do tega, da je n. pr. oddelek, ki odmerja davke na dohodek, pristal na znižanje prvotne previsoke odmere, v sosednji sobi• kjer se odmerja dopolnilni davek k dohodnini, pa je bil uradnik mnenja, da mora povišek obdržati in ni hotel popustiti. Jasno, da je tako izigran učinek, ki naj bi i ga imele olajšave dovoljene od VU. Jasno pa je tudi, da je VU na te olajšave pristala Sele potem, ko je videla, da pač nima nikakih ugovorov proti trditvam mno’ic, da ni osnove za taksne poviševanje davkov, ko gospodarstvo Trsta propada in se življenjski standard prebivalstva iz dneva v dan znižuje. Od maja do danes se poloZaj ni prav nit izboljšal. Nasprotno, indeks cen je naraseh povečala se je inflacija in ker se mezde in plače niso zaznavno povečale, so se realni dohodki prebivalstva zniZali, je realna kupna moč množic padla■ Hkrati se je zniZal tudi obseg poslov prav pri tistih panogah trgovine in obrti, ki je odvisna od revnih slojev, ki tvorijo ogromno večino mestnega prebivalstva. Po drugi strani se so v industriji vrstili odpusti v taki meri, da je te dni bila prisiljena zapisati celo «Prora> naj delodajalci «dobro premislijo, ter bi bilo nevarno vrv predolgo nategovati...*. c ujemo ze ugovore, ki bodo dejali, da tako pisanje podpira davčno nemoralo. Drugi bodo hoteli učeno dokazovati, da je odstotek obremenitve na glavo• na kategorijo ali na celoto primeren, da ni previsok-Tretji bodo spomnili, da se je vendar pogosto zahtevala ostrejsa davčna politika, da se odpravijo deficiti proračunov STO-ja in zvišajo drZavni dohodki, itd. Vsak bo skuial svoje trditve tudi dokazati in bi bili naivni, le ne bi verjeli, da jih bo po svoje tudi dokazal. Dokazati jih pač mora. bodisi da mu je to uradno dolžnost, ako je uvrsien v kategorijo *oficirjev davčne straže*, bodisi da je bil zato naprosen od privilegiranih razredov, ako uZiva akademski naslov. Tisti tretji po bodo pod vplivom prvih in drugih vihteli papirje na političnem popri-stu. Seveda pa taki dokazi veljajo samo zanje. Rekli smo> da je zakonodaja na področju davkov v bistvu stara. V kolikor jo je ali jo misli VU obnavljati, je treba zaenkrat upoštevati izjavo njenega finančnega ravnatelja, po kateri bodo davčni zakoni pri nas sledili davčni zakonodaji v italijanski republiki. Ob isti priliki je bilo tudi rečeno, da bo davčni pritisk ostal neizpremenjen■ Kakšno pa je stanje v Italiji? Nedavna proračunska razprava v Rimu je prinesla tudi v tem pogledu neizpodbitne ugotovitve, ki so jih priznali celo politiki, kakor je Corbino, ki je zapisal v listu tGiornale di Trieste» 19. pr- m., da so dohodki tobačnega monopola in davka na promet znašali skoraj polovico državnih dohodkov. Zapisal je Se, da možnosti nadaljnje obremenitve pri teh dveh dajatvah ni, dokler se ne izboljšajo Življenjske prilike prebivalstva in ne dvigne produkcija. Povsem točno pa je označil veljajoči davčni sistem poslanec K Pl Pesenti. Najprej je dejal• da je zajel davčni pritisk v Italiji Ičta 1938 28 odstotkov narodnega dohodka, danes pa ga zajame le 22, kar pomeni, da je bila davčna u-prava nezmožna zajeti nova bogastva, zlasti vojnih in povojnih dobičkarjev v koraku z menjajočo se vrednostjo denarja■ Potem: demokristjanska vlada je prevrgla Scoccimaro-vo reformo in združila v znani B-skupini (dohodnina se v glavnem deli na A, B in C skupino) dohodke obrtnikov, malih in srednjih industrijcev ter malih ttigovcev skupaj z dohodki velikih industrijskih druZb! Razen tega zadenejo posredni davki (carine, trošarine, pristojbine), ki tvorijo največji del drZavnih dohodkov, bogate in revne sloje enako in je torej realni pritisk na revne sloje mnogo. mnogo višji. Pri nas praktično najvažnejši pa je sistem davčnih ugotovitev. Pri velikih družbah se izvede davčni predpis na podlagi predloženih letnih poročil in bilanc, za katere vemo, da so lahko neštetokrat predelane in ter odklanja vse moderne in demokratične reforme ob podpori vlade. Vugotovitve, ki- smxx jih navedli glede razmer v italijanski republiki, veljajo v glavnem tudi za Trst. O davčnih dohodkih, obremenitvi in razmerju med posrednimi in neposrednimi davki se je Ze pisalo. Videli smo, da bi bilo stanje po uradnih podatkih Se hujše nego v Italiji, ker so računi za leto 1946 pokazali, da predstavljajo direktni davki na STO le eno petino državnih dohodkov! Obremenitev kaZe iste znake kakor v Italiji tudi glede ostalih vidikov in pritiska na prebivalstvo kakor bat. V Trstu Se ni izbruhnila aafera Brusadelln, vendar pa je vrgel Arzenal na cesto 165 delavcev, od teh 95 družinskih očetov in groze še novi odpusti, čeprav je podjetje v zadnjih letih bilo aktivno in delilo dividende. Industrijska družba za olje je odpustila vse, potem ko je prejela posojilo iz državne blagajne, gospo Saxon-Mills pa je bila oproščena, četudi je bila obtožena prekupčevanja valut in davčne utaje. In kje so se skriti primeri posredne in neposredne davčne nemorale? Potrebne so temeljite reforme veljajočega davčnega sistema. Do tega spoznanja so prišli tudi v italijanski republiki■ Toda bojimo se, da tam mnogo delj ne bodo mogli priti, kajti predlogi, ki jih je iznesla konferenca inšpektorjev italijanskih finančnih direkcij (ali je bil trZaski finančni direktor tudi tam?) ne more iti> pa tudi najbrž ne Zeli, preko splošne linije De-gasperijeve finančno gospodarske politike. Ta pa je vsak dan bolj odkrito protiljudska in protidemokratična, ne toliko v besedah, kolikor v dejanjih. Resnejša predloga, objava davčnih list kategorij B in C 1 ter postavitev komisij za davčne ugotovitve sta polovični rešitvi. Javne objave tudi pri drugih primerih dandanes ne dajejo dovolj zadovoljivih rezultatov, ker so presplošne, davčne komisije pa, ki naj bi sodelovale le pri ugotovitvah in bi pri njih sodelovali predstavniki posameznih kategorij gospodarstva so, prvič, preozke, ker je treba kategorije izpopolniti s poklici> drugič, ne predvidevajo, da bi bili zastop niki davčnih zavezancev voljeni. Imenovanje od zgoraj bi na stvari ne izpremenilo namreč ■■■■:■■ ■■: : ■ : 5 IZGRADNJA STANOVANJSKIH HIS NA BULVARJU VOJVODE MIŠICA V BEOGRADU Dolga in raznolika je bila pot od tistega dne, ko so se prvi zagrebški dijaki vozili v kočijah, polnih težkih z železom okovanih kovčego.v na študij v Zagreb, oblečeni v salonske plašče in se nastanili v gostilnah «Pri treh vranah«, ((Zlatem levu« itd., pa do danes, ko na tisoče veselih in naprednih dijakoy y športnih trenirkah pristopajo k izgradnji svojega lastnega mesta. Statistike zadnjih let so pokazale velik porast dijakov na zagrebški univerzi. Tako se je od leta 1874, ko so bili postavljeni temelji današnjemu zagrebškemu vseučilišču, do letošnjega šolskega leta povečalo število dijakov za 13.000. Qd prvega leta zagrebške univerze, ki je imela tri fakultete, in sicer pravno, filozofsko in teološko, je preteklo polnih 74 let. Kljub temu da je število dijakov naglo naraščalo, je stara Jugoslavija le malo skrbela za dijaški in bolniški fond in za socialno skrb takratnih dijakov. Prvi koraki, ki jih je podvze- la ljudska oblast za rešitev dijaškega problema, so jasno pokazali njen globok socialni odnos do dijaške mladine. Ta odnos je karakteriziran s socialno skrbjo, omogočanjem čim večjemu številu mladine, predvsem iz proletarskih vrst, dostop do univerzitetnega študija in z vsakodnevno skrbjo za poboljšanje življenjskega standarda in kulturnega življenja mladine, ki bo nekoč nosila častno im« ljudske inteligence. Naj obširnejše poslopje v Zagrebu, na Trgu fašističnih žrtev, je preurejeno v dijaški dom. Obenem je otvorjenih yečje število menz v neposredni bližini fakultet. To pa so šele pryi koraki v reševanju dijaškega problema. Ker petletni gospodarski načrt in socialistična preobrazba zahtevata vedno večje število strokovnjakov, je postal tudi današnji okvir zagrebške univerze premajhen ter v mnogih primerih tudi zastarel. Zaradi tega bo zagrebška univerza prostorno decentralizirana im Trsta v Beograd Prejšnji teden sem prepotoval Jugoslavijo skoraj v vsej njeni dolžini, to je od Ljubljane preko Zagreba do Beograda. Na tem potovanju sem imel priliko spoznati neizmerno ljubezen in voljo jugoslovanskih narodov, da bi uresničili to, za kar so se pod vodstvom KPJ borili v narodnoosvobodilni vojni, za izgraditev socialistične d: žave. Prepričal sem se, da je danes Jugoslavija še bolj čvrsta in močna, kot je bila kdaj koli prej, da so jugoslovanski narodi še tesneje povezani in združeni s Komunistično partijo Jugoslavije z maršalom Titom na čelu, da je Jugoslavija ostala zvesta visokim idejam Lenina in Marksa, da Jugoslavija gradi, kot je gradila do objave resolucije Informbiroja -socialistično družbo. Govoril sem z oficirji in borci jugoslovanske armade, s partijci in nepartijci, z intelektualci in delavci, z dijaki in kmeti, skratka z vsemi sloji prebivalstva Jugoslavije. In iz teh pogovorov ter iz živih in neomajnih dejstev, ki sem jih videl na tem potovanju, sem spoznal kako strahotno in izdajalsko gonjo, ki temelji samo na laži, vodijo v Trstu vidalijevpi, kako strašna in boječa je njihova raz-bijaška politika, kako malo je v njih poštenja in internacionali-zma. «Po objavi resolucije Informbiroja)), se je zapletel v pogovor potnik, slovenski intelektualec, ki je sedel v istem kupeju brzovla- ka Ljubljana-Beograd, «so y državah zapadne demokracije gojili pobožno željo in računali, da bo resolucija povzročila v najboljšem primeru notranjo revolucijo v Jugoslaviji, razpad in razkroj KPJ in političnega vodstva, in v strjenosti in moči KPJ okoli katere so zbrani .vsi jugoslovanski narodi, da se bo ta partija zrušila že ob najmanjšem vetriču. Morda bi temu tudi tako bilo. če bi obtožbe Informbiroja temeljile na resničnih dejstvih. Ker pa nje- PRIPRAVLJANJE TRAMOV ZA 2AGO «KOZARA» V DECANSKI KLISURI najslabšem primeru, da bo prisilila politično vodstvo Jugoslavije, da se bo moralo nasloniti na imperialistični tabor. Po drugi strani pa so tudi države ljudske demokracije napačno računale, ker niso poznale ničesar. Tudi sistem davčne policije z oficirji, generali ita-je zastarel, birokratski in daje številne možnosti za korupcije. Ne preostane tedaj drugega, kakor zahtevali, da se prične na Tržaškem ozemlju takoj delo za samostojni davčni sistem in temeljito davčno reformo. Do tega spoznanja s> prišli ’~e vsi, celo tisti, ki ne bi Želeli, da v zvezi z vsem tem odide marsikateri komendator in kavalir s toplega sedeta na Trgu evangeljske cerkve na psnzijo proti jugu. Tako govori tudi iTrieste mere• —Mare*, naj ta gospod l> * * Kmetje so naskakovali vlak. Bilo jih je mnogo, zelo mnogo — kakor da hočejo vsi umreti. Ležali so poleg oklepnega vlaka v travi, ki je spominjala na povaljano žolto volno. Pripravili in prižgali so ognje, ki so goreli kakor sveče s svetlim plamenom, a nihče ni mogel razločiti, kdo meče polena na grmade. «Kamen noče goreti!« «Saj gori!« Zopet naskok. Nekdo teče proti vlaku in pade. Umika se, pa zopet naskakuje. «Ali je to naskok?« Nesmisel. Od časa do časa poležejo, da si odpočijejo možje v grmovju, potem zopet vstanejo, da iznova naskočijo vlak. »Glejte jih, zopet jurlšajo!« Kmetje so se obesili na lokomotivo. Njihova telesa se naravnost gneto na sivem jeklu. Nekdo v rdeči srajci dvigne pest v zrak in zapreti: «Le počakaj, mi ti bomo že pokazali!« Kaj? Komu? Tega nihče ne ve. A groziti je treba venomer. Tako mora biti. Rdeča srajca, rdeč trak na sivem suknjiču. Dolg rdeč trakec. «0-o-o!» «Umakni Gavrila!* »A-a-a ...» Rdeč trakec. Oklepni vlak «Severni tečaj« št. 14-69 pod rdečo zastavo. Trakec. Rdeči zmaj na hribu — Laj! ima rdeč trak. Tudi rdeči i ^ Tod mimo je zadrdralo ^ minuto pozne* je bilo kilometra naprej. Tračnice ne ropotajo. «Aha!» ,8. Slaboten, majhen vojaic v vih francoskih dokolenkah: ((Dinje na reki Irtišu slab0 ' v vajo .. . Sončnice in buče koliko boljše, ljudstvo pa m ^ bo, a tudi ne prijazno. Jaz sPg j ne razumem, kakšen svet Je g «Ali ljudje sploh kaj ve“° enem narodu ali ljudstvu?« ^ «Menda se nihče več' ne za za to . . .» «0-0«. «Vrag vas vzemi!« «0-o-o!» ,. < Litografirani Kolčak LjO' stranišču na tleh. Povelja-pisi — vse je na tleh . ■ • ajo> Ljudje ne pazijo kod stoP po čem hodijo. «A-a-a!» . «Severni tečaj« pod rdečo stavo. «Aha?» jjK Mogočno in veličastno se ,a. bori proti vetru in v zrak** pola rdeča zastava. Rdeča kri, živa in glasna: «0-o-o!» d8fi «V Ameriki lahko vsak izbruhne!« Snobov tuli: 5fif> »Saj vemo . . . Jaz sani nekemu ameriškemu buržuju svetli! pamet!« »Vsi vemo . . .» ((Tovariši v Angliji • • •* Vstanite, izobčenci! («Oklepni vlaku je e^en,^cij^' romanov o oktobrski revo UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHl St. 6, JU. nad. — Telefon St »3-808. — UPKAVA: ULICA K. MANNA St. — Telefon H7-84? in ^7-947. | NAROČNINA: Cona A: mesečna 26i), četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, b5„0.nf!l9 OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, tel. 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. i Poštni tekoči r^čun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dt.evnik«, Trst ll-r'74; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava- Ljubljana 6-90®® Izdaja ZALOZN1STVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.