Štev. 162
V MnMJanl. v sredo, dne 20. Jnllla 1910.
Leto XXXVIII.

B3T Uredatttro 1« t Kopitar}**! nltel štor. t/HI. Rokepiai se me vračajo; nefrank Irana pisma m m = sprejemajo. — Uredniškega telet«na Mit. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je t EoMtarJeTl allol štev. 8. tta = Sprejema naročnino, tnaerate ln reklama olj«. — ■	Upravnlškega telefona štev. 188.	■
Današnja številka obsega 6 strani.
Liberalna stranka proti belokranjski železnici.
Vedno jasneje je, zakaj je začela liberalna stranka po svojih listih spuščati med svet članke, da je belokranjska železnica pokopana in da se sploh gradila ne bo. Liberalna stranka namreč to želi samo zaradi tega, da bi mogla napadati Slovenko Ljudsko Stranko, češ, vi ste krivi, da železnice ni. Ta ostudna gonja je pa skrajno brezvestna, in bi bila res v stanu, zgradbo spraviti v nevarnost, če bi jo bilo sploh še mogoče preprečiti. Poslanci S. L. S. so storili v polni meri svojo dolžnost, in le smejati se moramo, da je prišel »Narod« s svojimi »odkritji« ravno takrat, ko se je že vršila obravnava za postaje. Ali mislijo liberalci, da se bodo gradile le postaje, železnica med njimi pa ne? Obravnava, ki se je pro-šli teden vršila pri okrajnih glavarstvih v Novem mestu in v Črnomlju, je pokazala, da je stvar vendar prišla v stadij izvršitve. Tako budalost, kakor jo »Slovenski dom« kvasi, da so zastopniki vojnega in železniškega ministrstva s celim vladnim aparatom prišli samo zaradi volilnega manevra v Belo Krajino v korist Slovenski Ljudski Stranki, naj verjame, kdor je že čisto ob pamet po liberalni hujskariji. Tudi v Beli Krajini »e že pristaši na-rodno-napredne stranke sami sramujejo brezvestnega pisanja ljubljanskih liberalnih listov, ki bodo s svojim pisanjem dosegli ravno nasprotno, nego nameravajo.
Preuredba deželne bolnice
Dež. odbor se je posvetoval v včerajšnji seji na podlagi direktiv, ki mu jih je dal deželni zbor v zadnjem zasedanju, o nameravanih prezidavah, oziroma novogradnjah v deželni bolnici. Odobril se je generalni načrt, kakor ga je izdelal deželni stavbni urad, obsegajoč sledeče objekte: 1. novo vsprcjem-no poslopje, postavljeno ob cesti poleg Bedanjega uprav, poslopja pred medicinskim paviljonom, 2. razširjenje porodišnice, ki dobi prvo nadstropje, 3. razširjenje okulističnega oddelka, ki se mu prizida na vsaki strani pritlični dozidek za bolnike na trahomu in ki se poveča tudi proti vrtu, tako da bi se pridobilo prostora za nad 50 bolnikov,
LISTEK.
Deklč z biseri.
Angleško spisal H. Rider Haggard. h-Prevel J. M. (Dalje.)
»Dobra in zvesta ženska,« reče, »ki nisi omahljiva in lahkomiselna, kakor večina tvojega spola — morda radi tega, ker te tvoja temna polt varuje pred skušnjavami — v veliko zadrego si me pripravila. Vedi namreč, da ima naša družba postavo, da ne smemo imeti nobenega opravila z ženskami, naj si bodo stare ali mlade; kako naj tedaj sprejmem tebe ali otroka?«
»Postave vaše družbe mi niso znane,« odgovori Nehušta oslro, ker ji besede glede barve njene kože niso ugajale, »poznam pa postave narave in vem nekoliko tudi o božjih postavah, kajti jaz sem kristjana kakor jc bila moja gospodarica in je tudi dete. In vse te postave, prav vse, mi pravijo, da bi bilo pregrešno, ako bi zavrgel siroto, ki je tvoje krvi in ki jo je usoda privedla do tvojih vrat; da, tako hudo bi to bilo, da bi težko za to odgovor dajal Njemu, ki jc nad postavami vseli družb.«
4. blaznica-hiralnica, ki se izpremeni v psihiatrični oddelek, vsled česar odpade sedanja opazovalnica na medicinskem oddelku, 5. kuhinja in pralnica se povečata in dobita novo opravo in nove stroje, 6. v dermatologičnem oddelku se poveča operacijska soba, 7. infekcijski oddelek se dvigne za eno nadstropje, 8. zgradi se paviljon za dezinfektor v zvezi s parno in navadno kopeljo za zdravnike, 9. za sestre se zgradi nov paviljon, 10. posebna izolačna baraka bo služila za najbolj nevarne slučaje (smrkavost, kuga itd.), 11. sedanja mrtvašnica se opusti in se izpremeni v stanovanje za sluge, zgradi se pa nova v zvezi s prosekturo. Tako obširnega programa seveda ne bo mogoče — brez ozira na finančne težkoče — takoj izvršiti, ampak se bo to delo razdelilo na več let. Predno se prične z najnujnejšimi stavbami, h katerim spadajo opazovalni oddelek, prosektura in porodnišnica, je sklenil dež. odbor še prej zasli-šati mnenje deželnega zdravstvenega sveta. Kakor čujemo, je deželni stavbni urad izdelal tudi že stavbni program za razširjenje blaznice na Studencu, o katerem se bo posvetoval deželni odbor v eni prihodnjih sej.
Hemškl socialni demokrati med sebol.
Bebiovo osrednje gjasjlo nemške soc. demokracije »Vorwärts« gromi in bliska proti revizionistom, da se vse kadi. Badenski sodrugi - revizionisti so v deželnem zboru v tesnem objemu s freisinovci in nacionalci glasovali za proračun in se s tem seveda smrtno pregrešili proti Marx-Beblovim zapovedim, ki vele, da je sedanja družba za nič, vredna pogina in da noben prav socialni demokrat pod smrtnim grehom ne sme sklepati z njo nikdar in nikjer nobenega kompromisa, najmanj pa. glasovati za proračun buržoaznih vlad. »Vorwärts« napoveduje revizionistom pravi sodnji dan na bodočem strankarskem shodu, kjer da se bo terjalo od njih končen obračun. Ni tudi dvoma, da si bodo ortodoksni Beblovci privoščili bobneče nastope ter spuščali cele povod nji gromečih fraz proti iz-kvarjenim revizionistom; no, ti slednji pa dobro vedo, koliko je ura bila in se bodo vsemu le porogljivo smejali. Bratci se predobro poznajo med seboj! Revizionisti dobro vedo, kaj pomeni za socialistično stvar Bebel in njegov štab z discipliniranim vojaštvom, a ti pa zopet Aredo, da je vse južno-nemško soc.
»Nočem se pričkati, posebno ne z žensko,« odvrne Itijel nekam nevoljen, »toda, če še potrdim, da som resnico govoril, moram tudi dostaviti, da moramo po naših postavah biti gostoljubni in da vzlasti zapuščenih in sirot ne smemo odganjati izpred pragu svoje hiše.«
»Gotovo; najmanj pa smeš zavrniti to dete. v čegar žilah se pretaka tvoja kri in čegar mati ga jo poslala k tebi, da ne bi padel v roko doda, ki jo tako okrutno ravnal z onimi, ki bi jih moral ljubiti, in da so no vzgoji za Juda., ki hi moral darovati žive stvari in hi ga ma-lilili z oljem in daritveno krvjo.«
»No, ne, ta misel jo prostrašna,« odgovori Itijel in razprostro svoji roki. »Bolje, mnogo boljo, da jo otrok kristjan, kakor pa. da jo Jud.«
To jo rokol radi tega, ker so Esenci imeli uporabo olja za nekaj nečistega. Tudi so bili sovražni temu, da bi sc žive živali klale pri daritvah. Dasi Esenci niso spoznavali Jezusa Kristusa morebiti zato, ker ga jim nihče ni oznanjal ali pa ker niso hoteli nič slišati o novi veri — so vendar z največjo natančnostjo po svoji pošteni naravi iz-polnovali zelo mnogo njegovih naukov.
»Vsa stvar jo zamo zelo kočljiva «; je nadaljeval. »Predložiti io moram !
demokraško delavstvo kaikor en mož z rovizionističnimi voditelji in se prav malo zmeni za osrednje strankino vodstvo v Berolinu. Nihče torej no misli na to, da. bi se revizioniste izključilo iz stranke.
Kar se pa, posebej Badenskega tiče, so gospodje socialisti v tesnem svaštvu s tamošnjimi freisinovci in nacionalci ter drug drugega kvišku drže. Gre so namreč za skupen boj teh mož proti tako bratski sovraženemu centru in zato jih qe pri glasovanjih v deželnem zboru najti vodno složno skupaj. Ob volitvah gredo liberalci in nacionalci vedno v hoj za socialnega demokrata, kjer stoji isti proti centrovemu kandidatu. Radi tega morajo soc. demokrati privoliti v razne koncesije buržoaznim strankam in znati biti tudi dinastični do nohtov; sprejemati morajo — ah, le preradi! — predsedniška mesta, glasovati za proračun itd. Kaj vse no naredi soc. demokrat. za ljubi mandat — to lahko vidimo vsak dan tudi pri nas v Avstriji.
Jasno je toraj, da jo vso sedanje gromenje Beblovcev proti revizionistom pusta komedija, znana stara pesem, ki nikogar več ne gane niti ne zanima. Bratci krvavo-rdeče radikalne in pa bolj obledele revizionistiške barve se prav dobro razumejo mod sabo in delajo roko v roki za skupen cilj: ohranitev delavskih mas in njih žuljavih grošev ter židovsko - svobodomiselno gjpnjo proti edino pravemu in varnem« urrltrrn ljudskih pravic: katoličan-stvu.
Zmagoslavno voseljo meščanskih svobodomiselnih strank na Baden-skom, da so soc. demokrati z njimi, jo tudi malo dvomljive vrednosti; kajti ako (o stranke svojim pristašem neprestano v najlopši in najprijaznejši luči kažejo socialno demokratične zaveznike, bi sc enkrat znalo zgoditi, da bi ti pristaši ob volitvah pustili na cedilu svoje dosedanje voditelje ter glasovali proti njim za soc. demokrata. In prav bi se tem kratkovidnežem zgodilo.
Žo v ponedeljek smo poročali, da je vzrok Tomašičeve demisije odino le zahteva koalicije, da. so odstavi justič-nega načelnika Aranickega. To sc po najnovejših obširnih vesteh popolnoma potrjuje. Hrvaška delegacija je na izvajanja bana Tomašica v skupni konferenci sestavila, in slednjemu vročila odgovor, v katerem pravi, da se legislativa ni in se tudi v bodočo ne name-
zboru svetovalcev in kakor bodo oni razsodili, tako so zgodi. Naša postava sc glasi: Pomagaj onim, ki so potrebni, izkazuj usmiljenje onim, ki je zaslužijo in daj živeža onim, ki so v nesreči. Z ozirom na to imam pravico dati tebi in onim, ki so s toboj, streho in živež v naši hiši za gosto, za toliko časa, dokler zbor konečno no razsodi; to so zgodi v kakih treh dneh. Ta hiša za goste jo v onem delu naše naselbine, kjer stanujejo naši najnižji bratje, ki jim je dovoljeno ženiti so, in tako boš tam našla tudi družbo svojega spola.«
»Zelo me bo veselilo,« odgovori Nehušta hladno. »Imenovala jih bom najvišjo izmed bratov, kajti zakon jo božja postava, ki jo jo Bog Oče ustanovil in Bog Sin blagoslovil.«
»Ne govoriva o tem,« odvrne Itijel, »na vsak način pa jo to doto jako ljubko. Poglej, oči ima odprto, lopo so kakor cvetke!« in zopet so jo sklonil k otroku in ga poljubil. Nato pa jc skesano pristavil: »Oh, jaz grešnik, omadeževal sem so; očistiti se moram in pokoriti.«
»Omadeževal! Ti igrača bedaste postavo! Ali jo morda to dote, ki te jo omadeževalo? Pogloj, uma zal -i s svojo grdo roko njegovo oblačilo in s svojo j brado ga zbodel, da zdaj joka. Želim, i da bi \as vaše svete po -tavo učile, ka- I
rava vmešavati v osebne zadeve ekse-kutive, da pa si pridržuje pravico nad-, zorstva nad upravo. Od popolnega iz-> crpljenja paktovih točk pa koalicija ni-kakor no more odstopiti. Na ta odgoi vor je ban Khuenu nemudoma osebno vročil svojo ostavko, kajti edina še ne-izvršena točka pakta je ravno odstra-nitev Aranickega.
Po ogrskih in hrvaških listih krožijo najrazličnejša mnenja in ugibanja o hrvaški krizi, vendar pa odločno prevladujejo glasovi, da spor ni tako resen, kakor se navidezno kaže in da se bo gotovo našla oblika mirne rešitve. To mnenje je izrazil tudi ministrski predsednik Khuen Hedervary, a obenem pa tudi povdarjal, da je zahteva koalicije za odstavitev Aranickega ne-izpolnjiva, ker je Aranicki vseskozi' korekten in izvrsten uradnik. Posebno zanimive so zlasti zopet izjave lirva-ško-srbskih delegatov, ki pravijo, da se nazori hrvaške delegacije splošno po-, polnoma krijejo z nazori Khuenovimi, da mod njimi in ogrsko vlado ni nika-. ko razliko v državnopravnih vprašanjih ter bo najboljši sporazum med obema vladal toliko časa, dokler bo skupna vlada tako postopala na-« isjiroti Hrvatom, kakor je doslej. (O, srečni Khuen, kako lahko ti je po svoje vladati Hrvaško!)
Ni čuda, da nekateri hrvaški listi pišejo, da je banova domisija le komedija, dogovorjena s koalicijo samo zato, da se vsa pozornost javnosti obrne na nialovrcdno osebno zadevo z Ara-nickim, da more koalicija medtem V vsi tihoti v ostalih važnih narodnih zahtevali kapitulirati pred Khuenom. Vse so bo uredilo po želji slednjega in potom bo koalicija v Pešti dalje igrala vlogo mumij, doma na Hrvaškem pa vlogo starih mažaronov.
Vsekako ti računi med Khuen-To-mašičem in koalicijo niso povsem jasni in sc iz vsega početka prikrivajo javnosti. Kolikor pa od njih prihaja na dan tvori z dejanji oziroma nedejanji koalicije sliko, ki nc vzbuja posebnega zaupanja.
Glede razpusta sabora se je izrazil nek član hrvaške delegacije, da nc moro v nobenem oziru hoditi v poštev. To dejanje da bi nasprotovalo ustavnim načelom bana Tomašiča in tudi inlen-cijam grofa Khuena. Tudi bi novo volitve no prinesle nikakega uspeha, kajti koalicija ima danos v ljudstvu več zaslombe, kakor kdaj prej in bi bilo k večjemu verjetno to, da bi ob novih volitvah propadli vsi oni stari mažaroni, ki so ob dopolnilnih volit-
ko treba ravnati z otroci in spoštovati poštene ženske, ki so njih matere, brez katerih ne bi bilo niti enega Esenca na svetu!«
»Nočem se pričkati,« jc rekel Itijel nevoljen, kajti sedaj se mu je pokazala ženska v drugi luči: no zvita in omahljiva, marveč clivja. ki ji ni tako lahko odgovoriti.
»To stvar razsodijo oskrbniki. Ali nisem tako povedal? Pojdimo domov! Jaz bodem gnal vole, akoravno še ni čas oditi domov, ti in tvoja spremljevalka pa pojdita malo zadaj za menoj. No, ne, za menoj — pred menoj, da bom mogel videti, da no boste pustile kje niči ljubek obraz to in Bog mi odpusti, ako ne moreni obrnili svojih oči od njega, posebno ker se mi vidi podoben moji sestri, ko so jo še nosili v naročju.«
»Otroka pustilo!« jo dejala Nehušta, ok jo spoznala, kako jc Itijel vzljubil otroka. »Le pazi, da ga nc prestrašiš s svojimi voli, kajti vi možje, ki vedno kričite nad ženskami, se lahko marsikaj naučite od njih.«
Kmalu pridejo na oni konec sela, kjer so prebivali najnižji bratje in kjer jo stala hiša za tujce. Itijel oskrbnici priporoči, naj lejx> skrbi za tujce, Ne-liušto pa opozori, naj skrbno pazi na
= Velja po pošti: es
Za oelo lato naprej . K 28-— na pol leta » . » II*— sa četrt» » . » 6-50 sa en meseo » . » 2*30 sa Hemčljo oeloletno » 29*— sa ostalo liosesutvo » 35*—
as V upravništvn: s
Za celo leto naprej . K 22*40 sa pol leta » . > 11*20 sa četrt» » , » 5*80 sa en meseo » . » 1*90 S polnjenjem na dom stane na mesec 2 K, Posamezne it. 10 t.
SLOVENEC
1 inseratl: :
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
sa enkrat.....po 15 v
za dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » aa več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notloah stane enostolpna gannondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popnst.
===== izhaja: =====
vsak dan, lzvsemšl nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne.
Vah edinole s pomočjo koalicije prišli do mandatov. Tudi bi no bilo mogoče v tako kratkem času sestaviti novih volivnih imenikov na podlagi volivne reforme. Pa še nekaj mora strašiti Khuena: Razpust sabora bi ne imel nobenega učinka na mandate hrvaške državnozborske delegacije, ki bi potem v ogrski zbornici gotovo nastopila pot, ki bi ogrski vladi ne bila ljuba. Sploh pa da položaj nikakor ni tako resen. Torej — komedija? Vprašanje je le, ali se igra enostransko ali pa vzajemno. XXX
Iz danes do šli h listov hrvaško-srb-ske koalicije pa vendarle zveni nekak glas, kakor da jo koalicija tista, na katero račun, sta Khuen-Tomašic uprizorila umetno krizo samo zato, da jo enkrat za vselej razorožita in se rešita neljubega pakta ter stavita nove pogoje, ki bi bili seveda liuji od prvih. Zdi se, da koalicija sama prav no ve, pri čem da je s Tomašičom. Ako je torej komedijaš le Tomašič, potom je bila koalicija pač skrajno nerodna, da so je tako lopo pustila speljati na led in priti do spora na točki, na kateri igra Tomašič na vsak način mnogo simpatič-nejšo vlogo, nego koalicija.
ga V. mednarodnem Mari-lanskem kongresu.
Solnograd, 19. julija.
Slovenci, udeleženci V. mednarodno solnograške Marijine skupščine, smo bili danes veseli, ponosni. Kako bi ne! Saj ima prvo slovesno, takorekoč uvodno cerkveno propovecl Slovenec, prevzvišeni lavantinski vladika eksce-lenca dr. Mihael Napotnik. Ob osmih slovesen vhod v solnograško stolnico. Prevzvišeni kardinal dr. Katflchthaler prihaja v cerkev. Spremljajo ga škofje, prelati. duhovniki.
Dr. Mihael Napotnik
govori, kakor zna le on. Odločno, krepko. prepričevalno, navduševalno. Izvaja: Vse čednosti so v najvišji meri di-čile Marijo in tudi vera. Marijina vera je bila splošna, vztrajna, delovna! Nam vsem bodi Marijina vera vzor. Kam pridemo, ako izgubi svet vero! Čednost ponižnosti potrebujemo, da obdržimo vero. Potrebna je tista ponižnost, ki rada posluša božjo besedo, ki rada moli. Molimo pred vsem k Mariji, ki je bila prepojena z vero. Molimo k Mariji, da nas ohrani verne in da nam pomnoži vero.
Sveti Oče Pij X. Marijini skupščini.
Sveti Oče papež Pij X. je poslal Marijini skupščini sledeči brzojavni pozdrav: »V duhu navzoč pri solnogra-škem mednarodnem Marijinem kongresu želi sveti Oče iz globočine svojega srca, naj kongres pospešuje češče-nje deviške Matere Božje v srcih vernikov. Naj bi Devica devic vedno milostno čuvala svojo otroke in prosila za nje Gospoda. V ta namen in k srečnemu uspehu kongresa podeljuje najvišji dušni pastir Vaši Eminenci, škofom, visokostim in vsem ostalim udeležencem kongresa apostolski blagoslov.«
Posvetovanja sekcij.
Poleg nemške sekcije, ki zboruje v treh skupinah, zborujejo tudi slovenska, poljska, francoska, italijanska, španska in ogrska sekcija.
otroka, naj ga ne nosi na vroče solnce. Nato odide, da sporoči vso stvar oskrbnikom in da skliče veliki zbor.
»Ali so vsi vaši možje taki, kakor je ta?« vpraša Nehušta oskrbnico.
»Da, sestra, bedaki so, kolikor jih je. No, mojega lastnega moža kaj malo vidim, in akoravno je med najnižjimi izmed bratov, ker je poročen, mi ta človek venomer našteva napake našega spola in kako so ženske takorekoč pasti in zanjke za noge pravičnega in samo zato na svetu, da spoljejo pravične na. slaba pota. Včasih me mika dokazati mu, da no govori resnice, vendar kaj hočemo, najbolje je potrpeti.«
Oskrbnica nato povabi Nehušto v hišo. Ničesar niso pogrešali v novem domu. Ker je bila soba, kjer je spavalo deto, pretemna, so takoj napravili v zidu še eno okno. In celo hišnemu gospodarju je bilo naročeno, da. mora biti vedno blizu doma, da bodo gostje gotovo dobro postrežem.
Četrtega jutra se je zbral zbor v veliki posvetovalnici in poklicali so Nehušto z otrokom predse. Našla jo v veliki sobani sto resnih in častitljivih mož, oblečenih v najčistejša bela oblačila. Vsedla se je na najnižjem mestu te velike dvorane.
(Dalje.)
V	nemških sekcijah se je obravnavala sledeča tvarina: Pater Mader, ka-pucin, poroča o Marijinem češčenju pri pravoslavnih Grkih.
Kantonski uradnik Jož. Delabar iz St. Gallena v Švici poroča, kako je sv. Kanizij širil Marijino češčenje v svojih propovedih, po svojih pismih, po svojem katekizmu in po svojih molitveni-kih in v svojem nemškem martyro-logiju.
P. Gallus, O. F. M. Cap., lektor v Solnogradu, poroča o Mariji, kraljici vede, zaščit niči učencev.
Dr. Zdošar iz Gradca poroča o čudodelni Marijini svetinji, ki kaže podobo brezmadežne Doviec, stoječo na svetovni kroglji, z ono nogo na glavi tiste kače, ki je ovita okolu svetovno kroglje.
Jožef Winkowski, prefekt marijan-sko študijsko kongrogacije v Krakovu, poroča o poljskih dijaških marijanskili kongregacijah in o češčenju najsvetejšega zakramenta po Marijinih kongregacijah.
Beneficia t Alojzij M. Obermeier iz Niedorlauterbacha je poročal o rožno-venški pobožnosti, najboljši pobožnosti presvetega Srca Jezusovega.
P. Benigen Dziadek S. D. S. iz Tr-zebinija je poročal o družbi, ki časti božjega Izveličarja in Mater božjo.
O češčenju Marije in o ljubezni do sv. Očeta jo poročal P. Bagaré iz Mou-reta v Švici.
I. javno kongresno slavnostno zborovanje.
Ob pol osmih zvečer so se zbrali kongresisti v stolnici. Predsednik prevzvišeni lavantinski vladika ekscelen-ca dr. Napotnik pozdravi skupščino v prisrčnih besedah, ko so prej prekrasno zapeli pevci Ave Maria. Nato govori p. grof Galén O. S. B. iz Emavsa slavnostni govor: »Friburški kongres je takole označil važnost mednarodnih Marijanskili kongresov: Slavi naj se pre-čista Devica, posnemajmo njeno čednosti, obnavljajmo državo njenega sinu Krista, ki ji osobito zdaj groze po raznih deželah. Vsi verni katoličani moramo nastopati složni proti viharjem. Drugi slavnostni govornik bavarski deželni poslanec baron Frankenstein iz Monakovega govori o kulturni važnosti Marijinega češčenja.
Bakljada Mariji v čast.
Ob pol 9. uri zvečer se je priredila, sijajna bakljada Mariji v čast. Izpre-vod se je pomikal z Mirabell trga. na Stolni trg, kjer stoji Marijin kip. Krasen je bil pogled na. tisoč mož, ki so nosili lampione Mariji v čast in slavo. Na. trgu se je postavil izprevod tako. tla jo tvoril črko M., Marijin kip ves okrašen in razsvetljen. Godba igra »Magnifikat«, ljudstvo prepeva Magni-fikat. S stolniškega stolpa zadone pozavne, ki proizvajajo »Milde Königin gedenke«. Ostrogonski škof Medard Kohl nagovori l judstvo. V najrazličnejših jezikih se nato prepevajo Marijine pesmi.
Shod sodalov,
V	avli academici so zborovali danes tudi sodali. Ob desetih dopoldne je bilo posvetovalno zborovanje. — Dr. Stupf iz Karlsruhe izvaja, da obsegajo marijanske kongrogacije važen del času primernega pastirovanja. Marijanske kongrogacije naj obračajo največjo pozornost sedanjemu ljudskemu preseljevanju z dežele v mesta, da, se ljudstvo ohrani verno.
Msgr. VVaitz iz Briksna izvaja, kakšen inora biti pravi social, ki mora biti po vodnem češčenju z Marijo v zvezi. Goreča vera, navdušenje za nravno čistost in za socialno in karitativno delo v bratovski ljubezni nasproti ljudstvu in ne od zgoraj doli, kakor kak zaščitnik ali zaščitnica.
Inomoški vseučiliški profesor dr. M. Gatterer S. I. govori o potrebi, da smo veseli v marijanski kongregaciji.
P. Berhard Grüner O. S. B. iz Lem-bacha govori, kako naj se dela, da se priljubijo marijanske kongregacije.
Popoldne ob 5. uri so imeli sodali v stolnici slavnostno zborovanje. Prvi poroča ekscelenca, bivši minister dr. Alfred Ebenchoch, ki prične svoj govor s Salve Regina in navdušeno slavi Marijo, ki je mati milosrčnosti, naše življenje.
Slavnostni govornik J. Knebel iz Mannheima izvaja: »Živela, dejanja!« Vče sovražnikov, kakor sodimo, imamo katoličani. Nietzschejevemu nauku o nadčloveštvu moramo postaviti nasproti krščanstvo. Veliko je polje, ki ga moramo obdelati. Neomejno je polje v karitativnem in socialnem oziru. Kristus nam je pokazal, kako naj rešimo žensko vprašanje. Naj no ostane glas vpijočega v puščavi poziv k dejanju!
Sloveneci na Marijanski skupščini v Solnogradu.
Solnograd, 20. julija. Svetovna skupščina .Marijinih družb se krasno razvija. Danes je kongresistov nad 4000. Mesto je še vedno v praznični obleki: v zastavah. Solnograški župan je navzoč pri kongresu, ker pozna takt in zna, da zahteva navadna vljudnost, da počasti mestni glavar goste s celega sveta, dasi so toli zaničevani katoličani. Nehote nam prihaja v spomin nedosegljivi takt ljubljanskega župana, ki šo ni nikdar pozdravil niti slovanskih gostov na slovenskih katoliških shodili v Ljubljani. Odseki marljivo delujejo. Najživahnejše deluje slovenski odsek. Danes popoldne sprejme Slovence prevzvišeni solnograški kardinal nadškof cminenca dr. KtUfichthaler. V »nemškem Rimu«, kakor nazivljajo Solnograd vslecl slavne njegovo povest-nice, se čutimo Slovenci popolnoma domače in to timbolj, ker predseduje svetovni Marijini skupščini Slovenec, prevzvišeni lavantinski vladika ekscelenca dr. Mihael Napotnik, ki se je priljubil po svoji navdušeni cerkveni propovedi in vsled spretnega vodstva ..ongresa kogresistom celega katoliškega sveta, ki zdaj po najboljših svojih sinovih in hčerah proslavlja in časti »Devico Brezmadežno«.
Dnevne novice.
+ Cesar ob svoji osemdesetletnici.
»Pester Lloyd« poroča, da ne bo cesar ob svojem osemdesetem rojstnem dnevu sam podelil mnogo odlikovanj, temveč bo tudi podpisal odlok, s katerim se bodo uredili dolgovi častnikov iz fonda vojaškega Marije Terezije reda in z Albrechtovim fondom. Črtalo se bo tudi manjše sodne kazni ter upeljala diraktna 35-letna službena doba za častnike, in sicer na ta način, da. se šteje 12 službenih mesecev pri četah za petnajst, vendar pa ne smejo prišteta leta. prekoračiti peterih. Ako ima n. pr. častnik 30 polnih službenih let, bi se mu torej prištelo 30X3 mesece, torej 90 mesecev ali 7 in pol leta k službeni dobi. Z ozirorn na določilo pa se mu bo prištelo samo 5 let. Izvzeti od te ugodnosti so skladiščni častniki in vojaški uradniki.
+ Deželna zveza za otroško varstvo in mladinsko skrb na Kranjskem se snuje. Sedaj, ko delujejo skoraj po vseh sodnih okrajih kranjske dežele društva za otroško varstvo in mladinsko skrb, postaja od dne do dne bolj občutna potreba po središču, katero naj bi služilo smotrenemu vodstvu in pospeševanju vkupnih namenov, skrbeč hkratu za prepotrebni stik s poklicanimi ohlastvi in javnimi zastopi na oni strani in z že obstoječimi, z oskrbo in vzgojo mladine se ukvarja-jočimi zavodi na drugi strani. Le po tem potu bo zlasti mogoče doseči ustanovitev raznih za oskrbo in vzgojo mla" dine potrebnih zavodov in naprav, kakršno vsa na tem polju delujoča društva. enako živo pogrešajo, katerih pa posamno društvo iz lastne moči nikdar ne bi moglo oživotvoriti. — Dosedaj so načeloma obljubila svoj pristop k Deželni zvozi izmod društev za otroško varstvo in mladinsko skrb ona v sledečih okrajih: Črnomelj, Idrija, II. Bistrica, Kamnik, Kočevje, Kostanjevica, Kranj. Litija, Ljubljana, Logatec, Metlika, Radeče, Ribnica, Rudolfovo, Vrhnika, Žužemberk. Povabila se pa bodo k pristopu tudi druga dobrodelna društva in zavodi, ki se pečajo s skrbjo za mladino. Da si zbere potrebna sredstva za svoje dalekosežne občekoristne namene, namerava Deželna zveza po zgledih v drugih deželah prirediti vsako leto po vsej deželi splošno zbirko pod naslovom »Otroškega dne«.
+ Kranjski vitez Janez In Grunne-wald. Veličastna slavnost veličastnega spomina so bili grunewaldski dnevi v Krakovu. Tudi Slovenci smo imeli ondi svojo zastopnike, pa kakor se kaže, naša magistratna gospoda, ki je v depu-taciji pohitela v Krakov, je menda pričakovala, da je slavnost prirejena zato, da se ji bo kadilo in da bodo pred in za deputacijo gromeli šampanjski topiči njej v slavo in čast. Naši mestni očetje namreč popolnoma žive v ozračju, katerega jim je ustvaril župan Hribar. Poljaki pa so čisto mirno in trezno računali in niso hoteli uprizoriti pri gru-newaldskih slavnostih tistega vrišča, ki tako odlikuje vso pojave liberalnih Slovencev: od bakljad Hribarju na čast, od Predovičevih konjskih produkcij po ljubljanskih ulicah do smodnika na čast »Hribarjeve zmage«, od hrešče-čega bališa v proslavo sv. Cirila in Metoda do belgrajskih revmatičnih balov. Poljaki so svoje narodno slavijo praznovali v najresnejši obliki, kakršno zasluži veliki spomin. Vedeli so dobro, da bi svojim bratom v Nemčiji le škodo-
vali, če bi udarjali na tisto struno, ki tolikokrat pri raznih slovanskih slavnostih brez koristi brenči in le nasprotnika opozarja na nova nasilja.. Če torej Poljaki ob dohodu ljubljanskega podžupana in zagrebške ter češke deputa-cije v Krakov niso ustavili vsega tramvajskega prometa in če niso zapeli zvonovi krakovskih cerkvä akordov vse-slovanskih himen, bi bilo tistemu, ki pozna razmere, to vsaj nekoliko lahko razumljivo. Skrajno neumestno, že z oziralo na slov. deputacije. Je treba pač Če sedaj »Slovenski Narod«, kakor otrok, ki ni dobil dovolj sladkox-ja, obeša na veliki zvon, kako se ni povsod oziralo na naše deputacije. Je treba pač imeti ob takih trenotkih večje slovansko srcc kot pa želodec! In če bi bilo tako, bi se marsikaj med brati lahko vpoštevalo, odpuščalo, ne pa tako neokusno kazalo, kako so nekateri šli v Krakov le po — ovacije. Pomislite, ljudje božji, na krakovskem kolodvoru ljubljanske deputacije ni pričakovala mestna krakovska godba, pozdravil jo je samo župan, deputacija je dobila ob silnem navalu gostov v Krakovu zelo slaba stanovanja. To je treba seve posebno povdarjati in podčrtavati v javnosti, ker je od udobnih stanovanj vse-slovanska misel in bodoča zmaga slo-vanstva gotovo silno odvisna. Ubogi grunewaldski vitezi-junaki, zakaj takrat, ko ste kopje lomili Nemcem, niste poznali še našega kranjskega viteza Janeza! Ta bi vas bil najprej vprašal za dobro posteljo in videli bi. da je časih celo kranjski kmet, če je napreden, glede, potreb svojega telesa, daleč pred poljskimi vitezi. 500 let po grunewaldski bitki slovanski voditelji vprašujejo najprej po udobnem ležišču, zato je prav, da ste veliko bitko proti Nemcem bili pred 500 leti, kajti če bi jo vodili sedaj pod vodstvom našega kranjskega viteza Janeza, bili bi gotovo topeni, kakor je že tako navadna njegova usoda. »Vršiti se mora vso, po določenem programu«, so rekli v Krakovu Poljaki in zato predstavitelj slovenskega poguma, naš lepi kranjski vitez Janez, ni mogel — govoriti. Kolika škoda! Zakaj ste vendar Poljaki bili bitko pri Gr^newaldu, kakor za to, da bo čez 500 let naš vitez Janez mogel o njej — govoriti. Ker takrat, ko je hotel, ni mogel govoriti, — pozneje je zastopnik »Slovenca« lahko govoril, — je vitez Janez takoj sklenil, da bo dal Poljake v — »Narod«. In strašno maščevanje se je včeraj res izvršilo, in črno na belem jo izlil končno čustva ogorčene svoje kranjske duše na »Narodov« papit tako-le: »Odposlanci mesta Prage, Zagreba in Ljubljane so morali kakoi zapuščene ovce tavati okrog, da. niti toliko se ni storilo zanje, da bi se jim preskrbelo pošteno restavracijo, kjer bi mogli obedovati.« Hm! Kaj ni bilo tistih banketov, katerih imamo časih v Ljub ljani ccle povodnji na občinske stro ške? O Grunewald, Grunewald, kakt strašne nasledke si napravil — nač kranjski Janez je bil v Krakovu lačen in žejen. To jo zamera, ki se med Slo venci in Poljaki nikdar več poravnati ne more, se pravi, med Poljaki in »Slo venskim Narodom«. Sicer se je pa kranjskemu vitezu Janezu v Krakovt. čisto prav godilo. Zakaj pa tako trdovratno zametuje stare kranjske nava de? Zakaj pa ni vzol seboj kranjski! klobas pa nekaj fižola? Saj dobro vč da se s kranjskimi klobasami in fižo lom daleč pride! Ker jo bilo v Krakovt tako slabo preskrbljeno z rostavraci jami, se, kakor »Narod« piše, slovensks deputacija. m hotela v soboto udeležit, sokolske slavnost i, ki se je vršila ob i uri popoldne, in je: »Slovenska deputacija odpotovala iz Krakova v soboto ol 3. popoldne,« srebrni venec, ki ga m mogla položiti na spomenik, pa je od dala na krakovskem magistratu. Take je bilo končano trpljenje kranjskega viteza Janeza v Krakovu. Solze ganotji so nam stale v očeh, ko smo brali ^ »Narodu«, kaj je vse za naš narod mu čenik Janez v Krakovu trpel. Zlobn. Ivan Hribar jo dobro vedel, kje vitezi Janeza najbolje prime in kako ga naj bolj kaznuje, za razne nepokomosti zato je pa, sam šel v svoje »letno bivali šče Cerklje«, viteza Janeza je pa > Krakov poslal stradat. To je bila res nično huda, če tudi zelo zaslužen' kazen!
+ Iz deželne bolnice. Dr. Vinke Tajnšek vstopi kot volonter v deželne bolnico.
+ Na Kmetijski šoli na Grmu sti
imenovana kot provizorična učitelji Albert Vedernjak in Anton Planin-šek.
-f Na Blatni Brezovici pri Vrhni
ki se je vršil dne 17. t. m. politični shod Shodu je, predsedoval bovški župnik g. Poljšak. Govorila sta državni po> slanec Gostinčar in kaplan Vovko. Zbo-rovalci so soglasno izrekli zahvalo no
siancem »Slovenskega kluba« za njihov neustrašeni nastop v državnem zboru.
—	Knjigovodski tečaj »Zadružne zveze za duhovnike ln učitelje se prične v ponedeljek, 1. avgusta. Kdor se misli priglasiti, naj to stori vsaj do srede dne 27. julija.
+ Višji zdravniki v rezervi deželne brambe so postali: dr. Ivan Robida, dr. Anton Schrenkh, dr. Avguštin Le-vičnik, dr. H. Trenz, dr. Leo Kuhnel in dr. G. Rodoschegg.
—	Matura v škoiji Loki. Iz Škofje Loke se nam piše: V tukajšnjem uršu-linskem samostanu, se je 18. t. m. izvršila prva matura. Vodil jo je gospod dež. šol. nadzornik Leveč. Vseh šest kandidatinj je dokazalo svojo zrelost za šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom, med njimi tri z odliko. To so prvi zreli sadovi na mladem drevescu.
—	Umor na cesti. V Trstu so 18. t. m. ponoči našli na cerkvenem trgu pri Sv. Jakobu nekega moža s preparanim trebuhom. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga operirali, a je kmalu nato umrl. Dognali so, da je bil ranjenec 331etni tovarniški delavec Edgar Vovk. Popival je v neki gostilni, ne daleč od tam, kjer so ga našli ležati v krvi. Bržkone je žrtev maščevanja. Za morilcem ni sledu.
—	Vlak obtičal v tunelu. Osebni vlak državne železnice, ki pride v Gorico ob 10. uri in tri četrt, je v nedeljo obtičal v tunelu, ki se nahaja nad Bar-kovljami, ker se je lokomotiva pokvarila. Počasi so ga spustili nazaj, da pride na svetlo, ter tam čakali, da pride druga lokomotiva z Občin. V sled tega je imel ta vlak eno uro zamude. Potujočega ljudstva se je polastila grozna panika. Nesreče ni bilo nobene.
—	Slovenec umrl v Ameriki. Iz New Yorka se poroča, da je 7. t. m. umrl v Brooklynu rojak Ivan Kobe, star 42 let. Pokojnik je doma iz Vinice pri Črnomlju. V Ameriko je prišel pred 23 leti.
—	Nekaj za Nemce. Nemci in nem-škutarji nam kaj radi očitajo, kako različno govorijo Slovani, tako da drug drugega ne razumejo. Tukaj podamo naslov knjige, ki se je tiskala lani, in sicer v jeclnem izmed germanskih jezikov; glasi s tako-le: »Den offentliga barnbespisningens samhalleliga bety-delse«. To je celo resno, ni morda kaka šala. Poživljamo naše Nemce in nem-škutarje, naj bi nam blagovolili povedati, kaj pomenijo te besede. Stavimo, da bo še ljubljanski pastor v zadregi.
—	Strela. Pretekli teden je treščilo Času je treščilo tudi v hišo Andreja v hišo Marije Breskvar v Ilrušici, kjer ni bilo nobenega doma. Skoro v istem Vrhovec v Hrušici in omamilo gospodinjo, katero so morali prepeljati v bolnico. Čudno je to, da je treščilo v te nizke hiše, ko je krog in krog dosti višjih predmetov.
—	Fran Naval — dramatični pisatelj. Odlični operni pevec, naš rojak tenorist Fran Naval Pogačnik je spisal veseloigro v treh dejanjih, katero upri-«ore na Kraljevih Vinohradih.
—	Poštni urad v Dragatušu. Dne 1. avgusta 1910 se otvori v Dragatušu (politični okraj Črnomelj), nov poštni urad z uradnim imenom »Dragatuš«, ki se bo pečal s pisemsko in vozno po-Mo ter zajedno služboval kot. nabiral-nica poštno-hranilničnega urada. S poštnim omrežjem bo imel zvezo po obstoječi vsakdanji poštni vožnji med poštnima uradoma Črnomelj in Vini-;a. Na omenjenem poštnem uradu se vpelje istočasno tudi služba selskega pismonoše, dočim se v Dragatušu obstoječa poštna nabiralnica opusti z il. julijem t. 1.
—	Umrl je v Vidmu na Laškem ¿onto Giacomo O.econi, ki je zgradil irlberško železnico.
Mževaosi.
Jakob Alešoven: Izbrani spisi, tiako sem se likal. 11. del. Ljudske Knjižnice 10. zvezek. Prvi zvezek pove-vesti slovenskega trpina je popisoval Uošovčeva mladostna leta, ko je še bosonog letal po domačem kraju, lovil v gozdih tiče, se učil brati in pisati in kazal svoje »Študije« s tem, da je pisal po lesenih hišah v vasi s kredo, po zidanih pa z ogljem in rdečo glino in je :ato pela doma očetova »kneftra«, dalje, kako se je v Kamniku učil nemšči-io, nagajal kot kloštorski ministrant patrom in uganjal druge burke. — V Jrugem zvezku pa se je povspel do ljubljanskega študenta. Stradal je in ¿mrzoval, pa je bil vendar ponosen na »študenta«. Edino Alešovec je šogavo lijaško življenje tako lopo naslikal, ka-koršno je v resnici. Koliko srčnega ižitka, koliko neprisiljenega veselja još imel, ko boš čital ta roman, ki opi-iuje življenje kmečkega fanta, katere-
ga je 'dal oče v latinske šole, opisuje tiste študentovske gospodinje, ki si jih ohrani vsak dijak v nepozabnem spominu, opisuje vseh muh polnega, pa bojazljivega dijaka, ki se uči plesa in štedi, da spravi skupaj 15 soldov za gledišče, v počitnicah potuje na Gorenjsko in Koroško, trpi za narod, nagaja profesorjem in dela politične načrte, pri tem pa strada in se komaj pre-tolče skozi življenje. Kdor hoče ros par veselih uric užiti, naj si takoj kupi II. zvezek Alešovčevih spisov; cena je ja-ko nizka in znaša kakor pri prvem zvezku 1 K 20 h za broširan, 2 K pa za vezan izvod, po pošti 10 h več. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
* »Marijin otrok.« Vodilo za ude Marijine družbe. Drugi natis. Priredil in založil P. Lavrencij Goppel, Ord. Cist. v Zatičini, 1910. Tisk J. Krajec nasi, v Rudolfovem. Knjižica volja v usnje vezana z rdečo obrezo 1 K 80 v, z zlato obrezo 2 K.
To je knjižica, ki so jo nekateri težko pričakovali, nekateri pa so se je bali. Že pri prvi izdaji namreč se je govorilo: Čemu ta knjiga, saj imamo že Bleiweisovo? To je prazen ugovor. Saj imajo tudi pri drugih narodih različne knjige in molitvenike za Marijine družbe. Nemški list za voditelje Marijinih družb v »Praesides-Korrespondenz« n. pr. priporoča poleg Schwarzler-jeve »Sodalis Marianus«, ki je najbolj avtentična, še mnogo drugih. Zakaj bi bili samo Slovenci tako tesnosrčni, da ne bi pustili raznim voditeljem, da si iz-bero za svojo družbo knjigo, katera njim najbolj ugaja? Zlasti sedaj, ko se nam obeta še tretja knjiga za Marijine družbe, bi priporočal, da naj nobenega ne silijo ravno to ali ono knjigo določiti za vse slovenske Marijine družbe. In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas (Aug.).
Nova izdaja P. Lavrencijeve knjižice se v marsičem razločuje od prve izdaje. Popravljen je slog, pravopis, slovnica; ccrkvene molitve so vse popravljene po potrjenem molitveniku.
Ostali pa so še vendar nekateri izrazi, ki žalijo slovensko uho. — Definicija kvadragene se ne vjema popolnoma z avtentično Beringcrjcvo. — Na str. 74.: Po govoru pesem ¡»Zdrava, morska zvezda«. A zakaj bi se pela vedno ista pesem, dasiravno je cerkvena in jako lepa? — Na str. 94., je pri sprejemanju novih udov postavljeno blago-slovljenjc svetinjic na prvo mesto. Naj bi se držal gospod pisatelj Schwarz-lerja. — Na str. 98., je po stari navadi kongregacij nicejsko veroizpovedanje, v katerem so pa izostale besede: »qui propter nos homines«. Tudi Bleiweis bi lahko dodal v novi izdaji veroizpovedanje. Nič ne škoduje, ako bi tudi dekleta pri sprejemu očitno pokazala z besedo svojo vero. — Na str. 100, je besedilo posvečenja ponatisnjeno iz Blci-weisa.A to besedilo se ne vjema z latinskim. To napako naj pri novi izdaji popravita oba gg. pisatelja. — Na str. 123. je izpraševanje vesti narejeno popolnoma po katekizmu, torej je v primeri s prvo izdajo okrajšano in dobro popravljeno. Samo pri drugi zapovedi so izostale obljube in pri cerkvenih zapovedih vpraša g. pisatelj samo za abstinenco, ne pa za jejunium, ki ga naši rojaki tako radi pozabijo, oziroma celo ne razumejo.
Poleg teh nebistvenih napak ima knjižica mnogo dobrih lastnosti. Tisk je lepši, večji in ličnejši kakor pri Blfi-weisu. Cerkveno potrdilo je tiskano pravilno s podpisom oboje cerkveno oblasti, kakor .je določeno za redovnike.
Pohvaliti moram nauk o življenju in dolžnostih Marijinega otroka, dasiravno je morda gospod pisatelj na str. 60. nekoliko prestrog. Takega navodila Bleiweis nima; v tem oziru ima P. Lav-rencijeva knjižica gotovo prednost.
Lepo je, da hoče P. Lavrencij s poukom o prvem petku in o obljubi za devet prvih petkov širiti med Marijinimi otroci češčenje presvetega Srca Jezusovega in pogosto sveto obhajilo.
Pisano je povsod pravilno: Z ljubljenim Sinom nas blagoslovi — Devi-c a Marija.
Sploh se je gospod pisatelj mnogo trudil, da l>i podaril Marijinim otrokom res dobro in praktično knjižico, ki jo rabijo lahko tudi kot molitvenik, ker jo dodanih mnogo novih molitev. Zato želim gospodu pisatelju, da bi se njegova knjiga bolj razširila po naši domovini, ker je bila dosedaj znana skoraj samo na Dolenjskem. Gotovo se bodo pri tretji izdaji popolnih» napake, ki so ostale iz prve, da tako kmalu dobimo novo, res popolno knjigo za Marijine družbe. Čč. gg. voditeljem Marijinih družb lahko brez skrbi priporočam P. Lavrencijevo knjižico, kadar ustanovijo kako novo družbo. A tudi starim kongregacijam jo priporočam, da bi zlasti otroci Marijini, ki ne morejo iti vselej k shodom, brali lahko doma
nauk o življenju Marijinega otroka, ki jim bo gotovo koristil.	J.
* Romanje iz Spodnjega Posavja na Brezje, čč. g g. župnike tudi na kranjski strani opozarjamo, da priredi S. K. S. Z. za Štajersko dne 26. t. m. romarski vlak iz Brežic na Brezje, ki bo sprejemal romarje na postajah od Brežic do Sevnice med 7. uro 15 min. in 7. uro 56 min. zjutraj. Cene so za III. razred od Brežic 7 K 40 v, II. razred 11 K 30 v; od Vidma-Krškega in Rajhenbur-ga 11 i. razred 7 K 20 v, II. razred 11 K; iz Sevnice III. razred 7 K, II. razred 10 K 50 v. Romarji gredo lahko na Bled, kjer bo drugi dan na otoku sveta maša; vlak pride ponje ob 3. uri popoldne na Lesce (iz Otoč gre ob 3. uri 15 min.) ter bo ob 7. uri 38 min. zvečer v Brežicah. Karte se morajo do 22. t. m. naročiti pri Frančišku Spindler, kaplanu v Brežicah. Na postajah ali v vlaku ne bo več dobiti listkov. Na razpolago jo tudi 150 kart, s katerimi se romarji od Lesec nazaj peljejo s katerimkoli osebnim vlakom in smejo tudi enkrat n. pr. v Ljubljani vožnjo prekiniti, lo da si dajo to na dotični postaji potrditi. Ti listki so pri III. razredu za 1 K 70 v dražji od navadnih, pri II. razredu pa za 2 K 60 v. čč. gg. dušne pastirje prosimo, da blagohotno naročila na listke sprejemajo ter jih z denarjem (po odbitku stroškov) odpošljejo skupno.
Hrvatje 9 slovenski oMrukcili.
V glasilu hrvaške seljačke stranke »Domu« z dne 13. t. m. je priobčil Stje-pan Radič članek, v katerem navdušeno pozdravlja slovensko obstrukcijo, .ki je popolnoma zmagala. Med drugim izvaja: Nasprotniki Slovencev in nas vseh Slovanov so se vedno rogali, da jo slovenska obstrukcija že vnaprej obsojena v sramotni poraz, ker hoče vlada Italijanom dati fakulteto naredbenim potom. Slovencem so se rogali tudi socialisti. kateri bi radi bili nepristranski, a so tako na Hrvaškem, kakor na Slovenskem prave politične papige. Vodja V. L. S. dr. šusteršič, je začel obstrukcijo v takem času in na tak način, da je mal slovenski narod pritisnil avstrijsko vlado in njeno večino tako, da si vlada ni znala drugače pomagati, kakor z odgodenjem. Današnja avstrijska vlada se ni ozirala na zahteve Jugoslovanov ter se obnašala nasproti Slovencem in Hrvatom, kakor da bi to ne bila nikak narod in da zastopniki teh dveh narodov niso vredni vpošte-vanja.
Sedaj se je še-lo dunajska vlada uverila, da ni tako. To je v prvi vrsti zasluga S. L. S. Zastopniki te stranke v državnem zboru so politično zreli in vrše svoje dolžnosti tako, da je vedno vseh 17 na svojem mestu.
Poleg tega so pa tudi vsi tako složni in jednodušni, kakor nobena druga stranka v držav, zboru. Radi to svojo samozavesti in jedinosti ima S. L. S. v državnem zboru, dasiravno razmeroma mala po številu, tak ugled kot največja državnozboraka stranka.
Evo najvažnejše stvari: Ti slovenski zastopniki nikdar ne pozabijo pov-darjati, da se zamore slovenski narod najbolje obdržati in razviti na. naravnem temelju ljudske slovenske politike. Zato so tudi dosogli, da so jih v tej borbi podpirali Poljaki s tem, da niso redno dohajali k sejam proračunskega odseka. Še bol j pomembno je, da so nekateri poljski politiki izjavili, da se raje zamerijo vladi nego pa Slovencem. Ako se pomisli, da so bili Poljaki z vsako vlado zvezani, potem se še-le najlepše vidi, kako dalekovidno in trezno vodi dr. Šusteršič politiko, s katero so se zamogli združiti v nekoliki meri celo oprezni in modri Poljaki.
Zato moramo vsklikniti: »Živeli Slovenci!«, pa ne samo v bratskem oduševljenju, ampak tudi v uverjenju, j da nas bode taka trezna in odločna slo-i venska politika pripeljala s časom do popolne zmago in pa združitve.
VATIKAN IN ŠPANIJA.
R i m, 20. julija. Iz vatikanskih krogov se zagotavlja, da se je sveta stolica odločila prekiniti pogajanja s špansko vlado.
Siajerske novice.
š Savinske mladenke, pozorl V nedeljo 24. t. m. priredi S. K. S. Z. shod deklet za Savinsko dolino v Petrovčah. Dnevni red: 01» pol osmi uri služba božja., cerkveni govor (dr. M. Slavič) in sveta maša. ob pol deseti uri zborovanje v dvorani društvenega, doma: Ustanovitev »S a v i n s k e g a o k r o ž j a Zvezo slov. dekle t«. Govoril bodo o delu v dekliških organizacijah g. Fr. Tcrseglav iz Ljubljane. Nastoui govor-
nic posamezni!) zvez. Volitev okrožne ga odbora. Ob 12. uri skupen obed. Ot pol drugi uri večernice in nato sestanek v društveni dvorani: v prid »Slov Straži« dr. Krekova igra »Turški križ«, igrajo člani petrovške mladinske orga nizacije. Med dejanji petje in tambura-nje. Ob poti uri odhod. Savinske mladenke, pridite v polnem številu na ts ustanovni shod savinskega okrožja, k. vas bo še tesneje združil z našo organizacijo! — Shod se vrši ob vsakem vre-menu, ker je na razpolago velika dvorana društvenega doma. — Pripravljal« ni odbor.
š Vlomilci na delu. Iz Vitanja poročajo: V torek ponoči so tatovi, najbrž cigani, vlomili pri Slaperniku v klet, a k sreči niso ničesar odnesli, ker so bili še pravočasno odpodeni. V isti noči sc vdrli pri Likelu v klet, kjer so izpustili polovnjak vina. nekaj pa odnesli, steklenice pa na cesto pometali. Nekaj dni poprej pa so najbrže ravno isti uzmo-viči vlomili v Bizenšekovo prodajalno in odbežali z velikim plenom. — Način vloma in dejstvo, da ravno zdaj kar v jatah lahko vidiš potujočo cigane, kaže, da so vlomilci gotovo kotlarski cigani.
ljubljanske mice.
lj Ljubljanski podružnici »Slovenske Straže«. Prosimo vse one gospe, gospodične in gospodo, ki imajo nabiralne pole za člane in članice »Slovenske Straže«, da jih oddajo v »Gospodarski zvezi« blagajniku načelstva »Slovenske Straže« g. Antonu Volti, ker bo v kratkem seja podružničnih odborov. Vse one, ki še niso pristopili k »Slovenski Straž i«, prosi-m o, d a t o n u j n o store! Članarino sprejema tudi upravništvo »Slovenca«.
lj Ljubljanski pododbor »Slov. dijaške zveze« vabi na prireditev, ki se vrši v nedeljo 24. julija t. 1. ob pol osmi uri zvečer v Rokodelskem domu, Ko-menskega ulica 12. Spored: 1. Petje:
a)	Jak. Aljaž: No zveni mi. mešan zbor;
b)	Ant. Nedved: Dijaška, moški zbor s tenor - solo; c) I. Iludovernik: Naša zvezda, moški zbor z bariton-solo; č, P. U. Sattner: Nazaj v planinski raj, mešan zbor. 2. Pozdrav. 3. »Zaklad« Narodni igrokaz v štirih dejanjih. Spisal Ksaverij Andrejev. — Vstopnina» Sedeži I. prostor 1 K, II. prostor 80 v; III. prostor 60 v; stojišča 40 v. Čisti dobiček jo namenjen v korist obmejnim Slovencem.
lj Odsek ljubljanskega občinskega sveta, ki ni izvršil svoje dolžnosti »Narod« se včeraj zopet silno dere in piše celo o »klerikalcih in nemški špar-kasi« ter hoče z raznimi perfidnostmi o »podkupljenih klerikalcih« obrniti pozornost proč od našega razkritja, da je pri zadevi realčnega poslopja vsega kriva malomarnost odseka ljubljanskega občinskega sveta, ki je bil izvoljen že leta 1908, da se pogaja s Kranjsko hranilnico, a ni dal nobenega glasu cd sebe! Gospodje bi morali sobo držati za nos, ne pa vpiti na druge! Zakaj neki »Narod« ne pove, da je pogodba, i realko bila za Kranjsko hranilnico od-povedljiva na tri lota in da je Kranjska hranilnica že 1. januarja 1908. (!) pisala, da želi novih pogajanj in da jt ljubljanski občinski svet izvolil odsek ki jo pa zaspal za pečjo! Nerodnost naših magistratovcev je v prvi vrsti vsega kriva — I o povemo na vsa usta no da bi bili pri tem kaki zastopniki Kranjske hranilnice. Mi vedno zasto pamo resnico, kajti prepričani smo, da se z lažmi in perfidijami ne služi dobre slovenski stvari, zato smo tudi v tej aferi razkrili skelečo resnico, kakoi smo tudi glede umetnoobrtne šole po ved al i, da so vse, kar je mesto bile oškodovano pri odpovedi prostorov zakrivili tisti, ki so se v ljubljanskem občinskem svetu prav ponepotrebnem pritoževali, da Kranjska hranilnica dobro ne gospodari s svojimi hišami Če bi bili gospodje odkritosrčni nasprotniki Kranjske hranilnice (župan Hribar je napravil s Kranjsko hranilnico za svojo hišo celo samonemške dolžno pismo!), bi jim slabo gospodarstvo s hišami moralo celo ugajati, take pa so oškodovali samo občino, ki jc imela le dobiček od cenenih na jemščin Gospodje namreč preveč kri če, j)a pre malo mislijo.
lj Na mestnem dekliškem liceju hoče liberalna stranka ustvariti res čisto posebne razmere, ki gotovo ne bodo v korist vzgoji žensko mladine. Nastavljajo se le nabolj pronosirani »mladini«, kateri so se že s primernim kričanjem kvalificirali kot bojevniki za darvinistično vedo in moralo. Gotove ga ni dekliškega liceja, na katerem bi bili zbrani taki mladini kot učitelji mladega ženstva, kakor v Ljubljani. Deželni odbor sc je bil ustavil izplačati deželno podporo, dokler »e razmere ne izpremene, in deželni zbor se jc tudi
postavil na stališče, da se deželna podpora toliko časa zistira, dokler se deželnemu odboru ne zagotovi primerno zastopstvo v kuratoriju. Iz odgovora županovega je pa razvidno, da so temu ne namerava ustreči, ampak da hočejo stvar tirati do skrajnosti. Čuje se že, da nameravajo tudi že ravnatelja Ma-;herja odstraniti, da narede prostora ta radikalnega mladina.
lj Za Rokodelski dom v Ljubljani je daroval g. Josi p L o n č a r i e, ve-lepodjetnik v Ljubljani, 100 K. Plemeniti dobrotnik je spoznal, kje je potreb-aa nujna pomoč v naši organizaciji, in je zato naklonil kat. društvu rokodelskih pomočnikov v resnici velikodušen dar. Blagemu dobrotniku kličemo iskreni: Bog povrni!
lj V Gruberjev kanal so morali zopet izpustiti vodo, ker so so bali, da preplavi Ljubljanica Črnovas, Ilovico, Ilavptmanco in Karolinško zemljo. Vsled včerajšnjih hudih nalivov je sinoči narasla Ljubljanica nad 2 metra. Polževo poglobi jen j<> Gruberjevega kanala. so bo zopet prekinilo v veselje podjetnika, ki se bo izgovarjal, da ne more z deli naprej, kar je čisto resnica, ker ob ugodnih dneh samotari v Gruberjevem kanalu nekaj ljudi menda zakadi lepšega, ko bi dela gotovo hitrejše lapredovala, če bi podjetnik dobro plaval delavce in skrbel za to, da jih dobi veliko število. — Kakor se nam poroča, je veliki stroj v Gruberjevem prekopu ?koro popolnoma pod vodo.
lj Treščilo je včeraj popoldne v neki kozolec v Štefan ji vasi. Kozolec je Dogorel.
lj Nova čolnarna na ribniku pod Tivolijero. Staro, preperelo čolnarno na mestnem ribniku polog mestne drevesnice so te dni razdrli in odstranili, na lice mesta pa navozili potrebni materi jal zn novo čolnarno, ki jo bo zgradil mestni tesarski mojster Ivan Zakot-nik. Nova čolnarna bo tekom meseca ivgusta popolnoma dovršena.
lj Umrli so v Ljubljani: Sestra Iloza Mihelič, usmiljenka, 25 let. — Milan Berčič, nadsprevodnikov sin, l leto.
l j Zgrudil se je sinoči delavec Tomaž Jakopič na tla, ko je šol od dola. ker je bil nezavesten, so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
l j Priporočljiv akordant. Akorda nt Luka Sikič iz Zagreba pri tvrdki Cze-czovviczka je pobegnil ter zapustil v Ljubljani več goljufivih dolgov.
lj Nesreča. Včeraj popoldne se je na Sv. Jakoba nabrežju poleg Vodne steze igral na ograji desetletni Ciril Kovač, stanujoč na Starem trgu št. 19, kjer je izgubil ravnotežje ter padel štiri metre globoko. Zadobil je poškodbe na bradi in spodnji ustnici.
lj Nož. Včeraj popoldne je prišlo v neki gostilni na Karlovski cesti med tremi gosti do prepira, pri katerem je zadobil stolarski pomočnik Ivan Kur-nik z nožem vbodljaj v desno roko. Policija je dala vročekrvneže pod ključ.
lj V znamenju alkohola. Sinoči nkrog 10. ure je prišel delavec Franc Žagar, rodom iz Iške vasi, v hlev gosp. škrla na Dunajski cesti, z namenom, da bi tam prenočil. Žagar, ki je bil precej okajen, je snel tam gorečo petrolejko in z njo rogovilil po hlevu ter jo slednjič vrgel ob tla, nakar je začelo goreti razlito olje. K sreči je prišel v hlev gospodar sam in plamen vdušil. Ker Žagar ni hotel zapustiti hleva, jo k. Škrl poklical policijskega stražnika, ki je nadelanega Žagarja s pomočjo nekega moškega uklonil in odpeljal v zapor. Žagar je prišel še-le včeraj iz osemmesečnega zapora.
Bapmte le YHsalice: „ü horist ottraetnim Slovencem".
Ram stvari.
Frančiškanski red šteje po najnovejši statistiki nič manj kot 40 škofov. Dva frančiškana sta kardinala, namreč bivši patrijarh v Lizboni in nadškof v Toledu, ki je obenem tudi primas na Španskem. Trije frančiškani so apostolski delegati, namreč za scveroame-riško Združene države, Egipt in Sirijo. Nadškofi iz frančiškanskega reda so v Bostri, Baru in La Plati. V frančiškanskem redu so zastopane vse narodnosti, sorazmerno z obširnim svojim delom po misijonih.
Rusi vstopajo v katoliško cerkev. Iz Rima se poroča 22. t. m., da je tajnik ruskega poslaništva v Rimu, Jefremov, izstopil iz pravoslavne cerkve ter vstopil v katoliško. Zapustil je rusko diplo-matično službo ter se zapisal v red jezuitov. Ravnotako sta prestopila v katoliško cerkev tajnik ruskega poslaništva v Parizu, Smiescin, in ruski konzul ■i Bardeauu, Komarov, brat vdove biv-
šega ruskega poslanika v Berolinu, Su-valova.
Pet otrok umoril, iz Budimpešte se poroča, da je poštni sluga Molnar 18. t. m. ponoči umoril svojih pet otrok v starosti od dveh mesecev do 8 let. ženo je odstranil z neko pretvezo iz stanovanja, nato pa je otrokom prerezal vratove. Molnar se je nato sam smrtno nevarno ranil ter so ga prenesli v bolnišnico. Žena je ob pogledu na trupla svojih otrok znorela. V nekem pismu navaja Molnar, da ga je k temu dejanju prisilila revščina. Mesečne plače je imel 66 K 66 v., ter je moral letno plačevati 260 K najemnine za borno stanovanje. Plačevati je moral tudi mnogo dolgov in ker si ni mogel preskrbeti kredita, da bi plačal najemnino v avgustu, je storil grozno dejanje. V pismu izraža upanje, da bodo Skrbeli za ženo dobrosrčni ljudje.
Ločitve med zakonci v Ameriki. V Londonu zboruje že več mesecev komisija za proučavanje angleških ločitvenih postav. Tu so prišle na dan razne podrobnosti o sklepanju in razdiranju zakonskih zvez v Ameriki, ki so vredne, da se jih pribije. Ugledni ameriški jurist K. Newton Crane je na podlagi statističnih podatkov dokazal, da je v Ameriki število ločitev večje, ko v katerikoli državi na zemlji, izvzemši edino Japonsko. I.. 1900 je prišlo v Združenih državah na 100.000 prebivalcev 73 ločitev, na Japonskem pa 215. V evropskih državah znašajo ločitve od 10 do 2 na stotisoč prebivalcev. V Združenih državah se sedaj loči skoro vsak 15. ali 16. zakonski par. Skupne držav-ne ločitvene postave nimajo, marveč ureja to stvar vsaka država po svojih lastnih zakonih. Samo v državi New York se dovoli ločitev le, ako se kot vzrok navede in dokaže zakonska nezvestoba, v ostalih državah pa zadostuje okrutnost ali nevrednost, /dostavljanje, nasilen značaj, neznosnost, javno obrečenje itd. Največ ločitev se izvrši vsled zlohotne zapustitve zakonskega druga. Ločitev stane, ako jo zahtevata. oba dela, od 100 do ¡500 mark. — Zanimivo za nas je zlasti, kako si navedeni ameriški jurist razlaga to ne-stalnost zakonskih zvez. Pravi namreč, da je vedno rastočo brezbrižnost nasproti zakonskim dolžnostim pripisati predvsem dejstvu, da je zakon pred ameriško postavo zgolj enostavna civilna pogodba in ker se poroka vrši brez vzvišene cerkvene slovesnosti. V zapadnih državah se poroka vrši navadno pred mirovnim sodnikom, ki je po poklicu največkrat krčmar in se tako vse vrši v krčmi. Razumljivo je, da na ta način poročeni pari mnogokrat nimajo pravega pojma o resnosti in slovesnosti tega svojega koraka. Zeni-tev, ki ne pozna drugih zunanjih for-malitet kakor podpis menjice, pač v večini lahkomišljenih parov ne more vzbuditi večjega spoštovanja in resnosti, kakor pri vsakem drugem kupčij-skem poslu. — To izjavo resnega učenjaka naj si tudi naši svobodomisleci zapišejo za uho in ne sleparijo naprej s svojo svobodno moralo, o kateri se vedno in povsod izkaže, da je sredi votla, okrog je pa nič ni.
Naseljevanje Kitajcev v Kanadi. Iz Vancouvera, B. C., se poroča: V novejšem času je nastalo naseljevanje Kitajcev v Kanadi uprav velikansko, tako da dobivajo provincialne in domi-nialna. vlada samo od toga naseljevanja do 750.000 dolarjev letnih dohodkov. Skoraj vsi Kitajci, ki prihajajo v deželo, prihajajo preko vancouverške hike. Kanadska vlada se je v Hong-kongu informirala o tem naseljevanju in od tam se ji je sporočilo, da je nastala med tamošnjim prebivalstvom govorica, da namerava Kanada nasel-niški davek povišati od 500 dolarjev na 1000 dolarjev za vsakega naseljenca.
Na pokopališču se je hotel ustreliti v Zagrebu krčmar Vjekoslav Broz. Nameril jo proti sebi revolver ter se težko ranil na levi strani obraza. Ljudje, ki so čuli strel, so prihiteli blizu ter mu odvzeli revolver. Odpeljali so ga v bolnišnico. Umoriti se je hotel radi družinskih razmer.
Argentinija proti anarhistom. Argentinska zbornica je pred kratkim sklenila jako strog zakon proti anarhistom, ki slednjim bivanje v Argentini-ji popolnoma prepoveduje. Vsi anarhisti, ki pridejo v Argentinijo ter tudi vsi kapitani, ki so jih na svojih ladjah pripeljali, bodo ostro kaznovani. Za, udeležence pri anarhističnih napadih določa zakon smrtno kazen.
nmmmßmmimmmmmmtmumimm
JRli ste že odposlali položnico „Slovenski Straži"?
FUZIJA STRANK NA HRVAŠKEM.
Poroča se, da so dogovori med čisto stranko prava in skupino »Hrvat-stva« radi spojitve končani in se v kratkem obojestransko podpiše. Nehalo bo potem izhajati glasilo ene arfi druge stranke in bo izhajalo le še eno strankino glasilo, katero še ni znano. Upajo, da se novi stranki priklopijo tudi pristaši dr. Mile Starčeviča. — Iz čisto stranko prava in nje saborskega kluba je vsled spojitve s »Ilrvatstvom« izstopil dr. Elegovič; zastopal bo pa nadalje strankina načela, a v saboru ne bo pristopil nobeni sedanjih strank.
BOJKOT GRŠKEGA BLAGA KONČAN.
Carigrad, 20. julija. Bojkot grškega blaga je končan. Notranji minister je namreč izjavil, da ga drugače zlomi z orožjem. Bojkotirani grški trgovci zahtevajo sedaj energično odškodnino.
VABILO
k redni glavni skupščini S. K» S, Z.
ki se vrši v LJubljani v četrtek dne 21. julija 1910. ob pol 10 dopol. v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12.
j Dnevni red:
1.	Poročila posameznih zvez.
2.	Referati o društvenih domovih.
3.	Referat o učnih pripomočkih v naših društvih.
4.	Referat o reviziji društev.
5.	Referat o mladeniški organizaciji.
6.	Referat o ženski organizaciji.
7.	Referat o obrambenem delu naših društev.
8.	Slučajnosti.
Odbor S. K. S. Z.
Telefonska m brzojavna poročila.
BURNI FRIZOBI V BOSANSKEM DEŽELNEM ZBORU. Sarajevo, 20. julija. Včeraj so bili v bosanskem deželnem zboru burni prizori. Škof dr. Šarič je v imenu Katoliške Hrvaške Udruge podal izjavo, da stoji Udruga na programu hrvaške stranke prava iz leta 1894. in da pripada Frankovi stranki prava. V programu Katoliške Hrvaške Udruge je spojitev Bosne in Hercegovine s Hrvaško. V Bosni in Hercegovini je samo en politični narod: hrvaški narod. Burni protestni klici pri Srbih, velik vrišč. Poslanec Džamonja kliče: Pomirite se, bratje, podali bomo protiizjavo. Šarič, ki svojega govora še ni dokončal, se dvigne in kliče: Bosna je hrvaška dežela! Silen vrišč in ropot pri Srbih. Poslanec Jankievič izjavlja, da ne priznava vladujočc narodnosti v Bosni in Hercegovini, da take politiko ne odobrava in da zato izstopi iz Katoliške Hrvaške Udruge. Odobravanje pri Srbih in klici: Stadler naj govori! Predsednik je moral opetovano zvoniti, da je razburjene duhove vsaj nekoliko pomiril. Končno je poslanec Stokanovič v imenu srbskega kluba izjavil, da srbski klub prekine vsa.ko parlamentarno občevanje s člani Katoliške Hrvaške Udruge, dokler Udruga svoje izjave ne prekliče. Srbi so to izjavo sprejeli z divjim ploskom. Ob 5. uri popoldne je predsednik zaklučil sejo. Prihodnja seja bo jutri v četrtek.
ČEŠKI MINISTER ROJAK. Praga, 20. julija. »Čas« pravi, da bo dvorni svetnik P a r o u b e k imenovan za češkega ministra rojaka v Biencr-tliovem kabinetu.
VAŽEN SESTANEK, Rim, 20. julija. Italijanski zunanji minister in avstroogrski zunanji minister se snideta koncem avgusta ali v Ischlu, Marijinih varili, ali pa v Solnogradu. Razgovarjala se bode,ta o tekočih zadevah ter bo v razgovoru tudi laška pravna fakulteta, radi katere hoče Italija pri tem sestanku vnovič pritiskati.
LEPO VREME.	v
Dunaj, 20. julija. Vremenske opazovalnice naznanjajo lepo vreme.
IZ OGRSKE. Budimpešta, 20. julija. Košut odpotuje danes v zdravilišče Wiesbaden. Adresna debata v ogrskem državnem zboru se danes nadaljuje. Popoldne ob 5. uri se snide ministrski svet, ki bo razpravljal o tekočih zadevah. V tej seji bo ministrski predsednik uradno naznanil Tomašičev odstou.
SRBSKI PRINC JURIJ NEVARNO OBOLEL.
Belgrad, 20. julija. Listi ostro pri* jemajo vlado, ker je princ Jurij nevarno obolel na slepiču. Listi pravijo, da je bil princ Jurij že v garniziji Mladi-novac bolan na črevesu, da pa je vlada, dasi je bila bolezen nevarna, bolezen pritajevala in je takrat celo prošnjo prinčevo, naj se ga pusti k zdravnikom v Belgrad odklonila. Princ Jurij ba koncem tekočega tedna v nekem sana-. toriju operiran.
KOLERA V PRAGI?
Praga, 20. julija. Nek mož, ki je došel iz Turkestana, je obolel pod zelo sumljivimi znaki ter so ga prepeljali v samotni oddelek bolnice. Z bolnikom se ni moglo sporazumeti, ker govori samo maldejsko in turško. .Natančna preiskava bolnika po dvornem svetniku Pfibramu je dognala, da bolnik nima kolere, pač pa so sumljivi znaki posledica mehurnega kamna.
POGAJANJA S SRBIJO ZABADI TR« VINSKE POGODBE.
Belgrad, 20. julija. Danes se vrši seja pooblaščencev, ki je bila. pravzaprav sklicana za včeraj. V tej seji se bo izvršil končni sklep glede vprašanja o trgovinski pogodbi. V odločilnih srbskih krogih se izjavlja, da se v pogajanjih ni govorilo o političnih vprašanjih; istočasno pa se povdarja, da za sklep pogodbe ni več znatnih zadržkov.
GRŠKI REZERVNIKI HOČEJO VOJ-SKO.
Atene, 20. julija. Tu je 200 rezerv-nikov priredilo demonstracijo. Rezerv-niki so hrupno zahtevali, naj se jih odpusti ali pa pošlje na vojsko.
REVOLUCIJONARNA PROPAGANDA V FRANCOSKI VOJSKI.
Fariz, 20. julija. Sedaj se je šele zvedelo, da so se med ženijske vojake, ki so se v četrtek vračali od revizije vojaštva v Long Championu, razdeljevali revolucijonarni oklici, v katerih se je pozivalo vojake, naj v slučaju generalne stavke podpirajo železniške delavce.
PROTICERKVENO GIBANJE NA ŠPANSKEM.
Madrid, 20. julija. Ministrski predsednik Canalejas je odredil, da se mora vsem priorjem samostanov poslati osebna povabila, ki si do 1. avgusta ne. izposlujejo dovoljenja za svoje naselbine. Ako bi se dotični priori branili priti k oblastvenim uradom, se bodo njihovi samostani zaprli.
AFERA UNGERN-STERNBERG.
Peterburg, 20. julija. Vse osebe, ki so bile aretovane zaradi vohunske afere barona Ungern-Sternberga, so iznu-stili na prosto.
IVAN ORTH ŽIVI.
Pariz, 20. julija. Listi priobčujejo izjave raznih uglednih oseb, ki trdijo., da so pred leti videle Ivana Ortha.
EKSPLOZIJA ZEPPELINOVE KAR BONIDNE TOVABNE.
Friedrichshaien, 20. julija. Zeppe-linovo zrakoplovno družbo je zadela nova nesreča. Družbina karbonidna tovarna, ki je izdelovala za zrakoplove potrebni vodikov plin, je včeraj ob po) 11. uri dopoldne eksplodirala na doslej neznan način. Tovarna se je razrušila. Velikansk steber dima se je dvignil \ trenutku eksplozije proti nebu ter jf zaprl za nekoliko časa vsak razgled Vzrok katastrofi je bržkone eksplozija nekega kotla, nakar se je vnelo poslopje, ki je bilo v bližini in kjer je bila zaloga izgotovljenega plina. Okna v bližini ležečih hiš so vsa razbita. Detonacijo se je slišalo do Friedrichshafna Takoj alarmirane požarne brambe h okolice so prišle kmalu po eksplozij) na mesto katastrofe, vendar pa. so imeli opravka samo z razkopavanjem razvalin. Dva delavca sta bila težko ranjena in bržkone ne bosta okrevala; šest delavcev pa, je lahko ranjenih. V trenutku eksplozije sta bila ravnatelj Colsman in tehnični vodja v tovarni.
STBAŠNA NESREČA.
Monakovo, 20. julija. Pri postaji Parnek je brzovlak povozil kočijo, v kateri je bila rodbina štirih oseb. Vse štiri osebe so mrtve.
ARETOVANI RUSKI TEROBISTI.
Peterburg, 20. julija. V Tiflisu so aretovali več ruskih teroristov. Neka ženska je izdala oblastem zalogo bonih v okolici mesta. Našli so 8 bomb, popolnoma opremljenih.
Ali ste pridobili „Slovencu" ka kega novega naročnika? Upošte vajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike!
Cerkveni letopis.
Posvečanje nove farne cerkve v Prečni, 13. junija 1910.
Posvečenje naše nove farne cerkve se je vršilo na dan sv. Antona Pad., dne 13. junija. Gotovo je to prepcmem-ben, da zgodovinski dan za faro. Potrudili srno se, da ga proslavimo kar naj-častneje. Zadnje tedne smo imeli posla z notranjo opravo. Za tri oltarje, obhajilnik, prižnico, kropilni in krstni kamen je naredil oziroma popravil načrte stavbeni nadsvetnik I. pl. Vancaš. Delo je pa prevzel mest. kamnoseški mojster F. Toman. Do cela ga ni mogel dovršiti radi nepovoljnih delavnih razmer v kamenolomu, vendar je pa vspel toliko, da so bili vsi trije oltarji s cerkvijo vred posvečeni. Ta notranja oprava je vsa kamenita, večinoma iz dragocenega marmorja: istrijanskega, nabrežinskega in kararskega. Da v prihodnje obhajamo vso božjo službo in druga duhovna opravila v novi cerkvi, smo sneli stari tabernakelj, ter ga prenesli v novo cerkev na glavni oltar. Upamo, da v kratkem času postavimo nov tabernakelj iz kararskega marmorja, ker se kamnoseško delo vrlo nadaljuje.
Tudi vse druge predmete, potrebne pri posvečevanju cerkve smo pripravili: klečalnik, kropilnik, dve posodi z vodo, sol, vino, pepel, kadilo, kadilnice, brisače, drobne voščene sveči-ce, stopnjice; opravo za oltarje, kriz-mole s tremi prti, svečnike, križ, novo mašno obleko in za kras : rožice, vence. Cerkev je podoba največjega božjega tempeljna sveta, pa večnega kraljestva božjega v večnosti, pa vidne božje cerkve na zemlji in tudi kristjana samega. Zato se mora ta skrivnostna zgradba tudi na zunaj proslaviti. Pri nas je njena lepa lega v višini zato posebno pripravna; na desno ji je župni-šče in stara cerkev, na levo pa nova lična prijazna šola. Možje in fantje, s Prečne, Kale, Podgore, Sel, Lok. Zaloga, Češče vasi, Grubelj, Ločne, so darovali in pripeljali cele vozove mlajev, večjih iil malih smrek; dekleta so jih pa nakitile z mnogobarvnim papirjem, zelenjem, venci, šopki in zastavami. Veličasten Špalir smo naredili z mlajev od stare cerkve do nove in okoli nje, pa zopet na drugi strani soglasno s to — do ceste. Cel teden smo žrtvovali in delali, pa nad 300 mlajev postavili, med njimi dva velikanska. Od kolodvora po poti do nove cerkve smo opeli 10 slavolokov z dičnimi napisi v proslavo Prevzvišenemu, cenjenim gostom, fara-nom, častilcem sv. Antona in v spomin na zgodovinski dan. Danes je Prečna res prezala! In tujec, ki hodi po cesti mimo, zvedavo postava in povprašuje, kaj neki to pomeni? Imenitna gospoda iz tuje dežele povprašuje, kako slavlje se ima tu vršiti? In ko zve, se spoštljivo priklanja na svetem kraju ter se ginjena v srcu poslavlja od njega.
Jupiter pluvius ali pa škratelj nam je bil pa nevošljiv te rajske lepote, pa nam je poslal ravno ko smo se pripravljali na sprejem škofov, piš z nalivom, ki nam je omajal in tudi podrl kakih 30 mlajičev, ki so bili zasajeni v mehko navoženo zemljo. Ko se je zlilo, smo se peljali k sprejemu, eni na kolodvor, drugi možje so počakali v Beršljinu, kakor je bilo dogovorjeno. Na vozovih smo jih spremili v Prečno. Šolska mladina (pa učiteljstvo) jih je pozdravila na. cesti pri novi šoli po pridni učenki Tereziji Parkelj. V lepem sprevodu smo lih spremili peš v staro cerkev in prejeli sv. blagoslov. Zvečer so spovedo-vali. Drugi dan bila je nedelja. Za-rano ob 4. zjutraj so bili zopet v spo-vednici. Ob 10. uri imeli so službo božjo s pridigo, v kateri so z znano vnemo razlagali preobilne in skrivnostne milosti, katere prejemamo v cerkvi. Bilo je prelepo slovo od stare cerkve, v kateri se je zbralo toliko ljudstva, da je oila glava tik glave. Dokler živimo, pomnimo, da so nam škof završili sv. božjo službo v stari cerkvi; in zanamci oodo isto znali in svojim mlajšim pripovedovali. Tudi vreme je bilo prijaz-aeje, popoldne smo podrte mlajiče ivignili, okrasili ter v vrsto dejali, pa smo bili še bolje volje!
Drugi dan, v ponedeljek, je pa naš slavnosten dan, god sv. Antona Padov., patrona naše nove cerkve. K tej svečanosti so došli: P. n. novomeški kapitelj £ mil. g. proštom dr. Seb. Elbertom na Selu, dekanijska duhovščina in sosed-jja s starosto g. monsignorjom A. Pe-serlin, p. gvardijan novomeški g. Podgoršek, p. prijor P. Vavpotič iz Kandije,
gg. duh. svetnika dr. J. ^larinko, c. kr. profesor in J. Mervec, trije nekdanji naši kaplani sedaj župniki gg. Kruni-pestar, Indof, Mensinger, v skupnem številu 32. Izmed svetnih gg. navajamo: visokorodn. g. knežji nadlogar v Soteski Pavel Huber pl Okrog, g. stavbenik R. Treo je prišel prejšni dan, stavbna podjetnika Spacapan in Ste-pančič, gosp. župan Fr. Vintar s svetovalci in odborniki, ključarji farne cerkve in podružnic, rodbina Langer in premnogobrojno občinstvo iz domače in sosednjih župnij, med njimi 180 bir-mancev s svojimi botri. Nekateri izmed povabljenih so se opravičili pismeno, telegrafično pa preblag. gosp. dr. Pils-hofer, c. kr. okrajni glavar postojnski. Prav žal nam je bilo za domačega c. kr. okrajnega glavarja gosp. barona Rech-bach, ki je bil odstoten na ženitovanj-skem potovanju; niti vabila mu nismo mogli dostaviti.
Za shrambo svetinj sv. mučencev Krizogona, Hermeta in Fortunata smo priredili in okrasili stranski oltar sv. Jožefa v stari cerkvi. Tu se je začel obred posvečevanja Točno ob 8. uri smo spremili škofa v dolgem sprevodu iz župnišča pred ta oltar, odmolili spo-korne psalme ter se zvrstili z ljudstvom v sprevod pred novo cerkev, kjer se po-svečevanje nadaljuje najprej zunaj cerkve, potem pa znotraj. Ta obred je tako obširen, skrivnosten in veličasten, da ga v dopisu ne morem podati tudi v malih potezah ne, pač pa se d6 pomen in namen njegov v malih besedah navesti. Cerkev namreč je stanovanje božje, v njej se moli, blagoslavlja, posvečuje, oznanja beseda božja, dele sv. zakramenti, vrši najsvetejša daritev. Sveta mora biti ta hiša. Pa je zgrajena s snovi, kamna, peska, apna, opeke itd., vzete iz vklete narave, ki še dandanes zdihuje in stoka vsled prokletstva Adamovega greha. Da se to onečešče-nje snovi razdene, odpravi, zato škof krope cerkev z blagoslovljeno vodo zunaj in znotraj, višje, nižje in v sredi, po stenah, tlaku, oltarje (sedemkrat) in slednjič vso zgradbo v križevi podobi in na vse štiri, dele sveta. Strta je moč hudega duha in njegov poguben vpliv!
Pa ta kraj je treba še posvetiti? Kako? Šli smo zopet v staro cerkev v procesiji po svetinje sv. mvičencev ter jih slovesno nosili pred novo cerkev in okoli nje. Pred velikimi vratmi postanemo, škof imajo slaven govor o svetosti božje hiše. Nato mazilijo velika vrata s sv. krizmo, procesija zavije v cerkev k oltarjem, dolbinice v njih mazilijo s sv. krizmo, v nje polože svetinje in cenzirajo s kadilnico, jih zapro, pa zopet mazilijo in kad6; in zopet mazilijo s sv. olji mize na oltarjih in cerkvene stene, vmes pa pojejo in molijo po-svečevalne molitve.
Tako blagoslovljena in posvečena hiša božja se s sklepnimi obredi in molitvami daruje Bogu v popolno last, Jezusu Kristusu je zgrajena, Zanj posvečena, On kot Kralj nebes in zemlje naj jo vzame v posest in vlada v njej! Zato gremo nazaj v staro cerkev po večnega Kralja v veličastni procesiji med pobožno molitvijo, slovesnim zvonenjem in pokanjem topičev prenesemo presv. Rešnje Telo v novo cerkev. In vstopil je kralj slave! Za Njim pohiti nešteta množica vernega ljudstva. Prostorna nova. cerkev se napolni do zadnjega kotička. Oltar je že prirejen za sveto daritev. Škof sam začne tiho sveto mašo ob častni asistenciji 32 mašnikov. Raz kora se razlega med sveto daritvijo veličastno ubrano petje, ki dviguje srca. in duše k večnemu Bogu. O tiha, mirna, prijazna Prečna, takega slavlja še nisi doživela! In ti, zala naša mlada mati, danes te po pravici primerjam škofovi katedrali, kajti v tebi je škof, prošt, kanoniki, župniki, kaplani, kle-riki po redu. O krasota nebeškega kraljestva v večnosti! Kako neskončno veličastna moraš biti, ko je že tvoja pred-podoba na zemlji tako sijajna! Tudi možem rosile so oči srečnega veselja!
(Konec.)
Mnenje gosp. dr. V. F r e n z 1 - a.
J a n o w i t z.
Gospod J. Serravallo,
T r s t.
Z veseljem Vam naznanjam, da pripisujem že več let Va-še izvrstno Serravallovo Kina vino z železom, čigar uspešnost je gotovo dokazana.
J a n o vv i t z , 29. decembra. 1909.
Dr. V. Frenzl.
TRZIE CENE
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 16. julija
Pšenica za oktober 1910 ....	Q 47
Pšenica za april 1911.....9-73
Rž za oktober 1910......7 09
Oves za oktober 1910.....7M5
Koruza za avgust 1910 . . ^.. .	5 63
Koruza za maj 1911 . . .'W:-.	5 63 Efektiv: >
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zrafinl tlak 736 0 mm
? a	Cm op» zovsnja	1 Ilf!	Temperatura po Celziju	Vilrori	Nabo	«s a. »
19	9. zvefi.	7334	16'5	sl. jzah.	neviht«	54-4
20	7. zjutr. 2. pop,	349 329	154 256	brezvetr. sl. jug	oblačno del. obl.	
Srednja včera
šnja temp. 18 9a, norm. 19 83.
Uradnik
bi se rad sejnanil s čednim dekletom primerne izobrazbe, starim 22 do 28 let. Želi se nekaj dole. Le resne ponudbe, a ko le mogoče s sl'ko, ki se takoj vrne, na upravo „Slovenca" pod naslovom „$reča in ¿adovoljnojt".
Kuharica
30 let stara, vajena gospodinjstva išče službe, najraje v kakem župnišču ali pa tudi h kakem samostojnem gospodu. Ponudbe naj se pošljejo poštno ležeče Sp. Hrušica pri Ljubljani „200 N. M.".	2079 3-1
Učiteljica	-
ki bi rada preživela mesec avgust na Gorenjskem, želi priti v boljše rodbino kot odgojiieljica k otrokom brezplačno, da ima le hrano in stanovanje. ponudbe naj se pošljejo y teku enega tedna na naslov.,Avgust", poštno ležeče, Videm, Štajersko.
: Za sluboRnuie in prebolele :
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino BC 11 a.. najboljše sredstvo 4 steklenice (5 kg) franko K 4-— BR. NOVAKOV I C, Ljubljana.
■■■■«■MnHnBBnnHi
Proda se ^
♦ Jtiloü
2051
?
več let davka prosta, na jako živahnem in prometnem prostoru, 10 minut od Ljubljane, pripravna za vsako obrt, obstoji iz več stanovanj. Zraven ima pripraven vrt. Proda se po jako nizki ceni in pod ugodnimi pogoji. Več se izve pri Franu Zajcu, Zg. Šiška št. 105.
mmmmmmmmmmmmmammmmmtmh
Ženitna ponudba!
Mladenič, star nad 30 let, ne-omadeževanega življenja, ponižen, dobrega srca in strogo krščanskega vedenja, z imetjem 2000 K in nekaj pohištva, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo v starosti 25 do 30 let, katera bi bila posestnica dobro idoče gostilne ali trgovine. Veselje ima tudi do kmetije. Le resne ponudbe s priloženo sliko naj se pošljejo pod imenom: ,Srečna bodočnost" na upravništvo
za pomladansko in poletno sezono 1910.
= Kupon =
3-10 metr. dolg, za kompletno tnoSko obleko
1	kupon 7 kron
1	kupon 10 kron
1	kupon 12 kron
1	kupon 15 kron
1	kupon 17 kron
1	kupon 18 kron
1	kupon 20 kron
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le Kupon za Črno salonsko obleko K 20 —, kakor tudi blago za površnike, turlstovske obleke, svileni kamgarn itd., poSilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zaston) in tranko.
Vsled direktnega naroČila blaga pri Ivrdki Slegcl-tovarne Imajo zasebniki ____ iled velikcaa bla<
najnlž/e cene. Tudi najmanjša naročila se IzvrSe
lmhnf iz tovarne Imajo zasebn
.. i blagovnega pr Izbira povsem svežega blaga Stalne,
i mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno na) "' ' " '
najskrbneje, natančno po vzorcu
410
J
ti
Elektroradiograf „IDEAL
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte
SPORED:	1911
od srede 20. julija do petka 22. julija 1910
1. Pobegle sanje. (Kom.) — 2. Razstava v Kopri pri Trstu. (Po naravi.) — 3. Srce starega očeta (Drama.) — 1. Bitka med bivoli. (Po naravi.) -5. lsls (Drama.) — 6. Obešalnik. (Kom.) — Dodate! ob 7. in '/a 9. uri zvečer. — 7. Lapuree plesalka (Kom.) — 8. Tvojo soprogo hočem videti. (Kom. 9. Stare matere god. (Kom. v barvali.) - Zadnji predstava se ob lepem vremenu vrši na prostem Vsak torek in petek od 6. do 10. si. Slov. Filharnt
Učenca
poštenih starižev sprejme tako; Josip Errath, trgovec v Mokronogu, (Dolenjsko). 2075 6—1
, Slovenca".
2082 3—1
Sode
iz belega hrastovega
lesa, trpežni, mofni
o
v
D n
r s
•£ i/i
a o
m je
nmi
5. w
w a M
C w S Jt
T, 3 o a
XI
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izboriti, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
Iv. A. Hvg. Tiimažii,
Ljubljana, Marije Terezije cesta

a	sr
n	-»
Ck	M
a	m
w	SL
N	«i
S	£.
»	£
Cene
nizke in solidne, točna postrežba.

>
2	stanovanji z 2 sobama, kuhinjo in 1 stanovanje s
3	sobami, kuhinjo, z lepim vrtom in s pritiklinami se odda za novemberskl termin in več lepih, solnčno ležečih, suhih stavbenih parcel je na
prodaj v bližini 11. državne gimnazije.
Poizve se: Ulica stare pravde št. 3. v pritličju, popoldne od 2.-6. ure.	2013
Zagrebški
K'
oooooooooooooooooooooo kot	tovarniška znamka
priporoči/jemo rt/ltn/llict	Pridatek / kot priznano UWUi/l/Ol za kavo;
«»,»'«>1 tu
Razpis služIle občinskega redarja.
Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega redarja z mesečno plače K 100'-- in prosto službeno obleko.
Službo nastopiti je dne 15. avgusta 1.1. - Prošnje jc vlagati najkasneje do 1. avgusta 1.1. na županstvo Jesonicc.
2066
Znpanstoo občine Jesenice,
dne 18. julija 1910.
7 I 7 IKO
707
= Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena =
se dobi samo pri H. SUTTNER, Ljubljana, mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.	2018	Tovarniška varstvena znamka „IKO".
■
Vzorci na razpolago!
NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910!
Vzorce pošiljava franko!
ÏENASI «t GERSMAK
LJubljana, Stritarjeva ulica 4.
Sukno, kamgarn, damsko blago, delen, batist, zefir, kreton, platno, šifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, šerpe, rnte v veliki Izbiri.
SOLIDNE CENE.	iS
s posebnim vhodom
^P ¡Qf*P za avšust' ~ Ponudbe z 3C l3tv napovedbo cene naj se pošljejo na upravo „Slovenca" pod šifro .Soba".	2060 3-1
Dež. lekarna pri .Marlll Pomagal'
m. LEUSTEK
Ljubljana, Resi jeva cesta I
zraven cesarja Franc Jožeia jnb. mostu
priporoCa ob sedanjem Času za jemanje najbolj pripravno, pristno, Cisto in sveže
Dorševo med. ribje olie KUr 55K
steklenica 1 K, veCja 2 K.
Tanno-chinln tinktura za lase, SffisK;
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Melusine ustna in zobna voda ¡zborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3499
Zaloga vseh preizkušenih domaČih zdravil, katera se priporočajo po raznih Časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpoSilja po poŠti vsak dan dvakrat.
V najem se odda
hiša
z staro gostilno
s hlevom in velikim gospodarskim poslopjem jako pripravno za mesarja in vsakega obrtnika, kateremu se nudi lepa prilika. V prijaznem kraju, obširna okolica več ur daleč. Naslov se izve pri upravi tega lista. 1957
Stanovanje
z 1 sobo in kuhinjo se iSCe za 1 september 1910. Najraje v bližini 2058 cerkve sv. Petra. 2-1
Naslov se izve v upravništvu „Slovenca."
išče službe z dobrimi izpričevali kot voditelj mlekarne Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo »Slovenca« pod naslovom „mleKar".	2055 2-1
1672 80-1
odstriženein zmešane kupujem po najvižji ceni
frizer za dame in gospode Sv. Petra c. 32 Levčeva hiša.
h. mm
Izdelujem vsa lasna dela.
Ceniki se pošljejo na zahtevo zastonj in poštnine proito.
Simon Praprotnik
staiim in pohištveni mizar v Ljubljani, inlm nlica št. ?
priporoCa p. n. odjemalcem svojo veliko zalogo 2044
vsakovrstnih omar za led
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. — Cena najnižja, postrežba toCna.
Telegrami: Simon Praprotnik, Ljubljana. — Telefon št 77.
Prihranite
vsak dan
&
4-80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljnbljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281
Zlate netili« : Beril«, firii, Rus ¡ti
Zupnim uradom ob priliki ka~
nonične vizitacije:
Missale Romanum
najnovejše izdaje s proprijem za katerokoli Škofijo v sledečih oblikah.
a)	oblika male četvorke za podružnice in kapele velikost 30 X 22 cm trpežna vezava z rdečo obrezo K 26-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 32-—.
b)	oblika četvorke za manjše župne cerkve in podružnice velikost 31 '/aX22 >/j fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 42-—.
c)	obUka velike četvorke velikost 34X24 cm trpežno vezan z rdečo obrezo K 40-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 47-—.
Prednosti tega misala
zelo velik razločen tisk, fin papir, priročna oblika, tanka in lahka knjiga.
d)	oblika male pole velikost 36X25 cm fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi % zlato obrezo K 52-80. Dobe se tudi finejše vezave.	_
Kanonfable pod celuloidom.
Praktična novost.
Cene nekaterih garnitur:
glavna tabla 24/17 cm K 4-80 27 /18 cm „ 5'90 30 X22 cm ., 6-10 28X19 cm „ 5 40 Večje kanontable v raznih slogih in izvršitvah sc dobe od 8 kron do 25 kron. Cene se razumejo za popolno garnituro, t. j.
za glavno in obe postranski tabli.
Prednosti kanontabel pod celuloidom: so zelo trpežne, jim ne škoduje ne solnce in ne vlaga so lahke in praktične, imajo lahko čitljiv, razločen tisek, zavzamejo malo prostora in se lahko umivajo ali drugače snažijo, se rabijo brez okvirja in šip in so nalepljene na prav trdo lepenko, da se ne morejo zviti.
Preces antcet post Mlssam pro opportunitnte sa-cerdotis dicendae. Acccdunt hymni, litaniae, aliaeque preces etc. V obliki četvorke za zakristijo z velikim tiskom. Vezano K 3-84.
Rltus benedictlonls et impositionls prlmarU la-pldls pro ecclesia acdificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedietionis signi vel campanae, vezano K 312.
Rituale Romanum. (Velikost 13i/2X9 cm) ša-grin zlata obreza K ti'—.
Rituale Romanam. (Velikost 23X14 1/2 cm), ša-grin zlata obreza K 12-96.
Dannerbauer, Praktisches Geschäftsbuch für den Kurat — Klerus Österreichs. Vezano 30 K.
Ob času prvega sv. Obhajila in sv. Rešuje Telo.
Nove spominke prvega svetega obhajila pod celuloidom, je založila «Katoliška Rukvarna v Ljubljani». Krasna podoba predstavlja Jezusa s sv. hostijo in primernimi podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod celuloidom tako prirejena da se lahko postavi ali pa obesi na steno, ne da bi se dejala v okvir ali pod šipo in ima torej iste prednosti kakor kanontable iz celuloida. Kdor hoče darovati prvo-obhajancu spominek trajne vrednosti, da ga bo imel lahko celo življenje pred očmi naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša posebej 30 vin. Pri naročilu na več izvodov se pojavijo razmeroma manjši stroški za poštnino.
Hammerle, Ecce Panls Angeloniml oder das allerhl. Altarssakrament und der Priester Vorträge für Priesterexerzitien K 3-36.
Lintel — Finster, das eucharistische Triduum. Ein Hilfsbuch für die Predigt über die tägliche Kommunion K 1-50.
Dlessel, das grollte Denkmal der göttlichen Liebe. Predigten und Betrachtungen über das hochheilige Sakrament des Altars 2 zvezka K 10-08.
Blättler, Manna in der Wüste oder das Geheimnis der heiligsten Eucharistie in Vorträgen dargestellt 2 zvezka K 432.
Chnignon, der Seelenfriede eine Frucht der Andacht zum allerhl. Altarssakramente und der Hingabe an die göttliche Vorsehung, vez. K 4-80.
Stieglitz, Ausgeführte Katechesen II. Beicht- und Kommunion-Unterricht, vezano K 3-60.
Bernbeck, Katechetische Skizzen zunächst für die ungeteilte und zweiteilige Landschule vezano K 4-32.
Schwlllinsky — Gill, Anleitung zum Erstbeicht, Erstkommunion und Flrmungsuntericht K 1-50.
Nagelschmitt, Dlo Feier der ersten hl. Kommunion der Kinder Predigten, Anreden und Skizzen K 3-84.
Müllendorff, Plus X. als Förderer der Verehrung des allerheiligstcn Sacramentes 30 v.
Protzner, Die öftere und tägliche Kommunion
der Kinder namentlich in geistlichen Erziehungsanstalten und an Klösterschulen. 72 v.
Soengen. Das Liebesmahl des Herrn. Kommunion-Andachten, vezano K 1-98.
Beetz, Neues Leben. Ein bilderreiches Ubungs und Gebetbüchlein für Erstkommunikanten zugleich zur wiederholten Erneuerung des geistlichen Lebens, vezan K 2-64.
Wacker. Geschichten für Neukommunlkanten für die Zeit vor und nach der ersten hl. Kommunion, vezano K 2-16.
Schwarzmann, Bereitet den Weg des Herrn, Erzählungen für Erstkommunikanten, vezano K 2-40.
Jeglič Anton Bonaventura, Pastirski list o sv.
Rešnjem telesu 20 vin.
Pohl, Zum schönsten Tag des Lebens. Erzählungen für Erstkommunikanten, vezano K 1-80.
Albers, Siehe dein König kommt zu dir! Erzählungen für die Erstkommunikanten, vezano K 2.88.
Arndt, der heilige Stanislaus Kostka K 1-80.
Meschler, Leben des hl Aloysius von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend, vez. K 4-32.
Meschler, Der göttliche Heiland. Ein Lebensbild der studierenden Jugend gewidmet, vezano K 7-80.
Schmitt, Anleitung zur Erteilung des Erstkommunikanten-Unterrichtes, vezan K 4-56.
Leitgeb, Das grolle Liebesmahl heiliger Seelen. 31 Erwägungen und Gebete vor und nach der hl. Kommunion für Welt- und Ordensleute, vezano K 3-50.
Walter, Das Allerheiligste Sakrament, das wahre Brot der Seele, vezano K 3 —.
Wlseman — Faber, die heilige Eucharistie. Das heil. Altarssakrament, oder die Werke und Wege Gottes, vezano K 2-40.
Louviyni, das verborgene Leben mit Christo in Gott, vezano K 1-50.
Stieglitz, Reumotive für die Kinderbeicht. K 120. vezano K 1-80.
Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbereitung auf die erste hl. Kommunion 80 v.
Za mesec junij.
Hortmanns, Herz Jesu-Predigten, K 2-40.
Hurter, Entwürfe zu Herz-Jesu-Predigten. K 1-10.
Haitier, Winke, Themen und Skizzen zu Herz-Jesu-Predigten. K 1-80.
Beck, Das hl. Herz Jesu und die Männer. 78 v.
Haltler, Die 9 Liebesdienste zu Ehren des göttl. Herzens Jesu in Betrachtungen dargelegt, vezano K 3-60.
Hattler, Der Weg zum Herzen Jesu, vez. K 2-60.
Hattler, Der Geist des Herzens Jesu, geoffenbart 111 den hl. Evangelien, vezano K 2-40.
Leitgeb, Das dem heil. Herzen Jesu geweihte Jahr. Betrachtungen zu Ehren des hl. Herzen Jesu für Ordenspersonen und fromme Welt leute, vezano K 3-30.
Seeböck, Kleines Herz Jesu Brevier, Tagzeiten für jeden Tag der Woche, vezano K 1-—.
Hattler, Stillleben im Herzen Jesu. K 216.
Druge važne novosti.
Ender Anton, Skizzen für Predigten und Vor.
träge. Broširano K 7-—. Ta bogata zbirka znanega pisatelja je izboren pripomoček za cerkvene govornike ob raznih prilikah.
Vstaja Škenderbegova. Zgodovinska povest, broširana 60 vin., vezano 80 vin. Poveljnik turške konjenice se zaveda svojega pokoljenja, se postavi na čelo krščanske armade in premaga krščansko deklico. Povest je silno zanimiva.
Deutl Hermann, Exempelbuch für Predigt. Schule
und Haus. Eine Sammlung ausgewählter Beispiele vorwiegend der neueren Zeit, über sämtliche Lehren des katli. Katechismus. K 4-80-Hickmanns geographisch-statistischer Taschen, atlas von Österreich - Ungarn. Vezano K 5-—. Podaja nam popolno najnovejšo Statistiko naše države in precizno dovršene zemljevida v priročni žepni obliki.
Jeglič Dr. Anton Bonaventura, Mladeničem I. zvezek. Obramba vere K 1'—. Ne le mladeniči temveč vsi Slovenci naj či-tajo to zlato knjigo, da bodo pravilno poučeni o resničnosti naše svete vere in jo vedeli braniti in zagovarjati pred neutemeljenimi predsodki in ugovori.
Beneš-Trčblzsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Broširan K 3-20, vezano K 4"30. Ta povest je za probujo narodne zavesti izredne važnosti, popisuje nam pokristjanjene polabskih Slovanov, onega naroda, ki se je naj-delj in najbolj vstrajno bojeval zoper nemško nasilje, katero je z mečem v roki vsiljevalo križ in najblažje verske svetinje izrabljalo v svojo korist.
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplova. Trije Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr. Fer-gusona. Vezano v platno K 3'80. Jules Vernove spise prestaviti v slovenščino je srečna misel; naše ljudstvo bo sledilo geni-jalnemu pisatelju širom sveta z napeto pozornostjo in se bo pri tem izredno izobrazilo, ker ravno spisi tega pisatelja so svetovno znani kot najboljši med priporočljivimi spisi, ki družijo zabavo s poučnim in vzgojnim namenom.
Use te Knlise se dobe tudi u „Knjisarni Ilirijo" prej M Mon u Kranju
IZPELJÄVÄ
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa riavna in strsnsKa mesta iu- in inozenunva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
* M CDPTTD 4 OSREDNJA MENJALNICA: ' IILJQIIL^ um* DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnrlni7nipp- Ba(<en'CeSI,a Kamilica, CeSka Lipa, Brno, Dux, Gablonza, N. Graslllz, Krakov, Lllomerice, Moravski 1 UU1 Uzlilbc. Zumberg, Moaiing, Meran, novi Jicin, Pizen, Praga, Liberce, Dunajsko Novomesto, Cvitava,
NAKUP IN PRODHJH
vseh vrst rent, obligacl|, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk 1.1, d., i. t. d,
„ Zavarovanie proti iz$i pri žreba® sreč» in vredn. papirjev
D
~ Prospekte in cenike premij zastonj in iraaio.