/Primorski Št. 58 (15.502) letoLII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7795600_ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1500 LIR SREDA, 13. MARCA 1996 Vojmir Tavčar Čeprav je bil v zadnjih mesecih izpostavljen zelo ostrim političnim pritiskom in tudi sodnim preiskavam, milanski sodnij-ski tim »čiste roke« ni vrgel puške v koruzo. Kljub vsem težavam in pritiskom vztraja na okopih preiskave o podkupninski aferi, ki je razkrila marsikatero umazano ozadje dogajanja na italijanski politični in ekonomski sceni. Dokaz odločenosti milanskega sodnijskega tima je tudi včerajšnji ukaz o aretaciji rimskega kolega Renata Squillanteja, ki je obtožen korupcije, saj naj bi v zameno za podkupnine prikrojeval sodne postopke in kršil tajnost sodnih preiskav. Tajnost, v katero je milansko tožilstvo ovilo ta del preiskave, je skoraj nepredirna. Zato niso znani dogodki, na katere se nanaša obtožnica. Ve se le, da baje zadevajo dogodke iz konca osemdesetih let in da naj bi bil vanje vpleten tudi bivši obrambni minister ter koordinator Forza Italia Cesare Previti, ki je sicer odločno zanikal svojo vpletenost in branil sodnika Scpiillanteja. Aretacija Renata Squil-lanteja, ki je bil med najbolj znanimi in vplivnimi rimskimi sodniki, saj se je prej kot preiskovalni sodnik in sedaj kot vodja urada za predhodni postopek ukvarjal z najbolj zahtevnimi preiskavami v rimskem sodnem okrožju, je dogodek, ki je po odmevnosti primerljiv samo z aretacijo bivšega predsednika milanskega sodišča Diega Curtoja, ki ga je prvostopenjsko sodišče v Brescii obsodilo zaradi vpletenosti v afero Eni-mont. Odločitev tima »čiste roke« zato najbrž ni bila lahka in razumljiva je njihova nepredirna molčečnost. Do Squillantejeve aretacije je prišlo v zelo napetem obdobju, ko se Oljka in Kartel svoboščin pripravljata na oster volilni spopad. Upati je, da stranke, ki merijo moči, ne bodo zlorabile dogodkov sodne preiskave za predvolilno kampanjo. Samo na ta način bodo omogočile sodnikom nemoteno in hitro delo, ki je nujno potrebno, da se razčisti položaj šefa rimskega urada za predhodni postopek. Kot vsak osumljenec je tudi Squillante nedolžen, dokler ga sodišče ne spozna za krivega. Toda njegov položaj v sodstvu je tak, da bo ostala senca suma, dokler zadeva ne bo pojasnjena. Prav žara-' di tega se politika v preiskavo ne sme vmešavati, še zlasti pa ne v sedanjem razgretem obdobju. I Trst SKP podpira kandidate Oljke TRST - Stranka komunistične prenove bo na večinskih volitvah na Tržaškem podprla kandidate Oljke. S tem bo izvajala vsedržavni dogovor z levo sredino, ki bo v Pordenonu podprla kandidata SKP. Komunisti so zaradi tega umaknih kandida-turo Jacopa Venierja, Giuliane Zagabria in Licie Chersovani. Kandidat Oljke v mestnem poslanskem okrožju bo morda univerzitetni profesor Ferruccio Tommaseo. Ha 5. strani I Mraz in sneg v naših krajih TRST - Muhasto marčno vreme je včeraj poneslo naše kraje nazaj v zimski čas. Sneg se je namreč pojavil na Tržaškem in na Goriškem in začasno pobelil pokrajino še zlasti v višjih predelih. V Gorici je snežilo kar trikrat, predvsem okrog poldneva, ko je mesto in okolico zajela prava snežna nevihta. Na Tržaškem je snežilo zjutraj, proti večeru pa je spet začelo naletavati. Vse ceste so bile prevozne. Na 6. in 8. strani PODKUPNINSKA AFERA / NA UKAZ MILANSKEGA TOŽILSTVA Aretiran sodnik Squillante Obtožujejo ga korupcije Aretirani je vodja rimskih sodnikov za predhodni postopek RIM - Milanska preiskava o podkupninski aferi je spet povzročila veliko iznenadenje. Na ukaz milanskega tožilstva so včeraj v Rimu aretirali sodnika Renata Squillanteja, ki vodi urad sodnikov za predhodni postopek. Skupaj s Squil-lantejem je bil aretiran tudi odvetnik Attilio Pa-cifico. Oba sta bila zaprta v milanski zapor Opera. Aretacija Renata Squillanteja je močno odjeknila v italijanskih političnih in sodnih krogih. Squillante, ki je med najbolj znanimi in vplivnimi rimskimi sodniki, je obtožen korupcije, saj naj bi v zameno za podkupnine »prikrojeval« številne sodne postopke. Zaenkrat ni znano, na katere dogodke se nanaša obtožba, po agencijskih novicah pa naj bi mu podkupnine posredovala aretirani odvetnik Pacifi-co ter bivši obrambni minister in koordinator Forza Italia Cesare Previti. Slednji je odločno demantiral vpletenost v zadevo in branil aretiranega sodnika. Na 2. strani RIM / PREDVOLILNE POLEMIKE V Polu svoboščin se je spor polegel RIM - Razkol v Polu svoboščin je bil kratkotrajen. Polemika med Butti-glionijem in Casinijem na eni strani in Berlusconijem in Fini jem na drugi se sicer še ni povsem polegla, vendar sporazum je po splošnih zagotovilih pred vrati. Katoliško krilo desničarskega zavezništva si je zagotovilo lepo število kandidatur več in bo po vsej verjetnosti že v prihodnjih mah uradno sporočilo, da odstopa od grožnje po samostojnem volilnem nastopu. Sicer pa KDC in CDU ne postavljata samo vprašanja kandida-tur, ampak zahtevata tudi politično jasnost po pristopu Marca Pannelle v zavezništvo. Toda usklajevanje stališč med bivšimi demokristjani in radikalci bo lahko privedlo le do »skrpucala«, kot je včeraj podčeral vodja Hrasta Massimo D’Alema, saj gre za dve povsem nasprotujoči si kulturi. Silvio Berlusconi je vsekakor potrdil, da je sporazum s KDC in CDU dejansko že dosežen, medtem ko se nadaljujejo pogajanja s Pannello. Sicer pa se tudi levosredinsko za- vezništvo ubada s problemi kandidatnih list. Na zahtevo Antonia Mac-canica bo danes na sporedu vrh Oljke, ki naj vprašanje dokončno spravi z dnevnega reda. Na 2. strani TRST / R i Lega Nazionale je obudila pokol družine iz Pobegov TRST - Nacionalisti izkoristijo vsako priložnost za pogrevanje polemike o fojbah in o povojnih zločinih, o katerih vodi preiskavo rimski sodnik Giuseppe Piti tto. Predsednik Lege Nazionale Paolo Sardos Albertini je na včerajšnji novinarski konferenci obudil tragedijo v Pobegih pri Kopru, kjer so oktobra leta 1945 ubili štiri člane družine Pizzi-ga in njihova trupla zakopali v bližnji njivi. Sardos Albertini je novinarjem pokazal zapis Primorskih novic Staffieriju sodijo zaradi tolmačev TRST - Nekdanji tržaški župan Giulio Staffieri se je znašel na sodišču, kjer ga dolžijo opustitve dolžnostnih dejanj: svojčas namreč ni poskrbel za prisotnost tolmača za slovenski jezik na sejah dveh rajonskih svetov. Sodišču sta ga prijavila slovenska rajonska svetovalca Ssk Aleksander Furlan in Edi Krapež. Danes v Primorskem dnevniku Manjšine alpskega loka Notranje ministrstvo je izvedlo novo »monitoražo« etničnih skupin, ki živijo na območju alpskega loka in med katerimi je tudi slovenska. Stran 3 Miljski župan o prihodnosti uprave Miljski župan Sergio je orisal rezultate Široke ankete med prebivalstvom, ki želi, da bi tudi spremenjena dosedanja koalicija nadaljevala z začetim delom. Stran 5 Nadvoz v tržaškem pristanišču Lani je prišlo v tržaško novo pristanišče 62 tisoč tovornjakov s trajekti iz Turčije: od včeraj peljejo do avtoceste po novem nadvozu. Stran 5 Ovire so na Pokrajini Selitev slovenske sekcije ITI v Gorici zavira pokraji-snka uprava, ki menda ni sposobna najti 30 milijonov lir za ureditev novih prostorov. Stran 8 Državni računovodja je optimist V nasprotju s svojo strogo računsko vlogo je Andrea Monorchio optimist glede možnosti Italije, da doseže pogoje iz Maastrichtskega sporazuma. Stran 9 EGIPT / V KRAJU ŠARM EL-ŠEIK objavljen 14. februarja leta 1992, ki govori o tem pokolu. Preživeli člani družine Pizziga so poslali koprskemu Zupanu Aureliju Juriju spomenico, v kateri prosijo za dovoljenje za odkop posmrtnih ostankov in za postavitev spominske table ubitim svojcem. Sardos Albertini je zanikal politično ozadje te pobude. Afero pa je sprožil štiri leta po pisanju Primorskih novic in prav sredi polemik o fojbah. Na 3.strani Decembra leta 1992 sta ga pismeno vprašala, zakaj ni več tolmačev na sejah rajonskih svetov. Staffieri je odgovoril, da so uvedli preiskavo, ki naj bi odkrila odgovornosti, kar je lahko izzvenelo tudi kot norčevanje, saj je bila občinska prevajalska služba dejansko pod njegovim nadzorom. Na 5. strani Danes svetovni vrh proti terorizmu Predstavniki 28 držav za uveljavitev mirovnega procesa na bližnjem Vzhodu KAIRO - V osamljenem in strogo zavarovanem leto-viščarskem mestecu Sarm el-Seiku na južnem delu sinajskega polotoka bo danes pričel svetovni vrh proti terorizmu, ki je predvsem nov poskus reševanja bližnje-vzhodnega mirovnega procesa po zadnjih krvavih atentatih v Izraelu. Udeležili se ga bodo najvišji predstavniki 27 držav, od gostitelja, egiptovskega predsednika Mubaraka, ki bo sopredsedoval skupaj s Clintonom, do Lamberta Dinija, ki bo v nedvomno nerodnem položaju po pobegu palestinskega terorista. Vabilo na vrh proti terorizmu so sprejeli tudi Libijci, Libanonska vlada je uradno odpovedala udeležbo, verjetno ne bo Sirije, Irana pa niso niti povabili. Na 12. strani ARETACIJA SGUILLANTEJA / PO OBTOŽBI MILANSKEGA TOŽILSTVA BRESCIA / SODISCE »Prilagodil« naj bi bil številne preiskave RIM - Preiskava o podkupninski aferi, ki jo vodi milansko državno tožilstvo, je pred novim, nepredvidenim in odmevnim razpletom. Včeraj dopoldne je policija na ukaz tima »čiste roke« aretirala voditelja rimskega urada za predhodne postopke Renata Squil-lanteja. Skupaj s sodnikom, ki je obtožen korupcije, je bil aretiran tudi odvetnik Attlio Pacifico. V zadevo naj bi bil po agencijskih novicah vpleten tudi bivši obrambni minister in sedanji koordinator Forza Ita-lia Cesare Previti. Aretacija sodnika Renata Squillanteja, ki je eden najbolj vplivnih rimskih sodnikov, je povzročila veliko iznenadenje v javnem, mnenju in razburjenje v rimski sodni palači, ki je doživela nov hud udarec. Včerajšnji aretaciji sta pojasnili tudi okoliščino prisluškovalne naprave, ki so jo pred časom našli v rimskem baru, kamor je običajno zahajal Squillante. Prisluškovalno napravo, ki jo je po naključju odkril natakar, so kriminalisti postavili po nalogu milanskega tirna »čiste roke«, ki je vodilo preiskavo o rimskem kolegu. Rimskega sodnika so agenti kriminalistične policije aretirali včeraj zjutraj na njegovem domu. Squillan-tejev šofer je novinarjem povedal, da ga je policija odslovila, ko se je včeraj zjutraj ob običajni uri zglasil pred sodnikovim domom, da bi Squillanteja peljal v službo. Malo po aretaciji sta tožilca Gherardo Colombo in Ilda Boccassini preiskala Squillantejev urad v rimski sodni palači in njegovo stanovanje. Podobno preiskavo so opraviti tudi v uradu in na domu odvetnika Paci-fica. Novice o aretaciji rimskega sodnika so zelo skope. Zvedelo se je, da je obtožen korupcije, odvetnik Pacifico pa sodelovanja pri korupciji. Kaže tudi, da se obtožba nanaša na dogodke iz osemdesetih let, ni pa znano, za katere dogodke gre. To je skrivnost, ki jo milanski sodniki skrbno čuvajo, saj je gradivo o tej zadevi strogo zaupno. Po agencijskih novicah naj bi Renato Squillante proti ustrezni podkupnini pristal na to, da »popravi« nekatere sodne postopke. Rimskega sodnika naj bi - tako prepričanje agencije pripisujejo milanskemu tožilstvu - v bistvu redno honoriran za serijo ukrepov, ki naj bi bili v nasprotju z njegovo dolžnostjo sodnika. Denar pa naj bi mu izročala prav odv. Pacifico in bivši obrambni minister Cesare Previti. Squil-lante naj bi tudi kršil tajnost preiskovalnega postopka in naj bi pritiskal tudi na druge sodnike, da bi prikrojevali ukrepe v korist nekaterim podjetjem ati tistim, ki so Squillaneteja podplače-vati. Cesare Previti je z novinarji odločno demantiral svojo vpletenost v omenjene dogodke. Aretacijo 71-letnega rimskega sodnika je ocenil kot sramotno in povsem neosnovano. »Če v kratkem ne bodo dokazana utemeljenost aretacije, upam, da se bo začela poglobljena preiskava o odgovornosti tistega, ki je odredil aretacijo,« je dejal Previti. Renata Squillanteja so včeraj prepeljali v milanski zapor Opera, kjer ga je zvečer zaslišal sodnik za predhodni postopek. Vodil je najzahtevnejše preiskave v rimskem okrožju RIM - Renato Squil-lante je star 71 let in je eden od najbolj znanih rimskih sodnikov. 2e nekaj let vodi urad sodnikov za predhodni postopek, pred tem pa je bil dolgo časa preiskovalni sodnik in predsednik petega kazenskega odseka. Dolgo kariero v sodstvu (začel je leta 1953) je prekinil v drugi polovici osemdesetih let, ko je bil član Consob, telesa, ki nadzoruje poslovanje italijanske borze. Kot preikovalni sodnik najprej in nato kot vodja urada za predhodne postopke se je Renato Squillante ukvarjal z skoraj vsemi najbolj zahtevnimi preiskavami v rimskem sodnem okrožju. Raziskoval je na primer okoliščine, v katerih sta v začetku osemdesetih let izginila v Libanonu novinarja Italo Toni in Graziella De Palo ter v tem okviru zaslišal vrsto visokih italijanskih oficirjev, pripadnikov obveščevalnih služb pa tudi diplomate in palestinskega voditelja Georgea Habbasa. Vodil je preiskavo o takoimenoiva-nih »zlatih skodelicah kave« pri Višjem sodnem svetu in se ukvarjal tudi z usodo italijanskih »desapareci-dosov« v Argentini. V njegovi karieri sodnika ne manjka polemik. Kot preiskovalni sodnik se je vpletel v polemiko s tožilcem Giancarlom Armatijem, ki je raziskoval nepravilnosti pri upravljanju javne televizijske hiše Rai. Leta 1992, potem ko je prevzel vodstvo urada za predhodne postopke, ga je leva struja levih sodnikov Magistratura democra-tica obtožila zaradi neustreznega delovanja urada. Renato Squillante ni prvi aretirani italijanski sodnik. V zadnjih treh letih je bil zapor usojen kakim 15 sodnikom in javnim tožilcem. Najpogostejša obtožba je prav korupcija in pogosto so sodnike postavili na zatožno klop skesanci. Med primeri, ki so vzbudili največ senzacije, je nedvomno primer predsednika milanskega sodišča Diega Curtoja, ki ga je bre-sciansko sodišče obsodilo zaradi korupcije v zvezi z zadevo Eni-mont. V preiskavo, ki je privedla do aretacije Renata Squillanteja, sta vpletena še dva rimska sodnika. Gre za Raffae-leja De Luco Comandi-nija in Francesca Mi-sianija, katerih imeni sta na seznamu preiskovanih oseb. Di Pietro na procesu proti gen. Cerciellu zaradi obrekovanja Bivši milanski tožilec o Craxijevi zahtevi po zdravljenju v Italiji Antonio Di Pietro zapušča sodišče v Brescii (foto AP) BRESCIA - Bivši milanski tožilec Antonio Di Pietro je bil včeraj spet na sodišču v Brescii, tokrat pa ne kot obtoženec, ampak kot prizadeta stran. Pred sodnikom za preliminarno obravnavo Battistaccijem je bil namreč na vrsti proces proti generalu finančne straže Giuseppeju Cerciellu, ki je obtožen obrekovanja bivšega milanskega sodnika. Med zaslišanjem v okviru preiskave o korupciji v Finančni straži je namreč Cerciello trdil, da je Di Pietro pritiskal na nekatere obtožene častnike Finančne straže, naj obtožijo Silvia Berlusconija. Bre-scianski tožilec Fabio Salamone je takrat Cerciella obtožil obrekovanja, Di Pietra za zlorabe javnega položaja, kasneje pa je predlagal arhiviranje obeh postopkov. Sam Di Pietro pa se je predlogu uprl in zahteval pregon generala Cerciella zara- di obrekovanja. Tudi včeraj so Di Pietra pred sodiščem pričakali številni novinarji, bivši sodnik pa ni hotel dati nobenih izjav, še posebno pa ni hotel potrditi časopisnih vesti, po katerih bi lahko na volitvah podprl tisto Butti-glioneja in Casinija v primeru, da bi se predstavila samostojno. Pač pa je v svoji tedenski rubriki v reviji Oggi Di Pietro komentiral zahtevo bivšega socialističnega tajnika Bettina Craxija, da bi se lahko zdravil v Italiji. Po njegovem mnenju ima vsakdo pravico do tega, da se zdravi tam, kjer se mu zdi najbolj primemo, in torej tudi Craxiju ne gre odreči te pravice. Nikakor pa to ne pomeni, da je Craxi nedolžen, saj je prav Di Pie-trova preiskava pokazala, da je bivši tajnik PSI prejel podkupnine na samo za stranko, ampak tudi zase. RIM / ŽIVAHNA PREDVOLILNA RAZPRAVA ZNOTRAJ OBEH TABOROV Spor v desničarskem zavezništvu samo »nevihta v kozarcu vode«? RIM - Vse kaže, da je res šlo za »vihar v kozarcu vode«, kot ga je označil vodja NZ Gian-franco Fini. Upor Rocca Butti-glioneja in Pierferdinanda Casinija se bo po vsej verjetnosti že v prihodnjih urah polegel. Njuni stranki, KDC in CDU, sta si zagotovili nekaj volilnih okrožij več od dvojice Pannel-la-Sgarbi in tako se predstavnika sredinskega, katoliško usmerjenega krila Pola svoboščin pripravljata, da odstopita od napovedi o samostojnem nastopu na volitvah. Da je sporazum že sklenjen, so včeraj glasno napovedovali predstavniki Nacionalnega zavezništva in Forza Italia ob molku zainteresiranih li-derjev. Zvečer pa je Buttiglio-nejev glasnik VValter Guarraci-no pojasnil, da sporazuma še ni, da pa so bili storjeni koraki naprej. Vprašanje kandidatur je bilo rešeno, je še dodal Guarracino, niso pa še bili rešeni problemi v zvezi z vstopom Marca Pannelle v zavezništvo. Zato je potrebno »politično preverjanje«, kajti tudi sto sedežev več ne pomaga, če ni politične jasnosti, je dejal Buttiglionejev glasnik. Dejansko je imela zaostritev odnosov med Casinijem in Buttiglionejem na eni strani in Berlusconijem in Finijem na drugi tudi politično vsebino. Voditelja KDC in CDU si že dolgo prizadevata, da bi Polu svoboščin nadela bolj sredinsko obleko, vstop Pannelle pa jima je povzročila še dodatne težave zaradi znanih Pannello-vih stališč o splavu in liberalizaciji lažjih mamil. Njuno nelagodje je še stopnjeval omalo- važevalen odnos, ki sta ga tako Berlusconi kot Fini nemalokrat pokazala do sredinskega krila zavezništva. Kot rečeno, bo spor skoraj gotovo rešen, zanimivo pa bo preveriti, ali se bosta Buttiglioni in Casini zadovoljila z večjim številom sedežev, ali bosta s svojo zahtevo po politični jasnosti šla do konca. Voditelj Hrasta Massimo D’Alema je že ironično komentiral sporazum v Polu svoboščin, češ da ne bo mogel biti nič drugega kot skrpucalo. Po njegovem mnenju ne gre samo za problem porazdelitve volilnih okrožji, ampak za kompatibilnost diametralno nasprotnih kultur, kot sta tradicionalna katoliška in radikalna. D’Alema je tudi polemično izrazil upanje, da bodo v Polu svoboščin vsaj nehali govoriti o heterogenosti Oljke. Sicer pa imajo tudi v levo- sredinskem zavezništvu probleme s porazdelitvijo okrožij. Najbolj nezadovoljen je menda Antonio Maccanico, ki je včeraj zahteval takojšnje sklicanje vrha Oljke. Zahtevo je utemeljil z nujnostjo, da se vprašanje kandidatur čimprej spravi z dnevnega reda, kaže pa, da zahtevi botruje tudi želja po večji zastopanosti v kandidatnih listah leve sredine. Zadrego povzroča v levosredinskem zavezništvu tudi vprašanje kandidature Ciriaca De Mite. DSL bi najraje videla, kot je včeraj ponovil VValter Veltroni, da bi bivši tajnik KD kandidiral na proporčni listi Ljudske stranke, vendar drugi pritiskajo za njegovo vključitev v kandidatne liste Oljke, saj razpolaga De Mita še vedno s široko volilno bazo, še posebno v njegovem volilnem okrožju v pokrajini Avellino. Zavrnjenih 28 volilnih simbolov RIM - Na notranjem ministrstvu se je včeraj zaključil pregled simbolov, ki so jih do nedelje predstavili za aprilske volitve. 246 simbolov je bilo sprejetih in 28 zavrnjenih. Med zavrnjenimi je tudi »Lista Dini - italijanska renesansa«, ki jo je neki Ma-riano Dini predstavil z očitnim namenom, da povzroči težave pravi Dinijevi listi, namreč oni ministrskega predsednika Lam-berta Dinija. Od 28 zavrnjenih list jih bo 17 lahko vložilo priziv, drugih 11 pa je bilo dokončno izključenih. O prizivih bo odločalo kasacijsko sodišče, ves postopek za sprejem simbolov pa bo zaključen do sobote, 16. marca, naslednjega dne se bo namreč začela predstavitev kandidatur na volilnih uradih sodišč. Iz protesta peš iz Trenta v Rim TRENTO - Iz protesta proti krivičnosti italijanskega davčnega sistema bo iz Trenta peš odšel v Rim in tam izročil predstavnikom vlade peticijo z zahtevo po bolj pravičnih davkih. Protagonist tega 631 kilometrov dolgega maratona je 40-letni brivec Mamo Patton, ki mu je Finančna straža pred kratkim zasolila dve milijardi lir globe zaradi neke zgolj formalne nepravilnosti. Njegov včerajšnji start iz Trenta je poleg župana in drugih krajevnih oblasti pozdravil tudi predsednik združenja obrtnikov Spalanzani. Ne protestiramo proti Finančni straži, je dejal, pač pa proti obstoječim zakonom, ki omogočajo tako absurdne primere, kot je Pattonov. Protestni maraton bo predvidoma trajal deset dni, saj naj bi Patton pripešaCil v Rim 21. marca. RIM / POROČILO NOTRANJEGA MINISTRSTVA KOROŠKA / PO SEJI SOSVETA ZA SLOVENSKO MANJŠINO Nova »monitoraža« o etničnih skupinah Podatki o številčnosti manjšin na območju alpskega loka - Poudarjena vloga mostu Poslabšanje odnosov med NSKS in ZSO Sosvet zavrnil predlog NSKS - Danes stališče ZSO RIM - Na italijanskem ozemlju na območju alpskega loka živi približno en milijon italijanskih državljanov, ki govorijo drugačen jezik in se prepoznavajo v etničnih skupinah, različnih od italijanske. Podatke je objavilo notranje ministrstvo v poročilu, ki nosi naslov »Monitoraža obmejnih področij« in obravnava tri zemljepisna območja: Vzhod (Trst, Videm in Gorica), Severovzhod (Bočen, Trento in Belluno) ter Severozahod (Sondrio, Como, Varese, Novara, Turin, Aosta, Cuneo in Impe-ria). Kopica podatkov je bila zbrana leta 1995, raziskava pa sledi prvi »moni-toraži«, ki je bila izvedena leta 1984. Podatki o številčnosti raznih manjšin, ki jih objavlja notranje ministrstvo, so vsekakor - ne glede na njihovo večjo ah manjši verodostojnost - zanimivi. Kar se tiče Slovencev, jih dokument deli v tri pokrajine ter ugotavlja, da jih je v Trstu 25 tisoč, v Gorici 11 tisoč in v Vidmu med 6 in 10 tisoč. Nemcev je v bocenski pokrajini 287.500, v videmski 1000, v pokrajini Trento pa je 1.040 mochenov v Fersentalu in 360 cim- brov. Ladincev je v bocenski pokrajini 18.450, v Trentu 7.000 in v Bellunu 30.000, Furlanov pa 470 tisoč v Vidmu in 27 tisoč v Gorici. Bolj prah zahodu najdemo še 40 tisoč okcitancev v pokrajini Cuneo in 70 tisoč provansalcev v Aosti. Monitoraža notranjega ministrstva pa se ne omejuje na naštevanje manjšin, ampak navaja tudi glavne probleme obravnavanih obmejnih območij, pri čemer poudarja, da gre za pomembne institucionalne, družbene, gospodarske in zaposlitvene probleme, ki so vezani na »vlogo mostu« v odnosih s sosedi. Ta vloga, pravi poročilo, ne izhaja samo iz zemljepisne lege obravnavanih območij, pač pa je občutena tudi zato, ker gre za stvarnosti, ki so »nosilke posebne zgodovinske, družbene in kulturne sinteze«. Med probleme, ki so posebno občutni v Trstu, poročilo notranjega ministrstva, kot ga sintetizira agencija ANSA, navaja pomorski promet, nadzorstvo nad obmejnim pasom, dvojezične osebne izkaznice, brezcarinski bencin in »duty free«. DUNAJ/CELOVEC - 2e slabi odnosi med obema osrednjima političnima organizacijama slovenske manjšine na Koroškem, Narodnim svetom koroških Slovencev (NSKS) in ZvezO slovenskih organizacij (ZSO), so se v tem tednu še zaostrih. Zunanji znak hudega poslabšanja odnosov je bil sklep članov NSKS sosveta za Koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju, da zapustijo ponedeljkovo sejo sosveta. Člani NSKS so sejo zapushli pred glasovanjem, ah naj sosvet podpre uvedbo ustavnega določila, s katerim se bi Avstrija priznavala k svoji zgodovinsko zrasli jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti ter o predlogu vladnih strank o postopni reformi zakona o narodnostnih skupinah, ki predvideva krepitev so- VČERAJ V TRŽIČU Enel predstavil seznam zajamčenih storitev TRŽIČ - Na sedežu električne družbe Enel v Tržiču so včeraj predstavih seznam storitev, ki ga je vodstvo Enela pripravilo na osnovi ustreznega vladnega odloka. S seznamom storitev Enel seznanja javnost s standardi, na osnovi katerih lahko meri kakovost zajamčenih storitev. Seznam namreč navaja glavne dejavnike, ki označujejo s tehničnega vidika dobavo električne energije in posege za odpravo morebitnih okvar. Seznam storitev zadeva vse potrošnike, navaja urade, na katere se uporabniki lahko obrnejo za informacije (v Trstu v Drevoredu XX. septembra 89, v Gorici v Ul. Vittorio Veneto 18/a), urnik poslovanja, predvsem pa navaja okvirne roke, v katerih Enel zagotavlja uresničenje storitev. Seznam storitev je na razpolago strankam v vseh pokrajinskih uradih električne službe. Po oceni odgovornih Enela bo seznam tudi spodbuda za podjetje za podjetje, da izboljša storitve in tehnično raven dobave. O tem, ah so uporabniki zadovoljni s tem, kar nudi podjetje, je Enel naročil raziskavo Doxi. ČEDAD / PREDSTAVIJO GA V PETEK Letošnji Trinkov koledar Ogledalo uspehov, pričevanje o kulturi in spodbuda k dialogu ČEDAD - »Trinkov koledar je ogledalo napredka in uspehov našega človeka, pričevanje o kulturi in jeziku našega območja in sredstvo za potrjevanje naše istovetnosti. Je pa tudi spodbuda k dialogu med Slovenci, Furlani in Italijani, med Beneško Slovenijo in Posočjem, med našo deželo in Slovenijo.« S temi besedami, ki so jih natisnili na vabilu, člani kulturnega društva Ivana Trinka vabijo na predstavitev letošnjega Trinkovega koledarja, kihov petek, 15. marca, ob 18.30 v društveni knjižnici v Čedadu. Ob tej priložnosh bosta spregovorila urednika koledarja Živa Gruden in Marino Vertovec. Trinkov koledar za letošnje leto je oblikovalo 26 avtorjev z obmejnega območja, ki so izpostavili različne stvar-nosh Benečije, njeno zgodovino, njeno ustvarjalnost in poglede v prihodnost. Koledar je razčlenjen na štiri poglavja. V prvem so objavljeni prispevki o zgodovini Slovencev v Furlaniji. Mednje sodijo zapisi o 40-letnici kulturnega društva Ivana Trinka, 20-letnici Beneškega gledališča in 20-letnici popotresne obnove. V poglavju Naš svet spoznamo delček iz ljudske kulture iz Rezije in doline Kamahte, posebnosti beneške kuhinje in problematiko slovenske televizije v Benečiji. Se posebej bgato je poglavje »Naša beseda«, v katerem so zbrani narečni spisi od osebnih spominov do sodobne ustvarjalnosti. V poglavju Naši ljudje izstopa lik Giovannija Vogriča (1933-86), rezbarja in prizadevnega kulturnega delavca. Njegovo delo predstavlja fotografsko gradivo, ki bogati letošnji zbornik. Rudi Pavšič Nanti Olip (NSKS) svetov, obenem pa de fa-cto odklanja temeljnji zakon o narodnostnih skupinah v Avstriji, kot ga predlagata NSKS in Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju. Predsednik NSKS Nanti Olip je odhod članov sosveta NSKS utemeljil s tem, da je potek seje pokazal, da so se znotraj sosveta izoblikovale koalicije, ki so se očitno odpovedale dialogu in hočejo s silo uveljavih ureditev, ki jo Narodni svet odločno odklanja. S tem v zvezi je obtožil Zvezo slovenskih organizacij, da se je skupaj s socialdemokrati in svobodnjaki odločila za preglasovanje NSKS. O nadaljnjem ukrepanju NSKS do bo odločal najvišji organ Narodnega sveta koroških Slovencev, t.i. zbor narodnih predstavnikov na svoji seji v petek, je še dodal Olip v razgovoru z našim listom, pri čemer ni izključil možnosti, da bi člani NSKS sploh zapushli narodnostni sosvet za koroške Slovence, »če vladni stranki SPO in OVP ne bosta ubrali pot dialoga z Narodnim svetom in bosta v državnem zboru vložili svoj zakonski predlog«. (-Kot smo poročali, zakonski predlog socialdemokratske in ljudske stranke poleg ustavnega določila o priznavanju Avstrije k svoji jezikovni, kulturni in etnični zbornici predvideva tudi krepitev pri-stojnosh sosvetov in ustanovitev stalne konference predsednikov in podpredsednikov vseh sosvetov avstrijskih manjšin). Predsednik sosveta za koroške Slovence Marjan Sturm, hkrati predsednik Zveze slovenskih organizacij, je navzlic nadaljnji zaostritvi odnosov med obema osrednjima političnima organizacijama slovenske manjšine na Koroškem za danes sklical novinarsko konferenco v Celovcu, na kateri želi pojasniti gledanje ZSO na najnovejši razvoj v slovenski narodnostni politiki na Koroškem. V pogovoru z našim listom pa je povedal le to, da je predlog ZSO, naj se sosvet za koroške Slovence z glasovanjem izreče za ta ah oni zakonski predlog povsem legitimen in demokratičen. To še posebej, ker je sosvet tudi sklenil, da bo vse predloge posredoval vsem strankam avstrijskega parlamenta - torej tudi predlog o temeljnjem zakonu o narodnostnih skupinah, ki ga hoče uveljaviti NSKS, ki ga pa poleg ZSO odklanjajo tudi vse ostale manjšine v Avstriji. Ivan Lukan Pirina poziva rimske sodnike, da aretirajo »kriminalce« ___________TRŽAŠKA LEGA NAZIONALE / POZIV KOPRSKEMU ZUPANU AUREL1U JURIJU ___________ »Žrtve pokola v Pobegih pri Kopru zaslužijo dostojni pokop« Na novinarski konferenci navzoči tudi preživeli člani družine Pizziga - Odvetnik Sardos Albertini spet žolčno napadel Slovenijo in Hrvaško MILAN - Samozvani zgodovinar Marco Pirina iz Pordenona je skupno s predstavniki združenja »Vene-zia-Dalmazia« na včerajšnji tiskovni konferenci pozval rimske sodnike, ki vodijo preiskavo o fojbah, naj čimprej izdajo nalog za aretacijo domnevnih krivcev. Pirina in somišljeniki upajo, da bo Italija zahtevala izročitev slovenskih in hrvaških državljanov, ki bodo osumljeni genocida. Sodnik Giuseppe Pititto je, kot znano, poslal približno petdeset jamstvenih obvestil italijanskim, slovenskim in hrvaškim državljanov. Njihovih imen še niso objavili. TRST - Predsednik Lege Nazi-onale Paolo Sardos Albertini je na včerajšnji novinarski konferenci (na sliki) obudil tragedijo družine Pizziga (Piciga) iz Pobegov pri Kopru, zahteval od koprskega župana izkop posmrtnih ostankov pobitih in postavitev spominskega obeležja na kraju pokola. Srečanja z novinarji so se udeležili tudi Marta ter Bruno in Camillo Pizziga, ki so tistega tragičnega oktobra leta 1945 za laš ušli smrti. Zahteva družine Pizziga po dostojnem pokopu štirih ubitih sorodnikov (njihove posmrtne ostanke naj bi položih v družinsko grobnico na koprskem pokopališču) je seveda legitimna, sumljivo pa je, da je zadevo vzela v roke Lega Naziona-le in to prav vzporedno z rimsko preiskavo o fojbah. Marta Pizziga je umor staršev ter brata in sestre formalno prijavila italijanskim oblastem leta 1961, pričevanje o tragediji pa so pred štirimi leti objavile Primorske novice. »Jeseni leta 1945 je bilo, trava je bila še zelena, ko so ponoči v Pobegih pri Kopru poklali in postrelili družino Piciga. Očeta, mater, sina in mladoletno hčerko. Ostah dve hčerki in sin so se pravočasno umaknili, oblast pa je odredila, da morata nevesta z dveletnim sinom in dekla tisto noč prespati v zadružnem domu«, je napisal anonimni člankar v Primorskih novicah. Spomin na družino Piciga, beremo še v zapisu, je v Pobegih še danes zelo živ. Njihovi posmrtni ostanki so bili ob figi (kasneje so jo posekali) vidni še nekaj let. Pripovedujejo, da je žito nad njihovimi trupli bilo črno, da so ostanke rok in nog vlekli psi, da so to mesto pohvali z apnom in nosili tja kamenje. Se pred nekaj leti je iz njive pogledala kost, nanjo pa so med oranjem naleteli tudi lani. Domačini so se vsa ta leta bali o tem spregovoriti, iz tega je nastala tudi pesem, ki so jo Primorske novice objavile ob članku. Odvetnik Sardos Albertini je novinarjem izročil članek koprskega časopisa, povedal da je odkril preživele družine Pizziga in da se je sedaj obrnil na župana Jurija, da dovoli izkop trupel iz Pobegov na koprsko pokopališče. Svojo gesto je predsednik Lege Nazionale označil kot človekoljubno potezo, ki nima nobenih političnih motivacij, »a ima za cilj le resnično spravo med narodi, da ne bo več mrtvih prve in druge kategorije«. Družina Pizziga noče sodnega pregona domnevnih morilcev (-eden naj bi bil še živ, drugi je pred kratkim umrl v starosti 94 let) in je mnenja, da pokol nima političnih motivacij, češ da je bil odraz vaških zdrah in zavisti nekaterih vaščanov do dokaj premožne družine Pizziga. Tako so včeraj izjavih Camillo, Bruno in Marta Pizziga, ki so tudi poveda-li, da se družina ni nikoli ukvarjala s pohtiko in da ni nikoli gojila simpatij do fašističnega režima. Marta Pizziga je tako revidirala svojo izjavo iz leta 1961, ko je tedanjemu predsedniku CLN za Istro Rinaldu Fragiacomu povedala, da je pokol izvedla tolpa ”slavo-comunistov“ v okviru raznarodovalne politike novih jugoslovanskih oblasti. Njena nečaka Camillo in Bruno sta pove- dala, da so morilci imeli titovke z rdečo zvezdo, po njunem mnenju pa zločin ni imel političnih ali ideoloških motivacij. Žrtve pokola, 65-letnega Pietra Pizzigo, njegovo 62-letno ženo Antonio Ursich, njuno hčerko, 19-letno Gemmo in sina, 34-letnega Pietra, so pokopah na bližnji njivi. Vodja Lega Nazionale je vsekakor pohvalil rimskega sodnika, ki preiskuje ozadje fojb, »čeprav bi morah to štorih takoj po vojni, preiskava pa je kljub zamudi dobrodošla«. O fašizmu in njegovi raznarodovalni politiki do Slovencev in Hrvatov seveda niti besedice, pač pa je Sardos Albertini znova napadel Slovenijo in Hrvaško, češ da si polnita usta z demokracijo, v bistvu pa ne kažeta nobene volje do sodelovanja z italijanskimi sodniki. To po njegovem dokazuje, da je v obeh državah ostal na oblasti komunizem, »ki še dalje zakriva pravo resnico o povojnih pobojih«. S tem svojim stališčem je nacionalistični odvetnik v bistvu potrdil, če je bilo sploh potrebno, kako mu, bolj kot vse ostalo, leži pri srcu le politična plat tragedije fojb. S.T. OGLEDALO Ne cehovska, ampak odprta manjšina Ace Mermoua V sedanji italijanski predvolilni kampaniji se tihe večine združujejo v cehe in postavljajo kandidatom moCne zahteve. Družbeni sloji, ki so tradicionalno živeli v senci političnih sporazumov med Krščansko demokracijo in njenimi zavezniki, morajo sedaj na plan in javno zakričati, kaj hočejo. Njihovi nastopi so in bodo grobi, okorni in malo realistični, vendar zagrmijo. Najvidnejši primer so trgovci in obrtniki. Vseh ne bi postavil v isti koš, vendar je molčeč ceh spregovoril, zaklel in se najprej obrnil k desnici. Zahteve, da ne bi plaCali davkov, so družbeni dinamit, ker bi potem morali drugi plačevati primanjkljaj. Kdor se značajsko ne zmeni za sosedove muke, bo brez pomislekov zahteval svet po svoji in izključno svoji meri. Italijanska skrajna desnica brez težav prisluhne tem zahtevam, ker je njena zgodovina zrasla iz družbene razslojenosti. Ko sem sledil polemikam o davkih, me je prešinila grešna misel: »Zakaj se slovenska misel ne strne v ceh in zahteva svoje pravice?« Takšna odločitev bi bila za nas katastrofalna, Čeprav bi se lahko tu pa tam kdo zanjo navdušil. Odgnal sem sršena in se pomiril s starim in Čvrstim predlogom za navzven odprto manjšino. Bralec mi bo lahko oporekal, da nima smisla predlagati drugim, kakšni želimo biti sami. »To bi bila neumnost!« Morebitnemu sogovorniku odgovarjam, da moramo želje prilagajati možnostim, ki nam jih nudi okolje. Življenje je igra med mano in tabo. Odprtost manjšine je možna in koristna, Ce tudi večina, ali vsaj del večine, pristaja na dialog. Odprtost gradimo skupaj. Predlog je političen, ker narekuje manjšini določeno držo in hkrati zavezuje del večine, ki ga osvoji, da zapusti stajo tolerance in utrdi svojo željo po dialogu brez predsodkov. Trdim, da je toleranca odnos močnejšega napram šibkejšemu, dialog pa predpostavlja enakopravno razmerje. Moje prepričanje, da je za slovensko manjšino "odprtost” najboljši cilj, izvira iz konkretnih ugotovitev. Za dosego cilja moramo ustvariti -ne sami - pogoje, smer ostaja. Odprta manjšina je najbližja našemu stvarnemu življenju in nas ne sili v shizofren položaj. Dopušča plodno načrtovanje. Zagovarja sožitje in solidarnost kot temeljni vrednoti medčloveških odnosov. Ni utopija poraženih, ker daje misliti na proces, na pot, ki jo je vredno hoditi. Odkrite ali prikrite misli, da tli plamen slovenstva v zaprtem ognjišču v sredi temačne pred burjo zavarovane izbe, niso isrkene. Opazujem svojega sina. Večinoma gleda italijansko televizijo, druži se s slovenskimi in italijanskimi prijatelji, v mestni pizzeriji izpoveduje stiske in sanje, ki so v marsičem skupne tako slovenskim kot italijanskim vrstnikom. Doma sliši večkrat ime Dini kot pa Drnovšek. Ne sliši, kako si oče kupuje mercedes, čeprav zmore le skromnejši avto. Potrošniška sla je že opekla družino, ki postaja treznejša. Moj sin ostaja Slovenec, vendar diha drugačen zrak kot v Šiški in jutri si bo najverjetneje iskal poklic v italijanskem okolju. Zakaj bi ga muCil z okopi slovenstva, ko pa bo moral biti to, kar je, v večjezičnem svetu? In tudi hotel bo tako biti. Kako naj zagovarjam avtarkijo, ko pa natančno vem, da je moje življenje in življenje organizacij, kjer delujem, vedno bolj vezano na italijanske proračune in stvarnost. Naj se mučim, ker mi tako svetuje kak ljubljanski veljak, ki računa svojo plačo v markah? Kot italijanski državljan se ne Čutim nic manj Slovenec, moja želja je, da bi to dejstvo cenili kot vredno. Odprta manjšina omogoča perspektivno načrtovanje. Vsak gospodarski, kulturni in politični načrt se mi zlomi, Ce odpišem sosedstvo večine. Kdo mi lahko pokaže trgovca ali odvetnika, ki misli, da bo delal znotraj hipotetičnega etnično "Čistega” okolja? Kdor ni seznanjen z italianskim tržiščem, z zakonitostmi tukajšnjega bančnega sistema, kdor nima italijanskih partnerjev ah klientov, bo povsem nezanimiv tudi za Kranjca ah Štajerca. Intimno ne zaupamo arhitektu ah zdravniku, ki nimata tako slovenskih kot italijanskih strank. Čvrste se nam zdijo tiste dejavno-sh, ki se uveljavljajo brez pregrad. Ze danes vzbuja malo zaupanja kultura. ki ni okusila draža kontaminacije. Kaj je pravzaprav slovenska kultura "doc”? So to nageljnji in irhaste hlaCe? Je to domačija na obronkih Tr-< novskega gozda? Ce sta Prešeren in Cop zajemala iz romanskega sveta z veliko žlico, zakaj bi se moral prav jaz izogibati možnostim, ki mi jih nudita pogovor na ulici in knjigama Cez cesto? Moje znamenje bo opazno, Ce bo v moji govorici vsaj majhen odtis sosedove. Zaradi teh in drugih razlogov bodo načrti, ki niso zagledani le v lastno toplo gredo, ambicioznejši in ustvarjeni za večje zadoščenje. Občutljivejše se zdi pisanje o politiki. Zaznamuje nas dolga in ostra polemika o Slovencih v italijanskih strankah ter o Slovencih v samostojni slovenski stranki. Vsak ima pravico, da se politično druži in opredeljuje, kot želi. OdloCno pa oporekam natolcevanjem, da je manj Slovenec, kdor ima to izkaznico in bolj, kdor ima drugo. To so bedarije. Naša manjšinska politika ima svoj smisel, Ce interagira s pohtiko večine. Se sami o sebi ne moremo odločati, Ce ne upoštevamo silnic širšega okolja. Pohtika, ki bi se obračala navzven brez iskanja povezav, bi bila na las podobna cehom, ki kričijo, le da mi ne bi imeli tega odmeva. Se nekaj mi je povsem jasno. Moja politična pamet nikakor ne . zmore sozvočja z osrednjeslovenskim političnim mišljenjem. Ločujejo me razmere in izkušnje. Na zlobno vprašanje, kako mi je bilo, ko je bila še Jugoslavija, odgovarjam brez hujše zadrege. Takrat sem imel še nekaj iluzij v globalni prevrat, ki so mi ponujale (namišljene?) Veliko obzorje. Danes vidim toliko manjših in zelo konkretnih "politik”, ki se lahko soočajo, vendar se ne spajajo v Volgi ah Misisipiju. Moja manjšinska politika ne more brez večinske in komaj išCe poti ljubljanske. Razlogov za odprto manjšino je še vec, zabeležil sem zame pomembnejše. V isti sapi bi rad z mastnimi črkami zapisal, da je uresničevanje tega "modela” tesno vezano s tem, kako se do nas vede italijanska večina. Odprtost nikakor ne more biti enostranska, kot to ne more biti zaprtost. Represija večine sih manjšino v geto, odprtost večine sprošča v manjšini potrebo po dialogu. Iskrenejši je ta proces, boljše bosta živela oba. Jasno je, da morata tako manjšina kot večina preboleti lastne travme, zato pa je moj predlog političen in tudi predvolilen. Zahtevam, Cesar še nimam, ali vsaj ne povsem. LETOS REKORDNA UDELEŽBA 52 DIJAKOV Dijaki so se pomerili v znanju slovenščine V pripravah na tekmovanje sodelovalo 20 profesorjev TRST, GORICA - V soboto, 9. marca, so dijaki slovenskih višjih in nižjih srednjih šol v Italiji že trinajsto leto zapovrstjo tekmovali v znanju slovenskega jezika. Deželno tekmovanje, znano pod imenom tekmovanje za Cankarjevo priznanje, ki ga organizira Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, je bilo letos zaradi doslej najveCjega števila tekmovalcev izvedeno v dveh sekcijah, v Trstu na Liceju F. Prešerna (na fotografiji) in v Gorici na Klasičnem liceju P. Trubarja. Tekmovalo je namreč kar 52 dijakov z enajstih šol na Tržaškem in Goriškem (Znanstveni in klasični licej F. Prešerna, Klasični licej P. Trubarja, Pedagoški licej A. M. Slomška, Oddelek za zunanjo trgovino pri zavodu L Cankarja, Pedagoški licej S. Gregorčiča, Oddelek za geometre pri TTZ 2. Zoisa; nižje srednje šole na Opčinah, v Nabrežini, v Križu, pri Sv. Ivanu in pri Sv. Jakobu v Trstu), v pripravah na tekmovanje pa je sodelovalo 20 profesorjev slovenščine. Izjemni odziv mentorjev in dijakov na razpis tekmovanja je že sam na sebi uspeh. Preizkus znanja je namreč le sklepno dejanje večmesečnih si- stematičnih priprav, med katerimi tekmovalci predelajo za tekmovanje predpisano snov, ki sicer ne spada v obvezni učni načrt, na ta način pa prav vsi - ne glede na uvrstitev na tekmovanju - poglobijo znanje in odnos do slovenskega jezika in književnosti. Tega se zavedajo tudi dijaki in se prav zato vključujejo v priprave na tekmovanje z veseljem in iz leta v leto v večjem številu. Seveda je treba zanimanje za letošnje Cankarjevo priznanje pripisati tudi razpisani študijski snovi - Cankarjevi književnosti (dijaki nižje in 1. razreda višje srednje šole so prebrali in študirali Cankarjeve Črtice, tekmovalci iz 2. in 3. razreda višje Cankarjeve povesti in romane, dijaki 4. in 5. razreda pa Cankarjevo dramatiko), ki je blizu v literaturo usmerjenemu jezikovnemu pouku slovenske šole v Italiji. Vsi udeleženci sobotnega tekmovanja so že ob oddaji nalog prejeli bronasto Cankarjevo priznanje Slavističnega društva; vsi bodo tudi nagrajeni s celoletno naročnino na revijo Primorska srečanja. Zmagovalci tekmovanja - kdo so, bo znano 16. marca, ko bodo opravile delo ocenjevalne komisije - si bodo prislužili srebrno Cankarjevo priznanje in pravico, da se udeležijo finalnega tekmovanja za zlato priznanje 23. marca v Ljubljani. Finalno tekmovanje je doslej tekmovanje za zlato priznanje 23. marca v Ljubljani. Finalno tekmovanje je doslej veljalo za vseslovensko prav zaradi redne udeležbe dijakov slovenskih šol v Italiji, letos pa našemu zgledu prvič sledijo tudi dijaki slovenske gimnazije v Celovcu. Majda Kaučič Baša BUONI DEL TESORO POT .TF.NNAT I Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1996 in zapadejo 1. februarja ■ Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih dol3.30 dne 14. marca. ■ Obresti obveznic BTP se koristijo od 1. februarja 1996; ob vplačilu (19. marca) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. MILJE / TISKOVNA KONFERENCA ZUPANA Milo napoveduje novosti v odboru Program pa mora ostati nedotaknjen Z izjemo sredinske svetovalske skupine »Unio-ne«, za katero je prihod komisarja povsem običajna zadeva, so vse ostale skupine v miljskem občinskem svetu mnenja, da bi predčasne vohtve pomenile veliko škodo za celotno miljsko stvarnost; zastale bi namreč ze predvidene pobude, ki jih ima uprava v načrtu do izteka mandatne dobe. Tako je na včerajšnji b-skovni konferenci podčrtal miljski župan Sergio Milo, ki je pred sinočnjo sejo načelnikov svetovalskih skupin orisal svoje predloge za nadaljnjo delo uprave. Pobudo je napovedal že na zadnji občinski seji, v zadnjih dveh tednih pa jo je izpeljal; pripravil je dokument o posegih, ki bi jih morala uprava izpeljab ter ga predotil strankam in kulturnim in športnim združenjem občine. Zupan je z zadovoljstvom ugotovil, da je prebivalstvo razumelo delo občinske uprave; od prejšnjih uprav je namreč podedovala vrsto problemov in jih rešila. Sprožila je tudi nove pobude in v stikih s prebivalstvom je ugotovila - kot je z zadovoljstvom dejal - da prebivalstvo ceni županovo delo. Predvsem pa je podčrtal, da se občani zavzemajo predvsem za neposredne stike z upravitelji, žulijo jih problemi cestnih zvez, izrazili pa so tudi željo po širšem informiranju; veliko jih je namreč prepričanih, da uprava premalo in slabo reklamizira svoje delo. MiljCani se tudi bojijo dolge komisarske uprave, ki bi lahko bila pretveza za namestitev uplinjevalnika v Miljah, potem ko je bilo v predvolilnem programu Miljski župan Sergio Milo večine jasno izraženo negativno mnenje glede tega naCrta. Sklenjeno je tudi bilo, da bo občinska koalicija meseca julija preverila svoje delovanje, sedaj pa se je znašla v težavnem položaju. Zato je nujno, je poudaril Milo, da si vsakdo prevzame svoje odgovornosti, potem ko se je vedna razdelila v tri skupine. Veliko važnost je pripisal sinočnji seji načelnikov svetovalskih skupin in poudaril, da bo sprejel njene sklepe; obvezal se je, da bodo vsi skupaj odločali o porazdelitvi odbomiških resorjev. Vsekakor pa je Milo podčrtal, da nekatera vprašanja morajo imeti jasno politično oznako, ker prebivalstvo želi, da bi občinska uprava nadaljevala z dosedanjim delom in se zavzema za sodelovanje med vsemi tremi skupinami. V bistvu je župan potrdil, da sprejema zamenjave v občinskem odboru, v programu pa ne, ker je bil tudi sam izvoljen na njegovih osnovah in ga je torej dolžan spoštovati. RABA SLOVENŠČINE V RAJONSKIH SVETIH Bivši župan Slaffieri sedaj na zatožni klopi Svojčas ni pošiljal prevajalcev v rajonske svete Odvetnik, ki zagovarja bivšega melonarskega župana Giulia Staffie-rija, je sodišču predložil vlogo, v kateri piše, da je raba slovenskega jezika v rajonskih svetih nezakonita. To je »potrdila« tudi priča Giorgio Candot, nekdanji predsednik rajonskega sveta za Barkovlje, Greto in Rojan, ki je sicer priznal, da ustreznega zakona ne pozna, vendar je tako bral po Časopisju. To naj bi bila torej pravna osnova, na podlagi katere je Staffieri svojCas ukinil rabo slovenščine v rajonskih svetih in zaradi Cesar se je sedaj znašel na sodišCu. V obdobju, ko je tržaško Občino vodil Staffieri, ni bilo več tolmačev na sejah rajonskih svetov, v katerih so bili tudi slovenski svetovalci. Zato sta rajonska svetovalca Ssk Aleksander Furlan (Rojan, Greta, Barkovlje) in Edi Krapež (Sv. Ivan in Lonjer) decembra 1992 Zupanu in odborniku za decentralizacijo naslovila pismo z vprašanjem, zakaj ni veC tolmačev. Sklicevala sta se na 27. člen pravilnika o rajonskih svetih, ki slo- venskim svetovalcem omogoCa rabo materinega jezika, kar pomeni, da bi na sejah moral biti prisoten prevajalec. Staffieri je čez tri tedne odgovoril, da je v teku preiskava, ki naj bi ugotovila, kateri funkcionar je odgovoren za te pomanjkljivosti. Velja spomniti, da je Staffieri dva meseca pred tem z okrožnico pridržal pod lastnim nadzorom občinsko prevajalsko službo in tako skupaj z generalnim tajnikom, ki nosi odgovornost za osebje, postal njen odgovorni funkcionar. Njegov odgovor Furlanu in Krapežu bi torej lahko razumeli tudi kot norčevanje, saj jima je dejansko povedal, da išče samega sebe. Slovenska svetovalca sta ga prijavila sodišCu in že marca lani je sodnica za predhodne preiskave Alessandra Bottan Griselli sklenila, da obstajajo objektivni in subjektivni elementi odgovornosti in včeraj se je znašel pred tribunalom (predsednik Guido Patriarchi, javni tožilec Federico Frezza, zapisniCarka Sara Ukmar, prevajalka Femanda Blažina), kjer se mora zagovarjati zaradi opustitve službenih dolžnosti. Tako Krapež kot Furlan, ki ju brani odvetnik Bogdan Berdon, sta potrdila, da sta se obrnila na župana in povedala, kaj jima je odgovoril. Kot Staffierijeva priCa je nastopil omenjeni Candot (Lista za Trst), ki je dejal, da je seznanjen s členom 27 pravilnika rajonskih svetov. Ko ga je predsednik Pa-triarchi vprašal, kako to, da niso rabili slovenščine, je odvrnil, da to ni bil njihov problem, temveč problem predstavnikov Ssk Predsednika je še zanimalo, zakaj se niso držali omenjenega člena in odgovor je bil osupljiv: ker je slovenščina prepovedana po zakonu. Nadaljevanje je bilo še bolj osupljivo: ustreznega zakona ni poznal, vendar je tako pisalo v Časopisju. Odv. Berdon je ob tem pripomnil, da je doslej mislil, da so zakoni v Italiji objavljeni v uradnih listih in ustreznih zbirkah, sedaj pa ugotavlja, da so pravni viri Časopisni Članki. OObravnava se bo nadaljevala 4. junija. r VOLITVE / V VSEH TREH TRŽAŠKIH VEČINSKIH OKROŽJIH n SKR bo podprla Oljko Stranka komunistične prenove bo v vseh tržaških večinskih okrožjih (eno za senat in dve za poslansko zbornico) podprla kandidate levosredinske Oljke. Tako je sklenilo strankino pokrajinsko tajništvo, potem ko so na osnovi rimskega sporazuma dodelili Komunistični prenovi kandidaturo v poslanskem okrožju Spilimber-go-Maniago. Volilci SKP bodo torej za senat podprli Fulvia Came-rinija, v drugem poslanskem okrožju Paola Rumiza, v mestnem okrožju za zbornico pa kandidata, ki ga Oljka še ni izbrala. Ta kandidatura je še predmet pogajanj. Med možnimi kandidati je bil deželni svetovalec Zelene Paolo Ghersina, sedaj pa se govori o neki osebnosti iz katoliških vrst. Po spodleteli kandidaturi novinarja Mitje Volčiča je stranka Slovenske skupnosti, ki sodeluje na pogovorih Oljke za izbiro kandidatur, predlagala kandidaturi zgodovinarja Jožeta Pirjevca oziroma dolinskega župana Borisa Pangerca, ki je bil na to mesto izvoljen na Čelu široke napredne in demokratične liste. Kandidaturi nista prodrli, kot svojCas tudi ni prodrla kandidatura univerzitetnega profesorja Giorgia Negrellija, za katero se je dolgo Časa ogreval tajnik DSL Stelio Spadaro. O kandidaturah Oljke bodo vsekakor dokončno odločali danes v Rimu na srečanju, ki se ga bo udeležil tudi Romano Prodi. Med možnimi kandidati levosredinskega zavezništva v Furlaniji- Julijski krajini se je včeraj pojavilo tudi ime bivšega miljskega župana VVillerja Bordona, poslanca KPI, kasneje DSL in na koncu Demokratskega zavezništva. Bordon naj bi se potegoval za kandidaturo v goriškem poslanskem okrožju, kjer pa ga dobršen del komponent Oljke, kot kaže, sploh ne mara. Lista za Trst bo na današnji skupščini elanov odločala o zadržanju na volitvah. Melonarji vztrajajo pri zahtevi po lastni kandidaturi v okoliškem poslanskem okrožju, medtem ko je mestno okrožje že rezervirano za predstavnika Nacionalnega zavezništva Roberta Menio. Desnica bo za senat najbrž kandidirala dosedanjega poslanca Niccolinija. * PRISTANIŠČE / PET LET DELA IN 25 MILIJARD LIR INVESTICIJE Nov nadvoz za tovornjake 62 tisoč turških tovornjakov ne bo več oviralo dela in prometa MLADI / V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI Solidarnost ob zasedbi zapuščene dvorane NOVICE Vloga otroških vrtcev pri zdravstveni vzgoji V okviru VI. tedna znanstvene kulture bo v petek 29. ob 15.30 na sedežu državnega vrtca pri Sv. Soboti v Ul. Zandonai 4 srečanje uCnega osebja ita-lijanskih in slovenskih šol iz pokrajine, ki je sodelovalo pri nadtu »Poglejmo v našo notranjost«. Od 16.30 do 18. ure pa bo na sporedu okrogla miza o vlogi otroških vrtcev pri vzgoji za zdravje; istočasno bo odprta tudi potujoča razstava. Pri okrogli mizi bodo sodelovali deželni šolski skrbnik Otta-viano Čorbi, šolski skrbnik Vito Čampo, deželni šolski inšpektor Odorico Serena in nekateri drugi. Okroglo mizo bo vodil Giovanni Battista Modonut-ti. Didaktično ravnateljstvo 11. okrožja se ob tej priložnosti zahvaljuje društvoma Aliser in Tabor za pomoč pri pobudi. Spomladanska srečanja Kmečka zveza opozarja, da je še do 15. t.m. čas za prijavo udeležbe na letošnji razstavno-prodajni manifestaciji »Spomladanska srečanja«, ki jo prireja tržaška Trgovinska zbornica od 24. aprila do 1. maja na Borznem trgu. Sodelovanje na tej prireditvi je pomembno, saj je namenjena promociji pristnih domačih pridelkov in njihovi prodaji, od vina do olja, povrtnin, cvetja, medu itd. Prijaveljenim za sodelovanje nudi .Trgovinska zbornica kioske in druge usluge. Vpisnina, ki vključuje najem in opremo kioskov (elektrika, voda itd.) je 300.000 lir za ves Cas trajanja prireditve. Zainteresirani se za prijavo lahko obrnejo tudi na Kmečko zvezo, ki udeležbo toplo priporoča. Vprašanje zapuščenega gledališča na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice je včeraj bilo predmet srečanja deželnega svetovalca Fausta Monfalcona s komisarjem pokrajinske uprave Domenicom Mazzur-com. Predstavnik Stranke komunistične prenove je orisal komisarju problematiko zapuščene dvorane, ki jo je skupina mladih zasedla pred nekaj dnevi, in apeliral, naj k vprašanju pristopijo z vsebinskega vidika, ne pa kot da bi šlo za problem javnega reda. Gre namreč za pobudo, s katero so nekateri mladi priklicali pozornost javnosti in odgovornih na pomanjkanje prostorov za samostojne družbene dejavnosti. Svetovalec Monfalcon je s tem v zvezi tudi vložil vprašanje v deželnem svetu. V podporo zasedbi gledališke dvorane so včeraj nastopili še mladi Demokratične stranke levice in združenje Brez meja. Cesta Boršt-Jezero je nared Uprava občine Dolina sporoča, da je deželno ravnateljstvo za civilno zaščito dokončalo svoje posege na pasu ob občinski cesti Boršt - Jezero, zaradi Cesar ni veC nevarnosti, da bi prišlo do usadov; cesta je zato spet odprta prometu. »Pobegli robot« v Boljuncu Občinska knjižnica v Boljuncu priredi jutri v svojih prostorih animiran prikaz pravljice »Pobegli robot«. Prikaz, ki se bo začel ob 14. uri, bodo izvajale dijakinje vzgojiteljske šole iz Ljubljane. Vabljeni so otroci osnovne šole in vrtca. Forum o ureditvi položaja tujcev v državi Včeraj so v novem pristanišču odprli prometu nadvoz (na sliki), ki povezuje terminal za trajekte pri kopališču Auso-nia s 7. pomolom in torej z avtocestnim sistemom na drugi strani pristanišča. Gre za 9 metrov visok, 7,25 metrov širok in 1.750 metrov dolg nadvoz, ki so ga pričeli graditi leta 1991. 25,6 milijard lir investicije je v celoti krilo ministrstvo za javna dela. Novi nadvoz je namenjen tovornim vozilom, ki so doslej peljala od terminala do avtocestnega priključka skozi pristanišče, in pri tem ovirala redno delo, ali pa po Pasaži Sv. Andreja, kjer so tovornjaki ovirali mestni promet. Promet tovornih vozil, ki jih trajekti pripeljejo v tržaško luko oz. ki jih s trajektom vsakodnevno odpeljejo proti Vzhodnemu Sredozemlju, je res ogromen, še zlasti odkar je prekinjen promet prek balkanske magistrale. Lani so v tržaškem pristanišču zabeležili veC kot 62 tisoC turških tovornjakov, v prvih mesecih letos pa je promet narasel za nadaljnjih 30 odstotkov. V kratkem bodo uvedli še tedenski trajekt, ki bo povezoval tržaško pristanišče s Turčijo, in bo torej še veC prometa, ki pa se bo odslej odvijal po novem nadvozu do avtoceste. Pobuda Lloyd Adriatica proti ponarejevalcem Zavarovalniška družba Lloyd Adriatico je uvedla posebne materiale ter inovativne postopke za dokumente o zavarovanju; uvedla jih je v okviru strategije za boj proti pojavom ponarejanja, ki so vse bolj pogosti predvsem na področju avtomobilskih zavarovanj. Dejavnost ponarejevalcev se namreC zaskrbljujoče širi; zato je tržaška zavarovalniška družba uvedla znake in certifikate na posebnem filigranskem papirju; novi dokumenti so tako izpopolnjeni, da ni možno ponarediti podatkov, ki so na njih zabeleženi. Namen teh ukrepov je v tem, da se se z lahkoto prepoznajo originalni od ponarejenih dokumentov; s tem bo tudi olajšano delo sil javnega reda pri raznih kontrolah. Ze napovedani forum »INPS za državljane držav, ki niso članice EU« bo jutri 14. ob 10.30 v dvorani pokrajinskega odbora ustanove. Namen foruma je pritegniti pozornost javnega mnenja o odpustu za državljane držav, ki niso Članice EU, ker bo 31. t.m. zapadel rok za ureditev položaja tujcev v Italiji. Na forumu bo prisoten podtajnik za kmetijstvo Mario Prestamburgo. Spremenjena proga št. 9 Konzorcialno podjetje za prevoze obvešča, da bodo avtobusi proge št. 9, ki so namenjeni na Trg Giober-ti z jutrijšnjim dnem voziti z Ul. Mazzini po Trgu Goldoni in ne po Ul. Imbriani; na spremenjeni progi bo avtobusna postaja v Ul. Galtina 3. VREME / VČERAJ OD 7. DO 9. URE ZJUTRAJ Zadnji sneg v slovo od zime? Pobelilo je Kras, v mestu pa samo strehe Sredi marca lahko že rečemo, da je letošnja zima predolga in tudi nenavadno ostra, pa še poslavlja se na neobičajen način. Včeraj zjutraj je med 7. in 9. uro na Tržaškem snežilo in za krajši čas pobelilo skoraj vso pokrajino, zvečer pa je spet naletavalo. Vsekakor ni sneg marca meseca nobena redkost, saj statistike beležijo v preteklih letih bele padavine vse do konca aprila. Na Krasu se je včeraj nabrala par centimetrov debela plast, ki pa je kmalu skopnela, v nižjih predelih in po mestu pa je sneg pobelil samo strehe, in še tu je kaj kmalu izginil. Pri prometu ni bilo zastojev, zabeležili pa so prometno nesreCo pri Pa-dričah (na sliki), kjer so zaradi zasneženega cestišča trčili štirje avti, vendar brez brez hujših posledic za potnike. ŽELEZARNA / DOGOVOR n Dopolnilna blagajna za sodelavcev Novo lastništvo ške-denjske železarne in sindikalni predstavniki so včeraj dosegh sporazum za začasno namestitev v dopolnilno blagajno 80 delavcev jeklarskega oddelka. Dogovor so dosegli med srečanjem na sedežu Združenja indu-strijcev, ko so sidikati pristah na zahtevo delodajalcev pod pogojem, da bodo pričeli praktično uresničevati dogovor o obnovitvi obrata, ki so ga dosegli, ko sta skupini Bolmat in Lucchini prevzeti železarno, in sicer postavitev termoelektrarne (za kar je sicer potreben pristanek rimske birokracije), ureditev privezov za ladje z razsutimi tovori in namestitev novih strojev za jeklarske dejavnosti. Sindikati so torej priznali objektivno okoliščino, da je cena jekla v zadnjjh časih drastično padla za skoraj 30 odstotkov in da se je v ške-denjskem obratu nabrala velika količina neprodanega proizvoda. Obenem pa so dosegli, da bodo nameščenci uživati socialno podporo dopolnilne blagajne v vidiku perspektivnejše ureditve dela. Predvidevajo, da bo šlo v dopolnilno blagajno po 60 ati 70 delavcev, čeprav je dovoljena meja 80, in da bo za nameščence dopolnilna blagajna trajala izmenično po štiri dni. Perspektivam ške-denjske železarne bodo posvetili srečanje med deželno upravo, lastništvom in sindikati, ki bo v petek, 15. marca. ______PSI / PREDSTAVITEV KNJIGE DR. DARKA FRIŠA_ 0 izseljenstvu iz slovenskih dežel Perečemu problemu izeljeništva je slovensko zgodovinospisje namenilo doslej veliko pozornosti, vendar - tako menijo ponedeljkovi gostje Društva slovenskih izobražencev - slednje ni bila vedno objektvino, saj so ga pogojevale politične in ideološke izbire. Poglavje emigracije iz slovenskih dežel kot ključen vidik sodobne slovenske zgodovine obravnava študija dr. Darka Friša, ki je izšla v knjižni obliki pri celovški Mohorjevi družbi in ki je bila ob prisotnosti avtorja predstavljena v ponedeljek v Trstu. O avtorju in problematiki je uvodoma spregovorila Majda Kodrič. Slovensko izseljeništvo je najprej postavila v šriši zgodovinski kontekst. Natančneje se je nato zaustavila ob prvih emigracijskih tokovih iz Slovenije v Združene države amerike, se pravi tistem valu iz- seljeništva, ki je bilo pretežno ekonomskega in socialnega značaja. To je namreč specifična tema Friševe knjige z naslovom Ameriški Slovenci in katoliška Cerkev 1871 - 1924. Katoliška Cerkev - je bilo podčrtano v teku večera - je odigrala med novimi prisljenci pomembno vlogo, čeprav jih je skušala na domačih tleh odvračati od načrta preseljevanja v dežele Cez lužo. Pomen cerkvenih organizacij, ki so kljub prisotnosti socialistično usmerjenih krožkov združevale lep del ameriških Slovencev, ni bil vezan samo na versko življenje, pač pa tudi na ohranitev narodnostne identitete. O študiji je nekaj besed povedal še avtor. Nakazal je metodologijo raziskovanja, nekaj osnovnih konceptov knjige in predstavil hipoteze in zaključke svojega dela. MG Dr. Darko Friš V NEDELJO POPOLDNE Partizanski zbor za ohranitev Stadiona 1. maja Z zborom bo nastopilo nekaj stalnih sodelavcev-solistov V nedeljo popoldne bo na Stadionu 1. maja nastopil TPPZ »Pinko Tomažič«, ki ga že od nastanka vodi Oskar Kjuder. Zborovski koncert sodi v okvir široko zasnovane pobude, s katero se skuša slovenski manjšini v Trstu zagotoviti primeren športno-rekreacijski center. Zato bo tudi izkupiček nedeljskega koncerta - zaCel se bo ob 17. uri - šel odboru, ki vodi in koordinira razne prireditve. Program nedeljskega koncerta TPPZ je precej pester, saj ob partizanskih in ljudskih pesmih obsega tudi nekaj klasičnih. Z zborom bo tudi tokrat nastopilo nekaj njegovih stalnih sodelavcev-solistov: kot solist (violinist) bo nastopil tudi dirigent Oskar Kjuder, na klavir bo igral Andrej Pegan, solo bo pel Igor Pavletič, medtem ko se bosta predstavila kot recitatorja Stane Raztresen in Aldo Pressel. V prihodnji sezoni bo TPPZ »Pinko Tomažič« praznoval svoj srebrni jubilej, saj je bil ustanovljen februarja ’72. Ansambel je vseskozi veliko nastopal, vsega je doslej imel skoraj 600 nastopov. Značilnost zbora je, da uvršCa v program pesmi različnih narodov v prepričanju, da je bilo odporniško gibanje skupno vsem evropskim narodom. Doslej je TPPZ izdal dve plošči, lani pa dvojno kaseto in dvojno lasersko ploščo posvečeno 50-letnici osvoboditve. V kratkem bo imel več nastopov, tako bo 26. aprila pel v ljubljanskem Cankarjevem domu, dva nastopa pa bo imel na Koroškem. ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Devetdeseta pomlad Roze Ščuka - Roške Danes slavi v Barko-vljah svoj 90-rojstni dan Roza Ščuka, ali kakor ji domačini kličejo Roška. Slavljenka ima bogato zgodovino kot učiteljica na številnih šolah - od Snežnika, Vipave, Ajdovščine, Rihemberka, Komna, Skednja, Katina-re, Proseka do Barkovelj in marsikdo od njenih še živečih bivših uCencev se je bo ob tej priložnosti rad spomnil. Rodila se je v Barko-vljah v družini, kjer je bilo 12 otrok; pet jih je umrlo že v rani mladosti, ostali so živi štirje brati in tri sestre. Fantje so obiskovali NA SESTANKU V TREBČAH Porazdelitev funkcij Agrarne skupnosti Prejšnje dni se je v prostorih Ljudskega doma v Trebčah sestal glavni odbor Agrarne skupnosti, ki je imela pred dobrima dvema tednoma občni zbor v Kulturnem domu Franceta Prešerna v Boljuncu. Glavni odbor je iz svojih vrst izvolil predsednika ter izvršni in nadzorni odbor. Za predsednika je bil izvoljen Stanislav Hrovatin, podpredsednik skupnosti za devinsko-nabrežinsko občino je Marko Legiša, za repentabrsko občino VValter Milic, za tržaško Claudio Sterni, za dolinsko pa Silvester Metlika. Tajnica je Tatjana Bait, blagajnik Daniele Starec, odbornika koordinatorja sta Karlo Grgič in Albin Sosič. V glavnem odboru bodo Vladimir Vremec, Lucijan Malalan, Milan Križman in predsedniki vseh srenjskih odborov. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Dragotin Danev (predsednik), Guerrino Strain, VValter Romano, Nevo Radovič in Dario Škabar. V programu Agrarne skupnosti je izdelava kratkoročnega in srednjeročnega načrta delovanja, skrb za priznanje jusarskih in srenjskih zemljišč s strani deželne uprave (v kratkem bo s tem v zvezi srečanje predstavnikov Agrarne skupnosti s predstavniki deželne uprave) ter razčiščenje vprašanja zemljiške lastnine v Sloveniji oz. vprašanja dvolastništva. KZ in davčne prijave Do konca marca morajo poravnati svoje davčne obveznosti vsi tisti, ki se v ta namen poslužujejo obrazca 730. Za izpolnitev davčne prijave je na razpolago tudi Kmečka zveza, ki razpolaga s svojo službo CAAF v sklopu Vsedržavne zveze kmetov. Davčna prijava z obrazcem 730, ki jo izpolnijo v uradih Kmečke zveze, je ugodna, ker se z njo izognemo morebitnim napakam, sama prijava 730 pa je ugodna tudi zato, ker jamči za takojšnjo vračilo preplačanih davkov. V PRIREDBI KULTURNIH DRUŠTEV Vrsta proslav ob 8. marcu V vseh društvih so se pretekle dni vrstile prireditve, s katerimi so kulturni delavci počastili 8. marec. Ponekod so bila to samo družabna srečanja, drugod bogate kulturne prireditve. Prejšnji četrtek je proslavo 8. marca priredilo v šempolajski šoli društvo Vigred (na sliki). Gostje večera so bile pevke zbora Ivan Grbec iz Skednja, ki so se predstavile s slovenskim musicalom »Z roko v roki zaplešimo kolo ljubezni«; z njimi pa je nastopil tudi moški nonet Primorsko iz MaCkolj. Večer je z govorom uvedla predsednica društva Elena Legiša, gostom, ki so poželi lep aplavz, pa se je ob koncu zahvalila podpredsednica Silva Tretjak. V petek je bilo več prireditev. V društvu KD Rovte Kolonkovec je o pomenu 8. marca spregovorila Marta Ivašič-Kodrič, sledila je družabnost s skupno včerjo. Istega dne so proslavljale tudi Zenske v Mavhinjah, in sicer v restavraciji Urdih. Zbrane ženske, ki so prišle od Jamelj, Medje vasi, pa vse tja do Opčin, je pozdravila v imenu SKD Cerovlje Mavhinje Darja Gherlani, govor pa je nato imela Neva Lukeš, ki se ni zaustavila samo pri problemih, ki zadevajo žensko v svetu, temveč je obravnavala tudi vprašanja, ki zadevajo našo sku- pnost, sedanji politični položaj, našo šolo in seveda tudi delovanje naših društev. Isti večer je bila proslava 8. marca v društvenih prostorih v Pod-lonjerju. Tudi tu so bile gostje pevke zbora Ivan Grbec, ki so pod vodstvom Bože Hrvatic izvedle bogat spored umetnih in narodnih pesmi. V soboto je bila lepa prireditev v zadružnem domu v Gropadi. Tudi tu so bile gostje večera pevke zbora Ivan Grbec iz Skednja, ki imajo z domačim zborom Skala tesne prijatelj- ske stike. Predstavile so se s svojim izbirnim spletom pesmi in plesa pod naslovom »Z roko v roki zaplešimo kolo ljubezni«, ki je naletel na pravcato navdušenje med poslušalci. Goste je v imenu domačega društva pozdravila predsednica Sonja Milkovič; priložnostni govor, v glavnem namenjen domačinkam, kulturno-prosvetnim delavkam pa je imela Neva Lukeš. Udeleženci veCe-ra so se nato zadržali še na lepi družabnosti. univerze v Firencah, Padovi in Bologni, Roška pa je obiskovala slovenske, nemške in italijanske šole; tudi v Ciril-Metodovo šolo je hodila, kjer se ji je zdelo »nebeško lepo«, da je pouk potekal v materinščini. Učiteljišče je obiskovala dve leti v Tolminu, nato se je morala vrniti v Trst, kjer je nadaljevala študij na italijanskem učiteljišču. Tako je začela službo kot italijanska učiteljica na Krasu. Takrat so učitelje tudi ocenjevali. Za Roško so napisali: »brava, pre-murosa, ma i bambini non sarmo italiano«. Leta 1942 je izgubila službo, ker se ni vpisala v »fascio«. 2e kot mlada je sodelovala pri raznih domačih društvih, kot na primer v športnem društvu Sokol, pri katerem so pozimi telovadili pri Martelančevih, poleti pa na travniku v Tenjanovem. Telovadbo so poučevali trije bratje Kuščarji, nam je povedala slavljenka, ki se je spomnila, da je bil prvi nastop Sokolov na Opčinah. Vsi v družini so bili tudi elani domačega društva Adria, ki je prirejalo veselice na prostem, in sicer na prostoru, kjer je sedaj poštni urad v Barkovljah. Roška je rada zahajala tudi k Stakom, kjer so se zbirale Barkovljanke, ki so vezle narodne noše. Leta 1931 se je poročila s kapetanom Markom Haggia, po rodu iz Dalmacije, ki je umrl leta 1945 na parniku Soča pri Šibeniku. Danes živi Roška ob obujanju spominov na svoje bogato in razgibano življenje. Rada izve, kaj se v Barkovljah dogaja in je zadovoljna, če gre tu za slovenske prireditve. Poleg sorodnikov in prijateljev se Čestitkam ob visokem jubileju pridružuje tudi Primorski dnevnik. Neva Lukeš SME Slovenska kulturno gospodarska zveza SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/II vabita na javno srečanje z vodstvom Zveze za Primorsko Tema večera: Kako doživljamo Primorci centralno politiko Slovenije jutri, 14. t.m„ ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20. SKD SLAVEC Ricmanje - Log prireja od 13. do 19. t. m. tradicionalni RICMANJSKI TEDEN Z naslednjim programom: — danes, 13. t. m., ob 20.30: otvoritev razstave devetih tržaških likovnih ustvarjalk: Vesna BenedetiC, Cecilja Černe, Patrizia Devide, Bogomila Doljak, Jasna Merku, Zlatka Obid, Gabrijela Ozbic, Claudia Raza -FloreanCiC, Magda Tavčar. V kulturnem sporedu bo nastopila MOŠKA SKUPINA MePZ Primorsko iz Mackolj, Dirigent: Anton Baloh — v soboto, 16. t. m., ob 20. uri: KONCERT GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ, dirigent Marino MarsiC — v nedeljo, 17. t.m., ob 20. uri: zabavni večer s kan-tavtorjem IZTOKOM MLAKARJEM ( rezervacije danes, 12. in jutri, 13. t. m.na tel. St. 280808 - sedež društva - od 20. do 22. ure) — v torek, 19. t. m., ob 20.30: domači veCer: nastopata Združeni MPZ SLAVEC - SLOVENEC, dirigent Danjel Grbec in dramska skupina SKD SLAVEC z veseloigro v narečju “KAN SMO PRSLE...“ v režiji Tatjane Turko. Slovensko Stalno Sledalisce Bratko Kreft Rezija: ZVONE ŠEDLBAUER PONOVITVE Danes, 13. marca, ob 20.30 ABONMA RED D jutri, 14. marca, ob 20.30 ABONMA RED E v petek, 15. marca, ob 20.30 ABONMA RED F VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 13. marca 1996 KRISTINA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.09 - Dolžina dneva 11.38 - Luna vzide ob 1.49 in zatone ob 11.31. Jutri, ČETRTEK, 14. marca 1996 META VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 4,2 stopinje, zračni tlak 1006,1 mb pada, veter 44 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 52-odstot-na, nebo rahlo pooblaCeno, morje razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Petra Grgič, Jessica DjordjeviC, Roberta Vidman, Piero Boc-ciai. UMRLI SO: 35-letni Roberto Gellici, 90-letni Gio-vanni Sgurdeos, 72-letni Ugo Miani, 85-letna Beatri-ce Ciuchelli, 65-letni Gio-vanni Gherlani, 82-letni Ni-colo Svetina, 92-letna Maria Dussich, 75-letna Nerina Mazzoni, 64-letni Savino Renzi, 74-letna Margherita Terrazzer, 90-letna Vanda Cechin, 88-letna Caterina Lando, 85-letna Bruna Pesa-cane, 48-letni Vittorio Car-teri, 48-letni Claudio Gru-bissa. 12 LEKARNE Od PONEDELJKA, 11., do NEDELJE, 16. marca 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Trg 25. aprila - Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia - Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za naj-nujneše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 302800). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka db petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Va dove ti porta il cuore«, r. Cristina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy. EKCELSIOR - 16.00, 18.45, 21.30 »Strange Days« i. Ralph Fiennes, Angela Bassett. EKCELSIOR AZZURRA - 17.35, 19.55, 22.15 »Sabrina«, r. Sidney Pollack, i. Harrison Ford, Julia Or-mond. AMBASCIATORI 17.00, 19.30, 22.00 »Ragio-ne e sentimento«, i. Emma Thompson, Hugh Grant. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dracu-la morto e contento«, r. Mel Brooks, i. Leslie Nielsen. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ju-manji«, i. Robin VVilliams. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Nelly e mister Arnaud«, i. Emma-nuelle Beart, Michel Serrault. NAZIONALE 4-16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Othel-lo«, i. Kenneth Branagh. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi jutri, 14. t. m., ob 17.30 v prostore knjigarne na predstavitev pesniške zbirke Jurija Marusiga: MORJE Ob recitalu z glasbeno spremljavo bo o pesmih spregovoril avtor sam. . Vabljeni! MIGNON - 16.10 - 22.00 »Odore di femmine anal-mente corrotte«, porn, prep. , mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.50, 20.10 »Goldeneye«, i. Pier-ce Brosnan. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »I laureati«, i. Gian-marco Tognazzi, Maria Gra-zia Cucinotta, Alessandro Haber. LUMIERE - AIACE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Prima della pioggia«, r. M. Manchevski. H PRIREDITVE KRD DOM BRISCIKI vabi na ogled otroške spevoigre »Žabji kralj» v nedeljo, 17. t.m., ob 18. uri v Dom BrišCiki. Režija Boža Hrvatic, glasba Fulvio Jurincic. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja danes, 13. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje z diapozitivi naslovom NARAVNE ZNAMENITOSTI AMERIŠKEGA JUGOZAHODA. Predaval bo Lojze Abram. Vljudno vabljeni! MLADINSKI DOM Boljunec vabi na PREDAVANJE publicista Pavla Pa-rovela o nasilnem spreminjanju prijimkov in krajevnih imen jutri, 14. t. m., ob 20. uri v Mladinskem domu. KD LIPA iz Bazovice vabi v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom na VECER V VESELI DRUŽBI. Z nami bodo elani KD Rdeča zvezda iz Saleža z igro v narečju “Priprava na zlato poroko" ter Vanka in Tonca. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom - Od jutri 14. do nedelje, 17. t. m. razstava CAR Z VZHODA V PERZIJSKI PREPROGI. Odprte razstave jutri, 14. t. m., ob 20. uri. Predaval bo H amid Vossoughian, diapozitive Bruno Križman. Vabljeni! Ogledi vsak dan od 16. do 20. ure. TPK SIRENA prireja na pomorskem sedežu v petek, 15. t. m., ob 20.30 srebanje s kapetanom Volpi-Lisjak, ki bo govoril o svoji knjigi SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO. Pomen knjige bo orisal prof. Boris Pahor, pianist A. Starc pa bo zaigral nekaj izbranih sklad. Vabljeni! UCENCI SREDNJE SOLE L GRUDEN vabijo 15. t. m, ob 10.30 na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE., ki bo b dvorani A. Sirk v Križu. Nastopajo tudi uCenci O.S. A. Sibelja iz Komna. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na koncert ob praznovanju sv. Jožefa v soboto, 16. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ric-manjih. Dirigira Marino MarsiC. V NEDELJO, 17. t. m., ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah prvi pomla- LESTVE VSEH VRST: ZA DOM IN OBRT zanimive cene 3Gw&tč Trst Ul. San Clllno. 3B tel. 54390 fax 350I5D danski koncert iz niza Openska glasbena .srečanja, ki jih priredi SKD Tabor. Gosta bosta violinist Paolo Cannarella in Cembalistka Valentina Longo, ki bosta predstavila glasbeno literaturo iz zgodnjega in poznega baroka. Na sporedu Cou-perin, Corrette, Marino, Bach in Giordani. Prisrčno vabljeni! SKLAD MITJA CUK dobrodelni koncert .Nastopa Godbeno društvo Prosek v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. PRIMORSKA POJE ’96 - ZSKD in SKD PRIMOREC vabita na koncert, ki bo v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Nastopili bodo mešani pevski zbor Quo vadiš iz Razdrtega, moška pevska skupina Kantadore iz Gradina, dekliški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, oktet Godovič in komorni moški pevski zbor Izola. Pozdravni nagovor bo podal deželni predsednik ZSKD Ace Mermolja. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 95/96 - V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 v KD v Trstu - Vokalno-in-strumentalna skupina za staro glasbo iz Prage DUO-DENA CANTITANS in CA-PELLA RUDOLPHINA - Di- rigent Petr Danek. (Orlogio, Gallus, Gastoldi, de Monte, itd.). Prihodni koncert 1. aprila - Zbor J. Gallus - Zborovodja - Janko Ban. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ organizira v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri KONCERT TPPZ P. TOMAŽIČ. SKLAD MITJA CUK vabi na DOBRODELNI KON- CERT. Nastopa pianist Miran Devetak v petek, 22. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča elane, da zapade 22. marca 1996 rok za predstavitev prošenj za začasne premestitve (utilizzazioni e comandi) šolskega osebja na druga službena mesta, ki predvidevajo drugačne zadolžitve. Urnik tajništva vsak torek od 16. do 17.30, Ul. Carducci 8 - Trst- tel. št. 370301. n_____________IZLETI SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi v nedeljo, 17. t. m. smučarski izlet na Monte Elmo in San Candido v Pusteriji. Odhod avtobusa iz Sesljana ob 6. uri. Informacije na tel. št. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. KLUB PRIJATELJSVA in VINCENCIJE V A KONFERENCA iz Trsta prirejata v soboto, 23. t. m. izlet v Poreč, Rovinj in Buje. Vpisovanje do srede, 20. t. m. v trgovini Fortunato, Ul. Pa-ganini 2, kjer boste dobili program in navodila. H ČESTITKE Danes praznuje na Kon-tovelu LIVJO okroglo obletnico. Vse naj mu voščijo Mili, Marjo, Atilijo, Livia-na, Fabio, Milena, Matija in Mara. Te dni je praznovala DORINA KOMAR 70. rojstni dan. Mnogo zdravih let ji želi SKD Slavec. ^3 OBVESTILA KMEČKA ZVEZA nudi davkoplačevalcem možnost, da se poslužijo njenega pooblaščenega centra za fiskalno pomoč CAAF za izpolnitev davčne prijave 730. Zato vabi interesente, da se cimprej zglasijo v njenih uradih. SK BRDINA sporoCa, da so na razpolago fotografije o 15. zamejskem prvenstvu pri Foto Loredana na Opčinah. SLOVENSKA PROSVETA v Trstu obvešča interesente, da bo dvodnevni tečaj z naslovom PLESNO -GIBALNA SOOČANJA, ki ga bosta vodili Lena Knific in Helena Biffio v petek, 15. t. m. od 18.30 do 20.30 in v soboto, 16. t. m. od 15. do 18. ure v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3/1. nad. Za informacije tel. na št. 370846. KD KRAŠKI DOM vabi na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 15. t. m. v Kulturnem domu na Colu. Ob 20. uri prvo sklicanje in ob 20.30 drugo sklicanje. MIRKO HRVATIC, Fran-cesca Rapotec, Tanja Paro-vel, Michele Ota vljudno vabijo na ogled likovne razstave, ki je v društveni gostilni v Ricmanjih do 17. marca. DOLINCANKE nismo pozabile na naš 8. marec! Zbrale se bomo v soboto, 16. t. m., ob 19. uri v Zadružni gostilni v Dolini in v veselem razpoloženju praznovale. SLOKAD in VINCENCIJEV A KONFERENCA opozarjata, da morajo starši iz tržaške občine za vpis v kolonijo v Drago in Come-glians nesti k zdravniškemu pregledu otrok, določeno v Ul. Farneto 3, izpolnjeno polo, ki jo dobijo na šolskem ravnateljstvu in kopijo davčne prijave. Iste dokumente morajo prinesti k zdravniškemu pregledu na Opčine, Proseška ul. 118, če bodo pregled opravili tam, prihodnji petek od 8. do 11. ure, starši otrok s Krasa in zamudniki iz mesta. Prosimo starše otrok, ki so že bili pri zdravniškemu pregledu prejšnji petek, da izročijo dokumente na Pro-seški ul. 118. Obenem obveščata, da bo zdravniški pregled danes, 13. t. m. v dolinski telovadnici od 8. do 11. ure, dokumente pa naj dvignejo na občini. V Nabrežini pa bo pregled v ponedeljek, 18. t . m. Pojasnila dobite na tel. št. 226117,43194 in 366970. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM hišo na Konto-velu.Tel. med 17. in 19. uro na št. 251139. JEZUSOVO PODOBO (olje na platnu, 35x42 cm, konec XIIIV, začetek XIX stoletja) prodam zbiratelju likovne umenosti ali liturgični ustanovi. Tel. št. 040/213034, 18. - 20. ura. 30-LETNA išCe delo kot hiša pomočnica ali podobno. Tel. št. 040/275132. 20-LETNA študentka pedagoške fakultete išCe delo kot otroška varuška, urnik po dogovoru. Tel. št. 229404 ob večernih urah. BIOLOGINJA nudi lekcije iz vseh predmetov učencem nižjih srednih šol in iz kemije, prirodopisa in blagoznanstva dijakom višjih srednjih šol. Tel. št. 576116. . KREPKO zaokrožite vašo plaCo s promocijo kvalitetnih visoko potrošniških proizvodov, brez vsake obveznosti javite se za informativni sestanek na tel. št. 040/764055 g. Martin. DRUŽBA import/export išCe uslužbenko/ca med 22/27.1etom z opravljeno trgovsko šolo in dobrim znanjem angleščine in hrvaščine. Dinamična in spretna oseba, ki ustreza tem zahtevam naj pošlje “curriculum vitae" in prošnjo na naslov: Studio Strain, Ul. S. Lazzaro 2, Trst. DELO nudim dinamični osebi z voljo do samostojnega dela. Tel. na št. 040/327023 - zveCer. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST - Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fok 768697 RAZPRODAM štedilnik na drva, različnih vrst in mer. Tel. št. 350150 ali 575145. DAJEM v najem vinograde. Tel. št. 231578. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerl - Salež 44, ob sredah zaprto. KMEČKI TURIZEM Gru-den-Zbogar v Samatorci je spet odprt vsak Četrtek, petek, soboto in nedeljo.Tel. št. 229191 OSMICO je odprl Ivan Antonie, Cerovlje 34. ToCi belo in Črno vino. PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. DUŠAN GUŠTIN odpre osmico v Repnu 22. Vabljeni! VLADIMIR CAHARIJA - Nabrežina (MhCev) odpre osmico. ToCi belo in Črno vino. OSMICO imata odprto Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci 22. MAHNIČ ima odprto osmico v Borštu št. 1. ToCi belo in Črno vino. OSMICO je v Doberdobu v Tržaški ul. 25 odprl Berto Tonkic. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. PRISPEVKI V spomin na Lucijana Radovana in Stanota Kralja darujeta Lidija in Vinko KrižmanCiC 50.000 lir za godbo Viktor Parma in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebe. V spomin na Lucijana Radovana daruje Miran Kuret z družino 50.000 lir za SKD Primorec. Ob praznovanju 8. marca so darovale žene iz Sama-torce in iz Repna 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Egidija Sodomaco daruje Ida Semec 20.000 lir za MoPZ Vesna. Ob krstu Jurija P urica darujejo starši in botri 100.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob smrti Emila Ravbarja daruje brat Francko 50.000 lir za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Emila Ravbarja darujejo družine Škabar (Rep. 30) 20.000 lir, Vittorio Ravbar (Rep. 84) 50.000 lir, Škabar (Rep. 135) 20.000 lir, Alojzija PuriC (Rep. 13) 20.000 lir, Rozina in Marija Škabar (Rep. 130) 30.000 lir, Janko in Olga Guštin (Rep. 71) 30.000 lir, Žigon (Zgonik) 20.000 lir, Škabar (Rep. 91) 20.000 lir ter VValter in Ren-zo Milic 50.000 lir. Ob obletnici smrti nepozabnega moža Karla Komar daruje žena Tončka 50.000 lir za repentabrsko cerkev. V spomin na drago mamo daruje Bogdan Kralj 200.000 lir za MarijanišCe. Ob obletnici smrti Alojza Hrovatiča daruje žena 30.000 lir za MePZ Repen-tabor. V spomin na Milana Ukmarja darujeta Milka Bukavec in Mara Bogateč 50.000 Ib za Godbeno društvo Prosek. Ob 2. obletnici smrti mame Ivanke daruje Anuška Kobal 50.000 lir za Sklad za obnovo orgel v cerkvi na Opčinah. V spomin na pok. Karlo TavCer daruje N.N. 125.000 lir za Sklad za obnovo orgel v cerkvi na Opčinah. V spomin na Marijo Vrabec darujeta Ližeta in Silvo 30.000 lir za SK Kras. V spomin na Marijo Vrabec darujeta Ivanka in Janko Simoneta 20.000 lir za SK Kras. V spomin na Marijo Vrabec darujeta sestra Kristina in Stano 50.000 lir za SK Kras. V spomin na soseda Milana Ukmarja daruje družina Guštin 50.000 lir za pro-seško cerkev. V spomin na Milana Ukmarja darujejo Mario, Dragica, Silvano in Lucia Caha-rija 100.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na moža Ivone Lando daruje žena Mira 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Namesto cvetja na grob Emila Ravbar daruje družina Bertolino (Vel. Repen 69) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V isti namen daruje Stano Škabar z družino (Repen 78) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob obletnici smrti Otona Berceta daruje družina 100.000 lir za Sklad Oton Berce. V spomin na Pino Stoka vd. Matteini daruje družina Ferluga 100.000 lir za pro-seško cerkev. V spomin na drago Pino Stoka vd. Matteini daruje Vardka Puntar 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 25.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Milana Ukmarja daruje Jušta Colja 20.000 lir za AO Jaka Stoka Prosek-Kontovel. V počastitev spomina Milana Ukmarja darujejo Vida, Vojka in Ivan Ukmar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek. Namesto cvetja na grob Miliota Ravbar darujeta Vilma in Zdravko Bizjak (Col 10) 25.000 lir za KD Kraški dom. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. t Mirno je zaspal naš dragi ljubljeni Janko Gherlani Od njega se bomo poslovili jutri, 14. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice v Ul. Pieta v zgoniško cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Anica, hčerka Nadja, sestri ir brata z družinami ter ostalo sorodstvo Salež, Nova Gorica, 13. 3. 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) 13. 3. 1995 13. 3. 1996 Ob 1. obletnici smrti našega dragega Dušana Raseni se ga z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Gročana, 13 .3. 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 ŠOLSTVO / KAJ ZAVIRA SELITEV SLOVENSKE SEKCIJE ITI RONKE / SLOVENSKA KOMISIJA IN KD JADRO Pokrajina trdi, da nima 30 milijonov za selitev Sen. Bratina posegel pri šolskem ministru Lombardiju Srečanje o ženski stvarnosti danes Prikaz ustvarjalnosti slovenskih žensk in razmišljanje o uresničevanju enakopravnosti Morda se bo Čudno slišalo, toda sodec po uradnih izjavah kaže, da so težave v zagotovitvi borih 30 milijonov lir iz milijardnega proračuna Pokrajine krive za to, da se slovenski oddelek industrijskega zavoda Galilei še ne more osamosvojiti od matičnega italijanskega zavoda in se v šolskem centru v Ul. Puccini pridružiti drugim slovenskim višjim srednjim šolam. Čeprav obstaja ministrski odlok, ki je že lani nakazal to rešitev, goriška pokrajinska uprava še vedno zavira njeno uresničitev. O tem se je prejšnji teden tajnik Sindikata slovenske šole Livio Semolič skupaj s podpredsednikom občinske konzulte za vprašanja slovenske manjšine Damjanom Paulinom pogovarjal na Pokrajini z odbornikom za šolstvo Nereom Tavagnuttijem. Na vprašanje, kaj še zavira selitev, je odbornik odgovoril, da Pokrajina nima 30 milijonov, s katerimi bi izvedli minimalna dela (napeljava električnih in telefonskih kablov in druge drobnarije), ki so potrebna za vselitev šole v njej namenjene prostore šolskega centra. Drugih problemov, kot kaže, ni. Tudi upiranje ravnatelja ITI-ja, ki noCe izgubiti petih razredov, bi lahko premostili tako, da bi šoli priključili pet razredov neke druge italijanske tehnične šole. Za osamosvojitev slovenske sekcije industrijskega zavoda se je v Rimu pred nedavnim ponovno zavzel tudi senator Darko Bratina, ki je v ta namen osebno obiskal ministra za šolstvo Lombardija. Minister je potrdil veljavnost lanskega odloka o osamosvojitvi, s Čemer pa je ministrstvo opravilo svoje: izvršitev odloka je sedaj naloga in pristojnost perifernih organov šolske uprave. Bratina je zato obiskal tudi goriškega šolskega skrbnika Manninija. Slednji pravi, da na šolskem skrbništvu ni nobenih zadržkov glede selit- ve, da pa še pričakujejo, da Pokrajina uredi prostore: Cim bodo dobili sporočilo, da so prostori v slovenskem šoslkem središču na razpolago, bo selitev takoj možna. S tem se vračamo na tistih začetnih 30 milijonov in na vprašanje politične volje. Ko bi Pokrajina - in s tem bolj kot na odbornika za šolstvo mislimo na upravo v celoti - resnično hotela, bi se denar gotovo našel, tako kot se je našel na Občini za popravilo poslopja v Kapucinski ulici za potrebe šole Trinko. Prav s tem v zvezi je tajnik Sindikata slovenske šole Semolič v prejšnjih dneh obiskal tudi občinskega odbornika za javna dela -Bordina, ki mu je zagotovil, da bo še ta teden stekel postopek za predajo del, tako da bo problem pred poletjem zagotovo rešen. Sola se bo potemtakem septembra lahko vrnila v Kapucinsko ulico, kot potrjuje tudi odbornica za šolstvo Francio-sova. Razstava čipk in drudih izdelkov tečajnic društva Jadro (foto Bumbaca) ZDRAVSTVO / NADALJEVANJE REORGANIZACIJE m TRŽIČ / V DISKOTEKI -i Nov departma za diagnostiko Ravnatelj Baratti pojasnjuje cilje v preosnovi oddelkov bolnišnice Ravnatelj Zdravstvenega podjetja na ni bolnišnični oddelki: kardiologija, ki-Goriškem dr. Gianbattista Baratti spo- rurgija, medicina, okulistika, ortope-roCa, da so te dni z ustanovitvijo De- dija, urologija, porodnišnica. To seveda partmaja za diagnostiko uresničili še velaj za obe bolnišnici v Gorici in eno pomembno etapo v postopku reor- Tržiču, ki naj bi po novem delovali kot ganizacije storitev v bolnišnici. Po ne- ločena oddelka ene in iste bolnišnice, davnem oblikovanju Departmaja za V skladu s tem je tudi imenovanje od-medicino, ki so ga sicer spremljale po- govornih: novo enoto bo koordiniral dr. lemike in očitki ter celo gladovna Giorgio Rizzatto, njegov namestnik pa stavka dr. maria Geata zaradi domnev- bo dr. Ferdinando Arlotta. nih zamud pri izvajanju reorganizacije, Med glavnimi cilji, ki naj bi jih ure- kaže, da je vodstvo javnih zdravstvenih snicili so poenotenje storitev, iz-struktur sedaj nekoliko pospešilo tem- boljšanje storilnosti, določitev opera-po preosnove v delovanju bolnišničnih tivnih protokolov, preverjanje kakovo-služb. sti storitev, racionalnejša uporaba Novi departma za diagnostiko bo po- strojev. Poenotenje naj bi kmalu omo-vezal oddelke za radiologijo v Gorici in gocilo tudi poenotenje rezervacij za iz-TržiCu ter za jedrsko medicino v Gori- vide. S tem v zvezi načrtujejo tudi poči. Nova enota se bo morala povezati z sebno službo za otarele bolnike v sode-oddelki, ki se najpogosteje poslužujejo lovanju z onkološkim in kirurškim od-njenih storitev, to pa so skoraj vsi glav- delkom. Znamke z LSD-jem Karabinjerji aretirali dva razpečevalca Karabinjerji iz Ronk Ronk, Pierisa, Staranca-in Starancan so po dol- na in Tržiča mladince, gotrajni preiskavi v ki so bili uradno brez Tržiču in bližnjih obči- zaposlitve, so pa kljub nah aretirali dva mlade- temu razpolagah z izdat- niča in jima zaplenili nimi vsotami denarja in nič manj kot 800 gra- se peljali z luksuznimi mov hašiša in 14 “tri- avtomobih. Po vrsti pre-pov”, kot v žargonu ma- gledov so v neki disko-milašev označujejo teki v Tržiču ustavili 19-znamke prepojene s sin- letnega F. A. iz Ronk in tehčnim mamilom LSD. 21-letnega F. P. iz To je prvič, ko na Go- Tržiča, ki sta se.zadrže-riškem naletijo na tovr- vala na stranišču, pred stno mamilo, ki je bilo katerim so opazili pre-svojcas zelo popularno cejšen “promet”. Mlade-med hipijevsko genera- niča so odvedli s seboj cijo. in ju pregledali. Našli so Preiskavo so zaceli, jima omenjeno količino ker so že dalj časa mamil in ju zarpli zara-opažali na območju di razpečevanja Slovenska komisija pri občini Ronke je v sodelovanju s slovenskim kulturno-rekreacijskim društvom Jadro pripravila predsinoči praznovanje ob dnevu žena. Proslavljanje so v občinski sejni dvorani otvorile mlade pevke dekliškega zbora Jezero iz Doberdoba, ki so ubrano zapele pod vodstvom dirigentke Patricije Rutar iz Nove Gorice. V imenu slovenske komisije je spregovorila Sonja Božic. Poudarila je pomen tega praznovanja tudi danes, ko si je ženska zagotovila polnopravno stanje v družbi in pred zakonom, saj je odprtih vprašanj še mnogo. Na praznovanju je prišla do izraza raznolika ženska ustvarjalnost, od petja do ročnih del in poezije. V dvorani je bila na ogled razstava idrijskih Čipk in riz-delkov teCaja za slikanje. Razstavo so pripravile članice društva Jadro. Predstavnica ženskega združenja UDI iz Ronk Ivana Rigonat je orisala problematike in težave, s katerimi se ženska vsak dan spopada. Pri tem je predstavila pobudo združenja UDI iz Gradišča, ki je uvedlo t.i. “roza telefon” za pomoC ženskem v stiski. Recita-torka in Članica goriške gledališke skupine Luiza Gergolet iz Doberdoba se je predstavila z izborom poezij slovenskih mladih ustvarjalk iz Goriškega in Tržaškega. Prisluhnili smo poezijam Nadje Švara, Majde Gergolet, Barbare Gruden, Suzi Pertot, Irene Žerjal ter domačinke Liliane Visintin. Vlasta Jarc NOVICE Ženski ranjeni v trčenju med tremi vozili na Majnicah Čeprav včerajšnji sneg ni povzročil posebnih preglavic glede prevoznosti cest na Goriškem, so v bolnišnicah imeli kljub vsemu nekaj dela z nudenjem pomoči ranjenim v prometnih nesrečah. Povečini je šlo za lažja trčenja zaradi spolzkih cest oziroma slabe vidljivosti v trenutkih gostejšega . sneženja. Na Majnicah so ob 14. uri trčila tri vozila. Ranjeni sta bili 38-letna Rita Badin iz Gorice, Ul. Vicenza 3, in 47-letna Stanislava Princi, prav tako iz Gorice, Ul. Žara 10. Obema so nudili pomoC v goriški splošni bolnišnici. V drugih trčenjih je prišlo v glavnem do škode na vozilih, za osebe pa ni bilo težjih psoledic. Podpisi za kandidata SKP Stranka komunistične prenove vabi somišljenike, naj podpišejo za predložitev liste SKP v proporc-nem delu volitev za poslansko zbornico, kjer bo kandidiral Jure Canciani. Podpišejo lahko vsi volilni upravičenci in sicer v volilnih uradih vseh občin na Goriškem, ki so v ta namen odprti vsak dan od 9. do 12. ure. VZPI čestita Jerici Hlede Goriški odbor VZPI-ANPI se s posebno izjavo pridružuje svojcem v čestitkah Jerici Hlede, vd. Sošol ob njeni 80-letnici. VZPI podčrtuje vlogo in doprinos slavljenke, ki je tako kot mnoge druge ženske sodelovala v odporniškem gibanju, zlasti v težkih dneh septembra ’43 v Steverjanu. Njen pokojni mož, obsojen pred posebnim fašistiCnim sodiščem, je v rimskem zaporu delil usodo z Avgustom Sfiligojem, Giancarlom pajetto in drugimi uglednimi antifašisti. VREME / GOSTE A KRATKOTRAJNE SNEŽNE PLOHE KINO tl PRIREDITVE Marčni sneg po Goriški MarCni sneg je včeraj kar nekajkrat po- ko je bil metež dokaj gost, čeprav je tem- belil Gorico in okohco. Sneg se je oprijel peratura pri tleh bila rahlo nad ničlo in tal le za kratek Cas in takoj skopnel, dni- se je sneg topil. Posebnih težav na cestah gače pa je bilo na gričih in hribih okrog ni bilo: bile so vse prevozne, potrebna pa mesta, kjer je bela odeja zdržala. Snežih je bila dodatna previdnost, saj so bile poje začelo zgodaj zjutraj, potem je nehalo, nekod spolzke. pozno dopoldne pa je gosta snežna Na sliki (foto Bumbaca): snežinke so ploha spet za kratek čas pobelila strehe razveselile dekleta, pa čeprav le za kra-in travnike. Isto se je ponovilo popoldne, tek čas GORICA VITTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Va dove ti porta il cuore«. Virna Lisi in Margherita Buy. O RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH razstavlja slikarka Irena Pe-tejan. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do petka od 14.30 do 17.30, ob sredah pa do 20. ure. V tem Času si lahko nabavite tudi Rojčevo pesniško zbirko “Mladim srcem”. IZLETI SMUČARSKI ODSEK SPDG priredi v nedeljo, 31. marca, avtobusni smučarski izlet na Koroško (Kanzel). Prijave na sedežu društva do 20. marca in sicer ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Udeleženci naj pravočasno poskrbijo za potne listine. LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL vabi nocoj ob 20.30 na preda-vanje-razpravo o narodnostni identiteh v sodobni Evropi. Predaval bo dr. Rudolf Rizman, profesor sociologije in političnih ved na Ljubljanski univerzi. [_] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALTorso bianco, Carduc-cijeva ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska 2, Ul. Manlio 14/b, tel. 480405. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Pri Jezeru, Vrtna ulica 2, tel. 78300. POGREBI Danes v Gorici: 9.30, Eddo Sondon iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Bianca del neri, por. lodath iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. •FARCO. FINE CHEMICALS 34132 TRST Ut. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALY •FARCO. FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA COSMETICS ITALY -JAVNE FINANCE / PO PREPRIČANJU DRŽAVNEGA RAČUNOVODJE MONORCHIA Maastrichtski kriteriji za Italijo niso več nedosegljivi Kar zadeva ceno denarja Monorchio meni, da bi učinke njenega znižanja čutili šele čez približno dve leti RIM - Državni računovodja Andrea Monorchio zagotavlja, da se italijanski javni računi počasi izboljšujejo in da lahko država z zaupanjem čaka na maastrichtski cilj. »Ce bo napredek, kot pričakujem, potrjen tudi v naslednjih letih,« je dejal, »še posebno kar zadeva razmerje med bruto domačim proizvodom in zadolžitvijo države, potem bo lahko Italija polnopravno sodelovala v Evropskem monetarnem sistemu.« . »Računski šef« države se je z nanevadnim optimizmom, ki se njegovi strogi vlogi ravno najbolj ne prilega, vrnil k nedavno načetemu in zelo občutljivemu vprašanju javnih financ. Pesuni- zem je po njegovem mnenju povsem odveč, čeprav to seveda ne pomeni, da žrtve niso veC potrebne. Toda krčenje javnih izdatkov je prišlo do roba, in če je res, da bi takojšnje znižanje cene denarja obrodilo sadove na področju javne zadolžitve šele Cez kaki dve leti, je prav tako res, da bi skrčenje izdatkov za 27 tisoč milijard lir (kolikor jih predvideva neka študija javne uprave) učinkovalo postopoma, za približno 5 tisoč milijard na leto. »Za tem zneskom se skriva preprosto prihranek pri osebju, 200 tisoč oseb manj v javni upravi,« ugotavlja Monorchio. Toda Italija ni ZDA, dodaja, kjer so javni uslužbenci zaposleni na do- ločen rok, tam je velika mobilnost dela, ki je pri nas ne poznamo. Če bi hoteli prihraniti pri dobrinah in storitvah, nadaljuje državni računovodja, bi morali poseči na področje prenosa sredstev deželam in občinam, kar je seveda zelo težko, ne pa skrčiti število javnih prenosnih telefonov, s čemer bi prihranili kvečjemu dve milijardi. Skratka, za Monorchia je vladin ekonomsko-finančni programski dokument veliko bolj strog kot kakršnakoli predvidevanja in toliki dosjeji, saj predvideva do vključno leta 1998 omejitev javnih izdatkov za 55 do 60 tisoč milijard lir. Podobno velja tudi za obrestne stopnje, ki so v teh dneh v središču razprave, potem ko je guverner Fazio razblinil vsa upanja za pocenitev denarja. »Banka Italije lahko obvladuje kratkoročne obrestne mere, srednjeročne pa se oblikujejo na prostem trgu,« meni državni računovodja. »Znižati ceno denarja pomeni v blagajniškem smislu prihranek za 40 tisoC milijard milijard lir, to je res, vendar bi učinek tega posega, kot reCeno, čutili komaj Cez dve leti, medtem ko so obresti za letošnje leto že vknjižene.« Skratka, nižanje obrestnih stopenj je dobrodošlo, toda če kdo misli, da to lahko nadomesti žrtve, se moti, zaključuje Andrea Monorchio. LIRA SRE ČET PET PON TOR '1554,8 1561,1 1562(4 1566,51561,7 Popolare di Brescia povečala dobiček BRESCIA - Lansko poslovno leto je Banca Popolare di Brescia, manjšinski delničar TKB, sklenila s čistim poslovnim dobičkom v vrednosti 48,7 milijarde lir, kar je za 22,5 odstotka več kot leta 1994. Rezultat bo zavodu omogočil, da bo skupščini delničarjev, ki bo 13. aprila, predlagal enotno dividendo v znesku 450 lir, enako kot lani. Od ostalih bilančnih podatkov naj omenimo 21,9-odstotni porast neposrednih vlog (vredne so bile 6.108 milijard) in 8,9-odstotni porast vseh zbranih vlog (13.532 milijard), premoženje banke pa se je povečalo za 29,4 milijarde lir. OBISK / POBUDA GOSPODARSKE ZBORNICE Korošci »odkrivajo« hrvaški trg Predstavniki 25 koroških firm v Zagrebu položili temelj za sodevanje CELOVEC - Koroška gospodarska zbornica in z njo številna koroška podjetja se bodo v prihodnosti bolj načrtno posvetila jugovzhodnemu evropskemu trgu, še posebej hrvaškemu in bosanskoher-cegovskemu, kjer bi se radi vključili v obnovo uničenega gospodarstva. V ta namen je te dni obiskal hrvaško glavno mesto več kot 20-članska gospodarska delegacija s predsednikom koroške gospodarske zbornice Karlom Kofflerjem na čelu. Na sedežu zagrebške zbornice jih’ je pozdravil predsednik hrvaške gospodarske zbornice Vjekoslav Tomašič, ki je podjetnikom iz Koroške pomagal tudi pri navezovanju poslovnih stikov s hrvaškimi partnerji. V koroški delegaciji je bilo zastopano največ podjetij s področja gradbeništva, strojništva, elektrotehnike in živilske industrije, sodelovala pa je tudi celovška Hypo-banka, ki bo predvidoma jeseni odprla lastno bančno hišo v hrvaški prestolnici. Ze zdaj pa ima v Zagrebu leasinško podjetje, ki šteje med največja tovrstna na Hrvaškem. Uspeh koroške gospodarske misije - podbne je gospodarska zbornica že uspešno izvedla v Sloveniji, Furlaniji-Julijski kraji- ni in tudi na Bavarskem in Baden-VViirtembergu -vsaj po izjavah podjetnikov sicer ni bil popoln, vendar je položil temelj za nadaljnje sodelovanje med hrvaškim in koroškim gospodarstvom. Tega naj bi pomagal krepiti tudi načrtovani biro koroške gospodarske zbornice v Zagrebu, glede financiranja skupnih projektov pa se ponuja Hypo-banka, ki medtem sodeljuje s skoraj vsemi pomembnejšimi bankami na Hrvaškem. Predsednik koroške zbornice Koffler je dodal, da njegova ustanova že nekaj časa intenzivno sodeluje tudi s predstavništvi hrvaške gospodarske zbornice v Zagrebu in Reki, kar naj bi prav tako pomagalo pri razvijanu sodelovanja s Hrvaško. Medtem koroška gospodarska zbornica že načrtuje naslednjo misijo: aprila naj bi se odpravila v Sarajevo in odkrivala možnosti sodelovanja s tamkajšnjimi podjetji pri obnovi Bosne in Hercegovine. Se pred tem (2. aprila) je v Ljubljani načrtovano srečanje med predsednikoma gospodarskih zbornic Slovenije in Koroške, Čukom in Kofflerjem, v okviru katerega bo tekla beseda tudi o morebitnih skupnih projektih, ki bi jih koroška in slovenska podjetja realizirala v okviru obnove z vojno prizadetih območij na Balkanu. Ivan Lukan Na posnetku: navezovanje stikov med koroškimi in hrvaškimi podjetji. CERTIFICATI DI CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. februarja 1996 in zapadlostjo 1. februarja 2003. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,25% bruto obrestmi bo izplačan 1. avgusta 1996 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. februarja in 1. avgusta za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester. M Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 9,11%. H Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. 1 Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 14. marca. g Obveznice CCT se koristijo s 1. februarjem 1996; ob vplačilu (19. marca) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. g Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija." g Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. g Podrobnejše informacije nudi vaša banka. 12. MAREC 1996 v URAH 5 § valuta nakupni prodajni | ameriški dolar 1538,00 1585,00 1 nemška marka 1039,00 1071,00 1 francoski frank 303,00 312,00 11 holandski gulden 926,00 954,00 belgijski frank 50,10 52,20 Si funt šterling irski šterling 2342.00 2406.00 2413.00 2480.00 c 5 danska krona 268,00 276,00 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1126,00 1160,00 japonski jen 14,50 15,10 §5 švicarski frank 1277,00 1316,00 avstrijski šiling 147,30 151,80 -55 S norveška krona 238,00 246,00 r! švedska krona 226,00 232,00 portugalski escudo 10,00 10,40 španska pezeta 12,30 12,90 avstralski dolar 1182,00 1218,00 1 madžarski florint 11,00 14,00 § slovenski tolar 11,30 11,80 s hrvaška kuna 265,00 290,00 12. MAREC 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1546,00 1576,00 nemška marka 1045,00 1063,00 francoski frank 302,00 312,00 holandski gulden 924,00 949,00 belgijski frank 50,32 52,12 funt šterling 2337,00 2417,00 irski šterling 2402,00 2497,00 danska krona 268,00 278,00 grška drahma 6,23 6,83 kanadski dolar 1124,00 1159,00 švicarski frank 1281,00 1306,00 avstrijski šiling 147,03 151,53 slovenski tolar 11,60 11,90 12. MAREC 1996 v LIRAH 23. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1561,760 — ameriški dolar 1.4533 1.4573 1.4613 ECU — 1948,300 — funt šterling 2.2344 2.2414 2.2484 nemška marka — 1052,190 — irski funi 2.3005 2.3075 2.3145 francoski frank 307,370 funt šterling — 2374,340 kanadski dolar 1.056 1.06 1.064 holandski gulden — 939,860 — nizozemski gulden 89.194 89.304 89.414 belgijski frank — 51,176 — švicarski frank 122.96 123.06 123.16 španska pezeta — 12,518 — belgijski frank 4.8513 4.8613 4.8713 danska krona — 272,420 — francoski frank 28.063 29.123 29.183 irski funt — 2442,750 — danska krona 25.802 25.862 25.922 grška drahma — 6,433 — norveška krona 22.843 22.903 22.963 portugalski escudo kanadski dolar 10,185 1144,730 švedska krona 21,498 21.558 21.618 japonski jen 14,761 — italijanska lira 0.924 0.928 0.932 švicarski frank — 1299,630 — avstrijski šiling 14.197 14.217 14.237 avstrijski šiling — 149,590 — španska peseta 1.1838 1.1878 1.1918 norveška krona — 242,100 — portugalski escudo 0.9595 0.9625 0.9655 švedska krona finska marka z 229,010 339,140 z japonski jen 1.3838 1.3853 1.3868 avstralski dolar — 1202,870 — finska marka 31,115 32,195 32.275 ROPOLFO FELLINI: AVTOCESTA / POGOVOR Z AVTORJEM KNJIŽNI TRGI Gledališče bi moralo spremljati svoj čas V ospredju problemi medgeneracijskih konfliktov NekoC so časopisne in televizijske kronike poročale o pobalinih, ki so metali z mostu kamenje na avtocesto. Kronike so skopo poročale o dogodku, dokler niso pobalini postali zločinci: njihova igra je stala življenje dekle, ki se je peljalo po avtocesti v svojem avtomobilu. Takrat so kroniko obogatili prispevki sociologov, psihologov in vsevedih komentatorjev. Danes je smrtonosna igra izhodišče za odrsko delo, ki so ga prejšnji konec tedna predstavili v tržaškem gledališču Teatro dei fabbri. Avtor dela je novinar in sodelavec televizijske mreže Tele4 Rodolfo Fellini. Besedo smo prepustili avtorju, naj sam predstavi svoje delo L’ au-tostrada (Avtocesta): Avtocesto sem napisal pred dvema letoma, potem ko je v nesreči pri Veroni izgubilo življenje tisto dekle. V resnici je dogodek samo izziv za analizo motivov, ki lahko privedejo mladeniče k taki krvavi zabavi - metanju kamenja z avtocestnih mostov. Igra noče nuditi jasnih odgovorov, hoče le pogledati v svet nesporazumov med dvajsetletniki in štiridesetletniki. To je pač že večkrat obdelana tema medgeneracijskih konfliktov. Eni in drugi, dvajsetletniki in šti-ridestetletniki, imajo svoj prav. V tem primeru oporekajo mladi odraslim, da se z njimi niso dovolj ukvarjali, da jih niso niti skuSali razumeti. Poleg tega so mladi veliko bolj ljudje svojega časa kot pa odrasli: razumeli so, da v tem svetu, v tej družbi, ni pomembno ljubiti in spoštovati, pač pa ustrahovati. Celotno delo temelji na osrednjem junaku, Micheleju ali Miku, ki je v življenju razumel prav to in samo to. V sebi ima kal nasilja. Ne vem, če lahko to rečemo v času volilne kampanije, toda po mojem mnenju bi on lahko postal bodoči Berlusconi. Nastanek besedila je spodbudil dogodek črne kronike. Vi ste novinar: mislite, da je to vplivalo na strukturo vašega dela ali morda sploh na od- ločitev, da tako delo nastane? Klasiki so sledili kroniki svojega časa. Potem, kar naenkrat, tam na polovici prejšnjega stoletja, se je gledališče ustavilo, ni več hodilo v korak s časom. Osebno mislim, da bi moralo gledališče stalno spremljati svoj čas, ljudi, ki sedaj živijo, tako kot to počenjata televizija ali film. V nasprotnem primeru ne bo imelo gledališče nobene možnosti za nadaljni razvoj. Dramska oblika besedila vam je vsekakor blizu. Jo v neki. osebni hierarhiji postavljate pred prozo ali poezijo? Moja kultura je zelo raznolika: rojen sem v Južni Ameriki, potem sem živel v Franciji, v Belgiji, zopet v Južni Ameriki in sedaj v Italiji. Zame je laže, če junaki dela kar sami govorijo o sebi, če se izražajo s svojo duševnostjo. Ce bi skušal napisati roman ali novelo, bi bilo zame težje, ker bi moral bolje poznati tehniko pripovedovanja, moral bi imeti drugačen tip kulture. Teater mi nudi možnost, da se izrazim brez posebnih stilnih kodeksov, ker so moji junaki ljudje, ki bi jih lahko midva srečala na ulici. Avotcesta ni vaš prvenec. Kako bi označili svoja prejšnja dela? Ko sem sodeloval pri Arciju v Studenskem domu in sem bil odgovoren za gledališke programe, smo uprizorili moje prvo delo, Non gettate alcun oggetto dal fine-strino (Ne mečite ničesar skozi okno). Bilo je nakaj med zgodbami, ki jih pripovedujem sedaj, in teatrom absurda. Potem smo uprizorili igro Pilippina Porever, zgodbo o invalidu, zaljubljenem v Filipinko, ki dela v Milanu, in igro Insalata di riso (Hladna riževa solata). To so bili prvi poskusi, ki bi jih ne imenoval niti komedije niti drame, pač pa samo “stvori za gledališče”. Bili so poskusi. Upam, da sem odtlej dorasel. Vem, da bodo v kratkem uprizorili še eno vaše delo... V gledališču Rossetti bodo na oder postavili eno od mojih gledaliških del v sklopu Festivala sodobnega avtorja, vendar zaenkrat še ne vem, kateri tekst bodo izbrali. Med naslednjo sezono pa bodo po vsej verjetnosti uprizorili mojo igro v Argentini. Tokrat bo moje delo prvič odigrala skupina poklicnih interpretov. Matejka Grgič Primerjava med cenami italijanskih in slovenskih knjig V Italijanskih knjigarnah je čedalje več poceni knjig. Ze več let nekatere knjige prodajajo s 50-odstotnim popustom na natisnjeno ceno. V tem primeru gre predvsem za priložnostne knjige, ki jih zelo malo prodajo ob izidu, kajti njih cena je precej visoka. To so razne monografije, ki kasneje najdejo kupca prav po zaslugi tistega vabljivega 50-odstotne-ga popusta. Seveda v takšnih primerih se knjige tudi ponastinejo, saj je »popustnih« knjigarn v Italiji že veliko. Ze nekaj desetletij imamo v Italiji ceneno pobudo drugih knjig. Tu sta prednjačili predvsem dve založbi, Riz-zoli in Mondadori, še takrat ko so njuni lastniki bili drugačni od sedanjih. Prva je izdajala in še izdaja zbirko »BUR«, v kateri so dela predvsem klasikov, takšnih piscev torej, ki jim ni treba plačevati honorarja, druga pa zbirko z naslovom »Oscar«, v kateri najdejo svoje mesto tudi dela sodobnih avtorjev. Seveda je v tem primeru treba plačati nekaj več kot za delo pred 50 in več leti umrlega pisca. V obeh primerih in seveda tudi v podobnih pobudah drugih založb, so to »žepne knjige« po zgledu bolj znanih ameriških »Pocket Books«, broširane in tiskane na cenenem papirju. Mondadorijevi »Os-carji« so začeli izhajati pred več kot tridesetimi leti. 20. aprila 1965 je izšla prva teh knjig. Bil je roman Ernesta He-mingwaya »Addio alle armi« (Zbogom orožje). Cena knjigi je takrat bila 350 lir. Knjiga v žepni izdaji je doživela izreden uspeh; v enem samem tednu so prodali 210.000 izvidov, kar je za takratne italijanske razmere bilo nekaj zares nepredvidljivega. V prvem letu so tiskati 40 knjig, prodali so 9 milijonov izvodov. V treh desetletjih so v tej zbirki izdali 2.600 naslovov nekaj več kot dvatisoč avtorjev. Sedaj tiskajo nad 8 milijonov izvodov letno, povprečna cena knjigi je 12.500 lir. V zadnjem času pa smo na italijanskem knjižnem trgu dobili nekaj novih pobud. Nastale so male založbe, ki na trg pošiljajo knjige po nizki ceni tisoč lir. Za knjigo torej plačamo manj kot za en dnevnik. Druge, večje založbe so sprejele protiukrepe. Že omenjeni Mondadori pošilja na trg vsak mesec po štiri knjige sodobnih avtorjev po ceni okrog pet tisoč lir. Tudi tu imamo že popuste, saj v trgovskih centrih v Venetu komaj izdano knjigo dobimo po tisoč lir nižji ceni. V tej zbirki so v januarju izšle tudi štiri pesniške zbirke klasičnih avtorjev po ceni le 2.900 lir. Po vseh teh knjigah segajo še zlasti mladi, takšni, ki jim ni do tega, da bi si nabavili lepo vezano in z zlatimi črkami označeno knjigo, ki bi jo potem postavili na domačo poli- Ob vsem tem se slovenski bralci v Gorici in Trstu moramo soočati s cenami slovenskih knjig. Pred leti, ko je v Sloveniji država knjige subvencionirala, so bile cene slovenskih knjig za nas ne le dostopne, marveč velikokrat tudi ugodnejše od podobnih del v italijanščini. Danes žal ni več tako. Slovenske za-lošbe nimajo, razen v redkih primerih, državne podpore. Zaradi tega je skoro vedno cena slovenske knjige dvakrat ali še večkrat dražja od podobne v italijanskem jeziku. Seveda tu ne pridejo v poštev žepne knjige, marveč lepo vezane knjige. Se zlasti drage so enkratne knjige slovenskih avtorjev. Na njihovo ceno brez dvoma vpliva tudi honorar, ki je vsaj za nekatere pisce zelo visok. Cisto jasno je, da so knjige v Sloveniji drage, saj je po sili razmer naklada majhna. Dva milijona bralcev sta nekaj čisto drugega od več kot 50 milijonov. In čeprav je v Italiji sorazmerno manj bralcev kot na Slovenskem, znan pisec, ki se pojavlja tudi na televiziji, proda že v prvem zaletu najmanj 200.000 izvodov svojega romana. Pesniki pa niso upoštevani. Tisti uspešni romanopisec, čigar knjige gredo med italijanske bralce v stoti-soč izvodov, uspe plasirati na trg manj kot tri tisoč izvodov svoje pesniške zbirke. Marko VValtritsch FILM / HIGHLANDER 3_ Poceni magija Highlander 3 (ZDA 1995) režija Andy Mo-rahan, igrajo Chri-stopher Lambert, Mario Van Peebles, Deborah Unger Škotske Highlanders so od vedno prizorišče skrivnostnih dogodkov, neusmiljenih spopadov in srečanj med smrtniki in nadzemski-mi silami. Zato ni prav nič čudno, da se tudi v škotskem klanu pojavi nesmrtnik, Connor Ma-cLeod, ki ga leta 1536 spodijo iz klanske skupnosti, ker se bojijo, da je povezan s hudičem. Connorjevo odkrivanje lastne identitete in njegova borba proti Zlu je seveda predmet prvega Highlanderja, v katerem mu pomaga španski vitez Ramirez (Sean Connery). V nadaljevanju številka 2 se potem vpletejo v zgodbo znanstvenofantastični in ekološki elementi, ki niso dopuščali novih vrnitev, vsaj na prvi pogled ne. Ker pa so v Holly-vvoodu že dolgo let prepričani, da so nadaljevanja gotov vir lahkega zaslužka (pomislimo samo na Ramba, Roc-kyja in še pred kratkim Batmana!), nam tokrat ponujajo novo High-landerjevo pustolovščino, ki se kronološko postavlja pred številko 2. Nesrečni Connor, ki bi rad živel v miru s posinovljenim otrokom, mora tako ponovno v boj, saj se izkaže, da so na Japonskem arheologi prebudili trojico tatarskih nesmrtnikov, ki so bili dotlej zaprti v votlini legendarnega čarovnika. Macleod je seveda v svoji rani mladosti trojico že srečal, saj se je po smrti ljubljene žene Ether odpravil prav na Japonsko... Poleg keltskega misticizma imamo torej opraviti tudi s filozofijo zen (seveda v najbolj banalni obliki) in z magijo, ne manjka pa niti reinkarnacija, saj je lepa arheologinja, ki Macleoda očara, popolnoma enaka angleški plemkinji, ki jo je ljubil v osemnajstem stoletju... Mix raznovrstnih elementov, torej, ki pa so vedno le nakazani in ne tvorijo harmonične celote: podobnost med sedanjo in nekdanjo ljubico je tako le pretveza, da se Connor vanjo čimprej zaljubi, pa tudi magija se nekam čudno obnaša... Film, torej, ki po dovršenosti in kvaliteti nikakor ne doseže prvih dveh in je primeren morda le za publiko, ki se ustavi pri lepi fotografiji in napetih dvobojih. Nadja Rebec IZŠLO JE - IZŠLO JE - IZŠLO JE - IZŠLO JE Miro Bregar: Lobo Poezija. Zbirka Aurora, Tisk Planprint, Založilo Društvo Apokalipsa, Ljubljana, 1995, mehka vezava, 12 x 20 cm, 50 strani. Miro Bregar je novo ime v mladi slovenski pesniški generaciji. Njegovo pisanje se ne spogleduje z duhovnostjo moderne umetnosti. Je avtentični iskalec in raziskovalec notranjih spoznanj, ki jih današnji svet tako pogreša. Za ceno lastnih ran in divjanja po neslutenih svetovih samote nam razkriva rane te svoje svobode, če ne celo osamljenosti. Bregar v pesmih velikokrat omenja živali, ki prevzamejo toliko slabega od človeka da skoraj izgubijo svojo ži-valskdst. V njegovih pesmih ostaja toliko nedorečenega, toliko lepih stvari, ki naj bi jih dali sami in toliko dotikov, ki si jih lahko izmenjamo. Ob vsem tem pomeni prezreti drugega prezreti samega sebe, lastno ustvarjalnost, lastno pesem. Njegove pesmi se ne izlijejo v patetično samopomilo-vanje. Na obzorju rešitve se tudi Bregarju prikaže človek-ženska v svoji prvinskosti, iskrivosti, iskrenosti in tudi poniglavosti. Raven človeških odnosov ni idealizirana. »Moj sram je čist,« pravi avtor! Ker si, te rabim, ker si, te spoštujem! Lobo je namenjen tudi v tebi. Pesniški prvenec Mira Bregarja je izšel v zbirki Aurora in je razdeljen na tri dele, Bezanja, Bolečine in Nočne motnjave. (C.C.) Dimitrij Rupel: Slovenska smer Pogovori in eseji. Natisnila Tiskarna Delo, izdala Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996, mehka vezava, 14 x 20 cm, 161 strani. Slovenska smer je knjiga ugotovitev, dejstev, predpostavk, opozoril in idej, spojenih v kompleksno predstavo in videnje velikih slovenskih tem preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ustvarili so jo vrhunski strokovnjaki za posamezna področja in za prihodnost države pomembni ljudje: Dimitrij Rupel, Tine Hribar, Slavoj Žižek, Lojze Ude, Peter Vodopivec, Jože Mencinger, Ivan Svetlik, Dušan Keber in Veljko Rus. Knjiga je razdeljena na tri dele: Pogovor je razprava avtorjev o določenih temah, sledi osem esejev, na koncu pa je dodan kratek povzetek. Knjigo je uredil Marko Crnkovič, glavni in odgovorni urednik Razgledov in tedenski kolumnist Sobotne priloge Dela in Jane, ki je sprejel povabilo idejnega očeta tega projekta g. Rupla. Slovenska smer je mišljena kot knjiga, namenjena vsem tistim, ki jim je mar za njihovo državo in je urejena na dostopen način. Knjigo je oblikoval Boštjan Botas Kenda. (C.C.) Tanko Messner: Gedichte, Pesmi, Canti Trojezična pesniška zbirka. Izdala založba Drava, Celovec. Pred nekaj dni je slovenska založba Drava v galeriji Pri Joklnu v središču koroške prestolnice predstavila najnovejšo delo ko-roško-slovenskega pesnika Janka Messnerja »Gedichte, Pesmi, Canti«. Prezentacija najnovejše pesniške zbirke najbolj branega slovenskega avtorja na Koroškem je naletela na izredno velik odziv kulturno zainteresiranih Korošcev, ki sta jih pozdravila vodja založbe Helga Mražnikar in njen sodelavec Thomas Busch. Karakteristično za Messnerjevo liriko je njegova izrazita politična zavzetost, prirodna in ljubezenska lirika, ironija, ljubezen ter spomin na otroštvo na kmetiji na južnem Koroškem. Pesmi v slovenščini je bral avtor sam, v nemščini pa Jo-sef Strutz. Glasbeno sta tudi v koroških nemških medijih odmeven literarni večer popestrila Kristijan Filipič (flavta) in Janez Gregorič (kitara). Ivan Lukan LJUDJE IN DOGODKI Sreda, 13. marca 1996 VESOLJE / KONEC ALARMA AUSCHVVITZ / POLJSKA VLADA PROJEKTA NE MORE PREPREČITI Ostanki satelita padli v Atlantik Šlo je za nenadzorovani kitajski vohunski satelit Okrepčevalnica pred taboriščem smrti COLORADO SPRINGS - Kitajski vohunski satelit, ki je dve leti in pol brez nadzora krožil okrog Zemlje, je včeraj nad Atlantskim oceanom, nekje med Afriko in Južno Ameriko, stopil v Zemljino ozračje. Zadnji, najveCji kos satelita je padel v ocean. To je včeraj sporočila Nasa iz ameriškega Colorado Springsa. Nebesno telo velikosti majhnega avtomobila je stopilo v Zemljino atmosfero ob 05.05 po srednjeevropskem Času. »Ocenjujemo, da je satelit padel v južni Atlantik in da ni ogrozil poseljenih predelov planeta,« so izjavili stokovnajki Nase, ki pa niso skrivali zadovoljstva, da se je stvar srečno iztekla. S podrobnejšimi informacijami o dogodku ameriško vesoljsko poveljstvo ne razpolaga. Strokovnjaki so se sprva bali, da bo kitajski satelit FSVV-l, zgrajen za oddajanje posnetkov Zemlje na Zemljo, padel na naseljeno območje. Kitajci so ga izstrelili v vesolje 8. oktobra 1993, toda že deset dni kasneje so izgubili nadzor nad njim. Nato je dve leti in pol krožil okrog Zemlje. Po navedbah strokovnjakov Nase torej Se ni povsem jasno, ali je satelit ob vstopu v ozračje zaradi teenja popolnoma zoglenel, ali pa je razpadel na manjše dele, ki so nato padli v morje. Nebesna telesa, ki imajo tako majhno težo, ob vstopu v atmosfero ponavadi povsem zgorijo, toda ta kitajski satelit je bil opremljen s toplotnim ščitom. Kljub temu pa je vprašljivo, ali je ta deloval, ker bi moral namreč stopiti v atmosfero z naprej obrnjenim sCitom. Satelit je krožil s hibostjo 300 mehov na sekundo in je bil med drugim »okrasen« z Mao Zedongovim portretom. Ce je dejstvo, da je satelit stopil v Zemljino atmosfero nekje nad Atlantskim oceanom, pregnalo strah vesoljskih shokovnjakov, pa je razočaralo na stotine Poljakov, ki so pri za stave specializiranem podjetju Betako stavili, da bo satelit padel na Poljsko. V tem primeru bi jim namreč Betako izplačal 33-kratno vrednost njihove vloge. Podjetje je sporočilo, da nihče ni stavil večjih vsot. Možnost, da bi satelit padel na Poljsko, so shokovnjaki sicer ocenili na komaj 1 proti 1.300. VARŠAVA - Kljub protestu židovskih organizacij in izraelskega veleposlaništva, poljska vlada ne more preprečiti mestnim oblastem Oswiecima, nekdanjega Auschvvitza, da omogočijo izgradnjo okrepčevalnice in supermarketa pred vhodom v nekdanje nacistično uničevalno taborišče. Za investicijo je bila ustanovljena mešana poljsko-nemska družba, glasnik vlade v Varšavi pa je izjavil, da gre za prenovo že obstoječih poslopij na območju, kjer so predvidene trgovske dejavnosti. »Nesprejemljivo je, da se človek pred ali po ogledu taborišča smrti napoti v ok-preCevalnico na hamburger,« je zadevo trpko komentiral vodja kulturnega združenja poljskih Zidov. Poljski poslovnež Jonusz Marszalek pred vhodom v taborišče (Telefoto AP) IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA Nepozabni vtisi iz Kenije, iz njenih živahnih mest in Čarobne savane Letošnji prvi in najdaljši izlet našega dnevnika, ki ga je kot vsako leto tudi tokrat organizirala turistična agencija Aurora, je za nami. V nedeljo, 11. februarja popoldne smo s posebnim avtobusom odpotovali iz Trsta na milansko letališče Malpensa, od koder smo ob eni uri ponoči z letalom boeing 757/767 Air Europe odpotovali brez postanka v Mombaso na vzhodni obali Kenije, kjer smo pristali okrog 13. ure v ponedeljek. V Trst smo se vrnili, bilo nas je devetnajst izletnikov iz Trsta in Gorice, zdravi, sreCni in zadovoljni z dobro uspelim izletom v to prekrasno in zanimivo afriško državo, 26. februarja ponoči. Na letališču v Mombasi so nas pričakali uslužbenci potovalne agencije Teorema in nas odpeljali v turistično naselje Blu Club v Malindi, ki je oddaljen od Mombase 120 kilometrov, kjer smo imeli rezervirano prenočišče s penzionom za petnajst dni. Naslednje juho navsezgodaj, po obilnem zajtrku smo se z land roverji odpeljali na safari, kajti pravijo, da »si ni mogoče zamisliti izleta v Afriko, posebno v Kenijo, ne da bi šli turisti na safari«. Tri dni smo se vozili in obiskali bi narodne in naravne parke. Najprej smo si ogledali narodni park TSA Vzhod, drugega dne Park Amboseli, tretjega pa še park TSAVO Zahod. Proti veCeru smo se vrnili v Blu Club v Malindi, kjer smo bili nastanjeni. Narodni park TSAVO je najbolj raz-sežen med štiridesetimi narodnimi parki in rezervati Kenije, ki je dvakrat večja od Italije, in so zaščiteni od ministrstva za turizem. Neskončna obšir- nost savane, nešteto živali, na tisoče divjadi in ptic vseh velikosti in barv, pa zeleni griči, planote in vrhovi nekaterih tisočakov, proti večeru pa zlato-rumeni zatoni... to ni razglednica ali umetniška slika kakega slikarja -to je prava, naravna umetnina, to je pristna Afrika, ki smo jo videli na našem potovanju po savani. Srečevali in fotografirali smo neštete živali, kot na primer slone, nosoroge, leve, noje, žirafe, opice, gazele, krokodile, bivole, zebre, hijene, pavijane in še in še mnogo drugih, za nas neznanih živali. Tretji dan safarija smo se vrnili v Blu Club, takorekoC domov, Čeprav nekoliko utrujeni, ampak zelo zadovoljni z vsem, kar smo videli in doživeli v treh dneh v narodnih parkih Kenije. V Malindiju so nas Čakali še dnevi počitka in razvedrila na svetli peščeni plazi, v senci palm, in kopanje v kristalno Cisti in topli vodi Indijskega oceana. Poleg tega smo izkoristili dneve za razne športne igre, krajše izlete na bližnje otoke, v vasi in mesto Malindi ter za ribolov. Egon, ki je shasen ljubitelj tega športa, je ulovil štiri ogromne ribe, dolge skoraj dva meha, in štiri manjše, da so jih turisti občudovali. Zvečer smo imeli v veliki dvorani kluba priredtve in predstave, ples, nastop foklornih skupin Masajev in drugih plemen, ki jih je v Keniji vec kot štirideset. Najštevilnejše pleme so Kikuji, katerih je kar sedem milijonov, za njimi pridejo člani plemena Luo, ki jih je dva milijona in pol. Malindi, ki leži, kot sem že omenil, 120 kilometrov severno od Mombase, je najbolj znano in brez dvoma najlepše mesto v Keniji. Država se zaveda, da je turizem ena glavnih postavk državnega proračuna, zato podpira investicije v turistične objekte, ki jih je v tem kraju največ, ob krasnih svetlo-pešCenih plažah Indijskega oceana. Kot mesto je Malindi še kar Čedno. Včasih je bilo mirno in leno, danes pa je zelo živahno, celo frenetiCno in kričeče. Veliko je trgovin, kjer prodajajo najrazličnejše blago, posebno spominke. Kot lesene kipce, ki predstavljajo razne živali in maske, verižice in drugo, ki jih izdelujejo rezbarji plemena Akamba. Za ceno se je heba pogajati, kajti prodajalec hoče vedno dvakrat veC kot velja predmet, Ce si pravi mešetar in vztrajaš pri svoji ponudbi, tudi on popusti, raje kot bi izgubil vse. Na trgu je mnogo vsakovrstnega sadja in zelenjave, posebno banan, ki so v jeziku svahili »ndizi«, grenivke so »nabalungi«, melone so »tikitiki maji«, ananas, ki jih je ogromno v velikih kupih, so »nana-si«, mango so »embe«, paradižniki so »nyanga« itd. Zadnji dan našega bivanja v Malindiju smo vstali navsezgodaj in se takoj po zajtrku odpeljali v Mombaso. Ogledali smo si mesto, drugo največje po glavnem mestu Nairobiju. To je pravi balilon, posebno stari del mesta, kjer srečuješ Črna plemena, Arabce, Indijce, Evropejce in druge narode. Mesto ni pomembno samo kot pristanišče in turistično središče Kenije, temveč tudi kot cvetoč trgovski center kenijske države. Arabci so ustanovili svojo bazo v tem mestu, ki je bilo baje naseljeno že pred dva tisoč leti. Ko se je leta 1498 raziskovalec Vasco de Gama tu izkrcal in so mu sledili še drugi Portugalci, so zgradili zelo znano trdnjavo Fort Jesus. Arabci so v mestu pustili trajne sledove, kajti Mombasa je bila njihova glavna trgovska postaja do leta 1832, ko je sultan Muscata premestil svoj dvor v Zanzibar. Nato je postala Mombasa bolj mirno mesto, dokler niso Angleži zgradili železnico iz Ugande do Mombase in se je mesto spet razcvetelo v trgovski center vzhodne Afrike. V tem delu Kenije je arabski vpliv še močnejši, posebno v starem delu mesta z ozkimi ulicami, okrašenimi z balkoni, mošejami in minareti, ženskami z zakritimi obrazi - prava atmosfera kasbe in Arabije. Ostali, moderen del mesta je še kar normalen. Ker je Mombasa najveCje pristanišče v Keniji in ker stalno prihajajo mornarji in turisti, ni Čudno, da je tu prostitucija zelo razširjena, kajti prostitutk ne manjka in komaj Čakajo, da pride kakšna ladja in se ikzrcajo mornarji in turisti, tako imajo nekaj dela in zaslužka zase in za družino. Potovanje ob obali je tu zelo zanimivo in večina turistov z letalom, parnikom, vlakom ali avtobusom začne potovanje proti severu prav iz Mombase, Čeprav njena kaotičnost preseneti veliko obiskovalcev. Toda za tistega, ki se ne prestraši, ima Mombasa veliko prijetnih presenečenj in pokaže turistu pravo in nepozabno Afriko. Na posnetkih: zgoraj izletniki Primorskega dnevnika, levo spodaj skupina Msajev, desno prizor s safarija. Besedilo in slike Mario Magajna SVET Sreda, 13. marca 1996 VRHUNSKO SREČANJE O MEDNARODNEM TERORIZMU Spori še pred uradnim začetkom Obsoditi nasilje ali poudariti pomen miru? KAIRO (Reuter, dpa) - Danes se je v egiptovskem letovišču Sarm el-Seik na vrhunskem srečanju o mednarodnem terorizmu zaCel nov poskus reševanja bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Konferenco, ki jo vodita ameriški in egiptovski predsednik, so sklicali v naglici, potem ko je v napadih Hamasovih samomorilskih skrajnežev življenje izgubilo 58 ljudi. »Najpomembnejša naloga vrhunskega srečanja je, da zavaruje mirovni proces. SREČANJE MIROVNIKOV Glavna naloga svetovnih voditeljev na vrhunskem srečanju o terorizmu bo reševanje bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Hosni Mubarak Gostitelj je egiptovski predsednik Hosni Mubarak, sodelujejo pa tudi ameriški predsednik Bill Clinton, ruski predsednik Boris Jelcin, izraelski premier Simon Peres in palestinski predsednik Jaser Aratat. Sirija in Libanon se srečanja kljub povabilu nista udeležila in ga protestno bojkotirata. Prireditelji na vrh niso povabili Libije, Sudana, Iraka in Irana HAMASOVI NAPADI V ZADNJIH TREH TEDNIH 25.2.: V napadih v Jeruzalemu in Aškelonu je ubitih 26 ljudi. S m 26.2.: Ena ženska je ubita, ko se avtomobil zaleti v skupino ljudi. 3.3.: Samomorilski napadalec na avtobusu v Jeruzalemu ubije 19 ljudi. 4.3.: Eksplozija bombe v središču Tel Aviva ubije 12 ljudi. REUTER Najpomembneje je, da kljub nasilju in terorizmu obeh strani nadaljujejmo svoj pohod proti miru na temelju že sprejetih dogovorov,« je ob prihodu izjavil palestinski predsednik Jaser Arafat. Arafat je pod velikim pritiskom Združenih držav Amerike in Izraela, ki je po bombnih napadih uvedel blokado samostojnih palestinskih območij Gaze in Zahodnega brega. Čeprav so Arafatovi policisti prijeli veC voditeljev Hamasa in približno šeststo privržencev gibanja, blokada ostaja. Po mnenju palestinskih oblasti to le še dodatno prispeva h krepitvi Hamasa. Ko so novinarji Arafata povprašali, ali resnično verjame, da bodo pogovori ustavili nasilje, je ta odgovoril: »Skušamo storiti najbolje, vendar nimamo Čarovniških palic. Kljub temu pa upam, da bo Izrael uvidel, da kazni niso rešitev. Na srečanje je dopotoval tudi ruski predsednik, Cigar tiskovni predstavnik Medvedev ocenjuje: »Ključ do rešitve se skriva v sirsko-izraelskih odnosih. Rusija je pripravljena priskočiti na pomoč.« Sirija in Libanon vrhunsko srečanje bojkotirata, kar je razočaralo egiptovskega zunanjega ministra Muso: »Zelo sem razočaran zaradi odsotnosti Sirije, ki je ključni dejavnik mirovnega procesa. Vendar pa ima zato svoje razloge...« Se pred začetkom srečanja so na površje izbruhnili spori v zvezi s ciljem vrhunskega srečanja. Združene države Amerike in Izrael od voditeljev 30 držav zlasti zahtevajo, naj obsodijo nasilje in privolijo v skupen lov na tiste, ki negujejo terorizem. »Peres in ZDA zahtevajo jasno obsodbo nasilja, medtem ko želijo arabske države predvsem poudariti mirovni vidik srečanj,« je izjavil odposlanec egiptovskega predsednika Osama el-Baz. Jordanski premier Abdul-Karim al-Kabariti je ubral bolj pomirjujoče tone. »Upam, da se bomo dokopali do učinkovitih ukrepov za ustavitev terorizma in nadaljevanje mirovnega procesa. Tukaj smo zato, da rešimo mirovni proces, mu damo nov zagon in izločimo vse ovire, ki nam jih vsiljuje manjšina - teroristične organizacije.« Kot se spodobi za srečanje, na katerem bo govor o terorizmu, so Egipčani uvedli stroge varnostne ukrepe (Reuter) _______________V OSPREDJU____________ Splošna strategija ne obstaja HAMBURG (dpa) - Mednarodni sporazum o boju proti terorizmu je v preteklosti doživel Številne neuspehe. Poglavitna težava je, da je terorist ene strani za drugo borec za svobodo. Tako večina zahodnih držav to, kar države tretjega sveta označujejo kot boj za neodvisnost, preprosto imenujejo terorizem. Zato splošne strategije za boj proti terorizmu - ni. Poleg tega več afriških in arabskih držav sumijo, da dejavno podpirajo mednarodni terorizem, po poročilu ameriškega zunanjega ministrstva za leto 1994 pa je na Čelu vseh Iran. Teroristična gibanja delujejo po vsem svetu: na Irskem Ira, v Nemčiji RAF, v Italiji Rdeče brigade, v Peruju Sendero luminozo, znani sta palestinski organizaciji PFLP in Hamas ... Njihovi cilji in sredstva, ki jih uporabljajo, so različni. Skupno jim je le to, da imajo političen cilj. Siriti nameravajo strah, ustvariti kaos in spremeniti položaj z revolucio- narnimi sredstvi. V preteklih letih so bili sklenjeni številni sporazumi o boju proti terorizmu. Od leta 1963 so bili pod taktirko Združenih narodov sklenjeni trije sporazumi o boju proti ugrabiteljem letal, ki predvidevajo, da ugrabiteljem letal v vsakem primeru grozi kazen. Konvencija iz leta 1973 naj bi pred terorističnimi napadi ščitila diplomate. Leta 1976 je Svet Evrope sprejel konvencijo o boju proti terorizmu. Od leta 1976 v okviru Evropske unije deluje delovna skupina TRE-VI (Terrorisme, Radicalisme, Extremisme, Violence), ki naj bi izboljšala boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Takšnemu namenu služijo tudi sporazumi o obmejnem nadzoru in zaščiti podatkov. Tudi nekatere arabske države so se januarja pridružile boju proti terorizmu - niso pa še našle skupne strategije proti verskim skrajnežem. URESNIČEVANJE DAVTONSKEGA SPORAZUMA O BOSNI IN HERCEGOVINI NOVICE Ifor skuša Srbom preprečiti nadaljnje požiganje domov Federacija BiH zdaj nadzoruje že štiri od petih srbskih predmestij Sarajeva, ki pa so jih Srbi pred odhodom temeljito opustošili SARAJEVO (Reuter, dpa) - Policisti Federacije BiH so včeraj prevzeli nadzor nad sarajevskim predmestjem Ilidžo, ki jo je večina prebivalcev srbske narodnosti že zapustila. Skupaj s hrvaškimi in muslimanskimi policisti so v Ilidžo vkorakale tudi večje enote pripadnikov mirovnih sil, ki bodo skušale preprečiti nadaljnje požige maščevalnih Srbov. »Naši fantje so že tam. Počnejo vse mogoče, le streljajo ne,« je sporočil poveljnik Natovih enot v Bosni admiral Leighton Smith. Vendar pa so pripadniki mirovnih sil prišli prepozno, da bi preprečili uničenje številnih poslopij v Ilidži, ki so nedotaknjena dočakala konec vojne. Poveljstvo Nata upa, da bodo okrepljene enote ohranile vsaj predmestje Grbavico, ki naj bi jo Srbi predali v roku dveh tednov, vendar Smith opozarja, da je za to le malo možnosti. »Kako naj preprečim človeku požig hiše, razen če ne čakam v notranosti poslopja, da bi mu ugasnil vžigalico?« je dejal novinarjem. »Ne morem prinesti miru v Bosno. Tega ne zmore nihče. Mir mora priti iz Bosne.« Federacija BiH je doslej prevzela nadzor nad štirimi od petih srbskih predmestij bosanske prestolnice. Prebivalci srbske narodnosti so v strahu pred muslimanskim in hrvaškim maščevanjem ta predmestja že zapustili in se umaknili na območje pod nadzorom njihove vlade. Skupne hrvaško-musliman-ske enote pri prevzemu Ili-dže niso nastopile zelo enotno. Muslimani so iz svojih vrst odstranili devet hrvaških policistov, ker so nosili modre uniforme hrvaške policije. Izgovorili so se, da jim v njihovih uniformah ne morejo zagotoviti varnosti. Tiskovni predstavnik ZN Aleksander Ivanko je incident ocenil kot navadno zastraševanje, kar pa ni zmotilo veselja sarajevskih civilistov. Ti so prihrumeli v opustošeno Ilidžo in zaceli preverjati, ali so njihovi domovi ostali nepoškodovani. »Srečen sem, ker sem tu,« je dejal neki ostareli Musliman. »Tudi če ni ostalo nič,« je še dodal. Nesrbski prebivalci Ilidže so zgroženo opisovali zadnje dni pred predajo. Srbi so jim pobrali vse, kar je bilo vredno, le redki pa so ohranili streho nad glavo. Spet se je zataknilo pri Prevlaki ZAGREB - Milan Milutinovič in Mate GraniC, zunanja ministra ZRJ in Hrvaške, sta po celodnevnih ponedeljkovih pogovorih v Zagrebu sklenila, da naj bi državi v 30 dneh znova vzpostavili povsem normalne prometne povezave, ki jih bo urejalo sedem ločenih sporazumov: o odprtju naftovoda in avtomobilske ceste, vzpostavitvi železniškega in letalskega prometa, vzpostavitvi zračnih koridorjev, telekomunikacijah in o odprtju konzularnih predstavništev v Beogradu in Zagrebu. Na sestanku zunanjih ministrov pa je prišlo tudi do zapleta, ki so ga sprva skušali prikriti. Gre seveda za vprašanje polotoka Prevlaka. Ko sta ministra podala izjavi za tisk - novinarjem je bilo prepovedano zastavljati vprašanja - se je Granič zadevi izognil s posplošeno izjavo, da »obe delegaciji trdno podpirata uresničevanje daytonskega sporazuma v vseh njegovih določilih«. V včerajšnjem nastopu pred saborom pa je šef hrvaške diplomacije povedal, da napredka v pogajanjih o medsebojnem priznanju Zagreba in Beograda ni bilo, ker se Hrvaška noče in se ne bo pogovarjala o tem, da bi se odpovedala Prevlaki. Granič je hkrati poudaril, da je skupni cilj obeh držav Čimprejšnja popolna normalizacija odnosov, zato je tudi sprejel povabilo, naj aprila vnovič obiSCe Beograd. (G. G.) Proces proti domnevnim jugoslovanskim vohunom ZAGREB (STAJ - Na hrvaškem vojaškem sodi-šCu se je včeraj začelo zaslišanje petnajstih oseb, obtoženih vohunjenja za Zvezno republiko Jugoslavijo, so sporočili s sodišča. Predsedujoči sojenju, sodnik Ratko SCekič, je povedal, da je med obtoženimi trinajst Srbov in dva Hrvata. Sodijo jim zaradi »vohunjenja v korist jugoslovanske vojske in vojske krajinskih Srbov v času, ko je bila Hrvaška v vojni«. »Zaceli smo z zaslišanjem Nikole Ivanoviča, hrvaškega Srba, ki se brani z molkom,« je povedal sodnik. SVET Sreda, 13. marca 1996 SEJA ODBORA ZA MEDNARODNE ODNOSE Postavljanje cene za vstop v EU LJUBLJANA - Na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za mednarodne odnose so poslanci razpravljali o predlogu zakona o lastninskih in drugih stvarnih pravicah, ki je najpomembnejši zakonski akt v okviru slovenskega približevanja Evropski uniji. Razpravo bodo nadaljevali naslednji torek, ko bodo razpravljali tudi o vladnem predlogu staliSC in sklepov glede vključevanja Slovenije v evro-atlantske integracije. France BuCar je ocenil, da je razprava o tem zakonu razdeljena na pravno in politično plat. O pravni je Bučar menil, da je zakon protiustaven, o politi- čni plati pa, da pomeni popuščanje Italiji in da je slovenska diplomacija nasedla tujini, ki je italijanske zahteve postavila prek Bruslja. Zmago Jelinčič je Zmago Jelinčič je vlado obtožil, da je hotela prelisičiti poslance (Foto: Barbara Reya) šel še korak dlje in vlado obtožil, da je v sodelovanju s tujci namerno pripra- Predlog zakona o lastninskih in drugih stvarnih pravicah LJUBLJANA - Predlog zakona o lastninskih in drugih stvarnih pravicah, ki bo naslednji teden na dnevnem redu seje državnega zbora v prvi obravnavi, je zelo pomemben za projekt slovenskega vključevanja v evro-atlantske integracije. Za EU je zanimivo sedmo poglavje predloga, Id določa stvarne pravice tujih fizičnih in pravnih oseb na nepremičninah. 97. člen predloga za tuje fizične osebe določa osebe, ki niso državljani Slovenije, za tuje pravne osebe pa pravne osebe, ki imajo sedež zunaj Slovenije. 98. Člen postavlja pogoj dejanske vzajemnosti glede enakopravnega pridobivanja lastninskih in drugih stvarnih pravic tujcev na nepremičninah. 99. člen daje tujcem stavbno pravico na stavbnem zemljišču, to je pravico do gradnje in redne rabe stavbišca in funkcionalnega zemljišča. Pogoj za pridobitev stavbne pravice je pravni posel, ob pridobitvi le-tega pa lastninska pravica do stavbnega zemljišča preide s prejšnjega lastnika na Republiko Slovenijo. Stavbna pravica je osnova za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja. 100. člen določa, kateri tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah in stavbno pravico. To so: tujci, ki opravljajo dejavnosti v Sloveniji za potrebe te dejavnosti; tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji; tujci, ki so najmanj tri leta legalno prebivali v Sloveniji. 101. Člen določa posebne pravice diplomatskih in konzularnih predstavništev ter mednarodnih organizacij. 102. člen določa, kdaj preneha stavbna pravica: ob razlastitvi; s prodajo. Sporno je zlasti vprašanja določila 100. člena, ki tujcem, kisov Sloveniji legalno prebivali vsaj tri leta, daje pravico do lastnine nepremičnin in stavbno pravico. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali bo za triletno obdobje štet le čas po osamosvojitvi, kot to določa sedanji predlog zakona, ali pa bodo to možnost dobili tudi tisti, ki so na slovenskem ozemlju prebivali pred njo. (S. J.) vila takšen predlog zakona in zmotno menila, da bodo poslanci temu nasedli. Zunanji minister Zoran Thaler je poudaril, da je pri razpravi o zakonu nujno treba upoštevati širšo perspektivo, torej slovensko vključevanje v EU. Očitki, da bi s sprejetjem zakona v takšni obliki pravzaprav popustih italijanskim zahtevam, so konsistentni le, če se pri tem trenutno odrečemo pogajanjem z EU in to preložimo na prihodnost. Ce pa Slovenija s prizadevanjem za vključitev v EU v petih letih misli resno, se mora temu primemo tudi vesti. Peter Tancig je vladi oCital, da ni pripravila primerjalnih analiz dragih rešitev, ki bi z ustrezno podzakonsko zaščito uredile to vprašanje. Janez Kocijančič je poslance opozoril, da morajo najprej ugotoviti, kaj je sploh smisel njihove razprave. Ali namerava Slovenija dejansko evropeizirati zakonodajo, ah pa žeh to storiti le formalno, hkrati pa razmišljati o načinih, kako evrop- sko zakonodajo izigrati s podzakonskimi akti ali prakso. Ocenil je, da smo še naprej v obdobju utrjevanja samostojnosti, medtem ko gre Evropa v povsem drago smer, torej proti procesom integracije. Predsedujoči odboru Borut Pahor je menil, da gre pri vprašanju sprejema tega zakona s predlogi iz »španske pobude« pravzaprav za vprašanje cene, ki jo je Slovenija pripravljena plačati za vstop v EU. Evropi bi popustili na dveh področjih: štiri leta po ratifikaciji sporazuma o pridruženem članstvu bi povsem odprli trg nepremičnin za državljane EU, ob upoštevanju vzajemnosti in v luči polnopravnega Članstva v EU; tujcem, ki so tri leta legalno prebivati v Sloveniji, pa bi nakup nepremičnin omogočiti že takoj po ratifikaciji. Pahor se je vprašal, ati smo pripravljeni že tako zgodaj plačati takšno ceno, Ce pomislimo, da so pred nami še težka pogajanja za polnopravno vključevanje v EU. Sebastjan Jeretic KOMENTAR Nismo še m v Evropo Včerajšnja razprava v parlamentarnem odboru za mednarodne odnose je pokazala, da večina slovenskih poslancev Se ni pripravljena za vstop v Evropo, vsaj kar zadeva miselnost ne. Razprava o predlogu zakona o lastninskih in drugih stvarnih pravicah je potekala v senci patriotizma in skrbi za slovensko zemljo, ki da je ne smemo prodati tujcem, saj je naša. Poslanci so razmišljali zgolj o načinih, kako zaščititi slovensko zemljo pred tujci, s Omerso pokazali, da za zdaj Se niso sposobni izstopiti iz paradigme patriotizma in evropsko razmišljati. Njihova identiteta je namreč Se naprej vezana na ozemlje in kri, torej dejavnika, ki sta v postindustrijski družbi stopila na drugo mesto. Francoski zgodovinar Frangois Furet je postavil trditev, da prve svetovne vojne niso povzročila gospodarska trenja in boj za kolonije, temveč patriotizem, saj bi zmogli vse težave rešiti tudi drugače, če takratne svetovne miselnosti ne bi prežemala ljubezen do naroda, ki je na prvo mesto postavila nacionalni interes. Marksistični misleci so bili sicer prepričani, da kapitalistični sistem nujno proizvaja spopad, ki bo v fazi imperializma prerasel na svetovno raven, toda spopada ni proizvajal gospodarski sistem, temveč miselni vzorci, torej miselnost ljudi, ki niso bili sposobni razmišljati o drugih možnostih za rešitev sporov. Postavljanje naroda na prvo mesto je preprosto omejilo spekter njihove izbire med mzli-čnimi možnostimi za rešitev sporov. Janez Kocijančič je na včerajšnji seji opozoril kolege, da v Sloveniji Se naprej poteka utrjevanje samostojnosti, medtem ko gre Evropa v nasprotno smer. Izvorni impulz integracijskih procesov je bila prav želja, da Evropi ne bi več bilo treba doživeti grozot vojne, kar je z gospodarskimi integracijami, ki naj bi jih zdaj nadgradili Se s političnimi in varnostnimi, zahodni Evropi tudi uspelo. Tudi zdaj obstajajo spori, ki so posledica gospodarskega tekmovanja, a jih v Evropski uniji rešujejo drugače kot pred desetletji. Prepletenost gospodarstev in odpiranje meja je postavilo vojno na zadnje mesto med možnimi rešitvami sporov, saj bi imeli z morebitno vojno prav vsi več škode kot koristi. Naši patriotski poslanci Se naprej zavmčajo prepričanje, da vstopanje v integracijske procese ni izgubljanje suverenosti,‘temveč odpimnje novih možnosti za prebivalce naše države. Integmcijski procesi omogočajo rušenje meja in vzpostavljanje novih odnosov, ki niso vezani na ozemeljsko pripadnost. Nacionalistično zapiranje meja onemogoča stike z drugačnim in tako onemogoča tudi spoznavanje drugačnega, kar ustvarja ustrezen okvir za nestrpnost. Generacije prebivalcev Slovenije, ki so trenutno na oblasti, so bržkone že preveč zabredle v miselni svet, ki ga prežema navezanost na ozemlje in kri, da bi zmogle vstopiti v Evropo novih razsežnosti, toda z morebitno odpovedjo vključitve Slovenije v Evropsko unijo bi to onemogočili tudi prihodnjim genemcijam - te bodo tako vklenjene v miselnost, ki bo v naslednjem stoletju anahronizem. Sebastjan Jeretič PREMIK BRITANSKIH LABURISTOV V POLITIČNO SREDINO Levica se bo znova prebudila Gerrard Raven / Reuter LONDON - Hujskač levega krila britanskih laburistov v petdesetih in šestdesetih letih Aneurin Bevan je nekoč dejal, da so razprave o prioritetah religija socializma. Prioriteta laburističnega vodstva v devetdesetih letih je nedvomno zmaga na naslednjih volitvah in s tem konec najdaljšega opozicijskega obdobja po letu 1924, ko so prvič prišli na oblast. Strankin voditelj Tony Blair - ki verjame, da lahko preprečijo peto zaporedno volilno zmago konservativcev le s premikom na politično sredino - je odrinil socialistično strujo v stranki na obrobje, kar se je sodeč po raziskavah javnega mnenja stranki izplačalo, saj za več kot 20 odstotkov vodi pred torijevci, tako da lahko z ravnodušnostjo gleda na nedavne poraze sestrskih strank v Španiji in Avstraliji. Na lanski izredni konferenci stranke je Blairu uspelo iz statuta stranke črtati Četrti člen, ki je kot strankino prioriteto ponosno postavljal družbeno lastnino najpomembnejših gospodarskih sektorjev. Spremembi statuta so sledile spremembe strankine politike. Stranka je opustila tradicionalne zahteve po državi blagostanja, ki bi veliko sredstev namenila za javne storitve, tako da jim konservativci niso več mogli očitati, da bi po morebitni volilni zmagi dvignili davke. »Naš končni cilj je novi levosredinski politični konsenz,« je nedavno dejal Blair. Pri iskanju tega konsenza se je Blair dejavno vrgel v boj z radikalnimi zamislimi znotraj stranke, ki so onemogočale premik na politično sredino. Blair je vse strankine struje usmeril k enotnemu cilju: po sedemnajstletni konservativni vladavini priti na oblast. Toda tradicionalisti so zaskrbljeni, saj menijo, da laburistična stranka prodaja svojo dušo in tradicijo goreče notranje razprave samo zato, da bi za vsako ceno prišla na oblast. Nova laburistična stranka, kot Blair zdaj imenuje svojo stranko, noCe, da bi kdorkoli pretresal stranko, dokler ključi premierskega stanovanja na Dovvning Street 10 ne bodo trdno v njegovi pesti, za kar pričakuje, da se bo zgodilo po volitvah, ki naj bi bile maja naslednje leto. Lani je Blair javno udaril po Clare Short, predstavnici stranke, zadolženi za prevoz, ki si je drznila javno predlagati možnost legalizacije marihuane. V začetku meseca je prisilil Rona Daviesa, predstavnika stranke za zadeve, povezane z VValesom, da se je javno opravičil, ker se je spraševal o primernosti princa Charlesa, da bi nasledil kraljico Elizabeto, o Čemer je bilo takrat v Britaniji izrečenih veliko besed. Blair je javno hvalil nekdanjo konservativno predsednico vlade Margaret Thatcher, ki jo sovraži večina članov njene stranke, zaradi njene politične moči. Prisegel je, da bo številne programe konservativcev pustil pri miru, če bo prišel na oblast. Poleg tega je pokazal kaj malo zanimanja za programe sestrskih evropskih strank, temveč ga je zanimalo predvsem, kako potekajo stvari v najbolj kapitalističnih državah - denimo kako v Singapurju spodbujajo ljudi, da sami skrbijo za svoje pokojnine. Samo na ustavnem področju, ki je tradicionalno polje liberalcev in nacionalistov, je stranka pokazala nekaj revolucionarnega žara. Obljubila je, da bo Škotski in VValesu dodelila lokalna parlamenta, odvzela dednim lordom pravico do nastopanja v zgornjem domu parlamenta, vpeljala ustavni zakon o svobodi informiranja in predlagala referendum o spremembi volilnega zakona, ki določa enokrožni večinski sistem. Pomanjkanje radikalnih zamisli je že povzročilo prve razpoke v stranki,-Voditelj sindikata rudarjev Arthur Scargill je ustanovil Socialistično laburistično stranko, ki je v svojem prvem volilnem nastopu - izredne parlamentarne volitve v volilnem okrožju Hemsvvorth na severu Anglije - zbrala borih pet odstotkov. »Pred 30 leti se nisem pridružil tej stranki, da bi skušal voditi brezsrčni, korampirani družbeni sistem, ki mu pravijo kapitalizem,« je dejal, ko je napovedal svoj odhod iz laburistične stranke. Opazovalci napovedujejo, da se bodo razpoke še povečale po morebitni volilni zmagi laburistov. Levo krilo stranke, ki je utihnilo po Blairovem prevzemu strankinega vodstva julija leta 1994, bo vnovič dvignilo glas in sodelovalo v razpravah o javni porabi in obsegu britanskega vključevanja v evropske integracije. »Ta vlada bo razdvojena med dvema poloma. Na eni strani bo nanje pritiskala torijevska opozicija s svojimi zavezniki in imperativom zagotovitve še enega mandata,« je dejal Dafydd Wigley, predsednik nacionalistične stranke iz VValesa Plaid Cymru. »Na drugo stran bodo bodo vlekle stranke, sindikati in posamezniki, ki si prizadevajo za izboljšanje javnih storitev.« NOVICE Clinton podpisal določbo o prodaji orožja Sloveniji LJUBLJANA (STA) - Bela hiša je 11. marca objavila memorandum, ki ga je ameriški predsednik Clinton poslal državnemu sekretarju Christopherju, v njem pa izjavlja, da Slovenija in Makedonija izpolnjujeta pogoje za ameriško vojaško pomoč. Predsednik Clinton je predsedniško določbo podpisal 8. marca, so včeraj sporočili iz službe za informiranje Združenih držav Amerike. Določba omogoča Sloveniji nakup v ZDA izdelanega blaga in opreme za obrambo, in sicer prek ameriškega sistema vojaške prodaje v tujino (Foreign Military Sales - FMS). Določba Združenim državam dovoljuje tudi nudenje brezplačne vojaške pomoCi. Določba ne spreminja izvajanja postopnega odpravljanja embarga Združenih narodov za nakup orožja, ki ga vsebuje resolucija Varnostnega sveta št. 1021. Upoštevaje politiko Združenih držav o transferju orožja za srednjo Evropo se bodo ZDA posebej odločale o vsakem primera prodaje orožja Sloveniji. Rusija enostransko odpravila del embarga MOSKVA (STA, dpa) - Rusija je enostransko odpravila prepoved izvoza orožja v nekdanjo Jugoslavijo. Odprava pa se ne nanaša na težko orožje, strelivo za takšno orožje, vojaška letala, vojaške helikopterje in mine, je sporočila tiskovna agencija ITAR-TASS. Odločitev, ki jo je sprejel ruski predsednik Boris Jelcin, stopi v veljavo jutri, po 11. junijrvpa naj bi prepoved za nekdanjo Jugoslavijo odpravili v celoti. Premier Drnovšek na obisku v Franciji LJUBLJANA (STA) - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je včeraj odpotoval na tridnevni delovni obisk v Pariz. Program obiska napoveduje, da se bo slovenski premier danes sešel najprej s predsednikom nacionalne skupščine Seguinom, popoldne pa še s predsednikom senata Monoryjem ter županom Pariza Tiberijem. Jutri se bo Drnovšek pogovarjal z 'generalnim sekretarjem OECD Payem in nastopil pred Svetom OECD. Istega dne se bo sešel z zunanjim ministrom de Charettom. V petek, zadnji dan obiska, bo Drnovšek predaval na Francoskem inštitutu za mednarodne odnose, na kratko pa se bo srečal tudi s kolegom Juppejem. GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče Danes, 13. t. m., ob 20.30 (abonma red D): Bratko Kreft »Krajnski komedijanti«. Režija Zvone Šedlbauer. Ponovitev jutri, 14. tm., ob 20.30 (red E) in v petek, 15. t.m., ob 20.30 (red F). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Jutri, 14. t. m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu baletna predstava P.I. Čajkovski »Fran-cesca da Rimini». V glavni vlogi Carla Frac-ci. Ponovitve v petek, 15. t. m., ob 20. uri (red B), v soboto, 16. t. m., ob 17. uri (red S). Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Danes, 13. t. m., ob 17. uri bo v okviru predstav »Trst v plesu« srečanje s Carlo Fracci in Beppejem Menegattijem. Vstop prost. Gledališče Rossetti Danes, 13. t. m., ob 16.00 (ponovitev - red sreda popoldanski )- gledališka skupina Tut-toteatro predstavi A.Jay Lemer »Gigi», režija Filippo Crivelli. V glavni vlogi E. Calindri.V abonmaju odrezek 16- moder.Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Enrico IV« (od 19. do 24.3.). Gledališče Cristallo - La Contrada V petek, 15. t.m., ob 20.30 - Teatro Sannazaro iz Neaplja bo predstavilo D. Camerinijevo »Nottataccia«, režija Orlando Forioso. Nastopata Lara Šansone in Gigi Savoia. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 13. marca, ob 20.30: Cooperativa Ar-got a.r.l. »Romeo in Julija« W. Shakespeareja. Režija Maurizio Paniči KOROŠKA CELOVEC Alternativni kino - Film Mladje KDZ: danes, 13.3., ob 18.50 predstavitev najnovejšega slovenskega filma »Carmen«; ob 21. uri nemška verzija filma »Backup«. Ponovitev jutri, 14. t.m., ob 18.50 in 21.00. ORF Teater: v sredo, 20.3., ob 20. uri Peter Handke bere iz svojega potopisa »Zimsko potovanje k rekam Donavi, Savi, Moravi in Drini ali Pravičnost za Srbijo«. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K Center: v soboto, 16.3., ob 19. uri jubilejna prireditev ob 90-letnici Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu. RADISE Kulturni dom: Danes, 13. t.m., ob 19.00 -Nastop učenčev Glasbene šole. TINJE Dom prosvete: Jutri, 14. t.m., ob 19.30 - Literarni veCer s pisateljem Helmutom Eisend-lom. ŽITARA VAS Ljudska šola - SPD Trta: v soboto, 16.3., ob 20. uri koncert orkestra Mandolin iz Ljubljane. Ponovitev koncerta v nedeljo, 17.3., v LoCah, v farni cerkvi (po maši) ob 9.30. BILČOVS Gostilna Ogris (pri Miklavžu): 23. marca, ob 19.30 koncert harmonikaškega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta. DA7NF PDIDFniTVE IC/MmCiIiE rlvlrCElerl I W E k- gm FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA RICMANJE Do 19. t.m,- Tradicionalni Ricmanjski teden v organizaciji SKD Slavec. Danes, 13. t.m., ob 20.30 - otvoritev razstave in nastop moške skupine MePZ Primorsko iz Mackolj, dirigent Anton Baloh. V soboto, 16. t.m., ob 20.00 -Koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. Dirigent Marino Mar-sic. GORICA Kulturni dom Jutri, 14. t.m., ob 20.00 - Občni zbor Slovenskega planinskega društva Gorica. OLASBA . SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511 Danes, 13. marca, ob 19.30: Ivan Cankar: HLAPCI, za IZVEN (KONTO). H. Mtiller: FILOKTET Petek, 15. marca, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. Sobota, 16. marca, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN. Drugi del dvojnega projekta. Mala drama Danes, 13., in jutri, 14. marca, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN in KONTO. Petek, 15. marca, ob 18. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO. Nemška hiša Gradišče 6-8 I. Horovitz: INDIJC HOČE U BRONX Jutri, 14. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1, Liubliana tel: 061/331-950 J. Massenet: MANON Jutri, 14. marca, ob 19.30, za abonma red ČETRTEK in IZVEN. RAZPRODANO! Sobota, 16. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. F. Mendelssohn-Bartholdy: SEN KRESNE NOČI Petek, 15. marca, ob 16.30, za abonma red PETEK in IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Danes, 13. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Mala scena L. Wilson: ZAŽGI! Petek, 15. marca, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. Sobota, 16. marca, ob 17. uri, za IZVEN. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12 G. Biichner: LEONCE IN LENA Jutri, 14. marca, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. E. Hrvatin: CELICA Petek, 15. marca, ob 19.30, sovjetska. Sobota, 16. marca, ob 19.30, vzhodnonemška. Ponedeljek, 18. marca, ob 20. uri, češkoslovaška. RAZPRODANO! Torek, 19. marca, ob 19.30, jugoslovanska. Sreda, 20. marca, ob 19.30, za Teatro Penice. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tm 2 tel: 061/314-962 Veliki oder Sobota, 16. marca, ob 11. in 17. uri: • Leopold Suhadolcem FIGOLE FAGOLE. PREMIERA. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860 Danes, 13. marca, ob 19.30: A. T. Linhart - A. Rozman-Roza: PUSTI OTOK, za IZVEN. CAFE TEATER Miklošičeva 1. Ljubljana tel: 061/216-390 Andrej Rozman-Matjaž Pograjc: ARABELLA Jutri, 14. marca, ob 22. uri. Sobota, 16. marca, ob 22. uri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681 26. TEDEN SLOVENSKE DRAME (od 7. do 16. marca) Danes, 13. marca, ob 19.30: I. Lovrič: ELVIS DE LUXE (Glej & Grapefruit Ljubljana) Jutri, 14. marca, ob 17. uri: E. Umek: CAPEK IN KLARA (LG Ljubljana) Petek, 15. marca: A. Rozman: RUPERT MAROVT (KUD F. Prešeren Ljubljana) Sobota, 16. marca: J. Tavčar: PEKEL JE VENDAR PEKEL (SSG Trst) LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748 Nedelja, 17. marca, ob 11. in 15 uri: Lutkovno gledališče Ljubljana. S. Makarovič: SAPRAMISKA, za otroke od tretjega leta naprej. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA Petek, 15. marca, ob 20. uri, za abonma PETEK in IZVEN. Sobota, 16. marca, ob 20. uri, za abonma SOBOTA in IZVEN. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332 S. Shepard: NEVIDNA ROKA Danes, 13. marca, ob 10.30, za abonma Ekonomska srednja šola Celje. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Drama Ivo Svetina: BABILON Juhi, 14. marca, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Petek, 15. marca, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Opera in balet R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU Danes, 13. marca, ob 19.30, za red BELI, abonente in IZVEN. DRUŠTVO ZA ZDRAVUE SRCA IN OŽILJA, Dunajska 65, Ljubljana vabi na letni občni zbor, ki bo jutri, 14. marca, ob 17. uri v dvorani Smelt, Ljubljana, Dunajska 160. Bogat kulturni spored in degustacija varovalnih živil. CANKARJEV DOM || RAZSTAVE TRST Kulturni dom Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96 V ponedeljek, 18. marca, ob 20.30: Duodena Cantitans in Capella Rudolphina; 18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 - nastopa A. Ciccolini. Na sporedu Ravel in Debussy. V ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 pa se bo predstavilAmerican String Quartet - Izvajal bo Beethovnove, SoštakoviCeve in Brahmsove skladbe. Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije 21. marca, ob 20.30: Trio - Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire, Bach, Corelli, Biber, Tartini in Vivaldi.Koncert so organizirali v sodelovanju z Italijansko-avstrijskim kulturnim krožkom. Avditorij Muzeja Revoltella V soboto, 30. t.m., ob 19.00 - Koncert gojencev Mednarodne Sole komorne glasbe-tržaškega Tria. GORICA Kinodvorana Korzo Srečanja jazz glasbe: Jutri, 14. t.m., ob 21.00 bo nastopil angleški saksofonist in klarinetist John Surman; v sredo, 20. t.m., ob 21.00 -nastop tria Miroslav Vitous, Dave Liebman in Airto Moreira; v sredo, 3. aprila, ob 21.00 - nastop indijskega kvarteta tolkal Trilok Gurtu »Crazy Saintss. Glasba Danes, 13. marca, ob 19.30: ABONMA MLADI MLADIM. Alenka Jančar, flavta; Gal Faganel, violončelo. Jutri, 14., in v petek, 15. marca, ob 19.30: MODRI ABONMA I in II. Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Stefan Sanderling. Program: G. Mahler. Sreda, 20. marca, ob 20. uri: THE WALKAB OUTS. Ena najbolj izvirnih, resnično drugačnih ameriških skupin devetdesetih. Razstave Jože Suhadolnik PORTRETI. Razstava bo na ogled do 23. marca. Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca. Gledališče Od ponedeljka, 18., do torka, 26. marca, od 17. do 21. ure: Inštitut Egon-March: A.B. SENCE. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella: Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Umik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Rižarna Do 24.3. je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«. Občinska razstavna dvorana Do 31. t.m., razstavlja Sebastiano Papa. Galerija Rettori-Tribbio 2 Do 15. t. m. razstavlja beneški slikar Marcel- lo Colussa. Galerija Al Bastione (Ul. F. Venezian 15) Do 22.3. je na ogled razstava z naslovom »Da Parin a Sponzas. Sedež letoviSCarske ustanove (Ul. S. Nicold 20): Na ogled je razstava Lorenza Rovisa. RICMANJE V prostorih Društvene gostilne so do 17. t. m. na ogled dela T. Parovel, F. Rapotec, M. Hrvatic in M. Ota. BOUUNEC V Pivnici III. Generazione razstavlja nemški slikar Hans Joachim Uthe. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen Krmpotič. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. ŽPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najno-vejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec. • Od 8. marca pa bo na ogled razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro-modro, Crno». RADISE Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan. Blagajna je odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20., ob sobotah od 10. do 13. in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 15. marca: dvoboj novih punk’n’rollerskih velikanov iz Slovenije: DICKY B. HARDY in HIC ET NUNC. Petek, 22. marca: OBOJENI PROGRAM. Petek, 29. marca: BABY CAN DANCE. Predskupina AGENTI iz Trbovelj. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Jutri, 14. marca, ob 22. uri: koncert jazz zasedbe THE CONTEMPORARV MUSIČ COALITION. Leo Coach, klaviature; Rick Kodramaz, električni in akustični bas, Alan Ne-meth, bobni, sopran saksofon. Kot gosta bosta nasto- pila saksofonista Lado Jakša in Primož Simončič. ARHITEKTURNI MUZEJ NA GRADU FUŽINE Torek, 26. marca, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Na programu so toccate Johanna Sebastiana Bacha v izvedbi Čembalista Ramovš Consorta Saleva Ad-Ela iz-Tel Aviva. DELAVSKI DOM ZAGORJE Petek, 15. marca, ob 20. uri: MAGNIFIKO in THE PISSMAKERS. KULTURNI DOM NOVA GORICA Jutri, 14. marca, ob 19. uri: GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA. Nastopila bosta domača glasbeni- • ka: flavtist Armando Mari-utti iz Solkana in pianistka Helena Plesničar iz Gorice. KNJIŽNICA SISKA Cesta komandanla Staneta 10. Medvode Danes, 13. marca, ob 19. uri: otvoritev slikarske razstave Študije portreta in glave slikarja Vinka Veneta (foto). GALERIJA VISCONTI FINE ART Gosposvetska 13. Liubliana Salvador Dali Grafike in keramika. Razstava bo na ogled do 19. marca. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa. POP TEATER Ljubljanska 3. Celje STRIPBURGER PERSPEKTIVA NULA. Razstava bo na ogled do 31. marca. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Skupinska fotografska raz- stava z naslovom DIREKTN’GA IZ MOJ’GA SERCA (do 1. aprila). SLOVENSKI GLEDALIŽKI IN FILMSKI MUZEJ Mestni tro 17. Liubliana ROJSTVO FILMA, ' predfilmske iznajdbe. Razstava bo na ogled do 20. marca. GALERIJA SKUC. Stari trg 21. Ljubljana Boštjan Novak KIPI IN RISBE Razstava bo na ogled do 1. aprila. MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliana Wulf Bugatti Slike in risbe. Razstava bo na ogled do 31. marca. MALA GALERIJA Slovensko 35. Ljubljana Ivan Kožarič: INSTALACIJA Razstava bo na ogled do 24. marca. GALERIJA KRKA SmarieSka c. 6. Novo mesto V galeriji je do 21. marca na ogled razstava slik akademskega grafika in slikarja Klavdija Tutte. POSAVSKI MUZEJ BREŽICE V galeriji je do 28. marca na ogled razstava slik akademske slikarke Apolonije Simon. GALERIJA NA VIDMU Gregorčičeva ulica 2. Ilirska Bistrica Luca Suelzu SLIKE Razstava bo na ogled do 23. marca. FOKUS-NUKCAFE. Turjaška 1. Ljubljana Miha Knific: FOTOGRAFIJE Razstava bo na ogled do 17. marca. KMETIJSTVO Sreda, 13. marca 1996 DVOLASTNIKI / NA VLOGO O PROBLEMU DVOJNEGA OBDAVČENJA DVOLASTNIKOV Za KZ odgovor finančnega ministrstva RS ni zadovoljiv O vprašanju bo v kratkem razpravljal glavni svet stanovske organizacije Na vlogo v zvezi z dvakratnim obdavčevanjem dvolastniske posesti slovenskih kmetov iz Italije na ozemlju Republike Slovenije, ki jo je Kmečka zveza pred časom naslovila na slovenskega ministra za finance mag. Mitjo Gasparija ter na pristojne odbore in poslanske skupine v Državnem zboru, je te dni prejela od ministrstva za finance naslednje pojasnilo: »V zvezi z vašim dopisom, v katerem opozarjate na dvojno obdavčitev dohodkov iz kmetijstva vaših članov, rezidentov Italije, ki so lastniki gozdnih in kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji, vam posredujemo naslednje pojasnilo: V skladu s 23. členom zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 in 20/95), ki ureja obdavčitev dohodka fizičnih oseb v Republiki Sloveniji, je zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva fizična oseba, ki je kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča vpisana v katastrskem operatu po stanju na dan 31. decembra pred letom, za katero se danes odmerja. Zavezanec za davek iz kmetijstva je tudi fizična oseba lastnik gozdnih in kmetijskih zemljišč na območju Republike Slovenije, ki nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije - nerezident Republike Slovenije. V skladu z drugim odstavkom 27. člena zakona plačuje fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije in na njenem območju dosega dohodek iz kmetijstva, davek iz kmetijstva po stopnji 17%, pri čemer je to dokončni davek, kajti nerezident Republike Slovenije, v kolikor ne biva v Republiki Sloveniji nepretrgoma več kot šest mesecev, ni zavezanec za dohodnino in s tem za oddajo napovedi za odmero dohodnine, navedena oseba je v zvezi z odmero davka iz kmetijstva upravičena do vseh oprostitev in olajšav, navedenih v 26. členu in členih 29 do 34 zakona o dohodnini, in sicer pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot velja za rezidente Republike Slovenije. Glede na to, da pa ni zavezanka za dohodnino in s tem za oddajo napovedi za odmero dohodnine, se ji ne more upoštevati zmanjšanje osnove za dohodnino po 7., 8., 9. in 10. členu zakona o dohodnini. Rezident Republike Slovenije je zavezanec za davek od dohodkov iz kmetijstva kot akontacije dohodnine po stopnji 8%, v kolikor njegova osnova za dohodnino presega 30% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Rezident Republike Slovenije je zavezanec za dohodnino, ki se mu po preteku leta odmeri po progresivni lestvici, in sicer po stopnji od 17% do 50%, odvisno od višine njegove osnove za dohodnino. Z namenom izogiba dvojni obdavčitvi dohodkov iz kmetijstva rezidentov Italije, ki dosegajo dohodke iz kmetijstva na območju Republike Slovenije, se uporabljajo določbe 6. člena pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Italijansko republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja (Uradni Ust SFRJ, Mednarodne pogodbe št. 2/83), ki jo je Republika Slovenija prevzela z aktom o pravnem nasledstvu (Uradni list št. 11/92 in 40/92). Po navedeni določbi se sme dohodek, ki ga ustvari rezident države pogodbenice od nepremičnine (vštevši dohodek od kmetijstva ali gozdarstva), ki je v drugi državi pogodbenici, obdavčiti v tej drugi državi pogodbenici, kar pomeni, da je dohodek iz kmetijstva, ki ga ustvari rezident Italije od kmetijskega ali gozdnega zemljišča v Republiki Sloveniji, obdavčen le v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno ugotavljamo, da dohodki iz kmetijstva rezidentov Italije, ki so lastniki kmetijskih ali gozdnih zemljišč v Republiki Sloveniji, niso dvakrat obdavčeni.« Pri Kmečki zvezi ocenjujejo, da odgovor ministrstva ni zadovoljiv, saj potrjuje razliko med kmeti-posestniki zemljišč iz zamejstva in onimi iz Slovenije iz preprostega razloga, ker sta v enaki situaciji kmet-rezident in kmet-nerezident različno obravnavana. Dvolastnik-rezident (torej slovenski državljan) plačuje zemljiški davek (akontacijo) v višini 8% in se mu ta stopnja zviša le v primeru večjih dohodkov iz skupne dohodnine, sicer pa ne. To pomeni, da v primeru čistega kmeta 8-odstotna stopnja ni akontacija, ampak dokončen davek. Kmet nerezident (torej Slovenec v Italiji) pa plačuje zemljiški davek v višini 17% tudi če nima drugih dohodkov. Po mnenju Kmečke zveze tako razlikovanje ni upravičeno in je krivično, ker hočeš-nočeš v bistvu pomeni dvakratno obdavčitev slovenskega posestnika zemlje v Sloveniji, ki ni rezident v Republiki Sloveniji, torej slovenskega lastnika v tako imenovanem zamejstvu. Poleg odgovora ministrstva Republike Slovenije za finance, je Kmečka zveza prejela nekaj dni kasneje še odgovor odbora za kmetijstvo in gozdarstvo v Državnem zboru. Odbor sporoča, da je v zvezi z vlogo Kmečke zveze o dvakratnem obdavčenju dvolastnikov iz zamejstva za zemljiško posest na tleh Republike Slovenije, sprejel sklep, s katerim »odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Državnega zbora predlaga odboru Državnega zbora za mednarodne odnose, naj opozori vlado Republike Slovenije, da je potrebno v okviru pogajanj o sklenitvi sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja z Italijo, rešiti tudi problematiko dvolastnikov zemljiških in gozdnih površin.« O prejetih odgovorih iz Slovenije bo na svoji prvi seji razpravljal glavni svet Kmečke zveze, z namenom, da pride do zadovoljive rešitve vprašanja. NOVICE Javna avdicija o sprembah pravilnika za vina Kras V sredo, 20. marca bo v Centru ERSA na Proseku javna avdicija, ki jo pripravlja Državni odbor za zaščito in ovrednotenje vin z nadzorovanim poreklom za sprejetje popravkov in dopolnil k pravilniku za zaščitena vina Kras (Carso), ki je bil sprejet z odlokom predsednika Republike že leta 1985. Gre za vključitev novih sort z razširitvijo območja Kras (Carso) na ozek vinorodni pas vzdolž ceste od Tržiča do Zagraja. Vabilo k sodelovanju na Spomladanskih srečanjih Kmečka zveza vabi svoje člane, predvsem vrtnarje in cvetličarje, da v čimvečjem številu sodelujejo na letošnjih razstavno-prodajnih Spomladanskih srečanjih, ki bodo potekala v organizaciji Trgovinske zbornice na Borznem trgu v Trstu v dneh od 24. aprila do 1. maja. Prošnje za prijavo lahko do 15. marca izpolnijo tudi na sedežu Kmečke zveze na že pripravljenem obrazcu. Prošnja mora vsebovati osebne podatke prosilca (podjetja), zaželjeni razstavno-prodajni prostor (kiosk) in navedbo pridelkov, ki jih nameravajo dati v prodajo. Kioske bo oskrbela Trgovinska zbornica. Vpisnina znaša 300 tisoč lir z dodatkom davka IVA, kar vključuje najem kioska, prevoz, namestitev in odvoz kioskov in drugih struktur, takso na zasedbo javnega prostora, splošno okrasitev, napise z oznako podjetja, vodno in električno napeljavo, porabo energije in vode, nočno varovanje, zavarovanje za civilno odgovornost (RC) in skupno prošnjo na Občino za prodajo in pokušnjo živil in pijač. - GORICA / PO SKLEPU ČLANOV Čez deset dni občni zbor goriške KZ Slovenski kmetje v goriški pokrajini že dalj časa močno čutijo potrebo po poživitvi in aktivnejši navzočnosti Kmečke zveze na goriškem območju, saj je delovanje organizacije v zadnjem obdobju popustilo, in to predvsem zaradi kadrovskih problemov. Da bi svoji stanovski organizaciji dali novega zagona, so se goriški slovenski kmetje, člani Krneče zveze, pretekli teden sestali v Gorici na srečanju, katerega sta se udeležila tudi goriški pokrajinski predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Karlo Devetak in tajnik Kmečke zveze iz Trsta, Edi Bukavec. Zeljo in potrebo po poživitvi goriške Kmečke zveze so tamkajšnji slovenski kmetovalci že večkrat izrazili, saj močno občutijo odsotnost dejavnosti slovenske stanovske organizacije, ki edina lahko učinkovito predstavlja in ščiti ne le stanovske, pač pa tudi narodne interese goriških sloven- skih kmetov. To odsotnost so občutili še posebno zato, ker so se bili za reševanje svojih problemov prisiljeni obračati na italjansko stanovsko organizacijo z vsemi težavami, ki so s tem povezane, ne nazadnje jezikovnimi. Po poglobljeni razpravi in ugotovitvi, da je iz navedenih razlogov nujno potrebno dati goriški Kmečki zvezi novega zagona, so prisotni člani sklenili sklicati za 19. marec v Gorici občni zbor goriške Kmečke zveze, na katerem bodo obnovili in prenovili organizacijo ter sprejeli smernice za njeno delovanje. Tajnik Kmečke zveze iz Trsta Edi Bukavec je goriškim članom slovenske stanovske kmečke organizacije zagotovil vso potrebno strokovno in tehnično pomoč, da bo lahko delo goriške Kmečke zveze spet zadovoljivo steklo, saj ima tržaška Kmečka zveza bogate izkušnje tako organizacijskega kot strokovnega značaja. (-en) OBISK / KMETIJSKI STROKOVNJAKI IZ SLOVENIJE NA EKSKURZIJI V VENETU Največji vtis je na goste naredila visoko razvita kmetijska tehnologija Veliko zanimanja je bilo tudi za biološko kmetijstvo, ki je v Sloveniji komaj v povojih Kot smo napovedali, se je od 28. februarja do 1. marca mudilo na strokovnem obisku v Venetu številno zastopstvo slovenskega kmetijstva. Vodil ga je inž. Ervin Kuhar, ki je odgovoren za svetovalno službo pri ministrstvu za kmetijstvo Republike Slovenije, drugi člani pa so poleg ministrstva zastopali še Zadružno zvezo Slovenije in svetovalne službe z raznih območij Slovenije. Spremljal jih je vodja strokovne službe Kmečke zveze iz Trsta, dr. Mario Gregorič. Obisk slovenskih gostov se je začel z ogledom vinogradniške kmetije v furlanski Rudi, ki se ponaša s sodobno tehnologijo v kleti. Med drugim so si gostje ogledali tudi premično polnilno linijo, ki se prevaža s tovornjakom in ki je za majhne in srednje kmetije najbolj ekonomična rešitev. Glede na to, da so vinogradniške kmetije v Sloveniji majhne, je goste to še posebej zanimalo. Na poti proti Veroni so si v večernih urah ogledali zadrugo, ki proizvaja biološke pridelke in proizvode, predvsem mlečne. V okviru zadruge deluje velik in zelo razvit kmečki turizem, kjer nudijo gostom izključno biološke proizvode predvsem lastne pridelave ali pa proizvode drugih podobnih bioloških zadrug. Za obiskovalce je bila ta zadruga še posebej zanimiva glede na to, da v Sloveniji biološka pridelava še ni zakonsko urejena. Po prijetnem večernem sprehodu po Veroni so si gostje iz Slovenije naslednjega dne ogledali tamkajšnjo vrtnarsko kmetijo na površini 8 hektarjev, ki goji izključno zaščitene kulture v tunelih (7 hektarjev) in rastlinjakih (1 hektarjev). V rastlinjakih je vzgoja po hidroponskem sistemu, kar pomeni, da rastline rastejo na podlagi »grodan«, hranila pa dobivajo z vodo. Na tej podlagi in s pravilnim dovajanjem hranil dosežejo, na primer paradižniki dolžino sedmih metrov in pridelajo na taki rastlini povprečno 25 do 30 kilogramov sadežev, optimalno celo več kot 30 kilogramov. Dovajanje vode in odmerke hranil v njej določa kompjuter. Se polni vtisov o tej zanimivi napravi so si slovenski gostje ogledali, resnici na ljubo bolj na hitro, še klasično govedorejsko kmetijo, usmerjeno v pridelavo mleka, in za zaključek dneva še zadrugo, ki se ukvarja z nakupovanjem in prodajo bioloških proizvodov lastne pridelave in pridelave še drugih petih zadrug na območju Verone, ki so njene članice. V bistvu gre za velik kupoprodajni center dobrega dela biološke proizvodnje Veneta in tudi agrumov z juga države, pri tem pa je treba poudariti, da gre izključno za zelenjavo in sadje biološke proizvodnje. Proizvodi so v prodaji pod strogim nadzorom posebnega organa, ki ga je za to pooblastila država. Tretji dan obiska predstavnikov slovenskega kmetijstva se je začel z ogledom mlekarsko-si-rarskega inštituta in inštituta za agroživilsko biotehnologijo v kraju Thie-ne. Inštitut deluje na treh področjih: 1) izvaja kontrolo nad higieno mleka s kemijskimi in biološkimi analizami; 2) proizvaja encime za agroživil- sko industrijo, kar je zelo zahtevna stvar; 3) ima šolo za usposabljanje strokovnjakov v sirarstvu in agroživilski biotehnologiji. Gre za najpomembnejši tovrstni inštitut v severni in srednji Italiji v absolutnem smislu, za agroživilsko biotehnologijo pa je najpomembnejši v Italiji in med najpomembnejšimi v Evropi. Zanimivo je bilo tudi, da je predsednik Inštituta v razgovoru z gosti iz Slovenije nakazal možnosti sodelovanja za izpopolnjevanje strokovnjakov tudi iz Slovenije v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran. Se skok v Schio pri Vicenzi, na ogled mlekarne za konzumno mleko in sirarne, ki predeluje 1800 kvintalov mleka na dan. Gre za najsodobnejšo tehnologijo v sirarstvu, kar jih je mogoče videti v Italiji. Pri njenem vodenju je človek dejansko izginil, ker so vse faze predelave mleka vodene računalniško. Ob vračanju proti Trstu je sledil ogled sedeža konzorcija za zaščito vin DOC v Pramaggiore, kjer je tudi stalna razstava vin Veneta. V konzorciju prirejajo občasne degustacije vin za širjenje kulture pitja v povezavi s hrano. V lastni kuhinji pripravijo do štiristo obrokov hrane hkrati. Obisk se je nato zaključil z ogledom vinogradniške kmetije za biološko proizvodnjo vina. V povzetku tridnevnega obiska v Venetu je treba reči, da je na goste iz Slovenije, ki so vsi bili kmetijski strokovnjaki, naredila izreden vtis predvsem visoka tehnologija pri pridelovanju zelenjave in visoki dosežki na tem področju, izre-dna tehnologija v mlekarsko-sirarskem inštitutu v Thieneju ter sirarne v Schiu. Se posebej pa je bilo zanje zanimivo in poučno seznanjanje z biološkim kmetijstvom, saj predstavlja prav to kmetijstvo za Slovenijo zaradi njenih krajinskih pogojev veliko perspektivo, tudi iz konkurenčnih razlogov. Nenazadnje pa je bilo pomembno tudi to, da je obisk ponudil priložnost za boljše medsebojno poznavanje in nadaljnje odpiranje na področju dveh praktično sosednjih kmetijskih stvarnosti. (jk) NOVICE Konec tedna brez Totocalcia in Totogola RIM - Kot je včeraj izjavil predsednik Conija Mario Pescante, Totocalcia in Totogola ne bo do novega sporočila. V komunikeju, ki ga je izdal CONI, je zapisano, da bodo glede na najavljeno stavko nogometašev A lige za nedeljo, 17. t.m. bodo prekiniliigranje stav Totocalcia in Totogola. Predsednik nogometne zveze Antonio Matarrese pa še ni izgubil upanja, da se bodo nogometaši premislili in da bodo v nedeljo le stopili na igrišče. Toda nogometaši zaenkrat ne popuščajo in trdijo, da bodo pri stavki vztrajali. Under 21: danes Italija proti Portugalski LIZBONA - Danes bo v Lizboni prva Četrtfinalna tekma med Portugalsko in Italijo. Srečanje se bo pričelo ob 20.30, sodil bo Merk iz Nemčije. Danes sta na sporedu še dve tekmi: v Budimpešti bosta igrali Madžarska in Škotska, medtem ko se bosta v Osnabmcku spoprijeli Nemčija in Francija. Pariz-Nica: Francoz Jalabert dobil etapo in prevzel vodstvo CHALVIGNAC (FRANCIJA) - Francoski kolesar Laurent Jalabert je zanesljivo osvojil 3. etapo mednarodne dirke Pariz - Nica in tudi prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi. Številka 1 svetovnega kolesarstva je za 16 oziroma 18 sekund prehitel Švicarja Dufauxa in Francoza Leblanca. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Laruent Jalabert (Fra) 12.21:11; 2. Lance Armstrong (ZDA) +20; 3. Chris Boardman (VB), 4. Laurent Dufaux (Svi) +22; 5. Luc Leblanc (Fra); 6. Franck Vanderbroucke (Bel) +33; 7. Andrea Peron (Ita) +55; 8. Andrej Črnil (Rus) +56; 9. Laurent Brochard (Fra) +58; 10. Laurent Madouas (Fra) +59. KOŠARKA / ČETRTFINALE »EUROCLUBA« Benefton boljši od Fanothinaikosa Stanje izenačeno na 1:1 - Jutri tretja tekma Danes odločitev v Koračevem pokalu Benetton - Panathi-naikos 83:69 (45:34) BENETTON: Bonora 4 (2:2), Gracis 15 (1:1), Pittis 14 (3:6), Rebrača 17 (1:2), VVilliams 23 (8:8), Ambras-sa 2, Pessina 6, Vianini 2, Chiacig, trener D’ Antoni. PANATHINAIKOS: Yannakis 4, Ekonomu 5 (3:4), VrankoviC 14 (0:3), VVilkins 25 (5:5), Alvertis 9, Vourzunis 5, Korfas 4, Staprakopulos 3, Pecarski 2, trener Maljkovid. SODNIKA: Kobler (Nem) in Virovnik (Izr). PM: Benetton 15:19, Pa-nathinaikos 8:12. TRI TOČKE: Gracis 4, Pittis 3, VVilliams 3; Alvertis 1, Staprakopulos 1, Vourzunis 1, VVilins 1. TREVISO - Benetton se je oddolžil Panathinaikosu za poraz v Atenah na prv-me Četrtfinalnem srečanju, ga zanesljivo premagal, stanje izenačil na 1:1 in si tako priigral tretjo tekmo, ki bo jutri spet v Trevisu in ki bo odločila, katera eod dveh ekip bo potovala v Pariz na »final-four«. Sinočnja tekma je bila v prvem polčasu dokaj izenačena, le proti koncu je gostiteljem uspelo z odličnim Gracisom, ki je bil izredno točen pri metu za tri točke, da si je priigral prednost 11 točk. V drugem delu pa je Treviso odločno prejel pobudo v svoje roke in že v 27. min. povečal prednost kar na 18 točk (67:49). Predvsem se je izkazal Benettonov American VVilliams, proti kateremu Grki nikakor niso našli primerne obrambe, da bi ga zaustavili. Gostje so nato nekoliko zmanjšali zaostanke predvsem po zaslugi ameriškega veterana in bivšega zvezdnika NBA lige VVilkinsa, ki je dal 25 točk, več pa niso zmogli. Barcelona si je včeraj že zagotovila nastop v Parizu. Potem ko je zmagala na prvi tekmi v Istanbulu (105:77), je tudi včeraj premagala Ulker s 96:66. Moskovski CSKA pa je z zmago nad Pauom (104:89) stanje izenačil na 1:1. Taugresu evropski pokal Španski Taugres iz Vito-rie je včeraj osvojil evropski pokal, s tem da je v finalu premagal z 88:81 solunski Paok. Danes Stefanel - Efes Pilsen Danes bo padla odločitev tudi glede KoraCevega pokala. V Milanu bo namreč povratni finale med domačim Stefanelom in turskim Efes Pilsenom. Na prvem srečanju v Istanbulu je zmagal Efes Pilsen s 76:68. r ODBOJKA/POLFINALE KONČNICE -i Si$ley z eno nogo v finalu za naslov Treviso s 3:0 ugnal Modeno Sisley - Las Daytona 3:0 (15:4,15:13,15:7) Sisley: Gardini 8 (0+8), Tofob 1 (1+0), Biribanti 1 (1+0), Zvverver 9 (4+5), Bernardi 33 (18+15), Sadkin 13 (2+11), Zorzi 18 (8+10), Polidori (0+0), Passani, Campanari, Vermigbo, Gallotta. Las Daytona: Held 10 (1+9), Sala (0+0), Vullo 4 (2+2), Patriarca (0+0), Bracci 14 (5+9), Van de Goor 9 (4+5), Russo (0+0), Cuminetti 17 (5+12), Nuzzo 6 (2+4), Campana, CantagaUi. Trajanje setov: 20, 32 in 21 minut; zgrešeni servisi: Sisley 17, Las Davtona 11; 2.100 gledalcev. TREVISO - Odbojkarji Sisleya iz Trevisa so napraviti velikanski korak proti uvrstitvi v finale končnice italijanskega moškega odbojkarskega prvenstva, kamor se je že uvrstil Alpitour iz Cunea, ki je bil najboljši tudi po rednem delu prvenstva. Varovanci trenerja Montatija imajo namreč pred jutrišnjo povratno tekmo v Modeni velikansko prednost, za uvrstitev v finale pa jim zadošča en sam niz, v primem poraza s 3:0 pa morajo osvojiti vsaj 25 točk. Včeraj sta za Las Daytono, ki brani naslov, po bolezni sicer zaigrala Bas van de Goor in Marco Bracci, že dolgo pa je zaradi poškodbe odsoten Luca Canta-galti. Vse to je seveda vplivalo na učinek ekipe, ki je samo v drugem setu pokazala nekaj več. Modena je povedla s 13:9, toda Sislev se ni predal in osvojil tudi ta niz. Najboljši igralec tekme je bil Lorenzo Bernardi (18 točk in 15 menjav, 72-odstotni sprejem, 70-odstot-ni napad). NOGOMET / SLOVENSKE EKIPE V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH Naraščajniki Sovodenj sklenili nastope Lep uspeh začetnikov Primorja Telital Med mladinci izgubila vsa naša moštva - Neroden poraz Gajinih najmlajših MLADINCI DEŽELNO PRVENSTVO Juventina - Ronchi 1:2 (0:0) JUVENTININ STRELEC: Gambino v 65. min. JUVENTINA: Pavio, Romano, Screm (Subani), Milot-ti, Izzo, Franchi, Frutti, Gallo, Macuzzi, Ballaben, Gambino. Po zelo lepi tekmi je Juventina nezasluženo izgubila, saj je imela gotovo vec priložnosti od gostov, ki so prvi povedli. Juventina je izenačila v 65. min.; Macuzzi je podal v kazenski prostor, kjer se je najbolje znašel Gambino, ki je HGIMNASTIKAh Telovadba si utira pot tudi na Krasu V organizaciji SGT je bilo pred kratkim deželno tekmovanje za na-raščajnice v gimnastiki, ki so se ga udeležila razna tržaška društva (SGT, Artistica 81 od Sv. Jakoba itd.). Na tem tekmovanju je nastopila tudi ekipa gimnastične sekcije Pristaniških delavcev, ki že tri leta aktivno deluje na zahodnem Krasu. Sekcija CLP se je v teh treh letih hitro razširila, tako da sedaj šteje že približno 100 telovadk, ki pridno trenirajo pod veščo roko Roberte Kirchmayr, ki je bila Se do nedavno ena izmed najboljših italijanskih telovadk. V konkurenci 27 telovadk je zmagala Silvia Benedetti (SGT), presenetila pa je mlada (še ni dopolnila 9 let) Elisa Lo Casto (CLP), ki je na svoji prvi tekmi osvojila zelo dobro 8. mesto. z glavo preusmeril žogo v mrežo. Domača ekipa je nato še napadala, gostje pa so iz edinega protinapada prav v zadnji minuti dosegli gol in s tem tudi zmago. OSTALI IZIDI: Aquileia -Ponziana 0:1, Cormonese -Itala S. Marco 1:1, Pro Gorizia - SarrLuigi 1:0, S. Canzian -Gradese n.o., S. Sergio - Mos-sa 5:1, Sangiorgina - Staranza-no 2:0. VRSTNI RED: Pro Gorizia 61, Ponziana 54, San Sergio 51, Ronchi 50, Juventina inSan Sergio 36, S. Canzian 35, S. Luigi 33, Staranza-no 24, Aquileia 23, Itala S. r SMUČANJE n Tretja tekma novinarjev izFJK V nadaljevanju smučarskega prvenstva za Časnikarje FJK je bila v soboto veleslalomska tekma na Trbižu. Tu je pomerilo svoje moči približno dvajset novinarjev in petnajst družinskih elanov. Končna zmaga je pripadla publicistu Mariu Marza-riu, Erik Dolhar je bil tokrat Četrti Marko Lutman pa 8. Ob upoštevanju kompenzacije pa je Gorazd Vesel zasedel drugo mesto. Ce seštejemo skupni uspeh ekipnega nastopa, pa je »slovenska reprezentanca«, ki je najštevilnejša, na prvem mestu. »Beli cirkus« novinarjev se bo nadaljeval v soboto, 30. t.m. v Ravasclettu. (Marij) Marco 20, Cormonese 15, Mossa 14, Gradese 4. PRIHODNJE KOLO: Ponziana - Juventina. POKRAJINSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM Sovodnje - Cividalese 1:3 (1:2) STRELEC ZA SOVODNJE: Dimitrij Devetak. SOVODNJE: Tommasi, Zanfagnin (Tomšič), Fajt, Pisk, Gorjan, Figelj, De Comelfi, Dimitrij Devetak, Floreini, Davorin Devetak, Ožbot. Sovodenjci so prvi povedli: Davorin Devetak je prodrl po desni, podal v kazenski prostor Dimitriju Devtaku, ki je z glavo preusmeril žogo v nasprotnikovo mrežo. Gostitelji so imeli Se vec priložnosti za zadetek, jih pa niso znati izkoristiti. Po drugi strani pa so gostje izkoristiti dve naivni napaki domaCe obrambe, da so stanje najprej izenačili, nato še povedli. Tudi v dragem polčasu so Sovodenjci bolj napadati, niso pa imeti sreče in prejeli Se en gol. NA TRŽAŠKEM Primorje - Zaule 0:5 (0:3) PRIMORJE: Murri, Braini, Ferfolja, Luksa, Fattorello, Turk, Zangari, Kuk. Lovrečič, ban Franzot. Primorjasi so igrati eno svojih slabših prvenstvenih tekem in so tudi zasluženo visoko izgubili. Skoda, kajti na zadnjih tekmah so pokazati napredek. Chiarbola - Vesna 5:3 (3:1) VESNIN STRELEC: Blokar 3. VESNA: Gruden, Glavina (Varin), Cossutta, Toncich, Stocca, Vascotto, Perini, Blokar, Morassut, Rodella, Poli (Bulli). Tekma je bila se kar izenačena in Vesna je prva povedla z Lorenzem Bičkarjem, ki je nato dal še dva zadetka. Križani so imeli Se vec opri-ložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. To pa je uspelo domačinom, ki so petkrat zatresti mrežo Vesninega vratarja. OSTALI IZIDI: Costalunga - Olimpia 1:0, Muggia - Sistia-na 4:2, Opicina - DonBosco 1:0, Primorje - Zaule 1:5, S. Andrea - Edile Adriatica 1:0, Portuale - Domio 3:3. VRSTNI RED: Domio 48, Muggia 42, Costalunga 40, Portuale in Opicina 39, Olimpia in S. Andrea 38, Edile Adriatica 31, Sistiana 23, Montebello Don Bosco in Chiarbola 17, Zaule 16, Primorje 15, Vesna 7. PRIHODNJE KOLO: Vesna -Opicina, Edile Adriatica - Primorje. NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM Sovodnje - Isonzo 0:1 (0:0) SOVODNJE: Dimitrij Devetak, Fajt, Jarc, Peteani, Za-nier, Gorjan, Davorin Devetak, Jelen, Miklus (Ferletic), Marušič (Cotič), Rosanno (Simonič). Tudi na zadnji prvenstveni tekmi so morati Sovodenjci zaradi poškodb in bolezni nastopiti v okrnjeni postavi in čeprav so imeti treneresko premoč, so vseeno tesno izgubili. Gostje so namreč v zadnjih minutah dosegli zmagoviti gol iz enajstmetrovke. OSTALI IZIDI: Real Isonzo - Aris San Polo 0:0, Pro Ro-mans - Como 2:1, natisone -Capriva 0:3, Lucinico - Sta-ranzano 1:1, Mossa - Gradese 4:2. VRSTNI RED: Capriva 64, Mossa 52, Pro Romans 43, Aris S. Polo 39, Real Isonzo 30, Staranzano 29, Natisone in Lucinico 28, Sovodnje 19, Gradese 17, Isonzo Turjak 10, Corno 7. Prvenstvo se je končalo, morajo odigrati Se nekaj zaostalih tekem. NA TRŽAŠKEM Zarja Adriaimpex - Portuale 2:0 (2:0) STRELCA: Ota, Šušteršič. ZARJA: Babuder, Miliani, Jan Gregori, (Skrl), Lorenzi, Bukavec, Semec, Manzin, Šušteršič (Zomada), Gurman, Ostrouška (Martini), Ota, (Ka-riš). Združena ekipa Zarja Adriaimpex je proti »prista-nisenikom« osvojila celotni izkupiček in se tako opomogla in po prikazani igri bi prav gotovo zaslužila še višjo zmago, saj so si zapravili ve-likiko priložnosti za zadetek ter Se zastreljali z Bukavcem enajstmetrovko, (d.gr.) OSTALI IZIDI: Olimpia - Kapetan Zarjinih naraščajnikov Girogio Lorenzi (desno) Domio 2:1, CGS - S. Andrea 1:5, Muggia A - S. Sergio 4:1, Chiarbola - Muggia B 1:1, Opicina - Costalunga 2:0. VRSTNI RED: Muggia A 48, Opicina 45, Olimpia 41, Zarja Adriaimpex in S. Adnrea 37, Muggia B 25, Portuale 22, S. Sergio 21, Montebeloo Don Bosco 17, Chiarbola, Costalunga in Esperia 11, CGS 10. PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaimpex - Opicina. NAJMLAJSI NA GORIŠKEM IZIDI: Lucinico - Gradese 4:0, Staranzano - Sanrocchese 8:0, Audax - Pro Romans 1:3, Fincantieri - Aris S. Polo 1:1, Isontina - Como n.o., Ronchi -Sovodnje 3:0. VRSTNI RED: Isontina 40, Audax 37, Stara-nazno 31, Aris S. Polo 26, Pro Romans in Ronchi 26, Sovodnje 24, Sanrocchese 23, Fincantieri inLucinico 13, Gradese 8, Corno 1. PRIHODNJE KOLO: Sovodnje - Staranzano. NA TRŽAŠKEM Gaja - Esperia 0:1 (0:0) GAJA: Hrovatin, Martini, Longo, Berce, Škabar, Batič, Strajn (Guštin), Cernjava, Spazzapan (Komnenovic), Primosi, Giraldi, (Tul). V derbiju kola v Bazovici med tretjeuvrSCeno Gaj o in drugouvrščeno ekipo Esperio so bili tudi tokrat boljši Tržačani z edinim golom, ki so ga dosegli po odmora in ki so tako izkoristiti edino napako gajevske obrambe. Vsekakor lahko rečemo, da bi bil neodločen izid pravičnejši, kajti gostje niso bili nic boljši od naših fantov. Gol je padel po nepazljivosti naših branilcev z vratarjem vred. (d.gr.) OSTALI IZIDI: Chiarbola - Opicina 1:3, Don Bosco - Costalunga 5:1, Kras - San Luigi 2:0, Olimpia - CGS 10:0, Mug- gia - Domio 2:0. VRSTNI RED: Olimpia 57, Esperia 54, Montebello Don Bosco 42, Gaja 41, Opicina 32, Kras 19, Costalunga 18, Domio 17, Chiarbola 14, Muggia 13, San Luigi 12, CGS 3. PRIHODNJE KOLO: Gaja - Domio ZAČETNIKI NA GORIŠKEM Aris San Polo - Mladost 1:1 (1:1) STRELEC ZA MLADOST: Černič. MLADOST: Francescotto, Galiussi (I. Devetak), Lavrenčič, M. Roner, Spacal, T. Devetak, Terpin, B. Roner, Stepanovič, Špacapan, Černič. Po dokaj izenačeni tekmi sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu, ki je na splošno pravilen, glede na priložnosti, ki sta jih ekipi imeti. Mladost je prva povedla z Alanom Černičem, potem ko mu je žogo podal Lavrenčič. OSTALI IZIDI: S. Sergio -Pieris 9:0, Staranzano - Fincantieri n.o., Gradese - S. Canzian B 1:1, Ronchi - S. Canzian A n.o., Monfalcone - Sistiana 7:0, Real Isonzo prost. PRIHODNJE KOLO: Mladost - Staranzano. NA TRŽAŠKEM Fani Olimpia - Primorje Telital 0:4 (0:2) STRELCI: Merlak 2, Pavletič 1, Strajn 1. PRIMORJE: Furlan, Cau-ter, Milic, Pilat, D. Gregori (Privileggi), Stoka (V. Križ-mancic), Merlak, Kante, Švara, Pavletič, Strajn (Milkovič). Prosesko moštvo je spet zaigralo, kot zna in zmore, in visoko zmagalo, čeprav je igralo v okrnjeni postavi. Naj omenimo, da zaradi zapleta na zvezi ni bilo sodnika. Sodil je tako odbornik domačega društva, ki je odolicno opravil svojo nalogo. H v sappadT|-| Smučarski tekači Mladine precej uspešni V soboto je bilo v Sappadi tržaško prvenstvo v smučarskem teku, na katerem je precej uspešno nastopilo Športno društvo Mladina iz Križa, čeprav konkurenca ni bila najhujša in tudi ne preveč številna, pa so Mladinini tekači in tekačice (v »kopnih« mesecih so to rolkarji) osvojili kar pet tržaških naslovov. Posebej velja omeniti dosežek Mateje Bogateč, ki je slavila med naraščaj nicami, dosegla pa je tudi drugi absolutni čas med ženskami. Njen nastop predstavlja tudi dobro spodbudo za državni finale mladinskih iger, ki bo prihodnji teden (v torek in sredo) v Bardo-necchii. UVRSTITVE SD MLADINA Najmlajše (2km): 1. Veronika Bogateč, 2. Ana Košuta; na-raščajnice (5km): 1. Mateja Bogateč 13.50; cicibani (3km): 1. Eros Sultini, 2. Matija Sirk; dečki (5 km): 4. Aleksander Tretjak, 5. Ivo Košuta; naraščajniki (5 km): 1. Jara Košuta; mladinci (15 km); 1. David Bogateč 37.20 (peti absolutni čas); člani: 6. Erik Tence; veterani : 3. Boris Bogateč; štafeta (4X2 km): 4. David Bogateč in Erik Tence V individualnih disciplinah je tekma potekala v klasični v štafeti pa v prosti tehniki. ŠPORT Sreda, 13. marca 1996 JADRANJE / Ol V ATLANTI SE PRIBLIŽUJEJO ODBOJKA / V 1. IN 2. ŽENSKI DIVIZIJI NA TR2AŽKEM Arianna Bogateč peta v Atestu V okviru olimpijskih priprav jo že v kratkem čaka regata v Anziu, nato pa v Španiji V1. ZD Bor uspešen, Breg in Kontovel praznih rok V ligi nižje tretja zaporedna zmaga mlade Slogine ekipe, Brežanke zaigrale slabo, Sokol dosegel svojo prvo zmago Sirenina jadralka Arianna Bogateč se pospešeno pripravlja na nastop na olimpijskih igrah v Atlanti in v okviru teh priprav je prejšnji teden (od 4. do 9. marca) sodelovala na veliki predolimpijski mednarodni regati v Alassiu, kjer je v konkurenci 25 jadralk iz 8 držav osvojila 5. mesto. Z rezultatom*!e Arianna zadovoljna, saj so namesto dvanajstih regat zaradi slabega vremena in premočnega vetra uspeli izpeljati le štiri, pa še pri tem je bila Bogatceva v drugi zaradi prezgodnjega Starta diskvalificirana. Ce bi bilo regat več, bi ta diskvalifikacija kot najslabši rezultat odpadla, tako pa se je upoštevala za konCno uvrstitev. V drugi regati je bila Bogatceva sicer tretja in Ce bi štel tudi ta rezultat, bi bila na koncu druga. Slavila je Španka Natalia Dufresne (uvrstitve v posameznih regatah: 3., 2., 2. in 1., kar ji je prineslo 8 kazenskih točk) pred Grkinjo Mario Milona (5., 1., 5., 3; 14 točk), Italijanko Roberto Zuc-chinetti (2., 4., 11., 9; 26 toCk) in Portugalko Margarido Aguiar (8., 5., 13., 8; 34 točk). Bogatceva je bila v prvi regati četrta, v drugi je bila kot rečeno diskvalificirana, nato pa je osvojila še tretje in drugo mesto, kar ji je s 35 točkami zadostovalo za peto mesto. Med udeleženkami je bila tudi slovenska jadralka Arianna Bogateč Vesna Dekleva iz Izole, ki je zasedla osmo mesto (1., diskv., 10., 4; 41 toCk). Vsekakor je bil to za Arianno dober trening, ki je pokazal, da je delo pravilno zastavljeno, o Čemer priča tudi stalen napredek v formi. Za našo jadralko pa ni 'odmora. Zdaj se odpravlja v Anzio, kjer bo na sporedu nova predolimpijska regata, na kateri bo konkurenca še močnejša, saj se bodo na tej regati jadralke iz Norveške, Švedske in Danske potegovale tudi za mesta v olimpijski ekipi. Po Anziu se bodo jadralke preselile v Mur-sio v Španiji, nato jih bo pot vodila v Francijo, v domačih vodah pred Barkovljami pa bo Arianna spet trenirala šele konec aprila, (rg) 1. ZENSKA DIVIZI1A Pallavolo Trieste - Bor 0:3 (14:16,15:17,15:17) BOR: Bogateč, Sternad, Macho, Virgilio, Fajman, J. in Z. Miličevič, Sadlovvski, Flego. Borovke so proti Pallavo-lu Ts slavile brez izgubljenega seta, Čeprav so se v zadnjih dveh setih precej »trudile«, da bi pomagale domačinkam do vsaj delnega uspeha. V odločilnih trenutkih pa so se vendarle zbrale in osvojile drugi par točk v prvenstvu. Prvi niz je bil precej izenačen. Borovke so povedle z 10:7, tedaj pa so gostiteljice izkoristile padec koncentracije borovk in povedle s 14:10. Toda Kalceve varovanke so z učinkovitimi servisi in borbeno igro osvojile šest zaporednih točk in s tem tudi niz. Dmgi set je bil podoben ROKOMET / ŽENSKA B LIGA Dober odpor Krosa Kras - Musile 9:18 (4:12) KRAS: Ferluga 3, Milkovič 1, Jagodic 4, V. Kermec 1, T. Kermec, Gregori, Rudolf. Krasove rokometašice so po dolgem dvotedenskem premoru ponovno odigrale prvenstveno tekmo v B ligi, v goste v Zgopnik pa je prišla ekipa Musile, ki trenutno zaseda v letošnjem prvenstvu solidno 4. mesto na lestvici. Kot se je pokazalo, je bil Musile premočan in krasovke so doživele nov poraz, toda predvsem v drugem delu so pokazale dobro igro. DomaCe igralke so začele nekoliko neprepričljivo, težave pa so imele posebno v napadu, ki je njihova letošnja največja hiba. V obrambi so odigrale solidno obrambo 3:2:1, potem pa se je trener odločil za obrambo 6:0, ki je bila še boljša, Čeprav proti solidnim nasprotni- cam v ečkrat ni mogla ničesar. Gostje so visoko povedle, krasovkam pA je zato tudi pošla volja, saj so v prvem delu dosegle le 4 zadetke. V drugem polčasu je stopila na igrišče popolnoma drugačna ekipa, Čeprav so jo sestavljale iste igralke kot prej. Agresivna obramba 6:0 je zaustavila moCnega in izkušenega centra iz Musila, tako da je bil rezultat v drugem polčasu ves Cas izenačen. Toda prevelikega zaostanka iz prvega polčasa krasovkam ni uspelo nadoknaditi. Kljub porazu je bil trener Krasa zadovoljen s prikazano igro svojih varovank, ki so dokazale, da se lahko tudi enakovredno borijo z izkušenejšimi ekipami, pa Čeprav iz rezultata to ni najbolj razvidno V naslednjem kolu bo Kras spet prost, Cez dva tedna pa bo v Zgoniku gostovalu drugouvrščena ekipa. (Vesna Jagodic) prvemu. Borovke so vodile 12:7 in 14:12. Gostiteljice so imele pri 15:14 zaključno žogo, ki pa je niso izkoristile, in Bogatceva jih je na servisu kaznovala. V zadnjem nizu so borovke po vodstvu 10:2 in celo 14:3 popolnoma popustile, pričele grešiti kot za stavo, nasprotnik je dosegel 12 zaporednih točk (15:14), ko so se borovke le zbrale in zaključile tekmo v svojo korist. (Dejan) SanVAndrea - Kontovel 3:0 (15:13,15:6,15:7) KONTOVEL: Čeme, Sos-sa, Škrk, Stoka, Obad, Milič, Battigelli, Regent. Proti izkušenemu SanfAndrea so Kontovelke dobro zaigrale samo v prvem setu, ko so do stanja 13:11 tudi vodile. Nato pa so popustile v vseh elementih, tako da SanfAndrea v nadaljevanju ni imel nikakršnih težav. Kontovelke so tokrat odigrale najslabšo letošnjo tekmo, ekipi pa v bodoče v pomoč tudi Dunja Regent, ki je po dvoletni odsotnosti spet začela trenirati. Nuova Pallavolo TS -Breg 3:0 (15:4,15:8,15:5) BREG: Zeriali, Kosmač, N. Canziani, Laurica, S., M., F. Sancin, Mauri, Sturman, Pethrosso, Gobbo. Brežanke so proti NPT doživele drugi zaporedni poraz. Odigrale so zelo tekmo brez prave prizadevnosti. Po prvem setu, v katerem so naše igralke zaigrale zelo slabo, so v drugem pokazale nekaj več, in povedle z 8:3. Toda nato so zopet popustile in s slabim sprejemom in napadom dale možnost nasprotnicam, da osvojijo set in tudi tekmo. Upajmo, da bodo Brežanke v naslednjih nastopih stisnile zobe in pokazale večjo voljo do igre. (V.M.) OSTALI IZID: Prevenire - Killjoy 2:3 VRSTNI RED: NPT 8, Killjoy in SanfAndrea 6, Breg in Bor Friulexport 4, Kontovel in Pallavolo 2, Prevenire -2. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina A Sloga - Julia 3:1 (6:15, 16:14,16:14,15:3) Sloga: Canziani, Cauter, Di Guida, Ferluga, Gregori, Kovačič, Kufersin, Milic, Sossi, Strajn. Sloga je zmagala tudi v svoji tretji prvenstveni tekmi, čeprav se je morala kar pošteno namučiti. Ekipo Juhe sestavljajo starejše igralke, ki so tudi izkušenejše od naših, Slogašice pa bi morale kljub temu gladko zmagati, saj so tehnično boljše. Začele pa so res slabo. V prvem setu jim ni šlo nič od rok in tudi v drugem je že kazalo na neuspeh, saj je Julia vodila z 9:3. Potem so se pa naše igralke končno le zbrale, osvojile drugi in tretji set in se v četrtem res razigrale, da so bile gostje povsem brez moči. Za dober nastop zasluži tokrat pohvalo Paola Cauter. (INKA) Sokol - SGT A 3:1 (6:15, 15:12,15:13,15:7) SOKOL: Radetič, M. in S. Leghissa, Visintin, T. in V. Švara, Gabrovec, Orlič, Bri-sceh, Peric, Španu. Brez poškodovane prve podajačice Tjaše Švara je Sokol z dokaj zanesljivo in enostavno igro premagal SGT. Nabrežinke so bile razen v prvem setu, ko so veliko grešile, boljši nasprotnik. Posebej velja omeniti nastop Karin Gabrovec, ki je v 2. setu zamenjala lažje poškodovano Martino Leghissa. Čeprav je zaigrala na centru, kjer običajno ne igra, se je dobro znašla in dala svoj delež k zmagi. OSTALI IZID: Virtus - Ri-creatori 3:1 VRSTNI RED: Sloga in Virtus 6, Ricreatori 4, Sokol 2, SGT A in Julia 0. Skupina B Virtus B - Breg 3:1 (10:15, 15:7,15:11,15:2) BREG: Pettirosso, Družina, Carboni, Rodella, Critti, Cossutta, Kalc, Žerjal, Slavec, Zeriali. Brežanke so doživeli tretji zaporedni poraz, kot na prejšnjih tekmah pa so tudi tokrat zapravile priložnost za zmago, saj je bil nasprotnik povsem v dometu naše ekipe. Toda Dolinčanke so zaigrale dobro le v prvem setu in na začetku drugega, nato pa so popustile in Virtus je spretno izkoristil napake v sprejemu in številne zgrešene servise Brežank. . (N. Bet) OSTALI IZID: SGT B -Altura 1:3. VRSTNI RED: SanfAndrea, Virtus in Altura 4, Breg in SGT B 0. Obvestila SK BRDINA sporoča, da so na razpolago fotografije o 15. zamejskem prvenstvu pri Foto Loredana na Opčinah. SOSPDT prireja tečaj turnega smučanja, ki bo na Komni 6., 7. in 8. aprila. Prijave in informacije dobite pri ZSSDI, tel. St. 635627. TPK SIRENA prireja na pomorskem sedežu v petek, 15. t.m., ob 20.30 srečanje s kapetanom Volpi-Lisjakom, Id bo govoril o svoji knjigi SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO. O pomenu knjige bo spregovoril prof. Boris Pahor, pianist A. Starc pa bo zaigral nekaj izbranih skladb. Vabljeni! ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM Pred koncem tudi prvenstvo naraščajmo Tri naše ekipe na vrhu - Drevi povratna polfinalna tekma deklic Bor - Ricreatori DEKLICE Na Stadionu 1. maja v Trstu bo danes ob 18. uri povratno polfinalno srečanje med Borom Friulexport in Ricreato-rijem. Zmagovalec se bo uvrstil v pokrajinski finale, kjer se bo pomeril s Kon-tovelom, ki je po dveh srečanjih izločil Koimpex. Pričakovati je slovenski finale, saj so borovke so v veliki prednosti, ker so v prvi tekmi že premagale Ricreatori s 3:0 (15:4,15:6, 15:1) in jim za uvrstitev v finale zadostuje že 12 točk. NARASCAJMCE Skupina A Kontovel A - Ricreatori B 3:0 (15:4, 15:6,15:2) KONTOVEL: Starc, Sossa, Antonini, Milič, Battigelli, Vitez, Kosmina, Golja. Kontovelove naraščajnice so v svoji skupini opravile še eno formalnost. Tudi druga ekipa Ricreatorija jim ni bila dorasla, tako da je Kontovel samo še utrdil vodstvo na lestvici svoje skupine. Sokol - NPT 0:3 (14:16,1:15,4:15) SOKOL: Peric, Leghissa, Santini, Španu, Lansetti, Košuta, Šemi. Kot je postal že običaj, so Nabrežinke tudi proti NPT zelo dobro odigrale prvi set, nato pa močno popustile in gladko izgubile. V prvem setu je Sokol že vodil s 14:11, ko pa je bilo treba postaviti piko na i, se je nekaj zataknilo in set je šel po vodi. Nadaljevanje je bilo veliko slabše. Za borbenost in trud zasluži pohvalo mlada Danja Košuta (letnik 1984). VRSTNI RED: Kontovel 26, Ricreato- ri B 17, Sloga A 15, NPT 14, Sokol 7, SGT 0. Skupina B Altura - Sloga B 0:3 (1:15, 7:15,6:15) SLOGA B: Ban, Coretti, Crissani, Cvelbar, Maurel, Risegari, Udovič, Žagar. Sloga B - Virtus 3:0 (15:13,15:7,15:1) SLOGA B: Ban, Coretti, Crissani, Cvelbar, Risegari, Žagar. Sloga B je v petih dneh odigrala dve prvenstveni srečanji in bila v obeh uspešna, saj ji ne Altura ne Virtus nista mogla do živega. Se najbolj izenačen je bil prvi set v tekmi proti Virtusu, v katerem so bile gostje vse do konca v vodstvu, a je Slogi le uspelo dokazati, da je boljša. Z novimi šestimi točkami je tako Sloga B osvojila prvo mesto v svoji izločilni skupini in se tudi povsem zasluženo uvrstila v končnico prvenstva, kjer bodo odigrali dodatne tekme, ki bodo odločale o pokrajinskem prvaku. OSTALA IZIDA: Virtus - SanfAndrea 3:0, NPT C - Orna B 3:0 VRSTNI RED: Sloga B 27, NPT23, Altura in Virtus 15, Orna B 4, SanfAndrea 0. Skupina C Bor Friulexport - Kontovel B 0:3 (4:15,6:15,11:15) BOR: Bandino, Berdon, Bevilacqua, Ciacchi, Cunja, Derganc, Husu, Stanič, Zompicchiatti, Pizent. KONTOVEL: Hrovatin, Starec, Kocjan, Kralj, Piccola, Prašelj, Lo Casto. V derbiju naraščanic so slavile Kontovelke z istim izidom kot v prvem delu. Zmaga Kontovelk je bila pričakovana, toda domače igralke bi jim lahko bolj grenile pot do zmage, še posebno v prvih dveh setih, vendar so zaigrale premalo prepričane v lastne moči. Nasprotnice pa so bile precej boljše v obrambi in tudi pri organizaciji igre so prekašale borovke. V tretjem setu so se borovke prebudile, zaigrale bolj odločno, toda tudi delnega zadoščenja jim ni uspelo doseči. (Dejan) Breg - Oma A 2:1 (15:10, 7:15,15:5) BREG: Cossutta, Mingot, Kalc, Žerjal, Slavec, Gregori, Derganz, Crevatin. Brežanke, ki so nastopile okrnjene, so izgubile prvi set v prvenstvu. To pa je tudi edina prava vest. Proti prvi ekipi Ome je bil najbolj zanimiv prvi set, v katerem so gostje povedle z 8:5, nato pa so jih Brežanke ujele in tudi zmagale. Drugi niz je predvsem zaradi napak Dolinčank pripadel gostjam, v tretjem pa se je spet vzpostavilo pravo razmerje moči. OSTALI IZID: Ricreatori A - NPT neodigrana VRSTNI RED: Breg 25, Ricreatori 18, Oma A 14, Kontovel B 11, Bor Friulex-port 4, NPT 3. DEČKI IZIDA 8. KOLA: Volley Club - NPT 0:3, Virtus - Volley 80 0:3 VRSTNI RED: NPT 12, Korting 10, Volley 80 6, Volley Club 4, Virtus -2 NAMIZNI TENIS / MOŽKA C1 LIGA Kras Activa se je poslovil Zadnje srečanje proti Rangersu je bilo zgolj formalnost V 14. zadnjem krogu moške C-l lige je moštvo Krasa Activa izgubilo z videmskim Rangersom San Rocco s 5:2 in se hkrati poslovilo od tretjeli-gaškega prvenstva. Krašovci so tudi zadnje srečanje odigrali borbenov in trije dvoboji so se končali z dodatnim nizom, od katerih sta kapetan Andrea Bertolotti in Boris Stocca proti Maia-relliju in Franzoliniju osvojila točki. Tudi Peter Santini, najmlajši član Krasa Active, je pokazal dobro igro. V drugem setu z Maiarellijem se je nasprotniku približal na 19 točk. Tudi če bi Krasovi fantje zmagali - kar se je proti močni tretjeuvrsčeni postavi Vi-demčanov izkazalo in tudi predvidevalo za neizvedljivo - se ne bi izognili nazadovanju. Vzroke gre nedvomno iskati v nehomogenosti ekipe, kjer sta v začetnem delu prvenstva poleg izkušenega Bertolottija zaigrala mladinca Andrea Radini in Peter Santini, ki sta naredila velik kakovostni skok iz deželne v državno ligo. Po drugi strani je bila konkurenca ekip v Krasovi skupini (v celotnem prvenstvu je nastopilo 126 ekip) zelo ostra. Tudi kasnejša uvrstitev starejšega igralca Borisa Stocce ni mogla dati zaželjenih sadov. V sezoni 1995/96 je Kras Activa slavil le v povratnem derbiju s Fin- cantierijem. V več srečanjih, v katerih je Bertolotti ponavadi dosegel glavnino točk, je mlajšima manjkalo izkušenj, Stocca pa ni dovolj redno treniral. V prvenstvu so igralci zgoniškega društva dosegli naslednji uspeh: Andrea Bertolotti 23:8, Boris Stocca 6:8, Andrea Radini 2:14, Peter Santini 1:19, Igor Colja 0:2. Rangers San Rocco - Kras Activa 5:2 Benardel - Stocca 2:1 (21:23, 21:11, 21:13); Maiarelli - Bertolotti 1:2 (19:21, 22:20, 14:21); Franzolini -Santini 2:0 (21:17, 21:11), Bemardel -Bertolotti 2:0 (22:20, 21:16), Franzolini - Stocca 1:2 (21:13, 16:21, 19:21), Maiarelli - Santini 2:0 (21:14, 21:19), Franzolini - Bertolotti 2:0 (21:19, 21:12). Ostala izida 14. kroga: Fincantieri TS - Azzurra GO 1:5, CUS Videm -Vicenza 2:5. Končni vrstni red: 1. Quartiere 7 Padova 22, 2. Azzurra GO 21, 3. Rangers San Rocco UD 20, 4. Fincantieri TS 18, 5. Vicenza 17, 6. CUS 16, 7. Kras Activa 13. Ob Krasu je izpadel tudi videmski CUS, sredi drugega dela prvenstva pa je bila diskvalificirana tržaška Pelikana. J.J. Sreda, 13. marca 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Horoskop zapisal B. R. K. m OVEN 21.3. - M. 4: Na delovnem mestu vas bo zanimalo vse prej kot delo. Lahko ste veseli, da ste v delovne naloge dovolj dobro utečeni, da jih lahko opravljate z malim prstom, medtem ko sanjarite. BIK 21.4 - 20. 5.: V projekt, ki ste ga doslej jemali z neresnostjo, boste vložili vse svoje razpoložljive mod in sredstva. Pogumne čaka sreča, čeprav včasih tudi kaj izgubijo. Upanje naj vam ostane. DVOJČKA 21.5.-21.6.; Zazdelo se vam bo, dabo-ste zdaj zdaj izgubili nadzor nad nitkami, s katerimi pletete mrežo svojega uspeha. Več vestnih sodelavcev boste vpletli, uspešnejši boste. Lene odpišite. RAK 22. 6. - 22. 7.: Z grenkobo boste opazovab znančevo bogatenje. Čeprav boste želeb izvedeti za njegov recept, ga bo ljubosumno čuval. Dokažite mu, da vas zanima sgolj teoretično, pa bo odprl usta. IEV 23. 7. - 23. 8.: Po dolgem času boste začutili čare prepovedanega spogledovanja. Simpatija se vam bo sicer izmikala, vendar se ji bodo vaši pogledi kljub temu zarisali globoko v poželjivo srce. DEVICA 24 8. - 22.9.: Pred vami je obdobje bhsko-vitih vzponov in padcev, vendar se ne bojte. Po vsakem padcu boste pridobiti nove moči, s katerimi se boste vzpeti še višje. Z vrha padec ne bo več mogoč. TEHTNICA 23.9.-22. 10.: Na področjih, Id jih obvladate z rutino, vam bo teklo kot po maslu, medtem ko se boste ob težjih preizkušnjah morah kar precej potruditi, da boste ocfnesH celo kožo. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Skozi izzive današnjega dne boste potovab z lahkotnostjo izkušenega mojstra, le zvečer, ko naj bi dokazali mojstrstvo v spalnici, boste grdo zatajiti Na srečo nihče ni popoln. STRELEC 23.11.-21.12.: V vaše življenje se bo začelo vrinjati spoznanje, da denar uspava in zavaja, zato se boste odrekb postavljenim ciljem in se odločbi za zdravo skromnost Posnemovalcev žal ne bo. KOZOROG 22.12. - 20. 1.: Nekdo se bo začel zanimati za vaše spretnosti, s katerimi se prebijate skozi ovire na poti k uspehu. Izdajte mu jih, saj jih itak ne bo obvladal Ni kaj, zares ste neprekosljivi! VODNAR 21.1. -19.2.: Ritem vaših sprememb se bo nekoMko upočasnil, a nič zato, kajti v zameno boste obnovili svoje zdravje in se pripravib na nov zalet. Zaletavanje v ovire je strogo prepovedano. RIBI 20.2. - 20.3.: V vašo dušo se bo začela vračati stanovitnost Čeprav vas bo marsikdaj premetavalo po valovih življenja, boste vselej zbranega uma spremljali svoje napake m se učili modrosti. BENJAMIN Odstrta skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanja bralcev Pomlad Sem dobrosrčna in Čustvena oseba. Trenutno ne opravljam svojega poklica. S partnerjem sva se pravkar razšla. Rada bi vedela, če se bom zaposlila v svoji stroki? Cez koliko Časa? Ce ne, ali bom sploh kje delala? Ali bom srečala drugega? Bom z njim sreCna? Za menoj je že nekaj operacij, najbrž bo sledila Se kakšna. Zanima me, ali bodo uspeSne in ali bom ozdravela. Bo sin konCal Solo? Kaj bo z njegovim nadaljnjim življenjem? Bo zdrav? Je vesele in radožive narave in težko ga je krotiti. Kdaj in kako se bom izmazala iz sedanjih težav? Benjamin: Povpraševanje po poklicu, za katerega ste se izučili, bo še naprej veliko, tatico da ni nobenega dvoma, da boste našli primerno delovno mesto. Prva takšna možnost se vam bo ponudila že kmalu. Med opravljanjem dela boste spoznali veliko moških, ki si bodo želeli tesnejših stikov z vami, vendar bo večina neresnih, kajti šlo jim bo zgolj za besede in kratke avanture - upam, da jim ne boste nasedli. Eden vaših naključnih gostov bo drugačen: resen, topel, razumevajoč moški, ki vas ne bo osvajal, ampak se bo pogovarjal z vami kot s prijateljem o vsakdanjih življenjskih zadevah. Se in še se bo vračal k vam in čakal na odziv, nakar vas bo povabil na klepet. Če boste premagali zadržke, boste v njem zlahka ugledali možnega partnerja, saj bo resen, odgovoren in zelo pozoren. Nisem prepričan, ali se boste z njim vezali, vendar mi nekaj pravi, da boste z njim preživeli veliko čudovitih trenutkov. Ce se v bodoče želite obvarovati pred zdravstvenimi težavami, čimprej spremenite način prehranjevanja. Odslovite klasično kuhinjo in se prehranjujte z naravno pridelanim, integralnim živežem. Torej: nič svinjine in mastnega mesa (od mesa zgolj suho perutnino in ribe, pa še to redko), nič sladkorja in sladkarij, nič konzervirane hrane. Namesto mesa uporabljajte izdelke iz soje, seitana in raznovrstna jedrca (lešnike, orehe, arašide...), uživajte veliko sadja in zelenjave, ki ni gnojena z umetnimi gnojili. Poskrbite za sprostitev in telesne užitke. Kdaj pa kdaj si privoščite dan brez hrane, pijte zgolj veliko čiste vode ali redkih sokov. Na tak način se bo vaše telo očistilo strupov in obnovilo imunske in samozdravilne sposobnosti, vaše zdravje pa bo boljše. Morda se naslednji operaciji še ne boste mogli izogniti, vendar bo to zagotovo vaša zadnja. Za sina vam ni treba skrbeti. Zdrav bo in uspešen. Lepo, če je vesele in žive narave, to pomeni, da ima veliko energije, ki jo bo še nekaj let trošil za (po vaših merilih) nekoristne stvari, pozneje pa jih bo prelil v koristne in ustvarjalne dejavnosti. Ni ga treba preveč krotiti oziroma delati proti njegovi volji, ga preusmerjati k dejavnostim, ki so všeč vam in okolici, saj mu boste s tem zatrli svobodno voljo ter iz njega naredili togega, nezadovoljnega robota. Vse najboljše vam želim! Nagelj Po kratkem Času se ti zopet oglašam! S fantom, o katerem sem te spraševala, sem konCno prišla na Cisto. Priznal je, da mu nisem vSeC in da sva lahko samo prijatelja. Vendar tega ni povedal meni, ampak prijateljici. Zakaj ne meni? Zanima me tudi, ali bom naredila izpit v drugem roku in zakaj ga nisem v prvem? Sem bila kriva jaz ali kaj drugega? Kako mi bo slo v Soli? Bi bilo pametno, Ce se naslednje leto spet poskusim vpisati na želeno Solo? Bom uspešna? Zanima me tudi, ali me kdaj Čaka srečna ljubezen? Doslej je Se nisem dočakala. Kdaj bo to in kako? Doslej je bilo vedno tako, da sem se zaljubila v fante, ki se vame niso in obratno. Zakaj je tako? Me kakšna oseba sovraži oziroma ji nisem vSeC in zakaj? Kaj privlači fanta, ki sem mu všeč? Bom imela v Soli veliko prijateljev in prijateljic? Bom komu lahko zaupala? Kakšna oseba se vam zdim in kaj vidite v moji prihodnosti? Česa bo več? Lepega ali slabega? Hvala za vaš trud, potrpljenje in pozornost. Rubrika Benjamin je namenjena vsem, M poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti še kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabiti vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ati astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Če ne žehte čakati na odgovor v Republiki ati želite obširnejši in Cimhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov. Lepo vas pozdravlja vaša redna in zvesta bralka. Benjamin: Kaj bom hud, če mi ponovno pišeš?! Prav vesel sem, če se mi bralci ponovno oglašajo, saj mi s pismi posredujejo povratno informacijo o mojih predvidevanjih, hkrati pa mi dajejo priložnost, da jih še bolje spoznam in jim še bolje svetujem. Oglašaj se mi, dokler čutiš, da imaš kaj od mene. Ne vem, kaj misliš z besedami, da si s fantom prišla na čisto. V teh besedah čutim razočaranje in hkrati samopomilovanje! Dejstvo, da je stališče do tebe izrazil tretji osebi in ne tebi, ne pove ničesar. Prepričal te bo lahko le sam. Ni res, da mu nisi všeč; če mu ni kaj všeč, mu ni všeč občutek, da se zanj pretirano zanimaš in bojuješ za njegovo naklonjenost. Ponosni fantje, kakršen je, se radi postavljajo pred prijatelji, kako težko osvajajo ženska srca. Popusti malce osvajalske namene, naj ne bodo tako očitni in dopusti mu, da dobi občutek, da si ga preprosto pozabila, pa se bo že kmalu začel zanimati zate. No, sicer pa tega najbrž ne boš storila, saj si se do njega že dokaj ohladila, če te kaj muči, je to zgolj ranjen ponos. Da si padla izpit, je v največji meri kriva tvoja zmedenost, ki jo je povzročil strah pred neuspehom. Znala sidovolj, zato ga do naslednjega roka le še obnovi, pa boš izpit naredila. Bodoče leto se po- skušaj vpisati na želeno smer, kajti zdi se mi, da ne boš srečna, preden ne dosežeš cilja. Mora ti uspeti! V šoli boš uspešna, tako na tej kot na kakšni drugi. Tudi izvoljenca boš enkrat spoznala, po mojem videnju nekje ob koncu študija. To bo obojestranska ljubezen, kakršna ti bo dotlej tuja. Ljudem v tvojih letih ne gre toliko za resnične vrednote vzajemnega življenja, ampak zlasti za potrjevanje pred vrstniki, zato se tudi tako pogosto dogaja, da se zaljubljajo v napačnega človeka. V šoli boš imela dovolj dobrih prijateljev in prijateljic, da te ne bodo preveč obremenjevali z obiski in zabavami, zato boš imela dovolj časa za posvečanje sebi - kar pa je eden bistvenih pogojev za uspešno posvečanje drugemu. Enemu od prijateljev boš še zlasti lahko zaupala. Sprašuješ me o mnenju o tebi. Ti si čudovita, s polno življenjske energije in ravno dovolj trme, da boš dosegla vse. Druge privlačiš s skrivnostnostjo, ki jo izžarevaš, hkrati pa je prav ta tista, ki se je nakateri bojijo. Človek, ki bo v sebi dovolj močan, da se bo opogumil za raziskovanje tvoje skrivnostne duše, bo najsrečnejši človek na svetu. Fant, ki se trenutno zanima zate, bo prišel dlje od vseh drugih doslej. Nihče te ne sovraži; kvečjemu ti nekateri zavidajo - zaradi skrivnostnosti in občutka, da jih daleč prekašaš. Vso srečo ti želim! SKANDINAVSKA KRIŽANKA A ODSOTNOST SIMETRIJE SVETOVNI PRVAK FORMULE-1 (MICHAEL) NEKDANJI ITALIJANSKI SREBRNIK ANCONA ORGAN VOHA VRSTA KROMPIRJA HRVAŠKA PEVKA (KSENUA) LANTAN TITANOV IN KALCIJEV SILIKAT PRIPADNIK STARORIMSKE KONJENICE SAMO- VSECNEZ AVTOR: BRANKO KOZULIC PRIPRAVA ZA POMETANJE OMAMA MONGOLSKI OSVAJALEC AZIJE OSKAR DENON X POTOMCI SPANUE V J. AMERIKI ANG. PISATELJ KINGSLAV LOVNA PRIPRAVA ZA DIVJAD DANSKA FILMSKA IGRALKA GESLO NA ZAČETKU KNJIGE NENADNA SMRT SLOV. PESNICA MIISFR ZENSKA, KI LIKOVNO OPREMLJA SCENO POVRHNJICA MESTO V ITALUI KRISTUSOV MONOGRAM SADNA PIJAČA KOMISIJA ZA ATOM.ENERG IZUMITEUTELE FONA (PHILIP) DRAMATIK ARTAIID SAMOVOLJEN 0RIASTNIK STANJE MOC-NF.IF7F MESTO OB DRAVI LJUBEZEN DO RESNICE REKA NA J FRANCIJE LJUBLJANA RADIJ FRANC. REKA REKA V VOJVODINI MADRIDSKI NOG.KLUB KRAMUAC TABORNIK PUŠČAV. CELICA VIŠAVJE V SAHARI INDIJSKI VERSKI SPISI TALIJ SPENCER TRACV DANSKI OTOK NEZNANKA V MATEMATIKI SCIT ANGLEŠKI FILOZOF VRSTA PLESA ROBERT CAPA OSEBNI ZAIMEK SRBSKA IGRALKA (EVA MESTO V FRANCIJI OSKAR KOGOJ MESTO V BACKI JAP. PISATELJ IKOBO) TRAČNICA CESKI EKONOMIST SIK KRAJ PRI DOMŽALAH STRAJK RAZLIČNA SOGLASNICA KUŽNA BOLEZEN GOLOBOV OSEBNI ZAIMEK PRIBOR ZA UŽIVANJE HRANE GROBA BESEDA UREJEVALEC IZLOZB GLAVNO MESTO GRČIJE / SODOBNA UMETNIŠKA SMER TWdO ‘aNRLV ‘H3ZNVW 'ARISTi ‘aoarad intkM ‘VZOJLINHO ‘VMVJS ‘nvhi ‘5IO ‘SN3MV ‘SVti ‘INO ‘OH ‘S5D ‘STV ‘IS 'TL ‘VHINVL ‘TV3H 'VSLI ‘VH ‘VNONH ‘isoNanlTooiNsan ‘VITIN ‘SI3H ‘NOIVHA3 '5K)S ‘sm ‘vNHamda ‘V5MVHDONHOS ‘HV5J 'OION ‘N3ST3IN NVISV :OUABJOpOy\ :A3JJS3X TV SPORED Sreda, 13. marca 1996 RAI 3 slovenski program RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 RAI 1 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giurato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Le dieci lune di mlele di Barbablu (dram., ZDA ’60, r. W. Lee Wilder, i. George-Sanders, C. Calvet) Aktualna odd.: Verde-mattina (vodita L. Sar-della, J. Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -(i. Angela Lansbury) Dnevnik, rubrika Cover, 14.00 gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) Mladinski variete Solleti-co, risanke J Nan.: Zorro 3 Danes v Parlamentu ICHM Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme, dnevnik in Šport Nogomet: Portugalska-Italija (EP Under 21) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, noCni razgovori in vremenska napoved Dok.: Magico e nero, 0.40 Media/Mente Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma IRM Film: La guerra lampo dei fratelli Marx (kom., ZD ’33, i. bratje Manc) Mi ritomi in mente Variete za najmlajse Potrebujem te ■*!;- Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, navade in družba, vreme, rubrika o branju Bravo chi legge Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L ’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno Variabile Dnevnik, vreme in Šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in dnevnik flash Variete: Go-Cart, risanke Večerni dnevnik Tg2 Variete: Arriba!! Arriba!! I Aktualna odd.: L’ errore -Napaka Dnevnik in vreme, 0.10 Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte Nad.: Destini RAI 3 Jutranji dnevnik, drobci Film: II massacro di Fort Apache (vestem, ’48) Videosapere: Vstop prost, Media/Mente, Faust, Filozofija, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik, Cestni pistelji Dnevnik Aktualno: Tel e s ogni, 13.00 Kljub vsemu, mojaltalija.VideoZorro Deželne vesti, dnevnik TGR Eurozoom Glasba: Pred premiero Nad.: Piccolo amore, 8.00 Valeria in Massilia-no, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: A cuore aperto Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Gazebo (kom., ZDA ’60, i. Glenn Ford) Aktualno: Perdonami Dnevne zanimivosti -Giorno p er giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Lezioni di piano (dram., Avstral. ’92, i. H. Hunter, H. Keitel) Film: Condannato a mor-te per mancanza di indizi (dram., ZDA '83, i. M. Douglas), vmes (23.30) dnevnik CANALE 5 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook) Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, Lisa Bonet) Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Risanke: The Real Ghost-busters Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La ruota della fortuna (vodita Mike Otroški variete Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualnosti: Village tj? Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete Ciao Ciao news in risanke Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Generazione X Aktualno: Village Nan.: Bayside School Kolesarstvo: Tirreno-Adriatico Nan.: Primi baci Odprti studio in vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper Film: Gane e gatto (kom., It. ’82, r. Bruno Corbucci, i. Bud Spencer, Tomas Milian) Film: Mia moglie 6 una bestia (kom., It. '88, r. Ca-stellano e Pipolo, i. Eva Grimaldi), vmes Aktualna odd. Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: I segreti di Twin Peaks, 3.00 MacGyver TELE 4 Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja Geo Dnevnik Variete: Striscia la noti- (5) MONTECARLO Aktualno: La testata zia (vodita Lello Arena in Dnevnik, deželne vesti Enzo Jacchetti) Aktualno: 10 min., Blob Aktualna oddaja: Arniči 20.00, 22.30, 1.30 Dnev- Aktualna odd.: Mi man- di sera - Prijatelji (vodi nik, 13.30 Šport da Lubrano M. De Filippi) Film: Tutte le ragazze lo Dnevnik, deželne vesti VeCerni dnevnik TG 5 sanno (kom., ZDA ’59) Aktualni odd.: Linea 3 Variete: Maurizio Costan- Varieteja: Tappeto volan- Viaggiatori nelle tenebre zo Shotv, vmes (0.00) te, 18.00 Zap zap Dnevnik, pregled tiska. nočm dnevnik Film: Roxanne (kom., nočna kultura,vreme Sgarbi quotidiani ZDA '87, i. S. Martin) Variete: Fuori orario Pregled tiska Film: Funny Lady (glas,, Proza Nan.: Cin Cin ZDA '74, i. O. Sharif) tM 19.30, 22.15, 00.20 Do-n godki in odmevi I Nad.: Fiori d’ arancio 51 Nan.: Scienza contro cri-mine Glasb, odd.: Slot Machi-ne, 18.15 Parole & Musi-I ca (vodi V. Fiandra) 553 Dok.: Raccontando il _1 mondo, Al lupo , al lupo! ^ Gospodarstvo | Odprti prostor Uh Slovenija 1 Videostrani Abeceda na polju in v gozdu Skok med zvezde, 8. del Roka Rocka Izgubljene civilizacije, angleška dok. oddaja Naša pesem, 16. oddaja Poročila Kolo sreCe, pon. tv igrice Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Mednarodna obzorja: Palestina Slovenski utrinki, oddaja madžarske televizije Ljudje in zemlja, pon. TV Dnevnik 1 Male sive celice, kviz Kate in Allie, 3. del Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2 Halgato, 2. del tv serije Tišina palače, tunizijsko-francoski film TV Dnevnik 3 Vdove, 4.'del Glavni osumljenec, 5. del Poročila Sr Slovenija 2 Euronews Prisluhnimo tišini V žarišču (Ne) znani oder Beneški trgovec, posn. predstave SLG Celje Okoli po mestu, ameriški film Halgato, 1. del tv nadaljevanke Umor po pogodbi, 2. del italijanske nadaljevanke Včeraj, danes jutri Po Sloveniji Namibija, 2. oddaja: Etosa V vrtincu DP v košarki (M): Interier - Kovinotehna Savinjska polzela, prenos Odbojka (2), 2. tekma finala slovenskega pokala: OK Celje - Infond Branik, posnetek Dreyfus - obožujem! plesna drama v koprodukciji SVT, Artial, WDR in TVS Euronevvs © Koper Euronevvs Dialogi Family Album - teCaj angleškega jezika Slovenski program Bližnja srečanja tretje vrste Tv stičišče Primorska kronika Vsedanes Family Album - tečaj angleškega jezika Euronevvs Nočni sodnik, tv serija Muzej glasbe, 9. oddaja Gae Aulenti - arhitekt, dokumentarna oddaja Vsedanes Zgodovinski mestni jedri - mesto muzej? Hrvaška 1 7.30 8.15 10.00 10.10 10.30 11.00 12.00 12.20 12.45 14.35 15.05 15.10 15.40 16.15 16.45 17.45 18.15 18.50 19.30 20.10 20.45 21.45 22.15 22.35 23.05 23.55 TV koledar Santa Barbara, 1212. del Dobro jutro Poročila Gostje v studiu Glasba v Času Tv galerija Poročila Ljubezen, 195. del nadaljevanke Skrivna naloga, ponovitev ameriškega filma Otroški program: Pomembno in nepomembno, 1. nanizanke Poročila Glasba v času: Revolucionar, 2. del Tv galerija: Renesansno kiparstvo, 2. del Otroški program: Vrnitev, 2. del dokumentarne oddaje Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 77, del nadaljevanke Kolo sreče V obnovi Hrvaške Dnevnik Poslovni klub Ekran brez okvirja Jaz sem pesem Dnevnik j Slika na sliko I Vse ima svoj namen Poročila A Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8,00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 21.05 festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10,30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.00 Moped Show; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Moda; 18.00 Vroči stol; 19.00 Smučarski skoki; 19.30 Glasbeni večer z J. VVebrom. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Posnetki koncertov; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Kronika; 7,30 Pregled tiska in vreme; 7,40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.15,14.40 SP v smučanju; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.45 Zanimivost; 11.15 Aktualnosti: Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah, Pesem tedna; 16,45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A...O...A; 19.30 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.15 aurora in Maria Laura; 14.45 Igra za otroke; 16.00 Ob 16-lh; 18.45 Villa Ut; 19.15 Siigla singel. Radio Trst A 8.00. .10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Primorski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Me-PZ Primorec-Tabor; 13.20 Orkestri; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val: Višješolski utrip, Razgovor v živo; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba:Trieste Prima 1995 - KS Chro-mas Ensemble; 18.00 Literarne podobe: Slovenski melos; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18,15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik. Primorski dnemi Lastnik: ZTF d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24, maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trsni št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 20 Sreda, 13. marca 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA r , . SREOISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Višinsko jedro Marinega zraka, ki je povzročilo sneženje, se umika in slabi. Nad naše kraje doteka s severovzhodnikom v nižjih zračnih plasteh razmeroma Maden in vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1010 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1020 1030 1040 -6/-2 OSLO STOCKHOLM "0 HELSINKI -8/0 KOBENHAVl) - • -3f-l ° - 1040 MOSKVA -6/3 ° AMSTERDAM -5/1 BERLIN -6/1 VARŠAVA-»/-z 1030 oKIJEV -*/-3 oBRUSEU -5/1 DUNAJ -4/-1 (#S) LJUBLJANA -2/3 o sAfeiSS BEOGRAD -1/-1 ŽENEVA -4/1 ° MILANO _ ° 1/6 v' te’ SPLIT 4/11 ~^-----SKOPJE ° s 0,2 ^ ioio " lOžtf OSOFIJA -1 /0 ATENE 7/9- - DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.18 in zašlo ob 18.05. Dan bo dolg 11 ur in 47 minut. Luna bo vzšla ob 1.47 in zašla ob 1126. Mlaj bo 19. marca, ob 11. uri in 45 minut. V™ SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje 110 Rogla 150 Zatmik 100 Vogel 175 Krvavec 125 Kranjska gora do 60 Kanin do 300 ^Cerkno___ 155 PLIMOVANJE Danes: ob 3.13 najvisje 20 cm, ob 11.02 najnizje -29 cm, ob 18.18 najvisje 16 cm, ob 23.38 najnizje 4 cm. Intri: ob 5.15 najvisje 22 cm, ob 12.16 najnizje -37 cm, ob 19.06 najvisje 27 cm. BI0PR0GN0ZA Vreme bo vplivalo zmerno obremenilno na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi, zato bodo le-ti občasno se imeli značilne težave. Na Mariborskem Pohorju je noCna smuka možna do 21. ure, v Libojah pri Žalcu do 18. ure in na smučiščih Straža na Bledu in Rimski vrelec do 20. ure. Tekaskeproge so urejene na Kopah, Veliki planini, Rogli, Ka-licu, Pokljuki, v Kranjski mri, Logatcu, Mariborskem Pohorju, Rog-Crmošnjicah in Sodražici. Sankališča so urejena na Mariborskem Pohorju, v Kranjski gori, na Zatmi-ku, Krvavcu, na Klicu in v Logatcu. Ceste do Zelenice, Krvavca in Ribniškega Pohorja so prevozne samo z zimsko opremo. ■€ TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH °C 500 m 1 1000 m -3 1500 m -7 2000 m -10 2500 m -12 2864 m -14 -v?|hx Tveganje pred snežnimi plazovi je visokogorju Julijskih Alp 3. stopnje, drugod v gorah pa 1. do 2. stopnje po petstopenjski lestvici, odvisno od nadmorske višine. Najbolj nevarna so i 1Rn območja napihanega snega, kjer turni c o cm smučarji in pešci lahko sprožijo pla- 150 cm 280-380 cm zove suhega, kložastega snega. Povečala se je možnost zdrsov v jutranjem --------------—---------------# JUTRI GRADEC -5/6 M. SOBOTA O 5/5 MARIBOR O -4/6 CELOVEC O -6/4 TRBIŽ GRADEC ■4/4 KRANJSKA GORA 0 -8/3 TRŽIČ -6/5 CEUE "4/6 ZAGREB .4/6 LJUBLJANA ,N. GORICA GORICA q 0/10 N. MESTO o POSTOJNA n -6/5 KOČEVJE V Sloveniji: Pretežno oblačno ČRNOMEU bo in povečini suho. Burja na Primorskem se bo spet nekoliko okrepila. Obeti: Tudi v petek ne bo večje spremembo vremena. ‘ORTOROŽ UMAG REKA 3/11 OPATIJA POREČ SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Diana in Carling sta bila ljubimca LONDON - Princesa Diana in bivši igralec rugbyja Bill Carling sta torej bila ljubimca, po dolgotrajnem zanikanju je Bill konCno priznal. Britanska časopisa Daily Mirror in Sun sta se včeraj spet razpisala in nista štedila s podrobnostmi o razmerju med »lady D« in postavnim Billom, s katerim sta se bila spoznala v telovadnici v Chelseaju, kamor sta oba zahajala. Billova žena Julia je že decembra lani, po komaj 15 mesecih zakona, zapustila moža, včeraj pa je v izjavi za tisk obžalovala, da je vsa zadeva končala na prvih straneh angleških Časopisov. Ni pa zanikala, da je moža zapustila prav zaradi njegovega razmerja s princeso Diano, niti ni demantirala pisanja Časopisov. Sama Diana pa vse zadeve ni hotela komentirati, Ceš da je ne zanima in da gre za problem Billa carlinga in njegove žene. Na slikah (telefo-to AP) zgoraj Bill Carling, spodaj njegova žena Julia. Nevarni stranski učinki proticelulitnih krem LINZ - Mednarodna raziskava in testi so pokazali, da so lahko protice-lulitne kreme nevarne za ženske, ki imajo motnje v prekrvavitvi ali krene žile. Raziskave v Nemčiji, Švici in Avstriji so pokazale, da lahko takšne kreme povečajo motnje v prekrvavitvi in pospešijo nastanek krčnih žil ali strdkov v krvi. Poleg tega pa te kreme skoraj nimajo učinka. Po dvomesečni poskusni rabi so uporabnice v en glas zatrdile: prav nič celulita ni izginilo. En milijon globe zarodi nedovoljene cigarete LONDON - Ker si je prižgala cigareto v letalu, na katerem je bilo prepovedano kaditi, je morala plačati 400 funtov (en milijon lir) globe. Joan Norris, londonska uradnica, si je privoščila cigareto v letalu družbe Virgin na progi med New Yorkom in Londonom, a so jo stevardese takoj opozorile, da je bilo kajenje prepovedano. Ženska se je zato zatekla kadit na stranišče, kjer pa je veljala Se strožja prepoved. Poleg tega pa je nasilno reagirala na pozive, naj ugasne cigareto, tako da so jo aretirali in ji nataknili lisice. Pred sodnikom se je Norrisova zagovarjala, da jo letalo živčno zelo razburja in da se je s cigareto hotela pomiriti, njena razlaga pa očitno ni prepričala sodnika, ki ji je naložil mastno globo. Nič več kraljevi vlak za Sarah Ferguson LONDON - Sarah Ferguson, ločena Zena princa Andrevva, se ne bo smela vec peljati s »kraljevim vlakom«. Tako je včeraj sporočil britanski državni sekretar za železnice John VVatts. Že prejšnji teden je kraljica Elizabeta Črtala »Fergie« iz seznama članov kraljeve družine, ki se lahko poslužujejo - seveda brezplačne -kraljeve pošte, zdaj pa se bo morala odpovedati tudi vlaku. Pac pa je pravico do kraljevega vlaka ohranila lady Diana, kljub temu, da se je ločila od moža, princa Charlesa. Popocatepetl še zaskrbijo CIUDAD MENICO - Mehiške oblasti z veliko zaskrbljenostjo sledijo razvoju položaja okrog vulkana Popocatepetla, kjer je bilo sliSati včeraj tri nove silovite eksplozije, medtem ko je kolona dima, ki se dviga iz kraterja, dosegla višino sko- raj Sest tisoC metrov (na sliki AP). Za zdaj so samo pripravili načrt za evakuacijo petih ali Šestih vasi na pobočjih vulkana, ne izključujejo pa možnosti evakuiranja celotnega območja okrog vulkana, kjer živi okrog 400 tisoC ljudi.