Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Vedno nu'čnejša kriza t radikalni straaiki. Za te dni je ¦apovedano, da se bo v radikalni stranki začel hud boj wed Pašičem in njegovimi nasprotniki. Pašic drži seianp Tlado kekor vrabiča v rokah, da ne more ne deliti, ae uo;giniti. Toda dolgo to ne more trajati, zato se pričakuje že v kratkem izprememba v vladi. Kriza v radikalai stranki Je kriza v vladi. Naš novi proračun. Za prihoditje leto bomo imeli proračrai, ki bo le 900 milijonov drnarjev manjši od lanskega. To še nikakor ni pravo varčevanje. Kajti varčuje se po«ebno tam, kjer bi se ne smelo. Tako bo seveda tudi za kmeta zopet prav malo denarja na razpolago. Naš prora«un pa pri vsem tem še ni pravilen, ker ne vemo za natančno svoto ra_iih dolgov, med katere spadajo tudi rami dol govi države do nas Slovencev. Narodna skupščina. Ker vlada ničesar ne pripravi za»eje zbornioe, ni cuda, da jo pošilja domov na počitnice. Zoper to najnevarnejšo toreTdelnošt, ki jo sedanja vladapovzroca, so naši poslanci ostro protestirali. Zoper Nettunske konvencije. Že zadnjič smo razložili, kaj so Nethmske konvencije, nainreč pogodba med našoin italrjansko vlado. Ta pogodba pa ne prinaša prav nič ¦dobrega naši državi. Zato so vsi, ki res ljubijo našo državo, proti njim. To pa še posebno sedaj, ko Italija tako na«topa BOiper Slavence, ki so še pod Italijo. V DRUGIH DRŽAVAH. 0 Italiji je dr. Korošec v Celju marsikaj povedal. Ta država in njen sedanji popolni gospodar Mussolini misli ma vojsko zoper Tureijo. Poleg tega pa je precej napetosti tned Italijo im Francijo. Rnsija in Turčija bosta skupaj korakali? Ker Italija grozi Turčiji, seveda tudi ta išče svoje prijatelje. Obrnila «e je na najmočnejšo sosedo in to je Rusija. Pod vodstvom l?usije se naj osnuje posebna zveza azijatskih držav. Aiko se to zgodi, tedaj bo Evropa pač prav malo govorila še v Aziji. Posebno Anglija ne bo s tem zadovoljna, zato pa tu¦di podpira Italijo, dokler ji ta ne pojde predaleč. Slovaški avtonomisti gredo v vlado, a se ne prodajo. JKer tudi na Češkem tividevajo, da se ne more kar tako vladati proti enemu močno organiziranemu narodu, zafo so seveda vsi komaj čakali, da bi tudi čehoslovaški avtonomisti šli v vlado. Njihov vodja pater Hlinka se je v imeru slovaškega naroda izjavil za to, vendar morajo dati Slovakom pravice, ki jim gredo. Upati je, da bodo njihove zaliteve sprejete. Značajnost in odločnost redno vodi do __age. Izprememba ustave na Portugalskem. V <tej državi bodo izpremenili ustavo. Po novi ustavi, s katero bo narod bolj zadovoljeii kot s sedanjo, si bb država opomogla. Torej izprememba ustave, kar tudi za naso državo slovenski narod zahteva, ni vedno v škodo države. Tudi na Rumunskem izprememba ustave. Te dni bo sklicana narodna skupščina v rumunski državi. Ta se bo pa preosnovala v ustavodajno skupščino, ki bo izpremenila rumimsko ustavo. Svetovna slovanska politika. Slovanske države, kot je naša, Česka, Poljska, posebno pa Rusija, bi bile dolžne, da imajo v zunamji politiki pred svojimi očmi posebno fo, da dobijo Slovani v svetovni politiki čimveč vpliva. Sedaj, ko bo Rusija opustila svojo prenapeto boljševiško agitacijo, bi inorda bilo mogoče v tem smislu bolj sporazumno delafi. Naši poslanci opozarjajo nale vladine kroge na slovansko politiko.