stev. 13. Poštnina pia&ui« v gotovini. Ljubljana, dne 31. marca 1926. Leto VIII. IIHUBaaHHHH 0t!mc II »Mnft h| toM nered« rodu* I likala TBflJio trti* Naročnina: sa celo leto Otn ta pol leta . li sa tnoiematvo ta celo leto Din lnserall po tarifo. • Pl« ■ «ar!ra vpralanjem nn| 8«e orlloll tnaniko :a od. ^ govor. — Nelranklrana i plitnt »e ne sprejema jo. r ■■■ IsaMo ujltsj »se sadim svojpga ii?li In rcjrllivcstll Glasilo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva' Rokoplal me n« vračalo - Plača ln toži s« v Ljubljani. - Uredništvo ln uprava Ja * Ljubljani T Kolodvorski sllcl Itn. 7. - Telefon (nter. 5t. 506. — kačuu pri poŠt. čekovnem soroda 5t 11.54«. p. elikonočne misli. d 1. 1918 pa vse do danes je bi-►olitično življenje Slovencev ena iga neresnih in nepremišljenih m j. Nobena slovenska politična nka se ni izkazala; vse stranke Sloveniji so se razgalile kot ne-Dsobne za 'čas, ki je nastopil po bčani svetovni vojni. Vse stran-so bile silno demagoške, oblju-vale so ljudstvu nemogoče reči r niso imele nobene stalne smer-&e. Padale so iz enega ekstrema drugega. O ustavnem vprašanju, vprašanjih državne uprave, o fntralizmu, avtonomiji, federaciji, vjetiziranju se je sicer veliko go-jrilo in pi salo, to da brez realnega minevanja in z malo znanja. Od-vsa naša nesreča! O slovenski iji politiki so govorili in sood ali prazni sentimentalisti. Zavali so Trst, Gorico in Celovec, ccenjali so operetne vojaške tnzive«, dokler se njihova »slani zaključila z nemarno zaigra-koroškim plebiscitom in z ita-|nsko mejo pri Žireh, Rakeku i Snežniku. V notranji politiki rav isto in prav tako. Najprej so Ipravili deželne avtonomije;, pojavili avtonomne davščine, slo-mščino zamenjali z novo original-i jezikovno tvorbo »jugoslovan-ino , dejansko izvedli danes ob-)ječo centralizacijo v Beogradu iz Biega strahu pred lastnim kmet-im in delavskim narodom! Ko so ko našo slovensko domačijo spra-li na boben, so eni (SDS) iz stra-i pred klerikalizmom zahtevali, se tako ustvarjeno stanje ohra-trajno, drugi (SLS) pa so začeli htevati avtonomijo Slovenije, ne liko iz načelnih razlogov, kolikor demagoških strankarskih ozirov. I »oznali so prepozno, da so zavo-1 i naš slovenski čolniček na pe-k in so hoteli z avtomističnim |io-ičnim geslom potolažiti ogoljufa-i in zato razburjeno ljudstvo. Takšna brezciljna, breznačelna demagoška politika naših gospodih strank je morala prej ali slej rivesti do poloma. In res so te redvojne gosposke stranke zapra-ile ves ugled, ves upliv in vse spo-tovanje Slovencev ne samo pri Sr-th, ampak tudi pri Hrvatih. Če no danes Slovenci v tej državi rez večjega vpliva in se v naše no-anje zadeve mešajo vsi mogoči udje, je to edina zasluga naših go->osko mislečih strank, predvsem I SLS, ki je imela doslej večino udstva za seboj. Vseh sedem let i živela ta stranka od samih poli-čnih obljub, ne da 'bi mogla ures-ičiti eno samo. Spominjam samo a leto 1923 in 1924, ko se je SLS približala Hrvatom in podpisala ta-kozvani »Marko v protokol«, v katerem ni zahtevala za naše ljudstvo prav ničesar, ampak le vso oblast v Sloveniji za svojo stranko. Vsled politične nedoslednosti in politične zahrbtnosti, je izgubila končno še hrvaško zavezništvo in je danes v obupni politični zagati, iz katere ni nobenega izhoda več. Seveda je sokrivo tega tudi ljudstvo samo, zlasti naše kmečko ljudstvo, in sicer zato, ker-je preveč lahkoverno zaupalo politične vajeti samo svoji gospodi. Gospoda pa je politiko vodila tako, kakor je bilo nji v prid in na račun naroda. In ne bo boljše, dokler ljudstvo tega ne spozna in ne bo vzelo vodstva svoje bodoče usode v lastne roke. Danes že prodira tudi po naših vaseh spoznanje, da se mora ta peščica slovenskega kmetsko - delavskega ljudstva združiti v slogi in vzajemnosti. Ker to z gospodo ne gre, je naravno, da mora priti do tega preko nje! Mi smo prvi uvideli to politično potrebo. Prvi srno bili, ki nismo ljudstva cepili, ampak združevali. Pri tem velikem in občekoristnem poslu se morajo zapostaviti vsi osebni interesi in ozki. Prepričan sem, da bo ta misel prodrla in končno zmagala tudi pri tistem delu našega kmetsko-delavskega naroda, ki je organizirano še v SLS, odnosno v njeni »Kmetski zvezi«. Možje, ki to »Kmetsko zvezo« tvorijo, bodo spoznali, da so njihovi gospodarski in socijalni interesi prav takšni in prav tisti kakor onih, ki so bili doslej organizirani v »Samostojni kmetski stranki« ali pa v »Slov. republikanski stranki«. In nobene ovire ni, ki bi mogla to združitev upravičeno in resno ovirati. Samo ena ovira je: tista politična gospoda, ki se 'boji za svoje koristi in namišljene časti. Samo ta ovira je in zato jo je treba enostavno preskočiti in jo pustiti odzad. Mi se pripravljamo, da postavimo naš kmetsko-delavski pokret na popolnoma nov organizacijski temelj, pridržujoč si načela, ki so dobra in praviina. Naša nova, bodoča politična organizacija bo borbena. Samo v borbi, ako se bo vodila z modrostjo in nepomirljivo-stjo, more naše ljudstvo pridobiti zopet to, kar so mu brezmiselno in brezvestno zapravili razni gosposki poklicni politiki. Zato vabimo zlasti kmečko ljudstvo, ki je organizirano v »Kmetski zvezi«, ki jo je doslej SLS samo po litično izrabljala, pustila pa ji ni prav nobenega vpliva pri vodstvu političnih poslov, da se pridruži našemu svežemu pokretu, ki edini nam more zopet pridobiti potrebnih zaveznikov in prijateljev. Bolj ko kdaj moramo imeti pred očmi resničnost pregovora, da sloga jači, nesloga pa tlači! Naj naše kmetsko ljudstvo o letošnji Veliki noči to stvarno in mirno premisli, a odloči tako, da bo končno tudi zanj prišlo nam vsem potrebno— Vstajenje! Alb. Prepeluh. (Dopis iz duhovniških krogov.) Po celi naši domovini se nahajajo ob potih križi — znamenja križane-ga Odrešenika. Skoro je ni kmečke hiše, ki bi ne imela na častnem mestu križ — znamenje svoje vere in upanja.Vsakega otroka je mati učila najprej križ delati in ljubiti Sina božjega, ki nam je izveličanje prinesel.Vse to so živi dokazi, da je in hoče naš narod veren ostati. Kako ganljivo je veliki teden, ko pridejo tudi resni možje k božjemu grobu častit sv. križ in svojega Boga. Vse to kaže, da se ljudstvo zaveda, kaj ima v svoji veri, v zvezi s sv. Cerkvijo in narodno duhovščino. Saj ga je ta vera obvarovala tujega navala, mu dala moč ob turških vpadih in ga tolažila v trpljenju do ure vstajenja. Ta križ ima roki Odrešenikovi razpeti in pribiti. Ena roka kaže vsakemu kvišku. Življenje po veri, življenje v božji milosti napravi človeka močnega v njegovem stanu, trdnega v boju zoper strasti in podlost naše slabosti, zveže ga z Bogom, ki da življenju pravo podlago in pravi cilj. Druga roka se steza s križa proti trpečemu človeku. Kakor brata ga hoče sprejeti in mu dati pravo veljavo, ker je vsak, tudi kmet, tudi delavec, tudi revež, odrešen s to krvjo, postal brat Kristusov. Pa Bog hoče, da vstanemo in da skrbimo za zemeljsko srečo, ker je sam posvetil vsako delo in postal revežem enak. Hvaležno priznamo, da se je naš kmet naivzel tega Odrešenikovega duha in je z njim ves prepojen. To ga je obvarovalo v splošni pokvarjenosti. Kjer je ta duh, tam je narod zdrav in trden, ker vera in pošteno življenje sta podlaga narodne moči in prihodnosti. Toda ta roka kaže v Rim! Ali nismo Rimu prodani, kakor se je pred kratkim očitalo g. Korošcu? Res je: ta roka s križa kaže v Rim na božjega namestnika na zemlji, kaže, da hočemo vero očetov tudi zanaprej ohraniti. Vernemu kristjanu je bilo vedno znamenje poseb-ae pobožnosti, če je vernik ljubil sv. Očeta. Mi mislimo, da g. Korošec nima veliko pobožnosti, saj o tem še ni nikdar govoril in je tudi nikdar ni kazal, ravno nasprotno... Toda o tem raje molčimo. Če se reče našim ljudem: Ta človek se res v cerkvenih zadevah zvesto Rima drži, je to zanj najboljše priporočilo, da je res pošten in pobožen. Takim ljudem naši kmetje vedno radi zaupajo, Korošcu pa ne morejo zaupati. Zveza s papežem, z Rimom je za vsakega katoliškega kristjana temfelj sv. vere. Kakor prihaja od solnca vsa rodovitnost zemlje, tako prihajajo od Kristusa večne resnice in moralne postave, ki so pogoj vsake prave kulture in napredka. Kristus je rekel: »Ti, Peter, si skala in na to skalo bom zidal svojo Cerkev.« Zato je pape-štvo, kakor pravi De Maista, najvišja, edina in neminljiva oblast, katero je tisti postavil, ki se motiti ne more. Postavil jo je, da bi otroci imeli vedno čisto resnico v verskih rečeh. V skladu s temi resnicami se mora uravnati vse življenje. Vsa zgodovina nam kaže, da je Bog sam postavil to oblast, da kaže pot tudi do prave zemeljske sreče, čeprav se v politiko in gospodarstvo prav nič ne vtika. Iz žalostnih poganskih razvalin je na tej rimski podlagi zrasla nova kultura, ki je dala ženi človeško čast, ki je odpravila suženjstvo in skrbela tudi za reveže. Pod tem solhcem so zrastli največji dobrotniki človeštva, ki so svoje življenje za druge darovali. Sv. Benedikt, sv. Frančišek Asiški, Dante Rafel, sv. Vincenc Pavelski in drugi so storili več za kulturo, kakor vojskovodje s krvavim mečem. Ko je Cerkev cvetela, je bil red v stanovih; učenjak, ki je učil in pot kazal, je bil spoštovan, graščak je moral vedeti, da ima tudi kmet svoje pravice, oholosti in grozovitosti kraljev in cesarjev so bili vedno papeži največja ovira. Kjer se je pa začela ločitev od Rima, so kmalu ljudje zgubili svojo naravno čast in srečo, vladale so le še človeške strasti, v katerih so bili vedno reveži, posebno kmetje in delavci, spodaj. Danes nimajo najvišje oblasti v Kmet, misli z lastno glavo Ž ist resnici ne vladarji, ne učenjaki, ne parlamenti. Vse vodijo nekateri miljarderji, razni judje, krščeni in nekrščeni, katerih se vlade bojijo in vse po njih željah uravnajo. Kristusa in njegov sladki jairm so od sebe odvrgli, pa so si napravili zlato tele, ki naj bi jim dalo zlato in meso.Tega vsi častijo. Nekaj takih mogotcev v Evropi in Ameriki vlada celi svet. Marsikdo bi lahko rekel, da odvisnost od vere, oziroma od Rima omejuje pravo prostost. V resnici je ravno nasprotno res. Naša vera; torej zveza z Rimom, ohrani človekovo čast in mu da vse človeške pravice, ker je izraz reda, ki ga je Bog sam dal. Kjer je vera živa, mora vsak dobiti pošteno plačilo za svoje delo. Ravno tu so varni pred izkoriščanjem, kakor se godi po trustih in koncernih, kjer so delavci le orodje večjega bogastva. Kdor ta temelj zapusti, postane igrača raznih modnih bogov. Tam ne vlada več Bog s svojimi večnimi postavami, tam je stranka, moda, časopis oni bog, po katerem se mora vse ravnati. Vse se temu bogu žrtvuje. Kako jasno vidimo to danes povsod, posebno pa pri SLS. V št. 68 je prinesel »Slovenec« po »La Croixu« odgoovr, v čem Obstoja svobodomiselstvo. Odgovarja: »Svobodomiselstvo obstoja v tem, da se za svoje lastno mnenje zahteva brezpogojna avtoriteta. Vsak izraz drugega mnenja pa se skuša s psovanjem, sumničenjem in neotesanostjo ali silo zadušiti.« Če je definicija pravilna, potem so najhujši svobodomiselci mladini okoli »Slovenca« ali sedanji štab SLS. Nobena stranka se ni še tako odlikovala z vsemi temi svojstvi, kakor so se ti ljudje proti našim najboljšim delavcem. Kaj se je počelo prosti šusteršiču, Lampetu, dekanu Koblarju, župniku Pibru in vsem drugim zaslužnim delavcem? Z lažjo in sumničenjem so jih tožili na višjih mestih V takem delu je nastala sedanja SLS. Zato se pa vsi, ki poznajo natančneje razmere, s studom od nje obračajo. Povsod se kaže nepoznanje glavnih temeljev naše vere. Krivice, ki so jih naredili, še niso popravili, ne očitih laži preklicali. Zato pa ni nikjer božjega blagoslova. Niso več božje postave merilo za delo, ampak le strast posameznikov. Sv. Zmagalec smrti pa kliče vse, ki so dobre volje, pod svojo zastavo križa: »Resnica vas bo osvobodila. Hodite za menoj!« Mi odgovarjamo: »Slava tebi, Gospod! Slovenski kmet se bo Tebe in tvoje Cerkve držal do zadnjega diha.« Hainovejši dogodki v Beogradu. Politični Beograd doživlja lepe dneve, ker ima zopet svojo dnevno senzacijo, ki pretresa vse beograjske privatne in politične kroge: / Beograd ima svojo afero Stojadino-vič — Rade Pašič. Kdo je Rade Pašič? Rade Pašič je sin ministrskega predsednika Nikole Pašiča, torej že po svojem očetu jako vplivna oseba. Kjer je oče vsegamogočen, tam ima tudi sin vplivno beesdo. Dr. Dragiša Stojadinovič pa je zet drugega prvaka radikalske stranke g. Ljube Jovanoviča. Ljuba Jovano-vič ima med radikali velik ugled in zato tudi beesda njegovega zeta precej več velja kakor beseda kakšnega navadnega uradnika. Med starim Jovanovičem in še starejšim Pašičem pa se je tekom časa razvilo hudo politično nasprotje. Vse kaže, da bi bil rad Ljuba Jovanovič starega Pašiča izpodrinil in sam zavzel njegovo voditeljsko mesto. Boj proti staremu Pašiču pa je težak, ker ima Pašič na svoji strani ogromno večino generalov — armada pa je silna moč! Tu je prišel Ljubi Jovanoviču na pomoč Pašičev sin Rade. Ne naravnost, ampak tako po ovinkih. Mladi Pašič je namreč trgovec. Ne trgovec kakor so dragi. Fig in roži-čev on ne prodaja, ker to gre prepočasi in se za sina ministrskega predsednika tudi ne bi spodobilo, da bi sam cvebe tehtal. On posreduje. Posreduje povsod, kjer gre za težke milijone. Provizija le od enega milijona pa je lepa reč, če tudi znaša samo en procent. Rade Pašič pa jemlje raje več. Za posredovalne kupčije Radeta Pašiča ve ves Beograd. Ve tudi Ljuba Jovanovič in ve tudi Jovanovičev zet Stojanovič. Dr. Stojanovič pa si je rekel: Da se Radetu vsako posredovanje obnese, to ni njegova zasluga, ampak je zasluga njegovega vsemogočnega očeta. Rade Pašič zlorablja moč in vpliv starega Nikole Pašiča! Posredovanja te vrste pa imenujejo po vsem svetu korupcijo. Kot korupcijo je označil Radetova posredovanja tudi Jovanovičev zet javno v nekem beogradskem listu. Jovanovičev zet je očital Radetu Pašiču med drugim, da posreduje nakup pušk za našo armado. S tem je hotel reči, da proda lahko puške in municijo naši državi samo tista firma, ki plača Radetu dovolj visoko ■ provizijo, vse drugo oskrbi potem g. Nikola Pašič. Znano je dalje, da dolguje naša država raznim privatnim firmam za razna dela in dobave milijonske vsote, tako n. pr. za popravo vagonov. Izplača pa dolg samo tistim firmam, ki obljubijo Radetu lepo provizijo. Tako je po ob-dolžitvi Jovanovičevega zeta »zaslužil« ibaje mladi Rade od neke češke firme za popravilo vagonov 15 milijonov lepih dinarčkov. Prijelo se je baje Radeta tudi nekaj krajcarjev Trboveljske družbe, ker je bil dvignjen sekvester nad njo z božjo in Radetovo pomočjo. Vse take stvari je vrgel v obraz Radetu Jovanovičev zet z namenom, (la udari v imenu svojega tasta Rade-tovega očeta! V vsaki pravni državi, kjer ljudje še nekaj drže na čast in poštenje, bi bili taki očitki enemu ali drugemu morali zaviti vrat pred sodiščem. Pri nas gredo pa stvari drugače. Ker sta Ljuba Jovanovič in Nikola Pašič odlična politika, se je zadeva takoj prenesla izpred sodišča na politično polje. Stari Pašič pa je še trda grča, ki si ne da vzeti oblasti kar meni nič tebi nič iz rok. On je pritisnil z vso silo na radikalski klub, da se odloči zanj in ne za Ljubo Jovanoviča. In res so se radikali odločili za Pašiča. Ljuba Jovanovič je danes izgubil ves svoj političen vpliv. Kako se bo prepir med sinom in zetom razvil morebiti pred sodiščem, to nikogar nič ne briga, ker vsa javnost ve, da je bil prepir zaneten zato, da unije Pašiča politično. Ker se je pa /ta namera ponesrečila, tudi sodnijska preiskava nima nobenega pomena več. Prepir pomeni torej popolno politično zmago Nikole Pašiča in po-polen poraz Ljube Jovanoviča in njegovih prijateljev in pristašev. Poraz Ljube Jovanoviča v radikal-skem klubu pa pomeni tudi popoln poraz dr. Korošca, ki je vedno računal z možnostjo, da bo enkrat Ljuba Jovanovič prišel na vrh in ž njim vred tudi on sam! Sedaj se bo moral dr. Korošec ozreti po novih političnih zaveznikih, vprašanje pa je, če jih bo našel! Težko in malo verjetno! S popolno zmago Nikole Pašiča pa so pokopane tudi nade dr. Žerjava, da pride do vlade. Samostojni demokratje so računali na tihem, da se bo radikalski klub razcepil, nakar bi oni zlezli v radikalski klub pod Pašičevo okrilje namesto Ljube Jovanoviča in njegovih to- varišev. Tudi te nade je pokopa Pašičeva zmaga. Posledica afere Pašič-Jovanov bo samo ta, da bo Pašič odstrai iz vlade one ministre, ki so vlek z Jovanovičem, in jih nadomestil svojimi pristaši. To bo »nova v] da:. Neizpremenjen pa bo ostal s danji sistem, ki temelji na politi sporazuma med Srbi in Hrvati. ' pa pomeni za naše samostojne d mokrate in eselesarje usoden ud rec. Sijajno so se držali ves čas fc Hrvati. Taka sloga in taka edins nost v hrvaško-slovenskem k kem klubu še nikdar ni vladala kor te dni. Klub se za celo afero niti najmanj brigal, ker se za svoje moči in ker ve, da se bi njega ali celo proti n jemu ne da vi vladati. Trenutno zavezniški rai kalni klub tudi lahko razpade in njegovo mesto pride lahko kaj di gega — a nikdar ne bo prišel nii če, ki bi mogel Hrvate in ž nji združene Slovence pritisniti ob zii V tem je naša moč in naš pomea Iz tega se vidi, da je naša pol tična smernica pravilna. Naj se sjj ski radikali kregajo in pobijajo m seboj kakor hočejo. To je njiho stvar. Mi pa moramo ostati mir in složni vse dotlej, dokler ne de čas, ko dobimo besedo. Do ti pa se moramo pripraviti tako d| bro, kakor se pripravi vojak za ločilen boj! Vera v Boga in kmetska sloga. (Vtisi z Radieevega shoda v Brodu.) (Dopis.) Slovensko novinarstvo stoji na jako nizki stopnji. To je posebno pokazalo ob priliki zadnjega Radi-čevega shoda, ko se je na vse načine trudilo, da bi zmanjšalo vtis tega velikega zbora, seveda se pri tem ni izbiralo sredstev. Pri nas je vkoreninjeno načelo, da časnikar mora lagati in tega privilegija se premnogi naši časnikarji prav pridno poslužujejo. Pisati laž, to je mnogim glavni zaslužek. Naše gosposke stranke pa se vsled svoje idejne revščine kaj pridno poslužujejo teh ljudi, kako drugače bi mogle držati svoje naivne bralce na vajetih? Ko se pri naši gospodi skrivajo pod krinko vere ilarodno-sti in državotvornosti le samoljub-je, laž, hinavščina, pa se onstran Kolpe pri nepokvarjenem kmetu oznanja nov evangelij: Vera v Boga i seljačka sloga! S tem geslom se zbirajo hrvatski kmetje pod hrvatsko zastavo, to geslo je tudi pripeljalo 14. t. m. v Ju-rovski Brod 7000 kmetov, da poslušajo svojega velikega voditelja in učitelja Stjep. Radiča. Tri stvari so, ki jih mora vsak trezni politik dobro preudariti, zakaj te so zelo značilne za našo politiko, ki pa obenem razsvetljujejo propalost in nezrelost politike naših gosposkih strank, posebno pa naše Slov. ljud. stranke. Bil je krasen dan bližajoče se pomladi. Nedelja, katera kmetska duša se je ne veseli? Vsa narava polje, vinski griči, z belimi zidanicami, potočki, vse se veseli s kmetom. Dotično nedeljo pa se je nedelj razpoloženje še povečalo, zala prejšnji dan se je raznesel po va Belokrajini in Hrvatski glas, 1 prideta med nje kmetska voditelj St. Radič in I. Pucelj. Od vseh stri ni so začele prihajati množice km tov, stare ženice, mlade »djevojkt v snežnobelih načipkanih krilih tudi otrok ni manjkalo. Novina iz cele države so dospeli semlf razume se, da ni manjkalo tul poročevalca »Slovenca« in »Jutri (V sramoto vse slovenske pokv! jene gospode pa bodi povedano di stvo, da sta »Jutro« in »SIoven« najbolj lagala. Medtem, ko je n večji srbski časopis, ki ob vsaki n liki napada Radiča, poročal o « 5000 udeležencih, je poročalo Ji ro«, da jih je bilo nad 1000, SI venec« pa nad 2000.) Shod v Jur. Brodu je jasno poki zal, da je poročanje o propadu Ei dičeve stranke prosta laž. Sliši sem pogovor dveh starih ženi To je Radič mehak človek, tali lepo govori! Tam sem zopet vidi zadovoljne obraze hrvatskih del let, kako so navdušeno ploska Radiču, mali otročiči so z živio k! ci dajali duška svoji otroški dui ki sicer ne razume, ki pa čuti v sv ji nedolžnosti, da se bliža čas vsi jenja »ponižanih in razžaljeni! Poleg sključenega starca je sJ mlad fant-junak, tam je zopet sts mati z deretom v naročju. Z gov< niškega odra pa se glasi: »Mož sme tepsti svoje žene, ki mu je i (lila otroka!« Ta stavek v zvezi Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtev. ^PC 3 jjfejšnjo sliko mnogo pove. Radičev ;metski pokret je prestopil prag minskega življenja, on postaja bistven del rodbinskega in s tem arodnega življenja. Radič ni zdru-1 hrvatskega naroda samo s kug-cami, on ga je združil tudi duhov-:o. Vsak pokret pa, ki je prešel v ružino, se ne da zlepa uničiti, če a se najde peklenska sila, ki ga niči, uniči obenem tudi temeljni ;amen narodnega življenja — dru-ino. To si naj zapomni naša pokvarjena gospoda. Medtem, ko nista mogla niti Ko-■ošec niti Pribioevič spraviti v jubljani skupaj 4000 ljudi, jih je kromna vasica zbrala okoli 7000. 3oUtično težišče se prenaša iz mest la vas. Na vasi se razpravlja o proi-Bfemu vlade, o notranjem in zuna-ijem položaju, skratka: državna po- litika se dela na vasi, izvršuje se v mestu. To je, kar boli našo gospodo!. Od tu sovratšvo do kmet-skih voditeljev. Tretje, kar jezi našo gospodo, je, da v kolo vstopajo tudi slovenski kmetje, da v bratski ljubezni izvo-jujejo popolno zmago kmetske misli. Nič ne pomagajo brbljarije o veri, slovenstvu, jedinstvu kavarniške ljubljanske gospode. Kadar bo v nevarnosti vera, slovenstvo ali država, bo samo kmet tisti, ki se bo postavil v bran. Čim močnejši in čim bolj združen bo kmet, tem jač-ja bo tudi vera, tem silne jši bo narod. Slovenski kmet, spoznati moraš, da si edino sam moreš pomagati in da si izvojuješ zmago le pod geslom: Vera v Boga in kmečka sloga! K samozavesti kmetskega ljudstva, (Dopis kmetskega fanta.) Ko čitamo dnevno časopisje, naj i bo ene ali druge vrste, je navi-lez vse namenjeno le koristi podeželskega ljudstva. Če pa pogledamo globlje in za kulise, kjer se vse to kuha, vidimo, da brez izjeme od ^Domoljuba« do »Domovine še vedno in povsod izkoriščajo erazsodnost ljudstva. Koliko za-mehovanja se izliva iz teh časopi-ov od posameznih gospodov na ra-;un kmeta! Kako lepo je čitati v »Domolju-(i Kaj hočemo katoličanje«! Kra-sk odgovor: Vi hočete, da bi vam judstvo politično tlačanilo še verl-o po srednjeveškem sistemu. Seda le kmetsko ljudstvo! Vsa lepa vDomoljubova skrb se nanaša le na kmeta, za. mestne ljubčke imajo ruge predpise. Kakor je razvidno, reveč ji je, ako se kmetska dekle-udeležujejo ali obiskujejo gospo-injske tečaje in šole. Ni dovoljeno, da bi smela kmetska hči tudi v ku-inji in pri šivanju kaj več znati, i Seveda v »Domoljub ovih« očeh je i to že preveč. Mar je že preveč teh par kmetijskih in gospodinjskih šol? Mar se jih podeželje že preveč i oklepa in prveč zna? Kaka podlost! Mesto, da bi spodbujali in učili kmetsko mladino k napredku in samozavesti, se pa takorekoč nor-:čujete iz nas. Sramota, ali kmetske-mu fantu ali dekletu ni dovoljeno (drugo kakor gnojne vile irf kramp r zelje in žganci, dasiravno tudi :ega ne zametujemo. Ali če kdo ve Sin zna kaj več, kakor v srednjem Iveku, mislim, da to še ni sramota. [Ko se kmetsko dete zvali takorekoč ot pišče iz jajca, že mora kakor pišče brskati in delati kraj svojih roditeljev, torej je že od rane mladosti priučeno trpljenja. Ali temu trpinu še vedno ni treba drugega kakor tovor in bič? Bolje bi bilo, da si svojo mestno razvajeno mladino malo premotrite! Pa le kmetska se prerazkošno oblači v očeh ljudi, ki pišejo »Domoljuba« in »Domovino«. Ko smo bili v Ljubljani na ustanovnem shodu SKS, smo bili v narodnih nošah in v očeh ^Domoljuba« zopet maškare! Torej kako naj se oblačimo in kaj naj znamo? Če pa vidiš v letnem času par kmetskih zletnikov ali romarjev in če pobožna Ženica opravi svoje verske dolžnosti na eni ali drugi božji poti, pa zopet »Domovinam ne ve, kako in koliko bi se norčevala in zasmehovala podeželje. Vsa ta ljubezen se z bistrim oče som kmalu opazi. Tako pri »Domoljubu«, kakor pri »Domovini« imajo kmeta vedno in povsod pred seboj le kot revnega oslička, ki naj jim udano nosi svoj tovor! Zato pa kmet, zlasti pa kmetska mladina, vzplamti nai naj ti čut samozavesti iz ljubezni do sivojega stanu. Izobrazuj se ter obenem krepko odgovarjaj na levo in desno raznim našim zasmehovalcem! Zato nam je potrebna skupna organizacija in zlasti podeželska mladina, tvoje mesto je le v Društvu kmetskih fantov in deklet. Skupnost in izobrazba nam bosta dala moč, da bomo krepko odbijali vse napade in zasmehovanje teh mestnih kori-stolovcev, kateri še nikdar in nikoli za nas nič storili niso. Dr. Krek Jugosloven. (Konec.) Dr, Krek je bil velik um, toda ako buren mož, bil je nemiren '' »genj, ki plapola semtertja. Čuti se »ri njem pomanjkanje jasnosti taco v znanstvenih delih, kakor tudi ? zasledovanju verskih, socialnih ' in političnih ciljev. Prav ista ne-istalnost se kaže tudi v njegovem Jjugoslcvenstvu. Slovan je bil pač z dušo in telom in rusofil že z mladih nog, kakor je bil ta šport takrat običajen pri dijakih Seljske doline. Zato mu je vedno po glavi letal ruskij flot«. Za politično samostojnost Jugoslovanov dr. Krek ni mogel najti prave forme. Je bilo pač tačas res težko za to iskati drugačno obliko, kakor v okviru Avstrije. Sprejeto je bilo to od vseh slovenskih strank kot edino izvedljiv ideal za narodno edinstvo. Dr. Krek je po- stal trialist. Vlekel je v tem oziru z dr. šušteršičem pri vseh javnih nastopih za eno vrv. Mogoče, da mu je včasih v pogovoru s kakim prijateljem ušla slovanska duša malo zunaj meje, a javni nastopi ka-žeijo prav do majntške deklaracije, da je trdno računal samo z, Avstrijo. Zato je pri vsaki priliki na-glašal potrebo ureditve Avstrije v trialističnem smislu. Na .shodih je govoril, da ima Avstrija velezgo-dovinski pomen in da je ona sreča za avstrijske narode. Po aneksiji Bosne in Hercegovine je dr. Krek (šuštaršič pravi, da po njegovi inicijativi in da mu je cn začrtal besedilo, stavil nujni predlog v kranjskem deželnem zboru, ki se je glasil: »Zbor pozdravlja aneksijo v nadeji, da je s tem izvršen prvi korak k združenju vseh južnih Slovanov naše monarhije v državnopravno samostojen organizem pod žezlom Habsburške dinastije.« Uvajalni govor je dr. šušteršič končal z besedami: »Če pridejo kaki veliki dogodki — evropska atmosfera je precej napolnjena z elektriko — potem moramo biti pripravljeni; mi moramo takoj vedeti, kakšno stališče zavzamemo vsi kot en mož . V istem smislu je dr. šušteršič kot načelnik zedinjenega Slovensko - hrvaškega kluba v oktobru 1. 1908 izjavil v delegaciji sledeče: »Z aneksijo Bosne se je pokazala potreba, da se v Avstro - ogrski ustvari tretje samostojno državno telo, sestoječe iz jugoslovanskih dežela Avstrije in Ogrske.« »Slovenec« je dodal poročilu tole (10. okt. 1908) : »Kar je dr. šušteršič izjavil v delegaciji, tvori program in cilj vseh rodoljubov na slovanskem jugu, ki v okvirju habsburške monarhije teže za kulturnim in politiškim združenjem Jugoslovanov.« Na velikem slovensko-hrvatskem shodu meseca oktobra 1912 v Ljubljani se je soglasno zahtevalo stop-1 jen je slovenskc-hrvatskih krajev v eno kraljestvo, seveda y okvirju Avstrije. Ko je bučal odmev topov po slovenski domovini in je bilo ukinjeno po vsi državi vsako politično gibanje, je spala tudi trialistična ideja. Prebudila se je šele tedaj, 1. 1916, ko je cesar Karol nastopil vlado. Rad bi se bil cesar nekoliko približal Slovanom, pa se je bal pretrgati zvezo z Nemci. Ob nastopu vlade je ukazal po hrvatskem banu pozdraviti poslance v saboru. Hr-vatsko-srbski zajedničarji so bili s tem pozdravom zadovoljni, poslanci Starčevičeve stranke prava pa hudo užaljeni, ker so pričakovali, da bode cesar na poklone sabora odgovoril vsaj s posebnim reskriptom. Obe stranki sabora sta odgovorili cesarju dne 1. marca 1917 z adre-sama. Adresa brvatsko-srbske koalicije, katere očanec je bil Sveto-zar Pribičevič, je poudarjala, da so Hrvatje in Srbi etnično, po krvi in jeziku, en narod, ki ima svoje hrvatsko kraljestvo, da se bo pa ta hrvatski narod vedno skupaj našel z ogrskim narodom v poveličanje moči avstrijskega prestola- Starče vičeva stranka prava je pa podala 1. marca 1917 (tedaj tri mesece pred dunajsko mainiško deklaracijo) hrvatskem saboru posebno adreso. V tej adresi se zahteva zjedinjenje vseh, hrvatskih in slovenskih zemelj v jedno samostojno in neodvisno državno telo pod žezlom habsbur-ško-lorenške hiše, in to na temelju narodnostnega načela in hrvatskega državnega prava. Naštevajo se v adresi tudi zgodovinski momenti iz let 1526, 1712 in 1912, ki govore za to zedinjenje. Kdor ne pozna razmer, se mu čudno zdi, da je sestavljanje majni-ške deklaracije dne 29. maja 1917, kakor se razvidi iz »Ilustriranega Slovenca' z dne 14. jun. 1925, stalo toliko truda. Po dolgi debati so šele prišli elo tega, kar je bilo že tri mesece poprej povedano v hrvatski adresi, da naj se zahteva zedinjenje na temelju narodnostnega principa in hrvatskega državnega prava. Franc Erjavec, ki je objavil ta skoraj otroški faesimile, trdi, da je nacionalni princip za deklaracijo predlagal dr. Krek. Dne 3. oktobra 1925 je pa v Narodnem Dnevniku« O. Rybar pojasnil (čudno, da tega pojasnila »Slovenec« ni hotel objaviti!), kako se je kovala majniška deklaracija. Dr. Krek v odboru o hrvaškem državnem pravu, o nacionalnem principu in prirodnem pravu sploh ni govoril, ker ni bil član tega odbora. Še-le pred plenarno sejo, pravi Rybar, je dr. Krek rešil vprašanje tako, da je predlagal, naj se sprejme obenem sklicevanje na nacionalni princip in hrvatsko-državno pravo. Pozneje je dr. Krek Rybar?u izjavil, da on ni za hrvatsko državno pravo, da je to celo škodljivo za integralno realizacijo nacionalnega principa in ob enem nesprejemljivo za srbski del našega naroda.'Dr. Krek se je bil sploh razvil v navdušenega Jugoslovana in je imel le pomilovalen smehljaj za dalmatinske pravaše Prodanove-ga tipa. To Krekovo tapanje naj nekoliko pojasnimo. Še teden pred majniško deklaracijo je bil dr. Krek v dogovorih s strogo hrvatskimi Frankov-ci. V teh dogovorih je bil dr. Krek še celo protisrbski, kar tedanji načelnik Frankovcev še danes lahko potrdi. Naenkrat je pa dr. Krek popustil Frankovce in se obrnil do Starčevičancev. »Hrvatska«, glasilo Frankovcev, je iz maščevalnosti, češ, da so Slovenci s Krekom vred slabi zavezniki, prinesla par Slovencem malo prijaznih člankov. Starčevičeva stranka prava je prej računala samo z Veliko Hrvatsko in staroslavnim hrvatskim državnim pravom. Ali tudi ta stranka je po svojih glavnih zastopnikih prihajala do prepričanja, da se Srbe, ki bivajo v teh deželah, pri snovanju nove države ne more izpuščati. Zato je na njihovem sestanku malo pred majniško deklaracijo z dvema glasovoma večine zmagal predlog: Naša bodoča država naj se ne imenuje Velika Hrvatska, marveč Jugoslavija, ker bodo v njej zedinjeni vsi trije narodi . Ta predlog je na sestanku odbora poleg nekega Slovenca toplo podpiral tudi poznejši zagrebški župan dr., Srkulj. S to stranko sta v hotelu »Kod tri seši-ra v stik stopila dr. Krek in dr-Korošec, Tako se je tedaj tačas poelova- Razširjajmo misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta ! nil ne le dr. šušteršič (kakor je pisal Krek pl. Šukleju), ampak tudi dr. Krek sam, in deklaracija je postala, kakor trdi Šuklje v »Času«, »ona mojsterska poteza Veleslova-na Kreka, ki ie in ostane eno najimenitnejših dejstev v zgodovini jugoslovanskega osvobojenja. Nekaj mesecev je potem Krek z velikim navdušenjem šinil po slovenskih in hrvatskih brdih in dolinah idejo o osvobojenju, ki se bliža na podlagi manjšinske deklaracije. Samo v selški župniji je deklaracijo podpisalo nad 2000 deklet in žena v sladki nadi. da bo kmalu vojne konec in da pride zemeljski raj! A prišlo je razočaranje. Krekovo navdušenje je tako upijanilo njegove pristaše, da so ob ujedinjeiiju por pclnoma pozabili na slovenske težnje in nam tako ustvarili sedanji položaj. # Sorski. ' Kako spoštujejo eselesarji osmo božjo zapoved, dokazuje sledeča izjava: Z oziram na nesramno natolcevanje poslanca g. Žebota, da smo podpisani bili brez naše vednosti izvoljeni v krajevni odbor ZSKL v Bresiternici, izjavljamo podpisani v svojem in imenu tov. Brudermann in V račko, da je trditev g. poslanca Žebota navadna izmišljotina. Mi smo in ostanemo zvesti pristaši kmeoko-delavske politike pod vodstvom Stjepana Radiča ter hočemo z vsemi silami delati za procvit ZSKL. Tudi pobijamo nesramno neresnico, da zbiramo za Ljudski sklad SLS. Res pa je, da zbiramo za pogrebni sklad Eseles-clružbe, ki stoji po našem prepričanju vsled nesposobnosti pred konkur-zom. Nesramna laž je, da so naši mariborski prijatelji plačevali komu za pijačo, da bi jih kdo poslušal. V boj za Staro pravdo Matije Gubca — katero nam bo izbojeval naš voditelj Štefan Radič! To izjavo dajemo pred 12 pričami! Bresternica - Kamnica, 28 februarja 1926. Anton Rovnjak in tovariši. Razne politične vesti. Občinske volitve v Trbovljah. V nedeljo so se vršile po dolgem času občinske volitve, ki so za nas jako častno izpadle. Bilo je sedem kandidatnih list. Dobili so: Združena delavska lista (socijalisti) 760 glasov, SLS 355 glasov, komunisti 472 glasov, bernotovci 221 glasov, sam. demokrati 296 glasov, radikali 77 glasov, Knietsko-delavska gospodarska lista 627 glasov. Zadnjo listo so podprli naši možje, ki so na njej tudi kandidirali. Dobili so 627 glasov in postali druga najmočnejša stranka v občini. Kmet in delavec skupaj — tudi to spoznanje bo prodirlo in takrat bomo tudi v Trbovljah — prvi mi! Zopet ne bo nič. Komaj je v Beogradu izbruhnil spor v radikalni slranki, so že začeli širiti eselesar-ski in žerjavovski listi vesti, da bo sedanja vlada padla in da pride na krmilo nova vlada. Z besedo »nova vlada« pa so hoteli reči eni in drugi, da bo nastopil nov sistem in ne da bo prišlo le do malenkostnih osebnih izprememb. Tako so pa pisali zato, da bi v obupana srca svojih pristašev vlili novega poguma, češ, le še nekoliko počakajte, pa bomo zopet mi na vladi, in potem bo zopet vse šlo no naši volji! Toda eni in drugi gospodje so se temeljito zmotili. Danes se lahko zgodi v Beogradu karkoli hoče, samo to se ne bo zgodilo, da hi prišel na vlado še dr. Korošec in pa dr. Žerjav! Eden in drugi lahko brusi svoje pete okoli vseh Srbov in Hrvatov, da bi se jih usmilili, pa bo vse zastonj! Za eselesarje in za samostojne demokrate v vladi ni več prostora, ker Hrvati ne marajo niti za ene niti za druge. Brez Hrvatov ali celo proti Hrvatom pa se v naši dr- žavi ne da več vladati. To je enkrat bilo, po ne bo nikdar več! To naj si dobro zapomnita i dr. Žerjav i dr. Korošec! Je škoda za podplate! Stranka, ki je za vse. V Žerja-vovi »Domovini;, sem bral sledeči članek: »Mi kmetje, delavci in obrtniki moramo pristopiti k tisti stranki, ki je za vse, in to je samostojno - demokratska stranka (SDS).« — »Domovina- res ne laže j SDS je res stranka za vse, namreč za vse — zanič! Zanič za kmeta, zanič za obrtnika, zanič za delavca, torej zanič za vse. Nekateri učitelji na Štajerskem še ne dado miru in se demonstrativno udeležujejo kot politični eksponenti SDS tudi naših shodov. Sedanji prosvetni minister in naša stranka hoče hoče šolo depolitizirati in šolo vrniti pouku in vzgoji. Zlasti na Štajerskem je med učiteljstvom precej političnih petelinov,, ki nagajajo. Nalašč se puste voliti v razne politične odbore SDS kot predsedniki ali odborniki in se o sedanjem prosvetnem ministru celo zaničljivo izražajo. Udeležujejo se tudi naših shodov v spremstvu orjunašev in hočejo delati zgago. Seveda se more goditi vse to, ker se čutijo varne in ker prosvetni inšpektor v Mariboru tega ne vidi ali pa noče videti. Manjka prave roke. Toda naše potrpežljivosti je konec. Prosimo naše somišljenike, da podobne slučaje sporoče našemu tajništvu (Maribor, Narodni dom), ker je treba energično napraviti red. »0 dobrih in slabih duhovnikih«. Pod tem naslovom je objavil tov. A. Prepeluh septembra meseca lanskega leta v našem listu krasen članek, ki so ga odobravali zlasti vsi pošteni duhovniki na deželi. To- da prišel je tajnik naše ljube SLS g. kaplan Gabrovšek in je rekel, da se čuti užaljenega ter je pred sodiščem tožil tov. Prepeluha zaradi žaljenja časti. Storil je to brez potrebe in zato je pravdo izgubil. Sodišče je reklo, da se resničnosti besed, ki so bile napisane v tem članku z oziroin na nauk krščanske vere ne more oporekati! To pa je gospodo okoli SLS hudo pogrelo in ne more pozabiti na to polomijo! Sedaj je vložil pa tožbo oroti tov. A. Prepeluhu kolega kaplana Gab-rovška še g. kaplan Zabret, urednik »Domoljuba«. Sedaj pravi tudi ta, da je razžaljen in zahteva, da se zaradi tega članka o dobrih in slabih duhovnikih Prepeluha vtakne v arest. On pravi, g. Zabret namreč, da je užaljen. Znano je, da je »Domoljub« eden najbolj lažnjivih in obrekovalnih listov v Sloveniji. Ta list, ki trdi, da je »katoliški«, ne spoštuje niti resolucij katoliških shodov, po katerih katoliški listi ne smejo pisati neresnice, če pa jih zapišejo v zmoti, jih morajo pa popraviti. »Domoljub« in pobožni »Slovenec« tega doslej nista delala. Zato pa tudi nista katoliška lista, ker se prav nič ne razločujeta od liberalnih hrezverskih listov. Naj gospodje pometajo najprej pred svojim pragom! O izidu te nove tožbe bomo seve poročali. Zanimiv političen sestanek se je vršil v Ljubljani preteklo sredo. V Ljubljano sta prišla takrat minister za narodno zdravje dr. Slavko Mi-letič in bivši minister za pravosodje dr. Ninko Peric, oba člana radi-1 rado dobilo dobre ali^Pa kalne stranke, ter še eh' radikalni 'fRBBPIn? itasr? nruge ugodi poslanec. Istega dne pa je prišlo v Ljubljano tudi lepo število slovenskih duhovnikov iz mariborske in ljubljanske škofije. Gospodje so imeli x sredo od 10. dopoldne do 5. ure popoldne važno posvetovat nje, kateremu je prisostvoval tudi vodja slovenskih radikalov dr. Ni-ko Zupanič in čegar cilj je bil, da bi pristopili navzoči gospodje duhovniki v srbsko radikalno stranko. Kolikor smo mi poučeni, do končnoveljavnega sporazuma še ni prišlo. Važno pa je sledeče. Navzočnost lepega števila gg. duhovnikov, ki so zastopali skoro še enkrat toliko svojih tovarišev, je dor kaz, da ne stoji več vsa slovenska duhovščina v taboru SLS in da se nočejo gospodje več brezpogojno pokoriti dr. Korošcu, ker uvideva-j«, kako pogubna in za slovenski narod naravnost škodljiva je politika, ki jo uganja vodstvo SLS. Konferenca dokazuje dalje, da ni res, da bi moral biti vsak katoliški kristjan v Sloveniji politično organi-: ziran ravno v stranki dr. Korošca. Kajti gg. duhovniki, ki so se udeležili zborovanja pri »Slonu« v sredo, so najmanj tako dobri katoliki in duhovniki, kakor so politični priganjači SLS in do danes niti škofje, niti papež sam, še niso čutili potrebe, da bi koga izmed omenjenih gg. duhovnikov prekleli ali mu mašo vzeli ali iz Cerkve ;?,ob-čili. Tretjič pa je važno, da so na omenjenem zborovanju gg. duhovniki vpričo radikalnega ministra kar najostrejše obsodili politiko SLS in brezobzirno razkrili vse napake, ki jih je zagrešila SLS politično in gospodarsko. To so storili deloma gg. duhovniki sami, i ma pa so izvajanja drugih goi dov odobrili, tako da bo dr. rošcu jako težko prikrivati v gradu radikalom pravi položaj gove stranke. Po tem sestanki Korošcu ne bo preostalo dru| kakor da bo moral tudi v Beogi s svojo pravo barvo na dan, kei njegove dvoličnosti moralo biti nec. To pa za dr. Korošca že wl pomeni, ker so vsled odkriti poštenih besed gg. duhovniko njegovi poizkusi, da zleze v vi padli za. dolgo časa v vodo. pomen sestanka med radika slovenskimi duhovniki pre sredo pri »Slonu v Ljubljaa dobro bo, če si to dobro zapom tudi naši kmetje in delavci, di eselesarji ne bodo mogli fai češ, da ni bilo nič. Značilno p da o tem sestanku »Slovenec »Domoljub« ne omenjata niti sede! Tudi to dokazuje resnico! nost listov, ki jih priporoča ljanski škof, ker ga njegova o ca ne poučuje točno o razim kakršne so. Obup v vrstah SLS. Med prii SLS na deželi in v mestih se j( čela razvijati skrajna nezadoi nost s politiko dr. Korošca in stva njegove stranke. Dokler je dr. Korošec na vladi, so njej agitatorji in zaupniki ljudi vei tolažili, naj ne obupajo, ker bo Korošec vse prav naredil, kcUpri zopet do vlade. Tako se je w velik del eselesarske inteligej in eselesarskega uradništva, fij n(w I rt /1 rt L M rt ^ U. „ « r"» 5* t in ravno tako so se tolažili ki in kmečki župani, ki so pr.ičak li, da jim bo Korošec izposl kakšen vodnjak ali kakšno po< ro za šolo ali katerokoli ugodnost. Korošec pa si je s nesrečno politiko vsa pota, ki dijo v vlado, temeljito zaprl, in nes revež sam ne ve in ne ana naprej in ne nazaj. Kolikor pa morajo njegovi ljudje ča kdaj se bo izkazala njegova vsi mogočnost, a ne pričakajo pa tolika večja nestrpnost se jih va in toliko bolj pada vera v in veljavft njegove besede. L; postajajo nezadovoljni, jezni ogorčeni in prijema jih že i Eselesarska inteligenca hodi povešenih glav in kar noben seda ji ne gre več iz ust, H pa kolnejo in se pridušajo nad jo lahkovernostjo, češ, zakaj nasedli, zakai smo verjeli? Vei zaupanje v Koroščevo mogoči vedno bolj pada in izgubljenega upania ne morejo vrniti ljudem vsakdanje »Slovenčeve« in j moljubove« obljube in tolažbe da bo sedanja vlada kmalu pa nakar bi prišel na površje zopet Korošec. Padec vlade napoved »Slovenec iz Beograda že pol li pa ga še ni, pa tudi če bi sedai vlada padla, je danes že čisto tovo, da dr. Korošec v nobeni vi ne bo več sedel! Tako temeljite je zavozil s svojo brezglavostjo. pa Korošec ni v vladi, ne more polniti niti ene svoje dane oblju Tak je resničen, in dejanski pc žaj in zato je vsak za SLS ode glas pri volitvah vržen v vodo! P ničnost naše trditve dokazuje J8T~ Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti! 5 (ianjost in dokazala jo bo tudi bodočnost. Demagogija. V dobi, ko so srbski vojaki bili na Koroškem (za časa nesrečnega plebiscita), se je zgodilo, da je moral dr. Korošec v opozicijo in kot opozicijonalec je glasoval proti proračunu (oziroma proti dvanajstinam). To je takrat Srbe silno razburilo in kar vsi so rekli: [ >Tako, naši ljudje stoje na Koroškem, Korošec pa glasuje, naj ne I dobe vsak dan svojega kruha in mesa! Popolnoma tako se obnaša L današnja opozicija z dr. Korošcem in dr. Žerjavom vred. Eni kot dru-\gj zahtevajo v svojih govorih v parlamentu, naj se zidajo v Sloveniji [šole, bolnice, naj se grade ceste in [železnice. Tako govori ta gospoda v Beogradu. Doma pa vpije prav Ipo čičevsko proti davkom. Kakor, da bi gospodje ne vedeli, da je tre-| ba za naprave, ki jih zahtevajo, tu-| d i potrebni denar spraviti skupaj! ! To je vrhunec umazane demagogije. Kdor noče nič dati, tudi ne mo-, re nič zahtevati, kdor pa zahteva, | mora tudi dati, ker iz nič ni nič! Eselesarji so v največji zadregi. ' Proračun je v finančnem odboru , že obdelan in prinaša velike ugod: i nosti davkoplačevalcem. Zakon za izenačenje davkov pride kmalu I pred skupščino. Zakon o obrtni . banki je že v razpravi. Istotako je I pripravljen zakon o centralni upra-I vi. Dela se tudi na raznih drugih načrtih, ki ne bodo na korist go-I s pode, nego na korist ljudstva. Vse to delo seveda med ljudstvom dobiva Radičevi stranki vedno več pristašev, v Sloveniji v prvi vrsti na škodo skrahiranih eselesarjev. To i&lednji dobro vidijo, radi tega so v največji zadregi. V tej svoji zadregi za svojo obrambo nimajo druge-I ga sredstva, kot laž. V »Slovencu ' in Domoljubu^ kar mrgoli samih | laži. N. pr. davki bodo odslej večji, 1 kakor so bili doslej. Ta laž ima posebno kratke noge. Že tekom letošnjega leta bodo vsi davkoplačevalci , spoznali, da eselesarska trditev o [ povečanju davkov ni resnična, ne-Igo čisto navadna eselesarska laž. iBruga taka debela je, da tov. Pucelj v finančnem odboru kar molči. [Resnica pa je, da imajo člani finančnega odbora, ki pripadajo | strankam vladne večine, in med te I spada tudi tov. Pucelj, vedno po-| sebej posvetovanja, na katerih sklenejo, kaki predlogi se bodo na sejah sprejeli. Na vseh teh predkon-ferencah je tov. Pucelj po priznanju vseh članov vedno z največjo tvnemo in z velikim uspehom zagovarjal koristi svojih volilcev ter mu potem na sejah finančnega odbora ni bilo treba prazno slamo, mlatiti, j kakor sta to redno delala eselesarska poslanca Pušenjak in Kulovec. Vse, kar smo dosegli, smo prejeli izključno po zaslugi tov. Puclja, ki je za marsikatero dobro stvar raz-| umel pridobiti tovariše iz Radičeve I stranke in z njihovo pomočjo tudi radikale. In uspeh tega se vidi, da je vpitje eselesarskih časopisov o povečanju davkov in o Pucljevi nedelavnosti navadna laž. Sicer pa so slednjo laž spoznali tudi že prešte-vilni doslej eselesarski pristaši, ki se z raznimi prošnjami obračajo ne na nesposobne in brezvplivne eselesarske poslance, nego na Puclja. Shodi in razne prireditve. Kamnik. Seja okrajnega odbora i devete večerne ure s tov. Glogov- ZSKL bo v nedeljo dne 11. aprila ob pol 10. uri dopoldne pri tov. Cerarju. Udeleži se tudi delegat iz Ljubljane. Fr. Kristan, predsednik. Ribno. Občni zbor krajevne organizacije ZSKL, ki se je vršil preteklo nedeljo v prostorih g. Ferja-na, je zelo lepo vspel. Polni zbo-rovalni prostor je dokazal, kako prodira kmetska misel na Gorenjskem in kako osvaja čimdalje bolj naše kmetsko ljudstvo. Prišli so tudi pristaši Kmetske Zveze, ki so' po naročilih naših tovarišev uvideli vso pogubonosno politiko' vodstva SLS. Vsi so bili enega mišljenja, ena stranka in to slovenska kmetska stranka. Zboru je predse škom med našimi dobrimi pišev skimi somišljeniki, ki so pokazali slogo in voljo boriti se za našo kmetsko-delavsko misel vse dotlej; dokler ne zmaga. Ta shod je zopet dokazal, da more mešanje duhovnika v politične zadeve, kadar zastopa le svoje stanovske interese, duhovniku samo škodovati na ugledu kot dušnemu pastirju. G. župniku pa kličemo: Na svidenje! Pri sv. Juriju ob juž. žel. in na (»rcbelnem sta se vršila v nedeljo 28. marca javna shoda, ki sta bila lepo obiskana. Politično poročilo je podal tov. Lipovšek, iz katerega smo spoznali, da je edina prava pot, ki vodi iz neznosnega gospodarskega položaja v Sloveniji ta, ■ - —-k--«------------------'> v vuu oivcga. v uruvciuji Ui, doval tov. župan Kumrdej poroča- | da p 20 km daleč peš in v slabi obleki na Hajd ino, kjer morajo zmrzovati v temi, na mrzlih betonskih tleh in v proti vetru obrnjeni odprti »čakalnici«, ki je bolj podobna baraki, kamor se v poletnem času zatekajo svinje pred dežjem, ne pa čakalnici za — ljudi. Vsako večje mesto ima desetkrat boljše urejena svoja stranišča, kakor je postajališče Hajdina. To ni postajališče ozir. čakalnica, tem več temnica in zmrzovalni-ca, kjer si lahko brezplačno nalezeš prehlad, pljučnico, revmatizem, itd. Ali se da temu nedostatku odp omoči? Seveda se bi dalo! Denar je že tukaj; nekaj da hajdinska občina, a lepo svotico sc že zbrali v ta namen premraženi potniki, ki tukaj vstopajo in to bi popolnoma zadostovalo! — I za Boga, zakaj se pa potem ne uredi ta bajta? Po naših informacijah leže načrti že eno leto v Ljubljani in ni še do danes nobene rešitve! Ali naj zopet čakamo na prihodnjo zimo? Mi ne maramo dalje zmrzovati, zategadelj kličemo drž. železnici v Ljubljani »Ven z rešitvijo, načrt je že dovolj dolgo ležal v topli pisarni!;< — S—s. Selnica ob Dravi. Prejšnji teden je bila kolavdacija (odobrenje) fal-ske elektrarne. Poročila v listih je treba toliko popraviti, da se občina Sv. Lovrenc ni protivila napravi mosta čez Dravo, pač pa so bili pro-tivni neki gosposki ljudje, ki so se bali, da bomo kmetje potem kar sami spravljali čez most na šent-lovrenšiko postajo les in ga ne več dajali g. Ditingerju in drugim. £rle-de splavarstva nam je falska elektrarna tudi napravila veliko škodo. Ni se upoštevalo naših želj, da bi se omogočilo zopet splavarstvo s šajkami, kakor smo jih imeli, pred- no se je elektrarna gradila. Šajke so male ladje, v katere se je lahko naložilo 4 do 5 vagonov lesa. Prednost šajk je v tem, da se les ne zmoči in se varuje od peska. Tak les je veliko več vreden, kakor oni, ki ga spravljamo po flosih, kjer se les zmoči in pokvari' od peska. S šajkami smo šli do Pančeva, Vidina in dalje, s flosi pa ne moremo. Tu nam je elektrarna silno na škodo. Tudi se najbližja vas upravičeno jezi, ker ji elektrarna ni dala razsvetljave. Ravno kmetje iz te vasi imajo največjo škodo, ker gresta čez njihova polja kar dva daljnovoda. Kmetje prejmejo za to strahovito visoko odškodnino od 1 Din 25 par ali pet kron letno od stebra. Ko bi jim elektrarna dala vsaj še razsvetljavo, ako jih že tako oškoduje! In še eno ne smemo pozabiti. Ko se je mestna gospoda zbrala h kolavdaciji, si je pustila jedi in pijačo dovažati z avtomobili iz 20 kilometrov oddaljenega Maribora, dasiravno se pri elektrarni in neposredni okolici nahaja do 10 gostiln. Ampak gospoda, ki živi od naših žuljev, pravi: »Kostet, was kostet, aber fein muss es sein!« In pa od slovenskega gostilničarja ne sme biti! To je tudi zelo važno. — Kratkomalo: Mi kmetje iz falske okolice imamo od elektrarne samo škodo, koristi ima pa samo mestna gospoda, ki v elektrarni gospodari. To povemo radi tega, da se bodo znali kmetje v drugih krajih bolj čuvati, kadar se bo pri njih mislilo na zidanje kake elektrarne. Nekaj od Sv. Barbare v Slov. Gor. V nedeljo 21. marca smo imeli dobro obiskan shod ZSKL na katerem sta nam poročala tov. Lipovšek in Škrabar. Pojasnila sta nam temeljito, kako gre danes kmetu in obrtniku na deželi, kako prenaša težka bremena davkov. Kdo nam je do tega pripomogel? Prijatelji Korošec, Žerjav in Kristan. Kadar pride g. Žebot k Sv. Barbari, pa nam tako lepo pravi, kakor se on »poteguje« za znižanje davkov, carine in dohodnine! Zato mu mi Barbarčani povemo lepo na uho, d^ nam je prav ljubo, da ga mi nikdar več ne vidimo pri nas, ker on ne zna, kaj so žulji podeželskih ljudi. Seveda kakor povsod se je tudi pri nas oglasilo po poldrugournem govoru tov. Lipovšeka nekaj slabo poučenih eselesarskih revic, da bi tudi oni kaj povedali, pa žalibog niso nič znali, zato so si naprosili neko suhljato revče iz Maribora, da bi jim revče pomagalo. Toda pokazalo se je, da ta mariborska eselesarska pomoč nič ne vel Najlepše se je odlikoval med eselesarčki Rihtarov sinček iz Korene. Seveda govoriti ni znal ničesar! Mu ne zamerimo, ker vemo, da ni davkoplačevalec, in torej ne more čutiti kaj je pretežko davčno breme. Drugič se naj ne trudi, kajti mi tako ali tako ostanemo pristaši ZSKL. Sv. Trojica pri Kog. Slatini. Naša podružnica je dobila dva nova zvona, kar je zasluga našega tov. Žumra, ko je še bil cerkveni ključar. Sedaj imamo dva nova cerkvena ključarja. Namesto, da bi mirno delala za blagor podružnice, sta se tožila za plačilo, ki bi ga morala plačati za hrano kleparju. Stroški so bili veliki in jih je seveda morala plačati podružnica. Ura v zvonik čaka rešitve, drugače bo popolno ma zarjavela. Polke na zvoniku tu tli čakajo, da pridejo na svoj pro stor. Sodnijske in odvetniške stro ške naj bi porabila raje za uro ii polke. Ker ima naša podružnica ze lo dobre dohodke, posebno patra Sv. Anton«, bi se lahko tudi neka storilo za njegov altar, da bi boljši izgledal, ne pa da mu bode v krati kem odpadel n ... Pogledita pj družnice v Tržiču in pri Sv. Mohorl ju, kako lepo izgledajo akorav« imajo tri četrtine manj dohodka! kakor Sv. Trojica. Rogaška Slatina. Resnici na lju bo bodi povedano, da so za tajni ško mesto prosili štirje domačij ki pa po izjavi zdraviliškega zdra« nika niso bili dovoljno kvalificir ni. Zato so gospodje našli, da je: tajnika sposoben samo g. Kurbui nadučitelj v p., ki je znan denu krat. Ako bo zmožen tudi za pisa no tako, kakor je g. Kolterer j blagajno, je prav. Šlo je za to, d dobi to mesto sposoben domačin ni glede na to, ali je demokrat in or junaš ali ne. Za domačine so s< postavili gg. Oblak, Perkovič in Spaniček. G. župan je težko bolan ter že nekaj mesecev ne opravlja županskih poslov. Kljub bolezni pa je povabil g. odbornike na svoj dom, da on predseduje tej seji. Vseh prosilcev je bilo 52. Toda prošnje se niso vse niti prebrale, ker g. Kolterer ni imel toliko potrpljenja, ampak je takoj priporočal sedanjega g. tajnika kot najbol sposobnega. Tudi g. \ZLki(*yjr je b proti čitanju vseh prošenj, ker s mu je mudilo na vlak. G. župan ji osvojil predlog g. Koltererja Ln si je takoj glasovalo le o Kuribušu Izid 3 proti 3. G. župan je odloči za — tujca! Ali je bilo to pravilno? Po našem mnenju izvolitev g. Kur-buša ni bila pravilna. Kršen je bil občinski red ter opozarjamo na od ločbo upr. sod. z dne 13. april 1901, št. 2922, B 252. Sploh se god< v občini razne reči, tako glede se kanja kostanjev, dovoljenja zgradb itd« Občina nima že več mesece« župana, ker je bolan. Svetovali bil g. županu, da odloži to mesto zal radi bolezni, ker to ovira gospol darsko delo v občini. Maribor. Pri nas so res žalost™ razmere. Po ulicah se sprehajajo qfl le trume financarjev, ki imajo ml log strogo kontrolirati kleti in gol stilniške lokale ter za vsako malenkost napraviti prijavo, da se kaznuje ubogega gostilničarja. Vino v sodih pa kontrolirajo na jako nepraktičen in neokusen način. Ko pride financar v klet, potegne iz hlačnega žepa svoj colštih ter zmeri vino i sodih- Mi gostilničarji, pa tudi gosti, ki so to opazili nimamo nobenega apetita do vina, ki se na tak način meri«. Danes, ko zdravništvo toliko uči v okuženju, naj bi tudi v tej' zadevi zavzele oblasti potrebne korake. Merilo, ki se rabi za kontrolo vina, naj bi imel financar v kaki za-zaprti škatli! V splošnem pa zahtevamo, da se trošarina na vino popolnoma odpravi. Zahvaliti se moramo Radičevim poslancem, da so reducirali 10 odst. financarjev ter želimo, da drugo leto reducirajo še Naročajte in razširjajte »KMETIJSKO MATICO«! stalih 90 odstotkov, ker država ne obi na trošarini niti toliko, da edrži tako armado financarjev. rosirao g. min. St. Radiča in posl. pclja, da odpravita nepotrebno btrolo založnih kleti gostilničarji - vinogradnikov. Rešite nas »do-rot , ki smo jih prejeli od esel-sarjev in demokratov. — Gostilni-ir L. Rogaška Slatina. V nedeljo 21. m. je bil obrni zbor Kmečke hiralnice in posojilnice v Slatini. V retečenem letu je imela prometa 31.707 Din 75 par in čistega do-ioka 15:704 Din. Pristopila je k Jkonomu- kot članica in bode .ročevala za tukajšnje kmete vse »trebne kmečke potrebščine, ka->r modro galico, ki je bila lansko to boljša kakor od Kmetijske ružbe in s tem bode tudi veliko ripomogla našemu kmetu. Obe-em si je posojilnica tudi naročila Kmetski list«. Buče. Pri nas smo imeli od 27. jbruarja do 1. marca irtisijon, na aterem se je mnogo agitiralo za SLS ter udrihalo po nasprotnem a-sopisju. Gorje mu, -kdor ima Kmetski list«. In vendar je ni več-; hinavščine, kakor pri naših es-lesarjih. G. župnik je ustanovil larijmo družbo, isto pohvalil v es-ilegarske/n listu in nas povabil naj nsi pristopimo. Voljni smo to storiti, ako izgine iz naše cerkve poli-:ika in ako se tudi v Marijini druž-yj sami napravi red. Saj veste, kaj |e je zgodilo v Boršičevi vinski kle-Jjn za tem na domu pri »zalem ntu? Zg. Sv. Kungota. V nedeljo dne ' marca se je vršil pri nas občni >r požarne brambe. Eselesarji hoteli uvesti tudi v to institucijo trankarsko politiko in so prišli s iredlogom, po katerem bi bil od-or sestavljen od samih eselesar->v pod predsedstvom nekega gro-l, kar pa smo odklonili ter izvolili ov odbor, kateri ima vse pogoje, da bo res delal bližnjemu v pomoč. Načelnik odbora je naš tov. Sene-kovič. Rogaška Slatina. Pri tukajšnjem drž. zdravilišču je nameščen že dolgo let neki delovodja, kateri ne vidi rad tistih delavcev, ki nočejo delati na njegovih njivah in v vinogradu ter niso njegovega političnega mišljenja. Tega človeka moramo poučiti v toliko, da nima pravice spraševati delavce, kje so politično organizirani, ker ne dela tega niti g. ravnatelj, niti gg. uradniki. Delavčeva dolžnost je, da svojo službo vestno opravi, v njegovo mišljenje o javnih zadevah pa se nima nihče pravice vtikati. Omenjeni delovodja pa se rad spodtika nad našo ZSKL in jemlje »na piko« tiste uslužbence, ki so naši politični pristaši. Temu gospodu delovodji povemo, da bomo ščitili te naše somišljenike, še več, tudi vse druge delavce v toliko, v kolikor se ne bodo pregrešili zoper delodajalca. Leto 1921. je za nami, danes smo v 1. 1926.! Ako se Vam godi krivica, javite jo g. ravnatelju, druge delavce ščuvati za lastne osebne koristi pa ni niti lepo, niti častno. G. ravnatelja pa prosimo, da uredi letos zadevo glede prtljage. Kruh naj bo za vse delavstvo. Predvsem pa naj se dodeli ta zaslužek najbolj siromašnim, a ne tako kakor je bilo doslej, da se je to dodelilo za celo sezijo eni in isti partiji. Omenjeni delovodja ima že svojo vilo, veliko zemljišča in sploh ni potreben še tega zaslužka. Prepričani smo, da bo ravnatelj to letos popravil. Iz Slov. Gor. Dragi gosp. urednik, prosim Vas za prostorček, da povem kaj sen zadjič obeča, gda sen na Andrašovskem plaoi igra Hrgo-vino gostovajšakon. Sta sen raven kak sveča, piska pa lepo, da so me vse dekline gledale, še celo fajmo-šter so prišli k meni in me pitali, ker bi jaz bija. Pcveda sen ne, pač pa sen reka ens, cvaj, draj in smo vrezaii, poskočilo pa je vse, še brž gospod tiidii. Hteli pa so me le meti služit, pravijo, da zdaj v posti tak nede nič gostiivanja pa da najč go-dovna nesme niše igrati. Tepa sen le obeča in sen ša z gostiivanja naravnost služit k njin. Priša sen ta ob pol šestindvajsti uri ter sen na peči spa tisto noč, štrment pa sen pogna na spodji kraj viin, drugi den pa sen ga dja v eno italinko, da sen ravno prazno najša, to je »tan kak so farmani tak kleli, pa drugi tudi, keri majo v toti fari grunte so mogli vsi plačati tisto svinjsko pojato. Drugi den pa je tak bila nedela te pa sen ša v cerkev, kak vsaki kristjan more. Tudi sen predgo posluša, pa so predgali, da je boj greh tisto, kaj na fašenk pleše, kak če bi na Viizen ora. Lehko si mislite g. urednik in dragi bralci kak je meni gra-talo, ki' sen ledig muzikant. Pol jezen pol žalosten gren viin nepozabni štrumenta vzeti, pa hajd prta Tuši, da si tan želodec popravim, kar so mi tudi postregli. Zdaj pa hitro marelo pod pazduho in marš naprej. Priden malo pa vidin napisano Rola, ja tu se tudi moren zgla-siti ter si vzamen nekaj cigaret pa gren na Polenšak na misjon. Ša sen hitro v cerkev, pa tudi vrsto sen stopa, da pitam, če je resen boj greh na fašenk igrati ali na Viizen orati. Pa mi pravijo, da ples in mu-zika ni tak vejki greh, pač pa zelo vejki, če bi na Viizen ora. Pač pa je ples greh, če bi si kateri črevle pujdoč maza. Zdaj pa sen ne veda kak bi to dela. Hitro mi pride v glavo, da je to najbrž tak, kak sen enkrat vido enega orla in orlico, da sta gobce vkup pritisnola in sta tak delala, kak gda stara golobica mlade krmi. Tam sem oprava, pa gren malo obiskat Laha. Tam je tudi bija Majcen in več drugih. Eden me je tak osorno gleda in me pita od kot sen. Pa sen bija tiho. Proti večeri sen sa kre enega in sen tan osta par dni, ker se tudi kolinoljubi neodpoven. Tja da še bi priša, ker kolinoljub od S. L. S., bi videl kake \ emo mi delati, bi gotovo doba tretjo brado. Gda se malo podredin sen ša da le po opravkih. Priden u Bot-kovče že proti noči sen ta zajša. Prosin virta za kvantir, kaj sen tudi doba. Pri večerji sen že veda, da je naš nasprotnik, pa moreš malo trpeti, če čes na toplen spati. Slov. Gospodarov je meja puno, pa tudi Kmetskih listov enih par. Tisto je gilih šteja, kaj sen bija jaz podpisani. Pa pravi med driigin, da njihovi poslanci nemrejo nič nareti ker jih je premalo. Da bi nebi Radič proč stopa, tepa bi vse naredil. Kak to pitan? Če pa pravite da je Pucelj vse kriv, kak pa te on more kaj nareti, ki je san zvoleni od naše stranke. Ja on pa ma dober jezik pa mu tudi boj verjejo tan. Najbrž boljši ugled mu pravim in če bi vsi taki bili, kateri so od kmetškega ludstva zvoleni, bi nam bilo dosti boljše. Nisma se dale prepirala, ker je prišla gospodinja, pa pravi: »Ti Martin, mogli bi si iti po farbo za pisaR-ke, gnes so babo žagali.« Skoro sen se straša, pa zmislin, da je sred-postna sreda in v tolih vaseh poso-dih eno žagajo, da imajo farbo za jajca, kosti pa da steze flajštrajo. Drugo jutro grem za cajta dalje. Grem proti Ptuju, da bon v gostilni pri Zamorci prosa za klužbo, bodisi haskneht ali pa bon Zamorca vrtiu-va. Če pa tam nič nede, te pa grem na okrajni zastop in bon mogoče lan doba službo, da bi nos notri notri vtejpna v račune, bi mogoče tej-ko ostalo, kaj bi samo enkrat »ene« spila pri Slavine ali pa na Nar. domu. Kak in kaj bon dosegna, Vam poročam drugič. Spost. gosp. urednik, Želim Vam srečne in vesele velikonočne praznike, kakor tudi vsen tovarišem in cenj. bralcem Kmetškega lista. (Hvala, jaz Vam tiidi. Urednik.) Voglednikov Draša s Pužovega grada. Novice in aBatoai Za naš list. Navdušen somišlje-tik iz škofjeloškega okoliša nam ise: >Dragi bralci in naročniki Kmetškega lista«! Prosim Vas, naj sak naročnik pridobi vsaj enega bvega naročnika vsaj za tričetrt le-I, da bomo mogli list še zboljšati I povečati! Pri dobri volji lahko rsak dosedanji naročnik dobi še bega novega naročnika!« Res je! Lato vedno agitirajte za naš list! I Beričevo. Pretekli teden dne 26. marca je umrla v cvetu mladosti Frančiška Šimenc, hčerka pos. Ivan "menca iz Beričevega. Bila je »lošno priljubljena ter tudi zvesta anica Društva kmetskih fantov in ■klet. Blag ji spomin! Preostalim se sožalje! Umrl je v Stari Loki v visoki stali 811etni g. Franc Šink, oče g. Šinka, priljubljenega notarja v fel. Laščah in predsednika nadzorstva Kmetškega hranilnega in posojilnega doma v Ljubljani. N. v m. p.! Ostalim naše sožalje! Podpora štajerskim posojilnicam. Na zahtevo tov. Puclja sta bila 23. marca nakazana dva obroka, vsak po 500.000 Din. Od vsakega obroka dobi Zadružna zveza v Celju 303.801'60 Din, Zadružna zveza v Ljubljani pa 196.198'40 Din. Za osnovne šole v Sloveniji je g. prosvetni minister Štefan Radič nakazal 270.000 Din. Loterija Zveze društev kmetskih fantov in deklet je dovoljena. Glavni dobitki so po 40.000, po 20.000 in po 4000 kron. Žrebanje se vrši 1. oktobra 1926 v Ljubljani pod oblastvenim nadzorstvom. Srečke so po 5 Din. Naročajo se pri Zvezi društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Kaj je z vrlimi špeharji? Cenj. tov. urednik! Zadnjič so nas špeharji iz ptujskega polja razveselili z svojim zanimivim dopisom. Sedaj se pa nič več ne oglasijo. Menda ja niso že pri Jcraju z okusnimi »»vinskimi gfrisi«? Tov. urednik, prosi- mo, dregnite jih malo, naj zopet kaj zapišejo v »Kmetskem listu« v naše veselje, smeh in zabavo! S—s. (Prijatelji špeharji! Prednji prošnji se rad pridružim. Oglasite se zopet! Urednik!) »Straža«, kaj je tebe treba bilo... V Mariboru se bori s smrtjo esel-esarska »Straža«. Že so ji bridke urice štete in bode sigurno poginila 1. aprila 1926. Zakaj baš 1. aprila? Ker diši vsa eselesarska politika od preobrata sem, pa do danes po — prvem aprilu! — Živela je večjidel cd neumnosti svojih bralcev ter obrekovanja, laži in častikraje. >Stra-ža« ni nikdar poznala krščanskega usmiljenja do svojega bližnjega, a poštenost ji je bila tuja. Navajena slabe hrane, se ni mogla prilagoditi razmeram novega tiskovnega zakona; zato ji bo slednji dne 1. aprila končnoveljavno zadrgnil vrat. Hvala Bogu, da izgine iz površja list, ki je bil madež slovenske žurmali-stike. Tedenski koledar. 4. aprila: 5. oprila: 6. aprila: 7. aprila 8. aprila: 9. * aprila: 10. aprila: 7. aprila: 8. aprila: Dnevi: Velika noč. Velikon. pondeljek. torek: Sikst. sreda: Herman, četrtek: Dioniziij. petek: Mar. M. sobota: Ecehijel. Sejmi: Fram. Nova Cerkev. Macedonija. Slov. fantje-vojaki Jožef Mere, Bratovšek Franc in Alojz Flajz, doma od Sv. Vida niže Ptuja in drugi pošiljajo svojim iz Macedonije pozdrave in želijo veselo Veliko noč staršem, bratom, sestram in dekletom, katerim voščijo najlepše pisanke. Višegrad. Mnogo srčnih pozdravov in vesele velikonočne praznike želimo slovenski fantje iz Više-grada. — Anton Florjančič, Franc vsak naš pristaš mota biti cian »KMETSKE TISKOVNE ZADRUGE«l L Vidmar, Anton Potokar, Alojzij Jenkovič, Ivan Gerl, Ivan Dreml, Puc Viktor, Marnišek Ivan, Jožef Kasterec, Larišek Vinko, Izvršitev smrtne obsodbe v Celju. V pondeljek so v Celju obesili roparskega morilca Josipa Hotka, 311etnega gostilničarja in trgovca iz Marije Gorice na Hrvatskem. Ker je bil v denarnih težavah, je ubil in oropal mesarja in živinskega prekupčevalca Josipa Kraljiča v Dobavi pri Brežicah. Lani junija je Hotko bal obsojen na smrt. Obsodbe niso mogli izvršiti, ker se je zločinec začel delati blaznega. Vendar so zdravniki izjavili, da Hotko ni duševno bolan. V nedeljo so Hotku povedali, da bo v ponedeljek izvršena smrtna obsodba. Obsojeni pri tem ni trenil niti z očesom in zrl nepremično v predsednika sodišča. Baje celi dan in celo noč do usmrtitve ni spregovoril niti besedice. K sebi ni klical niti sorodnikov, niti ni pustil, da bi prišel k njemu duhovnik. V ponedeljek ob pol sedmih se je kazen izvršila. Hotko se je sicer tresel na celem telesu, vendar je sam šel pod vešala. Smrt je nastopila v 8 minutah. Gledalcev je bilo okoli 200, trije so med izvrševanjem smrtne kazini omedleli in so jih morali odnesti. Podolnica pri Horjulu. Pri posestniku Petru Nagoti e se je zglasil 15. marca neki 24—25 let star človek, popolno obrit, okroglega zagorelega obraza z velikimi črnimi lasmi. Na desni roki nad dlanjo je imel eno veliko hrasto in se predstavil za mesarja iz Postojne po imenu Alojz Žnidaršič. Prosil je za prenočišče in je rekel, da je šla njegova mati v Ljubljano menjati lire, drugi dan bo pa Zanoškar iz Dragome-ra naložil za njega vagon volov- Na-gode mu je dal prenočišče, drugi dan opoldne pa je prosil Nagodeta, da mu posodi voz in konja, da se pelje na Sap gledati koliko volov vagajoi zanj. Nagode mu ni prav zaupal in je zato, ker je bil sam bolan, poslal z njim tudi svojo hčerko Francko, staro 11 let. Navidezen mesar se je proti večeru vrnil z hčerko, konjem in vozem. Francki je dal 15 pomaranč, katere je baje njegova mati pustila na Drenovem griču, eno klobaso Ln kruha. Prosil je zopet za prenočišče in tudi prenočil pri Nagodetu. Drugi dan zjutraj je zopet prosil za voz in konja. Nagode mu je to željo zopet izpolnil, topot pa je spremljala goljufivega mesarja hčerka Julka, stara 13 let Goljuf se je odpeljal proti Viču. Na Viču je pri nekem čevljarju na samoti pustil Julko s pretvezo, da se vrne iz Ljubljane v eni uri, kamor gre po mater, s seboj pa bosta prinesla lepo oblekco za Julko. Julka je čakala, a zamanj, premeteni goljuf je odpeljal voz in konja neznano kam. Ukradeni konj je 4 leta star, rdeče barve z helo zvezdo na glavi ter ima bel spodnji del zadnjih nog, na prvih pa znak zavle-čenja. Voziček je skoraj nov, rumeno lakiran. Na vozu je bila odeja s koštrunovo podlago. Orozništvo in policija marljivo poizvedujeta za storilcem, obupani gospodar je prehodil že mnogo vasi onstran meje, a doslej vse zaman. Kdor izsledi ko- nja in voz, naj proti nagradi sporoči posestniku Nagodetu ali bližni orož-niški postaji. Tihotapec je ustrelil pripravnika finančne kontrole Juga v severnem Prekmurju. Jug je patruljiral ob meji.Tam vidi 201etnega fanta, ki se mu je zdel sumljiv, vsled česar ga je pozval na stražnico. Fant je nekaj časa šel mirno zraven Juga; naenkrat pa plane na Juga, mu naglo odvzame puško in ustreli Juga v trebuh. Tihotapec je zbežal proti madžarski meji. Jug je umrl v bolnici. Roparji so pri Laškem napadli g. VI. Kačurja, posestnika na Stru-šci, in mu odvzeli nekaj denarja ter nekaj blaga, ki ga je nosil domu. Roparji so imeli zakrite obraze. Samomor je v Novem mestu izvršila 22}etna E. Mramor, žena žel. uradnika. Skočila je pod vlak, ki jo je čisto razmesaril. Šest otrok v treh letih. V bližini Požarevca v Srbiji živi kmetska mati, ki je v treh letih rodila šest otrok. Prvo leto hčerko, drugo leto dvojčka fanta in tretje leto tri fante. Porotniki hi bili kmalu tepeni. Na Dunaju se je nedavno končala porotna obravnava proti nekemu fijakerju radi uboja svojega tovariša. Dasi je vse govorilo za njegovo krivdo, je možakar tajil in zavračal vsako krivdo. Seveda mu tega nihče ni mogel verjeti, ker je mož že presedel radi napadov in tatvin nekaj let v ječi.Obsodili so ga na tri leta ječe. Obsojenec je po razglasitvi obsodbe skočil nad porotnike ter jih začel obdelovati in jim groziti. Na pomoč mu je priskočila še njegova sestra in nevesta, ki je imela pri sebi par dni starega otroka. Porotniki so bili v mučnem položaju, čuli so marsikako dunajsko, predbacivanje pristranosti itd. Pazniki so imeli dovolj opravka, da so napravili red. Pri tej priliki bi tudi obsojenčeva nevesta kmalu umorila majhnega otročička, katerega je davila in ga končno vrgla na klop, poudarjajoč, da so deto-morilke itak vse oproščene. Zanimivega in nevarnega zločinca je prijela te dni pariška policija. Ukradel je neki gospe 20.000 frankov. Ko so mu to dokazali, so ga pridržali v zaporu in začeli preiskovati njegovo življenje. Tedaj se je šele začelo odkrivati, kakšen lisjak se je vjel. Vedno je izpremi-njal bivališče in ime. Doslej ima j policija, da je dobila v roke strašnega zločinca, ki ni le kradel, ampak tudi moril in prodajal človeško meso na debelo. Najstarejša žena v Beogradu je umrla te dni v starosti 110 let. Do zadnjega je bila zdrava in živahna in je imela vse zobe. Njena najmlajša hčerka šteje 67 let. Katere cerkve so največje? Največja cerkev na svetu je cerkev sv. Petra v Rimu, ki ima mesta za 54.000 ljudi. V milansko katedralo jih gre 37.000, v cerkev sv. Pavla v Rimu pa 32.000. Stolnica v Kolnu ima prostora za 30.000 ljudi. Po 25.000 jih gre v cerkev sv. Pavla v Londonu in sv. Petronija v Bologni. Bivša krščanska cerkev in sedanja turška mošeja Hagia Sofia v Ceri-gradu spravi 23.000 ljudi pod streho, sv. Janez v Lateranu v Rimu 21.000 in nova katedrala v New Yorku 17.000. Svetovnoznana cerkev s poševnim stolpom v Pisi in stolnica sv. Štefana na Dunaju imata prostora za 12.000, Marijina cerkev v Monakovem za 11 -000 in cerkev sv. Marka v Benetkah za 7000 ljudi. Prebivalstvo v Jugoslaviji po verah. V Jugoslaviji je katolikov 4 milijone 735.000, ki imajo 3246 duhovnikov. Pravoslavnih je 5 milijonov 600.000 in imajo 2568 duhovnikov. Muslimani (mohamedanci), katerih je 1,340.000, imajo 1100 duhovnikov. Razun tega je v naši državi še 200-000 protestantov in 65.000 Židov. Dolgo življenje. Plinius poroča, da so v času starih Rimljanov živeli ob Apeninu ljudje, stari mnogo čez sto let. Poročila pravijo, da je bil eden star 125, štirje so- bili stari po 130 let, štirje po 135 let, in trije celo po 140 let. Na Angleškem je bil znan reven kmet Parr, ki se je oženil, ko je bil star 120 let. Njegova žena je rekla, da nič ne čuti, da ima tako starega moža. Ko je dosegel 152 let, je bil predstavljen Karlu I., ki ga je zelo ljubeznivo in dobro pogostil. Umrl je končno zaradi neke bolezni v grlu. Ko so ga raztelesili, so zdravniki konstatirali, da je imel želodec popolnoma zdrav. — Danec Drakenberg je umrl 1. 1773, star 147 let. Do svojega 91- leta je bil pomorščak in več let je preživel v turški sužnosti. — Anglež Elshan je doživel skoro enako starost. Vse svoje življenje je jedel zelo malo mesa. Toliko več pa je po- policija zbranih 36 različnih imenlužil Peter Albert iz Prusije, ki je za eno in isto osebo. Ni pa mogoče bil rojen 1670 ter je vse svoje ziv- dognati, katero ime je pravo, zločinec sam pa tudi ne pove. Zločinec je zelo izobražen. V njegovem stanovanju so našli 120 knjig. Sam ujetnik trdi, da ima diplome treh francoskih visokih šol. Dalje so našli v stanovanju 14 različnih njegovih krstnih listov in drugih listin, ki jih je potreboval pri raznih goljufijah. Imel je celo ročno tiskamo samo za ponarejanje spričeval in listin. Policija je našla v njegovi sobi tudi cele kupe različnih ženskih fotografij in zapisnik s točnim popisom šest pariških žena, ki so neznano kam izginile. Poleg tega je imel zločinec pri sebi tudi sliko lastnika javne hiše v Al-žiru. Po vseh teh znamenjih sodi ljenje težko delal. Udeležil se je tudi raznih bojev in šlezijske vojne ter se je poročil, ko je bil star 80 let. Imel je sedem sinov. Umrl je leta 1838, star 168 let! Neusmiljen mojster. Pred sodiščem v Išlu je stal krojač Viljem Kasberger, obtožen, da postopa neusmiljeno s svojim učencem in svojo učenko. V stol učenca je vtaknil žeblje in igle ter ga prisilil, da je sedel na nje. Tako-le za zabavo je včasih zvrnil kozarec prav mrzle vode učencu ali učenki za vrat. Nekoč je zmečkal tobak od cigarete ter ga polil s strojnim oljem, potem pa mazal oba po ustih. Potem ju je stiskaj in ščipal za lica tako dolgo, da sta odprla usta, nakar jima je v r usta pljunil. Dobil je mrtve mi jih metal v učenca in v učenk' koč je tako miš, kateri so mi čreva iz trebuha, zabasal uč usta- Obtoženi mojster je obsojen tri mesece težke ječe in vsak te se mora postiti. Evina jablana. Na azijskem ku Cejlonu raste med raznimi gimi posebnostmi tudi drevo, ki pravijo »Evina jablana«. Njeg cvetje zelo lepo diši, sad pa je zunaj zelo podoben jabolku. Zi je pomarančaste barve, znotraj norudeče. Vsak sad pa ima nek znamenje, kakor da bi kdo že griznil en kos. Jabolko je strup« Davek na trebuh. Francoski nistrski predsednik Briand dob polno raznovrstnih predlogov,] naj bi pomagali rešiti težko fin no krizo, pod katero ječi tudi 9 cija kakor razne druge dežele, žavniki, finančniki in politiki ug jo, kako bi se dalo spraviti drži finance v red in o tem razmii tudi davkoplačevalci, katerim sej že lasje pred ogromnimi davči zahtevami. Na kmetih debatin davkih in iščejo poti, da bi se, ščine dobro in prav razdelile, se jim zdi, da je dežela preveč menjena in da je mnogo takih,! sti po mestih, ki premalo plaču Neki najbrže suh Francoa ima I na trebuhe. Neko nedeljo popoli se je vsedel in pisal Briandu v riz posmo in povedal lepo po do če, da treba, ako se hoče sprai bilanco v ravnotežje, pred vsem dačiti debeluharje. Obdavčili M se vsi oni, ki preveč jedo in pi Dokaz za to je velik in š/rok 1 buh- Mladina ie Jjiiper lak^ / sih ne pozna mere v jedi in pi toda starejšim in zrelejšim se I razvada ne da odpustiti. Zato treba kaznovati in obdavčiti. K ima čez trebuh obsežnosti več en meter, naj plača za vsak ce meter po en frank na leto. Do se naj pregled ljudi in zrna naj jih na občinskih uradih. Bn bo videl, da dobi po tej poti vi žavne blagajne ogromne prispel Čudne poslednje želje. Boj angleška vdova Marija Saymer je pred kratkim umrla, je določi svojem testamentu, da se moral na mačka, katero je neizmerno^ bila, zastrupiti in položiti se jo ra v njeno krsto. Ta želja se j izpolnila. Neka newyorška da odredila, da so se morale vse nI štiri mačke po njeni smrti ubiti! kar so jih pokopali skupno ž] Pa so znane še druge čudne ločbe zadnje volje. Neki gospod je pred dvema letoma v Pai umrl, je zahteval, da mu mor položiti v krsto paket tobaka, in škatljico vžigalic. — Neki Anglež je odredil pred kratki svojem testamentu, da ga mi sežgati v njegovih dokolenica! čevljih. Ladja smrti. Nedavno je iz Trsta parnik Belvedere Kozuličeve družbe. Plul je s izseljenci v' Buenos Aires. vožnjo je na krovu nenadoma bruhnila neka kužna bolezen, k kesila vse vprek. Čez 30 oset umrlo sredi oceana. Pokopal jih v mrzlih valovih na tisoče trov globoko. Med temi je tudi Kmet, misli z lastno glavo! pesecev star dojenček iz Gorice. Ko se je »Belvedere« zasidral, je bilo na krovu skoraj vse mrtvo in tihe; vsi so ležali bolni. Ivan Lah, »Pepelu h«. Narodna bravljica v šestih dejanjih. Zbirka medaliških iger Oder i4. zvezek. ■26. Str. 72. Založila Tiskovna za-■iniga v Ljubljani. Cena 18 Din, *teina 75 par. — V dramatski obliki je obdelal Ivan Lah zhano narodno pripovedko o očetu, ki je imel tri sinove: dva sta bila pametna, a tretji neumen. Rekli so mu Jpepeluh. Ker je izpolnil očetu željo in stražil na njegovem grobu, mu je ta izročil srebrno piščalko. Ž njo se mu je izpolnila vsaka želja in piščalka mu je konečno pripomogla, da s»i je v tekmovanju pridobil kraljičino za ženo. — Pe-peluha so igrali v Mariboru in v Ljubljani. — Igra je vprizorljiva tudi na manjših odrih, lahko tudi v skrajšani obliki. Igra bo dobrodošla tudi za šolske odre, ki jo bodo pa mogli vprizarjati le v skrajšani obliki. ZA SMEH. Tone Smuk zahteva v Celju na kolodvoru železniško karto v Dravograd. Ker pa gresta iz kor o politiki — stranka sem, stranka tja! S katero stranko drži pa vaš mož?« i Žena eselesarja: Kaj, moj mož? F Njego va stranka sem iaz in moja — [ metla!« * * * i Davkar: »Vaša dolina je vendar zelo rodovitna!« Kmet: »0, tisto pa! Če drugega nič ne zraste, davki gotovo zrastejo!« ♦ * * Prvi sosed: »Ne vem, kaj bo z 1 mojo hčerko — že dve leti je stara, pa še nič ne govori.« Drugi sosed: »Oh, prijatelj, ni tako'nevarno. Moja žena je bila že tri leta stara, ko je spregovorila, in danes mi govori, da bi gnalo mlinske kamne tri!« sle * * : Stara devica: »Vzamem vas za moža pod pogojem, da preživiva medene tedne na severnem tečaju/' Snubač: »Zakaj pa to? Stara devica- Zato, ker je tam šest mesecev dolga noč! Narodno blago. (Zapisal Franc Kramar.) ZAKOPANI ZAKLADI NA IŽANSKEM. O zakopanih, izkopanih ali zazidanih zakladih se večkrat govori. Naj danes opišem, kar se pri nas pripoveduje o zakopanih zakladih ali »šacih«. Ddbro uro od Iga proti zahodu stoji mala ižanska vasica Podkraj ali Šentjanž z malo podružno cerkvico sv. Janeza Krstnika, blizu katere izvira iz zemlje bister, neusahljiv studenec. Blizu te cerkvice je baje zakopana zlata skrinjica denarjev, katere pa še dozdaj ni nihče našel, dasi so se že mnogo trudili, da bi jo našli. O tej zakopani zlati skrinjici pripovedujejo to-le: Bilo je ob času francoskih vojska 1813. ali 1813. leta, ko so belo-hlačni Francozi bili na Kranjskem. Takrat so bile v Šentjanžu šele tri hiše — zdaj jih je šestnajst — in sicer: mežnija, pri Malnarju in pri 3ričarju (sedaj šeškarju). Nekega večera pride v šentjanško mežnijo francoski vojak z zlato skrinjico na hrbtu (katero je komaj nesel) in poprosi tam za prenočišče. Ko mu povedo, da lahko v hlevu na mrvi spi, ako hoče, jih poprosi še za lopato, češ da jo bo nekaj rabil. Dajo mu jo in ko je šel gori na hlev po lojtrah, je bila tista skrinja tako zelo težka, da so se kar klini od loj-ter podajali pod njim. Drugo jutro so videli tega francoskega vojaka, kako je šel po lojtrah doli s hleva, toda — brez skrinjice, katero je ponoči neznano kam zakopal. Pač so našli po njegovem odhodu na bližnji njivi kupec sveže prsti in po tisti prsti so uganili, da je Francoz zlato skrinjico tako-le zakopal: zemlje je lepo na štiri ogle ven iz-rezal, kar je bilo preveč prsti, je deval v kapo, skrinjico je v jamo položil in izrezano zemljo je talko lepo nazaj na skrinjico položil, da se ni nič poznalo, kje je zakopana. Prst, ki jo je na bližnjo njivo stresel, pa zato ni hotel tam pustiti, da ne bi izdala, kje je skrinjica zakopana. — Kmalu .potem se je o zakopani skrinjici izvedelo to-le: Neki mož, ki je bil doma iz Šentjanža (ali blizu Šentjanža), je bil nekaj časa v ječi in tam je zvedel od nekega tujca, da je on slišal neko tajno pismo brati, da je tam blizu Tomišlja neka cerkvica sv. Janeza Krstnika in da je blizu te cerkvice zaklad zakopan in sicer: zlata skrinjica, ki je z zlatim ključ-kem zaklenjena, a ta ključek je na vrh skrinjice položen. Zakopana pa je med dvema mehkima drevesoma in da je od tam vodoravna črta proti tomišeljskima cerkvenima stolpoma. Ko je ta mož prišel domu iz ječe, je začel to skrinjico iskati. Takrat sta rasli blizu šent-ianške cerkvice dve mogočni lipi in ker so lipe mehka drevesa, je sodil, da je ta skrinjica najbrž med tema dvema lipama zakopana. Zato je začel najprve tam kopati, toda h rez uspeha.Kopal je tudi po bližnjem mežnarjevem vrtu in Gosti-ševi senožeti Gmajnick, toda naj- brž brez uspeha, ker ni nikoli rekel, da je kaj našel, ali pa ni hotel povedati. Ako res ni našel, je dragocena skrinjica še vedno ta«i zakopana, kamor jo je zakopal pred 112 leti francoski vojak. Drugi zaklad je zakopan blizu sedanje nove kapelice sv. Janeza Krstnika, ki stoji med Šentjanžem in Tomišljem (stara kapelica je bila posvečena sv. Frančišku). Ta zaklad pa baje ne more nobeden drug izkopati, kakor tisti, ki zna vse umetnosti pri izkopavanju zaklada, katere so približno te-le: Zaklad ali »šac« se koplje navadno samo kvaterno soboto pred polnočjo. Kdor ga hoče kopati, mora omenjeni večer hoditi okoli in kjer bo zagledal malo nad zemljo lučico, tam je zaklad zakopan. Imeti mora seboj; tri blagoslovljene šibe in jih tam, kjer je videl lučico, navzkriž položiti, pa tako molčati kot grob. Ako bi le količkaj spregovoril, bi se zaklad še bolj globoko pogrez-nil in škratelj bi se prikazal, da bi iskalec moral na vso moč "bežati pred hudobcem. Da to ni tako lahko izpeljati, evo vam dokaza! 0 zakladu pri šentjanški kapelici so zvedeli tudi trije pogumni možje iz moje rojstne vasice Matene. Bilo je to že pred dobrimi petdesetimi leti. Šli so na kvaterno soboto pozno zvečer h kapelici in so vzeli seboj vse potrebno: tri blagoslovljene <šibe, lopate in sploh vse, kar se potrebuje pri izkopavanju zaklada. Po potu tja grede so seveda vse domenili, kako se bodo tam obnašali, da bodo molčali ko grob itd. Ko pridejo blizu kapelice, res zagledajo malo lučico, ki je visela nad zemljo. Razveseljeni položijo na tistem mestu vse tri blagoslovljene šibe navzkriž in začno zaklad kopati. Pa glej ga šmenta! Ali je bil kdo kaj spregovoril ali pa še niso znali nagajivega škrata dovolj »panati«: tak strašen vihar je nastal, da je drevesa kar s koreninami pulil, in tak divji piš je bdi, da je bilo groza, In na naše tri zakladokopce so tako veje z dreves letele, da bi jih kmalu pobile in zasule. Pa so popustili vse orodje in bežali, da še nikoli ne tako. Le še malo živi so prisopihali v Mateno. Omenjenega zaklada pa ni še! potem nikdo več kopat in bo menda do sodnjega dne tam zakopan. Pokojni tomišeljski Škraba je tudi vsako kvaterno soboto pred polnočjo na župnijskem vrtu videl, kako je >šac cvetel (to je lučico! je videl). To je povedal sosedove- j mu Matevžu in sta šla neko kvater- ] no soboto zvečer na župnijski vrt »šac< kopat. Preje sta se domenila, da bosta med izkopavanjem zaklada molčal kc riba. Ko sta pa prišla do zaklada, se je pa eden spozabil in od veselja zavpil: Hudič, hudič, hudič!« Potem pogledata v izkopani lonec — pa so bile same čre-pinje notri. Ko bi bil mož molčal, bi bil v loncu sam denar: ker pa je izpregovoril, se je denar v ničvredne črepinje spremenil. Taki ljudje, ki zaklade kopljejo, pač res nimajo sreče! Med Šentjanžem in Tomišljem je Lukova senožet. Tukaj sta stali svoj čas dve lipi in med tema lipama je bil, kakor pravijo, zaklad zakopan. Ko so šle pred kakimi šestdesetimi leti ženske neko jutro mimo teh dveh lip, so zapazile, da je bila okrogla jama med lipama in da je bil tisto noč okrogel lonec iz te jame vzet. Govorili so seveda potem ljudje, da je bilo tam lonec denarja zakopanega, katerega je tisto noč srečni najditelj našel, izkopal in odnesel. Kdo ga je izkopal, se seveda še danes ne ve in se *tudi vedelo nikoli ne bo! Ko so pred kakimi sedemdesetimi leti v Brestu neko kočo podirali, so dobili v hišnem zidu precejšnjo množino starih »cvancgarc zazidanih. Zazidati so jih dali najbrž prejšnji lastniki tiste hiše. Ko so pred kakimi dvajsetimi leti \r Mateni podružno cerkev sv. Mohorja in Fortunata popravljali, pravijo, da so tudi našli neko škatljo zakopano. Kakšna je bila in kaj je bilo v njej, ne vem, ker je sam nisem videl in so mi to drugi povedali. Pri neki hiši v Tomišlju pravijo, da je še zdaj v kaščnem zidu zaklad zazidan. Toda tega zaklada nihče ne sme vzeti, da bi ga užival; bil bi celo življenje nesrečen. Ko je okoli leta 1800 skoraj vsa tomi-šeljska vas pogorela, je neka ženska k tej hiši prinesla cel predpasnik denarja spravit, ker ta hiša ni pogorela, kot so druge. Gospodar ga je menda dal kar v kaščni zid zazidati, samo da ni bilo potreba denar povrniti, kc je prišla dotična ženska ponj. (Da je to resnica, ne iporem trditi, pač pa je vse lahko mogoče.) Na mestu, kjer zdaj stoji hiša premožnega kmeta Modica v Mateni št. 1, je stala pred kakimi tristo leti grajščina grajščaka Lota. (V njegov spomin še zdaj1 teče čez Matenski morost jarek, ki se imenuje Lctbvec .) Na mestu, kjer so se svoj čas raztezala Lotova gospodarska in druga poslopja, so v prejšnjih časih na kvaterne večere dostikrat videli male lučice, ki so se nad zemljo vzdigovale — znamenja, da so tam tudi zakladi ali šaci zakopani. Gotovo so v prejšnjih časih poskušati izkopati jih, ker so bili ljudje veliko bolj praz-noverni, kot so sedaj, toda.ali so imeli Iva j uspeha, ne vem. Brez dvoma pa leže gotovo še na več krajih Ižanske denarni zakladi zakopani v zemlji, ki so jih ljudje pred Turki skrivali, ko so morali pred njimi bežati pred kakimi tristo leti. Še danes je v ižanski vasici Staje neka ulica, ki se imenuje pa-ška ulica in sicer zato, ker je v tej Ulici močan ižanski kmet turškega , pašo z gozdnim koncem ubil. (.Gozdni konec se imenuje »pri nas voz na dve kolesi, na katerem se vozijo drva in težki hlodi iz gozda.) Na koncu »paške ulice« je tudi ueka skala še iz turških časov, na kateri je v neznanem — najbrž y turškem — jeziku bogvekaj napisano in je že težko čitljivo. Opozarjam na ta zgodovinski napis vse, ki se zanimajo za take stvari! ion C -- Narodni i od st I*. Uporaba zemljišč po opuščenih vinogradih. Doživeli smo čas, v katerem bo moralo naše vinogradništvo zavzemati čisto drugačno stališče kakor dosedaj. Gotovo je, da se povpraševanje po vinskem pridelku manjša. Protialkoholno gibanje zadobi-va čimdalje več veljave in pomena za razvoj človeštva. Vsled tega vinogradništvo ne bo nikdar več do-našalo prejšnjih dohodkov.'Že sedaj se vinogradništvo slabo ali skoraj nič ne izplača. Najslabše v starejših, obnemoglih vinogradih. Obdelava stane enako dobrim čvrstim vinogradom, dobiček pa je mnogo manjši. Take opuščene obnemogle vinograde je potrebno prenoviti. Dobre, prvovrstne vinorodne lege kaže prenoviti in zopet zasaditi z dobrimi, primernimi vrstami, ker prvovrstne kvalitete bodo še vedno našle odjemalcev, četudi morda v manjšem obsegu. Slabe lege opuščenih vinogradov se po zdravem preudarku nikdar več ne bo izplačalo prenoviti v vinograd, ker imamo priložnost take lege ugodnejše in dobičkanosnejše izkoristiti. Nasprotno od vinogradništva napreduje ali bi vsaj lahko uspevalo sadjarstvo v naši ožji domovini. Tukaj nam je dana podlaga, se razširiti tudi za svetovni trg. Podnebje naših krajev je kakor ustvarjeno za uspešen razvoj sadja. Našim vinogradnikom torej v nobenem slu- čaju ni potrebno obupati, ampak se prilagoditi razmeram in izkoristiti zemljo na način, ki bi tudi brez vinogradništva donašal dovolj stalne in dobre dohodke. , V takih opuščenih vinogradih bi naj bili odslej sadjarstvo in živinoreja najvažnejši panogi kmetijskega gospodarstva. Sadjarstvo nam bo seveda naj-bol uspelo takrat, če bomo pridelovali dobro tržno robo. Primerne vrste za primerne lege in zemlje. To naj bo naše pravilo. V bližini mest in trgov ter prometnih krajev zasadimo s finim namiznim, v oddaljenih in slabših,legah s trpežnim, trasportnim in za vse uporabnim sadjem. V prvem slučaju bi zasadili najboljše južne tople lege z breskvami, marelicami, češnjami, češplja-mi, slivami, finimi ranimi in poznimi hruškami in drugim enakovrednim sadjem. Kako lahko in drago se proda poletno fino sadje po naših domačih trgih, ve vsakdo. V slučaju slabe cene se pa tako sadje na najrazličnejše načine konzervira za kuhinjsko porabo. V oddaljenih krajih pridelujemo samo trpežno, tržno, enotno sadje. Za naše slovenske kraje bi prišle v j prvi vrsti v poštev sledeče jabolčne vrste: Bobovec, Kanadka in štajerski vinski mašancelj. Zadnja vrsta samo z debelimi plodovi. Če hoče-\ mo imeti izvrstno tržno robo, moramo gojiti čim manj sort, a tiste izbrane. Enotno sadje se najdražje plačuje, o čemur se je že marsika teri sadjar imel priložnost prepričati. Predno sadimo, pokličimo dobrega strokovnjaka, kateri nam odloči primerno vrsto. DreveSa ku-pujmo samo pri zanesljivih dreves-ničarjih, četudi so tam nekoliko dražja. Pri nas imamo največje koristi od travniških nasadov. V tem slučaju pa moramo saditi v zadostni razdalji. Poleg sadja imamo v tem primeru lepe koristi od sladkega hribovskega sena, ki je najboljša in najcenejša krma ža našo živino. Ivan Štampar, ekonom. Poziv živinorejcem radovljiškega okraja! Okrajna živinorejska odbora za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora prevzemata še nadalje po 3 do 4 mesece stare bikce, ako izhajajo od prav dobrih molznic in od lepih, liceneovanih bikov. Komur skoti krava lepega bikca, naj to takoj sporoči z dopisnico okrajnemu ekonomu v Radovljici. Ako je dotični posestnik pripravljen, rediti lastnega bikca za pleme do starosti 3V? leta. mu izplača odbor pri prevzemu bikca — polovico vsote, katero je bikec po krajevni tržni ceni za teleta vreden ter doda zraven še do 50% poviska za pravilno vzrejo. Višina poviška v odstotkih je odvisna od pravilnosti odstavljanja in krmljenja teleta. Ako dicseže tak bik pozneje pri ličen eo-vanju vsaj 24 točk ocene, izplača odbor rejcu naknadno še 10% od celotne nakupne cene v odgovarjajoči valutni vrednosti dinarja. Nadalje izplača odbor rejcu, hI dar bo bik star 1% leta in ako bo takra zadovoljivih životnih oblik in v dobri ple menski rejnosti, še naknadno nagrado 7 iznosu 20% od svoječasnega celotnega na kupinega zneska na podlagi odgovarjajo« valutne vrednosti dinarja. Za posestnike, ki bi hoteli take odbran [ in pod nadzorstvom odbora vzrejene bil | ee prevzeti od drugega posestnika, veljaj popolnoma enake, odgovarjajoče ugoj nositi. Interesemtje se vabijo, da sporočil svoje naslove okrajnemu ekonomu v Rf dovljici, ki jim da vsa še morda zaželijen pojasnila. Tajništvo okrajnih živinorejskih odboro v Radovljici. Vesele velikonočne praznike žel svojim odjemalcem — »Ekonom/o........ „ 140-— apneni dušik 16 do 17 o/0 ........ 3 lO* Cesne za lOO kg franko Ljubljana. Pri vagon- skem odjemu posebne cene. Lep semenski oves nudimo po Din 3 50 franko Ljubi šana. Ne pomaga nič! Prepričajte se! Kar je res, je pa le res ! Da se kupi najboljše, trpežno blago za moške in ženske obleke le pri domači znani trgovini pri WCES LJUBLJANA I Kil L IN G AR J EVA ULICA €€ Največja izbera sviSnatih rut in šerp! PHmmnKMiiiMiiiHiiiijiiiiiM v veliki izberi po ugodni ceni dobite v občno znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini Združene opekarne d. d. Ljubljana Miklošičeva cesta 13 prej« tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni jnnožhd — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno aH dvema mrežama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) ln zidno opeko. — Na iello se pošlje takoj popis In ponudba! Stekleni stiainlk »eiino v zalegi. UJff f l illl 111 llil 1 iTi rTETlTlTli 3 ^t^liillčIlIBiliEiilžt^tsil^iili^t-^^LŽl^ibnilsl r, 5! i! H iTTTi TjTTTTl „Pri Skolu" R MIKLAUC Ljubljana (Zunajnim naročnikom se pošilja tudi po pošti) Gospodinje, Šivilje, obrtniki I Do sedaj neprekosljivi šivalni stroji KOHLER z lO-letnlm Jamstvom se dobe v najmodernejših opremah za rodbine, šivilje, krojače in čevljarje pri tvrdki IV. A UERHA MMER Ljubljana, Kolodvorska 3 Prodaja se tudi na obroke. PREMOG koks, kovask! premog, kolje in najcenejša drva BRANKO MEJOVŠEK, MARIBOR Tattenbachova ulica 13 ii fflsi za peni [ v Ljubljani prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industr. podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikele. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15/II. prvovrstno, po ceni Din 75*— za 100 k«. Slamo v otepih po ceni Din 50*— za 100 kg na mestu prodam IVAN DRNOVŠEK, Žlebe, pošta Medvode. Za dostavo tena dogomu. Najboljša in zato najcenejše kupite edit^o le pri pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletna potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje v Ljubljani ob vodi, blizu Prešernovega spomenika. Na veliko in mslo! štirikolno, na peresih skoro popolnoma novo, tovarne „Smekaf proda Prosto*, gasit, druš v Zgornji Šiški pri Li"bljJ Iščem vajenca za sedlarsko in avlo lakirersko obrt. 1 LEOPOLD ŠUŠTERŠli Ljubljana, Dunajska Prodam posestvi sestoječe iz krasne vil z šestimi sobami, 21 orala lepega vinograda. Krog vile vrl z čebe njakom. V vili je td vsa oprava. Cena dogovoru. ANT. SVET Globoko, p. Brežice, P 0 0 R U ZIIIC E: Maribor, Kamnik, Slovenske Konjice, tao mesto, Ptuj, Rekel , Sfovenjsradec, Premije. Dunajske cesta št. 4 (v lastni stavbi). ftapitai in rezerve nad Din 20,000 000" . Izvršuje vse bančne posle najtožneje in najkulsnineje. Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139,146,458 Odgovorni urednik: IVAN MRAVLJE, - Za tiskarno ?Merkur<: ANDREJ SEVER.