Leto XIV., štev. M Lpiivojtvo: Ljubljana. K.oatljeva ulica 5 — Teleton St 3122, 3123, 3124 3125 3126 Itiserarn' oddelek: Ljubljana. Sden-bjrauva ni. 3 - Tel. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ui> ca štev 11 - Telefon št 2455. Podružnica Celje: fCocenova ulica št l - Teleton št 190 Račun pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842 Praga čisto 78.180. W'er> št Ifo 241 Razočaranje i Društvom narodov Te dni je začel zasedati svet Društva narodov in politična pozornost sveta se zopet obrača v Ženevo. Med političnimi činitelji, ki jih je današnji zapletem položaj spravil v nemilo zadrego, je baš Društvo narodov najbolj prizadeto. Kritike o delovanju in nsdelovanju te institucije, ki je bila pred leti prečen jevana in ki je danes že podcenjevana, so^ čedalje pogostejše in temperamentnejše. Ni mogoče prikrivati, da je v miroljubnih množicah Evrope nastopilo razočaranje z Društvom narodov in to občutje prodira polagoma tudi v politične kroge malih narodov. Kaj je prav za prav doseglo Društvo narodov s svojim ogromnim aparatom in neštetimi zasedanji? Ali ima sploh^še kak pomen institucija, ki ne more rešiti baš največjih, najusodnejših vprašanj, kakor so n. pr. garancije za onemogočanje nove vojne, razorožitev, enotna in vsestranska zaščita narodnostnih manjšin i. dr.? Kajti spričo teh problemov je vse drugo malenkostno in nevažno. Danes gre za usodo Evrope in sveta, a kaj dela Društvo narodov? Težki napori, da bi razrešilo vozel kitajsko-iapon-skega spora, so docela brezplodni. V srednji Evropi se položaj vedno bolj zapleta: vsi prijatelji miru nestrpno čakajo avtoritativne izpcdbude, in kdo bi bil za nio bolj poklican kot baš ženevska institucija?! Taki i7*, podobni ugovori se z navidezno logično upravičenostjo vsiljujejo skoraj dan za dnem povprečnemu čitatelju listov. Zdi se mu, da je Društvo narodov neka nadčloveška naprava, neko poosebi jenje mirovnih in človekoljubnih stremljenj ter idealne pravičnosti, zato ga kliče na pomoč, ko vidi, da se zopet zbira.io imperialistični volkovi. Razočaranje z Društvom narodov je sploh značilno za politično psihologijo onih narodov. ki zavise v večji meri od nekega pravičnejšega reda na svetu, kakor pa od lastne fizične sile Dobro se spominjamo, s kolikim navdušenjem je vsak naš človek pozdravil mogočno Wilsonovo iniciativo in kakšen tjsrled s- .ie pridobilo Društvo narodov prva leta po vojni Povojni človek, naveličan groze vojnih polj, poniževan na fronti in v zaledju, zbegan od vsega, kar se je zgodilo, je občutil v tej novi nad-državm instituciji silen izraz človeškega dostojanstva, jamstvo miru in nositelji-co novega, pravičnejšega rn boljšega sveta, kakor si ga človeštvo dosihmal še ni ustvarilo. Nič ni bilo naravnejšega od takih upov, a obenem tudi nič naivnejšega in — nevarnejšega za samo Društvo narodov. Že izpočetka je namreč bilo jasno, da se bodo razpoke med ideologijo Društva narodov in njegovo prakso kazale tem bolj, čim bolj bo povojni človek pozabljal vojne izkušnje in se zapletal v nove politične in gospodarske mreže. Že to, da je Amerika pustila na cedilu svojega Wilsona in da se Društvu narodov ni pridružila sovjetska Rusija, je moralo ohladiti prevroče nade idealistično na-strojenega povojnega človeka. Nekoliko Pirovin zmag v Ženevi je zadostovalo, da je jela Društvu narodov bledeti njegova idealna glorija. Vedno bolj se je kazalo celo povprečnemu opazovalcu, da se ta mednarodni parlament v svoji moči in nemoči ne razlikuje od narodnih, državnih parlamentov. To danes vidi in čuti že vsak razočaran častilec Drušitva narodov, vendar pa vsak ne najde v tej čudni basni njene prave morale. Kakor si povprečen človek predstavlja državo kot neko abstraktno silo. ki ie nad njim in torej nad vsemi državljani, in je razočaran, če ni boljša od svojih povprečnih državljanov, tako si je tudi Društvo narodov zamislil izven resničnega stanja narodov in držav, ki ga tvorijo. Pozabil je, da je v Ženevi zastopano isto človeštvo, ki se na vseh koncih in krajih razdvaja, ki ga vežejo v celoto samo zelo meglene ideje, do katerih se množice še niso dokopale. Ni razumel. da Društvo narodov ne more biti nič drugega kot odraz ohlapne, negotove skupnosti, odnosno težkih nasprotij med narodi in državami, ki so mu člani. V času, ko je nedogledna umstvena, moralna in gospodarska kriza zajela vse zapadno človeštvo, ko so v vprašanju sami temelji današnje civilizacije, ne more občestvo narodov, kakor ga predstavlja Društvo narodov, biti v svoiem jedru boljše kakoi so njegovi sestavni deli. Razočaranje z Društvom narodov pada potemtakem nazaj na narode same. Danes je vprav kričeče dejstvo, da so se narodi malo naučili iz izkušenj svetovne vojne. Tudi oni povojni človek, ki se je tolikanj vnemal za Wilsonovo iniciativo, se je v množici docela spremenil in ga le težko spoznaš. Če je Društvo narodov v krizi, tedaj so v posameznih narodih zašle v krizo ideje, ki so ustvarile to institucijo. Poskus, da bi se ustanovila avtoriteta, ki bi stala nad narodi in državami, ni bil r»~vi v zgodovini. «aj ga je izvedla že rimska Cerkev v srednjem LJubljana, četrtek 26. januarja 1933 Cena Din t- Naročnin« mesečno Dm 25.— Za inozemstvo D»n 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knaftjeva ulica 5. Telefon it 3122. 3123 3124. 3125 312& Maribor. Gosposka ul»ca II. Telefoi št 2440 Celje Korenov, ul 8 TH St 100 Rokopisi ae ae vračajo. — Ogla* po tarifa Slovenci svojemu kralju Pomembna seja ljubljanskega občinskega sveta - Slovenska prestolnica odločno obsoja separatistična rovarjenja in manifestira za narodno in državno edinstvo - Adresa slovenskega prebivalstva Nj. Vel. kralju Ljubljana, 25. januarja Danes ob 5. popoldne se je načela ^redna seja ljubljanskega občinskega »verta. Župan dr. Dinko P u c je po otvoritvi ugotovil sklepčnost ter imenoval za ovarovatelja zapisnika občinska svetnika dr. Šubica ia Iv. Tavčarja. Nato je izvajal med drugim: »Dne 3. januarja 1933. ie prišla na dan neka enunciacija g. dr. Korošca, ki so jo na z vati po zgledu drugih »punktacije dr. Korošca«. Te punktacije so biie velike presenečenje za vse Slovence. Znano je da je hrvatska opozicija pred nekaj tedni tudi proglasila neke punktacije, v katerih pravi, da se hoče povrniti na stanie pred 1. decembrom leta 1918. To pomena, da hočemo ostati vsak na svojem posebnem, eventualno separatističnem stališču ki da je treba začeti nova pogajanja giede eventualne ustanovitve skupne države, pn čemer bi ne bil nihče vezan, aH pristane na sporazum al- ne. Punktacije g. dr. Korošca izjavljajo, da se strinjajo z omenjeno izjavo opozicije na Hrvatskem. Mi na to pot slediti ne moremo. Mi ne grem« v kaos pred 1. decembrom leta 1918.. mi smatramo 1. december leta 1918. za svojo magnara cartam, ki nam je Slovencem zasigurala svobodo, razvoj in napredek. V okviru 1. decembra moremo dati vse koncesije upravne narave, izven okvira 1. decembra pa je za nas propast, kaos, suženistvo! V punktacijah dr. Korošca se na* primerja z narodnimi manjšinami v Italiji, Avstriji, Madžarski. Ta očitek ie sramota, ki nas žge tem bolj, ker ga ie izrekel Slovenec, ki je to državo soustvarjal, upravljal in ki je sodeloval pri skoro vseh državno-pravnih aktih. Mi se čutimo svobodne, česar ne čutijo ne primorski, ne koroški, ne drugi po svetu raztreseni Slovence. Mi smo dosegli v svojem jeziku vse, česar v Avstriji niti sanjati nismo upali. Naš jezik je državni jezik, kar prej nikdar ni bil in kar v nobeni drugi državi ne bi mogel biti. Če bi se izpolnilo to. kar predvideva dr. Korošec, bi v najboljšem primeru b?U neizogibna posledica gospodarska propast Slovencev. Na tesnem ozemlj« Slovenije nI mogoče samostojno gospodarstvo. Mi ne živimo samo od kmetijstva, ampak v isti meri od obrti, trgovine in industrije. Te panoge bi postale tisti hip mrtve, k« bi bila proglašena samostojna Slovenija. In kam z našo inteligenco in delavstvom? Že danes se n.arn nabira inteligenčni ki delavski preleta ri jat in 50.000 Slovencev je raztresenih po drugih banovinah naše države. Ce se nam vrnejo, kem z njimi? In koliko časa bi ekerstrrala samosto ina Slovenija? Kdo bi jo priznal? Kdo bi jo ščitil? Ali ne vidimo grabežljivih oči, kako se željno ozirajo na naše kraje, ki so bili od nekdaj cilj poželenja sosednih narodov, ker je Slovenija ključ do morja, prehod od zahoda na vzhod, z juga na sever. Ako hočemo znova priti v suženjstvo, potem se U ravnajmo po punktacijah dr. Korošca!« Izvajanja župana dir. Puca so bila sprejeta z živahnim odobravanjem vseh občinskih svetnikov. Nato je župan dr. Puc sporočil, da je imela Županska zveza v začetku januarja svoj občni zbor, na katerem je soglasno protestirala proti punktairi jam dr. Korošca in da se tem protestom pridružujejo tudi vse občine v dravski banovini. Zato je predlagal. naj se tudi ljubljanski občinski svet pridruži resolucija Županske zveze. Predlog je bil soglasno in z novim odobravanjem sprejet. Adresa Nj. Vel. kralju Nadalje je župan dr. Puc sporočil, da je narodni odbor, ki mu načeluje dr. Gustav Gregorin. poslal mesenemu načelstvu adre-so, ki bo izročena Nj. Vel. kralju. To adre-so je sestavil narod™ odbor, izbran n v to pooblaščen dne 13. t. tu. na sestanku zastopnikov vseh kulturnih, prosvetnih, gospodarskih, .stanovskih, strokovnih in drugih društev. Namen adrese je, poudarti voljo našega naroda, da hoče s Srbi n Hrvati živeti v narodnem in državnem edin-stvu. Obenem bo ta adresa zavrnila napačna naznanja dela inozemstva o razmerah v naši državi. Adreso bodo podpisali župani vseh občin v Sloveniji, prosvetna, kulturna, stanovsko-strokovna. humfinita.tra, ka-ritativna, gasilska, gospodarska, športna in druga društva, sokolska društva, zadruge (obrtne, konzumne, nabavljalne, kreditne, kmetijske, čebelarske, poru t ni naroke itd.). združenja trgovcev in obrtnikov ter njihove zveze, skratka vsa društva, ženska hi moška, vse korpora-cije in ustanove, ki dejansko predstavljajo du-Aevno in fizično življenje slovenskega na:.xia. Dopis narodnega odbora poudarja, da politične organizacije te fldrese ne bodo podpisale, ker se hoče ohraniti njen nepolitični značaj. Razen tega naglasa odbor, da predstavita ta adresa samo odločen in iskren izraz ter poudarek, da hoče slovensko ljudstvo do skrajnosti stat* na bran ku za svojo svobodno, enotno in nedeljivo narodno državo Jugoslavijo in da brez skupnega življenja v tej državi z brati Hrvati in Srbi ni za nas Slovence obstanka. Besedilo adrese G. župan je nato preči tal adreso. ki 6e glasa: Vaše Veličanstvo! Jugoslovansko narodno in državno edinstvo je bilo že pred svetovno vojno ideal slovenskega naroda. To veliko misel so že od davnih dni gojili njegovi največji sinovi. Zato ie v majniški deklaraciji ves slovenski narod eno-dušno zahteval to edinstvo ter so njegovi zakoniti zastopniki v soglasju z vsem narodom v proglasu Narodnega Veča z dne 24. novembra 1918. sklenili naprositi Vaše Veličanstvo, da proglasi zedinjenje Srbov. Hrvatov in Slovencev v skupno in enotno narodno državo. Z državnim aktom dne 1. decembra 1918. je Vaše Veličanstvo z globokim razumevanjem naših nacionalnih ciljev, ko je proglasilo zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo, uresničilo naše zgodovinsko stremljenje ter je od takrat dosledno čuvalo nase narodno in državno edinstvo kot našo največjo svetinjo. Slovenci, kakor doslej tudi odslej neomajno stoječi na tako utrjenih temeljih našega narodnega »n državnega edinstva, svečano Izjavljamo, da smo vsekdar pripravljeni braniti našo enotno in nedeljivo Jugoslavijo proti vsakomur, tudi z največjimi žrtvami, ker se zavedamo, da ie le v enotni in močni Jugoslaviji pod žezlom dinastije Ka-radjordjevičev jamstvo za naš narodni obstanek, za naš kulturni razvoi ter za naš gospodarski in socialni naore-dek. V tej veri izročamo Slovenci v zvesti vdanosti in hvaležnosti ta izraz svoje neomajne volje Vašemu Veličanstvu kot prvemu čuvarju našega narodnega in državnega edinstva, v prepričanju, da bodo neumorni napori Vašega Veličanstva za konsolidacijo države v duhu socialne pravičnosti in državljanske enakopravnosti, oprti na enotno voljo in sodelovanje vseh Iskrenih .Jugoslovenov, uresničili tudi vekov-ne ideale Slovencev. Živelo Vaše Veličanstvo, narodni kralj Jugoslavije! Živel kraljevski dom! Živela naša lepa, enotna ln nedeljiva Jugoslavija! Adresa se bo podpisovala v mestni posvetovalnici v Ljubljani od 30. do vštetega 1. februarja 1933. od 8. do 18. ure. Dopis narodnega odbora >n adreso je občinski svet pozdravil z dolgotrajnim m burnim odobravanjem Župan dr. Puc je nato otvoiril debato, v kateri se je prvi prijavil k besedi občinski svetnik Senator dr. Vladimir Ravnihar Izvajal je med drugim: »Ko sem na prvi pogled površno preči-tal te punktacije. ki imajo ofic:elni naslov »Proglas slovenske ljudske stranke« in ki nosijo podpis »Dr. Anton Korošec« — ne vem, koliko ie vse avtentično, e do danes mi bilo nikjer demanti.rsno — se lm je zdelo, kakor da imam pred seboj pismo otrok sv. Miklavžu. Smele, z bujno fanta-j zijo podprte želje jim narekujejo prošnjo za najdragocenejša darila rn pišejo jo. ?e- veku, toda bil je zares mogočen in tako širok, da je zajel narode ne glede na rase in verstva. Tak smoter pa je prevelik in preveč daljnosežen, da bi se dal popolnoma izvesti v dveh ali petih desetletjih. Ce Društvo narodov ne more rešiti najtežjih in najusodnejših vprašanj, je to zmak, da so narodi, ki jih v Ženevi rešujejo, nedorasli za nje. To pa še ni povod za razočaranje s to institucijo, ki ima vendar že mnoge dobre posledice. Čeprav uspešneje rešuje drobna vprašanja kakor velika, ne smemo pozabiti, da so trudi sporazumi v manj pomembnih vprašanjih med tolikimi narodi sveta nekaki šivi v trak skupne usode. Če Društvo narodov danes morda še ne mo- re preprečiti nove svetovne vojne, pa je verjetno, da utegne ovirati ali celo zadržati kakšno lokalno vojno, kar je pokazalo že v mnogih primerih, ko je likvidiralo razne obmejne spore (švedsko-finski spor za &alandske otoke, poljsko-litavski spor za Klajpedo, grško-italijan-ski konflikt, turško-britski spor za Mo-sul, paraguajsko-bolivijski spor itd.). Za človeštvo je že ogromen napredek, da obstoji Društvo narodov, ki mu priznava okrog 60 držav po vsej zemeljski obli vsaj formalno nadrejenost- in naddržav-no avtoriteto. Zaradi tega je treba slej ko prej širiti in ojačevati misel Društva narodov kot institucije 7.9 skupne politične zadeve omikanega človeštva in varuha njegovih mirovnih idealov. prav vedo, da se jim v tej izmeri ne bo izpolnila, ter se končno sprijaznijo s skromnim darilcem. Kcmu izmed nas ni »združiti vse Slo v ene pod streho hiše ene« najsvetejša želja in trdna volja? Kdo izmed nas ne utira potov, ki bi vodila do te združitve, ne razmišlja o sredstvih, ki bi nam prinesla izpolnitev? To svojo željo imamo skrbno shranjeno v svojih srcih, ona nam je bila bodrilo za nadčloveške napore v naši eksistenčni borbi v preteklosti, ona nam je gonilna sila za vse naše nacionalno delovanje in neha-nje. Je to vsenarodna zadeva naša, zato pa smo se vsikdar vestno izogibali vsemu, karkoli bi dalo le videz, da bi jo hoteli izrabiti v taktične svrhe za kako strankarsko borbo. Ko pa sem se poglobil v ra/mofcrivenja omenjenih punktacij, kakor so formulirane v petih odstavkih n kakor puščajo še dosti prosto na da se čita tudi med vrsticami. sem postal pozoren. Predvn naša bodočnost ln čim silnejša bo ta Jugoslavija, čim sil-rejša ta naša država, po kateri smo hrepeneli celih tisoč let za katero pa na žalost prinašamo tako malo razumevam*, tem čvrstejša bo tudi naša lastna pozicija. Sklepam z besedami ki sem jih rabil v adres-ii debati na prestolni govor: »Ve morem si misliti Jugoslavije brez Slovencev, a še manfe si morem mtsliti Slo\-ence brez Jugoslavije!* Izvajanja senatorja dr Ravniharla so sprejeli občinski svetniki z dolgotrajnim navdušenim odobravanjem. Naslednji govornik, obč. svetnik inž. Ladislav Bevc je poudarjal, da je treba ob razpravi o punktacijah dr. Korošca izpregovoriti nt-di o drugem dogodku, namreč o pastirskem listu, ki napada z neupravičenimi očitki Sokola kraljevine Jugoslavije Vsebina tega pastirskega lista je v stanju, da vzbudi vznemirjenje med slovenskim narodom. Govornik je navedel posamezno odstavke iz pastirskega lista ter jih po vrsti ovrgel. Naglašal je. da uči krščanska vera ljubezen do bližnjega kakor do samega sebe, pastirski list katoliških ško-sov pa širi mržnjo, pričenja borbo v narodu ter ustvarja duševni nemir Nihče ne odreka škofom pravice, da izdaiaio pastirske liste, nikakor pa niso upravičeni, da bi na tak način širili mržnjo med narodom. Pastirski list pravi, da je bil pokojni dr. Miroslav Tyrš brezverec, čeprav je pri njegovem pogrebu sodelovala katoliška duhovščina, ki je takrat gotovo dobro jk>-znala njegovo življenje. Pastirski list tudi pravi, da so v času sokolskega zleta v Splitu prišli r cerkve samo poljski Sokoli, pomisliti pa je treba, da so poljski Sokoli tudi člani slovanske s-ckolske zveze. S tem je pastirski Ust sam doprinesel dokaz, da Sokolstvo ne sloni na protiverski podlagi. Govornik je kmčno na novo poudaril, da Sokolstvo ni proti veri. da pušča vsakemu njegovo versko preprčanie je pa proti zlorabi vere v politične s vrhe. V ostalem se pridružuje resoluciji Župansko zveze, predlaga pa naj se ji dostavi še naslednje: »Občinska nprava ljubljanska obsoja korak katoliškega episkopata. ki je h pastirskim pismom, prečifanim med službo božjo dne 8. januarja 1933 poostrij horbo cerkve proti sokolski orcanizaciji. ter protestira proti temu javnemu pozivu na borbo med narodom- Občinska uprava naglasa svojo trdno voljo, da bo dosledno delovala v dn-liu deklaracije kraljevske vlade iz leta 1931., po kateri je Sokolstvo «e«tavni del državne politike. Zato poziva občane, naj ge ravnajo po tej prosramatični izjavi kraljevske vlade in Ptrnejo v deln za «oko!sko stvar v smisla Tyrš*ve sokolske ideje.« Izvajanja obč. sv^t. inž. Bevri le sprejel občinski 6vet z živahnim odobravanjem. Obč. svet. Rupnik je nato izjavil, da se je oglasil k besedi, ker hoče izraziti gnev vseh tistih, ki so pomagali ustanavljati Jugoslavijo ne zato. da bi jo kdo razbijal, amnak da bi postali močna in velika. Zato je treba vse, ki se tega ne zavedajo, na to opozoriti. Danes primerja dr. Korošec, ki je prav tako prisegel na načela državnega in narodnega edinstva, nas Slovence v Jugoslaviji z ono narodno manjšino, ki io tepta fašizem. Prav zaradi tega ie treba protestirati. Res je. da v naši državi še ni vse tako. kakor bi si želeli. Vendar pa to še ne inore bili razlog za razbijanje države, pač pa razlog, da s čim bolj strnjenimi slami delamo za odpravo obstoječih neorilik. Mi nismo Jugosloveni šele od včeraj in smo delali za Jugoslavijo že prod vojno, zaradi česar ie tudi ne bomo pustili rušiti. Če zahtevajo punktacije federativno ureditev naše države. sedaj v najhujših gospodarskih časih, je treba to tera bolj odločno obsojati. Če imamo rešiti še razna politična, kulturna, gosjx)darska in socialna vprašanja, jih moramo rešiti sporazumno, toda ta sporazum je samo mogoč v enotni hiši. Govornik se je končno pridružil v celoti prečitanim resolucijam Županske zveze ter predlogu obč. svet Bevca. Občinski svetnik, bivši gimnazijski dtrek. tor in starosta ljubljanske sokolske žup« dr. Pippenbacher se je pridružil izvajanjem obč. svet. inž. Bevca glede napada pastirskega lista na Sokolstvo, na ono viteško organizacijo, ki je poleg naše narodne armade najpopolnejši temelj našega državnega in narodnega edinstva. Tudi dr. Pippenbacher je učinkovito pobijal očitek za očitkom iz pastirskega lista in med drugim navedel, da je v prvem sokolskem predavanju po radiju, ki ga je imel pred dvema letoma kot eden najstarejših Sokolov v dravski banovini, ob koncu rekel: »Ker pa človeško stremljenje brez blagoslova od zgoraj ne rodi uspeha, te prosim, da bodi naklonjen plemenitemu stremljenju sokolskih trum. Bože pravde!« Govornik je dalje zlasti zavračal očitite pijančevanja med Sokolstvom ter poudarjal, da je sokolski mladini do 18. leta na javnih prireditvah strogo prepovedano uživanje alkohola, za posameznika izven so-kolskih vrst, ki po se čaj o te prireditve, pa sokolska organizacija ne more biti odgovorna. Končno se je govornik pridružil predlaganim resolucijam županske zveze in predlogu obč. svet. inž. Bevca. Njegova izvajanja so bila sprejeta z velikim pritrjevanjem. Nato je župan dr. Dinko Puc sporočil, da je podžupan prof Evgen Jarc opravičil svojo odsotnost na današnji seji občinskega sveta, ker se je njemu in njegovi ženi pripetila nezgoda Izjavil pa se je soglasnega d protestom proti punutacijam dr. Korošca in z resolucijo Županske zveze Nato je župan dal na glasovanje predlog, da se občinski svet ljubljanski pridruži resolucijam Županske zveze, podpisu adrese Nj Vel. kralju kakor tudi dodatnemu predlogu obč. svet inž. Bevca. Občinski svet se je so plašno izrekel za predlagane resolucije in predloge. škofovsko pastirsko pismo pred finančnim odborom Poslanci zahtevajo zadoščenje Sokolstvu — Rezerviranje državnih dotacij za cerkveno upravo Beograd, 25. jan. M. Finančni odbor, ki je can«s zasedal ves dan, je razpravljal o proračunu pravosodnega ministrstva. Ker-spadajo v resor pravosodnega ministra tu-di verska vprašanja, je mnogo poslancev načelo vprašanje zadnjega pastirskega pisma katoliških škofov. Poslanci so v Sv«-«h govorih ostro obsojali pastirsko pismo ir« so zahtevali, naj pravosodni minister izda energičae ukrepe proti vmešavanju v politična vprašanja, ki bi se katoliškim škofom v nobenem primeru ne Sraelo do. voliti. Nekateri govorniki so izrazili celo potrebo radikalnih ukrepov, poleg drugih ti rdi črtanja kreditov cerkvenim upravam. Narodni poslane« Petovar je ugotovil, da dilo poslednje pastirsko pismo katoli. jsk?h škofov tudi Srbom in Hrvatom pr.li-kt>. da spoznalo klerikalne metode. Zelo energičen ie bil eovor poslanca So kolovira. ki je ugotovil. da doprinaša državna nprava znatne prispevke v kori«t cerkvam. toda gotovo le ped pogoem. da verske ustanove s svojim delom širijo ljubezen, bratstvo in krščansko toleranco. Ha si preiti e vajo za ureditev razmer r državi m ustva- ___um« ' jI M ritev integralnega jugoslovenstva. Zlasti v zadnjem čas« pa se op:«a, da je katoliška cerkev v Jugoslaviji prekoračila meje svojega verskega delovanja in da se je pričala vmešavati v politična vprašanja. V enakem smislu kakor poslanec Sokolovih so govorili tudi drugi poslanci, ki končno soglasno izrazili zahtevo, nai vlada zavzame energično stalšče napram nekaterim cerkvenim poglavarjem. Minister za pravosodje Boža Maksimovic je izjavii, da bo poročal o vseh izraženih željah narodnih poslancev ministrskemu svetu. Zahtevi poslancev, naj se rezervira partija državnih prispevkov, namenjenih za dotacijo cerkvenim upravam, je ministei ugodil. Nekateri poslanci so tudi zahtevali naj se znižajo dotacije in tako doseženi prihranki votirajo za humane, prosvetne in druge potrebne ustanove. Ob 20. zvečei ie bil proračun pravosodnega ministrstva izglasovan, odgodena je bila le razprava o rezervnih dotacijah cerkvenim upravam. Na dnevnem redu jutrišnje seje finančnega odbora je debata o proračunu za gradbe. Kralj Aleksander in kraljica Marija sta snoči odpo tavala v Beograd — Zavezništvo obeh držav neraz rešljivo Bukarešta, Ž5. jan. g. Danes se Je v Cur-tra Od svojega biagopokojnega kralja Petra I. Ka-radjordjeviča Osvoboditelja, je sprejel kralj Aleksander težko misijo, da postavi novo državo na čvrsto podlago. S celo vrsto dobro premišljenih reform je zagotovil svoji državi normalno cirkulacijo državnega žsv-IJenja. Onemogočil je jalove politične razbere, ki oi v delikatni periodi državne kon- solidacije mogle orirati plodno delo. V jn-goslovenskem narodu je vzrastla zavest, ki je znala ceniti vzvišene misije svojega vladarja in modrost njegove vlade, ki stopa z gotovim korakom vedno dalje za svojim edinstvenim ciljem, da se docela konsolidira mlada naša država. »Cuventul« naglaša, da so se ob posetu Nj Vel. kralja Aleusandra in kraljice Marije v romunskem narodu vzbudili spomini na preteklost in nade na bodočnost. Duhovna in politična zveza med Rumunijo m Jugoslavijo ni samo rezultat diplomatskih kompozicij, niti kak umetno zgrajen sporazum, marveč zveza, ki jo diktirajo skupni interesi Jugoslavije. Tem večja je vrednost te zveze, ker sloni na prirodnih in zgodovinskih osnovah Tako po svoji vsebini, kakor po svojih namenih je potrebna za ohranitev miru in pravice v jugovzhodni Evropi. »Vitoruk in »Lupta« poudarjata, da Je zveza med obema državama neporušljiva, ker je za-snovana na skupnih osnovah m na. menjena skupnim idealom. >Neamui Romance objavlja uvodnik pod naslovom »Kralj Aleksander«, ki ga je spisal bivši ministiski predsednik prof. Nikolaj Jorga V njem je med drugim rečeno: Kakršnikoli so nameni poseta kralja Aleksandra v Si-naji moramo porabiti priliko, da poudarimo izrazito osebnost jugoslovanskega monarha kot vladarja v močni zavezniški državi, si je pripravljena, da brani svoje meje določene po načelih nacionalnih pravic proti vsem grožnjam in nevarnostim revizu onističnih idej. Volitve so splošno potekle udeležba — Končni izid London, 25. januarja, d. Volitve, ki so se vršiie v torek na Irskem, so potekle kljub ostri voiilni borb; docela mirno. Policijske oblasti so izdale stroge varnostne ukrepe ter zastražile vse volilne lokale. Kazen policijskih organov je sodelovalo pri varnostni službi deloma tudi vojaštvo. Volilna udeležba je bila raredmo velika in celo pred volišči v manjših krajih ali z manjšim ozemljem so se zbirali ljudie v dolgih vrstah ter čakali, da pridejo na vrsto. Volitve so se vršile od 9. zjutraj do 9. zvečer. 5:et;e se je pričelo šele danes. mimo — Velika volilna znan šele v par dneh DiibUn, 23. januarja. č Kljub hudemu mrazu je bila udeležba volilcev pri včerajšnjih irskih parlamentarnih volitvah izreo-no velika. Rezultati volitev bodo končno-veljavno znani šele v soboto. Volilni krogi menijo, da bosta postali delavska in novo ustanovljena kimetska stranka arbiter položaja v parlamentu. Obe glavni stranki De Valere in Gosgrava računata z gotovo in absolutno zunago. Volilna udeležba je v Dublinu dosegla 80 odstotkov. Sodeč po prvih vesteh bosta De Valera in Cosgrave precej enako močna. Pogajanja Amerike z dolžniki Angleški odgovor na povabilo Amerike^ že odšel v Washington - Prošnje ostalih držav WasWngton. 25. januarja. AA. V runa-ttiem ministrstvu so se zglasnli zastopniki Italije, Litve in Češkoslovaške, da se informirajo o možnosti pogajanj za ureditev vojnib dogov v bližnji bodočnosti. Roose-velt je izjavil, da bo srečen, če bo mogel spreiet: posamič zastopnike teh vlad. vendar šele potem ko bodo končani razgovori z Anglijo. Zunanje ministrstvo je dokaj zaposleno s proučevanjem angleškega političnega stališča. Boje se. da se Anglija ne bo hoteia pogajati na podlagi pogojev ameriškega komunikeja, češ. da bi mogla videti v ameriškem povabilu mgljaj glede stabilizacije funta in žrtvovanja nekaterih preferenčnih ugodnosti, doseženih v Ottavvi v korist do-mimonov. Pričakuje se tudi, da bo London skuša! vztrajati na »gentlemanskem dogovoru« s Francijo in ne bo hotel pristani na se-paratna pogajanja za sporazum o vojn.:h dolgovih. London, 25. januarja. AA. Angleška vlada je že poslala svoj odgovor na predlog ameriške vlade o pogajanjih, ki nai bi se vršila v začetku marca o dolgovih in o gospodarskih vprašanjih med Angino m Z ed m i enimi državami. Angleški poslanik v VVashingtonu bo odgovor svoje vade izročil novoizvoljenemu predsedniku Zedi-n-eivh držav Rooseveltu preko zunanjega ministra St„msona Angleška nota bo jutri obiavljena v londonskih listih. Rim, 25. januarja. AA. Vlada Zedkiienih držav ie povabila rimsko vlado, nai odpoš-jie v Washi-ngton po 4. marcu svoje delegate, ki se bodo z novo ameriSko vlado pogajali o končni ureditvi vprašanja vojnih dolgov. Po informacijah tukajšnjih uradntfh krogov bo pogajanjem v VVashingtonu Roose-velt osebno prisostvoval in je zato verjetno, da bo vodil angleško delegacijo predsednik vlade Maodonald. Zakladni kancelar Chamberlain se je na shodu v Leedsu dotaknil tudii vprašanja vojnih do'gov ter izjavil, da bi bilo popolna črtanje vojnih dolgov nafboiiše zdravilo za svetovno gospodarsko krizo. Tudi. če se ne bi da! doseči z Ameriko primeren aranžiran na nikakor ne bi kazalo iznova oživiti nemške reparacije. Kraljica Jelena — častna meščanka Sofije Sofija, 25. jan. p. Odbor sedimorice sofijske mestne občine je na svoji seji soglasno izvolil Italijansko kraljico Jeleno za častno meščanko sofijsko. Predsednik občine je italijanski kraljici izročil posebne znake častnega meščanstva. Pasivnost francoske trgovinske bilance Pariz, 24. januarja. Francoska zunanja trgovina kaže v 1. 1932 velik padec celotnega volumna, pri čemer pa je izvoz bolj prizadet kakor uvoz. Uvoz je znašal 29.825 milijonov frankov, torej za 12.S18 mil jonov frankov manj kakor v prejšnjem letu Izvoza je bilo za 19.693 milijonov frankov in za 10 742 milijonov frankov manj kake v prejšnjem letu. Primanjkljaj znaša torej 10133 milijonov frankov ali 34 Iz skupsčInsklh odborov Beograd, 25 jan p 'l aanaanjeja dne »o intenzivne zborovali in razpravlja li o zakonskih načrtih vsi skupščinski od bori. Popoldne je zboroval skupščinski odbor za načrt zakona o občinah. Na dnevnem redu so bili členi, ki odrejajo način glasovanja in postavljanja kandidatnih list. V razpravo sta posegla med drugimi tudi narodna poslanca dr. Rape Ln Pre-koršek. Prav tako je imel danes popoldne sejo skupščinski odbor, ki razpravlja o načrtu zakona o lekarnah Računa se, da bo načrt do jutri izglasovan. Važnejša sprememba je bila napravljena v čl. 10, ki se sedaj glasi: Javna lekarna se more ustanoviti samo v onih krajih, kjer je najmanj en zdravnik, ki vrši zdravniško prakso. Pri reševanju pogojev za ustanovitev nove lekarne je treba v predhodnem postopku upoštevan potrebe narodnega zdravja v tem kraju. V občini, kjer ni javne lekarne, a vrši zdravnik splošno prakso, je dolžna občina po odredbi bana otvoriti svojo občinsko lekarno v roku šestih mesecev po obstoječih predpisih. Ce dobi kasneje kvalificirana oseba dovoljenje za otvoritev lekarne, mora odkupiti od občine inventar lekarne Fond za podpiranje zadružništva Beograd, 25. jan. AA. Kmetijski minister je predjpsal na podlagi čl. 7. zakon o mprmie.mbah isi dicipconitvah zakona o Privilegirani agrarni banki naslednji pravilnik o porabi fonda za podpiranje zadružništva in znižanje obrestne mere: 1. Privilegirana agrarna banka bo izplačevala vsako leto državni zvezi zadrug za kmetijski kredit pripadajočo dividendo na delnice Privileg rane agrarne banke, ki so v rokah države ali razredne loterije. 2. Največ polovico te dividende sme državna zveza zadrug porabiti za svoje vzdrževanje in vzdrževanje banovin^kih zadrug za kmetijski kred t po proračunih teh ustanov, ki jih odobri kmetijski minister. Iz druge polovice se pa mora ustanoviti fond, ki se ne sune načeti ln iz katerega se bodo preko drža'/ne zveze, odnosno bamovinisfcih zadrug po posebnem pravilniku podeljevala posebna posojiia za osamosvojitev umnih poljedelcev in posojila produkcijskim zadnigain. 3. Denar iz obstoječega fonda, ki se je nabral od dosedanjih d-Mdend delnic, ki pripadajo državi ali razredni loteriji, toi k' je pri Privilegirani agrarna banki, se mora v roku eneg-a meseca po uvedjavftv1 pravilnika izročiti državni zvezi zadrug za kmetijske kredite. VetiKO povpraševanje po dinarju Beograd, 25. januarja, p. Današnji »Trgovinski Glasnik« prinaša posetono telefonsko poročilo iz Curiha, da Je bilo na ta-mošnji borzi danes zredr.o veliko povpraševanje po dinarju. Zbog tega se je tečaj dinarja znatno popravil. Koncem koncev ni bdlo niti mogoče zadovoljiti vsemu povpraševanju. Težak poraz dunajskega Rapida v Angliji Lhrerpool FC : RVpid 5:2 (2:2) LiverpooL, 25. Januarja, g. V zelo živahni tekmi je danes Liverpool PC poraziJ moštvo dunais/kega Rapida s 5:2 (2:2). Kljub mrzlemu vremenu se je na igrišču zbralo nad 30.000 gledalcev. Teren ie bil zmrznjen ter ai preveč prijal niti enemu, niti drugemu moštvu. D>unajčani so prišli po Binderju v vodstvo že v 9. minutn, vendar pa je kmalu nato izenačil Varcon. Nekai minut kasneje je Roberts dosegel drugi gol za domačine, toda Dunaičanom je dve minuti pred koncem prvega polčasa uspelo po Luefu izenačiti. V drugi polovici so Dunaičani znatno pofpustiii ter so Angleži zabili še tri gole. Po zadmjih uspehih Avstrijcev vsekakor nekolSko previsok poraz. Ljubljanski občinski svet Trgovska akademija dobi svoj dom v Ljubljani — Regulacije raznih cest in ulic v mestu Ustanovitev podružnice NSZ v Kamniku Kamnik, 25 januarja. V nedeljo so se zbrali zavedni delavci iz Kamnika v tamkaišnjem gasilskem domu, kjer se ie vršil jsranovni občni zbor podružnice Narodno strokovne zveze za Kamnik Občm zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora Franc Šimenc, ki je pozdravil vse zborovalce. Podal je nato kratko poročdo o delu pripravljalnega odbora Za njim je govoril sreski veterinar Ravtar. ki je pozdravil ustanovni občni zbor v imenu krajevne organizacije JRKD Delegat centrale NSZ Anton Var-šek je pozdravil ustanovno zborovanje v imenu centrale in izrabil svoje veselje nad dejstvom, da se nacionalno zavedni delavci iz vseh delov naše banovine javljajo za prstop v NSZ kar je dokaz, da hoče narodno delavstvo povsod utrditi svoje postojanke in si na ta način zasigurati boljšo bodočnost. Govoril je dalje o raznih socialnih vprašanjih m orisal važnost strokovne borbe in strokovne organizacije. Kakor predgovornik je tudi delegat centrale ostro obsodil vse. ki hočejo v današnjih hudih časih rušiti temelje države; obsodil je tudi nastop cerkvenih krogov proti Sokolu kraljevine Jugoslavije. Vsi govori so bili sprejeti z velikim odobravanjem. Prečitana in odobrena so bila nato društvena pravila. Po volitvah novega odbora, kateremu na čelu stoji dosedanji predsednik pripravljalnega odbora g. Franc Šimenc, je spregovoril še nekaj besed g Ravtar. ki se je bavil z gospodarsko kr:zo in stanjem delavstva v naši državi, nakat je predsednik Šimenc dal na glasovanje re solucijo, ki je bila soglasno sprejeta z vzkliki kralju 'n državi Resolucija se glas?: »Nacionalno delavstvo zbrano na usta novnem občnem zboru podružnice NSZ v Kamniku, energično odklanja vsebino punktacij, ker je prepričano da je edina rešitev delavskih vprašanj mogoča le v enotni uedinjeni Jugoslaviji Najodločne je protestiramo proti vsakemu razdiralnemu delu proti državi in obsojamo tud nastop cerkvenih krogov proti Sokolstvu.« Ljubljana, 25. januarja. ba prvi strani poročamo o veliki nac o-nalni in državni manifestaciji, ki se je razvila na današnji seji ljublianekesa občinskega eveta. Po sosilasni obsodbi separatističnih punktacij in po zavrnitvi napadov na Sokolstvo. ie župan dr. Pne nadaljeval svoja precLsedstvena poročila- Med drugim je zrazil ljubljanskemu Sokolu povodom 701otniee njegovega obstoja v imenu občinskega sveta iskrene čestitke. Omenil je dalje jubilej ženske bolnice v Ljubljani ter jubilej mestne klavnice, ki obstoja že 50 let in se je razvila v najmodernejše podjetje, s katerim je bil omogočen ve'ik razmah mesni industriji v Ljubljani Opozoril je tudi na poset koroških pevcev v Ljubljani 'n se nadalje v toplih besedah spominjal umrlega ljubljanskega občana Ln dolgoletnega občinskega svetnika Janeza Nepomukn Jegliča. Oh novfm letu je župan čestital Ni- Vel. kralju, ki se je v svoiem odgovoru zahvalil občinskemu svetu ;n vsemu ljubljanskemu prebivalstvu za čestitke Končno je poroča! žunan obširno tudi o uspehih mostne pomožne akciie za preskrbo brezposelnih in siromakov ter je apeliral na vse meščan »tvo. nai se te? akrji pridruži po svojih močeh, da s»e beda vsaj deloma omeji in da bo mogel socialno - politični nrad mestne občine obraniti vsai najpotrebnejše pred mrazom in gladom. Sledila to poročila fnančnega odseka. Načelnik odseka obč. svet. Ivan TWar ie najprei poročal o dijaški ustanovi Josipa Pipana-Vo'?či*kega. Pokojnik je t oporoki zapustil 800 angleških funtov za dijaške ustanove po 10 funtov za erednieSolre. v prvi vrsti za take iz komepskega okraja ali sp'oh i* Primorske, sicer pa sploh za slovenske diiake in po 12 funtov za akademike. V oporoki je oros:l. naj prevrame npravo te diiaške ustanove mestni župan ljubljanski, odnosno mestna občina ljubljanska. Sprejet je bil predlog, da se ustanova prevzame v občinsko upravo in da bo občina skrbela, da bo imovina ustanove ostala za vedno ohranjena. Sklenien ie b'l prispevek mestne občine v znesku 10000 Din za skupni lokal tujsko-prometnih organizacij z določilom, da ee v tem lokalu otvori okence za pojasnila posameznim tujcem ter da se aranžirajo vodstva za fuice po mestu. - Pritožba Albina in Anice Smole zaradi predpisa prirastkan-ne je bila zavrnjena. Zgradba poslopla trgovske akademije Sledilo Je poročilo o prošnji Društva ffl zgradbo trgovske akademije na zemljišču na vogalu Bleivveisove in Gregorčičeve ceste za poroštvo mestne občine za posojilo Ze lan- ie občmski svet sklenil, da prevzame posojilo pri Hipotekami banki v znesku 6.500.000 Din. Obenem ie sklenil tedai da bo prispeval za amortizacijo po 150.000 Din letno, pod pobojem, da si zagotovi društvo za zgradbo akade.nije od države kletno najemninsko pogodbo za letnih 400 000 Din in da izoosluje banovirski letni prispevek za amortirac io po 100 000 Din. Na orošn.o me«tne občine ie Hipotekama banka dovolila za enkrat 2 milijona, poetoroma pa se nadalinie obroke do skupnega zneska 6 m pol mili iona Din. Večia ovira za posojilo pa se ie pokazala ▼ tem. da doslej n- še niti država ragotoviia svoje 20letne najemninske obveze, niti ni še banovina 7agok>v la letnega prispevka po 10O000 Dm Kljub temu pa je občina pripravljena prevzeti rizi ko tega posojila pod pogoiem. da sme občina. ako ne bi država in banovina v primernem času zagotovila in izplačala svoj h prispevkov, uporabiti zgrajeno poslopie v svoje občinske šolske svrhe. Obč. svet. dr. Fetticli je naglašal da mora občina it trgovetvu na roko ter prevzeti žrtev letnih 150 000 Din za amortizacijo; obenem ie ra-h te val, da mora občina po prevzemu posojila sklen ti z Društvom za zgradbo trgovske akademije do 15 Hmari« dogovor v tem smislu. Ker ]« poročevalec pristal na ta dodatek, je občinski svet sprejel predloc finančnega odseka in dodatek dr. Fetticha soglasno. Gradbeni odsek Nato je poročal načelnik gradbenega odseka ini B«tc o raznih gradbenih zadevah. Ugodilo a« j« prošnji Ivana Stresena za brezplačno vrnitev parcele št 33-2 k o. trnovsko predmestje in sicer pod pogojejn. da odstopi mestni občini drugo parcelo ▼ regulačne svrhe Ponovna prošnja posestnikov za spremembo regulačnega načrta Tvr-ševe ceste na vogalu z Bežigrajsko cesto se je odklonila — Sedanja Dermotova ulica ob novem Sokolskem domu v šiški se preimenuje v Drenikovo ulico, nova ulica ob novih hišah Vzajemne zavarovalnice pa prevzame ime Dermotove ulice. — Arhitekt prof Plečnik je v nekih ozirih spremenil svoj prvotni načrt o regulaciji Emonske in Aškerčeve ceste. Emonsita cesta bo ob mostu pred trnovsko cerkvijo feir&a nego i« bila prej projektirana, zato pa bo v gotovih točkah kakor tudi Aškerčeva cesta od Emonske do Gorjupove ceste nekaj o4ja_ Predlagane »prejiembe »o oile sprejete — Sledilo je več sklepov za prodajo parcel in za izpreinembo parcelacijskih odlokov nakar je občinski svet r smislu novega grad-benega zakon* sestavi! petčlanssi gradbeni odbor, v katerega Je imenoval za člane občinske svetnike ini Pavlina, inž Zupančiča inž Bevca, M Urbasa in mestnega w!t*t-nika dr Pranto Miaa Za tajnika odbora je bil imenovan inž. Mačkovšek, xa njegovega namestnika inž. Perko. Gradbeni odsek j« predlagal, n*j »e Plečnikovih načrtih postavi ob tromortju poleg Mayerjeve hiše majhen paviljon » trafiko in telefonsko govorilnico. Sklepanje o tem je bilo odloženo Sprejet je bil predlog gradbenega odseka o regulaciji trga na Ajdovščini in rešena prošnja g Maksa Hro-vatina za odpis kavcije 150.000 Din in delnih stroškov za trotoar Občina pa vztraja na tem. da mora g. Hrovatin napraviti trotoar od nove hiše na Rimski cesti do stare hiše na voglu n» lastne stroške. Na predlog personalnega pravnega odseka za katerega je poročal občinski svetnik dr. gubic, je biia negativno rešena prošnja prosilca Hurnra za prostovoljni sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo, nadalje je bilo rešenih več prošenj za zagotovilo do-movinstva r ljubljansko domovinsko svežo. Občinski svet je odposlal kot člane v naborno koaiisijo namesto dveh odstopivših obč svetnikov, gg Freliha in Dachsa kot namestnika v g Lovšo. Samostojne predloge občinskega svetnik* Likozarja glede pošte na Dolenjski cesti in glede hodnikov na Dolenjski cesti ie župan odstopil kompetentnim odsekom. Zgradarina Ob«, svet. F re 1 i h je h koacuu sej« rkv žil nujni predlog v zadevi zgradarine, ki x> je vlada zvišala za nove zgradbe od 3 odst. na 6 oziroma 12, ter je predlagat, naj župan takoj odpošlje prošnjo g ministru financ kakor tudi finančnima odboroma Narodne skupščine in senata, da se v finančnt zakon za leto 1933-34 donese poseben člen. s katerim se ukine povišanje zgradanne. Predlagatelj je v daljšem govoru navajal, rta so bile vse novi hiše zidane v popolnem zaupanju, da bodo lastniki ves čas davčn« prostosti plačevali samo 3% davek Ce bodo sedaj lastniki novih hiš morali plačevati 12 odstotni davek, bo gotovo popolnoma prenehala stavbna podjetnost. Obenem so oni, ki so že zidali svoje hiše in ka!kuhra'.i na davčno prostost, prevarani v svojih kalkulacijah. Ko je obč. svet. Dachs toplo priporočal Frelihov predlog, je bil soglasno spreiet Ker J« bil s tem dnevni red »črpan, je tu- pan odredil tajno sejo, ki je rešiia več personalnih zadev mestnih nameščencev, nadalje prošnje raznih mestnih uslužbencev ra podaljšanje rodbinske in drasnnjske dokla-dt, za napredovanje ra upokojitev. Italija v obrambi Madžarske Italijanska prizadevanja za potlačitev zadeve o tihotapstvu orožja na Madžarsko Pariz, 25 jan. t V listu »Echo de Pariš« je objavil Pertmax članek, v katerem pravi, da namerava Italija preprečiti namero Male antante. da bi se tihotapstvo italijanskega orožja na Madžarsko spravilo pred svet Društva narodov Italijanska vlada je naročila svojemu poslaniku v Parizu, naj izjavi francoskemu zunanjemu ministru, da italijanska vlada ne smatra za oportuno povečati te afere na način, da bi »e izzval diplomatski konfbkt in prjj,rečila prizadevanja novega francoskega poslanika v Rimu De Jouvenela za poglobitev i tal- lansko-f rancosikih odnošajev. Francoska vlada je odgovorila, da ji ;e sicer mnogo na tem. da bi se ustvarila po-voljnejša atmosfera med R mom in la-rizom, da pa ne more dovoliti desavuira-nja Male antante, ker bi pomenil prevoz orožja na Madžarsko nevarnost ni teritorialno nedotakljivost m politično neodvisnost Jugoslavije. V Londonu je italijanska akcija proti nameri Male antante našla več odm^va-Zunanji ministei Simon je izjavil da bo storil vse za miroljubno rešitev tega ^Teneva. 25. jan g Posvetovanja zaradi tihotapstva orožja na Madžarsko se nadaljujejo. Angleška in francoska vlada sta podvzeli pn avstrijski vladi demarso m od odgovora bo odvisno, aH bodo države Male antante vztrajale pri svojem nem sklepu, da bodo to stvar predložile svetu Društva narodov. Posamezne velesile upajo da se bodo zastopniki Male antante zadovoljdi s pričeto diplomatsko akcijo. Sneženi meteži vsepovsod Zagreb, 25. januarja, n Sneg v mestu in širši okolici tei v Gorskem Kotaru še neprestano pada Promet je zelo oviran. V Liki divja orkanska burja, ki zanaša sneg v preseke na progi, tako da morajo oddelki delavcev neprestano čistiti tire. Tudi danes so prihajali vlaki s precejšnjimi zakasnitvami. ... t i Sofija, 25 januarja. AA. Iz vseh krajev dežele poročajo o velikih snežnih metezih Sneaa je ponekod padlo meter na debelo Rim. 25 janua-jz AA V vsej Italiji je zavladal tako hud mraz kakor ga ljudje ne pomnijo Snega je na nekaterih krajih nadlo meter n« debelo. Na italijanske^ švicarski meji j« davi kazal toplomer & 9top:nj Celzija pod ničlo. V Trstu bnjt hud severnjak Na ulicah so razpeli vrvi da maloštevilne ljudi, ki se upajo na cesto, ne bi odneslo Seja vodstva vsedržavne stranke Beograd 25. Jan. p. Dame« popoldne ob 5 je vodstvo vsedržavne stranke JRKD v ministrsk- sob' Narodne skupščine nada i?va!o razpravo o političnem položaju Se ji sta prisostvovala tud: predsednik vlade g. dr. Srškič in minister dr. Kramer. Odgovor Sobran ja Vatikanu Sofija. 25. jan. n. Na včerajšnji seji Sobranja sta predsednik vlade Mušanov in predsednik Sobranja Aleksander Malmov pojasnila, zakaj je bila novorojena knegi-nja Marija Luiza krščena po pravoslavnem obredu. Mušanov je podčrtal okoliščino, da je po krstu sam krali Boris izrazil željo po ustanovitvi pravoslavne dinastije ▼ Bolgariji, Malinov pa je med dni2'm omenil. da je sam kot predsednik Sobranja ki predstavlja ves bolgarski narod boter kraljeve orvoroienke. Govora Musa-nova in Malinova je pozdravilo Sobranje z velikim navdušenjem. v™ Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno mestoma padavine drugod nekoliko «redrei5e slasti v Pr moriu. zmeren irnaa. — Situacija včerajšnjega dne: Široko področje anticiklona prekriva večji del kontinenta Njegov eentinamyte«, če hoče spoznati, kaj se to Eravi: ameriška justica. — Za določitev, akšen je pomen Adamičevega dela v Ameriki, je to dejstvo pač precej teht-nejše kakor p«a napadi iz katoliškega ta-bora, ki jih je bil pisatelj deležen v domovini. Naval krvi, tesnoba srca, zasoplenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Fran« Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ______ Pomožna akcija v Mostah Moste, 25. januarja. V Mostah, v drugi največji občini dravske banovine, deluje požrtvovalno in uspešno pomožna akcija v olaj?anje bede, dasi se o njej le malo sliši izven njenega območja. Razni vzroki pa so odbor prisilili, da da kratko pojasnilo o svojem delovanju. Občinska pomožna akcija že dolgo zbira denarne prispevke, živila, obleko in kurivo, razpečava pa tudi bloke, katerih se občani poslužujejo v precejšnji meri Če se pomisli, da delujejo pri tej občinski akciji večinoma ljudje, ki imajo svoje poklice, se pn vseh uspehih lahko še boljše oceni požrtvovalnost in ljubezen, s katero so se lotili težke in ne baš hvaležne naloge. Poleg denarnih prispevkov se je nabralo mnogo živil, obleke, premoga in drv, podpore iz teh sredstev pa se delijo vsem potrebnim. Za podporno akcijo je merodajna pri razdeljevanju podpor samo beda in pri tem načelu bo akcija tudi ostala. Z delavsko kuhinjo je ljudje dosegel spotazmm, kajti ta knfchij« je i« mnogo mesecev kuhala delavcem po znižanih cenah. Hrana pa se za enkrat še ne deli i* te kuhinje, ker se vkljub večkratnim razglasom še m prijavilo zadostno število prosilcev za tak način presfcr-bovAnjiu Ogromno pa je število prosilcev, fci ves dan oblegajo občinsko pisarno ter prosijo za denar, živila in kurivo. Vsi bi pac rajši kuhali doma, da bi se istočasno tudi reK. Hrano, ki bi jo donašali iz kuhinje, iri morali doma še enkrat pregrevati in bi imeli s tem večje izdatke za kunvo. Največjo korist od skupne kuhinje bodo imeli le samci in stari ljudje ter bolniki, ki nimajo svojega gospodinjstva. Obema p« seveda mnogim tudi plačuje kosila v delavski kuhinji Dena-ne podpore se dajejo le v izjemnih m nujnih primerih. Odbor pomožne akcije stori, kar je le mn-goče, zaveda pa se, da ne more vsem ustreči, ker se to sploh ne da. Vse podpornika prosi, naj ostanejo tudi v bodoče naklonjeni uspešno začeti akciji. Za pomožno akcijo načelnik občinskega odseka Avgust Juh. ________ Odstranjevanje grdega zobnega kamna? Zelo enostavno. Najprej očistite zobe s poznano Chlorodont pasto za zobe, potem pa izperite usta z Chlorodont vodo za usta. Tuba 8 Din._ Požar uničil tovarno Škode je za 300.000 Din. Ihan, 25. januarja. Sinoči okrog 20. je zažarelo nebo nad Ihanom.V tovarni barv Jerka v va«i Selu je bil nastal velik požar, ki je spravil pokonci vso okolico. Plamen je zajel vse lesene zgradbe tovarne in mogočno bušil v zimski večer. Ogenj je že po kratkem času zajel vso zgradbo. Nemudno alarmirani gasilci iz Ihana, Pšabe Ln Beričevega so prihiteli na pomoč in se močno potrudili, da omejijo silo besnečega elementa Briz-galnam so dovajali vodo iz potoka Mlinščice, vendar je ostal ves trud gasilcev zaman. Poslopje je z vso zalogo in stroji postalo plen divjega požara. Kakor se je moglo dognati, je nastal ogenj takoj pri vhodu v tovarniške prostore, kjer se je vnel na doslej še ne po-jasnen način špirit, shranjen v steklenicah. Ogenj je prešel na posodo, vsebujočo blizu 400 litrov olja. Plamen je seveda našel v tem močno hrano in so zublji mahoma obliznili lesene dele tovarne. Pogoreli so vsi tovarniški objekti, uničeni so vsi stroji, tako da znaša škoda nad 300.000 Din. K sreči pa je tovarna zavarovana proti požaiu pri Vzajemni zavarovalnici rn pri Zavarovalnici »Sava« za vsoto, ki škodo vsekakor presega. Gasilci so ostali na pogorišču do 2 ponoči in se jim je posrečilo obvarovati pred ognjem samo veliko vodno kolo ob Mlinščici, ki je gnalo silo obrata. Odgonska postaja je odpravila 1566 oseb Ljubljana, 25. januarja. Odgonska postaja na mestnem magistratu je bila lani močno zaposlena. Prihajali so tja mnogi iz tujine se vračajoči izscljenci, ker niso mogli dobiti zaposlitve j>o raznih industrijskih in premogovnih krajih Francije, Belgije in Nemčije, na odgonsko postajo pa so prignali tudi vse nesrečnike, ki jih je policijska uprava izgnala iz svojega okoliša, naposled pa tudi sirote m otroke, ki so iskali sreče v mestu. Skupno je bilo lani odpravljenih 1565 oseb, 564 več kukor predlanskim. Izmed odgnancev je bilo 36 tujih državljanov, tako: 11 Italijanov, 4 Nemci, 5 Če- VELIČASTNI SO SMUŠKI SKOKI IZVAJANI NA VELIKIH SKAKALNICAH POSEBNI VLAKI OB 5.10, 5.50 ZJUTRAJ, VOŽNJA POLOVIČNA. — TEKMUJE 7 DRŽAV. /r. /// *9> A A ^ v hoslovakov, 7 Kitajcev. 1 Madžar. 2 Ru-muna, 4 Avstrijci in 2 Rusa. Ostali so bili Jugosloveni, ki so jih odpravili v razne banovine, zlasti tudi v savsko, v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. V odgonskih zaporih so bili dostikrat prav žalostni prizori, ko je n. pr. mati - reva iskala zavetja s svojimi otroč'či. V odgonskih zaporih pa so tudi posamezni ljubljanski občani odsedeli svoje manjše kazni po 12 ur do 5 dni ali še več zaradi prekrškov ce-tnopolicijskega reda in obrtnega zakona ali zaradi drugih policijskih prekrškov. Takih gostov je bilo 125. — Odgon sam na sebi spada v policijsko poslovanje. Zadnja leta splošnih stisk in brezposelnosti pa je dobila odgonska institucija celo socialen pomen. Poslužujejo se ga država in občine, da spravijo na najcenejši način s prisilnim potnim listom v domovne občine številne brezposelne in iz inozemstva se vračajoče izseljence. Srroške za prehrano mora nositi odgonska postaja. Zato je mestna občina lani izda'a za prehrano odgnancev in njihov transport do 35.0h štirih verzijah, namreč v češki, nemški, fr^nroški ;n v internacionalni (ki je namenjena predvsem za impronizaciio v poljubni Rzik). kar je režiser omogočil tudi 8 tem. da je dialog skrčil na nrnimum). Film ie že prodan v Belgiio. Erave dravske banovine je imenovan dr. Josip Holevva za primarija pri javni bolnici v Brežicah v 5. položajni skupini. d«-. Joža Pavlin iz Ljubljane za uradniškega pripravnika pri javni bolnici v Murski Soboti. Za služitelje 2. noložajne skupine pri državni bolnici zr duševne borzni na Studemu so imenovani: Anton Karun, Prane Markelj, Peter Plankar, Jožef S-ohočan. Franc šetar in Ivan Usnik. »Franz Josefova« grenčica je izvrstna proti bolečinam v križu in hrbtu. ♦ Zadušnica za utopljsnce »Dakse«. Da- n 's poteče tretja obletnica katastrofe jugo-siovenskega parnika »Daksar, ki se je z vso posadko potopi! v Biskajskem zalivu, v tej grobnici številnih parobrodov in mornarjev. Keš*-n ni bi' niti en mornar. Katastrofa je bolestno odjekni'a v vsej Jugoslaviji. V s->omin na ta žalostni dogodek se bo v solato vršila v cerkvi sv. Petra v Splitu žanri Anica za žrtve te grozne katastrofe. + švedska vojna Ifdja na našem Jadranu. 25. t. m. prispe v P-oko Kotorsko švedska križarka »Fy!gia«. ki ostane nekoliko dni v naših vogali. To je prva švedska vojna ladja, ki poseti jugoslo^enska pristanišča. •» Potovanje »Kraljice Marije«. V Split je predvčerajšnjim donlovi! luksuzni parobrod »Kraljica Marija«. Prevzel bo tamkal po ?adko in premog, potem pa krene v Benetke, odkoder se bo 1. februarja podal na r>rvo letošnje potovanje. Z ladjo se bo vozilo 2r0 Angležev, ki tvesetijo Snlit, Dubrovnik, Krf in Es-ipt, odkoder se 27. februarja vr-v Benetke. Drugo potovanje za Carigrad se prične 18. marca. Nadaljnja ooto-van;a so projektirana za Grčijo, Palestino in Es-int. + Ekonomsko združenje zdravnikov Jugoslavije ho imelo 28 .t. m. ob 18. v predavalnici interne klinike v Zagrebu, Draškovi. (ova ulica 19. svoj prvi občni zbor s poročili društvenih funkcijonarjev in ureditvijo članarine za prihodnje leto. Člani naj po društvenih pravilih pošljejo svoje predloge tajniku dr. Miillerju, Zagreb, Jelačičev trg 1". I nadstropje. ♦ Združenje trgovcev za sr?.z Krško ima C!voj rpdni letni občili zbor v nedeljo 12. februarja cb po! 3. popoldne v Krškem hotelu G-regorič z običajnim dnevnim redom. Proti č'anom. ki se brez predhodne tehtne ■opravičbe ne bi udeležili občnega zbora, bo uprava postopala v smislu člena 8 pravil. Zvočna IScleal Senzacija! Premiera! Pozor! fŠjjj Trgovci z belim blagom na poslu Oglejte si njih podlo delo v filmu Roman male Inae Marla Solveg, Oskar Marlon Oskar Ilomolka, Kurt Gerron Predstave ob 4., 7. In 9. zvečer! ♦ Gradba Obrtniškega doma v Čakovcu. Društvo obrtnikov v Čakovcu je sklenilo, da prične že letošnjo pomlad gradbo Obrtniškega doma. Mestna občina bo v to svrho dala brezplačno na razpolago primerno stavbišče. Izpolnila se bo torej v bližnji bodočnosti želja tamkajšnjih obrtnikov, da dobe svoj lastni dom, v katerem najdejo brezplačno streho obubožani obrtniki. ♦ Nov grob. Včeraj je po kratkem težkem trpljenju preminil g. Maks« Ž a r g i, trgovec in posostn'k v Kamniku. Kamničani bodo svojega splošno priljubljenega someščana spremili k večnemu počitku na pokopališče na Žalah jutri ob 16. popoldne. — Včeraj zjutraj je ugrabila smrt upokojenega rotacijskega strojnika Narodne tiskarne g. Franca U č a k a. Pokojni je nad 25 let vzorno deloval v naši tiskarni, bil je vestna zanesljiva moč Vsi. ki so ga poznali, so ga visoko cenili in spoštovali kot značajnega, simpatičnega moža. Pogreb bo danes ob 16. iz Rožne doline Cesta X/25. na pokopališče na Viču. — Bodi jima lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno so-žalje! ♦ Himen. Poročili so se g. Pero Šterk in gdč. Zlata Maličeva ter g. dr. Egon Bassin, zobozdravnik v Ljubljani in gdč. Tatjana Karba iz Kamnika. Bilo srečno! ♦ Naši v Južni Ameriki. Jugoslovensko društvo »Kosovo« v mestu Puerto la Plata v Argentini je neda vno imelo svojo letno glavno skupščino. Društvo je s svojim humanitarnim delovanjem dvignilo svoj ugled pri naših izseljencih kakor tudi pri tamkajšnjem meščanstvu. D-uštvo ima sedaj 4499 pezov. ki se bodo porabili za zgradbo »Ju-goslovenskega doma« Ministrstvu prosvete v Beogradu je društvo poslalo prošnjo za dobavo šolskih knjig, da se bodo otroci lahko naučili materinskega jezika. ♦ Na Kordiunu je sneg 1 meter visok. Kakor javljajo iz Splita, prihajajo vlaki tjakaj j. velikimi zamudami zaradi visokega snega v Liki. Največ snega je pri Ogulinu. Na primorju je burja prenehala. Predvčerajšnjim je padalo »pšenoim obolenjem. ^S^** ^Btf^ JOD-KALIKLORA ^^ zobna pasta dovaja te-lesu jod v pravilnih do-zah, pri tem pa blesteč* obeli zobovje, odpravi zobni kamen, prepre' ^s. njegove nove tvorbe ^^ Sa^ spopolnjuje zobno skle aino. okrepi zoberno, cb varuje grlo pred tnfek oiiaml ter ohrani zobovje trajno zdravo! ***** DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA Prešernova ulica. rodoslovue ■elccfle Muzejskega dru Str a *i Slovenijo. Predaval bo g. generalni inšpektor inž. Sbrizaj o »Ljubljanskem barju nekdaj in sedaj,« torej o stvari, ki mora zanimati vse Ljubljančane Zanimivo je vendar, da je bilo Ljubljansko barje nekoč jezero, ob katerem so si ljudje prazgodovinske dobe postavili svoja mostišča. -In vse o I tedaj preko rimske dobe in srednjega veka do današnjih dni. ko se trudijo za osuševanje Barja, bomo slišali in v skioptičnih slikah videli razvoj Ljubljanskega barja. Sekcija upa, da bo s tem vele zanimivim predavanjem ustregla vsemu občinstvu, ki ga vabi na čim številnejšo udeležbo. Vstopnina je običajna u_ Predavanja in kulturni filmi za zgradbo Sokolskega doma v Šiški. Jutri bo drugo predavanje pod okriljem ZKD v Sokolskem domu v šiški. Zadnje predavanje o gospodarski i.n socialni krizi je vzbudilo veliko zanimanja Jutri bo predaval g. prof. Stepiš-nik Drago o »Povojni Evropi in njenih političnih razmerah«. Drugi del večera pa je namenjen kulturnim filmom. Predavanje se prične ob 20. Vstopnina je 2 do 4 Din. u— Litaipe v društvu »Krka«. V petek 27. t m. bodo govorili v društvu »Krka« pri Mik Učil o največjem kitajskem pesniku Litaipeju pesnika dr. Alojzij Gradnik in Miran Jarc ter publicist Mirko Javornik Po predavanju bosta dr. Gradnik in Miran Jarc delila avtograme na svoje dosedaj izišle knjige. Večer bo gotovo eden najzanimivejših. Godba jazz Odeona! Brez vstopnine. u_ Violinski koncert Karla Karla Rupla. Najodličnejši slovenski violinist g. Karel Rupel priredi tudi v letošnji sezoni samostojen violinski koncert in sicer v ponedeljek 6. februarja v Filharmonični dvorani, na kar žc danes opozarjamo vse števil-De prijatelje našega violinskega rirtuoza. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v pred. prodaji v Matični knjigarni. u_ Interna produkcija gojencev drž. kon- servatorija ljubljanskega, na kateri nastopijo gojenci Franko Otoka r, (klavir) Gnus Kazimira (klavir), žiža Peter (klavir), Kristan Anica (sopran), Šporn Olga (klavir), Sever Marko (violina), M ah kota Marjana (klavir), Žagar Drago (bariton), Drmota Anton (klavir), Burger Drago (tenor) in Adamič Bojan (klavir), bo v ponedeljek 30. t. m. ou 6. zvečer v Filharmonični dvorani. Podrobni spored javimo. u_ česko»I°ven5li& obe« v Ljubljani poradš. v sebotu 28. t. m. o 8. hod. večer v restauraci Zvezda debatni večirek za tt-zeni prof dr. Bouriana. Loutkarsk# odbor pripravuje na uedčli, t. j. 29. t. m. velkou vypravnou hru »Robincon Crusoe«. Bllžši bude uverejnčno v sobotu. u_ Ramazan Bajram, največji muslimanski tridnevni praznik se začne 28. t. m. Ta praznik sledi štiridesetdanskemu postu ter je posvečen prijateljstvu in dobrodelnosti Musiimaui v državni službi imajo ta dan prosto Prvi dan praznika bo zjutraj ob 6.30 vojaški duhovnik — imam g. Ahmetaševič opravil molitve za vojake in meščane muslimanske vere v nalašč zato urejenem prostoru vojašnice Vojvode Mišiča v Metelkovi ulici. u_ Predavanje o lepem vedenju v četrtek. 26. t. m. ob 18.15 v dvorani Delavske zbornice. Prispevek za kurjavo 3 Din. Vstop prost. TKD Atena. u_ Redni otčni zbor društva železniških upokojenceo bo v nedeljo 5. februarja ob 14 v salonu pri »Levu« Razvoj otroških nalezljivih bolezni. Januarski mraz je močno zajezil razvoj otroških bolezni, ki so se zlasti decembra pojavile tudi v mestu pri več družinah. Hitre i.n smotrene higienskosanitarne odredbe mestnega fizikata so bile tako učinkovite, da se clavica in škrlatinka v mestu nista epidemično razpasli po družinah in osnovnih šolah. Ob koncu preteklega leta je bilo v mestli 9 primerov (iavice, do 21. t. m. pa je bilo prijavljenih še 9 novih obolenj; 15 jih je že ozdravelo, 1 je umrl, 2 še bolehata. Novih obolenj ni. Na škrlatinki je ostalo koncu leta 12 bolnih otrok, prijavljenih je bilo do 21. t. m. še 5, skupaj torej 17 Ozdravelo Jih je 7, umrl 1, ostali še bolehajo. Mestni fizikat je odredil desinfekcijo stanovanj bolnih otrok in razredov prizadetih šol. Zdravstveno stanje šoloobveznih otrok pa je v splošnem po vol j no. u— Številni poškodovanci. Triletni sinček hiapca pri baronu Godelliju na Kodeljevem Marjan Miklič je včeraj dopoldne segel po neki steklenici v kuhinji in jo seveda takoj nesel k ustom. Kmalu pa se je pričel malček tresti in bruhati, kajti v steklenici je bila ocetna kislina in je fantek napravil pre-krepak požirek. Prav tako se jc po nesreči zastrupila včeraj 22 letna delavčeva žena Mihaela Groznikova iz šmarij, ki Je zamenjala žganje s še hujšim strupom. V Strojnih tovarnah se je hudo ponesrečil 54 letni delavec Ivan Mehle iz Babne gorice. V tovarni je nakladal težko železje pa mu je padel težak kos na nogo in mu jo zmečkal. Drugi kosi pa so prileteli tudi na glavo in na desnico, štiriletni Ivan Stanovčnik i Ižanske ceste je doma v kuhinji tako nerodno padel, da si je ziomil desno nogo. Ada Verščakova, hči klobučarja iz Jarš, pa je padla pred hišo in se močno poškodovala na glavi. Zasebnica Amaiija Gogalova je iz Most je padla včeraj po stopnicah m dobila hude notranje poškodbe. Vsi poškodo- znanje. Preverjeni smo. da bo mlada umetnica to tudi dosegla in si pridobila občinstvo. ----- Mariborsko gledališče Po nekajletnem presledku smo imeli v nedeljo zvečer zopet preiniero Kalmanove priljubljene optrete »Grofica Marica«, in srer v novi reži ii s- Bachmanna in z deloma novo rnz 1 elitvi io slavnih 11I02. Paei je ta nova režiia in sploh uprizoritev splošno dobra, je vendar vsaj nekoliko slabša kakor •e bila Drva pred leti- Vsemu se pozna, da ie pr pravljenc silno naalo in površno. Mimo tf'e gdč Barbičeva. DamhossTjevo igra gdč. Starčeva, ciganko gdč. čepičeva, kne-zin;'o Kudden=»teinovo pa ga. Savinova. Več ali manj posrečene so tudi ostale ulo- ge: g. Furijana baron Liebenberg, g. Dane-ša ritmojster Grosave.scu, g. Tovornika Pe-nižek in g. Raebergeria sluga Čeko- Zbor in balet poživljata po svojih močeh celotno predstavo in tudi orkester ie pod vodstvom dirigenta g. Herzoga dorasel svoii nalogi. R. Rehar. Vsi prijatelji lepe književnosti, eseja in literarne kronike, ki se hočejo natančneje seznaniti s stanjem domače in tujih litera-tur ter s splošnimi kulturnimi problemi, ki zanimajo našo dobo. naj postanejo nnrofniki »Linbljanskeea Zvona«. Naročnina (120 Din na leto) lahko plačuje v obrokih. Časopis izhaja na štirih tiskovnih polah redno vsakega 15. v mesecn. Smrt prof. S. F. Platonova. Ruska zgodovinska veda je v zadnjem času izgubila dva svo'-a ugledna predsta vitel ja: v Pragi je umrl prof- K zevetter, v Samari ob Volgi pa je izdihnil Sergej Fjodorovič Platonov, največji ruski zgodovinar zadnjih dveh desetletij- Prof. Platonov je bil že pred vojno član Ruske akademije. Znanstveno kariero ie začel 1. 1888 na petroeraiski un;verzi, kier se je habilitiral z razpravo o etaroru-skib poročilih in pripovedkah o dobi »velike vstaje« S to razpravo se je pridružil tako zvani petrograiski šoli ruskih zgodovinarjev. ki je zbiranju in kritičnemu obdelovanju virov dajala prednost pred velikim' historičnimi koncepcijami in sintezami. O »veliki vstaji« je napisal Platonov svoje največje in najpomembnejše znanstveno delo. socialno in politično zgodovino Rusiip v drugi polovici 16. in na začetku 17. stoletja. Poleg tega chef d'oeuvrea je prof. Platonov spisal več monografij, učnih knjig in celo vrsto poljudnih zgodovinskih knjig. Kot po-pularizator zgodovine je bil skoraj nepre-koeljiv; mnogo mu je koristilo, da je bil izvrsten stilist in poznavalec ruskega jezika Prav tako je slovel kot odličen predavatelj m izpodbuden organ zator ruskega srednjega in visokega šolstva. L. 1930. so ga nasprotniki demincirtali in začeli javno kampanjo proti njemu. Prof. Platonov je bil suspendiran. izključen iz akademije in aretiran. Prebil je mnoge mesece v zaporu, naposled pa so ga izgnali v Samaro, kjer ie bil interniran. Tu je sedaj umrl kot 721etni starec, preganjan in ponižan od onih, ki uganjajo tudi v znanosti strankarsko - politični ttiror, ki pa tf-niu velikemu socialnemu zgodovinarju Rusije niso segli niti do glež-njev. Kulturni budžet češkoslovaške republike. Češkoslovaški prosvetni minister dr. Derer je te dni v parlemetu ponovno poročal o svoji prosvetni politiki. Posnemamo nekatere zanimivosti- Proračun za visoke *o!e je bil kljub krizi celo nekoliko povišan, vendar pa »o morah znižati subvencije za razne znanstvene institute. Subvencije za umetnostne namene so znižane za 24 odstotkov. Postavka m ljudsko prosvetno vzgojo je znižana kar za 55 odstotkov. Na oč;tek da rna češkoslovaška preveč ,-red-njih Sol, ki vzgajajo preveč razumništv«. je minister odgovoril med drugim to-le: »Stremljenje po večji izobrazbi ie bilo m naš narod vsekakor znaeMno. prav tako za ostale narodnosti v naši državi. To stremljenje pa ima tudi druge vzroke, ki izvirajo Ali potrebujete čistilno sredstvo ? Zgodaj ziutra) dosetr&, 6 obiačDi^i l- 1<\ 7 vrat* padavin 8 padavine v mm Temperatura. prve Številke pomenijo najvišjo, lruge najnižjo 'emno-aturo 25. januarja Ljubljana 7, 773.8, —7.8, 92, NNE2, 8, 2.0, »neg; Ljubljana 13, 773.6, —5.4, 90, SSW2, 10 ni merjeno; Maribor 7, 774.0, —7, 90, NW4, 10, 4.0, sneg; Zagreb 7, 773.7, -7, 90, NW2, 10, 4.0, sneg; Beograd 7, 773.2, _9, 90, mirno, 10, 4.0, sneg, Sarajevo 7, 772.2, —11, 90, mirno 10, 0.6, sneg; Skoplje 7, 769.5, -7, 90, E2, 10. _, Split 7, 763.9, 1.0. 50. NW10, 8, —, —; Kumbor 7, 762.1, 7.0, 60, NE1, 9, —, Rab 7, 765.3, 0.0, 60, mirno, 8, 0.1 »neg; Vis 7, 764.0, 3.0, 60, SSE 4, 9, —, _ Temperatura: '.njubljana —7.6, —8.6; Maribor —6, —8, Zagreb —7, —8, Beograd —S, —10, Sarajevo —4, —11, Skoplje —2, —8, Split 6, 1, Kumbor —, 5.0, Rab _, —1. Via _, -1. Sonce vzhaja ob 7.2«, zahaja ob 16.56. Luna vzhaja ob 7.41, zahaja ob 16.L Iz Maribora ■— 8v0toaav*ka proslava. IHTodmi cerkven* občina bo priredila jutri dopoldne ob 4,1. r reliki Unionski dvorani svečano prt^lavo »t. Save z običajnim cerkvenim obredom in rezanjem kolača Po obredu bo T/redaval profesor zagrebške medicinske fakultete da-, baza Popovič, nakar bo sledil nastop pevskega zbora klasične in realne gimnazije ter državnega moškega hi ženskega učiteljišča. Zvečer bo v isti dvorani tradicionalna proslava s sodelovanjem vojaške godbe. Nastopi tndi mariborski pevski i bor ob «pTemljevajijn godbe, ki bo izvajala , Pese ji o Mariboru«, katero j« aglas-bil kapelnik vojaške godbe g. kapetan Svoboda. a_ Lep jubilej del*. Pri tukajšnji tvrdki Brandl, izdelovalnim orgel in klavirjev, je slavil te dni 25 letnico zvestega dela orglar. ski mojster g. Jakob Prašuik iz Vrbanove n lice. čestitamo! a_ Ljudska univerza.. Jutri ob 20.15 bo predaval primarid g. dx< Janko Drnovšek o vprašanju, kako si ohranimo zdrav in dobeT vid sluh in kako se, izognemo boleznim dihalnih organov ^sa in grla). Predavanje spremljajo nazorne projekcije. a_ Zanimivo davčno predavanje je priredila predsnoCp.jim mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda Obrtniki i t, Maribora in okolice ki so pozorno sledili izvajanju višjega davčnega kon-tro'orj% g. Ozvatiča, ki je najprej opisal izkoriščanje naših obrtnikov po raznih zakotnih pisačih, potem pa razložil davčna vprytšanja ter podal tudi točna navodila gi^de davčne napovedi in prijave poslovnega davka. Po debati se Je nadzornik g. Založnik toplo zahvalil predavatelju v imena vseh navzočih. ii_ Zborovanja učiteljskih upokojencev •e bodo odslej vršila t dvorani Nabavljalne tadruge. Tam b« Je vršilo tndi januarsko zborovanje, na katerem je interesentom *a gradnjo lesenih hii železniški uradnik g. Tumpej razkazoval razne načrte in razlo-iii vsa finančna vprašanja te akcije. Zborovanja se je udeležil tudi šolski upravitelj Hren iz Studencev ter bodril zborovalce k agilnemu društvenemu delovanju Predlagal je, naj se opozori tudi upokojence iz drugih krajev ca pristop k društvu. Zboj rovalci so zbrali lep znesek za Učiteljski dom. počastili so spomin umrlega tova.-'Sa n&tučitelja g. Žemljica in sklenili, la bodo »hirali slike in kratke življenjepise vseli svojih članov a_ Težko življenje zahteva v našem mestu brez izjeme vsak dan in to že nekaj tednov najmanj po eno žrtev brezposelnosti, bede in gladu. Reševalni avtomobil mora'vsak dan prepeljati v bolnišnico vsaj pr> eno osebo, ki se je zgrudila onemogla i-i nezavestna sredi ceste. Predvčerajšnjim popoldne se je zgrudila na Pobreški cesti zaradi onemoglosti 63 letna občinska reva Marija ftekirjc-ra iz Gornje Pelke v Slovenskih goricah. Usmiljeni Samaritan je bil v tem primeru neki moški, ki je ubogo žensko z ročnimi sanmi prepeljal v bolnišnico. n_ Lastniki motornih vozil, se pozivajo, da puste svoja vozila takoj uradno stehtati. V ta namen se jo zglasiti pri predstojništvu mestne policije v Mariboru v sobi št. 18 a_ žalostna usoda starke. Včeraj je bila najdena v sobici na Meljskem hribu št. 12 stanujoča 50 letna dninarica Tereza Verbi-čeva, ki sta j? popolnoma ozebli obe nogi. 7 rešev.-.Jrim avtom so Jo prepeljali v bol. nico. — Tja so prepeljali tudi 42 letno zapornico Nežo Ratajevo, ki je padla doma v Vrhanovi ulici m si zlomila desno nogo. a— Izpred ii«fišča. Pred malim kazenskim sen a to® tukajšnjega okrožnega sodišča se je včeiaj doooldne zagovarjal 30 letni posestnikov sin »Ivan Pintarič iz Brezov, ra pri Sv Martinu ob Muri. ki Je 15 novembra lanskega leta zvečer zabodel pred <:<:.jiačo hišo soseda Ivana Samolca štirikrat 7. nožem v nrsa. tako, da je Samolec. s katerim sta bila sicer dobra prijatelj*, naslednjega dne zaradi izkrvavitve umrl Baje > prišel pokorni Samolec pod.okno Pinta-Tičevega doma in onrezoval. če ni v hiSi morda bližnji sosed Klajderič. ki mu je dol. roval neki denar. Pintarič je Samolca ne^ai časa odsanjal od svoje?* posestva, noto p a sa je v prerekanln zabodel Zasrovaria se t silobranom, češ da mu je Samolec gro7.il. Sodišče je Pintariča obsodilo na 6 let robije. a_ Nameravano tihotapstvo denarja v Avstrijo je bilo odkrito pred dnevi na slavnem kolodvoru Ko so carinski organi pregledovali no prihodu zagrebškega oziroma 1'ubljanskega popoldanskega brzovlaka. s-, jim je zdela sumljiva neka dama. ki je potovala t snremstvn svolesra mladoletnega otroka v Avstrijo. Cariniki so ngotovi'i, < 18. uri sh-od za železničarje, na katerem bo poro-čal minister n. r. g. Ivan Mohorič. žeiez- ničarji. pridite! s_Izjava. Na koncertu koroških Slovencev v Krekovem domu na Jesenicah 17. t. m. je gospod kaplan Andrej Križroan v svojem govoru omenil, da govori v imenu jesenišk h združenih pevsikih zborov. Glede na to smatramo za potrebno izjaviti, da g. kaplan Križman od pevskega zbora našega dnštva ni imel pooblastila, da bi smel govoriti v njegovem imenu. — Za Sokolsko društvo Jesenice: dr. M. Oberrsnel, staro, sta; črnko Viktor, tajnik. Iz Litije X— Prosvetna š°la v UtaJL V petek 27. t. m. ob 20. uri bo predaval br. dr. Orel o zdravstvu. V nedeljo 29. t, m. ob 9411- dopoldne pa br. Burnik o gozdarstvu. Iz Novega mesta n— pokončevanje šmarnice. Lastniki šmarnice na Dolenjskem so pričeli v velikem številu uničevati škodljivo trto. Zlasti se to dela v velikem obsegu sedaj, ko daje kr. banska uprava za vsako uničeno šmar-nico po emo cepljenko s kmetjske šole na Grmu. Lastnik ki je uničil ali precepil trto, dcibi poleg tega od banske uprave še za vsak trs 30 par nagrade. n— Za kmetovalce in rejce kokoši. Ker želi kr. banska uprava zboljšati kakovost našega krompirja, je stavila na razipolago našim kmetovalcem nabavo čvrstega semenskega kramp rja po 1 Din kg. Nakup je še posebno ugoden spričo dejstva, da baš letos DoVnjska nima primernega krompirja za seme. Tudi perutninarstvo ni v našem srezu pozabljeno. Letos je bilo dodeljeno v neke kraje nekaj čvrst h petelinov in štajerskih jarčic ka so dobre nosnice. Sresk1 ekonomat bo še nabavil valilna jajca. ki jih bodo reflektanti lahko dobili komad po 1 Din. in to v času od 5. marca do 15. aprila. Na to se zlasti opozarjajo vodstva So2, ld goje kokoši.___ Iz Ptnfa Mestni občinski »vet Je, kakor smo že" poročali, na svoji zadnji seji protestiral proti punktacijam dr. Korošca ta proti napadom na Sokolstvo v pastirskem listu. Nato je razpravljal o tekočih zadevah. V upravni odbor mestne hranilnice so bili za triletno dobo izvoljeni gg. dr. Senčar. Go-rup, Steudte Gabrijel, Ogorelec, Arnejčič, Wagrandl dr. Kuhar, Vindiš, Zorčič in inž. Urbančič. Uprava mestnega gledališča se je izročila izključno Dramskemu društvu, ki bo tudi odslej samo odločalo, komu se oddaja gledališče za gledališke predstave. Račtmsfe1 zaključek prostovoljnega gasilnega društva ki izkazuje 57.000 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov, se odobri: enako tudi Izvolitev načelnika g. Steudte-ja V domovinsko ziveizo se sprejme Franci Ivan. Sklefoi ubožnega sveta se potrdilo. Pri slučajnostih je predlagal g. Milko Senčar, da se zaposlijo brezposelni pri čiščenju, odnosno poglobitvi mestnega kopališča. Predsednik odseka za oreskrbo brezposelnih g. Lenarčič je predlagal, da se pri plesnih prireditvah pobirajo prispevki za brezposelne. Izdal se bo tozadevni spel na posamezne korporaciie. Kmalu bo izredna »»'a občir^ke^ra sveta z razpravo o priključitvi okoliških občin. ii €1 S o darstfo I:t Crfia »_ Najemninski vinar. Mestno nafelstvo opozarja hšne po5>estnike, da ie 1. t. m. zapadel v plačilo prvi obrok najemninskega vinarja (rostasčine") Dokler novi predpisi niso izvršeni, je treba plačati najemn nski vinar na podlncri lanskega predpisa. Zapadli oVok ir treba plačati zanesljivo do ponedeljka 30. t. m. pri mestni blagajn'. Po tem pl-jeHnem roku se bodo zaračunale zakonite fr' « obresti. Plačila, ki pa bodo izostala po Sest'h tMnib od dneva dospelosti, bodo izterjana z izvršbo. P_ Zaradi sestave občinskega in rekrnt-n*sra spiska po/iva občinski urad za Celje-okolirn vse m'adpniče. roienp 1. 1913. in ptnnuioPe v okoliški občini, ne ffledn na rojstni kraj ali pristojnost, da sp naikasn^e dr> 15. fpbruaria zsrlasiio osebno v uradnih urah v občinskem uradu na Bre^n- Mladeniči lptn:ka 1915 pa se moraio v tet-n februar^ praviti za vp:s v vo;asko evidenen r_ Zbor društvenih načelnikov, nafelnte ?n tehn'rnP2a odbora reliske sokolskp župe bo v nedt'1'0 ob 10 v telovadnic1 Sokolskesra društva v Celju z zelo važnim dnevnim redom. Od 8. do 10 doooldnp in popoldne bo prndelava orostih in tekmovalnih vai za vse oddelke Br načelniki in s. načelnice 9e oozivaio da se udeleže zbora polnoštevlno. e_ o'stari in novi Kitajski je predaval V ponedeliek zvečer na 'Ljudskem seučUi-šču g prof Branko Rudolf iz Celja. Ob mnogih lenih in zanimivih sklontičnih slikah Je prikazal zgodovino in zemljo Kitajcev ter nekdanio veliko kulturo Gosp predavatelj je orisal življenje skromnih nrebi-valcev te pestre in svojevrstne preobljude-ne zemlje ter siromašnega m razcepljenega naroda, ki vendarle kaže trdno voljo, da se osvobodi tnjih izkoriščevalcev tv si ustvari lepšo bo-ločnost Gosn preda vatel, je r»TOTavli»i t«.1i o dogodkih iz nekončane k i tajsko-japonske vojne. Številni poslušalci Stanje Narodne banke Po izkazu Narodne banke z dne 22. t. m. se je nasproti stanju 15. t. m. zmanjšala zlata in devizna podlaga za 21.85 na 1946.28 milijona Dn. Devize, ki se ne_ štejejo v podlago, so se povečale za 10.75 milijona na 12.81 milijona Din. Vsota kovanega denarja se je dalje zmanjšala za 1.38 milijona na 149.88 milijona D'n. Posojila na menice so se ponovno znižala. in sicer za 18.03 m lijona na 2069.42 milijona Din, a lombard se je povečal za majhno vsoto 1.4:2 milijona na 345.32 mi-Tjona Din. Posojila na menice stalno padajo že kaka dva meseca. Začasni avansi glavni državni blagajni so ostali dalje ne-iz>rsinenjeni na 6(X) milijonov Din. Obtok bankovcev « je zmanjšal za 66.21 milijona na 4553.09, kar ima vzrok v izpremembah pri aktivih in v porastu obveznosti na pnkaz za 20 03 milijona na 876.03 milijona Din Lani v istem času je znašal obtok bankovcev 4911.73 milijona, to je za 353.64 milijona Din več kakor zdaj. Skupna vsota obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz je znašala 22. t. m. 5438.02 milijona D:n, kar je krito v zlatu in devizah s 35.81%. Oslabljenje kritja N NIV Pri zimskem športu V drgnite pred odhodom v hribe vse luči toi zraku izpostavljene dele telesa izdatno z Nivesukremo ali Nivea-oljem in vdrgavajte se mod partijo še češče, S tem zmanjšate nevarnost nadležne solnčne in ledeniške zapeke in se vara ni bati, da ae vam kota osuši. Nivea-krcma ln Nivea-oije vara dajeta poleg tega ono čudoviti bronasti barvni kožni odtenek, s katero se tako radi vračate z zimskosportne ture. Samo Nlvea-krema ln Niveandje vsebujejo koti sorodni in koto negujoči Gncerlt JuffosL P. Betersdorf & Co, d. i o. j, MARIBOR. Greerorč 1 če va ulica 24. Iz Tržiča 6— Občinski odbor mesta Tržiča Je vse do petika posloval v sestavi, v kakršni je bil izvoljen pred 6. januarjem 1929. Med 25 odborniki je blo tudi 7 pristašev bivše SLS, ki pa so v Občinskem odboru večinoma sodelovali. Za preteikli petek pa je pod-župan g Viriko Snoj sklical sejo občinsike-ga odbora. Na dnevnem redu je bil tudi protest proti separatistični« resolucijam Tik pred pričetkom seje je dobil podžupan kratko izjavo, s katero mu je sedem občinskih odbornikov sporočilo svoj odstop. Odstopili so dosedanji odborniki Ivan Majer-šič, Anton Mežeit, Ignac Zupan, Anton Ahačič. Rudolf Prešeren, Andrej Markič in dr. Kozraa Ahačič. Svojega odstopa niso utemeljili, pač pa je vzbudilo pozornost, da je bil dan "prej v Tržiču znam' gospod iz Kranja, ki ga njegovi tržiški somišljeniki vsakdkrat kličejo na posvet, kadar so v zadregi. Ostaili občinsEki odborniki so soglasno sprejeli ogorčen protest proti separatističnim punktacijam. 5_ Svetosavska proslava šolske mladine bo jutri ob 8. zjutraj v telovadnici meščanske šole za osnovno % meščansko šolo. Spored izvajajo d;jaM meščanske šole. Strossmayerjevo proslavo pa pripravi letos mladina osnovne šole. Vabimo vse, ki se za šolske proslave zanimajo, da dokažejo simpatijo do mladi-ne in do dela učiteljev. e_Redni sestapek JRKD bo zopet v nedeljo ob 10, v obč'nsiki posvetovalnici. Vse somišUjeniike vabimo, da se ga udeleže. Poročal bo naredM poslanec g. Ivan Lončar. Iz Zagorja r— O novi ureditvi občin je razpravljal občinski odbor na zadnji svoji seji ter načelno pristal na predloge o priklopitvi sosednjih občin, če se ugotovi, da ne bi bili zagorski obča/m zaradi tega preveč obremenjeni. Za priiklopitev k veliki zagorski obč ni se je izrekel tudi občinski odbor v Ržišah. S priključitvijo občin Ržiše. Kotre-dež in št. Lambert bi se število prebivalstva zagorske občina dvignilo na 10.000. V socialnem pogledu bi b la združitev velikega pomena, ker bi v enotni občini delavci lažje uveljavljali sveje zahteve. z_ Mesto banovinskega zdravnika je izpraznjeno, ker je bil dosedanji banovinski zdravnik g dr Tomo Zamik po čk^gotraj-necn službovanju mpokojen na lastno prošnjo. G. dr. Zamik si je pridobil v zagorskem okolišu veliko zaupanje. Prebivalci Žele, da b1 postal njegov narednik g. dr. Slavko Grom. ki }e zrvau po vsem okolišu. li Trbovelj t_ »Prokletstvo ljubezni«, roman, ki je 'zhajal v »Slovenskem Narodu«, dobite v podružnici »Jutra«. Cena obeh delov je 35 dinarjev. t—■ Srečke državne razredne loterije so dospele znaša 009% nasproti stanju 15. t m. Samo zlato kritje znaša 32.40% m je za 0.27% večje od prejšnjega kritja. Stanje 22. t m. jo bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju 15. t. m.): aktiva: podlaga 1916.28 (—21.85), od tega v zlatu 17.61 40 ( + 10.62) in v devizah in valutah 184.88 (—23.43); devize ki se ne štejejo v podlago 12.81 ( + 10.75): kovani denar 149 88 (—1.38); posojila na menice 2069.42 (—18.03); lombard 345.32 (+1.42); stari državni dolg 1809.42 (+0.5i); začasni a'-ans državi 600 (0): pasiva: obtok bankovcev 455809 (—66.21); obveznosti na pokaz 876.93 (+20.03), od tega nasproti državi 26.79 (+7.50), po žirovnih računih 370.15 (_25.59) in po raznih računih 479.99 (+38.12); obveznosti z rokom 1414.15 (+16.48). Gospodarske vesti _ Posvetovanje izvoznikov sadla. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri ministrstvu za trgovino in industrijo je sklical za nedejo '5. februarja v Ratnič-kem domu (I nadstropje) konferenco trgovcev izvoznikov sadja. Obravnavala se bodo vprašanja, ki se nanašajo na pospeševanje izvoza presnega in suhega sadja. Zavod bo pokazal zborovalcem nekoliko vzorcev zabojev, ki so se doslej rab'li pri izvozu in se bo v sporazumu z zborovalci določila ona vrsta zabojev, ki najbolje ustreza glede na shranjevanje sadja in na okus konsumentov v tujini. Zavod je poklical na konferenco vse gospodarske zbornice kak^r rudi izvestne domače iz-vozniške tvrdke. Z odlokom prometnega ministrstva je dovoljen delegatom brezplačen povratek z vlaki. V to svrho je potrebno shraniti vozne listke, a pri zavodu za pospeševanje zunanie trgovine se bodo dolrla potrdila o udeležbi na konferenci. -_= Iz Franci ie odteka zlato. 2e 6 tednov zaznamujejo tedenski izkazi f ran ros'-e banke, da zlato počasi odteka iz Francije. Izkaz od 8. t m. kaže zmanjšanj} zlatesa zaklada za 257 milijonov frankov, izkaz od 12 t. m. pa za nadaljniih 355 m:l jonov. Skupaj ie Francoska banka v zadnjih 6 tednih oddala za 950 miliionov frankov zlata. Pri tem pa ie treba upoštevati še odtok deviz, ki ie znašal v tem razdobju 960 milijonov frankov, tako da znaša celotna !z0« 410—415; banatska, »0« 420 do 425 _ + Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet 56 vagonov. Pšenica; baška, okolica Novi Sad, srednje-in gornie baška 218—220; okolica Somibor 216—218: baška potiska 220—222: gornje-in južnobanateka 216—218. Turščica: baška ■'n sremska. garantirana. 74—76; za marc. aoril. maj 85—87; banatska. garantirana 72—74; baška in sremfka. sušena. 84—86 Ječmen: baški ta »remS!0<»-g« 340—345: »3« 3?0—335: »5« 300 do 310": »6* 225—265: *7« 190—200- f8« 87.50 do 90 otrobi: ba&ki v hitp^ h vrečah 75 77 50 y -^.»o/j.fj^) rrri»*ah 72 do 75 baški, beli, 2%, brez vreč, 115—118. Tudi Vrhnika vabi Vrhnika. 25 jar.uaria. V ponedeljek se je vršH občni zbor vrhniškega Olepševalnega društva Izvoljen je bil nov odbor Predseduje mu g. Ciril Maiavašič, podpredsednik pa je župan g. mgr ph. Stanko Kočevar. Tudi imena ostalih odbornikov nam obetajo da bo društveno delo v novem letu vsevetelo. Bilo bi zares žalostno, da bi zaspalo^ to društvo, katero je ustanovi' ranjki Gruden, in je pod njegovim vodstvom -ti sodelovanjem za prospeh in procvit Vrhnike navdušenih mež (kakor gg. Gabnieia Jelovška. Dolenca, Jurce in drug h) doseglo lepe uspehe in prijazno Vrhniko olepšalo, da se vam vedno more pokazati kakor brhlca nevesta Zaradi pomanjkanja sredstev društvo v preteklem letu ni moglo zaznamovati vidnih uspehov Kličemo novemu odboru: Le krepko na dalo! Podpirali vas bodo za vse iepo navdušeni Vrhničani. Spomladi bo treba popraviti pota pri Sv Trojici in v Močilniku. Tudi v drtvo-edu je treba izboljšati prit za pešce, slično. kakor se je to zgodilo na Kolodvorski cesti. Na novo bo treba markirati vsa pota v krasna izlet.šča: Rctonje, »lintvrn« Stari maln. Kuren itd. Lepili izletnih točk v najbližji vrhniški okolici ne manjka. V drevoredu so bile napravljene udobne klopite. Vandalizem rrovib pokončevalcev jih je razbil Pozivamo te škodljivce, da naj vendar pustijo v miru naprave, katere preskrbi olepševalno društvo s tolikim trudom in stroški Gospod župan je obljubi, da bo dal društvu na razpolago brezposelne ki jih bo plačala občina iz fond« za brezposelne in ki bodo odslužili svojo podporo z deiom. Vsako nedeljo pride na Vrhniko veliko smučarjev. Zadnjo nedeljo se jih je pripeljalo samo z jutranjim viakotn nad 40. Olepševalno društvo bo skupno s smučarskim odsekom Sokola poskrbelo, da bo od prihodne nedelje dalje čakalo goste smučarje na kolodvcru nekaj vrhniških smučarjev, ki bedo potem dali vsa potrebna pojasnila in nasvete glede smuke, prehrane in vrnitve. Poskrbelo bo tudu da bodo smučarji po časopisju ali mogoče po radiu vsako soboto obveščeni o kakovosti snega in o drugih pogojih uspešne smuke. Vrhniška okolica ima krasne, najrazličnejše smučarske terene Zaradi svoje bližine pa nudi ljubljanskim smučarjem tudi to ugodnost, da jih vožnja z vlakom stane samo 7 Din in jim zaradi ugodne zveze ni treba zunai prenočevati. Jutranji vlak iz Ljubljane odhaja ob 7.45 in se vrača zvečer ob 17.25. Poleg reca vozi tudi zvečer ob 18. in 20 avtobus v Ljubljano. — Torej na svrdsnje v nedeljo! Cemu iskati v daljavi, kar stvarnica ti v bližini in po cen1 pripravi! Znak z rogom Ljubljana, 25. januarja. Uprava policije v Ljubljani razglaša: Ob priliki demonstracij m nedovoljenega zbiranja občinstva se izgovarjajo udeleženci s tem, da niso slišali poriva policijske straže na razhod m se zagovarjajo, da po bili »le radovedneži«. Zato bo uporabljala policijska straža pri nastopih v oddelkih odslej ob takih prilikah izven ustnega poziva tudi znak z rogom. Občinstvo se ima na dani znak brez odloga mimo raziti in odstraniti, ker se odda per minut po prvem znaku drug znak z rogom, nakar bo policijska Ktraža uporabila sredstva, ki so ji dana za take primere na razpolago, in bo postapala energ&o zoper osebe, ki se ne bi brezpogojno pokorile nalogu. Uprava policije opozarja cb tej priliki na določbe kazenskega zakonika m na zadevne pravne občutne fcarai. Izvleček rz kazenskega zakonika kraljevine Jugoslavije: § 129. Ce se zbere vei oseb v mno^oto, pa jih pristojni državni uslužbenec pozove, naj se razidejo, a se ne razidejo, se kaznuje vsakdo, ki ne sluša povelja za razid z rapo-rom do 6 meseoev ali v denarju do 5000.— dinarjev § 130 Kdor javno pozivi je na odpor a?i neposlušnost proti državnemu ali samoupravnemu oblastvu ali državnemu uslužbencu. vršečemu uradno dolžnost, se kaznuje z zaporom do 1 leta. Kdor izpostavlja oblastva ali državne uslužbence vršeče uradno dolžnost, posmehu ali preziTanju. se kaznuje z zaporom do 6 mesecev ali v denarju do 5000 Din. § 154. Vsak udeleženec mnogote ljudi, ki se zbere m stori s skupnimi močmi nasilje osebam ali poškoduje eli opleni tu;e stvari, se kaznuje s strogim zaporom. Vsi udeležene, mnogote, ki so posamezno storili nasilje osebam, ali so poškodoval' ali oplen;li stvari, se kaznujejo z robijo cio 10 let. § 155. Kdorkoli povzroči pri mnogih osebah strah s pretnjo občenevarnega zločin-stva, se kaznuje s strogim zaporom do 2 let. Izbriifi? atidsldh oenjenikov Po poročilih iz New Yorka so zopet začeli bruhati južnočilsk* vulkan Llaima Vii-laria. Calbuco n drug' majhni ogn jen k. Intenzivnost izbruhov se stopniuie od nre do ure in pepel z ognieniških žrel naravnost ograža mesti Temuco in Curacautin. O^vljanfe avtomobilov v Pra^S Praška vlada je zdala nov avtomobilski zakon ki znatno zvišuje dosedan ° dnvše ne avtomob:Iistov Zaradi tega ro /ačeli mani imoviti avtcmohilist' od izvijati vozi la V kratkem roku do korrov duš in se ie mo^no pomnožilo zasti prebiva'stvr dežel s črnci, se ta prosvetni napredek prav za prav malo pozna n ne more biti mer lo za napredek, k».xor i* kažejo številke. Sneg kidajo . v tlltiS -'ti5. > fi £ k I i i «1 afit - ■■ > < m S f i i i i ' ■ * I & * i k^p-^t......- ' ■ ll ■ - 'i - % , . ' * 4 ' " . .1*. " ..... " 1 ilfil-iV,::;«, i^fej^f Sf l - ■ ' ff . . .... ..... Avtomobil v trgovini V Švicarskem Solothurnu je prldirjal neki avtomobil, ki se je izneveril rokam šoferja, T trafiko in se ustavil tik pred zalogo tobaka. Vozač in prodajalec v trafiki st« k sreči ostala cela, gmotna škoda pa je prav znatna Zdravniki in kriza Gospodarska stiska Je skrčila število namišljenih bolnikov Neki profesor, eden Izmed najbolj pri-Ijubljooio pariških »dramikov, je objavil zanmvve opazke o vpiivu krize na njegovo stroko. Zatrjuje, da je izgubil vsak francoski zdravnik v teku zadnjih let povprečno polovioo prakse. V Nemčiji, Švici, Italiji ie ta odstotek še vefcj'. Zdravniki zdaj nedvomno slabo zaskižnjo. A kako naj si tolmačimo to dejstvo: ali ne gredo ljudje k zdravnikom, ker nimajo denarja? Alii pa so tako zdravi, da ne potrebujejo zdravnika? Prva domneva se wfi verjetnejša. A pa-riSki profesor odklanja in zatrjuje, da je pravilen samo drugi odgovor. To se zdi čudno. V dokaz navaja t«-le misli: Mi stari zdnavniki. dobro vemo, kako narašča v ugodnih gospodarskih čas h število onih navideznih bolnikov ki jih je osmesil ze Mo-liere. Kadar postane človek šestdeset let star, j« njegov organizem seveda nekoliko obrabljen. Najprej se utrudi srce in jetra. A tud' ledvioe, pljuča in sploh mišice m- tštim rnes, da ao morali mfbgoflftlni srijsti n k>Qttfs Kitajska vljudnost Na nek« kitajski univerzi deluje kanadski anatom Gordoa Agnev, ki je v zadnjem easu prosil kitajskega generala, ki mu je po^verjei^a pol cijska služba, naj bd mu pošiljal trupla uiiiorjenih razbojnikov, da bodo njegovi slušatelj« imeli kaj posla z raztelešenem mrliče v General je profesorju pošiljal mrliče, toda njih trupla eo bila tako razmesarjena, da » so mogla rabiti svojemu namenu. Zato je profesor sedel m napisal generalu pismo, v katerem ga je prosal, naj njegovi izvršilni organi aekoLiko bolj človeško ubijejo razbojn-ke, k' jam pridejo v roke. Na to pi«no J« kitajski general odvrn.il z veliko vljudnostjo, da je pripravljen storiti vse, da dobi anatom razbojnike žrive v roke in mu bo na prosto dano, po kakšni poti jih spravi na drug? svet. Cepljenje v ramadanu V Aleksandri ji je v začetku januarja izbruhnila epidemija koz, zaradi česar so zdravstvene oblasti pozvale prebivalstvo, naj se da cepita. Toda ljudstvo se m hotelo odzvati pozivu ker je bil tedaj sveti muslimanski post ramadan, ki prepoveduje Alahovim vernikom jed n pijačo pred sončnim zahodom. Zdravstvene oblasti so se torej obrnile na velkega muiftija m ga prosile za interpretacijo zamršenega problema, Mufti je preštudiral besedilo Mohamedove prepovedi in je prišel do zaključka, da se cepljenje ne more smatrati za hrano. Šele po tej razijasnitvi so se muslimani podvrgli na-redbi vlade, ki je pospešila cepljenje, da se bolezen še bolj ne »iširi. Lebrunov zgled Francoski državni predsedn k Lebrun je obvestil ministrski svet o svoji odločitvi, da se mu znižajo prejemki za 10 odstotkov. Istočasno kakor predsedniku ee bodo v tej meri zn žale pla^e ministrom in državnim podtajnikom. šele potem pnaejo na vrsto uradniške plač». »Mavrica« v Buenos Airesti V nedeljo je prispe! francoski letalec Mermoz, ki re v desetih dneh absolviral 6200 km dolgo zračno progo, v brazilsko prestolnico. Mermoz 'n člani posadke so izjavili. da bodo 1. februarja startalii k povratnemu poletu Čez ju^ni Ocean. Razočarano sorodstvo Critateljem je gotovo še v spominu zapuščinska zadeva milijonarjev Wendlov v Nevvorku. Prav co do dedščine po Wendliih si je lastilo 3000 oseb večinoma Nemcev. Ameriške oblasti so priznale polovico udeležbe pr zapuščini samo devetim osebam ostalih 2291 prosilcev so zavrnile, kar pomeni zanje tem občutnejšo škodo, ker so se nekateri zaradi dedščine zapleli v velikanske procese. Požar ▼ bolgarskem luškem mesta V bolgarski Misvri jn ob Črnem morju je izbruhnil silen požar, ki je grozil naselbini s popolnim razdejanjem Gasilci eo morali TzdTŽaf nepopisne napore, da so oteli plamenom vsaj kooček kraja. Ogenj je bil tako lovit, da so vsi ljudje bežali na ulice in se niso upali v gorečo stanovanja, da bi vzeli vsaj najpotrebnejše za zaščito pred nniont, 18 let t vofnem ujetništvu Te dni se je vrnil ▼ Szegedin n* Madžarsko svoijča* v Prremvslu ujeti pešec Josef Kremer. Imeli so ga dolgo za pogrešanega tn eo g« pozneje celo proglasili za mrtvega, zda j pa se je nenadoma vrnil k sorodnikom, in znancem. Svoboda tfcfrn v Perriii Iz Teherana poročajo: Glavni urednik lista »Kušeš« mora na ukaz perzijskega šaha pometati cei«+o pred policijskem ravnateljstvom v Teheranu, šah Je dal glavnega tredn%« aretirati zategedelj. ker trni je čestital k odMMfUti ministra dvora. so tako Sle kakor pred pet in dvajeetioi letu. Vendar še ni tak Človek noben zdravljenja potreben bolnik. Pariti mora samo na zrak, gibanje, /merno hta.no in prav lahko bo doživel cek> osemdeset let. Saj ne morejo nobeni arask in krogljice podaljšati življenja, ,tasi tja tihem veruje v t« slehermi bolnik. Zdravnik le mora zapisati zdravilo, ker boln k to zahteva in b' sir« izgubil zaupanje vanj... Slič-nih bolnikov ui več odkar je zavladala gospodarska kriza. Zdravljenje v sK&-ni'h primerih pomeni namreč luksua. Bolniki so prodali avtomobile, odpustili polovico služinčadi in r,e obiskujejo zdravn'-kov brez potrebe. A verujte mi. končuje profesor, da bodo zdravnika nemudoma poklioali tja. kier ga res potrebujejo, da bo pomagal ogroženemu zdravju. Na tem področju je kriza pač brez moč in we utegne meti nobenih posledic. Javnost samo "ne ve. da je med nam' dokaj manj resno bolnih, kakor se navadno misfe. Socialno delo Rudimpeštanski magistrat je sklenil odkupiti v mestni zastavljalnici 3000 zimskui oblek takšnih oseb, ki živijo v veliki bedi ter jiim izroe ti obleke, da se zaščitijo pred zimskim mrazom. Vsoto, potrebno za odkup zastavnih listkov, je socialni urad i* položil pri poštni hranilnic. Odkupljene obleke bodo imele posebna znamenja tn jrh lastniki ne bomo smeli vnovič zastavit' pred pomladjo. Fašistični general Rudolf Gajda odstavljeni šef češkoslovaškega generalnega štaba, je bil zaradi b ruskega puča aretiraš, in odveden v ječo a ZIMSKE SUKNJE črne ln v modnih barvah ter najboijfte doo-ble sukno v veliki izberi po priznano Diskih cenah pri Drago Schwab, Ljubljana ANEKDOTA Sovjetski državljan bi rad odpotoval ▼ inozemstvo. Seveda mora najprvo na GPU, kjer ga natančno in na dolgo zaslišujejo o razlogih za to potovanje. »Ostanite vendar tu,« mu pravi uradaik. »človek vedno misli, da je tam lepše, kjer ga ni___« — »Toda baš zato hočem vendar odpotovati,« mu odvrne državljan. Vsak dan ena J. H 1UU' Ifim Roke gor, aU pa atreljamJ P. Ro8eahayn "V 10 Štiri prigode joeja Jenkinsa Kakor mu je bilo naročeno, je bil Feliks Delita proti svoji navadi pre.sedel snočnji in predsnočnji večer v mali beznici na oni strani ulice. V to krčmo so zahajali največ vsakdanji gostje: nekaj ko-čijažev krt zidarjev, kdaj pa kdaj tudi kak dostavljavec — ljudje, k* so sredi dnevnega dela popili čašo piva ali kozarec žganja in spet odšli po svojem opravku. Nocoj, v soboto zvečer, so imeli seveda več časa m tudi več denarja. Zidarji, ki so večerjali tamle v kotu, so veselo požvenketavali s srebrnjaki, kadar je kateri segel v žep: še bolj se je pa košati! mornar, ki je steil širokopleč in razkoračen pri točilnici in jemal az žepa marko za maiiko, da jo je izpremenil v p'vo. O Joeju Jenkmsu ni bil Feliks Delim še ničesar slišati, in dogodki zadnjih dni bi se mu bili zdeti kakor sen. da ni rjavi bankovec, ki mu je prasketal v žepu, postavljal takih misli na laž. Nekaj novih gostov je hitro stopilo v krčmo in popiio pri točilnici pož:rek žganja, ne da bi bili sedK. Mornar, ki je menda post-dobre volje, jih je s svojimi drobnimi, iskreči m i se očimi veselo pogledal!. . . »Pustite denar v žepih,« se je zasmejal, »nocoj plačujem jaz!« Prišleci so se bran Hi s prostodušnim ponosom poštenih trudi. ki ne marajo ničesar zastonj. A mornar si Jvojegs namena nI dal teb rt! iz slave. »Prav_tedaj piačasm prihodnji kozarec,« je reked trmasto in v krogu mahnil z roko, kakor da bi hotel obseči vso izbo. Krčrnar je pokunal, in čez nekaj minut je stal pred vsakim gostom kozarec piva, ki ga je hid naročil radodarni tujec; tudi Feliks Delim je dobil svojega in ga obotavljaje se izpil. Temu je s'edil kozarec konjaka, in med tem, ko so ga gostje smeje se zvračali vase, je stal pred naimi že nov kozarec. Radodarni mornar se je kar grohotal od veselja. Z rokami v žepih je stal sredi izbe in zadovoljno kimal. »Da,« se je smejal, »če je čiovek štiri mesece plaval po mouu, mu ne sme biti žal denarja; dovotj časa sem mazal transmisije in daihal katran. Še en kozarec za vsakega!« V roki je držail zabojček smotik. »Naravnost s Sumartre,« je rekel važno, »takšne kaje tu sploh ne dobite.« Tako govoreč je liodJ od mize do mize in z dobrodušnim smehom ponujal podolgaste, črne sanradiljivke. »Le vzemite, mladi človek.« je sM Feliksa Dellma, ko je ta hvaležno odkimal, da ne. »Takih še niste kadili, verjemite, da ne.« Pisar je oklevaje segel po smorko. Mornar je pokimal: »Tako je prav. Še en kozarec, gospod krčmar.« S temi besedami je p rise del k Feliksu Dellinu. »Potem pojdem. Da veste,« se je obrnili k Feliksu, čigar mimo vedenje je menda zbujalo v njem nekakšno zaupanje, »da veste, žena me čaka. Iz Hamburga sem ji pisal, da bom ob devetih doma. Nu, in zdaj moram ostati mož beseda, jelite?« Delim je smeje se pdkimtad. »Pa sem ji tudi nekaj prinesel, svoji ženi. Nekaj, česar še niste videli, mlada človek.« Z važnim obrazom je segel v prsni žep in pategniJ iz njega podogasto reč, zavito v svilen paipir._ »AM veste, kaj Je to?« Feliks je zmajal z glavo. Mornar je raztrgad ovoo. Pokazala se je kameni ta paličica čudn« oblike, z betičkom, ki je predstavljal človeško glavo. »Ali vesne, kaj je to?« je vprašal tujec. Dellin je odkimal. »To je indijanski amulet,« je pojasnil mornar. »Velika redkost je. Sam sem ga kupiti od nekega čarodeja. Dobro si ga oglejte, kakšno čudovito dek) je.« To rekši je podal kameruto paličico pisarju. Feliks Dellin >e iztegnil roko — a bodi si, da je bil neroden, bodi si. da mornar ni več popolnoma vedel, kaj dela — v naslednjem trenutke je amulet žvenketaje padel na tla m se razbil na tisoč koščkov. Mornar je planil pokoncu. Pijanost ga je bila zdajci minila. »Tri sto medvedov!« je zahropel in prepaden zastrmel na drobce, ki so pokrivali tla. »Toliko sem bil že pisal ženi o njem, da je vsa neumna od radovednosti In zdaj — zdaj se ji bogme ne upam pred oči. Veste.« je dodal z grenkim nasmehom, »mojo ženo bi morali poznati; vem, da štirinajst dni ne bom imel miru pred njo. Ce bi ji vsaj mogel kupiti kaj drugega.« Pogledal je na uro. »Ne, devet je že. Trgovine so zaprte. Počasi se je usedel in zastrme! predse, podpiraje si glavo z dlanmi. »Ne, rajši ne pojdem domov,« je potrto ponavljal, »rajši ne pojdem domov.« Feliks Dellin je neodločno zrl na lahkomiselno neredo. C ost je so se bili zgrnili na kup in so z dobrodušnim posmehom gleda M nesrečnega mornarja. Eden izmed njih. očividno šofer, v dolgem plašču in čepici,-ki mu je skrivala malone ves obraz, se je sklonifl k drobcem, ki so se lesketali na tleh, in Feliks Dellin je zdajci začni kako mu je znan glas šepni! na uho: »Pel ji te ga k svojemu starina rju.« Mednarodne tekme sa prvenstvo Jugoslavije Na veliki vsenarodni maniiestacifi belega športa v Bohinju se bodo 28. in 29. t. m. pomerila naši najboljši smučarji z odličnimi inozemskimi »osti - Prvi kongres slovanskih smučarskih zvez Državni prvak Naš savez je pr-rejal v prejšnjih letih tekme za državno prvenstvo le za svoje član-e,. Siedeč razvoju, ie premen il to prvenstva na mednarodno tekmovanje, kakor to predvidevajo pravila mednarodne federacije. Tako smo dobili pred 2 loti pri prvih iriednarodnih tekmah državnega prvaka v osebi m»aličnega Ceha Šimuneka, lam pa je uspelo našemu Jakopiču, da je osvojil državno prvenstvo kljub konkurenci Češke, Nemčije in Avstrije. Letos bo bo i težak; Čehi in Poljaki pošiljajo svoje najboljše smučarje, kar pomeni toliko, kot najboljši sredaijeevropejci! Nemci imajo 3 močne zastopnike. ki ne zaostajajo za Čehi in Poljaki. vsem tem pa bo trd oreh Norvežan Guttormsen. ki je razred zase. Boj bo zato oster in trd ter je povsem negotovo, kamu pri pfl de letos prvenstvo, ki ga bo treba doseči v mnogo težji borbi kot lansko leto. Darilo bana Kan dravske banovine, g. dr. Marušič, ki je pokrovitelj tekem, je pdtlon.il prvaku Ju.^oclavije v letu 1933 krasno darilo. Darilo ministra za telesno vzgojo Dr. Hariiek minster za telesno vzgojo, ki je tudi pokrovitelj teh tekem, je pokloni! :a najboljšega Jugoslovana krasno prehodno d« rilo z namen cm. da v z podhode na- r! prave za go s P- n i še domače tekmovalce za &m skrbne jše pri-težnk boi z močnimi inozemskimi državr,;h prvenstvih. Gostje v Bohinju Po dosedanjih pripravah bodo prisostvovali tekm&m v Bohinju: g. dr. Hanžek. minister za telesno vzgojo, g. dr. Marušič, ban dravske banovine, g. div. general Cukavac, komandant diviz je" z načelnikom štaba g. puk. Sokolovi čem, dr. Dinko Puc, župan m-esra Ljubljane z gospo soprogo. Ivan Mohor tč. minister n. r. z gospo soprogo itd. Vodstvo tekem Predsedstvo: dr. Ivo Pire, dr. Ciril Pavlin, dr. Stevo Hadži, Zagreb, dr. Jantclek Stevo, Beograd: generalno tajnštvo Joso Goreč; tehnični vodja Hvnko Sircelj: z« tekmo na IR km: tehnični vodja Marzelj Ivo. starter Ivan Tavčar; sodniki na cilju: dr. Janko Berce, g. V. Jirku (ČSR), caso-meriici: Ante Gnidovec. inž. S-chiele Kazimir (Poljska). . nadzornik proge Tomažič: zapisnikarja: Kunsteij Tone in Havne Em-a-ruel: za tekme v skokih: tehnični vodja dr. Stane Kmet. starter Tomažič, merijci skokov: dr. Janko Berce (vodstvo). Preda-iič. Kopriva. Ulčar, Serajnik, Božič. Vrhunc. pri komb-naciii inž. Scniel (Poljska) popoldne Jirku (ČSR): sodrik-: Kveder Janez, Ck)-ec Joso. dopoldne Jirku (ČSR). popoldne rnž. Sch ele (Poi^ka): nadzornik nfl1e-ta Sepin: nadzornik doskočišča T cm.a ž Godec: nadzonrka izteka kpt. Stane Huda-les in Peten Stane: objave Marzelj Ivo. Posebni vlaki V nedeljo imajo izletniki 4 vlakovne zveze iz Ljubljane: ob 5.10 vozi izletniški vlak ob 5.50 posebni vlak. ob 7.30 redni in ob 8.2^ brzii vlak. Vsi imaio pravico do polovične vozne cene s potrdilom, ki ga dobe v Bohiniu. d« so se ude-ležii prireditev. Za povratek bodo vozil poleg rednih tudi iz-letnisk- vlak ob 19.20. po«ebni vlak pa nekako ob 18.30 Brzi vlak ima ugodno zvezo tudi zn Znireb. Potniki lahko vstopijo ne vseh posta'"ah. I. KONGRES SLOVANSKIH SMUČARSKIH ZVEZ V LJUBLJANI Po končanem državnem prvenstvu v Bollinju se ^-stanejo v pordeljek, 30. t. ;n., v Ljubljani deiegati v<«eh slovanskih smu-ških zvez na svoj prvi kongres Ideja slovanske vza jemnosti ;n sodelovanje se je začela polagoma zopet širiti na raznih kulturnih m političnih poljih, v športu pa je smučarsk" kongres prva združitev vseh 9lo-vansk h držav za skupne cilje in težnje. Sodelovanje slovanskih smuških zvez bo znatno pospešilo razvoj umučarstva. o«v bito v kvalitativnem pogledu, ker si bodo mogle smučarske organizecMe koristiti z izkušnjam močnejših organizacij, še večjega pomen« pa je v turističnem pogledu sodelovanje. ker bo mogoče voditi medsebojno propagando za poset zimskih turistov propagando slovanskih rimskih letovišč, pridobitev raznih olajšav itd. Kongres se bo vršil ob 11-30 v dvorani Zbornice ze trgovno. obrt in industrijo. predkonfeTenca pa bo v Autoklubu. Referat' kongresa so razdeljeni med zastopnike Češke, Poljske m naše zveze, dočim se Bolgari zaradi kasne odločitve niso mogli prijaviti. Zunanja manifestacija tega sodelovanja bo vsestransko smučarsko prvenstvo. ki se bo vršilo že letos na Poljskem v dneh 17.—19. februarja. Prvi kongres slovanskih smuških zvez v Ljubljani je za nas velika pridobitev. Važno je, da je bila ravno Ljubljana določeji« za mesto prvega kongresa in da «e bodo ravno v Ljubljani, ki je bila že od nekdaj žarišče slovanske vzajemnosti, sestale na prvi posvet vse slovanske države. Za seda žal ni mogoče pritegniti Rusije k temu delu gotovo pa je, da ne bo nrkakib težav, kakor hitro se politične razmere v Rusiji urede. Hockey na ledu Villacher Sportverein : Ilirija V nedeljo bo na športnem drsališču Ilirije pod Cekinov;m gradom prva letošnja tekma v hockevu na ledu. Nasprotnik Ilirije bo Villacher Sportverein, ki razpolaga trenutno z izborni m moštvom, kateremu je uspelo pred nedavnim časom ukloniti teno-mirrno moštvo, nam dobro poznanega KACa. Moštvo Ilirije ima za seboj razmeroma dober trening, je v zelo dobri kon-diciji in bo predstavljalo žilavega nasprotnika. Ker je uredila Ilirija svoje igrišč«, povsem odgovarjajoče mednarodnim predpis-otn, ki zahtevajo krog in krog ograjo, moramo pričakovati zelo zanimivo igro brez številnega prekinjanja. Začetek tekme je določen na 10.30. Izredni občni sbor SSK Celje V ponedeljek zvečer se je vršil v mali dvorani Celjskega doma izredni občn. zibor SSK Celja ob udedežbl nad 100 članov. Občni zbor, ki je bil sklican predvsem zaradi sprejetja novih kiubuvib pravil, je pod vodstvom predsednika, g. dr. Jakoba Reber-nika, potekel v prav živahni, toda. vseskozi stvarni in resni de^a-ti. Prt volitvi novega odbora je bila predložena samo ena lista, ki je biia sprejeta soglasno. Novi odbor tvor.jo vsi dosedanji člana uprave, lrl so s tem dobili najlepše priznanje. Poleg dosedanjih odbornikov je bdlo izvoljenih še 28 članov v glavn. in nadzorni odbor ter v razsodišče. Odbor se bo konstituiral na prvi redni seji ter se razdelil v odseke, ki jim bodo načelovali sami resni in priznani športniki. To daje jamstvo, da bo delo SSK Celja letos vredno slovenskega sipo rta v Celju. VeiLiik napredek je dosegel klub tudi s tem, da mu je uspelo pridobiti ža svoje ideje tudi zastopnika celjskih pedagoških krogov. V častnem številu je v klubu zastopana tudi naša vojska. Občni zbor je izrekel zahvaJo v Škofje Loko odhajajočemu dosedanjesrau odborniku g. podpolkovniku Sambeku za njegovo veliko naklonjenost in delovanje v korist kluba. Gg. podpolkovnik šarnibedt, dr. Rebemik. Mr. Po-savec in dr Vrečko so izrazili svoje !skre-no veselje nad lepo uspelim zborom in slogo med članstvom +er pozivali vse člane kluba k pravemu srportnemu delu, ki smo ga dolžni imenu in prestižu športa v Celju. Medklubsko smučarsko tekmo Celjska koča — Štore bo priredil Smučarski klub v Celju 2. februarja. 13 km dolga proga ima start ob 14. pri Celjski koči in cilju v Što-rah. Pravico starta imaio vsi tekmovalci verificirani pri JZSS Priiavnino 10 Din ie poslati obenem s prijavo do 1. februarja opoldne Smučarskemu klubu v Celju. Naknadne prijeve se bodo upošetale le proti plačilu dvojne nrijavnine. Ohiava proge in žrebanie številk pol ure pred startom v Celiski koči. Tekmovanje po pravilniku J. Z. S. S. Naiboliš; tekmovalec prejme srebrno plaketo in priznanioo. naslednja dv« pa diplomo in prikrična darila Ocenjevali se bodo tudi narholj^ trije tekmovalci kluba: prvi bo prejel naslov »klubski prvak za 1932-33« in dintemo. ostal« dva pa priTueni-co in nraktično darilo. Obiflvp rezultatov n razdelitev daril bo P<> tekmi v gostilni Adrinek ▼ Storah. Vsem tegorj® priredi v nedeljo klubsko smučarsko tekmo in tekmo juniorjev, naraščaja in dece. Start ob 8. zjutraj. Prijaviti se je do 6obote pri predsedniku g. Lavoslavu Mrnuhu. Popoldne pa priredi sankaške teikme na progi Sv. Urh -Zagorje. Prijaviti se j« pod ure pred startom. Start je ob 14.30. Sabljaška sekcija SK Ilirije. Opozarja ae članstvo, da se vršijo treningi v začetniškem tečaju v ponedeljek in petek od 18.30 do 19.30, in sredah od 19. do 20.30; v nadalje-, valuetn tečaju v ponedeljek in petek od 19.30 do 21.30 ter v sredah od 20.30 do 22. Treningi, ki so strogo obvezni, se pričenjajo touio ob zgoraj označenih urah, zaradi če^ar morajo biti vsi borilci 5 cr.nut pred početkom že preoblečeni. Motosekcija Perun, Maribor, priredi v nedeljo svoj I. motoskijoring v zvezi z iz-letcm s sankami. Dirkalna proga: Maribor -Ruše. StaTt je točno ob 13.30 pred hotelom »Merau«. Skozi mesto je vožnja propagandna, manifestacijska, zaradi tega skupna. Skozi mesto se sme voziti le do 15 km hitrosti. — Smučarji, eankaši in avtomobilisti s priklopljenimi sankami naj javijo svojo udeležbo pri g. Črepinku 0.. načelniku sekcije, Meljska cesta 2, m sicer najkasneje do sobote popoldne. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 19. naprej obvezen trening za L skupino v telovadnici na učiteljišču. SK Grafika. Jutri ob 19.30 zvečer sestanek vsega članstva zaradi občnega zbora. Prnesnte opremo e seboj. Popravek. V reklamnem članku o tekmi Primorje : 2-elezničaT v nedeljo 22. L m. je bilo objavljeno, da so mariborski Železničarji na drugem mestu prvenstvene tabele. To seveda ne drži. Na drugem mestu je I SSK Marbor. Železničar pa na petem, ka&or emo to ob zaključku sezone tudi pravilno ugotovili. Vremensko poročilo SPD. Logatec 24. I.: —12, burja, snega na podlagi 20 cm, suh pršič. smuka idealna. — Preserje 24. I.: — 10. severni veter, snega 20 cm na podlagi, suh, pršič. smuka idealna. — Vrhnika 25. I.: —7. vzhodn-i veter (ponehuje) enega na podlagi 25 cm. suh pršič. «wuka de-alna. — Škofja Loka 24 I.: —,5, malo burje enega na podlagi 5 cm, suh pršič. smuka prav dobra. _ OBJAVA Uprava državnih monopola održače 17. februara 1933. god. dragu ofertalnu li-citaciju za nafcavkti 1$.000 kg eksera Za uslove obratiti se ekonomnom ode-lenju EMBr. 762. A. 2100 Četrtek. 26. januarja. LJUBLJANA 12.15: Radio - kvartet — 12.45. Dnevne vesti. — 13: Cas, radio-kvartet, borza. — 17-30: Vslčkova ura salon. kvinteta. — 18.30: Italijanščina. — 19. 0 človeškem staranju. — 19.30: Pogovor e poslušalci. — 20: Prenos opere »Madame Butterfly< iz gledališča. — 22.30: Čas, poročila, plošče Petek, 27. januarja LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Svetoeav-ska prestava — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Čas. plošče, borza. — 17.30: Ura dunajske glasbe. — 18.30: Zilj-ska dolina. — i9: Francoščina. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Prenos svetosav-eke besede iz Union a. — 22: Svetosavska proslava i Dunaja. BEOGRAD 12: Jugoslovanska elasba- — 16: Popoldanski koncert — 20: Koncert godalnega kvarteta. — 20.30: Klarinet. — 21: Opera. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka godba. — 20: Prenos ii Beograda. — 2210: Lahka glasba. — PRAGA 19.05: Prenos prosrama iz Brna. — BRNO 19.20: Prenos Dvofakove opere >Vrag in Katra« iz gledališča. - VARŠAVA 17: Godba na pihala. — 18: Orkester in solisti. — 20.15: Simfoničen koncert — 23: Plesna glasba. - DUNAJ 11-30: Godalni kvartet. -15.20: Klavirski koncert. — 17: Koncertna ura. — 17.40: Zborovsko petje. _ 20: Prenos koncerta iz Mozartea v Solnogradu. — 21.30: Predvajanje zvočnega papirja. — 22.15: Godba za ples. _ BERLIN 1930. Mešan program. — 21: Simfoničen koncert. - Lahka glasba. - KONIGSBERG 20: Orkester in solisti. — 21.45: Chopinove balade. - MOHLACKER 19.30: Lahka glasba — 2130: Orgelski koncert _ 22.30: Nočni koncert. - BUDIMPEŠTA 17: Vojaška godba. - 18.30: Lahka glasba. — 19.45: Prenos z glasbene akademije. — 23: Jazz. — RIM 16: Komorna glasba. — 20.45: Večer lahke glasbe. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 26.: Zaprto. Petek, 27.: Dopust na Francoskem. Premiera. C. OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 26.: Pri belem komii8cu. A. Petek. 27.: Zaprto. Sobota, 28.: Nižava. Debut gdč. Milene Ver- bičeve- Izven. Znižane cene. * »Dopnst na Francoskem« ie nova veseloigra, ki ee bo uprizorila prvič oa slovenskem odru jutri v režiji prof. Šesta. Dejanje komedije se vrši v eobi, kjer je nameščena oficirska brigadna menaža, in sicer nekje v etapi v Franciji- Slika nam vojaško življenje za časa svetovne vojne. Glavuo žensko ulogo ima ga Nablocka. poleg nje nastopijo sa. Medvedova ter gg. Levar, Gregorm, O-sar. Drenovec. Železni k in Plut. Prvi operni nastop edž. Milene Verbifeve. Absolventka državnega konservatorija v Ljubljani, gdč Milena Verbičeva, nastopi prvič na našem odru v soboto 28. t. m. v ulogi Marte v D'Albertovi operi >Nižava«. Gdč. Verbičeva je parkrat nastopila na produkcijah operne šole konserv«Torija ter je imela pri vsakem nasiopu izreden uspeh-Sedai je naštudirala uloao Marte, kj je v pevskem in igralskem oziru zelo težka n z njo se predstavi našemu gledališkem« občinstvu. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.1!S Sobota, 28.: Drzni plava?. Nedelja. 29.: Drzni plavač * Trije najboljši Šentjakobski komiki (Ko-šak, Lavrič !n Moser) bodo sodelovali pri uprizoritvi izvrstne veseloigre »Drzni plava?« v soboto in nedelio na odru šentjakobskega gledališča v Mestnem domu. Veseloigra je polna najzabavnejših komičnih domislekov. tako. da se bodo po^etniki imenitno zabavali. Poleg imenovanih sodeluje skoro celotni ansambel. Vstoonre se dobe od petka dalje pri dnevni blagajni M IO do 12. in od 15. do 17. v veliki dvoram Mestnega doma Vabljeni! MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. /Vtr*ek. °6.: Pri -^iičku. B. Petek, 27. januarja: Zaprto-* »Dobri rojak švejke. dmsri del, bo naslednja dramska premiera. Švejk je sv°! čas dosegel največje število predstav ter Je komik g. Daneš z njim po«tavil ®^ok> najbolj popularno figuro. Drugi del le radaljo-vanje prvega in se godi v ruskem ujetništvu. Vsebinsko je prav tako zabaven, satirična ost pa ie še bolj poudarjena kot ▼ prvem Švejka kreira zopet Daneš. v r.rta-lih ulogah bo nastopilo vse dramsso ->»obie. Nov tln srednje šole na Madžarskem Budimpeštanski listi pfšejo, da namerava vlada poenotiti štiri nižje razrede nižjih srednjih šol. Roditeljem bo s tem omogočeno da določijo šele na prehodu rz četrtega v pe-ti razred bodoči poklic svojVn otrokom. Letak) — žrtev vata V sredo ae je primerita v bližini Bizer-te huda nesreča, ki je zahtevala štiri človeška življenja Pri startu nekega lete>U s sedmimi pottrki se je dvignil na morju visok val Zajel je letalo in ga potisnil na vodo s takšno vehemenco. da se je razibilo in potopilo. Kljub takojšnji reševalni akciji so mogli rešiti samo tri potnike. Štiri je poirla voda mi jiih odnesla v hladni grob. __ Nabavo KORi za občine (županstva) izvršujemo kulantno in solidno. Prosimo p. t. županstva, da se radi ponudbe obrnejo naravnost na nas. »Veležitar« trgovačko društvo, Zagreb, pošt. pretinac 145. 2028 Drva In premog pri IV. SCIIUMl Dolenjska cesta Telefon št 2951 Vsemogočni Je poklical k Sebi našega, papančka, zeta, nečaka in svaka, gospoda OMioa Ljubljau« Mestni po Oglati trgovskega te reklamnega enačaja: vsaka beseda Din /.—v Po Din l.— ta besedo M tm-ačunajo nad alta vel oglasi, fe« tpadajo pod rubrike »Kam pa kmne, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*, »Posest* »Lokati*, »Sta movanja odda*. »Stroji* »Vrednota*, »J n formacija*. ■Čhmttm. »Obrt« fr> »Le»« far pod rubrikama »Trgovski potniki« te »Zm/d-fe*«, f« H I oglasom mudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika Kdor eI pe pod tema rubrikama Oče rasi u tka si) ttuibe. plača aa Za odgovor tmako besedo 50 pm Pri "teb oglasih, ki te taročunajv po Din l.— ga besedo, te tmačuna enkratna pristojbina Din i.— ta kitro tU ta dajan fe naslova V ti ostali uglasi metalnega enačb ia te računajo po 50 pas ta vsako beseao Enkratna pristojbina ta kitro aJi ta dajanje naslova pn oglasih ki te taračunajo po 50 par ta vsako besedo, znak* Dtn V— NafnvtnfH tneaek pri oglasih po 50 pm ta besedo, je Din 10.—^ mri oglasih oo I Di* ta besedo pa Dm 1— Vsa pristojbine ta malt oglasa fe plačtfti pn predati naročila, oz* roma hh Is vpnetlaH v ftixrrut oh^neen t naročilom Potniki »ik«, plača m vsako besede 50 par; m dajanje naslov« ali ta iifro S Dm. — Kdo* tprejema pov;na špecerijske in kolonija'™« robe Ignae Andrašič, Kranj. 2304 « Mesto trg. učenke iS^em za pndix> in vestno dekle. Naslov v o?'a5f!cTn oddelku »Jutri«, 2319-44 Viaka be*e«la 50 par; J M da'eni* naVpva ali I ta šifro 'p« S Din. (2) { Knjigovodstveni strokovnjak l » letno prakso. prevzema revizije in ureditve knjigovodstva vseh »istemov. «ee'«ivlja bilan ee davčne rek uri«. tožbe 5t/i. Zmeren honorar. Ponudbe pod »Bilanca« n« Ogiasnš oddelek »Jutra«. 194*5-2 Šofer tirpM« io zanesljiv, i Teč-letno prakso na DiMiajo, vojaščine prost, išče aiui-bo. Ponudbe aa oglastij oddelek »Jutra« pod šifro »Sigure« voaač«. 23-43-2 Knjigovodinja ISo kjerkoli na-me»čenj.e. Pouudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Marljiva 14« 2348 2 Nesrečna gospa ki ma kuhaSi in opravljati rs a gospodinjska dela, prosi " usmiljena srca ia zaposienje. — Ponndbe na ogla-s. odd^lfk »Jutra« pod šifro »Po®o6 v sili«. 3550-2 100 Din nagrad« Asm tistemu, ki mi preskrbi dobro s'užbo po-»•ležnie-e. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod fcf r« »Cista in hitra«. 2336-2 Zobotehnik »»■Jetnik, vešč dela v rlatu Vi kavčuku, išče kjerkoli »Uižbo. Naslov v og.a.snem odd elk n »Ju Ta«, 2337-2 Službo dobi Vtaka 60 pai, u dajani? naalo-va ali ia Iifro oa 8 Din. fll Šoferja-mehanika Testnega in popo-ln-oma ve-Wega vseh popra-vi!. ne-o-ienjene^a. isč«n m takojšen aasiop. — K?m«it ponudbe i »p»w>ni do«r i»-njih sinih iti tahteTk: na naslov: »Lf-sna«. Ljubljana, Beet^v^vra ailo-s 5. 2182-1 Predtiskarico ta l«*ka rtrfn« leJa spre}-Ki^iB Bit; mora dobra ri-»arka tn vestna pri delu. Naslov v »glasnem oddelku »Jntra«. 2flG7-l Natakarica H poloti 400 Dio kavcij«, dobi takoj elužbo. Naslov pov« ogl. oddelek »Jutra« 2316-1 Korespondentinjo sa popoidanfke ali veierne ■ re ištean ia takoj. Ponudbe na oglaevi oddelek »Jutra« pod »Stranski za-•iužek«. 234)6-1 Mehanika c dobrimi spriff-vaii, h-učenca im zapeeljivf-ga, ižoe-an za veliko' podje-tje. iti --T! <> 'i>i h - z o-pi^m 4wwian>»s službovanja pod isifro »Stalna služba« ria ojr;a»nj oddei»k Jutra. Ž337-1 Šiviljo lri dorršlla dvorazredno ob-;Tvo šol« za peril-o t Ljubljani, sprejmem. Ponudbe na og.asni oddelek ».Jutra« f-i š-ifro »Kob: letalno službo. \aslfi-T v pgi. oddel.k-u »Jntra«. 23S1-1 Mlajšo natakarico 'iiibk-o m Mne^ige^Kmo, fri-di ia ?<>rfc,aiiem ta-kj«j v j^t^rn-o ffi^fttiin-o. — Trederavitii se je oecbrw> n.i ti+>i-1 o*v. ki ga [Ove ogl. o-Molek »Jutra«. Ž3rai-1 Negovalko spre jan e>m tekoj k einolet-nemu smčScu. Poo-udbe s slik« in zahtevki plač-e na ;>odruin!Oo »Julra« v C-e-pe«l in a'-ko »Ne-g^val-ka«. 2300-1 Mlajše dekle samo prid:i""(, in viftmo, v<^ščo rek.olik-0 kuhe, »prejmem za vsa hišna dela k majhni družini na deželi. — Ponudbe na og'a»ni odde^r-it »Jutra« pod »Deklica«. 23S2-1 Restavracijsko kuharico z rrvMijem dutiajfJce kuhinje in prirejanja m-orskih r'b, z lotnimi »pričevali, iič-e hote! On-tral, Oe-ijek. Po-midbam je prilo-ži-tf t-a-di sfričavala. 23S0-1 ' It Ujlat. tnačaja po 1 Din t>«eila; ia da janj« »ask»*m ali n ! iifro 5 Diu. — Oglasi j ♦otrialne^a aaačaja vsa ka bMteda SO par; ta dajanj« oa«Lo<« ali »a iifro p« S Din. (6) Norveško ribje olje najfinejše, »veie, redno ▼ zalogi. Naroftila točao protf povzeitju. Piccoii, Tyrševi ("Dunajska) ceeta Ste^. 6. 68-6 Sanke elegantne, tapecirane, ročne sanke ln sanice za lažje vožnje, vozove kompletne za par, kakor tudi posamezne dele vozov, krampe železne drogove, svedra, kladiva (macole) kakor tudi drago stavbno orodje Ima naprodaj Stavbna družba »Gradi dom«, LJubljana, Sredina 15. 2060-6 Ptičnlce po 5 Din, mšze in omarica naprodaj r» Aleksandrovi ctsti o/L 2346-6 Ogla«! trg. roačaja po 1 Dia beseda; ia (tajanj« naslova ali u Miro S Dm. — Ofcla«! socialnega enačaja r*a ka beseda 50 par; t* dajanje easlova ali za iifro pa 3 Dia. (7) Kože vsakovrstne divjačine po najvišji duerni eeol k ti p a j e Fischer, ZagTeb, Guadulideva S i i. 2177-7 Divan DvaJ« rabljen, kupim. Naslov t»-re oglae-ni oddeiek »Jutra«. 23«-7 Suknene odpadke nove, kupuj« vsako množimo po najrviišjih cenah Filijp Podibevšek, Ljubljana — poštna predal Štev. 7. 2379-7 Droben krompir ra krmo kiipf hotei »Slon« ▼ Ljirfv Ijsini. 8393-7 Smuči dolge .fla l Dm, aa (lajanje naslova aH m *fre w 5 Din. (35': Vsakovrstno zlato koj>u;e po najnrišiiih cenah CERNE — ju v »lir Ljubljana, VVolfova ulica 3 ohmmm Trg. oglasi po 1 Din be«»da; ta dajanj« na akrva »li ta iifro 5 Di Oglasi socialnega zna čaja vsa-ka b««eda 50 par; t» dajanje naslova a.li za šifro 5 Din. flSI Smoking •koro nov, s srajco St. JS prodem m ?00 Din. Na slov pove og lasmi oddelek »Jutra«. ŽS56-6 Vsaka bae«-dv»jiva«. 2384-17 Vsak* be««l« i D'n. ' z» dajani« naslova ali I ta ftrfro j>a 3 Din (18 j Opekarno moderno urejeno, v Savinjski doiioi prodam aii oddam v najem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 22M-I9 Skladišče t najhno kletjo, iS^ein«. Ponudbe n« ogla?, oddelek »Jutra« ,pod »C-f-TAr uin«. ______ 2269-19 Prostorno skladišče s pisarno in hVevoim — t vpeljano trgovino kuriva, v mestu predam. Vprašanja Jia -og^sni cddeie-k »Jutra« ped šifro »Majhna odstopninac. 233S-19 Frizerski salon za dame io gospode, dobro vpeljan, brez konkn-re»ice^ v e r e d i n i m<-s-ta u^idno prodam radi od-:.otcrvaTija. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 23">9-'.9 Trgovino . kolomjalnim blag-o-m, na prometni točki LJiib.jjn« p-odam prot.i hranilni kJiji-7'. 2317-19 Gostilno takoj oddam v najem. Nasiov pore« oglasni od d«-lek »Jutra«. 23S3-19 Vlnotoč jn delikateso oddam n račun pošteni prodajalki ali natakarici. Naslov pri podrui. »Jutra« Stanovanie i—Ssobiuo, e kopalnico. ▼ sredini me^ta, v I. radst-r. elt visokem pritličju, iščem La takoj aii pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Center 21 a«. 2806-Sla Vsaka twi4i 1 Din, ta dajanj« naslova aH u šifro pa 6 DUl (21) Tri«ob. stanovanje i uporabo vrta oddam s 1. fpbruarjem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nizka najemnina«. 1895-21 2387-19 Stanovanje sob« in kuhinj« e 1. februar iem oddam na Rim ski cesti št. 23/1. 2194-21 Šestsob. stanovanje v I. nadstropja, i vsemi prirtik inami. takoj tli po zneje odda Kirbisch, Kon grešmi trg 8. 2211-21 PREVEČ DENARJA ima dotični, ki ne uporablja patentiranega štedilnega obroča »PRIJATELJ GOSPODINJE44 ki prihrani na kurivu do 60%. 1852 Samozastopstvo JELODVOR, Ljubljana, Sv. Petra cesta Z Zastopnik vesten in najbolje upeljan po celi Srbiji išče zastopstva domačih tvrdk železninske in kemijske stroke. Ima tudi skladišče v Beogradu na razpolago. Ponudbe pod »Solid-nost« na oglasni oddelek »Jutra«. 2041 Broj 83/1933. 2097 Pozivom na riješenje Kr. banske uprave, upravno odelenje u Zagrebu, od 7. IX. 1932. broj. 43.506 te u smislu zaključka opč. zastupstva od 9. I. 1933. točka 4 imade se kod Opcinske Elektrane Čakovec popuniti mjesto upravitelja elektrane Elektrana sastoji se iz glavne transformatorske stanice 2 X 500 kVA, 35.000/6000 volti, razvodne mreže visokog napona i trafostanica 6000/380/220 volti j razvodne mreže niskog napona, a struju povlaci od Elektrane Fala. Natjecatelj treba da je ^ugoslavenski državljanin, da je regulisafo vojnu obavezu, da je zdrav i neporočan i da po zakonu o radnjama imade propisanu stručnu spremu ovl. elektro-mašinskog inženjera. Osim toga mora biti upučen u samostalno tehničko, administrativno i blagajničko poslovanje centralama i sastavljanja bilance, a osim toga treba da je reprezentativna osoba sa dobrim nastupom. O višini plate imadu moliteiji sami staviti svoju ponudu. Služba je do sastava i odobrenja Statuta za namještenike Opcinske Elektrane provizorna. Prema § 332 Zakona o radnjama, odkazni rok ustanovljuje se sa šest nedelja. Nastup službe po mogucnosti odmah. Reflektanti osim gore navedenih dokazala imaju vlastoruč-nim svojim pisanim ponudama priložiti Curriculum vitae, prepise svjedožbi, te sve priposlati propisno taksirano na naslov ove trgovišne opčine do 15. februara 1933. Trgovlšna opčana čakovečka u čakovcu, dne 24. januara 1933. Stanovanje obstoječ« it 2 »ob i« ku h uje. soln&no. v podpri-t''č.iu vil« tako; >yi»4-Ž1 Pristopajte k DruSivu stanovanivkih najemnikov. Vegova u' S-S73 31 Manzardno stanovanje eob« jn kuhinj« oddam ? osebama — opi emij-eno ali p-arno. Naslov v ogiafi-nem od-if-Jku »Jutra«. 2369-21 Dvosob. stanovanje o-idam. N«s',ov v ogasnem oddelku »JutTa«. 2385-21 Dvosob. stanovanle eot-nčno, s kopa^ioo im plinom oddam s 1. februarjem — Beiigmd. Naslov v oglasnem odde.ku Ju',ra 2386-21 L/J/ Vsaka bnaeda 50 pa.r; sa dajanj« naslona lit n iifro t Din. (23-a) Sobo s parketom in poeebn»m vhodom, iščem. Ponudbe na ogias-ni oddelek Jutra pod šifro »Do 250«. 2S48 23M OnremHeno sobo e pos-ebniin vbodom, event. t ve o oskrbo išče fin gospod. bliz-u mitnice v Sp. Šiški Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Meblovana &»ba«. 2330 23/a Mnogo odsoten gospod ie6e t 15. februarjem lepo m« jhno. strogo s epa n rano. opremljeno so-bioo. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Odsoten«. 2340-23/a Iščem sobo e posebnim vhodom. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sobica«. 2371-23/a Separirano sobo s souporabo kopalnice, v okolice »Evrope« ali sodišča iičem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Separirani«. 2376-23/a Vsaka beseda 50 par, ta dajanje aaslova aii ta šifro S Din. (23) Za atelje ali kaj »lifcneg« primemo sobo, telo veliko m svetlo severno letečo, v bližini pošte takoj oddam. Plamene ponudbe na o-Us-nd oddelek »Jutra« pod Ji'fro »Atelje«. 1911-23 Kabinet dobro »premdjen. t elektriko in postrtžbo za 300 Din meseino oddam v Kaaf lj»vi ali«! 13/11. 1912-23 Solnčno sobo s parketom, elektriko 1® posebnim vhodom, v me-• u K.ifm e-oiidnemu go-^»odu. Nasiov pove ogl. oddeiek »Jutra«. 2331-23 Sobo lepo opremljeno, zračno im solnčno, v sredini mesta. t elektriko in poeeb nim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma, event. tudi d;jak-oma i hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2315-33 Lepo sobo ■opremijeflio, s po«eb. vbodom. oddam stalni bolje; osebi. Naslov v oglasnem od1.-lkj »Ju tre«. 2328-23 Opremlieno sobo lepo im svetlo, t elektriko ter posebnim vhodom, v I nadstropju v bližina vadnlce na Reeljevi cesti oddam solidnemu gospodu s 1. februarjem t. 1. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2300-23 Lepo sobo xa 300 Din oddam bolj?! osebi. Naslov v oglasnem oodeiku »Jutra«. 2334 23 Opremljeno sobo e posebnim vhodom — r centru mesta oddam dvema osebama. KriSevniška ulica 5/1. 2336 23 Sobo oddam so^dnemu pfift^in Nasiov v u^.a^oean ododu aLi gos-7»o-<1 ...nv — Cesta v Rez.no dolino 44TI. 2:K6-23 Preprosto sobico s po>eb. vbodom in eiek triko odda il. Naslov v oglasnem o-ldeiku >.l"fi< 2S77-23 Lepo sobo na Mestnem trgu št 91 — opremljeno, delje.no v dva prostora, ugodno oddam « 1. al« 15. februarjem eni a'i dvema solidnima m saa f,- ;mo gos[>odi6nair,a. 2378-23 Zelo čisto sobo visokopr-tlifoo, v mestu oddam gosjiodu alt gospodični. Kari« v oglas-nem odd siku »Jutra«. 23»5-23 Sostanovalko za 100 Din sprejmem v čis-to kuhinjo sred/i mesta. Nas'ov v oglassiero oddol-k-u »Jutra«. 239t>-23 Sobico l posebnim vbodom, so^po-ral»o kopalnice in vso o-skrbo "MidAm gospodu za 700 Din v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22S7-23 Vsaka bwwida 1 Din. ta dajanj« naslova al! z* Šifro pa 5 Din. (180 Pozor, smučarji! V Vi&nji gori, v gostilni pri kolodvoru eo Vam na razpolago udobna preoo-čišča. kakor tudi vsa prehrana po prav nizki ceni. 2008-18 I Vsaka Imhk*W 1 Din; sa dajanje nasdova aii t« «fro pa B Dia. (26) Kratek klavir malo rabljen, odlične marke, kupim takoj proti plačilu v gotovini. Ponudbe e ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Krasen flifc. 2353-26 Triton. harmonika prvovrstna poceni naprodaj. Naslov v og-ia.anem oddelka »Jutra«. 2373-26 Kratek klavir dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v og'ae. oddelku »Jutra«. 2372-26 Pianino t brezhibnem stanju, s 1«-pim g. asom, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 237&-26 Vsaka beaeia 1 Din. za dajanje uaelova aK «a iifro r« * Din (29N Pisalni stroj vsled opustitve trgovine ugodno prodam. — Naslov pove Aloma Oom.pany d. t O. f.. Ljubljana, 2fl^-29 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naslov« &K ta Šifro pa S Din. (26) Gospodično kateri sem v nedeljo iju-traj v tramvaju zamenjala muii, prosim, da javi svoj naslov na: Hudale«, Kopališka ulica štev. 4. 2367-28 Vaaka beseda 1 Dmi. ta dajanj« naslova aH ta Šifro pa 6 Dia. (87) Alojz Grebene nakup !a prodaja vreč Ljubljana. Dunajska e« ■rta 36 09-87 O banu Jelačiču io njegovem vojskovanju ter sploh o Djegovem iiv Ijenju, kupujem vse. ka kor sdike. grafike, čaše. kipe i. dr. po ljubiteljskih ceiiah. Ponudbe na >giae oddelek »Jutra« pod šifro »Jelačič«. ?l«l-37 JSTe verjemite govoricam, ki pravijo, da p<>sUMiejo zobje od narave runit-Jii in počrneli; to je prava za-blodik. Nehajte z nekoristnim krta-čenjom, ki draži, in \-zeniite en centimeter KOL VNOSA na suhi ščetkici tn po treh dneh bodo Vaši zobje za tri stopinje bolj b^i, Va6a usta ozdravljena, vaš dih vonjiv. »JO-7 antiseptično sredstvo, rka»T/ifl'ti.-;^ «red^-vo ia aj-e tob lun can^un^T« tad-oetuje. o e» m m Sltižadka kot odličen detektorski aparat! Cenejši nego vsak detektorski aparat! Zahtevajte takoj brezplačni prospekt! »Artosa specialni radio Ženami Amaterji, zahtevajte brezplačno specialni katalog Fladio-bazar, mape za samosestavljanj**, selekcijski material antenske regulatorje, ročni filter, selekcijske kroge i. t. d. BELI EV ZDitAVI ZOBJE Z UPORABO pas-ta v tubah po znatno znižanii conah. — Glavno zastopstvo: D. Pechmaju & Cie.. Zemun. mmm— !> Jft S Oglašujte v »Jutrucc! Brez mnogega razmišljanja boste ugotovili, da ne morete niti po dolgem poizvedovanju najti boljšega sredstva za negovanje zob kakor je izvrstno francosko žganje Zadostuje, da vlijete nekoliko kapljic DIANA francoskega žganja v kozarec vode in, evo, vam odličnega sredstva za izpiranje ust in grla, ki bo obvarovalo vaše zobe pred vsemi posledicami gnitja. S svojo vsebino alkohola in mentola služi to širom po svetu znano domače sredstvo kot močan in preizkušen antiseptikum. 80 f ■H l l Oblastveno dovoljena 208č RHZPR0 Ker naša razprodaja manufakturnega blaga le še kratek čas traja, smo cene ponovno znižali, tako da je vsakomur mogoče kupiti za malo denarja dobro blago. Oblačllmca »ILIRIJA" LJUBLJANA, Mestni trg 17 -L Urejuje Davorin BavUea. Izdaia za Konzorcij >Jutra« Adoll Kibmkaz. Za N&rodoo tiskamo d. d« kot usKaruarja franc Jezeršet 2a mseratnl del Je odgovoren Aiojz Novak. Vsi vi Lmniiam