Poitnina plačana ▼ gotovini.	Cena	20	—	lip
DEMOKRACIJA
Leto IV. - Štev. 18	Trst	.	Gorica	5.	maja	1950
Spediz. in abb. post. 1.
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastaslo 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85 (za inozemstvo L 150). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Izhaja vsak petek
aSišr:*.'
ttcod godor in izjgdc
Novi mejniki v razvoju jugoslovanske zunanje politike
in naš položaj
Razkrita igra
Ponovno smo že opozarjali v našem listu tržaške Slovence na nujna razočaranja, ki jih bodo doživeli, ako verujejo komunistični propagandi. Saj je ta propaganda že v prvih vojnih letih ubijala v naših ljudeh vsak smisel za narodno zavednost in spodkopala stoletne temelje tržaškega slovenskega narodnega življenja.
Sadove opažamo danes povsod. Niso več izjema primeri »progresivnih«. staršev, ki prestavljajo svojega otroka 's slovenske na italijansko šolo, ne da bi pri tem čutili niti najmanjšega notranjega odpora. Po njihovih nazorih je to vseeno! To so žalostne posledice prve komunistične prevare, kateri je naš narod v tako velikem številu nasedel.
Ko pa je Tito prelomil s Komin-formom, so ostale komunistično vzgojene množice večinoma zveste moskovskemu papežu in so obrnile hrbet jugoslovanskemu diktatorju, ki je bil do tedaj njihov idol. S tem je bila izpričana nadaljna stopnja njihove narodne otopelosti. Injekcije »fratelance«, ki jih je toliko let dajala Osvobodilna fronta, so bile namreč premočne in so morale dovesti do posledic. Usoda je zahtevala, da so sami povzročitelji narodne mlačnosti z izgubo večine svojih dotedanjih prristašev plačali glavno ceno za svojo zmoto.
Toda to je bil nauk za voditelje, premalo jasen, da bi v večjem obsegu prodrl v množice tukajšnjih marksistično usmerjenih Slovencev, ki so se prežete z vbito jim strankarsko disciplino in zaslepljenostjo ter razočarane nad jugoslovanskim komunizmom, postavile v. službo Togliattijevih načrtov. Dogodki jih do tedaj še niso spametovali in tako so drugič nasedle organizirani komunistični prevari, s katero si je italijanski komunizem podredil dober del tržaških slovenskih komunistov.
Za nas sta oba komunizma enaka, kajti oba prinašata svojim narodom isto neznosno usodo, ki se temeljito razlikuje od sanj, ki jih budita, dokler nista na oblasti. Toda vsekakor je Značilno, da so mnogi nadvse glasni zagovorniki vsega slovenskega, v kritičnem trenutku, ko se je Titu zamajal prestol, tako jadrno zapustili njegov tabor in se neglede na narodne koristi, dosedanje narodne izkušnje in svoje še žive besede, enostavno preselili preko Vidalija k Togliattiju. To dokazuje, da vlada pri vseh ljudeh, ki so šli po tej poti, popolno pomanjkanje vsake politične hrbtenice, da so to bile, v kolikor gre za voditelje, poteze koristolovcev, v kolikor pa gre za majhne ljudi, poteze, izhajajoče iz strahu in občutka manjvrednosti. Prvi so hoteli delati ka-rijero v okviru italijanskega komunizma, ker se jim je zazdel jugoslovanski pretrhel, drugi pa so si hoteli z italijanskim komuniz-. mom zavarovati svoje borne eksistence za primer, ako bi prišla v naše kraje Italija...
To so bili prepritlikavi prrogrami, da bi se lahko izkazali za pravilne. Življenje prizna namreč uspehe samo močnim in odločnim, tistim, ki služijo svojim, ne pa tujim koristim. Igra, ki so jo zaigrali komin-formistično usmerjeni tržaški Slovenci, ni odgovarjala tem pogojem in zato se je morala izkazati njena zgrešenost.
Zaupali so italijanskemu komunizmu, da jih ne bo prodajal Italiji, verovali so v njegov irrogram nedotakljivosti Svobodnega tržaškega ozemlja, verjeli so mu v tem pogledu bolj kakor pa Titu in celo bolj kakor zavednim tržaškim demokratom, ki smo edini ostali na varnih tleh našega preizkušenega političnega izročila. Za njih je vsak prodajal Svobodno tržaško ozemlje: eden za dolarje, drugi za odpustke, tretji za dinarje, četrti za avstrijske šilinge itd. Samo Kominform je bil čist in brez napake!..
A zgodilo se je to, kar smo jim napovedovali: zmotili so se! Drugo dejanje političnega zapeljavanja, ki ga je nad našim narodom organiziral komunizem, se približuje svojemu koncu. Vso zapletenost dogodkov tega dejanja je dokončno razvozljal s svojim govorom v rimski zbornici komunistični poslanec Paietta, ko je dejal: »Uporaba mirovne pogodbe ne bi spravila v nevarnost upanja za priključitev Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji, temveč nasprotno, bila je pogoj za uresničenje tega upanja«. In še pred tem je poudaril, da se je italijanska komunistična stranka vedno borila za italijanske narodne pravice v Trstu in da je v tem tudi usmerjeno vse njeno delovanje v kolikor zadeva tržaško vprašanje.
Se jasnejši je bil službeni list italijanske komunistične partije, ki je zapisal: »... Konec vojaške zased-
Dne 27. aprila je predsednik jugoslovanske vlade in njen minister narodne obrambe, Josip Broz Tito predložil Zvezni ljudski skupščini Jugoslavije listo svojih novih ministrov. Ob tej priliki je govoril svoj dolgo napovedovani govor, v katerem je podal obračun za preteklo delo in oibenem nakazal bodoče smernice, ki bodo merodajne za politiko njegovega režima.
iSamim Jugoslovanom ne prinaša govor nobenih novosti. Napovedano ni prav nobeno omiljenje obstoječega komunističnega režima, kvečjemu še njegova poostritev. Tito priznava, da je vlada naletela po prelomu s Kiominformom v izvajanju svoje gospodarske politike na velike težkoče, toda obenem u-gotavlja, da je v glavnem uspela ter je zaradi tega odločena korakati tudi v bodoče po dosedanji poti: .petletni gospodarski načrt bo izveden, oblast bo vztrajno nadaljevala s socializacijo vsega gospodarstva, notranje politično življenje ho o-stalo podrejeno enostranskemu diktatorskemu režimu.
Kakor je na eni strani Titov govor brez velikega pomena za domače življenje Jugoslavije, tako pa predstavlja obenem na drugi strani pravi mejnik glede na mednarodno usmerjenost sedanjega režima. Za ta Titov govor so značilni ostri napadi proti Kaminformu in Sovjetski .zvezi, medtem ko so na precejšnje začudenje popolnoma izostali doslej vedno običajni očitki Zahodu. To so vsekakor zanimiva dejstva, ob katerih si moramo priznati, da je Tito v nepolnih dveh letih, odkar je prelomil s Ko-minformom, opravil že neverjetno dolgo .pot v smeri svoje zunanjepolitične preorientacije k Zahodu.
iNe izanimajo nais Titova razglabljanja o komunizmu in filozofskih ter idejnih vzrokih njegovega spora z Moskvo. Zabavno pa je slišati, kako je govoril o Vorošilovu, ki je pred kratkim napadel jugoslovanski režim ob priliki proslav osvoboje-nja v Budimpešti. Jugoslovanski maršal očita maršalu Sovjetske zveze, da je prestar (ter zaradi tega ne more razumeti jugoslovanskega položaja. »Če bi bil v stanju, da ga razume, potem se gotovo ne bi izražal na način, kakor je to napravil...« Komunisti so res iznajdljivi v izgovorih in Titu se pozna, da ie eden najboljših učencev moskovske šole. To je povedano med kopico očitkov Sovjetski .zvezi, katera je po Titovih besedah sama prva sprožila misel o balkanski federaciji (zvezi Jugoslavije z Bolgarijo in Albanijo), silila je Jugoslavijo, naj bi to zvezo čimprej ustanovila, a je danes tako pokvarjena, da meče zaradi te .zveze na Jugoslavijo težke očitke nacionalističnega imperializma, kakor bi se ta misel porodila v jugoslovanskih glavah.
Ni čudno, ako prihaja na osnovi takih dejstev Tito do značilne izjave, »da je jugoslovanski vladi nemogoče napraviti kar koli, s čimer bi lahko poboljšala svoje odnose s Sovjetsko zvezo in deželami ljudske demokracije«. Bolj jasen kot tako ni mogel biti.
Posebno pomemben pa postaja ta tako močan preobrat, kakršnega je Tito nakazal s tem svojim govorom, ako primerjamo to njegovo odklonilno stališče do Sovjetske zveze in njenih satelitov z izredno pomirljivimi izjavami, s katerimi pristopa k Zahodu: Jugoslavija je pripravljena sodelovati na gospodarskem in na vseh drugih področjih .z vsemi državami, ki bodo pri tem spoštovale njeno enakopravnost in neodvisnost, v svetovni politiki bo podpirala težnje ea dosego miru in zagovarjala bo samostoj-
be, ponovna združitev obeh področij Svobodnega tržaškega ozemlja so neizogibni pogoji za kakršno koli vrnitev Ozemlja, ali pa tudi samo enega njegovega dela Italiji«.
Hoče morda kdo še iskrenejših besed, ki bi z večjo jasnostjo govorile o pravih namerah tržaških kominformistov? Njihovi vrhovni voditelji so nedvoumno povedali: v končni liniji so za povratek Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji, vse drugo je zgolj trenutna igra in taktika. Kdor bo še po teh dobljenih 1 pojasnilih sledil kominforml-stom, ta se ne bo mogel izgovarjati, da je bil zapeljan, da ni videl, kam
nost malih narodov; Jugoslavija nasprotuje razdelitvi sveta v posamezna poedinim velesilam ali njihovim skupinam pridržana vplivnostma področja. Kar zadeva neposredne sosede je pa naravnost presenetljivo prijazen:	naenkrat	je
spoznal, da je vredno ponuditi grški vladi prijateljsko rolko, in to celo močneje ter izraziteje kakor pa Italiji in Avstriji, napram katerima tudi ni štedil s prijateljskimi izjavami in željami za tesnejšim, posebno gospodarskim sodelovanjem.
Slika, ki odseva iz obravnavanega govora, je torej popolno nasprotje tega, kar nam je napisal pred dvema letoma: prej so bili na Vzhodu sami angelčki, na Zahodu pa pokvarjeni hudiči, danes pa so vlogo peklenščkov prevzele ljudske demokracije, medtem ko so se za-padnjaiki prelevili v krilatce. Ce bi hoteli biti zlobni, bi rekli, da tak preobrat nikakor ne odgovarja dejstvom v zunanjem svetu, ki je več ali manj ostal tak, kakršen je bil pred dvema letoma. Zgodilo se je samo, da so jugoslovanski oblastniki odložili svoje kominformistič-no pobarvana očala in si nataknili druga. Zato se jim zdi svet sedaj drugačen, kakor pa je bil prej. In zadnji Titov govor je prav v tem pomemben, ker dokazuje, da so vsaj za poglede preko domačega plota očala tudi zares zamenjali.
Skoda je samo, da niso zamenjali obenem tudi tistih očal, s katerimi gledajo stvari, ki jim leže bliže, kakor n. pr. naše Tržaško ozemlje in življenje, da ne govorimo o njihovih domačih prilikah, katerih ne želimo na tem mesitu podrobneje obravnavati.
V svojem govoru je Tito o Trstu popolnoma iriolčal. Zahod je namreč nekako nejevoljno zamrmral,
Članek »Slovenska demokratska zveza v Italiji«, ki ga je prinesla velikonočna »Demokracija«, je zbodel v oči «tovari.še« okoli »Primorskega dnevnika«. Ta kos munistieni list nam je v svoji iz« daji od 18. aprila posvetil dolg članek z namenom, da zakrije zlo* čine, ki jih je komunizem storil nad našim narodom. Seveda smo mi demokrati za komuniste okoli »Primorskega dnevnika« sam »ple« vel« i,n »izdajalci« slovenskega na« roda, ki smo »v najtežjih časih po« rivali nož v hrbet borečega se svojega naroda in ki .s to roboto nadaljujemo še danes«. V vsem svojem dolgem članku »Primorski dnevnik« niti enkrat noče rabiti besede »komunizem«, ampak sa« mo »slovenski narod«. V tej op us stitvi tiči najlepši dokaz, da se ko« munisti sramujejo lastnega imena in lastnih zločinov. Menijo pač, da bodo utegnili še naprej varati na« rod z narodnimi imeni in gesli, kakor so to delali ves čas vojne in borbe, ko so sami zločinsko po«
vodi njegova pot. Danes so smotri jasni: pri kominformistih je mesta samo za tiste, ki so v svoji duši za povratek Trsta pod Italijo.
Ob priliki kominformističneg a vzdržanja pri glasovanju proti revizionistični resoluciji v tržaškem občinskem svetu, smo napisali nekaj imen. Sedaj jih ponavljamo: Bidovec, Malalan, Košuta, Gec in Barut, ali veste, kako se pravi ljudem, ki poizkušajo spraviti lasten narod pod tuj jarem?
Smatramo, da ga ni Slovenca, ki hi lahko pri tako jasno podanih okolnostih še nadalje z mirno vestjo igral vlogo Judeža Iškarijota!
ko je Sforza na tako neprimeren način ponovno dvignil prah oikrog taga vprašanja ter je takrat očital italijanskemu zunanjemu ministru, da bi bilo bolje, ako bi pustil to stvar na miru. Po vsem je izgleda-lo, da je tudi Tito takih misli. Zato ni bilo o Trstu nobene besede.
Za dobro ceno bi Trst Ib prodal
Toda naslednjega dne 28. IV. je i-mel Tito v Belem dvoru konferenco s predstavniki tujega in domačega tiska. Tudi tokrait je poudaril, da tržaško vprašanje ni nujno. Kljub temu pa je podal svoje načelno stališče ter je med ostalim dejal: »... Mi se nismo oddaljili od sporazuma s Togliattijem glede načina, kako bi se to vprašanje najlaže rešilo. Na podlagi tega bi se lahko pričeta pogajanja«.
Naj bo torej tržaškim nosilcem in glasilom Titove politike prav ali ne, dejstvo je, da je Tito ponovno potrdil svoje izjave Togliattiju, s katerimi je priznal italijanstvo Tista in dejstvo je, da je pripravljen prodati našo kožo, če le dolbi zanjo primerno ceno. Obe ugotovitvi sta za nas pomembni. Upamo, da po vsem tem vsaj ne bo več kričanja, kdo je tisti, ki Trst prodaja. Saj smo v uvodniku videli, kako ga kominfoTmisti namenjajo Italiji, v Titovih besedah pa spoznavamo, da se tudi on bistveno in načelno ne oddaljuje od tega stališča.
Med njim in kominformisti je razlika samo v vprašanju cene, ki bi jo morala Italija za Trst plačati: kominformisti so ga pripravljeni izročiti v dar, Tito pa je zahteval, kakor smo izvedeli iz Nennije-vega govora v rimskem parlamentu, v zameno za Trst Gorico, Tržič
rivali nož v hrbet vsem zavednim Jugoslovanom, torej tudi Slaven« ocm, in z vso doslednostjo njiho« ve kriminalnosti s strelom v til« nik metali v grob narodne borce, očete, dekleta, matere, otroke, du« hovnike, delavce, kmete in razum« nike. Borbo in krvavenje v borbi proti okupatorju so vedno prepu« stili zvestim sinovom matere do« movine, čistim in nesebičnim ro« doljubom. Oni, komunisti, so se brigali pa za prevzem oblasti, in niso štedili s porivanjem noža v hrbet takim junaškim borcem, ravno ko 90 ti z orožjem v roki stali v prvi bojni črti z odprtimi prsi pred sovražnikom. Često so komunisti igrali Judeževo igro s tem, da so dali okupatorju v roke narodne borce. Poljubljali so jih, hkrati pa izdajali. Procesi v L ju« bljani so odkrili vso to nagnusno zahrbtnost. Take morale so zmož« ni kajpak samo komunisti.
Da je »Slovenska demokratska zveza v Italiji« nastala kot nujen odziv na klic komunističnih žrtev in v komunističnem krvavem jar« mu trpečega naroda je zgodovina že dokazala. Resnični izdajalci slovenskega naroda so komunisti sami, ker so slovenski narod za« sužnjih in ga s tem oropali hkrati svobode in kruha. Toliko res, da iz »raja« ne sme nihče, da bi ne izpričal vse grozote bede in Jako« te, ki uničujejo naš narod. Na me« jo pa so komunisti krvavih rok postavili straže z mitrami, da streljajo tudi na otroke, če se le približajo državni meji. Tako so ubili devetletno dekletce pri Za«
in sosednje ozemlje, tako da bi Trst ostal kot nekakšen otok, av-tomno mesto pod italijansko suverenostjo, ob jugoslovanski obali, brez lastne suhozemne zveze z Italijo. Razumljivo je, da je Italija, kakor je to napravila že prvič, odbila, da tbi se pogajala na tej osnovi. Na ta način je dosedaj še ostalo odprto vprašanje: ali je Tito postavil svoje začetne velike zahteve, da bi naknadno lahko popuščal, kakor to upa Sforza, ali pa jih je postavil zato, ker ve, da ne bodo sprejete ter bo tako ostalo vse pri starem.
Toda to na tem mestu ni važno. Važno je načelno stališče, ki ga je Tito mrazil. To stališče nikakor ni tako, da bi mu tržaški Slovenci lahko poklonili svoje zaupanje, pa čeprav samo kot nosilcu trenutne politične moči v matični narodni državi, ki je poklicana, da čuva in ščiti njihove koristi ne glede na strankarske razlike. Prav tako ne more in ne sme naš človek zaupati njegovim tukajšnjim organizacijam, ker so prvenstveno v službi jugoslovanskega režima, ne pa tukajšnjih ljudi.
Kljub novim potem in položaju jugoslovanske zunanje politike o-stajamo tržaški Slovenci slej ko prej navezani samo nase. Vse naslonitve na druge politične sile so izapelfanim prinašale vedno le razočaranja. Zato naj nam Titove izjave samo še bolj podkrepe voljo iza izgradnjo lastnih demokratskih političnih organizacij, ki so in nam bodo edina vama opora v trdem boju za obstanek na naših rodnih tleh.	*	*	*
potoku in petnajstletnega mlade« niča na severni postaji v Gorici. In to ob belem dnevu, pred očmi Italijanov, da nas je še bolj sram zločinov nad lastnimi brati, poleg trpljenja in bridkega sočutja, k> ga nosimo zaradi nedolžnih otro« ških žrtev. JCaj pa Nova vas na Krasu, in vasi z Breginjskega ko« ta na Kobariškem, kjer so se vsi prebivalci dvignili in pribežali sem čez mejo, v kolikor jih niso vaše mitre podrle, ali so ti tudi »ple« vel« in »krvosesi«, saj so te vasi« ce, to mirno trdimo, najbolj ubož« ne na Primorskem! Ne to odgovorite, »tovariši« pri polni skledi!
»Plevel«. Kje je pa več plevela kot v vrstah komunističnih orga« nizacij, kot so na primer one, ki jim je »Primorski dnevnik« gla« silo? Saj dobimo prav v teh orga« nizacijah ljudi, ki živijo od žuljev in od krvi slovenskega naroda. Za nekaj Judeževih grošev prodajajo svoje pero, svoje prepričanje in vso svojo čast. Ljudje, ki tiščijo svoja premoženja (Bog vedi kako pridobljena!) in težke milijone, ki so narasli kar čez noč v času borbe, medtem ko so pošteni borci umi« rali, njihove družine stradale, do« movi pa goreli. Komunistični vo« ditelji živijo tako razkošno, da je to v kričečem nasprotju z bedo in lakoto naroda. In vendar trdijo, da so za gospodarsko enakopravnost, da so »socialisti«. Le komunisti se sramujejo biti!
Ker jih je sram zločinov, ki jih je tudi velikonočna »Demokraci« ja« navedla:	umor	mladeniča v
(Konec na drugi itrani)
I Od srede I do srede_
26. APRILA: Sestanek namestnikov štirih zunanjih ministrov za mirovno pogodbo z Avstrijo je bil ponovno odložen. — Angleška vlada se je pri proračunskem gla: sovanju v parlamentu rešila s pe« timi glasovi večine. — Slavka v londonskem pristanišču se širi. —-Ivan Ribar je ponovno izvoljen za predsednika prezidija ljudske skupščine FI.RJ. — Belgijski de« lavci v Antiverpnu vedno bolj od« ločno protestirajo proti pošiljanju ameriškega orožja. — Predsednik madžarskega prezidija Szakasits je odstopil; na njegovo mesto je bil izvoljen Aleksander Ronai. — So« cialisti so odpovedali sporazum o povratku belgijskega kralja Leo* polda.
27. AlPRILA: Avstralska vlada je predložila iparlamentu zakon o izobčenju komunistične stranke. — Ameriški senat je z 42 proti 35 glasovom sklenil, da Španija ne bo deležna ERP pomoči. — Ameriški tisk soglaša z ostalim zahodnoevropskim tiskom, da je bil Titov govor pred novoizvoljenim jugoslovanskim parlamentom spreten. U-godno je vplivala zlasti Titova izjava, da želi Jugoslavija rešiti tržaško vprašanje sporazumno z Italijo.
28. APRILA: Francoska vlada je odstavila komunističnega znanstvenika Joliot-Curieja z mesta visokega komisarja za atomsko silo, m to zaradi njegovih Sovjetski zvezi naklonjenih izjav. — V Italiji odklanjajo Titovo izjavo, da vztraja Jugoslavija na sporazumu s Togliattijem glede načina reševanja tržaškega vprašanja, to se pravi zaim-njave Gorice s Trstom in sprejetja posebnega statuta za Trst. — Atn-glija predlaga razdelitev bivše italijanske kolonije Eritreje med Abe-sinijo in Sudanom.
29. APRILA: Južna Afrika pripravlja zakon o izobčenju komunistov iz državnega življenja. — V Belgiji so razpustili parlament in razpisali nove volitve, ker traja vladna kriza že več ko šest tednov zaradi ustavnega spora glede vrnitve kralja Leopolda na prestol.
30. APRILA: V Sloveniji so izvršili reorganizacijo vlade LRS. — Po najnovejših podatkih ima Španija 28 milijonov prebivalcev. —' V pričetku letošnjega leta je bila italijanska industrijska proizvodnja za 15 odst. manjša kot l. 1947. — Vodja angleške opozicije Churchill zahteva razpis novih volitev. — Angleški guverner v Hong Kongu je zaprl mejo s Kitajsko.
1. MAJA: Po celem svetu so potekle prvomajske pr ostane v lepem redu; do nemirov je prišlo edinole v Italiji, kjer je policija ubila dva delavca, in v Južni Afriki, kjer je policija ubila 25 domačinov. — Angleško vlada se je pri parlamentarnem glasovanju rešila z enim samim glasom večine. — V Berlinu so mladeniči zahodnega področja kamenjali stražnike vzhodnega področja za časa prvomajske proslave. — Stalin je prisostvoval mimohodu vojske in delavcev, ki je trajal sedem ur. — Pri prroslavi v Beogradu ni. bilo nobene Stalinove slike poleg Leninovih in Titovih.
2. MAJA: Vojaško sodišče v Rimu je obsodilo bivšega maršala Grazianija na 19 let ječe; zaprt pa bo samo še 1 leto zaradi amnestij-skih olajšav. — Tajnik OZN Tryg-ve Lie se je odločil za potovanje v Moskvo. — Izgleda, da bo ZSSR opustila svoje položaje v Albaniji. — Posarje je vstopilo v Evropski svet. — Belgijskega ljudstva se po-lašča malodušje zaradi nesposobnosti vlade in strank pri reševanju ustavne krize.
Prelite krvi se sramujejo in lastnega imena
IZ JUGOSLAVIJE
Izpremembe v vladi Ljudske republike Slovenije
Prezidij skupščine Ljudske republike Slovenije je izdal ukaz, s katerim ukinja ministrstva za industrijo, za lesno industrijo, za elektrogospodarstvo, za rudarstvo in ta komunalne !zadeve. Na novo pa je -ustanovil: ministrstvo za državna posestva Ljudske republike Slovenije (za ministra je imenovan Skerlavaj Milan, dosedaj minister za državne nabave), sveit za predelovalno industrijo (predsednik Kavčič Stane, dosedanji minister za industrijo), svet za blagovni promet (predsednik Avbelj Viktor, dosedaj predsednik Ljudskega odbora za Mariborsko oblasl), svet za kmetijstvo in gozdarstvo (predsednik Hribar Janez, dosedaj predsednik Ljudskega odbora za Ljubljansko oblast), svet za lokalno gospodarstvo Slovenije (predsednik Fajfar Tone, dosedanji minister za lesno industrijo), svet za energetiko in ekstraktivno industrijo (predsednik Goršič Milko, dosedaj minister za komunalne zadeve).
Istočasno je imenovana tudi vrsta rnovih ministrov: Popit Franc, generalni direktor za rudarstvo in dosedanji minister za rudarstvo; ing. Brelih Miloš, generalni direk-
tor za elektrogospodarstvo in dosedanji minister za elektrogospo-cSarstvio; Brejc Tomo, predsednik komiteja za lokalno industrijo in dosedaj član Centralne uprave Zve-ize sindilkatov Jugoslavije; Dolinšek Tone, generalni direktor za kovinsko in elektroindustrijo, dosedanji pomočnik ministra za elektrogospodarstvo; ing. Zaucar Pavle, generalni direktor za lesno industrijo, dosedanji poslanik Jugoslavije v Haagu; Volč Ignac, generalni direktor za lesno industrijo, dosedaj predsednik okrajnega odbora Jesenice; Janhuba Rudolf, generalni direktor za tekstilno in usnjarsko industrijo, dosedaj opolnomočeni minister centralne vlade; Skerlavaj Milan, minister za državna posestva; Krese Leopold za ministra za državne nabave vlade Slovenije, dosedaj podpredsednik Ljudskega odlbora za Ljubljansko oblast.
Kakor vidimo je ministrov, kljub vsem decentralizacijam, ukinitvam in racionalizacijam, vsak dan več! Kjer odpravijo enega, se pojavita kar dva nova! V dirki za naslovi in častmi je progresivna družba daleč prekosila zaostalo meščanstvo...
Težave v trgovini
£ 1. majem je začela veljati nova uredba o prosti prodaji in cenah blaga za široko potrošnjo, ki jo je izdala zvezna vlada na predlog predsednika gospodarskega sveta. Po predpisih nove uredbe se vse blago, ki se ne prodaja v zagotovljeni preskrbi po vezanih cenah, prodaja prosto po cenah, ki ustrezajo trgu. Te cene določajo gospodarski organi, ki izdajajo blago v promet. Izjema velja le za določene vrste blaga, ki se sicer/prosto prodaja, toda po enotnih cenah: tobačne izdelke, sol, vžigalice, papir, svinčnike, šolske tablice, žarnice in britvice.
Za vse neracionirane predmete široke osebne potrošnje bodo torej odslej prosto določala ceno podjetja, ki jih proizvajajo, ceno na drobno pa bodo prav tako prosto določala posamezna trgovska podjetja, upoštevajoč svoje stroške in računajoč primeren dobiček. Da se bolj pospeši proizvodnja kakovostnega blaga, določa nova uredba, da se lahko proizvajalnemu podjetju zveznega, republiškega eli lokalne-
ga pomena, ki ob enaki porabi materiala in dela doseže boljšo kakovost, priizna za kakovost nagrada iz tržnega dobička, doseženega pri tem proizvodu. Podjetjem je prepovedano, da bi prodajo teh proizvodov omejevala na kakršen koli način.
Toda, da ne bi kdo mislil, da je s tem konec racioniranja, je vlada istočasno s to uredbo razširila sistem zagotovljene preskrbe (torej nakaznic) še na druge važne industrijske proizvode. Povečanje števila predmetov široke osebne potrošnje, ki so racionirani, nam jasno dokazuje prepričanje vlade, da podjetja nikakor ne bi bila kos prostemu povpraševanju. Pomanjkanje najosnovnejših predmetov je stalno zelo veliko in celo vprašanje čim primernejše razdelitve tega, kar je pač na razpolago v Jugoslaviji, še vedno ni resen. Vsakih par mesecev izhajajo nove uredbe, ki razveljavljajo prejšnje in uveljavljajo nove predpise. Ceno takega eksperimentiranja plačujejo pač potrošniki...
Jugoslovansko posojilo še vedno predmet preučevanja
Podpredsednik mednarodne banke za obnovo in razvoj Robert L. Gamer je dejal, da ta banka še vedno preučuje jugoslovansko prošnjo za posojilo v znesku 25 milijonov dolarjev in da še več mesecev ne bodo mogli priti do odločitve.
To izjavo je Gardner podal na neki tiskovni konferenci, na kateri je dejal, da hoče pojasniti, da so ponekod napačno razumeli pripombe, ki jih je pred kratkim izrekel v Parizu predsednik svetovne ban-
ke Evgene Black.
Na vprašanje o tem, v kakšnem stanju je zdaj vprašanje kredita za Jugoslavijo, je rekel: »Zdaj je verjetno, da posojila pred koncem teta ne bo in še niti ne vemo, ali bo to posojilo sploh dano«.
Svetovna banka je posojila oktobra Jugoslaviji 2,7 milijonov dolarjev, ameriška banka za izvoz in uvoz pa je zadnje mesece dala Jugoslaviji več kreditov v skupnem znesku 40 milijonov dolarjev.
Neuspehi francoskih komunistov
Francoski komunisti so izrabljali »voj položaj, ki so ga imeli kot največja stranka in so se na vse načine trudili, da bi čim bolj ovirali ustanovitev parlamentarne vlade. Od takrat pa njihov vpliv in ugled neprestano padata in zelo dvomljivo je, če bi tudi danes d i-bili toliko glasov kakor takrat. Ko munisti se tega zavedajo in so prepričani, da z ustavnimi metodami ne bodo mogli ničesar več pridobiti. Zato pa so se vrnili na neposredne nastope. Stvari so prišle tako daleč, da francoski komunisti naistopajo vedno bolj odkrito kot ljudje, ki so dolžni izkazovati vso svojo zvestobo Sovjetski zvezi in se za njo in le v njej v korist borijo. Neki komunistični pisatelj je sam priznal, da je Sovjetska zveza njihova domovina, Francija pa le njihovo bivališče.
Nove atomske naprave v Angliji
V Aluermastonu, blizu Readinija, so začeli graditi sedmo britansko atomsko tovarno. Ministrstvo za dobave, ki to 6bjavlja, pristavlja, da bo gradnja trajala več let.
Druge sedanje atomske naprave v Angliji so sledeče: glavno središče v Harvellu, kjer vršijo razi-skavanja; v Risleyu center za načrte; v Springfielda, kjer je Čistilnica urana; v Sollafieldu, kjer je tovarna atomskih peči; v Amersha-*iu, center za odpremo in končno v Capenhurstu, kjer so dela še v tek«.
Kaj naj stori na vse to francoska vlada? — Londonski »Times« odgovarja: »Francoska vlada bi želela — kakor druge prave demokratične vlade — nadaljevati s svojo popolnoma umevno politiko, ki daje komunistom vse politične svoboščine, medtem ko kaznuje in ovira tiste njihove posameznike, ki kršijo zakon. Preko te točke pa vlada ne more. Odgovor na to vprašanje morajo dati voditelji, ki določajo taktiko komunistične partije in odkrito skušajo vreči režim, ki jim daje svobodo, da ga lahko napadejo. Toda je le neka meja, preko katere državljani demokracije ne morejo, ne da bi škodili demokra-cilji sami«.
ZS. apriia dvojna obletnica dogodkov, ki so izgubili važnost
Te dni so se Amerikanci spomnili iz žalostjo dveh važnih obletnic dogodkov, ki so v času, ko so se zgodili, vzbudili toliko navdušenih upov. Eno je obletnica ustanovitve OZN v San Franciscu 25. aprila 1945. Druga je pa obletnica združitve ameriških in sovjetskih čet v Nemčiji, v Torgau na reki Laod.
»To je bil dan zmage, piše »Wa-shington Post«. Predsednik Truman je označil srečanje čet v Torgau kot znak sodelovanja naših narodov. Danes po petih letih, moramo pa primerjati, sijajne izglede tistega dne z današnjo napetostjo v svetu.«
Truman podpira križarsko vojno odbora za svobodno Evropo
Bela hiša, je objavila brzojavko, katero je poslal odbor za svobodno Evropo predsedniku Trumanu in Trumanov odgovor. Odboru svobodne Evrope predseduje bivši namestnik zunanjega ministra Grew. Odbor so ustanovili pred letom dni, da bi pomagal begiuncem iz držav onstran železne zavese in delal za povrnitev svobode državam, ki so postale žrtve sovjetske napadalnosti.
Odbor je poslal svojo brzojavko Trumanu po njegovem govoru, v katerem je poudaril, da bodo Združene države s pomočjo »Glasa A-merike« in iz drugimi sredstvi bolj krepko širile resnico o svobodi in demokraciji.
Odbor svobodne Evrope je poslal 'Trumanu sledeči brzojav:
»Prepričani smo, da je ameriški narod pripravljen sodelovati v križarski vojni za svobodo, ki ne bo le podpirala pravic tistih, ki so onstran železne zavese izgubili svobodo in domovino, ampak tudi o-jačil in pomnožil svoj glas in ga združil z vedno močnejšimi glasovi,
s katerimi izražajo svobodni narodi vsega sveta svoje prepričanje, da bo spet postal svoboden svet.
Mi se zavedamo dolžnosti, ki nam jih nalagajo vaše bodrilne besede in Vam zagotavljamo, da bomo takoj, z vsemi razpoložljivimi sredstvi med našim narodom organizirali križarsko vojno za svobodo, ki naj bo pristen izraz volje ameriškega naroda, katerega glas naj se po radiu, po »Svobodni Evropi« in na druge načine širi po vsem svetu.«
Truman je odgovoril sledeče:
»Z vsem srcem se strinjam z vašo brzojavko, s katero mi sporočate, da je Narodni odbor za svobodno Evropo napovedal v vsej državi križarsko vojno za svobodo.
Upam, da se vam bodo pridružili vsi Američani in s požrtvovalnostjo sodelovali v tem ostrem boju človeškega duha.
Globoko sem ganjen nad naglico, s katero s,te se odzvali mojemu pozivu, s katerim sem hotel poudariti važnost funkcije, ki jo pri tena velikem delu polagam na zasebne organizacije.«
V vojni na treh frontah
Načelnik uprave za gospodarsko sodelovanje Paul G. Hoffman je na sestanku ameriške družbe za mednarodno pravo dejal, da so svobodni narodi sveta v nove vrste vojni na treh frontah. Združene države in ostali svobodni narodi so si po življenjski nuji zavezniki v tej orjaški borbi med suženjskim svetom Kremlja in svobodnim svetom.
Hoffman je nadaljeval: »Hladno vojno lahko dobimo in jo bomo dobili, če bomo razumeli njen pomen. Ta vojna je vojna nove vrste. Moderna vojna se bije na štirih frontah — gospodarski, mednarodni, politični in vojaški. Zdaj se učimo, kako se je treba boriti na prvih tren frontah, in globoko sem prepričan, da so metode, ki jih uporabljamo, primerne za naš cilj, to je za trajni mir, v katerem bodo mogli vsi ljudje dostojno in častno živeti.
Združene države nujno igrajo glavno vlogo v boju s Kremljem.
Hoffman je nato opisal, kako je v zadnjih petdesetih latih narasla moč Združenih držav in je razvijal misel generala Marshalla, da je Evropski obnovitveni načrt skoraj naredil čudež. Potreben pa je čudež v celoti •— je nadaljeval Hoffman —, če bo evropsko ljudstvo spoznalo vse svoje možnosti in zmožnosti.
Nato je Hoffman govoril, kako je bila Evropa pred petdesetimi le-/ti en sam velik trg. Nemška vojaška moč pa je zlomila evropski o-ibrambni sistem, nacionalizem Se je razbohotil in trgovino so ohromile do takrat neznane visoke tarife. To je treba popraviti z integracijo evropskega gospodarstva, ki bo i-melo en sam velik trg z 275 milijoni potrošnikov.
Sele takrat in samo takrat, če se bo to zgodilo, bo Evroapa popoln> ma zavarovana pred komunizmom.
Združene države se bodo zavzemale za sprejem Italije i OZN
Italijanski poslanik Tarchlani je priredil banket na časit dr. Charlesu Farni, pri kateri priliki mu je izročil v imenu italijanske republike Zvezdo vzajemnosti v znak njegovih zaslug, ki si jih je pridobil za italijansko - ameriško prijateljstvo. Na banketu je govoril namestnik ameriškega zunanjega mi-
nistra za stike z OZN, John Hieker-son, ki je izjavil, da se je Italija izkazala vredno, da bi bila sprejeta v Organizacijo Združenih narodov. Hickerson je poudaril, da se bodo Združene države še nadalje zavzemale za sprejem Italije v OZN, ki ga ovira zidaj Sovjetska zveza s svojo pravico veta.
Prelite krvi se sramujejo in lastnega imena
(Nadaljevanje s prve strani)
Brdih in ugrabitev našega Uršiča. Lahko bi omenili tudi duhovnika Zavadlava, ki so ga komunisti u* morili lota 1946 in mnoge druge žrtve, naše mučenike, se zaletava* jo v mater umorjenega mladeniča in ji očitajo, da je dala svojega otroka v italijansko šolo, da se krega z učitelji, ker poučujejo premalo italijanščine, končno, da je nagnala nekega učenca, da je očital v š’oli svoji lastni učičteljici da poučuje premalo italijanščine itd.
Velikonočna »Demokracija« je pisala o nastanku SDZ v Italiji iti jc pri tem za zgodovino omenila krvavo dejanje, ki so ga komuni« sti zagrešili v Brdih. »Demokrat cija« ni trdila, da je ta mati danes v vrstah SDZ v Ttaliji. »Demokra* cija« in SDZ sta skozi in skozi neusmiljeno obsodili vse Slovence, ki pošiljajo svoje otroke v italis janske šole, namesto v slovenske. S tem je, se razume, obsodila tudi to mater, ki pošilja hčerko v »No* tre Dame«. Toda »Primorski dnevnik« se spravlja samo na to mater, namesto da hi obelodanil imena tistih frontašev, komunu stov ali sopotnikov, ki tudi imajo svoje otroke v italijanskih šolah.
Pritožbe proti raznim učnim močem pa so na dnevnem redu ne samo zaradi italijanskega, ampak tudi zaradi slovenskega jezika. Naši učenci osnovnih šol in dijaki srednjih bodo mnogi nujno potre* bovali v življenju oba jezika. Za* to je povsem upravičeno, da za* htevajo starši popolno in temelji*
to dobro poučevanje obeh jezikov. (Sicer pa so pritožbe glede pouče* vanja tudi med Italijani samimi. Tudi na italijanskih šolah je vedno nekaj dobrega in nekaj slabega!) »Po predpisih poučujejo«... trdi »Primorski dnevnik«. Če bi pouče* vali »po predpisih« s tisto pazlji* vostjo in požrtvovalnostjo, ki jo imajo druge učne moči, bi bile pritožbe odveč, ker bi bil uspeh viden! Nočemo krivično podce* njevati nikogar, in krivično nad* eenjevati tudi ne. In ne vemo proti kakšni učiteljici se je dotič* na mati pritoževala. Končno se »Primorski dnevnik« zgraža, da je tista mati »nahujskala« otroka, da je svoji lastni učiteljici očital, da premalo poučuje italijanščine. Človek ne ve, ali ima opraviti z norcem ali z zavestnim lažnikom... Toda, »tovariši« bodite vendar dosledni, saj vedno in povsod tr* dite, da imajo učenci pravico nad* zorovati svoje učitelje in jih tudi ovajati oblastvom (komunistom!), po načelih demokratičnosti in va* še »ljudske oblasti«--. Kako, da se vam ta »zgrajeni« učenec ne do* pade? Smešni pa ste le!..
»Primorski dnevnik« misli, da se da s peresom izbrisati zločine. No, »tovariši«, zločinov nad na* šim narodom ne boste nikoli izbri* sali! Bojite se, to vemo, maščeva* nja in krvavega obračuna. Mi de* mokrati ne kličemo krvi proti kr* vi. Vemo pa, da ni primera v zgo* dovini, da bi se tak režim ohranil na oblasti, ki jo je dosegel s preli* vanj etn krvi. Tako bo tudi s ko* munističnim!
P e is 1 i s tržaškega
Seja Glavnega odbora SDZ 30. aprila
(Na seji Glavnega odbora Slovenske demokratske zveze dne 30. aprila je bil dokončno sestavljen Glavni odbor. Člani Glavnega >d-Ibora so porazdeljeni po raznih d-sekih z namenom, da se delo čimbolj porazdeli.
Glavni odbor je soglasno sprejel sklep o ustanovitvi ženskega odseka, ki naj organizacijsko poveže vse naše članice.
Zaradi perečega vprašanja slovenskega šolstva je ustanovljen šolski odsek.
Da bo mladinska organizacija čimbolj uspevala in povezala v svojih vrstah mladince našega demokratičnega gledanja, je bil imenovan odsek za mladinsko organizacijo. Odsek bo posvetil pažnjo predvsem vzgoji mladine, mladinskemu prosvetnemu delovanju in povezanosti mladine z Slovensko demokratsko zvezo.
O vpisu in naslovih članov SDZ
iOb priliki razpošiljanj za dbčni zbor je tajništvo ugotovilo, da je iše vse preveč naših prijateljev, ki sicer radi prihajajo na naše prireditve in sestanke, a vse do danes še niso pristopili kot člani v našo organizacijo. Pozivamo torej vse krajevne organizacije in posameznike, da čimprej' zadoste tisti formalnosti, ki je zapopadena v izpolnitvi in podpisu odgovarjajoče pristojbine. Posamezniki iz krajev, kjer ni krajevnih organizacij in posamezniki iz Trsta pa dobe pristopnice v pisarni tajništva SDZ.
Vsi vpisani člani pa morajo tudi stalno javljati tajništvu vse naknadne izpremembe svojega bivališča. Omeniti moramo namreč, da je pošta vrnila tajništvu dvanajst vabil za občni zbor, ker naslovniki niso več stanovali na nam znanem naslovu. Pogostoma so nam vrnjene tudi raizne okrožnice. Vse to povzroča nepotrebne zamude in neugodnosti.
Tajništvo priporoča torej vsem organizacijam, naj izvedejo čim popolnejši vpis vseh naših prijateljev. Vpisani člani pa naj skrbe, da bo organizacija SDZ vedno imela v svojih seznamih take naslove, na katerih so stvarno dosegljivi.
Iz tajništva SDZ
Slov. prosvetna matica
Javljamo, da smo zaradi nepredvidenih zaprek prvi majski prosvetni večer preložili od torka, 9. t. m. na sredo, 10. t. m. Sestanek bo točno ob 20. uri v društvenih prostorih v ul. Machiavelli'22.
Po sporedu izbranih prosvetnih filmov bo predaval dr. F. Delak o vplivu telovadbe na človeško telo.
Opozarjamo na barvni film o newyorški umetniški galeriji!
Druga produkcija gojencev Glasbene Sole SPM
Dne 27. aprila 1.1. je v društveni dvorani SPM nastopilo nadalj-nih 20 gojencev klavirskega, violinskega in iz oddelka za klavirsko harmoniko, ki so pokazali prav lepe uspehe, kakor oni pri prvem nastopu.
Sporeda obeh nastopov sta bila urejena po stopnjah od letošnjih začetnikov do višjih razredov vseh oddelkov.
.Solidno podlago in skibno igro so pokazali klavirski gojenci začetniške in nižje stopnje, n. pr. Sancin B„ Colja N., Delinc M., Orel Fer., Tonon Lojzka in Pavel, Orel Dar., Žerjal A„ Luin L., Jurca N., Rudolf S., Senčar D., Štolfa Br„ Rolli Z. in Senčar M. Nekatere od (teh bi morali še posebej podčrtati z ozirom na izrazitost iger in skladnost prednašanja. Zrelejšo tehnično stopnjo so pokazale gojenke Kravos M., ki je podala Čajkovskega »Valček« s sigurno tehniko in dobrim okusom, kakor tudi Frandoli-čeva Fr. s Hoffmanovo »Plesno pesmijo«. Plastično in prepričevalno je, zaigrala Maver A. Hellerjevo »Čudovito prigodo«, M. Kozlnov »Divertimenito« in Beethoven ov »Spominski list«. Pavletič D. je izvajala Fleglov: »Slovaški ples« temperamentno in z razumevanjem za slovaško folkloro. Doraščajočo mu-zikalnost in smisel za fraziranje sta pokazala gojenca Maver Ant. z Row!eyevo skladbo »Jezero« in Ru-stja Hadrijan posebno z »Romanco« M. Sancinove.
Lep napredek so pokazali takisto violinski začetniki Starc J., Bian-cuzrai Rob., Gabrovec Ondina, Milič Iv., Grmek Pavel, Jež Drago in posebno še Cechovin N. in Cunja L.
Presenetila sta s svojo tehnično sigurno igro Majcen Sergej in Stanič Anica iz srednje stopnje. Izredno nadarjenost in vzorno klavirsko igro je pokazala Mala Marjanca, ki je izvajala težje skladbe Bacha, Mozarta Schuberta, Schumanna, Sancinove in Čajkovskega z brezhibno tehniko in nenavadno muzikalpo poglobitvijo.
Vse priznanje zasluzijo tudi gojenci oddelka za klav. harmoniko. Uspešno se je uveljavil poleg malega Furlana J. še posebno Grmek
Edi, Mahne Marino, Orel Fer. in Mihelj Pavel. Zelo umestno* se mi izdi, da se ti gojenci uče poleg harmonike še klavir, kar ima svoj poseben glasbeno vzgojni pomen.
Obe produkciji sta nudili pestro •sliko mladih nastopajočih in nadebudnih gojencev, ki so deloma izvajali tudi četveroročne klavirske skladbe.
Zanimiv je bil nastop gojenca za trobento Makovca Z. z oddelka za trobila. Ne smemo prezreti pri tem vzgojnega pomena sličnih nastopov, ki vzbujajo v gojencih smisel in čut za lepo umetnost in plemenito medsebojno tekmovanje in napredek.
Dvorana je bila obakrat nabito polna in se je izkazalo, da je za take prilike odločno premajhna, kar smo videli tudi pri prejšnjih glasbenih večerih in predavanjih.
Gojence klavirskega oddelka je pripravila naša priznana skladateljica, pianistka prof. Mirca Sanci-nova. Violinski oddelek je v rokah ravn. prof. K. Sancina. Gojence za pihala in klav. harmoniko vodi g. Marij Sancin.
Pri obeh nastopih smo opazili najgloblji stik med občinstvom in nastopajočimi. Za ves uspeh gre zahvala požrtvovalnemu in nesebičnemu delu omenjenih odličnih učnih moči.
* * *
Posebno nekatere točke bi si po svoji kakovosti zaslužile, da jih ou-je tudi širša javnost morda po radiu v okviru kake mladinske oddaje.	—	r
Iz Nabrežine
Praznovanje 1. maja so nabrežin-ski kominiormisti uporabili, da »dokažejo« svojo moč. V koliko jim je to uspelo, naj sodijo Nabrežine! sami! Napovedana budnica, igre, odkritje spominskih in uličnih plošč, zborno petje, koncert, velikanski lepaki — vse to je pripomoglo do takega števila udeležencev, da bi lahko vse skupaj pokril z nekaj lepaki. Splošna sodba je, da se je vsa masa udeležencev razdelila približno na tri enake dele: ena tretjina godba (bila je plačana), druga tretjina nosilci zastav, tretja tretjina ostali. Nabrežincev je bilo najmanj. Večina je bila iz Sv. Križa, "Sempolaja in ostalih vasi.
Udeležba sama na sebi je biia prvi masovni polom. Drugi, ki ga lahko imenujemo moralni polom, je bilo odkritje spominske plošče, ki so jo vzidali v pročelje osnovne šole na trgu, in cestnih talblic dveh drevoredov, imenovanih po padlih Alojziju Colji in Burgerju Jožetu. Po pompozni fanfaradi političnih in idejnih junaštev obeh imenovanih padlih partizanov, se oglasi k besedi navzoči sin pokojnega partizana Colje in v odločnih besedah izjavi, da ni resnica, da bi njegov oče bil komunist-kominformist, da se ni boril in padel za tak komunizem in da zato ne more dovoliti, da bi se spomin njegovega očeta izrabljal v take politične špekulacije.	,
Občinskim odbornikom še eno v premislek. Ker je vse to bilo nepolitično, kako to, da so pozabili na nabrežiniskega mučenika, pokojnega jugoslovanskega sodnika Kolarja Milana, ki ga je partizansko sodišče oprostilo, a ga je na poti domov partizansko spremstvo vrglo v jamo? Občinskemu svetu predlagamo imenovanje drevored« od vasi do postaje v »Kolarjev drevored«. Ce občinski svet tega ne napravi, bo ta drevored slovensko ljudstvo samo tako krstilo.
•
Dne 27. aprila je pod okriljem SDZ v Nabrežini predaval v tukajšnji kinodvorani g. prof. Ivan Rudolf o svojem potovanju skozi osrčje Afrike.	„
G. predavatelj nam je orisal svoje osebne doživljaje in vtiise, o-življene z uspelimi slikami, v lepi celoti. Predavanje, ki je trajalo nad poldrugo uro, je poslušalo nad 150 os ob. Za svoj trud je g. profesor žel obilo ploskanja.
Splošna želja je, da bi se s predavanji nadaljevalo, če ne sedaj, pa vsaj s prihodnjo jesenjo.
•
V ponedeljek, 8. maja ob 20.30, priredi Slovenska prosvetna matica iz Trsta v nabrežinski kinodvorani brezplačen filmski večer. Vabimo vse prijatelje poučnih filmov. Vstop prost!
Na sporedu so filmi:
1) Zvočni tednik:
2) Izkrcanje na Japonskem (v barvah, v srbohrvaškem jeziku) ;
3) Kokošjereja;
4) Potovanje po Ameriki;
5) Otroške kolonije.
Iz Mavhinj
V soboto, 6. maja ob 20. uri, priredi Slovenska prosvetna matica Iz Trsta v naši vasi brezplačno filmsko predstavo. Vabljeni vsi, ki se zanimate za poučne filme!
Na sporedu so filmi:
1) Zvočni tednik:
2) Umno pridelovanje koruze;
3) Zdravstveni film v barvah;
4) Zabavni film za mladino.
»
Bhciisfei odbor za abrambo Suobodnega tržaškega ozemlja
Spomenica Varnostnemu svetu Združenih narodov - Lake Success
Akcijski odbor za obrambo Svobodnega trž. ozemlja je naslovil na Varnostni svet Združenih narodov naslednjo spomenico:
'i ' :
Mednarodnopravni položaj Trsta
Svobodno tržaško ozemlje je foilo ustanovljeno na podlagi 61. 21 mirovne pogodbe z Italijo, podpisane dne 10. februarja 1947 in ratificirane od 21 držav podpisnic dne 15. septembra 1947. Na podlagi istega člena mirovne pogodbe je po ratifikaciji prenehala vrhovnost Italije nad področjem Tržaškega svobodnega ozemlja in na Varnostni svet sta prešli obveza in dolžnost, da skrbi za celovitost in neodvisnost tega ozemlja. Svobodno tržaško ozemlje je s tem postalo subjekt mednarodnega prava, ki so ga kot takega dolžne spoštovati vse ostale države in vsi mednarodni činitelji, kot vsako drugo suvereno državo. Vsaka enostranska kršitev mirovne pogodbe z Italijo, ki bi bila naperjena proti celovitosti in samostojnosti STO-ja, bi pomenila in pomeni zaradi tega kršitev načel, na katerih temelji mednarodnopravni red, kar hkrati pomeni kršitev osnovnih načel Združenih narodov.
Vsako namerno zavlačevanje popolne realizacije STO-ja ustvarja na drugi strani pravno negotovost v mednarodnih odnosih, kar nikakor ne more koristiti utrditvi povojnih evropskih razmer.
Izjava od 20. marca 1948 in njene posledice
Kljub jasnim določbam mirovne pogodbe z Italijo, ki ne dopuščajo prav nikakega dvoma, da je z ratifikacijo mirovne pogodbe pričelo Svobodno tržaško ozemlje samostojno mednarodnopravno življenje kot samostojna državna tvorba, so se pojavili na mednarodnem polju poskusi, da postaneta celovitost in neodvisnost STO-ja zopet predmet razpravljanj. V tem pogledu naj navedemo v prvi vrsti izjavo vlad ZDA, Velike Britanije in Francije z dne 20. 'marca 1948, s katero je bila predlagana vrnitev vsega STO-ja Italiji.
Ta izjava ni ostala brez posledic na način uprave obeh vojaških uprav, angloameriške in jugoslovanske, ki v svojih področjih zaupno upravljata STO na podlagi določil Začasnega statuta za upravo STO-ja (priloga VII. mirovne pogodbe z Italijo). Obe vojaški upravi svoji upravni področji ne upravljata kot enotno neodvisno državno tvorbo, temveč kot ozemlje, določeno za likvidacijo oziroma za razdelitev, kar je v najostrejšem nasprotju z dolžnostmi zaupne uprave. Ta način uprave se je poostril po tristranski izjavi od 20. marca 1948.
Državljanska zavest na STO-ju
Predlog od 20. marca 1948 je_ imel nadaljne negativne posledice na poti do popolne ustvaritve Svobodnega tržaškega ozemlja. Držav-, Ijanska zavest prebivalstva STO-ja predstavlja temelj in bo tudi v' bodoče predstavljal? temelj urejenega političnega življenja na tem ozemlju. To zavest so bili dolžni krepiti vsi mednarodni činitelji, posebno pa tisti, ki so iz ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo sankcionirali ustanovitev STO-ja. Z imenovanim predlogom od 20. marca 1948 je bil proces čim bolj širokega razvijanja tržaške državljanske zavesti na nedopusten način, s tretje strani, zaviran.
S polno upravičenostjo lahko trdimo, da je vse slovensko in hr-vatsko prebivalstvo STO-ja sprejelo ustanovitev STO-ja kot kompromisno rešitev brezpogojno in brez pridržkov. Tudi v italijanskem delu je sprva bila večina za samostojnost Trsta. Le manjši del, večinoma pristaši nekdanje fašistične ideologije o razširitvi italijanskega gospostva na vzhodno obalo Jadranskega morja na škodo slovenskega in hrvatskega prebivalstva, je bil za rešitev tržaškega Vprašanja v'italijanskem smislu. Po 20. marcu 1948 se je število iredentistično usmerjenih Italijanov na STO-ju znatno pomnožilo, predvsem iz strahu pred posledicami, ki ibi nastale za posameznike, če bi predlog od 20. marca dobil svojo mednarodno sankcijo.
Razvoj proti utrditvi državljanske zavesti prebivalcev STO-ja pa še znatno podpirajo s svojim delovanjem italijanske politične stranke, ki niti organizacijsko niti v kakšnem drugem pogledu ne nastopajo in ne delujejo kot samostojne stranke STO-ja, temveč zgolj kot podružnice strank, organiziranih in z vodstvom v Italiji, ki jim narekujejo stališče proti STO-ju.
Zakaj smo ustanovili A. O. za obrambo STO-ja
Glede na to stanje so se združile slovenske politične skupine na STO-ju, in sicer Slovenska demokratska zveza, Slovenska krščanska socialna zveza in Skupina neodvisnih Slovencev v Akcijski odbor za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja s ciljem, da se z vsemi 'zakonitimi sredstvi borijo za obrambo STO-ja do njegove polne ustvaritve.
Spričo poskusov, ki pomenijo ogrožanje celovitosti in neodvisnosti STO-ja ugotavlja Akcijski odbor:
I.	Politični razlogi za ohranitev STO-ja
STO kompromisna rešitev
Svobodno tržaško ozemlje je nastalo po dolgih pogajanjih med vsemi prizadetimi državami. Kot kompromisna rešitev je ustanovitev STO-ja predstavljala sorazmerno najboljšo srednjo rešitev pri končni ureditvi narodnostnih, ozemeljskih, političnih in gospodarskih vprašanj tega ozemlja. Z ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo so odgovorni predstavniki vseh prizadetih držav, med njimi tudi predstavniki Italije in Jugoslavije, sprejeli to kompromisno rešitev v korist ohranitve miru na tej točki Evrope. V tej zvezi naj bo omenjeno, da je za osvoboditev Julijske krajine in Trsta izpod Italije v zadnji vojni na strani zaveznikov dalo svoje življenje preko 40.000 primorskih Slovencev in Hrvatov, to je skoraj 10 odst. slovenskega in hrvatskega prebivalstva tedanje Julijske krajine.
Italija ni znala reševati vprašanj tega ozemlja
Raz,voj od prve svetovne vojne pa do danes dokazuje, da Italija — ne glede na obliko njene vladavine — na tem narodnostno mešanem ozemlju ni sposobna reševati na zadovoljiv način vprašanje svojih narodnostnih manjšin. Temu je kriva nacionalna nestrpnost, ki preveva velik del prebivalstva Italije. Metode, s katerimi so med obema svetovnima vojnama italijanske vlade poskušale reševati svoja manjšinska vprašanja, so že splošno znane. Na nezaslišano nasilen in krvav način so poskušale svoje narodnostne manjšine raznarodovati, prav posebno v Julijski krajini. Kljub popolnemu neuspehu teh teženj, posebno pod fašistično vladavino, nadaljuje Italija tudi danes s svojimi sovražnimi metodami proti svoji slovenski manjšini na Goriškem, v Slovenski Benečiji in v Kanalki dolini, in to pod vladavino, ki se proglaša za demokratično.
Nevarnost novega italijanskega imperializma
Ugotavljamo pa še drugo dejstvo: niti z mejo na Snežniku Italija ni uspela odpreti Trstu vrata v gospodarsko področje njegovega naravnega zaledja. Zaradi tega je bila prisiljena na ekspanzionizem v vseh smereh, ki gospodarsko težijo na Trst, posebno proti vzhodu in jugovzhodu, kar je končno dovedlo do tega, da je v teku druge svetovne vojne nastopila kot napadalec in osvajalec. V današnjih pogojih, z mejami tik pred mestnimi vrati, bi Trst v posesti Italije te njene ekspanzionistične težnje moral nujno še ogromno povečati.
Posledice ogrožanja kompromisne rešitve
Ogrožati že sprejeto kompromisno rešitev tržaškega vprašanja in poskus reševati ga čisto enostransko v italijanskem smislu, pomeni torej odpirati že komaj zaceljene stare rane, pomeni pa tudi odpi-
rati vrata novim sporom med obema sosednima državama, kar predstavlja nevarnost novih medharodnih zapletljajev in v skrajni posledici ustvarja ognjišče za novo vojno nevarnost.
Zaradi tega poskusi, načenjati znova tržaško vprašanje in reševati ga mimo mirovne (pogodbe z Italijo, očividno ne morejo služiti stvari miru.
II.	Gospodarski razlogi za ohranitev
STO-ja
Trst kot evropski problem. Trst in gospodarstvo Italije
Pri ustanovitvi Svobodnega tržaškega oizemlja so v znatni meri soodločevali gospodarski razlogi »glede na gospodarsko nalogo, ki jo Trst vrši v tem delu Evrope. Trst gospodarsko ne predstavlja samo italijansko in jugoslovansko, temveč hkrati tudi evropsko, posebno pa srednjeevropsko vprašanje.
Trst je brez dvoma glavno pomorsko pristanišče vsega podonavskega prostora in s tem glavni izhod na morje vseh držav podonavskega gospodarskega področja. S prenehanjem politične in gospodarske enotnosti glavnega dela podonavskega prostora je Trst po prvi svetovni vojni izgubil politično in gospodarsko povezavo s svojim naravnim zaledjem. Razvoj med prvo in drugo svetovno vojno pa je dokazal, da^ Trst svoje evropske in {predvsem srednjeevropske naloge, vključen v državni Okvir Italije, ne more Izvrševati. Na eni strani je Trst pod Italijo kot pristanišče in gospodarsko središče ostal s svojim perifernim položajem brez organske povezave s celotnim italijanskim gospodarstvom, na drugi strani Italiji ni uspelo niti z uvedbo direktne jadranske tarife Trstu vrniti srednjeevropski promet v onem obsegu, kot iga je imel v avstroogrski monarhiji. Temu niso bile toliko vzrok avtarktične težnje nasledstvenih držav, ki .so skušale deloma na samostojen način reševati vprašanje svojega prekomorskega prometa, kolikor dejstvo, da Italija, glede na oštala svoja pristanišča, predvsem Benetk in Genovo, ki v italijanskem gospodarstvu kot luki uživata prednostni položaj, gospodarskim koristim Trsta ni mogla in ni hotela ustreči do tiste mere, da bi v polnem obsegu in na samostojni podlagi lahko reševal vprašanja svojih gospodarskih odnosov iz državami svojega naravnega zaledja. Najboljši dokaz protitržaške usmerjenosti italijanske gospodarske politike je zgraditev Trstu konkurenčne luke Marghera pri Benetkah med prvo in drugo svetovno vojno z vložitvijo ogromnih milijard, in to v istem času, ko je komaj 150 (km daleč, v dveh še pred prvo i svetovno vojno izgrajenih pristaniščih stare in nove luke Trsta njuna zmogljivost ostajala v veliki meri neizkoriščena.
Trst in zaledne države
Te ovire, pomnožene z upravnim postopkom Italije, ki ni bil v skladu s trgovinskimi metodami Srednje Evrope, so imele za posledico, da je trgovski promet Trsta nazadoval, dočim je gospodarstvo Benetk in Genove napredovalo. Hkrati pa je politična pripadnost Trsta k Italiji preprečevala tudi izalednim in na njegovi luki in na njegovem gospodarstvu zainteresiranim državam direktno urejevanje medsebojnih gospodarskih vprašanj in predvsem tudi direktno sodelovanje pri upravi pristanišča. Samo državna neodvisnost, pod zaščito Varnostnega sveta Združenih narodov, kot jo predvideva mirovna pogodba z Italijo in uveljavljenje priloge ViIII. mirovne pogodbe za skupno upravo pristanišča, lahko Trstu izopet omogočita u-spesno gospodarsko povezavo z zaledjem na zdravih in stvarnih o-snovah ter obratno.
Gospodarske stalnice Trsta
Ugotavljamo, da predstavljajo prvič periferen položaj Trsta v odnosu do italijanskega gospodarstva, drugič brezpogojna povezanost celotnega gospodarstva Trsta z državami njegovega naravnega zaledja v podonavskem in srednjeevropskem prostoru, tretjič z zgodovinskim razvojem nastali prednostni položaj Genove in Benetk v italijanskem gospodarstvu, in slednjič nujnost, da Trst rešuje samostojno svoje odnose s svojim gospodarskim zaledjem, nespremenljive stalnice, ki jih mora upoštevati vsak, kdor želi ustvarjati urejene povojne evropske razmere na naravnih in zdravih osnovah.
Povojni gospodarski razvoj Trsta
Dokaz naše ugotovitve', da predstavlja samostojnost Trsta pogoj za njegov gospodarski napredek, prihaja do izraza v razvoju tržaškega prometa po končani drugi svetovni vojni. Celo v današnjih razmerah, ko je Trst v nasprotju ,z jasnimi določili mirovne pogodbe z Italijo popolnoma vključen v gospodarski sistem Italije v denarnem, deviznoupravnem in mednarodnotrgovskeim pogledu, predstavlja njegov kolikor toliko samostojni mednarodnopravni položaj znatno privlačnost za prekomorski promet držav njegovega zaledja. Promet Trsta je leta 1949 z 3,482.490 tonami celo prekoračil svoj dosedanji najvišji promet iz teta 1913 iz 3,449.729 tonami. Ce se pr.i tem tudi upodteva dejstvo, da je v tem prometu vsebovan uvoz v Avstrijo s pomočjo ERP-a s približno 1 milijonom ton, stoji na drugi strani dejstvo, da je v tem letu izvoz iz Avstrije preko Trsta dosegel višino nad 700.000 ton.
Italijanske ovire gospodarskemu razvoju Trsta
Promet Trsta z državami njegovega zaledja bi bil v povojnem razdobju še znatno večji, če 'bi ne ibil oviran od valutarnotehničnih in gospodarskih ukrepov, ki predstavljajo čisto notranja vprašanja Italije in ki s tržaškim gospodarstvom in z njegovo gospodarsko funkcijo nimajo nolbene zveae. Naj navedemo samo kot primer, da je Italija popolnoma neupravičeno ovirala do 15. marca 1950 promet Trsta z Avstrijo z zahtevo po plačevanju prevoznih in pristaniških pristojbin ne v italijanskih lirah, ki (zaenkrat predstavljajo tržaško valuto, ampak v dolarjih in v švicarskih frankih, ki so pomnoževali devizni zaklad Italije. Cehoslovaški promet je bil odvračam od Trsta zaradi nesoglasij, ki so nastale med Cehoslovaško in Italijo zaradi nacionalizacije italijanskega premoženja v Cehoslovaški.
Pravilna povezava z zaledjem
Pogosto postavljena trditev, da je Trst pač uspeval pred prvo svetovno vojno, ker se je nahajal v državnem in gospodarskem okviru Avstro-Ogrske, ki je temu svojemu glavnemu pristanišču nudila vso podporo, in da je z razpadom Avstro-Ogrske prenehala možnost za gospodarski irazvoj Trsta v tedanjih pogojih, ni upravičena. Področje, ki tvori naravno zaledje Trsta, je ostalo z vso svojo trgovinsko in industrijsko, celo povečano zmogljivostjo. Ta zmogljivost je usmerjena slej kot prej na Trst, 'kat na svoj najboljši in najprimernejši izhod na morje. Vsa problematika Trsta je ravno v nujni potrebi, da se njegova poveizava z zaledjem zopet vzpostavi na podlagi pravilnega mednarodnopravnega značaja Trsta, ki je z mirovno pogodbo z Italijo dobil značaj internacionaliziranega področja.
Gospodarski zastoj zaradi politične negotovosti
S tem so podani pogoji, da Trst samostojno pričenja reševati vprašanje v izvezi s svojo naravno nalogo v tem delu Evrope. Pri tem ne more biti nobenega dvoma, da se temu reševanju v polni meri lahko pristopi šele takrat, kadaa- bo končno prenehala sedanja politična negotovost, ki je nastala posebno po tristranski izjavi od 20. marca 1948, in ki na znotraj in na zunaj zadržuje vsak gospodarski podvig.
III.	Svobodno tržaško ozemlje samozadostno
Izjave strokovnjakov
' »H®
Svobodno tržaško otzemlje je v gospodarskem pogledu samozadostno in življenja zmožno. To ne izhaja samo iz ugotovitev finančnih in gospodarskih strokovnjakov, ki so v januarju in februarju 194-7, po mandatu mirovne konference v Parizu preučevali finančno in gospodarsko stanje STO-ja, ampak tudi iz poročila evropskega zastopnika EHP-a v Parizu, ki je na licu mesita 1. 1949 preučil tržaški gospodarski položaj in prišel do zaključka, da bo Trst leta 1952. samozadosten.
Preračunski razvoj. Visoki osebni izdatki na področju A
Isti zaključek Uhaja posredno in neposredno tudi iz poročil obeh vojaških uprav iza 1. 1949. Jugoslovanska vojaška uprava ugotavlja za svoje področje preračunsko ravnovesje. Angloameriška vojaška uprava ugotavlja, da se je v letu 1949. primanjkljaj področja A od 12 milijard lir v letu 1948. znižal na 9,5 milijard lir v letu 1949. Pri tem pa je treba upoštevati, da predstavljajo na področju A neupravičeno visoko postavko pri izdatkih ravno perzonalni izdatki. Dejstvo je, da je na tem področju brez vsake stvarne potrebe in zgolj iz političnih razlogov zaposlenih mnogo tisočev javnih nameščencev, n. pr. železničarjev in upravnih uradnikov, ki se bodo po polni u-stvaritvi STO-ja vrnili v Italijo. Na drugi strani pa je treba tudi upoštevati, da je italijanska vlada s pomočjo popolne kontrole, ki ji je bila na področju A priznana na podlagi gospodarskih dogovorov z ZVU z dne 9. marca 1948, in s katerimi je bilo področje A gospodarsko popolnoma vključeno v gospodarski sestav Italije, uspela preprečiti vsak podvig na industrijskem, finančnem in trgovskem področju, kot n. pr. ustanovitev tovarne vžigalic s stirani avstrijskih, tovarne toibaka s strani ameriških industrijcev, ustanovitev novih denarnih zavodov in vsako trgovsko podjetnost neitalijanskih državljanov. Se danes je na področju A v veljavi fašistični avtarhični zakon iz 'eta 1942, ki preprečuje neitalijanskim državljanom vsako gospodarsko delavnost, vsako nalaganje kapitala in vsako trgovsko in industrijsko udejstvovanje. To je zakon od 24. julija 1942, št. 807, ki ga je ZVU obdržala v veljavi z ukazom od 26. avgusta 1945, št. 7, in od 24. oktobra 1946, št. 264. S temi preprečevalnimi metodami je bilo področje A občutno prikrajšano na svojih rednih in izrednih dohodkih.
Polni gospodarski razmah Trsta šele po popolni ustvaritvi STO-ja
Iz teh razlogov ne more obstojati nikak dvom, da bo STO, kadar bo samostojno reševalo vsa svoja gospodarska in finančna vprašanja, v najširšem obsegu lahko zadovoljilo vse svoje potrebe, posebno, ko 'bo njegovo prebivalstvo pod zaščito Varnostnega sveta Združenih narodov lahko razvijalo vse svoje visoke gospodarske sposobnosti v polni meri in ko !bo hkrati kot neodvisno ozemlje lahko nudilo mednarodni trgovini in mednarodni gospodarski podjetnosti vse pogoje za neovirano delavnost na tej važni gospodarski, točki Evrope.
IV, Narodnostni razlogi za ohranitev STO-ja
STO - narodnostno mešano ozemlje
Svobodno tržaško ozemlje ima narodnostno mešano prebivalstven. Italijansko prebivalstvo je v glavnem zbrano v obrežnih mestih, kjer predstavljajo Slovenci in Hrvatje pomembne In avtohtone manjšine,, podeželje je pa skoro v celoti slovensko in hrvatsko. Delitev tega ozemlja po narodnostnem načelu je nemogoča, ker so obrežna mesta in podeželje neraizdružno med seboj povezani. Vsaka enostranska rešitev v prilog ene ali pa druge sosedne države, Italije ali pa Jugoslavije, bi pomenila kršitev narodnostnega načela, po katerem imajo, prebivalci naravno pravico pripadati svoji narodni državi. Zaradi tega je ibila ustanovitev STO-ja kot kompromisna rešitev tudi iz narodnostnih vidikov potrebna in nujna.
Narodna enakopravnost kot primer pravilne rešitve narodnostnega vprašanja
V pravilnem razumevanju, da je treba končno pričeti urejevati' narodnostna vprašanja na pravilnih osnovah, je z mirovno pogodbo glavnima avtohtonima narodoma STO-ja, Italijanom in Slovencem, zajamčena polna narodnostna enakopravnost. S tem je obema narodoma na tem ozemlju zagotovljeno narodno in kulturno izživljanje v polnem obsegu.
Stalni statut STO-ja jamči vsem državljanom STO-ja popolno uživanje osnovnih človečanskih, državljanskih in političnih pravic. Jamstvo teh pravic, ob popolni narodni enakopravnosti, pod zaščito najvišje mednarodne ustanove Združenih narodov, nudi priložnost, da se vsem evropskim državam dejansko predoči, kako je trelba v lastnem državnem Okviru reševati narodnostna vprašanja na podlagi popolnih in neprikrajšanih demokratičnih svoboščin.
Nevarnost sporov če se STO ne ohrani
Trst je v svoji daljši in nedavni preteklosti predstavljal predmet spora med obema sosednima narodoma, slovenskim in italijanskim, in med njunima narodnima državama. Ni nobenega dvoma, da bo ostal predmet sjpora, če bi se njegova pripadnost hotela reševati v korist ene ali druge sosedne države. Ustanovitev STO-ja je temu sporu naipravila konec in njegova popolna ustvaritev po-menja zgraditev mostu in možnost za končno pomiritev obeh sosednih narodov na tej občutljivi točki.
Ustanovitev STO-ja najboljša rešitev
Iz vseh prej navedenih razlogov smatra Akcijski odbor za obrambo STO-ja z vso upravičenostjo, da ustanovitev STO-ja ne pomeni samo trenutno in priložnostno kompromisno rešitev, temveč, spričo sedaj vladajočih razmer v tem prostoru, še najboljšo in najpravilnej-šo rešitev tržaškega vprašanja, ki je po prvi svetovni vojni na podlagi spremenjenih političnih in gospodarskih razmer v njegovem naravnem zaledju ostalo odprto in nerešeno. S tem spada ustanovitev STO-ja med temeljne kamne za pravilno ureditev povojne Evrope.
Neumestnost predlogov proti obstoju STO-ja
Spričo teh dejstev smatra Akcijski odbor za obrambo STO-ja, da so bili vsi politični in gospodarski koraki, pod vzeti po ustanovitvi STO-ja proti njegovemu obstoju, predvsem pa tristranska izjava vlad ZDA, Velike Britanije i« Francije z dne 20. marca 1948, v o-čitnem nasprotju z obstoječim narod nepravnim položajem STO-ja, ki
(Ko»ec na 4, strani)
•*
Aktualnost tržaškega vprašanja na mednarodni pozomici polagoma pojema. Poskus, doseči njegovo rešitev po neposrednem sporazumevanju med najbolj prizadetima sosednima državama, med Jugoslavi-
jo in Italijo, se ni posrečil. Poka-izalo se je, da sta si stališči obeh držav zaenkrat tako zelo različni, da na možnost ustvaritve neke o-snove za medsebojne razgovore po vseh izgledih ni računati.
Pojmi se razčiščujejo
In vendar ostra časopisna in diplomatska kampanja, ki se je v zadnjih štirih mesecih vodila z o-beh strani, ni ostala brez uspeha. Marsikatero vprašanje je prišlo bliže razbistritvi, hkrati so pa odsevi iboilbe Italije in Jugoslavije za Svobodno tržaško ozemlje prodrli široko v mednarodne kroge, kar je dalo povoda, da se je o tržaškem vprašanju, morda prvič po ratifikaciji mirovne pogodbe z Italijo obširno razpravljalo. Pri tem je prišlo na dan, da je treba poglede na tržaško vprašanje prilagoditi sedanjemu mednarodnemu položaju tega ozemlja, ki je nastal na podlagi bistvenih sprememb na tej evropski točki.
Dva važna in odločilna momenta sta predvsem izbila na površje: prvič, da za neko enostransko rešitev tržaškega vprašanja, kolt jo je
vsebovala n. px. znana tristranska izjava zahodnih velesil od 20. marca 1948, spričo obstoječega raizaner-ja sil obeh sosednih držav in spričo njihove politične pomembnosti, niso podani nobeni pogoji, in drugič, da se polnoveljavna mirovna pogodba z Italijo, s katero je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško o-zemlje, ne more pri presoji irža-škega vprašanja enostavno prezreti.
Borba za Svobodno tržašiko ozemlje pa je imela še drugo pozitivno stran. Primorala je države in razne politične stranice, da svoje do-sedaj namenoma bolj nejasno stališče do tega vprašanja natančneje določijo, kar bo stvari v bližnji ali pa dalnji bodočnosti le koristilo. Ne da bi se spuščali v obširnejšo razčlenitev teh stališč, se borno omejili samo na bistvene točke.
V Italiji vse po starem
Italija je zopet enkrat pokazala, da jo izkustva zadnjih desetletij niso ničesar naučila. Kjo gre za zastopanje lastnih narodnih teženj, izgubljajo italijanski politiki, vsi, brez izjeme, ne glede na politična naziranja tla stvarnosti.
Tristranska izjava od 20. marca 1948, ki je bila in je ostala — kot smo že ugotovili — samo enostranski predlog treh od enaindvajsetih podpisnikov mirovne pogodbe, ;e italijanskim politikom kratko ii) malo zaslepila razum. Kot trmasti otrok kričijo in vpijejo, da jim na podlagi te izjave, ki je bila sicer podana pod popolnoma drugačnimi okolnostmi kot vladajo danes, pripada nič manj kot celo Svobodno tržaško ozemlje.
Mnogi italijanski državniki oči-vidno kaj hitro želijo pozabiti »n izbrisati dejstvo, da je Italija izgubila vojno, v katero je šel ves italijanski narod brez najmanjšega odpora in v kateri je vztrajal, dokler vojaško ni bil poražen. In kot ibi se nič v tej vojni ne bi bilo zgodilo, se po starem receptu zopet podajajo na osvajanja na svoji vzhodni meji. Tokrat sicer ne mislijo za to osvojitev tujega ozemlja nič žrtvovati. Celotno Svobodno Ozemlje zahtevajo zase kot nekako nagrado za njihovo pripadnost k zahodnemu bloku. In strašno se hudujejo, da jim ta nagrada ni kar takoj padla v naročje. Zato se ku-
jajo, tolčejo s pestmi po mizi in celo grozijo: da bodo odpovedali mirovno pogodbo, da bodo izstopili iz atlantske zvelze in vrag ti ga. vedi, kaj še vse ne.
Očividno se ne 'želijo spomniti dejstva, da so dobili izjavo treh zahodnih velesil od 20. marca 1948 pred volitvami, kot so od zahoda prejeli kot poklon milijarde dolarjev in razmeroma ugodne mirovne pogoje in vse ostale dobrote, s katerimi je bila Italiji omogočena razmeroma hitra obnova.
S tem ne želimo Odrekati italijanskemu narodu velikih zaslug pri obnovi njihove domovine. Del italijanskega naroda pa je tudi dokazal v teh zadnjih mesecih, da ni za tapetno oživljenje narodnega šovinizma. Morda je v vsej tej kampanji, ki jo je vodil skoraj ves italijanski tisk brez razlike strank, še najbolj razveseljivo dejstvo, da je pri tem velik del italijanske javnosti ostal hladen in da vsa ta u-metno vprizorjena »ogorčenost« ni našla pri njem škodo nikakega odmeva.
Skupno vzeto lahko ugotovimo, da se pri marsikaterih italijanskih odgovornih krogih še ne opaža dovolj zrelosti za trezno presojo tržaškega vprašanja. IZaradi tega po vseh izgledih tudi s te strani še niso podani pogoji za reševanje tržaškega vprašanja na Stvarnih o-s novah.
Taktiziranje Jugoslavije
morana na koncesije. Drugi, še bo!j nespretni aktivisti so to stališče še dopolnili z izjavami, da želi Jugo-
slavija od STO-ja reševati, kar se rešiti da, kar je vse pomenilo, da se Trst namerava prepustiti Italiji.
Previdnost pri ZDA in Velike Britanije
Anglosaksonski velesili, ZDA in Velika Britanija in njihovo časopisje, so se Ob priliki ostrih polemik med Italijo in Jugoslavijo za držali rezervirano. Ni se moglo zabeležiti, da še vztrajata na svoji izjavi od 20. marca, niti je ta izjava bila preklicana. Iz časopisnih komentarjev najbolj merodajnih li-
stov se je pa previdno dalo razumeti, da se ta izjava nikakor ne more smatrati kot obveza, ker sta obe državi vezani s svojim podpisom na mirovno pogodbo. Sedanje zadržanje obeh držav bi morda najbolje prikazali kot težnjo, da Italija in Jugoslavija s časom približata svoji stališči.
’ "	‘	svetu Združenih
narodov - Lahe Success
(Nadaljevanje s 3. strani)
nalaga vsem državam spoštovanje njegovega mednarodnega statuta, neodvisnosti, v nasprotju s političnimi, gospodarskimi in narodnostnimi koristmi njegovega prebivalstva in v očitnem nasprotju z nespremenljivimi dejstvi, ki narekujejo Trstu njegovo samostojno nalogo v tem delu Evrope na podlagi njegove zemljepisne lege in geopolitične tar gospodarske usmerjenosti. V tej zvezi naj pripomnimo, da je sedanji politični položaj STO-ja bistveno drugačen, kot je bil takrat, kadar je bila podana tristranska izjava z dne 20. marca 1948.
terih zavisi dobrobit prebivalstva ‘STO-ja.
Pri tem čaka po našem prepričanju predvsem Zavezniško vojaško upravo v Trstu hvaležna naloga, da prednjači z dobrim zgledom. Kot zaupna uprava ne more imeti naloge, da Se nadalje vztraja na rešitvi tržaškega vprašanja, ki se ne more spraviti v sklad z njeno za-
upno nalogo.
Le dosledno ižrvajanfi* 11'NMfIK
pogodbe, tudi v sedanji prehoda! dobi, lahko vzpostavi na tem osem-lju stanje, ki bo omogočilo dim prejšnjo rešitev tržaškega vpraša* nja v smislu kompromisa, dosežen«* ga na mirovni konferenci in ki se je ravno na podlagi zadnjih Irftu* šenj pokaizal še kot najbolj stvaren,
STO se ne upravlja v duhu mirovne pogodbe z Italijo
Akcijski odbor za obrambo STO-ja smatra dalje, da je enostranska izjava treh velesil z dne 20. marca 1948, kakor tudi način uprave na področju A, namreč stalno uvajanje novih zakonov italijanske republike in neprikrito zapostavljanje pravic slovenskega prebivalstva ter slednjič vse nadaljnje vključevanje gospodarstva tega področja v gospodarski sestav Italije, v očitnem nasprotju z ohranitvijo STO-ja v smislu mirovne pogodbe in da pomeni način uprave vojaških zaupnih uprav obeh področij, posebno po tej tristranski izjavi, usmerjanje notranjega in gospodarskega življenja upravljanega ozemlja na pot, ki ni v skladu s popolno ustvaritvijo STO-ja.
Predlogi
Glede na vse omenjene razlage, ki govore za brezpogojno ohranitev STlO-ja,
naproša
Akcijski odbor visoki Varnostni svet, da v smislu čl. 21 mirovne pogodbe z Italijo, ki mu nalaga dolžnost, da Skrbi za celovitost \r. za neodvisnost STO-ja,
1) podvzame učinkovite mere, da se vse določbe mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na STO, spoštujejo v polnem obsegu;
2) da se pospeši imenovanje guvernerja;
Š) da do imenovanja guvernerja v smislu čl. 2 statuta za začasno upravo STO-ja pozove vojaški upravi obeh področij, da’ uvedeta zaradi postopne ustvaritve STO-ja vse določbe Stalnega statuta, ki so takoj izvedljive, predvsem
a) popolno uveljavljenje človečanskih pravic in osnovnih svoboščin v smislu čl. 4;
Ib) popolno uveljavljenje državljanskih in političnih pravic v smislu čl. 5;
c) uvedbo lastnega državljanstva za prebivalstvo Svobodnega tržaškega olzemlja v smislu čl. 6;
č) uvedbo italijanskega in slovenskega jezika kot uradnih jezikov Svobodnega tržaškega ozemlja v smislu čl. 7
in
d) dosledno spoštovanje načela (popolne gospodarske neodvisnosti STO-ja v smislu čl. 24, točka 4.
Trst, dne 27. \aprila 1950.
AKCIJSKI ODBOR ZA OBRAMBO SVOBODNEGA J TRŽAŠKEGA OZEMLJA	V
Delo in čakanje ni bilo zaman...
Dvoličnost kominforme
iStališče Jugoslavije je vsekakor •bolj stvarno. Mirovna pogodba nalaga vojaški upravi področja B kot zaupni upravi Varnostnega sveta natančne dolžnosti in obveze. Toda dejstvo , je, da ima Jugoslavija na podlagi mirovne pogodbe del STO-ja vojaško zasedenega in ima s tem v rokah adut, ki ga uveljavlja ne glede na te obveze.
Kakšni so dejanski končni nameni jugoslovanskih odgovornih či-niteljev v zvezi z razvojem tržaškega vprašanja, se zaenkrat ne da s točnostjo ugotoviti. Zaenkrat so glede tega merodajne izjave, ki se (podajajo javnosti. Tu gre na eni •Strani za Izjave vodstva politične skupine, ki stalno poudarja, da zastopa na STO-ju koristi Jugoslavije in jugoslovanskih narodov, to je Ljudska fronta (mimogrede povedano, nekoliko čudno stališče, ker (bi po zdravem razumu Ljudska fronta STO-ja morala predvsem zastopati koristi ljudstva STO-ja, ki nujno ne mora vedno soglašati s koristmi Jugoslavije), na drugi strani pa izjave odgovornih jugoslovanskih politikov in državnikov.
Iz izjav predstavnikov Ljudske fronte STO-ja je izhajalo jasno, da
se je z jugoslovanske strani sprva šlo na delitev STO-ja. Pri tem je bilo stalno naglašano, da Jugoslavija o bodočnosti področja B sploh ne misli razpravljati z Italijo in, da jo smatra 'e nekako kot svojo last. O področju A naj bi se vršila razpravljanja. Pri tem pa je izhajalo iz vseh izjav — tudi zadnja Titova izjava se glede tega ne razlikuje — da Jugoslavija načelno priznava Italiji pravico na Trst. Ta pravica ji je bila namreč priznana s sporazumom Tito-Togliatti, katerega Tito zopet predlaga kot osnovo za razgovore z Rimom.
Podana v sedanjem trenutku, ta Titova iizjava verjetno ne predstavlja mnogo več nego spretno politično potezo in v obliki, kot je bila podana, ne more predstavljati stvarne 'osnove za razgovore e ita-lijaniskio vlado. Zaradi tega se nam doizdeva, da je treba poseben poudarek pripisati dalnji Titovi izjavi, da se ' reševanjem tržaškega vprašanja ne mudi.
Vsekakor pa je še vedno ostala nepreklicana izjava tukajšnjih predstavnikov Ljudske fronte, da bo Jugoslavija verjetno pri končni ureditvi tržaškega vprašanja pri-
Stališče Sovjetske zveze bi bilo jasno opredeljeno v prid popolnega spoštovanja mirovne pogodbe, če njena tozadevna zahteva ne bi bila istočasno spremljana s političnimi izjavami od nje odvisnih političnih ljudi v Italiji in na STO-ju. Pajetta je v imenu KPI čisto jasno govoril, da njegova partija stremi za priključitvijo celotnega STO-ja k Italiji. Sekundiral mu je Vidali
To bi bilo v širokih potezah sedanje stanje tržaškega ‘vprašanja.
Kot smo že uvodoma ugotovili, smo prepričani, da so zadnji štirje
PredsedniStvo Akcijskega odbora
V smislu čl. 3 Organizacijskih pravil je prešlo predsedstvo Akcijskega odbora za obrambo STO-ja za mesec maj na Skupino neodvisnih Slovencev, ki je za t. č. predsednika določila g. dr. Frana Tončiča.
s predlogom o plebiscitu, ki bi ob sedanjem položaju dal verjetno večino za priključitev STO-ja Italiji s pomočjo komunističnih glasov. Da so ti načrti neizvedljivi, smo že ugotovili. Nameni so pa vendarle značilni 'in upravičujejo prepričanje o neiskrenosti hrupne propagande tržaških kominformistov za popolno ustvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja.
meseci v marsikaterem pogledu pripomogli k razbistritvi pojmov. Upravičena je domneva, da se sedanje obdobje v razvoju STO-ja približuje kraju in da polagoma pričenja novo. Možnost, da STO pripade Italiji, spada v preteklost. Pričenja pa s tem čas, da se mednarodne obveze, ki izvirajo iz mirovne pogodbe, pričenjajo dosledneje izvajati,, ker samo izpolnjevanje teh obvez lahko ustvarja ozračje stalnosti, ki je nujno potrebno pri reševanju perečih odprtih, predvsem gospodarskih vprašanj, od ko-
Nazaj k zakonitosti
Tržaško ribištvo
Na Timavi nastaja novo ribiško naselje. Ribiška vas bo opremljen* tudi s hladilnimi napravami za nalovljene ribe. Zgradili pa bod4 tudi poseben jez za rejo jegulij.
Po bogatem, lovu na tune tržaške ladje »Thynnus«, se je tudi tibiStei sinko odločil za dobro večerjo. Vidimo, da si ni izbral ravno «$■»
manjše ribice.
Lahko je ponosen na tak lov...
Tržaški občinshi spet in osrednja mlekarna
s
Na seji občinskega sveta 22. aprila je župan Bartoli sporočil, da ie glede na dogodke na področju B ob zadnjih volitvah ponovil svoj iprotest v imenu občinskega sveta proti barbarskemu ravnanju jugoslovanske vojaške 'uprave z narodnostnimi v onem delu .S:TO-ja. Občinski svetovalec dr. Pogassi (ko-tnmformist) je izjavil, da se pridružuje protestu, ali da zahiteva, da občinski svet razpravlja o kršitvah aakonov in mirovne pogodbe s strani vojaških uprav ne samo na področju B, ampak tudi na področju A. Občinski svetovalec Bologna (demokristjan) je predlagal, «aj se pozove Varnostni svet, da pošlje posebno komisijo na področje B, ki naj preišče tamošnjo upravo. Zupan je opozoril, da se na tej seji ne bo razpravljalo o upravi na področju B, niti o predlogu svetovalca Pogassija in Bologne, ampak na eni prihodnjih sej, ki bo nalašč ara to sklicana. K besedi se je nato oglasil dr. Dekleva (komunist itali-jansko-slovenske fronte) in je pričel čita-ti svoj govor v obrambo jugoslovanske vojaške uprave na področju B. To je povzročilo pri ko-minformistih krik in vik. Kričali so dr. Deklevi:	»Ne boš govoril
»norilec, fašist« in še cel kup psovk, Ici so Ibile pač cvetka s komunističnega vrta, ki pa niso spadale v o-iikano družbo, najmanj pa v tržaški mestni svet. Ta nastop komin-formistov je še ibolj opogumil de-nvokristjanske svetnike in svetnike italijanskega bloka, ki so hoteli kar aapustiti svoje sedeže. Prvič smo videli razburjenega tudi častitlje-*ega svetovalca prof. D’Esteja. Zupan je ob splošnem kričanju večine ia kominformistov pozval dr. Deklevo, naj opusti svoj govor in ga prihrani za bodočo sejo, ko se bo razpravljalo o področju B. Dr. Dekleva je še vztrajal, a končno, ker »ta svetovalca Ferlan in Malalan naprej vpila na Deklevo: »Ti ne dovolimo govoriti, fašist, in ne boš govoril!« se je vdal. Bodi tu povedano, da ni bilo o tem vprašanju na tej seji nikakega glasovanja. Incident, ki so ga izzvali nestrpneži ■a seji občinskega sveta proti dr. Deklevi, je izliv nestrpnosti in fašističnih metod, nevreden demokratskega okolja; zaito zasluži najstrožjo obsodbo.
Sledila je razprava o osrednji mlekarni. Iz zanimivega poročila občinskega odbornika Geppija smo posneli, da je občinska uprava izvedela septembra 1949 iz neuradnih virov in iz časopisja, da je Zavezniška vojaška uprava že dovolila neki industrijski družbi iz fondov ERP-a 120 milijonov grupi Ca-netto, ki bi s stroškom 300 milijonov ustanovila osrednjo mlekarno. »VU je obenem zahtevala od tržaške občine, naj da koncesijo za u-etanovitev osrednje mlekarne skupini Canetto. Tržaška občina je to odklonila, ker pomeni koncesija za ustanovitev osrednje mlekarne v smislu 'zakona prepoved proste prodaje mleka na mestnem področju in monopol z osrednjo. mlekarno, kar ni mogla občina sprejeti, ker stoji na stališču, da mora tudi ona biti udeležena pri osrednji mlekar-ni poleg drugih skupin, kakor tudi tukajšnji proizvajalci mleka, ker je treba še posebe zaščititi tukajšnje kmete s tem, da se jim dovoli posebne koristi in višje cene, ako se hoče zavarovati domačo živinorejo pred propadom. Na to je opozoril svetovalec dr. Agneletto občinski odbor že s svojo interpelacijo na
seji 28. marca it. 1.
Občinski odbor je zato zahteval od ZVU, naj da 120 milijonsko posojilo tržaški občini za organizacijo osrednje mlekarne. Ali ZVU je to odklonila z utemeljitvijo, da ni mogoče dati posojila .iz ERP fondov javnim ustanovam kot je občina, ampak le zasebnikom. Pričela so nato pogajanja med Občino, skupino Canetto in skupino Postir za skupno ustanovitev osrednje mlekarne. Ali pogajanja so se razbila, ker je hotela skupina Canetto, ki je imela zajamčeno posojilo, imeti pri podjeitju mlekarne vsaj 51 odst. delnic, dočim je skupina Postir zahtevala, da morajo biti delnice tako razdeljene, da nima nobena skupina nadpolovične večine.
Pred sejo 22. aprila je dobil občinski odbor poziv s strani ZVU, naj v treh dneh sporoči, ali je prišlo do sporazuma glede mlekarne ali ne, in da naj da, ako ni sporazuma, koncesijo skupini Canetto. Zato naj občinski svet .zavzame o mlekarni' ■svoje stališče.
Ta ultimatum je iznenadil občinski svet.
Na seji 22. aprila je govoril prvi svetovalec Moretti (MSI) proti zahtevi ZVU. Kot drugi je govoril naš občinski svetovalec dr. Agneletto. On je naglasil, da mora občinski svet presojati vprašanje o-srednje mlekarne z dveh vidikov, zdravstvenega in gospodarskega. Trst je postal važno svetovno pomorsko mesto brez osrednje mlekarne. Zdravstvene razmere našega mesta ne zaostajajo glede tifusa, paratifusa in griže niti najmanj za onimi mesti, ki imajo osrednje mlekarne. In še ono malo obolenj na .griži in tifusu je po večini povzročeno od zelenjave in morskih školjk. Tudi pasteriziranje mleka, ki bi ga osrednja mlekarna izvajala, ne izloča in uničuje vseh morebitnih bakcilov, ker se pri pasterizaciji mleko segreje le do okoli 70 gradov Celzija in ne do 100 gradov. 'Tedaj osrednja mlekarna ne bo nudila Trstu nikakega izboljšanja zdravstvenega stanja.
Gospodarsko je pa ona naravnost škodljiva, ne samo za našega kmeta, ampak tudi za mestno prebivalstvo. Nesporno je, da se z osrednjo mlekarno ne odstranijo v Trstu že obstoječe mlekarnice. Tako da pomeni, osrednja mlekarna samo novo vključitev med proizvajalce in potrošnike še enega novega posredovalca prodaje in s tem naravno novo zvišanje cen mleka.
Ali z osrednjo mlekarno bodo najhuje prizadeti — je dejal dr. Agneletto — živinorejci STO-ja obeh področij, saj bo — prej ali slej — tudi področje B združeno s Trstom.
Danes porabi Trst 25.000 litrov mleka dnevno, od teh je 5.000 litrov domačega mleka od naših živinorejcev, ki nosijo mleko v Trst in ga prodajajo naravnost potrošnikom po 70 lir liter. Furlanski živinorejec prodaja mleko mlekarnam ali prekupčevalcem po 47 do 50 lir liter. Naš živinorejec ne bi mogel oddajati mleka po 50 lir, ker je krma, ki jo mora večinoma kupovati, tako draga, da se mu ne bi izplačalo držati živ.ine. Drugačno je stališče furlanskega kmeta, ki sam pridela krmo, deteljo in seno, ki jih potrebuje. Zato bi pomenila u-stanovitev osrednje mlekarne, ki ne bi plačevala mleko po 70 lir, izključitev proste prodaje mleka in nepopravljiv udarec za našo živinorejo. Tržaško podeželje ne more brez živine živeti; ona je vsakemu
našemu kmetu podlaga gospodarskega obstoja. Zato bi pomenila — je poudaril dr. Agneletto — osrednja mlekarna uničenje naše živinoreje in s tem tudi uničenje našega kmeta, ki bi moral iskati v mestih dela in kruha. Zato vidi vse slovensko kmečko prebivalstvo STO-ja v ustanovitvi osrednje mlekarne v Trstu pravo katastrofo za svoj obstoj.
Občinski odbornik Geppi je o-menil, da namerava zahtevati občinski odbor posebna jamstva za naše živinorejce za primer, da se ustanovi osrednja mlekarna. Ali vsa ta jamstva, v kolikor bodo sploh izvedljiva, ne bodo mogla zajamčiti našim živinorejcem onih cen, ki bi jih dosegli v svobodni razprodaji mleka. Zato — je poudaril dr. Agneletto — naj bi ZVU u-porabila znesek 120 milijonov raje za bolj potrebne in koristne svrhe, iza zidanje stanovanjskih hiš in onih hiš, ki so še vedno od vojne poškodovane, posebno na Opčinah, •ter za povzdigo našega kmetijstva in živinoreje. Svetovalec dr. Agneletto je zaključil svoj govor s predlogom, naj se občinski svet izreče proti osrednji mlekarni in naj se vprašanje o njeni ustanovitvi spra-
;Na izredni seji 2. maja je predložil podžupan inž. Visintin šesti načrt javnih del za dobo od 1. julija do 31. dec. 1950. Predvidena dela se računajo na 3817 milijonov lir s 40 milijoni delavnih dni. Razni svetovalci so zahtevali pojasnila. O nameravanih delih je izhajalo iz odgovora podžupana inž. Visenti-na, da bodo dela odvisna od denarja, ki ga bo dala na razpolago Zavezniška vojaška uprava. Med prvimi deli so nove celice na pokopališču pri Sv. Ani, zgradba novih ljudskih stanovanj za približno 350 milijonov, dozidava drugega trakta občinske palače, pokrita tržnica na debelo in več del v okolici. K besedi se je oglasil tudi občinski svetnik dr. Agneletto. V svojem govoru je naglasil, da predvideva načrt jsa nova šolska poslopja pri Sv. Andreju, pri Sv. Ivanu in v Rocolu 800 milijonov lir. Za popravila raznih šolskih poslopij je v ra-
Seja sveta
V četrtek dne 27. aprila ob 16. u-ri se je nadaljevalo zasedanje občinskega sveta v Nabrežini. Po pre-čitanju zapisnika je župan sporočil, da so zastopniki Ljudske fronte predložili resolucijo proti ustanovitvi osrednje mlekarne v Trstu. O tej resoluciji se bo razpravljalo na prihodnji seji. Dalje so zastopniki SIAU predložili nujno prošnjo .za dovoljenje vzidanja spominske plošče padlim za svobodo na šolsko poslopje. Ta prošnja je prišla takoj v razpravo, ker so hoteli predlagatelji to spominsko ploščo odkriti pri slovestnostih prvega maja. Svetovalec Visintin je obrazložil
vi v arhiv.
Na seji 24. aprila se je razprava o mlekarni nadaljevala. Govorili so proti mlekarni še dr. Dekleva, ko-minformistični svetniki in indipen-denrtisti, vsak s svojega stališča. Občinski svet je končno sprejel z glasovi večine sklep, ki je sicer »z zdravstvenih razlogov za osrednjo mlekarno, ne pa za to, da se da koncesija skupini Canetto, ampak da občina ustanovi konzorcij, ki naj bi uredil osrednjo mlekarno in pri tem upošteval tudi koristi mestnega prebivalstva in domačih živinorejcev. (Pri zadnji seji dr. Agneletto ni mogel prisostvovati, ker je ■bil nujno zadržan.).
Skupina Canetto predstavlja kapitalistično in tuje neitržaško podjetje, ki se poganja za osrednjo, mlekarno iz svojih špekulativnih koristi, ne pa zaradi koristi in dobrobiti tržaškega prebivalstva. Zato ne razumemo, kako more ZVU s talko vnemo podpirati ravno skupino Canetto, ki naj bi dobila v roke monopol za .oskrbo Trsta z mlekom.
Bil bi vendar čas, da se posveča tržaški podjetnosti več pažnje in da bi imeli več obzirov do našega malega 'kmeta in živinorejca!
čunu nadaljnih 155 milijonov. Zali-bog — je omenil dr. Agneletto -— ni iz načrta razvidno, ali in v koliko bodo pri tem upoštevane slovenske srednje in tudi ljudske šole, ki so v neznosnem stanju, ki gotovo ne dela časti tržaškemu mestu in njegovi upravi. Posebno slovenske šole pri Sv. Jakobu potrebujejo novo poslopje. Zato je dr. Agneletto apeliral na mestni odbor, da posveti vso pažnjo slovenskim šolam in da mora biti .primeren del od 955 milijonov uporabljen v korist slovenskih šol.
Podžupan Visintin je na koncu v svojem odgovoru dejal med drugim glede slovenskih šol, da bo odločil šolski oddelek, za katere šole se bodo uporabila nova poslopja in je glede slovenskega gledališča dodal, da ima zadevo v rokah že Zavezniška vojaška uprava, ki mora o tem odločati. Predloženi načrt je bil odobren.
namen te plošče in je Izjavil, da plošča, ki bi bila vzidana na pročelje šolskega poslopja, ne bo nosila nikakega imena, ampak samo napis »V spomin padlih za svobodo«. Občinski svet je ugodil prošnji SIAU-ja.
Nato je svet prešel na razpravljanje o prošnjah za nakup občinskih zemljišč. G. Gabrovcu iz Mav-hinj so dovolili zamenjavo zemljišča z občinskim zemljiščem. G. Grilancu iz Nabrežine niso ugodili, pač pa so po zaslišanju občinskega inženirja rešitev prošnje odložili na poznejši čas, ko se bo razv.idelo, koliko zemljišča bo treba za živinski
trg. Dovolili so Legiši Danici 260 kvadr. metrov zemljišča v Stivanu po 60 lir za kvadr. meter. Germaniju Ernestu v Sesljanu po 30 lir, bratom Salv.ini iz Trsta v Sesljanu po 30 lir in bratoma Geatiziano .iz Tržiča po 160 lir. Odklonjena je tila prošnja Morgerija Salvatora za nakup 1251 kvadr. metrov zemljišča pri postaji »Bivio« za .zgraditev plesišča.
Daljša razprava se je vnela pri prošnji 'ribiške zadruge v Stivanu, ki zahteva 3550 kvadr. metrov zemljišča za ureditev ribolova v Stivanu. Ta zadruga, ki je prejela ERP podporo za napravo velike moderne naprave za ribolov, poseduje še drugo obsežno zemljišče, ki je last devinske grajščine in devinskih ju-sarjev. Med tema dvema zemljiščema pa leži to zemljišče, katero je po izjavah župana in tajnika izključna občinska last. Tega mnenja pa ni bil svetovalec Legiša iz Devina, vendar ni imel dokazov, da bi to svojo mnenje uveljavil. Izra-izil je tudi bojazen, da bo to podjetje škodilo domačim ribičem in da so v novem podjetju uslužbeni sko-ro sami begunci iz Istre. Tudi neki domačin je'dobil tam službo in stanovanje, a je moral svoje otroke vpisati v njihovo na novo ustanovljeno italijansko šolo!.. Vnela se je pri tem daljša razprava, v kaitero so posegli svetovalci Visintin, Ban-dini, župan in drugi. Ker te prošnje ni bilo mogoče odkloniti, ker bi v tem primeru zemljišče bilo rekvirirano, .so sprejeli predlog, da se to zemljišče proda po ceni L 100 za kvadr. meter.
Nadalje so razpravljali ponovno o zemljiščih, za katere so na jesenskem zasedanju določili najnižjo ceno za zidavo delavskih hišic. Zaradi tega so ponovno določili,-da se glede zemljišča, ki je prav za prav brez vrednosti, in glede na to, da bo to zemljišče služilo za gradnjo malih delavskih hiš, cena zemljišč poviša za Dorbeša, Orzana in Zidariča od 1 lire na 30 lir za kvadr. ■meter, Linu Vižintin pa od L 30 na L 40.
Pri točki o »javnih delih« je inž.
Šorli, kot vodja občinskega urada, podal daljše poročilo o vseh javnih delih v naši občini; posebno pa še o zimskih delih. Govoril je tudi o novih dograjenih stanovanjih, ki so že tri mesece pripravljena, a so še vedno pra‘zna! To je v sedanji krizi stanovanj pravcati škandal. Pri teh hišah je treba namreč izkopati še greznico za stranišče, toda kljub raiznim pozivom in posredovanjem, nihče noče tega dela napraviti. Podjetje, ki je imelo v zakupu gradnjo teh hiš, ni tega napravilo, ker to ni bilo v načrtu... Občinska uprava ni dolžna tega napraviti, ker hiše niso njena last, a tudi nima denarja za ta še precej visoki strošek. Lastnik teh hiš je »Istituto autonomo case popolari« iz Trsta, ki se tega stroška z vsemi štirimi bfani, češ da mora to napraviti občina. Občina bi to v teku zimskih del lahko napravila, a ZVU je določila, da mora to napraviti lastnik hiš, tako da je sedaj to vprašanje še vedno odprto...
Po tem poročilu je inž. Šorli pozval navzoče svetovalce, naj že sedaj pripravijo predloge za prihodnja zimska dela. Nato je še omenil, da je predložil na pristojno mesto predlog za gospodarski načrt za drugo polletje 1950. V ta načrt so všteta naslednja dela: 20 milijonov za pogorele vasi, 22 milijonov za nove stanovanjske hiše, 40 milijonov za novo moderno šolsko poslopje v Nabrežini; dalje je v načrtu pokopališče' v Sesljanu, nekatere nove ceste, vzdrževanje cest in razne nujne potrebe za cerkve v občini. Seveda je vprašanje, če bodo ti načrti v celoti odobreni.
% ______________________________
Odškodnina za internirance v Nemčiji
Javljamo vsem bivšem internirancem v Nemčiji, da niso točne vesti o ugoditvi njihovim prošnjam za priznanje odškodnine, pač pa je primerna odškodnina priznana osebam, ki so odšle na prostovoljno delo v Nemčijo.
Tržaški občinski svet in slovenske šole
občinskega v Nabrežini
Bralec teh vrstic naj si ne misli, da se hočem norčevati iz kogar koli. Saj je na svetu že toliko norcev, da bi gotovo ne bilo umestno, da bi jih še pridelovali. Le popisal bom, kako je bilo, čisto po resnici in pravici.
Vsa kurja vas ga je poznala. Za Perpeta Gofljo so vedeli vsi: od stražnika na Karlovškem mostu, ki ga je že nekoč imel čast videti na policiji med ujetimi »štokglajzarji« (to so-ljudje, ki si izposojajo premog iz železniških vagonov, pa ga taradi odhoda vlaka nikdar ne u-tegnejo vrniti) pa do mežnarja, ki ga je prenekatero noč slišal razgrajati pod farovškimi okni. Bil je oženjen, imel zalo in že godno hčerko Marjetico in skromno hišico B malim vrtom.
Bilo je v času, ko je tujec gospodaril v prej svobodni domovini in Pepe se je znašel v škripcih. Dela je bilo malo, s črno borzo je zaradi blokade mesta kazalo slabo. Povrh vsega je gospa Katra Goflja, roj. Gobec iz Kravje doline nenadoma začutila, da je še mlada in ■ahrepenela je po zlati svobodi. Vsak večer mu je govorila:
»Najbolje je, da'greš v gozd. Vsi vedo, da si bil za delavsko stranko...« Potem je modro tuhtala toliko časa, da ni po cesti pribrenčal fcnk avtomobil. Takrat se je pre-
strašeno potuhnila in stisnila Pepeta za .roko:
»Madonca, so že tukaj...«
Avto je šel naprej, in Katra je nadaljevala.
»Ko bi vedel, kako trpim. Se na Studenec me bo spravilo... ko bi bil v gozdu, bi vsaj vedela, da se boriš za narod, tako pa...«
Pepetu je tekel pot po obrazu.
Malo zaradi avtomobila, malo pa ob misli na življenje v gozdu.
»Bom videl...« je običajno zajecljal in potem buljil v temo in iskal rešitve. Toda vse mu je bilo kot začarani krog. Nekaj časa se je videl v . zaporu in skoro čutil, kako ga mučijo in pretepajo, hoteč zvedeti vse, česar niti sam ne ve. Potem se je spet videl v sijajni uniformi z novo in svetlo puško, kako straži vrh gore in čuva svobodo. Toda koj nato je bila uniforma razcefrana, puška se je spremenila v star pihalnik in mesto romantične gore je zagledal temo gozda, v želodcu mu je krulilo, noge so bolele do smrti, a oni so morali naprej, venomer naprej, zakaj za njimi je v okupatorskih puškah prežala smrt.
»Eno in drugo je figa«, je modro ugotovil in potem zaspal.
Ker pa kopriva ne pozebe, tako tudi Pepe Goflja ni trpel v zaporu,
niti stradal v gozdu.
Ko se je nekega večera vračal domov .in spet tuhtal, kako bi našel izhod . iz začaranega kroga, je’ pred hišo nenadoma obstal, kot bi vanj treščila strela, čeprav je bila jasna pomladanska noč. Svojim o-čem ni mogel verjeti. Pa vendar je bilo res. Naj se je ščipal v lica ali pa krcal po želodcu, slika je ostala vedno ista: tik pred vežnimi vrati je zagledal svojo deviško hčer Marjetico v objemu italijanskega vojaka.	\
»Na, ta je pa lepa«, si je dejal Pepe Goflja in se počehal za ušesi, kar je bilo Znamenje njegove največje duševne napetosti. .
■Sto misli mu je kot blisk spreletelo glavo, ki je na čudežen način nenadoma postala trezna: kaj poreko sosedje, kaj ženini prijatelji v politični organizaciji, in nazadnje, ■kaj se bo sploh izcimilo iz vsega tega. Pepe Goflja je namreč dokaj časa čakal, da sta se glavi razmaknili in tiho naznanili konec poljuba.
Pepe se je obrnil in odhitel nazaj v gostilno. In tam je pil na žive in mrtve, dokler se še sam ni znašel v družbi vojakov, katerih ■besede so bile kot med in njih pogledi kot vino.
In ko se je nekaj minut pred policijsko uro vračal iz nečedne in sramotne druščine, mu je nenadoma postalo jasno.
»Saj se prav za prav da narediti itako, da je koza cela in volk sit!«
In začarani krog se je razpočil. • • •
Razpočil pa se je takole:
Najprej je Pepe nekaj dni rohnel nad narodno in moralno sramoto, ki mu jo je prizadejala hčer Marjetica. Slovenka z okupatorskim vojakom! Škandal, ki ga niti sam še ni zagrešil. Potem je potom žene od politikov izvedel, da bodo njegovi hčerki v najboljšem primeru postrigli bujne kodre. Pa talka-plavolaska, kot je ni bilo v vsej Kurji vasi!
»Glej, da pustiš tistega capina, ali pa zgini z njim kamor hočeš!« je vpil nad Marjetico in potem še togotno pristavil:	»Toda	preden
greš z njim, te razbijem na sto kosov!«
Marjetica pa je po svoji mladostni in še bolj ženski pameti kaj hitro sprevidela komedijo. Zato je nekaj dni poslušala očetove izbruhe, se tresla pred njegovo jeizo in ostajala zvečer doma. Po enem tednu pa se je odločil^.
Zvečer med večerjo so se nenadoma odprla vrala in na pragu je obstala Marjetica s svojim ženinom z jusa. Pepetu je padla žlica iz rok. »Hudiča«, je zaklel, »zdaj mu pa kaj napravi, ko je v hiši!«
Zato se je potuhnil in še dokaj prijazno pozdravil. Vojak je< pristopil, se poklonil pred gospo Katro in se pojoče predstavil »Capurale Giacinto Melona Belpaese da Na-pule«.
To je napravilo ugoden vtis na Pepeta. Pomislil je: »Jaz povem samo to, da mi je ime Pepe in da se za Gofljo pišem, pa me takoj vsi poznajo. Ta strela pa nosi s seboj kar cele litanije*.
Posedli so krog mize in gospod Giacinto Melona je bil kot kak stric iz Amerike. Za Pepeta je prinesel cigaret, za gospo Katro bonbonov, čokolade in precejšen zavitek masla. Iz žepa je potem izvlekel steklenico italijanskega vina in tako pač ni bilo ničesar, kar bi manjkalo veseli in zadovoljni družbi. Pozno ponoči se je poslovil. Se prej pa je pocukal Pepeta na stran in mu stisnil v roke zavitek: «Per partigiani« je rekel in še dodal: »Io portare ancora!«
* • •
In tako se je vse izteklo v najboljšem redu. Vojak je dobavljal zdravila Pepetu, preskrbel Marjetici dovoljenje za prehod preko bloka, gospa Katra pa je nosila političnim prijateljicam Pepetu dobavljena zdravila in vesti, ki jih je dobivala Marjetica. Vsa družina Goflja je kar drhtela ''od rodoljubnega navdušenja in polnih loncev po zaslugi izletov, ki jih je delala Marjetica v mestno okolico onstran ■bloka.
• • •
In življenje je teklo svojo pot dalje. Bedaki so zaradi svoje narodne doslednosti in zavednosti v tisočih umirali po furlanskih in dalmatinskih taboriščih, kdor pa je znal, je znal: z dvema muhama na en mah je ostal dober Slovenec in občepel pod domačim krovom. Od sosedov sem pozneje slišal, da je Marjetica bila celo na tem, da postane mati in da so stvar na tiho opravili, ker niso hoteli, da bi ljudje javno videli ceno »informa-
cijam«.
Potem je prišel dan, ko je v krvi prirojeno izdajstvo spet poskočilo na plan. Tedaj so .vojščaki s severa pregnali vojake z juga in gospod Giacinto Melona Belpaese je že bil na tem, da odjadra iz dežele, kjer si je kot premnogi njegovi tovariši tako mehko in lepo postlal. Toda kopriva ne pozebe, sem že nekje zapisal pa velja to (tudi za sinu muzejskega čuvaja in kitaristovega vnuka. Na doslej še nepojasnjen način je Giacintu u-spelo, da se je prikupil vojščakom s severa ia se zadovoljil s tem, da je čuval grobove svojih od samega ugodja pomrlih tovarišev. In življenje je teklo naprej, leta so potekala, odebelil se je Pepe, odebelila Katra in odebelila in pozneje, kot govore jeziki, tudi malo shujšala, Marjetica. Pa saj nič čudnega, ko je imela zdaj kar dva ženina: Gia-cinta že kar iz navade, potem pa še Hanzija, ki ji je dajal koristno v zameno za prijetno. Ime Marjetice je tiho, toda vedno bolj slovelo. Ko pride osvobojenja dan bo g-atovo pomembna osebnost, prav tako tudi gospa Katra Gobec! To so sosedje sprevideli in se je pričeli dobrikati. Tako je družina Gobec -Goflja postajala iz dneva v dan mogočnejša in nič ni bilo, kar bi moglo ustaviti nje zmagoviti pohod. Duševna revščina, gmotno ugodje in blazna domišljavost, porojena iz prirojene neumnosti, so si podale roke. In kdo bi se proti temu boril, ko so pa že proti sami neumnosti celo bogovi brez sleherne moči!	(Konec prihodnjič)
■—=sam
De sli z Goriškeaa
Sovražniki našega jezika in naših šol
Domača žival in krma
Podrobnosti o prebavi pri domači živini
Zelo važna in pa tudi pomembna je želodčna prebava prežvekovalcev. Kot smo že omenili, se njihov želodec deli na štiri votline. Hrana celotnega obeda se ustavi samo v prvih dveh votlinah, kjer se vršijo močna gibanja. Njihova dolžnost je prenašati in nekako premleti hrano. Z vodo in slino, ki sta prineseni skupno s hrano, se raztop-Ijive snovi (sol, sladkor) izločijo iz krme; zaradi vlažnega okoliša in pa zaradi obilice mikroorganizmov, prinesenih s hrano, imamo kvašenje neraztopljivih snovi. Važno je tudi dejstvo, da razkrajanje celuloze, ki se nahaja v obilici v senu, in še posebno v slami, se piri govedu vrši že v prvih dveh votlinah želodca, zaradi vlažnega in primerno gorkega okoliša ter zaradi delovanja raznih baikterijev, do-čim pri kopitarjih se to vrši šele flrugem delu črevesja, in sicer v debelem črevu. Zaradi gibov sten prvih dveh votlin, se hrana razdeli .suhi, neraztopljivi del in pa v poltekoči del. Poltekoči del pride tretjo in od tam v četrto votlino, suhi del pa pride iz želodca zopet gobec, kjer se vrši zelo natančno žvečenje.
Preden prične govedo prežvekovati, opažamo zelo globoko vdi-ha-
trovo kislino (kvas pepsino, ki rae-kraja na isti način kot pri kopitarjih beljakovine. Izhod hrane iz želodca v tanko črevo ureja posebna zalkloplka imenovana »pilorus«, ki se nahaja >ob koncu želodca. Gibi črevesja in povečanje kisline v bližini te izaklopke povzročijo, da se ta odpira in zapira, se razume to se vrši, ko je hrana v želodcu. Tudi dbilica maščob v 'bližini pilorus« povzroča odpiranje te zaklopke.
Ko prilde hrana v prvi del tankega črevesa, to je dvanajsternik, je kisla. Razne notranje žleze, ki se nahajajo v dvanajstemikovi sluznici in pa 'zunanje, ki so trebušna slinavka (pankreas) in pa jetra pričenjajo množično izločevati snovi, ki vsebujejo veliko količino alkalov, kateri nevtralizirajo delovanje klorove kisline. Kmalu za tem snov v dvanajsterniku ni več kisla, temvefl alkalna, kar je nujno potrebno za delovanje raznim kvasom, ki jih izločajo posamezne žleze skupno k alkali ter drugimi tekočimi snovmi. Sak trebušne slinavke je zelo važen, ker vsebuje glavne kvase, ki razkrajajo hrano v črevesju: tripsino in erepsino, ki dokončno razkrojijo beljakovine; sirilni kvas, ki povzroča sirjenje mleka; kvas (lipoza), ki razkraja maščobe; kvae
ŽELODEC PREŽVEKOVALCEV; 1 - prva votlina; 2 - druga votlina; 3 - tretja votlina; 4 - četrta votlina; 5 - del požiralnika; 6 - dvanajsternik.
S členom 15. mirovne pogodbe »e je Italija zavezala, nuditi in za; jamčiti vsem osebam, ki pridejo pod njeno vrhov n ost, torej tudi Slovencem, vse človečanske pra* vice, seveda tudi jezikovne. In člen 6. ustave do-loča, da jamči dr= žava vse pravice jezikovnih manj« Sin. S tema členoma so vsi držav« ni in drugi javni uradi dolžni spo« štovati slovenski jezik vsaj na o* zemlju, kjer prebivajo Slovenci. Toda finančna intendanta v Go» rici ni tega mnenja in noče spo* itovati niti dejstva, da so Sloven* ci imeli pod ZVU pravico prijav« ljati vojno škodo v lastnem jczU ku. Te dni je ta finančna inten« danca ponovno vrnila prizadetim strankam prijave škode s pozi* vom. naj jih prevedejo v italijans ski jezik. Da gre za jasno sovra« štvo do našega jezika, jezika ljudstva, ki tukaj biva avtohtono, priča dejstvo, da imajo na financ* ni intendanei v Gorici več uradni* kov, ki poznajo naš jezik. Teh uradnikov bi se lahko finančna in» tendanca poslužila, kakor že pod ZVU, za reševanje slovenskih prijav. Dokler bodo na finančni intendanei ukazovali ljudje, ki na« šega jezika ne morejo razumeti in ga sovražijo, bomo mi kričali v svet, da se nam godi krivica, in zahtevali od vlade, z navedbo pri« merov, da naše pravice zaščiti.
V svojem velikem sovraštvu in mržnji do našega jezika je gori= ška finančna intendanca šla tako daleč, da je pozvala stranke, naj same prevedejo v italijanščino tu* di tiste prijave, ki so jih finančni uradniki že prevedli postavko za postavko. Tako morajo slovenske stranke napraviti tudi novo izpri» čevalno listino v italijanskem je« ziku in s tem nositi nove stroške Ln izgubo časa samo zato, ker nekdo na finančni intendanei so« vraži naš jezik in misli, da smo mi Slovenci brezpravna bitja, s katerimi je treba postopati, kakor je postopal fašizem. In vendar pla« čujemo mi Slovenci težke denarce s taksami in z davki, da vzdržu« jemo tudi te funkcionarje, ki nas sovražijo.
* * *
Da gre za načrtno preganjanje Slovencev in slovenskega jezika nam priča tudi sledeči primer. V nedeljo 23. p. m. so v Gorici zborovali italijanski republikanci. Pravijo, da so zvesti Mazzinijevim naukom in idealom, pa jih menda niti ne poznajo! Skoro ves čas so porabili samo za izlivanje strupa proti slovenski manjšini na Gori« Skem (Mazzini ni sovražil prav nobenega, kot samo tirane in za« tiralce) in seveda proti slovcn« skim šolam in učnim močem.
Ti republikanci zavzemajo sta« lišče fašistov in bi radi sledili nji« hovim naukom in metodam, kar se tiče raznarodovanja Slovencev iz golega sovraštva do njih. Toda Mazzini ni bil fašist in ni dovolil raznarodovati nikogar!
Stališče, ki ga zavzemajo repub« likanci, je kvarno in moti mirno sožitje dveh narodnosti na tem o« remiju. Modrijani republikanci zahtevajo ukinitev slovenskega u« čiteljišča in slovenskega liceja (predlog učitelja Fanfulli=ja) ter slovensike osnovne šole v Krminu (predlog g. Corazza). Mazzini ni nikjer in za nikogar zahteval kaj takega. Ti republikanci bi radi od« pTavili tudi nekaj slovenskih uč« n ih moči, češ da niso zanesljive, in jih nadomestiti z italijanskimi. Predvsem smo že nekoč povedali in danes trdno vztrajamo, da se morajo odstraniti od vodstva slo« vensikih šol tisti italijanski zagrizen/ slovanozrci, ki nimajo niti slovenske izobrazbe in so skozi vse življenje Slovane sovražili. (Niti Mazzini bi jih ne trpel!) Na« to pa povemo, da ne dovolimo, da bi kaki Sottosanti*ji še pljuvali na« šim otrokom v usta, in da bi Itali« jani potujčevali slehernega SJo«
venca, niti v Krminu, niti drugod. Če kaka učna moč ni na mestu, naj se proti njej postopa po zak:>* nu, in ne zaradi rasne mr/njc! Slo« vencev v Italiji je dobrih sedem« deset tisoč. (Mazzini ne bi lagal da jih je samo 13 tisoč, kot lažejo goriški italijanski republikanci!)
Slovenci smo pokazali v zgodo« vini, da nam je naša šola sveta. Zato roke preč od nje, gospodje sovražniki Slovencev!
Srce in dušo naših otrok bi nam radi vzeli. Vzgajali bi jih radi v duhu sovraštva in zaničevanja slo« venske matere. Tako nagnusno početje si lahko zamislijo samo ljudje brez vesti in srca.
Uradna politika stoji r.a stali« šču, da ne dovoli, da bi se kak italijanski otroik poslovenil. Zato je naša zahteva, da se obratno na« ši otroci ne smejo poitalijančeva« ti, popolnoma upravičena.
Tudi grof Sforza je republika« nec, pa je v Milanu 8. t. m. še po* udaril pripravljenost vlade, da re« ši manjšinsko šolsko vprašanje pravično in širokogrudno. V go« voru svetovnega odmeva grof Sforza gotovo ni mislil na ukini« tev še tistih par razredov sloven* skih šol, ki jih slovenski davko« plačevala krvavo vzdržujemo. Mislil je, da bo treba odpreti še druge na Goriškem in zlasti v do* lini Nadiže. Zatirani in oropani svojih narodnih in jezikovnih pra« vic terjajo svoje pravice na pod*
Zlata maša
Župnik na Travniku v Gorici, msgr. Karel Piciulin, je te dni obhajal petdesetletnico svoje nove sv. maše. Jubilant je že več desetletij župnik na Travniku in je tesno po-veizan z zgodovino te velike gori-ške žfupnije, v kateri je slovenski živelj zelo močan. Skupno z drugimi verniki mu tudi mi želimo še mnogo zdravih let.
Nov kaplan v Štandrežu
C.	g. Bogomil Brecelj, novoma-šnilk, je bil pred kratkim imenovan za kaplana v Štandrežu. Na drugo velikonočno nedeljo je prvikrat nastopil in je bil prav lepo sprejet. Mlademu gospodu želimo na njegovem prvem službenem mestu obilo božjega blagoslova.
Radio Trst II
(343.9 m — 872 Kc-sek)
Nedelja, 7. maja 1950: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. 15.30 Kvinteti Sv. Ivana. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.00 Od melodije do melodije. — 21.00 Z domače knjižne police. — 22.30 Plesna glasba.
Ponedeljek, 8. maja: 12.10 Angle'ški orkestri. — 18.40 Glasba raznih narodov. — 19.00 Evropski obnovitveni načrt. — 21.00 Rachma-ninov: Simfonija št. 2 v e-molu.
Torek, 9. maja: 18.00 Komorni kvarteti. — 20.00 Vokalni kvartet -Veseli bratci. — 21.00 Vzori mladini. — 21.30 Beethoven; Simfonija št. 4. — 23.00 Serenade in romance.
Sreda, 10. maja: 18.00 Mamica pripoveduje. — 19.00 Zdravniški ve-idež. — 20.00 Vokalni koncert tenorista Dušana Pertota. — 21.15 Mendelssohn: Simfonija št. 5 v D-duru. — 21.43 Večerni koncert.
Četrtek, 11. maja: 13.00 Slovenske narodne motive izvaja pevski duet, na harmoniko spremlja Marij Sancin. — 18.00 Glasibeno predavanje. 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder -Novačan Anton; Herman Celjski, dramil v treh dej., nato Pestra glasba.
Petek, 12. maja: 18.00 Nekaj Mozartovih skladb. — 20.00 Violinski koncert prof. Karla Sancina. —
21.00 Mojstri besede. — 22.00 Rachmaninov: Simfonija št. 2 v e-molu.
Sobota, 13. maja: 18.00 Glasba slovanskih narodov. — 18.30 Oddaja za najmlajše; »Dušica majcena«. — 21.00 Sobotni večer. —
22.00 Večerni koncert. — 22.45 Plošče za lahko noč.
lagi državnega zakona ali pa mi* rovne pogodbe. Zato ostane po* zdrav, ki so ga v nedeljo goriški italijanski republikanci poslali na* diškemu slovenskemu ljudstvu (predlog Persa) v njegovem smislu in namenu prazna želja, da bi se pustili Slovenci o-b Nadiži še na« dalje potujčevati.
Globoko smo uverjeni, da uteg* ne politika takih sovražnih sil, kot so one goriških italijanskih repub* likancev, če bi prišla na površje, sprožiti nove krvave spopade med dvema narodnostima. Sicer pa vprašamo te gospode, ki nas so« vražijo: ali zahtevate v duhu ena* kopravnosti, da Jugoslavija od* strani iz italijanskih šol v svojih mejah italijanske učne moči? Ali na podlagi suverenosti, ki jo ima na svojem ozemlju, zahtevate uki* nitev italijanskih šol? Ali ste sle* pi? Ali ne vidite, da škodujete lastnemu narodu?
Ne dražite nas, ne kratite na;ih pravic, ne delajte nam krivico in ne žalite naše narodne zavesti in ljubezni do našega materinega je* zika!
Dovolj je naš narod trpel pod fašizmom tudi zaradi nekaterih njegovih hlapcev, ki so mu sledili v Ljubljano iz pohlepa po sloven* ski duši, da bi naš narod raznaro* dovali. Toda končno so propadli in tako propade sleherni poizkus zopetnega preganjanja Slovencev!
Pomagajmo sirotam!
Goriška uprava Mednarodne pomoči (AA.I.) nas naproša, da objavimo:
Organizacija UNAC je razširila letake, s katerimi vabi vse državljane, da na pobudo organizacije Združenih narodov tudi v naši provinci prispevamo za pomoč mlade-ži, ki trpi vsled vojne. Zbirka se bo izvedla tudi v vseh drugih pokrajinah države in po vseh državah, ki so članice OZN. Vsak je dolžan po svojih močeh prispevati za to humanitarno mednarodno pomoč in se bo vsled tega vršilo pobiranje prispevkov med vsemi stanovi. 70 rdsi.. nabranih sredst;v je določenih za najbolj potrebne sirote v domači pokrajini
Zadnje čase se je več naših čita-teljev iz inozemstva obrnilo na u-pravo lista s prošnjami za razne usluge. Ker so po večini te prošnje v zvezi z raznimi nabavami pojasnila, koliko denarja ima naka-tem potom vse tiste, ki se ev. nameravajo obrniti na nas s podobnimi prošnjami, da nam predhodno nakažejo denar za nabavo dotične-ga predmeta, sicer se prošnje ne bodo upoštevale*
Najbolje je, da se dotičnik predhodno obrne do nas za informacije, če se predmete lahko dobi in njihovo ceno, da bo dobil od nas vsa pojasnila koliko denarja ima nakazati in po kateri poti.
Uprava
DAROVI za Slov. dobr. društvo
Za nakup postelj za slovenske šolske kolonije so darovali:
Dr. Sardoč 6.000 lir, S. A. 5.000 lir, N. N. 6.000 lir in S. V. 5.000 lir.
N. N. za preplačano članarino v dobrodelne namene 1.400 lir. Inž.
D.	za nakup postelj 30 tisoč lir.
Vsem darovalcem iskrena hvala.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jet Tiska : tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
NECCHI novi model BJJ
MA OBROKE
Slovenske majniške pobožnosti v Gorici
Za slovenske vernike so letos v Gorici sledeče šmarnične pobožnosti: zjutraj ob 5,45 na Travniku in ob 6. v stolnici, zvečer ob 8. pri Sv. Ivanu, kjer ima kratek govor msgr. dr. Franc Močnik.
Poroka
V nedeljo 30. aprila sta se poročila v župni cerkvi na Travniku gdč. Stazifca Baldassi (Bavdaž), doma iz Kala nad Kanalom, sestra gospodinje hotela »Jelen« z g. Giordanom Braidotti, železničarjem. O-foilo sreče!
Doberdob
Zdi se, da so v naši vasi posledice spora Tito - Kominform dosegle svoj vrhunec.- Ljudstvo se že precej časa razburja, ker se dan za dnem bolj prepričuje, da so ga frontaši in kominformiisti, oboji vneti komunisti, dolgo časa vlekli za nos. Zato sedaj odločno obsoja ene in druge. Na sestaniku 29. aprila, na katerem so se znašli trobentarji obeh struj, večinoma sami tujci, so dbdolževali drug drugega, zakaj naši borci še niso ddbili nagrade, ki jim po zakonu pritiče. Dejstvo je pa le eno! Dokler so iz skupnega korita jedli in smo mi pohlevno hodili iz urada v urad ter smo lepo verjeli, da so naše prošnje pri pristojni komisiji za priznavanje partizanov, je bilo vse v redu. Sedaj pa, ko se je korito razdelilo, smo končno prišli do resnice: po njihovih lastnih izjavah so naše prošnje spale v Ronkah, v Gradiški in v Gorici. Sedaj vidimo, kako ščitijo naše interese, bodisi narodne, bodisi socialne! Pri tem imamo tudi očiten vzgled, kako je v državah, kjer so oni sami gospodarji. Po vsem, kar smo doživeli, mi Doberdobci sedaj jasno vidimo in odklanjamo diktaturo enih ali drugih, tudi če nam jo še s tako lepimi in prepričevalnimi obljubami vsiljujejo. Mi smo vsi složno nastopili proti nasilju nacifažizma z geslom »za svobodo!«. Tej paroli bomo ostali zvesti, ker vemo, da bo nas slovenski narod z vsemi silami podprl.
V št. 17 in 18 našega lista smo priložili poštne položnice vsem tistim, ki še niso poravnali naročnine. Pozivamo jih tem potom, da nemudoma nakažejo zneske označene na položnicah, sicer bomo nadaljnje pošiljanje lista ukinili. Kdor pa trenutno ev. tega ne more storiti, naj to pismeno javi upravi lista.
y prihodnji številki bomo priložili nove položnice brez navedbe zneska vsem tisltim, ki niso pred-plačali naročnine, da nam nakažejo naročnino za vnaprej, ker kot smo zgoraj omenili, zamudnikom bomo ukinili pošiljanje lista.
Uprava
Dr. R. IUNGO
zobozdravnik
izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuiku in plastiki. - Največja garancija. — Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19 (Govori slovenski) TRST, ulica Torrebianca 43 Vogal ulica Carduccl
Dr. FRANJO DELAK, zdravnik v Barkovljah sprejema v ulici Bonafata 9 vsak dan od 9-12 in v Trstu v ulici Commerciale 10-11. od 15. - 17. ure.
deske s mre* kooe, mačet snooe in tr»
podjetnih! • dihie,00,
trame in pan kelt nudi najugodneje
TEL CAIEA
«0441 TRST
Viala Sonnino, a 4
za vezenje, krpanje, obSivanje lukenj, prišitje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se Izvršujej.i brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno.
ŠIVALNI STROJI na Industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH D* LOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri
T U L L I O
TRST - ul. C. BATTISTI St. 12 Tel. 65-33 — T R Z I C , na Korzu
nje, ki je nujno potrebno pri tem opravilu. Radi globokega vdihanja se že itak mali pritisk v požiralniku zmanjša, idočim v prvih dveh votlinah je pa velik. Radi razlike v pritisku se zaikloiplke kardiasa odprejo in tako mala količina hrane pride iz želodca zopet v požiralnik. Temu sledi globoko izdihanje, ki povzroči povečanje pritiska v požiralniku in tako hrana pride zopet v gobec. Prvo žvečenje je pri govedu zelo površno, dočim pri konju, kjer imamo eno samo žvečenje, imamo obratni primer. Prežvekovanje se pri govedu prične šele ko je hrana v prvih dveh votlinah želodca približno 30 do 70 minut. Žvečenje celotne zavžite hrane enega obeda se vrši v več periodah. Vsaka perioda traja od 40 do 50 minut. Za, vsako periodo imamo nekaj počitka. Za en običajen obed (seno - slama) potrebuje vol za prežvekovanje 6 do 8 period, ki trajajo 6 do 8 ur časa. Količina prežvekovane snovi se pri njem približuje 40 do 50 kg. Prežvekovanje je nujna potreba te vrste živali, vendar se vrši prostovoljno, to se pravi, da se lahko prekine v neprimernem času. Da se žvekovanje lahko prične morata biti obe prvi votlini dovolj napolnjeni, z eno besedo govedo mora biti dovolj sito. Ni rečeno, da govedo mora prežvekovati eno in isto snov samo enkrat; če ni bila prvič dovolj prežvečena, jo še lahko dvakrat ali celo večkrat, pač kolikor je potreba, da lahko potom tretje votline pride v četrto. Samo dobro premleta in prežvečena snov pride laihko v četrto votlino. Prava želodčna prebava se ipa vrši samo v četrti votlini, čigar sluznica, oz. njene žleze izločajo skupno s klo-
I Mizarsko podjetje J
Milivoj Pertot Barhoulje, ul. BauEdo 15 - tel. 39-08 izdeluje:
vsa stavbna dela -pohištva vseh vrst - tudi po načrtu -6 olne_________________
diastaza, ki ima isto vlogo kot pti*~ lina sline, ker razkraja škrob v bolj enostavne sladkorje. Sok, ki ga i»-ločajo jetra je žolč, kateri je skoro brez kvasov, vendar je nujno potreben pri črevesni prebavi. Znanstveniki so dognali, da oib pomanjkanju žolča 70 odst. masti ni prebavljene, in da je neprebavljena izločena pri izpraznjenju debelega črevesa skupno z blatom. Črevesni sok poseduje tudi raznovrstne kvase, potrebne za prebavo; ver>-dar žleze tankega črevesa izločajo večjo količino soka, bogatejšega po kvasih, kot pa žleze debelega črevesa. Vsrkanje prebavljenih snovi, to je dokončno razkrojenih, se vrši v največji meri v tankem črevu, v manjšem olbsegu pa v debelem. Pri kopitarjih imamo množično vsrkavanje v debelem črevu, ker se pri njih le tam pričenja razkrajanje celuloze, posebno v slepem, ki je sestavni del debelega čreva; dočim se pri prežvekovalcih, kot sem popreje omenil, razkrajanje celuloze vrši v veliki meri že v prvih dveh votlinah želodca. V zadnjem delu debelega čreva, ostanki hrane, ki so brez vsake hranilne vrednosti ali pa ker iz raznih razlogov niso bili prebavljeni, se pričenjajo strjevati, ker je voda vsrkana od 90 - 95 odst. do 60 - 65 odst. Na ta način se napravi blato. Omenjam tudi, da v zadnjem delu debelega čreva delujejo nad ostanki hrane razni bakterji, svojstveni pri posameznih vrstah živali, kateri daj&-jo s svojim delovanjem tipično barvo živalskemu blatu. Omenjam tudi, da tam imamo neke vrste gnitja ostankov hrane, zaradi katerega se tamkaj napravijo raznovrstni plini. Od tam pride v tanko črevo, ki je nekaka shramba za blato. Količina blata pri posameznih vrstah živali odvisi od kompozicije hrane, katero zavživa omenjena vrsta živali.
Pri naših domačih živalih, naj si bodo prežvekovalci ali kopitarji, imamio ogromno količino blata, zaradi velike količine celuloze v senu ln slami, katera je razkrojena le v manjšem olbsegu. Razne zmesi (otrobi - tropine) imajo večjo hranilno vrednost ravno zaradi tega, ker posedujejo manjšo količino celuloze, večjo količino škrobov, ki so lažje razkrojeni in prebavljeni kot celuloza. Pravimo tudi, da slama ima kot krma manjšo vrednost nego seno. To je popolnoma prav, ker slama poseduje večjo količino I celuloze nego seno.
Drobne uesti