Številka 8. J^ZZHAJA VSA^I DAK ob neda'Jalftn praznikih ob S.. ob pen»rie!]klh ah t. ajairaj P;£#rcičue «t«vi]k« prodajajo po 3 (A sioaiak^ v mi ogib roVakflrrah v Tr»tn in »kolici, Ljabljmai, Gori«, Eranju, iaL Sažar.i, N»br*šini, 8v Laciji, Tolatkt«, Ajdovi&ai, Foatejai, Don^trf«, belkam* itd. 4 O« IASOT a« račoaajo po vrateJb (lirakt 73 mm, viaeke tf1 . rran; za ugovioiik* iw obftec ogla«« p« Bt&tink; za osmrtnice, zaliva]*, paslaa.aa, oglaaa iaaaraik aavodav s« :.0 slot. Za oglata t tckite lista do 5 vrat 20 K, vaaka oa-daljcs vr".t-; K 2. Vi ali oglasi pa t atat. baaada, najmanj pa st'; 1. — Ofciaa« tprajema „iHaaratsi eddalok aprave E4ino*tiJ. — Pladnja %» izklja^aa la »piavi Eđinoati". TRST, v sredo 8. januvarja 1908 Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. Tečaj XXXIII V mdimmati j m ammd I tfAaOCXIXA ZNAŠA za vsa leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na oaroČbe brez dopoalane naročnine, ae uprava ne ozira, laisčiiia la ae;il]sts iiiails .Edinosti' srans: celoletno K r»-20, jol ista --bo Tai dopisi tiaj se poSiljajo na uredništvo lifta. Nefrankovaoa pii«ma se ne sprejemajo In rokopUl so uo vračajo. Naročnino, oglase in raklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ui. Glorffto Galattl IS (Naroda! 4>m). Izdajatelj in odgovorni urednik STEFA.N GODINA. La*'uik konsorcii lista „E iinosf. — Natisnila tiskarna konnor -ija lista EdinostJ v Trstu, mlica Giorgio Galatti 5t. 1". - Poštau-hrauUatčui račun *t. 841'6'»2. -— ■ mm Telefon »tov. 1167 ■ ■■ BRZOJAVNE VESTI Cesar Fran Josip I. daroval papežu 1 mil. lir. MONAKOVO 7. Rinftki dopisu*: „Želuucb. ZeitungVi pil«, o -t ia e*»»ar Fran Jo»ip I. po svojem okrevanja poslal p«ptžm Piju X. dar 1 mil. lir. Knez: Irobkovic pri oeaarjv. DUNAJ 7. — Cesar je danes vsprejel v posebni avdijeuei bivkeg*. d«i:lrJt§a mariata kneza Jurja Lob k ovi ca. Zasedanje avstrijsko poslanske zbornico DUNAJ 7. Posianska zbornica, bo imela prvo sejo po božičnih počitnieak v penedeljek 1». t. Dl. Novi predsednik upravnega sodišča. DUNAJ 7. ,-Deutiches Volksblatt" poroča, da je prvim predsednikom upravnega aedišča n»-mesto umrlega predsednika grofa Friderika Schonborna duločen prvi predsednik sesata tuarkiz Bucquehem. Dr. Rakodczay bo odlikovan. BUDIMPEŠTA 7. OJstooivši ban dr. Rdkodczav bo odl.kovan z visokim redom. Hrvatski minister « csipović še ostane. BUDIMPEŠTA 7. — Hrvatski minister • obipović ostane vsaj začasno še na svojem mestu; pozneje pa ga utegne nadomestiti Iraka popularneja oseba. Leopold W6ifling nesrečen tudi v drugem zakonu. DUNAJ 7. .,Deutscbes Volksblatt" poroča iz Curiga : Iz najboljega vira se čuje, da so v zakona Leopolda Wo1fl'.nga (bivši avstrijski nadvojvoda) z Mariio Magdaleno Kitter nastala že nesporazumljenja. Druga Foproga W6:riinga jo postala namreč zelo razsipna. Vrhu tega pokazuje Ritter v zakonskem življenju neke nagone, ki se nikako ne strinjajo z nenim sedanjim položajem. Leopold VVolfling ni v tem drugim zakonu nič kaj zadovoljen. Zdi se, da bo ločen tudi ta za-kt-n kakor prejšnji. Baron Rauoh — hrvatski ban. BUDIMPEŠTA 7. Bnron Rauch se je danes ob 9 in pol uri predpoludne podal v mi ni ster.sk o predsedstvo, kjer ie imel z mini-sterskim predsednikom dr. Weker!e daljši razgovor. Ob 11. ari je bila v stanovanju ministra za trgovima Košuta rainisteiska konferenca, na kateri je bil tudi baron Rauch. Knaa!u potem je baron R-uch izjavil, da je razvil v ministerskem svetu svoj program, ki w bil odobren. Sedaj ne odpotuje v Zagreb, marveč ostane tukaj, dokler se ne poda na Dinaj, da priseže, kar se utegne zgoditi po-iatrašnjem. Štrajk mesarskih pomočnikov v Budimpeš si. BUDIMPEŠTA 7. (Ogr. biro.) Štrajk mesarskih p< močnikov je dobil dane3 znatno ojačanje, ker se je do3edaniim 250 štrajkov-tua pridružilo Se nadalinih 150. Tudi pomoč-ril v prodajalnicah slat;;ne in prekaienega mesa nameravajo strajkat:. Vsltrd žtrajka so aarasle cene perutnini za 10 do 15 odstotkov. Mesar i nameravajo od jutri naprej povišati c«e za 15 stot. P O D L I S T E K. Samomor finančnega uradnika. BUDIMPEŠTA 7. — Pomoini tajnik v tinančnem soinisterslvs, Zdenko Blsakovich pl. Klobent; se ,jo dsne« opolndnt v i^ojeca uradu ustrelil z rerolrtrjem. Novi g?aški žm?am. GRADEC 7. ~ Občintki «r*t dane3 aopet izvolil županom dr. Frana Grifa ; Ro-mujJda Magga prvin in Edvarda Ertia pa dragim podžnpanom. Krakovska trgovinska in obrtna zbornica. KRAKOVO 7. — Trgovinska in obrtna zbornica je dane3 izvolila zopet bivše predsedstvo. Goldechmidt izročen avstrijskim oblastnijam. SOLNOGRAD 7. Danes dopoludno so pripeljali semkaj iz Monakovega L. Gold Bchmidta, ki je pred tremi tedni ukradel iz blagajne dunajskega arzenala 30.000 kron. Goidschmidta najbrž izroče sodišču v Pesti, kjer je že prej izvišil več zločinov. Pichon v Madridu. MADRID 7. Listi ugodno tolmačilo potovanje francoskega ministerskega predsednika Pichona v Pariz. Japonski proračun LONDON 7. „Daily Telegraph" poroča iz Tokija : Skupni stroški japonske vlade za finančno leto, ki pričenja s 1. aprilom bodo znašali 616 milijonov jenov. Ta svota je malo manja nego ona lanskega leta. Skupni prihodki so preračunani na 660 milijonov jenov ; prebitek rednega proračuna za bodoče leto znaša okolo 50 milijonov. Delno pomiloščenje v Rusiji. PETROGRAD 7. — Povodom božičnih praznikov je veči del guvernerjev pooblaščen, da pomilostijo ujetnike, obsojene od upravnih oblastnij. Vpliv industrije ria narodni razvoj. i. Nepobitno dejstvo je, da narod, obkoljen od drugih gospodarsko naprednih narodom mora napenjati vse svoje sile, in če jo številno majhen in gospodarsko slab, jih celo podvojiti in potrojiti do skrajne meje razpenja-vosti svoje eneržije, da se vzdrži na isti go spodarski višini, fcko noče v težkem boju za obstoj polagoma ali gotovo poginiti. V tem gospodarskem boju igrata industrija in trgovina poglavitno vlogo, kajti te dve panogi gospodarstva Bta oni dve d namični sili, ki sta v stanu revolucijonirati one statične narodnostne razmere, ki slonijo na pradedni zemlji. Dočim poljedelstvo vzdržuje in zadržuje prebivalstvo na pradavnem njega bivališču, ustvarjata industrija in trgovina postbna središča, ki imata v daljnem polomeru tako privlačno si'o. da sta v stanu temeljito spre meniti etnografične razmere. Proces industrijalizacije, urbanizma, ptese!jevai»ja so prikazni, ki se dajejo za>ledovati od dne^a do dneva. Će pa se ta p-i-, lačna središča naha aio na ozemlju drugt-ga naroda, potem preti gospodarsko slabšemu narodu velikanska nevar- mošt; ujegs rizikriduranje t • t r i i I v polses tiki. Tak je poloisj slovsaaktga nareda. Pred nami leii strokorao resBSiit članek, ki ga je priobčila pred askaj časa graška „Tages-post". v katsrest dokaseja pisatelj »a podlagi statistike napredak aeaškega življa nasproti alavenskemu na štaj eraks kateri napredek je pripisovati vplivu bolj naprednih goipo darskih oblik, ki osrečujejo ntmški del dežele. Iz tega članka crpimo mi Slovenci lahko mnogo pouka in vredno je, predno izvajamo posledice, ki so sa nas na dlani, da ga navedemo v glavnih točkah : „Dejstvo, da se vkliub marljivemu narodnemu podrobnemu delu slovenskih nasprotnikov, s katt rim se nemško delovanje na tem polju vkijub zboljšanim razmeram zadnjih let j še dolgo ne more primerjati, številno raz-j morje ob^h narodov na Štajerskem premika v korist Nemcev, — to dejstvo zaslužuje polno zanimanje ne le politika, ampak tudi etnografa in nacijonalnega ekonoma. To dejstvo dobiva številno izraza v tem, da je Štajersko leta 1830 štelo 61.14 od stoikov Nemcev in 38.86 odstotkov Slovencev, dočim se je 70 let pozneje, ob ljudskem štetju leta 1900, glasilo razmerje 68.71 odstotkov proti 31.18 odstotkom. Premikanja številnega razmerja ni pripisovati morda kakemu nenadnemu nasilnemu prevratu marveč je naravna končna posledica desetletja trajajočega razvoja. Vsako med navedenima dv< ma letoma izvršeno l)udsko štetje izkazuje isto sliko : počasno, ali neprenehano napredovanje nemškegajezika. Vzroki temu morajo biti le ali etnografične ali gospodarske naravi". Pisatelj dokazuje potem na podlagi statističnega materijala, da prva alternativa ne velja. Narobe, statistika dokazuje, da se slovenski živelj na Štajerskem močneje pomno-žuje nego nemški. Naravno pomnoževanje ljudstva (vsled prebitka na porodih) znaša v nemških političnih okraiih od 1880 do 1890 4.22 odstotkov, od 1890 do 1900 5.43 od-jstotkov vsega prebivalstva, v slovenskih političnih okrajih pa v i-tih obdobjih 8.22 odstotkov in 9.54 odstotkov. Močnejše ljudsko pomnoževanje pri Slovencih je pripisovati tol;ko večjemu splošnemu številu porodov, kolikor manjšemu pomiranju. Več-o plodnost Slovencev je razvideti zlasti iz dejstva, da število porodov znaša 1890—1900 v nemških političnih okrajih 29.32 (od tisoč), v slovenskih pa 32.79 (od tisoč). Vsled tega sklepa pisatelj popolnoma pravilno, da ni&o etnografični razlogi, ki so pripomogli štajerskim Nemcem v zadnjih desetletjih do premoči glede naraščanja prebivalstva ; ti le bi prej provzročsli nasprotno. Razlogi morajo biti potemtakem le gospodarske naravi. Statistika uči, da se od Slovencev preživlja 80.80 odstotkov s poljedelstvom, od Nemcev pa le 49.93 odstotkov. Nemci bi tvorili tako kojn&j polovico poljedelskega prebivalstva na Štajerskem, pač pa štiri petine pripadnikov industrije, in še več pripadnikov trgovine in prometa. Kje je torej najti rešitev uganke, da ob močnejšem naravnem pomnoževanju Slovencev poiema neprenehoma njihov delež na skupne.a prebivalstvu ? 2 On? GUY de MAUPASSANT, Ali ni strašno tako življenje ? Preje nisem občutil nikdar nič takega. Prihajal sem vedno mirno domov. Hodil s^aa po svoji sobi gor in dol, ne da bi molila najmanjša stvar vedrosti moje duše. Ako bi mi bil povedal kdo, kaka bolezen, kaka nezapopadljiva, neumna in strašna groza -me ima popasti nekega dne, bi se bil pač za-SMP|ai na glas ; takrat sem še odpiral v naj-veiji temi mirno vsaka vrata, brezskrbno sem legal v postelj, ne da bi zaklenil duri, in nisem vstajal sredi noči. da se prepričam, ali se trdno zaprti vja soba se mi je zdela tako prazna, kakor je nisem čutil še nikoli. Neizmerna, bridka samota me je ' obdajala. Kaj naj počnem ? Usedel sem se ' zopet. Nervozna nestrpnost mi je šinila gor po nog«h, ostal sem in sem zopet pričel hoditi okoli. Morda sem imel tudi malo vročinice : roke, ki sem jih imel sklenjene na hrbtu, kakor delamo, kadar so počasi izpreha'amo, so me pekle. Naenkrat pa me je izpreletelo mrzlo po hrbtu; zdelo se mi je, kakor da prodira mokrota od zunaj v mene noter, in sklenil 6em. da zakurim v kaminu. Storil sem to : bilo je prvi pot v letu. Usedel sem se zopet in sem strmel v plamen. Kmalu pa sem čutil, da mi je čisto nemogoče sedeti na miru ; morai sem iti kam vun, se raztresti. poiskati kakega prijatelja. Šel sem torrj. Obiskal sem tri tovariše, ki jih nisem dobil doma. Potem sem krenil na bulvar s trdnim namenom, da bom iskal tako dolgo, dokler ne dobim kakega znanca. Bilo je povsod žalostno. Mokri trotoarji so se 6vetili in težka vlaga neprodirnega dežja je pritiskala na uliee in zdelo se je, kakor bi vtrujala plinove luči in jih zate mn j evala. Počasi sem stopal po bulvarju in sem si ponavljal vedno le: „Vendar ne bom na§el nocoj nikogar, ki bi mogel govoriti z njim." Preifkal sem večkrat vse kavarne od la Madeleine do predmestja Poisson ere. Povsod sem videl potrte liudi sedeti pri mizah, kakor bi niti ne imeli moči, da povžijejo svojo pijačo... Tako sem blodil dolgo časa okoli ; še-le o polnoči sem Ee odpravil domov. Bil sem popolnoma miren, toda silno truden. Vratar, ki gre sicer ob enajstih k počitku, mi je odprl čisto proti svoji navadi takoj, in mislil sem si: „Tu je moral pač ravno pred menoj kakšen drug iz hiše priti domov." Kadar grem z doma, zaklenem vrata navadno dvakrat. V moje presenečenje sem jih našel zdaj samo zaprte in domneval sem, da mi je prinesel tekom večera vratar najbrže kako pismo gor. Vstopil sem. Ogenj je še gorel in je celo razsvetljeval nekoliko sobo. Vzel sem svečo, da bi jo prižgal pri kaminu, ko sem, pogledavši tja, zapazil, da je sedel nekdo v mojem naslanjaču in si grel noge ob kaminu, tako da mi je obračal hrbet. Nisem imel straha, o ne, najmanje ne. Jako verjeten domnevek mi je Šinil po bliskovo skoz možgane: eden mojih prijateljev me je hotel obiskati! Vratar, ki sem ga bil obvestil, ko sem šel z doma, mu je bil povedal, da se mislim kmalu vrniti, in mu je bil dal svoj ključ do mojega stanovanja. In vse okolnosti, ki so me bile osupnile pri mojem vstopu, so mi prišle zdaj zopet ▼ Rešitev je našel pitatelj v preseljevanju, in sicer toliko v onem, ki so vrši med poedinimi deli Štajerske dežele, kakor tudi v preseljevanju, ki se vrši med celo deželo in sosednimi kronov;nami. Glede drug« vrste preseljevanja^ dokazuje statistika, da zgornje in srednje Štajersko je nasproti drugim krouovinam aktivno, t. j. da priseljevanje v te dele dežele presega izseljevanje ii*. istih, dočim je spodnje Štajersko v tem obziru i ako pasivno. Leta 1900 je isto privleklo 7 370 manj hudi], nego je oddalo dfugiui kronovi-nain. Kar se tiče to vrsto preseljevania, je iuteresautno, da priseljenci v nemške dele se večinoma Nemci, dečim so priseljenci v slovenski del večinoma Slovenci. Pač pa je to drugače glede notranjega preseljevanja med poedinimi deli Štajersku. Tu se razmerje premika čim več v korist severnih nemških delov. Tako je bilo 1. 1900 zgornje Štajersko nasproti srednjemu Štajersku ak'.ivno za 3048 in nasproti spodnj oi* Šlajersku za 3615 ljudij ; srtdnje Štajersico pa nasproti spodnjemu Štajersku za 19.870 ljudij aktivno, spodnje Štajersko pa nasproti drugim delom dežele razmerno pasivno. To pomenia skratka,da se spodnještajeiski SI venci kronovine vedno več izseljujejo v nemške de^e. Razloga ni težko najti, ako se le p> gleda na tabelo delavskih mezd v poedin k krajih Štajerske, ki so večje v industrij al nem nemškem delu dežele. Torej privlačna sila viših industrijaluih mezd je ona, Ici tisorr Slovencev odtrga od rodne zemlje in vabi v industrijalne kraje in večja mesta. Od teh slovenskih priseljencev, presajenih v večinoma čisto nemške kraje, pa izgublja brezdvomno velik del svojo narodnost in se asimilira nemškemu prebivalstvu. Da je temu tako, dokazuje pisatelj tudi na podlagi statistike o deležih, ki jih imata na podlagi zadnjega ljudskega štetja obe Štajerski narodnosti v starostnih kategorijah. Dočim je namreč slovenska percentuala v starostni kategoriji 0—10 let razmerno večja nego nemška, pada ista v naslednjih kategorijah Čim dalje tem bolj. Zmanjšana percentuala v kategoriji lt do 20 let je pripisati vplivu nemškega šolstva in v poznejš h letih vplivu drugojezičnega okrožja na Sloveuce v industrijalnih kra ib. Pi:atelj zaključuje z besedami statistika Pfaundler : „Glavna zaslugi na dozdevno čudnem naraščanju števila nemškega prebivalstva je pripisati njegovi gospodarski sili in zlasti višjemu industrijalnemu razvoju, ki ima za posledico urno priseljevanje in s tom ojačanje nemškega življa. Povsod tam, k;er vlada industrija, trgovina in promet, je nemški Živelj znatno pridobil"'. H koncu pa dodaja pisatelj : „Narodnopohtično bi se dalo iz zgorniih številk crpiti veliko pouka, ako bi se le hotelo. Da je industrija in njen razvoj najbolja prijateljica Nemcev v narodnem boju, vedo vsi, ki so živeli ob jezikovni meji in videli mnogukedaj, kako zamore eno samo večje industrijalno podietje vzdrževati nemški značaj kakega narodno mešanega kraja". In mi Slovenci, kaj naj storimo proti temu? Ali naj gledamo z olimpičnim miiO'n na to neprestano pojemanje našega narodnega telesa, udani v svojo usodo? Češko-neiiiško sporazumljeiije. Voditelji nemških strank na Češkem so imeli v nedeljo konfereuco, kateri je predie- spomin: da mi je odprl vratar takoj, ko seia pozvonil, in da so bile vrata moje sobe samo priprta. Prijatelj, od katerega sem videl semo lase, je bil brez dvoma, čakajoč na me, zaspal pred kaminom, in stopil sem k njemu, da bi ga vzbudil. Videl sem ga čisto natančno. roka mu je visela preko stola dol iu noge je imel prekrižane. Njegova glava j a ležala nekoliko na levo na naslonjalu in mi pričala, da spi. Vprašal sem se: kdo bi utegnil biti ? Videlo se je drugače le malo v sob^ Iztegnil sem roko, da bi ga potrkal po rami .. Pala je na leseno naslanjalo ! Bilo ni nikogar tu. Stol je bil prazen ! Kaka groza ! o usmiljenje ! Odskočil sem nazaj kakor pred grozovito nevarnostjo. Potem sem se obrni), ker sem čutil nekoga za seboj; divje poželjenje, da bi pogledal še enkrat na stol, mo je zopet zavrtelo. In obstal sem, od prestrašenosti loveč sapo, tako prevzet groze, da nisem mogel zamisliti nobene misli, in da bi se bil skoro zgrudil na tla. Vendar sem v splošnem precčj hladnokrven človek in kmalu sem bil zopet v posesti cele svoje pameti. Rekel sem si : „Imel sem pač halucinacijo, drugega nič !M In premišljal sem o tej prikazni. Misli delujejo hitro v takih trenutkih. (Konec prih.) Stran H »EDINOST« *t. 4 ▼ Tr3tu. dne Ž. jantarja. S doval nemila mini ste r-rojak Peschka. O na-godbcni ekciji med Čehi in Nemci se je Peschka izjavil nastopno : Posl. dr. Herold je nagodbeno akcijo spojil z diskusijo. K tima je pripomniti, da Nemci nikdar ne kopnite kakega uveljavljenja češkega državnega prava. Sicer pa ne dopusti prebivalstvo. da bi se pogajanja vršila tajno, tako rekoč pod roko samo med zaupniki, kakor •e je to d. godilo pri sklepanju nagodbe z Ogrsko. Razpravljalo se bo marveč s parlamentarci obtli narodov in z odprtim vezirjem. Postopati je treba 1« polagoma. Volilni reformi in deželnemu volilnemu redu na Češkem mora slediti ureditev jezikovnega in uradniškega vprašanja in konečno rešitev razdelitve okrožij?. Tu treba pripomniti, da je razpoloženje v nemških listih na Češkem jako vojevito. Jtar za zahtevajo ti listi, bi ne značilo spoznanje od strani Cehov, da imajo Nemci pravico do pervenstva, do privilegiranega mesta nasproti Čehom. Nade v dosego spo-razumljenja so torej minimalne — razun, ako bi se dogodil ta čudež, da bi si uptsli nemški voditelji nastopiti proti tistemu javnemu mnenju, ki je ustvarja nemško Časopisje in bi imeli toliko srčnosti, da bi privolili v pakt, ki bi ga tudi Cehi mogli podpisati z mirno vestjo. Na takov čudež pa ni misliti, ko vidimo, da je bivši nemški mini-•ter-rojak Prade med prvimi, ki z vojevitim nastopanjem uničujejo vse mirne dispozicije med Nemci in ki hlastno brusijo meče za bodeče — boie. Hrvatska. Hrvatska stranka prava bo kandidirala v 45 volilnih okrajih. Za to voliluo akcijo je izvoljen poseben odb ir. Novi hrvatski ban. Komisar Rakodczav je torej — kakor kažejo vsa znamenja — že odgospodaril. Brzo je šlo to. Nič mu ni pomagalo, da je razvil pred par ostanki bankrotirane „narodne" stranke in pa pred nekoliko koman-diranih podrejenih mu uradnikov lep. zelo lep, obširen, da preobširen program. To je bila ravno največa hiba tega programa, da ie veliko preveč obetal, tako, da .je moralo biti takoj jasno vsakomur, da Rakodczaj* sam ne more misliti na resnično izvedenje iacega programa in da je to le lov n* lah- j koverne ljudij. Niti členi „narodne"' stranke I riso zaupali. Na pomanjkanju zaupanja tudi v krogih, ki so ne pri poznavaj o k resolucijo-naški politiki in ki — bodi v.s iz poštenega prepričanja, ali pa iz druzih osebnih zazlo-gov — žele kakega inodus vivendi z Madiari — na tem se je razbila ladija gospoda Ra-kodcava. In to dispozicijo je zual spretno izkoristiti za-3o baron Rauch, sin nekdanjega bana in sedanji kandidat za bansko stolico. Rauch je sicer strog unijoni^t, prištaš skup nosti Madjarsko in Ogrske, ali vedno je bil političen posebnež, ki sj ni strinjal niti z nositelji istega madjaronskega zistema. Tako je bil prišel v ostro navskrižje z banom nesrečnega spomina Khuenom H^dervarvjem in tako je operiral tudi sedaj proti načrtom Rakodcaya, po kaTerih je hotel zbrati okolo sebe vse člene nekdanje „narodne", reete madjaronske stranke, ter pritegniti k sebi bolj omahljive elemente i z hrvatsko-srbske koalicije. In ni vspel. Tako je prišla kandidatura Rauchova v ospredje in splošno mnenj 2 je, da je že gotova stvar, da se Ra-kodezsv mora umakniti Rauchu. Govori se celo, da je imenovanje Rauchovo že izvršeno. „Badapešti Hirlap" poroča z Dunaia: Potovanje niini-Jterskega predsednika dr. We kerle na Dunaj je temelj>to spremenilo notranje razmera Hrvatske. Ogrski ministerski predsednik je na podlagi sklepa ministerskega sveta priporočal za hrvatskega bana Pavla Raucha, ki je izdelal nov načrt za rešitev hrvaških zmešnjav. V resnici je bil baron Rauch tadi pozvan k cesarja, kateremu je predložil svoj pismeno sestavljen program. Ko je dosedanji ban dr. Rak tdiay uvidel nevspeh svojega prizadevanja, m je že naznanil mini-sterskemu svetu svoj odstop, je mogel mini-tteraki predsednik v avdijenci sporočati o odstopu Rakodczayevem in o rešitvi hrvatskega vprašanja, ki se ima rešiti na drugi p o d 1 a g i, nego se je skušalo doslej. Na temelju programa Rhucba je cesar sklenil, da njemu poveri bansko dostojanstvo na Hrvat skem. — Novi švedski kralj se ne da kronati. Iz Stokhoima poročajo: Kralj Gustav je izjavil nekemu sotrudniku „Aftenbladeda" da je prišel iz njegove lastne inicijative sklep, da sc ne da kronati. Kronanje, ki ni predpisano v temel nih zakonih, smatra on kakor odveč in neprimerno duhu časa. Odločilni pri ti m njegovem sklepu so bili stroški, ki so zvezani s kronanjem. Nadalje je kralj rtkel, da so na njegovo osebno željo zmanjša tudi ceremonijel ob otvoritvi državnega zbora. Konečno je kralj izjavil, da si osebno ne more želeti nič boljega, nego da prav priprosto in varčno živi. Da pa ni možno tega izvesti, je kriv reprezentativni položaj vladanja. Ne bilo bi ni p* korist deželi niti narodu, ako bi kralj ob t iicreluih prilikah opuščal mednarodne o bičii je. Rusija. Gorki za Finsko. Maksim Gorki je priobčil kakor javljajo iz BerolinaT apel Finski ▼ prilog, pozivaie Evropo, naj energično protestira proti ruskemu nagilstvu v Finski. Ruska carica je, kakor poroča „Magdeburger Zeitung*, v blagoslovljenem stanu. OJ tega prihaja nje bolehavost, o kateri so te dni poročale novine. _ Drobne politične vesti. — Novo belgijsko minister-s t v o. Sastava novega belgijskega minister-stva je bila poverjena predsedniku zbornice, Scholaertu. Nevaren položaj ▼ Vancou-v e r j u. Iz New Jorka poročajo : Položaj v Vankouverju je zelo resen. Na stotime Japoncev iz okolice prihaja v mesto, da pomagajo svojim rojakom, v slučaju, ako izbruhnejo novi nemiri. 12.000 Japoncev je baje na potu v Vancouvar. Belo prebivalstvo je razburjeno, ker je bil en gasilec ubit. Japonci so dobro oboroženi. Oblastnije nimajo nika kega upliva. Bati se je novih nemirov. Potovanje Španske kraljeve dvojice. „Magd. Zeitung" poroča, da prideta špan>ki kralj in kraljica -redi meseca maia na Dunai. Ta obisk se je imela izvršiti že minolega meseca novembra, a je bil vsled bolezni cesarjeve odložen. Z Dunaja se pG-dasta krali in kraljica bržkone v Draždane obiskat tamošnji dvor. Proslava 25-letnlce političnega in novinarskega delovanja posl. prof. M a t k a Mandića. Nekoliko rodoljubov v zapadni Istri je sprožilo misel, da se ta jubilej poslanca Matka Mandića primerno proslavi- V ta nemen se je sestavil poseben odbor, ki mu je na čelu kakor predsednik prof. Vekoslav SpinČi<5. Odbor je pozval občinstvo na sodelovanje s tem-le posebnim pozivom : Blagorodni gospod ! Dne 1. janu-varja 1908 poteče 25 let, odkar je poslanec profesor Mandic dosel v Trst, da prevzame uredništvo ,,Naše Sloge'1 Pustil je profesuro, pustil je službo, ki so mu jo ponujali, samo da more svoboden in neodvisen stopiti v narodno borbo. Ta borba je se danes jako huda, v dobi pak, ko je prof. Mandic vzel v svoje roke ,,Našo Slogo" bila je ta borba obupna. Ali Mandic ni klonil pred ničemur. Neustrašljivo je stal n*i braniku narodnih pravic, ki se bori zanje že polnih 25 let. To razdobje njegovega življenja izprepleteno je s proganjanji, samozata-jevanjem in pomanjkanjem. Sicer pa nam ne treba trositi besed, da 'predočimo važnost uloge, ki jo je ta naš prvak igral skozi ves ta čas v kolu našega javnega narodnega življenja. Uverjeni smo, da se z vsem srcem in vso dušo oklenete srečne nakane nekoliko istrskih rodoljubov, nakane, da se 25-letnica narodnega zastopnika Matka Mandiča, četudi skromno, ali vendar dostojno proslavi. V ta namen je izbran dan 12, januvarja 1308, katerega dne se priredita svečana proslava in slavnostni banket v Trstu. Sporazumno z incijatorji te proslave obračamo se do Vas, blagorodni gospod, nadejajoČi se za gotovo, da to namero podprete v vsakem pogledu. Izprožena je misel, da se tega dne izroči jubilarju spominski dar, a na proslavi da se zbere vse, kar ceni in podpira nnse narodno prizadevanje v teh naših krajih. Prosimo Vas torej, blagorodni gospod, da se potrudite, da med svojimi prijatelji razširite vest o tej svečanosti, da se za banket prijavi čim več udeležencev ter da vsi priložimo svoj oboi za izročitev narodnega daru slavljencu. SLAVNOSTNI ODBOR: Ivan Bačić, Ante Bogdanović, Ivan Bolonie, dr. Fran Brnčić, Viktor Car" Emin, dr, ]UUlutin Cihlar, Makso Cotle, Franjo Dukie, dr. :Niko Fabijanie, dr. Gustav Gregorin, FUip Ivani&ević, dr. Konrad Janc±ić, franjo đelusić, Kazimir Jelušie, Lacko Križ, Josip Krmpotle, Fran I^učinic, dr. Šime Kurelić, dr. Matko Ltaginja, Ante Meruiić, Julije Miran, Ivan Orlić, Dragotin Podreka, dr. Ivan Po&ćić, dr. Otokar Rybar, Iiovro Sealier, Josip Stihović, dr. Andrija Stanger, Viktor TomiČićt dr. Dinko Trinajstić, dr. Mate Trinajstie, Gjuro Vudkovid. Dnevne vesti. Mmndićeva petindvajsetletnica. Opozarjamo ie enkrat, da imaio ona dmUva, ki žele biti oficijelno zastopana na predpolndan ski Blavnosti takoj prijaviti to uredništvu „Edinosti", ali „Balkana". Za banket pa se je prijaviti sli pri gospodu Josipu Gorenje« ▼ „Slov. knjigarni", ali pri g. Filipu Ivaniševiču Via Valdirivo it. 17, ali pri restavraterju hotela Balkan g. K o g l u. Povdarjamo posebno, da, kdor se ne zglasi pravočasno, nikakor ne bo mogel biti pripu-ščen k banketu. Prijaviti pa se je najkas neje do petka o poludne, kajti za restavra-terja je neizogibno potrebno, ila pravočasno ve za Število udeležencev. Naš državni poslanec med svojimi volile! (Dopis iz Sv. Križa) V zadnjem času nas tarejo hude nadloge. Nekdaj tako cvetoča kamenoseška industrija4 ki je iz naše vasi redila kakih 400 delavcev, začela je v minolem letu prav močno nazadovati, vsled česar so stotine delaveev pri nas in v bližnjih vasek komen-skega in sežanskega okraja izgubile svoj lepi zaslužek. Nh tem se imamo pred vsem zahvaliti sociia listom, ki so s svojimi neprestanimi, objestnimi Strajki onemogočili lastnikom kameno-lomov prevzemanje večih d^l. Kje so sedaj ti „osrečevalci" ljudstva ? Kaj je z njihovimi obljubami, da nam takoj preskrbijo nebesa na zemlji, es pristopimo k njihovi organizaciji ? Sedaj, ko so ravno radi niihovih neštevilnih štraikov stavbeniki začeli hoditi po kamen v Italijo ali pa v po rahljati celo uiceten kamen, ne znajo si nagi koraižni socijalisti drugače pomagati, nego da skiicujejd v Trstu shode, na katerih se jočejo radi „mizerije", in da hodijo okoli vlado beračit, naj se jih vendar vsmili in naj prepove rabo umetnega kamenja 1 Ali je to tisti odločni bo; proti kapitalizmu, ki so nam ga vedno pridigovali ? Tudi našim ribičem so prav slabo god". Na našem morju nam zapovedujejo tujci, C JŽoti. S svojim roparskim načinom ribarenja nam trgajo naše mreže in, če se postavljamo v bran, nismo varni pred njimi niti svojega življenja. Pritožili smo ae na pomorski vladi, no, tam na3 še z grdimi besedami odpravljajo, kakor da zahtevamo kaj krivičnega. Ostaja nam samo še naše kmetijstvo. A tudi tu nismo bolje sreče. Huda in dolgotrajna suša nam je prošlo spomlad vničila vs>o krmo za živino. Težko pričakovane vladne podpore pa nismo še vdobil'. Imeli smo sicer lep pridelek na vinu ; no. vina do sedaj nismo mogli prodati. Prisiljeni smo točiti je v „osmicah", a tudi tu se nam delajo marsikake ovire. V svojem nesrečnem položaju smo se obrnili do svojega mestnega zastopnika, g. Alojzija Goriupa, ki je obvestil o naših težavah tudi našega državnega poslanca, g. dr, Rybar-a. Oba 6ta nas pozvala potem na sestanek, ki se je vršil v nedeljo popoludne po blagoslovu v Pirčevi gostilni. Tegd sestanka se je vdeležilo lepo šcevilo kmetoval cev in ribičev. Razgovor je otvoril g. Fran Košuta. Drž. posl. Dr. Rybaf je na to poročal, kake korake sta on in g. posl. A!. Goriup že storild o vprašanju „csmiu" in je predlagal, da se izvoli deputacija, ki naj se poda na namestništvo in izroči od njega sestavljeno spomenico. Predlog je bil z veseljem sprejet, kakor se je tudi odobrila in potem podpisala dotična spomenica. Ob enem se je izvolila deputacija. Za besedo se je oglasil tudi g. posl. Alojzij Goriup, ki je v lepem a poljudnem govoru razpravljal o mnogih, za Križane važnih vprašanjih, izlasti o ribištvu in vinogradništvu ter je priporočal snovanje kmetijskih zadrug. O tem predmetu je govoril tudi naš državni poslanec, ki je opozarjal na to, kako so si drugje še revnejši kmetje potom sličnih z&drug izboljšali svoje gospodarske razmere. _ V razgovor so posegli tudi vasčani, izlasti g. vaški načelnik, ki je razložil našima zastopnikoma različne želje križkega prebi-vaistva. in ribič Sulčič, ki je na drastični način slikal, kako postopajo Čožoti in pomorska vlada. Oba poslanca sta nam dala še več pojasnil in nas pozivala, naj se združimo v svrho gospodarskega napred-k a. Ljudstvo je navdušeno pritrjevalo ia je po zaključnem govoru g. Frana Košuta, v katerem se je v imenu zbranih zahvalii obema narodnima zastopnikoma ta poslednja živahno aklamiralo. Po njunem odhodu so se zbrani vaščani še več časa razgovarjali o nasvetih, ki so jih slišali na tem sestanku. Želeti bi bilo da bi se ti nasveti tudi uvažali. Potem si mi Križani, kakor se je to na sestanku pov-darjalo, vtrdimo svojo slovensko trdnjavico na našem skalovitem Krasu ob našem lepem moiju. Križan. Imenovanje v poStni stroki. C. kr. dvornemu svetniku ter poštnemu in brzojavnemu ravnatelju gospodu Hermanu Pattaj so bile podeljene insignije velikega oficirja ee-sarsko turškega Medschidie reda, in poštnemu svetniku Nikolaju Dudan insignije komanderja cesarsko turškega Osmsnie reda. C. kr državna železnica. Vsled pre-membe voznega reda na progi Praga d. ž. d. ! Bod^abaek d. ž. d. je za seiaj vožnia dirt kt-nih vozov I. II. in III. razreda Dr*ždaue-Trst na progi Pragu-Draždane nemogoča peslela in se je njihova vožnia za tedaj na prog« Praga Trst omejila. Vsled tega se sedaj čr«: Prago-Hrabovko nobenih direktnih voiotu: ne izdaja in premestitev direktnega voza i/. Prage c. F. I ž. v Prago d. i. d. izostam<-.. Silvestrovo na Vrdeli. Pev»ko drn^iv« „Zora"4 na Vrdeli je priredilo v dvorani „•»• spodarskega društva" Silvestrov rečer • petjem, igro in tombolo. Udeležba je biia toliko, da dvorana ni mogla v presenetila, ker so igralui prvikrat na stopili. Višek večera pa je bilo prehod iz starega v novo leto. Lepa živa slika je predstavljala ta važni moment. Najprej je preko odra star obnemogel ino>; — staro leto. A ko je bila ura dranajsta in je stari moz izginil, pojavili so se trije krasno oorem-lieni angelji, oznanjevalci novega leta. Obči« stvo se je kar divilo leptmu prizoru, fr-tko. da so morali lepi prizor večkrat ponoviti. Namerovani govor predsednika „Zore"' je moral izostati, ker je bil predsednik z vso prireditvijo drugače zaposlen. Ta večer — veliko udeležbo in vae razpoloženje občinstva — je pričal, kakor so naša stvar sedai lepo razvija tudi na Vrde'1, kjer smo b;h do ntdavno nekako zapuščeei, ker 60 naši prvaki morali vse stojc moči posvečati našemu srt dišču sv. Ivanu. Ob tej priliki so darovali društvu I*a* Godina klepar 10 K, Stanko Godina 80 in Josip Furlani 60 stot. katerim se odbor iskreno zahvaljuje. Zabavni večer, ki ga je priredilo aka*. fer. dr. „Balkau" ni dan :sv. treh krafjev j« izpadal v popolno zadovoljstvo izbranega občinstva, ki je polnilo prostore trg. izobr. društva. Gg. M. Cok in V. Mick, aranžerja koncerta, sta — kakor je bilo od tako izbornih moči pričakovati — s tehnično dovršenosti-igrala Dvofrtkov mtnuet in Mozartovo uverturo k operi „Čarobna piščalka" in dodaJn sta še dve skladbi izven programu. Tr je čst-verospevi, ki so bili na programo, so b li izvajani cd kvarteta ak. društva tkladuo ii» vbrar.o in posebno Mirkova kompozicija : prenod, tako jednostavna in tako lepa, j* občinstvu tako vgajfcla, da se je morala ha občno zahtevo ponavljati. Buren aplauz in občno pripoznanje njeguvik skladateljskih vrli ■ bodi mlademu a nadarjenemu skladatelj -vspodbujo k nadaljncmu delovanju na mnz»-kaličnem pr>lju. Po šaljivem govoru g. Cireja, se je predstavila komična opera — peisiftaža v 11ji dejania : „Iz dijaških letc, katera nam predočuje vsprejem mladega dijaka v akad. «3r»-štvo. Vspeh }e bil vreden prve tlov. „opeia'" v Trstu. Vsa čast skladatelju V. Mirku in tudi izvajačem pevcem, ki so vzlie kratki pri pravi tako izborno rešili «vojo nalogo. Občna je želja, da se to opero zopet vprizt>ri in upati je, da pevci ak. drnštr« ustrežejo čimprej tej občni želji. Po kencertu so je razbil animiran ple>. ki je trajal pod spretuim vodatvem g. Uraeka dolgo v noč. Akad. fer. društvo „Balkan* nam je pri pravilo s svojim prvim Lastopom v me^tn izboren zabavni večer, ki ostane gotovo vsem vdeležencem še dolgo v spominu. Vstopnino so preplačali sledeči gospodje: Uloakar 4 K, Bab č 2 K, Germek, Ribuzam Pt-rhavec 1 K, N. N., g.ca I. S., F. R. in Hajdoja 50 stot. Sr2na hvala vse-m g. darovateljem. _ Hrvatsko primorsko gledališči VčerajSn.i večer se je vršil v znaku svečanosti. B.l je valet obeh slavn:k zagrebških gostov, gospe markize Strozzi in g. Borštnik8: zadnjemu umetniku pa je razun tega bil ve&er posvečen v pn slavo 25-letnice njegovega delovanja na slovenskem in krvatskeui odru. Oba umetnika sta nastopila le v dveh soloecenah : g. Borštnik je deklamiral uvod k Prešernovemu „Krstu pri Savici" i« g.a markiza 3ti«*zi je recitirala „Kako naj ga počakam3, katere solosceno je ona sama prevala iz francoščine. G. Boštnikova deklamacija je bila pač taka. po- kateri je mogoče še le prav uživati oni biser slovenske poezije ; navdušeni aplavz občinstva je bil temu priča. Poklonjen mu jo bil v dar krasen srebrn venec se strani tržaških občudeva-teljev in srebrn 6ervice se strani vodstva hrv. prim. gledališča. G.a markiza Strozzi je podala v svoji se-losceni nov dokaz svoje velike umetnost1'. Nestrpnosti mlade razvajene ženske, ki se vznemirja radi zamuda svojega moža, ljubezei. ljubosumnosti je sedaj z naivnostjo, sedaj s humorjem, sedaj s tragično pozo dajala tek izraz, da je začarala občinstvo. Ob odniev-ljenju občinstva je bila veliki umetnici pokle-njena prekrasna košarica cvetlic s palmo. Igralo se je petem dva komada srbskvga dramatika Nuftića, „Knez od Semberije", k« ga v Trstu že poznamo, in šaloigro „Navait« V Trtta, da« S. januvarja ltOt »EDINOST« stT. S Binm IT dika Josip Babič po domače Lekan, katerega so bili pilotie potegnili iz vode. Nikakor pa ne Josip Babič, bivši žnpan iu posestnik v Rodiku, kaker se je splošno mislilo. Roparski napad. Predminolo noč ob I. nri sta dva lopova v ulici della Barriera veecbia napadla 33 letnega trgovskega agenta Tosipa Benčiča, ki stanuje v ulici del Salice. Benčič se je namreč vračal domov, ko sta lopova skočila nadenj ter ga začela biti s pestmi- V tem mu je pa eden njiiu strgal raz tslovnika zlato verižico, vreduo 134 kron, a iz žepa mu je vzel 5-kronski srebrnjak. Na Benčičevo vpitje sta prihitela d /a redarja, ki sla aretovala oba lopova ter ju odvedla na nolicijo. Arctovana sta 28 letni Ivan K in pa 24 letni Ernest P. — Benčič je moral pa na zdravniško postajo, ker je bil ranjen na glavi. Aretovan tat. 23-letni ogljar Franc K. je bil predvčerajšnjim pop dudne aretovan na parniku „Bar. Eimondo Weilw, na katerem je bil v službi. Aretovan je bil pa zato, ker je bratoma Nikolaju in Tomaža Pavlovič, lii stanujeta v n iči dei Capitolli št. o, vkradel več komadov obleke, vredne 33 kron. Aretovan je bil včeraj 10 letni dninar Ottilio Del Picro, doma iz Vidma, ker je skušal zlorabiti neko 7-letno dekletce. Tatvine na LIoydovih parnikih. Pred vei t d i je bil aretovan neki Petronio, sobar na Llujdovib parnikih. Aretovan je bil radi tatvine in proti njemu je uvedena kazenska preiskava. Zdi se pa, da je ta preiskava dokazala. pa so tatvine na Llovdovih parnikih nekaj vsakdanjega, a tatovi da so prvi sobarji. Na zahtevo sodišča je policija v soboto in v nedeljo izvršila h:šne preiskave na stanovanj h vseh prvih sobarjev, ki so v službi pri Llojdu, a vspeh teh prei>kav so bili — stirji vozovi, na tovori eni z najral:čnejš;m blagom : steklenicami, kupicami, krožniki, perilom, stolci, preprogami itd. Iu vse to blago, Ki je b.lo vkradeno na raznih Lloydovih parnikih. so našli na stanovanjih prvih sobarjev. Društvene vesti. Pevci pev. društva ..Kolo" se uljudno vabi;o danes zvečer ob 8. uri v prostore N. D. O. na pogovor radi sestave liste novega odbora. Sklicatelji. Odbor pevskega društva „Zarja" v Rojanu se najtopieje zahvaljuje vsemu slavnemu občinstvu, ki se je toli v lepem Številu udeležilo koncerta dne 1. t. m. Osobito se zahvaljuje drž. poslancu g. or.u Rybaru, dež. posl. g. Gerdolu, ter vsem oitalim, ki so vstopnino preplačaii. Teda dne pa se ni moglo vprizoriti igre „Dobro jutro" iz vzroka, da je eden gospodov, ki je imel glavno ulogo, nenadoma obolel ter se ni moglo v zadnji moment ga nadomestiti. Da se pa društvo oddolži nasproti slav-aemu občinstvu, se v najkrajšem času deloma ['•uovi isti vspored z igro. Opozarja se tem potom vse gg. pevce in g.ee pevke, da je nocoj t(sreda) pevska vaja, kakor tudi gg. diletante, da se gotovo vdeleže nocoj s ne vaje. Vesti iz Goriške. Razpisana je služba potovalnega učitelja s slovenskim učnim jezikom in sicer za po.itični okraj Tolmin in ohčiue trnovske visoke planote s sedežem v Tolminu. Državna podpora. Ministerstvo za poljedelstvo je dovolilo za napravo napajališča v Sv. Martinu na Krasu 7400 kron državne podpore. Umrl ob grobu. V nedeljo popoludne t>o pokopali v Solkanu neko ženico. Ko so io prinesli pogrebci na pokopališke in spustili krsto že v grob ter potegnili vrvi vun, je zadel mrtvoud enega pogrebcev; isti je padel ter obležal mrtev pred še ne zasuto jamo. V kotel, poln vročega luga, je padel 3 in fol letni Ivan Traviiau v St. Petru pri Gorici in se po vsem levem delu telesa tako opekel, da v soboto zvečer umrl. Vesti iz Istre. Ladlja se razbila. Z Reke poročajo : V seboto zvečer ob 5. in pol uri cd&la je iz luke Baro« ena onih breeer cbavljajo, ki kratko plovbo iz Reke aa Krk in obratno. Ta ladijca, na kateri je bil lastnik Anteo Sasabatović, je plovila v Omiielj. Pihala je močna burja. Ladij* je s protivnim vetrom plnla do blizo Urenja, a tu jo je burja prebrnila. Neki prebivalci iz Kostrene Sv. Lucije so sli£nli klicanje na pomoč in so takoj brzojavili o nesreči pristaniščenemu uradu na Reko. Isti je odposlal na pomoč parn i k ,Eiere\ ki je prišel do prebrnjene ladijce, ali ni našel niti enega od omk, ki so se malo pred nesrečo vozili v Omišelj. Z Antonom Kumbatovičera se je namreč vozil tudi njegov sin Nikola, in neki sušački diiak po imenu Jakov. „EU-re" je potem križani po vsej kvarnerski obali ter iskal ponesrečence, teda zastonj. Utonila sta Anton Kumbatović in gimnazi;alec, dočim se je sin rešil, prijercii se za reki veči lesin predmet, ki pa je morje vTgio iz ladijie. Burja ga je gonila proti Mosčenicam, kjer se mu je po *iliitm n?po>u posrečilo rešiti se na suho. V ponedeljek zutrnj te je s patnikom „Sokolom" odpeljal L-a R> ko, kjtr se mhaja sedaj pri nekem svojem sorodniku, a nahaja se v tako žalostnem stanju, da te je bati za njegovo življenja. Pnpcreduje, kako ga ie nesrečni gimnazijec mkohkokrat pozdravil z obupnim in trtsi č:m glssom : Z bogom Nikol a..»! iu potem i?giml \ morski globočini. Župnikom in dekanom v Vodnjanu ie imenovan tamošnji župe-upravitelj Raiael Fullin.__ Vesti iz Kranjske. Državni poslanec PovŠe postane baje dežflni glavar kranjski. V tem slućaiu ee odpove svojtmu državnozbornkemu mandatu. Morilca svoje matere aretirali. Janeza iliheliča iz Sneberjev, ki je umori! svojo mfcter, so orožniki v potek aretirali na Dobravici nad Igcm, kamor se je bil pripeljal s svojo ženo in otrokom v poset k roditeljem svoje žene. Razne vesti. Mraz na Francoskem Skoro po vsem Fi;»ncoskem vlada silno ostra zima. V severni Francoski našli so mnogo ljudi zmr-zenih Kanali sj zumrzneni in plovba je ustavljena. V. lika zmia ie tudi v Belgi.i, v Rusiji iu v Nemčiji. V Erfurtu, Weim»ru je kazal te dni toplomer 27. stopinj mraza po Celziju. Prvi k s a 1 j iz hiše Bernadotte. S Švedskiru kraljeui O karjein 11. je umrl četrti kralj iz hiše Bernadotte. Znano je, na kak način se je ta rodbina iz najskromnejih družabnih prilik popela na kraljevski prestol. Prvi kraij je bil grenadirski korporal, ki se je v Be guesu za!jubil v neko izredno lepo deklico, Terezija Auo Mi let, hčer nekega brivca. Ona je siromašnega korporala na grd način odbila, rekši, da bi ga vzela, ako bi bil straž moj »ter. In v resnici se je pozneje omožila z nekim btražinoj-strom, umrla je pa leta 1853, ko je bil njen prvi ob »ževatelj že davno zatisnil oči kakor švedski kralj Karol XIV. Ivan. On je to žensko tako goreče ljubil, da si je daljna laktu tetovirati njeno ime. Ko je postal kralj, podvrgel se je operaciji, s katero se mu je to ime odstranilo. Dr. Sf. Rekule pripoveduje v listu „U. Gesel. Kor resp" neko drugo liubavno pri povest tega prvega kralja nove Švedske dinastije. Leta 1789 zaljubil so je kakor fetražmojster v hčer ntktga trgovca, ki je bila nasproti njemu ve-ieduŠneja nego brivčeva hči. Povila mu je otroka, na to pa umrla. Ko je bi! Bern.idotte leta 1799 že general, se je poročil s hčerko nekega bogatega trgovca iz Marsilje. ki se je zvala Evgeniia Clarv, in ki je potem tudi v j soprogom delila čast in dostojanstvo šved-I skega prestola. Oaoda potomcev razbrzda žene. Početkom 19. stoletja je umrla v Italiji neka občejznanarazbrzdana žena, ki seje rodila leta 1760. Zapustila je mnogo potomcev. Nekoliko italijanskih psihologov in statistikov pričelo je preiskovati usodo njenih potomcev. Prišli so do nastopnih podatkov : Od 843 njenih potomcev je bilo proučeno življenje njih 709. Imied teh je bilo 106 nezakonskih otrok, 142 beračev, 64 jih je končalo ▼ ubožnicah, 151 v blaznicab, 76 jih je bilo obsojtnih radi raznih zločinov — od teh 7 radi umorstva. 2O 300 metrov nad zemljo. — To silno visočino je dosegel dvostroki balon švicarskega osrednjega meteorološkega zavoda : v Curigu. Ta balon je bil spuščen dne 25. junija m. m. Čjz 2 in pol uri je pri mestu Biirglein v Kantonu Turgeu pal na zemljo. Do višine 20.300 metrov ie ta registrajoči balon potreboval 60 minut. Najnižo temperaturo — 58° Celzija je registriral v višavi 11.700 m. Nad to višino se nahaja topleja zračna plast, ki ni doslej še pojasnjena, ki pa je bila znana že prej. V največi visočini 20.000 m je bila temperatura le — 44 stop. C., doć:m bi se po normalnem računu imelo pričakovati — 80 stopinj. Trsoclna s pohištvom Peter jeroj TRoolna s polilJteoni ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadno do naj fine je vsrste po jako nizkih in cenah ANTON JOGAN, mizar Sprejme vsakovrstna naročila in popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinje. TRST — ulica Farneto 45. Poulards, race, purani, štajerske kokoši. Račja m&et Slanino, maslo konzerve. Dnevni dohodi. Cene jako zmerne. — Postrežba na dom. Trst. ulica Campanile št. 15. i I Velika izbera Pohištvo svetlo In temno. is Jedila? sob«, divtri, sfce&sla, ptealpe c^r*. J*lr?r.n uos.e-je siifca z;0"ia. stolice, pop; ino pohištvo ?a knhir-je in tudi posamezni kfi&adi Trst, Chiozza 8 (Rudsče table) VITTORiO DOPLICHER Najnižje cer.e. "S5K Vzajemno zavarov. društvo za pvejo živico — v Škednju — vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo dne 26. t. m. ob 3. pop. v prostorih Gospod. drušlTa4i. =— Vspored po pravilih. Gospodarsko pod. društvo v CrcbčaU vknjiiaaa zafruga z zavez* bo imelo dne 26. jan varja ob 3. uri popol v lastnih prostorih svoj letni občni zbor DNEVNI RIĐ: 1. Pozdrav predsedailca. 2. Poročilo tajnika. 3. „ blagajnika. 4. Volitev novega odbora in nadiorništv^ 5. Eventu valu osti. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. dratrljenje Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori Čisti kri ler je izvrstno sredstvo proti ODim siuča eni, će prve v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauju iu liemeroidam. Jeden omoiza zdravljenje »tene 1 K ter se dobiva v cdh'-ko-runi lekarni PRAXMARER Sue jVIori" trst, veliki ti i GUERIMO S^IARGO :: ulica šlvarsiella 3. : : Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobna Pošiljanje na dom. Telefon ši S€84 Proda se feuliarska delavnica In KVnririirflnirn Oobro uPe,i»na dsvljar-ka del [irUUUJUlIlIlU. niča in prodajalnica v L 2 ni ljudskega vrta (Giardino pubblico) v Trstu, se prc. takoj, ker lastnik iste ima p eveč dela 2 dri: čevljarnico. Pogoji t godni. Natančna pojasnil) ti:: j JOSIP SKUBIČ v Trstu, u>. Giulia 34 Trgovina z manufakturnim blagom -m [ANTON SANZiN pok. Frana - Trst, Barnera vecchia št. lig VELIKA IZBE SI A iz barvanega fustanja za srajce in obleke, pletenine, kravate moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovratniki ovratnice zimsse maje za ženske in moške in konfekcijonirano blago za delavce. i* denarna in sladčiča>rna VINKO SKERK, Trst ulica flcquedotfol5 Ima S-kr»t tu tlao st«£ krmh. Veliko iab«ro hllkotOT in bomboaoT aa 4aj. — Moke ia najkoljSik mIImt. Beaboua iz čokolade in uapoinjoue a uojfluej.šiiui likeri. Sprejema naročila 11 rsakoTrstaie terte in krokante, ter daraia i* na dem iu franci. Dezurtua viaa ▼ batiijkah in raanovrstne likere. Tetike izkero predmeHT za betidno drere po aiaki m .i Podružnica uiica Miramar št. 9 Svoji k avojim ? hm«*—n ■■ —^ at ŽvoplBnko družbe sv. Cirila in Metodija. Ilirske testenino tovarne Znideršič & V alenčič. Praške in fnrla»nske gnjati, Čokolada, pristni med, in drugih predmetov se dobiva v zalogi pri Tekoslav Plesnicar Trst ulica Donizzeffi in vogal 5. Francesco d' flssisi komisijsko in agfentursko podjetje. M rg Patentiran divan-postelja MACHNICh Ok tsi r^di svoje krasne elegauce vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim prerefikljajeni v jako krmodno posteljo z ; lastnimi žimnicarai in bl&ziaicami. iProspekti zastonj. - Eventuvelno I na mesečne obroke. SKlGdliee najfinejša in solidne^ pohištva v raodernem slogu. — Popolne sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in olepševalno delo. ANTON MACHNICH TBST, ul. S. Siovannl 10 f Strao IV »KIUNOST« štev. 8. V Trstn, 8. jarmvarja M OS Cčevidec smrti ceearja Maksimi-liana V Korneuburga jo 3. t. ne. u»rl Tiši revident avstrijske sevemozapadu® ielez-mice, Adolf Jeanot, ▼ starosti 70 let. Jeaoot je bil svc^ čas med dobrovelisi, ki eo šli s jCf^arjem Maksimilijanom v Meksike. Ko so leta 1867 izbruhnili v Meksiku »eeiiri, se je Jeanot knkt r podčastnik »dsležil heiev pod e^8arje» Maksimilijanov. Bil je z drugimi \i€t v Qui so b.li sojeni in obsojeni radi pc- J ijti nega šcuvanja (!) in političnih zločinov. 1/med obsojt-nih je bilo 327 kmetov, roko-i ao'cev in obrtnikov in 62 časrrkarjev. Izmed «; snikov ni niti eden, ki li ne bil obsojeni v a■ v enem slučaju. „Slover.sky Tyždennik" j i12 pravd, v štirih slučajih je obsojen i a 1 leto 2 m esc ca in 1567 K globe. „Lu-c re Novinyu imajo tudi 12 pravd in so že < bsojene v 8 slučajih na 4 leta, 3 me:-ece i : a pora in 3400 K globe. „Narodne Novii.y" nuajo 10 pravd in so obsojene na 1 leto, N7 dni zapora in 3600 K globe. Vsi drugi j listi so imeli 2 ali 3 pravde. Deset tifoč dolarjev za eno nogo Sodišče v Č.kagi je prisodilo 10.000 dolarjev ptt let staremu dečku po imenu William; Krhoe za i/gubo ene nog<\ Dečka je povozila pred dveu i leti poulična žel a*, in mu skva-ila >go, d;i so mu jo morali pod kolenom odre-; :i, za kar mora sedaj družba plačati t m n,eno , i veto. Toaelli v Serolinu. Pianist Toselli priredi 10. januarija koncert v Berolinu. Vojaške ječe. Pred nekoliko dnevi je | ve ino ministerstvo izdalo naredbe glede nekih j 1 t ven'h reform o vojaških ^ečah. Iste re j i ime temelje na modernih zahtevah, tr.io da; te e v teh naredbah vzelo ozir tudi nr. h:ji-o v ječah. Te mini-terske odredbe so v < /!vi zvezi z napadi v poslanski zbornici pr i tojnškim oblastnijam. Siamski kralj — romanopisec. O v .jem potovanju po Evropi je siamsl-i kra); rn isal knjigo pod naslovom : Pisma me i i čer;u. V knjigi opisuje zanimivosti teea potovanja. izlasti je interesantLO poglavje o t draginji in kupovanju igrač. Z zobmi rojeni otrok. V Granite « \j bolnici v St. Louisu, Sev. Ameriki, so ? irli meseca decembra štiriletnemu sinu spo Annie Wadele velik spredni zob, s k terim je pričel otrok že na svet. Zdravniki j .so hoteli zoba preje izruvati. dokler se i so pojavile bolečine v otrokovih ustih. Odrekel se grofovstvo. Grof Ferdi iai;d Hufberg, součt-nec in prijatelj iz mladih o; i nemškega prestolonaslednika, se je od-r-ktl grofovskega naslova. Pred nekoliko' čara je vzel za ženo deklico, ki jo bila Z£p< *lena kakor prodajalka pri nekem izde-1< vj,!cu rokovic. Prodajalni! ]e stffli ===== ALOJZ LEGAT 8v«2» blago. — Poštena Ulica Industria 653 .(vstfSl cl Veppu«!) TRST BARVARNiCA^;^. CEKE ZVERNE. Uiiea Farreto 11. A. Bo ^&a Proda se obešala, postelje, tpra-vt za spalno sobo naj-finejsga deia. kuhinjsko opravo „Seeer sitn", ma^aiČRo umetniško mizico, vredne 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrsto. Mizar, Trst, uiioa Cereria št 2 Električno vpetiayo izvršuje fraslo S. Msass? v tf TRST ulioa fc. SpiriSiozie 5tev ® Prodajalniea jestvin feltr Okrnit, trsi ulica Slsiia 76, Prodaja: Vsvc, riž. tosHrjre, s>adtor, tre!:«, rasle, mile, elje, sveže le suho sedje. kost&nj, ctrobi.sočlvje itd. Poštne pošiljatve ra dfželo nO 5 kg rnprej. stoika in koetanj ca drt bro in debelo v vsaki množin; Vsaki dan sveže biagro. j HOTEL 'Pri zlatem jelena v GORICI. < Ugodna lega sredi trgovskega 1 dela mesta. — Nad 40 na novo / opremljenih sob. — Velik jedilni £ salon, stekleni salon, obširen vrt, ^ veranda, klubove sobe, kegljišče. ^ Izborna kuhinja. — Plzensko in ^ Puntigamsko pivo. — Raznovrstna € namizna vina in v butelkah. ? \ Za pr*č. duhavžČioo separatna taba ■■ razpslano. j " Za mnogobrojen obisk «e toplo pripo- j ^ roč. udani DEKLS7A. j | J. ULCAKAR & Co. - Trst Telef. I«"?A — Via Nicolo MacchiaveHi štev. IS — Telsf. 1874 Komisije. - Zastopstva. - jnfonnacije. Zaloga raznovrstnega kolonijalnoga in druzega blaga. ZAHTEVAJTE CENIK uanKa Oor Shlnl TRST -- uiica Madonnina £tov. S VELiKA ZALOGA pokiitra, manlf&ktur, ur, tlik, sroal in tapet&rij. Popeint spaine in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. OGODNB CfcNK. Prodaja proti takojšnjemu pia-čilu In tudi na obrok«. Sk!ad;šče pohištva VITTORIO VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sanitt št. 8 vogal u!. Porporrifa nasproti kavarne Fedel Trieatino je bogato založeno z novim nepre-kosljivim solidnim in eleg. pohištvom CENE ZMERNE. Pietro Cucit mizar Trst, ulica Fontana št. 7 lil Specijalist za razkošno pohištvo vsakega kroja. Vsakovrstna dela v lest'. Cenjeni odjemalci ! Častim se naznaniti Vam. da sem odprl v Trstu, V ulici Poste Štev. 10 (vogal Val dir ivo) Prodajalnlco manlfakturnega blaga katera je preskrbljena z vsemi potrebščinami ter se priporočam za blag. naklonjenost. Udani Antcnio ConterLio. Prilika !! Okorisfife se !! ulici iaccherie štev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vsake vrste in delalnico |___ _____ za povečanje fotografij EEŽT po najnižjih cenah. "S3T. F R A H SKOK htftva.Vimnić U9. Izvršuje popravljanja po zmernih cenah. Trst, al. Giouanni Boccaccio 4 polu nadstropje. r//y «\\v\\ • ]£A --J l iifcišis U m UlUVaSSiBI LJ3S43 Avtorizovana delalnica za električne napeljave TSST, Lar^o SantGrlo Santorlo št. 5 v začeiku ulice Farnoto S0P2i]asa elektr. zsDnees, brzoIajDJ, Mđmm Sn sfrslouodou. Popolne napeljave električne luči. Tvlotori i r. električna vetriia. — Postavljanje svetilk itd. Aparati buteri]c in potrebščine =a električno zdravljenje. CJo se izvršila ftitre i« natančno. elektr-.cno — CESE 2D8ERNE. — I CENIKI ZASTONJ. r ^^ ZALOGA S^ h Istrskega in dalmatinskesa ulnu zajamčeno pristnega s prodajo lia debelo in drobno Bernardo di Chia^a sC) TRST, ulica dei Bachi štev. O ^^ Za kiOniarie ia gostiluičarj« po Jojo-.vrnik c«aak J SŽVP__ _ Hočete se prepričati? obišflte Tt-1 it s »bladlšin srlis vdove Salarini ! ! I« ili ul. Poste Nuov« S „Ali* CiUi di Loadi»- »onte doila Fabra 2 (vogal Torrente). Vtlik izbor izgotorljeaih oblek za moike, de?k» co»:ami za otroke. PovrSniki, močne jope. kožuhi i» rr.zc?h p«letotor. OMeke za dom ia delo. D»la*»ii »olfkr. Tirolski loden. Nepr«močljiri plašči (priite .lig eSki). Specijalitet*: blago tu- in iaoreni^kJ« iiwrs. izgotoT-jajo se obleko po meri po Dajno*eji» --odi, točno, solidno iti elegantno po nizkih ct^^* TOVARNA Z li CAL flTTIUO PIZZORNO TRST, ulica Gluseppe Parini štev. 9 vogal ulice Giorgio Vasari. Ogledala navadna in oglajen«. — Poarebrenjo si :;h (potom pošt:; ■ TVLku/.iiice) Bazap 33 io 49, Trsf, al. 5. Nicoio 29 MALI OGLASI. Prilil/2 Novi veliki dohodi blnga za obleke irilllVua psletot za ^ moške in dečke po najniži m i c, Tn-t, ulica Barriera 1349 ijtii cenah pri Ivanu iT hiSi lekn-Tie Picciola) f ncnHrtirna edenindvajbetletna se želi se-UUbUUUtLIld. naniti z gospodom v starosti ' d do 40 lat, če možno v cesarski službi. Na--iav pove rli seatni oddelek Edinosti". 7 ^ komisijonar in zastopnik 'IO V Ul. PROC0RERIA, 2. Izkljnčno za^U pnik z zalogo ca debelo in drobno Clraetzin - Iiiclit D. R. P. 126-135 (Mannesman) IBeložarna !uč. takozvani električni plin, 100 »več svetlobe, prihrani se 40% ra plinu, prihrani se mrežice in cilindra. — Prodaja mreži:, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin p t »vami^kih cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljbe 80 avod av'-itlobo. V 15 urali porabi 1 liter petro-leja. Zaloga papirja, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz j^kla za kameno^eke. _ FRANCESCO S. DONATI | elektrotehnik p TRST, «11 ca ^«11* A«q«eđatta I*. 8b iitmierin fijiMs^ltii Milna i sritefii | mehanično delalnico k IprcUa« staktrita« rMiTttl)*«, Mr*!oT»J*>, k*k«T tWI nek&alda* 4*1* ^ m » *r»rl ■ akaktroukolk«, k»kor p«pr»»« afk BtUrj«T lm frMtaor« »r»U!Jk k*k»r*B»«m ai liitnu, G&aa Jaka nara« Ia tzvriltsv pt»»lw. Š OTEL BILKAH ^^"^tSiVSS HOTEL BALKAN