Št 3.
Še več zavednosti!
To so možje!
Povedali smo že, da nas to posebno veseli, da so mnogi naši možje ne le prav volili, ampak da so vclili b takim veseljem innaudušen-j o m. Odločnost in naudušenje mnogih naših mož jo zares hvale in občudovanja vredna! Ža zadnjič smo rekli, da bi mnogi ne bili dali Bvoiega glasu tudi za 100 gld. ne! Dopisnik iz Trebnja v zadnjem „Domoljubu* pa poroča, da bo kmetje odgovarjali liberalnim upnikom: »Če mo z grunta spraviš, jaz ne odstopim!« Zares, čast takim junaškim možem! (Trebanjski sodni okraj se mora tudi šteti med okraje, ki bo prav dobro volili.)
Na volišče v Skednju pri Trstu je prišel 801etni starček Jožef Mrlak. Ko je opravil domovinsko dolžnost v tako grozni zimi, ga je na potu proti domu zadela kap in je izdihnil dušo v rokah svojega sina, s katerim sta šla skupaj volit. Tako je poročal »Domoljub« v zadnji številki.
Dne 20. januvarija pa — tako poroča »Slovenec" — je na Brodu v logaški fari umrl 80 let star mož Btare korenine in krščanske odločnosti, posestnik Jakob Rudolf. Ko je mož spoznal za kaj Be pravzaprav gre pri voli vah poslancev, se je dal k volitvi peljati, da je oddal glas katoliško - narod nemu poslancu dr. Šusteršiču. Pri volitvi v kmečki skupini mu ni nihče hotel dati konja in voza, zato je prosil domače, naj mu vole naprežejo, da se bo mogel tudi te volitve udeležiti. — »Slovenec« pristavlja: »Taka odločnost zasluži javnega priznanja,
Leto XIV.
in upamo, da mu jo bo tudi Bog bogato poplačal v nebesih, ker je neustrašeno pokazal svoje verako prepričanje. Počivaj v miru blagi mož!
Gotovo bi iz cele dežele našteli še več podobnih vzgledov, s kakimi težavami, pa vendar s kako gorečnostjo so šli možje volit. Pa zadosti je teh par zgledov, da vidimo, kaj premore odločnost krščanskega moža! Ko človek kaj tacega bere, spomni se ekoro gorečnosti prvih kristijanov, s katero so šli v smrt za svojo vero! Zares, to so vrli junaki! To so možje!
To bo mevže!
Če premišljujemo take in podobne zglede, potem še le prav vidimo, kako malo častno je nasproti govorjenje in vedenje nekaterih volilcev, ki imajo vse mogoče prazne izgovore, kadar je treba iti volit, na primer: »Brez mene bodo že opravili,« ali: »na volitvah ni nič ležeče, — to ni vse vkup nič, te volitve« ali samo gledajo, kako bi se mogli ob taki priliki kaj okoristiti, kje bo več pijače ali celo denarja. Kakor nas na eni strani veseli zavednost naših mož, tako pa opazujemo, da mnogim našim ljudem manjka še potrebne zavednosti kakor v drugih rečeh, tako zlasti o volitvah, za kaj sc gre in koliko je na tem ležeče. Ko bi se krščansko ljudstvo po celi državi zavedalo svojih političnih pravic in dolžnosti, potem bi ne redilo gada na svojih prBih, potem bi sovražniki ljudstva in cerkve kmalu dogospodarili. La nezavednost in nevednost ljudstva sta krivi, da si ljudstvo nc zna in ne more pomagati iz spon, v katere ga je vklenil liberalizem. Zatorej kličemo Vam krščanski slovenski možje: Se več zavednosti!
Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cent mu je 80 kr. na leto. Inserati se sprejemajo io plačujejo po dogovoru.
Slovenskemu ljudstva
v poduk in zabavo.
Spiti in dopisi »e poiiljajo: Uredništvu »Domoljuba«, Ljubliana, Seru cinike ulice it. j. Naročnina in inserati pa: Upravniitvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. a.
V Ljubljani, dnč 7. februvarija 1901.
»Brez mene bodo ie opravili
To je prvi izgovor, ki ga imajo ljudje, katerim manjka zavednosti. Neumnost tega izgovora je jasna-Če bi imel eden pravico, tako se izgovarjat', bi ime tudi drugi in tretji in četrti itd. Ko bi pa vsak tako rekel, kdo bi še volil? Na enem samem glasu jc ležeče! Kdor se za krajcar ne zmeni, nima goldi narja! In časih je morda res ravno en glas odločiven. Pa če tudi nI, saj se ne gre samo sato, da zmagamo, ampak kako da zmagamo. Treba je, da se pokažemo, koliko nas je!
Leta 1884. je bival v nck>h toplicah na Tirolskem neki bogat Anglež. Nekega lepega dne ga je kar zmanjkalo, — a čez štiri dni se je zipet prikazal. Kje je neki bil? Dobil je telegram iz Londona, da je volitev, in takoj se je odpeljal z brzovlakom v London, oddal svoj glas in se zopet vrnil. Res je bil bogat, — a kje je Tirolsko in kje Angležko ! Štiri dni vožnje ni malenkost. Ta ni bil tiste vrste, ki pravijo: ..Brez mene bodo že opravili." To je prava zavednost!
„S temi volitvami ni vse vkup nič."
Tisti, ki tako govorijo — in takih ie še precej — so še bolj nezavedni od prejšnjih. Ravno narobe je res, kakor govore. Od volitve je v s e odvisno Seveda od ene same ne. Ko bi povsod prav volili po celi deželi in državi, potem bi se pokazal iždaten sad volitve, če pa mi ne moremo vsega storiti, storimo vsaj, kar moremo!
Naša država je ustavna (konstitucijonalna). To se pravi: Vladar ne daje poetav sam, ampak ljudstvo jih daje po svojih poslancih, vladar jih le potrjuje. Tedaj: Kakišni poslanci, take postave, in kakršno ljudstvo, taki poslanci.
H knezu hesenskemu so se prišli nekega dne pritožit štirje možje nad županom, ki so ga pa že tretjič izvolili. Knez mirno posluša njih pritožbe; ko pa končajo, tedaj da poklicati svojega »profosa« in mu ukaže: »Nastej jih vsakemu teli gospodov petindvajset!« Možje se debelo pogledajo in prosijo kneza: »Kako pa to? Teh petindvajset je zaslužil naš župan, ne mi !a — „Naštej jih vsakemu petindvajset — pc-novi knez — čemu pa takega župana v tretjič volite!?« — Takih profosov bi tudi mi v Avstriji potrebovali prav veliko, da bi se zaspanci, ki le tožijo o slabih časih, zavedali, kako bi temu lahko sami odpomogli!
„Zmlrom volimo, pa ni nikoli nič bolje."
To je tretji ugovor, ki ga velikokrat slišimo. No, ta ugovor ima res nekaj in še mnogo resnice v sebi, —• toda, da bi zaradi tega več volit ne hodili, tega pa nikakor in nikoli!
Dragi moji, mi vsi bi radi, da bi ne bilo treba tolik-krat voliti. Koliko sitnosti, trud*, stroškov, zaničevanja bi si prihranili! A kaj hočemo! Če pa so volitve, - potem pa moramo vsi na volišče od
prvega do zadnjega.
Občinske volitve so na 3 leta, zi državni zbor ina Dunaj) in za deželni zbor (v L;ubljani) pa na 6 let. Časih pa — kakor je bilo ravno zadnjič z državnim zborom — cesar prej zbor razpusti, kakor njegova postavna doba poide; ker ne more nikamor naprej, zato poskusi z novim.
Tolikokrat je torej volitev, in kadar je, vselej moramo iti volit, ka j t i če b i n e šl i, bilo bi še — slabše! Naši poslanci imajo gotovo najboljšo voljo in potrebne zmožnosti, potegovati se za naše pravice, a pomisliti m< ramo, da jih je v državnem zboru 425, izmed kat-rih ima skoro vsak svoje posebne želje, za katere se žene. Naši torej ne mo rejo doseči vsega, kar bi radi; a te tudi vsega ne morejo, nekaj le dosežejo. Če ne morejo debelih kosov vloviti, vsaj drobtine prejemajo. In če bi tudi ne mogli ničesar dobrega doseči, tudi t o j o en vspeh, da slabo zabranjujejo in za držujejo. Kmet vsako leto seje, pa marsikateri nič ne obogati. Ali naj zaradi tega opusti sejanje ? Če ne obogati, se pa saj preživi, se obvaruje večjih dolgov in pomanjkanja (',-s torej tudi z volitvami ne dosežemo kdovc kaj, iz tega nikakor ne 8'edi, da se za volitev ne menimo. Naši nasprotniki so tako zavedni, da ne bodo nikdar odnehali od volitev, če bi bilo treba iti volit ne le vsako leto ampak vsik teden enkrat. In če njim vse prepustimo, bo le še stokrat s'abše, kot je sedaj. Torej je naša v< stna in sveta dolžnost, volitve se udeležiti, kolikorkrat je priložnost.
To Vam, dragi naročniki »Domoljuba«, posebno zato povemo, ker nas letos čaka še ena volitev. Jeseni namrečbopreteklošest let, kar je bila zadnjič volitev za deželni zbor. In tedaj, slovenski krščanski možje — to Vam povemo že danes — pri hrumite z isto in še večjo zavednostjo, kakor ste to storili pred kratkim!
Političen razgled.
Naš državni *bor je pričel zopet po dolgem odmoru svoje „delo'\ Prva seja je bila dne 31. januarja. Kazne stranke so prišle mnogo močnejše in številnejše v zbornico, nego so jo lani zapustile : druge stranke in strančice so ostale jednako močne ali pa so sc znatno skrčile. Zloglasnemu W'o1fu je pomagalo razgrajati in kričati lani 7 poslancev,
sedaj šteje njegova garda 21 poslancev, torej sc jc pomnožila za 14 članov. Tej skupini precej sorodna nem. ljudska stranka je imela dosedaj 41 poslancev, v zadnjih volitvah si jih je pridobila še 8 novih. Nem. liberalci so ostali pri starem, imajo namreč 36 poslancev. Takozvani ustavoverni veleposestniki, ki se pa ne ločijo dosti od prej imenovanih nem. liberalcev, so si pridobili 2 moža, imajo jih sedaj 30. Nem. kat. ljudska stranka je izgubila jeden mandat, (ima jih sedaj 26), nem. kršč. socijalci so pa nazadovali za tri poslance, sedaj šteje ta stranka 24 članov. Soc. demokratje so padli od 15 na 10 mandatov. Najmočnejši klub bodo imeli Poljaki; izvoljenih je namreč 60 zmernih in 10 opozicijonalnih Poljakov. Mladočehiso izgubili 9 mandatov; ohranili so jih 53. Kot nova češka stranka so nastopili agrarci, ki so si priborili 6 poslancev, in pa češki narodni delavci s 5 poslanci. Slovenci smo izgubili dva mandata, na Koroškem in v Istri. — Pokazale so te volitve, da se avstrijski narodi še jako malo brigajo za lastne gospodarske koristi, ker zmagovale so ravno tiste stranke, ki poznajo gospodarski napredek le na vo-livnih shodih, sicer jih kaj malo briga. — Naj sledi splošen pregled izida pri državnozborskih volitvah:
Poljaki (zmerni) 60, Poljaki, (opozicionalni) 10, Mladočehi 53, Češki agrarci 6, Češki nar. delavci 5, Češki katoliki 2, Slovenci kat.-narodni 11, Slovenci liberalni 4, Hrvati 10, Mladorusini 5, Starorusini 5, Srba 2, Konserv. veleposestniki 19, Nem. kat. ljudska stranka 26, Nem. kršč. soc. stranka 24, Nem. kat. centrum -5, Nem. ljudska stranka 48, Nem. liberalci 36, Nem. ustavoverni veleposestniki 30, Sonererjanci 21, drugih Nemcev 12, Rumuni 6, Italijani 19, „Divjaki" 6. Skupaj 425.
Protirimskn in protiaratrijsko gibanje — odobreno. Jurij Sonerer in njegova desna roka \Volf sta sestavila nekak program, katerega naj bi podpisal vsak poslanec, ki hoče z njima sedeti pri jedni mizi. V tem programu se zahteva, naj deluje vsak poslanec z vso silo na to, da sc združijo avstrijske dežele, po katerih prebivajo Nemci, z Nemčijo, in da se odvrnejo avstrijski Nemci od katoliške cerkve. Ta veleizdajski in proti-verski program je drž. pravdništvo zaplenilo; Sonerer se je pa pritožil na višje sodišče," in to je zaplembo razveljavilo, češ da se sme misliti in pisati o z j edin jen ju n e m š k o-a v s t r i j-s k i h d e ž e 1 a z Nemčijo, in da je dovoljeno odvračati vernike od kat. cerkve. — Ta razsodba je osupnila in razburila vsacega poštenega Avstrijca in katoličana. Cesar sovražniki vere in države sami nc zmorejo, to storijo — tam, kjer bi nihče ne pričakoval.
f Angleška kraljica Viktorija. Slabe novice z južno-afriškega bojišča so tako zelo uplivale na 81 letno kraljico Viktorijo, da je nevarno obolela; radi njene visoke starosti je bila vsa zdravniška pomoč brez vspeha; umrla je dne 22. januvarja ob pol sedmih zvečer. — Zgodovina angleškega naroda ne pozna vladarja, ki bi tako visoko dvignil moč in blagostanje angleške države. Še le 18 let je bila stara Viktorija, ko je bila poklicana dne 20. junija 1837 na kraljevski prestol svojih prednikov. Narod '
je navdušeno pozdravil mlado kraljico, ko je s krepko roko prijela za državno žezlo. Upal je, da bode nova kraljica popravila, kar so zakrivili njeni predniki. In res; vladala je celih 63 let blago in mirno. Zapustila je svojemu nasledniku štirikrat večjo državo, nego je bila ob njenem nastopu. Ob pričetku njene vlade je imela Vel. Britanija 4000 milijonov funtov šterlingov, sedaj pa šteje 10.000 milijonov, t. j. okoli 240.000 milijonov kron. Državni dohodki so se pomnožili od 51 na 108 milijonov. V verskem oziru je dovolila kraljica Viktorija angleškim katoličanom popolno svobodo. Od leta do leta narašča na Angleškem število katoličanov. Najbolj se vračajo iz anglikanske v vere v katoliško cerkev duhovniki in učenjaki. Že samo v Veliki Britaniji brez Irske je nad 3 milijone katoličanov. Pripoveduje se, da je tudi kraljica sama prestopila tajno v katoliško cerkev. Nad 60 let je zmagonosno in brez posebnih vojsk vodila državno krmilo, a malo pred smrtjo se je udala pritisku nekaterih angleških bankirjev ter privolila v pogubno vojno s čilim burskim narodom. Kraljica se je zavedala, da so nesrečni vspehi angleške armade le kazen božja za vnebovpijočo krivico, ki se godi Burom, in to je prav bridko zagrenilo zadnje dni njenega življenja. Ves angleški narod po pravici žaluje ob grobu svoje dobrotnice. — Takoj drugi dan je nastopil vlado njen 60 letni sin Edvard, ki je po dolgem čakanju vendar enkrat sčdel na toliko zaželjeni prestol. Novi kralj si je nadčl ime Edvard VII. ter je drugi otrok kraljice Viktorije in princa Alberta saško-kobur-škega; njegov boter je bil pruski kralj Friderik IV. Z i od nekedaj je rad potoval; znano o njem ni veliko druzega, nego da je živel v vedni zabavi in nasladi. Zato ne pričakujejo v njem posebnih kraljevskih vrlin. Poročil se je ž dansko princezinjo Aleksandro; iz tega zakona ima pet otrok. Najstarejši je princ Jurij, vojvoda jorški, sedanji prestolonaslednik, ki je oženjen že sedem let in ima troje otrok. — Novi kralj je bil menda jeden glavnih povzročiteljev burske vojne, in takoj ob svojem nastopu jc pokazal svojo brezobzirnost, ko si je pri-del med drugimi tudi naslov »najvišji gospodar Transvala". Da pa to še dolgo ne bo, bodo pokazali, Buri, ki sc zopet kaj živahno gibljejo. Skoro vsa kapska kolonija se je spremenila v nekako bojno polje. Prvi burski oddelek se nahaja le še dobrih 100 km. od glavnega mesta v južni Afriki, Kapstadta. Poleg tega je sredi kapske kolonije še osem burskih oddelkov, največji pri Sutherlandu broji 3000 mož. Druga burska vojna moč se giblje v Transvalu in državi Oranje. Pri Pretoriji je Delarev s 5000 možmi, pri Standertonu general Botha s svojimi 6—8000 možmi, pri Lindleyu vrli Devetima 15000 mož. Se več manjših oddelkov je na vseh koncih in krajih burskih dežela. Pogumni general Joubert jc prerokoval: Kadar pridejo Angleži v Pretorijo, se prične za nje največja nevarnost. Treba jim bo samo za obrambo železnic 150.000 mož, nam pa nobenega. To jih bo ugonobilo. Tc besede pokojnega burskega junaka se uresničujejo. — Te dni bi se Burom kmalu posrečilo, da bi ujeli angleškega vrhovnega poveljnika Kitchenerja; napadli so vlak, v katerem se je vozil, pa jim je menda ušel. Napadli so tudi zlati rudnik pri Kleinfonteinu in ga deloma razrušili; napravili
so do 3 milijonov kron škode. Torej ..najvišji gospodar Transvala- Edvard VII. še za enkrat ni.
Slovenski poslanci na Dunaju - >e
je državni zbor pričel, so na novo izvoljeni slovenski poslanci odpotovali na Dunaj. \ c- sk>ven-M svet c bil radoveden, kako bodo na Dunaju nastopili. s kom se bodo zvezali itd. Zlasti sm bih radovedni vsi. kakšno razmerje bo med slovenskimi katoliško-narodnimi in liberalnimi poslane;. In t ■ po vsi pravici! Toliko boja je bilo treba doma. da -o prodrli naši poslanci proti liberalnemu nasilstvu in zdaj naj bi kar meni nič tebi nič na Dunaju seJli k eni mizi in vse naj bi bilo pozabljeno! Doma boj za najvažnejša načela, na Dunaji pa F"I:t:ka T J enim klobukom! Ne. to ne sme biti! — tako so se oglasili volivci po deželi, tako je enoglasno sklenilo vodstvo katoL političnega društva v Ljubljani. tako so — hvala Bogu' - se odločili poslanci sami in na Dunaju osnovali .slovanski cen-središče. t. j. zvezo poslancev, v katero ristop vsi slovanski poslanci, ki niso nasprotniki krščanskih načel. Samo po sebi je torej umevno, da v tako zvezo ne morejo vstopiti štirje liberalni s. ver.sk: poslanci, namreč kranjski trije: Tavčar. Ferjančič. liantan in goriški Gabršček. \ _slovar.ski cestnim" so takoj vstopili: vseh fest.kranjskih kmetskih poslancev, štajerska Bcrks in Zičkar. soriški Gre_- rč.č. čcšk.-moravska Hruban in >:«»;.»n.
ja centrum že šteje lo.po-. da »e še obotavlja;. 1 >U-.str>ki Spinčič. Menda en-z liberalci• Potem volivci! Kako s,- vsa stvar k' nčno Za danes ra rečemo .'.
run
maj o
letskih p
ircič.
p., st:rje 1 .is r.ski. tak slaneev. Nerazumljivo
jersKa t dar ne
VCStC B vredi. p
K<
:ia.
Če Bog hoče.
Nek: tkalec ie	t< dn v prav marljiv izdelu e
ve'.ik k s p.atna. Se nekolikokrat mora vreči siovai nico »emintje, pa b dovršeno V s:>b.to popoldan je. š-e danes lahko vzame k s iz statev. gre po s. e plačilo .n si napravi utri lehko prav prijetno m veselo nedeljo.
.Žena zakliče — ziaj pa tako; končam • _Ce Bog hoče « odgov.ri žena. ki je bila bogat ■ ječa. pridna g sp d n;a.
• E — odgovori tkalec — čeprav noče az b.m vendarle naredil«
Medtem \rže snovalnico nekoliko j.r več nau lu šc-no skozi niti; lučaj je prehud, snovalniea pade ped statve
Moz. jezen radi svoje nerodnosti, -koči s sedeža, se zaplete med negalniee in si zlomi desno n
In trajalo je šest tednov, predno je izvršil svoj platna.
kos
V Londonu.
Nt
»eet pripre st kmetič je prišel v London, ki je kakor znano, največ e- mesto .eleea sveta Obeduje mesto in ogleduje in ne more »i dosti načuditi krasoti. ki se je kazala pred n;:m na v,akih par ko rakov. \ se je ogledal, kolikor je mogel ogledati v enem dnevu. Ko se pro'i večeru vrača iz mesta ei nagovori neznan č ovek. ki je bil v mestu doma
češ »NO
lepih hi«, povs d •
Oče, ali ste si ogledali mesto? Jelite, tako vozov, oblek itd , se ne vidi vsak dan in _Kes je." odgovori kmetič — „vi|iko lep, .'a sem videl. ' pa bil sem tudi na pokopališču in tam sem videl, da v Londonu prav tako ljudje mr kak r pri nas Z.tto so mi vse tiste hiše, v zovi i-!l zde kak r papirnata obleka, ki trpi le par tre-n tko? in ki jo raztrga prva sapa ali pa jo zmoči
na rahlejši dež'k!*
Poplačana pravičnost
Dagobert I., traneoski kralj, je bil podani ne kemu krščanskemu vojščaku, ki se je v vojski posebno odlik val. neko lepo hišo v Parizu. Ta je hotel pr,zidati k hiši še malo kapelico, kamor naj bi n;e-guva družina hodila molit. Zato je bil jako pripraven pr st r na levo stran t a kjer s d bili kraljevi vrtovi. V ščak je t rej p prosil kralja, naj mu primakne še nekoluo vrta. Kralj je to seveda rad storil m nr.u dal dmer.ti dol čen kos površine. Ko pa s dozidali kap- li ie do polovice, tedij se je izkaza da izpr.a niso prav m. rili in da so par sežnjev pr st ra več vzeli kot ga je odkazal kralj. To je p ^-nega v. -čaka jako neprijetno linenadilo Hitro z ipove naj se ustavi delo in sam hit: h kra!|U, nazna t mu ne-zg do in pr sit ga odpuščanja. Kralja je razveselila "vošdakov a te-nko-rčnost in ves ponosen. !a ima takega p danika. ie r>kel svojim svetovalcem, ki §, -tali kr g nj'.ra: »Poglejte. t) je prsvičn si nih, ki s'uiijc Kristusu! Moji uradniki in namestniki pa se tak malo zrr.enij > za to. ko me goljufajo z» ela mesta in za cele dežele! Ta poiUnjak pa si pedi zemlje ni upal obdržati več. ket sem mu bil odmeril « Seveda je nagradit kralj vojičaka nato kraljevsko. Dal mu je dvakrat toliko prostora kot prej :n ga imenoval za svojega denarničara prepričan. da je tiko pravični mož mnogo boljši zaklad, kot vsi zakladi, katere mu je izročil.
Prilika o popotniku.
Prijatelj' Povedal ti bom neko priliko'
Nek<>č je zagazil neki popotnik globoka v močvirje. p. topil se je do vratu v mlakuio. Tedaj pa pride mimo nek kmetic in popotnik ga zakliee na pomoč. _Za božjo voljo te prosim — tako pravi — pomagaj mi in reši me!' Kmetic se priblii« m mu mol roko na-proti. da bi ga potegni! na suh Tudi popotnik hitro umakne roko ter jo skrije pod močvirjem m kliče iznova: _Za božjo voljo, pmagaj m: - In ko se je to le ponavljalo, je postal kmetic nevoljen n je rekel: ,Zakaj kličeš na pomoč, ker nočeš prijeti za roko. ki ti jo ponujam! Ako sam hočeš poginiti. pogini!* In kmetic je šei dalje svojo pot.
Kake misli ti je vzbudila ta prilika, prijatelj Ali se ti ne zde podobni temu popotniku oni ljudje. k: dan na dan molijo v očenašu: .Temuc reši nas : h..Jega'- pa navzlic temu ne ganejo z mazineem. Ja -1 se oprostili strasti, ki jih kakor močvirna mla-kuza silijo k tlom in se niti ne ozro ne na milostno roko. ki jim jo ponuja Bog v rešitev? Taki ljudje bi rad,. ja ti jih kdo 1 nušino vlekel iz brezdna in jih takorekoč prisilil v nebesa. A to ne gr* • •'kaj .nebeško kraljestvo silo trpi" in to silo mora 1 uporabljati vsak človek sam.
Razmerje glasov,
oddanih pri volivni borbi <1 ii 6 12. i n 18. <1 e c e m t> r a v V. in IV. skupini.
Občine po sodnih okrajih: fc^Jeienc
Kopač
Radeče:
Boštanj......
Dvor (Št. Janž) ..... Sv. Križ (Svibno, Št. Jurij,
Dobovec).....
Radeče.......
Mokronog:
Mokronog......
St. Iiupert.....
Škocijan......
Šmarjeta......
Trebelno......
Tržišče (Sv. Trojica) . .
Trebnje:
Dobrniče......
Mirna.......
Trebnje......
Velika Loka.....
Žužemberk:
Ajdovica......
Ambrus......
Dvor.......
Smuka (Langenthon, Kočevsko) .....
Zagradec ......
Žužemberk.....
Kočevje:
Altlag (Stari Log) . . Draga (Sachen) . . Ebenthal (Polom) . . Oottenitz (Gotenice). Koče Ilinterbcrg , . , .
Kočevje.....
Kostel (Fara pri Kostelu Banja Loka .... Lienfeld, Schwarzenbach Mala gora (Malgern) . Mitterdorf (Stara Cerkev Morobitz (Borovec),Tiefen
bach (Briga), Rieg . M6sel (Mozelj) . . . Nesselthal (Koprivnik) Obergrass (Trava). .
Osilnica.....
Unter-Deutschau (Nemška Loka), Grailinden (Knež
ja Lipa).....
Uoterlag.....
17	194	-
53	138 !
259	7	-
158	110 10
41	83
354	91
40	150
157	100
97	74
9	75
445	3
128	00
221	87
189	88
154
224
?
?
134 590
78 30
24 7
27 50
45
1
56
75
13
! Zupančič
20 116 45 125
170
92
23 191
57 104 36 11
10
10
13 8
24
(j 87
157 137 105 92 70 44
241	1
83	34
153	09
99	58
82	14
128	-
78	14
?	?
05	—
384	47
14 7
55 -22 —
57 00
Občine po sodnih okrajih:
Krško:
Cerklje Krško . Reka . Studenec
Kostanjevica
Čatež ob Savi Kostanjevica . Št. Jernej . . Sv. Križ . . Orehovica. . Velika Dolina
Novomesto :
Bela cerkev.....
Brusnice......
urmošnjice.....
Mirna peč.....
Novomesto.....
Poljane (Pollandl kočev.)
Prečina......
St. Peter pri Novemmestu Šmihel — Stopiče . . Toplice . .
Črnomel,
Adlešiči, Griblje . Črnomelj . . . Dobljiči . . . Kot, Višnji Vrh Loka, Butoraj . Obrh, Dragatuš Petrova vas . . Stari Trg, Radence, Dol Podgora, Dol. Geplje Tanča gora . . . Teleč Vrh, Planina Tribuče . . , .
Vinica.....
Vrh . . . , .
Metlika:
Božjakovo, Rozalnice
Drašiči.....
c.rešnjevec . . . Lokvice .... Metlika ....
Gradac .....
Podzemelj . . . Rado vi ca . . . . ,
Semič.....
Suhor .....
dr. Šu- Jele-steršlč nec
Kopač
Ljubljana .
258	58
50	265
153	303
57	112
80	60
77	111
243	100
96!	14
07!	85
184;	66
20 125
205! 3 -
I
127 198 54 96 49
227	61
197	94 796< 03
300	22
881	0Y
14:	119
10	25
68	14
17	42
90'	58
33	10
100	34
33;	7
50	48
Pfelfer
Glo-
44
260 5
182 66 76 122 70 30 99 120 120 111
1204
15 107 72
3 7 1
157 21 54 1 21 1
1230
680

* Liistek. m
Nova maša.
(Španski spisal P. Luis Coloma — Poslovenil Lovi o.)
(Dalje.)
III.
Približa se slovesni dan, krasan in bleščeč, kakor bi bila bežeča noč, ki v svojem črnem krilu skriva toliko skrivnosti, toliko strahu, toliko hudobij, vzela s seboj vso skrb, ves nemir preteklega večera.
Tu prijadra v pristanišče — mestece Z., kjer se vrši naša povest, leži ob Sredozemskem morju — ladja, prihajajoč iz Sevte; med potom jo je zalotil vihar, jo precej poškodoval ter odvrnil od prvotne smeri proti L;zboni. Moštvo pride na suho, da obišče prvo svetišče Matere božje, ki je dobi na svojem potu. Tako so obljubili med strašnim viharjem svoji patroDi »morski zvezdi«. Z njimi je tudi prišel starec, ki po zunanjem soditi ni bil pomorščak ; glavo je nosil obvezano z rdečim robcem, čez katirega si jc dejal kapo iz zajčje kože; zato je njegov tako že nepriljudni obraz bil še bolj zoprn in neprijeten. Oblečen je bil v raztrgano jopico in volnate, z rumenimi trakovi obšite hlače; med hojo je šepal na poseben način, lasten kot strašno znamenje onim nesrečnikom, katerim so pred kratkim sneli z nog — okove. Videlo se mu je, kakor bi bil hudo truden, in med razkuštranimi lasmi in srsečo sivo brado je bilo poznati sledove krvi.
Možje ponesrečene ladje gredo naravnost proti karmelski cerkvi, stoječi blizu pristanišča; za njimi se preriva cela tolpa otrok, katerih ne manjka nikjer, kadar je videti kaj nenavadnega.
Isti hip je don Blaž končal avoj govor; govoril je tako ganljivo, da so še samega večkral polile solze in skoro ni mogel naprej. Njegove besedo so v resnici prihajale od srca, zato so pa tudi segale v srce ter našle marsikak odmev v zvestih prsih vernih poslušavcev. Dona Marjeta je klečala v prvi vrsti v črni svilnati obleki, ki je sicer prišla na svtt'o samo veliki teden, in čipkastem plaščku z baržunastim na kitom, katerega je edino ta dan vzela iz t-mne glo-bočine svoje skrinje.
Slavljenec se vrne k oltarju ter s krepkim glasom zapoje Gredo (vero), asistirajo mu na desni stric, na levi pa gospod vikar. Novomašniku izgine izpred oči vse drugo, za ljudi okrog sebe nima več čutov, vso pozornost zbira za trenutek, ki se bliža bolj in bolj, trenutek, ko bo držal prvikrat v rokah
Jezusa Kristusa; zavedajoč se te velikanske skrivnosti, čuti v sebi neko neznano grozo, grozo, ki zaradi nje zakrivajo pred božjim veličanstvom angeli s perut nicami svoje obličje. Novomašnik nagne čelo na ka-menitno oltarno mizo, oklepajočo mučeniške svetinje, ki naj bi ga učile, dati če treba tudi svoje življenje za vero in za cerkev, katere sin in služabnik je, za pa peža, njenega in svojega glavarja, in za kralja, čigar oblast, dano od Boga, zagovarja in brani. Nato sklene roko nagne glavo ter moli nekaj časa nepremično z zapitimi očmi: prosi za dopolnitev svojih prošenj. In tedaj pride trenutek za ono pos bno prošnjo nc-vomašnik predloži božji previdnosti zadevo, ki je bila ske zi osemnajst let obema starčkoma prizadejala toliko skrb'. Djnu Blažu klone glava na prsi, Marjeta si zatisne oči, oba zadržujett sapo. kakor bi se bala zabraniti važno mol tev, od katere sta upala tako neskončno veliko. . . Novomašnik slednjič raz-prostre sklenjene roke ter nadaljuje z ono lepo mol.t-vijo, ki odeva ž njo cerkev plašč ljubezni in usmiljenja čez vse svije otroke, žive in mrtve.
Oi drugega konca cerkve se začuje zamolkel sum ; ondi je pokleknilo moštvo ponesrečene ladje, starec v volnati jopici in z rdečo obv» zo na glavi pa je zastokal, zagrabil bo z rokami za glavo ter padel i ezavest« n na t'a. Trije njegovi tovariši ga vzdignejo ter neso po nasvetu domačih ljudi v sirotišnico. Ves dogodek je opazilo le malo ljudi, drugi so mirno m lili naprej.
Po dokončani sveti dar.tvi novomašniku poljubijo roko, nato zapojo zahvalno pesem ter mu izreko svoje častitke. Kno uro pozneje jc sedel mladi duhovnik pri skromnem obedu, na njegovi strani don Blaž in g-spod vikar, njim nasproti vodja sirotišnice in trije drugi duhovni g)spjd;c Dona Marjeta je s pomočjo revne vdove napravila okusen obed, za katerega je porabi'a vso kuhinjsko znanost in v»s pri hranjeni denar. Don Blaž, vesel in dobre volje, kakor nikdar poprej, si je vse prizadejal, kolikor mogoče dobro zabavati svoje goste, ter je mislil, da ne zadosti svoji nalogi, £c ne prisili vsakega, od slehrne jedi vzeti po dvakrat. In tako so se jedi srečno razvrstile; treba je bilo le še prinesti nekaj za poobedek. Dona Marjeta z nepopisno radostjo postavi na mizo darilo, katero je poslala novomašniku predstojnica sirut šnice. Bil je bel jag, nček iz potic in mandeljnov skoro naravne velikosti, vrat je imel ovit z modrim trakom, glavo pa je naslanjal na pocukran hribec. Oči, gobček, rep in noge solile iz č kolade; okrog njega pa je bilo potreseno oslajeno sadje. S prednjima nogama je oklepal bleščeč kelih iz linih bonbončkov, iz keliha se je dvigala cukrena hostija, nad njo pa je vihralo rdeče banderce z zlatimi črkami: Iicce Agnus Dei (Glej, Jagnjc božje).
Z velikim vtseljem so vsi občudovali umetno podobo, in vikar je vzel bandercc ter ga podal no-vomaSniku in govoril kratko pa jedrnato zdravico darovalki.
Nepričakovano nekdo stopi v sobo in praša po kaplanu 13.1 je sel iz sirotišnici?, ki je povedal, da neki mcž na smrtni postelji prosi pomoči. Don Blaž vstane, popustivši napol izpito kupico, z ono hitrostjo in ono sv. to goreči.ostjo, ki ž njo dobri duhovnik pusti na strani vse drugo, če je treba pomagati duši, ki v smrtnih težavah želi spraviti in združiti se z Jezusom. Toda stričnik ga prehiti.
»Ostanite vi tukaj; pustite grem jaz, dragi stric," mu pravi. ,,Milostni nadšk< 1 bo mi dali sodno oblast, zato že lahko izpovedujem. Pustite me, da začnem takoj danes povračevati vam vaSe velike dobrote".
Dun Plaž nekaj časa premišljuje in ne ve, kam bi se odločil. Ko mu j>a še gospod vikar začne prigovarjati, naj le pusti novomašnika, sede nazaj ter zakliče z glasom, ki navzočim privabi solze v oči: • Pojdi, moj sin, pojd'. Pojdi in uči se zgodaj služiti neumrljivim dušam, ki jih je odrešil naš < iospod •lezus Kristus «
Mladi duhovnik hiti v sirotišnico po ozki poti vodeči iz kaplanove hišice tjekaj. V nizki, tesni sobi je ležal na slamnici starec, ki se je bil v cerkvi zgrudil nezavesten na tla. Imel je veliko rano vrh glave. Močni piš je zlomil jadrcnico, in od iveri in trsek, ki so letele okrog, se mu je ena zabodla v glavo in v možgane; ko mu jo je v sirotišnici zdravnik izdrl, je izjavil, da bo bolnik — če se zave ali ne — živel le še kakih par ur. K sreči pa Be je ranjencc še zavedel, in njegova prva b:seda je bila prošnja za izpovednika.
Juška je pri groznem pogledu obšla zona; po vsem telesu so mu zatrepetali živci. Plahi mladenič ni nikoli videl krvi, nikoli videl na dno človeške vesti; a tu je prvikrat v svojem življenju gledal smrtno, še na novo krvavečo rano ter zrl ob enem v mračnih očeh starčevih one druge rane, katere vseka bridko kesanje. Ranjenec je boječe upiral svoje oči v vrata, in ko se je pokazal duhovnik, je zastokal z napol pridušenim glasom, katerega je še zmanjševalo smrtno grgranje in teža velikanske krivde, teža pekoče vesti: »Gospod župnik, moji grehi so neskončni!«
»Neskončno je usmiljenje božje, moj brat," je odvrnil mladenič z glasom, ki mu je prihajal iz globočine srca.
Neprestano so umirajočemu tekle solze iz oči: izkušal je trkati na prsi, toda zastonj, stare otrple roke niso več ubogale volje. Duhovnik se nagne Čezenj ter mu govori besede polne tolažbe; medtem položi roko okrog njegovih ram ter ga skrbno opira;
starčeva raztolčena krvava glava, ki je videti, da je prišla naravnost od vešal, omahne na nedolžne prsi duhovnikove, na živi tempelj Kristusov. Eno uro je trajala izpoved zaradi bolečin in smrtnega boja že skoraj popolnoma neumljiva ; o njeni odkritosrčnosti pa so pričale obilne solze izpovedenčeve. Izpovednik dvigne slednjič svojo desnico — levica še zmiraj opira bolnika — in prvič izgovori besede svete odveze, besede, ki izbrišejo vse grehe. Umirajoči se vidno olajšan oddahne ter ostane za hip čisto miren; potem pa se šiloma vzklone, zamrmra nekaj nerazločnih besed, odpre na široko oči in usta, se strese, glava mu zdrkne na prsi, in po obleki in vijolični štoli duhovnikovi se vlije — gorek tok rdeče krvi.
Mladenič spozna, da jc ranjenec pretrpel; rahlo ga spusti nazaj na borno ležišče; nato mu zatisne osteklenele oči, poklekne k vzglavju ter za njegovo dušo moli dolgo, dolgo. Slednjič vstane ter se obrne k vratom ; toda po nekem notranjem nagibu, katerega si ni vedel razložiti, se obrne še enkrat k mrliču, sklene njegove žuljave, umazane roke nad prsmi ter jih ganjen poljubi. Nato odide.
Ko je stopil venkaj, je bila že noč. Pri vratih jc čakala usmiljena sestra. „In ranjenec?" je upra-šala duhovnika.
»Je umrl lepo kot dober kristjan," odgovori ji duhovnik.
»Hvala Bogu!" pravi sestra, mu poda zganjen papir in pravi: »Prosim, če bi tole izročili donu Blažu. Nesrečnikov popotni list je, edino pisanje, ki ga je imel pri sebi. Notri dobite njegovo ime, da je vpišete v mrtvaško knjigo. Danes ob enajstih so ga prinesli v sirotišnico in bo še tudi danes pokopan. — Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
JoSko spravi papir, ne da bi ga pogledal. Pri-šedši domov takoj gre k svojemu stricu. Ta je slonel pri svojem klečalniku ter molil za prihodnje jutro brevir. Joško je vedel, kako neljubo je stricu, če ga kdo moti med molitvijo, zato ob kratkem pove naročilo usmiljene sestre in še pristavi, da je starec skesano umrl. Potem položi tisti papir na mizo in gre v svojo spalnico.
»Dobro, dobro, moj sin," kliče stric za njim. Dobrotljivi Bog ti je dal dober začetek."
Don Blaž sklene svojo molitev. Počasi zapre svoj velikanski, v volovsko kožo vezani brevir. Potem vzame na mizi ležeč zvezek, v katerega je sam, ker je bila sirotišnica majhna in malo obiskovana, vpisoval mrliče; odpre ga, da zapiše vanj ime umrlega starca. Medtem razprostre umazani papir, kjer je bilo zapisano njegovo ime.
„Sveta Mati Božja!" zavpije, izpusti listič ter se zagrabi za glavo.
Precej časa sloni nepremično, oči so mu stopile skoraj iz jamic, ustnice so mu postale bele kakor kreda. „Sveta Devica. . . Moj varili sv. Frančišek !•
In zopet seže po umazanem od pogostnega /gibanja skoraj raztrganem, papirju ter bere zopet in zopet onih par vrstic, ki so bile pisane ondi. Bil je navaden popotni list ter se je glasil: Josip Lopes. iz posebne milosti odpuščen iz kaznilnice v Sevti.
Tresoč se od razburjenosti don Blaž vstane ter zapahne duri. Nato zopet sede ter iznova nepremično zre na papir in ime, ki mu je vzbudil toliko nemira v srcu. Oni Josip Lopes je bil namreč Joškov oče. je bil tisti malopridnež, ki je spravil s sveta svojo ženo. pustil svojega otroka v bedi in revščini, sam za zbežal z ničvredno osebo; toda kmalu ga je zasegla pravica in obsodila k dosmrtnemu prisilnemu delu v jetnišnici v Sevti. Ta starec je bil sovražnik, katerega je kaplan obiskoval vsako leto, mu nosil podporo, katero je nesramnež tudi sprejemal; opominjal ga je in mu prigovarjal k poboljšanju, o čemer pa zanikrnež ni hotel ničesar slišati. On je bil zastareli grešnik, za katerega sta dobra starčka zastonj molila osemnajst let To je bila skrivnost, ki sta jo zaradi nedolžnega otroka nosila v svojem srcu, ki je žgala in pekla ondi kot živo oglje; a pomagati jima nihče ni mogel.
In tedaj je don Blaž uvidel naenkrat, da roka božje previdnosti ravna vse niti življenja ter poravna vse gube. Izredna milost je odprla hudodelcu ječo, ki naj bi bila njegov grob; vihar ga je zanesel na to obrežje, huda rana je povzročila naglo j nad, snubit. Ko pride na Travnarjevo dvorišče, pa-


Moči odpovedo slabotnemu starčku. Zdrsne na kolena ter vzdihne s tesnobnim glasom : „ZivK o Gospod, odpusti svojega hlapca v miru!"
DuSa hudobnega očeta je bila rešena, čast nedolžnega otroka obvarovana. To je bila milost nove maše.
Kako se je Kradežev Matija ženil?
(Po Reimrniililnu zapisal Lovro.)
Kradežev Matija je šele pri štiridesetih letih spoznal, da človeku ni dobro samemu biti; zat se je prav resno začel pečati z načrtom, kako bi si dobil za še ostalo življenje pripravno družico. Misli na ženitev mu pa niso prišle zaradi tega, da bi mu bilo predolgočasno na svetu — ne, Matija bi bil šele prav rad sam, ker je bil velik skopuh in gr zen stiskač. ki ne privošči poštenemu človeku niti beliča. Vkljub b mu pa mu je obviselo oko ali b Ije obe očesi na Travnarjevi L«r čki. Pravzaprav zopet ni bila Len ka, ki je Matiju zmešala glavo, ampak vse kaj drugega. Lenčka je bila namreč edin otrok zelo bogatega Travnarja in srečna dedična lepega posestva s svojimi buinimi trav niki in gozdi, s polnimi skednji in hlevi Rodovitne n]ive, re c ie krave, debela goved, vse to je Matiju plesalo po glavi kakor na ravne krasote v naših očeh, e jih gledamo s kakega vis >kega kraja
N .kega lepega večera se napravi in gre, srce polno sladkih
• % j \jr
Angleška kraljica Viktorija.
smrt, a po posebni naredbi božjega usmiljenja mu je bilo na- klonjeno, da je razkril svoje grešno srce lastnemu sinu ter iz njegovih čislih rok dobil odvezo svojih grehov.
Don Blaž je zatrepetal pri tem spoznanju po vsem telesu; tresla se mu je slehrna žilica, dočim nedolžni sin niti slutil ni, komu je s svojo maš-niško oblastjo prvikrat odprl nebeška vrata. Stric, varih, čuvaj njegove časti, je imel v rokah edini dokaz usodne skrivnosti, tu pred njim je ležal na mizi. V trenutku ga je mogel vničiti za vselej.
Starček se ne pomišlja dolgo. Z močjo zapre zapisnik ter ga položi na prejšnje mesto; imena mrličevega ni vpisal vanj, »Milost nove maše, pomoč mojega patrona svetega Frančiška,« šepeče, pograbi popotni list, stopi k luči ter ga zažge. Plamen pras-kne po njem, pa ostane le kupček črnosive tvarine.
j stir ravno napaja pri koritu živino. Sakra diški to so ti bili repovi! Vsaka žival lepo okrogla da se je meso kar treslo na nji, in čedna in čista, da bi jo kar v posteljo položil. Matija gleela in gleda in od samega gledanja pozabi, po kaj j« prišel.
Tu mu nekdo potrka po rameni: »Dober večer sosed'" Bila je Travnarica.
»O, dober večer, Reza'« odvrne Matija; -kje pa je ,on' ?«
»Z L°nčko sta šla dol v vas. . . Ali bi mu ti kaj rad:«
„A tako, v vas sta šla?. . . No seve, nekaj bi rad govoril ž njim. . . pa saj se tebe uprav toliko tiče kot njega; toda pojva v hišo, kravam in teličkom nt nič mari, kar se imava pomeniti, temule lan ta bnu pa še manj."
Matija sedi v sobi za mizo, nerodno suče med prsti klobuk in se ozira po sobi iz enega kota do drugega — hentano, kako je vse pomito, svetlo in čedno, še celo tla so tako lepa, da bi lahko jedel na njih. Medtem gospodinja prinese hleb kruha in kozarec mošta in prigovarja Matiju, naj le globoko zareže. Matija pa le suče svoje pokrivalo in govori semintje o lepem vremenu, o dobrem lanenem semenu, o primerni vlagi, da se bo lahko sadil krompir, in drugih podobnih rečeh. Prava, rešilna beseda mu ni šla z jezika. Tu mu gospodinja sama pomaga iz zadrege
»Ti Matija — mu pravi — zaradi krompirjeve saditve nisi prišel k nam. . . le kar naravnost povej, kaj te je prineslo semkaj.«
»Pravzaprav čisto nekaj posebnega,« začne Ma tija v zadregi. »Veš, soseda, žalostno je vendarle, če mora človek dan na dan biti tako Bam, tako osamljen in zapuščen; poslom tudi dandantsni nič upati, od spredaj in zadej jim moraš gledali na prBte, in če človek ni sam doma, ni nikogar, ki bi jim stal za hrbt >m. . . z eno besedo: potreboval bi žensko — krščansko, pripravno žensko — to je prva stvar; na denar in na premoženje ne gledam, sem si že sam nekaj prihranil: da je ženska le krščanska! — Pa sem si mislil, vaše dekletce, vaša Lončka bi bila prava. Je toliko krščansko dekle, moli kakor svitnica.. jo (trav rad opazujem... in kako je stregla Janezku, ko je bil bolan; solze mi stopijo v oči, če se zmislim.
Pritem Matija povrta po očeh, če bi mogel spraviti iz njih vsaj eno mačjo solzo. Reza je mirno sedela ter poslušala ; ko pa je Matija jel govoriti o krščanstvu, se je komaj petajila, da ji ni ušel glasen smeh Matija je bil namreč znan kot poseben svetnik. V nedeljo je prišel namreč med zadnjimi v cerkev ter se naslonil s hrbtom na cerkvena vrata, da bi se ne odprle in ljudje potem ne prehladih. Od pridige ni vedel ničesar, razen če bo župnik kdaj dovolili delati v nedeljo, recimo spravljati seno ali kaj takega. ,Ce je sploh bil pri pridigi, je hodil sedet na stopnjice, kjer se hodi na kor, tamkaj je rad glasno zasmrčal, da so ljudje vedeli, da je on tudi v cerkvi in pri pridigi. Enkrat se je celo tole prigo-dilo: Matija je spal na najvišji stopnjici; — tu pri-ropota njegov neokretni klobuk po stopnjicah doli; proti koncu govora se pa še Matija sam privali s strašnim ropotanjem navzdol v velik strah pobožnih
vernikov. Marsikdo je tudi vedel povedati, kako je že nekaterim gospodarjem zavil vrat ter jih pregnal z lastnega domovja. — Zato se je Travnarica morala skrivaj smejati; vendar mu odgovori z veliko prijaznostjo: „A od te strani vleče veter?. .. Hudo velika čast je za nas. .. toda, ljubi moj Matija, ti b -š tudi sam vedel, da bomo mi dali svojega otroka le kakšnemu dobremu krščanskemu možu. Zato mi že oprostiš, da te nekoliko potipljem za žilo." Pri teh besedah stopi s prekanjenim smehom na ustnah k omarici in izvleče iz nje mali katekizem, potem pa začne izpraševati. Ko je Matija spoznal, zakaj se gre, je izpremenil barvo; najprej je postal zelen, potem pa rumen, nadaljnih barv pa skoro ni bilo mogoče določiti, tako so se mešale. Rajši bi bil požrl celo miš z dlako in kožo, kakor pa bi se dal izpraševati. Toda zopet stopijo pred njegove duševne oči pitane krave, rodovitne njive in travniki zato se kislo nasmeje in uda v neizogibno usodo.
»Kako se glasi peti člen apo-stoljske vere?« praša Travnarica.
»Petič ne obhajaj ženitve ob prepovedanih čaših,« odgovori Matija precej pogumno.
»Oho!« se zasmeje kmetica; «tako hitro pa ne gre.« Potem praša naprej: »Kako se imenuje sedma zapoved božja?«
»Sedmič, sveti zakon,« se odreže Kradežev.
»Le počasi, počasi... tisto pride šele nazadnje,« pripomni Travnarica.
Še eno vprašanje mu da: »Pa povej kako se glasi osmero blagrov?« Če bi bil Matija z ozirom nase hotel odgovoriti, bi bil moral reči; „l) goved, 2) hlev, 3) denar itd;« vendar prej nekoliko pomisli, potem pa izblekne; »1) Lačne nasitovati, 2) žejne napajati itd.« Travnarica se zasmeje na ves glas.
»Dragi moj Matija,« mu pravi, „s katekizmom sta pa precej skregana; če Bodimo po tem, je tvoje krščanstvo še dokaj mlado. — Pa poskusimo kaj drugega, česar ni v katekizmu. Kako pa so se imenovali sv 3 Kralji?« Matija je kar zazeblo po udih. Nazadnje se spomni, da o Božiču pišejo vse tri na hišna vrata in sploh povsod. Ozre se na sobne duri in res, ondi je stalo: G. M. B. Matija nategne svoj razum — pa mu pride počasi, počasi, pride pa vendarle : »Gašper — Malhus — in Barabas.« Reza bi bila skoraj počila od smeha; malo je manjkalo, da se ni zvalila pod mizo, tako jo je rukalo. . . Zunaj se začujejo težki koraki.
»O.i gre,« pravi Reza, hiti venkaj in pošepeta možu nekaj na uho. Zvit nasmeh je šinil Travnarju po obrazu. Imt 1 jih je mož precej za ušesi, še skoraj več k«, t njegova ljubeznjiva ženka. Imeli so ga za nekoliko gluhega, bilo je pa takole: če je Travnar hotel slišati, je razumel najbi lj tih j besedo, če mu pa kaj ni ugajalo, potem mu je pa bilo hentano težko dopovedati. — Stopi v sobo.
»Djber večer, Mat ja'« pozdravi Kradeževega; »k»j bi pa ti rad povedal?«
»Bog daj dober večer, Travnar!« odgovori Matija; veš, imam prav posebne misli «
»Sem precej gluh — kako meniš, da bi ti jaz prodal svoje svisli !• — «Ne, ne, oženil bi se rad!«
»Kako misliš? — Kam gremo jutri orat?"
Matija se je jel lastiti obup. Zato zavpije da se okna stresejo: »Sosed, jaz bi rad dobil pripravno nevesto!«
Travnar so zadere še glasneje: »Kaj? (Je smo že popravili cesto?«
»Oh, jaz bi se le rad ženil' Naj ti povem naravnost: jaz bi rad vzel vaš-ga dekleta!«
»Kako? Ce te prav razumem, ti bi rad zvedel, počem bo teleta?«
To je Matiju \endrle preveč. Zato nastavi svoja usta Travnarju čisto blizo na tlii in zavpije, kolikor mu da duša: ..Vašo hčer, vašo L nčko bi jaz rad za ženo.'
»A takuoo --?« odvrne Travnar, to bi pa bil ti takoj povedal. . . No, pa si nekoliko prepozno prišel. .. dekleta sem že dal Ropotarjcvemu Janezu Ravnokar smo bili pri g. Jiupniku.«
Matija je imel dosti. Pograbil je svoj klobuk ter jo popihal domov p parjen, kakor pes iz gostije. Domače dekle, ki so pri kuhirjskem okencu poslušale in vso stvar slišale od kraja do konca, sj se zasmejale na ves glas tei se pokale ob kolena, smejala sta so gospodar in gospodinja, n ajbolj od srca pa se je smejala Lenčka, nevesta Rnpotarjevega Janeza.
Slovenski novičar.
Kranjsko
Upravništvo »Domoljuba" naznanja, da sta mu zaradi nepričakovanega namnoženja naročnikov čeloma pošli 1. in 2. letošnja številka. Ako ima kdo katero teh številk odveč, bi nam jako ustregel, č e j u vrne upravništvu. S tretjo in nadaljnimi številkami lahko postrežemo vsem novim naročnikom. Obenem prosi upravništvo blagohotnega potrpljenja, ako se pri pošiljatvi tuintam vrine kaka pomota-
pri ogromnem številu naročnikov to skoro drugače ni mogoče. Ako kdo ne dobi lista ali v nezadostnem številu, naj kar reklamira po pošti; taka reklamacija je poštnine prosta. Vzame se kos papirja, na katerega se napiše: te in te številke nisem prejel — spodaj bivališče in natančen podpis — list se zgane in se zunaj napiše: Reklamacija, 1'pravništvu ..Domoljuba" v Ljubljani. — (Seveda se k.ij druzega na tako reklamacijo ne sme dostaviti. I pravništvo se bo prizadevalo, da vsem opra vieenim zahtevam ustreže.
Ljubljanske mestne volitve i/. leta 1899. v a/ v e 1 j a v I j e n e ! Kakor strela iz jasnega, tako je udarila ta novica iz Dunaja v liberalni mestni magistrat ljubljanski. Leta 1899 se je namreč tudi katoliško - narodna stranka udeležila ljubljanskih mestnih volitev. Liberalci so bili v silnem strahu z.i svoje mandate. In v tem strahu jim je prav prišlo vsako sredstvo, samo J.i sc ohdržč na krmilu. In sleparili so taki), da seje katoliško-narodna stranka pritožila na upravno sodišče na Dunaju. Zadnje Jni se jc vršila n.t Dunaju ta obravnav.i: dr. Ivan Susteršič je pritožbo tako izvrstno utemeljil. Ja je najviše sodišče moralo ovreči te volitve v J r u g c m in tretjem voli v nem razredu Kaj ne. žalostno to, Ja je bilo treba segati do c c s a r s k e g a D u n a j a . če se jc hotelo pripomoči pravici do zmage! L: vsega pa se vidi. da povsod ondi, koder zmaguje liberalizem, zmaguje le s pomočjo nep o stavnih in sleparskih sredstev. Zato liberalizmu krinko doli in vsakega bo s r a m b i t i v njegovi službi!
Umrl je 26. j.inuarija na Kožljcku pri Cirknici 90-letni samec, oziroma hlapec po domače: »Gašperjev Marti nek", previden z sv. zakramenti. Služil je če/ :><> let pri isti hiši. Bil jc Jc, svoje visoke starosti vedno vesel in jc prav rad kako pesmico zapel. Svetila mu večna luč!
Trinajst torkov v čast sv. Antonu Padovanskemu.
Spisal P. A I j f o n z K u r I a n, mašnik frančiškan skega reda. Katoliška tiskarna v Ljubljani. To lepo knjižico toplo priporočamo vernim Slovcnccm. ki se tako radi zatekajo v svojih raznih potrebah k priprošnji slavnega sv. Antona Padovanskega. '•ena v platno vezani knjižici je 32 k r., trpežno vezani z rdečo obrezo s kr., z zlato obrezo 46 kr., v šagren vezani 63 kr.
Kje se dobi lurška voda? Kje se vpisujejo "Jje v bratovščino Naše Ljube Gospe? Kje v bratovščino svetega Dizma za duše v v	— Na ta vprašanja, ki sc vedno ponav-
,]aj0 od raznih strani, odgovarjamo:
1.	L urško vodo, zanesljivo pravo, ima v zalogi č. g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani, ki jo na željo razpošilja tudi po pošti.
2.	V bratovščino Naše Ljube Gospč zapisuje isti gospod; njemu se pošiljajo tudi dotični doneski. Sprejema tudi ude »Častne straže".
3.	V bratovščino svetega Dizma za duše v v i ca h sprejema ude in pobira doneske č. g. J a n e z K a 1 a n , stolni v i k a r v Ljubljani.
Novi grobovi. — Zadnje tedne je smrtna kosa posebno neusmiljeno kosila med vrlimi možmi naše domovine. Izmed duhovskega stanu so umrli: 1. - V daljni Ameriki škof Ignac Mrak, vredni naslednik velikega Friderika Harage, 90-Ieten starček. Visoki pokojnik je bil rojen leta 1810. v Poljanah na Gorenjskem; v mašnika posvečen 1.1837., služboval kot kapelan v Ribnici in Slavini, a leta 1845. sc jc na poziv blaženega Fr. Harage podal oznanjevat sv. vero amerikanskim Indijancem. Služboval je v michiganskih pragozdih devet let, postavil v Grand Traversc krasno cerkev, postal generalni vikarij, po Baragovi smrti marketski škof do leta 1878., ko sc jc vsled slabega zdravja odpovedal škofovski časti. Njegov naslednik je bil I. Vcrtin, tudi Slovenec, ki jc pa umrl že leta 1899. Zadnja leta je pokojni Mrak stanoval v bolnišnici, kjer je po možnosti obiskoval in tolažil bolnike. Blagi pokojnik ni nikdar iskal slave in posvetne časti, ampak delal je vedno le za Boga in v blagor svojega bližnjega. N. v m. p!
'2. — P. Feliks Pod brega r jc dne 28. pr. m. umrl na Sveti Gori pri Gorici. Bil je rojen 1. 1848. v Spodnjem Tuhinju, v šolo hodil v Kamniku in Ljubljani. Leta 1866., ko jc izbruhnila vojska na Laškem, je šel prostovoljno med vojake in se hrabro boril pri Kustoci. Ko se je vrnil od vojakov, je nadaljeval svoje študije in leta 1868. stopil v frančiškanski red. Leta 1872. jc bil posvečen v mašnika. Služboval je v Pazinu, kot gvardijan na Trsatu, v Klanjcu in Samoboru, kot spovednik in pridigar zopet v Nazaretu in Pazinu. Ko je ravno hotel začeti delovati na misijonih, je prišel ob .glas. Šel je v Brežice, na Brezje, vedno upajoč, da sc mu povrne glas, a upanje se mu ni izpolnilo. Ko je pa lani provincija sprejela samostan na sveti Gori, oglasil se je za ta samostan, ker je želel tu živeti v samoti, delovati na čast Marijino in tu umreti. Želja se mu jc izpolnila 28. januarja. Bil je blagega značaja, povsod priljubljen in spoštovan. Svetila mu večna luč!
3. — Na sv. Gori pri Gorici je umrl č. gospod Andrej Leban, vodja ondotnega svetišča.
Pridobil si jc lepih zaslug za olepšavo svetišča na sv. Gori. Bog mu plačaj v nebesih!
4. —V Gradcu v bolnišnici usmiljenih bratov jc umrl 16. januarja č. g. Benedikt Hrtiš, župnik pri sv. Vidu blizu Ptuja. Naj počiva v Gospodu!
Iz posvetnih stanov pa so umrli:
1.	— V Mariboru dr. F e r d. I) o m i n k u š, odvetnik, mož poštenjak, eden prvoborilcev štajerskih za narodne pravice.
2.	— V Ljubljani dne 15. januarja dr. Alfonz M o še, odvetnik, obče spoštovan, pravičen mož.
3.	— Dne 17. januarja v Ljubljani L ud o vik Ravnikar, upokojeni deželni sodni svetnik. Blagemu, vzornemu možu L. Ravnikarju, možu stare, poštene slovenske korenine, želimo v nebesih obilnega plačila za vse delo in vse trpljenje, katero je v dolgih letih prebil za svoj narod in njegove svetinje! — Pri Devici Mariji v Polju je umrl dne 28. ja-nu varija Jakob K o c j a n č i č vulgo Kovterc v 75. letu svoje starosti,, ki je ponosno in vestno svojo službo opravljal kot ključar župnijske cerkve blizu 40 let in je znal pripovedovati zanimivosti župnije, katere je doživel že za petega župnika. — V Cerkljah na Gorenjskem je umrl cerkljanski častni občan in dolgoletni okrožni zdravnik g. Kdvard Globočnik v 61. letu svoje dobe. Bil je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem.
Med vsemi novo Izvoljenimi poslanci v naši državni polovici ima dr. Šusterčič največ glasov in tudi največjo absolutno večino. To je sijajno zadoščenje za „Narodove" napade in jasno kaže, k d o je najbolj sovraženi mož na Kranjskem.
C. kr. kmetijska družba. Od raznih strani nas vprašujejo udje c. kr. kmetijske družbe, ali naj sedaj izstopijo iz te družbe. Za sedaj ni vzroka za izstop. Družbo vodi gospod P o v š e, katerega oseba nam daje dovolj poroštva. Sicer se pa pripravljajo ravno sedaj bistvene izpremembe v zastopstvu naših kmečkih interesov, in ddbro je, če so naši somišljeniki ravno sedaj v družbi.
Zbirka ljudskih Iger II. zvezek izide koncem tekočega tedna, na kar opozarjamo naša bralna in delavska društva. Drugi zvezek bode obsegal šalo-igre v jednem dejanju s samo moškimi ulogami: „V e d e ž c v a I k a" in »Kmet — Herod", s samo ženskimi: »Jeza nad petelinom in kes" in veseloigro v treh dejanjih s samo moškimi ulogami „Car in tesar". Gena ostane ista, kakor pri prvem zvezku. Naroča se lahko naprej pri založništvu: „Slovenska krščanskosocijalna zveza" v Ljubljani ter dobe naročniki, ki se oglase naprej, II. zvezek takoj, ko izide.
Na delo za družbo sv. Mohorja! Skoro bo potekel čas, v katerem se nabirajo udje za družbo sv.
Mohorja. Upamo, da bodo na Kranjskem ostali vsi dosedanji udje še nadalje družbi zvesti in ji pridobili še mnogo novih. Lani so štajerski Slovenci z ozirom na nove ude najbolj napredovali, glejmo kranjski Slovenci, da letos nikakor ne bomo nazadovali, ampak potrudimo se, da n a d k r i I i m o v napredku Slovence v vseh drugih slovenskih vla-dikovinah. Kranjski Slovenci, pokažimo, da sc v ljubezni do tako odlične književne družbe ne damo nadkriliti od nikogar!
Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu je izdala letno poročilo za 1. 1900. kateremu povzamemo nastopno: Koncem 1. 1899 jc ostalo v bolnici 05 bolnikov. Tekom 1. 1900 je bilo vspre-jetih 1287 bolnikov iz raznih kronovin, največ seveda iz Kranjske. Oskrbovalnih dnij jc bilo 24.317. operacij 372, ozdravljenih 982. zboljšanih 229, ne-ozdravljenih 39. umrlo jih jc 33, v oskrbovanju jih jc ostalo 69. Vsak bolnik jc bil v povprečni oskrbi 17'9S dnij. Te številke pričajo o vspešnem delovanju tega zavoda. Vodstvo sc zahvaljuje za podpore dež. zboru kranjskemu, raznim občinam in posojilnicam ter sploh vsem dobrotnikom, posebno pa kranjski hranilnici. Ker se je bolnica v Gradcu morala pre-zidati in ker preneha nabiranje milodarov po drugih deželah, zato vodstvo prosi podpornike in dobrotnike. naj tudi v bodoče podpirajo zavod, ki jc za Dolenjsko največjega pomena.
Vinskim trgovcem in gostilničarjem. Iz Črnega Kala v Istri sc nam piše: V Urnem Kalu, Loki, Ga-brovici in Hrastovljah je na prodaj še mnogo belega, pristnega in v istini izvrstnega vina. Starejši možje že 25 let nc pomnijo tako dobre kapljice, ('.ena vinu je 32 do 36 K. Na vprašanja daje pojasnila g. Karol Šiškovič v Črnem Kalu.
Neveste, pazite na zdravnje! S Kcblja na Pohodi jc šla one dni nedoletna kmečka hčerka s svojimi stariši in mladim brhkim ženinom s Trnja v Konjice ženitno pismo delat. Ker je bil tisti dan mraz posebno hud, se jc bila sirota prehladila. Prcdno so stariši spoznali nevarnost, je bilo že po vrli deklici. Namesto veselih godcev so ji mrtvaški zvonovi peli, namesto vriskajočih svatov so plakajoči sorodniki jo spremljali, ne k altarju, marveč k črnemu grobu. Naj v miru počiva! Žalujočemu ženinu pa naj Bog zaceli globoko rano!
Za osušenje loškopotoške doline je k že prej dovoljenim 2000 K. podpore poljedelsko ministerstvo dovolilo še primanjkujočih 1000 K.
častnim občanom je izvolil občinski odbor v Srednjivasi v Bohinju g. župnika Matijo Z a r-n i k a v priznanje za njegovo neumorno delovanje v duševni in gmotni prospeh imenovane občine.
Otrok je zgorel, poldrugolctni sinček, Ani I)o-linar v leskovški župniji dne 10. pr. m. zjutraj mej tem. ko jc mati imela opravilo v hlevu, ostali domačini so bili pa v cerkvi.
Grozna nesreča Z Nabrežine se poroča: Na železnici 2000 metrov od postaje Bivije proti Italiji sc jc zgodila velika nesreča. Prišel je pod vlak vo-jak-domobranec Fran Gabrovec iz Vižovelj. Hotel je z vlakom v Trst, a po nesreči jc padel pod vlak, ki mu jc zdrobil glavo in ves život. Truplo so prenesli na pokopališče na Nabrežino.
Ponesrečil se je v šmartnu ob Savi Martin škrjanec iz Zaloga. Vozil je kamenje k Savi, pri tem pa prišel pod voz Kolo mu je šlo čez prsa in bil jc v malo trenutkih mrtev.
Vtopljenca našli so 14. pr. m. v Ljubljanici na Fužinah. Truplo jc Karola Bokala, ki jc bil kurj.ič na pošti v Ljubljani.
Nesreča Dne 14. pr. m. sta brata Jože in Jurij Vidmar iz Gor. Bernika v gozdu napravljala drva. Popoludne jc prišla za njima z vozom Jožctova žcn.i ter sc ustavila v grabnu, koder sta spuščala debli. Ženo jc deblo do smrti ranilo, da jc v kratkih tre nutkih bila mrtva.
Obč volitve v Št Rupertu V St. kupertu jc pri občinskih volitvah dne 28. in 29. jan. v III. in II. razredu zmagala naša stranka s 16 odborniki. Nasprot niki pa v I. razredu z s odborniki
Velik požar v Novem Mestu. Ob vznožju grič;i na katerem stoji kapitelj in cerkev, so 14 posestnikom zgoreli skednji in vse. kar jc bilo v njih sprav ljcno. Velikanska nevarnost jc bila za celo mest". Ogenj sc jc skoro gotovo zatrosil po nerodnosti in neprevidnosti. Tako velikanskega požara Novo Mesto šc ni videlo od 1. 1794. ko jc pogorela cerkev sv. Katarine in šest hiš v obližju sedanjega glavarstva. Prej jc ta nesreča dvakrat zadela Novo mesto: leta 1664, ko jc zgorel samostan s cerkvijo vred, in 1. marca 1. 1576., ko jc pogorelo vse mesto, kapitelj in tudi ccrkcv. Bili so to hudi udarci in desetletja si meščani niso mogli pomagati. Dal Bog. da bi zadnji požar nc imel tako slabih posicdic za Novo mesto.
Dopisi.
Ribniškinovičar —Tovarn je menda »Domoljub" že sporočil, da se je v Ribnici ustanovilo »Katoliško politično društvo". Pa veste čemu? Zato, da bo združevalo poštene, katoliško-narodne može iz vse okolice in jih vodilo v boj proti liberalcem. Katoliško politično društvo v Ribnici bo razširilo „Domoljuba" po kar mogoče vseh naših krščanskih hišah, ker ve, 'la tam, kjer bero »Domoljube.". nihče ne verjame
liberalnih čenč in sleparij. Katoliško polit, društvo v Ribnici je pa najelo tudi novičarja, ki bo domoljuba" zalagal z zanimivini novicami iz naših krajev. Tisto je že res : mi radi beremo, kako sc vojskujejo Buri in kaj trpe ubogi kristijani v Kini, pa še raje beremo, kaj je kaj med domačini novega. Ali ni to res?
Torej: ribniški novičar bo prišel vsaj vsake kvatre enkrat — upamo, s polno torbo novic. To pa naprej pove, da bo liberalce mikastil, kjer jih dobi. Za to pot vam prinaša novic iz volivne dobe.
Tam zadej za gorami, v Dragi, se ni dalo nič kaj prida zvedeti, kako so volili. Čuti se pa, da ni bilo večine na pravi strani. Ljudje so menda tam še preveč v .turški' sužnosti. — Ej, Fotočani so se vrlo držali! Loški Potok je bil doslej liberalno gntzdo. Ljudstvo ni bilo poučeno, kaki tiči so liberalci. Potoški župan Rus je poglavar liberalcev. Dn6 8. decembra je priredil liberalen shod v Travniku. Pred cerkvijo je dal klicati: „Pridite na shod vsi! Povabljeni sta o5e stranki, kmetiška in duhovska." Tako neumne pa še ni kmalu kdo užagal. Ali ni duhovska ali katoliška stranka tudi kmetiška'( Liberalna je gosposka, take gospode, ki nič v cerkev ne hodi. Prišel je res liberalni kandidat Lenarčič, Lukca Jelenca pa ni bilo, Be je menda drugod preveč upehal. Kmetje pa na Lonarčičev shod niso šli. Pač pa s > šli volit in volili so katoliškega poslanca. Ganljivo je bilo, da je prišel tudi en slepec volit. Naši so dobili pri prvi volitvi 200, liberalci pa le 55 glasov. Pa bi bilo naših še enkrat toliko, da ni mnogo kmetiških mož prav ta čas na Hrvatskem. Še hujša borba je bila 18. decembra. Nasprotniki so se že veselili zmage. Imeli so žc nabasane možnarje. Rus jc vpil, da bo pokazal, kaj so kmetje. In izid je pokazal, kaj so kmetje: naših 84, liberalnih 39. To je bil hud poper. Zdaj so pobiti, kot bi jih z vodo polil. Rusu — pravijo — županski stolec Škriplje. Le pogumno na noge, Potočani, pa moško naprej I V petih vas h so odločno katdiškonarodni volilci. Pri kmetijskem društvu jih jc že 220. Bog jih živi! — Volilci občine Gora so morali iti volit v Loški Potok. Pa dolga pot jih ni udržala doma. Malo jih je, a so ljfldi! Nič ni pomagal liberalni katekizem, ki ga je pošiljal Fajdiga iz Sodražice. Pri drugi volitvi eden radi bolezni ni mogel iti volit, eden je umanjkal, eden je pa menda sam spoznal, da je najbolje, če doma za pečjo ostane. — Zdaj pa v So-dražico! Tam se že nekaj let sem mogočno šopiri krdelce liberalnih štacunarjev. Kmetiškemu ljudstvu so se pa oči odprle, obrnili so se vsi od njih in ustanovili svoje kmetijsko društvo. Od tistega časa so pa štacunarji divji. Pa uvideli še niso, kako so zapuščeni. Trdili so, da jim je 130 glasov gotovih
Da bi jim pa no zmrznili, ogrevali so jih od župana do krojača, po prodajalnah in gostilnah. V glasovnice je bilo županstvo vse zaljubljeno in se več dni ni moglo ločiti od njih; da, nekaj jih je moralo izročiti šele na volišču Eno pa je celo dejalo pod ključ v skrbi, da no bi po dr. Šusteršiču dišala. Pa jo je moralo sramotno izročiti. Za liberalce je delal posebno nek trgovec in napredni učitelj. Ta je grozil, da ne bo pobotnic delal za penzijo. Smešno — kot bi nikdo drug n« znal pisati! Liberalcem je hudo ležal v želodcu posebno gospod kaplan Lavrič. Pretili so mu, da ga bodo pognali in dobili raje lutr-skega pastorja za 60 gld. na leto. Liberalne katekizme so kar sipali; gospodinje so pa ž njimi peči kurile. Prišel jim je prerokovat tudi gosposki kmet Lenarčič, ki je pri Fajdigu napravil shod. Njegovo modrost je poslušalo nekaj gospide iz Lašč, Ribnice, potem domačo učiteljstvo in — seveda tudi St. Gregorski in Poljanski, nekaj obrtnikov in 3—4 kmetje. Sodražki kmetiški možakarji so pa stali pred Fajdigovo gostilno na prostem in gromovito klicali: »Živijo dr. Šusteršič — proč z liberalci!« Lenarčičev shod je zaključil .Johan z žage' tako le: „Ker je Lenarčič tako zaslužen, predlagam, da mu zakličemo : »Živijo Jelene, živijo dr. Tavčar!« Na Lenarčiča je je pa v svoji ,gorečnosti' pozabil. Da to ,žajfo' popravijo, dviguejo Lenarčiča na rame in nosijo po sobi. Lenarčiču se je to hembrano dobro zdelo, saj je upal, da vsaj v Sodražici zmaga. In dan volitve — kaka smola! Celih šest glasov je vjel. Vencajz pa 128; pri prvi voljtvi pa Lukec Jelene 30, Šusteršič pa 275. Ginljiv izglod je dal dreč. gosp. župnik, ki je gredoč z volišča naravnost krenil v kmetijsko društvo zapisat v zadrugo sebe in cerkev. Moška je ta; tako se govori! Bog Vas živi, vrli katoliško-narodni Sodražani! — Zdaj pa k sv. Gregoriju! Gre-gorskih mož se ni prijela liberalna kuga še prav nič. Čvrsto so se držali pri volitvi v obeh skupinah; ne eden se ni izneveril katoliški zastavi. Preč. g. župnik jih je zato na prižnici pohvalil, a učitelja-organista je zato tako mrzlica stresla, da je sredi maše v veliko ogorčenje faranov prenehal s petjem in orgla-njem. In ta učitelj je še leto osorej „Narod« za nos vodil in dopisoval v »Slovenca"! Kosi po slemenskih bregeh pa zdaj tako le pojo:
Ko b' bil meni kdo povedal, Nikol' b' ne bil verjel, Da z liberalci bo posedal, Ž njimi hodil, ž njimi pel.
(Dalje prih.)
Iz Ptujske okolice. Žalostni dogodki nas tlačijo. Marsikomu so že znane naše žalostne razmere gledež društvenega delovanja. Na ljudski šoli Ptujske okolice sta bili prekrasno slikani podobi Komenskega
in nepozabnega škofa Antona Martina Slomška. Pa hudobna roka pomaže in uniči z nečisto tekočino po noči obe podobi. Za Slomškovo slavnost je bilo že vse razglašeno v časopisih in tudi že vse pripravljeno; imela se je vršiti na Binkoštni pondeljek dne 4. junija pri gostilničarju Janezu Gregorecu na Grajeni. A zopet hudobna roka užge hišo gostilničarju Gregorecu na predvečer slavnosti. Drugi dan je prišlo mnogo gostov od vseh strani, pa kaj so našli? Namesto slavnostnega prostora, okrašenega z zelenjem, smrekicami, venci in napisi, pa so našli strašen prizor — pogorišče! Pa Slomškovo slavnost smo vendar obhajali dne 2. septembra prav veličastno. Slavnostni govor so imeli č. g. dr. Anton Medved iz Maribora. Slavnostnih gostov jc bilo mnogo od vseh strani in vseh stanov. V spomin stoletnice rojstva Antona Martina Slomšeka in v spomin petletnice ustanove društva je sklenil odbor kmetijskega bralnega društva v Krčevini pri Ptuji, da bo začel nabirati doneske za ^društveni dom". Ker smo reveži in ne moremo iz svoje lastne moči postaviti ,,Društvenega doma", se obračamo z lepo, ponižno, gorečo prošnjo do vseh rodoljubov širne naše mile Slovenije za pomoč in podporo. Posebno se priporočamo slavnim ravnateljstvom posojilnic, ki sklepajo ob koncu leta svoje račune in delijo podpore na razne strani. Milo prosimo, da bi se tudi našega „društvenega doma" kaj spomnile. Vsak najmanjši dar hvaležno sprejmemo. Darove sprejema France Ver, odbornik kmetijskega bralnega društva v Krčevini pri Ptuji, Štajersko.
It Boštanjske okolice. — Zadnja volitvena burja je vzdramila tudi nas zaspane Boštanjce. Sedaj vidimo, kako resnična je beseda sv. pisma: „ko so pa ljudje spali, je prišel hudič in prisejal ljulike med pšenico." Kes. ko je po drugih občinah le raztresal svoje seme. je pri nas kar cel voz zvrnil. In zaslepljeni Boštanjci sc hiteli pobirat to seme kar vsi vprek. Kje so tisti Boštanjci, ki so bili nekdaj zgled možatosti in krščanske zavednosti? Kozarec vina, frakcij žganja, malo golaža — in možatost je prodana! In kdo je bil kupec? Tisti, ki še nikoli ni bil prijatelj ljudstva, ki je vedno iskal samo svoje koristi! Boštanjci, le dajte se še v prihodnje objemati od liberalnih prijateljev; prišel bo čas, ko boste prepozno spoznali, da ste v teh objemih pustili svojo čast, svojo vero in svoj — denar!
Iz Smlednika. — Meseca majnika namerava prirediti smledniška fara in ž njo v zvezi tudi sosedne fare skupno romanje v Maribor k prekrasni novi cerkvi Marije Device, Matere milosti, posvečeni 11. in 12. avg. 1. 1900 Romarje bo peljal poseben vlak po znižani ceni; vožnja od Ljubljane do Maribora in nazaj bo stala samo 3 gld. 50. kr. — Zanimanje
za to romanje jc že sedaj veliko. Posebno bodo v obilnem številu zastopane Marijine družbe iz Smlednika, Komende, Vodic, Šenčurja in Preske. Vodiška Marijina družba udeleži se romanja s krasno novo zastavo. Pokazati hočemo s tem romanjem, kako velika ljubezen gori v naših srcih za Marijo. Marijine družbe, ganite se! Vse za Marijo!
Iz Žile pri Beljaku. Pri nas smo imeli 3. janu-arija t. 1. volitev novega občinskega odbora. Za župana je bil sedaj že v petnajstič izvoljen obče spoštovani g. Alojzij Me rti, posestnik pod Dobrovo. Za svetovalce pa: g. Janez Gailer, posestnik na Muravi, g. Janez Sebastian, posestnik v Trder-ničah, in g. Janez G e m e r n j a k , posestnik in
gostilničar na Brdu.
Iz Podllpe pri Vrhniki. Od '20.—27. januarija t. I. obhajal se je pri nas sv. misijon pod vodstvom čč. oo. iz reda sv. Frančiška P. K n g e I b c r t a in P Sal vato rja. Dasi jc bil ta misijon v tukajšnji župniji žc tretji v 10 letih, in če prav je bila ravnokar adventna spoved, vendar so se ljudje tudi misijonskih govorov in pobožnosti udeleževali s toliko pridnostjo, da je bila cerkev pri vseh govorih natlačeno polna, dokaz, kako goreče sta čč. oo. misijonarja oznanovala večne resnice. Spoved so opravili vsi domačini in mnogo vnanjih. Red je bil vseskozi vzgleden in vreme, hvala Bogu, prav ugodno, dasi jc bil do začetka sv. misijona oster mraz. Ob sklepu sprejetih je bilo vnovič 16 odraslih deklet v tukajšnjo Marijino dekliško družbo, tako, da so zdaj dekleta polnoštevilno Marijine družbenice. Podlipci čč. oo. misijonarjema nc moremo povrniti velikega truda, kličemo Vama za slovo: Bog Vama povrni' Spremljaj Vaju povsod blagoslov božji! Vajinih naukov pa ne bomo pozabili.
Z Brega pri Šmartnem, okraj Kranj. — „Go-renjca" po volitvah glava boli Seveda napadov na našo stranko mu ne manjka, s katerimi polni svoja umazana predala. V svoji tretji letošnji številki poroča, s kakšno težavo jc izvedel ime tistega podpi-sovalca glasovnic v občini Mavčiče. ,,S kakšno pravico se vendar meša tak v volitve, nam je nerazumljivo", tako piše. Odgovarjam: Akoravno sem priprost, neveden zidar, se vendar zavedam, kaj mi je storili; zato mi ni, in mi nikoli ne bo treba k ..Gorenjcu" hoditi iskat svčta v volitvenih zadevah. Vsa „Gorenjčeva" modrost ni drugega kot veliko skadišče laži. Spominjamo se še dobro, kako je lanskega leta nesramno napadel našega prečastitega g. župnika v Šmartnem; cel članek je bil izmišljen, nič kot ostudna, debela laž.
Tako je tudi laž, da bi bil meni pomagal pri popisovanju glasovnic Platič. Listu, ki si le z lažmi pomaga, mora kmalu zapeti boben! Mi pa pravimo:
»Silno napenjal si svoje moči. — A vendar kljub temu smo zmagali mi. — Jelencu pribil i na vsako kopito en glas. — Tako tudi kmetu vseh kmetov pri nas! (Opazka. Jelene je dobil pri nas 4 glasove, Pire pa 2)
Ivan Perč i e, zidar ki se ne sramuje biti klerikalec.
Iz Črnega vrha. — Huda je bila pri nas volivna borba, a slavna je bila tudi zmaga. Ne pa tako v sosednjem Godoviču. Tam so tako srečni, da imajo liberalnega župana; ta vrli mož je vse storil, da je svoji občini pomagal do liberalne slave. Kako se je ta slava dosegla, o tem seveda liberalci niso izbirčni. Kar se je pri nas vse uganjalo z glasovnicami, to presega že vse meje. Nekaj smrkolinov je hodilo okrog in begalo ljudi, da so le tiste glasovnice veljavne, ki bodo pri županu podpisane. In Godovičani, ki so sicer brihtni ljudje, so šli na take limanice, pa se vjeli v liberalne mreže. Godovičani, poglejte, poglejte tiste, ki hočejo biti vaši vodniki! V njihovih hišah ni ne posta, ne molitve in sploh nobene vere! Le oklenite se takih mož in kmalu sc bo tudi vam pot k cerkvi zarasla! Ge vam te volitve niso odprle oči, potem vam sploh ni pomagati!
Drobtinice.
Junaštvo usmiljenih sestra v angleško burski vojski V hudi borbi med Angleži in Buri se je tudi katoliškim misijonarjem in redovnicam huda godila. Mnogo samostanov je porušenih in požganih. Težko so zadete zlasti usmiljene sestre. Njihove bolnišnice so porušene, a s tem ni ustavljeno njihovo delovanje. Ko so v boju gorele njihove hiše, niso gasile, ampak na bojnem polju stregle ranjencem, in niso delale razločka med strankami. Angleški listi so polni njihove hvale. Preprosti vojaki so s povzdig-njenimi rokami prosili njihove postrežbe in častniki so izrecno želeli usmiljenk. Nestrpni protestanti so priznali, da tista vera, ki daje usmiljenkam toliko moč in požrtvovalnost, mora biti popolna. General Baden-Pouel je poslal prednici usmiljenk v Mafe-kingu 98 liber šterlingov z dopisom: »Vem, da z denarjem ni mogoče plačati vašega dela, a sprejmite to kot majhno priznanje vaših zaslug. Vaše zasluge more v polni meri plačati le Bog." V Londonu in v drugih mestih nabirajo denar, da bi se usmiljenkam v vojski razdejane bolnišnice sezidale in njihove šole zopet obnovile. Tudi javni brezverci na Angleškem dajejo prispevke.
Zima na Ogrskem. Na Ogrskem vlada hud mraz. Keke zmrzujejo in so hudi sneženi zameti s karpat-skih gora prignali divje zveri v nižino. Posebno
volkov se je priklatilo veliko število, ki delajo hudo škodo, ker trgajo domače živali. Oblasti so vse ukrenile, da se ljudstvo ubrani volkov.
Narodno gospodarstvo.
Vrtni koledar.
Februarij
Ge vreme januvarijevo ni bilo ugodno, opravi sedaj njegova dela.
Drevje obreži; (marelice in breskve še-le koncem meseca; lažje pa se vstavljajo smoliki, če se sploh nič ne obrežejo). Orehi in kostanji se obrezujejo jeseni. Gepičev nareži ter jih shrani v zračni kleti v nekoliko vlažnem pesku. V drevesnici in sadovnjaku zalivaj krog poldneva z gnojnico. Zemljo okoli debla zrahljaj. Ge nisi v jeseni nasejal, sejaj pečke divjakov, kadar se zemlja odtaja.
Trto obreži sedaj. Ge se bojiš pozebe, čakaj do marcija. Reži tako, da ostane pri trti nižje enoleten poganjek s tremi razvitimi očesi, nad njim dolg poganjek (napnenec,) s 4—10 očesi. Prvi poganjek (palec) ti bo dal krepko razvite mladike, od katerih boš prihodnje leto eno odrezal, drugi dve pa zopet porabil za palec in napnenec; napnenec moraš upo-gniti malo navzdol, pa ti prinese zato majhne mladike in obilo grozdja; drugo leto se odreže cel napnenec. Pri latnikih skrbi že pri obrezovanju, da bodo mladike kolikor moči solncu dostopne. Proti koncu meseca cepi v sobi ključe in korenjake, ter pokladaj cepljenke v mah.
Vrt. Ob lepem vremenu sejaj špinačo, karote (rumeno korenje), čebulo, glavno salato, peteršilj, zeleno, zgodnji grah. Na gorki lehi je mesečna redkvica dorastla, dorastuje tudi solata; po potrebi skrbi za novo setev. Lehe pridno zrači, a varuj pred mrazom, da se ti kumare smrtno ne prehladč. Enkrat pozeble sočne rastline ne poženci več. Zgodnji fižol lahko vsadiš v pokrito leho. Ge še nisi nasejal zgodnjega zelja, kolerabe, ohrovta, je še čas: bolje bo, če seješ na mrzlo gredico, katero z vejami, listjem ali slamo dobro pokriješ. Pri kartijolu pazi, da ne dobi preveč toplote.
V cveti ičnjaku. Delpbinium (ostrožnik), re-seda se sejeta. V lončke posadi begonije, cvetne ka-ladije, gloksinije. Cinerarija začne cvesti. Sčasoma kaljive rastline sejemo sedaj. Cvetne čebulice se na prostem zračijo. Kolikor več svotlobe in topline dobiva rastlina, tem obilneje jo zalivaj.
Polje. Čistijo se jarki za odpeljavo vode, pobira se z njiv kamenje. Deteljišča se z brano pre-vlečejo. Vozi se gnoj Prašno korenje in oves se še lahko poseje.
St. :j
Ivi
Slovarček nenavadni h besed.
iza. Ta beseda ima različne pomene. Najložje jo P<'-»love „imo / besedo odločitev. Krua se nncnujcn. r-P' vročinski bolezni tisti trenutek, ko se o d 1 o c i, al -c bo bolnik ozdravil, ali bo umrl kr./a se imenuc tudi odstop ministrstva, ali z drugo bes,edo izstop nun m iz službe. Zakaj tudi tu seje nekako od loči 1,<>.»111 bo ta ali oni minister še vladal ali nič več. In ta odloeite\
MandaLPrvi pomen te besede jc: pooblastilo, ali kakor so rekli stari ljudje: folmoht. Vendar sc v tem pomenu beseda mandat malo rabi Največkrat pomenja ta beseda P o s 1 a n s k o o b 1 a s t, t. j. oblast deželnega ali d./a\ -nega poslanca, kateri je res nekako pooblaščen od ljudstva, da ga zastopa. Ko ljudstvo izvoli poslanca, mu -tem izroči poslansko oblast, ali z drugo besedo: ljud-tvo mu izroči mandat, poslance pa je na ta način pooblaščen, da sme zastopati ljudstvo.
Program pomenja 1. vzpored, 2. načrt in 3. načela
1 Vzpored. Pred kako veselico se natisnejo vabila, na katerih je napisano natančno, kaj bo vse prišlo na vrsto pri veselici. Ta popis se imenuje francosko program, lovensko pa vzpored. 2. Predno se loti kdo kakega ve-■	• • • - kako bo izvršil ono
Hiša s tremi sobami
i m- m stanu z majhnim vrtom se proda lz proste roko v Smledniku it. 53. Več poizvč se pri gospodarju^ Franc Stenovcu ravno lam	-'•''
likega dela. si napravi prej načrt.
delo: vse že naprej določi in preračuna. Tak načrt je tudi program. 3 Ako hoče kdo biti izvoljen za poslanca, pove že naprej, kako bo deloval, ako postane poslanec /e naprej opiše načela pravila in pota, po katerih bo kaj dosegel za svoje volilcc. Ta popis lkl Je podoben nekakšnemu načrtu)je program dotičnega poslanca.
Loterijske srečke.
Diinuj, Gradec, Line. Trst,
1. februvarja 1 febru vaija 26 januvarja 20 januvarja
53	bi	27	6	7-»
H5	51	87	8	1
12	78	27	8	11
10	51	23	69	44
Tržne cene v Ljubljani.
od dnč 27. januvarja do dne 1. februvarja
Goveje meso 1. v. kg > > II. > > » III. » » Telečje meso . » Prašičje » sveže > » « prek. » KoStrunovo meso » Maslo . . . . » Surovo maslo . » Mast pragičja . > Slanina sveža . > » prekajena »
Salo......
Jajce, jedno . . Mleko, liter . , Smetana liter Med ... Krompir . . Piščanec . Golob . . Raca . . Gos . . .
K hI
1 28 1 12
-	98 1 20 1 30
1	HO
-	80
2	-1 90 1 HO 1 2+ 1 40 1 HO
kg
PSeničoa m. 100 kg. Koruzna • » ► Ajdova » » »
Fižol, liter . . . Grah, > ... .
Leča,.....
Kaša, » . . . .
Ričet,.....
PSenica . 100 kg
Hi.....
Ječmen . » > Oves . , > » Ajda . . > > Proso, belo, » > » navadno > » Koruza . . > > Krompir . > > Drva, trda, seženj
» mehka, > Seno, 100 kg , . Slama, » » . . Stelja. » > , ,
K h
27 --1(1 60 29 80 ; - 18 - 20
-	24
-	24
-	24 1« -15 60 1H — 1H -
i! 18 -17 _ 14 -12
5 8
6 4 4
60
JRT Prihodnja številka „D0M0LJUBA" izide dne 21. februvarija 1901 zvečer.
Dva krepka dečka ffiSKJv®
Zagata št. 9. 261(2-2)
'jani, Erjavčeva cesta St. 7 ali
* * *
* * $ & *
*
i $
'i 1 •T- -
■T I
•X i ■£ =
■t i
•T. = ... -
•i' =
•i
i *
* $
•T'
•T
J t! 11111111
Varstvena znamka Sidro, u.....me
ILINIMENT. GAPSICI COiP. |
iz lekarne Richter jeve v Pragi,
pr p /niio izvrstno bolečine olaj-	= šiijoče mazilo ]e dohiti steklenica po =
k ' sil U 1'IU ii. K 2 - v v-eli lekarnah.	|
Zahteva naj se to	105 21 — 1	|
sploh priljubljeno domače zdravilo
I vedno le v iivirnih steklenicah z našo	|
I	var-tveno znamko ,.sidro" iz Richter-	|
š jeve lekarne ter sprejme u previdnosti	|
E	le v steklenicah s lo var-tveno znamko	|
\	kot pristni izdelek. 2.'"-'
\ Richterjeva lekarna pri zlatem levu
» Pragi. Klizabethstrasse 5.
vlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIU
*S
*
* * $ * * * * * * * * *
Travnik na prodaj.
Travnik ..Križanopare. št. 2-m«, davčne ohč i;:, zovca pri Ljubljani, se proda pod ugodnimi pogoji t obroke . Travnik meri 2 orala, 12o sežnjev. Kupci -c oglase pri Mariji Baboveo vulgo .Skalarca" v ~ent Vidu pri Ljubljani, h. št. -Ji.	29.1 (H I
Jzajeia zavarovalnica v Ljubljani"
(1;	Dunajska cesta št. 15
= v Medjatovi hiši v pritličju =
v/prejema zavarovanjav-akovrstnih pc»loplJ premičnin in poljskih pridelkov proti požarni šk< kakor tud. zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvi zavarovalnice v pritličju Medjatove lilAe mi l»u-HHjskl cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih dežel,n nastanjeni poverjeniki. — ..Vzajemna xavaro-valnica v Ljubljani je edina sloventka zavarovalnica. Zavaruje pod lako ugodnimi pogoji, da • laliko meri z \salto drugo zavarovalnico.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavaro vanet-m popolno varnost.
3S" Rojaki, zavarujte »voje Imetje pri domačem zavoda.
\ff Cf)ružinsRa pratiRa \'f
f^z ®^lol|O"ON0i h krasno lmrveuo podobico
\ / drujinc j,- ravnokar izšla ln se ilobiva 1>» V / vseh produlnlnlcah v mestih it, na deželi.iOmOi.\L
Komml velja 12 kr. Jr- \Ja
Kazpro.lajalci naj zahtevajo cenik, katerega do-
Izdajatelj dr. Evgen Lampe.
l>ošlje fil:,v„i 7,,!„}„,k „ SIČMAN v LJublJan
Odgovorni urednik: Ivan Rakovee.	Tiska .Katoliška Tiskarna..