Celjski tednik
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA  CELJSKEGA  OKRAJA
Tovariš Tiio na i. slovenskem festivalu telesne kulture:
,,Presenecen sem nad mnoiičnostjo
športa V Sloveniji"
Prvi slovenska festival telesne kulture
je za nami. Se smo ipod vtisom nepozab-
nih doživetij velikih priTeditev, prazni-
jta vse slcivenske mladine in predanih
teleinovzgojnih in športnih delavcev,
iriogcčne manifestacije telesne vzgoje čn
športa, ki je osvojila srca vseh udeležen-
cev in na tisoče gledalcev. Glavne festi-
valske prireditve je počastil s svojim
obisikcm sam predsednik republike tov.
Tito s svojo soprogo in visokimi pred-
stavniki, člani Zveznega izvršnega sveta
(med njimi je bil tudi tov. Leskošek-
Luka) in republiškega, vidni politični in
kulturni delavci itd. Kako močan vtis
je fes:tival napravil na tov. Tita nam
zgovoTno pove njegova izjava, ki jo je
dal novinarjem na stadionu Odreda, ta-
koj po zaključku velikega javnega telo-
vadnega nastopa:
»Predvsem hočem poudariti, da sem
zadovoljen in srečen, ker sem lahko pri-
sostvoval temu festivalu. iHočem pouda-
riti, da sem zelo presenečen nad mno-
žičnoetjo športa v Sloveniji in mislim,
da ste na pravilni poti, če vse discipline
športa združujete, da ne bodo razdeljene
na razne organizacije, ki nimajo med-
sebojne zveze. Pokazalo se je, da ima
to velik učinek in delujte tudi psihološko
na mladino. Na,j rečem še to, da je pri
vas opazi'tii že veliko bogastvo oblik v
raznih disciplinah športa in prijemov, ki
jih doslej nisem poznal. Prav je, da išče-
te nove in nove oblike, kar je posebno
važno za napredek in ima dober vpliv na
mladino, da se v čim večjem številu
vključuje v športne: vrste. Prizadevajte
si, da bo šport v Sloveniji čim bolj mno-
žičen. Čestitam vam k temu, kar ste do-
segli do zdaj in želim vsej slovenski
športni mladini mnogo uspeha pri na-
daljnem delu«.
predsednik republike tov. Tito s svojo
soprogo. Športno Celje, še posebej pa
AD Kladi var je doletela čast, da je fe-
stivalski odbor izbral najbcljšega slo-
venskega športnika Stanka Lorgerja, da
je pred pričetkom mogočne i)arade pri-
tekel pred častno tribuno lin z nasled-
njimi besedami pozdravil to"."ariša Tita:
»Tov. predsednik! Pozdravljam Vas v
imenu vseh slovenskih športnikov in (te-
lovadcev. Zahvaljujem se Vam za visoki
obisk in Vas vabim, da se udeležite vseh
zaključnih prireditev I. festivala slo-
venske telesne kulture. Parafda je pri-
pravljena in prosim Vas dovoljenja za
pričetek!« Po prisrčnem stisku roke je
tov. Tito dejal: »Parada se lahko prič-
ne!« Še zvoki fanfar in živa reka mladih
športnikov in telovadcev se je polno uro
in četrt prelivala v mogočnih barvah
po ljubljanskih ulicah. Kdo bi le opiso-
val vse vtise s te velike manifestacije.
Z očmi sem iskal v tej množici mladine
predstavnike iz celjskega okraja. V moč-
nih kolonah mladine iz partizanskih
društev sem opazil značke društev iz
celjskega okraja — Celje, Gomilsko,
Mozirje. Šmarje, Konjice, Rog. Slatina
itd. — skratka iz vseh predelov celjske-
ga okraja si lahko opazil ljudi v central-
ni paradi, saj jih je bilo v njej preko
420! In špor'tniki? V ešalonu atletov sem
opazil močno zastopstvo mladih atletov
in atletinj AD Kladivar, ki so nosili v
rokah atletske rekvizite, med košarkarji
lepo uniformirano žensko in moško eki-
.po ŽŠD Celje, med nogometaši izbrano
(Nadaljevanje na 7. strani)
Nabrusimo kose, že klas dozoreva
Celjska mladina na iestivalu slovenske
telesne kulture
Na I. festivalu slovenske telesne kul-
ture, mogočni m.anifestaciji telesne vzgo-
je in športa, ki je s svojimi prireditvami
potrdila visoko stopnjo te dejavnosti
med našo mladino, je sodelovala in to
prav uspešnO' tudi mladina iz celotnega
celjskega oikraja.
Preko 2.600 je bilo kar udeležencev iz
partizanskih društev celjskega okraja,
katerim so se pridružili še športniki AD
Kiadivar, 2SD Celje, SŠD Beton in
AERO klub Celje. Udeleženci partizan-
skih društev so bili udobno nastanjeni
v srednje tehnični šoli v Ljubljani. Prvič
so se v posebni paradi predstavili Ljub-
ljančanom v soboto v zgodnjih popol-
danskih urah, ko je 2.200 mladine v živo-
barvnih oblačilih krenilo Po žgočih
asfaltnih ulicah — Groharjevi, if^ešer-
novi, Canikarjevi, Kardeljevi na Trg re-
volucije! Strumen je bil njihov korak,
nastop discipliniran, ko so razdeljeni po
čeitah v šesterostcpih pod zvoki godb na
pihala korakali po ljubljanskih ulicah.
Na čelu te veličastne parade je bil par-
tizanski prapor Celje—^mesta, nato na-
čelniištvo Okrajne zveze Partizana, za
njimi prapori društev, godba rudnika
Velenje, nato pa kolone starejših članov
in članic, pionirjev in pionirk, članov
in članic, mladincev in mladink. Vmes
med temi oddelki so poživljale pohodni
korak godbe iz Tovarne emajlirane po-
sode. Tovarne usnja iz Šoštanja in rud-
nika iz Zabukovce. Dobre ipol ure je tra-
jal pohod mladine iz celjskega okraja.
Glavna parada se je pričela, točno ob
17. ali bolje z nekaj minutno zamudo.
V Prešernovi ulici je bil na častni tribu-
ni med drugim;i vidnimi predstavniki
II Celju so ustanovili „Rudnik bentonitov"
Spričo bogatih nahajališč bentonitne
rude v neposredni okolici Celja, se je
pokazala potreba po ustanovitvi novega
po'djetja — Rudnika bentonitov v Celju
O tem vprašanju so predhodnje podrob-
neje razpravljali svet za industrijo, ofont
in ostalo proizvodnjo ter predložili tak
predlog Občinskemu ljudskemu odboru
Celje, ki je na svoji zadnji seji o tem tudi
podrobneje razpravljal.
Bentonitna ruda postaja vedno bolj
Pomembna za našo industrijo, saj jo upo-
dabljajo v najrazličnejše namene. V celj-
skem bazenu je bentonitne rude dovolj
in sta jo doslej v večjih množinah kopali
Podjetji »Gorenje in »Pesek« v Šent-
jurju. Odkope so izvajali na dokaj pri-
fiútiven nerudarski način. Med obema
Podjetjema so bila že ves čas trenja in
°cikopi so se vedno b'olj omejevali, po-
sebno še, ko je nastopilo vprašanje in-
^"estioij.
Spričo bogatih nahajališč in velikih
Potreb pa bi bentcnitno rudo pri nas le
kazalo racionalneje izkoriščati, zaito je
ljudski odbor na predlog sveta za indu-
strijo in obrt našel najprimernejšo re-
šitev v ustanovitvi novega podjetja ru-
darskega značaja. Temu podjetju se bo
priključilo tudi podjetje za eksploata-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Še večja krepitev in razvoj delavskega
samoupravljanja
ZGODOVINSKI KONGRES DELAVSKIH SVETOV JE V PETEK ZAKLJUČIL DELO
Kot smo že poročali je kongres v če-
trtek delal še v komisijah. Pri tem je
sodelovalo z govori in predlogi nad 400
delegatov. V petek pa so popoldne na
zaključni plenarni seji kongresa spre-
jeli resolucijo.
Obširna resolucija vsebuje vrsto skle-
pov o nadaljnjem utrjevanju in še hi-
trejšem razvoju delavskega samouprav-
ljanja, te največje pridobitve delayske-.
ga razreda naših narodov. Resolucija
ugotavlja, da je uresničevanje delavske-
ga samoupravljanja zakonit pojav, ki
se je razvil v najmočnejšo zakladnico
političnih sil naše socialistične družbe.
Resolucija predvideva tudi mnogo širše
pristojnosti samoupravnih organov od
večje svobode pri razdeljevanju dohod-
ka, do krepitve? iniciative, izgradnje
boljših delovnih in proizvodnih pogojev
ter večje aktivnosti v planskem usmer-
janju proizvodnje. Nadalje resolucija
govori o močnem vplivu delavskega sa-
moupravljanja na vlogo in funkcijo
predstavniških organov oblasti in dr-
žavnega aparata in o potrebi še večje
udeležbe proizvajalcev v splošnem druž-
benem upravljanju.
Med drugim resolucija ugotavlja tudi
razne objektivne in subjektivne po-
manjkljivosti, istočasno pa navaja pred-
loge, kako le-te odpraviti, predvsem pa
s krepitvijo zavesti, da je uspeh celote
odvisen od uspeha vsakega posamezne-
ga, pa tudi najmanjšega podjetja.
V opisovanju ciljev, ki jih samo-
upravljanje zasleduje, piše v resoluciji
med drugim tudi to, da je samouprav-
ljanje čvrsta podlaga za resnično svo-
bodo delovnega človeka. Nadalje je v
resoluciji rečeno, da naj bi mandat čla-
nov delavskih svetov podaljšali na dve
leti in delo delavskih svetov čim te-
sneje povezali z vsemi oblikami druž-
benega upravljanja v gospodarstvu.
V resoluciji je posvečeno posebno po-
glavje izobraževalnim nalogam, ki naj
dopolnjujejo zavest delovnih ljudi s po-
trebnim politično gospodarskim zna-
njem. V osmem poglavju resolucije pa
so nanizani konkretni predlogi za po-
speševanje praktične dejavnosti delav-
skih svetov.
Delegati kongresa so soglasno spre-
jeli pričujočo resolucijo, poleg tega pa
tudi resolucijo o prenehanju oborože-
vanja, predvsem pa z atomskim in hi-
drogenskim orožjem, ki je naslovljena
na vse delovne ljudi sveta.
S kongresa so poslali dve brzojavni
resoluciji. Eno Centralnemu komiteju
Zveze komunistov Jugoslavije, drugo pa
predsedniku republike, tovarišu Titu. ^
PRED USTANOVNIM OBČNIM ZBOROM »VODNE SKUPNOSTI POREČJA SAVINJE«
Vode nam morajo bili samo v korist
10. julija bo v Celju ustanovni občni
zbor »Vodne skupnosti za porečje Sa-
vinje«. Take skupnosti imajo že neka-
teri drugi okraji, predvsem mariborski,
koprski itd. Tudi v Celju že dlje časa
dela in pripravlja vse potrebno inicia-
tivni odbor za ustanovitev take skupno-
sti. Vodi ga predsednik okraja, tov. Ri-
ko Jerman.
Z ustanovitvijo »Vodne skupnosti za
porečje Savinje« bomo končno dobili
prepotrebno organizacijsko telo, ki bo
v bodoče usmerjalo vsa dela pri ure-
jevanju našega vodnega sistema, Sa-
vinje in vseh njenih pritokov, seveda
tudi drugih potokov in rek, ki tečejo
po našem okrajnem področju, ki pa se
izlivajo v večje reke v drugih okrajih
in jih je zato treba urejevati v sodelo-
vanju z dotičnimi okraji.
Porečje Savinje predstavlja za nas
pomemben gospodarski problem. Do-
slej smo ga reševali pretežno le s plati
zavarovanja pred škodljivostjo te reke
in njenih pritokov. Taka dela sicer še
niso končana, toda začeti je treba si-
stematično in načrtno urejevati naš
vodni sistem tudi v to smer, da nam
bodo vode v bodočnosti samo še v ko-
rist in pomoč pri napredku naše gospo-
darske rasti.
Tako načrtno in ogromno delo pa za-
hteva tudi trdne organizacijske forme.
Zahteva telo, ki bo sposobno vsklajati
vse te široke probleme k enotni akciji.
Ravno urejevanje vodnega sistema ne
trpi nobenega preskakovanja, temveč
popolnoma sistematično delo, kajti v
nasprotnem primeru lahko doživimo, da
nas bodo presenetile še usodne elemen-
tarne nesreče.
Napačno bi bilo, če bi med bodoče
naloge »Vodne skupnosti« prištevali
zgolj regulacijo Savinje in nekaterih
njenih hudourniških in poplavnih po-
tokov. Ureditev vodnega sistema ima
veliko širše vzroke. Najbolj in pred-
vsem   važen   je   problem   melioracij
ogromnih površin obdelovalne zemlje, ki
doslej zaradi poplav in zamočvirjenosti
ni prinašala našemu gospodarstvu no-
bene, ali pa zelo malo koristi. Samo v
Savinjski dolini je na tisoče hektarjev
zemlje, kjer bi lahko uspešno gojili
hmelj, toda danes jih pokriva kisla
močvirna trava in bičevje. Imamo pa
tudi področja, kjer je premalo vode
in bi tamošnje površine bilo treba na-
vodnjavati. Ložnica, Bolska, Voglajna,
Paka, iHudinja in drugi potoki, to so
objekti kamor bo treba v bodoče usme-
riti vse naše sile. Ne samo, da bi s po-
trebnimi regulacijami in melioracijami
sprostili nove tisoče in tisoče hektarjev
zemlje, tudi razvoj naselij, nadaljnji
razvoj industrije, vse to je tesno pove-
zano z ureditvijo vodnega sistema.
Iniciativni odbor je v pripravah na
ustnovitev   te   prepotrebne   skupnosti
(Nadaljevanje na 2. strani)^
Hmeljsice sušilnice na področju Šentjurja
Svet za gospodarstvo občine Šentjur
je na zadnji seji razpravljal o nujnosti
zgraditve nove opekarne s prodajalno
in skladiščem. Svet je sklenil priporo-
čiti kmetijskemu svetu, da prouči po-
sledice mraza in izda potrebne ukrepe
glede gnojenja, od železniške direkcije
pa nameravajo zahtevati takojšnjo po-
pravilo mostu čez Pesnico, ker se voda,
v katero se izteka vsa nesnaga iz zdrav-.
stvene postaje in klavnice preveč za-
držuje v gornjem toku. V Drami j ah bi
bilo treba zgraditi novo mrtvašnico.
Svet je sklenil predlagati ObLO, da do-
deli garancijo KZ Kalobje, ki bi rada
najela investicijski kredit za postavitev
hmelj ske sušilnice, KG Slom pri Po-
nikvi pa kredit za nasad ribeza in po-
stavitev hmeljske sušilnice v Blagovni.
L. M.,
'"оке, ki so odhajali v razna letovišča, so z godbo pospremili na celjsko
postajo
STRAN 2

5. JULIJA — 9ТШТ. Ш
Pogled po svetu
Menda bo res imel prav ruski mi-
nister Gromiko. Atlantski general Nor-
stad je sredi londonskih razgovorov o
razorožitvi, ki zadnje dni obetajo vsaj
skromne ugodne zaključke, kakor po-
navadi spet potegnil za Marsov meč in
ga zavihtel nad svetom, da so se od nje-
govega bleska zasvetile oči človeških
zveri. »Atlantska vojska lahko napade
SZ z vseh štirih strani v najkrajšem
času in uniči vse, kar je v SZ vojaško
važnega.« Mladi general ni pomislil, da
je blitzkrieg danes še hol j utvara kot
pred 18 leti, ko je z bliskovitim obra-
čunom menil spraviti pod sebe skoraj
ves svet Hitler. Kdor govori o hlitz-
kriegu, gotovo nima vojske zgolj za
obrambo, marveč ima v računu napad.
Norstad ni naredil usluge politiki držav,
ki vodijo atlantski lager. Ta sicer ne
skriva svojih križarskih apetitov po
zmagi nad komunizmom, vendar za ni-
kogar ni ugodno, če preti svetu z vo-
jaškim napadom.
Vojna tehnika je napredovala, vendar
ne samo v ZDA. Pa tudi tam ne дгг
vse tako, kakor hi si želeli pristaši
»osvobodilnega« blitzkriega. Interkonti-
nentalna raketa »Atlas« se je blamirala
ne daleč od našega planeta, v Yucca
Flatu v Nevadi pa je pri peti bombi
zadnje serije prišlo do takih presen'^-
čenj, da so morali bežati celo znanstveni
opazovalci, ki so eksplozijo opazovali \z
zavetja, 13 km od mesta eksplozije. Pre-
tirana samozavest utegne škoditi ali ka-
kor pravi naše ljudstvo, staro težkih
tisoč let (po Župančiču), napuh hodi
pred padcem. Zato bi bilo pametneje,
če bi namesto zapete ošabnosti na raz-
OTOŽitveni konferenci prišlo do večje za-
upljivosti, saj bi vsak procent narod-
nega dohodka, ki bi ga po pameti od-
tegnili oboroževanju, lajšal bedo in po-
magal reševati tisoč in eno nerešeno za-
devo na planetu. Napredek je že v tem,
da razorožitve menda ne bodo vezali
na rešitev zapletenih mednarodnih
vprašanj.
V Zapadni Nemčiji Adenauerjeva
stranka seve ni za razorožitev. Obenem
s katoliškim klerom poziva na politiko
močne roke proti SZ. Po lanskem mad-
žarskem oktobru si je ta politika po-
ložaj res precej utrdila, pomaga ji tudi
poročilo OZN o Madžarski, vendar ni
dosegla tistih uspehov, ki jih je nem-
škim volivcem toliko obetala. SZ je z
zadnjimi svojimi notami ponovno v
ostrem tonu zatrdila, da se ji prav nič
ne mudi. Ce Nemci hočejo, lahko začno
trgovati, o repatriaciji Nemcev, o ka-
terih govori Brentano, da žele iz SZ v
Nemčijo, pa se SZ ne misli razgovarjati.
Izida volitev ni mogoče prerokovati, po-
čakati moramo še dva meseca. Ade-
nauer je obiskal Avstrijo, da bi uredil
nekatere nenormalnosti v odnosu med
obema nemškima državama. Njegov
obisk je izbezal inšpektorju avstrijske
vojske polkovniku Fusseneggerju iz ust
take izjave, ki potrjujejo tisto resnico
o volku, da dlako menja, nature svoje
pa_ ne. Fussenegger še vedno sanja o
Drang nach Osten, saj je govoril, da je
Dunaj zadnji obrambni nasip pred na-
valom Vzhoda, obenem pa je v duhu že
videl čas, ko ho sedanjo avstrijsko ne-
vtralnost zamenjal novi bratski anšlus.
Nič novega ni povedal in nič takega,
česar svet ne bi mogel vedeti.
V Alžiru nič novega. Tuniški sosed
Burgiba predlaga ustanovitev severno-
afriške unije, ki bi imela rahlo pove-
zavo s Francijo. Tudi Francozi govore
o tem, čeprav si to zamišljajo bolj
tesno, Alžircem pa kanijo dati le kra-
jevno avtonomijo. Mali narod je kajža,
kajža je pa rajža, vendar kar naprej
na rajžo tudi ne more, ker tudi noče.
In zgodovina nudi dovolj dokazov zato,
da je narod, ki se je odločil svobodno
živeti, nepremagljiv.
ZDA pa s svojo povojno politiko me-
nijo, da bodo užugali celo največji na-
rod na svetu, Kitajce. Zato drže mo-
stišče na Koreji, Formozi, Indokini, za-
to že od 1. 1951 trmasto omejujejo trgo-
vino s Kitajsko, da hi ta težje gospo-
darila in se ne okrepila. Kaže pa, da te
predpise trgajo države zapadnega sveta,
druga za drugo. Kar 26 držav Zahodne
Evrope, Jugovzhodne Azije in Latinske
Amerike se je odločilo, da bodo odprle
obroč, ki ga je Generalna skupščina
OZN opasala okoli Kitajske. Ameriški
kapitalisti ne morejo pozabiti na de-
viško kitajsko zemljo, s katere bi lahko
še desetletja tekli veletoki ekstrapro-
fitov čez Tihi ocean v tresorje ameri-
ških bank. Pa bo že treba premisliti.
Ce dež ne gre, pa od strehe ne teče. In
če je prašičkov več kot sescev pri svi-
nji, trinajstemu ne kaže drugega, kot
da vleče za rep. Se vedno bolje kot nič.
T. O.
Ali bo šola za trgovske učence
do jeseni zgrajena?
v zvezi z dograditvijo nove šole za tr-
govske učence v Celju so sicer v zad-
njem času nastopile nepredvidene tež-
koče, vendar pa s tem še ni rečeno, da
šola ne bi mogla biti zgrajena do pred-
videnega roka. Trgovinska zbornica,
gradbeni odbor in vodstvo trgovske šole
si za dokončno zgraditev novega poslop-
ja tem bolj prizadevajo, ker je bilo
sklenjeno, da se naši vajenci v prihod-
njem šolskem letu ne bodo več šolali v
Mariboru in Novem mestu, ampak samo
v Celju.
Gradnja šolskega poslopja sicer nor-
malno napreduje, vendar pa se investi-
tor — Trgovinska zbornica bori z veli-
kimi težavami v pogledu finančnih sred-
stev. Sredstva za drugo etapo gradbe-
nih in obrtniških del so v glavnem že
izčrpana, obljubljena sredstva v višini
15 milijonov dinarjev, ki bi jih dal
Okrajni ljudski odbor Celje, pa še niso
na razpolago. Gradbeno podjetje Beton
grozi, da bo gradnjo ustavilo, če zborni-
ca v doglednem času ne zagotovi denar-
nih sredstev.
Zaradi dviganja cen gradbenega mate-
riala obrtna i)odjetja pri drugi etapi
gradnje tudi satino zvišujejo svoje po-
stavke. Računi kažejo, da bi se gradnja
v II. etapi po teh kalkulacijah zvišala
kar za 1 milijon 200.000 din. Seveda bo
zbornica morala pristati na zvišanje,
vendar bodo ekonomisti predhodnje še
proučili, v koliko so gradbena podjetja
upravičena zviševati postavke.
Da bi se gradnja šole za trgovske va-
jence lahko nemoteno nadaljevala, se je
trgovinska zbornica v zadnjem času obr-
nila z nujnimi prošnjami na vsa pristoj-
na mesta. Prosila je tudi republiško tr-
govinsko zbornico, naj priporoča Izvrš-
nemu svetu, da bi pustil celjskemu okra-
ju določen odstotek sredstev za kadre,
da bi tako lahko OLO Celje izpolnil svo-
jo obljubo.
O tem vprašanju je te dni znova po-
drobno razpravljal tudi upravni odbor
Trgovinske zbornice. Člani so si bili edi-
ni^ da z gradpjo nikakor ne_snierno pre-
nehati in da je treba najti finančna
sredstva. Gradnja je pravzaprav že v
zaključni fazi, odprto ostane le še vpra-
šanje vodovoda, centralne kurjave in
opreme. Ce okraj trenutno svojih obvez-
nosti le ne bi mogel izpolniti, je možna
še ta rešitev, da okraj najame posojilo
na nedospeli sklad in ga potem posto-
poma vrača. Druga rešitev pa bi bila še
ta, da bi najeli dodatni dolgoročni kre-
dit za gradnjo. Eno ali drugo bo investi-
torju gotovo uspelo, saj gradnje tako
potrebne šole že zaradi zgoraj omenje-
nih okolnosti nikakor nočejo zaustaviti.
Pouk na novi šoli bo verjetno v dveh
izmenah. V vsaki izmeni računajo, da
bo približno 120 učencev, kar odgovarja
petim razredom, ki jih bo imela šola.
Problem pri tej šoli pa bo — profesor-
ski kader, ki ga občutno primanjkuje,
saj imajo samo 2 redna profesorja.
Poslopje Trgovske šole med gradnjo
LJUDSKI ODBOR
se ne strinja s takim povišanjem cene mleku
Celjske gosipadinje te dni niso mogle
verjeti neprijetni vesti, da je cena mleku
kar čez noč poskočila na 38 din pri litru.
Nič manj pa ta novica tudi ni razburila
Ijudlske odtoomike, ko so na ponedeljkovi
seji Ijiudisikeiga odbora burno in kritično
obravnavaili to vprašanje. Ljudski odi-
bor se nikakor ne strinja s tako podra-
žitvijo, čeprav se bo danes ali jutri mleko
verjetno le podražilo, kot se je podražilo
že v vseh večjih središčih Slovenije.
Celjsko podjetje »Mleko« je v prvem
tromesečju letošnjega leta s.pet imelo
preko 1 mi'lijon 300.000 diin izgube. Del
te izgube bo za sedaj še kril Ijudslki od-
bor, vendar bo v bodoče le treba posta-
viti ekonomske cene mleku. Kot v dru-
gih krajih Slovenije, naj bi tudi v Celju
prodajali mleko po ekonomski ceni 36 din
za Шег. Vendar pa mora podjetje »Mle-
ko« gledati, da bo v bodoče poslovalo
tako, da ne bo imelo izgube. Ljudski od-
borniki so bili mnenja, naj se regresi
ukinejo in naj se podjetje »Mleko« p>o-
stavi na lasten gospodarski račun. Da hi
se proizvodni sitroški zmanjšali, naj bi
podjiatje »Mleko odkupovalo le v naj-
bližnji okolici Celja.
V razpravi so ljudski odibomiká fcU'di
ostro obsojali podjetje »Шеко«, da je
postavilo ceno mleku kar brez predhod-
nega posvetovanja z ljudskim odborom.
Zato se tiudi s kalkulacijo, ki je bila na
hitro roko napravljena v noči pred za-
sedanjem ljudskega odbora, odborniki
niso strinjali. Podjetje »Mleko« bi s«
moralo zavedati, da se z živili, ki so živ~
Ijeñsko važna za nase dojenčke in bol~
nike, ne kaže dgrati.
Sklenjeno je biJlo, da bo posebna ko~
misiija takoj te dni pregledala celoto.«
poslovanje podj^etja »Mleko« in sama od-
ločila, v kolikor je ipodjetje upravičeno
zvišati cene in kakšna cena bo opravič-
ljiva. Vse kaže, da pri ceni 38 din ne
bomo ostali. Do pregleda komisije pa j«
bilo podjetju »Mleko« naročeno, da pro-
daja mleko po stari ceni 32' din. Ljudsiki
odbor je tudi ix)oblastil komisijo, ki bo
pregledovala poslovanje, da bo po za-
ključni inšpekciji sama določila stvarno
ceno mleku, tako da bomo že v drugi
Ix>lovici rmeseca julija vedeli, pii čem
smo.
Ob tej kontroli ibo treba istočasno pre-
gledati tudi obveznosti, ki jih je dala
Okrajna zadružna zveza ob prevzemu
podjetja, isaj je takrat zatrjevala, da se
bo mleko celo pocenilo.
Verjetno pa bi se podjetje »Mleko« z
boljšo organizacijo lahko izognilo izgubi,
če bi se spričo zadbsitnih količin odkup-
ljenega mleka bolj preorientlralo na pre-
delavo tisitth proizvodov, ki so trenutno
najbolj   iskani  (surovo  maslo, jogurt).
Kot na eni strani razumemo težkoče,
s katerimi se podjetje bori (izrabljeni
sitroji), na drugi strani le ne moremo ra-
zumeti teh večnih izgub.
TOVARNA CELEIA-SAD
bo odslej poslovala kot obrtno podjetje
Izkušnje zadnjih let so pokazale, da
podjetju Celeia-Sad nobene iigodnosti
in naj izdatnejše pomoči s strani občin-
skega ljudskega odbora niso dosti za-
legle. Znova je zašlo v težave in v mesecu
maju ter juniju sploh ni ustvarilo plačil-
nega sklada, da njihovi delavci spet pre-
jemajo samo 80-odstotno plačo.
Na predlog sveta za obrt in industrijo
se je ljudski odbor odločil, da bo podjetje
odslej poslovalo v manjšem obsegu in bo
proizvajalo samo tiste proizvode, ki jih
trg trenutno najbolj potrebuje.
Glede na zmanjšani obseg proizvodnje
bo_zato podjetje odslej iX>slovalo kot
obrtno podijetje. kateremu bo določen
primeren pavšal. Kot manjšemu pod-
jetju so zato nekateri prostori postali
odveč in jih bo zato odkupilo Lesno in-
dustrijsko podjetje »Savinja«.
Slabe izkušnje dajo mdsilitì, če bo Ce-
leia-Sad tudi kot obrtno podjetje sploh
lahko obstajalo, saj pri današnjem malo-
marnem poslovanju skoraj ne moremo
verjeti, da bo kos manjšim nalogam.
Zato so hm ljudski odborniki na zadnji
seji ObLO mnenja, da bi bilo treba pod-
jetju znova poslati komisijo gospodar-
skih strokovnjakov, ki bi proučili mož-
nosti, če je tam uspešno poslovanje
sploh možno. ^,
SLOVO OD NIHE FOKORHOVE
»Kakor si živel, takšen pogreb boš
imel« pravijo ljudje in mnogo resnice
je v teh besedah. Toliko ljudi, kolikor
jih je bilo na pogrebu pokojne Nine
Pokornove, se v Zrečah ni zbralo niti
ob dobro organiziranih prazničnih pri-
reditvah. Ljudje so prihiteli z avtomo-
bili, kolesi, peš, iz bližnje okolice, pa
tudi iz oddaljenejših krajev, da se po-
slednjič spomnijo neumorne delavke na
•njeni zadnji poti.
Rakev s posmrtnimi ostanki ljudske
poslanke, odbornice in prizadevne javne
delavke v številnih organizacijah, Nine
Pokornove, so postavili v dvorano kul-
turnega doma, središče kraja, kjer je
pokojnica toliko let delala in dosegala
velike uspehe. Mimo rakve so ves dan
hodili delovni ljudje Zreč, častne straže
pa so se neprestano menjavale. V črno
preoblečeni zidovi dvorane so bili pre-
kriti z venci kolektivov, organizacij in
posameznikov.
Okoli pete ure so rakev iz dvorane
prinesli pred dom, kjer se je od zasluž-
ne članice poslovil predstavnik osnovme
organizacije ZK iz Zreč. Ob krsti so
stali praporščaki s prapori društev.
Pevci   so   z   žalostinkami   počastili
njen spomin. Med navzočimi so bili naj-
vidnejši oblastveni in politični delavci
okraja, občine, pa tudi z republiških
forumov.
Navzoči so se nato zvrstili v pogrebni
sprevod. Organizacije, društva, delega-
cije kolektivov, mladina ... Vsi so že-
leli spremiti nepozabno Nino k zadnje-
mu počitku.
Pred Tovarno kovanega orodja se je
sprevod ustavil. Stroji v tovarni so ob-
stali in pri vhodu v tovarno so se zbrali
delavci. Tu se je od pokojnice poslo-
vil v imenu kolektiva njegov predstav-
nik, ki je na kratko opisal tudi vse
zasluge, ki jih je Nina imela- za ta
kolektiv.
Okoli tri tisoč ljudi v sprevodu je na-
to nadaljevalo pot do kmetijske za-
druge, katere soustanovitelj in vodilni
član je pokojnica bila. Tudi tu se je
član upravnega odbora zadruge s topli-
mi besedami spomnil vseh njenih za-
slug.
Žalni sprevod se je nato pomikal mi-^
mo Ninine domačije, kjer se je v ime-i
nu domačih in sosedov poslovil od po-
kojnice ravnatelj gimnazije, pevci pa
so zapeli žalostinko.
Na pokopališču je bilo že veliko ljudi,
ko je sprevod prispel do tja. Godba je
igrala žalostinke in ob odprtem grobu
so se drug za drugim poslovili od zaslužne
javne in politične delavke podpredsed-
nik Okrajnega odbora SZDL tov. Ja-
kob Zen, dalje predsednik okraja tov.
Riko Jerman in drugi. Medtem ko so
rakev spuščali v grob, je sirena naj-
bližnje tovarne presunljivo tulila v zad-
nji pozdrav.
Množice so se razšle po končani ža-
lostni poti. Vsi pa so v srcu čutili praz-
nino in v srcih so se vgnezdile besede
male pionirke, ki se je v imenu naj-
mlajših poslovila od pokojnice, da bo
življenje in delo pokojne Nine Pokor-
nove svetal vzgled vsem poštenim pio-
nirjem. Pa ne samo njim. Nam vsem!
Ob odprtem grobu se
je od Nine Pokornove
poslovil tudi pod-
predsednik OO SZDL
Celje tov. Jakob Ženi
Rudnik bentonitov...
(Nadaljevanje s 1. strani)
cijo livarskega peska v Storah, ki je do-
slej tudi že kopalo bentonite, prav tako
pa se bo verjetno priključilo novemu
podjetju tudi »Gorenje«, ki pa zaenkrat
priključitev še odklanja. Podjetju »Go-
renje« s to priključitvijo ne bi bile okr-
njene nobene pravice in je tembolj ne-
razumljivo, da hoče pri svoji odločitvi
vztrajati. Sicer pa verjetno direktor ni
delavskemu svetu v dovoljni meri po-
jasnil smisel te koristne združitve^
Na podlagi podrobnejše raz,prave je
občinski ljudski odbor na svoji seji spre-
jel s.klep o ustanovitvi novega podjetja
»Rudnika bentonitov v Celju«, za ka-
terega je bil kot pripravljalni 'direktor
imenovan tov. Klantišek Martin, ki je
doslej vodil podjetje »Pesek« v Storah.
Ljudsiki odbor bo novemu podjetju za-
gotovil sredstva 2 milijona dinarjev.
Sklenjeno je bilo tudi, da bo pravico iz-
koriščanja bentonitov v celjskem ba-
zenu imelo izključno samo novo pod-
jetje »Rudnik bentonitov Celje«. Na seji
je bilo nadalje omenjeno, da bi rudnik
bentonite tudi predeloval. Vendar se za
predelavo za zdaj še ne bi kazalo od-
ločiti, ker je to združeno z velikimi inve-
sticijskimi stroški. Novo podjetje bo zato
za zdaj prodajalo samo surov bento-
nit. Po mnenju strokovnjakov je bodoč-
nost temu podjetju zagotovljena, saj so
naši bentoniti zelo dobre kvalitete in
obstaja zato tudi možnost izvoza.
Vode nam morata hiti
v korist...
(Nadaljevanje s 1. strani)
predvideval najširšo udeležbo vseh go-
spodarskih činitelj ev našega okraja.
Pravzaprav ni podjetja, posestva in
kraja, ki bi od ureditve vodnega siste-
ma ne pričakoval koristi in boljših po-
gojev za bodoči gospodarski razvoj. Za-
to so kot ustanovne člane na ustanovni
občni zbor vabili zastopnike velikega
števila gospodarskih organizacij, od in-
dustrijskih podjetij, občin, kmetijskih
posestev, kmetijskih zadrug, mlinskih
in žagarskih obratov itd. Množičnost so-
delovanja v bodoči »Vodni skupnosti«
brez dvoma ni toliko potrebna zaradi
prispevka samega, kolikor zaradi aktiv-
ne udeležbe pri reševanju bodočih na-
log tega organizacijskega telesa.
Na ustanovnem občnem zboru bodo
delegati poleg strokovnih poročil poslu-
šali tudi poročilo iniciativnega odbora,
sklepali bodo o ustanovitvi »Vodne
skupnosti za poreč/¿ Savinje«. Ker bodo
to skupnost spriilo takih potreb brez
dvoma tudi ustanovili, bodo sklepal^
tudi o pravilih, o članstvu v tej skup-
nosti in kot je razumljivo, izvolili tudi
upravni odbor, njenega predsednika,
določili sedež nove organizacije ter
končno izbrali tudi direktorja in raz-
pravljali o gospodarskem načrtu in let-
nem predračunu dohodkov in izdatkov.
Hotel v Londonu
Gost: »Kdo pa spi v tej sobi?«        Hotelir: »Razorožitvena komisija!«
5. ЛЉ1ЈА — STEV. 25

STRAN 3
7. julij - praznik Rogaške Slatine
7. julij 1942 — Nepričakovano so navsezgodaj zjutraj pri-
drveli v Rogaško Slatino nemški policijski avtomobili zelene barve.
Slatina je bila obkoljena z vojaštvom in policijo, v tem krogu pa se
je pričela divja hajka na ljudi. Fašistični gestapo je v želji, da bi
uničil osvobodilno gibanje zavednih prebivalcev, v nekaj urah po-
lovil vse količkaj sumljive rodoljube in jih v zloglasnih »maricah«
vozil v zapore celjskega piskra. To je bila Sentjernejska noč za
Rogaško Slatino. Cez 80 ljudi so odpeljali in od teh so skoraj vsi
končali pod streli, v taboriščih in zaporih. Le redki so se vrnili
na svoje domove.
Ta dogodek pa ni omajal zavesti prebivalstva. Nasprotno,
ojeklenil jih je in osvobodilno gibanje sprostil v postopen množičen
upor. .... _ ^    ________
Zgoraj opisani dogodelc je narekoval,
da ipo vojni v Rogaški Slatini praznujejo
7. julij za svoj krajevni in obč. praz-
nik, ki naj ohranja spomin na težke dni
NOB, ki naj krepi zavest delovnih mno-
žic, predvsem pa mladino.
Kot vsako leto, bodo tudi letos člani
ZB v partizanskih patruljah obiskali vse
važnejše partizanske postojanke v ob-
čini, predvsem na Boču, kjer bodo pred
spomenik padlim položili venec. Na
predvečer bo v Rogaški Slatini akade-
mija s slavnostnim sporedom, pred tem
bo svečana skupna seja oibčinskega
ljudskega odbo;-a in občinskega odiboire
ZB.
Na sam praznih pa bo v Rogaški Sla-
tmi pred spomenikom žrtev fažizma
spominska svečanost, kamor iboido s po-
hoda prispele partizanske paitruljie ZB.
Kolektivi in organizacije se bodo od-
dolžile spominu padlih žrtev z venci, ki
jih bodo položili pred spomenik.
Ob občinskem prazniku bodo obdarili
tudi revnejše partizanske družine in par-
tizanske otroke.
Zgodovinsko obdobje NOB v Rogaški
Slatini je prav tako itesno povezano s
povojnim razvojem kraja, kot .pxDvsod
drugje. Zato ni nič čudnega, da tudi tu s
toliko skrbjo čuvajo tradicijo iz NOB,
saj te tradicije dajejo močan poudarek
zavesti delovnim ljudem pri nadaljnji
graditvi socializma.
Ob občinskem prazniku se v Rogaški
Slaitini ozrejo tudi na vse povojne de-
lovne uspehe, ki jih ni malo.
Regulacija Pake uspešno poteka
Lani so v Velenju zregulirali 300 m
dolgo strugo Pake. V delovno akcijo je
bilo vključenih 10.000 ljudi, ki so opra-
vili Зб.ООО udarniških, ur. Poleg regula-
cije so »redili krasen stadion, ki je mi-
kaven okras Velenjskemu jezeru. Ure-
dili so cesto okrog jezera, 2 otroški igri-
šči, igrišča za odbojko, mali rokomet in
košarko, 3 smučarske skakalnice v Sta-,
rem trgu ter letni kino ob jezeru.
Letos se je kmalu spomladi sestal de-
lovni štab, ki ga vodita rudnik in SZDL,
formiral posamezne pododbore in skle-
nil takoj nadaljevati s prostovoljnim de-
lom. Velenjski rudarji so začeli ureje-
vati okolico ob novih hišah in stano-
vanjskih bloikih in jo spremenili v cve-
toči park. S prvim junijem t. 1. pa so
znova zgrabili za krampe in lopate in
delo ob Paki je zaživelo. Velenjčani ve-
do, da morajo odstraniti nevarnost po-
plav. 1700 metrov dolgo strugo do Saleka
bodo uredili še letos. To potrebo nare-
kuje stanovanjska izgradnja, gradnja
kulturnega doma, delavskega kluba in
menze, zdravstvenega doma in uprav-
nega poslopja rudnika. Letos je 427 sta-
novanj v gradnji. Do leta 1963 pa bo
zgrajenih 1747 družinskih in samskih
stanovanj. Takrat bo rudnik dajal 3 mi-
lijone ton lignita, njegov kolektiv pa se
bo trákraitmo pomnožil. Tako lahko ra-
zumemo, zakaj je regulacija tako nujen,
komunalni problem.
Računajo, da 'bodo s prostovoljnim de-
lom pri regulaciji Pake letos prihranili
skupnosti sredstva za 40 stanovanj.
Vzporedno z regulacijo bodo na prosto-
voljni bazi zgradili še vodovod za trg
Velenje in Staro vas, tlakovali cesto,
urejevaili republiški rudarski muzej na
starem Velenjskem gradu — želeli pa bi
še zigradiJti zimiski plavalni bazen za
športno iiräivljanje mladine v zimskem
času.
Koho potekojD priprave za ..Zbornih slovenslie žene v HOB"
Ni dvoma, da hranimo na našem po-
dročju dragocen material, kako so se
naše žene udejstvovale kot aktivistke,
borke, kurirke in intemiranke v narod-
no osvobodilni borbi. Poročali smo že,
da ibo republiški odbor ZB prihodnje
leto izdal zbornik o delu žena v narodno
osvoibodilni borbi. Ker je izid zbornika
F>redviden že za prihodnje leto za Dan
žena — 8. marca, bo treba z zbiranjem
zgodovinskega, materiala kar pohiteti.
Komisije, !ki so bile v ta namen postav-
ljene v vseh občinah, se prav za prav
dosile j še niso prav znašle v svojem delu.
Iz poročil, ki jih je podala na nedavni
seji Okrajnega odbora zveze ženskih
društev tovarišica Milena Mrevlje,
predsednica Okrajne komisije za zbira-
nje zgodovinskega materiala, smo lahko
razbrali, da zibirajije gradiva za omenje-
ni zbornik ne poteka preveč zadovoljivo.
iKljub temu, da je od prvih sestankov za
te priprave poteklo že par mesecev, ne-
katere občine do danes niso napravile
ničesar. Zgleda, da žene še vedno ne
razumejo dobro, kako naj bi pristopile
k temu delu. Ponekod žene lertajo od
hiše do hiše in samo kronološko zibirajo
podatke. S tem zgubljajo mnogo časa,
usi)ehov pa prav za prav ni. Nekatere
opisujejo vse preveč osebne doživljaje in
ne povezujejo dogodkov na zgodovinske
akcije, ki so bile pomembne za kraj.
Vedeti je treba, da brez pravilnega si-
stema dela te naloge slovenske žene ne
bodo mogle uspešno opraviti.
Pri zbiranju podatkov tega materiala
si je predvsem treba začritati merilo do-
godkov od leta 1941 naprej, potem :pa
napraviti kronološki pregled vseh akcij
v občini. iE*ri tem je treba stopiti v stik:
s storimi aklivistkami in borkami, prav
tako pa tudi z moškimi tovariši, ki vam
bodo go'tovo vedeli povedati, kdag, kje in
kako so bili postavljeni prvi odbori OF
in kdaj so pristopile žene k sodelovanju.
Ko boste imele kronološke preglede
vseh akcij in tudi podatke, kaj so po-
samezne žene delale v teh akcijah, boste
lahko začele opisovati akcije same. Pri
tem pa bo potrebno več ljudi poklicati
skupaj, da bodo pripovedovali spomine
in se dopolnjevali. Na ta način boste
gotovo dobile verodostojne podatke in
boste la'hko mirne vesti zbrale dogodke
in jih same opisale ali pa dale redak-
cijskemu odboru v obdelavo. Ko bo vsa
ta zgodovina zbrana, boste lahko obiska-
le tudi partizanske mamice, ki vam bodo
povedale še kaj zanimivega o svojem
delu in življenju. Ne pozabiite tudi na
zbiranje slik najzaslužnejših partizan-
skih mamic, bork, internirank, na slike
domačij, kjer so partizani našli topi«
zavetje, na javke, tiskarne itd. Prepri-
čajte ljudi, da vam lahko spomine i*
fotografije mirno zaupajo, ker jih bom«
prefotograñrali in bodo dobili nepoško-
dovane nazaj.
In še enkrat: z zbiranjem materiala
za zbornik žena v NOB je treba pohiiteti!
TEKMOVANJE MED TRGOVSKIMI
PODJETJI V VSEH OBČINAH
V zvezi s prireditvami »Celje 1957« je
odbor za organizacijo tržišča pri okrajni
trgovinski zbornici v Celju razpisal tek-
movanje vseh trgovin na drobno. Tek-
movanje v vseh obč'nah bo trajalo od
1. avgusta do 30. oktobra. Posebne ko-
misije, ki bodo postavljene pri občinah,
bodo sproti ugotavljale, katere trgovine
bodo dobile največ zahtevanih točk. Tek-
movali bodo predvsem v vljudnostni
postrežbi, v čistoči, v razporeditvi blaga,
zunanjem izgledu trgovine in podobn©.
Juriš na Laško.. .
v ponedeljek so v Laškem v okviru občinskega praznika in praz-
nika rudarjev na svojevrsten način obnovili spomin na težke medvojne
dni. Pri tej akciji, ki ji je načelovala organizacija Zveze borcev, so sode-
lovala vsa društva, organizacije, pa tudi nekatere laške ustanove. Kakm
je bilo, berite v naslednji reportaži:
V ŠPORTNEM »BOMBNIKU« ...
Nekaj minut pred peto je rumeno-
krili »Matajur« zdrčal čez levške trav-
nike. Ker je bil navzoč tudi mladi le-
talec Peter, sva bila v letalu kar dva
»izdajalca« rojstnega mesta. Menda že,
ker ne vemo, kdo so bili »naši«; napa-
dalci ali branilci Laškega.
Nekaj krogov nad Savinjsko dolino
in mehanizirana ptica je zdrknila'čez
sedlo Šmohorja. Tam doli med hribi je
bilo skrito Laško. Hoteli smo jih pre-^
senetiti. toda ni nam uspelo, čeprav smo
nadleteli mesto od juga. Čudovit po-
gled. Manjkalo je samo oblačkov proti-
avionske artilerije okoli nas in oglu-
šujočih lastnih mitraljezov, pa bi se res
počutili kot sredi bitke.
Laško pod nami je bilo kot izumrlo.
Avtomobili so bili prazni, ceste brez
ljudi. Le sem in tja kakšna gruča ne-
discipliniranih radovednežev. Po ob-
ronkih okoli mesta so za drevesi »ne-
slišno streljali« na nas pripadniki pred-
vojaške vzgoje, v gozdovih pa so nekje
čakali »naši«, da po bombnem napadu
jurišaj o na mesto ...
Nekajkrat smo preleteli mesto. Zad-
njikrat smo naravnost odpihali prah z
mestnih hiš. Takrat je menda marsi-
komu tam doli zastal dih. Priznam, me-
ni tudi.
Naša naloga je bila končana ...
LASKO »GORI« ...
Ko je letalo zanihalo nad hribi proM
Celju je mesto zaživelo. Reševalne sku-
pine PAZ so šle reševat ljudi iz ruše-
vin, gasilci so gasili »nastale« požare,
sanitetna služba je imela »veliko dela«
z ranjenci. V istem času pa je obramba
bila ogorčene boje z napadalci, ki s©
začeli pritiskati v od bomb in artilerij-
skih granat »porušeno« mesto.
Partizanska vojska, člani Zveze bor-
cev, ki jih je vodil Suša, so v jurišu za-
vzeli mesto. Dimne granate,  solzilni.
plini, streljanje pušk, petarde, vzkliki
na juriš, vse to se je čudovito ujemale
s časom, ko je šlo veliko bolj zares.
Vse enote, tako obramba, kot napa-
dalci, so svoje naloge dobro izvršili, ta
ZAKLJUČEK PRED SPOMENIKOM
Ob zaključku so se vsi sodelujoči
zbrali pred spomenikom žrtev NOB. Ko-
mandant patrole Zveze borcev je pre-
dal raport predsedniku občine tov. Bri-
nerju, nakar je tov. Manfreda obudil
spomin na žrtve, ki so v resnici padle
za svobodo delovnih ljudi svojega kra-
ja in vseh narodov Jugoslavije. Orga-
nizacija ZB je pred spomenik položila
tudi venec.
Po zaključenem slavnostnem delu te-
ga dne so se vsi sodelujoči pogovorili
ob pivu in se ob zvokih godbe na pi-
hala po partizansko zavrteli...
C. k.
PRED 40 LETI
znameniti dnevi
Oktobrske
revolucije
1. julija
Demonstracija v Petrogrradu,
katere se je udeležilo 400 tisoč
delavcev in vojakov, je bila v
znamenju boljševiških gesel.
Itačunajoč s podporo Prvega
kongresa sovjetov je Začasna vla-
da pognala vojake na fronte v
ofenzivo, ki je trajala nekaj dni.
Vojaštvo je bilo utrujeno in ni za-
upalo oficirjem. Primanjkovalo je
municije in topništva. Ofenziva je
propadla.
Stane Terčak
Da ne pozabimo ...
ODLOMKI IZ TAJNIH NEMSKIH RAZGOVOROV
Za splošno sliko situacije, ki je na-
stala v vrstah okupatorjevih političnih
in vojaških voditeljev na bivšem Spod-
djem Štajerskem po njeni okupaciji
leta 1941, so najrazličnejši tajni raz-
govori, ki jih je vodil vladni predsed-
nik dr. Müller-Hacius, navzoči pa so
bili Gauleiter Überreiter, zvezni vodja
Heimatbunda Franz Steidl, šef gestapa
Lurker, dr. Carstajen, izvedenec za na-
rodnostna vprašanja na Spodnjem Šta-
jerskem, vsi Landrati in ostalo vodilno
upravno osebje. Ti razgovori so bili v
Mariboru, Gradcu in Celju.
Ti njihovi zaupni razgovori in poro-
dila so nam naslikali vso veličino bor-
be, ki jo je vodila Partija in Osvobo-
dilna fronta in s kako natančnostjo so
Pogodili naši vodilni ljudje njihove naj-
bolj ranljive točke. Ti ohranjeni okupa-
torjevi zapiski delajo čast slovenskemu
^loveku in njegovi borbi za domovino
in svobodo.
Iz njihovih zaupnih poročil razbere-
Л10 politično, vojaško in gospodarsko
stanje na Spodnjem Štajerskem in celj-
skem območju, ki je delalo nacistom
iz dneva v dan težje preglavice.
O prvem delovnem razgovoru v Ce-
^Ju dne 29. aprila 1941 je ohranjen za-
pisnik. Tedaj je ipoliitični komisar Ve-
likega Celja Toni Dorfmeister podal
"naslednje poročilo:
»Celje mesto s podežcljem obsega pri-
bližno 64.000 prebivalcev, od teh morda
2000 folksdojčerjev. Težko je iz njih
^zeti moči za notranjo upravo, ker
^olskdojčerji stoje že na močnejših go-
spodarskih pozicijah in jih je težko pre-
usmeriti. V mestu Celju s približno
18.000 prebivalci (od teh približno 1200
'oiksdojčerjev) so v tem pogledu raz-
^^re boljše ...
Težko poglavje predstavlja stano-
vanjsko vprašanje. Vojska je postavila
velike zahteve. Zdi se, da bo vojska
takoj pričela z gradnjo novih kasarn.
Gradbeni material je zdaj še v veliki
meri na razpolago, enako tudi delovna
sila.
Položaj v prehrani je v Celju prav
slab. Deželnega kmečkega vodjo sem
prosil, da pride prehranbeno vprašanje
za Celje mesto in okolico v roko ene
osebe in to Pg. Merzenicha. Ta si je
med tem zagotovil v Zagrebu že 56.000
jajc, 30.000 kosov prekajene slanine in
1000 kg salame. Tu niso na razpolago
prevozna sredstva, da bi ta živila spra-
vili semkaj.
Vsi politični komisarji se pritožujejo,
da so SA oddelki mnogo prezgodaj od-
šli, kajti akcije, zlasti izseljevalne ak-
cije, še vedno zahtevajo SA sile in bi
sicer elementi nasprotnega mišljenja
bili ohrabreni v uporu.«
Vladni predsednik dr. Müller-Hacius
je dal naslednje smernice:
1. V Celje pride oddelek oklopnih lov-
cev in kolesarska kompanija vojske v
garnizijo. Te sile se bodo skupno z dve-
ma kompanijama vojaške policije, ki
sta še tukaj, lahko v primeru potrebe
pritegnile k vzdrževanju reda.
2. Ker človeški material, ki je na raz-
PQlago, ne zadostuje ali pa ni sposoben,
bodo župani za večje kraje postavljeni
iz stare Štajerske, ker je dobra uprava
podlaga za hitro in dobro poslovanje.
3. Šolska vprašanja še niso rešena in
se obravnavajo centralno ...
4. Z izseljevanjem iz premogovnih
področij je treba zaenkrat še počakati.
Te predele moramo šteti za nekako ve-
liko koncentracijsko taborišče, ki bo po-
stavljeno pod stražo.«
Končno je vprašal vladni predsednik,
če so se p)Ojavila vprašanja ali dvomi o
pristojnosti SD in gestapa ter po nju-
nem razmerju do političnega komisarja.
Dorfmeister je to zanikal in izjavil,
da poteka to sodelovanje v Celju brez
motenj in tovariško.
Iz tega prvega štabnega razgovora so
razvidne težave, ki so se začele takoj
po prihodu nacistov pojavljati na vsem
okupiranem ozemlju. Nastalo je pomanj-
kanje njihovih zanesljivih ljudi, ki naj
bi zasledili v okrožju ključne položaje.
Vsa mesta, ki so jih zasedli njihovi ljud-
je, so dejansko pomenila zanje veliko
gospodarsko korist. To je bilo plačilo
za njihovo razdiralno in agitacijsko de-
lo v stari Jugoslaviji. Iz raznih poročil
je razvidno, da je bil pri petokoloncih
kakor tudi pri vseh njihovih priseljen-
cih izredno velik apetit po zemlji in
njenih dobrinah.
Prehranbeno kakor tudi stanovanjsko
vprašanje v Celju se je takoj pokazalo
kot izredno kritično, ker se je vse tudi
mimoidoče vojaštvo hranilo iz naropa-
nih živil. Takoj prve dni so vojaki in
civilni funkcionarji v velikih količinah
nakupovali hrano in tekstilije ter vse
te stvari pošiljali domov, kjer je vladalo
že veliko pomanjkanje. Tudi stanovanj-
sko vprašanje je kljub ogromnemu šte-
vilu aretirancev postalo zelo resno, ker
je vojaštvo zahtevalo civilna stanovanja,
kasarne pa so bile le za aretirane naše
ljudi.
Konec prihodnjič
KULTURNI OBZORNIK
dve minuti
PRAV ZARES IN PO RESNICI
Ob premieri Hans Holtove majčkene komedije »Specialist za isrce« v CG, dne 22. junija.
Režija: Juro Kislinger; Scena: Sveta
Jovanović; Prolog in korus: Janez
Skof; Ernestine Reigert: Marija Gor-
šičeva; Fritzi: Angelca Hlebcetova;
Dr. Ernst Friedl: Slavko Strnad;
Ericii Reigert: Albin Penko; Doc. dr.
Alfred Wögbauer: Pavle Jeršin.
Danes je menda tudi v Celju bolj ma-lo
ljudi, ki bi se navduševali nad avsitrij-
skim filmom, če že ne zato, ker je ne-
okusen (morda z izjemo kcprcduiicij-
skega Piroška), pa zato, ker ga je krepko
zasenčil ameriški avanturizam. Na neki
način pomeni zato uprizoritev Holtove
komedije v CG tudi nekakšno avanturo,
četudi parodistično, saj limamo xyri nas
bolj malo pravice do takega parodiranja,
kot si tudi ne moremo misliti, da bi s
tem delcem mogli preusmeriti po ve-
čini že usmerjeni okus občinstva, kveč-
jemu ga lahko žalimo in razočaramo,
saj nima delce niti najbolj osnovnih
vrlin, k; bi jih tovrstno početje zahte-
valo.
Režiser in igrclci so se potrudili, da
so izvili iz nepomembnega teksta vsaj
tisto bore maio, za kar naj bi bili gle-
dalci plačali vstopnino. Dosegli so vsaj
to, da smo se ?mi.; '.ù^js'vu, kako ne-
umna more biti neumnost sama in nam
na ta način p ihranii; zdel go 5 as en ost,
ki bi nas sicer oošli cb sentimentalnosti
originala. Razumljivo je, da kljub paro-
disi-ični osti tu in tam silijo na dan
osnovno začrtane poteze senti-menti
komedije, ki jih ni bilo mogoče zabrisati,
ne- da bi biilii temeljito priredili tekst.
Najleipáe ss učin^kujeta prijetni prolog
in epilog. Naj se nihče ne huduje, če misli
drugače, bodimo vsaj dve minuti liskreni
in priznajmo »prav zares in po resnici«.
da je iz nič nekaj narediti samo v božjih
rokah.
Ce kljub temu trdimo, da so se reži-
ser in igralci potrudili in tudi nekaj —
ali precej — doßegli, je pač sreča, da so
znali dati nečemu, kar je nič, nekaj,
kar je več. To pot je bil čudo vrt pred
vsemi scenograf. Sveta Jovanović je pri-
jetno opremil oder in škoda je le v tem,
da je tako učinkoviti sceni usojena tako
klavrna vsebina.
Režiser? Igralci? Povedali smo že na-
čelno, o potankostih je zdaj težko go-
voriti. Predstava je bila gibljiva, živah-
na, pretirano pretiravanje ni niti ko-
ristilo niti škodilo, scJlzavost ni bila ne
smešna ne žalostna, smešnost osmešena
in žalost užaloščena. Nastal je labirint
odrskega kozmosa, ki iz njega ni poti do
zvezd — bodisi da so to Paula Wessely,
Paul Hörbiger, Hans iMoser ali kdorkoli
drug, morda Hans Holt sam.
Ob zaključku bi lahko rekli z bese-
dam;: Gorkijevega deda: »Ty ne medal',
ty u menja na š€je viset' ne budeš!«
Bert Zavodnik
Angelca Hlebcetova in Slavko' Strnad v 3. dejanju »Spedalista za srce<-
Laščani celjskemu gledališču
ob zaključku sezone
Ne pazi na število,
temveč na svojstva svojih
oboževalcev: graja slabih
je zate pohvala.
SENECA
Čeprav se v načelu pridružujemo mne-
nju, k; ga je zapisal znani slovenski re-
žiser pred vcijno: »MiislEm, da tložbe
glede hladnosti nekega občinstva niso
vedno upravičene. Dozdevna »tempe-
ramentnost« vsaj mene prav nič ne
gane, ker sodim, da je tiho razumevanje
vedno več vredno kakor hrupno odo-
bravanje ...« je vendarle naša moralna
dolžnost, da se javno zahvalimo kolek-
tivu Celjskega gledališča za gostovanja
v sezoni 1956/57.
Osemkrat je gostovalo Celjsko gleda-
lišče v pretekli gledališki sezoni v La-
škem. Ce prištejemo tem gostovanjem
še vsa ostala gostovanja CG v bližnji in
daljni celjski okolici, dobimo visoko šte-
vilko. Le težko si predstavimo, koliko
psihičnih in fizičnih naporov je bilo po-
trebno za vse to ogromno delo, eno pa^
lahko zanesljivo trdimo, da je kolektiv
CG eden najdelavnejših gledaliških ko-
lektivov, kar jih poznamo in da smo na
to ponosni tudi mi v celjski okolici. iNg
da bi se spuščali v podrobno strokovno
ocenjevanje, lahko trdimo, da je CG vse-
stransko izpolnjevalo osnovno poslan-
stvo vsakega pravega gledališča, ki je v
varovanju vseh resničnih vrednot pre-
teklosti, v prikazovanju vrednot seda-
njosti in v borbi za vrednote bodočno-
sti.
Zal naša javnost še vse premalo in ne-
pravilno ceni in ocenjuje delovanje
Celjskega gledališča. Vse preveč je še
med nami ljudi s trgovskimi možgani,
ki so prepričani, da so z vstopnino plačali
svoj dolg gledališču... Kdor je 4mel
priložnost prisostvovati gledališkim
predstavam v Celju in v Laškem, je mo-
gel ugotoviti, da so se igralci za nas
»podeželane« prav tako potrudili, kajti
igralčeva notranja pristnost se ne da
.hliniti, ker suha afektacija ne more na-
domestiti pravega podoživi jan ja.
V Laškem še nismo storili vsega, s
čimer bi mogli zmanjšati težave, ki so
povezane z gostovanji. Svet za prosveto
in kulturo pri ObLO bo moral za pri-
hodnjo sezono storiti več, da bo upravi
gledališča čimbolj olajšal tehnične pri-
prave za gostovanja. Predvsem Občin-
ski sindikalni svet naj bi poskrbel za
večji obisk predstav iz delovnih kolek-
tivov zlasti pa za povečanje abonmajev
iz delavskih vrst. Na ta način bomo
Laščani najlepše dokazali, da znamo ce-
niti kulturno vlogo gledališča. S tem pa
bomo tudi izrazili svojo hvaležnost za
kulturne vrednote, ki nam jih posreduje
Celjsko gledališče.
Sirec Jože
Lojze Zupane: POVODNI MOŽ V SAVINJI
Letošnjo pomlad je »Mladinska knji-
ga« izdala Zupančevo knjižico z gornjim
naslovom. Moramo je biti resnično ve-
seli. Knjižica je sicer pisana za mladino,
vendar jo z veseljem in zanimanjem
čita tudi odrasel človek. V njej je zbra-
nih 22 gorskih pripovedk, ki vse obrav-
navajo znani motiv o povodnem možu,
vendar je m^eid njimi toliko razlike in
lokalnega kolorita, da do konca drže
čitatelja v tprijetni napetosti. Zaradi va-
riacije osnovnega motiva in smotrne po-
vezave njegovih posebnosti bo knjižica
vzbudila zanimanje tudi med narodo-
pisci. Vsekakor jo smemo smatrati tudi
kot važen doprinos za spoznavanje pre-
lepe gornje Savinjske doline in njenih
prebivalcev. Želim, da bi bilo avtorju
mogoče delo nadaljevati in rešiti za se-
danje in bodoče rodove še mnogo moti-
vov naše gorske fantazijsike tvornosti v
obliki, ki vnema za domači kraj mladino
in odrasle. Naš človek postaja ikozmcpo-
liten, važno je, da pri tem ne izgubi po-
vezave; s svojo pravo domovino.
J. O.
Kako sem izkoristil sindikalni popust
Naš dopisnik iz Pilštanja nam je opi-
sal zanimivo krožno potovanje, ki ga je
napravil v družbi svojega prijatelja. S
skromnejšimi prihranki in nekoliko su-
he hrane v nahrbtniku sta jo mahnila
na pot in si v razmeroma kratkem času
ogledala neštete prirodne krasote naše
domovine.
Kozjanski avtobus ju je zgodaj zjutraj
pripeljal do Celja. Prvi dan sta jo hotela
mahniti proti Gorenjski. Lepa zveza z
vlaki jima je omogočila, da sla že pred
16. uro prispela v Planico, kjer sta si
ogledala svetovno znano smučarsko
skakalnico. Po dolini Planice sta krenila
v idilični Tamar in si ogledala tudi izvir
Nadiže.
Drugi dan sta bila že na Vršiču. Sto-
pala sta zdaj po trati, zdaj med cvetočim
planinskim grmičevjem do Slemen in
ob pobočju Mojstrovke do Vratc. Ta dan
sta si hotela ogledati še Trento. Med po-
toma sta si ogledala tudi Izvir Soče, v
Trenti pa veliki botanični vrt »Julijana«
ter spomenik priznanega planinca Kygy-
ja. V »Zlatorogu« sta se dodoibra odpočila
in nadaljevala pot v vas Sočo na pragu
prelepega Bovca. Od tu sta se z avtobu-
som odpeljala skozi Kobarid in Tolmin
do Mosta in ves čas opazovala modro
Sočo in dolino, o kateri pravijo inozem-
ski turisti, da spada poleg Trenite k naj-
lepšim dolinam v Evropi. V Mostu sta
uživala na modrini umetnega jezera
Soče in Idrijce, ki se tu v bližini izteka
v Sočo.
Na Uršlji gori sta se srečala s tolstimi ovcami
ZAKASNELA OCENA
o pripovedovanju Marjana Dolinarja „Ob svetem grobu" CG, 5. jnnija 1957
Marijan Dolinar, član celjskega gle-
dališča, že nekaj let prireja celovečerne
sporede umetniške besede in žanje lepe
uspehe. Tudi to pot je z devetimi zgod-
bami Ivana Cankarja pripravil občin-
stvu svojevrstno doživetje, le da Celjani
niso pokazali kdo ve kolikšnega zani-
manja.
Zgodbe Ivana Cankarja so že same po
sebi takšne, da težko izgubijo umetnišiko
moč. Dolinar se jih je lotil z veliko pri-
zadevnostjo, a samo ta ni dovolj, da bi
že tako umetniška beisieida ¡dobila še
umetniški zven govorjene besede. Do-
linarju moramo v prvi vrsti priznati,
da ima čudovit spomin, saj je govoril
na pamet vseh devet zgodb (okoli šest-
deset tipkanih strani). Toda ne samo to.
Njegoivo govorjenje odlikuje zelo pre-
cizna artikulacija, ves tekst jie' izpilil
s ipopolno govorno tehniko. Na ta način
smo sicer čisto jasno in dobesedno ra-
zumeli Cankarja, lahko smo uživali do
določene mere, ne pa povsem. Dolinarju
manjka zvočna lestvica. Tega se verjetno
sam zaveda, zato je ponekod skušal 're-
ševati teikst z dramatičnim .stopnjeva-
njem, s pri dvignjenim patosom, medtem
ko je že tako vse predvajanje zavil v
pajčolan pridigaxEko milega govorjenja.
Ne da bi to pomanjkljivost šteli kot
hudo napako, moramo priznati, da je po-
menil Dolinarjev nasitop v CG pridobi-
tev. Večer Cankarjeve umetniške be-
sede je zato doživetje, ki ga bomo vsi
poslušalci ohranili- v spominu, žal, še
enkrat, da se Celjani za tovrstne prire-
ditve premalo zanimajo. Dolinarju že-
limo, da bi v prihodnje znova pripravil
večer umetniške besede, da pa bi pri-
pravil tekste, ki bi bili primerni njegovi
glasovni lestvici. iBeza
LIKOVNA IN POLITEHNIČNA VZGO-
JA TER ŠE KULTURNOPROSVETNA
DEJAVNOST NA CELJSKIH ŠOLAH
dobivajo čedalje večji pomen in moč-
nejši poudarek. Razstava za razstavo,
prireditev za prireditvijo skozi vse leto,
lahko pa rečemo, da so v zadnjih dveh
mesecih, zlasti ob Dnevu mladosti do-
segli svoj višek.
Na vrsti je I. osnovna šola. Njena bo-
gata razstava mnogih likovnih ter žen-
skih in moških ročnih izdelkov s po-
sebnimi kotički, kakor vrtnarski in klek-
larski pa še kotiček taboren j a in leto-
vanj so občudovanja vredni.
бе ena posebnost: Otroška igra Mar-
tinek Napuhek, ki so jo v režiji tov.
Sadarjeve igrali otroci z izredno prisrč-
nostjo in dramatsko izurjenostjo, je nav-
dušila številne gledalce, posebno pa
starše, ki niso mogli odmakniti oči od
svojih otrok — mladih igralcev. Skoda
le, da je niso igrali na kakem večjem
odru. Vsem prirediteljem izrekamo po-
hvalo in priznanje.
NASTOP GOJENCEV GLASBENE
ŠOLE V ŠMARJU
Smarsko glasbeno šolo je letos pose-
čalo 28 učencev, ki so' se učili klavirja,
violine in glasbene teorije. Pretekli te-
den so ob zaključku šolskega leta pri-
redili tradicionalno produkcijo, na kate-
ri je nastopilo 17 gojencev. Izredne uspe-
he pri klavirju so pokazali Vičar Bogdan,
Radej Anica, Bien Ing'e in Bratuša Mar-
ta, pri violini pa Jaigodič Jožefa. Uspeli
produkciji so prisostvovali poileg staršev
in šolske mladine še zastopniki vseh
množičnih organizacij. Predsednik ob-
čine, tov. Anderluh je v imenu občine
izrazil priznanje profesorjem in gojen-
cem.
MLADINA IZ LESICNEGA V PRO-
SVETI...
Aktiv mladih zadružnikov je uprizo-
ril v šoli v Pilštanju komedijo »Izgub-
ljeni in spet najdeni mož«. Številni ob-
iskovalci so se nasmejali, toda več ka-
kor igro samo, je vredno omeniti pod-
jetnost mladih ljudi, saj so hodili neka-
teri na vaje celo iz Dobležič in Gostin-
ce in so morali presneto dobro vzeti
pot -pod noge, da so opravili obe smeri
v treh urah. Poleg tega so ti mladi ljud-
je zaposleni čez dan z napornim kmeč-
kim delom. Ko bodo poljska dela pri
kraju, jih želimo spet videti na odru,
morda s kakšno igro iz našega kmeč-
kega življenja.
Ce STE POZABILI,
NAJ VAS SPOMNIMO!
Ce še niste poravnali naročnine
za letošnje leto, storite to takoj.
Nakažite dolžni znesek po polož-
nici, ki jo kupite lahko na vsaki
pošti, na naš tekoči račun številka
620-606-T-266 pri Mestni hra-
nilnici.
Zaostankar jem bomo morali list
ustaviti!
Uprava Celjskega tednika
Glavnega skladiščnika iščemo
Pogoji: potrebna šolska izobrazba in večletna praksa. Plača po
tar. pravilniku. — Ponudbe pošljite na Tekstilno tovarno Prebold
Tremerska starčka se v Domu
onemoglih dohro počutita
(Odgovor na zlobne govorice izkoriščevalcev)
V Domu onemoglih na Grmovju sta
našla prijetno počivališče in dobro nego
tudi stara socialna podpiranca Zakon-
šek Franc in Kranj c Matija iz Tremer j a,
ki sta vrsto let (30) garala kmetom za
skromen košček vsakdanjega kruha.
Ko sta obnemogla, sta vsak pri svojem
kmetu čakala v sramotnih okoliščinah
svojega konca. O tem je pred nekaj ted-
ni pisala tudi Ljudska pravica, kjer je
pisec članka med drugim očital oddelku
za zdravstvo in socialno varstvo, češ, da
ne vidi in ne reši t.ako perečih socialnih
problemov. Imenovani forum pa seveda
o tem ni mogel prej ukrepati, dokler o
zadevi ni bil obveščen. Cim pa je bila
prijava na pristojnem mestu, je socialno
skrbstvo p>oskrbelo vse potrebno, da sta
obnemogla starčka pristala v domu.
Zlobni jeziki — predvsem pa tisti, 'ki
so bili zainteresirani na sociailni podpori
0'beh starčkov — so med domačini hitro
razširili neosnovane govorice, češ, da
sta Zakonšek in Koren v domu vsa ne-
srečna, slabo oskrbovana in da sta si v
tej nesreči dajala duška celo z gladovno
stavko, ki ju bo kmalu pobrala in »rešila
trpljenja«. Te govorice so prišle celo do'
zbora volivcev, seveda pa je iniciator
zamolčal dejstvo, da je ta zgarana vaška
siromaka socialno skrbstvo naravnost
iz hleva potegnilo in da sta od zanemar-
jenosti malo dane gnila pri živem telesu.
Da bi se prepričali, kaj je na stvari,
smo ju te d'ni nepričakovano obiskali v
domu one'moglih na Grmovju. Ne samo,
da nismo našli »stavkajočih Gandhijev«
— starčka sta naju prav dobre volje in
srečno nasmejana sprejela. Prvi kot dru-
gi sta priznala, da sta res s skrajnim
nezaupanjem odšla od svojih gospodar-
jev, ker sta pač skoro verjela natolce-
vanju, da gresta k »tujcu umirat«.
Tovariš našega spremstva ju je vpra-
šal, če bi se hotela vrniti spet k svojim
gospodarjem. Skoro boječe sta preme-
rila vse obiskovalce in v bojazni, da smo
prišli ponje, ida ju znova odpeljemo v
človeka nedostojno življenje, nazaj k
tremerskim gospodarjem, sta v en glas
skoro zaprosila: pustite naju tu, ne gre-
va nikamor, dobro se nama godi.
In da se jima dobro godi in da se po-
čutita spet kot človeka v človeški druž-
bi, smo lahko videli na njunih nasme-
janih obrazih. Petinsedemdesetletni Za-
konšek zaradi težkih nog raje bolj po-
čiva v snažni postelji. Leto starejši to-
variš Kranjc pa se čez dan rad sprehodi
med senčnimi drevesi, da mu potem hra-
na bolj tekne. Hrane imata dovolj, cu-
nje, v katerih sta prišla, sta zamenjala
s snažno obleko. Niti dolg čas jima ni —
saj sta malodane vse življenje preživela
skupaj in sta ostala tudi v tem domu
počitka nerazdružljiiva prijatelja.
Naslednja postojanka je bila Nova Go-
rica, Iz Ajdovščine sta krenila čez Lo-
kavec v Slokarje in si pri Pavli Cibej
ogledala muzej domačih ročnih del. V
Predmeji, ki leži 80Om nad Ajdovščino,
je pogled na pokrajino zelo lep. Čeprav
je iz Predmeje dobro markirana pot na
Caven, sta si rajši izvolila cesto, da sta
hodila po gozdnem parku. Prišla sta doj
Kuclja, ki je bil nekoč najbolj bogat na
planinkah, zadnje čase pa so jih planind
že precej oplenili. Pot ju je vodU«
dalje po Trnovskem gozdu proti Novi
Gorici. I
I
Ko sta si tako ogledala glavne Ispot^
in znamenitosti Gorenjske in PrimorskeJ
se jima je zahotelo še izletov po Štajer-
ski. Zato sta se dan pozneje znašla že
v Slovenj Gradcu. Prva postojanka je bi-
la v Poštarskem dom'u nad Solami. In
kdor pride že do sem, mora tudi na
Uršljo goro. Zadnji del od razpotja
Ravne—Slovenj Gradec je sicer precej
navpičen, zato pa je razgled z Uršlje
gore izredno bogat. Z Uršlje gore sta
krenila na cesto Podvelka—Ribnica na
Pohorju. Prijeten odpočitek je bil v Rib-
niški koči, kjer ima skrbna upravnica
Julčka na zalogi vsakovrstna zdravila
da pridejo utrujeni turisti spet k močem
Isti večer sta si privoščila še kratèK,
sprehod k Ribniškemu jezeru.
Kot po pisani preprogi sta naslednj'
dan nadaljevala potovanje preko CmC'
ga vrha (najvišja točka Pohorja) do koČ«
na Pungartu. Ogledala sta si še Velik*'
in Malo Kopo ter Partizanski dom s pr|'
kupno notranjo ureditvijo. Od tu je naj'
bližja pot v Šmartno pri Slovenj Gradca
naša izletnika pa sta si izbrala raje dalj'
šo pot, da sta si lahko ogledala še V4'
hred. Sicer bi jo tu še rada mahnila H*
Kozjak,, toda žepi so bili prazni, pa
po bližnici preko Maribora raje krenil^
domov. Imela sta dovolj nepozabnih do'
živeti j, zato priporočata tako pesti*
krožno potovanje vsem izletnikom, ki
niso izkoristili letnega dopusta. C. F-
PREBOLDSKO BLAGO NA VSEH SVETOVNIH TRŽIŠČIH
Tek&tilna tovarna Prebold se je v zadnjih letih, preorientirala pretežno na
izvoz. Postopno obnavljanje strojnega parka nenehno d v: ga delovno storilnost.
Perspektiva razvoja narekuje lastno predilnico. Za boljšo organizacijo delovne-
ga procesa so podjetje razdelili na 22 samostojnih ekonomskih enot. Sedem let
delavskega samoupravljanja. Izredno razmaknjeno družbeno življenje kolekti-
va priteguje vas in ckol co k sodelovanju. Toda skrb za človeka — na prvem
mestu ... •
Tekstilna tovarna Prebold je zadnja
leta proizvodnjo preusmerila pretežno
na izvoz. Ko je turški trg, ki je bil za-
nimiv v prvi fazi, .izpadel, so odprli nova
tržišča v arabske dežele, predvsem pa
na Daljni vzhod. Kitajsko in Indonezijo.
V nekoliko manjšem obsegu pa so začeli
izvažati tudi v Zapadno Nemčijo, Angli-
jo in Francijo.
Podjetje je zato moralo posvetiti naj-
večjo pozornost dvigu kvalitete, da je
lahko vzdržalo konkurenco na medna-
rodnem tržišču. Kot najstarejša tekstil-
na tovarna na Balkanu so z zelo izstro-
šeniim strojnim parkom moral! ustvariti
odgovarjajočo kvaliteto proizvodov. Za-
radi tega je podjetje stremelo, da si na-
bavi vsaj najnujnejše stroje v opleme-
rilnici, kjer je bilo več kvalitetnih grl.
Tako sli je podjetje nabavilo v zadnjih
letih nov kalander, raztiezalni sušilnik
in oskrbelo še vrsto raznih drugih stroj-
nih izboljšav.
Največji problem za podjetje je bila
izdelava tiskarskih valjev za nove vzor-
ce. Vsa leta so namreč morali večino
vzorcev ipošiljati v izdelavo Vzorčnemu
ateljeju v Zapadno Nemčijo, kar pa je
bilo vezano z visokimi deviznimi stroški,
pa tudi z izgubo časa, saj je marsikateri
vzorec, preden je prišel v proizvodnjo,
na trgu že zastarel. Podjetju se je konč-
no posrečilo, da si je nabavilo najmoder-
nejšo elektrofoto .pantogravuro, s po-
močjo katere so odpadle vse te navedene
težave. S tem se je vzorčni asortiment
proizvodov dvignil, pocenil, poleg (tega
pa so odslej vedno pravočasno na trgu
z najbolj iskanimi in zahtevnimi vzorci.
Z ozirom na dejstvo, da kapaciteta te
naprave presega potrebe podjetja, de-
lajo vzorce tudi za ostala sorodna pod-
jetja v Jugoslaviji (za iMTT Maribor,
Tekstilno tovarno Radko Pavlović v
Nišu, za čakovsko tekstilno tovarno in
druge).
Seje DS kratke, zanimive in pîodoviie
Tekstilna tovarna Prebold je bila med
prvimi podjetji v Sloveniji, kjer je de-
lavstvo sprejelo vodstvo tovarne v svo-
je roke. (1950. leta, 3. sept.) Lansko leto
so zato 3. september proglasili za praz-
nik kolektiva. Na ta dan so v podjetje
povabljeni poleg rednih članov delov-
nega kolektiva tudi vsi upokojenci, ká
so do upokojitve delali v tem podjetju.
Letos bo 3. september v Preboldu še
posebno slovesno proslavljen, saj bodo
na ta dan praznovali tudi 115 letnico
obsitoja podjetja.
Delavski svet tovarne Prebold šteje
31 članov in jie v teku svojega sedemlet-
nega dela zajel v svoje vrste veliko šte-
vilo članov, ki so šli skozi šolo delavske-
ga upravljanja. Od lanskega leta ima
tovarna centralni delavski svet ter 4
obratne. Obratni DS obravnavajo pro-
bleme svojega obrata, katere potem po-
samezni člani, ki so obenem tudi člani
centralnega DS prenašajo in rešujejo v
okviru CDS. Tako sodeluje v delavskem
upravljanju preko 100 delavcev in na-
meščencev.
Zasedanja DS, tako obratnih kot cen-
tralnega, so vedno zelo zanimiva in
plodna. Vsak član prejme več dni pred
zasedanjem dnevni red s -temeljito ob-
razložitvijo k vsem točkam. Tako se
lahko vsak član dobro pripravi na disku-
sijo. Take predpriprave močno skrajšajo
čas zasedanja.
Na sejah DS obravnavajo vso tekočo
problematiko podjetja, na vsaki seji pa
najprej   analizirajo  izvršitev   sklepov
.zadnjega zasedanja. Delavski svet zase-
da enkrat mesečno, upravni odbor pa
tedensko. Zaradi pravilne razporeditve
kompetenc, tako centralnega kot obrat-
nih DS in UO imajo pravilnike, ki pre-
cizirajo 'pravice in dolžnosti posameznih
upravnih teles.
Predsednik UO, tov. Franc Matko
Nova organizacija dela omogoča
najstrozio kontrolo
Za boljšo organizacijo delovnega pro-
cesa in dela v podjetju sploh so se že
v lanskem oktobru odločili za najna-
prednc''jšo obliko dela, ko so celotno pro-
izvodnjo razdelili "na ekonomske edinice,
od katerih ima vsaka poseben obračun,
iz katerega so razvidni uspehi ali ne-
uspehi dela v teku mesečne periode. Na
podlagi tega lahko vsaka ekonomska
enota sprotli odpravlja napake, ki bi bile
posledica nerentabilnega dela. Po teh
ekonomskih edinicah so do kraja utrdili
organizacijo proizvodnje in zajemanja
stroškov in so vključili celotni delovni
kolektiv v napore za zboljšanje kvali-
tete proizvodov, večjo proizvodnost de-
la, smotrno varčevanje itd.
Nova organizacija dela po ekonomskih
enotah se je zelo obnesla in je odslej
izključeno vsako razmetavanje s sred-
stvi, saj mesečne statistike podrobno in
konkretno prikažejo stanje in poznajo
slednji dinar proizvodnih stroškov. Tudi
krivca, ki je trosil preveč, lahko takoj
ugotovijo. Ta strogi pokazatelj jih tudi
opominja, koliko sme stati to ali ono
blago in kje je tisto grlo, če so stroški
previsoki.
Vzporedno z novim načinom dela pa
realizirajo plan izobrazbe, da bo kolek-
tiv razumel organizacijo dela, znal citati
podatke in da bo lahko tudi nižji vodilni
kader sposoben voditi ekonomsike edi-
nice.
Zakaj so šli na (to napredno obliko de-
la? Spričo mnogih) idkolnosti, ki so, od-
nosno, ki še danes zavirajo uspešnejše
delo, iso bili priimorani zainteresirati ce-
loten kolektiv k skrajni štednji. Zasta-
relost obrata terja precej visoke proiz-
vodne stroške. Nadalje je slaba organi-
zacija tehnološkega procesa zaradi ne-
na črtne razvrstitve obratnih zgradb.
Drag je tudi dovoz surov'in, ker ni indu-
strijskega tira in morajio vse surovine
v ix>d!jetje prepeljaiti z avtom, kar težko
obremenjuje prodzvodine stroške. Te po-
man jkl ji vosti so jih torej silile, da so za
kritje visoikih proizvodnih stroškov
iskali izhoda drugje.
Mnogo truda je podjetje vložilo v
vdrževanje zastarelega strojnega parka
in vzgoji delovnega kadra, tako da da-
nes njihov kolektiv stalno dosega visoko
izkoriščanje kapacitet. Tako 'ima n. pr.
tkalnica izkoriščanje kapacitete stalno
okrog 95%, kar je najvišja stopnja iz-
koTiščanja zmogljivosti v Jugoslavij'i.
Nove vtikalnice v preboldski tovarni
ODPRAVA NAPAK V HIGIENSKO
TEHNIČNI SLUŽBI
V teku zadnjih let je tekstilna tovarna
Prebold začela temeljito odpravljati vse
pomianjkljivosti v higiensko tehnični
službi. Zastareli strojni pogon na trans-
mjisije in jermenice so zamenjali s po-
samličnim pogonom. Tudi pri urejevanju
sanitarnih naprav in garderob so bili
doseženi lepi uspehi. Nova fluorescenčna
razsvetljava je že skoro v vseh oddelkih
zamenjala staro, neprimerno razsvetlja-
vo. V odelkih nameščajo tudi parkeitna
tla, namietsto dosedanjih betonskih in
lesenih. V vseh teh preureditvah se kaže
stremljenje vodstva podjetja, da ustvari
kolektivu čim udobnejše in lepše delov-
ne pogoje, saj je znano, da okolje lahko
pozitivno ali negativno vpliva na raz-
položenje delavca.
NUJNA POTREBA IN DOLGOLETNA
TEŽNJA PODJETJA: LASTNA PRE-
jilijliillilli^DILNICA
Največje težave ima podjetje pred-
vsem z nabavo surovin, to je bombažne
preje, katero jim največ dobavlja litij-
ska predilnica. Prejo dovažajo z lastnimi
kamioni, manj tudi po železnici. Predil-
nlica v Litiji pa s svojo proizvodnjo
predvsem višjih številk ne dohaja po-
treb preboldske tovarne in tako čakajo
s kamioni na vsak za(boj preje posebej.
Zaradi pomanjkanja preje visokih šte-
vilk preboldska tekstilna tovarna ne
more v redu izvrševati planskih nalog,
saj mora dnevno stati več statev, ker ni
preje. Zaradi tega je težnja tovarne že
vsa leta nazaj, da bi dobili lastno predil-
nico. Prav posebno močna pa je ta tež^
nja v zadnjem času, ko se je proizvodnja
zaradi večjega izvoza preonientirala na
izdelavo finejših tkanin, ki pretežno
zahtevajo tudi višje številke preje. Pod-
jetje se je zaradi tega obrnilo na vse
prediln'ice v Jugoslaviji, da bi mu do-
bavile 'potrebno prejo, toda zadovoljivih
uspehov ni bilo. Sicer pa tudi prediinica
v Litiji zarad'i iztrošenega in zastarelega
strojnega parka te preje ne more izde-
lati v potrebni količini in ustrezni kva-
liteti. Tako bi bila edina rešitev, da bi
se preboldski teks-tilni tovarni odobril
nov oddelek prcidilnice. Ta predilnica bi
lahko pozneje delala tudi za ves savinj-
ski tekstilni bazen.
DRUŽBENO ŽIVLJENJE KOLEKTIVA
se razvija predvsem v okviru DPD
Svobode in Partizana. Tu se kulturno
izživljajo delavci in nameščenci v gle-
dališki družini, pevskem zboru, pri god-
bi itd. Dobro so obiskana tudi predava-
nja LU. Lansko leto so Preboldčani ob-
činski praznik — 22. julij praznovali
s pestrim, celotedenskim kulturnim spo-
redom, pri katerem je sodelovalo vse
kmečko in delavsko prebivalstvo kraja
kot bližnje okolice. Tudi letos imajo za
22. julij v načrtu kulturni teden s pe-
strim sporedom.
Zgledni odnosi med delavci v kolektivu
in skrb za človeka
Ni naš namen, da bi preglasno hvalili
mnoge uspehe delovnega kolektiva Tek-
stilne (tovarne Prebold. Ker pa uspehi
so, smo jih moirali omeniti. Ne smiemo
in ne moremo pa preskromno obiti dej-
stva, da vladajo v tem podljetju že do-
bršen čas zgledni odnosi nadrejenih do
podrejenih in obratno. Prav posebno pa
moramo pri tem podjetju podčrtati iz-
redno pozornost v skrbi za človeka.
V zadnjem obdobju posvečajo odno-
som med člani v kolektivu in vodilnim
kadrom podjetja izredno pozornost. Z
zglednim, vztrajnim, plre(pričevalnim
delom poglabljajo pravilne odnose nad-
rejenih napram podrejenim in obratno.
Zato se poslužujejo anket in skrinj'ic za
pritožbe, ki so nameščene po vseh obra-
tih. Zadnja anketa, ki so jo izvedli med
kolektivom je na primer vsebovala
vprašanja: ali meniš, da v podjetju vla-
dajo pravilnii odnosi (predvsem odnosi
nadrejenih do podrejenih)? Si zadovo-
ljen z ocenjevanjem svojega dela po
nadrejenih osebah? Smatraš, da pri
ocenjevanju dela veljajo tudi osebni
predsodki? itd.
Člani kolektiva se ne boje povedati
odkrüto svoje mnenje, saj so se prepri-
čali, da jih vodilni ljudje zaradi odkri-
tosti v bičanju in odkrivanju napak ne
preganjajo, ampak upoštevajo umestne
pripombe in napake tudi sproti odprav-
ljajo. Izpolnjene ankete pa spravijo v
arhiv in bodo nemara čez leto dni stavili
anketirancem ista vprašanja, da bodo
lahko primerjali, v koliko se je stanje
izboljšalo.
Po vseh obratih so tudi nameščene
skrinjice za pritožbe, kamor lahko vsak
član kolektiva odda pritožbo (lahko tudi
brez podpisa) ali nakaže problem, za
katerega želi, da bi bil obravnavan v
upravi ali na zasedanju delavskega
sveta.
Za boljšo prehrano kolektiva ima pod-
jetje interni bife, kjer prodajajo delav-
cem in nameščencem izdatne malice po
lastni nabavni ceni. V poljubni količini
lahko dobijo delavci tudi sladkano ka-
vo, na napornih in zdravju škodljivih
delovnih mestih pa dobijo delavci mleko.
VSAKO SOBOTO SPREJEM NOVO-
POROCENCEV PRI DIREKTORJU
V številnem kolektivu preboldske to-
varne (750 zaposlenih) se ljudje pogosto
ženijo. Morda zaljubljence nekoliko
vzpodbuja k poroki tudi uveljavljen
običaj, da povabi direktor vsakega novo-
poročenca na prisrčen razgovor in ga v
.imenu podjetja pogosti in obdari s prak-
tičnimi darili. In tako skoro ne mine so-
bota, da se v direktorjevi piarni ne bi
zbral en ali več novoporočenih parov.
Novoporočenci dobe prej pismene če-
stitke podjetja. Tudi vsak novorojenček
v tovarni zaposlenega člana dobi ob roj-
stvu hranilno knjižico, starši pa pismene
čestitke ob rojstvu novega državljana.
UPOKOJENCEV PA DO SMRTI NE
POZABIJO
Starejše ljudi, ki so v tovarni doslužili
in stopajo v zasluženi pokoj, podjetje
tudi ne odpravi zgolj z upokojitvenim
dekretom, temveč jim prav tako priredi
slavnostni sprejem in slovo. Direktor se
porazgovori z njimi, se jim zahvali za
dolgoletni trud in delo v podjetju, jih
pogosti in obdari s simboličnimi nagra-
dami. Toda s tem slovesom se-za upo-
kojenci še niso za vselej zaprla vrata
tovarne, kjer so pustili svoje življenjske
moči. Za praznik podjetja — 3. septem-
ber — jih kolektiv znova povabi v svojo
sredino na prisrčno praznovanje.
CENENO, PA TUDI BREZPLAČNO
LETOVANJE OB MORJU
V Piranu ima podjetje svoj počitniški
dom, kamor bodo letos prvič poslali čla-
ne svojega kolektiva na letni odmor.
Delavcu hočejo v tem domu omogoičiti
celo cenejšo prehrano, kot jo ima doma.
Mnogi člani kolektiva bodo tako letos
prvič letovali na morju. Prvi koristniki
tega doma bodo najstarejši delavci, ki
delajo že nad 30 let v podjetju. Tem
bodo na račun dobička nudili popolno-
ma brezpiačno letovanje. Za ostale člane
pa bodo postavili najnižje cene, da jih
bo lahko vsakdo zmogel.
MENDA BI BIL ŽE CAS ...
Nič se ne bi »švarali« — pravijo v pod-
jetju — delo teče zadovoljivo, kolektiv
je zavestno požrtvovalen, dobiček
ustvarjamo, perspektive so dovolj svet-
le, toda —
Toda, menda bi bil že čas,'da bi jim
zakon o delitvi dobička povedal, koliko
je pravzaprav vredno njihovo delo.
Radi bi poravnali obveznosti- do Zveze,
republike in okraja, denar ponujajo, pa
ga ne sprejmejo, ker pač še ni zakona.
Čudno!
Vsak član družine drugam na dopust
To zamisel bi lahko pozdravili ali pa
ne. Ce naj družina preživi letni do^
pust skupaj ali pa gre vsak posamezni
član v drugi kraj, je odvisno pač od
tega, kakšni odnosi so vladali v dru-
žini. V družini, kjer sta zaposlena oče
in mati in sta poleg tega opravljala še
druge dolžnosti izven službe (aktivi-
stično delo, honorarne zaposlitve, pogo-
sti sestanki itd.), družinsko življenje
gotovo ni bilo idealno in so bili pri tem
seveda najbolj prikrajšani otroci. Taka
družina gotovo težko čaka, da bo letni
dopust in šolske počitnice preživela
Skupaj. In prav je tako.
So pa družine, z mlajšimi, pa tudi
starejšimi družinskimi člani, ki so si
bile med letom že kar nekam v napoto.
Družina je bila pretežni čas skupaj,
iz teh ali onih vzrokov so se pogosto
med posamezniki (roditelji in otroki)
vnemali živčni prepiri. Ni dvoma, da
so si člani take družine želeli, da bi se
vsaj za nekaj časa ločili in spremenili
okolje. Kaj je bolj primemo za tako
družino kot da se za čas loči in gre
vsak posamezni član drugam letovat.
Seveda je to povezano morda z večjimi
stroški. Toda oba zakonca služita denar,
starejši otroci isto, mlajše pa bo mati
prav rada vzela s seboj, če jih morda
ne bo mogla spraviti v kakšno počit-
niško kolonijo.
Poznam tako družino, ki se že nekaj
let poslužuje te prakse. Vsak posamez-
nik vse leto zbira prihranke za dopust.
V poletnem mesecu pa zaprejo stano-
vanje in gre vsak na svoje mesto. Oče
preživi letni odmor v Logarski, ker je
navdušen planinec. Mati gre s svojo
sestro, ki se srečujeta komaj enkrat na
leto, na morje. Bolehna hčerka preživi
letni dopust v Kranjski gori, sin pa se
vsako leto odloči za zanimivo krožno
potovanje. Ko se po treh tednih ločitve
spet zbero v domači hiši, so vsi nekam
sproščeni, dobre volje in si dolge tedne
pripovedujejo svoja počitnika doživetja.
Seveda pa si lahko tako letovanje
privošči samo družina z odraslimi otro-
ki.
Poznam pa tudi družino, kjer sta ro-
ditelja sicer zelo navezana na svoje
otroke, toda letni odmor hočeta svobod-
no preživeti brez njih. Otroke navadno
vsilita sorodnikom ali v počitniško ko-
lonijo. Sicer imata tudi svoj prav, saj
je znano, da nekateri otroci gredo le
»preveč na živce«, posebno, če niso za-
posleni s primernim delom. Zakonca si
bosta gotovo bolje odpočila brez njih
— sorodniki, katerim sta jih naprtila,
pa bodo nemara drugega mnenja ...
Proč z navlako !
Zaradi tesnih stanovanj v mestu go-
spodinja rada vse, kar se le da, odne-
se na podstrešje, da stanovanjski pro-
stori ne bi bili prenatrpani. Sicer imajo
hišni sveti določila, kaj sme biti na
podstrešju, da požarna varnost ne bi
bila ogrožena. Vendar pa je na podstreš-
jih še vedno preveč nepotrebne šare —
morda se bo še kdaj porabila, morda
pa bo tam obležala do preselitve.
Kaj ko bi v teh poletnih 'dneh pri
temeljitem čiščenju stanovanja pregle-
dali tudi ix)dstrešno navlako?! Gotovo
je med njo najmanj polovico take šare,
ki je ne boste nikoli več potrebovali.
Gotovo je toliko društev, ki zbirajo ta-.
ke reči. Rdeči križ, razne pomožne ak-
cije in druga društva bi z veseljem po-
slala svoje ljudi po take predmete. Sta-
ra obleka, stari čevlji, stari kosi blaga,
tudi morda kak kos pohištva ali posode
— vse bo prišlo siromašnim ljudem
prav. Vaše podstrešje bo ličnejše in var-
nejše, pridobili pa boste tudi prostor
za tiste stvari, ki jih hočete ohraniti,
pa so vam v stanovanju odveč,_______
Dve prikupni obleki za vroče poletne dni
REVIZIJA
GLAVNE ZADR. ZVEZE LRS
V CELJU
sprejme
REVIZORJA
V poštev pridejo kandidati, ki
imajo potrebno prakso za samo-
stojno delo v finančni stroki.
Plačilni pogoji: Osnovna plača
Po določbi o plačah uslužbencev
zadružnih zvez (enako kot za
državne uslužbence), dopolnilna
plača in revizorski dodatek do
4000 din, plačilo nadur in dnev-
nice po Uredbi.
Pismene ponudbe z življfnje-
piscm spejema Glavna zadruž-
na zveza LRS, Revizija v Celju,
Cankarjeva III.
Gradbišče Ljudskega kopališča rabi
nujno deset zidarjev
Gradbena vnema na gradilišču Ljud-
skega kopališča je še vedno na dostojni
višini. iKljub dušeči vročini delo teče
dalje po točno določenem planu. Dovoz
materiala ne predstavlja za gradbišče
več nobenega problema, ker se podjetja
vrstoma odzivajo s svojimi kamioni in
častno izpolnjujejo zadane obveznosti.
Doslej je bilo dovozenega že preko
4000 m'' zasipnega materiala, kakih
1000 m* pa ga bodo še potrebovali.
Gradbeni odbor pričakuje nadaljnje
naklonjenosti še od podjetij »Elektro«
Celje in Cinkarne, »Zitarja«, »Mleka«,
»Metke« in Bolnišnice, ki so odslej naj-
bolj izdatno priskočili na pomoč. Po-
sebej pa je gradbišče hvaležno vsem
požrtvovaliaim šoferjem najrazličnejših
podjetij, ki neumorno, hitro in vestno
dovažajo zasipni material. Posebno pri-
Eadevni so šoferji zgoraj omenjenih
podjetij ter šoferji Prevozništva, Upra-
ve za ceste OiLO ter Uprave za ceste
LRS Celje. Tov. Strmšek Maks od pod-
jetja »Mleko« je sam napravil s pwevozi
36 neplačanih ur. Zelo prizadeven je
tudi šofer Opekarne Ljubečna, ki sproti
vozi odpadni material.
Od delavnih kolektivov so se v zad-
njem času najibolj izkazaOi »Kovino-
tehna« n TNZ Celje. »Kovinotehna« je
poslala celoten delovni kolektiv (56 ljudi)
na gradbišče in vsak od njih je opravil
po 4 ure prostovoljnega dela. iPrav tako
ßo prišli na gradbišče tudi vsi uslužbenci
Trenutno je gradbišče v zadregi glede
Eidarjev, ki jih pri pospešenem delu ipri
TNZ (35 ljudi) in delali v dveh izmenah
po 4 ure.
bazenu občutno primanjkuje. iPotretoo-
vali bi nujno vsaj 10 dobrih zidarjev.
Gradbena podjetja »Graditelj«, »Stavbe-
nik« in »Savingrad« so se obvezala, da jih
bodo dala gradbišču na razpolago, ven-
dar je doMej samo »Stavbenik« poslal
enega zidarskega delavca na gradbišče.
Ce bi omenjena gradbena podjetja dala
na razpolago vsaj po 3 zidarje, bi bil pro-
blem rešen. Gradbišče od njih pričakuje,
da bodo obvezo izpolnili.
Istočasno z bazenom te dni pospešeno
gradijo tudi garderobe ter prizidek za
stanovanje kopalnega mojstra.
Zdi se nam umestno, da Celjanom, ki
gradnjo Ljudskega kopališča spremiljajo
z velikün zanimanjem, predstavimo tudi.
ljudi, ki poleg marljivih prostovoljcev
in pomoči podjetij vlagajo ves svoj trud
in organizacijske SF>osobnosti, da bomo
Celjani dobili lepo in moderno kopališče.
Tovariš Jaka Žen, ki je v svojih službe-
nih poslih tako zaposlen, vedno najde čas,
da kot predsednik gradbenega odbora
živo spremlja gradnjo. Njegove hitre in
uspešne intervencije na pristojnih me-
stih gradbišču mnogo pripomorejo, da
premaga marsikatere težkoče. bodisi v
pogledu organizacije dela ali pa naibavi
gradbenega materiala. Nič manj se ne
zalaga tudi tov. ing. "Vrečar, ki odgovarja
za nabavo materiala. Tovariš Venčeslav
Jeras s svojimi izrednimi organizadj-
sikimi sjwsdbnostmi sikrbi za gradnjo sa-
mo in je dnevno v povezavi z gradbi-
ščem. Požrtvovalni tov. Rudi Peperko je
na gradbišču od jutra do pozne noči in
kot šef gradbišča spremlja celotno delo.
Zelo vestno požrtvovalno opravlja svojo
dolžnost kot tajnik gradbenega odbora
tov. Rado Ložar, direktor Siovenija-Les.
Ne smemo pa pozabiti tudi ing. Zorana
Boštnaka, ki kot šef gradbenih del kopa-
lišča prebije pretežni del dneva na grad-
bišču. Uspešno pomoč najde gradbišče
tudi v tovarišu Rupretu (tajniku sekcije
za gradnjo) in tovarišu Kinctjanu, šefu
gradbišča št. 1.
Imena teh požrtvovalnih ljudi bodo
v spominih na gradnjo celjskega ljud-
skega kopališča ostala neizbrisna.
Mater s Í4 dni starim otrokom
so postavili na cesto
Naslov je sicer kričeč, vendar ga bomo
na začetku omilili s pripKjmbo, da je pri-
silno izseljena (pa tudi prisilno vseljena)
družina Angele Gučan na hitre in uspe^
sne intervencije oddelka za zaščito ma-
tere in otroka še isti dan zasedla svoje
ekromno stanovanje, ki ga je morala po
tapovedi direktorja »Tkanine« izpraz-
niti.
Družina delavca Gučana, ki je zapo-
slen pri kombinatu »Savinja«, je do ne-
davnega stanovala v Selcah pri sorodni-
Idih, kjer se je v dveh sobah stiskalo 13
ljudi. 2e dolgo sta Gučanova prosüa za
dodelitev stanovanja, toda vse prošnje
eo bile brezuspešne. Ko je pred kratikim
Gučanova rodila tretjega otroka, je po-
stalo tesno stanovanje za obe družini
obupno. Povsem razumljivo je, da sta
Eákonca s tremi majhnimi otroki prežala
na vsako priliko, ikje bi staknila vsaj
casilno stanovanje. Slučajno sta zvedela
ca izpraznjeno sobo v stari hiši, katere
lastnik je trgovsko podjetje »Tkanina«.
Sila ju je gnala, da sta se vselila proti-
Eakonito, brez vednosti in odobritve di-
rektorja »Tkanine«.
Človek, ki zaman trka na vrata sta-
novanjske komisije toliko časa bo to
zgodbo do tu kar razumel. Težko pa člo-
vek razume dnagi del zgodbe, da je vod-
etvo trgovskega ix)djetja »Tkanine« na
tako nečloveški način izvajalo konsek-
rence prisilne vselitve. Nesrečna mati
se je zavedala, da ni ravnala prav, pa se
je šla takoj naslednji dan po prisilni
vselitvi direktorju »Tkanine« opravi-
čiti in mu hotela razložiti obupno stanje.
Direktor je sploh ni hotel poslušati in ji
je takoj povedal, da bo milo za drago
tudi »Tkanina« izvedla prisUno izselitev
njene družine. Pri tem mu seveda ni bi-
lo mar solz nesrečne matere, ki je v tako
skromno, mračno in vlažno sobico stisni-
la svoje nebogljene otročiče. V soboto
dopoldne je bila grožnja tudi dejansko
uresničena. Delavci Tkanine so prišli in
po nalogu direktorja izpraznili stanova-
nje, postavili pohištvo in košaro z do-
jenčkom pred vrata. Nezaščitena mati je
pograbila vse tri otroke in se podala na
urad za zaščito matere in otroka. Inter-
vencije so bile nagle in mati se je še
isti dan vrnila v izpraznjeno sobo.
Četudi je primer zasilno urejen, smo
ga navedli samo zaradi tega, da prika-
žemo brezvestnost nekaterih ljudi, ki v
svojih lepih stanovanjih stiske malega
človeka ne morejo razumeti. K prisilni
izselitvi je precej pripomogla tudi stran-
ka Skerjančeva, ki je selitev pospešila
in ubogi materi takoj ob vselitvi pove-
dala, da ne bo trpela, da bi se pod nje-
nim olmom sušile plenice njenega do-
jenčka. Obzirna Gučanova si plenic res
ne upa razobesiti na zraku in jih v tej
zatohli vročini razobeša v tesni sobici
na ograji otroške posteljice.
V KOMPOLAH BODO DOGRADILI
STANOVANJA ZA UCiTELJE
Sviet za šolsitvo je dal Obč. LO predlog
za najem posojila v znesku 6,300.000 din
za gradnjo učiteljskih sitanovanj v Kom-
I)olah. Z ozirom na пгдјпо iF>otrebo je
ljudski odbor predlog odobril in bodo z
gradnjo (dozidek na šoli) v kratkem pri-
čeli, v,
Ta žalostni prizor je posledica samovolje
Na obisku pri obveznjkih predvojaške
vzgoje v Žalcu
Ob Savinji blizu Žalca tabore tri čete
obveznikov predvojaške vzgoje odreda
»Miloš Zidanšek« iz Šentjurske občine.
Fantje so prišli iz Dramelj, Ponikve,
Šentjurja in Kozjanskega. V obliki pod-
kve so si postavili 76 šotorov.
Dnevni red je zelo pester. Ob petih
vstajanje, urejevanje postelje, umiva-
nje, jutranja telovadba in čiščenje ta-
boriščnega prostora. Po zajtrku so od
sedmih do pol dvanajstih vojaške vaje
iz topografije, inženirije, pouka strelja-
nja itd.
Po kosilu je opoldanski počitek. Od
štirih do šestih imata dve četi preda-
vanje, ena pa gre na izlet. Predava-
telji so politični in prosvetni delavci iz
Šentjurja. Obvezniki se na predavanjih
seznanjajo z zgodovino NOB, našo na-
cionalno politiko, ureditvijo ljudske ob-
lasti, s civilno zaščito in protipožarno
službo. Komandirji se medtem priprav-
ljajo za naslednji dan.
Tov. Kos, komandant odreda in vod-
ja taborjenja, je s vojimi fanti zelo za-
dovoljen, čeprav se od njih zahteva
strog red in disciplina. Vsako jutro je
zdravniški pregled. Hrana je zelo okus-
na in visokokalorična. Veliko pozornost
posvečajo čistoči.
»Kako pa izkoristite prosti čas?«
»Fantje igrajo šah, nogomet, odboj-
ko, streljajo z zračno puško, najraje pa
se kopajo v Savinji, kjer imajo lepo
priložnost, da se nauče plavati. Ho-
dimo v kino, ogledali smo si pa tudi
Hmeljarski inštitut v Žalcu. Namera-
vamo iti še v Keramično tovarno Li-
boje, rudnik Zabukovco in Tekstiln»
tovarno Sempeter.«
Tov. Kos je pripomnil, da je komand-
ni kader dober, pa tudi šentjurska ob-
čina jim zelo pomaga.
Fantje so odredu predvojaške vzgoje
Žalec napovedali tekmovanje v nogo-
metu, streljanju in odbojki. Pridno se
vadijo in upajo na uspeh.
L. M.
V CELJU BOMO GRADILI NOV
24-STANOVANJSKI BLOK
Projektivni biro v Celju pripravlja
načrte za nov 24-stanovanjski blok, ki
bo imel troje različnih stanovanj. Na
razpolago bodo tri in dvosobna stano-
vanja ter garsoniere.
Za celjske razmere je bila gradnja ta-
kega stanovanjskega bloka z različnimi
stanovanji zelo potrebna, saj smo bili
vselej v zadregi, ko je bilo treba dati
stanovanje večji družini ali pa nasprot-
no. Cesto se je dogajalo, da so dobila
večja stanovanja družine z majhnim
številom družinskih članov, ker manj-
ših stanovanj pač ni bilo na razpolago.
Novi blok bo stal v Malgajevi ulici za
Agroservisom.
»ZVEZDA« — BREZALKOHOLNA
RESTAVRACIJA
V nasprotju s predpisi je slaščičarna
Zvezda v Celju vse doslej prodajala po-
leg slaščičarskih izdelkov tudi vsaiko-
vrstne alkoholne pijače.
V Celju pa že precej dolgo razpravlja-
' mo o ustanovitvi miiečne restavracije.
Spričo primerne lokacije pa tudi prilično
lepo urejenih prostorov bi bila Zvezda
kar primerna za tako restavracijo. Na
seji ljudskega odbora so zato siklenili,
da se Zvezda s 1. julijem preorientira v
brezalkoholno resitavracijo in slašči-
čarno.
GOSTINSKO PODJETJE »POLULE«
ŠMARTNO OB FAKI
Ker na Polulah ni F>ogojev, da bi na-
dalje obratovala gostinska podjetja, ki
so več ali manj le izagravala delavsko
samoupravljanje, je po sklepu ljudskega
odbora gostišče »PoMe« s 30. junijem
nehalo poslovati. Da pa bi zadostili go-
stinskim potrebam v tem predelu, ibo od-
slej gostilna »Pri Korošcu« postala sa-
mostojno gostišče.
CENE NA CELJSKEM TRGU T TEM TEDNU
Cene T oklepaju veljajo za privatni sektor
Krompir novi 30-58 (-). cebnU 45-5» (-),
česen 100 (100), fižol vis. 80 (-), fižol niz. 56 (50),
fižol stroč. 110-120 (-), grah str. 70 (60-70),
solata 15 (20), spinača — (50), cvetača 50—70
(50-70), zelje gl. 25-26 (25-50), pesa 40 (50-60),
ohrovt 40 (40-50), peteržil 10» (100), korenjček
-0-80 (60-100), koleraba 50 (50—40), radič —
(80), kumare 100 (—), suho sadje — (100—120),
slive suhe 320 (—), rozine 540 (—), marmelade
100 (-), orašidi 550 (-), orehi celi 220 (-), orehi
luščeni 700 (-), mleko - (52), skuta - (140),
smetana — (200), maslo — (480—560), sir trdi —
(570), jajca 14 (14-17), Eokoši - (400-600),
piščanci — (200—270), zajci — (50—250), ribe —
(150), med - (400), črešnje 6« (60—70), jagode —
(160), merelice 50—150 (—), borovnice — (60—90),
ribezi — (90), kosmači — (100—150), hruške 70
(-), paradižnik 100 (-), paprika 200 -220 (-),
fige BTeže 90 (—).
Iz Slovenskih Konjic
Vajenci, ki obiskujejo šolo učencev v
gospodanstvu, so priredili razstavo svo-
jih izdielkov. Razstavljali so lesne, ko-
vinske, krojaške in čevljarske izdelke.
V okolici Slov. Konjic so že pričeli z
žetvijo. Letina ne bo ravno najboljša,
ker je toča pridelku precej škodovala.
Tudi pridelek sena je sdaib. Kmetovalci
upajo, da bo dala ota va boljši donos.
Otroci konjiških šol bodo tudi letos
odšli taiboriit na morje in v planine. Za
35 otrok ibo poskribela Zveza borcev.
Odšli bodo na morje in v ikraje, kjer so
bile večje partizanske borbe.
Koloradski hrošč je menda letos na-
pravu »rekodni napad«. Malokje se še
najde neokužena njiva, pa četudi leži v
najvišjih pohorskih legaih. Kmetovalci
uničujejo škodljivca z vsemi znanimi
sredstvi, vendar zatiralno akcijo prec^
ovirajo posamezni neresni kmetovalci.
Govori se, da bodo zaradi trdovratnostt
škodljivca kmet]e sa<üli krompir samrn-
še 7.3 domače p>oi-rebe.
Pred kratkim so se predsttavniki kme-
tijskih zadirug iz Zreč, Vitanja, Pohorja
in Oplotnice sestali pri pastirski koči
pod Eogljo, da bi se pogovorili o nadaljni
uporaibi te postojanke, ki so jo za pastir-
ske potrebe zgradili s skupnimi sredstvi.
Tudi planincem in obiskovalcem Pohor-
ja bo prav prišla, saj leži na lepem kraj ml
nedaleč od razglednega stolpa na Roglji„
ki ga je lansko leto zgradilo PD Konjice.
ZAZIDALNE OKOLISE RAZŠIRJAJO
V Rogaški Slatini se je ix)kazala ve-
lika potreba po razširitvi zazidalnih oko-
lišev na kompleksu za približno 20 in-
dividualnih hiš, predvsem za delavce in
nameščence Steklarne. Za razširitev je
predviden kompleks zemljišča splošnega
ljudskega premoženja, ki se nahaja se-
verno od gimnazije. Ker bi bila gradnja
zaradi velike stanovanjske stiske nujna,
so načrte že naročili pri celjskem iPro-
jektivnem biroju. Podloge s plaznicami
se te dni že dokončujejo pri Geodetskem
zavodu v Ljubljani. Delo bo opravljeno
v rekordnem času, ker so se poslužiM
aero fotoposnetkov in dodatnega sne-
manja.
Predvideni kompleks za zazidavo stoji
izven središča Rogaške Slatine.
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
Preteklo nedeljo je gostovala igralska
skupina Svobode iz Prebolda z igro:
Via mala. Zal, da si zaradi neprimerne
ure te igre ni ogledalo več ljudi. Pred-
stava je bila vredna ogleda.
V soboto zvečer pa bodo podali do-
mači igralci »Dekle iz Trente«. Ta pred-
stava bo ocenjena od posebne komisije,
kajti vključena je v II. Šaleški festi-
val. Upamo, da se bodo igralci p)ostavili
tako, kot so se prvikrat.
Kmetovalci prav pridno okopavajo
krompir in koruzo, košnja pa bo že
skoraj pri kraju. Ker se je letos kolo-
radski hrošč iK)javil v veliki množini,
ga sedaj kmetovalci množično uničuje-
jo. Kmetijska zadruga je v ta namen
nabavila šest zapraševalcev, ki eo sedaj
stalno v uporabi.
ŽIVINOREJA V ZGORÑЛ SAVINJSKI
DOLINI
Glavna naloga kmetijskih zadrug
Ljubno, Luče in Solčava je pospeševanje
živinoreje. V ta namen so zadruge т
zadnjih letih investirale že več milijonov
dinarjev, predvsem za ureditev pašni-
kov. Na tem področju je preko 500 ha
pašniških površin, vendar je pretežna
večina še neuporaibna in bodo potrebna
velika sredstva za ureditev.
Ena največjih ovir za razvoj je po-
manjkanje razmejitev med pašniškimi
in gozdnimi površinami, kar je tudi pred-
met nepotrebnih sporov med predstav-
niki zadrug in logarji GG — Nazarje.
Zadnji čas je že, da se pristojni organi
bolj pobrigajo za koristi pašništva in
omogočijo zadrugam v Zg. Savinjski do-
lini izpolnjevanje svojih načrtov.
-km
TUDI BENCINSKO ČRPALKO
HOCEJO IMETI
V šmarski občini zelo pogrešajo ben-
cinske črpalke, saj so v tem pogledu ve-
zani na oddaljeno Rogaško Slatino ali
pa na Celje. Zato so se odločUi graditi
lastno bencinsko črpalko, kateri so te
dni po navodilih strokovne komisije iz
Celja določili mesto. Stala bo v tistem
zazidalnem okolišu, ki je predviden za.
šmarsko domačo industrijo (Tekstilna
tovarna, mlekarna. Remont Šmarje in
Uprava za ceste). Prostor bo ograjen z
varstvenim pasom. Projektivni biro
Celje bo v kratkem izdelal načrte.
ŠMARTNO OB PAKI
Kmetijska zadruga Šmartno ob Paki
zelo skrbi za izobrazbo svojih članov.
Zato je organizirala vrsto ekskurzij:
mladinci so si ogledali vinogradnisk»
posestvo Virštanj in obiskali Titov
rojstni kraj, zadružnice so bile na kme-
tijskem posestvu v Konjicah, v veteri-
narski bolnišnici v Celju in v vrtnar-
ski šoli v Medlogu, zadružniki pa s»
obiskali semenogojsko postajo v Star-
šah na Dravskem polju. Tovarno po-
ljedelskih strojev v Mariboru, vinarske?
zadrugo, Dolinškovo posestvo v Kam-
nici pri Mariboru in Mariborski otok.
Ekskurzije so bile zelo zanimive.
V časa od 22. do 30. jnnija 1957 je bil« v Се1јш
rojenih: 25 dečkov in 54 deklic.
Poročili so se:
Anton Verbovšek, mizarski pomočnik ia Zofija
Vidic, strojna pletilja, oba iz Celja. Stanko La-
zar, kvalificirani delavec in Margareta Vitanc,
delavka, oba iz Šmatevža. Stanislav .^ekoranja,
delavec iz Bukovžiaka in Erika Leben, elektro-
varilka iz Celja. Milan Einsidler, šofer in Ivana
Valentinič, nameščenka, oba iz Trnovelj. Ivan
Rojnik, trgovski pomočnik iz Šmarjete in Dani-
jela Mirnik, delavka iz Celja. .Stefan Kolar,
strojni tehnik in Antonija Kroflič, admanistra-
torka, oba iz Celja. Franc Caric, uslužbenec LM
in Marija Jost, tovar, delavka, oba iz Celja.
Alojz Marinček, strojni tehnik in Ivka Špehnr,
administratorka, oba iz Celja. Stanislav Zurnian,
delavec in Ivanka Berlinger. eodistiaja. »ba
iz Celja.
Umrli:
Antonija Veptek, шрокојемка iz .Krjt vasi. stara
79 let. Branka Ocepek, otrok iz Jablane, stara
6 mesecev. Viktor Cesar, otrok iz Mozirja, star
2 leti. Vincenc Satler, upokojenec iz Gorenja,
star 67 let. Terezija Jezernik, gospodinja iz
Celja, stara 75 let. Drago Ptičar, delavec iz
Vel. Pirešice, star 58 let. Jože Ravnak, kovač
iz Dobrave, star 44 let. Breda Robič, otrok iz
Škofje vasi, stara 1 dan. Vida Marš, otrok iz
Šentvida, stara 4 leta. Nina Pokom, upokojenka
iz Zreč, stara 59 let.
Dveletna Jožica Marš iz Šentvida pri
Grobelnem je dobila močne opekline po
telesu, ker se je polila z vrelo vodo.
V Lisičnem pri Pilštanju je udarila
strela in poškodovala posestnioo Marijo
Zagrajšek. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Leopoldina Novak iz Lise je padla in si
zlomila nogo.
Na travniku državnega posestva Slom
pri Ponikvi se je pri košnji delavec
Branko Škornik s koso močno vrezal
v stopalo leve noge.
Upokojenca Franca Mutca iz Levca je
na cesti podrl osebni avto in mu priza-
dejal ,îX)skodbe po telesu.
Tudi Tilčko Sumrak je na Dobravi
ix>drl avtobus. Poškodovana je bila po
telesu.
Pri prometni nesreči si je ziloanil nogo
Ivan Leben iz Lave.
V Brezju pri Mozirju se je pri tepežu
F>oškodovai na glavi Adam Steiksl.
Z motorjem je padla Jožica Brglez iz
Rogaške Slatine. Poškodovala se je na
glavi in nogah.
Stevo Todorović iz Sentviida pri Gro-
belnem se je pri padcu poškodoval na
glavi.
Učenci višjih razredov osemletke s»
po zaključku pouka pomagali hmeljar-
jem pri uničevanju divjega hmelja v
Podgori, Rečici ob Paki in Slatinah. Po-
sebno v zadnji vasi so v veliko zado-
voljstvo tamkajšnjih hmeljarjev imeli
velike uspehe.
V preteklem šolskem letu so se učen-
ci zelo zanimali za mladinski tisk. Na-
ročeni so bili na 80 Pionirskih listov,
103 Pionirje in 99 Cicibanov, kar je za
32 več kot je vseh učencev na šoli. Do-
bili so še 49 knjig iz zbirk >Čebelica«
in »Sinji galeb«. Za vse to so izdali
78.485 din.
Tekmovalci TVD Partizan so na fe-
stivalu telesne kulture v Ljubljani do-
segli lep uspeh. Trije mladinci so v B
skupini namiznega tenisa postali pr-
vaki partizanskih društev, prav kot
dvojica Brajdič-Goričnik, pri mladin-
kah posamezno pa Rakunova. Vsi so iz
Rečice ob Paki. Čestitamo!

5. JULIJA — STEV. 25

STRAN 7
(Nadaljevanje s 1. strani)
Celjska mlAdina na festivalu...
^ipo ŽSD Celje, med kegljači naijibološe
celjske predstavnike iz Betona, nadvse
0iočan vtis pa so naprav!!!! v svojih
5vetlomodrih oblačilih številni zastopn
Biki celjskega AERO klulba. Morda je
bilo v tej veliki reki tisočev lin tisočev
5portnikov, telovadcev, gasiilcev, planin-
cev, tabornikov in drugih še več pred-
stavnikov iz našega mesta lin Okraja.
jCmogrede, da ne ibo zamere, v zelo
močni ekipi slovenskih sabljačev, ki so
2 orožjem v rokah in lepih oblačilih de-
filirali po ulicah, sem srečal tudi celjske
obraze, sabljače Kladivarja! Upam, da
sem omenil le organizacije, ki so na ta
iestival in parado, poslale najmočnejša
zastopstva.
fia festivalskih prireditvah je sodelovala tudi
«ladina iz celjskega okraja. Brez dvoma mora-
jo predvsem omeniti ogromno število pripadni-
kov Partizana — blizu 3.000 — ki so v nedeljo
prispevali svoj delež k sijajnemu uspehu mno-
žičnega telovadnega Aastopa. Ni prostora za po-
drobno razčlenitev in analizo programa. Pišemo
lahko le v superlativih o vsem, kar smo tega dne
videli na velikem stadionu ob Titovi cesti. V
vmesnih točkah so nastopali tudi celjski atleti
ia atletinje Kladivarja, od katerih je Lorger
Stanko v teku na 100 m dosegel z izenačenjem
državnega rekorda 10.5 brez dvoma največji
«speh. Človeku je kar toplo pri srcu, ko v polni
«reni gledalcev (okrog 20.000!), opazuje zmage
celjskih atletov — Lorgerja na 100 m. Cajhna
ва MO m s 50.8 (Kopitar M. je bil drugi), dvojni
zmagi Vipotnika in Važiča na 1000 m, štafete
4X200 m itd. Ker smo že pri celjskih atletih in
atletinjah moramo omeniti še njihov levji delež
pri zmagi moške ekipe nad reprezentanco Bu-
dimpešte in tesnem porazu ženske ekipe na
prireditvi, ki je bila v četrtek na Odredo-
vem stadionu. Lorger je na 110 m ovire dosegel
•dličen čas 14.5, zmagal pa je tudi na 100 in
prispeval velik delež tudi zmagi na 4x100 m,
med zmagovalci pri moških pa so bili še Vipotnik
жа 800 m, Kopitar J. v metu kopja (6?.47 m!) in
Lešek v skoku ob palici. Odlično so se uvelja-
TÜi tudi Gole Edi (drugi v disku!), Zupančič,
Igor, Brodnik v skokm v višino itd. Važič Simo
je v teku na 5.000 m s svojim sijajnim finišem
in zmago spravil vse gledalce na noge! In ženske?
Šikovčeva je zmagala na 200 m (25.3!), Celesni-
kova je bila tretja v metu diska, isto mesto
kljub odličnemu rezultatu 5.15 je imela Rečni-
kova v skoku v daljino, Pristovškova v metu
kopja itd.
Na petkovi telovadni akademiji, ki je bila na
Taboru, so predvajali tudi 3 sestave avtoric iz
celjskega okraja — tov. Kovačičeve, Zorkove in
Trogarjeve. Po časopisnih vesteh so najbolj
ugajale s svojo nvežbanostjo članice iz Mozirja,
pa tudi po sestavi je gledalcem bila točka všeč.
Na številnih tekmovanjih, ki so bila v teh dneh
v Ljubljani za naslov republiških prvakov par-
tizanske organizacije, je prav tako sodelovalo
precej tekmovalcev in tekmovalk iz našega
okraja. Kako pestro športno življenje je razvito
v partizanskih društvih smo lahko videli ргат
na teh tekmovanjih! Čeprav imamo na razpolago
le rezultate najboljšh, smo lahko zadovoljni, da
med njimi najdemo tudi naše udeležence. To
velja predvsem za kolesarje iz Gomilskega, kjer
sta bila pri članih Lončar in Soline zmagovalca,
pa tudi kot moštvo so Gomilčani na prvem me-
stu! Odlično so se odrezali tudi igralci namiz-
nega tenisa. Pri mladinkah je v B kategoriji
zmagala Rakunova iz Šmartnega ob Paki, pri
mladincih v dvojicah pa tov. Brajdič in Goričnik
iz Šmartnega ob Paki. V odbojki so članice iz
Petrove bile zmagovalke, vendar jim je vodstvo
tekmovanja naknadno odvzelo ta priborjeni na-
slov, ker niso imele v legitimacijah potrdila o
zdravniškem pregledu . . . Dobra šola za v bo-
doče!
V partizanskem mnogoboju najdemo pri mla-
dincih med zmagovalci Pantner Marjana iz Polni
in to v IV. razredu, ekipa Žalca v lil. razredu
pa je dosegla 2. mesto. Pri mladinkah najdemo
med zmagovalci v 111. razredu Lahovo iz Šošta-
nja. Tudi v mnogoboju v vajah na orodju najde-
mo naše predstavnike na vidnih mestih. Pri
članih je v zahtevnem II. razredu mladi Kovač
iz Gaberja drugi, pri članicah lil. razred je bila
zmagovalka Korčetova iz Mozirja, pri mladincih
pa je vrsta Celje—mesto v lil. razredu dosegla
2. mesto, v zahtevnejšem II. razredu pa vrsta
Celje—Gaberje pravtako 2. mesto, med posamez-
niki pa Primožič iz Gaberja drugo mesto. To je
vsekakor dobra afirmacija naših telovadcev in
telovadk na republiškem tekmovanju, ki nam
kaže, da se v raznih športnih zvrsteh vedno
bolj približujejo najboljšim v Sloveniji.
NOGOMET
Mladina Olimpa na četrtem mestu
Celje je bilo prizorišče finala nogometnega
prvenstva Slovenije, kajpada za mladince, ker
ostala moštva nastopajo v ligaškem tekmovanju,
kjer se v neposrednih srečanjih podelijo odgo-
varjajoči naslovi. Odveč bi bilo komentirati na-
stope  vseh   sodelujočih   ekip.   Morda  velja  le
poudariti, da Celjani niso bili kaj preveč za-
dovoljni / nogometnim znanjem izbrancev in da
so pred leti v sličnih nastopih videli že kvali-
tetnejši nogomet! Ali je temu kriv tekmovalni
sistem, da mladina nazaduje? Našemu predstav-
niku Olimpu se je poznalo, da mu manjka težjih
tekem  z  mladinskimi   moštvi,   saj   igralci   niso
imeli dovolj izkušenj. Predstavili so se kot
borbeno moštvo in.so s svojim orožjem skorajda
spravili ob tla Rudarja iz Trbovelj (3:3). Za-
četek je bil za Celjane usoden, saj so podlegli
Odredu kar z 0:10! Zadnji dan turnirja so mladi
Olimpovci podlegli Ljubljani z 0:4 (0:1) in se
tako znašli na zadnjem mestu v tabeli. Svetla
točka celjskega predstavnika je bilo srečanje
z Rudarjem, kjer so Celjani vodili že z 2:0, na-
kar so gostje izenačili, v nadaljevanju igre pa
je bil Olimp zopet v vodstvu s 5:2 in s skrajno
požrtvovalnostjo so Rudarji zopet dosegli izena-
čenje.
Finiš mladink ob nedavnem tekmovanju za »Momerial Ferda Skoka« v Celju
ATLETIKA
LORGER IN LEŠEK - V MOSKVO
Celjska atleta Lorger in Lešek sta postavljena
od zveznega kapetana tov. Lenerta za kandidata
ekipe, ki bo sodelovala na 111. internacionalnih
igrah »prijateljev mladine« v Moskvi od 29.
VII. do 10. Vlll. Vsi jugoslovanski kandidati se
bodo od 10. julija pripravljali za ta nastop na
celjskem stadionu. Tako bomo Celjani imeli pri-
liko prisostvovati skozi daljše obdobje vadbi
izbranih jugoslovanskih atletov.
Vazič Simo in Lorger Stanko sta na interna-
cionalnem mitingu v Beogradu dosegla dve po-
membni zmagi. Lorger Stanko je premagal Sto-
Ijarova za dobre 5 metre razlike (kar mu doma
ni uspelo!). Važič Simo pa je v odličnem teku na
1.50Ü m, v katerem je sodelovalo kar 5 državnih
rekorderjev iz Evrope, med njimi pa tudi sve-
tovni prvak, popravil slovenski rekord na tej
progi na 5:47.4!
Lešek Roman in Naraks bosta ta teden nasto-
pila kot člana mladinske državne reprezentance
v Atenah v dvoboju proti Grkom. Naraks je
moral Za vstop v ekipo nastopiti na izbirnem
tekmovanju v Beogradu, kjer je bil na 1500 m
drugi s časom 4:02,0!
II. MEDNARODNI SEJEM EMBALAŽE
V LJUBLJANI
Te dni je v Ljubljani II. mednarodni
sejem embalaže. Na Gospodarskem raz-
stavišču razstavljajo številna domača
podjetja za izdelavo lesne, papirne, kar-
tonažne, plastične, steklene, kovinske in
tekstilne embalaže, kakor tudi stroje za
izdelavo embalaže. Zastopana so tudi
štiri nemška in devet italijanskih pod-
jetij. Sejem je nazorno pokazal, da sta
les in kovine deficitni in bi ju bilo
treba nadomestiti z drugimi surovina-
mi. V zadnjem času že tudi pri nas
za to uspešno uporabljajo plastične ma-
se. Tudi kartonažna embalaža je v pri-
meri z inozemstvom slabo razvita, to
pa zaradi premajhne domače proizvod-
nje kartona, ki ga moramo še uvažati.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISK CELJSKA
TISKARNA V CELJU
Ha] je potrebno za izboljšanje turizma v Logarski dolini
Kdor si še ni ogledal lepe in romantične Gornje Savinjske doline z
zaključkom v Logarski dolini, naj to stori v letošnji turistični sezoni.
Sucer so danes še precej neurejene prometne zveze v te kraje, upamo pa,
da bo ta problem spričo tolikšnih pritožb v letošnji sezoni le' urejen.
Potnik se do Mozirja nekako še kar
dobro počuti, če se vozi z udobnim avto-
busom. Na prvo oviro pa naleti šofer že
v Spodnji' Rečici, pri hiši »na Grobljah«,
katera s svojim oglom in streho tako-
rekoč zapira in ogroža še tisti ozek del
ceste, ki se v ostrem ovinku vije mimo
hiše, katere nesrečni vogal je že toliko-
krat »gor plačal«. Na vsej cesti, ki se vije
kot kača skozi prijazne vasice do Ljub-
nega, pa se sprašujejo ljudje od stroke,
zakaj mora biti .ta cesta Celjana prav
mimo vsake hiše in pod vsakim kozol-
cem in je le preveč teh nemogočih ovin-
kov ter tisoč možnosti več za prometne
nesreče.
Prava muka za šoferje pa se začne
šele ob vhodu skozi dvojna »vezna vra-
ta« v Ljubnem, kjer mora biti vozač pri
volamu res v polni kondiciji, da izvozi
tu skozi brez pìosledic. Dalje se cesta
zožuje in rahlo vzpenja. Tako prispemo
do Luč, kjer so doma zelo veseli in go-
stoljubni ljudje. Cesta do tega privlač-
nega kraja bi bila še kar dobra, če bi
razširili gotove odseke in jo malo bolje
vzdrževal. Tudi tukaj moramo skozi
tako imenovana »vezna vrata«, katera
so še ožja od ljubenskih. Skozi to ožino,
ki ni dosti milimetrov širša, kot je
srednje velik avtobus, se mora šofer s
svoj'im vozilom z akrobatsko spretnostjo
prebijati skozi zelo nerodne ovinke. Na-
prej se vozimo po zelo zoženi cesti — na
levi strani je bistra Savinja, nasproti
pa skalne stene in vmes le redka izo-
gibališča. Šofer mora imoti do kraja na-
pete živce, ko vozi po tej ozki cesti (na
vsaki strani vozila je morda komaj nekaj
prstov prostora). V primeru srečanja,
nazaj ne more, ker nima kje obrniti. Te-
daj se šele začnejo težave, ker nekdo
mora manevrirati nazaj do izogibališča.
Velikokrat se ob takih prilikah vname
prepir med šoferji, kjer pa vedno sode-
lujejo tudi potniki obeh prizadetih vo-
začev. Precej kritike in razburjanja je
zaradi zamud, dostikrat pa mora posre-
dovati tudi Ljudska milica. Vse to pa
naleteva le na gluha ušesa na pristojnih
mestih. Kaznovan je navadno le šofer,
cesta pa — ki je pravzaprav glavni kri-
vec pri raznih praskah in nesrečah —
se zaradi tega ni prav nič razširila.
Tako se pripeljemo mimo RogoViica v
Solčavo in naprej skozi nevarno sotesko
(kjer se rušijo skale) v Logarsko doli-
no— in tam, če si kdo, si menda prvi po-
lovično oddahne šofer (res samo polo-
vično, saj ga čaka še vožnja nazaj).
Opaža se, da se v te kraje pripelje
vedno manj večjih avtobusov, ki pripe-
ljejo največ oddiha željnih izletnikov.
S tem so občutno prizadeti domačini, ki
jim turizem pomeni edini v'ir dohodkov v
tem pasivnem predelu.
Pri vsej tej naporni vožnji pa se mnogi
šoferji še ne zavedajo največje nevar-
nosti, ki jim preti pri prevozu preko
številnih lesenih mostov (preko 40 jih je),
ki so pravzaprav le provizoriji za izhod
v siK in so že davno odslužili svojemu
namenu. Skoro polovico sem si jih ogle-
dal tudi »od spodaj« in dvomim celo v
tiste prometne znake, ki dovoljujejo celo
najnižjo nosilnost — 3 do 4 tone. Ne bi
bil rad znanilec nesreče, ki pa je neiz-
bežna, če se tu ne bo nemudoma nekaj
ukrenilo. Kriv pa bo seveda spet šofer,
če se mu bo vdrl slab most. Predstavljaj-
mo si, da se to zgodi sredi sezone in bo
ves ta kraj odrezan od sveta, dokler se
most ne popravi.
Vemo, da so za novo cesto in mostove
potrebna denarna sredstva, ki jih pri
nas primanjkuje. Ne razumem pa, da ne
bi mogli pri nas najti toliko sredstev, da
bi razširili v teh krajih vsaj najbolj ozka
grla in popravili nekaj mostov, ki de-
jansko zelo ogrožajo avtomobilski pro-
met. Pa tudi turizem v teh krajih tako
dolgo, ne bo prišel do razmaha, dokler se
ta edina življenjska žila ne uredi vsaj
tako, kot so to uredili že zdavnaj drugod.
Prepričan sem, da bodo pri razširitvi ce-
ste od Ljubnega do Logarske doline pri-
skočili na pojfcioc tudi vsi domačini in
tukajšnje krajevne oblasti — s sredstvi
in z delom, samo pristojni forum bi mo-
ral dati pobudo ali ukaz. Vsako leto pri-
de po več strokovnih komisij v ta konec,
ki merijo in gledajo te ožine in nevar-
nosti — obljubljeno je bilo mnogo, stor-
jenega pa nič.
Res né bi smeli čakati, da pride v teh
krajih do hujše prometne nesreče in
potem valiti krivdo samo na šoferje, ka-
terih opomini se že dolgo razlegajo kot
»glas vpijočega v puščavi«. Zato pozi-
vam vse prizadete, ki imajo z varnostjo
cestnega prometa kaj opraviti, da od-
stranijo vse te nevarnosti, da se bo pro-
met v te kraje nemoteno in varno raz-
vijal.
Za zaključek naj dodam še tole: ko
sem se lani mudil v Münchenu s skupino
šoferjev na ekskurzijskem potovanju,
me je v nekem turističnem biroju tujec
zaprosil za informacije o naših turistič-
nih krajih, češ da turistični urad o tem
ne ve dosti. Bil je to vodja skupine tu-
ristov, ki so se odpravljali v Jugoslavijo
na oddih. Seveda sem mu rad ustregel.
Med prvim mu omenim krasno izlet-
niško točko v Logarski dolini. Tujec iz-
vleče Turistični priročnik z naslovom
Slovenija—Jugoslavija, izdano od Turi-
stične zveze Slovenije, leta 19Ö5. Z vese-
ljem mu k vsem slikam pripovedujem o
naših krajih in skoraj osuplo utihnem,
ko zagledam neko čudno sliko, ki naj bi
predstavljala Logarsko dolino. Slika ni
prav za prav predstavljala nič teh zna-
nih lepot in bi jo lahko zamenjal s kate-
rimkoli najmanj privlačnim gorovjem.
Komaj sem se premagal, ko sem v pri-
ročniku zagledal turistični zemljevid
Slovenije, ki označuje skoro vse zname-
nitosti turističnih krajev, ceste, reke in
železnice, le da o cesti ali o Logarski do-
lini ni nakazana niti smer, kaj šele ime.
Prekrižana žaga in sekira ter kup hlodov
je edina oznaka za celo Zadrečko in gor-
njo Savinjsko dolino, seveda brez vsake-
ga imena kraja, razen mesta Celja.
Tu bi rad zastavil nekaj vprašanj
»prizadetim«, ki so tak priročnik poslali
preko naše meje v širni svet kar v 50.000
izvodih. Ali so to storili iz neznanja, iz
površnosti ali namernega omalovaževa-
nja naravnih lepot Logarske doline, ki
je Po lepoti enaka — ali pa še lepša od
Gorenjske, ki je v omenjenem priroč-
niku prikazana skoro v detajlu? ! Po mo-
jem je to grobo zapostavljanje našega
najlepšega turističnega kraja. S tem sla-
bim obveščanjem tujih turistov pa je
prizadejana tudi velika škoda našemu
prebivalstvu in turistično gostinskim
^podjetjem. S takim načinom turistične
propagande ne moremo biti zadovoljni,
najmanj pa prizadeti Gornjesavinjčani,
ki se upravičeno zgražajo nad takim po-
četjem. Zato bi se v imenu prizadetih
obrnil na Olepševalno in turistično dru-
štvo Celje, naj v bodoče spremljajo —
in če le mogoče, tudi sodelujejo pri i»-
dajanju vseh turističnih ilustracij ter
druge propagande za jxjspesevanje tu-
rizma pri nas.
K. P.
»Vezna vrata« v Ljubnem
KMETIJSKO GOSPODARSTVO SLOM
PONIKVA
prodaja razne manjše kmetijske stroje:
vprežno kosilnico,  mlatilnico, bencinski motor
itd.
Vsi stroji so v dobrem stanju in jih podjetje
prodaja po ugodni ceni. Na ogled so vsak dan.
IŠČEMO POVERJENIKE
za pridobivanje naročnikov na revijo
»Progres« in »Maneken«. Zaslužek dober.
Delo je primerno za študente, upoko-
jence, gospodinje in za osebe raznih po-
klicev, ki imajo veselje do komercialnih
poslov.
Osebne ali pismene ponudbe na: Uprava
revije »Progres«, Ljubljana, Titova c. 50
Nedelja. 7. julija
12,10   Pogovor z državljani
12,20   Želeli ste — poslušajte
12,50   Našim kmetovalcem
Ponedeljek. 8. julija
14,35   Želeli ste — poslušajte
14,50   Zabavna glasba, vmes objave
15.00   —   17.00 Prenos sporeda RL
17,00   Domača kronika, reklame in objave
17,20   Lepe melodije izvaja W. Fenske s solisti
17,30   Športni komentar
17,45   Poje moški zbor DPD Svoboda Liboje p. v.
A. Cererja
Torek, 9. julija
14,35   Želeli ste — poslušajte
14,50   Zabavna glasba, vmes objave
15,00   —   17,00 Prenos sporeda RL
17,00   Domača kronika, reklame in objave
17,20   prir. R. Stolz: Cajkovskega fantazija
17,45   Poje pionirski pevski zbor iz Vitanja p. v.
Katarine Nagode
Sreda, 10. julija
14,35   Želeli ste — poslušajte
14,50   Zabavna glasba, vmes objave
15,00   —   17.00 Prenos sporeda RL
17,00   Domača kronika, reklame In objave
17,20   Orgle v ritmu
17,30   Kulturni obzornik
17,35   Havajske melodije
17,45   Poje Komorni moški zbor p. v. Egona
Kuneja
Četrtek. 11. julija
14,35   Želeli sle — poslušajte
14,50   Zabavna glasba, vmes objave
15,00   -   17,00 Prenos sporeda RL
17,00   Domača kronika, reklame in objave
17,20   Igra godba na  pihala »France Prešeren
p. v. Ivana Karlovčeca
17,35   5 minut za naše gospodinje
17,40   Glasbena medigra
17,45   Kopali se bomo — reportaža o gradnji no-
vega bazena v Celju
Petek, 12. julija
14,35   Želeli ste — poslušajte
14,50   Zabavna glasba, vmes objave
15,00   —   17,00 Prenos sporeda RL
17,00   Domača kronika, reklame in objave
17,20   Dve uverturi Franza von Suppeja: Lepa
Galateja in Jolly Robbers
17,35   Gospodarska vprašanja
17,45  Igra Celjski plesni orkester p. v. Vendija
Videča
Sobota, 15, julija
14,55   Želeli ste poslušajte
14,50   Zabavna glasba, vmes objave
15,00   —   17,00 Prenos sporeda RL
17,00   Domača kronika, reklame in objave
17,20   Za vsakogar nekaj
USTANOVNI OBCNI ZBOR VODNE
SKUPNOSTI
(Popravek)
\ zvezi z vabilom na ustanovni občni zbor
Vodne skupnosti porečja Savinje obveščamo vse
interesente, da bo OBCNI ZBOR v sredo, dne
10. julija 1957 točno ob 10. uri v Zadružni dvorani
OZZ Celje — Cankarjeva 1 in ue v Zadružnem
domu na Babnem.
Komisija za štipendije pri občinskem ljudskem
odboru Laško razpisuje za šolsko leto 1957-58
5 štipendij, in sicer:
4 za učiteljišče
1 za šolo medicinskih sester.
Reflektanti naj vložijo prošnje do 15. julija
pri Komisiji za štipendije.
Občinski ljudski odbor Laško
LETNI DOPUST V ZGORNJI SAVINJSKI
DOLINI
Letni dopust boste preživeli lepo in poceni v
Mozirju, Ljubnem, Gornjem gradu, Lučah in Lo-
garski dolini. Cena pensionu že od 500 dinarjev
dalje. Rezervacije in informacije pri turističnik
društvih Mozirje, Ljubno, Gornji grad. Luče, Sol-
čava, za Logarsko dolino pa v pisarni Planin-
skega društva Celje.
OBIŠČITE NAŠA ZDRAVILIŠČA
Obiščite naša zdravilišča Rogaško Slatino,
Dobrno in Laško. Primerne cene v hotelih in v
privatnih sobah. Informacije in rezervacije za
Dobrno — Uprava zdravuišča. Rogaško Slatino
— Turistični urad, Laško — Turistično društvo.
IŠCEM perico, ki vzame perilo na dom. Naslov v
upravi lista.
NUDIM hrano in stanovanje starejši popoldne
zaposleni ženski, za pomoč v gospodinjstvu т
dopoldanskih urćih. Vprašati na upravi lista.
\ZAMEM kakršnokoli pisarniško honorarno delo
v popoldanskih urah. Vprašati na upravi lista.
PRODAM hrastovo'kredenco veliko in lepo, pri-
merna tudi za gostišča. Vprašati v Medlogu,
nasproti Ropasa, štev. 54, pritličje.
PRODAM Puch 50 ccm dobro ohranjen (starejSi
tip), ali zamenjam za moško kolo in radio (ali
pisalni stroj). Vprašati >Mehanika<, Celje, Zi-
danškova ulica 32.
PRODAM zazidljivo parcelo z weekend hišico т
Liscah. Vprašali: Intihar Matija, Celje, Mari-
borska 103.
PRODAM spalnico, moderno masivno s tremi fo-
telji in mizo.  Jelen, Celje, Mariborska 40/L
PRODAM komfortno enodružinsko hišo s sadnim
vrtom v bližini bodočega bazena. Naslov ▼
upravi lista.
PRODAM železniške tirnice. Naslov v upravi
lista.
ZA DVOSOBNO stanovanje vseljivo v jeseni dam
do 60.000 dinarjev. Naslov т upravi lista.
Dr. Završnik Frančiška, specialist zu kožne in
spolne bolezni, Čopova ulica 6a (I. gimnazija),
zopet redno ordinira od 13. do 14. ure.
KINO UNION, CELJE    ,
Od 3. do 9. VII. 1957, >Sentjernejska noč<, fran-
coski bavni film.
Od 10. do 14. VII. 1957, >Cirkusc, kitajski film
KINO METROPOL, CELJE
Od 3. do 7. VIL 1957, >Stotnik in njegov junake,
nemški film.
Od 8. do 11. VIL 1957, »Očka, maniaca, služkinja
in jaz«, fancoski film.
Od 12. do 15. VII. 1957, >Zvezda Indije«, angleški
barvni film.
LETNI KINO, CELJE
Od 3. do 8. VII. 1957, >Zadnja želja«, brazilski
film.
Od 9. do 11. VII. 1957, »Grof Monte Cristo«, I. del,
francoski film.
Od 12. do 14. VIL 1937, »Grof Monte Cristo«, П.
del. francoski film.
Razglas
Uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora v Žalcu
razglaša
na osnovi 33. člena Uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 18-171/56),
da je odmera dohodnine in občinske doklade kmečkim gospodar-
stvom za leto 1957 končana. Davčni razporedi bodo razgrnjeni na
vpogled zavezancem pri Upravi za dohodke občine Zalee, soba
štev. 19, od 8. do 18. julija 1957 dnevno od 8. do 12. ure.
GlAs dobrih ljudi
(Motiv iz Reke nad Preboldom)
Včasih se človeku zazdi, da tista pra-
va, srčna dobrota ljudi izumira, da po-
časi izgineva in siha. Vsak le zase
skrbi, na obrazih je ena sama resnost,
pozdravi so tihi ali pa jih sploh ni; vse
skupaj se vrti v čudnem vrtiljaku vsak-
danjosti: »daj denar, dam robo, ná ro-
bo, daj denar!«
Toda kako drugače je, ko se podaš
med prebivalce reških planin! Ne le
da zadihaš s polnimi pljuči čist planin-
ski zrak, da slišiš iz temne globače ro-
mantično klokotanje potoka, da se zgro-
ziš pri pošastnih poteh hudournikov;
ne samo to, tam gori se srečaš z ve-
drimi in dobrimi ljudmi, ki imajo na
videz trd in koščen obraz, a iz njihovih
src veje ena sama človeška dobrotna
toplina.
»Kako se počutite, kako je vaše živ-
ljenje v tem skritem in romantičnem
kotičku?«
Premotrijo prišleka s prodornim in
ostrim pogledom, kakor da ne zaupajo
vsakomur svojih težav.
»No ja, živimo pa še kar dobro. Se-
veda, tako že ne, kakor živite vi,
dolinci. Tam doli, v dolini, ste bogati,
komodni ljudje.«
In ko jim zaupaš, da si le obrobni
kočar, da si knap ali fabrican, se na
široko razgovorijo.
»Veš, dragi prijatelj, včasih nas pot
zanese tudi v dolino. Lepa in bogata
je. Stari očetje so nam pripovedovali,
ko še v dolini ni bilo hmelja, so bili
ljudje bolj srečni, popotnika so pod
svojo streho radi sprejeli. Doli, v dolini
je vse modernizirano, vse je mehani-
zirano, povsod pri vsaki večji kmetiji
brni motor. Naša modernizirana me-
hanizacija pa so še vedno naši ukriv-
ljeni hrbti, na mesto radia poslušamo
šumenje hudournikov, zamolklo huča-
nje gozdov, snežnih in drugih plazov.«
Potem jim glas utihne, oči se zazrejo
v širne planine in odorke strmo polo-
ženih njiv. Koliko znoja, koliko košev,
koliko trpljenja za boren košček vsak-
danjega kruha! In vendar je na njiho-
vih obrazih nekaj prešerno dobroduš-
nega.
Zdaj gradijo daljnovod. Za nekaj mi-
lijonov dinarjev so njihove udarniške
storitve! Po dolgih prošnjah so tudi
od žalske občine dobili milijon in šest
sto tisoč. Toda veliko še bo prestanega
truda, preden ho v reških hišah zasve-
tilo »sonce na špagi«. Njihova volja pa
je trdna, njihove roke so voljne prijeti
za najtrše delo, sedaj jim je potrebna
samo še finančna pomoč in uresničena
jim ho tolikoletna želja!
Sola nima pitne vode! Da, tudi vodo-
vod za šolo je ena izmed glavnih skrbi
prebivalcev reških planin. Kakih pet
sto metrov od šole je izvir dohrc pitne
vode. Treba je le pol milijona dinar-
jev in otroci bodo imeli v šoli dobro
pitno vodo.
Nekateri kmetovalci so se vneli ra
nasade cepljenih malin. Po ugotovitvah
strokovnjakov, če se bo obneslo, bodo
za Reko pomenila toliko, kolikor po-
meni za dolino hmelj. Pri tem jim po-
maga zadruga v Preboldu, ki je Reča-
nom obljubila pomoč tudi pri napeljain
elektrike.
Takole povedo prebivalci reških pla-
nin o sehi, čeprav o svojih težavah
zelo neradi govorijo. In ko jih po-
vprašaš za predsednika elektrifikacij-
skega odbora, ti povedo, da je fo Jože
Kra.hivec, ki je tudi »samorastnik reške
poezije <4 S Huševim Rudinom in dru-
gimi dela načrte za gospodarski razvoj
Reke. Sam drži za kramp in lopato ter
pomaga kopati jame za električne dro-
gove.
Poslavljaš se in oko se ustavlja na.
širnih, prelestnih planinah, na odorkih
strmih njiv in na večernem lesku mo-
gočnih skal. In človeku kar samo leze
z jezika.
»Tu gori živijo dobri in pošteni ljudje,
ljudje s polnim zamahom veselja do
lepše bodočnosti. Tu gori žive ljudje, o
katerih se tako malo govori in piše in
vendar si s polno mero priznanja to
zaslužijo.
Drago Kumer
NOC OKOLI »EVROPE«
Luna sije, kladvo bije
trudne, pozne ure že.
Blagor mu, ki se spočije
od naporov tega dne.
Z vrta zvočnik votlo poje
plesne ritme divjih sort.
Tam ljudi bori se troje
v pitju punča za rekord.
Ko kavarna se zapira,
žal je treba iti spat.
A na trgu se prepira
z zvézdarai še nočni svat.
Od nekod nekdo privriska
in zaliva zid z vodo.
Roka se nad kom zahliska
in ga poči za uho.
Da še več ho tega hrupa,
avto pline izpusti,
koj nato pa že zahupa
in po ulici zdrvi.
V pesem se zlijó glasovi
vedre družbe spolov dveh,
vinski jih bodre duhovi —
saj radost nikdar ni greh!
Tudi ne oh pozni uri,
ko meščani radi spe ...
Kdor pa se nad tem razburi,
je filister — to se ve!
To vesela je svoboda,
ki Celjanom sen sladi,
dokler zarje luč od vzhoda
nočnih senc ne prepodi...
Raial v nebo • • •
UFUS SNEMA NOV FILM
Beograjsko filmsko podjetje »UFUS«
je začelo s snemanjem svojega enajstega
igranega filma »Rafal v nebo«. Scenarij
je napisal Bogdan Jovanović (scenarist
»Zenice«), režira pa »nov obraz« Vanja
Bjenjaš. Za kamero je mladi Branko
Ivatovič, scenograf — Kosta Krivokapič,
glasbo pa je (že kar tradicionalno) napi-
sal Bojan Adamič.
V glavni vlogi nastopa s filmskega
platna in gledaliških deska Celjanom
dobro znani Bert Sotler. Igra paritizana
Veljka, ki po triletnem vojskovanju
dobi dovoljenje za dopust. Partizanska
Dora Calenić
vojska je namreč že osvdbodila pretežen
del dežele in prisilila Nemce h kapitula-
ciji. Maj 1945! Veljko se presrečen vrača
domov. Med potjo spozna kmečko dekle
Smiljo in jo v šali zaprosi za roko. češ
da je vdovec. Namesto doma pa najde
pogorišče in grobove svojcev. Od sosedov
izve, da mu je ženo in otroke pobil čet-
niški vojvoda Pero Malivuk. V Veljku
se vzbudi prastari gon po krvnem ma-
ščevanju — želja, da s krvjo poplača kri.
Vojni tovariši, Kosta, Srdjan in Nikola,
ga skušajo cd tega odvrniti in mu pri-
kazati vso nesmiselnost maščevanja nad
Malivukovo družino. Veljko jih sprva
sicer posluša, a ko ne najde mru, izko-
risti svoj prvi dopust in odide na lov za
Malivukom. Od tega ga ne more odvrniti
niiti Sm:'lja (igra jo Dara Calenić), ki ga
hoče prikleniti na zemljo in skupaj z
njim ustanoviti novi dom. Veljko pade
v roke četnikom, zbeži in se napoti k
Malivukovi hiši. Tam ga čaka zaseda ...
Trije prijatelji so se na komandantovo
zapoved odpravili za njim, da mu poma-
gajo in mu obenem preprečijo, tudi če
bi ga morali ubiti, maščevanje nad Mali-
vukovo ženo in otroki. Obkolili so hišo in
čakajo. Kdo bo prišel? Malivuk ali
Veljko?
To je kratka vsebina. Že ta nam pove,
da sodi film v zvrst takozvanih »parti-
zanskih«. Vendar, če rečemo tako, ne po-
vemo vsega. Ustvarjalci imajo veliko
možnosti, da ustvarijo nadpovprečen
film, morda celo izvrsten. Imena: Bert
Sotler, Bogdan Jovanović, Kosta Krivo-
kapič in Bojan Adamič nas sicer navda-
jajo z upanjem in mnogocbetajočim pri-
čakovanjem, vendar je treba poudariti,
da tvori pri snemanju »Rafala v nebo«
preitežno večino mlada generacija, ki do-
slej še ni imela priliko pokazati svoje
moči. Kot kaže, si »UFUS« zelo prizadeva
vzgojiti mlad igralski in režiserski kader.
To lahko prištevamo k odlikam novega
fikna (upamo, da ne bo edina). Snemanje
se je komaj pričelo, zato je preuranjeno
govoriti o rezultatih, vendar pričakuje-
mo, da bo film dostojen prikaz človeko-
vih hotenj in čustev (predvsem čustev!)
v težkih medvojnih časih. Želimo si psi-
hologije, ne pa samo streljanja in ste-
reotipnih borb, da ne bo film slaba ko-
pija ameriškega westerna, dober uspa-
valni prašek in povzročitelj negodovanj:
joj, kaj bi se iz tega dalo narediti! No,
upamo, da »Rafal v nebo« ne bo samo
rafal v nebo.
(Tig)
Junaška
zobozdravnica
in njen večtonski
pacient
Nedavno si je stari cirkuški slon Ko-
no iz Münchena zlomil okelj. Cez tri sto
zdravnikov iz vse Nemčije se je javilo,
da bi debelokožcu popravili zob, toda
vsi so si premislili, ko so izvedeli, da
slon med operacijo ne sme biti prive-
zan. Slon pa je med tem trpel vedno
večje bolečine. Naposled je prišla na
pomoč zobozdravnica H. Bircher. Slo-
nu so vbrizgali precejšnjo dozo nekega
omamnega sredstva, nato je zdravnica
s pomočjo dentista izdrla iz slonovega
okla živec, prelomljeno mesto zoba do-
bro očistila, ga zaplombirala nato pa sta
čez zob navlekla prevleko iz zlata, ki je
upravo cirkusa stala 400 nemških mark.
Toda slon ni bil popolnoma omamljen.
Zapomnil si je svojo rešiteljico. Kdaj
koli zdravnica pride v cirkus jo Kono
pričaka očitno vzradoščen in steguje
svoje rilec k njej, da bi jo pobožal. Ne
smemo pozabiti, da so sloni zelo bistro-
umne živali, ki si dobro zapomnijo vse,
tako prijatelje kot sovražnike.
Oglašuj
v Celjskem tedniku
Partizani ? linliansl^ili džunglali...
Kakšnih dve sto kilometrov južno od
znanega am'Sriskega letovišča Miamija
na Floridi bruhajo topovska žrela. Kuba,
največji izmed otokov Velikih Antilov,
ki zakrivajo vhod v Mehiški zaliv je
takorekoč v neuradnem vojnem stanju.
Prebivalstvo otoka, ki šteje okoli 5 mili-
jonov 300.000 ljudi, ni videti zadovolj-
no z vlado sedanjega predsednika Ba-
tiste. Medtem ko ipo mestih, tudi v pre-
stolici Habani, mečejo študentje bombe
na vojaške objekte in počenjajo razne
diverzantslke ter saboitažne akcije, so v
pragozdovih pravcate brigade partiza-
nov, s katerimi ima Batistova artnada
hude težave. Voditelji teh enot so se baje
izvežbali v Mehiki. Kubansike' partizan-
ske enote dobivajo svoje pripadnike :iz
mest, saj večinoma vsi, ki so se kakor-
koli kompromitirali pred legalno obla-
stjo, najdejo pot v gozdove.
Na čelu partizanskih sil je Fidel Ca-
stro, ki je postal po vsem otoiku pravcata
legendairna osebnost. Vladine čete niso
vajene taktike', ki jo pcdvzemajo hostar-
ji. Le-ti se znajo pritajeno priplaziti,
vžgaiti z lahkim orožjem po ckornih vo-
jaških četah, se pravtako tiho umakniti
in čez čas zaropotati na kakem drugem
mestu. Batisti ne pomaga dosti to, da
njegova vojaška letala opazuj ej,o premi-
ke partizanov. Glavna moč redne vojske
je v ladjevju. No, partizani so vendar
toliko pametni, da se držijo od obale v
varni razdalji. Part zani dobivajo vedno
več ljudi v svoje vrste, in kot opazovalci
pravijo, le-ti niso slabo oboroženi. Di-
sciplina med upwrniki je baje boljša od
one v redni vojsiki, a kar je najvažnejše,
uživajo s strani prebivalstva večjo pod-
poro kot vladne sile.
Ko partizanske čete napadajo nepri-
čakovano razne kazenisko-ekspedicijske
kolone vojaštva, po navadi zaropoče tu-
di v mestih. PrCid kratkim so zaprli 26
žena, ki so javno protestirale po ulicah
in proglašale Batistine pristaše za »mo-
rilce otrok« ter zahtevale, da se Batistin
tooJicigski^ei_odis^      Batista, živi za-
skrbljen v strogo zastraženi palači v
Habani in ugotavlja, da lima njegov po-
litični naspirotnik Castro vedno večji
ugled. Ta ugled mu sicer poizikuša oma-
jati z obsodbami, da jie komunistični
kodaboracicnist in uničevalec nacional-
ne ekonomije. Toda izgleda, da je vedno
bo'lj sam. Celo veliki amer:iški sosedje
na severu se nelkam nagibajo na stran
upoirnikov. Sicer pa se Amerikanci niso
odrekli svoje taktike. Posedajo lepo na
Key Westu in skdlijo na Kubo, kakšna
pogača se* bo :iz te moke spekla. Njim ne
gre za red na Kubi. Edina točka njiho-
vega zanimanja je bogastvo otoka, nje-
gove sladkorne plantaže, rudniki in dra-
goceni gozdovi.
Kubanski partizani s svojim voditeljem Cartrom, ki je postal pravi legendarni
junak (v sredini z brado)
PREPOZNO
— Oprostite, ali ni nekdo klical na.
pomoč?
—■ Da, jaz sem klicala. Ta tovariš je
napadel mene, slabotno, nezaščiteno in.
osamljeno žensko.
branje:  za  nase   mai^ë...
OREH
Nekoč sta živela dedek in babica. Ba-
bica je našla oreh. Hotela ga je shraniti
za dedka, pa ga je položila na okno.
Oreh pa je rekel sam pri sebi:
»Uidem v gozd!«
Skočil je z okna, bežal je in bežal, pa
je srečal zajca. Zajec mu je dejal:
»Pojem te, pojem te!«
Oreh pa je povedal:
»Jaz sem mali oreh. Babica me je po-
brala, na okno me je položila, jaz pa
sem ji ušel. Tudi tebi uidem!« In oreh
je pobegnil zajcu.
Bežal je in bežal, pa je srečal volka.
Volk mu je zaklical:
»Pojem te, pojem te!«
Oreh pa je odgovoril:
»Jaz sem mali oreh. Babica me je po-
brala, na okno me je položila, jaz pa
sem ji ušel. Srečal me je zajec, hotel
me je pojesti, pa sem mu jo pobrisal.
Tudi ttìbi uidem!« I oreh je pobegnil
volku.
Bežal je in bežal, pa je srečal medve-
da. Medved je zamrmral:
»Pojem te, pojem te!«
Oreh pa je odvrnil:
»Jaz sem mali oreh. Babica me je po-
brala, na okno me je položila, jaz pa
sem ji ušel. Srečal me je zajec, hotel me
je pojesti, pa sem mu jo pobrisal. Sre-
čal sem vo'ka, ho'el me je pojesti, pa
sem mu utekel. Tudi tebi uidem!« In
oreh je pobegnil medvedu.
Bežal je in bežal, pa je srečal lisico.
Lisica je rekla:
(Po češki narodni)
»Pojem te, pojem te!«
Oreh pa je povedal:
»Jaz sem mali oreh. Babica me je po-
brala, na okno me je položila, jaz pa sem
ji ušel. Srečal me je zajec, hotel me je
pojesti, pa sem mu jo pobrisal. Srečal
sem volka, hotel me je pojesti, pa sem
mu utekel. Srečal sem medveda, hotel
me je pohrustati, pa sem mu odnesel
pete. Tudi tebi uidem!«
Lisica pa je prijazno rekla:
»Ljubi oreh! Kako lepo znaš pripove-
dovati! Ves dan bi te z veseljem poslu-
šala. Toda jaz sem gluha. Pridi vendar
bliže, da te bolje slišim!«
Oreh se je zakotalil bliže, hotel ji je
še enkrat do kraja pripovedovati svojo
zgodbo. Lisica pa ga je zgrabila in zdro-
bila, nato pa je požrla njegovo okusno
jedro. Priredil F. R.