REZULTATI RAZISKOVANJ (STATISTIČNO GRADIVO) ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO •■j DEMOGRAFSKI RAJONI SR SLOVENIJE S HISTORIATOM RAZVOJA TERITORIAL= NEGA OBMOČJA PRIPADAJOČIH OBClN Z OSNOVNIMI PODATKI IZ POPI= SOV PREBIVALSTVA PO OSVOBODITVI ISl !5« 17. ? 120. 6 120. 6 120. 6 122. 9 122. 9 122. 9 110. 7 118. 8 118. 8 1 1 117. 2 117. 2 117. 2 1 1 1 .)<* . i 7. 2 115. 9 141. 0 141. 0 141. 1 1S1 .2 14 1. 1 151. 0 151. 1 1. 1 134. 3 134. 3 134. 3 129. 4 129. 4 129. 4 125. 7 125. 8 125. q 129. 5 123. 0 120. 7 118. R 151. 2 141. 2 '34. 'i 129. 5 125. « 123. 0 120. 7 1 18. « 117. 7 151. 3 14 1. 2 151 .3 141 .2 129. 5 125. u 123. 0 120. 7 118. 8 129. 6 125. o 123. 0 120. 7 118. 8 115. 9 J 5 .9 št. 5 LJUBLJANA, MAREC 1976 ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO REZULTATI RAZISKOVANJ (STATISTIČNO GRADIVO) DEMOGRAFSKI RAJONI SR SLOVENIJE S HISTORIATOM RAZVOJA TERITORIALNEGA OBMOČJA PRIPADAJOČIH OBClN Z OSNOVNIMI PODATKI IZ POPISOV PREBIVALSTVA PO OSVOBODITVI PRIREDIL: PETER CEROVAC, samosfojni svetovalec za upravno statistiko št 5 LJUBLJANA, MAREC 1976 UVOD Da bi informiral prizadete organe, organizacije ter posameznike o razvoju in sfanju družbeno teritorialne razdelitve Slovenije od osvoboditve dalje, izdaja naš zavod posebno publikacijo pod nazivom: "Demografski rajoni SR Slovenije s historiatom razvoja teritorialnega območja pripadajočih občin - z osnovnimi podatki iz popisov prebivalstva po osvoboditvi. S 1 . 4. 1965 obstajajo po veljavnem predpisu o pol itičnoteritorialni razdelitvi le še občine, kot edine in osnovne političnoteritorialne enote. Te pa so se od svojega nastanka od leta 1952 dalje spremenile tako številčno kakor tudi po svojem teritonolnem območjj. Zato zajemajo sedanja teritorialna območja občin ozemlja iz prejšnjih že opravljenih občin, pa tudi ozemlja ostalih prejšnjih upravnoferitorialnih enot pred pojavom občin. V tej publikaciji se uvajajo rekonstrukcije za sestavo teritorialnega območja današnjih občin, tj. za vanjo vključene prejšnje upravne oziroma pol itičnoteritorialne enote: za nekdanje kraje (KLO) iz leta 1948 ter za prejšnje občine, ki so bile po odpravi vključene v sosednje občine. Rekonstrukcije vključenih enot so opravljene po spremembah predpisa o upravni oziroma političnoteritorialni razdelitvi, prirejene pa so še po posebnih demografskih teritorialnih območjih ali demografskih rajonih. Vzporedno so pri vseh navedenih teritorialnih enotah vneseni še osnovni podatki iz popisov prebivalstva po osvoboditvi, prirejeni tem enotam. Ta publikacija daje še poseben kratek pregled celotnega razvoja družbenopolitične razdelitve od osvoboditve dalje ter abecedna pregleda krajev, ki so nastali v letu 1948 (KLO) ter občin, ki so nastajale po letu 1952. Zavod tako meni, da je s to publikacijo prispeval zadovoljivo informacijo in orientacijo o upravnem oziroma političnoteritorialnem oblikovanju in enotah. Ljubljana, marec 1976 Direktor Franta Kome I 3 ZNAMENJA ni pojava nI podatka podatek je manjši od 0, 5 dane merske enote podatek je manjši od 0, 05 dane merske enote začasen (nepopoln), nezadostno preverjen ali ocenjen podatek poprav i jen podatek poprečje označba za pripombo pod tabelo VSEBINA Stran 1. Pojasnila . . .» ' 2. Kratek pregled razvoja družbenopolitične razdelitve Slovenije po osvoboditvi . . 8 3. Demografski rajoni SR Slovenije s hisforiatom razvoja teritorialnega območja pripadajočih občin z osnovnimi podatki iz popisov prebivalstva po osvoboditvi .. . 19 Ljubljanski demografski rajon 23 Slovensko primorski - notranjski demografski rajon 33 Gorenjski demografski rajon 48 Koroško - štajerski demografski rajon 60 Podravsko - pomurski demografski rajon 69 Zasavsko - savinjski demografski rajon 83 Dolenjski demografski rajon 95 4. Abecedni pregled prejšnjih krajev (KLO) po območjih današnjih občin v Sloveniji 110 5. Abecedni pregled občin v Sloveniji 122 5 POJASNILA Statistične službe so pri svojih zbiranjih, obdelavah in objavah statističnih podatkov glede na teritorialno prikazovanje vezane na vsakokratna veljavna političnoteritorialna stanja, uveljavljena s predpisi, tj. z ustreznim zakonom o upravno oziroma političnoteritorialni razdelitvi. Z njim so določene oblike in upravno oziroma političnoteritorialna območja upravnih oziroma političnoteritorialnih enot. Teritorialni obseg teh območij je v citiranih predpisih opredeljen s poimenskimi navedbami pripadajočih katastrskih občin in s poimenskimi navedbami na teh katastrskih občinah ležečih naselij. Ko se s 30. 6. 1955 političnoteritorialne enote znotraj delijo se na mesta za razliko od ostalega podeželskega dela, so z omenjenim zakonom ustrezno opredeljeni tudi ti deli. V primerih, ko se spremeni teritorialno območje ene ali več političnoteritorialnih enot, se sprememba uveljavi z ustreznim zakonom. V primerih, ko se znotraj političnoteritorialne enote izvrši zgolj sprememba glede sestave posameznega ali več naselij, pa se sprememba uvefjavi z republiško odredbo. Ves čas po osvoboditvi so se pojavljale spremembe in se še nadalje skladno z družbenim in ekonomskim razvojem ter potrebami še dopuščajo spremembe političnoteritorialnih enot in Kjdi naselij (zaradi ukinjanja, združevanj , razdruževcnj , preimenovanj, dajanj pridevkov, novih razglašanj) ter celo nekaterih katastrskih občin (zaradi preimenovanj in prekomasacij). Zaradi teh sprememb je treba statistične podatke kar stalno prilagajati iz starih na nova stanja. Takšna prilagajanja in usklajevanja na nova stanja so zaradi primerjav potrebna predvsem za podatke, dobljene in objavljene iz h i. velikih statističnih akcij, zlasti še iz popisov prebivalstva. Od 4 popisov prebivalstva, ki so se izvršili po osvoboditvi, tj. v letih 1948, 1953, 1961 in 1971, so vsi popisi razen za leto 1971 izvršeni ob drugačnih upravnih oziroma političnoteritorialnih stanjih od današnjega stanja. Ker so sedaj kot edine in temeljne političnoteritorialne enote v veljavi ie še občine, se iščejo pregledi in informacije tudi o tem, kako se je oblikoval teritorij današnjih 60 občin glede na vanje zajete predhodne upravne oziroma političnoteritorialne enote, tj. vsaj za pripadajoče kraje, obstoječe ob popisu prebivalstva leta 1948 (krajevne ljudske odbore - KLO) ter pripadajoče prejšnje občine, obstoječe ob popisih prebivalstvo leta 1953 in 1961. Iz tako prikazane sestave in navedb zajetih upravnih oziroma političnoteritorialnih enot naj bi bila dana orientacija za rekonstrukcijo čim več podatkov iz popisov na novo poliričnoteritorialno stanje, tj. na nove političnoteritorialne enote. Temu je namenjena ta publikacija, ki jo izdaja naš zavod. Iz nje je razvidno sestava zgoraj omenjenih upravnih oziroma teritorialnih enot, ki pripadajo k današnjim občinam. V ustreznih tabelah za vsako današnjo občino so razvidni posebej za vsak sestavni del podatki za površino, število gospodinjstev in število prebivalcev, termini iz njih obstoja in vključitve s citiranjem ustreznega Uradnega lista LRS oziroma SRS. iz pojasnil tabel pa je tudi razvidno, kako je bilo sestavljeno ozemlje teh priključenih enot k vsaki od današnjih občin. V želji, da bi se vzporedno in ustrezno prikazali najosnovnejši podatki tudi po t. i. demografskih rajonih, so sestave teritorialnih območij današnjih občin prirejene in prfkazane v okvirih teritorialnih območij teh rajonov. V zvezi s prikazovanjem teritorialnega stanja in teritorialnega razvoja današnjih občin ter njih pripadnost k ustreznim demografskim rajonom se kot posebno poglavje daje najprej splošen , kratek kronološki pregled razvoja družbenopolitične razdelitve od osvoboditve dalje zaradi splošne informacije. Iz tega pregleda so razvidne nastopajoče oblike z ustreznimi upravnimi oziroma političnoteritorialnimi enotami v zvezi z uveljavljanji predpisov o upravni oziroma političnoteritorialni razdelitvi Slovenije. Objave teh predpisov v Uradnih listih Slovenije so razvidne iz kratkega pregleda razvoja družbenopolitične razdelitve Slovenije po osvoboditvi, ki je spredaj omenjen in v nadaljevanju podan. Zatem so v tej publikaciji podani tabelarični in tekstualni razvidi o demografskih rajonih na območju Slovenije z zbirnimi in detajlnimi podatki o njihovih teritorialnih območjih, tj. o njihovi površini, številu katastrskih občin in naselij kakor tudi o številu prebivalstva iz vseh popisov prebivalstva po osvoboditvi. Za vsak demografski rajon se navajajo pripadajoče današnje občine ter k tem občinam vključene upravne oziroma političnoteritorialne enote, ki so bile prej odpravljene. Za leto 1948 so upoštevani ustrezni zajeti kraji (krajevni ljudski odbori ali KLO), od pojava občin od leta 1952 dalje pa so vključene občine. Za te vključene, a odpravljene enote, se navajajo tudi prirejeni ustrezni podatki iz popisov prebivalstva po osvoboditvi. Pri vključenih občinah se navajajo še podatki o površini, zaokroženi v km^, iz ustreznih tabel za demografske rajone in za celotna obrnocja današnjih občin pa je ta razvidna tudi v ha. 2 Površina današnjih občin v ha ali zaokrožena v km je vnesena skladno s publikacijo našega zavoda (izdano sporazumno z Geodetsko upravo SRS) pod nazivom "Površine občin in katastrskih občin SRS po reviziji površin katastrskih občin po stanju 31. 12. 1969 in po političnoteritorialnem stanju 1. 1. 1970" (Statistično gradivo, št. 17/70). Podatki iz popisa prebivalstva po osvoboditvi so ustrezno rekonstruirani ali vneseni iz naslednjih publikacij: za leto 1 948 iz publikacije Zveznega zavoda za statistiko pod nazivom "Knjiga i. - Stanovništvo po polu i domačinstva - konačni rezultati popisa stanovništva od 15. marta 1948" oziroma za Koprščino iz publikacije Statističnega urada Ljudske republike Slovenije pod nazivom "Prijava prebivalstva za preskrbo v istrskem okrožju z dne 15. decembra 1948 - I. del - upravna razdelitev in število prebivalstva po naseljih" . Za vreos in rekonstrukcijo podatkov iz popisa prebivalstva se je leta 1953 upoštevala publikacija Zveznega zavoda za statistiko pod nazivom "Popis stanovništva, knjiga XIII, stanovništvo i domačinstva, podaci za naselja i delove naselja prema upravnoj podeli u 1953 godini" , za Koprščino pa so podatki prirejeni na osnovi registracije stalnega prebivalstva z dne 25 . 4. 1956 iz publikacije našega zavoda pod nazivom "Stalno prebivalstvo v občinah Izola, Koper in Piran - 25 . 4. 1956" s pripombo, da se ni upoštevalo prebivalstvo, ki se je priselilo in je že bilo popisano z rednim popisom leta 1953. Za popis prebivalstva leta 1961 je ustrezno upoštevana publikacija Zveznega zavoda za statistiko pod nazivom Popis stanovništva 1961, knjiga X. , stanovništvo i domačinstva u 1948, 1953 i 1961, rezultati za naselja (po političnoteritorialnem stanju in naseljih, obstoječih ob popisu 1961). Za podatke iz leta 1971 pa so upoštevane publikacije - kopije EC Zveznega zavoda za statistiko pod nazivom "Popis stanovništva i stanova 1971 godine, rezultati za stanovništvo i domačinstva po naseljima i opštinama" . Povsod so upoštevani t. i. končni rezultati iz popisov prebivalstva. Za teritorij, pripojen iz cone A, so ocenjeni podatki za leta 1948 in 1953 oziroma 1956. Od uveljavljenih krajev (KLO) po osvoboditvi, katerih število se je do stanja pred odpravo spremenilo, so upoštevani le kraji (KLO), ki so obstajali ob popisu prebivalstva leta 1948. S pojavom občin pa so te upoštevane in zajete kronološko od leta 1952 dalje. Kronološko teritorialno večanje do današnjih občin je možno razbrati iz pripisanih oznak k političnoteriborialni enoti in iz ustrezne tekstualne informacije, navedene za vsako današnjo občino posebej. Da bi se omogočile še ostale pregledne informacije, se za konec dajeta še abecedni seznam krajev (KLO) iz leta 1948 (s 7 tedaj še ne pripadajočimi kraji iz Koprščine) ter abecedni seznam pojavov občin od leta 1952 dalje. V teh seznamih je tako pri krajih (KLO) kakor tudi pri občinah še navedba o prejšnji pripadnosti k ustreznemu okraju. V zvezi s sestavo historiata razvoja teritorialnega oblikovanja upravnih oziroma pol itičnoteritorialnih enot za to publikacijo so bili uporabljeni naslednji viri: Predpisi o upravni oziroma polifičnoteritoriaini razdelitvi Slovenije, objavljeni v Uradnih listih LRS oziroma SRS v številkah 33/45, 18/46 , 26/46 , 44/46 , 62/46 , 64/46 , 5/47, 9/48, 11/48, 12/48, 8/49, 16/49, 28/49, 33/49, 35/49, 20/50, 34/50, 36/50, 4/51 , 9/51, 11/52, 19/52, 6/53, 31/53, 43/ /54 , 24/55, 13/56 , 26/56 , 25/57, 17/58 , 34/58 , 35/58, 36/ /58, 44/58, 16/59, 17/59, 2/60, 9/60, 37/60, 3/61, 14/61, 18/61, 32/61, 39/62 , 8/63, 13/64 , 35/64, 10/65 , 42/66 in 24/69. Abecedni imenik k upravni razdelitvi LRS z upravno razdelitvijo Ljudske republike Slovenije, imenikom krajevnih ljudskih odborov, njihovih pošt in zemljevidov (izdaictelj Ur. L LRS, Ljubljana 1948). ^ Krajevni imenik LRS z upravno razdelitvijo Ljudske republike Slovenije, imenikom naselij, občin, okrajev, pošt in zemljevidov (izdajatelj Ur. I. LRS, Ljubljana 1952). imenik naselij z zakonom o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, imenikom naselij, občin, okrajev, pošt in zemljevidov (izdajatelj Ur, L LRS, . Ljubljana 1955). Imenik naselij, občin, okrajev, sodišč, pcšt in s številom prebivalstva po okrajih v FLR Jugoslaviji (izdajatelj Ur. L LRS, Ljubljana 1961). Seznam oziroma Spisak rajona il. i I. stepena sa opštinama u FNRj (izda! Zvezni zavod za statistiko, Beograd, 1961). Naš zavod pa je v zvezi s stanji in spremembami upravnih oziroma po! itičnoteritorialnih enot doslej že objavil naslednje pomembnejše prispevke: Upravna razdelitev slovenskega ozemlja (Prikazi in študije, letnik IV, št. 8, Ljubljana, avgusta 1958) Upravnoteritorialno oblikovanje SR Slovenije z upravnoteritorialnimi enotami 1945 do 1964 (Prikazi in študije, letnik X, št. 7-8, Ljubljana, avgusta 1964) Šifrant naselij, občin in okrajev v LR Sloveniji, po upravni razdelitvi 2. 2. 1961 (Metodološko gradivo, št. 4, Ljubljana, 1961, uporabljeno za popis prebivalstva 1961) Seznam občin SR Slovenije z njihovimi naselji in šiframi za leto 1971 (Metodološko gradivo, št. 1 /71 , Ljubljana, marca 1 971 , - uporabljeno za popis prebivalstva in stanovanj 1971) Površine občin in katastrskih občin SRS po reviziji površin katastrskih občin po stanju 31. 12. 1969 in po polifičnoteritorialnem stanju 1. 1. 1970 (Statistično gradivo, št. 17/70, Ljubljana, februar 1971) Imenik naselij, občin, mest, matičnih uradov, pošt in sodišč SR Slovenije ter Seznam občin SFRJ (posebna publikacija našega zavoda, Ljubljana, novembra 1972) Historiat pol itičnoteritorialnega razvoja občin ljubljanskega demografskega rajona (Prikazi in študije, letnik XVII!, št. 7-8, Ljubljana, decembra 1972). Seznam sprememb naselij SR Slovenije od leta 1948 do 1972 (Statistično gradivo, št. 5/73, Ljubljana, februar 1973). Teritorialno oblikovanje današnjih občin SR Slovenije po zajetih odpravljenih političnoteritorialnih enotah iz letal 948 in 1952 dalje (Statistično gradivo, št. 15/73, Ljubljana, ju nij 1973) Seznam občin SR Slovenije z njihovimi naselji in šiframi ter seznam občin SFRJ za leto 1974 (Metodološko gradivo, št. 1/74, Ljubljana, 1974). O problematiki prikazovanja mest in mestnih naselij v SR Sloveniji (19451973) (Prikazi in študije, letnik XX, št. 5-6, Ljubljana, september 1974). KRATEK PREGLED RAZVOJA DRUŽBENOPOLITIČNE RAZDELITVE SLOVENIJE PO OSVOBODITVI Političnoteritorialna razdelitev S) oveni; * ':a pol itičnoteritorialne enote se po osvoboditvi pojavlja ipreminja v skladu s potrebami našega političnega, gospodarskega in družbenega razvoja. Pri razvoju dosedanjega oblikovanja političnoteritorialnih enot so značilna tri razdobja. V prvem razdobju po osvoboditvi, ki je trajalo od leta 1945 do 18. 4, 1952, je bila upravna razdelitev prilagojena potrebam administrativnega gospodarskega sistema in javne uprave z določenimi centralističnimi elementi. Zato so na takšni csnovi obstajale ustrezne upravnoter itorialne oblike in enote, kot so okrožja (od leta 1945 do 1 947 ) j oblasti (od leta 1947 do 1 951 )j glavno mesto Ljubljana najprej z mestnimi četrtmi, kasneje z mestnimi rajoni kot notranjimi upravno teritorialnimi enotami (od leta 1945 do 1952); okraji, od katerih so bili nekateri mestnega značaja^ nadalje posebna mesta, izločena iz okrajev (od leta 1949 do 1952) ter kraji oziroma krajevni ljudski odbori (KLO), ki so bili najmanjše upravne teritorialne enote (od leta 1 945 do 1 952). V tem 1. razdobju je bila izvršena konsolidacija ljudske oblasti, podružbl jenje proizvodnih sredstev in že zastavljena tudi osnova za ekonomski razvoj. Upravnoteritorialni predpisi, ki se nanašajo na to razdobje, pa so bili objavljeni v Ur. I. SNOS in NV Slovenije oziroma Ur. I. LRS, št. 33/45, 18/ /46 , 26/46, 62/46, 64/46 , 5/47 , 9/48 (veljavnem ob popisu prebivalstva ieta 1948), 8/49, 33/49, 35/49, 20/50, 34/ /50, 36/50, 4/50, 4/51 in 9/51. Drugo razdobje političnoteritorialne razdelitve, ki je trajalo od 1 9 . 4. 1952 do 29. 6. 1955, je nastalo, da bi se pospešila rast in nadaljnji razvoj našega družbenega sistema, predvsem pa da bi se upeijalo in širilo samoupravljanje v skladu z novimi gospodarskimi interesi. Tem potrebam so bile prilagojene nove upravne oziroma političnoteritorialne enote, tj. mesta, okraji in občine, določal pa jih je zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine in pa spremembe tega zakona, objavljene v Ur. I. LRS, . št. 11/52, 15/52, 31/53 in 13/54. Vsaka od navedenih upravnih oziroma političnoteritorialnih enot prevzame svoje določene funkcije, dolžnosti in pravice. Občine pa so v tem razdobju glede svojih pristojnosti in pravic še precej omejene in odvisne od nadrejenih okrajev ali mesta. Omenjeni predpisi so še določali nekatere občine za mestne, nekatera mesta pa delili znotraj na še ožja območja mesta in občine. Tako so večina občin in vse t. i. mestne občine spadale pod okraje, nekaj občin pa tudi pod mesta. Za razvoj občin kot temeljnih in samostojnih političnoterito. rialnih enot pa je pomembna šele političnoteritorialna razdelitev v tretjem razdobju, ki traja s spremembami od 30. 6. 1955 dalje. Prilagojena je bila potrebam uvajanja in razvijanja komunalnega sistema in samoupravljanja. Po njej obstajajo kot političnoteritorialne enote le še okraji (ki se s 1 . 4. 1965 odpravijo - Ur. I. SRS, št. 10/65) ter občine. Mest kot političnoteritorialnih enot ni več, ampak so ta znotraj občin opredeljena le še kot posebni teritorij za razliko od preostalega podeželskega . Na političnoteritorialno razdelitev iz tret 8 jega razdobja se nanašajo predpisi, ki so bili objavljeni kot zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski oziroma Socialistični republiki Sloveniji ali kot prečiščena besedila tega zakona in njegovih dodatnih sprememb, kar je bilo objavljeno v Ur. 1. LRS oziroma SRS, št. 24/55, 13/56 , 26/56 , 25/ /57, 34/58, 44/58, 17/59, 2/60, 9/60, 37/60, 3/61, 14/ /61, 18/61, 32/61, 39/61, 8/63 , 35/64 , 42/66 in 24/69. Vsako od treh omenjenih razdobij se je znotraj delilo še na meddobja (po upravni oziroma pol itičnoferitorialni razdelitvi) Iz naslednje zbirne tabele so razvidna ta meddobja po nastopajočih oblikah in po upravnih oziroma političnoteritorialnih enotah kakor tudi po številčnem stanju in času trajanja. Zbirni pregled razvoja pol itičnoteritorialnega oblikovanja Slovenije od leta 1945 dalje Termini Okrožja skupaj okrožno mesto Oblasti G lavno mesto Ljubljana Okraj i skupaj z mestom Mesta, izločena iz okrajev skujglavpai Občine skupaj mestne Kraji Mestne četrti Mestni rajoni Ožja mestna območia 8 . 9. 19451. 3. 1946 2. 3. 194613. 9. 1946 14. 9. 194624. 1. 1947 25. 1. 194722. 2. 1948 23. 2. 194828. 2. 1949 1 . 3, 1 94924. 1 0. 1 949 25. 10. 19497. 11. 1949 8. 11. 194920. 6. 1950 21. 6. 195013. 11. 1950 24. 11. 195022. 1. 1951 23. 1. 195128. 2. 1951 1. 3. 195118. 4. 1952 19. 4. 19528. 7. 1952 9. 7. 195217. 9. 1953 18 . 9. 19537 . 4. 1954 8. 4. 19543. 11. 1954 4. 11. 195429. 6. 1955 30. 6. 195522. 7. 1957 23 . 7. 19576. 6. 1958 7 . 6. 19589. 10. 1958 10. 10. 195829. 12. 1958 30. 12. 195811. 6. 1959 12. 21. 10. 2. 1. 29. 6. 1 95920. 1. 19609. 3. 19601. 2. 196131. 6. 196128. 1 . 1 960 3. 19*0 2. 1961 5. 1961 6. 1961 6. 196131. 12. 1961 1. 1. 196231. 12. 1962 1. 1. 196331. 3. 1963 1. 4. 196322. 10. 1964 23. 10. 196431. 3. 1965 1. 4. 196531. 12. 1966 1 . i. 1967 in nadalje 28 27 27 27 29 29 27 27 27 27 27 27 19 19 19 19 20 11 9 371 374 374 375 384 130 122 122 111 92 89 85 83 75 71 67 66 66 62 62 62 60 44 44 44 45 1 544 1 530 1 119 1 119 1 267 1 265 1 183 1 136 1 134 1 134 1 134 1 134 10 16 10 10 12 12 12 V nadaljevanju se za vsako od navedenih upravnih oziroma pol itičnoferitorialnih oblik prikazujejo po posameznih razdobjih in medobdobjih poimensko in številčno najprej okrožja z navedbo pripadajočih okrajev ter števila krajev (KLO), ki pripadajo tem okrajem. Iz naslednje tabele je še razvidno, da je v Celjskem okrožju okraj Celjemesto opredeljen kot mesto brez krajev ali mestnih četrti kot notranje upravno teritorialne enote. Enako je tudi z okrajem Maribormesto v mariborskem okrožju (razen v času od 2. 3. do 13. 9. 1946, ko ima ta 6 mestnih četrti, tj. kolodvorsko, koroško, studenško, magdalensko, pobreško in tezensko mestno četrt, ter 7 notranjih krajev (KLO), tj. Brezje, Hoče, Limbuš, Radvanje, RekaPohorje, Košaki in Kamnica). Okrožno mesto Ljubljana ali okrožje mesta Ljubljana pa ima ves ta čas 10 mestnih četrti, tj. Center, Tabor, Rakovnik, Moste, Vič, Bežigrad, Šiška, Polje, Ježica in Šentvid. 9 Okrožja in njihove upravnoteritorialne enofe od 8 . 9. 1945 do 24. 1. 1947 Okrožja Okraji okrož a i. 9. 1945 - 1. 3. 1946 okraji vsi mesta mestne četrti kraji 2. 3. - 13. 9. 1946 okrožja okraji vsi mesta mestne četrti kraji 14. 9. 1946 - 24. 1. 1947 okrožia okrc vsi mesta mestne četrti kraj i SR SLOVENIJA (1 do 5) 1. Okrožno mesto Ljubljana 2. Celjsko okrožje Celje mesto Celje okolica Gornji grad Slovenske Konjice Šmarje pri Jelšah Šoštanj Trbovlje Šaie škcSGvir. iski okraj Mozirje 3. Ljubljansko okrožje Grosuplje Jesenice Kamnik Kranj Ljubljanaokolica Rakek Skofja Loka 4. Mariborsko okrožje Dolnja Lendava Ljutomer Maribormesto Maribordesni breg Mariborlevi breg Mariborokolica Murska Sobota Preval je Ptuj Radgona Slovenska Bistrica 5. Novomeško okrožje Črnomelj Kočevje Krško Novo mesto Trebnje 28 1 7 1 1 5 10 1 544 5 27 10 265 1 93 20 26 52 42 32 339 53 41 52 46 68 35 44 515 35 38 74 61 113 30 112 52 425 139 65 80 98 43 16 1 530 5 27 10 - 1 246 1 6 93 28 52 32 41 339 1 53 41 52 46 68 35 44 520 1 35 38 7 68 113 47 112 52 425 139 65 80 98 43 10 10 119 175 64 25 32 25 29 240 28 30 38 31 62 24 27 475 40 40 59 114 44 91 52 35 229 40 34 59 60 36 10 Po odpravi okrožij, ko je Slovenija upravnoteritorialno razdeljena na glavno mesfo Ljubljana, na okraje in kraje, je v času od 25. 1. 1947 do 28. 2. 1949 glavno mesto Ljubljana naiprej še razdeljeno na že prej imenovanih 10 mestnih četr kasneje pa na 4 mestne rajone (tj. Center, BežigradŠiška, Moste in VičRakovnik) ter 3 kraje (tj. Ježica, Polje in Šentvid). Ustrezni nastopajoči okraji se delijo na kraje. Razdelitev iz tega časa je razvidna iz naslednje tabele: Glavno mesto Ljubljana in okraji z njihovimi upravnoteritorialnimi enotami od 25. 1. 1947 do 28. 2. 1949 G lavno mesto Ljubljana Okraji 25. 1. 1947 - 22. 2. 1948 glavno mesto Ljubljana okraji mestni mestne četrti kraji vsi 23. 2. 1948 - 28. 2. 1949 glavno mesto Ljubljana okraji mestni rajoni i kraji mesta LR SLOVENIJA Glavno mesto Ljubljana Okraji Celje mesto Celje okolica Črnomelj Dravograd Gorica Grosuplje Idrija ilirska 8 istrica Je senice Kamnik Kočevje Konjice Kranj Krško Lendava Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolico Mozirje Murska Sob ota Novo mesto Poljčane Postojna Prevalje Ptuj Radgona Rakek Sežana Slovenska Bistrica Šmarje Škofja Loka Tolmin Trbovlje Trebnje 27 10 10 j 119 64 40 28 30 38 34 25 31 59 40 62 40 59 29 114 60 44 91 52 24 35 32 27 25 36 29 2 4 4 1 267 3 76 29 41 80 28 18 27 29 39 33 58 59 26 63 40 72 29 114 45 48 35 52 41 42 25 27 Nadaljnje, še vedno iz prvega razdobja, toda v času od 1. 3. 1949 do 18. 4. 1952, upravnoteriforialne razdelitve z ustreznimi oblikami in upravnoteritorialnimi enotami so razvidne iz naslednje tabele. Glavno mesto Ljubljana je imelo v začetku še vedno 4 predhodno že imenovane mestne rajone Jn le kraj (KLO) Polje, ki kasneje postane 5. rajon. Zaradi ukinitve oziroma priključitve prejšnjih krajev (KLO) Ježice in Šentvida k ostalim rajonom se je njihovo teritorialno območje spremenilo. Tako sestavljeno glavno mesto Ljubljana se je kot posebna upravnateritorialna enota odpravilo 18. 4. 1952. Kot upravnoteritorialna enota pod nazivom oblast je, kot že prej omenjeno, nastala najprej primorska oziroma goriška oblast in trajala do 28. 2. 1951. Vmes pa so v času od 25. 10. 1949 do 22. 1. 1951 obstajale kot upravnoteritorialne enote še ljubljanska in mariborska oblast. Iz tabele so razvidni tudi okraji, ki pripadajo oblastem, ter število krajev, ki pripadajo okrajem. Če okraji terminsko niso pripadali ustreznim oblastem, so ti prikazani v postavki pod "izven oblasti" , tj. v času od 1 . 3. 1949 do 24. 2. 1949 in v času od 23. 1. 1951 do 28 . 2. 1951. Od 1. 3. 1951 do 18 . 4. 1952 pa so kot upravnoteritorialne enote obstajali le še glavno mesto Ljubljana (s 5 mestnimi rajoni) in 27 okrajev z ustreznimi kraji (KLO) ter 4 mesta, izločena iz okrajev, tj. mesta Celje, 11 Jesenice, Kranj in Maribor (ki je od nekdanjih 7 prešel ne 3 in kasneje zopet na 7 rajonov, vsakič z različnim teritorialnim zajetjem). Glavno mesto Ljubljana, oblasti in okraji s pripadajočimi upravnoteritorialnimi enotami od 1. 3. 1949 do 18. 4. 1952 LR SLOVENIJA A. Gl. mesto Ljubljana B-f . PrimorskaGoriška oblast Okraji : Gorica Idrija Ilirsko Bistrica Pottojna Sežana T" . ; rr ' : B-2. Ljubi jonska obiasf Okraji: Celje okolica Črnomelj Grosuplje Jese niče (kasneje Radovljica) Kamnik Kočevje Kranj (kasneje Kranj okolico) Krško LjubljanaokoHca Mozirje (kasneje Šoštanj) Novo mesto Trbovlje Trebnje Celje (izven okraja) Jesenice (izven okraja) Kranj (izven okraja) B-3. Mariborska oblast Okraji: Dravograd (kasneje Slovenj Gradec) Lendava Ljutomer Maribor okolica Murska Sobota Pol jčane Ptuj Radgona Maribor (izven okraja) C. - Izven oblasti Okraji: Celje mesto Celje okolica Črnomelj Dravograd (kasneje Slovenj Gradec) Grosuplje 1. 3. - 24. 10. 1949 ^ 15 okraji 25. 10. 1949 - 22. 1. 1951 o o 1/5 £ o o E IS -J 3 o>Lj mesta o o o o — ;S O F— o • o » ♦ CN fNCN kraji o O Os o r o ■o o CN JO o N -gl o5° o — TJ in o2: S1 -o . • CN CN « 23. 1. 1951 - 19. 4. 1952 D O E c S. oIE C D >. _ a — 1 1 29 23 1 1 7 1265 3 1 27 1 - 243 1 80 18 27 35 41 42 - 1 3 1021 76 29 41 28 13 1 1 1 1 1183 1136 1134 (1) 1 27 243 232 232 (1 ) 80 18 27 35 41 42 39 26 40 66 69 48 80 40 77 18 25 33 39 40 76 29 29 29 38 32 53 59 62 29 45 25 27 39 26 40 77 18 25 33 39 40 533 497 495 70 29 29 29 38 28 53 49 58 27 39 25 23 70 29 29 28 38 28 52 49 58 27 39 25 23 407 407 407 39 26 40 66 66 68 68 48 48 80 80 40 40 12 1134 232 77 18 25 33 39 40 21 7 902 70 29 39 29 12 ( Nadal jevanje) Jesenice (kasneje Radovljica) Kamnik Kočevje Kranj (kasneje Kranj okolica) Krško Lendava Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Mozirje (kasneje Šoštanj) Murska Sabora Novo mesto Poi jčane Ptuj Radgono Trbovlje Trebnje 1. 3. - 24. 10. 1949 E 0 15 ' . O)" -1 okraji o j* 25. 10. 1949 - 22. 1. 1951 CD O E ~ mesta o o jo o — 2 d — O kraji 5 O • N. o 2?^ O . — ■ nO — O CN ro o 23. 1. 1951 - 19. 4. 1952 -O o o 5 a ^ c E o_ O r, 5i _a _ i O) 29 39 33 58 59 26 63 40 72 29 114 45 48 88 52 25 27 28 38 28 52 49 26 58 40 66 27 68 39 48 80 40 25 23 Z nadaljnjimi upravnimi oziroma političnoteriforiajnim i razdelitvami, ki se pojavljajo v 2. in 3. razdobju, se postopoma odpravlja upravna oziroma političnoteritorialna razdrobljenost, upravne oziroma politično teritorialne enote pa se formirajo skladno s potrebami nadaljnjega družbenega in ekonomskega razvoja. Glede na faze tega razvoja se je postopno manjšalo število okrajev in občin, večalo pa se je njihovo teritorial no območje. Število okrajev se je od 19 oziroma po priključitvi Koprščine od 20 zmanjšalo na 4, končno pa so bili odpravljeni vsi okraji. Število občin pa se je zmanjšalo od 371 oziroma po priključitvi Koprščine od 384 na današnjih 60. Košrščina (tj. cona B in del cone A bivša STO) je bila priključena k Sloveniji po londonskem sporazumu 4. 11. 1954 (Ur. I. LRS, št. 43/54). Ustrezni okraji in spreminjanje števila občin so razvidni iz naslednje tabele. Mesta, okraji in občine od 19. 4. 1952 in nadalje Okraji ^ (in mesta) Število občin 2. razdobje CN C-J S £ m in ££ K CN "3£> & ^o.TJ, —* CO 0>i S in IN in £> o-* oC$ Osi 00 CN jO in o— CSO CO Os •n m Josd co 3. razdobje ON 2 in On nO O • .-u-~ cn a «— CN O r O O O_on ~ LL. O_ ' OJo7 — 4C5 o -o o CN ^ CN •O ^ CN ^ CN CO 2:a^ CO NsO ?o2; TU CO co o On rO iTO 3 1rt S tt^ \ I ^o-g — -TJ o Celje^^ Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Koper Kranj Krško Ljubljana Ljubljana okolica Ljutomer Maribor ^ ' Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Rad ovl jica Sežana §lovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje (iz gl . m. Ljubljana) (iz mesta Maribor) 371 40 8 17 12 22 26 40 15 34 22 23 15 24 13 13 12 10 10 13 2 374 375 - 41 40 - 19 12 22 26 40 15 34 22 23 15 24 13 13 12 10 10 13 2 1 19 12 22 26 40 15 34 22 23 15 24 13 13 12 10 10 13 2 1 384 41 19 12 9 22 26 40 15 34 27 23 15 24 13 13 12 12 10 13 2 1 130 13 12 7 9 11 122 12 122 12 111 92 12 12 12 10 9 11 9 11 9 11 89 8 85 83 75 71 8 67 65 66 11 62 11 62 60 11 10 23 28 32 32 29 28 25 25 1 9 1 9 1 9 1 8 27 26 21 21 14 14 13 13 11 11 11 11 11 17 15 10 10 10 11 10 15 10 15 1) Mesta kot političnoteritorialne enote do 29. 6. 1955, okraji do 31. 3. 1965, kasneje le še občine. 2) Do 7 . 4. 1954 kot političnoteritorialna enota pod nazivom mesto Celje, kasneje kot okraj Celje. 3) Do 29. 6. 1954 kot političnoteritorialna enota pod nazivom glavno mesto Ljubljana, kasneje kot okraj Ljubljana. 4) Do 29. 6. 1954 kot političnoteritorialna enota pod nazivom mesto Maribor, kasneje kot okraj Maribor. 13 Pojasnjuje se, da so poleg okrajev in občin v začetku 2. razdobja kot pol itičnoteritoriaine enote obstajala tudi posebna mesta. Teh je bilo v začetku 3, in sicer; glavno mesto Ljubljana (razdeljeno na ožje mestno območje in občini Polje in Šentvid ), Maribor (razde! jen na ožje mestno območje in občino Kamnica) in Celje. Konec 2. razdobja pa sta bili kot političnoteritorialni enoti le dve mesti, tj. glavno mesto Ljubljana in Maribor (oba z isto ustrezno sestavo). Teritorij mesta Celje pa je prešel pod okraj Celje kot mestna občina Celje. Od skupnih 384 občin je bilo konec 2. razdobja 48 občin ki šo bilfi opredeljene kot mestne občine. Posamezno po tedanjih okrajih navajamo te mestne občine kot upravne oziroma političnoteritoriaine enote: V okraju Celje: Celje, Laško in Slovenske Konjice; v okraju Črnomelj: Črnomelj in Metlika. ; v okraju Gorica: Ajdovščina in Nova Gorica; v okraju Kočevje: Kočevje; v okraju Koper: Szola, Koper in Piran; v okraju Kranj: Kranj, Skofja Loka in Tržič; v okraju Krško: Brežice, Kostanfevica ob Krki, Sevnica in VidemKrsko (po preimsnovanju Krško); v okraju Ljubijanaokolica: Domžale, Kamnik, Litija, Višnja gora in Vrhnika; v okraju Ljutomer: Gornja Radgona in Ljutomer; v okraju Moriborokol ica: Slovenska Bistrica; v okraju Merska Sobota; Lendava in Murska Sobota; v okraju Novo mesto: Novo rnesto; v okraju Postojna: ilirska Bistrica in Postojne; v okraju Ptuj: Ormož in Ptuj; v okraju Radovljica: Bled, Jesenice in Radovljica; v okraju Sežana: Sežana; v okraju Slovenj Gradec: Ravne na Koroškem in Slovenj Gra-. dec; v okraju Šoštanj: Šoštanj in Velenje; v okraju Tolmin: Bovec, Idrija in Tolmin; v okraju Trbovlje: Hrastnik, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi; Z izločanjem enega ali več naselij je iz 48 omenjenih mestnih občin ter iz dveh mest (Ljubljana in Maribor) in kasneje še iz dela občine Žalec bilo prirejeno mestno teritorialno območje današnjih 51 mest. Mesta so s političnoteritorialnimi razdelitvami iz tretjega razdobja (v katerem so kot političnoteritoriaine enote le okraji in občine, po odpravi okrajev pa le občine) zgolj posebni notranji deli znotraj občine in ne več političnoteritoriaine enote. V informacijo navajamo poimensko današnjih 51 mest: Ajdovščina, Bled, Bovec, Brežice, Celje, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Hrastnik, Idrija, Ilirska gis. ricc, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Krško, Laško, Lendava, Litija, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radeče, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šoštanj, Tolmin, Trbovlje, Tržič, Velenje, Višnja Gora, Vrhnika. Zagorje ob Savi in Žalec. Kot je bilo že povedano, zajema posamezno mesto po eno ali več naselij. Glede na stanje in teritorialni obseg današnjih 60 občin so ta mesta zajeta v 50 občinah (v 10 občinah po veljavnem predpisu o političnoterltoriaini razdelitvi ni nobenega mesta). Naslednji grafikon prikazuje teritorialno območje današnjih 60 občin po veljavnem predpisu o političnoteritorialni razdelitvi. Prikazana so tudi mesta po številu prebivalstva iz popisa 31. 3. 1 971. Območja občin in mesta po stanju 31. 3. 1971 yY Legenda: Meja SR Slovenije Meja ljubljanskih občin Meja občin Mesta: ° do 1000 prebivalcev, o 1001 - 2000 O 2001 - 5000 O 5001 - 10000 ©10001 - 20000 ©20001 - 50000 ® nad 100 000 14 V naslednjem se dajejo se ostale Informacije, in sicer: celoten rekapitu Sativen pregled o vseh pojavih okrajev po osvoboditvi (fer stanje 1. 6. 1939 za bivšo Dravsko banovino) s poimensko navedbo in časom obstoja ter poseben pregled današnjih občin z datumi ustaljenosti njihovega teritorialnega območja. Okraji so bili odpravljeni 5 1, 4. 1965. VSI Brežice Celje Celje mesto Celje okolica C rnomelj Dclnja Lendava D ravograd G orica Gornji grad G rosupl je Sdrija Ilirska Bistrica Jeseni ce Kamnik Kočevje K onj ice K oper Kranj Kranj okolica Krško l aško Lendava Litija Ljubljana Ljubljana okolicd L ju tomer Logatec Maribor Maribormesto Maribor desni breg Maribor levi breg Maribor okolica Mozirje Murska Sobota Novo mesto Pol jčane Postojna Preval je Ptuj Radgona Radovljica Rakek Sežana Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Slovenske Konjice SalčŠkoSavinjski Skofja Loka Šmarje Šmarje pri Jelšah Šoštanj Tolmin Trbovl je Trebnje Rekapitu lativen pregled okrajev in njihove dobe obstoja Dcba obstoja CN o o • i — "O o U-) O (N CM O CN U" ) iT) CS CN . o . O ~0 Tf xt~0 ^ v-f 1 ac . o 't T5 r • o • -O U ^ ^ -§ <> cn £ o o CN ■ 0 CM O "O p LT) O O O) CN C 0 — ^ -O o 25 x 28 27 27 29 27 27 19 19 20 11 XXX XXX 15 Pregled današnjih občin z datumi ustaljenosti njihovega teritorialnega območja Občina Ajdovščina Brežice Celje Cerknica Črnomelj Domžale Dravograd Gornja Radgona Grosupl je Hrastnik idrija Ilirska Bistrica Izola Jesenice Kamnik Kočevje Koper Kranj Krško Laško Lenart Lendava Litija Lju bi janaBežigrad Lju bi janaCenter Ljubi janaMostePol je Ljubi janaSiška Ljub! janaVičRudnik Lju fomer Logatec Datum ustal itve Zap, št. 12. 6. 30. 6. 10. 10. 1. 1. 30. 12. 2. 2. 30. 6. 30. 12. 2. 2. 30. 12. 1. 4. 30. 5. 30. 6. 30. 6. 21. 1. 3. 5. 30. 12. 2. 2. 1. 4. 30. 6. 1. 4. 2. 2. 2. 2. 2. 2. 1. 4. 1. 1. 30. 12. 1. 1. 959 955 958 962 958 961 955 958 961 963 958 963 953 955 955 960 956 958 961 963 955 963 961 961 961 963 962 958 970 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 Občina Maribor Me ti ika Mo zirje Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ormož Piran Postojna Ptuj Radije ob Dravi Radovljica Ravne na Koroškem Ribnica Sevnica Sežana Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Šentjur pri Celju Skofja Loka Šmarje pri Jelšah Tolmin Trbovlje Trebnje Tržič Velenje (prej Šoštanj) Vrhnika Zagorje ob Savi Žalec Datum ustalitve 1 . 30. 30. 1 . 29. 1. 1967 6. 1955 6. 1955 4. 1963 6. 1961 2. 2. 1961 10. 10. 1958 30 . 6. 1955 30. 12. 1958 10. 10. 1958 10. 10. 1958 1 . 6. 1 961 10. 10. 1958 1 . 1 . 1 962 30. 12. 1958 1 . 4. 1 963 30. 6. 1 955 10. 10. 1958 30. 6. 1 955 23 . 7. 1957 1 . 1 . 1 970 10. 10. 1958 29. 6. 1961 19. 4. 1952 2. 2. 1961 19. 4. 1952 30. 6. 1 955 12. 6. 1959 21. 1. 1960 10. 10. 1958 Iz zgornje tabele je razvidno, da ustaljenost teritorialnega območja današnjih občin zelo variira, saj je nekaj občin (Trbovlje, Tržič), ki svojega teritorialnega obsega skorajda niso spremenile od pojava občin od leta 1952 dalje, nekatere pa so svoj obseg spremenile oziroma ustalile kasneje zaradi povečanj z ozemlji iz odpravljenih občin. Najkasneje je bilo teritorialno območje ustaljeno pri občinah Maribor (1. 1. 1967) ter Logatec in Skofja Loka (1. 1. 1970). Od 1 . 1. 1970 do današnjega časa ni bilo več nobenih sprememb glede samega teritorialnega območja občin, pač pa se spreminjajo že od pojava občin od leta 1952 dalje in se še sedaj spreminjajo njihove notranje sestave, tj. število in obseg njihovih naselij, zaradi nekaterih prekomasacij pa celo katastrske občine. V naslednji tabeli je za današnjih 60 občin in za vsako posebej razvidno še številčno stanje notranjih delov, tj. naselij in katastrskih občin, kakor tudi pripadajoče število mest. Podana je še informacija, v kateri demografski rajon (ki je obravnavan v nadaljevanju) sodi vsaka posamezna občina. Vsi podatki so po stanju ob popisu prebivalstva 31. 3. 1971. 16 Število mest, naselij in katastrskih občin današnjih občin Občine Mesta Naselja cela del jena vseh delov Katastrske občine cele deljene vseFT" delov SR SLOVENIJA Ajdovščina Brežice Celje Cerknica Črnomelj Domžale Dravograd Gornja Radgona Grosuplje Hrastnik Idrija Ilirska Bistrica Izola Jesenice Kamnik Kočevje Koper Kranj Krško Laško Lenart Lendava Litija L j ub I j anaBe ž igrad Ljub! janaCenter Ljubi j anaMoste -Pol je Ljubi janaŠiška Ljubi janaVičRudnik Ljutomer Logatec Maribor Meti ika Mozirje Murska Sobota Nova Gori ca Novo mesto Ormož Piran Postojna Ptuj Radlje ob Dravi Radovljica Ravne na Koroškem Ribnica Sevnica Sežana Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Šentjur pri Celju Škof j a Loka Šmarje pri Jelšah Tolmin Trbovl je Trebnje Tržič Velenje Vrhnika Zagorje ob Savi Žalec 6 000 60 113 125 127 174 166 23 99 210 20 63 62 10 30 115 176 102 120 185 105 78 41 156 19 1 60 62 189 69 24 175 59 61 135 133 353 81 11 67 2V2 37 95 42 89 125 172 32 129 82 122 183 188 117 15 219 34 42 33 69 103 5 966 60 113 125 127 174 1 66 23 99 210 16 63 62 10 30 114 176 102 119 185 104 75 41 155 19 59 61 188 69 24 174 59 61 135 133 353 81 11 67 211 36 95 41 125 172 31 128 81 120 182 188 117 13 218 34 41 31 68 102 34 71 2 1 2 2 4 1. 3 2 638 38 58 45 59 47 44 20 59 51 6 33 54 4 19 34 47 41 65 50 29 56 34 26 11 5 20 33 45 50 13 162 18 36 135 74 68 60 5 39 167 39 36 39 21 37 84 26 61 34 42 56 90 59 6 36 10 28 11 15 2 555 34 56 42 59 45 42 20 59 50 29 53 4 19 34 46 41 63 48 26 55 34 22 7 4 17 29 41 50 13 161 17 35 154 73 66 60 5 37 167 38 36 39 21 36 81 25 60 34 39 56 88 58 3 33 9 27 10 12 48 83 4 2 3 171 4 4 4 3 3 3 1 3 1 2 5 6 7 5 8 5 1 1 2 1 2 5 1 6 3 3 4 6 5 1 1 2 6 2 2 7 6 2 7 3 4 5 7 6 3 2 2 3 3 7 2 3 7 6 5 5 1 +3 1 + 2 5 2 4 7 4 5 2 7 5 2 2 5 4 3 4 2 + 7 •7 2 4 6 6 6 3 6 3 6 7 3 4 1 6 6 1) Prt naseljih kakor tudi pri katastrskih obflnah so prikazana naselja oz. katastrske obJlne za vsako občino glede na ustrezno zajatje. tj. navaja se^kollko Je vseh, celih 1n deljenih, v okviru vsake obSIne. V postavki pod "deljeno" je upoštevano saao tisto naselje oz. katastrska obSina, ki se v ustrezni občini nahaja z večji® deloa, zato je rezultat pod "vse" seštevek celih In deljenih naselij oz. katastrskih občin v ob6lnf, tj, tudi tistih z »anjšo površino oi. Stavilo« prebivalstva. 2) V stolpcu Ob£lna $e v demografske* rajonu označujejo številka: 1 ljubljanski, 2 slovenskoprinorskonotranjskt, 3 gorenjski, 4 koroškoštajerekl, 5 podravskopo«ursk1, 6 zasavskosavlnjskl In 7 dolenjski desografskl rajon. 17 Naslednja fabela daje za vseh 60 občin in za vsako današnjo občino posebej rekonstruirane podatke o površini, o številu gospodinjstev in prebivalcev iz vseh popisov prebivalstva po osvoboditvi. Pregled rekonstruiranih zbirnih podatkov o površini ter številu gospodinjstev in prebivalstva iz popisov prebivalstva po osvoboditvi na današnjem območju občin SR SLOVENIJA Ajdovščina Brežice Celje Cerknica Črnomelj Domžale Dravograd Gornja Radgona Grosuplje Hrastnik Idrija Ilirska Bistrica Izola Jesenice Kamnik Kočevje Koper Kranj Krško Laško Lenart Lendava Litija Ljubljana - Bežigrad Lju bi jana - Center Ljubljana - Moste - Polje Ljubljana - Šiška Ljubljano - Vič - Rudnik Ljutomer Logatec Ma ribor Metlika Mozirje Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ormož pi ran Postojna Ptuj Radlje ob Dravi Radovljica Ravne na Koroškem Ribnica Sevnica Sežana Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Šentjur pri Celju Škof j a Loka Šmarje pri Jelšah Tolmin Trbovlje Trebnje Tržič Velenje Vrhnika Zagorje ob Savi Žalec površina Gospodinjstva Prebivalstvo ha km 2 j 1948 j 1953 j 1961 j 1 971 1948 1953 1961 1971 2 025 400 20 254 380 950 410 976 458 853 515 531 1439 800 1504427 1591523 1727137 35 237 26 756 22 948 48 253 48 597 23 991 10 493 20 982 42 071 5 858 42 487 47 964 2 828 37 467 28 927 76 587 27 216 45 287 34 514 24 987 20 408 25 616 32 764 4 632 498 15 235 15 597 54 357 17 870 17 292 73 774 10 838 50 751 69 164 60 526 75 889 21 212 4 473 49 167 64 528 34 630 64 071 30 365 25 594 29 270 69 786 28 596 36 869 22 230 23 973 51 168 40 002 93 923 5 755 30 823 15 540 18 238 16 875 14 725 34 922 352 268 229 483 486 240 1 05 21 0 421 58 425 480 28 375 289 766 272 453 345 250 204 256 328 46 5 152 156 543 179 173 738 108 508 691 605 759 212 45 492 645 346 641 304 256 293 698 286 369 222 240 512 400 939 58 308 155 182 169 147 349 433 695 160 694 881 557 647 928 086 513 814 663 534 419 360 828 7 319 10 533 6 361 511 065 466 826 798 5 12 3 3 5 1 5 2 4 4 2 6 4 3 7 9 13 4 1 5 544 6 349 13 474 3 765 4 086 931 610 013 416 865 895 459 704 900 668 754 840 000 038 708 174 930 009 723 5 1 5 5 2 4 4 2 6 4 4 7 12 7 4 4 6 4 6 14 639 1 6 650 341 349 115 204 664 3 9 073 1 646 3 689 14 233 11 130 10 380 4 620 3 432 5 145 14 012 3 639 6 314 4 601 2 903 4 436 6 502 168 435 916 987 634 7 352 12 008 14 421 4 571 1 751 41 082 1 677 3 839 14 816 12 000 11 280 4 865 3 199 5 469 15 368 7 786 6 835 4 835 4 383 953 148 772 598 342 148 950 981 124 690 693 566 248 308 212 136 8 121 7 093 258 461 965 816 122 797 584 5 634 6 959 15 566 4 147 4 394 7 493 1 770 5 188 5 795 3 197 5 114 4 441 2 989 9 379 5 487 5 158 9 578 14 380 7 332 5 213 4 256 6 895 4 524 10 245 17 458 10 401 14 827 16 443 4 595 2 071 45 653 1 757 4 094 15 107 13 195 12 326 4 892 3 832 5 642 16 181 4 364 8 126 6 221 143 139 859 990 7 681 4 546 4 428 8 045 8 330 7 094 5 627 4 597 3 456 6 600 3 607 4 603 8 789 9 6 5 11 5 4 6 4 '5 826 6 923 19 080 4 292 4 540 8 723 1 985 308 224 582 377 4 553 3 383 368 383 148 796 17 101 7 320 390 071 834 664 14 089 15 872 15 048 22 639 20 989 4 716 2 077 '53 978 1 976 4 221 15 990 15 791 13 893 4 821 4 136 5 978 17 134 4 354 8 801 6 757 3 292 4 937 6 882 4 478 8 088 4 925 4 564 8 826 8 416 6 979 6 460 4 861 3 833 9 256 4 038 4 709 9 856 21 260 24 584 40 723 13 934 16 368 22 598 6 373 20 415 22 071 8 863 17 067 17 325 95 781 20 374 16 937 12 859 30 673 39 093 26 423 17 671 17 820 29 643 15 939 17 538 38 362 25 274 29 949 45 904 17 835 6 632 123 726 7 280 15 533 65 271 43 182 43 618 20 212 12 299 17 585 60 518 15 330 22 560 16 120 687 963 113 383 26 692 17 041 17 730 25 632 32 598 24 602 15 711 19 093 9 924 15 843 10 328 12 959 28 182 11 1£ 25 1/ 22 025 25 75 4 44 539 14 ' iO 17 213 24 104 6 698 20 425 22 111 9 436 17 541 17 344 7 750 23 218 17 843 15 409 25 530 41 593 27 391 18 011 18 158 29 740 16 130 20 839 42 076 27 095 37 637 48 290 18 432 6 616 135 151 7 421 15 578 64 148 45 113 44 967 20 284 9 385 18 881 62 640 16 878 24 347 18 901 12 042 19 292 24 666 15 055 28 513 17 930 17 971 27 025 32 920 24 677 16 616 18 493 10 154 17 693 11 294 14 044 29 250 21 392 25 293 50 308 14 230 16 906 27 449 7 097 19 492 22 594 10 770 17 598 15 762 9 339 26 016 19 897 16 970 29 228 47 779 26 549 18 227 17 182 27 619 16 711 31 239 43 484 32 724 45 593 53 265 17 651 7 033 152 939 21 572 24 870 57 994 14 170 17 138 32 027 7 20 596 486 23 063 11 111 17 733 15 158 10 488 27 551 22 474 17 068 35 445 56 355 26 259 18 466 17 159 26 918 16 685 41 318 40 134 44 717 65 884 65 747 18 155 7 545 171 745 6 881 7 140 15 160 62 567 46 843 45 457 19 557 11 410 18 690 63 731 17 661 26 898 21 904 11 816 18 719 24 015 15 845 29 982 18 348 17 023 27 798 31 098 23 503 18 118 17 430 11 350 22 245 12 599 15 387 31 152 15 332 63 851 51 459 50 068 18 561 12 359 19 049 65 767 17 057 28 608 23 995 11 834 18 776 22 966 17 330 30 406 19 106 16 945 30 848 30 608 21 931 18 499 17 100 12 460 29 024 13 857 15 706 33 464 18 DEMOGRAFSKI RAJONI SR SLOVENIJE S HISTORIATOM RAZVOJA TERITORIALNEGA OBMOČJA PRIPADAJOČIH OBČIN Z OSNOVNIMI PODATKI IZ POPISOV PREBIVALSTVA PO OSVOBODITVI Raziskovanja in analiziranja raznih pojavov/ razvoja in problemov se večkraf ne omejujejo zgolj na političnoteritorialna območja in enote, ki so določena s predpisi o političnoteriforialni razdelitvi, ampak tudi na ožja in širša teritorialna območja izven tega predpisa. Ta posebna teritorialna območja lahko zajemajo le določen del političnoteritorialne enote ali pa več" celih ali deljenih pcjitičnoteritorialnih enotl Takšna teritorialna območja opredeljujejo organizacije in službe (planerji, ekonomist!, geografi, kmetijci, statistiki itd. ) po raznih vidikih in. potrebah po takšni delitvi. Tako ima vsaka od teh služb svoje vidike in potrebe rajonizaci je, ki največkrat niso medsebojno usklajene. Tako je tudi za demografsko statislnko in raziskavo bilo potrebno, da se poleg že političnoteritorialnih enot, določenih s predpisi, določi še posebna širša rajonizacija teritorija SFRJ. To rajonizacijo je v letu 1961 (v zvezi s tedanjim popisom prebivalstva) določil Zvezni zavod za statistiko sporazumno in v sodelovanju z republiškimi zavodi za statistiko. Po njej je teritorialno območje Slovenije razdeljeno na 2 demografska rajona ||. stopnje (tj. zahodna in vzhodna Slovenija), vsak od teh pa se deli še na demografske rajone I. stopnje. Vseh demografskih rajonov 1. stopnje je 7. Od teh so v demografskem rajonu zahodne Slovenije 3 demografski rajoni I. stopnje (tj. ljubljanski, slovensko primorskonotranjski in gorenjski), v vzhodni Sloveniji pa so 4 demografski rajoni I. stopnje (tj. koroškoštaje rski, podravskopomurski, zasavskosavinjski in dolenjski). Ker pa so se demografski rajoni določili na osnovi političnoteritorialne razdelitve iz leta 1961, tako da so tedaj vklopi jati celotna območja tedanjih občin, so zaradi kasnejše političnoteritorialne spremembe nekatere današnje občine deljene med 2 rajona (primeri: Ljubi janaSiška, LjubljanaVičRudnik, Ribnica). Pojasnjuje se, da so teritorialna območja demografskih rajonov iz leta 1961 stalna, torej nespremenljive teritorialne enote, zato se ne prilagajajo političnoteritorialnim spremembam, ampak nasprotno. Teritorialna območja demografskih rajonov so bila fiksirana že leta 1961 in tudi upoštevana že ob popisu prebivalstva leta 1961, ista območja pa so bila tudi ob popisu prebivalstva in stanovanj leta 1971. Vendar se je med omenjenima popisoma število občin in s tem tudi območij nekaterih občin spremenilo, tako da je treba pojasniti naslednje: Ob popisu prebivalstva leta 1961 se je ozemlje Slovenije delilo še na 8 okrajev (tj. Celje, Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Novo mesto) fer na skupno 75 občin, ki so bile zajete kot celote v ustrezne demografske rajone, in sicer: vi. , tj. ljubljanski rajon so zajete občine Ljubi janaBežigrad, LjubljanaCenter, LjubljanaMostePolje, Ljubi janaSiška, LjubI janaVičRudnik, Vrhnika in Litija; v 2. , tj. slovensko primorskonotranjski rajon sodijo občine Ajdovščina, Dobrovo, Kanal, Nova Gorica, Hrpelje, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana, Cerknica, Loška dolina in Logatecj v 3. , tj. gorenjski rajon padajo občine Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Domžale, Kamnik, Medvode, Bovec, Idrija, Kobarid in Tolmin; v 4. , tj. koroškošta jerski rajon sodijo občine Mozirje, Šoštanj (kasneje Velenje), Dravograd, MariborCenter, MariborTabor, MariborTezno, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec; 1 \ v 5. , tj. podravskopomurski rajon spadajo občine Lenart, Ormož, Ptuj, Beltinci, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota ter PetrovciSalovci; V 6. , tj. zasavskosavinjski rajon sodijo občine Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Žalec, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi in Slovenska Bistrica; V 7. , tj. dolenjski rajon sodijo občine Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in VidemKrško (kasneje Krško). Območja omenjenih demografskih rajonov s pripadajočimi tedanjimi občinami iz leta 1961 so orientacijsko razvidni še iz naslednjega kartograma (I. ). Kartogram I. Območja demografskih rajonov, okrajev in občin Stanje 31. 3. 1961 VZHODNA SLOVENIJA ZAHODNA SLOVENIJA S Murska Sobota I PC '/ Lenart Jravo/ Radlje /v. I VsIenjgJT^Konjice^ Bistrico J Ptu Tržič Mozirje , >1 \Celje | Tl?nMSATK?^i^ Trbov|j« Al/|i. ii|rL' \ '' Savinjska Tr^V £>\5entiu Legenda: Skofja Loka lj< L -yyH M | anaCr fcbS« v Nj\n ik A5ilka \3ežj jANSKrnk^ Nova Gorica \k Pol e Ljublj NVrhni/ VičRud Brežic« X nlk Trebnje Grosupiie - Ajdovičino SD^PRI^NOTR/NJ^J \ OLENraKI" 10 Postoma VAl Ribnica Sežana Kocevj Ilirska Bistrico b ? Izola Gmomal j Koper Piran Meja republike Meja okraja _ Meja d. rajona ll. ltopnje Meja d. rajona I. stopnje Meja občine 19 Če upoštevamo območja demografskih rajonov po neizpremenjeni fiksaciji iz leta 1961 in kasnejše političnoteritorialne spremembe občirt, tj. 60 občin ob popisu prebivalstva leta 1971, obsegajo demografski rajoni naslednje občine: 1. , tj. ljubljanski rajon obsega občine Ljubi janaBezjgrad , LjubljanaCenter, LjubljanaMostePolje, LjubljanaSiškadel, Ljubi janaVičRudnikdel, Litija in Vrhnika; 2. , tj. slovensko primorskonotranjski rajor obregaobčine Ajdovščina, Cerknica, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Logatec, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana, Ljubi janaVičRudnikdel in Ribnica - del; 3. , tj. gorenjski rajon obsega občine Domžale, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tolmin, Tržič inLjubljanaSiškadel; 4. , tj. koroškoštajerski rajon obsega občine Dravograd, Maribor, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenjej 5. , tj. podravskopomurski rajon obsega občine Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož in Ptuj} 6. , tj. zasavskosavinjski rajon obsega občine Celje, Hrastnik, Laško, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur j>ri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Zagorje ob Savi in Žalec; 7. dolenjski rajon obsega občine Brežice, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. Območja fiksiranih demografskih rajonov iz leta 1961 s pripadajočimi občinami po stanju 31. 3. 1971 so razvidna posebej še iz naslednjega kartograma (II. ). Kartogram II. Območja demografskih rajonov in občin (Stanje 31. 3. 1 971 ) ZAHODNA SLOVENIJA VZHODNA SLOVENIJA I Lendr gjS« KMOSKG SmjERSKf|ib°' ^ Mozirje Radovljica GORBslE SkVIfVJJSKi Jelšah Legenda: -' IV "e \ LiMia u \\ » — Trebnje X li SLOV^PRI/M. N OTRAfcJdlSM Vt*«* Meja republike — Meja demografskega rajona 2. stopn|e Meja demografskega rajona 1. stopn|e Meja občin Iz naslednjih tabel pa so razvidni še zbirni podatki za demografske rajone ||. in I. stopnje in sicer površina, število katastrskih občin in naselij ter število prebivalstva iz vseh popisov prebivalstva po osvoboditvi, za leto 1971 pa še število kmečkega prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in stanovanjskih površin ter ustrezni deleži in indeksi. V tabelah A in B so podatki rekonstruirani po kartogramu II. Tabeli prikazujeta podatke občin po stanju leta 1971, ki pripadajo k demografskim rajonom, fiksiranim 1961. leta. Ker pa so nastale političnoteritorialne spremembe v letih 1 961 -1 971 , so upoštevane današnje cele in deli deljenih občin (občine LjubljanaŠiška, LjubljanaVičRudnik in Ribnica). Podrobnejša sestava celih ali delov deljenih današnjih občin je raz vidna v nadaljevanju pri obravnavanju občin, ki pripadajo posameznim rajonom. V naslednjih tabelah C in Č pa je podana še rekonstrukcija podatkov po demografskih rajonih, pri tem pa naj se ne bi upoštevala območja iz leta 1961, ampak bi se območja prilagodila sedanjim občinam iz leta 1971. in bi vsak demografski rajon zajemal ustrezne cele današnje občine. Iz primerjav podatkov, ustreznih deležev in indeksov iz tcž>el A in B s tabelo C in Č je razvidno, da gre za prav malenkostne odstope (razlike so le ponekod za 1 desetinko do največ 1% bodisi pri deležu ali indeksu. ) 20 A . Zbirni podatki o površini, številu katastrskih občin in naselij po območjih demografskih rajonov Nasslja 1) SR SLOVENIJA (A + B) A. Zapadna Slovenija (1 do 3) % delež zap. Slovenije 1. Ljubljanski rajon 2. Slov. primorskonotranjski rajon 3. Gorenjski rajon B. Vzhodna Slovenija (4 do 7) % delež vzhod. Slovenije 4. Koroškoštajerski rajon 5. Podravskopomurski rajon 6. Zasavskosavinj. rajon 7. Dolenjski rajon Površina ha 2025 400 910 860 45, 0 130 154 370 151 41 0 555 M 1 4 540 55, 0 246 847 239 780 232 269 395 644 Katastrske občine cele deljene deli deljenih deljena 2 638 2 555 921 34, 9 135 415 371 I 717 65, 1 350 561 376 430 879 34, 4 114 404 361 1 676 65, 6 345 559 357 415 83 42 5 0, 6 21 11 10 41 49, 4 5 2 19 15 171 89 52, 0 42 25 22 82 48, 0 8 5 39 30 6 000 2 217 37, 0 485 775 957 3 783 63, 0 412 715 958 1 698 5 966 2 207 37, 0 478 775 954 3 759 63, 0 407 711 945 1 696 34 10 29, 4 7 24 70, 6 5 4 13 2 deli deljenih 71 22 31, 0 16 1 5 49 69, 0 11 8 25 5 1) Ob pogoju, da so današnje občine zajete po stalno fiksiranih območjih demografskih rajonov po stanju 31. 3. 1961. B. Zbirni podatki o številu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj ter o stanovanjski površini po območjih demografskih rajonov 1) SR SLOVENIJA (A + B) A. Zapadna Slovenija (1 do 3) % delež zapadne Slovenija 1 . Ljubljanski rajon 2. Slovensko primorskonotranjski rajon 3. Gorenjski rajon B. Vzhodna Slovenija (4 do 7) % delež vzhodne Slovenije 4. Koroškoštajerski rajon 5. Podravskopomurski rajon 6. Zasavskosavinjski rajon 7. Dolenjski rajon Prebivalstvo vsega 1948 1953 1961 1971 indeks 1971 1948 kmečko 1971 G ospodinjstva 1971 Stanovanja Stanovanjska površina m2 1971 1971 1439 800 1504 427 1591 523 581 682 607 298 663 701 40, 4 40, 4 41, 7 176 376 196 040 227 189 200 1 22/ 193 915 200 215 205 184 217 343 236 297 858 118 897 1 29 927 822 59, 6 59, 6 58, 3 207 308 225 954 25 2 851 231 714 233 827 227 799 218 170 229 230 240 413 200 926 208 118 206 759 1727 1 37/ 120, 0 353 031 750 315 129, 0 82 300 43, 4 - 23, 3 278 386 157, 8 16 146 212 373 1 06, 1 35 846 259 556 126, 5 30 308 976 822 113, 8 270731 56, 6 - 76, 7 282 079 136, 1 32 275 .230 897 99, 6 123 268 252 305 115, 6 5 0 067 211 541 105, 3 65 1 21 515 531 471 076 26746 056 237 971 213 117 12870 410 46, 2 45, 2 48, 1 94 415 81 063 4633 244 65 346 60 512 3802 339 78 21 0 71 542 4434 827 277 560 257 959 13875 646 53, 8 54, 8 51, 9 85 029 74 485 4032 914 58 874 56 896 3136 008 75 070 69 772 3647 072 58 587 56 806 3059 652 1) Ob pogoju, da so današnje občine zajete po stalno fiksiranih območjih demografskih rajonov po stanju 31. 3. 1961. 21 C. Zbirni podatki o površini, številu katastrskih občin in naselij po območjih demografskih rajonov 2) SR SLOVENIJA (A + B) A. Zapadna Slovenija (1 do 3) % delež zap. Slovenije 1. Ljubljanski rajon 2. Slov. primorskonotranjski rajon 3. Gorenjski rajon B. Vzhodna Slovenija (4 do 7) % delež vzhod. Slovenije 4. Koroškoštajerski rajon 5. Podravskopamurski rajon 6. Zasovskosavinjski rajon 7. Dolenjski rajon Površina ha Katastrske občine cele deljene deli deljenih Naselja deljena 2025 400 2 638 2 555 905 556 44, . 7 139 958 362 742 402 856 918 34, 8 151 411 356 1 1 1 9 844 1 720 55, 3 65, 2 246 847 239 780 232 269 400 948 350 561 376 433 876 34, 3 130 400 346 1 679 65, 7 345 559 357 418 83 42 50, 6 21 11 10 41 49, 4 5 2 19 15 171 89 52, 0 42 25 22 82 48, 0 8 5 39 30 6 000 5 966 2 211 36, 9 520 768 923 3 789 63, 1 412 715 958 1 704 2 201 711 945 1 702 34 10 36, 9 29, 4 513 7 768 920 3 3 765 24 63, 1 70, 6 407 5 4 13 2 deli de llenih 71 22 31, 0 16 1 5 49 69, 0 11 25 5 2} V primeru, če bi se območja demografskih rajonov prilagodila, tako da bi zajemala pripadajoče cele današnje občine. Č) Zbirni podatki o številu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in stanovanjske površine po območjih demografskih rajonov 2) SR SLOVENIJA (A + B) A. Zapadna Slovenija (1 do 3) % delež zapadne Slovenije 1. Ljubljanski rajon 2. Slovensko primorskonotranjskš rajon 3. Gorenjski rajon Vzhodna Slovenija (4 do 7) % delež vzhodne Slovenije 4. Koroškoštajerski rajon 5. Podravskopomurski rajon 6. Zasavskosavinjski rajon 7. Dolenjski rajon Prebivalstvo vsega 1948 1953 1961 indeks 1971 1971 1948 kmečko 1971 Gospodinjstva 1971 Stanovanja 1971 Stanovanjska površina m2 1971 1439 800 1504 427 1591 523 1727 137 120, 0 353 031 515 531 471 076 2674 056 579 662 605 323 661 845 748 540 129, 1 40, 3 40, 2 41, 6 43, 3 81 899 237 444 212 669 12839 406 23, 2 46, 1 45, 1 48, 0 183 294 203 361 235 615 288 342 157, 3 17 030 97 339 83 877 4801 319 197 581 191 460 197 942 210 211 106, 4 198 787 210 5 02 228 288 249 987 125, 8 860 138 899 1 04 929 678 978 597 113, 8 59, 7 59, 8 58, 4 56, 7 207 308 225 954 252 851 282 079 136, 1 231 714 233 827 227 799 230 897 99, 6 218 170 229 230 240 413 252 305 115, 6 202 946 210 093 208 615 213 316 105, 1 35 293 64 714 29 576 75 391 271 132 278 087 76, 8 53, 9 32 275 123 268 50 067 65 522 85 029 58 874 75 070 59 114 59 952 3763 887 68 840 4274 200 258 407 1 3906 650 54, 9 52, 0 74 485 4032 914 56 896 3136 008 69 772 3647 072 57 254 3090 656 2) V primeru, če bi se območja demografskih rajonov prilagodila, tako da bi zajemala pripadajoče cele današnje občine. 22 Zvezni zavod za statistiko sedaj še ne dopušča, da bi se prilagodila območja na nove sedanje občine, ki obstojajo že tudi ob popisu prebivalstva leta 1971, ampak vztraja na fiksnosti območij iz leta 1961. Zato so v nadaljevanju vse rekonstrukcije podatkov po posameznih demografskih rajonih in njim pripadajočih današnjih občin po stanju 31. 3. 1971 prilagojene na teritorialno stanje in območje demografskih rajonov po stanju leta 1961, tako da dajejo zbire in odnose podatkov, prikazane v sprednjih tabelah A in B. V tabelah in tekstu v nadaljevanju je vsak demografski rajon, teritorialno določen po stanju leta 1961, prikazan še posebej z vanj vključenimi današnjimi občinami (po stanju 31. 3. 1971). Upoštevana je sestava teh občin glede na zajetje predhodnih upravnih oziroma političnoteritorialnih enot. i. Ljubljanski demografski rajon Ljubljanski demografski rajon obsega ozemlje na 7 današnjih občinah, in sicer celotne občine LjubljanaBežigrad, LjubljanaCenter, Ljubi janaMostePol je, Litija in Vrhnika ter dele današnjih občin Ljubi janaŠiška in LjubljanaVičRudnik. Naslednji tabeli kažeta za ta rajon in pripadajoče občine ustrezno prirejene podatke za površino, število katastrskih občin in naselij ter za število prebivalcev, gospodinjstev, stanovanj in stanovanjsko površino. 1A. Ljubljanski demografski rajon, površina, število katastrskih občin in naselij) SR SLOVENIJA Ljubljanski rajon (1 do 7) % delež rcjona 1. LjubljanaBežigrad 2. LjubljanaCenter 3. Ljubi janaMostePol je 4. Ljubi janaŠiška - del 5. LjubljanaVičRudnik - del 6. Litija 7. Vrhnika Površina ha Katastrske občine cele deljene deli deljenih Nase I j a deljena 2 025 400 2 638 2 555 130 134 6, 4 4 632 498 15 235 7 898 52 252 32 764 16 875 135 5, 1 11 5 20 18 44 26 11 114 4, 5 7 4 17 14 40 22 10 83 21 25, 3 4 1 3 4 4 4 1 171 42 24, 6 7 5 8 6 7 7 2 6 000 485 8, 1 19 1 60 28 188 156 33 5 966 478 8, 0 19 59 27 187 155 31 34 7 20, 6 deli deljenih 71 16 22, 5 2 1 2 2 4 3 2 Ljubljanski demografski rajon, število prebivalcev, gospodinjstev, stanovanj in stanovanjske površine SR SLOVENIJA Ljubljanski rajon (1 do 7) % delež rajona 1 . LjubljanaBežigrad 2. LjubljanaCenter 3. LjubljanaMostePoije 4. Ljubi janaŠiška - del 5. LjubljanaVičRudnik - del 6. Litija 7. Vrhnika Prebivalstvo 1948 176 376 12, 3 17 538 38 362 25 274 23 552 45 383 15 939 10 328 vsega 1953 1961 1971 kmečko 1971 Gospodinjstva 1971 Stanovanja 1971 Stanovanjska površina m2 1971 1439 800 1 304 427 1 591 523 1 727 137 353 031 515 531 471 076 26746 056 196 040 13, 0 20 839 42 076 27 095 30 796 47 810 16 130 11 294 227 189 14, 3 31 239 43 484 32 724 37 584 52 848 16 711 12 599 278 386 16, 1 41 318 40 134 44 717 56 315 65 360 16 685 13 857 16 146 4, 6 817 177 1 991 1 313 6 351 4 046 1 451 94 415 18, 3 14 089 15 872 15 048 19 820 2Q 884 4 664 4 038 81 063 . 17, 2 11 992 13 204 12 357 16 438 4633 244 17, 3 693 015 782 231 657 211 957 1 76 18 996 1 082 724 4 382 231 611 3 694 229 276 1-1. Današnja občina LjubljanaBežigrad Po upravnoteritorialnem stanju po popisu prebivalstva leta 1948 je na območju današnje občine LjubljanaBežigrad del teritorija tedanje upravnoteritorialne enote glavnega mesta Ljubljana, in sicer del II. rajona: BežigradŠiška (z delom naselja Ljubljana) ter krajem glavnega mesta Ljubljana, tj. Jezico (z naselji tega kraja) ter s kraji iz okraja Ljubljana okolica, tj. kraji Črnuče (z naselji), DolBeričevo (z naselji) ter del kraja Podgorica - Dragomeij (z naselji Podgorica, Soteska in Sv. Jakob ob Savi). Rekonstruirani podatki zajetih upravnoteritorialnih enot iz popisa prebivalstva leta 1948 so razvidni iz naslednje tabele: 23 Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji S KUPAJ Gl. m. Ljubljana (H. rajon: Bežigrad -de I Črnuče Dol - Beričevo Jezica PodgoricaDragomsl j (del) Gospodinjstva Prebivalstvo 5 798 3 897 407 250 I 112 132 17 538 1 0 651 1 513 1 031 3 747 596 Po političnoteritorialni razdelitvi Slovenije, ki je bila uveljavljena v letu 1952 in je še veljala ob popisu prebivalstva leta 1953, ko se je ozemlje Slovenije delilo na mestc, okraje in občine - ter po spremembah te razdelitve današnje občine Ljubi janaBežigrad zajema del ozemlja tedanje političnoferitcrialne enote Glavno mesto Ljubljano, tj. njen del iz tako imenovanega ožjega mestnega območja mesta Ljubljana, ki obsega del katastrske občine Brinje (z delom naselja Ljubljana), del katastrske občine Dravlje (z delom naselja Ljubljana), celo katastrsko občino Ježica (z naselji), del katastrske občine Kapucinsko predmestje (z delom naselja Ljubljana), del katastrske občine Stožice (z naselji Jaršedel, Mala vas, Stožice in Tomačevo) ter del katastrske občine Sv. Petra predmestje I (z delom naselja Ljubljana). Pripomniti pa je treba, da so deli zadnjih treh navedenih katastrskih občin, ki ležijo v občini LjubljanaBežigfad, preimenovani oziroma združeni pod sedanjim novim imenom: katastrska občina Bežigrad-del. Po omenjeni sestavi katastrskih občin in naselij js obstojala tudi (v letu 1955 oblikovana) nova občina pod imenom Ljubi janaBežigrad vse do leta 1961, nato se poveča z večjim delom ozemlja občine Ljubi janaČrnuče, ki je bila tedaj odpravljena. Tudi ta občina je bila oblikovana v letu 1955, in to z ozemljem v letu 1952 osnovanih občin Crnučedel, Dolskodel in Poljedel. Priključene pa so bile katastrske občine Beričevo, Črnuče, Do! pri Lvjbijani, Kleče, Nadgorica, Podgora (z njihovimi naselji) ter dal k. ^ itrske občine Podgorica (z naseljema Podgorica pri Črnučah in Sv. Jakob ob Savi) ter deli nenaseljenih katastrskih občin Šmartno ob Savi in Zadobrova. Rekonstruirani podatki iz popisa prebivalstva iz leta 1953 omenjenih političnoteritorialnih enot so razvidni iz spodnje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občina Površina km 2 Gospodinjstva Prebivalstvo obdobja Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) I. Gl. m. LJUBLJANA (del za Lj. - Be žig rad ) II. L j UB L J AN ABE Ž! G RAD A. LjubijanaČrnučedel 111. L J L® L J AN ABE Ži G R AD (M + A) 16 16 30 46 5 676 5 676 1 047 6 723 17 089 17 089 3 750 20 839 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 11/52 30. 6. 1 955 dol. 2. 1 961 24/55 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 24/55, 37/60, 3/61 2. 2. 1961 in nadalje 37/60, 3/61, 35/64 Tako povečano območje današnje občine Ljubi janaBežigrad se je ustalilo še pred popisom prebivalstva v letu 1961, zato sta na tem območju izvršena tudi popisa prebivalstva leta 1961 in 1971. Njihovi rezultati so vidni iz tabele za občine oziroma demografskega rajona. Preostali manjši del občine LjubljanaČrnuče, ki je bila v letu 1961 odpravljena, a v letu 1955 oblikovana, tj. katastrska občina Dragomelj (z naseljem Dragomelj) in katastrske občine Podgorica (z naseljem Pšata), pa je bil priključen k današnji občini Domžale. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Krai SKUPAJ Gl. m. Ljubljana (I. rajon: Center) Gl. m. Ljub!jana(lll. rajon: Moste) Gl. m. Ljubi jana(|V. rajon: VičRakovnik) Gospodinj stva 14 639 11 548 1 786 305 Prebivalstvo 38 362 30 204 5 183 2 975 1-2. Današnja občina L j u b I j an aCe n te r Od obstoječih upravnoteritorialnih enot iz časa popisa prebivalstva leta 1948 so v današnje območje občine Ljubi janaCenter vključena ozemlja iz tedanjega glavnega mesta Ljubljana, tj. celotni obseg I. rajona z imenom Center (ki zajema del naselja Ljubljana), de! Hi. rajona pod imenom Moste (ki zajema del naselja Ljubljana) ter del IV. rajona z imenom VičRakovnik (ki zajema del naselja Ljubljana in de! tedanjega naselja Rudnik). Navedene upravnoteritorialne enote in njihovi rekonstruirani podatki iz popisa leta 1948 so razvidni iz naslednje tabele. S političnoteritorialno razdelitvijo v letu 1952 se uveljavijo kot političnoteritorialne enote le okraji, mesta in občine. Po tej razdelitvi so bila kot političnoteritorialne enote pod imenom mesta določena: glavno mesto Ljubljana, Maribor in Celje. Glavno mesto Ljubljana in mesto Maribor sta bila še deljena na notranje enote, tj. na ožja mestna območja ter občine znotraj mesta. V letu 1955 oblikovano občino pod imenom Ljubi janaCenter je sestavlja! del ozemlja političnoteritorialne enote pod imenom glavno mesto Ljubljana iz leta 1952, in sicer del njene notranje teritorialne enote z imenom ožje mestno območje mesta Ljubljane. Iz tega dela so tu zajete cela katastrska občina Ljubljanamesto ter deli naslednjih katastrskih občin: Gradišče, Kapucinsko predmestje, Karlovško predmestje, Krakovsko predmestje. Poljansko predmestje, Spodnja Šiška, Sv. Petra predmestje I in Vodmat. Na vseh zgoraj naštetih katastrskih občinah pa leži danes le eno deljeno naselje, tj. Ljubljanadel. Ko so se v letu 1961 še pred popisom prebivalstva združile občine Dobrova pri Ljubljani, Ljubi janaRudnik in LjubljanaVič v novo občino z nazivom Ljubi janaVičRudnik, se je istočasno iz cbčine Ljubi janaRudnik izločil majhen del njenega ozemlja, tj. del katastrske občine Karlovško predmestje. Priključilo se je delno k občini Ljubi janaCenter, delno pa 24 k občini Ljubi janaMostePol je. Zajete polifičnoteritorialne enote z rekonstruiranimi podatRekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 ki iz popisa prebivalstva leta 1953 so razvidne iz naslednje tabele. Občin Površina km2 G ospodinjstva Prebival stvo Iz obdobja Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) G I . m. I. LJUBLJANA (del za Lj. - -Center) II. LJUBLJANACENTER A. LJUBLJANARudnikdel Iti. LJUBLJANACENTER (!i+A) 1 6 588 16 588 62 16 650 41 695 41 695 381 42 076 19. 4 J 952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 1, 2. 1961 w " — 2. 2. 1961 in nadalje 11/52 24/55 24/55, 37/60, 3/61 37/60, 3/61, 35/64 Ker je bilo ozemeljsko območje današnje občine LjubljanaCenter ustaljeno pred popisom prebivalstva v letu 1961, »ta popisa prebivalstva v letu 1961 in 1971 izvršena po teh območjih, zbirni podatki pa so razvidni že v pregledni tabeli iz občine in za ljubljanski demografski rajon. V naslednji tabeli je podana še sestava za celotno območje občine Ljubi janaRudnik, preden je bila odpravljena in priključena z večjim delom k občini Ljubi janaVičRudnik, z manjšima deloma pa k občini Ljubi janaCenter in LjubljanaMostePolje. Sestava odpravljene občine LjubljanaRudnik Občina Površina km^ Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. leto) a) !g b) Gl. m. Ljubi janadel c) Škofljica č) Smorje - del LjubljanaRudnik (a do č) 112 32 32 2 169 932 1 877 405 13 3 227 3 442 6 195 1 470 57 11 164 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 11/52 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 2 4/55, 37/60, 3/61 Ozemlje občine LjubljanaRudnik, ki je bila odpravi jena 1 961 , se je oblikovalo v letu 1955, tako da je zajelo teritorije prejšnjih, v letu 1952 osnovanih in 1955 ukinjenih pol itičnoteritorialnih enot. Ukinjena občina ig je obsegala katastrske občine Dobravica, Golo, Ig, Iška Loka, Iška vas, Vrbljene, Zapotok in ŽelimIje (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Tomišeij (z naselji Brest, Tomišeij in Lipedel). Ukinjeno občino Škofljica sta sestavljali katastrski občini Gradišče in Pijava gorica (z njunimi naselji) ter del katastrske občine Lanišče (z naselji Dole, Glinek, Gorenje, Blato, Gumnišče, Lanišče, Reber, Škofljica in Zaleg) in de! katastrske občine Vino (z naseljem Drenik). Iz glavnega mesta Ljubljana je bil k občini LjubljanaRudnik pripojen le dei, tj. cela katastrska občina Karlovško predmestje (z naseljem Ljubi janadel), cela katastrska občina Rudnik (z naselji Babna gorica, Dalnja vas, Lavrica, Orle, Rudnik, Sela pri Rudniku in Srednja vas) ter del katastrske občine Tomišeij (z naseljem Lipede!) in del katastrske občine Trnovsko predmestje (z naseljema Črna vas in Ljubljanadel). Iz ukinjene občine Šmarje pa je bil k občini LjubljanaRudnik priključen del katastrske občine Lanišče (z naseljem Pleše). Ozemeljsko tako sestavljena občina LjubljanaRudnik (razen omenjene korekture za katastrsko občino Karlovško predmestje), se je leta 1961 združila z občinama Ljubi janaVič in Dobrova pri Ljubljani v novo občino pod nazivom LjubljanaVičRudnik. 1-3. Današnja občina L j u b I j an a - Mo s te - P o I j e Naslednja tabela prikazuje upravnoteritorialne enote, ki so obstajale v času popisa prebivalstva leta 1948 na današnjem območju občine Ljubi janaMostePol je. Iz tedanjega glavnega mesta Ljubljana je zajet del ozemlja iz lil. rajona pod imenom Moste (z naselji Fužine, Jarše - del, Ljubljanadel, Spodnja Hrušica , Stepanja vas in Zgornja Hrušica), medtem ko je preostalo iz tega rajona v današnji občini Ljubi janaCenter. Od tedanjega kraja (KLO) Prežganje je tu upoštevan del njegovega ozemlja z naselji Laze, Mali vrh, Malo Trebeljevo, Prežganje, Ravno brdo, Veliko Trebeljevo, Volavje in Zgornja Besnica, preostalo iz tega kraja (KLO) pa je zajeto pri današnji občini Litija. Pri vseh ostalih celih navedenih krajih (KLO) pa so zajeta vsa njihova naselja. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Gi. m. Ljubljana (III. rajon Moste -de I ) Bizovik DobrunjeSostro Dolsko Jančje Polje Prežganje - del Gospodinjstva Prebivalstvo 7 341 4 035 165 725 277 77 I 949 113 25 274 11 872 603 2 989 1 220 468 7 534 588 Ko se je v letu 1952 uveljavila nova političnoteritorialna razdelitev, ko se kot pol itičnoteritorialne enote pojavijo mesta, okraji in občine in ko so nastale tudi kasnejše spremembe te razdelitve, so se v današnje območje občine Ljubi janaMo 25 stePol je zajele osnovne političnoteriforialne enofe, ki so prikazane v naslednji tabeli: Občine Površina km^ Gospodinj sfva ftebival sfvo Iz obdobja Ur„l. LRS, SRS (št. /leto) I. Gl. m. LJUBLJANA (del za Ljubljana Moste) 1 ) Polje - dei II. LJUBLJANAMOSTE (1+1) 2. Polje 3. Dolsko 4. Šmarje 5. Prežgan je A. LjubljanaPoije (2 do 5) B. LjubljanaRudnikdel III. LJUBLJANAMOSTEPOLJE (II + A + B) 14 3 17 57 21 10 47 135 (0) 152 4 309 176 4 485 2 773 313 69 195 3 350 17 7 852 12 875 19. 2. 1952 do 29. 6. 1955 626 - " - 11/52 13 501 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 24/55, 37/60, 3/61 10 758 1 9. 2. 1952 do 29. 6. 1955 1 292 - " - 319 - " - 1 028 13 397 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 197 - " - 27 095 2. 2. 1961 in nadalje 11/52 24/55, 37/60, 3/61 37/60, 3/61 ,35/64 leta 1952 je v današnje območje občine Ljubi j an aMostePolje zajet najprej del ozemlja tedanjega glavnega mesta Ljubljana, tj. del iz ožjega mestnega območja mesta Ljubljana s celo katastrsko občino Moste, fer deli katastrskih občin Brinja, Poljansko predmestje, Sv. Petra predmestje I in Vocmat (na katerih leži de! naselja LJubljana) ter del katastrske občine Bizovik (z naselji Fužine, Spodnja Hrušica in Zgornja Hruštca), del katastrske občine Stožice (z delom naselja Jarše) in del katastrske občine • Šte panj es vos (s tedanjim naseljem Srepanjo vas, sedaj delom naselja Ljubljana), iz občina Polje, osnovane v letu 1952, ki je bila v sklopu glavnega mesta Ljubljana, se ja vključil najprej le manjši del te občine, ki je obsegal dsl katastrske jjbčine Bizovik (z naseljem Bizovik), in del katastrske občine Šmartno ob Savi (z naselji Hrastje, Obrije in Šmartno ob Sovi). Iz zgoraj omenjenih obeh političnoteritorialnih enot iz leta 1952 se je zatem leta 1955 oblikovalo ozemlje občine pod imenom Ljubi janaMoste. Kasneje, v letu 1961, pa se k ozemlju občine LjubljanaMoste, ki se je oblikovalo 1955. ieta, pridružilo še ozemlje občine pod imenom LjubljanaPolje, ki je nastalo 1955, bilo pa je odpravljeno 1961. Ob tej združitvi je dobila razširjena občina ime Ljubi janaMostePol je. Istočasno so odpravili tudi občino Ljubi janaRudnik, osnovano v letu 1955. Iz nje so izločili majhen del, tj. del katastrske občine K orlovsko predmestje (z delom naselja Ljubljana) in so ga priključili delno k obči - ni LjubljanaMosrePolje, delno pa k občini Ljubi janaCenter, medtem ko so večji dei občine Ljubi janaRudnik združili z občino LjubljanaVič v novo občino pod nazivom LjubljanaVičRudnik. Občina LjubljanaPolje, nastala leta 1955 in odprav! jena 1 961 , je bila sestavljena iz delov ozemelj prejšnjih, v letu 1952 osnovanih občin, tj, občin Poljedel, Dolskodel, Šmarjede! in Prežganje. Iz občine Polje, ki je bila osnovana leta 1952, je bil v letu 1955 en de! te občine priključen k občinama Ljub! jonaCrnuče in LjubljanaMoste, preostali večji del pa k občini LjubljanaPolje. Del občine Polje, ki je bil zajet v novo občino LjubljanaPolje, je bil sestavljen iz katastrskih občin Dobrunje, Javor, Kašelj, Podmolnik, Slape in Sostro ( z njihovimi naselji) ter iz dela katastrske občine Zadobrova (z naselji Sneberje, Spodnja Zadobrova in Zgornja Zadobrova). Vključeni del občine Dolsko je zajel katastrske občine Dolsko, Laze, Petelinje, Senožeti, Sv. Križ in Vinje (z njihovimi naselji). Vključeni del občine Šmarje je zajel le katastrsko občino Lipoglav (z naselji), vključeni del občine Prežganje pa je zajel le de! katastrske občine Trebeljevo (z naselji Mali vrh pri Prežganju, Malo Trebeljevo in Veliko Trebeljevo) ter de! katastrske občine Volavlje (z naselji Besnicadel, Dolgo brdo, Gabrje pri Jančah, Janče, Laze, Prežganje, Ravno brdo. Tuji grm, Vnajnarje, Volavlje in Zgornja Besnica). Tako sestavljeno območje občine Ljubi janaMos tePo! je, ki je bilo pod tem imenom uveljavljeno v letu 1961, torej še pred popisom prebivalstva, se ni več spreminjalo, zato sta bila popisa prebivalstva v letu 1961 in 1971 izvršena po teh območjih. Rezultati tegc popisa so zbirno vneseni v pregledni tabeli za občine in prikazujejo sestavo ljubljanskega demografskega rajona. Sestava odpravljene občine Ljubi janaRudnik glede na prejšnje občine, ki so nastale 1952. ieta in so bile vanjo vključene, je razvidna iz ustrezne tabele pri obravnavanju občine LjubI janaCenter. 1-4. Današnja občina Ljubi janaŠiška Iz popisa leta 1948 so na celotnem ozemlju današnje občine LjubljanaŠiška zajete upravnoteritorialne enote, ki so poimensko z rekonstruiranimi podatki tega popisa razvidne iz naslednje tabele. Razvidna je tudi pripadnost teh enot k . ustreznima demografskima rajonoma. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Rajoni in kraji SKUPAJ (A + B) Ljubljanski dem. rajon Gl. m. Ljubljana II. rajon: BežigradŠiškadel Gl. m. Ljubljana IV. rajon: VičRakovnikdel Bukov i ca Glinicadel Medno Skaručna Št. Vid ŠmartnoG ame I j ne Tacen Vodice Gorenjski dem. rajon Medvode Pirniče Smlednik Soradel Trbojedel Zapoge Gospodinjstva Prebivalstvo 9 349 7 744 4 703 138 197 112 150 98 1 711 261 164 210 1 605 911 323 159 63 41 108 29 949 23 552 12 564 500 958 452 652 448 5 360 1 034 589 995 6 397 437 212 781 245 191 531 26 Od tedanje, v letu 1948 obstoječe, upravnoteriforialne enote glavno mesto Ljubljana je upoštevan le del, tj. del II. rajona pod imenom BežigradSiška, na katerem je del naselja Ljubljana, ter del IV. rajona pod imenom VičRudnik, na katerem je prav tako del naselja Ljubljana. Iz kraja (KLO) G!inica je upoštevan le del s tedanjimi celimi naselji Dolnice, Glinica, Kamna Gorica, Toško čelo in del naselja Podutik, preostali del tega kraja z delom naselja Podutik pa je upoštevan v današnji občini Ljubi janaVičRudnik. Iz kraja (KLO) Sora je k občini Ljubi janaSiška pripadajoči del zaje! naselja Dol in Sora, preostali del tega kraja pa je v današnji občini Škofja Loka. V delu kraja (KLO) Trboje, ki je vključen v današnje območje občine Ljubi janaSiška, je zajeto le naselje Moše, medtem ko so preostala naselja tega KLO v občini Kranj. Pri vseh preostalih krajih (KLO), ki so v celoti na območju današnje občine Ljubi janaSiška, so zajeta vsa njihova tedanja naselja s podatki iz popisa prebivalstva 1948. Samo območje ljubljanskega demografskega rajona vsebuje vse upravnoteriforialne enote iz leta 1948, ki so navedene v prejšnji tabeli, razen krajev Medvode, Pirniče, Smlednik, Soradei, frbojedei in Zapoge (katerih ozemlje je bilo v kasnejši občini Medvede). Po novi političnoteritorialni razdelitvi, ki se je uveljavila v letu 1952, in po kasnejših spre. nembah, prikazujemo ozemlja tedanjih po! itičnoferitoriainih enot oziroma občin na območju celotne današnje občine Ljubi janaSiška v naslednji tabeli. Iz leta 1952 je najprej prikazano ozemlje tedanje političnoteritorialne snote glavno mesto Ljubljana, tj. njegov dei iz ožjega mestnega območja, ki je gripadel občini, uveljavljen leta 1955 pod imenom Ljubi janaSiška, zajema pa dele katastrskih občin Brinje, Drovlje, Kapucinsko predmestje. Spodnja Šiška (na katerih leže ustrezni deli naselja Ljubljana). To ozemlje iz leta 1952 oziroma 1955 se ie v letu 1961 povečalo s priključitvijo tedaj odpravljene občine Ljubi janaŠentvid, nastale v letu 1955, obsegalo pa je prejšnje, v letu 1952 osnovane, a v letu 1955 ukinjene občine Črnučedel ter Šentvid in Vodice. Zatem se je v letu 1963 priključilo ozemlje občine Medvode z obsegom iz leta 1955, ki so ga sestavljala ozemlja prejšnjih, v letu 1952 osnovanih občin Medvode in Smlednikde! . Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1 953 Rai° Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo !z obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) o O I. GI. m. Ljubljana (del za Lj Šiška) H. Ljubi janaSiška (I) 1. Črnučedel 2. Šentvid 3 . V od i ee A. Ljubi janaŠentvid (1 do 3) lli. Ljubi janaŠiška (ll+A) 4. Medvode 5. Smlednik - del B. Medvode (4 + 5) SKUPAJ IV. Ljubi janaŠiška(ll l+B ) 11 9 32 27 68 79 58 19 77 156 7 112 7 112 221 2 249 561 3 031 1 0 1 43 1 494 371 1 865 12 008 20 350 20 350 769 7 286 2 391 10 446 30 796 5 327 1 514 6 841 37 637 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 1 9. 4. 1 952 do 29. 6. 1 955 11/52 24/55 11/52 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 24/55, 37/60, 3/61 2. 2. 1961 do 31. 3. 1963 37/60, 3/61, 8/63 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 11/52 — 11 - _ " - 30. 6. 1955 do 31. 3. 1963 24/55, 37/60, 8/63 1 . 4, 1 963 in nadalje 37/60, 8/63 Ozemlje občine Ljub! janaŠentvid, priključeno leta 1961, je zajemalo iz predhodnih občin, ki so nastale leta 1952, naslednje občine: iz občine Črnučedel katastrsko občino Gameljne (z naselji) ter del katastrske občine Rašica (z naseljem Rašica); iz občine Šentvid (ki je bila v letu 1952 še v sklopu glavnega mesta Ljubljana) katastrske občine Stanežiče, Šmartno, Št. Vid nad Ljubljano, Tacen in Vižmarje (z naselji, ki so na njih ležala) ter del katastrske občine Glinice (z delom naselja Podutik); iz občine Vodice pa katastrske občine Bukovica, Polje, Repnje, Skaručna, Šinkov turn, Vesca in Vodice (z naselji, ki so jim pripadala). V priključenem ozemlju občine Medvode so bile v letu 1963 iz leta 1952 osnovane občine Medvode zajete katastrske občine Golo brdo, Medvode, Preska, Senica, Sora, Spodnje Pirniče, Studenčice, Topol, Zbilje, Zgornje Pirniče ter Žlebe (z njihovimi naselji); iz dela občine Smlednik pa katastrske občine Hraše, Moše, Smlednik in Zapoge (z njihovimi naselji). Pojasnjuje se, da ozemlje odpravljene občine Medvode ni v ljubljanskem, ampak v gorenjskem demografskem rajonu. V naslednji tabeli so razvidni demografski rajoni, polifičnoteritorialne enote, tj. občine, ki so obstajale ob času popisa prebivalstva leta 1961 s podatki tega popisa za sedanje območje občine Ljubi janaŠiška, nastalo 1963. leta. Po prikazanem območju iz leta 1963 je bil izvršen popis prebivalstva v letu 1971, njegovi podatki pa so razvidni iz pregledne tabele za občine oziroma iz ustreznih seštevkov podatkov iz navedb za ljubljanski in gorenjski demografski rajon. Ob popisu prebivalstva leta 1971 je bilo na celotnem današnjem tertorialnem območju občine Ljubi janaŠiška skupno 22 639 gospodinjstev in 65 884 prebivalcev. Na teritorij bivše občine Medvode, tj. na gorenjski rajon, odpade 2 189 gospodinjstev in 9 569 prebivalcev, preostalo, tj. 19 820 go 27 spodinjsfev in 56 315 prebivalcev pa v ljubljanski demografin razvidni tudi iz tabel pripadajočih rajonov, ski rajon. Ti podatki so poleg ostalihpodatkov prikazani Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1961 Rajoni Obrane Površina km^ Gospodinjstva Prebivalstvo obdobja Ur. I. LRS, SRS (št, /leto) Ljublj, Gorenj . I . LjubljanaŠiška A. Medvode SKUPAJ II. LjubljanaŠiška (I + A) 79 77 156 12 518 2 309 14 827 37 584 2. 2. 1 961 do 31 . 3 . 1 963 37/60, 3/61 , 8/63 8 009 30. 6. 1955 do 31. 3. 1963 24/55, 37/60, 8/63 45 5 93 1, 4. 1963 in nadalje 37/60, 8/63, 35/64 1-5. Današnja občina LjubljanaVičRudnik -del Na območju današnje celotne občine LjubijanaVičRudnik je 26 celih in 5 deljenih poi itičnoteritorialnih enot, ki so obstajale ob čosu popisa prebivalstva v letu 1948, in sicer del tedanje pol itičnoteritorialne enote glavno mesto Ljubljana oziroma njegove notranje enote, tj. dei !V. rajona pod nazivom VičRakovnik, ter političnoteritorialne enote, cele ali deljene, pod imenom krajev (KLO), ki so pripadali tedanjim okrajem. Poimenski razvid teh političnoteriforialnih enot z rekonstrukcijami podatkov iz popisa prebivalstva leta 1946 je podan v ncilsanji tabeli. Kraji (KLO) so prikazani še po ustreznih demografskih rajonih. Večji del današnje občine pripada k ljubljanskemu, manjši del pa k slovensko primorskonotranjskemu rajonu. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 (nadaljevanje ) Rajoni in kraji Rajoni in kraji SKUPAJ (A + B) A. Ljubljanski dem. rajonskupaj Gl. m. Ljubljana (IV. rajon: VičRudnikdel) BrezovicaVnanje Gorice ButajnovaSt. Jošt Črni vrh Dobrova Dvor Dvorska vas~dei Glinicadei GoioSkrilje Horjul Ig Iška vas Karlovicadel KožarjePod smreka Lavrica Notranje Gorice Pijava Gorica Pod peč -Jezero Polhov Gradec PrapročeSe tnik Preserje Rakitnadel Rob Škofljica Šmarje pri Grosupl jemdel Tomi še I j Gospodinjstva Prebivalstvo 13 115 13 007 (8 172) 364 137 123 285 93 120 15 124 195 351 81 127 150 190 213 102 159 219 68 225 2 268 259 11 178 45 904 45 383 24 505 1 633 693 652 1 193 465 536 75 505 865 1 437 331 506 625 742 1 005 396 659 902 385 1 028 12 1 096 962 51 749 Turjak Velike Lašče VrzdenecŽažar ZaklanecBrezje Želiml je B. Slov. primor. notr. d. rajon - - skupaj Rakitna Gospodinjstva Prebivalstvo 200 305 91 109 71 108 108 922 1 173 473 540 267 521 521 V delu glavnega mesta Ljubljana oziroma v delu IV. rajona VičRakovnik, ki pripada današnji občini LjubljanaVičRudnik, so upoštevana tedanja naselja Črna vas, Kozarjedel, Lipe, Ljubljanadef, Podsmrekadel, Rudnik in Vrhovci. Iz kraja (KLO) Dvorska vasdel so tu upoštevana naselja Dvorska vas, Kot, Mala Slevica, Medvedjek, Podkraj, Prelesje, Skrlovica in Velika Slevica, preostala naselja tega kraja pa so upoštevana pri današnji občini Ribnica. Iz kraja (KLO) Glinicadel je tu upoštevano naselje Podutikdel, preostala naselja tega kraja pa v današnji občini LjubljanaŠiška. Iz kraja Karlovicadel so tu upoštevana naselja Adamovo, Borovec, Brlog - -del. Dolenje Kališe, Gorenje Kališe, Kaplanovo, Karlovica, Krkovo, Loparii, Lužarii, Plosovo, Podkogeli, Podsmreka, Podstrmec, Podžaga, Polzela, Poznikovo in Žaga, ostalo iz tega kraja pa je v današnji občini Ribnica. Iz kraja (KLO) Šmarje pri GrosupIjemdel je tu zajeto naselje Pleše, medtem ko je preostalo iz tega kraja v današnji občini Grosuplje. Pri prikazanih celih krajih so ustrezno upoštevana vsa tedanja naselja iz njihovega območja. Ozemlje kraja (KLO) Rakitna, ki je imel ob popisu prebivalstva leta 1948 le 2 naselji (tj. Rakitna in Ustje), je v celoti v današnji občini LjubljanaVičRudnik. Del tega kraja (KLO) z naseljem Ustje (sedaj priključeno k naselju Gornji Ig) je v ljubljanskem rajonu, naselje Rakitna pa v slovensko primorskonotranjskem rajonu. Iz tabele na naslednji strani je razvidno, katere političnoteritorialne enote tj. občine ali njihovi deli (iz ieta 1952 in kasneje), so zajeti v današnje celotno območje občine LjubijanaVičRudnik kakor tudi pripadajoči deli ustreznim rajonom. Iz tedanje političnoteritorialne enote leta 1952 je zajet ustrezni del glavnega mesta Ljubljana oziroma del njene nolranje enote pod imenom ožje mestno območje mesta Ljubljana, ki obsega del katastrske občine Dobrova (z naseljem Kozarjedel), del katastrske občine Glince (z naseljem Podutikdel), del katastrske občine i' Gradišče(z naseljem Ljubljanadel), del katastrske občine Krakovsko predmestje (z naseljem Ljubljanadel), del katastrske občine Podsmreka (z naseljema Kozarjedel in Podsmrekadel), del katastrske občine Sujica (z naseljema Bokajce in Vrhovci), del katastrske občine Trnovsko predmestje (z naseljem Ljubljanadel), del katastrske občine Vič (z naseljem Ljubljanadel) ter del katastrske občine Zgornja Šiška (z naseljem Ljubljanadel). Zajet pa je tudi del občine Brezovica, ki obsega le del katastrske občine Brezovica (z naselji Brezovica, Notranje goricedel, Pleživica in Vnanje gorice). Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Rajoni Občine Površina km^ G ospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) O) o E s> -o I. Gl. m. Ljubljana (del za Lj-Vič) a) Brezovicadel II . LjubljanaVič (I + a) b) Gl. m. Lj. (del za LjRudnik) v c) Ig č) Škofljica d) Smarjedel 1 . LjRudnik (b do d) e) Borovnicadel 2. Lj . -Rudnik (1 do e) f) Lašče -de I A. Lj. -Rudnik (2+f) g) Dobrova h) Horjul i) Polhov Gradec B. Dobrova pri Ljubljani (g do i) III. Lj. -Vič-Rudnik (II + A + B) j) Lj . -Vič-Rudnik-del (tj. del dela k. o. Karlovško predmestje) IV. Lj. -Vič-Rudnik (Mlj) 30 28 58 32 112 23 2 169 42 211 102 313 29 55 68 125 523 522 7 597 660 8 257 1 877 932 405 13 3 227 440 3 667 i 028 4 697 371 537 527 1 435 14 387 22 1 07 1 9. 4. 1952 do 29. 6. 1955 2 664 1 9. 4 1 952 do 29. 6. 1955 6 195 3 442 1 470 57 11 164 1 760 12 924 4 160 17 084 1 610 2 526 2 397 6 533 48 388 11/52 11/52 24 771 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 24/55, 37/60 19. 4. 1952 1 9. 4. 1 952 19. 4. 1952 19. 4. 1952 30. 6. 1955 30. 6. 1 955 12. 6. 1958 30. 6. 1 955 21 . 1 . 1 960 1 9. 4. 1 952 19. 4. 1952 1 9. 4. 1 952 do 29. 6. 1955 do 29. 6. 1955 do 29. 6. 1 955 do 29. 6. 1955 do 11. 6. 1 959 do 11. 6. 1959 do 20. 6. 1960 do 20. 1. 1960 do 1. 2. 1961 do 29. 6. 1955 do 29. 6. 1955 do 29. 6. 1 955 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 (2. 2. 1961) 79 578 (2. 2. 1961) 14 3 08 47 810 2. 2. 1 961 do 31 . 1 2. 1 961 11/52 11/52 11/52 11/52 24/55, 17/59 24/56, 17/59 24/55, 17/59, 2/60 24/55, 2/60 2/60, 37/60, 3/61 11/52 11/52 11/52 24/55, 37/60, 3/61 (37/60, 3/61) (3/61) 37/60, 3/61 SI. prinv nofr. C. Cerknicadel (tj. k. o. Rakitna) SKUPAJ V. Ljubi janaVičRudnik (IV + C) 21 543 113 480 30. 6. 1 955 do 31 . 1 2. 1 961 37/60, 32/61 14 421 48 290 1. 1. 1962 in nadalje 37/60, 3/61 ,32/61 , 35/64 Iz navedenega ozemlja, tj. delov zgoraj omenjenih političnoteritorialnih enot iz leta 1952, je bila v letu 1955 uveljavljena nova občina pod imenom LjubljanaVič. Kasneje, tj. v letu 1961, sta se s to občino združili še občini Ljubi janaRudnik in Dobrova pri Ljubljani v razširjeno občino pod imenom Ljubi janaVičRudnik. (Istočasno pa se je izločil del katastrske občine Karlovško predmestje in se je priključil delno k občini Ljubi janaCenter in Ljubi j anaMoste -Pol je). Zatem pa se je v letu 1962 priključila k občini Ljubi janaVičRudnik cela katastrska občina Rakitna (z naseljem Rakitna), ki je izločena iz tedanje občine Cerknica. Obč ina LjubljanaVič ter občini Ljubi janaRudnik in Dobrova . pri Ljubljani sta imeli pred združitvijo še vsaka svojo notranjo sestavo glede na zajetje prejšnjih vključenih političnoteritorialnih enot, nastalih v letu 1952 ali kasneje. V občino LjubljanaRudnik je prišel del ozemlja Glavnega mesta Ljubljana oziroma del njegovega ožjega območja mesta Ljubljana, ki je obsegal katastrsko občino Rudnik (z naselji, ki so ji pripadala) ter del katastrske občine Karlovško predmestje (z naseljem Ljubljanadel), del katastrske občine Tomišelj (z naseljem Lipedel) in del katastrske občine Trnovsko predmestje (z naseljema Črna vas in Ljubljanadel). Iz občine Ig so zajete katastrske občine Dobravica, Golo, Iška Loka, Iška vas, Vrbljene, Zapotok in Zelimlje (z naselji, ki jim pripadajo) ter del katastrske občine Tomišelj (z naselji Brest, Lipedel in Tomišelj). Iz občine Škofljica sta upoštevani katastrski občini Gradišče in Pijava gorica (z njenimi naselji) ter del katastrske občine Lanišče (z naselji Dole, Glinek, Gorenje Blato, Gumnišče, Lanišče, Reber, Škofljica in Zalog). Iz občine Šmarje pa je upoštevan le del katastrske občine Lanišče (z naseljem Pleše). Tako oblikovani občini LjubljanaRudnik, ki je nastala v letu 1955, se je v letu 1959 priključil del ozemlja tedaj od 29 pravi jene občine Borovnica, fj. katastrske občine Jezero, Kamnik in Preserje (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Brezovica (z delom naselja Podpeč). Preostali del odpravljene občine Borovnica pa je bil priključen k občini Vrhnika. V letu 1960 se je občina Ljubi janaRudnik povečala še z delom' ozemlja tedaj odpravljene občine Lašče, tj. z njenimi katastrskimi občinami Dvorska vas. Krvava peč, Lužarji, Osolnik, 3elo, Turjak, Dlaka in Velike Lašče (z njihovimi naseijij preostalo ozemlje iz odpravljene občine Lašče pa je bilo priključeno k občini Ribnica. Odpravljena občina Dobrova pri Ljubljani, ki je bila pod tem imenom uveljavljena v letu 1955, je zajemala ozemlje 3 predhodnih pol itičnoteritorialnih enot, osnovan ih v letu 1952. Iz občine Dobrova je zajela del katastrske občine Dobrova (z naseljem Brezjedel, Dobrova in Podsmrekadei), eei katastrske občine Podsmreka (z naselji Draževnik, Komanija, Podsmreka del in Razori) ter del katastrske občine Šujica (z naselji Gctberje, Hruševo, Osredek, Stranska vas in Šujica). Iz občine Horjul so bile upoštevane katastrske občine Butajnova, Horjul, Vrzdenec, Zaklanec in Žažar (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Črni vrh (z naseljem Planinadel), del katastrske občine Dobrova (z naseljem Brezjedel) in del katastrske občine St. Jošt (z naseljem Šentjošt). Iz občine Polhov Gradec pa so bile zajete še katastrske občine Babna gora, Polhov Gradec in Setnik (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Črni vrh (z naseljema Črni vrh in Smolnik). Iz popisa prebivalstva :. ' jfa 1961 pa sta iz naslednje tabele razvidni še tedaj obstoječi političnoteritorialni enoti, iz katerih je bilo potem v začetku 1962 obiiKovano današnje teritorialno območje občine Ljubi janaVičRudnik. Tudi v tej tabeli so podatki ustrezno ločeni in razvidni še p; . - ustreznih 'demografskih rajonih pripadajočega teritorija. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1^ Rajoni Površina Gospokm2 dinjstva Prebival stvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto Ljubljen Si . prim. -nofr. I. Lj. -Vič-Rudnik 522 A. Cerknicadel (k. o. Rakitne^ 21 SKUPAJ I!. Lj. -Vič-Rudnik (I + A) 543 16 311 52 848 2. 2. 1961 do 31. 12. 1961 37/60, 3/61 132 417 30. 6. 1955 do 31. 12. 1961 37/60, 3/61 16 443 53 265 1. 1. 1962 in nadalje 37/60, 3/61, 32/61 , 35/64 Ker se tako oblikovano območje od začetka leta 1962 dalje ni več spreminjalo, je bil popis prebivalstva leta 1971 izvršen že po teh območjih. Podatki tega popisa pa so zbirno razvidni za današnjo celotno občino iz zgornje tabele za občine ter za ustrezne dele pripadajočih rajonov. V naslednji tabeli je prikazana še sestava občine Borovnica, ki je nastala leta 1955, odpravljena pa je bila leta 1959. Prikazana je glede na predhodne občine, osnovane leta 1952 (z ustrezno rekonstruiranimi podatki iz popisa prebivalstva leta 1953. Sestava odpravljene občine Borovnica s podatki popisa 1953 Občine Površina km^ Gospodinjstva Prebival stvo Iz obdobja Ur. I. SRS, SRS (št. /leto) A. Borovnica a) Podpeč - Preserjede! Borovnica (A + a) 59 42 101 702 440 1 142 2 540 1 760 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 11/52 — 11 — - " - 4 300 30. 6. 1955 do 11 .6. 1959 24/55, 17/59 V še nerazširjeni občini Borovnica, nastali leta 1952, so bile katastrske občine Borovnico, Breg in Zabočevo (z njihovimi naselji). K njej se je v letu 1955 priključil še del ozemlja odpravljene občine PodpečPreserje, nastale v letu 1952, tj. priključile so se njene katastrske občine Jezero, Kamnik in Preserje (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Brezovica (z delom naselja Podpeč). Preostali del občine Podpeč-Preserje, tj. katastrska občina Rakitna z naseljem Rakitna, pa se je tedaj priključil k občini Cerknica. Ko so v letu 1955 tako oblikovano občino Borovnica kasneje odpravili, tj. v letu 1959, je bil njen večji del (ki je zajemal ozemlje občine Borovnica, osnovane leta 1952) priključen k občini Vrhnika, njen manjši del (ki je zajemal del ozemlja občine PodpečPreserje iz leta 1952) pa je bil priključen k občini LjubI janaRudnik, sedaj Ljubi janaVičRudnik. Zatem se je k sedanji občini Ljubi jonaVičRudnik priključila še katastrska občina Rakitna z naseljem Rakitna, ki je bila prej v občini PodpečPreserje in kasneje v občini Cerknica. Iz občine Lašče, ki je nastala 1955 in bila ukinjena 1960, je tu zajet večji del občine Velike Lašče iz leta 1952, tj. njene katastrske občine Dvorska vas. Krvava peč, Lužarji, Osolnik, Selo, Turjak, Ulaka in Velike Lašče (z njihovimi naselji). Ostali del leta 1960 odpravljene občine Lašče pa je bil priključen k občini Ribnica. 1-6. Današnja občina Litija V današnjem območju občine Litija je ostalo iz časa popisa leta 1948 ozemlje 11 celih in 11 deljenih krajev (KLO). Podatki tega popisa so prikazani v naslednji tabeli. Pri prikazanih celih krajih so upoštevana vsa njihova tedanja naselja s podatki tedanjega popisa. Iz kraja (KLO) Cirnik je tu upoštevano tedanje naselje Kostanjevica, preostalo iz tega kraja pa je v sedanji občini Sevnica. Iz kraja Čatež je tu upoštevano naselje Čateška gora, del naselja Križišče in del naselja Razbore, preostalo iz tega kraja je v sedanji občini Trebnje. Iz kraja (KLO) Polšnik so tu zajeta vsa tedanja 30 naselja, razen dela naselja Konjšica, ki je sedaj v občini Zagorje ob Savi. Iz kraja (KLO) Prežganje je tu upoštevano naselje GozdReka, medtem ko je ostalo iz tega kraja v sedanji občini Ljubi janaMostePol je. Iz kraja (KLO) RibčeZasavje so tu zajeta naselja Dašnik, Spodnje Ribče in Zgornje Ribče, ostalo iz tega kraja je sedaj v občini Domžale. Iz kraja (KLO) Sava so tu zajeta vsa naselja razen naselja Mošenik, ki je v sedanji občini Zagorje ob Savi. Iz kraja (KLO) Sv. Jurij pod Kumnom je tu zajet le tedanji del naselja Stranski vrh, vsa ostala naselja tega krajca pa so v sedanji občini Zagorje ob Savi. Iz kraja (KLO) Šmartno pri Litiji so tu zajeta tedanja naselja Črni potok, Dvordel, Jastrebnik, Javorje, Mala Kostrevnicadel , Podroje, Rihtarjevec, Ščit, Šmartno pri Litiji, Štangarske Poljane, Ustje, Vintarjevec, Volčja jama, Vrata in Zavrstnik, medtem ko so preostala naselja tega kraja v sedanji občini Grosuplje. Iz kraja (KLO) Temenica so tu upoštevana naselja Pusti javor, Radanja vas, Sobrače in Vrh pri Sobračah, preostala naselja tega kraja so v današnji občini Grosuplje. Iz kraja (KLO)vTirna je tu zajeto le naselje Podbukovje, medtem ko so vsa ostala naselja tega kraja v današnji občini Zagorje ob Savi. Iz kraja (KLO) Vače so tu upoštevana vsa naselja, razen dela naselja Kandrše, ki je zajet v današnji občini Zagorje ob Savi. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraj i Gospodinjstva Prebivalstvo Kraji SKUPAJ Litija Cirnik - del Čatež - del Dole pri Litiji Hotič K re sn i ce Moravče Poišnik - del Gospodinjstva j Prebivalstvo 3 826 1 104 15 37 165 110 241 192 215 15 939 3 368 93 178 843 519 1 081 876 1 104 Prežganje - del Primskovo Ribče - Zasavje Sava - del del Sv. Jurij pod Kumom - del Sv. Križ pri Litijj Sv. Lovrenc pri Sf. Rupertu Šmartno pri Litiji - del Temenica - del Tirna - del Vače - del Velika Kostrevnica Velika Štanga Zgornja jablcnica 26 158 34 154 2 234 72 494 155 151 78 137 172 710 160 605 11 1 087 446 1 990 212 42 718 676 385 663 Po predpisih o političnoteritorialni razdelitvi Slovenije iz leta 1952 in po kasnejših dopolnilih ali spremembah teh predpisov, po katerih se pojavijo kot osnovne političnoteritorialne enote tudi občine, se je današnje teritorialno območje občine Litija izoblikovalo takole: Po začetnem stanju iz leta 1952, ki je veljalo tudi ob popisu prebivalstva leta 1953, je ozemlje občine Litija obsegalo le katastrski občini Jablanica in Litija (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Hotič (s tedanjimi naselji Bitiče, Gorenji Log, Gradec, Spodnji Hotič in Zgornji Hotič), del katastrske občine Konj (s tedanjimi naselji Konjdel, Ponoviče, Sava, Spodnji Log in Zahrib), del katastrske občine Rovišče (z naseljem Leše) ter del katastrske občine Sv. Anton (z naseljem Sirmanski hrib). To prvotno območje občine Litija iz leta 1952 pa se je povečalo z ozemlji iz nekaterih ostalih občin, in sicer v letih 1955, 1958, 1960 in 1961, kar je razvidno iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine I. Litija 1 . Gabrovka 2. Kresnice -del 3. Prežganjedel 4. Šmartno pri Litiji 5. Vačedel 6. Velika Lokadel 7. Veliki Gaberdel II. Litija (1 + 1 do 7 A. Radečedel B. Zagorje ob Savidel III. Litija (I + A + B) C. Zagorje ob Savidel IV. Litija (III + C) Č. Ivančna goricadel V. Litija (IV + Č) Površina km2 52 43 27 16 55 23 3 8 2 27 50 33 310 12 322 6 328 Gospodinjstva 1 435 462 359 86 817 200 36 86 3 481 250 177 3 908 59 3 967 42 4 009 Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /le to) 4 870 1 992 1 482 488 3 189 909 144 342 13 416 1 346 849 15 611 319 15 930 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 11/52 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 24/55, 44/58 30. 12. 1958 do 20. 1. 1960 30. 6. 1955 do 20. 1. 1960 20. 1. 1960 do 1. 2. 1961 200 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 16 130 2. 2. 1961 in nadalje 24/55, 44/58, 2/60 _ || 24/55, 44/58, 2/60, 3/61 24/55, 37/60, 3/61 30/60, 35/64 Občina Litija se je v letu 1955 povečala najprej z ozemljem občin, ki so nastale 1952, odpravljene pa so bile 1955, tj. z občino Gabrovka, ki je zajemala katastrske občine Moravče, Okrog in Vodice (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine SeloMirna (z naselji Brglez, Lukovec in Pečicedel), del katastrske občine Tihaboj (z naseljema Ravnedel in Tihaboj) in del katastrske občine Velika Goba (z naseljem Brezovo); z občino Kresnicedel s katastrskima občinama Kresnice in Kresniški vrh (z njunimi naselji) in delom katastrske občine Hotič( z naselji Javorje, Vernek in Zapodje) ter delom katastrske občine Velika vas (z naseljem Dašnikdel = Ribče); z občino Prežganjedel, od katere je tu upoštevan del katastrske občine Sv. Anton (z naselji Dragovšekdel , Mala Štanga in Velika Štanga), del katastrske občine Trebeljevo (z naseljem Gozd 31 Reka) fer del katastrske občine Volavlje (z naseljema Koške Poljane in Račica)j z občino Šmartno gri Litiji, ki zajema katastrske občine Ježni vrh, Liberga, Šmartno in Vintarjevec (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Sv. Anton ( z naselji Dragovšekdel , Jastrebnik, Ščit in Stangarske Poljane)^ z občino Vačedel s katastrsko občino Vače (z naselji) ter delom katastrske občine Konj (z naseljema Boltija in Cirkuse) in delom katastrske občine Rovišče (z naselji Laze, Podbukovje. Široka set in Vovše); z občino Velika Lokade!, ki zajema le del katastrske občine Poljane (z naselji Dolnji vrh, Gornji vrh, Kamni vrh in Zagričdel), ter končno z občino Veliki Gaberdel, ki zajema le katastrsko občino Gradišče (z naselji). K tako oblikovanemu območju občine Litija leta 1955 se je pozneje, tj. leta 1958, priključil del tedaj odpravljene občine Radeče s katastrskima občinama Dole pri Litiji in St. Lovrenc (z njunimi naselji) ter del katastrske občine Velika Goba (z naselji Ceplje, Gorenje ^Jelenje, Ljubež v Lazih, Mala Goba, Preženjske njive in Velika Goba). Navedene katastrske občine oziroma niihova naselja so bila prej v občini Dole pr; Litiji (iata 1952 osnovani , a leta 1955 odpravljeni), istočasne je bi! priključen tudi del iz še obstoječe občine Zagorje ob Sovi, tj. katastrska občina Polšnik (z nase! j i) ter del katastrske občine Velika Goba (z naselji Borovak pri Polšniku, .Vicimoijdel in Velika Preska). Navedene katastrske občine oziroma njihove naselja so bila prej v občini Polšnik (lefa 1952 osnovani, a leta 1955 odpravljeni). V letu 1960 pa se je k občini Litija dodatno priključil še manjši del iz obstoječe občine Zagorje cb Savi, tj. del katastrske občine Konjšica (z delom naselja Konjšica in delom naselja Stranski vrh), ki je bila prej v občini Podkum ( leta 1952 osnovani, a leta 1955 odpravljeni). Končno se v letu 1961 območje občine Litija poveča tudi z delom občine Ivančna gorica, ki je bila 1955 osnovana, 1961 pa odpravljena. V priključenem delu je zajeta le katastrska občina Sobrače (z naselji Pusti javor, Radanja vas, Sela pri Sobračah, Sobrače in Vrh pri Sobračah). Ta katastrska občina oziroma njena naselja so bila prej v občini Šentvid pri Stični (leta 1952 osnovani, a leta 1955 ukinjeni). Ker se je tako formirano teritorialno območje Litija ustalilo še pred popisom prebivalstva v letu 1961, sta bila popisa prebivalstva leta 1961 in 1971 izvršena po teh območjih, njih zbirni podatki pa so razvidni iz pregledne tabele za občine oziroma tabele demografskega rajona. 1-7. Današnja občina Vrhnika Iz popisa prebivalstva leta 1948, ko so kot osnovne političnoteritorialne enote obstajali kraji (KLO), je na današnjem teritorialnem območju občine Vrhnike ozemlje tedanjih 8 celih in 1 deljenega kraja (KLO). Poimensko so podatki tega popisa razvidni iz naslednje tabele, - Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Vrhnika Blatna Brezovica Borovnica Drenov grič - Ligojna Log Podlipa - Smrečje Stara Vrhnika Verd Zaplanadel Gospodinjstva prebivalstvo 2 772 933 217 600 210 222 103 137 295 55 10 328 2 882 975 2 280 931 918 518 530 1 003 291 Iz kraja Zaplana je tu zajet le večji del naselja Zaplana, medtem ko je preostali del tega naselja v današnji občini Logatec. Pri vseh navedenih celih krajih pa so v današnji občini Vrhnika vsa tedanja naselja. V današnje teritorialno območje občine Vrhnika so vključena ozemlja iz predhodnih leta 1952 ali kasneje osnovanih političnoteritorialnih enot, tj. iz občin, ki so razvidne iz naslednje tabele, podatki pa so iz popisa 1953. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinjstvi Prebivalstvo Iz obdobja Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) i. Vrhnika 1. Brezovšcadei II. Vrhnika (1 + 1) B. Borovnicadel lil. Vrhnika (II + B) 97 13 110 59 169 2 179 241 2 420 702 3 122 7 798 956 8 754 2 540 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 11/52 30. 6. 1955 do 11. 6. 195 9 24/55, 17/59 Prvotno teritorialno območje v letu 1952 osnovne občine Vrhnika, ki je bilo veljavno tudi ob popisu prebivalstva leta 1953, je obsegalo katastrske občine Blatna Brezovica, Podlipa, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Verd in Vrhnika (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Št. Jošt (z naseljem Smrečje) in del katastrske občine Zaplana (z delom naselja Zaplana). V letu 1955 se je to ozemlje povečalo še z delom tedaj odpravljene, a v letu 1952 osnovane občine Brezovica, tj. le s katastrsko občino Log (z naselji Dragomer, Log in Lukovica). Ostali del odpravljene občine Brezovica pa se je priključil občini Ljubi janaVič oziroma je sedaj občina Ljubi janaVičRudnik. V letu 1959 se tako oblikovano območje občine Vrhnika ponovno poveča še z delom tedaj odpravljene, a v letu 1955 oblikovane občine Borovnica, ki je nastala iz predhodne, tj. 11 294 12. 6. 1959 in nadalje 24/55, 17/59, 37/60, 35/64 v letu 1952 osnovane občine Borovnica in dela prav tako v letu 1952 osnovane občine PodpečPreserje. Iz te, leta 1955 oblikovane občine Borovnica, so v današnjo občino Vrhnika zajete le katastrske občine Borovnica, Breg in Zabočevo (s svojimi naselji), tj. ozemlje iz cele v letu 1952 osnovane občine Borovnica. Ozemlje iz tedanje občine PodpečPreserje pa je danes v celoti v občini Ljubi janaVičRudnik (ker se je tudi njena katastrska občina Rakitna z naseljem Rakitna, ki je bila najprej priključena k občini Cerknica, kasneje priključila k občini Ljubi janaVičRudnik). Glej povezavo s tekstom in tabelami pri občini Ljubi janaVičRudnik. Ker se v letu 1959 oblikovano območje današnje občine Vrhnika ni več spremenilo, sta se kasnejša popisa prebivalstva leta 1961 in 1971 izvršila po teh območjih, podatki iz teh popisov pa so razvidni iz prejšnje tabele za občine oziroma demografskega rajona. 32 2. Slovensko pr i m o r sk o - n o t r an j s k i demografski rajon Slovensko primorskonotranjski demografski rajon zajema 10 celih in 2 deljeni današnji občini. Naslednje celotne današnje občine sodijo sem: Ajdovščina, Cerknica, Ilirska Bistri ca, Izoia, Koper, Logatec, Nova Gorica, Piran, Postojna in Sežana, od današnjih občin LjubljanaVičRudnik in Ribnica pa je zajet le njun ustrezni del. Podatki o površinah , številu katastrskih občin in naselij ter podatki o številu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in stanovanjske površine so za ta rajon in pripadajoče občine razvidni iz naslednjih tabel. 2 A. Slovensko primorskonotranjski demografski rajon, površina, število katastrskih občin in naselij SR SLOVENIJA Slov. primorskonotranjski rajon (1 do 12) % delež rajona 1 . Ajdovščina 2. Cerknica 3. Ilirska Bistrica 4. izola 5. Koper 6. Logatec 7. Nova Gorica 8. Piran 9. Postojna 10. Sežana 11. Lj. -Vič-Rudnik-del 12. Ribnicadel Površina ha Katastrske občine Naselja deljene deli deljenih deljena deli deljenih 2025 400 2 638 2 555 83 171 6 000 5 966 34 71 170 151 18, 3 35 237 48 253 47 964 2 828 27 216 17 292 60 526 4 473 49 167 69 786 2 105 5 304 415 15, 7 38 59 54 4 41 13 74 5 39 84 1 3 404 15, 8 34 59 53 4 41 13 7? 5 37 81 1 3 11 13, 3 25 14, 6 4 3 1 775 12, 9 60 127 62 10 ! 02 24 133 11 67 172 1 6 775 13, 0 60 127 62 10 102 24 133 11 67 172 1 6 1 1 ,4 2 B. Slovensko primorskonotranjski demografski rajon - število prebivalcev, gospodinjstev, stanovanj in stanovanjskih površin SR SLOVENPJA Slov. primorskonotranjski rajon (1 do 12) (% delež rajona Ajdovščina Cerknica Ilirska Bistrica 1 . 2. 3. 4. Izola 5. Koper 6. Logatec 7. Nova Gorica 8. Piran 9. Postojna 1 0. Sežana 11. Ljubi janaVičRudnik - del 1 2. Ribnica - del Prebivalstvo vsega 1948 1953 1961 1971 kmečko 1971 Gospodinjstva 1971 Stanovanja 1971 Stanovanjska površina 1971 1 439 800 1 504 427 1 591 523 1 727 137 353 031 515 531 471 076 26 746 056 200 122 13, 9 21 260 13 934 17 325 9 583 30 675 6 632 43 182 12 292 17 585 25 113 521 2 020 193 915 12, 9 22 025 14 150 17 344 7 750 25 530 6 616 45 113 9 385 18 881 24 666 480 1 975 200 215 12, 6 21 392 14 230 15 762 9 334 29 228 7 033 46 843 11 410 18 690 24 015 417 1 856 212 373 12, 3 21 572 14 170 15 158 10 488 35 445 7 545 51 459 12 359 19 049 22 966 387 1 775 35 846 10, 2 4 682 2 554 3 265 668 4 895 1 508 8 308 1 079 3 206 5 128 152 401 65 346 12, 7 5 826 4 292 4 553 3 383 11 796 2 077 15 791 4 136 5 978. 6 882 105 527 60 512 12, 8 5 578 4 172 4 304 3 008 10 329 1 970 14 262' 3 891 5 576 6 862 112 448 3 802 339 14, 2 379 604 264 634 274 862 155 085 590 635 131 643 940 548 215 809 356 656 454 411 7 448 31 004 33 2-1. Današnja občina Ajdovščina Od krajev (KLO) kol" upravnoferitorialnih enot ob popisu prebivalstva leta 1948 je bilo v ozemlje današnje občine Ajdovščina vključenih 25 celih in 1 deljen kraj (KLO). Kraj (KLO) St. Vid je deljen med sedanjo občino Ajdovščino (kamor so bila priključena tedanja naselja Lozice, Orehovica, Podbreg, Podgrič, Podraga, Poreče in St. Vid) ter sedanjo občino Sežana (kamor je priključeno tedanje naselje Otošče). Zajeti kraji (KLO) z rekonstruiranimi podatki popisa iz 1948 so razvidni iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 leta Kraji SKUPAJ Ajdovščina Boje pri Rihenberku Budanje Col Crniče Dobrav! je DolPredmeja Gabri je G oče Kamnje Kovk Križ na Vipavskem Lokavec Lože OH i ca Planina Podkraj Selo Šmarje Štomaž Št. Viddel Ustje Velike Zabije Vipava Vrhpol je Vrtovin G ospodinjstva Prebivalstvo 5 452 948 125 213 196 220 211 193 100 126 102 51 275 236 187 115 125 178 167 138 96 370 100 95 545 181 121 21 260 2 707 514 975 956 875 793 715 341 497 454 297 967 981 820 559 582 833 707 595 400 1 649 498 390 1 661 931 523 Po politično - teritorialni razdelitvi 19. 4. 1952 in po nadaljnjih oblikovanjih in spremembah ima celotna sestava današnje občine 3 teritorialna območja, podatki pa so rekonstruirani po popisu prebivalstva 1953. Najprej se navaja prvotno, začetno območje, tj. tedanja občina Ajdovščina, ki je obstajala v obdobju od 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955, zatem njeno povečano območje po stanju od 30. 6. 1955 do 3. 6. 1959 in končno ponovno povečanje od 4. 6. 1959 dalje, ko se območje današnje občine Ajdovščina ni več spreminjalo. Prvotno območje občine Ajdo, ičina iz leta 1952 zajema katastrske občine Ajdovščino, Dobravlje, DolOtlica, Kovk, Lokavec, Planina, Sknljs, Sv. Križ, Štomaž, Šturje, Ustje in Velike Zabije (z naselji, ki so tedaj no njih ležala) ter katastrsko občino Šmarje - de! (z naseljema Tevče in Vrtovče. Območju občine Ajdovščina iz leta 1952 se v letu 1955 priključijo odpravljene občine: občinn Branik - del s katastrskimi občinami Brje - del (z naseljem Brje - del), Gabrje - del (z naseljem Gabrje) ter Šmarje - del (z naseljema Šmarje in Zavino)^ občina Coldel s katastrskimi občinami Col, Križna gora, Podkraj in Vodice (s takratnimi naselji, ki so ležala na teh katastrskih občinah) ter katastrska občina Višnje - del (s tedanjima naseljema Bela in Višnje) ter občina Crniče s katastrskimi občinami Batu je, Crnice, Gojače, Kamnje, Selo in Vrtovin (z naselji, ki so tedaj na njih ležala). Nato pa se je v letu 1959 priključila še odpravljena občina Vipava, ki sta jo sestavljali prejšnja, v letu 1952 osnovana občina Vipava s katastrskimi občinami Budanje, Goče, Lozice, Nanos, Podraga, Slap, Št. Vid, Vipava in Vrhpolje (z naselji, ki so tedaj na njih ležala) ter katastrska občina Erzelj - del (z naseljem Erzelj - de!) ter prejšnja občina Col - del s katastrsko občino Sanabor - del z naseljem Sanabor fer katastrsko občino Višnje - del (s preostalim delom naselja Sanabor). Naslednja tabela prikazuje zajete občine po površini ter številu gospodinjstev in prebivalcev ter po obdobjih. Podatki so rek6nstruirani po popisu prebivalstva leta 1953. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) i. Ajdovščina 1 . Bramkde! 2. Col - del 3. Črniče II. Ajdovščina (I + 1 do 3) 5. Col - del 6. Vipava A. Vipava (5 + 6) III. Ajdovščina (II + A) 104 17 60 54 235 8 109 117 352 2 541 318 352 611 3 822 30 1 692 1 722 5 544 9 663 1 273 1 622 2 550 15 108 146 6 771 6 917 22 025 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 11. 6. 1959 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 11. 6. 1959 12. 6. 1969 in nadalje 11/52 24/55, 17/59 1 1/52 24/55, 17/59 17/59, 37/60, 35/64 Ker je bilo območje današnje občine Ajdovščina ustaljeno in nespremenjeno od 11. 6. 1959 dalje, so podatki iz kasnejših popisov prebivalstva, tj. iz leta 1961/ in 1971, pri lagojeni na to območje, razvidni pa so iz pregledne tabele za občine oziroma iz ustreznega demografskega rajona. 34 2-2. Današnja občina Cerknica kitno), ki se priključi k današnji občini Ljubi janaVičRudnik. |z popisa prebivalstva leta 1948 je na današnjem območju občine Cerknica nekdanjih 16 celih krajev (KLO). Poimensko z rekonstruiranimi podatki iz tega popisa so navedeni v naslednji tabeli: Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Cerknica Babno polje Begunje pri Cerknici Bezuijak Cajnarje Grahovo Iga vas Lož Stari rrg pri Ložu Nova vas Ofave Rakek Rakovnik Sveti Vid nad Cerknico Unec Velike Bloke Gospodinjstva Prebivalstvo 3 694 649 108 >■221 90 112 366 347 116 360 287 5! 429 122 107 207 122 13 934 2 163 362 875 427 490 1 452 1 399 410 1 239 1 250 234 1 240 555 441 809 588 Po političnoteriforialni razdelitvi Slovenije na mesta, okraje in občine 1952 (Ur. 1. LRS, št. 11/52) ter po nadaljnjih spremembah ima celotna sestava današnje občine 3 teritorialna stcnja. Začetno stanje je iz leta 1952 in je tudi veljavno ob popi:. u 1953, sledi stanje, uveljavljeno v letu 1955, ko se prvotno ohfiiočje poveča za leto 1 95a odpravljene (iz leta 1952 uveljavljene) občine Begunje, Bloke in Rakek ter dele občin Pivka, Planina in PodpečPreserje. Nadaljnje povečanje teritorija se izvrši v letu 1962, ko se občini Cerknica priključi še del odpravljene občine Loška dolina. Istočasno pa se iz občine Cerknica izloči katastrska občina Rakitna (z naseljem Ra Pc prvotnem stanju leta 1952 in tudi ob popisu v letu 1953 je občina Cerkni CG 21 (j jemala cele katastrske občine Bločice, Dolenja vas, Grahovo, Lipsenj, Otok II in Zerovnica (z naselji, ki so ležala na njih) ter dele katastrskih občin Cerknica (z naseljem Cerknica) in Otok i (z naseljem Otok). Odpravljene občine iz 1955, ki so povečale prvotno območje, so bile takole sestavijeije: Odpravljena občina Begunje je obsegala cele katastrske občine: Begunje pri Cerknici, Bezuijak, Cajnarje, Jeršice, KožIjek, Kranjce, Kremenca, Osredek, Okive, Podslivnica, Ravne pri Sv. Vidu, Selšček, Sv. Vid in Šfrukijeva vas (z naselji, ki so ležala na njih). Odpravljena občina Bloke pa je bila sestavljena iz celih katastrskih občin: Benere, Gradiško, Hiteno, Hudi vrh, Metulje, Nova vas, Radlek, Ravne pri Topolu, Ravnik, Runarsko, Strmica, Studenec, Studeno, Sv. Duh, Topol, Ulaka, Velike Bloke, Veliki vrh, Volčje in Zales (z naselji, ki so ležala na njih). Odpravljeno občino Rakek so sestavljale cele katastrske občine Rakek in Unec (z naselji, ki so ležala na njih) ter de! Cerknice (z delom naselja Rakek). !z občine Pivka iz leta 1952 je bil v letu 1955 priključen ie nenaseljeni del katastrske občine Trnje, iz občine Planine je bil priključen le nenaseljeni del katastrske občine Kačja vas (prej k. o. Planina), iz občine PodpečPreserje pa katastrska občina Rakitna (z naseljem Rakitna). Tako oblikovanemu območju občine Cerknica iz leta 1955 se je kasneje, tj. v letu 1961, priključil del tega leta odpravljene občine Loška dolina s katastrskimi občinami Babna polica, Babno polje, Dane, Gorenje Jezero, Iga vas, Knežja njiva, Kozarišče, Lož, Nadiesk, Podcerkev, Poljane, Podub in Snežnik - del (nenaseljeno), Stari trg pri Ložu, Viševek, Vrh in Vrhnika (z naselji, ki so ležala na njih) ter del katastrske občine Otok I (z naseljem Laze pri Gorenjem Jezeru). Istočasno pa se je zmanjšalo območje občine Cerknica iz leta 1955, ker se je izločila katastrska občina Rakitna (z naseljem Rakitna), ki se je priključila k občini Ljubi janaVičRudnik. Naslednja tabela prikazuje politično teritorialne enote, ki so se spreminjale do danes, na današnjem območju občine Cerknica, podatki pa so rekonstruirani po popisu prebivalstva 1953. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km Gospodinjstva Prebival stvo Iz obdobje Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) I. Cerknica 1 . Begunje 2 . Bi oke 3. Pivka - de! 4. Planina - del 5. Podpeč - Preserjedei (t. j. k. o. Rakitna) 6. Rakek II. Cerknica (5 + 1 do 6) A. Loška dolina - del B. Cerknicadel (t. j. k. o. Rakitna) II. Cerknica (II + A - B) 82 99 75 19 21 21 23 340 164 21 483 979 542 617 113 640 2 891 987 113 3 765 3 652 2 177 2 514 2 254 11 077 3 553 480 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 1 1 /52 30. 6. 1955 do 31. 12. 1961 24/55, -37/60 21. 1. 1960 do 31. 12. 1961 37/60, 32/61 30. 6. 1955 do 31. 12. 1961 24/55, 37/60, 32/61 14 150 1. 1. 1962 in nadalje 37/60, 32/61 , 35/64 Ker se je del odpravljene občine Loška dolina priključil, kapo izvršenem popisu prebivalstva leta 1961, so za popis leta tostrska občina Rakitna pa izločila istočasno, toda oboje šele 1961 za ustrezne političnoteritorialne enote prirejeni podatki, 35 prikazuje pa jih naslednja tabela: tekonsfrukcija za podatke iz popisa 1961 Občine Površina km^ Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) I. Cerknica A. Loška dolinadel B. Cerknicadel (t. j. k. o. Rakitna) II. Cerknica (I + A - B) 340 164 21 483 3 128 1 151 132 4 147 10 933 30. 6. 1955 do 31. 12. 1961 3 714 21. 1. 1960 do 31. 12. 1961 417 30. 6. 1955 do 31. 12. 1961 14 230 1. 1. 1962 in nadalje 24/55 , 37/60 37/60, 32/61 24/55, 37/60, 32/61 37/60, 32/61 ,35/64 Za popis prebivalstva iz leta 1971 pa so podatki razvidni iz tabele za občine oziroma iBfreznega demografskega rajona, ker se je ta popis izvršil na osnovi celotnega teritorialnega stanja iz leta 1962, tj. po že izvršeni spojitvi. Ko se je konec leta 1961 občina Loška dolina odpravila, je imela drugačno notranjo sestavo kot v začetku. Njena notranja sestava z ustreznimi politično - teritorialnimi enotami je z rekonstruiranimi podatki po popisu 1953 razvidna iz naslednje tabele: Sestava odpravljene občine Loška dolina s podatki popisa 1953 Občine Površjna I Gospodinjkm stva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. 1. LRS, SRS (št. /leto) a) Loška dolina b) ji. Bistncadei A. Loška dolina 'a + b) c) Sodražicade! B. Loška dolina (A + C) 145 19 164 53 217 987 987 509 1 496 3 553 3 553 1 975 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 — 11 _ 30. 6. 1955 do 20. 1. 1960 5 528 21. 1. 1960 do 31. 12. 1961 11/52 24/55, 2/60 _ II 2/60, 37/60, 32/61 V letu 1960 je bil k občini Loška dolina, tj. še pred njeno odpravo, priključen tudi del odpravljene občine Sodražica. Ta je imela prav rako drugačno notranjo sestavo kot v začetku, zato je v posebni tabeli podana še njena sestava od začetka pa do njene odprave. Sestava odpravljene občine Sodražica s podatki popisa 1953 Občine Površina km^ Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I . LRS, SRS (št. /leto) a) Sodražica b) Velike Lašče -de I A. Sodražica (a + b) c) Draga č) Loški potok B. Draga - Loški potok (c + č) C. Sodražica (A + B) 50 1 51 81 53 134 185 657 657 255 509 764 1 421 2 655 2 655 970 1 975 2 945 5 600 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 " — 30. 6. 1955 do 22. 7. 1957 1 9. 4. 1 952 do 29. 6. 1 955 30. 6. 1955 do 22. 7. 1957 23. 7. 1957 do 20. 1. 1960 11/52 ti 24/55 , 25/57 11/52 _ 11 _ 24/55 , 25/57 25/57, 2/60 Zadnji 2 tabeli sta podani le zaradi splošne informacije o sestavi oziroma zajetju političnoteritorialnih enot tako za odpravljeno občino Loška dolina, ki se je po odpravi priključila delno k današnji občini Cerknica, delno pa k današnji občini Ribnica - kakor tudi za odpravljeno občino Sodražica, k; se je po odpravi priključila h kasneje odpravljeni občini Loška dolina ter k današnjima še obstoječima občinama Kočevje in Ribnica. 2-3. Današnja občina Ilirska Bistrica Na območju današnje občine Ilirska Bistrica je ozemlie prejš njih 22 celih in 1 deljenega kraja (KLO), ki so kot upravnoteritorialne enote obstajale ob popisu prebivalstva leta 1948. Iz celih krajev (KLO) so ustrezno upoštevana vsa tedanja naselja, ki so na njih ležala. Od deljenega kraja (KLO) Tatre pa je tu upoštevano le tedanje naselje Rjavče, ostala takratna naselja iz tegp kraja (KLO) pa se nahajajo v današnji občini Sežana. Poimenski pregled ustreznih krajev (KLO) po stanju ob popisu prebivalstva leta 1948 in rekonstruirani podatki iz tega popisa so prikazani v naslednji tabeli. 36 Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 (nadaljevanje) Kraji SKUPAJ Ilirska Bistrica Bi tnja Čelje Harije Hrušica Jelšane Knežak Koseze Novokračine Ostrožno brdo Podgrad Pregarje Prem Sembije Tatre - del Gospodinjstva 4 663 1 411 94 74 93 119 170 435 180 119 58 477 167 t54 84 32 Prebivalstvo 17 325 3 374 403 309 393 557 613 1 695 830 624 262 1 559 831 589 356 1 36 Kraji Tominje Topolec Trpčane Veliko Brdo Vrbovo Zabiče Žareč je Zemon Gospodinjstvo Prebivalstvo 56 122 120 83 170 164 127 154 292 531 578 421 857 808 576 731 Po pol itičnoteritorialni razdelitvi iz leta 1952, ko se pojavijo kot pol itičnoteritorialne enote tudi občine, in po kasnejših spremembah ter preoblikovanjih, so nastajale pol itičnoteritorialne enote, ki so zajete v današnje območje občine Ilirska Bistrica. Tabela prikazuje rekonstruirane podatke po popisu prebivalstva leta 1953 za vsako od teh enot ter ustrezne površine v km^. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine I. Ilirska Bistrica 1 . Jablanica 2. Jelšane 3. Knežak - del 4. Prem 5. Podgrad - de i II. 1 1 irska Bistrica (1+1 do 5) A. Pivke - del III. Ilirska Bistrica (I l+A) B. Hrpeije - del IV. Ilirska Bistrica (III + B) Površi/ia km2 176 63 36 61 27 21 384 36 420 60 480 j Gospodinj i stva Prebivalstvo obdobja 1 978 502 337 377 331 135 3 660 214 3 874 586 4 459 7 024 2 314 I 497 1 388 1 282 559 14 064 879 14 943 2 401 17 344 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 Ur. !. LRS, SRS (št. /leto) 11/52 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 24/55 , 44/58 30. 12. 1958 do 31. 3. 1963 44/58, 37/60, 8/63 1. 4. 1963 in nadalje 37/60, 8/63, 35/64 Do oblikovanja današnje občine Ilirska Bistrica so razvidna 4 teritorialna območja. Pivotna, tj. v letu 1952 in tudi ob popisu 1953 uveljavljena občina Ilirska Bistrica je obsegala naslednje katastrske občine: Brce, Dobropolje, Dolnji Zemon, Harije, Ilirska Bistrica, Jasen, Koseze, Mala Bukovica, Mereče, Podstenje, Snežnikdel, Tominje, Topole, Trnovo, Velika Bukovica, Zajelšje, Zarečica in Zarečje (z naselji, ki so na njih ležala). To prvotno območje se nato poveča v letu 1955, ko se k občini Ilirska Bistrica priključijo ozemlja tega ieta odpravljenih, cj v letu 1952 osnovanih občin, tj. občina Jablanica pod Snežnikom, ki zajema katastrske občine Gornji Zemon, Jablanica, Kuteževo, Podgraje, Trpčane, Vrbovo in Zabiče (s tedanjimi naselji)^ občina Jelšane, ki obsega katastrske občine Dolenje, Jelšane, Novokračine, Sušak in Veliko brdo (s tedanjimi naselji); občina Knežakdel, ki zajema le katastrske občine Knežak, Koritnice in Sembije (s tedanjimi naselji); občina Prem s katastrskimi občinami Celje, Janeževo brdo, Kilovče, Prelože, Prem, Ratečevo brdo in Smrje (z njihovimi tedanjimi naselji); ter občina Podgraddel s katastrskimi občinami Pavlica, Pregarjedel, Sabonje, Starod in Studena gora (s tedanjimi njihovimi naselji). Naslednje povečanje ozemlja občine Ilirska Bistrica se izvrši konec leta 1958, ko se priključi še del odpravljene občine Pivka s katastrskima občinama Bač in Ostrožno brdo (z njihovima naseljema). Kasneje v letu 1963 pa se k občini Ilirska Bistrica priključi tudi del tedaj odpravljene občine Hrpeije s katastrskimi občinami Gabrk, Hrušica, Huje, Male Loče, Podbeže, Pograd, Pregarjedel, Rečice in Rjavče (s tedanjimi naselji, ki so ležala na njih). Del odpravljene občine Hrpeije je bil priključen k občini Ilirska Bistrica šele leta 1963, torej po popisu prebivalstva 1961; naslednja tabela prikazuje tudi podatke za enote, ki so obstajale leta 1961, s podatki tega popisa. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1961 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) , I. Ilirska Bistrica 1. Herpeljedel 1 1 I lirska Bistrica (I + 1 ) 431 49 480 3 877 564 4 441 13 834 1 928 15 762 30. 1 2. 1 958 do 31. 3. 1 963 44/58, 37 /60, 8/63 II H ^ 1. 4. 1963 in nadalje 37/60, 6/63, 35/64 37 Za odpravljeno občino Pivka v letu 1958, katere del se je priključil k občini Ilirska Bistrica, del pa k občini Postojna, je iz naslednje tabele razvidna še sestava celotne odpravlje ne občine Pivka z vanjo zajetimi poprejšnjimi občinami i: leta 1952 oziroma 1953 in z rekonstrukcijo popisnih podatkov iz leta 1953. Sestava odpravljene občine Pivka s podatki popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) a) Pivkadel b) Dolane c) Ilirska Bistrica - del č) Knežak - del d) Senožeče - del Pivka (a do d) 150 70 19 27 6 272 1 556 679 163 2 398 5 754 2 658 623 9 035 1 9. 4. 1 952 do 29. 6. 1 955 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 11/52 24/55, 44/58 V letu 1958 odpravljena občina Pivka je zajemala tele leta 1955 priključene, a v letu 1952 osnovane občine: Pivkadel s IcafastrskiiTii občinami Jurišče, Kal, Palčje, Parje, Perelinje, Redohava vas, Seice, Slavinadel , Trnjedel in Zagorje (s tedanjimi naselji)Dolane s katastrskimi občinami Košana, N' adanie =elo, Ncrin, Ostrožno brdo. Stara Sulica, Suhorje in Vol če (z naselji); del nenaseljenega teritorija katastrske občine Snežak iz prvotnega območja občine Ilirska Bistrica; Kne žakdel s katastrsko občino Bač (naseljeni Bač) in del nenaseljenega teritorija občine Senožeče (nenaseljeni del k. o. Senožeče in nenaseljeni del k, o. Laže). Za odpravljeno občino Hrpelje v letu 1963, ki se je priključila delno k občini Ilirska Bistrica, delno k občini Sežana, pa je v naslednji tabeli prikazana še celotna sestava te občine do njene odprave. Sestava odpravljene občine Hrpelje s podatki popisa 1953 Občine Površina km Gospodinj stvo Prebival stvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) a) Hrpelje b) Materija c) Podgorje - del č) Podgrad - de! d) Dekani - del Hrpelje (a do d) e) Divača - del Hrpelje (A + e) 51 112 39 76 5 283 12 295 484 685 192 739 2 100 84 2 184 1 684 2 980 715 3 053 2 432 341 8 773 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 _ 'I _ _ II 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 — 11 — 30. 12. 1958 do 31. 3. 1963 11/52 II _ II __ _ || 11 24/55, 44/58 — " — 44/58, 37/60, 8/63 Občina Hrpelje je bila v letu 1955 sestavljena iz tehle občin, osnovanih leta 1952: Hrpelje s katastrskimi občinami Draga-del, Gročanadel, Hrpelje, Ocizla in Prešnica (s tedanjimi njihovimi naselji); Materija s katastrskimi občinami Artviže, Brezovica, Golac, Gradišče, Hotičina, Kovčice, Markovščina. Materija, Ritomeče Rjavče, Slivje in Tatre (z njihovimi naselji); Podgorjedei s katastrskimi občinami Podgorje in Rakitovec (z njihovimi naselji) ter Zaziddel (z naseljem Zaziddel) in nenaseljeno Podpečdel; Podgrad~del s katastrskimi občinami Gaberk, Hrušica, Huje, Javorje, Male Loče, Obrov, Podbeže, Podgrad, Poljane in Ročice (z njih naselji ter Pregarjedel (z naseljem Pregarjedel); Dekanidel z nenaseljenimi deli katastrskih občin Draga, Gročana in Ocizla. Tako sestavljeni občini Hrpelje iz leta 1955 se v letu 1958 priključi še del tedaj odpravljene občine Divača, tj. katastrska občina Rodik (z naseljem Rodik), vse preostalo iz občine Divača pa je prišlo v sestavo današnje občine Sežana 2-4. Današnja občina Izola Od krajev (KLO), ki so kot upravnoteritorialne enote obstajale za časa popisa oziroma prijave prebivalstva za živilske karte leta 1948, so na današnjem teritorialnem območju občine Izola zajeti kraji (KLO), ki so poimensko razvidni iz naslednje tabele: Rekonstrukcija za podatke iz popisa (prijava za živilske karte)1948 Kraji SKUPAJ Izola Korfe - del Semedela - del Strunjan - del Gospodinjstva Prebivalstvo 2 534 2 182 286 19 47 9 578 7 941 1 350 106 181 V kraju (KLO) Izola je upoštevano tedanje naselje Izola. V delu kraja (KLO) Korte so upoštevana tedanja naselja Cetore, Malija in Kortedel, preostalo iz tega kraja (KLO) je pri današnji občini Piran. V delu kraja (KLO) Semedela je upoštevan le del tedanjega naselja Semedela (tj. le zaselka Viližan in Provedel, sedaj v naselju Polje), vse preostalo iz tega kraja (KLO) pa je upoštevano pri današnji občini Koper. V delu kraja (KLO) Strunjan je upoštevan le del tedanjega naselja Strunjan (tj. le zaselki Kaverjedel, Marčanedel in Strunjandel) , preostalo iz tega kraja (KLO) pa je pri današnji občini Piran. Pripominja se, da na tedanjem teritoriju Koprščine iz leta 1948 ni bilo istočasnega popisa prebivalstva kot na ostalem ozemlju Slovenije, zato so podatki za leto 1948 vneseni po 38 "prijavi prebivalsfva za preskrbo v istrskem okrožju z dne 15. 12. 1948" (" po ustrezni publikaciji, |. del, izdal Statistični urad LR Slovenije). Nadalje se pojasnjuje, da so se na teritoriju občine Izola izvršile prekomasacije katastrskih občin in tudi spremembe nekaterih naselij. Današnje naselje Baredi je nastalo iz dela naselja Izola, današnje naselje Dobrava je nastalo iz dela naselja Strunjan, današnje naselje Dvori nad Izolo je nastalo iz dela naselja Korte, današnja naselja Jagodje, Livade, Polje in Šared so nastale iz dela tedanjega naselja Izolaokol ica, današnje naselje Vinica pa je nastalo po preimenovanju tedanjega naselja Cetore. Navedene spremembe no~ selij so bile objavljene v Ur. I. LRS, št. 40/57. Občina Izola je nastala v letu 1953, tj. v čosu občin kot polifičnoteriforiainih enot s tem, da se je spojilo ozemlje iz predhodnih v letu 1952 uveljavljenih občin Izola mesto in izola okolica. Pcvečona občina Izola po stanju leta 1953, in sicer še prekomasccijo tedanjih katastrskih občin, je pa polifičnoterito riainem predpisu (Ur. 1. Vojaške uprave JLA, štŠ/53 in 5/54) obsegala tedanje katastrske občine Izola (s tedanjimi naselji izoia, Baredi, Grbci, Sv. Jakob, Košterlog, Sared, Salet, Lončan in MaHia), Kortedel (s tedanjimi naselji Korte, Medoši in Cetore) ter Lazaretdel (s tedanjim naseljem Viližandel). Po prekomasacijah in preimenovanjih katastrskih občin in spremembah naselij sestavljajo današnjo občino Izolo, so nastale lata 1953, -tele katastr; ; ; " ; občine; Izola (z naseljem Izola), Dvori nad Izolo (z naseljem Dvori nad Izolo), Malija (z naselji Dobrava, Jagodje, Livadedsl, Malija in Sareddel) ter Vinica (z naselji Baredi, Livadedel, Poljedel, Sareddel in Vinica). Ker v občini izola ni bilo leta 1953 rednega popisa prebivalstvo, so ■' naslednji tabeli prikazani rekonstruirani podatki po registraciji prebivalstva iz leta 1956 na tem ozemlju. Izločeni pa so ocenjeni podatki za prebivalstvo, ki je na novo prišlo aii pa je bilo 1953. leta že drugod popisano. Rekonstrukcija za podatke iz popise (registracije prebivalstva) 1956 Površina _ . _ , . , , , ? Gospadmistva preoivalstvo Km j iz obdobja (Ur. I . VULJA) Ur. l. LRS, SRS Lola 28 2 704 7 750 30. 5. 1953 in nadalje (5/53, 5/54), 24/55, 37/60, 35/64 Pripominja se, da se teritorialno območje občine Izola od leta 1953 oziroma 1956 ni več spremenilo, zato sta popisa prebivalstva leta 1961 in 1971 izvršena na tem območju, podatki teh popisov pa so razvidni iz pregledne tabele za občine oziroma demografskega rajona. 2-5. Današnja občina Koper Od kiaiev (KLO), ki so kot upravnoteritorialne enote obstajali za časa popisa oziroma prijave prebivalstva za živilske karte leta 1948, so na današnjem teritoriju občine Koper zajeti kroj! (KLO), ki so razvidni iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa (prijave za živilske karte) 1948 (nadaljevanje) Kraj i SKUPAJ K ope r Bezovico Boršt (Cona Adel) Cezarji Črni Kal Dekani Gračišče G rad i n Kampel - Sol ara Košfabona - Puče Marezige Momjan - del Movraž • Ocizla - del Osp - del Podgorje - del Pregora Rižana Semedela - del Gospodinjstva Prebivalstvo 7 319 1 737 219 206 748 368 131 260 252 119 235 166 266 4 88 46 114 33 74 148 234 30 673 6 859 961 980 2 643 1 513 473 978 1 086 626 1 015 854 1 204 14 366 208 459 150 409 550 962 Sočerga Sv. Peter - del Sv. Tomaž ~ Bertoki Škofije Šmarje Truške Vanganel Gospodinjstva Prebivalstvo 146 141 288 507 488 89 212 694 676 1 435 1 969 2 179 465 945 Pri navedbah celih krajev (KLO) so podatki po popisu prebivalstva leta 1948 oziroma po prijavi prebivalstva za preskrbo v istrskem okrožju z dne 15. 12. 1948 upoštevani za vsa tedanja naselja. Pri deljenem kraju (KLO) Momjan je upoštevan le del naselja Brič, preostalo iz tega kraja (KLO) pa se nahaja na hrvaškem (istrskem) ozemlju. V delu kraja Ocizla je zajeto naselje Crnotiče, preostalo iz tega kraja (KLO) pa je na teritoriju današnje občine Sežana. V delu kraja (KLO) Osp sta upoštevana naselja Križpot in Qp, preostala naselja tega kraja (KLO) pa so na območju današnje občine Sežana. V delu kraja (KLO) Podgorje sta zajeta naselja Praproče in Zazid, preostalo pa je v današnji občini Sežana. V delu kraja (KLO) Semedela sta zajeta tedanja naselja Semedeladel in Provedei preostalo iz tega kraja je v današnji občini Izola. ,V delu kraja (KLO) Sv. Peter je zajeto le naselje Krkavče, medtem ko je preostalo iz tega kraja v današnji občini Piran. V prejšnji tabeli je poleg krajev (KLO) prikazan tudi del ozemlja, ki je priključen k današnji občini Koper po londonskem sporazumu. Ta del ozemlja (pod oznako Cona Adel) meri zaokroženo 11 km^, zajema pa tedanja naselja Sv. Jernej, Sv. Kolomban, Hrvatinidel , Božiči, Jelerji Sodniki, Škofije I, Valmarindel in Plavje. S pojavom občin kot politično teritorialnih enot nastanejo 3 območnostna stanja pri oblikovanju današnje občine Koper. Po prvotnem teritorialnem stanju iz leta 1952 je tedanja občina Koper zajemala le katastrsko občino Koper (z naseljem Koper). Naslednje povečano teritorialno stanje se uveljavi v letu 1955, ko je k prvotnemu območju priključeno še ozemlje odpravlje nih občin, ki so razvidne iz naslednje tabele: Rekonstrukcija za podatke iz popisa (registracije prebivalstva) 1956 Občine Površina Gospodinjkm^ stva Prebivalstvo obdobje Ur. I. IOLO, LRS, SRS I. Koper (mestna občina) 1. Koper okolica 2. Dekani - de) 3. Marezige 4. Šmarje - del 5. Cona A - del 6. Črni kal 7. Gračišče 8. Podgorje - del II. Koper (I + 1 do 8) A. Buzetdel (iz LRH) Hi. Koper (M + A) 4 45 32 28 34 n 29 51 13 247 25 272 2 361 1 415 1 193 423 720 369 510 551 85 7 627 213 7 840 066 629 639 662 665 103 903 400 360 24 427 1 103 12. 4. 1952 do 29. 6. 1955 6/52, 3/52, 5/54 (5. 10. 1954) 1 9. 4. 1 952 do 29. 6. 1 955 30. 6. 1955 do 2. 5. 1956 (3. 5. 1956) 25 530 3 . 5. 1956 in nadalje (4/54) 52/11 24/55, 13/56 13/56 24/55, 13/56 Iz odpravljene občine Koper okolica so bile priključene katastrske občine Ankaran (z naseljem Ankarandel), Gažondel (z naseljem Paderncs), Oitra (z nase! jemo Ankarandel in Valdoltra), Lazaretdel (s tedanjimi naselji: Bertoki, Senroma, Skocjan, Srmin, Cezarji, Pobegi, Salara, Triban, Semedela, Vrgaluč in Viližardel), Marezigedel (s tedanjimi naselji Vanganel, Čenfurška dolina, Hiiban, Mali Centur in Veliki Centur), Pomjande! (s tedanjima naseljema Kampei in Manžan) ter Šmarje del (z naseljern Grinjan). V priključenem delu občine Dekani so upoštevane ie katastrske občine Boljunecdel (nenaseljeno), Dekani (z naseljem Dekani), Dolinadel (nenaseljeno), Ospde! (z naseljema Osp in Križpot), Prebenekdel (nenaseljeno), Roža, — del (nenaseljeno), Socerbdel (z naseljem Socerb), Sv. Antondei (s tedanjimi naselji Sv. Anton, Potok, Bonini in Kovaliči), Skofijedel (s tedanjimi naselji Spodnje Škofije, Valmarin, Srednje Škofije in Zgornje Škofije) in Tinjan (z naseljem Tinjan). iz odpravljene občine Marezige so tu upoštevane njene katastrske občine Boršt (z naselji Boršt, Glem in Labor), (Marezige (z naselji Marezige, Babiči in Montinjan), Truške (z naselji Lopar, Vršič, Kortine in Gonjači) ter Topolovec-del (s tedanjimi naselji Hrvoji, Togolovec in Zrnjovec). V priključenem delu odpravljene občine Šmarje so tu upoštevane le katastrske občine Gažondel (z naseljema Srgaši in Gažon), Koštabona (s. tedanjimi naselji Puče, Koštabona, Planjave in Škrlini), Krkavče (s tedanjima naseljema Krkavče in Hrib), Pomjandel (s tedanjimi naselji Dilici, Fieroga, Pomjan in Zupančiči). Iz cone Adel so priključene k občini Koper katastrske občine Sv. jsrnejde! (s tedanjima naseljema Sv. Jernej in S/. Kolomban oziroma naselje Barizoni), Hribidei (z naselji Hrvatinidel, Božiči, jeierji, Sodniki ter Premančandel), Škofije-dei (s tedanjima naseljema Škofije I in Valmarindel). Priključeni iz cone A pa so bili tudi deli nenaseljenih katastrskih občin Plavje, Milje, Mačkovlje in Oltra. Iz odpravljene občine Črni kal so bile priključene njene cele katastrske občine Črni kal, Gabrovica, Hrastovlje in Loka (z naselji, ki so ležala na teh katastrskih občinah) ter deli katastrske občine Osp (z naseljem Osp), Podpečdel (z naseljem Podpeč), Rožardel (z naselji Čepki, Krnica, Rižana, Rožar in Stepani), S^cerbdel (z naseljem Kastelec) in Zaziddel (z naseljem Zanigrad). Iz odpravljene občine Gračišče so bile priključene katastrske občine Movraž in Sočerga (z naselji, ki so ležala na teh katastrskih občinah) ter Kubeddel (z naseljem Gračišče in Kubed), Sv. Antondel (z naseljem Kocjančiči) ter Truškedel (z naseljem Kortina oziroma Truške). V delu odpravljene občine Podgorje (iz občine Koper) so upoštevane katastrske občine Podpeč-del (z naseljema Brežec pri Podgorju in Praproče) ter Črnotiče (z naseljem Črnotiče). hodne odpravljene občine Gradin, ki zajema katastrske občine Gradin (z naselji Abitanti, Brezovica, Gradin in Sirči), Prebenekdei (z naseljem Pregara) in Topolovecdel (z naseljema Beivedur in KoromačiBoškini). Po tem zadnjem povečanju se je teritorialno območje današnje občine Koper ustalilo. Podatki za popis prebivalstva v letih 1961 in 1971 so bili zbrani po omenjenem zadnjem območju, razvidni pa so zbirno iz tabele za občine oziroma demografskega rajona. Pojasnjuje se še, da na teritorialnem območju občine Koper pred letom 1955 (razen za prikazane priključene odpravljene občine Črni kal, Gračišče in Podgorjedel) ni bilo popisa prebivalstva v letu 1953, ampak le registracija prebivalstva dne 25. 4. 1956. Tedaj pa so bili na območje današnje občine Koper priseljeni že tudi nekateri že leta 1953 drugod popisani prebivalci. Zato so podatki iz registracije 1956 za današnje območje občine Koper tega leta delno ocenjeni zaradi odštevka že prej z rednim popisom zajetih prebivalcev. Prav tako je podana ocena za prebivalce, pripojene iz cone . A z londonskim sporazumom. 2-6. Današnja občina Logatec Iz popisa prebivalstva leta 1948, ko so obstojale tudi upravnoteritorialne enote pod nazivom kraji (KLO), so zajeti na območju današnje občine Logatec kraji (KLO), ki jih razvidimo iz naslednje tabele: Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Dolenji Logatec Gorenji Logatec Hotedršica Laze Planina pri Rakekudel Rovte Trate Vrh Svetih treh Zaplanadel Gospodinjstva Prebivalstvo 1 664 558 297 187 121 24 262 121 82 12 6 632 1 910 1 182 783 416 87 1 212 627 358 57 Tako povečani občini Koper se je kasneje, tj. v letu 1956, iz hrvaške Istre priključil še del iz občine Buzet oziroma predhod Zajetih je 7 celih in 2 deljena kraja (KLO). Za vsakega od njih so navedeni še ustrezni podatki iz popisa prebivalstva le 40 fa 1948. Iz kraja (KLO) Planina pri Rakeku je tu upoštevano le naselje Grčarevec, preostali del tega kraja (KLO) pa je zajet pri današnji občini Postojna. Iz kraja (KLO) Zaplana je tu upoštevan le ustrezen del naselja Zaplana, preostala naselja tega KLO pa so vključena v današnjo občino Vrhnika. Pri vseh navedenih ostalih celih krajih (KLO) so upoštevana vsa takratna naselja, ki so ležala na njih. Po političnoteritorialni razdelitvi iz leta 1952 in po kasnejših spremembah te razdelitve, ko se osnujejo kot pol itičnoteritorialne enote tudi občine, prikazuje naslednja tabela politično-teritorialne enote, katerih ozemlje je bilo vključeno v teritorialno območje današnje občine Logatec, Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo iz obdobja Ur. 1. LRS, SRS (št. /leto) I, Logatec 1. Idrijadel 2. Planinadel 3. Rovte II, Logatec (I + 1 do 3) 4. Idrijadel 5. Ziri A. Žiri (4 + 5) lli. Logatec (II + A) B. Ziri (kot krajevna skupnost) 'V. Logatec (M! + B) 99 1 24 49 173 i 43 44 217 44 173 1 168 143 440 1 751 965 965 2 716 965 1 751 4 134 479 2 003 6 61 6 3 466 3 466 10 082 3 466 6 61 6 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 19. 4. 1952 do 29, 6. 1955 30. 6. 1955 do 31. 5. 1961 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 _ 11 — 30. 6. 1955 do 31. 5. 1961 1. 6. 1961 do 31. 12. 1969 1 . 1 . 1 970 in nadalje 11/52 11/52 24/55, 37/60, 14/61 11/52 M — 24/55, 37/60, 14/61 37/60, 14/61, 24/69 35/64, 24/69 V letu 1952 osnovano občino Logatec so sestavljale katastrske občine Blekova vas, Brod, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Hafedršica, Novi svet, Ravnik (s svojimi naselji) ter de! katastrske občine Zaplana (z delom naselja Zaplana) in del katastrske občine Zibrše (z naseljema Hotenjske Žibrše in Logaške Zibrše). V ietu 1955 se prvotno ozemlje občine Logatec iz leta 1952 poveča z delom občine Idrija, ki zajema le nenaseljeni del kafasnske občine Dole z delom občine Planina, ki zajema katastrsko občino Grčarevec in Laze (z njih naselji) ter del katastrske občine Kačja vas (z delom naselja Kalce ); s celo občino Rcvfe, ki zajema katastrske občine Medvedje brdo, Petkovec in Vrh (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Revte (s tedanjimi naselji Gradišče, Praprotno brdo in Rovtedel) Od 1. 6. 1961 do 31. 12. 1969 je bilo vključeno v občino Logatec tudi ozemlje odpravljene občine Žiri, nastale v letu 1955 iz predhodne občine Žiri iz leta 1952, ki j® obsegala katastrske občine Dobračeva, Ledinica, Opale, Vrsnik 11, Ziri in Zirovski vrh (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Koprivnik (z naseljema Koprivnikdel in Mrzli vrh) ter del katastrske občine Ledine (z naseljem Breznica) in del, izvzet iz tedanje občine Idrija, ki dosega le neznaten del katastrske občine Dole (z delom naselja Podklanec, čigar prebivalci so bili popisani v letu 1953 pri istoimenskem naselju v občini Ziri). SI. 1. 1 970 pa je bilo ozemlje bivše občine Ziri ( po sestavi iz leta 1955) izločeno iz občine Logatec in priključeno kot krajevna skupnost Ziri k občini Skofja Loka. Ob času popisa leta 1961 je občina Ziri še obstajala kot samostojna občina, prav tako tudi občina Logatec. Podatki tega popisa so prikazani po stanju 1955 za obe občini v nasledn j i tabe I i . Občine i. Logatec A. Žiri II. Logatec (I + A) B' . Žiri (kot krajevna skupnost) Logatec 5) Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1961 Površina km Gospodinj stvo Prebivalstvo 173 44 217 44 173 2 071 1 112 3 183 1 112 2 071 7 033 3 665 10 698 3 665 7 033 obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) 30. 6. 1955 do 31. 5. 1961 _ " — 1. 6. 1961 do 31. 12. 1969 I! 1. 1. 1 970 in nadalje 24/55, 37/60, 14/61 — " — 37/60, 14/61, 24/69 35/64, 24/69 Ob popisu prebivalstva v letu 1971 pa je bilo ozemlje prejšnje občine oziroma krajevne skupnosti Žiri že izločeno, teritorialno območje občine Logatec pa je bilo enako območju in sestavi iz leta 1955 oziroma enako sestavi od 1. 1. 1970 dalje. Zato je bil popis prebivalstva leta 1971 izvršen na tem zadnjem območju, podatki tega popisa pa so zbirno razvidni iz pregledne tabele za občine oziroma za ustrezen demografski rajon. 2-7. Današnja občina Nova Gorica Na današnjem območju občine Nova Gorica je zajeto ozem lje, ki ga je sestavljalo 54 krajev (KLO) iz leta 1948. Poimensko z ustreznimi podatki popisa prebivalstva iz leta 1948 so razvidni iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraj i SKUPAJ Solkan Ajševica Anhovo Gospodinjstva Prebivalstvo 11 132 1 254 244 273 43 182 3 453 954 897 41 (nadaljevanje) (nadaljevanje) Kraji Avče Banjšica Bilje Bukovica Cerovo Cepovan Deskle Dobrovo Dolnji Lokavec Dornberk Gornji Lokavec G rod išče Grgar Kai nad Kanalom Kambreško Kanol Kojsko Kostanjavlccs K oMna Kožbana Kromberk Levpa Ug Lokve Medana . Miren Mebio Ctoafje se I o Oseki Oze ij csn P I a ve Gospodinjstva Prebivalstvo Kraji 106 142 212 210 135 222 191 132 178 316 79 140 227 199 109 385 373 115 149 104 264 170 132 84 140 373 169 161 172 217 118 377 607 714 810 508 750 751 574 759 1 443 330 517 955 794 472 1 484 1 463 425 554 499 950 863 655 289 705 1 509 878 627 748 941 462 Preserje na Vipavskem . Prvačina Ravne Ravnica Renče Rihenberk Ročinj Spodnja Brani ca Se m pas St. Peter pri Gorici Šmartno Temnica Trnovo Vipolže Višnjevek Vogrsko Voiščica Vrtojba Zalcšče Zapofok Gospodinjstva Prebivalstvo 113 266 179 89 377 251 183 34 207 4?8 165 113 184 113 88 202 112 385 106 32 508 980 756 397 I 459 988 722 139 861 1 409 645 516 68/ 466 4: V 834 495 1 561 486 138 Pri vseh navedenih in zajetih krajih iz ieta 1948 so upoštevana vsa tedanja naselja, ki so na njih obstajala. Ko se v letu 1952 uveljavi nova političnateriforialna razdelitev, s katero se ozemlje Slovenije deli na političnoteritorialne enote: mesta, okraje in občine, so v današnje teritorialno območje bila zajeta ozemlja tedanjih občin, ki so poimensko razvidna iz naslednje tabele s podatki iz popisa prebivalstva leta 1953. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občina Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I . SRS, SRS (št. /leto) I. Nova Gorica 1 . Cepovan 2. Grgar - del 3. Sempas II. Nova Gorica (1+1 do 3) 4. Branik - de! 5. Kostanjevica — del 6. Mi re n 7. Renče 8. Šempeter pri Gorici 9. Zali hrib A. Šempeter pri N. Gorici (4 do 9) a) Komen - del B. Šempeter pri NGorici (A + a) III. Nova gorica (II + B) 1 0. Dobrovo 11. Kojsko C. Dobrovo (10+ 11) 12. Grgardel 13. Kal nad Kanalom 14. Kanal Č. Kanal IV. Nova Gorica (lll+C+Č) 38 78 89 35 Ž40 21 13 7 13 29 22 105 41 146 386 47 24 71 1 27 120 148 605 2 158 538 819 638 4 153 410 156 386 428 1 609 865 3 854 355 4 209 8 362 952 648 1 600 2 300 1 736 2 038 12 000 6 886 2 149 3 153 2 594 H 782 1 717 561 503 672 787 558 14 798 1 426 16 224 31 4 2 006 102 349 451 12 169 475 7 656 45 113 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 20. 1. 1960 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 _ " — 9 . 7. 1952 do. 29. 6. 1955 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 11/52 24/55, 2/60 11/52 II 19/52 11/52 30. 6. 1 955 do 29. 1 2. 1 958 24/55 , 44/58 30. 12. 1958 do 20. 1. 1960 24/55, 44/58, 2/60 21. 1. 1960 do 28. 6. 1961 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 28. 6. 1961 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 9. 7. 1952 do 29. 6. 1955 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 28. 6. 1961 29. 6. 1961 in nadalje 2/60, 37/60 11/52 » " o 24/55, 37/60, 18/61 11/52 19/52 11/52 24/55, 37/60, 18/61 37/60, 18/6 i ', 35/64 Prvotna občina Nova Gorica iz leta 1952 je obsegala katastrske občine Kromberk, Loke, Rožna dolina in Stara gora (z njihovimi naselji) ter z Italijo deljene katastrske občine Gofi" ca (z naseljema Gorica = Nova Gorica in Rožna dolinadel). 42 Pristava (z naselji Nova Goricadel, Pristava in Rožna dolinadel), Solkan (z naseljem Solkan = Nova Goricadel) in Št. Maver (z naseljem Smaver). S političnoteritorialno razdelitvijo, izvršeno v letu 1955, se teritorialno območje občine Nova Gorica poveča za ozemlja tedaj odpravljenih, a v letu 1952 osnovanih občin: Cepovan, Grgar~del in Sempas. Vključeno ozemlje občine Cepovan je imelo katastrske občine Cepovan, Lažna in Lokovec (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Lokve (z naseljem Lokve). V priključenem ozemlju občine Sempas so upoštevane njene katastrske občine Osek, Ozeljan, Sv. Mihael, Ssmpas in Vitovlje (s svojimi naselji). V zajetem deiu občine Grgar pa so upoštevane katastrske občine Banjšicedel , Bate, Grgar, Ravnica in Trnovo (s svojimi naselji) ter de! katastrske občine Lokve (z delom naselja Nemci). V letu 1960 se teritorialno območje občine Nova Gorica poveča še za ozemlje občine Šempeter »pri Novi Gorici, oblikovane v letu 1955 in odpravljene 1 960. leta, obsegala pa je teritorij občin iz leta 1952: Branikdel, Kostanjevicadel, Miren, Renče, Šempeter pri Novi Gorici in Zali hrib. V zajetem delu občine Branik so upoštevane katastrske občine Branik (z naselji Branikdel, Preseriedei in Steske) ter del katastrske občine Brje (z naseljema Branikdel in Preserjedei) in de! katastrske občine Smer j s (z naseljem Spodnja Branica = prej Branikdel). Pri občini Kostanjevica sta v zajetem delu iz te občine upoštevani del katastrske občine Nova vas (z naseljem Nova vas) in del katastrske občine Opatje selo (z naseljema Lokvica in Opatje selo). V občini Miren so zajete katastrske občine Orehovlje in Vrtoče (s svojimi naselji) ter de! katastrske občine Miren (z naseljem Miren). Iz občine Renče so upošfevane katastrske občine Gradiščedel (z naseljema Gradišče nad Prvačinodel in Oševljekde!) ter Renče (z naselji Arčoni. Gradišče nad Prvačinodel, Lukežiči, Martinuči, Mrijaki, Mohorimi, Renče, Renški Podkraj in Zigoni). V občini Šempeter pri Gorici so po stanju iz leta 1952 upoštevane katastrske občine Bilje, Bukovica, Dolenja Vrtojba, Gorenja Vrtojba in Vogrsko (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Sen t Peter (z naseljem Šempeter pri Gorici). Občina Zali hrib pa je obsegala katastrske občine Dornberk in Prvačina (z njenimi naselji) ter del katastrske občine Gradišče (z naseljem Gradišče nad Prvačinodel). K tako oblikovani občini Šempeter pri Novi Gorici se je v letu 1958 priključil še del ozemlja iz občine Komen, nastale v letu 1955 in odpravljene v letu 1958. Ko je bila konec leta 1958 občina Komen odpravljena, se je del te občine priključil k občini Šempeter pri Novi Gorici, del pa k občini Sežana. K občini Šempeter pri Novi Gorici priključeni del je obsegal katastrske občine Kostanjevica, Lipa, Temnica in Voiščica (z njih naselji) ter de! katastrske občine Sela na Krasu (z naselji Hudi log. Korita na Krasu in Sela na Krasu). V letu 1961 se občino Nova Gorica poveča še za teritorij tedaj odpravljenih občin Dobrovo in Kanal, uveljavljenih v letu 1955, ki pa so jih sestavljala ozemlja njihovih predhodnih občin iz leta 1952. Odpravljena občina Dobrovo je zajemala ozemlje predhodnih političnoteritoriainih enot iz leta 1952, t^' . : občini Dobrovo in Kojsko. Predhodna obč i nj Dobrovo iz 1952. leta je obsegala katastrske občine Kozana, Kožbana, Krasno in Višnjevik (z njih naselji) ter dele z Italijo deljenih katastrskih občin: Biljana (z naselji Barbana, Biljana, Brdice gri Neblem, Dobrovo, Drnovk, Fojana, Kozarno, Snežeče, Siovrenc in Zali breg). Dolenje (z naseljema Hruševje in Neblo). Dolnje Cerovo (z naseljem Dolnje Cerovo), Medana (z naselji Ceglo, Medana (z naselji Ceglo, Medana in Plešivo), Mirnik (z naselji Breg pri Golem brdu , Golo brdo, Hlevnik, Senik in Vrhovlje pri Kožbani) ter Vipolže (z naseljem Vipoiže). Predhodna občina Kojsko iz leta 1952 pa je obsegala katastrske občine Podsabotin, Šmartno, Vedrijan in Vrhovlje (z njihovimi naselji) ter dele z Italijo deljenih katastrskih občin Gornje Cerovo (z naseljem Gornje Cerovo) in Kojsko (z naselji Humdei, Kojsko in Snežatno). Odpravljena občina Kanal je zajemala ozemlje iz predhodnih političnoteritoriainih enot iz leta 1952, tj. del občine Grgar, Kal nad Kanalom in Kanal. V omenjenem delu občine Grgar je zajet del katastrske občine Banjšicedel = kasneje Avčedel (z naseljem Banjšicedel, tj. zaselek Laze). Takratna občina Kal nad Kanalom je imela le del katastrske občine Kal (z naseljema Kal nad Kanalom in Levpa). Občino Kanal po stanju leta 1952 pa so sestavljale katastrske občine Ajba, Anhovo, Avče, Bodrež, Deskle, Doblar, Gorenja vas, Idrija, Kanal, Morsko, Plave, Ročinj, Ukanje in Vrh (z njih naselji). Ker so se razširjene občine Nova Gorica, Dobrovo in Kanal združile v enotno, tj. v današnje območje občine Nova Gorica. šele po popisu prebivalstva v letu 1961, je v naslednji tabeli prikazana še ustrezna sestava političnoteritoriainih enot ob popisu ter podatki iz tega popisa. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1961 Občin Površina km^ Gospodinj Prebival stvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) I. Nova Gorica A. Dobrovo B. Kanal II. Nova Gorica (I + A + B) 386 71 148 605 9 423 1 665 2 107 13 195 33 142 6 326 7 375 46 843 21. 1. 1960 do 28. 6. 1961 2/60, 37/60 30. 6. 1955 do 28. 6. 1961 24/55, 37/60, 18/61 _ »! _ _ II _ 29. 6. 1961 in nadalje 37/60, 18/61, 35/64 Ob popisu prebivalstva leta 1971 so bile prej omenjene občine Nova Gorica, Dobrovo in Kanal že združene v razširjeno občino pod nazivom Nova Gorica, zato je bil ta popis izvršen skladno z novim današnjim teritorialnim območjem občine Nova Gorica, podatki tega popisa pa so razvidni zbirno iz tabele za občine za ustrezen demografski rajon. V zvezi z rekonstrukcijo podatkov iz popisa prebivalstva leta 1953 je bilo omenjeno, da se je občini Šempeter pri Novi Gorici priključil še pred odpravo tudi del občine Komen, ki je imela ob priključitvi širše teritorialno območje kot ob osnovanju. Zato je v naslednji tabeli prikazana še celotna sestava te občine od prvotnega osnovanja pa do odprave. Kot je bilo že povedano, se je ob odpravi del občine Komen pr iključil k občini Šempeter pri Novi Gorici, ki pa je bila kasneje odpravljena, del pa se je priključil k še obstoječi občini Sežana. Ob osnovanju v letu 1952 je imela občina Komen naslednje katastrske občine: Brestovica, Brje, Gabrovica, Gorjansko, 43 Ivanji grad, Komen, Mali dol. Sveto, Škrbina, Tomačevica in Volčji grad (z njih naselji). V letu 1955 pa se to območje poveča z ozemljem iz dela občine Kostanjevica, ki zajema katastrske občine Kostanjevica, Lipa, Sela na Kra su, Temnica in Vojščica (z njih naselji); ter z or zemljem iz dela občine Štanjel, z zajetjem njene katastrske občine Kobjeglava (z naseljema Kobjeglava in Tupelče). Sestava odpravljene občine Komen s podatki popisa 1953 Občine Površina km^ Gospodinj. stva Prebivalstvo iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) a) Komen b) Kostanjevicadel c) Štanjel -del Komen (a do c) 76 41 10 127 896 355 82 1 333 3 330 1 426 360 5 116 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 11/52 :/55, 44/58 2-8. Današnja občina Pirah Ob popisu prebivoisrva leta 1948 so kot najmanjše upravnoreritorialne enote obstajoli kraji (KLO). Od teh so na današnjem teritorialnem območju občine Piran zajeti skupno 4 celi in 3 deljeni kraji (KLO). Poimensko z ustrezno rekonstruiranimi podatki iz popisa 1948 so razvidni iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa (prijave za živilske karte) 3 948 Kraji SKUPAJ Piran Korte - del Portorož Sečovlje Strunjan - del Gospodinjstva Prebivalstvo 432 739 21 391 363 159 12 299 5 350 93 1 495 1 569 594 Kraji Sv. Lucija Sv. Peterdel Gospodinjstva (nadaljevanje) Prebivalstvo 487 272 1 833 1 365 Pri navedenih celih krajih (KLO) so upoštevani podatki iz popisa oziroma prijave prebivalstva za vsa na njih ležeča tedanja naselja. V delu kraja (KLO) Korte, priključenem k občini Piran, je zajeto naselje Kortedel (tj. zaselki Gočanidel, Slani in Vuki), preostalo pa je upoštevano pri današnji občini Izola. V kraju (KLO) Strunjan je zajet le del tedanjega naselja Strunjan, preostalo pa je v občini Izola. V delu kraja (KLO) Sv. Peter so upoštevana naselja Nova vas, Padna in Sv. Peter, preostalo pa je v občini Koper. Z novo političnoteritorialno razdelitvijo, ko se kot političnoteritorialne enote pojavijo tudi občine, je prvotna občina Piran iz leta 1952 obsegala le del katastrske občine Piran (s tedanjimi naselji Fiesadel, Mostra, Piran in Sv. Bernardindel). Po stanju leta 1955 je teritorialno območje občine Piran povečano s tedaj odpravljenimi, a v letu 1952 osnovanimi občinami, ki so razvidne iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa (registracija prebivalstva) 1956 Občine I . Pi ran 1 . Portorož 2. Sečovlje 3. Šmarjedel II. Piran (1 + 1 do 3) Površina km Gospodinjstva Prebival stvo Iz obdobja 1 14 23 •7 / 45 1 322 576 1 165 136 3 199 3 574 1 527 3 765 519 25. 9. 1952 do 29. 6. 1955 Ur. I. LRS, SRS (št. /le to) 9 385 30. 6. 1955 in nadalje 24/55, 37/60, 35/64 iz odpravljene občine Portorož, osnovane v letu 1952, je bil priključen edini njen sestavni del, tj. del katastrske občine Piran, na kateri so ležala tedanja naselja Stari Portorož, Sv. Bernardindel, Fiesadel, Portorož, Šentjan, Fizine, Beli križ, Sv. Lucija, Vinjole, Kampolin, Liminjan, Lučan, Nožed. Sv. Jernejdel, Seča in Strunjan. V priključeni in odpravljeni občini Sečovlje so bile katastrske občine Kortedel (s tedanjimi naselji KrižiščeSečovl je oziroma Dragonjadel), Pirandel (s tedanjimi naselji Gorgo, Špilugola, Sv. Jernej-del, Sečovlje, Krog, Lončan in Mlini) ter Sv. Peterdel (s tedanjimi naselji Sv. Peter, Šternci, Koščici, Letišče, Špehi, Raven, Ivankovec in Pasjanci). V priključenem delu odpravljene občine Šmarje pa je tu upoštevan le del katastrske občine Sv. Peter (z naseljema Nova vas in Padna). Ker so bile kasnejše prekomasacije katastrskih občin ter spremembe sestave in nekaterih nazivov naselij, sestavljajo današ njo občino Piran po političnoteritorialni razdelitvi (Ur. I. SRS, št. 35/64) naslednje katastrske občine: Piran (z naseljema Piran in Portoroždel), Nova vas (z naseljema Nova vas nad Dragonjo in Padna), Portorož z naselji Lucija, Portorož-del, Seča in Strunjan), Raven (z naseljema Dragonjadel in Raven) ter Sečovlje (z naselji Dragonjadel, Parecag in Sečovlje). Pripominja se, da sta bila popisa prebivalstva leta 1961 in 1971 izvršena po teritorialnem območju današnje občine Piran, plodatki iz tega popisa pa so razvidni iz pregledne tabele za občine oziroma za ustrezen demografski rajon. 2-9. Današnja občina Postojna Na današnjem območju občine Postojna je zajeto ozemlje, ki ga je leta 1948 sestavljalo 16 celih in 2 deljena kraja (KLO), 44 ki so bili tedaj upravnoteritorialne enote. Poimensko so ti kraji (KLO) z ustreznimi podatki popisa prebivalstva iz leta 1948 razvidni iz naslednje tabele: Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 (nadaljevanje) Kraji SKUPAJ Postojna Bukovje Dolenja Košana Gorenja Košana - del Hrenovice Hruševje Palčje Planina pri Rakeku - de! Postojna okolica Prestranek Razdrto Slavina Studeno Suhorje Gospodinjstva Prebivalstvo 5 145 1 329 181 156 138 221 156 181 240 267 434 141 85 143' 45 17 585 3 391 767 694 604 954 588 677 757 1 030 1 398 580 327 525 209 Kraj i Smihel pri Šentpetru St. Peter na Krasu Trnje Zagorje Gospcdinjstva Prebivalstvo 213 879 155 181 879 2 742 665 798 Po prikazanih celih krcjih (KLO) so upoštevana ustrezno vsa njihova tedanja nasei jo. V delu kraja (KLO) Gorenja Košana so tu zajeta njegova tedanja naseUa Buje, Čepno, Gorenja Košana in Volče, preostali del tega kraja pa je upoštevan pri današnji občini Sežana. Iz kraja (KLO) Planina pri Rakeku so v delu, ki pripada k današnji občini Postojna, upoštevana tedanja naselja Grčarevec, Liplje in Planina, preostalo iz tega kraja po Se v današnji občini Logatec. V zvezi z novo pol itičnoteritorialno razdelitvijo v letu 1952, ko se je ozemlje Slovenije delilo na političnoteritorialne enote: mesta, okraje in občine, ter v zvezi z nadaljnjimi političnoteritorialnimi spremembami, ko se je delilo na okraje in občine, še kasneje pa le na občine, so na današnjem območju občine Postojna zajete političnoteritorialne enote, tj. ozemlja predhodnih občin, ki so razvidna iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km ^ Gospodinjstva Prebivalstvo obdobja Ur J. LRS, SRS (št. /leto) I. Postojna 1 . Hruševje 2. Planinadel 3. Senožečedel li Postojna (I l1 do 3) A. Pivkadel III. Postojna (II + A) 147 60 42 3 252 240 492 2 492 540 253 3 285 2 184 5 469 7 765 2 106 854 10 725 8 156 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 18 881 30. 12. 1958 in nadalje 11/52 24/55, 44/58 24/55, 44/58 24/55, 44/58, 37/60, 35/64 V letu 1952 osnovana občina Postojna je imela ozemlje, ki so ga zajemale katastrske občine Bukovje, Hrašče, Motenja vas, Orehek, Postojna, Rakitnik, Stara vas, Strmica, Studeno, Zagon in Zalog (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Slavina (z delom naselja Prestranek in delom naselja Žeje). To prvotno območje občine Postojna se v letu 1955 poveča z ozemlji občin iz leta 1952: Hruševje, del Planine in del Senožeč. !z lobčine Hruševje so se vključile vse njene katastrske občine, tj. Hrenovice, Hruševje, Landol, Rakuiik, Razdrto, Strane, Studenec, Smihel pod Nanosom in Velika brda (z naselji, ki so ležala na teh katastrskih občinah), iz občine Planina so v delu, ki je bil priključen k občini Postojna, zajete katastrske občine Dolenja Planina in Gorenja Planina (z njih naselji) ter del katastrske občine Kačja vas (z delom naselja Planina). V delu Senožeč, ki je bil priključen k občini Postojna, pa je bil zajet le nenaseljen del katastrske občine Laže. Konec leta 1958 pa se k tako oblikovanemu teritorialnemu območju občine Postojna iz leta 1955 priključi še del ozemlja občine Pivka, ki je bila uveljavljena v letu 1 955, odpravi jena pa 1955, sestavljena pa je bila iz ozemelj leta 1952 osnovanih občin. Ob odpravi je bila ta občina deljena med današnji občini Postojna in Ilirska Bistrica, kjer se nahaja prikaz za njeno celotno sestavo pred odpravo. V delu odpravljene občine Pivka, ki je bil vključen v občino Postojna, so upoštevane katastrske občine Jurišče, Kal, Košana, Nadanje selo, Narin, Palčje, Petelinje, Radohova vas, Selce, Stara Sušica, Suhorje, Volče in Zagorje (z naselji, ki so ležala na teh katastrskih občinah ter del katastrske občine Laže (nenaseljeno), del katastrske občine Senožeče (nenaseljeno), del katastrske občine Slavina (z naseljema Koče in Slavina), del katastrske občine Snežnik (nenaseljeno) ter del katastrske občine Trnje (z naseljem Trnje). Ker se konec leta 1958 oblikovano teritorialno območje današnje občine Postojna ni več spreminjalo, sta popisa prebivalstva v letu 1961 in 1971 izvršena na tem območju, rezultati popisa pa so razvidni iz pregledne tgfcjele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. 210. Današnja občina Sežana Če upoštevamo le kraje (KLO), ki so kot najmanjše upravnoteritorialne enote obstajali v času popisa 1948, so na dcnašnjem teritorialnem območju občine Sežana zajeti kraji (KLO), ki so poimensko z rekonstrukcijo podatkov iz tedanjega popisa prebivalstva razvidni iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Sežana A vb ar Gospodinjstva Prebivalstvo 6 502 659 124 25 113 1 754 494 45 (nadaljevcnje) (nadaljevanje) Kraji Gospodinjstva Barka 64 Brestovica 89 Brezovica 93 Divača 360 Dutovlje 186 Gabrovica pri Komnu 82 Golac 111 Gorjansko 179 Gornja Branica 76 Gorenja Košanadel 31 Herpelje 287 Kobja glava 83 Komen 262 Lokev 236 Matavun 91 Materija v 176 Misliče 62 Obrov 267 Ocizladel 184 Ospdel 4 Pliskovica 118 Podgorjede! 117 Povir 207 Rakitovec 67 Rodik 143 Senožeče 272 Skopo 170 Slivje 134 Sveto 127 Skrbina 96 Štanjel 201 Šijak 118 Storje 156 Prebivalstvo 266 331 454 773 740 344 433 717 303 130 951 369 949 951 438 747 317 298 733 17 493 480 914 275 620 037 611 706 501 390 841 466 620 Kraji Št. Viddel Tatredel Tomaj Veliki Dol Vrabce Vremenski Britof Vrhovlje Gospodinjstva Prebivalstvo 10 105 206 81 138 248 82 44 538 872 340 558 967 331 Skupno je upoštevanih 35 celih in 6 deljenih krajev (KLO). V vseh prikazanih celih krajih so ustreino upoštevana vsa tedanja naselja. V priključenem deiu iz '--a jo (KLO) Gorenja Košana je tu upoštevano le naselje GciS. . ; a Ležeče, - preostalo iz tega kraja (KLO) pa je upoštevano pri današnji občini Postojna. V priključenem delu iz kraja (KLO) Ocizia so tu upoštevana naselja Beka, Klanec, Ocizia, Petrinje in Prešnica, preostalo iz tega kraja (KLO) pa je zajeto v današnji občini Koper. V priključenem delu iz kraja (KLO) Osp je bilo tu upoštevano tedanje naselje Krvav! potok, preostalo iz tega kraja (KLO) pa ie zajeto v današnji občini Kopen V priključenem delu iz kraja (KLO) Podgorje sta tu upoštevani tedanji naselji Podgorje in Zaziddel, preostalo iz tega kraja je v današnji občini Koper. V priključenem delu iz kraja (KLO) St. Vid je tu upoštevano naselje Olešče, vse preostalo iz tega kraja pa je v današnji občini Ajdovščina. V priključenem delu kraja (KLO) Tatre so tu zajeta naselja Brezovo brdo, Kozjanedel in Tatre, preostalo iz tega kraja je v današnji občini Ilirska Bistrica. Iz naslednje tabele so razvidne občine na današnjem teritoriju občine Sežana, nastale z novo političnoteritorialno razdelitvijo Slovenije 1952, veljavno pa tudi ob popisu prebivalstva leta 1953, ko se med ostalimi kot pol itičnoferitorialne enote pojavijo tudi občine. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občina Površina km^ Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I . LRS, SRS (št. /leto) 11. Sežana 1 . Dutovlje 2. Štanjeldel Sežana (1+1 + 2) A. Divačadel B. fcmende! Hi. Sežana (II + A + B) C. Hrpeljedel IV. Sežana (III + C) 123 59 31 213 164 86 463 235 698 517 790 416 723 393 978 094 599 126 928 598 652 952 690 6 693 18 294 6 372 24 666 19. 4. 1 952 do 29. 6. 1 96 11/52 30. 6. 1 955 do 29. 12. 1 958 24/55, 44/58 30. 1 2. 1 958 do 31. 3. 1 963 37/60, 8/63 30. 12. 1958 do 31. 3. 1963 44/58 , 8/63 1. 4. 1963 in nadalje 37/60, 8/63, 35/64 Začetno teritorialno območje občine Sežana iz leta 1952 je obsegalo katastrske občine Kazlje, Križ, Merče, Polje, Povir, Storje in Utovlje (z naselji, ki so ležala na teh katastrskih občinah), del katastrske občine Griže (z naseljema Griže in Sela), del katastrske občine Stjak (z naseljema Razguri in Stomaž) ter z deli z Italijo deljenih katastrskih občin: Bazovica (z naseljem Lipica), Gropada (nenaseljeno), Sežana (z naselji Dane pri Sežani, Orlek, Sežana in Šmarje pri Sežani), Trebče (nenaseljeno). Veliki Repen (nenaseljeno) in Voglje (z naselji Dol pri Voglah, Voglje in Vrhovlje). Tak<5 sestavljeno začetno teritorialno območje se v letu 1955 poveča z ozemlji občin Dutovlje in Stanjeldel, ki sta bili osnovani 1952, odpravljeni pa 1955. Iz občine Dutovlje, osnovane 1952, odpravljene pa 1955, so bile priključene katastrske občine Avber, Dutovlje, Kopriva, Krajna vas, Pliskovica, Skopo, Tomaj in Veliki dol (z njih naselji) ter nenaselje ni del z Italijo deljene katastrske občine Salež. V priključenem delu odpravljene občine Štanjel pa so tu upoštevane katastrske občine Hruševica, Kobdilj, Koboli in Štanjel (z njih naselji) ter del katastrske občine Erzelj (z naseljema Erzeljdel in Kodreti), del katastrske občine Gaberje (z delom naselja Erzelj, sedaj Dolanci), del katastrske občine Griže (z naseljema Bogo in Mahniči) ter del katastrske občine Štjak (z naselji Cehovimi, Dolenje, Gradišče pri Štjaku, Krtinovica. Nova vas. Poljane pri Štjaku, Ravnje, Selo, Štjak, Trebižani in Večkoti). V letu 1958 se k občini Sežana priključijo še deli ozemelj občin Divača in Komen, ki sta nastali 1955, odpravljeni pa sta bili 1958. iz odpravljene občine Divača so tu upoštevane katastrske občine Barka, Dane, Divača, Dolenja vas, Dolnje Ležeče, Famlje, Gaberče, Gornje Vreme, Kozjane, Lokev, Misliče, Naklo, Podgrad, Potoče, Senadole, Škofije, 46 Vareje, Vatovlje in Vremski Britof (z njih naselji) fer del katastrske občine Laže (z naseljem Laže) in del katastrske občine Senožeče (z naseljem Senožeče). Iz odpravljene občine Komen pa so tu upoštevane katastrske občine Brestovica, Brje, Gabrovica, Gorjansko, Ivanji grad, Kobljeglava, Komen, Mali dol, Sveto, Skrbina, Tomačevica in Volčji grad (z njih naselji). Kasneje v letu 1963 se teritorialno območje občine Sežana ponovno poveča še z delom ozemlja tedaj odpravljene občine Hrpelje. Upoštevajoč stanje občine Hrpelje konec leta 1958, so bile k občini Sežana priključene katastrske občine Artviže, Brezovica, Golac, Gradišče, Hotična, Hrpelje, Javorje, Kovčice, Markovščina, Materija, Obrov, Ocizla, Pod gorje, Poljane, Prešnica, ftakitovec, Rltomeče, Rodik, Slivje in Tatre (z naselji, ki so ležala na katastrskih občinah) ter nenaseljeni del katastrske občina Pod peč in de! katastrske občine Zazid (z naseljem Zazid) kakor tudi del z Italijo deljene katastrske občine Draga (z naseljema Mihele in Nasirec) in del z Italijo deljene katosrrske občine Gročano (z naseljem Vrhpolje). Za časa popisa prebivalstva leta 196! sta še obstojali tako občina Sežana kakor hjdi se samostojna občina Hrpelje, ki pa je bila po odpravi razdaliena med današnjo občino Sežana in Ilirsko Bistrico. Podatki iz tega popisa so razvidni iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1961 Občine Povrsjnc km Gospodinj stva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) I. Sežana A. Hrpeljede! IS. Sežana (I + A) 463 235 698 5 266 1 593 6 859 18 397 5 618 24 015 30. 12. 1958 do 21. 3. 1963 1. 4. 1963 in nadalje 37/60, 8/63 .i " 37/60, 8/63, 35/64 Popis prebivab. fva v jetu 1971 pa je že upoSteval in je bil tudi izvršen na dokončno razširjenem ozemlju občine Sežano, uveljavljenim začetek aprila leta 1963, zato so zbrani podatki iz tega popisa razvidni iz tabele za občine, oziroma demografskega rajona. V nadaljevanju podajamo v informacijo še posebno tabelo, iz katere je razvidna sestava celotne odpravljene občine Divača, glede na zajetje političnoteritorialnih enot od leta 1952 do odprave konec leta 1958 z rekonstruiranimi podatki iz popisa prebivalstva 1953. Po odpravi je bilo ozemlje te občine priključeno z večjim delom k občini Sežana, z manjšim pa k občini Hrpelje (ta pa je bila kasneje tudi odpravljena in razdeljena med današnji občini Sežana in Ilirska Bistrica). Sestava odpravljene občine Divača s podatki popisa 1953 Občine Površina km^ Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) a) Divača b) Sen ožeče -de I c) Vreme Divača (a do c) 60 60 55 175 721 300 456 477 2 476 1 031 1 796 5 293 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 11/52 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 24/55 , 44/58 Konec leta 1958 je bila odpravljena občina Divača, oblikovana pa je bila v letu 1955 iz ozemelj v letu 1952 osnovanih občin Divača, Senožečedel in Vreme. Iz občine Divača iz 1952. leta so zajete katastrske občine Dane, Divača, Dolnje Ležeče, Lokev, Naklo in Rodik (s svojimi naselji), iz dela občine Senožeče so bile upoštevane katastrske občine Dolenja vas, Gaberče, Potoče in Senadole (z naselji, ki so ležala na teh katastrskih občinah) ter del katastrske občine Laže (z naseljem Laže) in del katastrske občine Senožeče (z naseljem Senožeče). Iz občine Vreme pa so bile tu upoštevane vse njene katastrske občine, tj. Barka, Famlje, Gornje Vreme, Kozjane, Misliče, Podgrad, Škofije, Vareje, Vatovlje in Vremenski Britof (s svojimi naselji). Celotna sestava odpravljene občine Hrpelje po pol itično-teri-. torialnih enotah iz leta 1952 ali kasneje pa je razvidna iz posebne tabele pri današnji občini Ilirska Bistrica, kamor je bil po odpravi priključen ostali del te občine. Za odpravljeno občino Komen pa je takšna sestava razvidna iz posebne tabele pri današnji občini Nova Gorica. 211. Današnja občina L j u b I j a n a - V i č - R u d n i k -del K slovensko primorskonotranjskemu demografskemu rajonu pripada tudi majhen del današnje občine LjubljanaVičRudnik, in sicer le celotna katastrska občina Rakitna (z naseljem Ra kitna, ki na njej edino leži). Ko so na območju Slovenije obstajali kot upravnoteritoriaine enote kraji (KLO) je bil ob popisu prebivalstva leta 1948 v občino LjubljanaVičRudnik zajet tudi kraj (KLO) Rakitna. Sestavljali sta ga že imenovana katastrska občina Rakitna (z naseljem Rakitna) in del katastrske občine Iška vas (z naseljem Ustje, sedaj priključeno k naselju Gornji Ig). Celotni kraj (KLO) Rakitna, katerega ozemlje spada k današnji občini LjubljanaVičRudnik, je ob popisu prebivalstva leta 1948 prikazoval 110 gospodinjstev in 533 prebivalcev, od tega je odpadlo na naselje Rakitna, ki pripada slovensko primorskonotranjskemu rajonu, 108 gospodinjstev in 521 prebivalcev, medtem ko je na tedanj« naselje Ustje, ki pripada ljubljanskemu demografskemu rajonu, odpadlo le 2 gospodinjstev z 12 prebivalci. V letu 1952 pa tudi ob popisu prebivalstva leta 1953, ko so se kot političnoteritorialne enote pojavile občine, je katastrska občina Rakitna (z naseljem Rakitna) pripadala najprej k občini PodpečPreserje, po njeni odpravi pa k občini Cerknica, zatem pa je bila ta katastrska občina priključena k občini LjubljanaVičRudnik, Naselje oziroma katastrska občina Rakitna, ki meri zaokroženo 21 km^, je ob popisu prebivalstva leta 1953 štela 113 gospodinjstev in 480 prebivalcev, medtem ko je ob popisih prebivalstva leta 1961 štela 132 go 47 spodinjstev s 417 prebivalci, leta 1971 pa 105 gospodinjstev s 387 prebivalci. Katastrska občina Rakitna oziroma naselje Rakitna je prikazano še pri občini Cerknica (v tem obravnavanem demografskem rajonu) ter pri preostalem večjem delu občine Ljubi janaVičRudnik (pri ljubljanskem demografskem rajonu). 212. Današnja občina Ribnicadel Ko so se v letu 1961 določili in opredelili demografski rajoni, so se ti določali skladno z zajemanjem celih, torej nedeIjenih tedanjih občin. Med temi celimi občinami je bila tedaj tudi občina Loška dolina, katere teritorij je spadal in še spada pod slovensko primorskonotranjski demogrofski rajon. Zaradi kasnejših politično teriforiainih sprememb pa se je občina Loška dolina odpravila, njen teritorij pa priključil delno k današnji občini Cerknica, delno pa k današnji občini Ribnica. Ker so demografski rajoni določeni kot stalne, torej neizpremenljive teritorialne enote, spadata oba dela odpravljene občine Loška dolina pod slovensko primorskonorranjski demografski rajon. !z odpravljene občine Loška dolina, katere del je v sedanji občini Ribnica, pripadajo k slovensko primorskonotranjskemu demografskemu rajonu katastrske občine Hrib (z naselji HribLoški potok. Srednja vasLoški potok, Segova vas in Tabor), Retje (z naseljema Mali log in Retje) ter Travnik (z naseljem Travnik). V letu 1948, tj. ob tedanjem popisu prebivalstva, so navedene katastrske občine in njihova navedena naselja sestavljali upravno - teritorialno enoto, tj. kraj (KLO) pod nazivom Loški potok. Meri! je zaokroženo 53 km2, ob navedenem popisu leta 1948 je štel skupno 502 gospodinjstev in 2 020 prebivalcev. Ob po pisu prebivalstva leta 1953 pa je isto teritorialno območje - ki je (s pojavom občin) tedaj spadalo k leta 1952 osnovani, a kasneje odpravljeni občini Loški potok, nato k občini Sodražica, po njeni odpravi pa k občini Loška dolina, kasneje in končno k današnji občini Ribnica - štela 509 gospodinjstev in 1975 prebivalcev. Ob popisih prebivalstva leto 1961 in 1971 je bilo isto teritorialno območje že vključeno v občino Ribnica. Leta 1961 je štelo 523 gospodinjstev s 1 856 prebivalci, medtem ko je leta 19/1 štelo 523 gospodinjstev s 1 856 prebivalci, medtem ko je leta 1971 štelo 527 gospodinjstev s 1 755 prebivalci. O delitvi odpravljene občine Loška dolina, ki je deljena med omenjeni današnji občini Cerknica in Ribnica, glej še ostale informacije pri današnji občini Ribnica (pri dolenjskem demografskem rajonu) ter pri občini Cerknica (v slovensko primorskonofranjskem demografskem rajonu), kjer je nakazana tudi celotna sestava odpravljene občine Loška dolina. 3. Gorenjski demografski rajon Gorenjski demografski rajon zajema teritorij 9 celih in 1 deljene današnje občine. Upoštevane pa so tu današnje občine Domžale, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tolmin, Tržič in Ljubi janaSiškadel. V delu današnje občine Ljubi janaSiška je zajet teritorij nekdanje odpravljene občine Medvode. Naslednja tabela kaže za ta rajon in njegove občine podatke o površinah, številu katastrskih občin in naselij ter podatke o številu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in stanovanjske površine. 3 A. Gorenjski demografski rajon, površina, število katastrskih občin in naselij SR SLOVENIJA Gorenjski rajon (1 do 19) % delež rajona 1 . Domžale 2. Idrija 3. Jesenice 4. Kamnik 5. Kranj 6. Radovljica 7. Škofja Loka 8. Tolmin 9. Tržič 10. LjubljanaSiškadel Površina ha Katastrske občine deljene deli deljenih Naselja deljena deli deljenih 2 025 400 2 638 2 555 41 0 555 20, 3 23 991 42 487 37 467 28 927 45 282 64 071 51 168 93 923 15 540 7 699 371 14, 1 44 33 19 34 65 36 56 59 10 15 361 14, 1 42 29 19 34 63 36 56 58 9 15 83 10 12, 0 2 4 171 22 12, 9 3 5 2 2 2 3 4 6 000 957 16, 0 1 66 63 30 115 120 95 183 117 34 34 5 966 954 16, 0 166 63 30 114 119 95 182 117 34 34 34 71 5 7, 0 48 3 B. Gorenjski demografski rajon, števiic prebivalcev gospodinjstev, stanovanj in stanovaniske površine ~r— 30 f i Gospodinj Stano ! stva SR SLOVENIJA Gorenjski rajon (i do 10) % delež rajona 1 . Domžale 2. Idrijo 3. Jesenice •4, Kamnik 5. Kranj 6. Radovljico 7. Skorja Loka 8. Tolmin 9. Tržič 10. Ljubi janaSiška - del Prebivalstvo vsega kmečko 1948 1953 1961 1971 1971 1971 1971 Stanov, površine m2 197! 1439 800 1504 427 1591 523 1727 137 353 031 515 531 471 076 2646 056 205 1 84 14, 3 22 598 17 067 20 374 16 937 39 093 22 560 25 632 24 602 9 924 6 397 217 343 14, 4 24 104 17 541 23 218 17 843 41 593 24 347 27 025 24 677 10 154 6 841 236 297 14, 8 27 449 17 598 26 016 19 897 47 779 26 898 27 798 23 503 11 350 8 009 259 556 30 308 15, 0 8, 6 32 027 17 733 27 55 i 22 474 56 355 28 608 30 848 21 931 12 460 9 569 4 449 3 049 624 3 192 5 544 2 517 .4 775 4 868 558 732 78 210 71 542 4434 827 15, 2 15, 2 16, 5 3 723 5 377 9 368 6 383 17 101 8 801 8 826 6 979 3 833 2 819 7 906 5 102 8 269 5 851 15 136 8 254 7 884 6 835 3 603 2 702 477 149 306 572 445 385 35 3 809 948 234 531 261 552 135 455 477 204 178 160 627 3-1. Današnja občina Domžale Današnje teritorialno območje občine Domžale zajeme 18 celih in 5 deljenih nekdanjih krajev (KLO), ki so kot upravnateritorialne enote obstajale ob času popisa prebivalstva leta 1948, Poimensko so z rekonstruiranimi podatki Iz tega popisa razvidni iz nasiednje tabele. Od deljenega kraja (KLO) Češnjšce so tu upoštevana tedanja naselja Cešnjice, Lipa, Poljane in Selce, ostala pa v današnji občini Kamnik, iz deljenega kraja (KLO) PodgoricaDragomel j sta tu zajeti naselji Dragonelj in pMra, preostalo pa v današnji občini Ljubi janaBe~ žigrad. !z kroja (KLO) Radoml jedel so tu upoštevana tedanja naselja Dolenje, Hudo, Jasen, Kolovec, Rova, Skrjančevo, Zagorica in Žice, ostalo pa v današnji občini Kamnik. Od kraja (KLO) RibčeZasavjedel so tu zajeta tedanja naselja Hrib, Spodnji Prekar, Velika vas. Zalog in Zgornii Prekar, preostalo pa je v današnji občini Litija. Iz kraja Št. Gotard-del so tu naselje Drfno, Hribi, Lebenice, Podzid, Trojane, U čok, ' Vzidan, Zopleš in Zavrh, preostalo pa je upoštevano v današnji občini Zagorje t-b Savi. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji K raji SKUPAJ Domžale Blagovica Cešnjice -del D ob H omec Ihan Jarše K rase Krašnja K rtina Lukovica Mengeš Moravče Gospodinjstva J Prebivalstvo 5 557 1 132 144 33 242 128 229 398 104 162 161 220 713 349 22 598 3 717 724 160 994 553 1 015 1 434 502 761 792 1 054 2 763 1 573 Peče Podg or i caD rog ome I j -de I Prevoje Radoml jedel RibčeZasavjedel Št. Gotarddel Št. Ožbalt Trzin Vir Vrhpoi je (nodaljevanje) Gospodinjstva j Prebivalstvo 151 94 220 247 43 70 66 214 328 109 750 443 971 975 239 304 324 840 1 188 522 Od uveljavljanj občin kot polifičnoteritorialnih enot v letu 1952 in od nadaljnjih spreminjanj teh enot, pa do danes so razvidna 4 območnostna stanja, tj. iz let 1952 oziroma 1953, 1955, 1958 in 1961. Območje iz leta 1952 se v letu 1955 poveča z zajetjem občin Blagovice, Lukovice ter dela občine Radomlje in dela občine Trojane, vse so bile 1952. osnovane, odpravljene pa 1955. V letu 1952 oziroma ob popisu v letu 1953 je takratno območje občine Domžale zajemalo tele cele katastrske občine: Brezovica, Depala vas, Dob, Domžale, Ihan, Jarše, Krtina, Pod reč je, Selo, Stob, Studa, Studenec in Sv. Miklavž (z naselji, ki so ležala na njih). V letu 1955 so imele priključene občine tele sestave: Območje odpravljene občine Blagovica je imelo celo katastrsko občino Blagovica, Št. Ožbolt, Učak in Zirovše (z naselji, ki so ležala na njih) ter de! katastrske občine Cešnjice (z naseljem Cešnjice, Lipa, Poljane in Selca). Odpravljeno občino Lukovica pa so sestavljale katastrske občine Konsno, Krašnja, Lukovica, Prevoje, Rafolče, Spodnje Koseze in Zlato polje (z naselji, ki so ležala na njih)' . lž' :odpravl jene občine Radomljedel so prišle pod območje občine Domžale cele katastrske občine Homec, Radomlje in Rova (s svojimi naselji); od odpravljene občine Trojane pa le katastrske abči 49 na Trojane (s svojimi naselji). V letu 1958 se v območje občine Domžale vključi še celotna odpravljena občina Mengeš (neizpremenjena od osnovanja do odprave), ki so jo sestavljale katastrske občine Dobeno, Loka, Mengeš in Trzin, ter odpravljena občina Moravče, ki so jo pred odpravo sestavljale občina Moravče iz leta 1952, (ukinjena pa leta 1 955) s katastrskimi občinami Drfija, Moravče, Peče, Sv. Trojica, Sv. Andrej, Sv. Mohor, Sv. Valentin, Vrhpolje in Zgornje Koseze (s svojimi naselji) ter dei katastrske občine Velika vas (z naseljema Češnjicedel in Sv. Miklavž) ter del odpravljene občine Kresnice z delom katastr ske občine Velika vas (z naselji Hrib nad Ribčami, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah in Zgornji Prekar). V letu 1961, tj. še pred popisom iz tega ieta, pa se območju občine Domžale priključi še dei občine Ljubi janaCrnuče odpravljene 1961, tj. katastrska občina Dragamelj (z naseljem Drogornelj) in del katastrske občine Podgcrica (z naseljem Pšata ). V današnje območje občine Domžale vključene imenovane pol itičnoterirorialne enote kakor tudi njihovi rekonstruirani podatki iz popisa prebivalstva leta 1953 so pregledno dani v naslednji tabeli. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinjstvo Prebivalstvo Iz obdobja Ur. i. LRS, SRS (št. /le to) I. Domžale 1. Blagovica 2. Lukovica 3. Rabcmlfe - dei 4. Trojene - del ji. Domžale (! + 1 do 4) A. Mengeš 5 . Moravče 6. Kresnice - del B. Moravče (5 + 6) III. Domžale (!! + A + B) C. Ljub. -Črnuče-del IV. Domžale (Hi + C) 48 29 38 18 8 141 30 59 5 64 235 5 240 2 486 279 595 603 77 4 040 982 7 bi 47 809 5 831 100 5 931 403 322 665 266 318 15 974 847 585 244 829 23 650 454 24 104 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 19. 4. 1952 do 29. 12. 1958 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 11/52 24/55, 44/58 11/52, 24/55, 44/58 11/52 30. 6. 1 955 do 29. 1 2. 1 958 24/55 , 44/58 30. 12. 1958 do 1. 2. 1961 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 2. 2. 1961 in nadalje 44/68, 37/60, 3/61 24/55, 37/60, 3/61 37/60, 3/61 , 35/64 Končno današnje območje občine Domžale se je oblikovalo v letu 1961, še pred popisom prebivalstva, zato sta na tem območju izvršena popisa v letu 1961 in 1971, njihovi podatki pa so razvidni iz pregledne tabele za občine in iz ustreznega demografskega rajona. Ker je bil del občine Ljubljana - Črnuče, odpravljen 1961, priključen k občini Domžale, preostali večji del pa k občini Ljubljana - Bežigrad, je v naslednji tabeli prikazana še sestava za to celotno odpravljeno občino. Občir Sestava odpravljene občine Črnuče s podatki popisa 1953 Površina km2 Gospodinjstvo Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št ./leto) a) Črnučedel b) Dolskodel c) Poljedel Ljubljana -Črnuče (a do c) 25 9 1 35 963 184 1 147 3 466 738 4 204 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 11/52 _ M _ _ M 24/55, 37/60, 3/61 Odpravljeno občino Ljubi janaČrnuče so v letu 1955 sestavljale prejšnje občine iz leta 1952; Črnučedel s katastrskimi občinami Beričevo, Črnuče, Dragomelj, Nadgorica in Podgorica (s svojimi naselji), Dolskodel s katastrskimi občinami Dol pri Ljubljani, Kleče in Podgora (s svojimi naselji) ter Polje - del z nenaseljenima deloma katastrskih občin Šmartno ob Savi in Zadobrova. 3-2. Današnja občina Idrija Iz popisa prebivalstva leta 1948 je v današnjem območju občine Idrija 12 celih in 4 deljeni kraji (KLO). Razvidimo jih z rekonstruiranimi podatki tega popisa v naslednji tabeli: Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ del Idrija Bukovo Cerkno Črni vrh Dole Godovič Krnice Ledine Novaki - del Gospodinjstva Prebivalstvo 814 822 125 448 439 1 66 125 103 162 120 17 067 4 997 546 1 696 1 849 681 493 456 719 606 50 (nadaljevanje) Kraji Otalež Pod lan išče Spodnja Idrija Šebrelje - del Vojsko - de! Zakriž Zel in Gospodinjstva 192 102 447 117 151 166 129 Prebivalstvo 751 478 1 528 481 512 715 559 Pri vseh celih krajih (KLO) so upoštevana vsa njihova tedanja naselja. Od kraja (KLO) Bukovodel spadajo v občino Idrija takratna naselja Bukovo, Kojca, Zakojca, ostalo iz tega kraja je v današnji občini Tolminj od kraja (KLO) Novaki - del sta tu zajeta naselja Dolenji Novaki in Gorenji Novaki - del, preostalo je v občini Skofja Loka^ od kraja (KLC) Šebrelje - del je tu upoštevan de! tedanjega naselja Šebrelje, preostalo pa v občini Tolmin ter od kraja (KLO) Vojsko je tu zajeto naselje Vojsko, medtem ko je ostalo iz tega kraja v današnji občini Tolmin. Po rekonstruiranih podatkih iz popisa prebivalstva leta 1953 vidimo sestavo poiitičnoteritorialnih enot, tj. občin, v naslednji tabeli. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občin Površina km 2 Gospodinj stva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) I. lanja 1 . Cerknodel 2. Črni vrh 3. Spodnja Idrija II. Idrija (I + 1 do 3) 4. Cerkno - del lil. Idrija (11 + 4) 127 25 82 84 318 107 425 2 176 299 506 765 3 746 1 149 4 895 6 518 1 217 2 227 2 863 12 825 4 716 17 541 , 1 952 do 29. 6. 1 955 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 19. 4. 1952 do 29. 12. 1958 30. 12. 1958 in nadalje 11/52 24/55, 44/58 11/52, 24/55, 44/58 44/58, 37/60, 35/64 Leta 1952 osnovano in tudi ob popisu prebivalstva 1953 veljavno območje občine Idrija je obsegalo tedaj katastrske občine Cekovnik, Idrija mesto, Jelični vrh in Vojsko (z naselji, ki so ležala na njih) ter del katastrske občine Dole (z naselji Črna, Do!edel, Idršek, Potok, Zavratec in Zirovnicadel), Idrijski log (z naseljem Idrijska Bela) in del katastrske občine Prapretno brdo (z naseljem Dolnja Trebuša - del). K občini Idrija iz iefa 1952 so se priključila v letu 1955 še ozemlja leta 1952 osnovan ih občin Cerkno - del ter Črni vrh in Spodnja Idrijaj kasneje leta 1958 pa se je priključil še preostal! de! občine Cerkno. V letu 1955 sta bili priključeni iz še neodpravljene občine Cerknodel katastrski občini Otaleždel (z naselji Jazne, Lazeč, Plužnje in Otalež) in Šebrelje - del (z naseljem Šebrelje). Iz leta 1955 odpravljene občine Črni vrh, Godovič, Javornik, Kanji dol. Lome in Zadlog (naselja, ki so ležala na njih) ter Idrijski log - del (z naseljem Idrijski log). Iz odpravljene občine Spodnja Idrija pa so bile upoštevane katastrske občine Gorenja Kanomlja, Idrske Krnice, Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja in Vrsnik I (s tedanjimi naselji) ter del katastrske občine Ledine (z naselji Govejek - del. Korita, Ledine, Ledinske Krnice, Otalež - del (z naseljem Mrzli vrh in Otalež - del). Pečnik) in Kasneje, v letu 1958 je pripadlo k občini Idrija še preostalo ozemlje tedaj povsem odpravljene občine Cerkno, ki zajema katastrske občine Cerkno, Gorje, Je senice, Labinje, Orehek, Planina, Polica, Reka, Spodnji Novaki in Zakriž (s tedanjimi njihovimi naselji) ter deljene katastrske občine Bukovo (z naseljema Bukovo in Zakojca), Gorenji Novaki (z naseljem Gorenji Novaki), Otalež (z naseljem Straža) in Šebrelje (z naseljem Jagršče). Ker je bilo ozemlje današnje občine končno oblikovano konec leta 1958 in je od tedaj ostalo neizpremenjeno, sta bila kasnejša popisa prebivalstva v letih 1961 in 1971 izvršena na tem območju, rezultati teh popisov pa so razvidni iz pregledne tabele za občine in ustreznega demografskega rajona. 3-3. Današnja občina Jesenice Iz obstoječih krajev (KLO) ob popisu prebivalstva v letu 1948 jih je na območju današnje občine Jesenice 8, razvidni pa so iz naslednje tabele. 51. Rekonstrukcija za podafke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Jesenice Blejska Dobrava Dovje - Mojstrana Gozd Kranjska gora Rateče - Planica Zgornje Gorje - del Žirovnica Gospodinjstva Prebivalstvo 6 416 4 202 261 571 131 431 176 7 637 20 374 12 931 830 1 792 488 1 400 617 36 2 280 Del kraja (KLO) Zgornje Gorje, ki je priključeno k današnji občini Jesenice, vsebuje tedanje naselje Rodovna - del, ki je sedaj preimenovana v Zgornjo Rodovno, preostalo iz tega kraja pa je priključeno k današnji občini Radovljica. Pri nedeljenih krajih (KLO) so upoštevana vsa tedanja naselja na njihovem ozemlju. Po uveljavitvi politično - teritorialnih enot - občin pa je prvotno še ožje območje občine Jesenice, ki je v letu 1952 oziroma ob popisu prebivalstva 1953 zajemalo le ozemlje katastrskih občin Blejska Dobrava, Hrušica, Javornik, Jesenice, Koroška Bela, Planina, Plavški rovt in Potoki (s tedanjimi n" hovim! naselji), po večano še za odpravljene občine ne pa so iz naslednje tabele: I VSO . eta, razvid Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Obč ir. e Površina km^ Gospod in jstva Prebival sfvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) Jesenice 1 . Dovje - Mojstrana 2. Kranjska gora 3. Žirovnica Jesenice (I + 1 do 3) 76 1 23 133 43 375 4 712 577 912 699 6 900 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 15 981 1 829 2 809 2 599 23 218 30. 6. 1955 in nadalje 11/52 24/55, 37/60, 35/64 iz odpravljene občine Dovje - Mojstrana so bile priključene katastrske občine Dovje, Gozd - del in Višelnica - del (s svojimi naselji)^ iz odpravljene občine Kranjska gora katastrske občine Gozddel, Kranjska gora, Podkoren, Radeče (s svojimi naselji), iz odpravljene občine Žirovnica pa katastrske občine Doslovče, Zabreznica in Žirovnica (z naselji, ki leže na njih). Ker je ozemlje današnje občine Jesenice, ki je tako oblikovano v letu 1955, ostalo v istem obsegu tudi ob popisu prebivalstva leta 1961 in 1971, so za to območje podatki iz teh popisov prikazani kar pri pregledni tabeli za občine in pri ustreznem demografskem rajonu. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 3-4. Današnja občina Kamnik Popisni rezultati iz leta 1948 iz tedanjih 16 celih in 2 deljenih krajev (KLO), ki so upoštevani na območju današnje občine Kamnik, so razvidni iz naslednje tabele. Kraji SKUPAJ Kamnik Cešnjice - del Črna Godič Kamniška Bistrica Komenda Moste Motnik Nevl je Paloviče Podgorje Radomlje - del Srednja vas v Tuhinju Smarca Šmartno Spitalič Tuhinj Tun jice Tuhinju Gospodinjstvo Prebivalstvo 4 360 1 694 41 137 140 371 395 172 99 194 72 134 65 182 160 139 94 179 92 16 937 4 844 227 668 621 1 564 1 667 759 425 809 393 506 256 1 037 554 705 494 891 517 52 Iz deljenega kraja (KLO) Češnjice so tu upoštevana naselja Gabrovica, Laseno, Mali Rakitovec, Pšajnovica in Veliki Rakitovec, preostalo iz tega kraja pa je v današnji občini Domžale. Iz deljenega kraja (KLO) Radomlje pa sta tu upoštevana naselja Rudnik in Volčji potok, preostalo pa je v današnji občini Domžale. Na vseh zajetih celih krajih (KLO) pa so ustrezno upoštevana vsa njihova tedanja naselja. Po novi politično - teritorialni razdelitvi iz leta 1952 in po kasnejših spremembah, ko se kot politično - teritorialne enote pojavijo tudi občine, prikazuje naslednja tabela začetno območje občine Kamnik iz leta 1952 in iz popisa prebivalstva 1953 kakor tudi končno, tj. današnje območje občine Kamnik po stanju iz leta 1955 in nadalje. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km^ Gospodinjstva Prebival stvo iz območja Ur. I . LRS, SRS (št. /leto) I. Kamnik 1 . Kamniška Bistrica 2. Komenda 3. Tuhinjska Sednja vas 4. Tuhinj 5. Motnik 6. Rodom! jedel 7. Lučedel H. Kamnik (i + 1 do 7) 42 111 24 21 50 31 8 2 289 2 348 672 626 225 265 184 248 4 668 686 789 2 548 146 877 860 937 17 843 19. 4. 1952 do 20. 6. 1955 11/52 30. 6. 1955 in nadalje 24/55, 37/60, 35/64 Prvotno območje občine Kamnik iz leta 1952 in ob popisu prebivalstva leta 1953 so sestavljale katastrske občine Kamnik, Košiše, Mekinje, Nevlje, Palovče, Podgorje, Tučna in Tunjice (s svojimi naselji). V povečano, tj. v današnje območje občine Kamnik so v letu 1955 prišla še ozemlja odpravljenih, v letu 1955 osnovanih občin, in sicer: občina Kamniška Bistrica s katastrskimi občinami Bistričica, Črna, Godič, Gozd, Stranje in Županje njive (s tedanjimi naselji), občina Komenda s katastrskimi občinami Kaplja vas, Klanec, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče in Suhadole (z naselji), občina Tuhinjska Srednja vas s katastrskimi občinami Loke, Podhruška in Znojile (z naselji), občina Tuhinj s katastrskimi občinami Cešnjicedel. Hribi, Hruševka, Pšajnovica, Šmartno v Tuhinju, Spitaličdel in Zgornji Tuhinj (z naselji, ki na njih ležijo), občina Motnik s katastrskima občinama Motnik in Spitaličdel (z naselji), občina Radomljedel s katastrskima občinama Smarca in Volčji potok (z naselji) ter občina Lučedel z nenaseljeno katastrsko občino Podvolovl jekdel. Območje današnje občine Kamnik, ki je bilo oblikovano v letu 1955, je ostalo neizpremenjeno tudi ob popisih prebivalstva leta 1961 in 1971, zato so ustrezni rezultati in teh popisov razvidni iz pregledne tabele za občine in ustreznega demografskega rajona. 3-5. Današnja občina Kranj Iz časa popisa prebivalstva iz leta 1948 je na območju današnje občine Kranj ozemlje tedanjih 23 celih in 2 deljenih krajev (KLO). Poimensko jih razvidimo iz naslednje tabele. Kraj (KLO) Trboje se deli med današnji občini Kranj in LjubljanaSiška, tako da sta v občini Kranj tedanja naselja Trboje in Zerjavka, preostala naselja iz tega kraja pa v občini LjubljanaŠiška. Kraj (KLO) Zabnica, ki je deljen med občino Kranj in Škofja Loka, zajema v občini Kranj naselja Čepulje, Dorfarjedel, Lavtarski vrh, Planica, Sutnadel in Zabnica, preostala naselja tega kraja pa so v občini Škofja Loka. Pri celih zajetih krajih (KLO) pa so seveda ustrezno upoštevana vsa njihova tedanja naselja. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Kranj Besnica Bitnje Brnik Cerklje na Gorenjskem Duplje Goriče Jezersko. Kokra Kokrica Mavčiče Naklo Orehe k Podbrezje Preddvor Predosl je Šenčur Senturška gora Trbojedel Trstenik Velesovo Visoko Voglje Zalog Zabnica - del Gospodinjstva Prebivalstvo 10 533 5 158 256 307 167 419 208 203 183 91 272 210 321 270 163 373 307 345 54 85 111 157 268 268 184 153 39 093 15 198 1 154 1 156 817 2 030 824 967 753 486 981 918 1 351 996 699 1 901 1 325 1 445 307 388 573 813 1 189 1 283 865 674 Z uveljavitvijo občin kot političnoteritorialnih enot in z oblikovanjem območja današnje občine Kranj od leta 1952 in nadalje nastanejo 3 območnostna stanja, tj. najprej prvotno, v letu 1952 in še tudi ob popisu prebivalstva v letu 1953 veljavno stanje. Naslednje povečano območje se uveljavi v letu 1955, ko se k občini Kranj priključi ozemlje 8 celih in 2 deljenih občin, osnovanih 1952. leta, odpravljenih pa 1955. Zatem pa se k tako povečani občini Kranj priključi še občina 53 Cerklje osnovana 1952, odpravljena pa 1958. Sesfava današteritorialnih enot z rekonstruiranimi podatki iz popisa prebinje občine Kranj je glede navedenih priključenih političnovalstva iz ieta 1953 razvidna iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km Gospodinj stva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /le to) Kranj 1 . Besnica 2. Goriče 3. Jezersko 4. Mavčiče 5. Naklo 6. Predoslje 7. Preddvor 8. Šenčur 9. Smlednik - del 10. Zabnica - del II. Kranj (I + 1 do 1 1 . Cerklje III. Kranj (II + 1 1) 0) 26 35 26 69 14 35 18 88 38 5 23 377 76 453 6 287 272 364 224 268 756 648 573 972 91 488 10 943 1 057 12 000 17 827 1 147 1 656 822 158 961 488 445 016 403 834 1 36 757 4 836 41 593 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 19. 4. 1952 do 29. 12. 1958 30. 12. 1958 in nadalje 11/52 24/55, 44/58 11/52, 24/55, 44/58 44/58 , 37/60 , 35/64 V letu 1952 pa tudi ob popisu prebivalstva leta 1953 je tedanje območje občine Kranj obsegalo katastrske občine Cirčiče, Drjlovka, Huje, Klanec, Kranj, Primskovo, Rupa, Stražišče in Struževo. Priključeno občino Besnica so sestavljale katastrske občine Spodnja Besnica, Sv. Jošt in Zgornja Besnica (z naselji) ter del katastrske občine Nemilje (z naselji Jamnik, Nemilje, Njivica in Podbiica), Priključena občina Gorica je zajemala katastrske občine Babni vrh, Golnik, Goriče, Srednja vas in Tenetiše (z njih naselji). Priključeno občino Jezersko sta sestavljali katastrski občini Spodnje Jezersko in Zgornje Jezersko (s svojimi naselji). Pripojena občina Mavčiče je imela katastrske občine Breg, Jama, Mavčiče, Podreča, Praše (z njih naselji). Priključeno občino Naklo so sestavljale katastrske občine Duplje, Naklo, Okroglo, Pivka, Podbrezje, Strahinj, Vojvodin boršt I, Vojvodin boršt II in Žeje (s svojimi naselji). Priključena občina Predoslje je bila sestavljena iz katastrskih občin Britof, Kokrica, Predoslje in Suha (z njih naselji). Priključena občina Preddvor je imela katastrske občine Bela, Breg, Kokra in Tupaliče (z njih naselji). Na ozemlju priključene občine Šenčur so bile katastrske občine Hrastje, Luže, Olševek, Šenčur, Vidoko in Voglje (s svojimi naselji). Iz priključenega dela občine Smlednik je bila zajeta le katastrska občina Trboje (s svojima naseljema), iz priključenega dela občine Zabnica pa so upoštevane katastrske občine Bitnje in Zabnica (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Križna gora (z naselji Cepulje, Lavtarski vrh in Planica). V letu 1958 se k teritoriju občine Kranj iz 1955 priključi občina Cerklje, osnovana 1952, odpravljena pa 1958} sestavljale so jo katastrske občine Cerklje, Cešnjevek, Dobrava, Grad, Lahovče, Pšata, Spodnji Brnik, Senturška gora, Šmartno, Štefanja gora, Velesovo, Zalog in Zgornji Brnik (z naselji, ki so ležali na teh katastrskih občinah). Današnje območje občine Kranj, ki je bilo oblikovano do konca leta 1958, je zatem ostalo neizpremenjeno, zato sta bila na tem območju izvršena tudi popisa prebivalstva v letih 1961 in 1971. Podatki iz teh popisov so zbirno razvidni iz pregledne tabele za občine oziroma iz ustreznega demografskega rajona. 3-6. Današnja občina Radovljica enote obstajali kraji (KLO) na današnjem teritoriju občine Radovljica. Ti kraji (KLO) so poimensko s podatki tega popisa razvidni iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Radovljica Begunje na Gorenjskem Bled Bohinjska Bela Bohinjska Bistrica Brezje Kamna gorica Koprivnik - Gorjuše Kropa Lancovo Lesce Ljubno Mošnje Pod homZasip PodnartOršiše Polje - Bohinj Ribno Spodnje Gorje Srednja Dobrava Srednja vas - Češnjica Stara Fužina Zgornje Gorje - del Gospodinjstva Prebivalstvo 6 314 772 397 1 079 214 485 167 116 148 181 151 437 126 102 201 186 153 200 187 130 318 193 371 22 560 2 330 1 484 3 387 920 1 697 645 430 611 645 672 1 443 462 425 801 727 600 792 660 532 1 180 704 413 Skupno je iz leta 1948 upoštevanih 21 celih in 1 deljen kraj (KLO). Pri navedenih celih krajih so ustrezno zajeta vsa tedanja njihova naselja. Pri deljenem kraju (KLO) Zgornje Gorje pa so tu upoštevana tedanja naselja Grabče, Krnica, Mevkuž, Perniki, Pokljuka, Poljščica, Radovnadel, Spodnje Laze, Višelnica, Zatrnik, Zgornje Gorje in Zgornje Laze, medtem ko je preostali del tedanjega kraja, tj. preostali del naselja Radovna sedaj preimenovan v Zgornjo Radovno, upoštevan pri današnji občini Jesenice. Ob popisu prebivalstva leta 1948 so kot upravnoteritorialne Z novo političnoteritorialno razdelitvijo se v letu 1952 54 Ijavijo kot poliHčnoteritorialne enote tudi občine. Naslednja tabela prikazuje tiste odpravljene občine leta 1955, iz kate rih se je oblikovalo današnje teritorialno območje občine Radovljica. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km ^ Gospodinjstva Prebiva stvo z obdobja "T" Ur. i. LRS, SRS (št. /leto) |. Radovljica - de! 1. Begunje na Gorenjskem 2. Črnivec 3. Kropa 4. Podnart || . Radovljica (1 + 1 do 4) 5. Bled - del 6. Bohinjska Bistricadel 7. Gorje 8. Srednja vas v Boh. -del A. Bied (5 do 8) 9. Bled - del 10. Bohinjska Bistricadel 1 1 . Rodovlj icadel 12. Srednja vas v Boh. -de I B. Bohinj (9 do 1 2) III. Radovljica (I! + A + B) 38 33 13 16 19 119 69 1 121 16 207 15 122 13 1 65 315 641 1 516 421 302 396 372 3 007 1 685 849 2 534 888 521 1 409 6 950 4 910 1 527 1 1 46 1 580 1 456 10 619 5 531 3 101 8 632 3 178 1 918 5 096 24 347 19. 4. 19. 4. 30. 6. 19. 4. 30. 6. 19. 4. 952 do 29. 6. 1955 952 do 29. 6J955 955 do 31. 5. 1961 952 do 29. 6. 1955 955 do 31. 5. 1961 952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 31. 5. 1961 1. 6. 1961 in nadalje 11/52 11/52 24/55, 37/60, 14/61 11/52 24/55, 37/60, 14/61 11/52 24/55, 37/60 14/61 37/60, 14/61, 35/64 V letu 1952 pa tudi ob popisu prebivalstva leta 1953 je območje občine Radovljica zajemalo katastrske občine Hresše, Lancovo, Predtrg in Radovljica (z njihovimi naselji) tacfel katastrske občine Mošnje (z naseljema Gorica in Vrbnje) in del katastrske občine Nova vas (z naseljema Hlebce in Nova ves). V tem letu prikazani podatki o številu gospodinjstev in prebivalstva ustrezajo objavljenim podatkom iz popisa prebivalstva za leto 1953, prikazana površina pa je zmanjšana, ker se je iz leta 1955 oblikovane občine Radovljica izločil del katastrske občine Lancovo (nenaseljeno) in se je priključil k občini Bohinj , nastali 1955. leta. V ie tu 1955 se z novo političnoteritorialno razdelitvijo ozemlje občine Radovljica poveča z občinami, ki so nastale 1952, odpravljene pa so bile 1 955: Begunje na Gorenjskem, Črnivec, Kropa in Podnart. Odpravljena občina Begunje na Gorenjskem je obsegala katastrske občine Begunje na Gorenjskem in Srednja vas (z njih naselji) ter del katastrske občine Nova vas (z naseljem Zapuže) in del katastrske občine Otok (z naseljem Dvorska vas). Odpravljeno občino Črnivec so sestavljale katastrske občine Brezje (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Le še (z naseljem Peračica), de! katastrske občine Mošnje (z naselji Črnivecdel, Globoko in Mošnje) in del katastrske občine Otok (z naselji Črnivecdel, Spodnji Otok in Zgornji Otok). Odpravljena občina Kropa je obsegala katastrske občine Kamna gorica in Kropa (z njih naselji) ter del katastrske občine Češnjica pri Kropi (z naseljem Brezovica), del katastrske občine Dobrava pri Kropi (z naselji Lipnica, Spodnja Dobrava, Srednja Dobrava in Zgornja Dobrava) in del katastrske občine Zaloše (z naseljem Mišače). Odpravljena občina Podnart pa je obsegala katastrske občine Ljubno(z naselji Ljubno, Posavec in Prapreče) ter del katastrske občine Češnjica pri Kropi (z naselji Češnjica pri Kropi, D obravica, Ovšiše in Poljšica pri Podnartu), del katastrske občine Dobrava pri Kropi (z naseljem Prezrenje), del katastrske občine [sfemilje (z naseljem Rovte) in del katastrske občine Zaloše (z naselji Otoče, Podnart in Zaloše). V letu 1961, tj. že po izvršenem popisu prebivalstva tega leta, se občina Radovljica ponovno poveča še za ozemlje ele. Iz občine Šoštanj, osnbvane leta 1952, so tu zajete vse tedanje katastrske občine in tedanja naselja. Prvotna občina Šoštanj iz leta 1952, z istim stanjem tudi ob popisu prebivalstva leta 1953, je obsegala katastrske občine Bele vode, Družmirje, Lokavica, Ravne, Skorno pri Šoštanju, Sv. Florijan, Št. Vid pri Zavodnju, Šoštanj, Topolščica in Zavodnje ter del katastrske občine Velenje (le z delom naselja Preloge). Tako oblikovana občina Šoštanj se v letu 1955 poveča še za ozemlje občine Šmartno ob Paki osnovane leta 1952 in odpravljene leta 1955, sestavljale pa so jo katastrske občine Gavce, Paška vas, - Rečica ob Paki, Skorno, Šmartno ob Paki in Veliki vrh (s svojimi naselji). Šoštanj se poveča leta 1955 tudi za del ozemlja iz občine Velenje, osnovane v letu 1952, tj. za katastrska občine Bevče, Cirkovce, Kavče, Laze, Ložnica, Poka, Plešivec, Podkraj, Sv, Bric, Saiek in Skale (z naselji, ki so ležala na teh katastrskih občinah) ter de! katastrske občine Lipje, z delom naselja Lipje, pre imenovanega v Lopatnikdel) in del katastrske občine Velenje (s tedanjimi naselji Pesje, Stara vas in Velenje ter del naselja Preloge). Preostali del občine Velenje iz leta 1952 pa je bil v letu 1955 priključen k današnji občini Žalec, tj. katastrski občini Crnova in St. janž na Vinski gori in del katastrske občine Lipje (s preostalim delom naselja Lipje in delom naselja Lopatnik). Tako formirana in povečana občina Šoštanj je bila 1. 4. 1963 (Ur. I. SRS, št. 8/63) preimenovana v občino pod nazivom Velenje. Ker se teritorij občine Šoštanj iz leta 1955 in tudi po preimenovanju v naziv Velenje ni več spreminjal, sta bila popisa prebivalstva v letih 1961 in 1971 izvršena na tem teritoriju, rezultati popisa pa so razvidni iz pregledne tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinj stva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) I. Šoštanj 1. Šmartno ob Paki 2. Velenje - del 11. Šoštanj (sedaj Velenje) (1+1 + 2) 96 18 68 182 2 068 548 2 200 7 588 1 988 8 117 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 4 816 17 693 30. 6. 1955 in nadalje 11/52 24/55, 8/63 5. Podravsko pomurski demografski rajon Podravsko pomurski demografski rajon zajema 7 celih današnjih občin, tj. občine Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer. Murska Sobota, Ormož in Ptuj. Podatki o površini. številu katastrskih občin in naselij ter številu prebivalcev, gospodinjstev, stanovanj in stanovanjske površine teh občin so razvidni iz naslednjih tabel. 69 5 A. Podravsko pomurski demografski rajon, površina, šfevilo katastrskih občin in naselij SR SLOVENIJA Podravsko pomurski rajon (1 do 7) % delež rajona 1. Gornja Radgona 2. Lenart 3. Lendava 4» Ljutomer 5. Murska Sobota 6. Ormož 7. Ptuj Površina ha Katastrske občine deljene del i del jenih Naselja cele d el jene 2 025 400 2 638 2 555 239 780 561 11, 8 21, 3 20 982 20 408 25 616 17 870 69 164 21 212 64 528 59 56 34 50 135 60 167 559 21, 9 59 55 34 50 134 60 167 83 2 2, 4 1 171 5 2, 9 1 2 6 000 715 11, 9 99 78 41 69 135 81 212 5 966 711 11, 9 99 75 41 69 135 81 211 34 11. deli del jenih 71 8 11, 3 4 5 B. Podravsko pomurski demografski rajon, število prebivalcev, gospodinjstev, stanovanj in stanovanjske površine SR SLOVENIJA Podravsko pomurski rajon (1 do 7) % delež rajona 1. Gornja Radgona 2. Lenart 3. Landava 4. Ljutomer 5. Murska Sobota 6. Ormož 7. Ptuj Prebivalstvo vsega 1953 1961 1971 kmečko 1971 Gospodinjstva 1971 ifanovanja 1971 Stanovanjsko površina m2 1971 1 439 800 1 504 427 1 591 523 1 727 137 353 031 515 531 471 076 2 6 746 056 231 714 233 827 227 799 16, 1 15, 5 14, 3 230 897 123 268 13, 4 34, 9 20 415 17 820 29 643 17 835 65 271 20 212 60 518 20 425 18 158 29 740 18 432 64 148 20 284 62 640 19 492 17 182 27 619 17 651 62 567 19 557 63 731 20 486 17 159 26 918 18 155 63 851 18 561 65 7 67 9 549 10 030 16 376 8 170 38 006 10 244 30 893 58 874 11, 4 5 308 4 071 6 834 4 716 15 990 4 821 17 134 56 896 12, 1 5 203 4 056 6 502 4 498 15 472 4 766 16 399 3 136 008 11, 7 284 795 230 616 357 381 262 471 859 713 260 293 880 739 5-1. Današnja občina Gornja Radgona Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 (nadaljevanje) Na današnjem območju občine Gornja Radgona je iz časa popisa prebivalstva leta 1948 skupno 35 celih in 1 deljen kraj oziroma krajevni ljudski odbor (KLO). Iz deljenega kraja (K L O) Bolehnečiči je tu upoštevano le naselje Zihlava, preostali del teritorija tega KLO pa je v današnji občini Ljutomer. Pri vseh celih krajih (KLO) pa so upoštevana vsa tedanja njihova naselja. Podatki teh krajev so razvidni iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Gornja Radgona Apače Bolehnečicidel Boračeva Crešnjevci Galušak Grabonoš Hrastje - Mota Ivanjci Gospodinjstva Prebivalstvo 931 599 353 24 62 127 122 77 96 103 20 415 1 812 1 391 98 312 621 508 325 434 ■ 470 Kraji Ivanjsevci Janžev vrh Kapela Kraljeve! Lomanoše Lutverci Mele - Sratovci Murščak N asova Negova Očesi avci Okoslavci Orehove! Podgorje Police Radenci Rihtarovci - Turjanci Rožički vrh Sel išči Sovjak Spodnja Sčavnica Gospodinjstva 105 120 176 56 114 97 66 154 127 219 51 128 114 148 144 211 84 117 100 140 148 Prebivalstvo 493 522 716 268 499 455 306 586 673 939 218 573 491 622 664 686 367 507 492 504 618 70 Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 (naddievanje) Kraji Stara gora Stavešinci' Stogovci Sv. Jurij ob Sčavnici Zbigovci Zepovci Gospodinjstva Prebivalstvo 74 74 172 147 114 168 313 332 763 573 488 176 Po nastcmku občin kot posebnih političnoteritorialnih enot od leta 1952 dalje in po nadaljnjih oblikovanjih ima današnje teritorialno območje občine Gornja Radgona 3 območnostna stanja, razvidimo jih lahko iz naslednje tabele. Začetno stanje je iz leta 1952 oziroma iz popisa prebivalstva 1953, sledi stanje leta 1955, ko se prvotno območje poveča za občine Apače, Ivanjcidel in Radenci, ki so nastale 1952, odpravljene pa so bile 1955. Sledi Apače, Ivanjcidel in Radenci, ki so nastale 1952, odpravljene pa so bile 1955. Sledi končno območnosino staiie, ko se leta 1958 priključi občini Gornja Radgone še del tedaj odpravljene občine Videm ob Sčavnici. V letu 1952 in tudi ob popisu prebivalstva leta 1953 so prvotno območje občine Gornja Radgona sestavljale katastrske občine Črešnjevci, Gornja Radgona, Hercegovščak, Lastomerci, Lomanoše, .Vtele, Orehovski rok, Piitvički vrh , Police, Spodnja Sčavnica, Spodnji Gris in Zbigovci (s svojimi naselji/ter del katastrske občine Orehove! (z naseljem Orehove i). Odpravljeno občino Apače so sestavljale cele katastrske občine Apače, Črnci, Drobtinci, Grobe, Konjišče, Lutverci, Nosova, Plitvica, Podgorje, Segovci, Vratja vas. Vrat ji vrh, Zepovci in Ziberci (s tedanjimi naselji). Odpravljena občina Radenci pa je bila sestavljena iz katastrskih občin Boračeva, HrastieMota, HresenikiRački vrh, Kapelski vrh, Murščak, Norički vrh, Radenci, Rihtarovci in Sratovci (z njihovimi naselji) ter iz deljenih katastrskih občin Murski vrh - Zasadi (z naseljema Murski vrh in Mjrščak), Orehovci (z naseljema Ptujska cesta in Žabjak) in Petanjci {z naseljem Petanjcidel ), Iz odpravljene občine ivanjcide! pa so v današnjo občino Gornja Radgona zajete katastrske občine Gornji Ivanjči, I vanjševci, Ku nova, Negova, Radvenci in Starešina (s svojimi naselji). Sz občine Videm ob Sčavnici, odpravljene 1958, pa so bile priključene katastrske občine Blaguš, Dragotinci, Gaiušak, Grabonoš, Jama, Kokoiajnščak, Kraljevci, Očeslovci, Okoslavci, Rožički vrh, Selišči, Slaptinci, Sovjak, Spodnji Ivanjci, Sfanetinci in Terbegovcl (s svojimi naselji). Preostali de! odpravljene občine Videm ob Sčavnici pa je bil priključen k ozemlju občine Ljutomer. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1952 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) I. Gornja Radgona 1 . Apače 2. Ivanjcidel 3. Radenci II. Gornja Radgona (1+1 do 3) A. Videm ob Sčavnicidel SSS, Gornja Radgona (ll+A) 41 53 25 33 152 58 210 1 451 969 406 1 056 3 882 1 131 5 013 5 617 4 310 1 818 4 097 15 842 4 583 20 425 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 o " «• M 11 — - 61 - 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 30. 12. 1958 in nadalje 11/52 • 11 — — " _ 24/55, 44/58 _ M M. 44/58, 37/60, 35/64 Območnostno stanje občine Gornja Radgona, oblikovano konec leta 1958, je potem ostalo isto, zato sta kasnejša popisa prebivalstva leta 1961 in 1971 izvršena na tem območju. Rezultati teh popisov so navedeni in razvidni že iz tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. Spodaj siedi nadaljnja informacija za celotno občjno Videm ob Sčavnici. Dela odpravljene občine Videm ob Sčavnici sta sedaj v območju občin Gornja Radgona in Ljutomer. . Celotno sestavo političnoteritorialnih enot občine Videm ob Sčavnici je podana v naslednji tabeli. Občine Sestava odpravljene občine Videm ob Sčavnici s podatki popisa 1953 a) Videm ob Sčavnici b) Bučkovcidel c) Ivanjcidel Videm ob Sčavnici (a do c) Površina km2 53 12 12 77 Gospodinj stva 1 003 • 336 201 1 504 Prebivalstvo 4 083 1 277 843 6 203 Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) 19. 4. 1952 do 29. 6. 1966 ^ I! _ — 11 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 1 1/52 — " — 24/55, 44/58 Odpravljeno občino Videm ob Sčavnici so sestavljale tele občine, osnovane v letu 1952, odpravljene pa v letu 1955: prvotno območje občine Videm ob Sčavnici s katastrskimi občinani Blaguš, Bolehnečiči, Dragotinci, Galušak, Jama, Kokoiajnščak, Kraljevci, Okoslavci, Rožički vrh, Selišči, Slaptinci, Sovjak, Stanetinci in Terbergovci (z njihovimi naselji) ter Berkovcidel (z naseljem Berkovci)^ občina Bučkovcidel s katastrskimi občinami Bučkovci, Drakonci, Moravci (z njihovimi naselji) ter občina Ivanjcidel s katastrskimi občinami Grabonoš, Očesi avci in Spodnji Ivanjci (z njihovimi naselji). 5-2. Današnja občina Lenart Od krajev oziroma krajevnih ljudskih odborov (KLO) iz leta 1948 je na teritoriju današnje občine Lenart zajetih 27 celih in 3 deljenih krajev. S podatki popisa istega ieta so poimensko razvidni iz spodnje tabele. iz deljenega KLO Dražen vrh je pri današnji občini Lenart upoštevano naselje Dražen vrh, preostala naselja tepa KLO pa so v današnji občini Maribor. Iz deljenega KLO Smarjeta je tu zajeto naselje Močna, ostala naselja tega KLO pa so pri današnji občini Maribor. Iz deljenega KLO Zimica je pri občini Lenart upoštevano naselje Vinička vas, medtem ko so preostala naselja tega KLO prikazana v občini Maribor. Pri navedbah celih KLO pa so upoštevana vsa njihova tedanja naselja. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Sv. Lenart v Slov. goricah Andrenci Benedikt Brengova Cerkvenjak Cogetinci Cagona Črml jenšak Dražen vrh -de I Drvanja Gasteraj - Žitence Gočova Ihova Jurovski dol Ledinek Lokavci - Rožengrunt Osek Partirsje SalceRogoznico Gospodinjstva Prebivalstvo 4 065 314 88 228 119 95 124 78 171 45 97 216 78 74 171 127 97 118 161 191 17 820 1 014 376 1 045 547 331 534 333 692 228 440 1 069 325 333 798 563 507 484 783 851 del Sveta Trojica v goricah Smarjeta Trotkova Voličina Zamarkova Zgornja Ročica Zgornja Sčavnica Zimicadel Zerjavci Žice Zupetinci Slov. 338 35 62 235 116 71 189 34 227 68 98 (nadaljevanje) 1 338 145 282 1 088 552 361 939 177 950 326 409 Ob razglasitvi nove pol itičnoteritorialne razdelitve v ietu 1952, ko se kot pol itičnoteritorialne enote pojavijo tudi občine, je navedenega leta kakor tudi ob popisu prebivalstva leta 1953 občina Lenart v Slovenskih goricah zajemala ozemlje, ki so ga sestavljale katastrske občine Rodohova, Spodnji Zerjavci in Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Setarova, Zamarkova in Zgornji Zerjavci (s svojimi naselji) ter del katastrske občine jurovski dol (z naseljem jurovski dol - del), del katastrske občine Partinje (z naseljem Partinjedel), del katastrske občine Spodnji Porčič (z naseljem Spodnji Porčičdei) in del katastrske občine Varda (z naseljem Vardadel). K tako sestavljenemu območju občine Lenart v Slovenskih goricah leta 1952 se leta 1955 priključijo nekatere občine, osnovane v letu 1952, odpravljene pa 1955. Poimensko z rekonstruiranimi podatki iz popisa prebivalstva 1953 so prikazane v naslednji tabeli, prikazano pa je tudi današnje območje občine Lenart. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občin Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) I. Lenart v Slovenskih goricah 1. Cerkvenjak 2. Drvanja 3. Gradišče v Slov. goricah 4. Jurovski dol 5. Korena - del 6. Smarjeta ob Pesnicidel 7. Velkadel 8. Voličina 9. Zgornja Sčavnica II. Lenart (1+1 do 9) 29 25 24 26 31 2 2 3 28 34 204 701 592 466 575 546 34 49 46 621 544 4 174 2 566 494 107 239 573 161 196 221 007 594 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 11/52 18 158 30. 6. 1955 in nadalje 24/55, 37/60, 35/64 Priključena občina Cerkvenjak je zajemala katastrske občine Andrenci, Brengova, Cerkvenjak, Cogetinci, Čagono, Smolinci in Zupetinci (z njihovimi naselji). Ozemlje priključene občine Drvanja je obsegalo katastrske občine Drvanja, Ihova, Spodnja Ročica, Sv. Benedikt, Sv. Trije kralji in Trotkova (z njihovimi naselji). Iz občine Gradišče v Slovenskih goricah so bile priključene katastrske občine Gočova, Osek, Spodnja Senarska, Spodnje Verjane, Sv. Trojica, Zgornja Senarska, Zgornje Verjane in Zgornji Porčič (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Spodnji Porčič (z naseljem Spodnji Porčič-del). Odpravi jena občina Jurovski dol je imela katastrske občine Malna, Spodnji Gasteraj, Srednji Gasteraj, Zgornji Gasteraj in Žitence (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Jurovski dol (z naseljem Jurovski doldel), del katastrske občine Partinje (z naseljem Partinjedel) in del katastrske občine Varda (z naseljem Vardadel). Iz priključenega dela odpravljene občine Korena je bila upoštevana le katastrska ob čina Vinička v as (z naseljem); iz priključenega dela odpravljene občine Smarjeta ob Pesnici je bila upoštevana samo katastrska občina Močna (z naseljem Močna) ter del katastrske občine Partinje (z naseljem Partinjedel )j iz odpravljene občine Velka je bil priključen le del, tj. del katastrske občine Dražen vrh (z naseljem Dražen vrhdel). Priključeno občino Voličina so sestavljale katastrske občine Črml jenšak, Nadbišče, Rogoznica, Selce, Spodnja Voličina, Straža, Zavrh in Zgornja Voličina (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Zikarce (z naseljem Dolge njive). Priključeno občino Zgornja Sčavnica pa so sestavljale katastrske občine Kremberk, Krivi vrh, Ledinek, ^ Lokavec, Rožengrunt, Zgornja Roč ica, • Zgornja Sčavnica in Žice (s svojimi naselji). Po priključenju zgoraj navedenih občin v letu 1955 se območje občine, uveljavljeno pod imenom Lenart, - ni več spreminjalo. Zato sta bila popisa prebivalstva leta 1961 in 1971 oprav 72 I jena na območju iz leta 1955, podatki teh popisov pa so razvidni iz tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. 5-3. Današnja občina Lendava Kraji Strehovci Tu m išče Veiika Polana Gospodinjstva 92 270 294 (nadaljevanje) Prebivalstvo 427 1 213 1 595 Iz popisa prebivalstva leta 1948 je na današnjem območju občine Lendava 22 tedanjih krajev oziroma krajevnih ljudskih odborov (KLO)j z ustreznimi podatki tega popisa so razvidni iz naslednje tabele: Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Dolnja Lendava Crenšovci Dobrovn ik Dolina Dolnja Bistrica Gabrje Genterovci Gomilica Gornja Bistrica Gornji Lakoš Hotiza Kobilje Mala Polana Moste Nedelica Odranci Orešje Re nkovci Srednja Bistrica Gospodinjstva Prebivalstvo 6 466 1 166 526 399 292 188 390 284 145 220 269 189 237 128 143 158 314 498 158 106 29 643 3 824 2 842 1 660 1 185 1 112 1 746 1 110 815 1 258 1 045 1 082 989 705 765 809 1 913 2 050 884 614 Po političnoteritorialni razdelitvi leta 1952, ko se uveljavijo občine kot posebne pol itičnoteritorialne enote, in po kasnejših spremembah ima današnje območje občine Lendava 3 teritorialna območnostna stanja, rozvidimo pa jih iz naslednje tabele. Prvotno ozemlje je iz leta 1952 in tudi ob popisu prebivalstva, nato sledi drugo območnostno stanje iz leta 1955, tretje pa je iz leta 1963. Prvotno, v letu 1952 opredeljeno območje občine Lendava je obsegalo katastrske občine Banuta, Čentiba, Dolga vas, Dolina, Dolnja Lendava, Dolnji Lakoš, Mostje, Petišovci in Pince (z njihovimi naselji). Območje iz leta 1952 se v letu 1955 poveča, tako da se k občini Lendava priključijo ozemlja v tem letu odpravljenih, a v letu 1952 osnovan ih občin, tj. iz občine Dobrovnik, katastrske občine Dobrovnik, Genterovci, Kamovci, Kobilje, Radmožance, Strehovci in Žitkovci (s svojimi naselji); iz občine Gaberje katastrske občine Brezovec, Gaberje, Gornji Lakoš, Hotiza, Kapca in Kot (s svojimi naselji); iz občine Polana katastrske občine Brezovica, Mala Polana in Velika Polana (s svojimi naselji) ter iz občine Turnišče katastrske občine Gomilica, Nsdelica, Renkovci in Turnišče (s svojimi naselji). V letu 1963 pa se k občini Lendava priključi še del tedaj odpravljene občine Beltinci (tj. del, ki je sestavljal nekdanjo občino Crenšovci, osnovano 1952, odpravljeno pa 1955) s katastrskimi občinami Crenšovci, Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Odranci, Srednja Bistrica, Trnje in Žižki (z njihovimi naselji). Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebival stvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) !. Lendava 1. Dobrovnik 2. Gaberje 3. Polana 4. Turnišče II. Lendava (1+1 do 4) A. Beltincidel lil. Lendava (11+ A) 81 68 25 19 21 212 42 256 ! 500 040 805 432 751 528 402 880 233 366 163 600 6 930 22 242 7 498 29 740 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 o. " K H _ 11 __ 30. 6. 1955 do 31. 3. 1963 » M — 1 .4. 1 963 in nadalje 11/52 II — " • 24/55, 37/60, 8/63 37/60, 8/63, 35/64 Naslednja tabela prikazuje enote iz časa popisa prebivalstva 1961. leta na današnjem ozemlju občine Lendava (ki je nastalo po spojitvi leta 1963). Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1961 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) Lendava A. Beltincidel . Lendava (l+A) 214 42 256 5 491 1 404 6 895 20 832 6 787 27 619 30. 6. 1 955 do 31 . 3. 1 963 1 .4. 1963 in nadalje 24/55, 37/60, 8/63 37/60, 8/63, 35/64 73 Novo območje občine Lendava, nastalo v letu 1963, se ni več spreminjalo, zato je bil popis prebivalstva v letu 1971 izvršen na tem območju, podatki tega popisa pa so razvidni iz tabele za občine. V končni tabeli pa je prikazana še sestava za odpravljeno celo občino Beltinci, nastalo v letu 1955 po zajetju ozemelj občin Beltinci in Crenšovci iz leta 1952 (s podatki popisov iz leta 1953). Sestava odpravljene občine Beltinci s podatki popisa 1953 A. Beltinci a) Crenšovci Beltinci (A+a) Površina km2 Gospodinj stva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I . LRS, SRS (št. /leto) (64) (42) (106) 1 783 1 402 8 376 7 498 3 185 15 874 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 — M — 30. 6. 1955 do 31. 3. 1963 11/52 — " 24/55, 37/60, 8/63 Preostali del občine Beltinci (tj. ozemlje prejšnje, ieta 1952 obstoječe občine Beltinci) s katastrskim! občinami Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci in Melinci (z njihovimi naselji) pavje bilo priključeno občini Murska Sobota. 5-4. Današnja občina Ljutomer Od krajev (KLO) ob popisu prebivalstva leta 1948 je na območju današnje občine Ljutomer 27 celih in 3 deljenih krajev (KLO), poimensko z rekonstruiranimi podatki tega popisa so razvidni iz naslednje tabele. Prikazani celi kraji (KLO) zajemajo vsa tedanja naselja, deljeni kraji pa le v poštev prihajajoča naselja. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Ljutomer Bolehnečiči - del Branosiavci Bučečovci Bunčani Cezan jevci Cven G i oboka Godemarci Gresovščak Griava Ključarovci pri Ljutomeru Križevci pri Ljutomeru Kuršinci Logarovci Lokavci Mala Nedelja Noršinci Presika Radomerje Rad osi avci Razkrižje Slamnjak Stara cesta Stara Nova vas Stročja vas Sv. Miklavž pri Ormožudel Ve! ičanedel Veržej Vučja vas Gospodinjstva Prebivalstvo 4 207 566 75 114 55 53 71 271 110 105 79 120 85 220 121 143 83 332 111 119 169 75 245 103 181 103 136 43 55 163 100 17 835 1 655 372 503 260 260 293 1 299 479 430 378 523 389 894 547 ' 628 372 1 295 516 541 732 339 1 120 522 779 466 617 204 252 729 441 Pri deljenem KLO Bolehnečiči sta tu upoštevana tedanja naselja Berkovci~del in Bolehnečiči, preostali del tega KLO pa je v današnji občini Gornja Radgona. Od KLO Sv. Miklavž pri Ormožu je tu upoštevano naselje llovci, preostala naselja tega KLO pa so pri današnji občini Ormož, iz KLO Veličane sta tu upoštevana naselja Jeruzalem in Plešivica, preostali de! tega KLO pa je pri današnji občini Ormož. Naslednja tabela prikazuje, kako se je današnje teritorialno območje občine Ljutomer oblikovalo, ko so nastale občine kot političnoteritorialne enote. K ozemlju leta 1952 osnovane občine Ljutomer so se v letu 1955 priključila še ozemlja iz 3 celih in 4 deljenih občin, ki so bile osnovane v letu 1952, odpravljene pa v letu 1955. S tem se je občina Ljutomer povečala več kot dvakrat. Občina Ljutomer iz leta 1952 je kot mestna občina obsegala katastrsko občino Babinci, O/en, Gresovščak, Krapje, Ljutomer, Mota, Noršinci, Nunska graba, Presika, Pristava, Radomerje, Rinčetova graba, Slamnjak in Stročja vas (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Kamenščak (z naseljem Spodnji Kamenšoak). Iz dela občine Bučkovci so bile k občini Ljutomer priključene katastrske občine Godemarci, Kuršinci, Precetinci in Radoslavci (s svojimi naselji). Iz občine Cezanjevci so bile priključene vse katastrske občine, tj. Branosiavci, Cezanjevci, Desnjak, Mekotnjak in Stara cesta (s svojimi na-' sel ji) ter del katastrske občine Kamenščak (z naseljem Zgornji Kamenščak). Iz občine Ivanjkovci je bil priključen le manjši del, tj. le katastrska občina Plešivica (s svojimi naselji). Občina Križevci pri Ljutomeru je bila priključena v celoti, obsegala pa je katastrske občine Borci, Bučečovci, II jaševci, Ključarovci pri Ljutomeru, Križevci, Logarovci, Lukavci. Stara Nova vas in Vučja vas (z njihovimi naselji) ter dele katastrske občine Berkovci (z naseljem Brkovski Prelogi) in Mirški vrh - Zasadi (z naseljem Zasadi). - Nadalje je bila priključena cela občina Razkrižje s katastrskimi občinami Gibina. Globoka, Razkrižje, Safarsko in Veščica (z njihovimi naselji). Iz občine Veržej so bile priključene vse katastrske občine, tj. Bunčani, Griava, Krištanci in Veržej (s svojimi naselji). Iz občine Vinski vrh pa je bila priključena k občini Ljutomer le katastrska občina llovci (z naseljem llovci). K tako razširjeni občini Ljutomer (iz leta 1955) se v letu 1958 priključi še del tedaj odpravljene občine Videm ob Sčavnici, uveljavljeni v letu 1955. V tem delu, priključenem k občini Ljutomer, so bile katastrske občine Bolehnečiči, Bučkovci, Drakovci in Moravci (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Berkovci (z naseljem Berkovci). Upoštevajoč vse zgornje priključitve, se je formirala današnja občina Ljutomer. Pregled sestave celotne odpravljene občine Videm ob Sčavnici glede na predhodne občine iz 1952 je pri opisu historiata današnje občine Ljutomer, kamor je bil priključen večji del te občine. 74 Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinji Prebivalstva stvo Iz obdobja Ur. i. LRS, SRS (št. /ieto) I. Ljutomer 1. Bučkovcidel 2. Cezanjevci 3. Ivanjkovci -del 4. Križevci pri Ljutomeru 5. Razkrižje 6. Veržej 7. Vinski vrhovidel M. Ljutomer (1+1 do 7) A. Videm ob Ščavnicidel III. Ljutomer (II + A) 50 17 18 2 43 12 16 2 160 19 179 1 734 309 387 61 844 383 399 45 4 162 409 4 571 6 613 1 253 1 576 244 3 589 1 638 1 684 215 16 812 1 620 18 432 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 30. 12. 1958 in nadalje 11/52 11/52 24/55, 44/58 24/55, 44/58, 37/60, 35/64 5-5. Današnja občina Murska Sobota Iz časa razdelitve ozemlja Slovenije na glavno mesto Ljubljana, okraje in kraje (KLO) je na današnjem območju občine Murska Sobota ozemlje tedanjih 118 krajev (KLO), vsi kraji so zajeti v celoti z vsemi tedanjimi naselji. Naslednja tabela prikazuje tedanje kraje (KLO) v občini Murska Sobota Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 (nadaljevanje) Kraji Kraji SKUPAJ Murska Sobota Adrijanci Andrej ci BdL eskovec, osnovane 1952, so upoštevane katastrske občine Belovšek, Gradišče, Mala Varnica, Repišče, Skorišnjak, Spodnji Leskovec, Trdobojci, Velika Varnica, Veliki Okič in Zgornji Leskovec (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Gruškovje (z delom naselja Gruškovje) in del katastrske občine Mali Okič (z delom naselja Mali Okič). Iz občine Podlehnik so bile upoštevane katastrske občine Dežno, Gorca, Jablovec, Kozminci, Ložina, Podlehnik, Rodni vrh, Sedlošek, Stanošina, Strajna in Zakl (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Gruškovje (z delom naselja Gruškovje). Iz dela občine Ptuj je bil priključen le del katastrske občine Spodnji breg (z delom naselja Spodnji breg, sedaj pod imenom Pobrežjedel), kar je omenjeno že zgoraj (ta del naselja Pobrežje zajema le 20. prebivalcev). Iz občine Videm pri Ptuju, osnovane 1952, so bile zajete katastrske občine Dravci, Dravinski vrh, Jurovci, Lancova vas, Ljubstava, Majski vrh, Pobrežje, Sela, Sturmovci, Trnovec, Vareja in Zgornja Pristava (s svojimi naselji). Rezultati tako povečane občine Ptuj so razvidni iz oznake III. V letu 1958 se teritorialno območje občine Ptuj ponovno poveča še z delom ozemlja občine Gorišnica in delom ozemlja občine Lešje. Vsaka od teh občin pa je imela ob priključitvi širše teritorialno območje kot ob osnovanju leta 1952, zato so tako za celotno odpravljeno občino Gorišnica kakor tudi občino Lešje še posebej izdelane tabele njene sestave. Celotna občina Gorišnica pa je razvidna pri občini Ormož, ker je bil ob odpravi del re občine priključen tudi k Ormožuodpravljena občina Lešje pa je razvidna v nadaljevanju teksta občine Ptuj. Pripominja se, da je preostali del občine Lešje po odpravi bil priključen k občiii' Slovenska Bistrica. K občini Ptuj je bil priključen del odpravljene občine Gorišnica, ki je obsegal katastrske občine Belski vrh. Borovci, Bratislave!, Brezovec, Bukovci, Cirkulane, Dolane, Drenovec, Formin, Gajenci, Gorenjski vrh, Goričak, Gorišnica, Gradišča, Gruškovec, Hlaponci, Hrastovec, Korenjak, Mala vas, Medrebnik, Meje, Mezgovci, Moškanjci, Muretinci, Paradiž, Pestike, Pohorje, Polenci, Polenšak, Prerod, Pristava, Prvenci, Slatina, Slomi, Sobetinci, Stojnci, Tibolci, Turški vrh, Veliki vrh, Zagojičk, Zanušani in Zavrč (z njihovimi naselji) ter de! katastrske občine Mali Okič (z delom naselja Mali Okič). K občini Ptuj je bil priključen del odpravljene občine Lešje, ki je obsegal katastrske občine Bolečka vas, Cermožiše. Dobrina, Doklece, Dolena, Janški vrh, Kočice, Kupčinji vrh, Lešje, Nodole, Podlože, Ptujska gora, Sestrže, Sitež, Skrblje, Stogovci, Stoperce, Sveča, Sv. Bolfenik v Halozah in Zetale (z naselji na teh katastrskih občinah). Rezultati tako povečane občine Ptuj so razvidni iz podatkov pod oznako IV. V naslednji tabeli so razvidne pol itičnoteritorialne enote iz 1952, ki so sestavljale celotno občino Cirkovce, odpravljeno ' 1 957. Sestava odpravljene občine Cirkovce s podatki popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinj stva Prebival stvo Iz obdobja Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) a) Cirkovce b) Lovrenc na Dravskem . polju - de! c) Pragersko - del Cirkovce (a do c) 30 18 8 56 483 266 175 924 1 885 1 185 674 3 744 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 22. 7. 1957 11/52 24/55, 25/57 V letu 1952 oblikovana in v letu 1955 odpravljena občina Cirkovce se je po odpravi razdelila med občme Ptuj in Rače (po odpravi te pa k občini Maribor). Iz predhodne; v letu 1952 osnovane občine Cirkovce je zajela katastrske občine Cirkovce, Dragonja vas, Mihovci, Pongerce, Spodnje Jablane, Starošinci, Šikole in Zgornje Jablane (z njihovimi naselji). V delu občine Lovrenc na Dravskem polju so upoštevane katastrske občine Pleterje (z naseljem Pleterje) del katastrske občine Sv. Lovrenc na Dravskem polju (z naseljem Lovrenc na Dravskem j>oljudel ) ter del katastrske občine Zupečja vas (z naseljem Zupečja vasdel). V delu občine Pragersko pa je zajet del katastrske občine Gorica (z naseljema Spodnja Gorica in Zgornja Gorica) in del katastrske občine Stražgonjca (z naseljem Stražgonjca in delom naselja Gaj). Iz naslednje tabele pa so razvidne prejšnje občine iz 1952, ki so sestavljale celotno občino Lešje, oblikovano 1955 in odpravljeno 1957. Po odpravi je bila občina Lešje deljena med občine Ptuj in Slovenska Bistrica. Iz občine Lešje, osnovane 1952, so upoštevane vse tedanje katastrske občine, tj. Bolečka vas, Doklece, Dolenca, Janški vrh, Kupšinj vrh, Lešje, Podlože, Ptujska gora, Sestrže, Sitež, Skrblje, Stogovci, Stoperce, Sveča in Sv. Bolfenk v Halozah (s svojimi naselji). Iz občine Makole so bile zajete katastrske občine Dežno, Jalovec, Pečke, Stopno, Sv. Ana in Statenberg (s svojimi naselji). Iz občine Zetale pa so bile zajete katastrske občine Cermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Zetale (z naselji na teh katastrskih občinah). Tako formirana občina Lešje se je po odpravi razdelila med občini Ptuj in Slovenska Bistrica. Sestava za odpravljeno celo občino Juršinci je razvidna pri občini Ormož. Ker se območje današnje občine Ptuj, oblikovano 10. 10. 1958, ni več spreminjalo, sta bila popisa prebivalstva leta 1961 in 1971 izvršena na tem območju, podatki pa so razvidni iz tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. 82 Sestava odpravljene občine Lešje s podatki popisa 1953 Občin Površina km2 Gospodinj stva Prebivalstvo obdobja Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) a) Lešje b) Makoie c) Žetale Lešje (a do c) 79 37 38 154 1 210 647 420 2 277 5 231 2 716 2 215 10 162 19. 4, 1952 do 29. 8. 1955 30. 6. 1955 do 9. 10. 1958 11/52 24/55, 34/58 6. Z as av skos a v i n j sk i demografski rajon Zasavskosavinjski demografski rajon zajema naslednje občine: Celje, Hrastnik, Laško, Slovenska Bistrica, Sloven ske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Zagorje ob Savi in Žalec. Osnovni podatki za zasavsko - savinjski demografski rajon po zajetih današnjih občinah so razvidni iz naslednje tabele: 6 A. Zasavskosavinjski demografski rajon, površina, število katastrskih občin in naselij SR SLOVENIJA Zasavskosavinjski rajon (1 do 7) % delež rajona 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Celje Hrastn ik Laško Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Šentjur pri Celju Šmarje pri Jelšah Trbovlje Zagorje ob Savi Žalec Površino ha Katastrske občine 232 269 22 948 5 858 24 987 36 869 22 230 23 973 40 002 5 755 14 725 34 922 cel« de! jene deli deljenih Naselja cela deljena 2 023 400 2 638 376 11, 5 14, 3 45 6 29 61 34 42 90 6 15 48 2 555 357 14, 0 42 5 26 60 34 39 88 3 12 48 83 19 22, 9 3 1 3 1 3 2 3 3 171 39 22, 8 4 4 6 1 1 6 3 6 6 2 000 958 16, 0 125 20 105 129 82 122 188 15 69 103 5 966 945 34 13 del i deljenih 15, 8 38, 2 125 16 104 128 81 120 188 13 68 102 71 25 35, 2 1 4 3 1 2 2 1 6 B. Zasavskosavinjski demografski rajon, število prebivalcev, gospodinjstev, stanovanj in stanovanjske površine SR SLOVENIJA Zasavskosavinjski rajon (1 do 7) % delež rajona 1. Celje 2. Hrastnik 3. Laško 4. Slovenska Bistrica 5. Slovenske Konjice 6. Šentjur pri Celju 7. Šmarje pri Jelšah 8. Trbovlje 9. Zagorje ob Savi 10. Žalec Prebivalstvo 1948 vsega 1953 1961 1971 kmečko 1971 Gospodinjstva 1971 Stanovanja 1971 Stanovanjska površina m2 1971 1439 800 1504 427 1591 523 1727 137 353 031 515 531 471 076 26746 056 218 170 229 230 240 413 252 305 50 067 75 070 69 772 3647 072 15, 2 40 723 8 863 17 671 26 692 17 041 17 730 32 598 15 711 12 959 28 182 15, 2 44 539 9 436 18 011 28 513 17 930 17 971 32 920 16 616 14 044 29 250 15, 1 50 308 10 770 18 227 29 982 18 348 17 023 31 098 18 118 15 387 31 152 14, 6 57 994 11 111 18 466 30 406 19 106 16 945 30 608 18 499 15 706 33 464 14, 2 i 886 309 3 588 7 468 4 678 6 510 12 816 374 1 666 7 772 14, 6 19 080 3 582 5 390 8 088 4 925 4 564 8 416 6 460 4 709 9 856 14, 8 16 871 3 249 5 275 7 712 4 778 4 389 8 205 5 867 4 377 9 049 13, 6 907 154 152 177 269 556 406 158 252 719 230 422 405 501 277 458 242 189 503 738 83 6-1. Današnja občina Celje Na današnjem območju občine Celje je iz časa popisa prebivalstva leta 1948 zajetih 15 celih in 6 deljenih nekdanjih krajev (KLO). Od kraja (KLO) Blagovnadel je v občino Celje priključeno tedanje naselje Qjorevc, ostali del tega kraja (KLO) pa je v občini Šentjur pri Celju. Od kraja (KLO)Crešnjicedel so v Celju tedanja naselja Brdce, Crešnjice in Podgorje, medtem ko je ostali del tega kraja (KLO) v občini Slovenske Konjice. Od kraja (KLO) Debrodel je v občini Celje tedanje naselje Tremerjedel, ostali del tega kraja (KLO) je v občini Laško. Od kraja (KLO) Galicijadel je v občini Celje tedanje naselje Goricadel in Sv. Jangertdel , preostali del tega kraja (KLO) pa je v občini Žalec, Od kraja (KLO) Svefinadel so v občini Celje tedanja naselja Glačuta, Javornik, Kanjuce in Svetinadel, preostali del tega kraja (KLO) je v občini Laško. Od kraja (KLO) Vrbnodel pa je -/ občini Ceije tedanje naselje Prežinska vasdel, ostali del tega kraja (KLO) je v občini Šentjur pri Celju. Zajeti cei i kraji (KLO) pa obsegajo vsa na njih ležeča tedanja naselja. Iz spodnje tabele so razvidni vsi celi in omenjeni deljeni bivši kraji (KLO), ki so vključeni v današnjo občino Celje. K vsakem kraju je podana rekonstrukcija podatkov iz popisa prebivalstva leta 1948 za gospodinjstva in prebivalstvo. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraj i SKUPAJ Celje Blagovna - del Crešnjice - del Debro - del Dobrna Frankolovo Galicija - del Ljubečna Nova Cerkev Pristava Socka Sveti Lovrenc pri Prožinu Svetina - del Skofja vas Šmartno v Rožni dolini Štore Teharje Trnovi je Višnja vas Vcjnik Vrbno - del Prebivalstvo 12 071 7 585 34 52 27 456 286 30 268 270 102 179 195 87 458 281 253 483 382 • 172 390 83 40 723 21 701 162 218 96 2 091 1 351 145 1 050 1 229 450 877 789 509 1 727 1 389 1 139 1 763 1 356 739 1 574 368 Po novi pol itičnoteritorialni razdelitvi, uveljavljeni z zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesto, okraje in občine (Ur. l. LRS, št. 11/52) ter po kasnejših preoblikovanjih in spremembah ima današnje območje občine Celje 3 teritorialno območnostna stanja glede na predhodne občine; prikazuje pa jih naslednja tabela. Prvotno stanje je iz leta 1952 (pod oznako 1), ko je občina Celje oziroma mesto Celje zajemalo le katastrske občine Celje, Košnice, Lisce, Mediog, Ostrožno. Spodnje Hudinje in Zagrad (z naselji, ki so ležali na njih) ter katastrske občine Teharjedel (z naseljem Čret), Tremerjedel (z naseljem Tremerje) in Trnovi jedel (z naseljem Trnovi jedel ). V letu 1955 se to prvotno ozemlje poveča zaradi priključitve občine Skofja vasdel, ki zajema katastrske občine Arelindel (s tedanjimi naselji Lahovna, Prekorje in r' unto!e), Skofja vas (s tedanjimi naselji Sv. Marjeta, Škofja vas in Zadobrova), Swik!avžde! (s tedanjimi naselji Glinsko, Lipovec in Srniklavž) in Trnovljedel (s tedanjimi naselji Leskovec, Ljubečna, Trnovlje pri Celju, Začret in Zepina. Poveča pa se tudi, ker se priključi odpravljena občina Šmartno v Rožni dolinidel, ki zajema katastrske občine: Brezova, Rožni vrh, Ruše in Šmartno (z njihovimi naselji) ter katastrsko občino Sv. Jungertdel (z naseljema Gorica pri Smartnem in Sv. Jungert-del. K občin! Skofja vas se priključi tudi odpravljena občina Štore, ki zajema katastrske občine Bukovžlak, Kresnike, Prožin in Sv. Lovrenc (z njihovimi naselji) ter katastrske občine Gorišnicade! (z naseljem Ogorevc), Svetinadel (z naselji Giažuta, Javornik, Kanjuce, Svetinadel in Svetli dol ter Teharjedel (z naselji Osenca, Teharje in Zvodno). Tako povečari. teritorij občine Celje je razviden v postavki pod oznako II v naslednji tabeli V letu 1958 pase območje občine Celje ponovno poveča, ker zajame še celotno ozemlje v istem letu odpravljene občine Vojnik. Pred pripojitvijo je odpravljena občina Vojnik obsegala občine, nastale leta 1952 in priključene k njej 1955: celotno občino Frankolovo, ki je obsegala katastrske občine Dol, Lipa, Podgorje in Verpete (z njihovimi naselji) ter katastrsko občino .Male Doledel (z naseljem Robe); občino Strmec, ki je obsegala katastrske občine Čreškova, Homec, Lemberg. Nova cerkev, Novake in Socka (s tedanjimi njihovimi naselji); občino Vojnik s katastrskimi občinami Sv. Tomaž, Vojnik okolica, Vojnik trg in Višnja vas (z njihovimi naselji) ter s katastrskima občinama Bezovicadel (z naselji Bezovica, Gabrovec in Hrastnik) ter Male Doledel (z naselji Črešnjevec, Kladnart, Male Dole in Razgorel občino Dobrnadel, ki je obsegala katastrske občine Dobrna, Klane, Sv. Jošt in Zavrh (z njihovimi naselji); končno še občino Škofja vasdel s katastrskima občinama Arelindel (z naseljema Arclin in Lešje) ter Šmiklavždel (z naselji 'iovše. Gradišče, Pristava in Razgor). Tako povečano današnje območje občine Celje je razvidno iz tabele v postavki pod oznako III. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) I. Cejje 1 . Škofja vasdel 2. Šmartno v Rožni dolini-del 3. Štore II. Celje (1+1 do 3) 4. Dobrnadel 5. Frankolovo 6. Škofja vasdel 7. Strmec 8. Vojnik A. Vojnik (4 do 8) III. Celje (II + A) 46 19 19 38 122 32 22 7 23 23 107 229 8 650 843 334 1 446 11 273 548 342 172 487 652 2 201 13 474 25 572 3 156 1 543 5 079 35 350 2 134 1 553 699 2 174 2 629 9 189 44 539 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 9. 10. 1958 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 9. 10. 1958 10. 10. 1958 in nadalje 11/52 24/55, 34/58 11/52 24/55, 34/58 34/58, 37/60, 35/64 84 Ker se današnje območje občine Celje potem ni več spreminjalo (od 2. 10. 1958 naprej), sfa bila kasnejša popisa prebivalstva v letu 1961 in 1971 izvršena na tem ozemlju, podatki teh popisov pa so prikazani v tabeli za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. 6-2. Današnja občina Hrastnik Območje današnje občine Hrastnik zajema ozemlje nekdanjih 4 celih in 4 deljenih krajev (KLO), obstoječih v času popisa 1948. Razvidni so iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Hrasfnik Ceče - del Dol pri Hrastniku Griže - del Marno Rodeče - de! Turje Zidani most - del Gospodinjstva Prebivalstvo 2 513 1 703 104 399 1 114 68 109 15 8 863 5 673 360 1 501 4 450 283 538 54 Iz kraja (KLO) Čečedel je tu upoštevano tedanje naselje Sv. Markodel, ostali del tega kraja (KLO) je v današnji občini Trbovlje. Iz kraja (KLO) Grižedel je tu zajeto naselje Zabukovicadei, preostalo iz tega kraja (KLO) je v občini Žalec. iz kraja (KLO) Radečedel je tu upoštevano naselje Podkrajdel, preostalo iz tega kraja pa je v občini Laško. Iz kraja (KLO) Zidani mostdel pa je tu zajet del naselja Suhadol, vse ostalo iz tega kraja je sedaj v občini Laško, Priključeni celi kraji (KLO) pa so seveda upoštevani z vsemi svojimi naselji. Z novo pol itičnoteritorialno razdelitvijo iz leta 1952, ko se pojavijo kot pol itičnoteritorialne enote tudi občine, ki se z nadaljnjim pol it ičnoteritorialnim razvojem spreminjajo, nastanejo pri občini Hrastnik 4 območnostna stanja. Prvo stanje je iz leta 1952 oziroma 1953, drugo je iz leta 1955, ko se ozemlje poveča z vključitvijo občine Dol pri Hrastniku, Radečedel in Trbovl jedel . Tretje stanje je iz leta 1958, ko se ozemlje poveča še z občino Radeče. Zadnje stanje je iz leta 1963, ko se območje občine Hrastnik zmanjša, ker se del njegovega teritorija priključi k občini Laško. Vsa ta stanja prikazuje naslednja tabela, podatki pa so rekonstruirani iz popisa 1953. V letu 1952 oziroma ob popisu 1953 je tedanje območje občine Hrastnik obsegalo katastrske občine Dol pri Hrasfnikudel (z naseljem Brnicadel), Hrastnik (z naseljem Hrastnik, Pleske in Prapretno pri Hrastniku), Ojstro I ldel (z naseljem Studence), Podkrajdel (z naseljem PodkrajdelBajda), Sv. Jurij ob Turjudel (z naseljem Sv. Jurij ob Turjudel, Krnice, Podkrnice in Zagorice) ter Sirjedel (z naseljem Savna peč). Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) I. Hrastnik 1 . Dol pri Hrastniku (2. Radečedel) (3. Trbovl jedel) !!. Hrastnik (i + 1 do 3) A. Radečedel lil. Hrastnik (11+ A) B. Hrastnikdel, prej Radečedel IV. Hrastnik (lil - B) 16 29 (D (3) 49 76 125 67 58 2 189 621 2 810 1 524 4 334 1 469 2 865 6 761 2 461 9 222 5 395 14 617 5 181 9 436 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 rm n — «. " <_ 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 11/52 24/55, 44/58 30. 1 2. 1 958 do 31 . 3. 1 963 44/58, 37/60, 8/63 _ II ^ ^ M _ 1. 4. 1963 in nadalje 37/60, 8/63, 35/64 To območje se v letu 1955 poveča z odpravljeno občino Dol gri Hrastniku, ki je zajemalo katastrske občine Marno in Sv. Štefan (z njihovimi naselji) ter deljeno katastrsko občino Dol pri Hrastniku (z naselji Brnicadel, Dol pri Hrastniku In Kal) in deljeno katastrsko občino Sv. Jurij ob Turju (z naseljema Kovk in Sv, Jurij ob Turjudel). Iz občine Radečedel je bil najprej priključen del katastrske občine Sirje (z naseljem Sirjedel), iz občine Trbovlje pa je bil priključen del katastrske občine Sv. Markodel (s tedanjima naseljema Sv, Marko-del, po preimenovanju pa Čečedel in Boben, ki pa je bilo že ob popisu 1953 popisano v občini Hrastnik), V letu 1958 je bila občina Radeče odpravljena In priključena kar k 4 občinam (tj. k občinam Hrastnik, Litija, Sevnica in Zagorje ob Savi). K občini Hrastnik so pripadale katastrske občine Hotemež, Njivice, Radeče, Svibno in Vrhovo (s svojimi naselji) ter deli katastrskih občin Podkraj (z naseljem Podkrajdel), Sv. Peter pri Loki (z naseljem Obrežje pri Zidanem mostudel ) in Sirje (z naselji Suhadol, Sirjedel, Velike Sirje in Zidani most). Čez čas, in to v letu 1963, pa so se te zgoraj navedene katastrske občine izločile iz občine Hrastnik in priključile k občini Laškoj katastrski občini Podkrajdel (le z delom naselja Podkraj) in Sirjedel (le z delom naselja Suhadol) pa sta ostali še na območju današnje občine Hrastnik. Območje občine Hrastnik je bilo zmanjšano šele po popisu prebivalstva leta 1961 1 zaradi priključenja k občini Laško; naslednja tabela prikazuje rekonstruirane podatke iz tega popisa za tedaj obstoječe pol itičnoteritorialne enote. V drugi tabeli na naslednji strani je v informacijo podan razvid še za občino Radeče, odpravljeno 1958. Ta je iz občin, osnovanih 1952, zajela naslednja področja: iz občine Radeče-del, katastrske občine Hotemež, Njivice, Radeče in Vrhovo (z njihovimi naselji), Podkrajdel (z naseljem Podkrajdel), Sv. Peter pri Lokidel (z naseljem Loka pri Zidanem mostudel in Obrežje pri Zidanem mostudel) ter Sirjedel (z naselji Suhadol, Marija Sirje = Sirjedel, Velike Sirje in Zidani most). Občina Radeče iz 1958 je zajela iz občine Dole pri .Litiji katastrske občine Dole pri Litiji (z njenimi naselji) ter dele katastrskih občin St. Lovrenc (z naseljema St. Lovrenc in Ravne) in Velika Goba (z naselji Čepi je, Gadne, Gorenje Jelenje, Ljubež v Lazih, Mala Goba, Preženjske njive in Velika Goba). Radeče iz 1958 je tudi iz občine Loka pri Zidanem mo 85 stu zajelo katastrske občine Loka pri Zidanem mostu, Okroglice, Radež, Sv. Jurij (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Sv. Peter pri Loki (z naseljem Sv. Peter pri Lokidel = Obrežje pri Zidanem mostudel ). Iz občine Podkumdel je Ra deče iz 1958 zajelo katastrsko občino Sv. Jurij pod Kumom (z njenimi naselji) ter del katastrske občine Konjšica (z naselji Rodež, Rtiče in Stranski vrhdel); iz občine Rakovnik~del pa katastrske občine Št. Lovrenc (z naseljem Rovnedel in Kostanjevica). Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1961 Obč i ne Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) I. Hrastnik a) Hrastnikdel, prej Radeče-del II. Hrastnik (I - a) 125 67 58 4 780 1 583 3 197 1 6 1 87 30. 1 2. 1 958 do 31 . 3. 1 963 44/58, 37/60, 8/63 5 417 10 770 1. 3. 1963 37/60, 8/63, 35/64 Sestava odpravljene občine Radeče s podatki popisa 1953 Občine Površina km2 GospodinjPrebivalstva stvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) a) Radečedel b) Dole pri Litiji c) Loka pri Zidanem mostu č) Podkumdel d) Rakovnikdel Redeče (a do d) 75 45 25 32 5 182 1 479 222 462 216 28 2 407 229 183 865 984 163 9 424 19. 4. 1952 do 29. 6. 1965 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 11/52 24/55, 44/58 Razdelitev odpravljene občine Radeče rned nekatere občine s podatki popisa 1953 Radeče - skupaj (a do č) a) del za občino Hrastnik b) del za občino Litija c) del za občino Sevnica č) dei za občine Zagorje ob Savi 182 76 50 24 32 407 524 250 417 216 424 395 346 699 984 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 24/55, 44/58 44/58 Del odpravljene občine Radeče, priključen k občini Hrastnik 1958, ni imel enake sestave ob izločitvi iz občine Hrastnik kot ob priključitvi k občini Laško 1963. leta (kar je razvidno iz tabele). 6-3. Današnja občina Laško Iz popisa prebivalstva leta 1948 je na teritoriju današnje občine Laško zajetih 11 celih in 6 deljenih tedanjih krajev (KLO)j poimensko s podatki tega popisa so razvidni iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Laško Debro - del Jurklošter Kuretno Loka pri Zid. mostudel Marija Gradec Marof - del Radeče - del Re č i ca Rifengozd Gospodinjstva Prebivalstvo 4 547 484 139 243 167 111 450 112 873 289 208 17 671 1 326 1 091 581 455 1 943 542 3 273 1 156 1 001 Kraji Rimske Toplice Svet Jedrt Sveti Lenart nad Laškim Sv. Rupert nad Laškim Svetinadel Vrhovo Zidani most - del Gospodinjstva (nadaljevanje ) Prebivalstvo 342 216 222 215 15 126 329 1 203 848 1 019 1 120 83 474 1 068 Iz kraja (KLO) Debrodel so pri občini Laško upoštevana tedanja naselja Debro, Slivnodel, Spodnja Rečicadel in Tremerjedel, preostali del tega kraja (KLO) pa je zajet v občini Celje. Iz kraja (KLO) Loka pri Zidanem mostu so pri občini Laško upoštevana tedanja naselja Lokavecdel in Sv. Peter pri Lokidel, preostala naselja tega kraja (KLO) so zajeta v občini Sevnica. Iz kraja (KLO) Marofdel se pri občini Laško takratna naselja Blatni vrh, Marijina vas in Mrzlo polje, medtem ko je preostali del tega kraja (KLO) v občini Šentjur pri Celju. Iz kraja (KLO) Radečedel so v občini Laško takratna naselja Brunk, Brunška gora, Cimemo, Dobrava, Hotemež, Jagnjenica, Jelovo, Loška gora, Močilno, Njivice, Radeče, Rupa, Rudna vas. Stari dvor, Svibno in Zebnik ter del naselja Podkraj, preostalo iz tega kraja (KLO) pa je v občini Hrastnik. Iz kraja (KLO) Svetinadel je tu upoštevan le del naselja Svetina, preostala naselja tega kraja (KLO) so v občini Celje. Iz kraja (KLO) Zidani mostdel pa so pri občini Laško zajeta tedanja naselja Briše, Marija Sirje, Suhadoldel. Sv. Peter pri Lokidel, Veliko Sirje in Zidani 86 most, medtem ko je ostali del tega kraja (KLO) v današnji občini Hrastnik. Pri prikazanih celih krajih (KLO) pa so upoštevana vsa tedanja naselja. Naslednja tabela prikazuje vse političnoteritorialne enote. ki so se kot občine pojavile ali pa so bile odpravljene na današnji občini Laško. Razvidna so 3 območnostna stanja, tj. prvo iz leta 1952, nato povečano iz leta 1955 in končno sedanje območje po letu 1963. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Obč ine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I . LRS, SRS (št. /leto) I. Laško 1 . Breze 2. Jurklošter 3. Rečica 4. Rimske Toplice II. Laško (1+1 do 4) A. Hrastnikdel , prej' Radečedel IN. Laško (II + A) 45 25 46 41 26 183 67 250 1 258 316 393 839 433 3 239 1 469 4 708 4 682 1 561 1 760 3 128 1 699 12 830 5 181 18 011 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 31. 3. 1963 30. 12. 1958 do 31. 3. 1963 1. 4. 1963 in nadalje 11/52 24/55, 37/60, 8/63 44/58, 37/60, 3/63 37/60, 8/63, 35/64 V letu 1952 in tudi še ob popisu prebivalstva leta 1953 je območje občine Lahomno, Lahomšek, Laško, Laziše, Rifengozd in Sv. Lenard nad Laškim (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Plazov je (z naselji Gorišče, Plazovje, Povčenodel in Zabrež), del katastrske občine Svetina (z naseljem Svetina-del) in dei katastrske občine Sv. Peter pri Jurkloštru (s tedanjim naseljem Sv. Peter pri Jurkloštrudel). Tako sestavljenemu območju so se v letu 1955 priključila še ozemlja štirih tedaj opravljenih, a v letu 1952 osnovanih občin. Priključena občina Breze je zajemala katastrske občine Sv. Rupert (z naseljem Breze) ter del katastrske občine Sv. Peter pri Jurkloštru (z naseljema Mala Breza in Sv. Peter pri Jurkloštrudel) in del katastrske občine Trobni dol (z naselji Curnovecdel , Mačkovec, Trobni dol in Velike Grahovše). Ozemlje priključene občine Jurklošter je obsegalo katastrske občine Mišji dol in Paneče (z njihovimi naselji) ter del katastrskih občin Marijina vas (z naseljema Blatni vrh in Marijina vas). Mrzlo polje (z naseljem Mrzlo polje) in Trobni dol (z naseljem Curnovecdei). Odpravljeno občino Rečica so sestavljale katastrske občine Rečica, Slivno in Sv. Krištof (z naselji) ter deli katastrskih občin Belovo (z naseljem Belovodel), Sv, Jedert (z naseljema Sv. Jedertdel in Trnov hrib) ter Tremerje (z naseljem Debro). Po odpravi konec leta 1958 je bilo ozemlje občine Radeče priključeno kar k 4 občinam, tj. z največjim delom k občini Hrastnik, preostalo pa še k občinam Litija, Sevnica in Zagorje ob Savi. Del, ki je bil priključen k občini Hrastnik, pa se je v nekoliko zmanjšanem obsegu v letu 1963 izločil iz občine Hrastnik in priključil k občini Laško; tako se je ustalilo območje današnje občine Laško. Iz občine Hrastnik oziroma iz prejšnje občine Radeče so bile k občini Laško priključene katastrske občine Hotemež, Njivice, Radeče, Svibno, Sv. Peter pri Loki in Vrhovo (z njihovimi naselji) ter de! katastrske občine Podkraj (z naseljem Podkrajdel) in del katastrske občine Sirje (z naselji Suhadoldel, Širjedel, Velike Širje in Zidani most). Tabela zd sestavo občine Radeče od osnovanja v letu 1952 do odprave v letu 1958 je podana pri današnji občini Hrastnik, podan pa je tudi prikaz za njeno razdelitev ob odpravi. Navedeni so tudi osnovni podatki iz popisa prebivalstva 1953. Ker je k občini Laško pripadel del teritorija iz občine Hrastnik (tj. del, ki je prej spadal pod občino Radeče) Šele v letu 1963, torej po popisu prebivalstva leta 1961, so v naslednji tabeli prikazani podatki iz tega popisa po tedanjih političnoteritorialnih enotah. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1961 Občine Površina km2 Gospodinj stva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) • !. Laško A. Hrastnikdel, prej Radečedel II. Laško (l+A) 183 67 250 3 630 1 583 5 213 12 810 30. 6. 1 955 do 31 . 3. 1 963 24/55, 37/60, 8/63 1 .4. 1963 in nadalje 5 417 18 227 44/58, 37/60, 8/63 37/60, 8/63, 35/64 Po priključitvi omenjenega dela iz hrastniške občine se tako oblikovano območje občine Laško ni več spreminjalo, zato je bil popis prebivalstva v letu 1971 izvršen na tem novem območju, podatki tega popisa pa so prikazani v tabeli za občine oziroma demografskega rajona. 6-4. Današnja občina Slovenska Bistrica Iz časa popisa prebivalstva leta 1948 je na današnjem terito riju občine Slovenska Bistrica ozemlje 20 celih in 2 deljenih krajev (KLO), razvidni pa so s podatkov iz navedenega popisa iz naslednje tabele. Iz dela kraja Prihova, ki pripada občini Slovenska! Bistrica, so zajeta tedanja naselja Dobrava, Dobriška vas, Pobrež, Preloge, Prepuž, Prihova, Raskovec, Sevec, Vinarjedel in Zgornje Gruškovje, preostalo iz tega kraja (KLO) pa je zajeto v današnji občini Slovenske Konjice. Kraj Sikoledel pa zajema le del naselja Stražgonjca, preostali del tega kraja(KLO) 87 pa ie zajet v današnji občini Ptuj. Pri vseh preostalih cel krajih pa so upoštevana vsa tedanja naselja. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 ih {nadal jsvanje) Kraji SKUPAJ Slovenska Bistrica Čadram Crešn jevec Kebel j Laporje Makole Oplotnica Pol jčane Pragrsko Prihovadel Spodnja Polskava Studenice Sentovec Gospodinjstva" ! Prebivalstvo 6 433 803 175 271 185 191 603 489 680 279 187 242 247 26 692 2 537 786 1 115 2 725 2 269 2 395 941 819 904 1 032 667 Občin Šikoledel Šmartno na Pohorju Tin je Vrhloga Vrhoie Zgornja Bistrica Zgornja Ložnica Zgornja Polskava Zabl jek 30 308 189 90 94 402 255 332 213 122 1 697 992 385 432 1 606 1 181 1 371 871 V zvezi z novo pol itičnoferitoriaino razdelitvijo, ki se je uveljavila v letu 1952, se pojavijo kot r . ' itičnoteritorialne enote tudi občine. Ta razdelitev oziroma njene pol itičnoferitorialne enote so veljale tudi ob popisu prebivalstva leta 1953. Naslednja tabela prikazuje upravnoteritorialne enote, tj. obči ne iz 1952 in njihove kasnejše spremembe, na današnjem teritorialnem območju občine Slovenska Bistrica. Prvotno območje v letu 1952 osnovane občine Slovenska Bistrica je obsegalo katastrske občine Cigonca, Crešnjevec, Gladomes, Jurišna vas. Kovača vas. Malo Tinje, Planina, Pretrež, Rep, Ritoznoj, Slovenska Bistrica, Spodnja Ložnica, Spodnja Nova vas, Sv. Urh, Sentlovec. Tinska gora. Visele, Vrhoie, Zgornja Bistrica in Zgornja Ložnica (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Ošeli (z delom naselja Zgornja Nova vas) in del katastrske občine Vrhloge (z naselji Brezje pri Slovenski Bistrici, Trnove c in Vrhloga). Sestava v letu 1955 oblikovane, a v letu 1958 odpravljene občine Lešje, ki je bila po odpravi razdeljena med še obstoječi občini Slovenska Bistrica in Ptuj, je glede na predhodne, v letu 1952 osnovane občine razvidna pri opisu historiata današnje občine Ptuj. V letu 1955 je bila ustanovljena nova pol itičnoteritorialna sprememba, s katero se je precej občin odpravilo, njihovo ozemlje pa priključilo k še obstoječim občinam. Tako se je prvotno ozemlje občine Slovenska Bistrica povečalo, ker so se rnu priključila ozemlja tedaj odpravljenih, a v letu 1952 osnovnih občini Oplotnica, Progerskodel , Šmartno na Pohorju in Zgornja Polskava. Iz tedanje občine Oplotnica so bile priključene katastrske občine Božje, Brezje, Koritno, Kot, Okoška vas, Oplotnica, Zgornje Gruškovje in Zlogona gora (s svojimi naselji). Priključeni del občine Pragersko je zajemal la dele katastrskih občin Polskava (z naseljem Pragersko-del), Vrhloga (z naseljem Stari log) in Stražgonjca (z naseljema Gaidel in Stražgonjcadel ). iz občine Šmartno na Pohorju so bile priključene katastrske občine Bojtina, Frajhajm in Prebukovje (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Kalšedel) in del katastrske občine Ošelj (z naseljema Ošelj in Zgornja Nova vasdel). iz občine Zgornja Polskava so upoštevane katastrske občine Bukovec, Gabernik, Ogljenšak, Pokoše in Zgornja Polskava (s svojimi naselji) ter del katastrska občine Kalše (z delom naselja Kalše) in del katastrske občine Spodnja Polskava (z naseljem Frajštajn, ki je sedaj vključeno v naselje Spodnja Polskavadel, ter s preostalim delom naselja Spodnja Polskava). V letu 1958 se teritorialno območje občine Slovenska Bistrica ponovno poveča z istega leta odpravljenima občinama Poljčane in Lešjedel. Občino Pol jčane, ki je bila v isti sestavi od svojega osnovanja leta 1952 pa do odprave v letu 1958, so sestavljale katastrske občine Brezje, Hošnica, Hrastovec, Laporje, Lušečka vas, Modraže, Pekel, PoSjčane, Stanovsko, Studenice, Vrhoie in Žabi jek (s svojimi naselji). Del občine Lešje, ki je bila oblikovana 1955, je bil priključen k občini Slovenska Bistrica, zajemal pa je katastrske občine Dežno, Jelovec, Pečke, Stopno, Sv. Ana in Štatenberg (z njihovimi naselji). Kasneje se tako formirana teritorialno območje občine Slovenska Bistrica ni več spreminjalo, zato sta bila poznejša popisa prebivalstva leta 1961 in 1971 izvršena na leta 1958 ustaljenem območju. Podatki iz teh popisov so razvidni iz tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. 6-5. Današnja občina Slovenske Konjice Na današnjem ozemlju občine Slovenske Konjice je 13 celih in 3 deljeni kraji (KLO), ki so obstajali kot upravnoteritorialne enote ob času popisa prebivalstva 1948. Rekonstrukcija podatkov iz tega popisa za te kraje je razvidna iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Slovenske Konjice Bezina Črešnjicedel Konjiška vas Loče -del Loška gora Prihova - del Stranice Sv. Jernej Škalce Špitalič Tepanje Vitanje Zbeiovo Zreče Žiče Gospodinjstva Prebivalstvo 3 916 579 177 48 117 348 323 41 199 199 336 143 140 583 206 300 177 17 041 1 755 720 211 521 1 336 1 811 184 967 956 1 415 654 622 3 009 820 1 272 788 K občini Slovenske Konjice priključeni de! kraj (KLO) Črešnjice zajema naselja Kamna gora in Sojek, preostalo iz tega kraja pa je upoštevano pri današnji občini Celje. Del kraja (KLO) Loče zajema tedanja naselja Breg, Klokočevnik, Kob 88 lekdel, Kranjekdel, Lipoglav, Loče, Mlače, Osfrožnodel , Podob in Suhadol, preosfalo iz tega kraja pa je upoštevano pri današnji občini Šentjur pri Celju. Del kraja (KLO) Prihova zajema le naselje Spodnje Gruškovje, preostalo iz tega kraja pa je pri današnji občini Slovenska Bistrica. Pri prikazanih celih naseljih pa so upoštevana vsa tedanja naselja. Pri rekonstrukciji podatkov za popis prebivalstva leta 1953 so na današnjem območju občine Slovenska Bistrica zajete političnoteritorialne enote, tj. občine, osnovane v letu 1952 in odpravljene 1955, iz njihovega ozemlja pa se je oblikovala današnja občina, kar je razvidno iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. L LR3, SRS (št. /leto) I. Slovenske Konjice 1 . Loče 2. Vitanje 3. Zreče II. Slovenske Konjice 71 44 65 42 222 1 920 - 1 069 619 700 4 308 7 387 4 174 3 110 3 259 17 930 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 19. 4. 1952 do 19. 6. 1955 36. 6. 1955 in nadalje 11/52 24/55, 37/60, 35/64 Začetno teritorialno območje v letu 1952 osnovane občine Slovenske Konjice je obsegalo katastrske občine Bezina, Konjiška vas, Križevec, Perovec, Preloge, Slemene, Slovenske Konjice, Spodnje Gruškovje, Stranice, Skalce, Tepan je in Tolsti vrh (z njihovimi naselji). To nakazano prvotno območje občine Slovenske Konjice se v letu 1955 poveča s tedaj odpravljenimi, a v letu 1952 osnovanimi občinami Loče, Vitanje in Zreče. Občina Loče je obsegala katastrske občine Koble, Ličenca, Loče, Sv. Jernej, Veliki Lipoglav, Zbelovska gora. Zgornje Laze in Žice ( z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Ostrožno (z naseljem Mali Lipoglav, sedaj Lipoglavdel in naseljem Ostrožno pri Ponikvidel). Občina Vitanje je obsegala katastrske občine Brezen, Hudinja, Ljubnica, Stenica in Vitanje (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Paka (z naseljem Paka-del), del katastrske občine Skomarje (z delom naselja Skomarje) in del katastrske občine Spodnji Dolič (z naseljem Spodnji Doličdel). Občina Zreče pa je obsegala katastrske občine Loška gora, Padeški vrh, Radana vas, Resnik in Sv. Kunigunda (z njihovimi naselji)) ter del katastrske občine Skomarje (z delom naselja Skomarje). Na ta način v letu 1955 oblikovano območje občine Slovenske Konjice se kasneje ni več spremenilo. Zato sta popisa prebivalstva leta 1961 in 1971 izvršena na tem območju iz leta 1955, podatki teh popisov pa so razvidni iz tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. 6-6. Današnja občina Šentjur pri Celju Če upoštevamo le osnovne poiitičnoteritorialne enote iz časa popisa prebivalstva leta 1948, je na današnjem teritorialnem območju občine Šentjur pri Celju 12 celih in 7 deljenih tedanjih krajev (KLO). Ti kraji (KLO) so poimensko z rekonstruiranimi podatki tega popisa razvidni iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1 948 (nadaljevanje) Kraji Kraji SKUPAJ Sv. Jurij pri Celju Blagovna - del Dobje Drami je Grobelno Gospodinjstva Prebivalstvo 3 987 351 129 285 373 132 17 730 1 184 590 1 432 1 765 548 Kalobje Loče - del Marof - del Planina pri Sevnici Ponikva pri G robe I nem Preval je Rifnik Sladka gora - del Slivnica pri Sv. Primož Sv. Vid pri Vrbno - del Zabukovje - del Zusem - del Celju Plc Gospodinjstva Prebivalstvo 303 6 75 258 479 198 285 49 403 115 184 114 3 245 1 448 15 354 1 151 2 047 895 1 229 220 1 973 462 803 472 16 1 126 Iz kraja oziroma krajevnega ljudskega odbora (KLO) Blagovnadel so upoštevana naselja Cerovec, Proseniško, Repno in Sv. Rozalija, preostalo iz tega kraja pa je upoštevano pri današnji občini Celje. Iz kraja (KLO) Ločedel je tu upoštevan le del tedanjega naselja Dolga gora, preostala naselja iz tega kraja pa so zajeta pri današnji občini Slovenske Konjice. Iz kraja (KLO) Marofdel so tu zajeta naselja Blatni vrh, Laziščedel, Marijina vasdel. Mrzlo poljedej in Podpečdel, medtem ko je preostalo iz tega kraja upoštevano pri današnji občini Laško. Iz kraja (KLO) Sladka goradel je tu upoštevan le del naselja Dolga gora, medtem ko je preostalo iz tega kraja zajeto pri današnji občini Šmarje pri Jelšah. Iz kraja (KLO) Vrbnodel so tu upoštevana tedanja naselja Kranjčicadel, Podgrad in Vrbno, medtem ko je preostalo iz tega kraja zajeto pri današnji občini Celje. Iz kraja (KLO) Zabukovjedel je tu upoštevan le del naselja Prapretno, preostalo iz tega kraja pa je pri današnji občini Sevnica. Iz kraja (KLO) Zusemdel so tu upoštevana tedanja naselja Dobrinadel, Hrastjedel. Loka pri Zusmu in Oslešica , medtem ko je ostalo iz tega kraja zajeto pri današnji občini Šmarje pri Jelšah. Pri vseh navedenih nedel jenih krajih (KLO) pa so upoštevana vsa njihova naselja s podatki iz popisa prebivalstva leta 1948. Z novo političnoteritorialno razdelitvijo Slovenije 1952 se pojavijo kot osnovne poiitičnoteritorialne enote tudi občinej s kasnejšimi političnoteritorialnimi spremembami pa se te občine ne spreminjajo. Današnje teritorialno območje občine Šentjur pri Celju zajema naslednja ozemlja občin iz leta 1952. Prvotno teritorialno območje v letu 1952 osnovane občine Šentjur pri Celju je zajemalo katastrske občine: Grobelno, Kameno, Krajnčica, Lokarje, Podgrad, Rifnik, Sv. Rozalija, Sv. Ju 89 rij, Tratna in Vodruž (z njihovimi naselji) fer del katastrske občine Goričica (z naselji Cerovec, Goričica in Prose niško) in del katastrske občine Sv. Primož (z naseljema Primož pri Šentjurju in Trnovec pri Dramljah). Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebival stvo Iz obdobja Ur. L LRS, SRS (št. /leto) I. Šentjur pri Celju 1. Drami je 2. Lesičnodel 3. Ponikva pri Grobelnem 4. Slivnica pri Celjudel 5. Zusem - del II. Šentjur pri Celju (1+1 do 5) A. Planina pri Sevnici Sli. Šentjur pri Celju (ll+A) 52 28 8 33 41 18 180 60 248 1 354 383 165 585 701 247 3 435 777 4 212 5 250 1 687 676 2 349 3 303 1 f30 14 395 3 576 17 972 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 22. 7. 1957 19. 4. 1952 do 22. 7. 1957 23. 7. 1957 in nadalje 11/52 24/55, 25/57 11/52, 24/55, 25/57 24/55, 25/57, 37/60, 35/64 To prvotno območje občine Šentjur pri Celju se v letu 1955 poveča z ozemljem tedaj odpravljenih, a v letu 1952 osnovanih občin tj. Drumljedel, Lssično, Ponikva pri Grobelnem, Slivnica pri Ceijude! in Zusem -del. Občina Dramlje je obsegala katastrske občine Marija Dobje, Pletovarie, Sv. Uršula in Sv. !lj (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Bezovica, vključeno kasneje v katastrsko občino Sv. !!j (z naseljema Spodnje Slemena in Zgornje Siemene) in del katastrske občine Sv. Primož (z delom naselja Trnovec pri Dramljah). V občini Lesičnodel, priključenih občini Šentjur pri Celju, sta upoštevani le katastrski občini Lopaca in Straška gorca (s svojimi naselji). Občina Ponikva pri Grobelnem je obsegala katastrske občine Dolga gora, Ponikva, Slatina in Zcgaj (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Ostrožno (z delom naselja Ostrožno pri Ponikvi), del katastrske občine Ponkvicc (z naselji Okrog, Ponkvica in Srževica) in del katastrske občine Zgornje Selce (z naseljem Zgornje Selce). V delu občine Slivnica pri Celju pa so tu zajete katastrske občine Javorje, Kalobje, Paridol, Planinca, Slivnica pri Celju, Sv. Urban, Vezovje in Voduce (s svojimi naselji) ter de! katastrske občine Presečno (z naseljem Zegar). V delu občine Zusem pa sta zajeti le katastrski občini Dobrina in Loka pri Zusmu (s svojimi naselji), V letu 1957 se teritorij občine Šentjur pri Celju ponovno poveča še z ozemljem tedaj odpravljene občine Planina pri Sevnici, ki je bila osnovana v letu 1952 in je do odprave imela isto sestavo. Sestavljale pa so jo katastrske občine Brezje, Goiobinjek. Loke pri Planini, Planina, Planinska vas. Suho in Sv. Vid (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Marijina vas (z naseljem Podpeč nad Marofom in Prapretno), del katastrske občine Mrzlo polje (z naseljem Laziše) ter del katastrske občine Presečno (z naseljema Hrušovje in Presečno). Kasneje se tako oblikovano teritorialno območje občine Šentjur pri Celju ni več spremenilo, zato sta bila popisa prebivalstva leta 1961 in 1971 izvršena na območju iz leta 1957. Podatki teh popisov so razvidni že iz tabele za občine in ustreznega demografskega rajona. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Šmarje pri Jelšah Brest ovec Buče Donačka gora Drensko rebro Gorjane Kostrivnica Kozje Lemberg Lesično Pečice - del Pod sred a Podčetrtek Polje ob Sotli Pristava Ratanska vas Rogaška Slatina Rogatec Sečovo Sladka goradel Sodna vas Sv. Florijan Sv. Peter na Medved, selu Sv. Peter pod Sv. Gorami Sv. Rok ob Sotli Sv. Štefan St. Vid pri Grobelnem Vetern ik Zagorje Zibika Zušemdel Gospodinjstva Prebivalstvo 7 727 965 278 163 243 167 119 342 260 133 170 30 149 483 189 136 305 568 244 212 200 260 160 242 493 157 236 324 65 128 213 93 32 598 3 733 1 306 711 1 096 788 562 1 547 966 582 675 177 566 2 081 881 580 1 204 1 748 1 043 866 798 1 110 789 1 054 2 199 783 1 071 1 379 351 561 977 414 6-7. Današnja občina Šmarje pri Jelšah Iz časa popisa prebivalstva leta 1948 so kot osnovne političnoteritorialne enote obstajali tudi kraji (KLO); od teh so na današnjem teritorialnem območju občine Šmarje pri Jelšah upoštevani naslednji kraji (KLO), prikazani v tabeli z rekonstruiranimi podatki iz popisa 1948. Iz leta 1948 je skupaj 28 celih in 3 deljeni kraji (KLO) v današnji občini Šmarje pri Jelšah. V delu kraja (KLO) Pečica je tu upoštevano le naselje Osredek, preostalo iz tega kraja pa je prikazano pri današnji občini Brežice. V delu kraja (KLO) Sladka gora so tu upoštevana tedanja naselja Jerovska vas. Nova vas, Pijovcidel, Polžanska gorca, Polžanska vas. Sladka gora in Sv. Mihel, preostalo Lz tega kraja (KLO) pa je zajeto pri današnji občini Šentjur pri Celju. V 90 delu kraja (KLO) Žusem je tu upoštevan del naselja Dobrina in naselje Zgornje Tinskot preostalo iz tega kraja pa je prika' zano pri današnji občini Šentjur pri Celju. Pri navedenih celih krajih (KLO) so upoštevana vsa tedanja naselja. S političnoteritorialno razdelitvijo Slovenije v letu 1952 in tudi še s kasnejšimi pol itičnoteritorialnimi spremembami se kot osnovne pol itičnoteritorialne enote pojavijo tudi občine. V današnje teritorialno območje občine Šmarje pri Jelšah je vključeno ozemlje iz prejšnjih občin, z rekonstruiranimi podatki iz popisa prebivalstva leta 1953 pa so razvidne te občine iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I . LRS, SRS (št. /leto) Šmarje pri Jelšah 1 . Podčetrtek 2. Pristava - del 3. Slivnica pri Celjudel 4. Žusem - del Šmarje pri Jelšah (1+1 do 4) 5. Bistrica ob Sotii 6. Kozje 7. Lesično - del 8. Podsreda - del 9« Polje ob Sotii A. Kozje (5 do 9) 10. Pristava - del H. Rogaška Slatina 12. Rogatec B. Rog. Slatina (10 do 12) , Šmarje pri Jelšah (ll+A+B) 67 29 35 15 5 151 31 32 32 29 11 135 5 60 49 114 400 1 648 487 791 240 80 3 246 530 524 490 310 189 2 043 90 1 864 878 2 832 8 121 6 477 2 009 3 291 1 046 355 13 178 2 208 2 066 2 065 1 279 816 8 434 398 7 022 3 888 11 308 32 920 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 9. 10. 1958 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 9. 10. 1958 1 9. 4. 1 952 do 29. 6. 1 955 — 'I _ 30. 6. 1955 do 9. 10. 1958 10. 10. 1958 in nadalje 11/52 24/55, 34/58 11/52 24/55, 34/58 11/52 _ " ~ — 11 — 24/55, 34/58 24/55, 34/58, 37/60, 35/64 Teritorij občine Šmarje pri Jelšah, osnovane v letu 1952, je zajemal tedaj katastrske občine Bobovo, Bodrež, Dol, Dvor, Ješovec, Koretno, Lemberg okolica, Lemberg trg, Pijovci, Plafinovec, Preloge, Senovica, Sladka gora, Sv. Barbara, Sv. Tomaž, Šmarje pri Jelšah in Vrh (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Ponkvica (z naseljem Spodnja Ponkvica) in del katastrske občine Zgornje Selce (z naseljema Spodnje Selce in Završe pri Grobelnem). S kasnejšo političnoteritorialno razdelitvijo iz leta 1955 se prvotni teritorij občine Šmarje pri Jelšah poveča za ozemlja tedaj odpravljenih, a v letu 1952 osnovanih občin, tj. z občino Podčetrtek, občino Pristavadel, občino Slivnica pri Celjudel in občino Žusemdel. Občina Podčetrtek je bila sestavljena iz katastrskih občin Imeno, Podčetrtek trg, Sopote in Verače (z njihovimi naselji) ter iz dela katastrske občine Virštanj (z naseljema Rudnica in Virštanj). V delu občine Pristava so bile tu zajete katastrske občine Grliče, Hajnsko, Kačji del, Kristan vrh, Nezbiše, Pristava, Roginska gorca. Sodna vas, Sv. Ema, Sv. Jernej, Sv. Magdalena in Št. Janž pri Podčetrtku (s svojimi naselji). V delu občine Slivnica pri Celju sta bili zajeti le katastrski občini Babna gora in Grobelce (s svojimi naselji). V delu občine Žusem pa je bila zajeta le katastrska občina Tinsko ( s svojimi naselji). V letu 1958 je tako formirano območje občine Šmarje pri Jelšah ponovno povečano s tedaj odpravljenima, a v letu 1955 oblikovanima občinama Kozje in Rogaška Slatina. Vsaka od teh občin pa je zajemala ozemlja iz predhodnih, v letu 1952 osnovanih občin. Odpravljena občina Kozje je zajemala ozemlje iz tehle v letu 1952 osnovanih občin: Bistrica ob Sotii, Kozjega, dela Lesičnega, dela Podsrede in Polja ob Sotii. Občina Bistrica ob Sotii je obsegala katastrske občine Dekmanca, Hrastje, Kunšperk, Ples, Trebče in Žagaj (z njihovimi naselji). Ozemlje leta 1952 osnovane občine Kozje je zajemalo katastrske občine Buče, Kozje, Veternik in Vrenska gorca (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Zdole (z naselji Klakedel, Ortnice, Zdole in Zeče pri Bučah). V delu občine Lesično so zajete le katastrske občine Dobležiče, Drensko rebro, Pilštanj in Zagorje (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Virštanj (z naseljem Gostinca) in del katastrske občine Zdole (z delom naselja Klake). V delu občine Podsreda so tu upoštevane katastrske občine Gorjane in Podsreda (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Križe (z naseljem Osredek pri Podsredi). Občino Polje ob Sotii pa sta sestavljali le katastrski občini Lastnic in Sedlarjevo (s svojimi naselji). V letu 1958 odpravljeno, a v letu 1955 oblikovano občino Rogaška Slatina je sestavljalo ozemlje iz predhodnih, v letu 1952 osnovanih občin, tj. del občine Pristava ter celi občini Rogaška Slatina in Rogatec. Občina Pristavadel obsega le katastrski občini Sv. Vid in Vonarje (z njunimi naselji). Občina Rogaška Slatina je po stanju ob osnovanju leta 1952 obsegala katastrske občine Brestovec, Cerovec, Ceste, Cača vas, Drevenik, Negonje, Nimno, Plat, Rajnkovec, Ratanska vas. Spodnje Sečovo, Spodnja Kostrivnica, Sv. Katarina, Sv. Križ, Sv. Mohor, Tekačevo, Topole, Tržišče, Velike Rodne in Zgornji Gabernik (z njihovimi naselji). Občino Rogatec pa so sestavljale katastrske občine Dobovec, Donačka gora, Rogatec trg, Stojno selo. Strmec, Tlake, Trlično in Trška gorca (s svojimi naselji). Političnoteritorialno območje občine Šmarje pri Jelšah, ki je bilo formirano v letu 1958 se pri tem ni več spreminjalo. Zato sta bila kasnejša popisa prebivalstva leta 1961 in 1971 izvršena na tem območju, podatki teh popisov pa so razvidni iz tabele za občine in ustreznega demografskega rajona. 6-8. Današnja občina Trbovlje Od krajev (KLO) iz leta 1949 so na današnjem teritorialnem 91 območju občine Trbovlje zajeti 2 cela kraja (KLO) in 6 deljenih krajev (KLO); poimensko z rekonstrukcijami podatkov iz popisa leta 1948 so ti kraji razvidni iz spodnje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraj i SKUPAJ Trbovlje Ceče - del Cemšenik - del Dobovec Gabrsko - del Kotredež - del Sv. Jurij ob Taborudel Sv. Urh - del Gospodinjstva Prebivalstvo 4 835 4 284 105 1 129 112 5 5 194 15 711 13 572 463 10 566 484 32 19 565 Od celih krajev (KLO) so upoštevana vsa tedanja naselja. V delu kraja (KLO) Ceče so tu upoštevana tedanja naselja Knez-dol-del, Ojstrodel, Sv. Katarina in Sv. Markodel, preostali del tega kraja (KLO) pa je prikazan pri današnji občini Hrastnik. Iz kraja (KLO) Cemšenik je tu upoštevano tedanje naselje Sv. Lenartdel , preostalo iz tega kraja (KLO) pa je zajeto pri današnji občini Zagorje ob Savi. Iz kraja (KLO) Gabrsko sta tu upoštevana tedanja naselja Gabrsko in Knezdoldel, preostalo iz tega kraja (KLO) je v današnji občini Zagorje ob Savi in Žalec. Iz kraja Kotredež je tu zajeto !e naselje Cebine, preostalo iz tega kraja (KLO) pa je upoštevano v današnji občini Zagorje ob Savi. V delu kraja (KLO) Svž Jurij ob Taboru je tu upoštevano le tedanje naselje Sv. Lenarfdel, preostalo iz tega krciu pa je v današnji občini Žalec. V delu kraja (KLO) Sv. Urh sta tu zajeta tedanja naselja Retjedel in Sv. Urhdei, preostali del tega kraja (KLO) pa je v današnji občini Zagorje ub Savi. S pojavom občin kot pol itičnoferitoriainih enot ostane občina Trbovlje po svojem teritoriju skoraj nespremenjena kar od leta 1952 dalje. Podatki iz popisa prebivalstva leta 1953 za občino Trbovlje so razvidni iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km 2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. !. LRS, SRS (št. /leto) Trbovlje 58 5 258 1 6 61 6 19. 4. 1952 in nadalje 11/52, 24/55, 37/60, 35/64 Od teritorija občine Trbovlje iz 1952 so upoštevane katastrske občine Dobovec, Knezdol , Ojstro in Trbovlje (s svojimi naselji) ter de! katastrske občine Kotredež (s tedanjima naseljema Cebine in Sv. Planina, sedaj Partizanski vrh), de! katastrske občine Ojstro (z naseljem Ojstrodel), del katastrske občine Potoška vas (z naseljem Praprečedel), del katastrske občine Sv. Lenart (z naseljem Sv. Lenartdel), sedaj po preimenovanju Vrhedel), del katastrske občine Sv. Marko (z naseljema Sv. Katarina oziroma po preimenovanju Cečede! in Sv. Marko oziroma po preimenovanju Ostenk) ter de! katastrske občine Zagorje ob Savi (z naseljem Sv. Urh-de! oziroma po preimenovanju Ravenska vas). Po zgoraj omenjenem teritorialnem stanju sta bila v občini Trbovlje izvedena tudi popisa prebivalstva leta 1961 in 1971, podatki pa so razvidni iz tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. 6-9. Dc obči Zagorje ob Savi Iz časa popisa prebivalstva leta 1948, ko so poleg ostalih upravnoteritorialnih enot obstajali tudi kraji (KLO), je na današnjem teritorialnem območju občine Zagorje ob Savi 5 celih in 11 deljenih krajev (KLO), poimensko s prilagojenimi podatki navedenega popisa so razvidni iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Zagorje ob Savi Cemšenik - del Gabrsko - del Izlake Kotredež - de! Gospodinjstva Prebivalstvo 3 598 1 583 165 4 232 207 12 959 4 696 1 008 26 925 765 nadaljevanje Prebivalstvo Gospod in |Stva Kra i LokeKisovec Marija Reka - del Mlinše Polšnik - del Sava - del Sv. Jurij pod Kumom - del Sv. Urh - del Št. Gotard - del Št. Lambert Tirna - del Vače - del 61 6 2 198 1 12 229 83 64 115 52 35 1 954 14 935 4 46 1 079 297 252 515 268 175 Pri prikazanih celih krajih (KLO) so upoštevana vsa tedanja naselja. V delu kraja (KLO) Cemšenik so tu upoštevana tedanja naselja Brezje, Cemšenik, Dobrijevo, Jesenovo, Ržišče, Zabreznikdel in Znojile, medtem ko je preostalo iz tega kraja (KLO) zajeto v današnji občini Trbovlje. V delu. kraja (KLO) Gabrsko sta tu upoštevani tedanji naselji Marija Reka-del in Sv. Lenartdel, preostalo iz tega kraja (KLO) pa je pri današnji občini Trbovlje in Žalec. Iz kraja (KLO) Kotredež so tu zajeta naselja Kotredež, Potoška vasdel, Praprečedel, Rove in Zavinedel, preostalo iz tega kraja (KLO) je v današnji občini Trbovlje. Iz kraja (KLO) Marija Reka je tu zajet le del tedanjega naselja Marija Reka, preostalo iz tega kraja je v občini Žalec. Iz kraja (KLO) Polšnik je tu upoštevan le del naselja Konjšica, preostala naselja iz tega kraja (KLO) so v občini Litija. Iz kraja (KLO) Sava je tu upoštevano le naselje Mošenik, preostalo iz tega kraja (KLO) je v občini Litija. Iz kraja (KLO) Sv. Jurij pod Kumom so tu zajeta naselja Artiče, Borovak, Gorenja vas, Klenovik, Mali Kum, Osredek, Padež, Rodež, Sv. Jurij pod Kumom in Skbndrovec preostalo iz tega kraja (KLO) je v občini Litija. Iz kraja(KLO) Sv. Urh sta tu naselji Potoška vas in Sv. Urhdel (po preimenovanju Ravenska vasdel), preostalo iz tega kraja (KLO) je v občini Trbovlje. Iz kraja (KLO) Št. Gotard so tu zajeta naselja Blodnik, Hrastnik, Jelenk, Jelševica, Polšina, Št. Gotard, 92 Trzin in Zlokarje, preosfalo iz tega kraja (KLO) je v občini Domžale. Iz kraja (KLO) Tirna so tu zajeta naselja Brezovica, Golič, Kalce, Rovišče, Selce, Sveta gora, Tirna in Vežnica, medtem ko je preostalo iz tega kraja (KLO) v občini Litija. Iz kraja (KLO) Vače je tu zajet le del naselja Kandr še, preostalo iz tega kraja (KLO) pa je v občini Litija. Z novo pol itičnoteritorialno razdelitvijo v letu 1952 se pojavijo kot pol itičnoferitorialne enote tudi občine, ki se še nadalje spreminjajo^ današnja občina Zagorje ob Savi zajema naslednje prejšnje občine. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo obdobja Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) II Zagorje ob Savi 1. Cemšenik 2. Mlinše 3. Podkum - del 4. Polšnik 5. Senožeti 6. Trojane - del 7. Vače - del Zagorje ob Savi (1+1 do 7) a) Zagorje ob Savi - del A. Radeče - del lil. Zagorje ob Savi (lla+A) b) Zagorje ob Savi - del IV. Zagorje ob Savi (Ijldei) 41 20 25 3 38 24 5 4 160 33 32 159 12 147 2 878 178 199 31 235 180 78 38 3 817 177 216 3 856 59 3 797 9 708 1 027 945 115 1 148 821 289 175 14 228 849 984 14 363 319 14 044 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 30. 12. 1958 do 20. 1. 1960 30. 6. 1958 do 20. 1. 1960 21 . 1. 1960 in nadalje 11/52 24/55, 44/58 24/55, 44/58, 2/60 2/60 37/60, 35/64 Prvotno, tj. v letu 1952 in tudi ob popisu prebivalstva leta 1953 še veljavno teritorialno stanje občine Zagorje ob Savi je obsegalo katastrske občine: Kolovratdel (z naseljem Podlipovica), Konjšicadel (z naseljem Sklendrovecdel ), Kotredeždel (z naselji Kotredež, Rove in Zavine), Loke (z naselji Družina, Kisovec, Loke, Podkraj in Vrh), Potoška vasdel (z naselji Potoška vas, Praprečedel in Vine), Ržišedel (z naselji Izlake, Orehovica, Prhovec in Zabreznikdel, Semnik(z naseljem Semnik), St. Lambertdel (z naseljem Colnišče) in Zagorje ob Savidel (z naselji Dolenja vas, Selo, Sv. Urhdel Toplice in Zagorje ob Savi). Tako sestavljen teritorij občine Zagorje ob Savi se v letu 1955 poveča z občinami, nastalimi 1952 in odpravljenimi 1955; navedene pa so v tabeli. Iz odpravljene občine Cemšenik so bile priključene vse katastrske občine, tj. Brezje, Cemšenik in Jesenovo (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Kotredež(z naseljem Znojile), del katastrske občine Ržiše (z našel jema Ržiše in Zabreznikdel) ter del katastrske občine Sv. Lenart (z naseljem Sv. Lenartdel). V občini Mlinše so zajete katastrske občine Kandršedel (z naselji Briše, Dolgo brdo, Lipovica, Mlinše, Razpotje, Zahrib in Žvarulje), Kolovratdel (z naselji Borje, Kal in Kolovrat) ter Zabava (z naseljema Ravno in Zabava). V delu iz občine Podkum je tu zajet le del katastrske občine Konjšica (z delom naselja Sklendrovec). V celi občini Polšnik so zaifete katastrske občine, tj. Konjšica-del (z naselji Konjšica, Petkovine, Selo in Stranski vrhdel), Polšnik (z naselji Dolgo brdo, Koprivnik, Podmilj, Prelesje, Preveg, Ravne, Renke, Spodnji Mamolj, Spodnji Polšnik, Sušje Semnik, Tepe, Zgornji Mamoljdel, Zgornji Polšnik in Zamboh) ter Velika Gobadel (z naselji Borovak, Velika Preska in Zgornji Mamoljdel). V celi občini Senožeti so zajete vse katastrske občine, tj. Roviščedel (z naselji Golče, Rovišče, Sv. Gora in Vežnica), St. Lambert I -de I (z naselji Borje, Brezovica, Colniščedel, Jablana, Jarše, Kal, Kobiljek, Krbulje, Požarje. Prečna, Renke, Selce, St. Lambert, Spital, Tirna in Vodice) ter St. Lambert || (z naselji Kolk, Krivica, Mošenik, Selišče, Senožeti in Zavšenik). V delu občine Trojane je tu zajeta le katastrska občina Hrastnik pri Trojanah (z naselji Blodnik, Hrastnik pri Trojanah, Jelenk, Jelševica, Polšina, Sentgotard, Trzin, Zgornja Zaplanina in Zlokarje). V delu občine Vače pa je tu upoštevan le del katastrske občine Kandrše (z delom naselja Kandrše). Nadaljnja teritorialna sprememba občine Zagorje ob Savi se izvrši v letu 1958, ko se iz občine Zagorje ob Savi izloči del, tj. katastrska občina Polšnik (z naselji Dolgo brdo, Koprivnik, Podmilj, Prelesje, Preveg, Ravne, Renke, Spodnji Mamolj, Spodnji Polšnik, Sušje, Semnik, Tepe, Zgornji Mamoljdel, Zgornji Polšnik in Zamboh oziroma po nekaterih spremembah teh naselij naselja pod novimi nazivi. Dolgo brdo, Mamoljdel, Polšnik, Preveg, Ravne, Renke, Šumnik, Tepe in Zaglavnica) ter del katastrske občine Velika Goba (z naselji Borovak, Velika Preska in Zgornji Mamoljdel = Mamoljdel), ki se priključi k občini Litija. Istočasno, tj. v letu 1958, pa se k občini Zagorje ob Savi priključi del odpravljene občine Radeče, in sicer del katastrske občine Konjšica (z naselji Rodež, Rtiče, Stranski vrhdel) ter katastrska občina Sv. Jurij pod Kumom (z naselji Borovak pri Podkumu, Gorenja vas. Mali Kum, Osredek, Padež, Podkum in Sklendrovecdel). Pripominja se, da je celotna sestava odpravljene občine Radeče razvidna pri današnji občini Hrastnik. Končno pa se po spremembi 1958 občina Zagorje ob Savi v letu 1960 ponovno teritorialno zmanjša, in sicer za del katastrske občine Konjšica (z delom naselja Konjšica in delom naselja Stranski vrh), ki se priključi k občini Litija. Na teritoriju iz leta 1960 se izvršita popisa prebivalstva v letih 1961 in 1971. Podatki iz teh popisov so razvidni iz tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. 610. Današnja občina Žalec Od krajev (KLO), ki so obstajali kot upravnoteritorialne e~ note ob času popisa prebivalstva leta. 1948, zajema današnje teritorialno območje občine Žalec naslednje kraje (KLO). 93 Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Žalec Braslovče Gabrskodel Gal icijadel Gomilsko Gotovi je Grižedel Letuš Liboje Marija Rekadel Petrovče Polzela Ponikva nad Žalcem Prekopa Sv. Jeronim Sv. Jurij ob Taborude! Sv, Lovrenc pri Preboldu Sv. Pavel pri Preboldu Sv. Peter v Savinjski dolini St. Andraž pri Velenju St. !lj pri Velenju - del Št. janž pri Velenjudel Trnova Velika Pirešica Vransko Gospodinjstva 7 342 581 493 4 ' 131 204 215 741 124 420 78 585 643 162 146 301 403 265 512 428 178 22 242 123 150 191 Prebivalstvo 28 182 1 883 2 036 18 684 877 818 2 409 539 1 407 400 2 114 2 397 765 575 ! 452 1 771 1 032 1 669 1 684 821 125 1 021 456 551 678 Skupno je zajetih 18 celih in 7 deljenih krajev(KLO). Celi kraji (KLO) zajemajo vsa tedanja na njih ležeča naselja. Iz dela kraja (KLO) Gabrsko je tu upoštevan le del tedanjega našel ja Sv. Miklavž, preostali del tega kraja (KLO)pa je pri današnjih občinah Trbovlje in Zagorje ob Savi. V delu kraja(KLO)Gal icija so tu zajeta tedanja naselja Hramše, Sv. Jungertdel, Zavrhdel, Železnodel, preostali del tega kraja (KLO) pa je pri današnji občini Celje. V delu kraja (KLO) Griže so zajeta tedanja naselja Griže, Migojnice, Sv. Pongrac in Zabukovicadei, preostali del tega kraja (KLO) je v današnji občini Hrastnik. V. delu kraja (KLO) Marija Reka je tu upoštevan le del tedanjega naselja Marija Reka, preostali del tega kraja (KLO) je v današnji občini Zagorje ob Savi. V delu kraja (KLO) Sv. Jurij ob Taboru so tedanja naselja Črni vrh. Kaplja, Loke, Ojstriška vas, Pondor, Sv. Mikla^J ori Taborudel in Tabor, preostali del tega kraja (KLO) je v današnji občini Trbovlje. V delu kraja (KLO) St. ilj pri Velenju je tu upoštevano !e tedanje naselje Podkraj, medtem ko je preostalo ii. tega kraja (KLO) v današnji občini Velenje. Iz dela kraja (KLO) St. Janž pri Velenju so tu zajeta tedanja naselja Cmova, Lipjedel, Pirešica, Prelska, Selo in St. Janž na Vinski gori, pr® ostali del tega kraja (KLO) pa je v današnji občini Velenje, Iz naslednje tabele so razvidne občine, ki so nastale 1952 in se še kasneje spreminjale, na današnjem ozemlju občine Žalec, podatki pa so rekonstruirani po popisu prebivalstva 1953. Prvotno teritorialno območje občine Žalec iz leta 1952 je obsegalo katastrske občine Gotovlje, Studenec, Velika Prešnica in Žalec (z vsemi naselji, ležečimi na navedenih katastrskih občinah) ter del katastrske občine Ponikva (s tedanjima naseljema Spodnja Ponikva in Zgornja Ponikva) ter del katastrske občine Železno (z naseljem Železno). Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št, /leto) i, Žalec 1. Braslovče 2. Dobrnadel 3. Gomilsko 4. Griže 5. Petrovče 6. Polzela 7. Prebold 8. Šempeter v Savinjski dol ini 9. Šmartno v Rožni dolini-del 10. Tabor 1 1 . Velenje - del II. Žalec (I + 1 do 1 1 ) A. Vransko III. Žalec (II + A) 42 43 7 11 20 29 33 41 17 35 10 296 53 349 1 283 704 102 300 715 991 811 903 486 63 405 170 6 933 651 7 584 586 811 486 175 510 772 364 272 1 842 328 1 765 715 26 626 2 624 29 250 19. 4. 1952 do 29. 4. 1955 30. 6. 1 955 do 9. 1 0. 1 958 19. 4. 1952 do 9. 10. 1958 10. 10. 1958 in nadalje 11/52 24/55, 34/58 11/52, 24/55, 24/58 24/55, 34/58, 37/60, 35/64 To prvotno teritorialno območje občine Žalec se v letu 1955 poveča s tedaj večinoma odpravljenimi občinami, osnovanimi v letu 1952j te občine so z rekonstruiranimi podatki iz popisa prebivalstva leta 1953 razvidne iz predhodne tabele. V priključeni odpravljeni občini Braslovče so tu upoštevane vse katastrske občine, tj. Braslovče, Dobrovlje, Letuš, Male Braslovče, Podvrh in Spodnje Gorče (z naselji, ležečimi na teh katastrskih občinah) ter del katastrske občine Orla vas (z delom naselja Orla vas) in del katastrske občine Sv. Matevž (z naselji Glinjedel in Kamenče). V priključenem delu odpravljene občine Dobrna sta upoštevana le katastrska občina ' Prelska (z naseljema Janškovo Selo in Prelska) ter del katastrske občine Železno (z naseljem Hramše). V ce lotno priključeni občini Gomilsko so tu upoštevane katastrske občine Gomilsko, Grajska vas in Trnava (z naselji, ležečimi na teh katastrskh občinah) ter del katastrske občine Marija Reka (z delom tedanjega naselja Marija Reka), del katastrske občine Orla vas (s tedanjim naseljem Sv. Rupert, sedaj Šentrupert) in del katastrske občine Sv. Matevž (z naseljema GHnjedel in Sv. Matevž, sedaj Šmatevž). V priključeni celotni odpravljeni občini Griže sta zajeta katastrska občina Sv. Pongrac (s tedanjim naseljem Sv. Pongrac, sedaj Pongrac) in del katastrske občine Zabukovica (z delom naselja Zabukovica). V celotno priključeni odpravljeni občini Petrovče so upoštevane katastrske občine Gorica, Kasaze, Leveč, Petrovče, 94 Sv. Neža (z naselji, ležečimi na teh katastrskih občinah) ter del katastrske občine Zabukovica (z delom naselja Zabukovica). V celotno priključeni občini Polzela so zajete katastrske občine Dobrič, Podvin vranski, Polzela, St. Andraž in Založe (z naselji, ležečimi na teh katastrskih občinah) ter del katastrske občine Orla vas (z delom naselja Orla vas). V priključeni odpravljeni občini Prebold so zajete katastrske občine Latkova vas. Sv. Magdalena, Sv. Lovrenc in Sv. Pavel (z naselji, ležečimi na teh katastrskih občinah) ter del katastrske občine Marija Reka (z delom tedanjega naselja Marija Reka). V priključeni celotni odpravljeni občini Šempeter v Savinjski dolini so zajete katastrske občine Sv. Peter in Zalog (z naselji, ležečimi na teh katastrskih občinah) ter del katastrske občine Ponikva (z naseljem Kale). V priključenem delu odpravljene občine Šmarje v Rožni dolini sta tu zajeta del katastrske občine Sv. Jungert (z delom naselja Sv. Jungert, sedaj Galicijadel) in del katastrske občine Železno (z naseljem Zavrh). V priključeni celi občini Tabor so upoštevane vse katastrske občine, tj. Črni vrh, Ojstriška vas in Sv. Miklavž (z naselji, ležečimi na teh katastrskih občinah). Iz teritorialnega območja občine Velenje iz let 1952 in 1953 pa je bil priključen le del tedanje 'občine Velenje, tj. katastrski občini Črnova in St. Janž na Vinski gori (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Lipje (z naseljema Lipje in Lopatnikdel ). V letu 1955 nastalo teritorialno območje občine Žalec se v letu 1958 ponovno poveča še za celotno tedaj odpravi jenOjO v letu 1952 osnovano občino Vransko, obsegajoča katastrske občine Ločica, Prekopa, Sv. Jeronim, Tešova, Vransko in Zaplanina (z naselji, ležečimi na teh katastrskih občinah). Po navedenem končnem teritorialnem stanju občine Žalec iz leta 1958 je bil v letih 1961 in 1971 izvršen tudi popis prebivalstva, podatki iz teh popisov pa so razvidni iz tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. 7. Dolenjski demografski rajon Območje dolenjskega demografskega rajona zajema ozemlje 9 celih današnjih občin, tj. občin Brežice, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje ter del ozemlja občine Ribnica. Del današnje občine Ribnica v tem rajonu zajema občino, tj. 18 katastrskih občin in 83 naselij (od skupaj 21 katastrskih občin in na njrh ležsčih 89 naselij, kolikor jih ima ta celotna občina). Izločene sv .« 3 katastrske občine in 6 naselij, tj. Hrib (z naselji HribLoški Potok, Srednja vas - Loški potok in Segova vas), Retje (z naseljema Mali log in Retje) ter Travnik (z naseljem Travnik), ker pripadajo k slovensko primorskonotranjskemu demografskemu rajonu. 7 A. Dolenjski demografski rajon, površina, število katastrskih občin in naselij SR SLOVENIJA Dolenjski rajon (1 do 10) % delež rajona 1. Brežice 2. Črnomelj 3. Grosuplje 4. Kočevje 5. Krško 6. Metlika 7. Novo mesto 8. Ribnica - del 9. Sevnica 10. Trebnje Površina ha Katastrske občine 2025 400 2 638 395 644 19, 5 26 765 48 597 42 071 76 587 34 514 10 833 75 889 20 290 29 270 30 823 430 16, 3 58 47 51 47 50 18 68 18 37 36 del jene del i deljenih Naselja deljena 2 555 415 16, 2 56 45 50 46 48 17 66 18 36 33 83 15 18, 1 2 2 1 1 2 1 2 1 3 171 30 17, 5 4 3 1 3 5 2 5 2 5 6 000 1 698 28, 3 113 174 210 176 185 59 354 83 125 219 5 966 1 696 28, 4 113 174 210 176 185 59 353 83 125 218 34 2 5, 9 del i deljenih 71 5 7, 0 7 B. Dolenjski demografski rajon, število prebivalcev, gospodinjstev, stanovanj in stanovanjske površine SR SLOVENIJA Dolenjski rajon (1 do 10) % delež rajona 1. Brežice 2. Črnomelj 3. Grosuplje 4. Kočevje 5. Krško 6. Metlika 7. Novo mesto 8. Ribnicadel 9. Sevnica 10. Trebnje Prebivalstvo 1948 1953 1961 1971 kmečko 1971 Gospodinjstva 1971 Stanovanja 1971 Stanovanjska površina ml 1971 1 439 800 1504427 1591 523 1727 137 353 031 515 531 471 076 26 746 056 200 926 14, 0 24 584 16 368 22 071 12 859 26 423 7 280 43 618 9 667 18 963 19 093 208 118 13, 8 25 754 17 213 22 111 15 409 27 391 7 421 44 967 10 067 19 292 18 493 206 759 13, 0 25 293 16 906 22 594 16 970 26 549 6 881 45 457 9 960 18 719 17 430 211 541 12, 2 24 870 17 138 23 063 17 068 26 259 7 140 50 068 10 059 18 776 17 100 65 121 18, 4 9 342 6 720 7 294 2 350 8 121 2 561 14 236 2 600 5 415 6 482 58 587 11, 4 6 923 4 540 6 224 5 148 7 320 1 976 13 893 2 765 4 937 4 861 56 806 12, 1 6 682 4 451 6 148 4 954 7 245 1 855 12 997 2 660 5 000 4 814 3 059 652 11, 4 370 656 242 363 358 794 258 282 372 706 101 846 669 712 184 219 247 852 253 222 7-1. Današnja občina Brežice Iz časa popisa prebivalstva leta 1948 je na območju današnje občine Brežice zajeto ozemlje 18 celih in 3 deljenih krajev (KLO). Kraj (KLO) Pečice se glede na današnje območje občin deli med občino Brežice, kamor sta bili priključeni naselji Križe in Pečice, ter občino Šmarje pri Jelšah, kamor je bil priključen ostali del tega kraja (KLO). Kraja (KLO) Stari grad in Zdole pa se delita med občini Brežice in Krško, tako da je k občini Brežice iz kraja (KLO) Stari grad priključeno naselje Dolenja vasdel , iz kraja (KLO) Zdole pa naselje Zgornja Pohancadel. Pregled vseh krajev, priključenih v današnjo občino Brežic«, z ustreznimi podatki za število gospodinjstev tre prebivalcev je podan v spodnji tabeli. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Brežice Artiče Bizel isko Brežics - oko! ica Cerklje ob Krki Čatež ob Savi Dednja vas Dobova Dolenja Pirošica Globoko Jesenice na Dolenjskem Kapele Krška vas Pečica " de! Pišecs Skopice Sromi je Stara vas - Sizeljsko Stari gred - del Velika Dolina Zdole - del Gospodinj-" " ]" *" Prebivalstva stvo 5 695 434 376 556 561 347 ■ 219 160 631 183 308 226 336 271 89 253 118 236 167 8 206 10 24 584 1 349 1 636 2 396 2 223 1 465 1 052 775 2 686 930 1 363 1 142 1 396 1 208 443 1 106 517 931 761 32 1 132 41 S pol itičnoteritorialno razdelitvijo, uveljavljeno v letu 1952 in veljavno 'rudi ob popisu prebivalstva leto 1953, so prvotno območje občine Brežice sestavljale katastrske občine Brezina !, 1 Brežice, Bukošek, Črnec, Št. Lenart i, Trnje in .if s svojimi naselji ter del katastrske občine Seia (z delom /saseIja Seia). S kasnejšo pol itičnoteritorialno razdelitvijo, uveljavljeno v letu 1955, pa se je prvotno območje občine Brežice povečalo, tako da je zajelo še prejšnje, leta 1952 osnovane, a leta 1955 odpravljene občine in sicer 6 celih občin (Bizel jsko, Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi, Dobovo, Pišece in Veliko Dolino) ter 3 deljene občine (tj. občine Artiče, Podbočje in Podsreda). Tako se je formiralo sedanje povečano območje občine Brežice, veljavna in neizpremenjeno od 30. 6. 1955 dalje. Občino Sizel jsko so sestavlja!« katastrske občine Brezovica, Bukovje, Drenovec, Orešje, Stara vas Suši ca (s svojimi naselji). Občino Cerklje ob Krki pa so ustavljale katastrske občine Sušeča vasdel (z naselji Bušeča vas. Dolenja Pircii ca in Gorenja Pirošica), Cerkl jedel, (z naselji Cerk! ?e} Cre. šnjice, Gazice, Hrast je, Zasap in del Župeče vasi), Krška vas i - del (z naselji Boršt, Račja vas in de i Župeče vasi) ter Stojanski vrhdel (z naselji Brvi, Izvir, Poštena vas in Stojanski vrh). Občino Čatež ob Savi so sestavljale katastrske občine Cerina, Čatež, Globočice in Krška vas II (s svojimi naselji) ter katastrske občina Krška vas I - del (z naselji Dolenje Skopice in Gorenje Skopice), Občino Dobrovo so sestavljale katastrske občine Gaberje, jeresiavec, Kapele, Loče, M M-, a lovec, /vfasfec, Podvinje, Rakove c, Rigonce, Slogonško. Veliki Obrež, Vrhje in Župelovsc (s svojimi naselji) ter katastrska občina Selodel (z naseljem Seladel ). Občino Pišece so sestavljale katastrske občine Blatno, Bojsno, Brezje, Dednja vas, Pavlova vas, Piršenbreg, Pišece in Podgorje (s svojimi naselji). Občino Velika Dolina so sestavljale katastrske občine Bregana, Koritno in Velika Dolina (s svojimi naselji). K občini Brežice priključeni del občine Artiče pa zajema katastrske občine Arnovo selo, Artiče, Brezina II , Curnovec, Dečna seia. Globoko, Mali vrh, Oklukova gora, Silovec, Sromije, St. Lenart 11, Volčje, Zgornja Pohonca in Zgornji Obrež (z njihovimi naselji) ter katastrsko občino Dolenja vasds! (z naseljem Spodnja Pohanca). Del občine Podbočje pa obsega katastrsko občino Bušeča vasdel (z naseljem Vrhovska vas) ter katastrsko občino Stojanski vrhdel (z naseljem Vinji vrh). Del občine Podsreda pa obsega le del katastrske občine Križe (z naseljema Križe in Pečica). V spodnji tabeli je razviden pregled vseh v poštev prihajajočih odpravljenih občin, ki sestavljajo današnje območje občine Brežice. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Brežice Artičedel Bizel jsko Cerklje ob Krki Čatež ob Savi Dobrova Pišece Podbočje - del Podsreda - del Velika Dolina II. Brežice (1 + 1 do 9) Površina km2 20 36 31 26 40 45 34 2 7 27 268 Gospodinjstva 1. 281 794 736 558 678 1 043 608 40 100 511 6 349 Prebivalstvo iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) 4 281 195 126 541 820 149 670 189 437 2 346 25 754 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 11/52 30. 6. 1955 in nadalje 24/55, 37/60, 35/64 Ker se območje današnje občine od 30. 6. 1955 dalje ni spremenilo, sta bila popisa prebivalstva v letih 1961 in 1971 izvršena na tem območju, rezultati teh popisov pa so razvidni iz pregledne tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. 7-2. Današnja občina Črnomelj Iz časa popisa prebivalstva leta 1948 je v današnje območja občine Črnomelj vključeno ozemlje 19 celih in 4 delisnih t©' 96 danjih krajev (KLO)v poimensko pa so navedeni v naslednji tabeli. Iz tedanjega kraja (KLO) Gradacdel je upoštevano takratno naselje Vranoviči, ostala naselja tega kraja (KLO) pa so zajeta v današnji občini Metlika. Iz kraja (KLO) GribIjedel so tu priključena tedanja naselja Cerkvišče, Dragoši in Gribljedel, medtem ko je ostali del tega kraja (KLO) v današnji občini Metlika. Iz kraja (KLO) Predgraddel so tu zajeta takratna naselja Dolenja Podgora, Gorenja Podgora in Zagozdac, ostalo iz tega kraja (KLO) je v današnji občini Kočevje. Iz kraja (KLO) Stari trg ob Kolpidel so tu upoštevana naselja Dečina, Deskova vas, Dolenji Radenci, Gorenji Radenci, Kot, Kovača vas, Močile, Prelesje, Sodevci, Srednji Radenci in Stari trg ob Kolpi, preostalo iz tega kraja (KLO) pa je v današnji občini Kočevje. (nadaljevanje) Rekonstrukcija za podatke iz popisa Kraji SKUPAJ Črnomelj Adlešiči Crešnjevec Crmošnjice Dobi iče Dragatuš Gradac - del Gribije - del Loka pri Crnomiju Marindol Petrova vas Predgrad - dei Preiokc! Rožni dol Semič Sinji vrh Stara Lipa Stari trg ob Kolpi - del Gospodinjstva Prebivalstvo 3 878 614 133 80 86 149 349 25 113 339 62 97 38 81 51 428 111 87 151 16 368 1 694 798 351 391 652 1 685 140 624 1 252 313 446 157 386 243 1 571 490 470 661 Občin Stranska vas Strekl jevec Talčji vrh Tri buče Vinica Gospodinjstva Prebivalstvo 71 151 184 137 341 312 759 731 630 1 612 Po pol itičnoteritorialni razdelitvi, uveljavljeni 19. 4. 1952, in po nadaljnjjh oblikovanjih ali spreminjanjih ima sedanje območje občine Črnomelj 4 območnostna stanja; prikazuje pa jih naslednja tabela. Začetno stanje je iz leta 1952 oziroma 1 953j drugo stanje js iz leta 1955, ko se v začetno območje vključijo občine, nastale 1952 in odpravljene 1955, tj. občine Adlešiči, Dragatuš in Vinica ter Gradacdel in Mozeljdel. Tretje stanje je iz leta 1957, ko se k teritoriju drugega stanja priključi občina Predgraddel. In končno se v letu 1958 priključi k občini Črnomelj še občina Semič. Občino Adlešiči so sestavljale katastrske občine Adlešiči, Bojanci, Marindol in Zuniči (s tedanjimi svojimi naselji) ter katastrska občina Gribijedel (z naseljem Dragoši). Občino Dragatuš so sestavljale katastrske občine Belji vrh, Dragatuš, Golek in Tanča gora (s svojimi naselji), občino Vinica pa katastrske občine Damelj, Hrast pri Vinici, Nova Lipa, Preloka, Sinji vrh, Stara Lipa, Učakovci in Vinica (vse s svojimi tedanjimi naselji). Leta 1957 priključeni del občine Predgrad obsega katastrske občine Dolenja Podgora, Radenci, Sodevci in Stari trg ob Kolpi (z njihovimi naselji). Leta 1958 priključena občina Semič je bila sestavljena iz občin, osnovanih 1952 in priključenih 1955 k območju občine Semič. Te občine so: Crnomel jdei z nenaseljeno katastrsko občino Kleč, občina Mozeljdei z nenaseljeno katastrsko občino Golobnjak ter prvotno občino Semič s katastrskimi občinami Blatnik, Brezje pri Vinjem vrhu, Črešnjevec, Črmošnjice, Kot, Pribišje, Semič, Sodji vrh, Stale, Štrekljevec in Vinji vrh (z njihovimi naselji). Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Obči Črnomei j a) Črnomelj - del 1. Adlešiči 2. Dragatuš 3. Gradac - del 4. Mozelj -■ de! 5. Vinica IL Črnomelj (iaH do 5) A. Predgrad - del III. Črnomelj (II + A) 6. Črnomelj - del 7 o Mozeij - del 8. Semič B. Semič (6 do 8) IV. Črnomelj i ovrsma km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur J. LRS, SRS (št. /leto) 114 22 42 46 12 13 88 293 46 339 22 13 112 147 486 1 569 14 302 358 138 635 2 988 192 3 180 14 892 906 4 086 5 601 37 1 589 1 755 767 2 985 12 660 842 13 502 37 3 674 3 711 17 213 19. 4, 1 952 do 29. 6. 1 955 30. 6. 1955 do 22. 7. 1957 » " — 23. 7. 1957 do 29. 12. 1958 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 «. — _ " _ 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 30. 12. 1958 in nadalje 11/52 24/55, 25/57 » " — 25/57, 44/58 11/52 «u " II ^ 24/55, 44/58 44/58, 37/60, 35/64 Ker se območje današnje občine Črnomelj od konca leta 1958 nadalje ni več spremenilo, sta bila popisa prebivalstva v letu 1961 in 1971 opravljena na tem končnem teritorialnem območju, podatki iz teh popisov pa so razvidni iz pregledne tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. V informacijo je v naslednji tabeli prikazana šs sestava cele občine Predgrad, odpravljena 1957^ le del te občine je pripade! k današnji občini Črnomelj, preostali de! f, a današnji občini Kočevje. Odpravljena občina Predgrad je od občin, osnovanih leta 1952 in ukinjenih leta 1955, zajela tedanjo celo 97 občino Predgrad s katastrskimi občinami Čepi je. Dol, Dolenja Podgora, Predgrad, Radenci, Sodevci in Stari trg ob Kolpi (z njihovimi naselji) ter del občine Kostel z delom katastrske občine Spodnji log (z naseljem Spodnja Bilpa) in del občine Mozelj s katastrskima občinama Knežja . -pa in Nemška Loka (z njunima naseljema) ter del kc' asfrske občine Spodnji log (z naseljema Podlesje - del in Spodnji log). Sestava odpravljene občine Predgrad s podatki popisa 1953 Občina Površina km 2 Gospodinjstva Prebival stvo obdobje Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) a) Predgrad b) Kostel - del c) Mozelj - del Predgrad (a do c) 72 1 32 105 359 3 66 428 1 519 17 195 1 731 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 22. 7, i?57 11/52 25/44, 25/57 7-3. Današnja občina GrosupLje Od krajev (KLO) iz leta 1948 je v današnjo občino Grosuplje zajeto ozemlje 19 celih in 4 deljenih krajev (KLO)j poimensko z rekonstruiranimi podatki iz tecja popisa so razvidni iz naslednje tabele. Od kraja (KLO) Šmarje pri Grosupl jemdel so tu upoštevana tedanja naselja Gajniče, Huda polica. Mali vrh, Paradišče, Podgorica, Razdrto, Sap, Seia, Šmarje, Tlake, Veliki vrh in Zgornja Slivnica, medtem ko je preostalo iz tega kraja (KLO) zajeto v občini Ljubi janaYičRudnik. !z kroja (KLO) Šmartno pri Litij idel so tu zajeta tedanja naselja Debeče, Qbo!nodei, Osredek in Planina, preostala naselja tega kraja (KLO) pa so v občini Litija. Od kraja (KLO) Temenicade! so tu upoštevana tedanja naselja Bukovica, Cagošče, Dolenja vas, Prapreče, Pungrtdel, Selo pri Sv. Andreju, Temenica , šn Videm pri Temenici, vse preostalo iz tega kraja (KLO) pa je pri današnji občini Litija. Od kraja (KLO) Veliki Gaberdel so pri občini Grosuplje upoštevana naselja Bratnice, Breg, Male doledel, Sentjurje in Velike doledel, ostala naselja tega kraja (KLO) pa so v današnji občini Trebnje. Pri navedenih celih krajih (KLO) so upoštevana vsa tedanja naselja. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Grosupl je Ambrus Dob ivančna gorica Kompol je Krka Muljava Polica Ponikve Račna Radohova vas Stična Skocjan Šmarje pri Grosupl jemdel Šmartno pri Litiji - del Št. Jurij pri Grosupljem Št. Vid pri Stični Temenica - del Veliki Gaber - del VidemDobrepol je Višnja gora Zagradec Žalna Gospodinjstva Prebival stvo 5 086 539 237 158 233 120 263 158 178 86 162 129 318 91 285 23 231 336 96 68 482 378 283 232 22 071 2 021 1 243 712 847 538 1. 151 715 829 500 760 559 1 236 387 1 248 130 1 167 1 265 426 314 2 168 1 563 1 285 1 007 S pojavom občin v letu 1952 in z njihovimi kasnejšimi spremembami nastanejo 4 teritorialna stanja na današnji občini Grosuplje. Najprej je stanje iz leta 1952, veljavno tudi do popisa 1953, nato je stanje iz leta 1955, ko se priključijo ozemlja občin Podtabor pri Grosupljem ter deli občin Šmarje in Višnja gora. K tako povečanemu oženil ju drugega stanja se priključi leta 1960 še občina Dobrepolje. Končno, četrto stanje pa nastane leta 1961 s priključitvijo občine Ivančna gorica. Začetno, v letu 1952 opredeljeno območje občine Grosuplje so sestavljale katastrske občine Grosuplje, llova gora, Račna, Slivnica, Stara vas in Stranska vas (s svojimi naselji) ter de! i katastrskih občin Blečji vrh (z naselji Dolenja vas, Gorenja vas. Mali Konec in Troščine), Polica (z naseljema Peč in Polica) ter Žalna (z naseljema Plešivica in Žalna). K temu prvotnemu območju občine Grosuplje so bile priključene vse katastrske občine iz odpravljene občine Podtabor pri Grosupljem, tj. Velika vas in Velike Lipljene (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Vino (z naselji Podgorica, Podtabor pri Grosupljem, prej Št. Jurij pri Grosupljem, Rogatec, Udje, Vino in Vrbičje). Iz občine Šmarjedel, priključeni k občini Grpsuplje, so vključene katastrske občine Mali vrh, Sela in Šmarje (s svojimi naselji), iz občine Višnja gora pa katastrske občine Blečji vrh~del (z naseljema Blečji vrh in Kožljevec), Luče (z naseljem Luče) in Žalnadel (z naseljema Mala Loka in Velika Loka). V letu 1960 pripojeni dal občine Dobrepolje, osnovane v letu 1952 (z nazivom VidemDobrepol je, kasneje v letu 1955 pa z nazivom Dobrepolje), je obsegal katastrske občine Cesta, Kompol je, Podgora, VidemDobrepol je, Zagorica in Zdenska vas (z njihovimi naselji). Preostali del odpravljene občine Dobrepolje pa je bil priključen k občini Kočevje. Iz leta 1961 odpravljene občine Ivančna goricadel, ki je bila pod tem imenom osnovana v letu 1955, so sem priključene katastrskte občine Ambrus, Bukovica, Cešnjice, Dedni dol. Dob, Dobrava, Draga, Gorenja vas, Hudo, Kriška vas, " Krka, Leskovec, Male Dole, Metnaj, Muljava, Podboršt, Podbukovje, Radohova vas, Stična, Sušica, Šentvid, Temenica, Valična vas, Velike Pece, Veliko Globoko, Višnje, Vrhe in Zagradec (s svojimi naselji) ter katastrska občina Policadel (z naseljema Peščsrdk-del in Spodnje Brezovo). Današnje območje občine Grosuplje je bilo formirano v letu 1961 še pred popisom prebivalstva navedenega leta, neizpremenjeno pa je ostalo tudi ob popisu 1971. Zato so podatki teh popisov na ustaljenem območju prikazani v tabeli za občine oziroma demografskega rajona. V informacijo je v naslednji tabeli prikazana še sestavo za celotno odpravljeno občino Ivančna gorica (njen večji del je bil priključen k občini Grosuplje, manjši pa k občini Litija). 98 Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občne Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo obdobja Ur. !. LRS, SRS (št. /leto) I. Grosuplje 1. Podtabor pri Grosupljem 2. Šmarje - del 3. Višnja goro - del II. Grosuplje (I + 1 do 3) 4. Dobrepolje - del HI. (11 + 4) A. ivcnčna gorica - del ' V. Grosuplje (III + A) 70 30 16 15 131 69 200 221 421 1 082 329 321 124 1 856 761 2 617 2 799 5 416 4 110 1 531 1 304 543 7 488 3 228 10 716 11 395 22 111 19. 4. 1955 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 20. 1. 1960 19. 4. 1952 do 20. 1. 1960 21. 1. 1960 do 1. 2. 1961 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 2. 2. 1 961 in nadalje 11/52 24/55, 2/60 11/52 , 24/55, 2/60 2/60, 37/60, 3/61 24/55, 37/60, 3/61 37/60, 3/61, 35/64 Občine Sestava odpravljene občine Ivančna gorica s podatki popisa 1953 Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I . LRS, SRS (št. /leto) a) Stična b) Šentvid pri Stični c) Krka č) Zagradec d) Višnja gora - del a) Veliki Gaber - del Ivcsncna sonca do e) 38 56 37 57 33 5 226 584 792 448 527 418 72 2 841 2 233 3 223 1 831 2 363 1 651 294 11 595 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 11/52 30. 6. 1 955 do 1. 2. 1 961 24/55 , 37/60, 3/6] V odorcvijenš občini Ivančna gorica so bile zajete naslednje občine, osnovane 1952 in ukinjene 1955: občina Stična, obte^ojočc katastrske občine Cešnjicedel (z naseljema Dobrava ir» frlsiava), Dobrcvodel (z naseljem Mala Dobrava), Drago-de! Iz naseljem Spodnja Draga), Gorenja vas, Hudo, Metnaj in Stično (z njih naselji) ter Radohova vasdel (z naseljem StuHarsecft občina Šentvid pri Stični s katastrskimi občinami Bukovica. Dob, Podboršt, Sobrače, Št. Vid in Temenica (z njihovimi naselji) ter Cešnjicedel (z naselji Farški kal, Cešnji.. e. Vsi ike Cešnjice in Veliki kal), Radohova vasdel (z naselji Glogcvica, Grižedei, Radohova vas in Vrhpolje) ter Velike Pece™del (z naselji Artiža vas. Male Pece in Velike Pe ce )j občina Krka s katastrskimi občinami Krka, Muljava, Pod bukovje in Vrhe (z njihovimi naselji) ter Sušicadel (z naseljema Sušica in Trebež); občina Zagradec s katastrskimi občinami Ambrus, Valična vas. Veliko Globoko, Višnje in Zagradec (z njihovimi naselji) ter Sušicadel (z naseljem Kitni vrh); del občine Višnja gora s katastrskimi občinami Dedni dol , Kriška vas, Leskovec in Višnja gora (z njihovimi naselji) ter Dobrav adel (z naselji Kamno brdo, Sela pri Višnji gori in Velika Dobrava), Dragadel (z naselji Podsrtfreka, Polje in Zgornja Draga) ter Policadel (z naselji Peščenikdel in Spodnje Brezovo ter del občine Veliki Gaber s katastrsko občino Male Dole (z naselji Bratnice, Breg, Male Dole, Pungert, Sentjjrje in Velike Dole). 7-4. Današnja občina Kočevje Od krajev (KLO) oziroma upravnoteritorialnih enot iz leta 1948 je na današnjem teritoriju občine Kočevje upoštevanih 20 celih in dva deljena kraja (KLO); ti kraji so z rekonstruiranimi podatki iz popisa prebivalstva leta 1948 razvidni iz naslednje tabele. Kraj Predgraddel je deljen med občini Kočevje in Črnomelj, k občini Kočevje so priključena tedanja naselja Brezovica, Cepi je, Jelenja vas, Kralji, Paka, Predgrad, Vimolj in Zadrc. Kraj (KLO) Stari trg ob Kolpi-del je deljen med občino Kočevje in občino Črnomelj, k občini Kočevje pa so priključena tedanja naselja Dol, HreIjin, Laze in Vrt. Pri navedenih celih krajih (KLO) so zajeta vsa tedanja naselja. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Prebivalstvo SKUPAJ Kočevje Sanja Loka Briga Kočevska Reka Koprivnik Kostel Kužel j Livold Morava Moze I j Osilnica Papeži Podpre ska Predgrad - del Stara cerkev Stari log Stari trg ob Kolpidel Struge Trava Vas - F ara Vrh Zeljne 3 828 1 291 159 42 185 87 51 46 168 91 80 163 42 99 130 338 51 34 183 122 177 52 237 12 859 3 164 658 162 597 284 212 215 655 328 238 6/9 149 374 544 1 247 190 153 872 403 634 12? 85R Ko se z novo poSitičnoteritorialno razdelitvijo v letu 1 9. ' >2 pojavijo občine kot pol itičnoteritorialne enote in ko se kos 99 neje nekatere ukinjajo, njihova ozemlja pa vključijo k še obetajočim občinam, nastanejo 4 teritorialna stanja na današnjem območju občine Kočevjej razvidna pa so iz naslednje tabele. Prvo teritorialno območje je iz leta 1952 (veljavno tudi ob popisu prebivalstva 1953), ko je občina Kočevje obsegala le katastrske občine Črni potok, Koblarji, Kočevje, Livold, Mačkovec, Mahovnik, Mala gora, Polom, Smuka, Stara cerkev. Stari breg. Stari trg in Željne (z njihovimi tsdanjimi naselji). Drugo teritorialno stanje občine Kočevje je iz leta 1955, ko se celotno področje iz leta 1952 oziroma popisa leta 1953 zmanjša. Del katastrske občine Smuka se je namreč zmanjšal, ker se je tedanje naselje Kunče priključilo k občini StražaToplice oziroma kasneje k občini Novo mesto. Preostala naselja katastrske občine Smuka kakor tudi vse že zgoraj imenovane katastrske občine pa so še vedno v sklopu občine Kočevje. Istočasno so se v letu 1955 k območju občine Kočevje priključile občine, osnovane leta 1952, odpravljene pa 1955: tj. del občine Dolenjske Toplice s tedaj še ; v ; vseljeno katastrsko občino Podstenicadel, občina Kočevif. i' "eka s katastrskimi občinami Borovec, Briga, Gotenica, Koče, Kočevska Reka, Novi Lazi in Stalcerji (z njihovimi naselji); del občine Kostel s katastrskimi občinami Banja Loka, Fara, Kuželj, Pirče, Suhor in Vrh (z njihovimi tedanjimi r. oselji) ter delom katastrske občine Bosljiva loka (z delom naselja Srebofnik ob Kolpi) in delom katastrske občine Rajndol (z delom naselja Grgelj)i del občine Mozelj s katcstrskimi občinami Brezje, Hrib, Koprivnik, Kumrova vas, Mozelj, Rajhenav in Skril j (s tedanjimi njihovimi naselji) ter delom katastrske občine Bukova gora (z naseljema Dolenja Bukova gora in Gorenja Bukova gora) in delom katastrske občine Rajndol (s tedanjimi naselji Rajndol, Verderb, Verdreng in Zgornji Pokštanj) ter občina Osilnica s katastrskimi občinami Sosljiva lokadel, Osilnica in Zurge - del (z njihovimi tedanjimi r «. 1 ji). Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinj stva Prebivalstvo iz obdobja Ur. L LRS, SRS . (št. /leto) I. Kočevje 1. Dolenjske Topi icede! 2. Kočevska Reka 3 . Kes te! - de! 4. Mozešj - del 5. Osilnica !i. Kočevje (I + 1 do 5) A. Predgrad - del lii, Kočevje (i! + A) B. Dobrepolje - del C. . Sodražica - de! IV. Kočevje (ill+B+C) 229 16 14? ' 56 107 36 593 64 657 28 81 766 2 781 356 473 272 200 4 082 236 4 318 181 255 4 754 8 453 1 009 1 783 658 848 12 751 889 13 640 799 970 15 409 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6, 1955 do 22. 7. 1957 23. 7. 1957 do 20. 1. 1960 19. 4. 1952 do 20. 1. 1960 23. 7. 1957 do 20. 1. 1960 21 . 1 . 1960 in nadalje 11/52 24/55 , 25/57 24/55, 25/57 24/55, 25/57, 2/60 11/52, 24/55, 2/60 25/44, 25/57, 2/60 37/60, 35/64 . V letu 1957 se ozemlje občine Kočevje poveča še z delom takrat odpravljene občine Predgrad, tj. s katastrskimi občinami Ceplje, Dol, Knežja Upa, Nemška loka, Predgrad, Spodnji log (z njihovimi naselji). Preostali del občine Predgrad pa je bil priključen k občini Črnomelj). Začetek leta 1960 pa se občina Kočevje poveča še za dele tedaj odpravljenih občin Dobrepolje in Sodražica. K občini Kočevje sta bi!i priključeni iz občine Dobrepolje katastrski občini Podtabor in Potiskavec (z njsnimi naselji), preostali del občine Dobrepolje pa je bil priključen kobčini Grosuplje. Deli iz odpravljene občine Sodražica so se priključili k občinam Loška dolina (ki je bila kasneje tudi odpravljena), Ribnica in Kočevje. K občini Kočevje sta pripadli katastrski občini Draga in Trava (z njih naselji) ter del katastrske občine Zurge (z naseljema Črni potok pri Dragi in Pungrt). Po vseh zgoraj naštetih priključitvah se od leta 1960 območje občine Kočevje ni več spreminjalo, zato sta popisa prebivalstva v letu 1961 in 1971 opravljena na tem območju, podatki teh popisov pa so prikazani v tabeli za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. Podrobnejša sestava za celotno, v letu 1957 odpravljeno občino Predgrad je v informacijo navedena pri današnji občini Črnomelj, sestava za celotno v letu 1960 odpravljeno občino Sodražica pa pri današnji občini Cerknica. Odpravljena občina Dobrepolje (VidemDobrepol je) je od osnovanja leta 1952 do odprave leta 1960 ostala neizpremenjena, po odpravi pa je del pripadel k današnji občini Kočevje, del pa k današnji občini Grosuplje. 7-5. Današnja občina Krško Na območju današnje občine Krško je 20 celih in 5 deljenih nekdanjih krajev (KLO), ki so kot upravnoteritorialne enote obstajale ob popisu prebivalstva leta 1948. Razvidni so poimensko iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Krško Blanca - del Brege Dovško Kostanjevica Leskovec pri Krškem Mraševo Oštrc Pohlek - leskovec - del Prušnja vas Prekopa - dej Rajhenburg Raka Raztez Senovo Senu še Gospodinjstva Prebivalstvo 6 355 594 59 229 233 422 357 163 114 74 42 72 485 586 92 637 154 26 423 1 989 248 1 131 1 044 I '684 II 590 804 622 382 285 294 1 877 2 458 443 2 097 720 100 (nadaljevanje) Stari grad - del Stolovn ik Sveti Duh Sv. Križ pri Kostanjevici Sutna Veliki Kamen Veliki Podlog Videm ob Savi Zdole - del Gospodinjstva Prebivalstvo 184 130 268 144 136 279 194 474 233 719 608 1 268 667 707 1 181 889 1 717 999 Iz kraja (KLO) Blancadel je k občini Krško priključeno tedanje naselje Rožno, ostala naselja tega KLO pa so zajeta pri občini Sevnica. Iz kraja (KLO) PoklekLeskovecdel sta tu upoštevana tedanja naselja Gorenji Leskovec in Stranje, medtem ko so preostala tedanja naselja tega KLO v sedanji občini Sevnica, Iz kraja (KLO) Prekopddel sta tu upoštevana naselja Dolenja Prekopa, preostalo iz tega KLO pa je v občini Novo mesto. Iz kraja (KLO) Stari graddel so tu upoštevana tedanja naselja Dolenja vasdel, Libnadel, Pesje, Stari grad in Vrbinska vas, medtem ko so preostala naselja tega KLO v občini Brežice. Iz kraja (KLO) Zdoledel pa so tu zajeta tedanja naselja Anovecdel, Kostanjek, Pleterje, Ravne in Zdole, medtem ko so preostala naselja tega KLO v občini Brežice. Tako pri deljenih kakor tudi pri celih KLO so v tabeli navedeni rekonstruirani podatki iz popisa prebivalstva iz leta 1948. Po novi političnof eritorialni razdelitvi iz leta 1952, ko se kot pol itičnoteriforialne enote uveljavijo tudi občine, in po kasnejših spremembah se na današnjem območju občine Krško pokažejo 4 območnostna stanja, razvidna pa so iz naslednje tabele. Po prvem začetnem stanju v letu 1952, veljavnem tudi ob popisu prebivalstva v letu 1953, so občino Krško (tedaj pod imenom VidemKrško) sestavljale katastrske občine Anovec, Krško, Pleterje, Sremič, Stara vasVidem, S, tari grad in Videm ob Savi (s tedanjimi naselji) ter del katastrske občine Drnovo (z naseljem Vrbinska vas), del katastrske občine Kostanjek (z naseljem Ravne pri Zdolah) in del katastrske občine Veliki Trn (z naseljema Gorenje Pijavško in Srednje Pijavško). Prvotno ozemlje občine Krško se poveča z ozemljem naslednjih občin, nastalih 1952 in odpravljenih 1955: občina Artičedel s katastrskima občinama Dolenja vasdel (z naseljem Dolenja vas pri Artičah) in Pesje (z naseljem Pesje)j občina Leskovec pri Krškem s katastrskimi občinami Cerkljedel (z naseljem Mrtvicedei ), Drnovodel (z naselji Brege, Drnovo, Mrfvice-del in Vihredel), Krška vas ldel (z naseljem Vihre del), Leskovec (z naselji), Ravnedel (z naselji Brezjedel, Brezova goradel, Drenovecdel , Golekdel, Ivan dol. Kobile, Libelj, Loke, Nemška gora. Selce in Volovnik), Senuše (z naselji) ter Veliki Podlog (z naselji)^ in občina Podbočjedel, zajemajoča le del katastrske občine Veliko Mraševo (z naseljem Pristavadel )•, občina Raka s katastrskimi občinami Površje, Raka in Smlednik (z naselji) in delom katastrske občine Veliki Trn (z naseljem Planina) in končno še cela občina Veliki Trn, ki je sestavljena iz dveh deljenih katastrskih občin; Ravne (z naselji Apnenik, Androdel, Nemška vas. Nova gora, Pijana gora. Ravne in Vrhulje) ter Veliki Trn (z naselji Ardrodel, Črešnjice, Dalce, Dolenja Lepa vas. Gorenja Lepa vas. Gorenje Dole, Jelševec, Kalce, Kočno, Lomno, Mali Trn, Smečice, Srednje Arto, Veliki Trn in Zenje). Novo stanje z zgoraj omenjenim povečanjem je prikazano v tabeli pod oznako II. Rekonstrukcija za pouatke iz popisa H Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) Krško (tedaj VidemKrško) 1. Artiče - del 2. Leskovec pri Krškem 3. Podbočje 4. Raka 5. Velibi Trn del II. Krško (VidemKrško)(l+l do 5) A. KostanjevicaPodbočje lil. Krško (VidemKrško) (ll+A) B. Senovo IV. Krško (VidemKrško)(lll+B) 7 54 2 37 18 166 92 258 87 345 1 624 100 997 10 583 278 3 592 1 184 4 776 2 262 7 038 5 444 392 4 379 56 2 431 1 232 13 934 5 127 19 061 8 330 27 391 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 M 30. 12. 1958 do 1. 2. 1961 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 2. 2. 1961 in nadalje 11/52 24/55, 44/58 44/58, 37/60 , 3/61 24/55, 37/60)3/61 37/60, 3/61 ,35/64 Konec leta 1958 je bila k občini Krško priključena še celotna občina KostanjevicaPodbočje, ki je bila pod tem imenom osnovana v letu 1955, zajemala pa je občino Kostanje vica ob Krki, nastalo 1952, in del občine Podbočje; podatki za občino Kostanjevica - Podbočje so razvidni z rekonstruiranimi podatki iz popisa 1953 v naslednji tabeli. Sestava odpravljene občine Kostanjevica - Podbočje s podatki popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinj stva Prebivalstvo iz obdobja Ur. I. LRS, SRS (št. / leto) a) Kostanjevica ob Krki b) Podbočje - del Kostanjevica -Podboč je(a^b) 63 29 92 713 471 1 184 2 964 2 163 5 127 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 (11/52) (" " ") 24/55, 44/58 101 V občini KostanjevicaPodbočje so bile iz občine Kostanjevica ob Krki, osnovani 1952, zajete tele katastrske občine: Črneča vas, Kostanjevica in Oštrc (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Orehovec (z naselji Grič, Ivanjše, Kočarija, Male Vodenice, Orehovec, Podstrm, Ržišče in Velike Vodenice) in del katastrske občine Ostrog (z naseljema Dolnja Prekopa in Gornja Prekopa). Iz občine Podbočjedel pa. so bile zajete katastrske občine Planina in Sv. Križ pri Kostanjevici (z njih naselji) ter del katastrske občine Veliko Mraševo (z naselji Brod, KalceNaklo, Malo Mraševo in Veliko Mraševo). Se pred popisom prebivalstva v letu 1961 pa je biia priključena tudi občina Senovo, ki pa je zajemala naslednje občine iz 1952; Senovo, Blancadel in Bresternica, kar prikazuje naslednja tabela z rekonstruiranimi podatki. Sestava odpravljene občine Senovo s podatki popisa 1953 a) Senovo b) Blanca - del c) Brestanica Senovo (a do c) Površina km2 45 13 29 87 Gospodinjstva 1 329 148 785 2 262 Prebivalstvo Iz obdobja 4 626 621 3 083 8 330 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) 11/52 " — 24/55, 3/61 Končno celotno teritorialno stanje današnje občine je razvidno iz tabele pod oznako IV. Ozemlje občine Senovo is v letu 1952 in tudi ob popisu 1953 obsegalo katastrske občine Brezje, Dobrova, Dovško, Kališovec, Koprivnica, Mali Komen, Mrčna selo, Reštan j, Senovo, Sedem, Veliki Dol in Veliki Kamen (z njihovimi naselji). Iz občine Blancadel so zajete katastrske občine Lsskovec, Stranje in Rožno (z njihovimi naselji). Občina Brestanica pa je obsegala katastrske občine Anže, Arneško, Dolnji Leskovec, Gorica, Lokve, Presladol, Rajhenburg, Raztez in Stolovnik(z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Kostanjek (z naseljem Kostanjek). Ker je bilo območje današnje občine Krško oblikovano začetek leta 1961, tj. še pred popisom prebivalstva v letu 1961, sta bila tako popisa leta 1961 kakor tudi 1971 izvršena na celotnem območju današnje občine Krško, podatki pa so razvidni iz tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. 7-6. Današnja občina Metlika Po upravnoteritorialni razdelitvi iz leta 1948, ko so kot osnovne upravnoteritorialne enote obstajali tudi kraji (KLO), je na območju današnje občine Metlika zajeto ozemlje iz 7 celih in 2 deljenih tedanjih (KLO) krajev, razvidni pa so iz spodnje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 (nadaljevanje) Kraji SKUPAJ Meti ika Drašiči Gospodinjstva Prebivalstvo 1 646 432 97 7 280 1 543 467 Kraji Gradac - del Griblje - del Lokvica Podzemelj Rodov i ca Rosalnice Suhor pri Metliki Gospodinjstva Prebivalstvo 100 48 133 187 151 198 300 404 282 640 344 631 042 1 344 Pri celih krajih (KLO) so upoštevana vsa tedanja naselja. Iz dela kraja Gradac so tu upoštevana tedanja naselja Gradac, Klošter in Okljuka, iz dela kraja Griblje pa naselje Krasinec. Preostala dela teh deljenih krajev pa sta zajeta v današnji občini Črnomelj. Ko se z novo političnoteritorialno razdelitvijo v letu 1952 uveljavijo kot pol itičnoteritorialne enote občine, je imela občina Metlika tele katastrske občine: Bojan ja vas, Božakovo, Bušinja vas. Dole, Drašiči, Gabrovec, Hrast pri Jugorju, Lokvica, Radovica, Radoviči, Rosalnice, Slamna vas .(z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Metlika (z naselji Grabrovecdel, Križevska vas, Metlika in Zvirkov vrh). To teritorialno območje občine Metlika iz leta 1952 se v le" tu 1955 poveča še z delom ozemlja občine Gradac, ki je biIp 1952 osnovana in 1955 ukinjena: tj. za katastrske občine • Dobravice, Podzemelj in Primostek (z njihovimi naselji) ter. za del katastrske občine Gradac (z naselji Gradac, KJošter m Okljuka), za del katastrske občine Krasinec (z naseljem Krasinec) in za del katastrske občine Metlika (z delom naselja Primostek). Rekonstruirani podatki iz popisa prebivalstva leta 1953 so za omenjene pol itičnoteritorialne enote in zbirno za današnjo občino Metlika razvidni iz naslednje tabele. Ker se ozemlje občine Metlika iz leta 1955 kasneje ni več spreminjalo, sta bila popisa prebivalstva v letih 1961 in 1971 izvršena na tem območju, podatki pa so razvidni iz tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinj stva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. l. LRS, SRS (št, / leto) I. Metlika 1. Gradac - del II. Metlika (1+1 ) 102 77 31 108 1 313 364 1 677 5 632 1 789 7 421 19. 4. 1 952 do 29. 6. 1 955 11/52 30. 6. 1955 in nadalje 25/55, 37/60, 35/64 7-7. Današnja občina Novo mesto Po pol itičnoteritorialni razdelitvi, veljavni ob popisu prebivalstva leta 1948, se je ozemlje Slovenije delilo na političnoteritorialne enote: glavno mesto Ljubljana, okraje in kraje (KLO). Tedanje kraje na današnjem teritorialnem območju občine Novo mesto razvidimo s podatki tega popisa iz naslednje tabele: Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Novo mesto Ajdovec Bela cerkev Birčna vas Bru snice Dobrovška vas Dolenjske Toplice Dole pri Skocjanu - del Dol ž Dvor Gabrje Globodol Gorenje Sušice Gradišče pri Šentjerneju j ab I an Kamence Kartel jevo Ločna Mirna peč Prehovica Podnart Podturn Pol jane Prečna Prekopa - del Ratje Sela - Hinje Smolenja vas Stolpiče Straža St. Jernej Št. Jurij St. Pefer Skocjan Šmarje Šmarješke Toplice Smarjeta Šmihel pri Novem mestu Smihel pri Žužemberku Uršna sela Vavta vas Zagrad - del Zameško Zbure Žužemberk Gospodinjstva Prebivalstvo 10 380 1 873 157 312 ^ 1 66 146 138 263 66 149 287 151 88 56 134 103 205 97 155 246 220 216 210 68 114 134 146 158 306 250 228 528 165 261 293 243 129 223 383 146 174 246 114 67 140 424 43 618 5 389 762 1 303 775 699 601 1 038 330 806 1 237 738 402 247 664 514 768 423 697 1 000 1 046 I 101 949 258 505 697 717 842 1 498 1 317 876 2 035 767 1 191 1 223 1 102 590 976 1 '646 777 767 1 050 514 284 703 1 792 Iz časa popisa leta 1948 je zajetih skupaj 42 celih in 3 deljeni kraji (KLO), ki so tedaj obstajali kot upravnoterftoriaSne enote. Pri vseh navedenih celih krajih (KLO) so upoštevana vsa na njih ležeča tedanja naselja. Pri kraju (KLO) Dole pri Škocjanu, katerega ozemlje je deljeno med današnji občini Novo mesto in Sevnica, so v občini Novo mesto tedanja naselja Dolenje Dole, Gorenje Dole, Jelendol in Markovec. Iz kraja (KLO) Prekopa, ki je deljen med današnji občini Novo mesto in Krško, so v današnji občini Novo mesto tedanja naselja Griblje, Gruča, Ledeča vas. Ostrog in Št. Jakob. Iz kraja (KLO) Zagraddel so v današnjo občino Novo mesto zajeta tedanja naselja Gabrnik, Klenovik, Male Poljane, Velike Poljane in Zagrad, preostalo iz tega KLO pa je v današnji občini Sevnica. V letu 1952 se uveljavi nova političnoteritorialna razdelitev ozemlja Slovenije, tj. kot pol ifičnoteriforialne enote se uveljavijo mesta, okraji in občine, nadalje imamo političnoteritorialna preoblikovanja, tj. kot pol itičnoteritorialne enote so le še okraji in občine, nato pa le še občine. Naslednja tabela prikazuje predhodne občine, ki so zajete v teritorialno območje današnje občine Novo mesto. Prvotno teritorialno območje občine Novo mesto, ki je bilo osnovano v letu 1952, veljalo pa je tudi ob času popisa prebivalstvo leta 1953, je obsegalo le katastrske občine Kandija, Novo mesto ir. Rogova (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Bršljin (z naselji Bršljin, Cegelnica pri Novem mestu in Mala Bučna vas), del katastrske občine Gotna vas (z naseljema Gotna vasdel in Žabja vasdel) ter del katastrske občine Smihei pri Novem mestu (z naselji Irčn vas in Sn^he! pri Novfim mestudel). Nato se območje tako sestavljene občine .Novo mesto z novo pol itičnoteritorialno razdelitvijo leta 1955 poveča še z ozemljem tedaj odpravljenih, a v letu 1952 osnovanih občin, tj. z občinami Brusnice, Dolenjske Toplice - del, Gotna vas, Mirna peč, Prečnadel, Šmarjetadel, Trebelnodel in Trška gora. V občini Brusnice so bile katastrske občine Brusnice in Gabrje (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Hrušica(z naseljem Pangrč grm). Iz občine Dolenjske Toplice je bil upoštevan le del, tj. del katastrske občine Vinja vas, prej pod imenom Stara žaga (z delom naselja Laze). Iz občine Gotna vas so bile priključene vse katastrske občine, tj. Cerovec, Lakovnice. Potov vrh, Smolenja vas, Stopiče, Stranska vas, Težka voda. Veliki Podljuben in Zajčji vrh (s svojimi naselji) ter deli katastrskih občin Gotna vas (z naselji Gotna vasdel, Jedinščica in Recjrča vas), Hrušica (z naseljema Hrušica in Pangrč gimdel), Smihel pri Novem mestu (z naseljema Brod in Šmihel pri Novem mestu - del) ter Vinja vas (z naselji Konec, Mihovec, Podgrad, Pristava in Vinja vas). Iz občine Mirna p<|č so bila upoštevane vse katastrske občine: Globodol, Golobinjek, Hrneljčič, Mirna peč in Zagorica (s svojimi naselji). V delu občine Prečna so upoštevane katastrska občina Daljni vrh (s svojimi naselji), del katastrske občine Bršljin (z naselji Groblje, Muhaber in Velika Bučna vas), del katastrske občine Gorenja Straža (z naseljema Cešča vas) ter del katastrske občine Prečna (z naselji Kuzarjev kal, Prečna in Suhor). V delu občine Smarjeta so zajete katastrske občine Družinska vas in Žaloviče (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Gorenja vas (z naselji Dolenja vas pri Smarjeti, Gorenja vas pri Šmarjeti, Orešje, Smarjeta in Vinica pri Smarjeti). V delu občine Trebelno je zajet le nenaseljeni del katastrske občine Trebeino. Iz občine Trška gora pa so upoštevane vse katastrske občine, tj, Češnjice, Herinja vas, Št. Peter in Ždinja vas (s svojimi naselji). Konec leta 1958 »s terSHvrielno ohmočj' ? iz 1955. leto poveča še za ozemlja odpravljenih občin StražaToplice, Šentjernej in Mokronogdel. Te občine, oblikovane 1955, so obsegale ozemlja predhodnih občin, oblikovanih 1952. V letu 1955 oblikovana občina StražaTopi i ce j« zajela naslednje občine iz leta 1952: Dolenjske Toplicedel. Kočevjedel, Prečnadel in Straža. V delu občine Tv • plice so zajete katastrske občine Dobindol, Gorenje Polje, Podturn, Poljane, Stare žage in Toplice (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Podstenice (z naseljem Podsfenice - deli !z dela občine Kočevje je upoštevan le dei kntastrsk" ? občine Smuka (z naseljem Kunči). Iz dela občine Prečno sfi i" > ilevana del katastrske občine Gorenja Stroža (z naseljem Zaiog) in del katastrske občine Prečna (z naseljem Podgora). Iz občine Straža pa so upoštevane vse katastrske občine, tj. Jurkc vas, (s svojimi naselji). Gorenja Sfiažadel (z naselji Gorenjo i 03 Straža, Hruševec, Loke in Sela) ter del katastrske občine Prečna (z naseljem Dolnja Straža). Občino Šentjernej, nastalo 1955 in odpravljeno 1958, so sestavljale naslednje občine iz 1952: Šentjernej, Skocjandel in Šmarjetadel. Se ne razširjeno ozemlje občine Šentjernej iz 1952 je obsegalo katastrske občine Gorenja Orehovica, Polhovica, Št. Jernej in Vrhpolje (z njihovimi naselji) ter deljene katastrske občine, tj. del katastrske občine Gradišče (z naselji Breška vas, Čadraže, Dobravica. Dolenje, Gradišče, Dolenji Maharovec, Drama, Gorenja Gomila, Gorenje Gradišče, Gorenji Maharovec, Mihovica, Pristavica, Razdrto, Roje in Šmalčja vas), del katastrske občine Mršeča vas (z naselji Čisti breg, Hrvaški brod, Mršeča vas in Zameško), del katastrske občine Grehovec (z naseljema M. ali Ban in Veliki Ban) ter del katastrske občine Ostrog (z našel ji Brezje, Groblje, Gruča, Imenje, Ledeča vas. Ostrog in Št. Jakob). V delu občine Škocjan so upo števane katastrske občine Dobrava, Dole, Stara vas .n ramcžja vas (s svojimi naselji) ter deljene katastrske občine, ij. ce; katastrske občine Gorenja vas (z naseljema VlnicaOsredeK" -del in Osrečje), del katastrske &bČ!ne Gradišče (z naseheir: DramaOtokdei), del katastrske občine Mršeča vas (z ncisIji Čučja mlaka, Grmovlje in Hudenje), del katastrske občine Zagrcd (z naseljema Goriška gora in Goriška vas pri Skocjanu) ter del katastrske občine Zbure (z naseljem Zalog pri Skocjanu). V delu občine Šmarjetc pa je zajeta le katastrska občina Bela cerkev (s svojimi naselji). Občina Mokronogdel , nastala 1955 in odpravljena 1958, pa vključuje del katastrske občine Zagrad (k naselji Gabrnik, Klenovik, Male Poljane, Velike Poljane in Zagrod) ter de! katastrske občine Zbure (z naselji ČeSevec, Dol pri Šmurjeti, Grič pri Klevevžu, Mala Strmica, Radovlja, Sela pri Zburah in Zbure). Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Površina kiTi2 Gospodinj itva Prebivalstvo obdobja Ur. I. LRS, SRS št«/leto) 1. Novo mesto 1. Brusnice 2. Dolenjske Top!icede! 3. Gotna vas 4. Mirna peč 5. Prečna - del 6. Srnariefa ~ del 7. Trebel no - del 8. Trška gora II. Novo mesto (spredaj 1+1 do 8) 9, Dolenjske Toplicedel 10. Kočevje - del 1 1 . Prečna - de! 1 2. Straže • . StrcioToplice (9 do 12) 1 3. Šentjernej 1 4. Ško cjan - dei 15. Šmarjeta - del B. Šentjernej (13 do 15) C. Mokronog - del HI. Novo mesto (ll+A+B+C) Č. Žužemberk -" del !V. Novo mesto (!li+C) 11 35 0 124 55 22 21 1 25 294 116 8 1 24 149 95 35 3 133 19 595 164 759 2 347 369 1 ! 530 697 353 430 394 6 121 873 1 72 513 1 459 1 373 577 93 2 043 277 9 900 1 380 11 280 6 248 1 799 7 6 911 3 097 1 393 1 803 1 698 22 956 3 482 3 31 0 2 015 5 810 6 012 2 456 342 8 810 1 265 38 841 6 126 44 967 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 11/52 30. 6. 1 955 do 29. 1 2. 1 958 24/55, 44/58 19. 4. 1952 do 29. 12. 1955 11/52 30. 6. 1 955 do 29. 1 2. 1 958 24/55, 44/58 19. 4. 1952 do 29. 12. 1955 11/52 - M — _ n _ _ 11 _ H « 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 24/55, 44/58 — " «. » " - 30. 1 2. 1 958 do 1 . 2. 1 961 37/60, 3/61 30. 6. 1955 do 1. 2. 196! 24/55 , 37/60, 3/61 2. 2. 1 961 in nadalje 37/60, 35/64 V letu 1961 se območje občine Novo mesto ponovno poveča tudi z delom ozemlja tedaj odpravljene občine Žužemberk, oblikovane v letu 1955, tj. z zajetjem katastrskih občin Ajdovec, Brezova reber, Dvor^ Gornji Križ, Hinje, Reber, Sela pri Hinjah, Stavča vas, Šmihel pri Žužemberku, Veliko Lipje, Žužemberk in Zvirče (z njihovimi naselji). Preostali manjši del odpravljene občine Žužemberk pa je bil priključen k današnji občini Trebnje. Ker se nato teritorialno območje občine Novo mesto, ki je bilo oblikovano v letu 1961 (stenje pod postavko IV), ni več spreminjalo, sta bila popisa prebivalstva v letu 1961 in v letu 1971 izvršena na tem teritorialnem območju, podatki iz teh popisov pa so razvidni iz tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. Odpravljeni občini Mokronog in Žužemberk sta ob nastanku v letu 1952 zajemali manjše teritorialno območje kot ob njuni odpravi v letu 1955, sestava obeh občin glede na predhodne občine je razvidna iz naslednjih tabel, ki so dodane v informacijo. Občina Mokronog, ki je nastala 1955 in bila odpravljena 1958, je iz predhodne občine Mokronog iz leta 1952 zajela katastrske občine Bistricadel (z naselji Hrastovica, Most in Puščava), Laknicedel (z naselji Dolenje Laknice, Gorenje Laknice, Srednje Laknice in Vrh nad Mokronogom), Mokronog (z naseljema Martinja vas pri Mokronogu in Mokronog), Oitrožnikdel (z naselji Bel! grič. Gorenja vas pri Mokronogu, Križni vrh. Log, Ostrožnik, Pugled pri Mokronogu, Ribjek in Slepšek) ter Tržiščedel (z naseljem Bruna vas). Iz občine Skocjcndel je upoštevan le del katastrske občine Za™ grad (z naselji Gabrnik, Klenovik, Maie Poljane, Velike Poljane in Zagrad). Iz občine Šmarjetadel je zajet le del katastrske občine Zbure (z naselji Celovec, Dol pri Šmarjeti, Grič pri Klevevžu, Mala Strmica, Radovlja, Sela pri Zburah in Zbure). Iz občine Trebelnodel pa so upoštevane katastrske občine Jelševec (z njenimi naselji), dei katastrske občine Or 104 nuška vas (z naselji Črešnjice pri Trebelnem, Ornuška vas in Podturn), del katastrske občine Trebelno (z naselji Bogneča vas, Drečji vrh, Gorenji Mokronog, Maline, Roje pri Trebelnem, Štatenberk, Trebelno) ter del katastrske občine Staro Zabukovje (z naselji Brezovica pri Trebelnem, Cilpah, Dolenje Zabukovje, Gorenje Zabukovje in Vrh pri Trebelnem). Sestava odpravljene občine Mokronog s podatki popisa 1953 Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I . LRS, SRS (št. /leto) a) Mokronog b) Skocjan - del c) Smarjeta - del č) Trebelno - del Mokronog (a do č) a) Žužemberk - del b) Dvor c) Hinje Žužemberk (a do c) 26 8 10 43 579 114 163 362 2 062 520 745 1 722 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 87 1 218 5 049 30. 6. 1955 do 29. 12. 1 958 Sestava odpravljene občine Žužemberk s podatki popisa 1953 19. 4. 1952 do 29. 12. 1955 . 69 64 48 181 694 476 311 1 481 3 021 2 044 1 549 6 614 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 11/52 _ II _ II _ II 24/55, 44/58 11/52 __ II 24/55, 37/60, 3/61 Občina Žužemberk, nastala 1955 in odpravljena 19^1, je iz občine Žužemberk iz leta 1952 zajela le del, tj. katastrske občine Gornji Križ, Reber, Sela pri Sumberku, Smihel pri Žužemberku, Veliko Lipje in Žužemberk (z njihovimi naselji). V celi občini Dvor pa so bile katastrske občine Ajdovec, Brezova reber. Dvor in Stavča vas (s svojimi naselji). V celi občini Hinje pa so bile katastrske občine Hinje, Sela pri Hinjah in Zvirče (s svojimi naselji). 7-8. Današnja občina Ribnica Teritorij današnje občine Ribnica je deljen, in sicer na večji del, ki pripada k dolenjskemu demografskemu rajonu ter na manjši del, ki pripada k slovensko primorskonotran jskemu demografskemu rajonu. Celotni današnji teritorij občine Ribnica zajema 15 celih in 2 deljena kraja (KLO), tj. upravnoteritorialne enote iz časa popisa prebivalstva leta 1948. Od teh je 14 celih in 2 deljena kraja (KLO) v dolenjskem demografskem rajonu, a le en cel kraj (KLO), tj. kraj (KLO) pod nazivom Loški potok, v slovensko primorskonotranjskem demografskem rajonu. Poimenski pregled krajev, ki pripadajo k današnji občini Ribnica, je prikazan v tabeli ločeno, po pripadnosti k navedenima demografskima rajonoma, podatki pa so rekonstruirani iz popisa prebivalstva leta 1948. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1948 (nadaljevanje) Kraji SKUPAJ A. Dolenjski demografski rajon Ribnica na Dolenjskem Bu kov i ca Dolenja vas Dolenji Lazi Dvorska vas - del Gora Gospodinjstva Prebivalstvo 2 903 2 401 549 87 271 99 25 71 II 687 9 667 1 753 401 1 102 387 114 306 Goriča vas Jurjevica K ar lov i ca - del Rak itn i ca Sodražica Sušje Sveti Gregor Velike Poljane Zamoste. c Žigmarice B. Slovensko primorskonotranjski demografski rajon Loški potok Gospodinjstva Prebivalstvo 182 128 24 119 192 179 136 70 118 151 502 502 833 549 136 498 659 789 639 301 540 660 2 020 2 020 V delu kraja (KLO) Dvorska vas so tu upoštevana tedanja naselja Bukovec, Dolnje Podpoljane, Finkovo in Gornje PodpoIjane, medtem ko so preostala naselja tega kraja (KLO) prikazana pri današnji občini Ljubi janaVičRudnik. V delu kraja (KLO) Karlovica so tu upoštevana tedanja naselja Brlog - del. Črni potok pri Velikih Laščah, Kotel, Novi pot, Pugled pri Karlovici in Vintarji, medtem ko so preostala naselja tega kraja (KLO) upoštevana v današnji občini Ljubi janaVičRudnik. Pri navedenih celih krajih (KLO) pa so upoštevana vsa tedanja naselja. Kraj (KLO) Loški potok, katerega teritorij spada v današnjo občino Ribnica, toda pod slovensko primorskonotranjski demografski rajon, obsega tedanja naselja Hrib, Srednja vas, Segova vas in Tabor, ki ležijo na Katastrski občini Hribj nadalje naselji Mali log in Retje, ki ležita na katastrski občini Retje, ter naselje Travnik, ki leži na katastrski občini Travnik. Občine kot pol itičnoteritorialne enote se uveljavijo z novo pol itičnoteritorialno razdelitvijo iz leta 1952. Naslednja tabela prikazuje prejšnje občine na današnjem ozemlju občine Ribnica, podatki pa so rekonstruirani po popisu prebivalstva 1953. 105 Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občine Dolenjski rajon L Ribnica 1 . Dolenja vas 2. Velike Lašče - dei II. Ribnica (1+1+2) A. Lašče - de! B. Sodražica - de! i II. Ribnica (ll+A+B) Skupaj notranjski C. Loška dol ina - del Slov. primorskonotranjski IV. Ribnica (!H + C) Površina km 2 Gospodinjstva Prebiva! -" " " " j" ™" sivo Iz obdobja 77 44 2 123 29 51 203 53 256 1 271 429 16 1 716 242 657 2 615 509 4 636 1 692 65 6 393 1 019 2 655 10 067 1 975 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 21. 1. 1960 do 31. 12. 1961 Ur. I. LRS, SRS (št. /leto) __ 11/52 30. 6. 1 955 do 20. 1 . 1 960 24/55 , 2/60 37/60, 32/61 3 124 12 042 1, 1. 1962 in nadalje 37/60, 32/61, 35/64 Zažeino reritonaino območje občine Ribnica iz 1952 je obsegalo katastrske občine Dane, Gornja vas, jurjevica, Ribnica in Sušje (z naselji, ležečimi na teh katastrskih občinah) ter del katastrske občine Goriča vas (z naselji Gorica vas, Hrovača in Oavlce) in dei katastrske občine Prigorica (z naseljema Nemška vas in Zodolje). V leto 1955 se z novo pol itičnoteritorialno razdelitvijo prvotno ozemlje občine Ribnica poveča s priključitvijo občin, osnovan ih 1952: Dolenja vas in Velike Lašče - del; Iz tedanje občine Dolenja vas so bile priključene vse katastrske občine, tj. Dolenja vas, Grčarice in Rakitnica {s svojimi naselji) ter de! katastrske občine Goriča vas (z naseljema Lipovec in Mak ose; in de! katastrske občine Prigorica (z naseljem Prigorica)-. 1? tedanjega območja občine Velike Lašče pa je v priključenem delu upoštevan le del katastrske občine Velike Poljane (z delom naselja Ortnek, tj. zaselkom Gornji Žlebič, sedaj del naselja Žlebič) in del katastrske občine Sv. Gregor (z delom naselja Brlog)V letu 1960 se teritorialno območje občine Ribnica ponovno poveča z ozemljem tedaj odpravljenih občin, oblikovanih v letu 1955, tj. z delom občine Lašče in z delom občine Sodražica. V delu občine Lašče so zajete katastrska občina Podpoljane (s svojimi naselji), del katastrske občine Sv. Gregor (z naselji Andol, Črni potok pri Velikih Laščah, Grebenje, Junije, Kotel, Krnče, Levstiki, Marolče, Novi pot, Perovo, Pu gled pri Karlovici, Sv. Gregor, Vintarji in Zadniki) ter del katastrske občine Velike Poljane (z naselji Dule, Ortnek, Skrajnek, Velike Poljane, Vrh pri Poljanah in Zukovo). V delu abč sne Sodražica pa so upoštevane katastrske občine Gora, Sodražica, Vinice, Zamostec in Žimarice (z naselji, ležečimi na teh katastrskih občinah) ter del katastrske občine Sv. Gregor (z delom naselja Črnec). V začetku 1962 se k občini Ribnica priključi še del ozemlja občine Loška dolina, ki je bila oblikovana konec leta 1961 (po združitvi prejšnjih občin, tj. v letu 1955 formirane občine Loška dolina in dela občine Sodražica. Njih se sto/ a in opis sta posebej razvidna pri današnji občini Cerknica. Del občine Loška dolina, ki je bil priključen k občini Ribnica in ki pripada k slovensko prirnorskonotranjskemu demografskemu rajonu, obsega ob svoji odpravi naslednje katastrske občine: Hrib, Retje in Travnik (z njihovimi naselji). Ker sta ob popisu prebivalstva leta 1 961 obstajali še obe pol itičnoteritorialni enoti, tj. razširjena občina Ribnica (po stanju teritorialnega območja od 21 . 1. 1960 do 31. 12. 1961 in tedaj še neodpravljena občina Loška dolina (prvotno po stanju iz istega obdobja), je bil popis izvršen na območjih teh občin s pripombo, da se je k občini Ribnica začetek leta 1962 priključil le manjši del občine Loška dolina (tj. spredaj že omenjene 3 katastrske občine s svojimi naselji), preostali večji del pa k občini Cerknica. Temu prilagojeni po • datki iz popisa prebivalstva leta 1961 so razvidni iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1961 Rajon, občine Površina km2 Gospodinj stva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I . LRS, SRS (št. /leto) Slovensko primorskonotranjski demografski rajon I, Ribnica A. Loška dolinadel II. Ribnica (1 + A) 203 2 620 9 960 21. 1. 1960 do 31. 12. 1961 53 523 1 856 - » - 256 3 143 11 816 1. 1. 1962 in nadalje 37/60, 32/61 w ,B 37/60, 32/6?, 35/64 Za popis prebivalstva leta 1971 pa je bilo upoštevano že dokončno enotno in razširjeno teritorialno območje občine Ribnica, oblikovano začetek leta 1962, zato so celotni podatki tega popisa razvidni iz tcbele za občine, podatki za rajonoma pripadajoče kraje pa iz tabel iz ustreznih demografskih rajonov. Pri današnji občini Ljubi janaVič -Rudnik je podana rekonstrukcija podatkov iz popisa prebivalstva 1953 za sestavo celotne odpravljene občine Lašče po političnoteritorialnih ei:' * tah iz 1952, ki so vanjo zajete j rekonstrukcije podatkov z« sestavo odpravljenih občin Sodražica in Loška dolina pa je po 106 dana pri današnji občini Cerknica in Ribnica. Pojasnjuje se tudi, da je bil celotni teritorij odpravljene občine Loška dolina vključen v slovensko primorskonotranjskem demografskem rajonu, tj. tako za njen del, ki je pri sedanji občini Ribnica, kakor tudi za del, ki je prikazan pri današnji občini Cerknica. 7-9. Današnja občina Sevnica (nadal jevanje) Razbor Studenec Šmarje pri Sevnici St. Janž na Dolenjskem Telče Tržišče Zabukovje - del Zagrad - del Gospodinjstva 95 313 324 432 98 221 168 9 Prebivalstvo 427 480 1 332 2 050 456 946 860 39 Iz časa popisa prebivalstva leta 1948, ko so kot upravnoteritorialne enote obstajali kraji 'KL O), je na današnjem teritoriju občine Sevnica 18 celih in 7 deljenih tedanjih krajev (KLO), razvidni pa so naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke^iz popisa 1948 Kraji SKUPA. ) Sevnica Blanca - del Boštanj Breg Bučka Cirknik - del Dole pri Skocianu - del Kompol je Križ Krmel j Lipoglav Log Loka pri Zidanem mostu -del Lončarjev dol Malkovec Podvrh Poklek - Leskovec - del Gospodinjstva 4 436 658 199 218 52 218 112 15 71 65 194 73 157 240 139 148 126 91 Prebivalstvo 18 963 2 260 846 833 240 984 478 85 305 338 796 343 661 1 029 578 650 554 393 V delu kraja (KLO) Blanca so tu upoštevana tedanja naselja Blanca, Canje, Dolenje Brezovo, Kladje in Krajna brda, preostala naselja tega kraja pa so v današnji občini Krško. V delu kraja (KLO) Cirnik so tu zajeta tedanja naselja Mali Cirnik, Roženberk, Spodnje Svinjsko, Stražberk, Veliki Cirnik in Zgornje Svinjsko, preostalo iz tega kraja pa je^ v današnji občini Litija. V delu kraja (KLO) Dole pri Skocjanu je tu upoštevan del naselja Telče, preostala naselja tega kraja pa so zajeta v današnji občini Novo mesto. V delu kraja (KLO) Loka pri Zidanem mostu so tu upoštevana tedanja naselja Celovnik, Loka, Račica, Radež, del Sv. Petra pri Loki in Žirovnica, preostalo iz tega kraja pa je zajeto v današnji občini Laško. V delu kraja (KLO) PoklekLeskovec sta tu zajeta naselja Poklek in Selce, preostalo iz tega kraja pa je v današnji občini Krško. V delu kraja (KLO) Zabukovje so tu upoštevana tedanja naselja Gorica, Malo Podgorje, Mrzla Planina, Srebotno, Veliko Podgorje in Zabukovje, medtem ko je preostalo iz tega kraja zajeto v občini Šentjur pri Celju. V delu kraja (KLO) Zagrad je tu upoštevan le del naselja Kršinj vrh, preostalo iz tega kraja pa je šteto pri današnji občini Novo mesto. Pri vseh prikazanih celih krajih pa so upoštevana vsa njihova tedanja naselja. Z novo političnoteritorialno razdelitvijo Slovenije v letu 1952 se kot političnoteritorialne enote pojavijo mesta, okraji in občine, kasneje po ukinitvi mest kot pol itičnoteritorialnih enot in po odpravi okrajev pa ostanejo kot političnoteritorialno enote le še občine. Iz katerih občin se je oblikovalo današnje teritorialno območje občine Sevnica, je razvidno iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Cfočine I. Sevnica 1 . Blanca - del 2. Boštanj 3. Bučka 4. Krmel j 5. Rakovnik - del 6. Studenec 7. Skocjan - del 8. Tržišče 9. Zabukovje II. Sevnica (I + 1 do 9) A. Radeče - del III. Sevnica (I H" A) Površina km2 33 18 50 17 39 9 30 1 38 34 269 24 293 Gospodinj stva 1 165 303 617 228 582 111 350 8 568 341 4 273 417 4 690 Prebivalstvo Iz obdobja Ur. l. LRS, SRS (št. /leto) 4 189 1 255 2 556 950 2 518 443 1 639 38 2 441 1 564 17 593 1 699 19 292 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 11/52 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 24/55 , 44/58 30. 12. 1958 in nadalje 24/55, 44/58, 37/60, 34/64 Prvotno teritorialno območje v letu 1952 osnovane občine Sevnica je obsegalo katastrske občine Ledina, Metni vrh, Sevnica, Šmarje in Zurkov dol (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Brezovo (z naselji Dolnje Brezovodel, Gornje Brezovo in Pečje), del katastrske občine Podvrh (z naseljema Podvrh in Vranje), del katastrske občine Trnovec (z naseljem Stržiščedel) , del katastrske občine Zabukovje (z naseljem Zabukovje^del) in del ^katastrske občine Zigrski vrh (z naseljema Lončarjev doldel in Zigrski vrhdel). S političnoteritorialno razdelitvijo v letu 1955 pa se prvotno ozemlje občine Sevnica poveča z ozemlji tedaj odpravljenih, a v letu 1952 osnovanih občin tj. z občinami Blancadel, Bo 107 stanj. Bučka, Krmelj, Rahovnikdel, Studenec, Škocjandel, Tržišče in Zabukovje. V delu občine Blanca so tu upoštevane katastrske občine Blanca, Kladje, Krajna brda, Poklek in Selce (z občinami, ležečimi na teh katastrskih občinah) ter del katastrske občine Brezovo (z naseljem Dolnje Brezovodel) in del katastrske občine Žigrski vrh (z naseljem Canje). iz občine Boštanje so upoštevane vse katastrske občine, in sicer: Šoštanj, Kompolje, Log in Vrh (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Telče (z naseljem Drušče). Območje občine Bučka je imelo le del katastrske občine Bučka (z naselji Bučka, Dolenje Radulje, Dule, Gorenje Radulje, Jarčji vrh, Jerman vrh. Močvirje, Stri t in Zaboršt). Občino Krmelj so sestavljale katastrske občine Cerovec, Kal, Podboršt in Sf. Janž (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Goveji do! (z naselji Goveji dol, Kamenica in Krmelj j. V priključenem delu občine Rakovnik sta upoštevana del katastrske občine C irnik (z naselji Cirnik, Roženberk, Svinjsko in Veliki Cirnik) ter nenaseljeni del katastrske občine Goveji dol. Občina Studenec je obsegala katastrske občine Hubajnica in Studenec (z njihovimi naselji) ter del katastrske občine Bučka (z naseljem Osredek) in de! katastrske občine Telče (z naselji Češnjice, Rogačice in Znojile). V delu občine Skocjan pa je tu zajet le del katastrske občine Krsinji vrh z naseljem Gornja Stara vas (kar ji! v pol itičnoteritorialnih predpisih iz leta 1952 pomotoma izpuščeno, popis prebivalstva v letu 1953 pa to upošteva). Občina Tržišče je zciemaia katastrsko občino Pijavice ter del ka'■ast«k% občin« KralnJI vrh 2 naselji Jeperjek, Krsinji vrh, Otavnik in Siančji vrh {ob upoštevanju popravke predpisa iz leta 1952), dej katastrske občine Laknice (z naselji Malkovec, ravia vas, Skovec in Trščina), del katastrske občine Telče (z naseljema Drušče in Telče) in del katastrske občine Tržišče(z nusei j! Kaplja vas, Skrovnik, Spodnje Vodale, Tržišče, Vrhek in v predpisu manjkajoče Zgornje Vodale). Občina Zctukovje pa je obsegala katastrsko občino Podgorje (z njenimi naselji) ter del katastrske občine Podvrh (z naseljema Podvrh in Vranje), del katastrske občine Trnove c (2 naseljema Stržiščedel in Trnove c) in del katastrske občine Zabukovje (z naseljema Mrzla planina in Zabukovje - del). Konec leta 1958 se ozemlje občine Sevnica, nastale 1955. le:a, ponovno poveča s teritorijem dela občine Radeče, formirane v letu 5 955, odpravljene pa konec leta 1958, Po odpravi se je teritorij te občine razdelil med 4 občine, tj. med občine Litija, Sevnica, Zagorje ob Savi in Hrastnik (s pojasnilom, da se jedel priključenega teritorija k občini Hrastnik kasneje priključil k občini Laško). Iz posebnih tabel, prikazanih pri današnji občini Hrastnik, sta razvidni tako sestava za občino Radeče do njene odprave kakor tudi delitev na omenjene občine po njeni odpravi. Občina Radečedei, ki je priključena k občini Sevnica, zajema katastrske občine Loka pri Zidanem mostu, Okroglice, Radež in Sv. Jurij (z njihovimi naselji). Po priključitvi dela ozemlja iz občine Radeče se je teritorialno območje občine Sevnica, nastalo konec leta 1958, ustalilo. Zato sta bila kasnejša popisa prebivalstva leta 1961 in 1971 izvršena na razširjenem območju, podatki iz teh popisov pa so razvidni iz tabele za občine oziroma ustreznega demografskega rajona. 710. Današnja občina Trebnje Iz časa popisa prebivalstvo leta 1948, ko so bile najmanjše upravnoteritorialne enote kraji (KLO), je na današnjem teritorialnem območju občine Trebnje 15 celih in 2 deljena tedg' nja kraja (KLO). Poimensko s podatki iz omenjenega popi so so razvidni iz naslednje tabele. Rekonstrukcija za podorke iz popisa 1948 Kraji SKUPAJ Trebnje Bistrica pri Mokronogu Čatež - del Češnjice Dobrnič Dolenja Nemška vas Lukovek Mirna Mirna vas Mokronog Račje se I o Seio pri Šumberku St. Lovrenc pri Veliki Loki Št. Rupert Trebelno Velika Loka Veliki Gaber - del Gospodinjstva 4 383 563 159 148 164 474 209 120 457 116 504 99 103 197 522 125 137 286 19 093 2 041 709 652 896 2 175 972 608 1 828 594 487 515 862 324 633 627 286 Pri vseh navedenih celih krajih (KLO) so upoštevana vsa tedanja njihova naselja. Deljeni kraj (KLO) Čatež se deii na današnjo občino Trebnje ter na današnjo občino Litija^ v današnji občini Trebnje so upoštevana tedanja naselja Čatež, Dolenja vas, Golek, Gorenja vas, Kržiščedel, Okrog, Razboredel. Roje, Trebanjski vrh, Zagorica in Zaplaz. V delu kraja (KLO) Veliki Gaber, ki je v občini Trebnje, so upoštevana tedanja naselja Bič, Cesta, Dobravica, Gombišče, Male doledel. Mali Gaber, Pristavica, Stehanja vas, Stranje, Velike Doledel, Veliki Gaber, Vrh, Zagorica in Žubina, preostalo iz tega KLO pa je v občini Grosuplje. V letu 1952 se z novo pol itičnoteritorialno razdelitvijo vijo kot pol itičnoteritorialne enote tudi občine, kasneje pa se ta razdelitev še naprej spreminja. Naslednja tabela prikazuje predhodne občine na današnjem teritoriju občine Trebnje, Rekonstrukcija za podatke iz popisa 1953 Občin I. Trebnje 1. Dobrnič 2. Trebelno - del 3. Velika Loka - del 4. Veliki Gaber - del II, Trebnje (1+1 do 4) 5. Mirna 6. Rakovnik - del Površina km2 54 42 5 32 19 152 30 41 Gospodinj stva 973 468 61 533 301 2 336 454 629 Prebivalstvo 4 005 2 043 306 2 093 1 353 9 802 1 772 2 647 Iz obdobja 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 19. 4. 1952 do 29. 6. 1955 Ur. 1 . LRS, SRS (št. /leto) 11/52 24/55, 44/58 11/52 108 (nadaljevanje) Občine Površina km2 Gospodinjstva Prebivalstvo Iz obdobja Ur. I . LRS, SRS (št. /leto) A. Mirna (5 + 6) B. Mokronog - del III. Trebnje (ll+A+B) C. Žužemberk - del IV. Trebnje (III + C) 70 69 291 17 308 1 083 941 4 360 101 4 461 4 419 3 784 18 005 488 30. 6. 1955 do 29. 12. 1958 - 11 — 30. 12. 1958 do 1. 2. 1961 30. 6. 1955 do 1. 2. 1961 18 493 2. 2. 1961 in nadalje 24/55, 44/58 — " — 44/58, 37/60, 3/61 24/55, 3/61 37/60, 3/61, 35/64 Prvotno teritorialno stanje občine Trebnje iz leta 1952, veljavno tudi ob popisu prebivalstva leta 1953, je obsegalo katastrske občine Cešnjevek, Lukovek, Medvedje selo, Ponikve, Sv. Štefan, Sevnica, Trebnje in Vrhtrebn je. V V !etu 1955 se prvotno območje povsča z občinami, osnovanimi 1952 in odpravljenimi 1955: Dobmič, Trebelnodel , Velika Lokadel in Veliki Gaberdel. Iz občine Dobmič so tu zajete katastrske občine Dobrnič in Korita (z naselji na teh katastrskih občinah), zajet pa je tudi del katastrske občine Knežja vas (s tedanjimi naselji Dolenje Kamenje, Dolenje Selce, Gorenje Kamenje, Gorenje Selce -del. Knežja vas, Kozjak, Krušni vrh. Lisec, Luža, Občine, Rožempelj in Železno). Iz občine Trebelnodel je tu zajet le del katastrske občine Omuškci vas (z naselji Bitnja vas, Brezje pri Trebelnsm, Cerovec pri Trebelnem in Rodna vas). V občine Velika Loka so tu zajete cele katastrske občine Čatež, Dolga njiva, Mali VIdsm, Prapreče, Roje, Skovec in Velika Loka (z naseli: na reh katastrskih občinah) ter del od dela katastrske občine Poiianedel (s tedanjim naseljem Zagorc, kasneje pod nazivom Rozboredel). V delu občine Veliki Gaber pa so tu upoštevane katastrske občine Stehanja vas. Veliki Gaber in Zagori co (s svojim! naselji). Konec leta 1958 se teritorij občine Trebnje ponovno poveča se 7, 0 tedaj odpravljeno občino Mirna in za del občine Mokronog. Odpravljene občina Mirna je nastala v letu 1955 iz občine Mirna, osnovane v letu 3 952 in odpravljene 1955, ter iz deia občine Rakovnik z istim terminskim obeležjem. Občina Mima, nastala 1952, zajema katastrske občine Brezovica if> Mima (z njihovimi naselji) ter 4 deljene katastrske občine, rj. Gstrožnikdel (z naseljem Glinek), SeloMirnadel (z naselji Migoiica, Migolska gora, Sejenice, Selo in Selška gora). Si aro Zabukovje (z naseljema Debena in Stara Gora) in Tihaboj (z naseljema Cirnik in Ravne). Iz dela občine Rakovnik ga so tu zajete katastrske občine Novo Zabukovje, Straža in St. Rupert (s svojimi naselji) ter del katastrske občine Bistri cadel (z naselji Bistrica, Brinje, Dolenje Jesenice, Gorenje Jesenice, Prelesje in Rakovnik pri Sentrupertu). Iz občine Mokronog, nastale 1955 in odpravljene 1958, so bile k občini Trebnje priključene katastrske občine Jelševec in Mokronop (s svojinii naselji) ter še 7 deljenih katastrskih občin, tj. de! Bistrice (z naselji Hrasrovica, Most in Puščava), del Laknlc (z naselji Dolenja Laknšce. Gorenje Laknice, Srednje Laknice in Vrh nad Mokronogom), del Ornuške vasi (z naselji Cešnjice pri Trebelnem, Ornuška vas in Podturn), del Ostrožnika (z naselji Beli grič. Gorenja vas pri Mokronogu, Križni vrh. Log, Ostrožnik, Pugled pri Mokronogu, Ribjek in S' ep~ šek), del Starega Zabukovja (z naselji Brezovica pri Trebelnem, Cilpah, Dolenje Zabukovje, Gorenje Zabukovje in Vrh pri Trebelnem), del Trebelnega (z naselji Bogneča vas, Drečji vrh. Gorenji Mokronog, Maline, Roje pri Trebelnem, Statenberk in Trebelno) ter del Tržišča (z naseljem Bruna vas). Končno se občina Trebnje v letu 1961 poveča še za del občine Žužemberk, ki je bila oblikovana v letu 1955 in odpravljena 1961 (nastala pa je iz predhodnih občin iz 1952: Zužemberkdel, Dvor in Hinje). Sestava občine Žužemberk je s podatki popisa prebivalstva leta 1953 razvidna v tabeli pri obravnavanju današnje občine Novo mesto. Tam je razvidna tudi sestova za odpravljeno občino Mokronog. Iz odpravljene občine Žužemberk pa je bila k današnji občini Trebnje priključena le katastrska občina Sela pri Sumberku (z naselji Arčalca, Babna gora. Dolenji Podšumberk, Gorenji Podšumberk, Log pri Žužemberku, Orlakc, Repi j«, Seie pri Sumcerku, Volčja jama. Vrtače in Zavrh). Ker je bilo končno teritorialno stanje današnje občine Trebnje ustaljeno pred popisom prebivalstva v letih 1961 in 1971, sra bila popisa izvedena na tem teritorialnem območju, podatki pa so razvidni iz tabele zaobčine oziroma ustreznega demografskega rajona. 109 ABECEDNI PREGLED PREJŠNJIH KRAJEV (KLO) PO OBMOČJIH DANAŠNJIH OBČIN SRS Kraj (KLO) Okroj Današnja občina Kraj (KLO) Okraj Današnja občina Adšešlče Adiešiči Adrijanci Ajdovec Ajdovščina Ajševica Ambrus Andrejci Andrenci Anhovo Apače ArHče Avber Avče Bcibrio polje 5 '•' ko V C« Loka lanišica na G©" - 3egur. :e pn Cerknici Bes«! cerksv isie vode S^Srincs Beneaikr SM=na Beznovci ^ezovicc Bezul jck BHie BŠrčrio vas Bitfrieo Bisfrica pri Mokronog-. ' Biš Bitni a Bitnje Sizeijsko Bizovik a! cgovica Blagovna Blanca Blatna Brezovica Bled Blejska Dobrava Bočna Bodonci Bogojina Bohinjska Bela Bohinjska Bisfrica Bokrač i Bolehnečiči Boračeva Črn orne! j Murska Sobota Novo mesto Gorica Gorica Grosupl je Murska Sobota Radg ona Gorica Radgona V Krško Sežana Gorica Postojna Morska Sobota Kočevje Gorica Sežane! Jesenice Postojna Novo mesto Mozirje Murska Sobota Radgona Kranj Po! jčane Murska Sobota Postojna Gorica Novo mesto Maribor okolica Trebnje Ptuj Ilirska Bistrica Kron j Krško Ljubi janaokolica Kamnik Celje okolica Krško Ljubljanaoko! i ca Jesenice Jesenice Mozirje Murska Sobota Lendava Jesenice Jesenice Murska Sobota Ljutomer Radgona Črnomelj Murska Sobota Novo mesto Ajdovščina Nova Gorica Grosupl je Murska Sobota Lenart Nova Gorica Gornja Radgona Brežice Sežana Nova Gorica Cerknica Murska Sobota Kočevje Nova Gorica Sežana Radovljica Cerknica Novo mesto Mozirje, Velenje Murska Sobota Lenart Kranj Slovenske Konjice Murska Sobota Koper Cerknica Nova Gorica Novo mesto Maribor Trebnje Ptuj Ilirska Bistrica Kranj Brežice Ljubi janaMosfePol je Domžale Celje, Šentjur pri Cel ju Krško, Sevnica Vrhnika Radovljica Jesenice Mozirje Murska Sobota Murska Sobota Radovljica Radovljica Murska Sobota Gornja Radgona, Ljutomer Gornja Radgona Boreča Borejci Borjana Borovci Borovnica Boršt Boštanj Bovec Bran osi avci Braslovče Bratonci Breg Brege Breg in j Bregova Brest ovec Brestov i ca Bre strni ca Brezje Brezno Brezovci Brezovci Brezovica Brezovica Vnanjfe gorice Brežice Brežice okolica Briga Brje pri Rihenberku Brnik Brunšvšk Brusnice Buče Bučečovci Bučka Budanje Budinci Bukovci Bukovica Bukovica Bukovica Bukovica Bukovje Bukovo Bunčani Buf a j novaSv . J ošt Cajnarje Cankova Celje Cerklje na Gorenjskem Cerklje ob Krki Cerknica Cerkno Cerkvenjak Cerovo Murska Sobota Murska Sobota Toimin Ptuj Ljubljanaokolica Koper Krško Tolmin Ljutomer Celje okolica Murska Sobota Trbovlje Krško Tolmin Radgona Pol jčane Sežana Maribor okolica Jesenice Maribor okolica Murska Sobota Ptuj Sežana Ljubljana okolica Krško Krško Kočevje Gorica Kranj Maribor okolica Novo mesto Celje okolica Ljutomer Krško Gorica Murska Sobota Ptuj Gorica Kamnik Kočevje Kranj Postojna Idrija Ljutomer Ljubljana okolica Postojna Murska Sobota Celje mesto Kranj Krško Postojna Idrija Radgona Gorica Murska Sobota Murska Sobota Tolmin Ptuj Vrhnika Koper Sevnica Tolmin Ljutomer Žalec Murska Sobota Sevnica Krško Tolmin Lenart Šmarje pri Jelšah Sežana Maribor Radovljica Radlje ob Dravi Murska Sobota Ptuj Sežana L jubl janaVičRudr. ik Brežice Brežice Kočevje Ajdovščina Kranj Maribor Novo mesto Šmarje pri Jelšah Ljutomer Sevnica Ajdovščina Murska Sobota Ptuj Nova Gorica Ljubi janaSiška Ribnica Škof j a Loka Postojna Idrija, Tolmin Ljutomer LjubljanaVič -Rudnik Cerknica Murska Sobota Cel je Kranj Brežice Cerknica Idrija Lenart Nova Gorica 110 Abecedni pregled prejšnjih krajev (KLO) po območjih današnjih občin SRS (nadaljevanje) Kraj (KLO) Okraj Današnja občina Kraj (KLO) Okraj Današnja občina Ce ršak Cezanjevci Cirknica Cirkovci Cirkulane Cirnik Cegetinci Col (Cona Adel) Cven Cvefkovci Čadram Cagona Čatež Čatež ob Savi Čeče Celje Čemšenik Čepinci Čepovan Černelavci Češn jice Češnjice Češn jice Čezsoča Cežarji Čiginj Črenšovci Črešn jevci Črešn jevec Črešnjevec Črešn jice Črml jenšak Črmošnjice Črna Črna Črneče Črniče Črni kal Črni vrh Črni vrh Črnomelj Črnuče Dankovci Davča Debro Dednja vas Dekani Deskle Desternik Divača Dob Dob Dobje Maribor okolica Ljutomer Maribor okolica Ptuj Ptuj Trebnje Radgona Gorica (STO) Ljutomer Ptuj C Pol jčane Radgona Trebnje Krško Trbovl je ilirska Bistrica Trbovlje Murska Sobota Gorica Murska Sobota Kranj Kamnik Trebnje Tolmin Koper Tolmin Lendava aona Črnomelj Pol jčane Celje okolica Maribor okolica Črnomelj Dravograd Kamnik Dravograd Gorica Sežana idrija Ljubljana okolica Črnomelj Ljubljana okolica Murska Sobota Kranj Celje okolica Krško Koper Gorica Ptuj Sežana Grosuplje Kamnik Celje okolica Maribor Ljutomer Maribor Ptuj Ptuj Litija, Sevnica Lenart Ajdovščina (Koper) Ljutomer Ormož Slovenska Bistrica Lenart Litija, Trebnje Brežice Hrastnik, Trbovlje Ilirska Bistrica Trbovlje, Zagorje ob Savi Murska Sobota Nova Gorica Murska Sobota Skofja Loka Domžale, Kamnik Trebnje Tolmin Koper Tolmin Lendava Gornja Radgona Črn orne I j Slovenska Bistrica Celje, Slovenske Konjice Len art Črnomelj Ravne na Koroškem Kamnik Dravograd Ajdovščina Koper Idrija Ljubi janaVičRudnik Črn omel j Ljubi j ana -Bežigrad Murska Sobota Skofja Loka Celje, Laško Brežice Koper Nova Gorica Ptuj Sežana Grosupl je Domžale Šentjur pri Celju Dobi iče Dobova Dobovec Dobravi je Dobrna Dobrnič Dobrova Dobrovec Dobrovnik Dobrova Dobrovška vas Dobrunje Sostro Dogoše Dokležovje DolBeričevo DolPredmeja Dol pri Hrastniku Dole Dole pri Litiji Dole pri Skocjanu Dolena Dolenci Dolenja Košana Dolenja Nemška vas Dolenja Pirošica Dolenja Trebuša Dolenja vas Dolenji Lazi Dolenji Logatec Dolenjske Toplice Dol ič Dol ina Dol ina Dolnja Bistrica Dolnja Lendava Dolnja Slaveča Dolnji Lokovec Dolsko Dolž Domajinci Doman jševci Domžale Donačka gora Dornava Dornberk Dovje -Mojstrana Dovško Dovže Dragatuš Drami je Drašiči Dravograd Dražen vrh Drenov grič - - Ligojna Drensko rebro Drežnica Družmirje Drvanja Duplje Dutovl je Črn omel j Krško Trbovl je Gorica Celje okolica Trebnje Ljubljana okolica Maribor okolica Lendava Gorica Novo mesto Ljubljana okolica Maribor okolica Murska Sobota Ljubljana okolica Gorica Trbovl je Idrija Trbovlje Novo mesto Ptuj Murska Sobota Postojna Trebnje Krško Tolmin Kočevje Kočevje Ljubljana okolica Novo mesto Murska Sobota Lendava Murska Sobota Lendava Lendava Murska Sobota Gorica Ljubljana okolica Novo mesto Murska Sobota Murska Sobota Kamnik Pol jčane Ptuj Gorica Jesenice Krško Dravograd Črnomelj Celje okolica Črnomelj Dravograd Radgona Ljubljana okolica Celje okolica Tolmin Mozirje Radgona Kranj Sežana Črnomelj Brežice Trbovl je Ajdovščina Celje Trebnje L ju bi janaVičRudnik Maribor Lendava Nova Gorica Novo mesto Ljubi janaMostePol je Maribor Murska Sobota Ljubi janaBežigrod Ajdovščina Hrastnik Idrija Litija Novo mesto, Sevnica Ptuj Murska Sobota Postojna Trebnje Brežice Tolmin Ribnica Ribnica Logatec Novo mesto Murska Sobota Lendava Murska Sobota Lendava Lendava Murska Sobota Nova Gorica Ljubi jan aMoste-Pol je Novo mesto Murska Sobota Glinica Domžale Šmarje pri Jelšah Ptuj Nova Gorica' Jesenice Krško Slovenj Gradec Črnomelj Šentjur pri Celju Merlika Dravograd Lenart, Maribor Vrhnika Šmarje pri Jelšah Tolmin Velenje Len art Kranj Sežano ni Abecedni pregled prejšnjih krajev (KLO) po območjih današnjih občin SRS (nadaljevanje) Kraj (KLO) Okraj Današnja občina Kraj (KLO) Okraj Današnja občina Dvor Dvor Dvorska vas Filovci Fokovci Formrn Fram Frankolovo Ljubljana okolica Novo mesto Grosupl je F Lendava Murska Sobota Ptuj Maribor okolica Celje okolica 0*rje Gorica Gabrje Lendava Gobrje Novo mesto Gabrovica pri Kamnu Sežana Gabrsko Gcje /ci GaSicija Galušak Gančani GasterajZitence Gederovci Genterovci Gerl inci G I in i ca Globodol Globoka Globoko Goče Gačova Godemarci Godič Godovič Golac Goiavabuka GoloSkril je Gomilica Gomilsko Gora Gorca Gorenja Košana Gorenja Trebuša Gorenja vas Gorenje Gorenje Sušice Gorenji Logatec Gorenjski vrh Gorica Gorica Gorica ob Dreti Goriča vas Goriče Gorišnica Gorjane Gorjansko Gornja Bistrica Trbovl je Ptuj Celje okolica Radgona Murska Sobota Maribor okolica Murska Sobota Lendava Murska Sobota Ljubljana okolica Novo mesto Ljutomer Krško Gorica Maribor okolica Ljutomer Kamnik Idrija Ilirska Bistrica Dravograd Ljubljana okolica Lendava Celje okolica Kočevje Ptuj Postojna Tolmin Kranj Mozirje Novo mesto Ljubljana okolica Ptuj Maribor okolica Murska Sobota Mozirje Kočevje Kranj Ptuj Krško Sežana Lendava LjubljanaVič -Rudnik Novo mesto L jubl janaVičRudnik, Ribnica Murska Sobota Murska Sobota Ptuj Maribor Celje Ajdovščina Lendava Novo mesto Sežana Trbovlje, Zagorje ob Savi, Žalec Ptui Celje, Žalec Gornja Radgona Murska Sobota Lenart Murska Sobota Lendava Murska Sobota Ljubi janaSiška, L jubI janaVičRudnik Novo mesto Ljutomer Brežice Ajdovščina Lendava Ljutomer Kamnik Idrija Sežana Slovenj Gradec L jubl janaVičRudnik Lendava Žalec Ribnica Ptuj Postojna, Sežana Tolmin Skofja Loka Velenje Novo mesto Logatec Ptuj Maribor Murska Sobota Mozirje Ribnica Kranj Ptui Šmarje pri Jelšah Sežana Lendava Gornja Branica Gornja Lendava Gornja Radgona Gornja Slaveča Gornji Črnci Gornji grad Gornji Kijučarovci Gornji Lakoš Gornji Lokovec Gornji Petrovci Gortina Gotovi je Gozd Grabonoš Gračišče Gradac G rad in Grad išča Gradišče Gradišče Gradišče prš Šentjerneju Grahovo Grahovo Grajena Gresovščak Grgar Gribi je Griže Grlava Grobelno Grosuplje Gruškovec Gruškovje Grušovl je Guštanj Hajdina Harje Herpel je Hoče Hodoš Homec Horjul Hotavl je Hotedršica Hotič Hotiza HrastjeMota Hrastnik Hrenovice Hruševje Hrušica Huda Južna Hum Sežana Murska Sobota Radgona Murska Sobota /Viurska Sobota Mozirje Ljutomer Lendava Gorica Murska Sobota Dravograd Celje okolica Jesenice Radgona Sežana Črn omet j, Metlika Buzet Ptuj Gorica Murska Sobota Nova vas Postojna Tolmin Ptuj Ljutomer Gorica Črnomelj, Metlika Celje okolica Ljutomer Celje okolica Grosupl je Ptuj Ptu j Mozirje Dravograd H Ptuj Ilirska Bistrica Sežana Maribor okolica Murska Sobota Kamnik Ljubljana okolica Kranj Idrija Ljubljana okolica Lendava Radgona Trbovl je Postojna Postojna Ilirska Bistrica Tolmin Ptuj Sežana Murska Sobota Gornja Radgona Murska Sobota Murska Sobota Mozirje Ormož Lendava Nova gorica Murska Sobota Dravograd, Radlje ob Dravi Žalec Jesenice Gornja Radgona Koper Črnomelj, Metlika Koper Ptuj Nova Gorica Murska Sobota Novo mesto Cerknica Tolmin Ptuj Ljutomer Nova Gorica Črnomelj, Metlika Hrastnik, Žalec Ljutomer Šentjur pri Cel ju Grosupl je Ptuj Ptuj Mozirje Ravne na Koroškem Ptuj Ilirska Bistrica Sežana Maribor Murska Sobota Domžale L jubl janaVičRudnik Skofja Loka Logatec Litija Lendava Gornja Radgona Hrastnik Postojna Postojna ilirska Bistrico Tolmin Ormož Idrija Idrija Idrija 112 Abecedni pregled prejšnjih krajev (KLO) po območjih današnjih občin SRS (nadaljevanje Kraj (KLO) Okraj Današnja občina Kraj (KLO) Okr Današnja občina Idrija pri Boč i idrsko Ig ga vas ihan hava I irska Bistrica !ška vas Ivanci ivančna gorica tvanjci Ivanjkovci Ivanjševci Ivanovci Izlake Izola ižakovci jablan jakobski dol Jančje Janezov c i Janžev vrh Jarenina J orse javorje javorje jelšane Jesenice Jesenice na Dolenjskem ješen ca Jeze rsko jiršovci jurjevica Jurklošfer „iurovski dol Juršinc! Kal - Koritnica Kal nad Kanalom Kal obje Kambreško Kamence Kamna gorica Kamni ca Kamnik Kamniška Bistrica Kamnje Kamno KampelSalara Kanal Kančovci Kapela Kapele Kap! a Karlovica Tolmin Tolmin Ljubljana okolica Postojna Kamnik Radgona Ilirska Bistrica Ljubljana okolica Murska Sobota Grosuplje Radgona Ljutomer Radgona Murska Sobota Trbovl je Koper Murska Sobota Novo mesto Maribor okolica Ljubljana okolica Ptuj Radgona Maribor okolica Kamnik Dravograd Kranj Ilirska Bistrica Jesenice Krško Maribor okolica Kranj Ljubljana Ptuj Kočevje Celje okolica Maribor okolica Ptuj . K Tolmin Gorica Celje okolica Gorica Novo mesto Jesenice Maribor okolica Kamnik Kamnik Gorica Tolmin Koper Gorica Murska Sobota Radgona Krško Maribor okolica Grosuplje Tolmin Tolmin L ju bi janaVičRudnik Cerknica Domžale Lenart Ilirska Bistrica L ju bi janaVičRudnik Murska Sobota Grosupl je Gornja Radgona Ormož Gornja Radgona Murska Sobota Zagorje ob Savi Izola Murska Sobota Novo mesto Maribor Ljubi janaMostePol je Ptuj Gornja Radgona Maribor Domžale Ravne na Koroškem Škof j a Loka Ilirska Bistrica Jesenice Brežice Maribor Kranj Ljubi janaBežigrad Ptuj Ribnica Laško Lenart Ptuj Tolmin Nova Gorica Šentjur pri Celju Nova Gorica Novo mesto Radovljica Maribor Kamnik Kamnik Ajdovščina Tolmin Koper Nova Gorica Murska Sobota Gornja Radgona Brežice Radlje ob Dravi Ljubi janaVičRudnik, Ribnica Kartel jevo Kebel j K i car Ljučarovci pri Ljutomeru Knežak Kobarid Kobilje Kobja glava Kočevje Kočevska Reka Kog Kojsko Kokra Kokri ca Komen Komenda Kompol je Kompol je Konjiška vas Koper Kopivnik Koprivna Koprivnik KoprivnikGorjuše Korena Korovci Korfe Koseze Kostanjevica Kostanjevica Kostel Kostrivnica Koštabona - Puče Koti je Kotredež Kovač ovci Kovk Kovor Kozana Kožar jePod smreka Kozje Kožbssna Krajna Kral jevci Kramarovci Kranj Kranjska gora Krašce Krašči Krašnja Kred Kresnice Križ Križ na Vipavskem Križe Križevci pri Ljutomeru Križevci v Prekmurju Krka Krmel j Krnice Novo mesto Poljčane Ptuj Ljutomer Ilirska Bistrica Tolmin Lendava Sežana Kočevje Kočevje Ljutomer Gorica Kranj Kranj Sežana Kamnik Grosupl je Krško Poljčane Koper Maribor okolica Dravograd Kočevje Jesenice Maribor okolica Murska Sobota Koper Ilirske Bistrica Gorica Krško Kočevje Poljčane Koper Dravograd Trbovlje Murska Sobota Gorica Kranj Gorica Ljubljanaokolica Celje okolica Gorica Murska Sobota Radgona Lendava Kranj Jesenice Kamnik Murska Sobota Kamnik Tolmin Ljubljana okolica Krško Goric® Kranj Ljutomer Murska Sobota Grosuplje Trebnje Idrija Novo mesto Slovenska Bistrica Ptuj Ljutomer Ilirska Bistrica Tolmin Lendava Sežana Kočevje Kočevje Ormož Nova Gorica Kranj Kranj Sežana Kamnik Grosuplje Sevnica Slovenske Konjice Koper Maribor Ravne na Koroškem Kočevje Radovljica Maribor Murska Sobota Izola, Piran Ilirska Bistrica Nova Gorica Krško Kočevje Šmarje pri Jelšah Koper Ravne na Koroškem Trbovlje, Zagorje ob Sav i Murska Sobota Ajdovščina Tržič Nova Gorica Ljubi janaVičRudnik Šmarje pri Jelšah Nova Gorica Murska Sobota Gornja Radgona Murska Sobota Kresni Jesenice Domžale Murska Sobota DomžaS® Tolmin Litija Sevnica Ajdovščina Tržič Ljutomer Murska Sobota Grosupl je Sevnica Idrija 113 Abecedni pregled prejšnjih krajev (KLO) po območjih današnjih občin SRS (nadaljevanje) Kraj (KLO) Okraj Današnja občina Kraj (KLO) Okrai Današnja občina Krog Kromberk Kropa Krpi ivnik Krška vas Krško Krtina Kruplivnik Kukeč Kumen Kupšinci Kuretno Kuršinci Kuštanovci Kuzma Kuželj I. ahonci Lancava vas Lancovc; Laporje Laško Levrica Laze Ledine Ledinek iegen Lehsn na Pohorju Lemberg Lsmerie Lesce Lesično Leskove c Leskovec pri Krškem Leskovica Leše Lese Lešnica Lefuš Levanjci Levpa Libeiiče Liboje Lig Limbuš Lipa Lipoglav Lipovci Litija L i vek Livold Ljubečna Ljubijo Lepa njiva Ljubljana mesto 1. rajon Center Ljubljana mesto, i I. rajon BežigradŠiška Ljubljana mesto, I II. rajon Moste 114 Murska Sobota Gorica Jesenice Murska Sobotg Krško Krško Kamnik Murska Sobota Murska Sobota Maribor okolica Murska Sobota Celje okolica Ljutomer Murska Sobota Murska Sobota Kočevje Ljutomer Ptuj Jesenice Pol jčanž Celje okolica Ljubljana okolica Postojna Idrija Dravograd Maribor okolica Pol jčane Murska Sobota Jesenice Celje okolica Ptuj Krško Kranj Dravograd Kranj Ptuj Celje okolica Ptuj Gorica Dravograd Celje okolica Gorica Maribor okolica Lendava Krško Murska Sobota Ljubljana okolica Tolmin Kočevje Celje okolica Mozirje Murska Sobota Nova Gorica Radovljica Murska Sobota Brežice Krško Domžale Murska Sobota Murska Sobota Maribor Murska Sobota Laško Ljutomer Murska Sobota Morska Sobota Kočevje Ormož Pru j Rodov! j i ca Slovenj Gradec Laško Ljubi janaVičRudnik Logatec Idrija Lenart Slovenj Gradec Radlje ob Dravi Šmarje pri Jelšah Murska Sobota Radovljica Šmarje pri Jelšah Ptuj Krško Skofja Loka Ravne na Koroškem Tržič Ormož Žalec Ptuj Nova Gorica Dravograd, Ravne na Koroškem Žalec Nova Gorica Maribor Murska Sobota Sevnica Murska Sobota Litija Tolmin Kočevje Celje Mozirje Ljubljana mesto, IV. Ljubljana mesto rajon: VičRakovnik (del) Ljubljana mesto(del) Ljubi janaCenter Ljubljana mesto(del) Ljubi janaBežigrad, Ljubi janaSiška Ljubljana mesto(del ) Ljubi janaCenter, Ljubi janaMoste -Pol je Ljubno Ljubno ob Savinji Ljutomer Loče Ločna Log Log Log Log pod Mangartom Logarovci Leg je Loka pri Črnomlju Loka pri Zidanem mostu LokavciRožengrunt Lokavce LokeKisovec Lokev Lokovlca Lokve Lokvica Lom Lomanoše Lončarjev do! Loperšice Loška gora Loški potok Lož Lože Lucova Luče Lučine Lukavci Lukovek Lukovica Lutverci Mačkovci Majski vrh Majšperk Makoie Mala Nedelja Mala Polana Malkovec Marenberg Marezige Maribor Marija Gradec Marija Reka Marindol Markišavci Markovci Markovci Marno Marof Mart in je Jesenice Mozirje Ljutomer Pol jčane Novo mesto Kranj Krško Ljubljana okolica Tolmin Ljutomer Tolmin Črn orne I j Trbovlje Radgona Gorica Trbovlje Sežana Mozirje Gorica Črnomelj Tolmin Radgona Krško Ptuj Pol jčane Kočevje Postojna Gorica Murska Sobota Mozirje Kranj Ljutomer Trebnje Kamnik Radgona M Murska Sobota Ptuj Ptuj Pol jčane Ljutomer Lendava Trebnje Dravograd Koper Maribor mesto Celje okolica Celje okolica K ari ovac Murska Sobota Murska Sobota Ptuj Trbovlje Celje okolica Murska Sobota Ljubi j an aCen ter, LjubI janaŠ!Škc, L jubl unaVičRudnik Rodovi jica Mozirje Ljutomer Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju Novo mesto Skofja Loka Sevnica Vrhnika jlmin Ljutomer Tolmin Črnomelj Laško, Sevnica Lenart Ajdovščina Zagorje ob Savi Sežana Velenje Nova Gorica Meti ika Tolmin Gornja Radgona Sevnica Ormož Slovenske Konjice Ribnica Cerknica Ajdovščina Morska Sobota Mozirje Skofja Loka Ljutomer Trebnje Domžale Gornja Radgona Murska Sobota Ptuj Ptuj Slovenj Gradec Ljutomer Lendava Sevnica Radlje ob Dravi Koper Maribor Laško Zagorje ob Savi, Žalec Črnomelj Murska Sobota Murska Sobota Ptuj Hrastnik Laško, Šentjur pri Celju Murska Sobota Abecedni pregled prejšnjih krajev (KLO) po območjih današnjih občin SRS (nadaljevanje) Kraj (KLO) Okraj Današnja občina Kraj (KLO) Okraj Današnja obč ina Mart in j i vrh Mart j an c i Matavun Materija Mat j asov c i Mavč i ce Medana Medna Medvode MeleSratovci Mel inci Mengeš Mestni vrh Meti ika Mezgovci Mežica Miren Mirna Mirna peč Mirna vas Misiiče Mislinja MlajtinciLukačovci W!irtše Mokronog Momjan (del) Morava Moravč i Moravče Moravče Morje Moste Most je Moščanci Moškanjci Mošnje Motnik Motov i I c i Motvarjevci Mavraž Mozel j Mozirje Mraševo Muljava Murska Sobota Mu rsk i C rn c i Murski Petrovci Murščak Muta Naklo Narapl je Nasova Nazarje Neblo Nedel ica Njegova Nemčavci Neradnovci Nevl je Kranj Murska Sobota Sežana Sežana Murska Sobota Kranj Gorica Ljublj ana okolica Ljubljana okolica Radgona Murska Sobota Kamnik Ptuj Črn orne I j Ptuj Dravograd Gorica Trebnje Novo mesto Trebnje Sežana Dravograd Murska Sobota Trbovl je Trebnje Buje Kočevje Murska Sobota Kamnik Trebnje Maribor okolica Kamnik Lendava Murska Sobota Ptuj Jesenice Kamnik Murska Sobota Lendava Sežana Kočevje Mozirje Krško Grosupl je Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Radgona Dravograd N Kranj Ptuj Radgona Mozirje Gorica Lendava Radgona Murska Sobota Murska Sobota Kamnik Škofja Loka Murska Sobota Sežana Sežana Murska Sobota Kranj Nova Gorica Ljubi janaSiška LjubljanaSiška Gornja Radgona Murska Sobota Domžale Ptuj Metlika Ptuj Ravne na Koroškem Nova Gorica Trebnje Novo mesto Trebnje Sežana Slovenj Gradec Murska Sobota Zagorje ob Savi Trebnje Koper Kočevje Murska Sobota Domžale Litija Maribor Kamnik Lendava Murska Sobota Ptuj Radovljica Kamnik Murska Sobota Murska Sobota Koper Kočevje Mozirje Krško Grosupl je Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Gornja Radgona Radlje ob Dravi Kranj Ptuj Gornja Radgona Mozirje Nova Gorica Lendava Gornja Radgona Murska Sobota Murska Sobota Kamnik Noršinci Noršinci Notranje gorice Nova cerkev Nova cerkev Novaki Nova Štifta Nova vas Novokrač ine Novo mesto Ob rež Ob rov Ocizla Očesi avci Odranci Okoslavci Opatje selo Oplotnica Orehe k Orehova vas Orehove i Orehovica Orešje Ormož Osek Osek Osilnica Osp Ostrožno brdo Ostre Otalež Otave Otl ica Otovci Ozel jan Pacinje Palčje Pal oviče Papeži Paradiž Partinje Pavlovci Pečarovci Peče Peč i ce Pekre Pernice Pertoča Pesje Peskov c i Pesnica Petan j ci Petrova vas Petrovče Pijava gorica Ljutomer Murska Sobota Ljubljana okolica Celje okolica Ptuj Idrija Mozirje Postojna Ilirska Bistrica Novo mesto O Ptuj Ilirska Bistrica Sežana Radgona Lendava Radgona Gorica Pol jčane Kranj Maribor okolica Radgona Novo mesto Lendava Ptuj Gorica Maribor okolica Kočevje Koper Ilirska Bistrica Krško Cerkno Postojna Gorica Murska Sobota Gorica Ptuj Postojna Kamnik Kočevje Ptuj Maribor okolica Ptuj Murska Sobota Kamnik Krško Maribor okolica Dravograd Murska Sobota Mozirje Murska Sobota Maribor okolica Murska Sobota Črnomelj Celje okolica Ljubljana okolica Ljutomer Murska Sobota Ljubi janaVičRudnik Celje Ptuj Idrija, Škofja Loka Mozirje Cerknica ilirska Bistrica Novo mesto Ormož Sežana Koper, Sežana Gornja Radgona Lendava Gornja Radgona Nova Gorica Slovenj Gradec Kranj Maribor Gornja Radgona Novo mesto Lendava Ormož Nova Gorica Lenart Kočevje Koper, Sežana Ilirska Bistrica Krško Idrija Cerknica Ajdovščina Murska Sobota Nova Gorica Ptuj Postojna Kamnik Kočevje Ptuj Lenart Ormož Murska Sobota Domžale Brežice, Šmarje pri Jelšah Maribor Radlje ob Dravi Murska Sobota Velenje Murska Sobota Maribor Murska Sobota Črnomel j Žalec Ljubi jan aVič~Rudnik 115 Abecedni pregled prejšnjih krajev (KLO) po območjih današnjih občin SRS (nadaljevanje) Kraj (KLO) Okraj Današnja občina Kraj (KLO) Ckr Današnja občina Piran Pirniče Pišece Planina Planina pri Rakeku Planina pri Sevnici Plave Pleterje Pl iskovica Ploderšnica Pobrežje Podbrdo Podbrezje Podčetrtek Podaorci Koper Ljubljana okolica Krško Gorica Postojna Celje okolica Gorica Ptuj Sežana Maribor okolica Ptuj Tolmin Kranj Pol jčan® Rtu i PcdgoricaDragomel j L ju bi janaokol i ca Podgorje Podgorje Podgorje Podgorje Podgrad Podg rad Podhom -Zasip Pcdkraj Pod lan išče Podlehnik Podi ipaSmrečje Podmelec PodnartOvsiše Podov a PodpečJezero Podpreska Podsreda Pod tu rn Podvelka Podvinci Pod vrh Podzemel j PoklekLeskovec Polana Polenšak Polhov Gradec Pol ica Pol ice Pol jane Pol jane Pol jčane Pol je Pol jeBohinj Polje ob Sotli Pol jubinj Polšnik Polzela Ponikva nad Žalcem Celje okolica Ponikva pri G robe I - nem Celje okolica Ponikve Grosuplje Ponikve Tolmin Dravograd Kamnik Radgona Sežana Ilirska Bistrica Novo mesto Jesenice Gorica Idrija Ptuj Ljubljana okolica Tolmin Jesenice Maribor okolica Ljubljana okolica Kočevje Krško Novo mesto Maribor okolica Ptuj Krško Črnomelj Krško Murska Sobota Ptuj Ljubljana okolica Grosupl je Radgona Kranj Novo mesto Pol jčane Ljubljana mesto Jesenice Pol jčane Tolmin Ljubljana okolica Celje okolica Portorož Postojna mesto Postojna okolica Koper Postojna Postojna okolica Piran Ljubi jana Brežice Ajdovščina Logatec, Postojna Šentjur pri Celju Nova Gorica Ptuj Sežana Maribor Ptuj Tolmin Kranj Šmarje pri Jelšah Ormož Domžale, Ljubljana -Bežigrad Slovenj Gradec Kamnik Gornja Radgona Koper, Sežana I i irska Bistrica Novo mesto Radovljica Ajdovščina Idrija Ptuj Vrhnika Tolmin Radovljica Maribor Ljubi janaVičRudnik Kočevje Šmarje pri Jelšah Novo mesto Radlje ob Dravi Ptuj Sevnica Meti ika Krško, Sevnica Murska Sobota Ptuj Ljubi janaVičRudnik Grosupl je Gornja Radgona Škof j a Loka Novo mesto Slovenska Bistrica Ljubi janaMostePol je Radovljica Šmarje pri Jelšah Tolmin Litija, Zagorje ob Savi Žalec Žalec Šentjur pri Celju Grosupl je Tolmin Piran Postojna Postojna Povir Poznanovci Pragrsko PrapročeSetnik Prečna Predanovci Preddvor Predgrad Pred osi je Preg ara "Pregarje Prekopa Prekopa Preloka Prem Preserje Preserje na Vipavskem Presika Presfranek Preval je Prevoje Prevorje Prežganje Prihova Primskovo Pristava Pristava Prosečka vas Prosen jakovci Prušnja vas Prvočina Ptuj Ptujska gora Puconci Puščava Puštal Pužavci Rače Račje sel o Račna Radeče Radenci Radmirje Radohova vas Radomerje Radoml je Radoslavci Rod ovc i Rodovi ca Radovi jica Rajhenburg Raka Rakek Rakičan Rakitna Rakitnica Rankovci Sežana Murska Sobota Maribor okolica Ljubljana okolica Novo mesto Murska Sobota Kranj Črnomel j Kranj Bu zet Ilirska Bistrica Celje okolica Novo mesto Crnomel j Ilirska Bistrica Ljubljana okolica Gorica Ljutomer Postojna Dravograd Kamnik Celje okolica Ljubljana okolica Pol jčane Trebnje Celje okolica Pol jčane Murska Sobota Murska Sobota Krško Gorica Ptuj Ptuj Murska Sobota Maribor okolica Kranj Murska Sobota R Maribor okolica Trebnje Grosupl je Trbovlje Radgona Mozirje Grosuplje Ljutomer Kamnik Ljutomer Murska Sobota Črnomelj Jesenice Krško Krško Postojna Murska Sobota Ljubljana okolica Kočevje Murska Sobota Sežana Murska Sobota Slovenska Bistrica Ljubi janaVičRudn ik Novo rnesto Murska Sobota Kranj Črnomelj, Kočevje Kranj Koper Ilirska Bistrica Žalec Krško, Novo mesto Črnome! j Ilirska Bistrica L ju bi janaVičRudnik Nova Gorica Ljutomer Postojna Ravne na Koroškem Domžale Šentjur pri Celju Litija, Ljub! janaMostePol je Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice Litija Celje Šmarje pri Jelšah Murska Sobota Murska Sobota Krško Nova Gorica Ptuj Ptuj Murska Sobota Maribor Škofja Loka Murska Sobota Maribor Trebnje Grosuplje Hrastnik, Laško Gornja Radgona Mozirje Grosuplje Ljutomer Domžale, Kamnik Ljutomer Murska Sobota Metlika Radovljica Krško Krško Cerknica Murska Sobota Ljubi janaVičRudnik Ribnica Murska Sobota 116 Abecedni pregled prejšnjih krajev (KLO) po onmočjih današnjih občin SRS (nadaljevanje) Kraj (KLO) Sel a Sela - Hinje Se I a pri Sumberku Selca SelceRogoznica Okr Ptuj Novo mesto Trebnje Kranj Maribor okolica Kraj (KLO) Rakitovec Ratanska vas Rateče Planica Ratje Ratkovci Ravne Ravne Ravnica Ravnik Raz bor Razbor Razdrto Razkrižje Razfez Raz vanje Rečica Rečica ob Savinji R. ekaPohorje Remlnik Renče Ren kov c i leteče Ribče - Zasavje Ribnica na Dolenjsksm Kšbnca na Pohorju RibnO Rčfengozd Rifnik Rihemberk Rihtarovci Rimske Toplice Rižar. a Rob Ročinj Rodik Rodni vrh Rogaška Slatina Rogašovci Rogatec Rogoznica Ropoča Rosalnice Rovte Rožički vrh Rožni dol Ruše Rut Sakušak Satahovci Sava Savci Sebeborci Sečovl je Sečova Sedlašek Sedlo Sejanci Okraj Sežana Pol jčane Jesenice Novo mesto Murska Sobota Gorica Mozirje Gorica Postojna Dravograd Trbovlje Postojna Ljutomer Krško v Maribor okolica Celje okolica Mozirje Maribor okolica Maribor okolica Gorica Lendava Kranj Ljubljana okolica Kočevje Maribor okol ica Jesenice Celje okolica Celje okolica Gorica Radgona Celje okolica Sežana Grosupl je Gorica Sežana Ptuj Pol jčane Murska Sobota Pol jčane Ptuj Murska Sobota Črnomelj Ljubljana okolica Radgona Črnomelj Maribor okolica Tolmin S Ptuj Murska Sobota Ljubljana okolica Ljutomer Murska Sobota Koper Pol jčane Ptuj Tolmin Ljutomer Današnja občina Sežana Šmarje pri Jelšah Jesenice Novo mesto Murska Sobota Nova Gorica Velenje Nova Gorica Cerknica Slovenj Gradec Sevnica Postojna Ljutomer Krško Maribor Laško Mozirje Maribor Radlje ob Dravi Nova Gorica Lendava Škofja Loka Domžale, Litija Ribnica Radlje ob Dravi Radovl j ica Laško Šentjur pri Celju Nova Gorica Gornja Radgona Laško Koper Ljubi janaVičRudnik Nova Gorica Sežana Ptuj Šmarje pri Jelšah Murska Sobota Šmarje pri Jelšah Ptuj Murska Sobota Meti ika Logatec Gornja Radgona Čmomel j Maribor Tolmin Ptuj Murska Sobota Litija, Zagorje ob Savi Ormož Murska Sobota Piran Šmarje pri Jelšah Ptuj Tolmin Ormož Se le Sel išči Selnica ob Dravi Selnica ob Muri Selo Selo v Prekmurju Semedela Semič Senovo Senožeče Senuše Sesrrže Sevnica Sežana Sinji vrh Skakovci Skaručina Skopice Skopo Skorišnjak Sladka gora Si adki vrh Slamnjak SI ap Slatina Slavina Slavšina Slemen SI ivje Slivnica pri Celju Slivnica pri Mariboru Slovenja vas Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Smast Smlednik Smol en ja vas Smolnik Sobetinci Socka Soča Sečerga Sodinci Sodišinci Sodna vas Sodražica Solčava Solkan Sora Sorica Sot inaSerdica Sov jak Sovoden j Dravograd Ljutomer Maribor okolica Maribor okolica Gorica Murska Sobota Koper Črnomelj Krško Postojna Krško Ptuj Krško Sežana Črnomelj Murska Sobota Ljubljana okolica Krško Sežana Ptuj Pol jčane Maribor okolica Ljutomer Tolmin Ptuj Postojna Ptuj Maribor okolica Ilirska Bistrica Celje okolica Maribor okolica Ptuj Dravograd Pol jčane Pol jčane Tolmin Kranj Novo mesto Maribor okolica Ptuj Celje okolica Tolmin Sežana Ptuj Murska Sobota Pol jčane Kočevje Mozirje Gorica Kranj Kranj Murska Sobota Radgona Kranj Današnja občina Ptuj Novo mesto Trebnje Škofja Loka Lenart Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec Gornja Radgona Maribor Maribor Ajdovščina Mu rsk a Sobota Izola, Koper Črnomel j Krško Sežana Krško Ptuj Sevnica Sežana Črnomel j Murska Sobota Ljubi jaiaŠiška Brežice Sežana Ptuj Šentjur pri Celju, Šmarje pri JeJšah MaribosLjutomer Tolmin Ptuj Postojna Ptuj Maribor Sežana Šentjur pri Celju Maribor Ptuj Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Tolmin Ljubi janaŠiška Novo mesto Maribor Ptuj Celje Tolmin Koper Ormož Murska Sobota Šmarje pri Jeišah Ribnica Mozirje Nova Gorica Ljubi janaŠiška, Škofja Loka Škof j a Loka Murska Sobota Gornja Radgona Škofja Loka H? Abecedni pregled prejšnjih krajev (KLO) po območjih današnjih občin SRS (nadaljevanje) Kraj (KLO) Ckraj Današnja občina Kranj (KLO) Okraj Današnja občina Spodnja Branica Spodnja Idrija Spodnja Kungofa Spodnja Polskava Spodnja Sčavnica Spodnje Gorje Spodnji Duplek Spuhl ja Središče ob Dravi Srednja Bistrica Srednja Dobrava Srednja vasCešnjica Srednja vas v Tuhinju Sroml je Srpe ni ca Stanjovci Stara cerkev Srara cesta Stara Fužina Stara gora Stara Lipa Stara Loka Stara Nova vas Stara vasBizel jsko Stara Vrhnika Srari grad Stari log Stari trg Stari trg Stari trg pri Ložu Starše Stavešinci Stična Stogovci Stojnci Stolovnik Stoperce Stopiče Stranice Stranska vas Straža Straže Strehovci Stročja vas Strugo Strukovci Strun jan Studenec Studenice Studeno Suhorje Suhor pri Metliki Sušje Sužid Svečina Sv. Ana pod Ljubeljem Sv. Anton na Pohorju Sv. Duh Sv. Duh na Ostrem vrhu Gorica Idrija Maribor okolica Maribor okolica Radgona Jesenice Maribor okolica Ptuj Ptuj Lendava Jesenice Jesenice Kamnik Krško Tolmin Murska Sobota Kočevje Ljutomer Jesenice Radgona Črnomelj Kranj Ljutomer Krško Ljubljana okolica Krško Kočevje Dravograd Kočevje Postojna Ptuj Radgona Grosupl je Radgona Ptuj Krško Ptuj Novo mesto Celje okolica Črnomelj Novo mesto Dravograd Lendava Ljutomer Grosupl je Murska Sobota Koper Krško Pol jčane Postojna Ilirska Bistrica Črnomelj Kočevje Tolmin Maribor okolica Kranj Dravograd Krško Maribor okolica Nova Gorica Idrija Maribor Slovenska Bistrica Gornja Radgona Radovljica Mar ibor Ptuj Ormož Lendava Radovl jica Radovljica Kamnik Brežice Tolmin Murska Sobota Kočevje Ljutomer Radovljica Gornja Radgona Črnomelj Skofja Loka Ljutomer Brežice Vrhnika Brežice, Krško Kočevje Slovenj Gradec Črnomelj, Kočevje Cerknica Maribor Gornja Radgona Grosupl je Gornja Radgona Ptuj Krško Ptuj Novo mesto Slovenske Konjice Črnomelj Novo mesto Slovenj Gradec Lendava Ljutomer Kočevje Murska Sobota Izola, Piran Sevnica Slovenska Bistrica Postojna Postojna Metlika Ribnica Tolmin Maribor Tržič Radlje ob Dravi Krško Maribor, Radi je ob Dravi Sv. Florijan Sv. Florijan Sv. Florijan v Doliču Sv. Gregor Sv. Jede rt Sv. Jernej Sv. Jeronim Sv. Jurij ob Pesnici Sv. Jurij ob Sčavnici Sv. Jurij ob Taboru Sv. Jurij pod Kumom Sv. Jurij pri Celju Sv. Križ Sv. Križ pri Kostanjevici Sv. Križ pri Litiji Sv. Katarina Sv. Lenart nad Laškim Sv. Lenart v Slovenskih goricah Sv. Lenart na Dravskem polju Sv. Lovrenc na Pohorju Sv. Lovrenc pri Preboldu Sv. Lovrenc pri Prožinu Sv. Lucija Sv. Lucija Sv. Marjeta na Dravskem polju Sv. Martin pri Vurbergu Sv. Miklavž Sv. Miklavž pri Ormožu Sv. Ožbalt Sv. Pavel pri Preboldu Sv. Peter Sv. Peter na Medvedjem Sv. Peter pod Sv. gorami Sv. Peter pri Mariboru Sv. Peter v Savinjski dolini Sv. Primož Sv. Primož na Pohorju Sv. Primož nad Muto Sv. Primož nad Muto Sv. Rok ob Sotli Sv. Rupert nad Laškim Sv. Štefan Sv. TomažBertoki Sv. Tomaž pri Ormožu Sv. Trojica v Slovenskih goricah Mozirje Pol jčane Dravograd Grosupl je Celje okolica Pol jčane Celje okolica Maribor okolica Radgona Celje okolica Trbovl je Celje okolica Maribor okolica Krško Trebnje Kranj Celje okolica Maribor okolica Ptuj Maribor okolica Celje okolica Celje okolica Koper Tolmin Ptuj Maribor okolica Maribor okolica Ljutomer Maribor okolica Celje okolica Koper Pol jčane Krško Maribor okolica Celje okolica Celje okolica Dravograd Dravograd Dravograd Pol jč ane Celje okolica Celje okolica Koper Ljutomer Maribor okolica Velenje Šmarje pri Jelšah Slovenj Gradec Ribnica Laško Slovenske Konjice Žalec Maribor Gornja Radgona Trbovlje, Žalec Litija, Zagorje ob Savi Šentjur pri Celju Maribor Krško Litija Tržič Laško Lenart Ptuj Maribor Žalec Celje Koper Tolmin Maribor Maribor Maribor Ljutomer, Ormož Radlje ob Dravi Žalec Koper, Piran Šmarje pri Jelšah Šmarje pri Jelšah Maribor Žalec Šentjur pri Celju Radlje ob Dravi Radlje ob Dravi Radlje ob Dravi Šmarje pri Jelšah Laško Šmarje pri Jelšah Koper Ormož Lenart 118 Abecedni pregled prejšnjih krajev (KLO) po območjih današnjih občin SRS (nadaljevanje) Okraj Današnja občina Okraj Današnja občina Kraj (KLO) Sv. Urh Sv. Vid nad Cerknico Sv. Vid pri Planini Sv. Vid pri Ptuju Svetina Sveto Šaiamenci Salek Šal ovci Sal ovci r. sbre! je Sembije Sempas Šenčur Sentovec Senrurška gora Šentviška gora Šikoie Škalce Skale Skocjan Skocjan Škofije Škof j a Loka Škofja vas Skofl j i ca Skrbina Smarca Šmarje Šmarje Srriarje Šmarje pri Grosupljem Šmarje pri Jelšah Šmarje pri Sevnici Šmarješke Toplice Smarjera Smarjeta Šmartno ŠmartnoGamel jne Šmartno na Pohorju Šmartno ob Dreti Šmartno ob Paki Šmartno pri Litiji Šmartno pri Slov. G rad cu Šmartno v Rožni dol ini Šmartno v Tuhinju Šmihel v Mozirju Šmihel pri Novem mestu Šmihel pri Št. Petru Šmihel pri Žužemberku Šmiklavž Trbovl je Postojna Celje okolica Ptuj Celje okolica Sežana Š Murska Sobota Mozirje *■ Murska Sobota Ptuj Idrija Ilirska Bistrica Gorica Kranj Poljčane Kranj Tolmin Ptuj Poljčane Mozirje Grosupl je Novo mesto Koper Kranj Celje okolica Ljubljana okolica Sežana Kamnik Gorica Koper Novo mesto Grosupl je Celje okolica Krško Novo mesto Maribor okolica Novo mesto Gorica Ljubljana okolica Poljčane Mozirje Mozirje Ljubljana okolica Dravograd Celje okolica Kamnik Mozirje Novo mesto Postojna Novo mesto Dravograd Trbovlje, Zagorje ob Savi Cerknica Šentjur pri Celju Ptuj Celje, Laško Sežana Murska Sobota Velenje Murska Sobota Ormož Idrija, Tolmin Ilirska Bistrica Nova Gorica Kranj ■ Slovenska Bistrica Kranj Tolmin Ptuj, Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Velenje Grosupl je Novo mesto Koper Škofja Loka Celje Ljubi j an aVič -Rudnik Sežana Kamnik Ajdovščina Koper Novo mesto Grosuplje, Ljubi janaVičRudnik Šmarje pri Jelšah Sevnica Novo mesto Lenart, Maribor Novo mesto Nova Gorica Ljubljana - Šiška Slovenska Bistrica Mozirje Velenje Grosuplje, Litija Slovenj Gradec Celje Kamnik Mozirje Novo mesto Postojna Novo mesto Slovenj Gradec Kraj (KLO) Šoštanj Špitalič Špitalič Št. Andraž pri Velenju Štanjel Št. Danijel Št. Gotard Št. Ilj pod Turjakom St. lij pri Velenju Št. Ilj v Slovenskih goricah Štjak Št. Janž na Dolenjskem Št. Janž pri Dravogradu St. Janž pri Velenju Št. Jernej Št. Jurij Št. Jurij pri Grosupljem Lemberr Št. Lovrenc pri Št. Rupertu Št. Lovrenc pri Veliki Loki Štomaž Štore Štorje Št. Ožbalt Št. Peter Št. Peter na Krasu Št. Peter pri Gorici Štrekl jevsc Št. Rupert Št. Vid Št. Vid Št. Vid nad Valdekom Št. Vid pri Grobelnem St. Vid pri Stični Šul inci Šutna Tacen Talčji vrh Tatre Teharje Telče Temenice Temenica Tešanovci Tinje Tirna Mozirje Kamnik Poljčane Celje okolica Sežana Dravograd Trbovl je Dravograd Celje okolica Maribor okolica Sežana Trebnje Dravograd Celje okolica Novo mesto Novo mesto Grosuplje Trbovl je Trebnje Trebnje Gorica Celje okolica Sežana Kamnik Novo mesto Postojna Gorica Črnomelj Trebnje Gorica Ljubljana mesto Dravograd Celje okolica Grosuplje Murska Sobota Krško I Ljubljana okolica Črnomelj Ilirska Bistrica Celje okolica Trebnje Grosupl je Gorica Murska Sobota Pol jčane Ljubljana okolica Velenje Kamnik Slovenske Konjice Žalec Sežana Ravne na Koroškem Domžale, Zagorje ob Sav i Slovenj Gradec Veleni®. Žalec Maribor Sežana Sevnica Dravograd, Slovenj Gradec Velenje, Žalec Novo mesto Nove mesto Grosuplje Zagorje ob Savi Litija Trebnje Ajdovščina Celje Sežana Domžale Novo mesto Postojna Nova Gorica Crnomeli Trebnje Ajdovščina, Sežana LjubljanaŠiška Slovenj Gradec Šmarje pri jeišan Grosuplje Murska Sobota Krško Ljubi janaŠiška Cmomei j Ilirska Bistrica, Sežana Celje Sevnica Grosupije, Litija Nova Gorica Murska Sobota Slovenska Bistrica Litija, Zagorje ob Savi 119 Abecedni pregled prejšnjih krajev (KLO) po območjih današnjih občin SRS (nadaljevanje) Kraj (KLO) Okraj Današnja občina Kraj (KLO) Okraj Današnja občina Tišina Tolmin Tomaj Tominje Tomišel j Topolovci Topolščica Tratakolodvor Trate Trafe Trava Trboje Trbonje Trbovl je Trd kov a Trebeino Trebija Trebnje Trenta Tribuče Trnova Trnje Trnovci Trnovi je Trnovo Trnovo Trnovska vas Trnovski vrh Troblje Tropov ci Trotkova Trpčane Trstenik Truške Trzin TržecJurovci Tržič Tržišče Tuhinj Tunjice Turiška vas Turjak Turje Turnišče Turški vrh Unec Uršna sel a Ustje Vače Vadarci Vanča vas Vaneča vas Murska Sobota Tolmin Sežana Ilirska Bistrica Ljubljana okolica Murska Sobota Mozirje Kranj Idrija Radgona Kočevje Kranj v Dravograd Trbovlje Murska Sobota Trebnje Kranj Trebnje Tolmin Črnomelj Celje okolica Postojna Ljutomer Celje okolica Gorica Tolmin Ptuj Ptuj Dravograd Murska Sobota Radgona II irska Bistrica Kranj Sežana Kamnik Ptuj Kranj Trebnje Kamnik Kamnik Dravograd Grosuplje Trbovlje Lendava Ptuj Postojna Novo mesto Gorica Ljubljana okolica Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Tolmin Sežana Ilirska Bistrica Ljubi janaVičRudnik Murska Sobota Velenje Skofja Loka Logatec Maribor Kočevje Kranj, Ljubi jana-Siška Dravograd Trbovlje Murska Sobota Trebnje Skofja Loka Trebnje Tolmin Črnomelj Žalec Postojna Ormož Celje Nova Gorica Tolmin Ptuj Ptuj Slovenj Gradec Murska Sobota Lenart Ilirska Bistrica Kranj Koper Domžale Ptuj Tržič Sevnica Kamnik Kamnik Slovenj Gradec Ljubi janaVičRudnik Hrastnik Lendava Ptuj Cerknica Novo mesto Ajdovščina Litija, Zagorje ob Savi Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Vanganel Vareja Vas - Fara Vavta vas Večeslavci Velenje Velesovo Vel Vel Vel Vel Vel Vel Vel Ve! Vel Vel Vel Vel Vel Vel Vel Ve! Vel Vel cane ka Dolina ka Kostrevnica ka Loka ka Nedelja ka Pirešica ka Polana ka Stanga ka Varnica ke Bloke ke Lašče ke Poljane ke Zabije ki dol ki Gaber ki Kamen ki Podlog ko brdo Velka Verd Veržej Vešč i ca Vetrn ik VidemDobrepol je Videm ob Savi Vidonci Vinica Vintarovci Vipava Vipolže Vir Visoko Višnja gora Višnja vas Višnjevik Vitanje Vitomarci Vodice Voglje Vogrsko Vojnik Vojsko Vojščica Volarje Volče Veličina Vrabče Vransko Vrbno Vrbovo Vremski Britof Vrh Koper Ptuj Kočevje Novo mesto Murska Sobota Mozirje Kranj Ljutomer Krško Ljubljana okolica Trebnje Ptuj Celje okolica Lendava Ljubljana okolica Ptuj Postojna Grosuplje Kočevje Gorica Sežana Trebnje Krško Krško Ilirska Bistrica Radgona Ljubljana okolica Ljutomer Murska Sobota Krško Grosuplje Krško Murska Sobota Črnomel j Ptuj Gorica Gorica Kamnik Kranj Grosupl je Celje okolica Gorica Celje okolica Ptuj Kamnik Kranj Gorica Celje okolica Idrija Gorica Tolmin Tolmin Maribor okolica Sežana Celje okolica Celje okolica Ilirska Bistrica Sežana Kočevje Vrh Sv. Treh kraljev Ljubljana okolica Vrhloga Poljčane Koper Ptuj Kočevje Novo mesto Murska Sobota Velenje Kranj Ljutomer, Ormož Brežice Litija Trebnje Ormož Žalec Lendava Litija Ptuj Cerknica Ljubi j anaVič -Rudnik Ribnica Ajdovšči na Sežana Grosuplje, Trebnje Krško Krško Ilirska Bistrica Maribor Vrhnika Ljutomer Murska Sobota Šmarje pri Jelšah Grosuplje Krško Murska Sobota Črnomel j Ptuj Ajdovščina Nova Gorica Domžale Kranj Grosupl je Celje Nova Gorica Slovenske Konjice Ptuj Ljubi janaSiška Kranj Nova Gorica Celje Idrija, Tolmin Nova Gorica Tolmin Tolmin Lenart Sežana Žalec Celje, Šentjur pri Celju Ilirska Bistrica Sežana Kočevje Logatec Slovenska Bistrica Vrhnika Ljubljana okolica Vrhnika 120 Abecedni pregled prejšnjih krajev (KLO) po območjih današnjih občin SRS (nadaljevanje) Kraj (KLO) Okraj Današnja občina Kraj (KLO) Okraj Današnja občina Vrhole Vrhovo Vrhpol je Vrhpol je Vršno Vrtojba Vrtovin Vrzdenec - Zažar Vučja gomila Vučja vas Vuhred Vurberg Vuzenica Zabiče Zabovci Zabukovje Zagorje Zagorje Zagorje Zagrad Zagradec ZaklanecBrezje Zakriž Zal i I og Zalog Zaiošče Zamcsrkova Zameško Zamostec Zamošani Zaplana Zapoge Zacotok Žareč je Zatolmin Zavodnje Zavrč Zbelovo ZbigovciLastomerci Zbore Zdole Pol jčane Trbovlje Gorica Kamnik Tolmin Gorica Gorica Ljubljana okolica Murska Sobota Ljutomer v Dravograd Ptuj Dravograd Ilirska Bistrica Ptuj Krško Celje okolica Postojna Trbovlje Novo mesto Grosuplje Ljubljana okolica Idrija Kranj Kamnik Gorica Maribor okolica Novo mesto Kočevje Ptuj Ljubljana okolica Kranj Gorica Ilirska Bistrica Tolmin Mozirje Ptuj Pol jčane Radgona Novo mesto Krško Slovenska Bistrica Laško Ajdovščina Domžale Tolmin Nova Gorica Ajdovščina L ju bi j anaVič -Rudnik Murska Sobota Ljutomer Radlje ob Dravi Maribor, Ptuj Radlje ob Dravi Ilirska Bistrica Ptuj Sevnica, Šentjur pri Celju Šmarje pri Jelšah Postojna Zagorje ob Savi Novo mesto, Sevnica Grosuplje Ljub! janaVičRudnik Idrija Skofja Loka Kranj Nova Gorica Lenart Novo mesto Ribnica Ptuj Logatec, Vrhnika Ljubi janaŠiška Nova Gorica Ilirska Bistrica Tolmin Velenje Ptuj Slovenske Konjice Gornja Radgona Novo mesto Brežice, Krško Zemon Zenkovci Zgornja Bistrica Zgornja Jablanica Zgornja Kungota Zgornja Ložnica Zgornja Luša Zgornja Polskava Zgornja Pristava Zgornja Ročica Zgornja Ščavnica Zgornje Gorje Zgornji Duplek Zibika Zidani most Zimica Zminec Zreče Žabče Zabjek Zabnica Zaga Žalec Žalna Železniki Zeliml je Žel in Željne Zenavl je Žepovci Žerjav Žerjavci Žerovinci Žeta le Žice Žiče Žigmarice Žiri Žirovnica Župetinci Žusem Žužemberk Ilirska Bistrica Murska Sobota Pol jčane Ljubljana okolica Maribor okolica Pol jčane Kranj Maribor okolica Ptuj Radgona Radgona Jesenice Maribor okolica Pol jčane Trbovlje Maribor okolica Kranj Poljčane Tolmin Poljčane Kranj Tolmin Celje okolica Grosuplje Kranj Ljubljana okolica Idrija Kočevje Murska Sobota Lendava Dravograd Maribor okolica Ljutomer Ptuj Radgona Poljčane Kočevje Kranj Jesenice Radgona Celje okolica Novo mesto Ilirska Bistrica Murska Sobota Slovenska Bistrica Litija Maribor Slovenska Bistrica Škof j a Loka Slovenska Bistrica Ptuj Lenart Lenart Jesenice, Radovljica Maribor Šmarje pri Jelšah Hrastnik, Laško Lenart, Maribor Škof j a Loka Slovenske Konjice Tolmin Slovenska Bistrica Kranj, Škofja Loka Tolmin Žalec Grosuplje Škofja Loka Ljubi janaVičRudnik Idrija Kočevje Murska Sobota Gornja Radgona Ravne na Koroškem Lenart Ormož Ptuj Lenart Slovenske Konjice Ribnica Škofja Loka Jesenice Lenart Šentjur pri. Celju, Šmarje pri Jelšah Novo mesto ABECEDNI PREGLED OBSTOJA OBČIN V SR SLOVENIJI OD LETA 1952 DALJE 1) Naziv občine VSEH OBČIN Adlešiči Ajdovščina (M) Apače Artiče Begunje Begunje na Gorenjskem Beltinci Besnica Bistrica ob Sotli Bizel jsko Blagovica B lan ca Bied (M) Bloke Bodonci Bogojina Bohinjska Bistrica Bohinj Bori Borovnica Boštanj Bovec (M) Branik Braslovče Breg in j Brestanica Bre ze Brezno - Podvelka Brezovica Brežice (M) Brusnice Bučka Bučkovci Cankova Celje mesto Celje (M) Cerklje Cerklje ob Krki Cerknica Cerkno Cerkven jak Cezan jevci Cirkovci (Cirkovce) Cirkulane Col Doba obstoja CN cn in LO o c* ^ n! ^ cd ^ O "O o — . ^ S Tf Os in Os 00 « to o IT) — o o ^ K in "O iT) CN CS r— . rs •»o • . CN O CN O I co o -o Q o ^ vO •— o rCN o -s ^5 o ^ vO — o '" " I CN 00 o ^ o "0^ — o <5 ro ^ o* o Pcs •o r— On • pCN -d ^ On* CO CN O ^ ~o "O s £ On . CN r (D Os ~ no -•" B C 371 374 375 384 130 122 111 92 89 85 83 75 71 67 66 62 60 C G LT KŠ P£ R MS KR KŠ KŠ LO KŠ R PS C G LT KŠ PS R C G LT KŠ PS R G G MS MS KR KR KŠ KŠ KŠ KŠ LO LO C G C LT - - - KŠ - - - PS - - - R - - MS MS MS MS KR - - - KŠ - - - G G G, KP KP, X X MS MS MS MS MS MS MS MS KS R PS MS MS MS MS LO LO KŠ KŠ KS R PS MS MS R KS LO KŠ R PS MS MS R KR KR KR KR KR KR KR KR KS TM G CO CO CE TM TM G G - KR - PT LO LO LJ KŠ - TM G G CE - KR KR KR KR KR KR KR LJ LJ LJ TM TM TM KŠ KŠ KŠ CO CO CE TM KŠ CE MOMOMOMO - LO LO LO LO KŠ KŠ KŠ KŠ TB TB, NM NM NM NM NM NM NM NM NM NM, CE CE, X X NMNMNMNM - KS KS LT LT KS LT KS LT MS MS MS MS MS 0 0 - CE MS MS KR KR KŠ KŠ CE CE KR KR KR KŠ KŠ - CE KR CE CE KR - CE CE CE CE CE CE CE CE, X PS PS PS PS LJ TM TM TM TM G MO MO MO MO - LT LT LT LT - PT PT PT PT - LJ G LJ LJ G - LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ , X ' X PT PT PT G G G PT G 1) Pojavi in nazivi nastopajo, kjer so skrajšane oznake za okraj (ali mesto), ki pomenijo: CE Celje CO Celje okolica Č Črnomelj G Gorica KČ Kočevje K P Koper KR Kranj KŠ Krško Lj Ljubljana LO Ljubljana okolica LT Ljutomer MB Maribor M O Maribor okolica MS Murska Sobota NM Novo mesto PS Postojna PT Ptuj GML Glavno mesto Ljubljana R Radovljica MM Mesto Maribor SŽ Sežana MC Mesto Celje SG Slovenj Gradec (M) Mestna občina v času 19521955 Š Šoštanj (O Mesto kot političnoteritorialna TM Tolmin enota v času od 19521955) TB Trbovlje X Občine po odpravi okrajev Ni pojava občine 122 ABECEDNI PREGLED OBSTOJA OBČIN V SR SLOVENIJI OD LETA 1952 DALJE (nadaljevanje) Naziv občine Doba obstoja o -o CN CN U-) tO Os On — O CN LT) tO On On ^ O TJ LO On u~) On . co 00 "O hs LO LT) On lO i— o . t— hs -O CN o "O CO iN £ lO O . "§ Jo CO On IO rOn • CN O "O o 00 IO LO On On r^ -o O "O o On O LO On On _ nO O . CN O ^ O Q nO nO ON On Pco ^ On O TJ Q nO <> On On O TJ — <> O On On =— ir) CN p—" 00 0 T) i— 3 nO ON On nO CO CN O 3 On nO — On . »— CN nO ^ . CO Os CN O ^ 3 CN On nO pOn C ^ oo o "O o o S 2: On o r0N! O TJ d o— — a . "8 r— C Čafež ob Savi Čemšenik Čepovan Črenšovci Črna na Koroškem Črne pri Prevaljah Črniče Cm i ka! Črnivec Črni vrh Črnomelj (M) Črnuče Dekani De ste mi k (Desternik) Divača Dobova Dobre polje (g i. Videm Dobre polje) Dobrna Dobrnič Dobrovo Dobrova pri Ljubljani (giej Dobrova) Dobrovnik Dobrovo Doirane Dol pri Hrastniku Dole pri Litiji Do i en j a vas Dolenjske Toplice Dolsko Domžale DovjeMojstrana Drage Draga - Loški potok (gi. Draga + L. p. ) Dragafuš Drami je Dravograd Drvanja Duplek Dutov! je Dvor Fram Frankolovo Gaberje Gabrovka Glavno mesto Ljubljana G om i I sko Gorenja vas Gorice Gorišnica Gorje Gornja Radgona (M) Gornji grad KS TB G MS SG G SŽ R G PT SŽ KŠ G PS TB TB KČ MS LO O CO KR KR PT R LT Š KS KS TB TB G G MS MS SG SG G G SŽ SŽ R R G G KS TB G MS SG MB G SŽ R G MB Č Č Č Č NM NM NM NM NM NM NM NM NM NM NM, LJ LJ, X X LO LO LO LO - _______ - PT PT SŽ SŽ KŠ KŠ KP - PT PT - SŽ KP KP KŠ - KP KC LJ LJ LJ LJ CO CO CE NM NM NM LO LO LO CE NM LO LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ MS MS MS MS G PS TB TB KČ G PS TB TB KČ G PS TB TB KČ G NM NM NM NM LO LO R KČ C CO SG MO LO LO LO LO R R KČ KČ C C CO CE SG SG MO MO LO - LO LJ R KČ - LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ, X KC - Č - CE - SG MB MB MO - MB MB MB MB MB /v® MB MB MB, X X MO MO MO MO SŽ SŽ SŽ SŽ NM NM NM NM MO MO MO MO CO CO CE CE MS MS MS - LO LO LO - O O O - CO CE CE - KR KR KR KR KR KR - KR KR KR - PT PT PT MB - R R - LT LT MS MS MS MS Š Š - PT R L T Š MS MS MS MS MS MS MS, MB MB, X X 123 ABECEDNI PREGLED OBSTOJA OBČIN V SR SLOVENIJI OD LETA 1952 DALJE (nadaljevan je) Naziv občine Dan obstoja o ^ CN CN tO in o* o i— od o cn ir> lo o Os r— ^ ir> U*) CN Os Tf r— . CO o ^ m 10 to Os Os r— rCN . CM o K tO U" ) LO OOs P— . K •O . . CN O CN CO O ^ CO N, U-) U" ) O Os r CO Os CN O "S CO CO IT) to Os Os _ T« CN 0 CN O CN O ^ OS CO to to Os Os »— TJ 0 ^ O Os CN LO ^ O-. SO 9 o O CN 0 CN CN P o -o _ — o O Os Os "" " CN Os CO CN ■§3 CN Os sO r— CN ^ CO O o CO o sO Os Os _ ^ CN tžl o Os IT r— O . "B Gornji Petrov ci GoMa vas Gračišče Grad Gradac Gradišče v Slov. goricah Grahovo Grajena Grgar Griže Grosuplje Hajdina Herpel je (Hrpeije) Hinje Hoče Horjul Hrastnik (M) Hruševje Idrija (M) Ig ll irska Bistrica (M) Ivarična gorica Ivonjci Ivanjkovci Izola (M) Jablanica pod Sne ž. Jakobsk! dol Jareninc Jeliane Jesenice (M) Jezersko Jurklošfsr Jurovskl dol JurSinei Ka! nad Kanalsrn Kamni ca Kamnik (M) Kamniška Slrfrica Kanal Knsžak Kobarid Kočevje (M) Kočevska Reka Kog Kojsko Komen Komenda Koper (M) Koper okolica Korena Kostanj Kostanjevica Kostanjevica ob Krki (M) KostanjevicoPodboč j e MS MS MS MS NM NM NM NM SŽ SŽ SŽ SŽ MS MS MS MS č č č č LO T8 PS TM LO PS LT LT MS MS MS MO MO MO MO MO TMv PT G CO TM TM TM PT PT PT G G CO CE G CE LO LO LO L O LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ U LJ LJ LJ; X PT PT PT PT SŽ SŽ SŽ SŽ KP MM NM NM NM - MO MO MO MO - LO LO LO - KP KP KP KP JP KP KP KP KP KP TB T0 TB PS PS PS TB 18, 1 J LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ, X X TM TM LO LO PS PS LT LT LT LT TM G G LO - PS KP KP LJ LJ LT - KP LJ KP LJ KP KP LJ LJ G KP LJ G KP G KP G KP G, KP KP, X X KP KP, X X LT KP KP KP KP KP KP KP KP KP KP KP KP KP, X PS PS PS PS MO MO MO MO MO PS R KR CO MO PT LO LO G MO MO MO - PS PS PS - R R R KR KR KR KR KR - CO CI CE •< MO MO MO - - PT PT PT PT - KR KR KR KR KR KR KR KR KR»LJ LJ(X X G NM LO LO G G G NM NM - LO LO LJ LO LO » G G G LJ G Pi PS TM TM KČ KČ KČ KČ LT L T G G SŽ SŽ LO LO MO MO LT LT G G Ki Ki PS PS - - TM TM G G KČ KČ KČ LJ KČ KČ - » LT LT - - O G mm' SŽ SŽ G G LO LO - - KP KP KP KR - - - MO - - - LT LT - - - G G - - - KŠ KŠ - - - NM NM NM LJ G G L J G KP LJ G G LJ LJ G G LJ LJ LJ G G G G LJ LJ LJ G G LJ LJ G G LJ LJ LJ LJ/X LJ LJ LJiX KP KP KP KP KP KP KP KP KP, X KP 124 ABECEDNI PREGLED OBSTOJA OBČIN V SR SLOVENIJI OD LETA 1952 DALJE (nadaljevanje) Naziv občine Doba obstoja o CN CN ir> IT) Os Os — Os* cd O •s CN co LO Os Os — o "t IT) to Os Os r Tjr. co O U-) <0 Os Os . SO 13 Os* O "O u-) rs <0 LO Os Os O CN 00 O "O K co IO lO Os Os co Os CN O "O co co iP UO Os Os . CN o — . Os O CN O "S OS CO IO IO Os Os o — CO o ^ o Os o IO Os Os r— o . . o CN CN rOs CN O "O ^ Q sO Os Os ^ co d p-* o ■s ^ r— Os -O rOn o 73 <> rOs sO rOs O "S ^O rOs sO rOs ^ CN '3 CN Os sO Os ^ CO* s i Os C(3 (u Os izr ^ D . "8 <— C Kostei Kozje Kranj (M) Kranjska gora Kresnice Križevci pri Ljutomeru Križevci v Prekmurju Krka Krmel j Kropa Krško Kuzma Lašče (gl . Vel . Lašče) Laško (M) Lenart v Slov. Lendava (M) Lesično Leskovec Leskovec pri Krškem Lešje Litija (M) Ljubi janaBežigrad Ljub! janaCenter Ljubi janaCrnuče LjubljanaMoste Ljubi j anaMostePol je Ljubi jan aPolje Ljubi jan aRudnik Ljubi jan aŠentvid Ljubi janaSiška Ljubi janaVič L jubi janaVičRudnik Ljubno Ljutomer (M) Loče Logatec Loka pri Zidanem mostu Loška dol ina Loški potok Lovrenc na Drav. polju Lovrenc na Pohorju Luče Lukovi ca Mačkovci Makole Malečnik Marezige Maribor mesto Maribor Maribor - Center Maribor - Košaki Maribor - Tabor Maribor - Markovci Martjanci Materija Mavčiče Tezno KC CO KR R LO LT KC KC CO CE KR KR R R KC CE KR R CE KR KR KR KR KR KR KR KR KR KR KR, LJ LJ, X X LO LO LO LT LT LT MG MG MG MG LO KŠ R LO LO LO KŠ KŠ KŠ R R R CE, X X MS MS MS MS - - - KČ LJ LJ LJ LJ CO CO CE CE CE CE CE CE CE MO MO MO MO MB MB MB MB MB MS MS MS MS MS MS MS MS MS CO CO CE CE CE CE CE CE CE CE, X X MB MB MB MB MB MB MB, X X MS MS MS MS MS MS, MB MB; X X CE PT PT KŠ KŠ P T P T KS KS PT PT P T PT MB LO LO LJ, X LJ, X LO LO L J LJ L J LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ, X LJ LJ L J L J LJ LJ, X LJ LJ LJ LJ, X LJ L J LJ, X S S LT LT CO CO LO LO TB TB PS PS KČ KČ PT PT MO MO Š Š LO LO MS MS PT PT MO MO S S LT LT CE CE LO LO TB TB PS PS KČ KČ PT PT MO MO Š Š LO LO MS MS PT PT MO MO MS MS MS MS MS MS MS MS MS MS MS, MB MBX X LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ, X X LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ O MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB - MB MB MB MB MB MB MB MB MB, X MB MB m MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB, X MB MB MB, X PT PT PT PT - MS MS MS MS MS MS MS SŽ SŽ SŽ SŽ - KR KR KR KR - 125 ABECEDNi PREGLED OBSTOJA OBČIN V SR SLOVENIJI OD LETA 1952 DALJE (nadaljevanje) Naziv občine Doba obstoja o CN CN iT) IO O CN — O-«' cd o CN IO 10 o — O ir> u-) o Os r. co oo o ^ tO IO CN Os r o 73 rN m IT) o O" r o CN co O 00 rs lo in oCN r— . o rs » CO Os CN O ^ co 00 to IO Os CN r— • oO CN o ^ Os 00 to to CN Os f— o LO CN CN r— o "S o Q sO SO Os CN e. co ^ CN O "D SO Os Os » s. ro d — ' o -o (— r~ <> O CN Os * O T> ^ r^ O Os Os f— o "O ^ ^O O CN Os Os co CN O O CN Os . 00 . co o "S >0 s0 - CN Os rCN 53 C co ^ 5) O— — o Medvode Mengeš Metlika (M) Mežica Miren Mirna Mirna peč Mislinja Mlinše Mokronog Moravče Most na Soči Motnik Mozel j Mozirje fvUrrska Sobota (M) Mu ta Naklo Nazorje Nova Gorica (M) Novo mesto Cplotnica Ormož (M) Osi !fi i ca Ožbalt ob Dravi Pekre - Limbuš Pesnica Petrovci - Salovci Petrovče Piran (M) Pišece Pivka Plcsiina Planina pri Sevnici Podbočje Podčetrtek Podgorci Podgorje Podgorje Podgrad Podkum Podlehnik Podnart Podpeč - Preserje Pod sreda Podtabor pri Grosupljem Podvelka Polana Polenšak Polhov Gradec Poljane Poi jčane Pol je Polje ob Sotli Polšnik Polzela Ponikva pri Grobelnem LO LO LO LO Č Č SG SG - G NM NM NM NM SG SG TB - TB NM NM LO LO TM TM LO LO KČ KČ Š Š MS MS SG SG KR KR Š Š G G LO LO LO LO Č Č SG SG G G NM NM NM NM SG SG TB TB NM NM LO LO TM TM LO LO KČ KČ Š Š LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ - - - - - NM NM NM NM NM NM NM NM NM NM NM, LJ LJ, X X NM NM NM NM NM NM LJ LJ LJ MS SG KR Š G MS SG KR Š G NM NM NM NM NM NM CE CE CE CE CE CE CE CE CE CE CE CE, X X MS MS MS MS MS MS MS MS MS MS MS, MB MB, X X G G G G G G G G G, KP KP, X X NM NM NM NM NM NM NM NM NM, LJ LJ, X X MO MO MO MO PT PT PT PT KČ KČ KČ KČ MO MO MO MO - MO MO MO MO - MO MO MO MO - - - - MS CO CO CE CE - - - KP KP PT MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB, X X MS MS MS MS MS MS MS MS MS MS, MB - KP KP KP KP KP KP KP KP KP KP KP, X X KS KS KS PS PS PS PS PS PS CO CO CE KŠ KŠ KŠ KŠ CO CO CE CE PT PT PT PT SŽ SŽ SŽ SŽ SG SG SG SG SŽ SŽ SŽ SŽ TB TB TB TB PT PT PT PT R R R R LO LO LO LO KŠ KŠ KŠ KŠ LO LO LO LO MS MS MS MS PT PT PT PT LO LO LO LO KS ~ PS KP PS CE CE KP KP MB MB KR KR KR KR - MO MO MO MO MB MB G ML G ML G ML G ML - CO CO CE CE - TB TB TB TB - CO CO CE CE CO CO CE CE 126 ABECEDNI PREGLED OBSTOJA OBČIN V SR SLOVENIJI OD LETA 1 952 DALJE (nadaljevanje) Naziv občine Doba obstoja o "O CS CN UO tO Oo*. <>■ od o -o CN to in o o> hs, . K o TJ U" ) tO o ■*t I— . co o ^ to ^ tO to o o«. — . o "Z ov* . CN ^r o ^N. 10 tO to o Or— . N. O . . CN O CN C0 O ^ 00 hs tO iO o Os r— . O rs «— CO Os' CN O C0 C0 to to Os Os — 00 o. IO Os ^ <) o tO Os Os I— sO . . o CN CN O S s sO Os CN — O TJ (_ O -o sO Os Os ro cn O r-0 o "O (__ — <> O Os Os — o TJ ^ — <> O Os Os r o TJ _ r— ^O sO Os CN rCN sO ^ Os* co CN o N s o oOI— Cž 0) o ro . "8 Portorož Postojna Pragersko Prebold Prečna Preddvor Predgrad Predosl je Prem Preval je Prežgan je Pristava Prosen jakovci Ptuj Puconci Rače Radeče (M) Radenci Radlje ob Dravi Radomlje Radovljica (M) Raka Rakek Rakovnik Ravne na Koroškem Razkrižje Račica Rečica ob Savinji Renče Ribnica Ribnica na Pohorju Rimske Toplice Rogaška Slatina Rogašovci Rog atec Rogoznica Rov t a Ruše Sečovlje Selca Selnica ob Dravi Semič Senovo Senožeče Senožeti Sevnica (M) Sežana (M) Slivnica pri Celju Slovenj Gradec (M) Slovenska Bistrica (M) Slovenske Konjice (M) Smlednik Sodražica Solčava Sovodenj Spodnja Idrija Središče - KP PS PS PS PS MO MO MO MO CO CO CE CE NM NM NM NM KR KR KR KR Č Č Č Č KR "KR KR KR PS PS PS PS SG SG SG SG LO LO LO LO CO CO CE CE MS MS MS MS PT PT PT PT MS MS MS MS KP KP KP KP KP KP KP KP KP KP KP KP(X X KC PT MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB, X MO MO MO MO MB MB MB MB - TB TB TB TB TB TB^J LJ - LT LT LT LT - SG SG SG SG MB MB MB MB MB MB MB LO LO LO LO MB MB MB MB MB, X X R R R R KŠ KŠ KŠ KŠ PS PS PS PS NM NM NM NM SG SG SG SG MB KR KR KR KR KR KR KR KR KR KR KR, LJ LJ, X X MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB, X X LT LT LT LT CO CO CE CE Š Š Š Š G G G G G G G G MO MO MO MO - CO CO CE CE - CO CO CE CE CE CE MS MS MS MS CO CO CE CE PT PT PT PT LO LO LO LO - MO MO MO MO MB MB - - KP KR KR KR KR MB MB MB MB MO MO MO MO Č Č Č Č KŠ KŠ KŠ KŠ SŽ SŽ SŽ SŽ TB TB TB TB NM NM NM TB TB, NM NM NM NM NM NM KS KS KS KS TB TB, NM NM NM NM NM NM NM NM NM NM, CE CE, X X SŽ SŽ SŽ SŽ KP KP KP KP KP KP KP KP KP KP KP KP, X X CO CO C E CE ____ SG SG SG SG MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB, X X MO MO MO MO MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB MB, X X CE CO CO CE CE CE CE KR KR KR KR - KČ KČ KČ KČ KČ LJ LJ Š Š Š Š - - KR KR KR KR - - CE CE CE CE CE CE CE CE CE, X X LJ LJ TM TM TM TM PT MB 127 ABECEDNI PREGLED OBSTOJA OBČIN V SR SLOVENIJI OD LETA 1952 DALJE (nadaljevanje) Naziv občine O ^ CM CN iT) iT) OO — cs cd o ^ in to o O r— o 10 LT) O CN r— » O Os' . CM Doba obstoja ^ N. in ^ LO CN Os M o . O ^ co N. U" ) tO CN ar . Os N, o ^ oo CO LO u*) Os CN r^ CM 6 CN O CN O o CO LO to Os Os ^ sd o I S tT; O Os ►— o -o SO CN Os — . ro >r~ Os O TJ ^ O ^ sO CN Os r— O TJ ___ sO CN CN r o "O ^ r<) sO Os Os — . sd sO . CO . CN o ~o ^ rsO Os Os r"" " CN CN ro CN O "O fo rvi -o •o o o — . ro . n oo o •o o cs ^T ro . -8 Središče ob Dravi Srednja vas v Bohinju Srednje Starše Stična Straža Straža - Toplice Strmec Studenec Salovci Sempas Šempeter pri Gorici Šempeter pri Novi Gorici Šempeter v Savinjski dolini Šentilj Šentilj v Slov. goricah Šentjernej Šentjur pri Celju Šentvid Šentvid pri Stični Škocjan Škofja Loka (M) Škorja vas Škof! j I ca Šmarje Šmarje Šmarje pri Jelšah Šmarjeta Šmarjeta na Pohorju Šmartno ob Paki Šmartno ob Pesnici Šmartno pri Litiji Šmartno pri Slov. Gradcu Šmartno v Rožni dolini Šoštanj (M) Štanjel Štore Tabor Tišina Tolmin (M) Trbovlje (M) Trebelno Trebnje Tribuša Trnovska vas Trojane Trška gora Tržič (M) Tržišče Tuhinj Tuhinjska Srednja vas Turnišče Vače Velenje (M) Velika Dolina Velika Loka PT R PT R PT R PT R MO MO MO MO PT LO PT PT LO LO PT LO NM NM NM NM NM NM NM CO CO CO KŠ KŠ KŠ MS MS MS G G G G CO CO CE KR KR KR CE KŠ MS G G CE KR G MB MB - MO MO MO MG - NM NM NM NM NM NM NM - CO CO CE CE CE CE CE CE G ML G ML G ML G ML - LO LO LO LO - NM NM NM NM - KR KR KR KR KR CO CO, MC CE CE - LO LO LO LO - KP - CE CE CE CE CE CE CE CE, X X KR KR KR KR KR KR KR KR KR KR, LJ LJ, X X LO LO LO LO - CO CO CE CE CE CE NM NM NM NM NM - MO MO MO MO - CE CE CE CE CE CE CE CE CE CE, X X CE CE CE CE CE CE CE CE CE CE S S S S - MO MO MO MO - LO LO LO LO - SG SG SG SG - C O C O, MC CE CE - Š Š Š Š CE SŽSŽSŽSŽCOCO, MC CE CE - - - CO CO CE CE - - - - MS MS MS MS - - - TM TM TM TM G G G G G G G G G G G, KB KP, X X TB TB TB TB TB TB, LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ, LJ LJ, X X NM NM NM NM - NM NM NM NM NM NM NM NM NM NM NM NM NM NM NM, LJ LJ, X X TM TM NM NM - - PT PT PT PT - TB TB TB TB - - NM NM NM NM - KR KR KR KR KR KR KR KŠ KŠ KŠ KŠ - LO LO LO LO - KR KR KR KR KR KR KR KR, LJ LJ, X LO MS LO MS LO LO Š Š KŠ KŠ LO LO MS MS LO LO Š Š KŠ KŠ CE, -X X NM NM NM NM 128 ABECEDNI PREGLED OBSTOJA OBČIN V SR SLOVENIJI OD LETA 1952 DALJE (nadaljevanje) Naziv občine Doba obsfoja o TJ ^ K tO o cs o* cd o "O CM ^ U-) uo CN o. [\ . n! o "O ir) in o cs >— . co o TJ ^ to u-) in o. o rCN . CN O "D tn K in "o o CN md . . CN O CN CO o TJ K CO in to cn o . o K r CO o*. CM ^ 00 co in in cn CN — o TJ CO Os in Ln CN CN o TJ Os o m o Os CN sO . . o CN CN O "O O O sO >o CN CN . CO CN O "D o O >0 CN CN CO CN O i—' ' O O Os CN r— • in rM . co o tj _ O CN O Ti ^ ^ O O Cn CN — ^ CN -6 ^ Os" CO CM O ^ s CM CN so _ CN ^ CO ~š $ CN . r— CN rs. so Os o - "8 Velike Lašče Veliki Gaber Veliki Trn Velka Veržej Videm Videm - Dobrepolje Videm - Krško (M) Videm ob Sčavnici Videm pri Ptuju Videm pri Ptuju Vin ica Vinski vrhovi Vipava Višnja gora (M) Vitanje Vodice Vojnik Vol ičina Vransko Vreme Vrhnika (M) Vuzenica Zabukovje Zagorje ob Savi (M) Zagradec Zali hrib Zalo log Zavrč Zgornja Kungota Zgornja Polskava Zgornja Sčavnica Zminec Zreče Žab ni ca Žalec Železniki Žetale Žiri Žirovnica Žusem Žužemberk KC KC KC KC NM NM NM NM KŠ KŠ KŠ KŠ MO MO MO MO LT LT LT LT PT Č LT G PT KC KC KC KC - _ _ - - KŠ KŠ KŠ KŠ TB TB; NM NM NM NM NM NM NM NM NM NMCE LT LT LT LT MS MS MS - - PT PT PT PT _____ PT Č LT G PT Č LT G PT Č LT G LO LO LO LO CO CO CE CE - LO LO LO LO CO CO CE CE CE CE MO MO MO MO - CO CO CO CE CE SZ SZ SZ SZ LO LO LO LO LJ SG SG SG SG KŠ KŠ KŠ KŠ - TB TB TB TB TB TB, LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ, X X LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ LJ, X X NM NM NM NM G G G G KR KR KR KR PT PT PT PT MO MO MO MO MO MO MO MO MO MO MO MO KR KR KR KR CO CO CE CE KR KR KR KR CO CO CE CE KR PT KR KR KR CE KR CE KR CE CE KR KR CE KR CE KR CE CE KR KR CE CE CE CE, X X PT PT KR KR KR R R R PT KR R KR KR KR KR KR KR KR KR CO CO CE CE - - - - - - - NM NM NM NM NM NM NM NM NM NM NM 129 REZULTATI RAZISKOVANJ Odgovarja direktor Franta Kome! Urednik Branko Mlinar Lektor Jože Faganel Tehnični urednik Anton Roje Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12 februar 1 976 Naklada 200 izvodov Cena 65 d in Uporaba m objava podatkov, v celoti ali delno, dovoljena le z navedbo vira >• i \