Poštnina platana v gotovini.
Leto VSn, it. 78.	V	llubilmi,	v	ž@Srt©&	6. aprlia 1922. Pešam. št. 75 par.
lAPIEJ
Glasilo SoelaEistifne stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravnišLvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2Va pšeničnih kg, celoletno 80 pk. V aprilu 1922 računamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo^ Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Letnik IV., Stev. 14. Četrtkova Številka „NAPR1JA“
izhaja kot tednik
LJUDSKI d L AS
Glasilo Kmetako-delavske »resa.
Stane letno 7-2 pk = 28 80 din., mesečno 0'60 pk = 2'40 din. (V aprilu 1922 velja 1 pk 4 din.)
Umiranje decemberskih rekrutov.
(Zaključni govor poslanca sodr. Etbiua Kristana v debati zaradi obtožbe bivšega vojnega ministra eeuenala Zece vica).
meseca decembra potrebno ali ne. Mojc
Gospodie! Jaz nimam občutka, da bi bila stvar, za katero gre tukaj, tako lahka, da še izprcobrne v humoresko, kakršno smo doživeli prav sedaj. (Medklici z levice: Na žalost! Na žalost!) Malo čudijo je zasledovati debate, v kateri sc iznašajo najresnejši argumenti z ene in z druge strani, in videti skoraj vso skupščino desinteresirano, naenkrat pa pazno poslušajočo, kadar se tukaj odigrava burka. (Diša Popadič: Vsak poslanec ima pravico govoriti.) Gospod poslancc. seda.i govorim .iaz; ko ste Vi govorili, sem molčal jaz. Znano je, dji prenašamo navadno naj-liberalneje v.se medklice, nikakor pa ne dam. da bi se osmešila ta žalostna stvar. Ce ne bi šlo za nič drugega, kakor da je bilo 300 mrtvih, bi to zadostovalo, da sc stvar resno obravnava.
Gospodje, iaz ne mislim imeti advokatskega govora in kratek bom. Mislim Pa tudi, da nam tukaj ni treba advokatskih govorov, ker mi tukaj nismo sodišče. 'Minister pravosodja dr. Lazar Markovič: Ni res. Vi ste sodišče, gospod, ker vam ng bi bilo treba tožiti, a vložili ste tožbo, na pravite, da niste sodišče.) Mi nismo sodišče, mi smo Narodna skupščina. (Minister Markovič dela medklice.) Gospod minister Markovič ]e naj večji sofist izmed vseh pravnikov v tej zbornici in misli, da nas bo prepričal s. kakšnim sofizmom. Toda stvar ni taka; mi smo skupščina... (Minister dr. Markovič: vložili ste tožbo, zdai bi pa hoteli v politiko. Vi ste sodišče, gospod.) Gospod minister. zdaj imam jaz .oravico besede. Gospod minister ima pravico, da se oglasi za besedo, kadarkoli hoče, pa mu ni treba. da bi se toliko posluževal medklicev. (Medklic: Tako ie. Ministri neprenehoma gazijo poslovnik).
Gospodič, ko ie zakonodajne statu-iral mnistrsko odgovornost in dal skupščini pravico, da obtoži ministra, je moral vedeti, da ta skupščina ne bo sestavljena iz samih juristov, zato tudi ni mogel zahtevati, da bi se postopalo po strogih pravniških momentih, kadar se predlaga obtožba. Mi, gospodje, ne sodimo, ampak zahtevamo, da sodi sodišče, in to, gospodje, ie velika razlika.
A zakaj zahtevamo to? — Eden izmed govornikov ie dejal, da je ta obtožba političen akt. Proti temu moram protestirati. To ni strankarsko političen akt. ampak je edino, kar more Narodna skupščina storiti v tem slučaju.
Gospodje, meni ni treba raziskavati vprašanja, ali je bilo pozivanje rekrutov
mišljenje je pač. da ni moglo biti tako nujno., kakor je trdil gospod general Zečevič v svoji obrambi, zakaj mednarodna situacija, zaradi katere je baje bilo potrebno pozivati rekrute, ni nastala meseca decembra, ampak je bila taka že davno prej. Ali v to se ne spuščam. Ce je resnično, da so državni interesi zahtevali pozivanje rekrutov v tem času. je vprašanje. k&i ie storil general Zečevič, da se dovedejo rekruti živi in zdravi v vojašnice, in da sc jun tam zavaruje zdravje in blagostanje. Gospod vojni minister ie dal tukaj prečitati svoj zagovor. Gospodje. na eni strani ta zagfivpr nikakor ni nosebno močan. Na drugi strani pa tak pisan zagovor nikakor ne more zadostovati. da bi si skupščina v celoti napravila jasno sliko o vsej stvari. (Minister dr. Markovič: Kaj hočemo, čc zakon tako določa?). Dobro, dobro, saj ne odrekam gospodu generalu Zečeviču pravice, da predlaga svoj zagovor. Le da ta pisani in prečitani zagovor ne more biti zadosten akt, da bi zadržal skupščino od korakov, ki so potrebni, da sc dožene. ali drži. kar je bivši gospod minister v svojem zagovoru pravil, ali ne..(Minister pravosodja: Prečilaitc zakon o ministrski odgovornosti.) Zakon o ministrski odgovornosti pravi, da skupščina glasuje in voli komisijo flvanaistih članov ... (Minister dr. Markovič: Tega ne nravi.), da voli komisijo dvanajstih članov, če sklene, da se uvede preiskava: jn nič drugega ne zahtevamo mi. (Minister Markovič: Čc skupščina nc upošteva zagovora. Zagovor s& pa daje pred sodiščem).
Ta zagovor, gospodje, ne more nikogar prepričati. Gospod minister se poziva na ta in na oni dokument. Toda kje in kako naj skupščina pregleda te dokumente? Kako naj se o njih prepriča .brez preiskave? — Nadalje, če ie gospod minister general Zečevič izdal vse potrebne ukrepe, je še vedno odprto vprašanje, kaj je ukrenil. da se njegove naredbe tudi izvrše? (Medklici z levice:. Tako je.) Jasno je. če so bile izdane, da se niso izvršile. (Medklic: Ostale so na papirju-) Zakaj, če bi se bile izvršile, se ne bi bilo moglo zgoditi tisto, kar nam je sedanji vojni minister povedal v svojem odgovoru na vprašanje gospoda Gjonoviča. (Minister pravosodja: Sedaj šele vidim, da ste za rhenoi največji sofist.) Za Vami, Na vsak način pripada Vam prvenstvo.
Gospodje, dejstvo je tukaj: Rekruti so bili pozvani; rekruti so oboleli; umirali
: so. Vemo. da so oboleli na železnicah; vemo, ila so oboleli po kasarnah. Vprašanje iej Kdo odgovaria za to? Nam. skupščini. ne more odgovarjati ta ali oni samezmk, ki ga ne poznamo. Nam more odgovarjati le vlada, oziroma tisti član vlade, ki ie kompetenten za stvar, za katero gre. V tem slučaju je bil to vojni minister. Če je bivši vojni, minister orepri-čan, da je storil vse za varnost zdravja rekrutov: če se zaveda, da. je izdal vse potrebne naredbe. da jih ie kontroliral, da se je brigal za izvršitev teh naredb, irna pred komisijo, ki sc izvoli, uajlepšo priliko to dokazati in storiti še nadalje, kar je v tem slučaju potrebno,, namreč pokazati: Krivica je tukaj ali tam. (Med-klicj To je malenkost.) Moj gospod, tristo mrtvih in šest tisoč obolelih, od katerih jih je umrlo še ne vem koliko, to ni malenkost!
čas je. gospodje, da se pri nas odpravi nazor, da je človeško življenje sploh malenkost. Pet tisoč dinarjev je vreden konj. ker sc je toliko plačalo zanj: pet para, toliko, kolikor velja kos papirja, na katerem je zanisano njegovo ime in njegova številka, je vreden človek. (Minister Trifkovič: No. tako to ni. — Minister dr. Markovič: To ni pri nas. Ne vem, kje Vi mislite, da je . tako.) Gospodje, slišali ste v tej debati, kakšen rezultat je prinesb anketa o rekrutih za Albanijo. Tukai imate drugi slučaj. Treba je enkrat to statuirati in postopati po nazoru, da je človeško življenje najdragoceneiši zaklad naroda. (Ploskanje na levici.)
eČ propade materijal, je ie vedno upanja, da se bo z novim delom, z novimi napori nadojnestil; če se izgubi z etnija, imamo še vedno upanja,da jo dobimo nazaj. Če pa izgubimo ljudi, izgubimo vse, kajti tedaj ne bomo imeli moči, da bi na novo ustvarili, kar je izgubljeno.
,No, z ene strani prihajajo sedaj gospodje. pa pravijo, d% bi se to lahko doseglo tudi z anketo, čudno se mi zdi, da prihaiaio s tako idejo šele sedaj, ko je predložena tožba, sedaj, ko obstaja upanje, da se po tej poti doseže rezultat. Zakaj niso tisti, ki govore o interpelaciji, že vložili take interpelacije? DaneSj. gospod« ie. se mi zdi. da ie nekam pozno za to.
Nisem formalist, Za to mi gre, da se dožene stvar. Hočem, da dobi narod’ za= upanje v to državo. To zaupanje pa more dobiti le tedaj, če bo videl, da ne morejo njegovi sinovi poginjati, ne da bi bi! sploh kdo odgovoren za to. (Ploskanje na levici.) Ta odgovornost se mora najti: ta odgovornost se mora konstatirati, in v tej smeri se mora postopati. Če bi se bilo prej prišlo s tem predlogom, bi s_e bil jaz Jaliko sprijaznil tudi z anketo, ki bi imela zadostne garancije, kakor s komisijo, ki
ceš, da je vlada sestavila svojo.komisijo 7.a preiskavo zadeve, da, na ne ugovarja, če smatra skupščina za potrebno, da izvoli tudi svojo anketno komisijo, ako se v tem zmislu vloži interpelacija.
Pri glasovanju jc bilo oddanih 142 glasov za prebod na dnevni red, 72 proti temu in dva listka sta bila prazna.
Predlog za obtožbo jc bil s tem odklonjen.
Opozicionalni klubi so sklenili takoj vložiti interpelacijo, da se izvoli anketa. Ta interpelacija bi imda nriti na dnevni red v četrtek, dne 6 aprila.
♦
Interpelacija gosnodu ministru vojne in mornarice.
• Gospod minister!
V svojem govoru v obrambo bivšec ga vojnega ministra generala Zečeviča niste obvestili Narodne skupščine, koliko rekrutov je vsega skijpaj obolelo in pomrlo: tudi niste podali rezultata preiskave, katero ste obljubili, ko jc bilo to vprašanje stavljeno prvi v Nar. skupščini.
Zaradi tega mi je_čast prositi Vas, da mi odgovorite:
1. Koliko je letošnjih rekrutov vsega skupaj obolelo in pomrlo zaradi slabega nrevoza in nameščenia?
2. Do kakšnih rezultatov je prišla preiskava, o kateri ste govorili pred Narodno skupščino?
Prosimo, da smatrate interpelacijo za nujno in da dobimo odgovor nanjo čim prej. Mislimo, da ni treba njene resnosti in nujnosti posebej utemeljevati.
Bel grad. 2. aprila 1922.
Interpelanti:
Etbm Kristau in tovariši.
Zakon o administrativni razdelitvi države.
fOreor post sodr. Etbma Krrstana na seji Zakonodajnega odbora dne 27. marca
1922).
In potem imate določbo maksimuma tflo.OOO prebivalcev za eno oblast. Tudi ta ovira v mnogih slučajih ustvaritev ob-
se mora voliti po zakonu o ministrski odgovornost. Toda, čc nam pravijo nekateri tovariši z druge strani, da naj danes odstppinro od svojega predloga, da propade tožba, in da potem čakamo na predlog za anketo in na glasovanje, in če bi se tedaj ugodilo, da bi propadla tudi anketa, ne bi to pomenilo nič drugega, kakor, izigravanje, in sicer ne le izigravanje opozicije, ampak izigravanje vsega naroda (Ploskanje na levic.)
Gospodje, nimam namena ponavljati, kar se je tukaj že govorilo.. Protestiram proti insinuaciji, da vlagamo tožbo iz kakršnihkoli strankarskih razlogov, ^akaj, gospodje, mi ki smo podpisali predlog., sjtjo v mnogih rečeh zelo daleč narazen. Ampak Rn tej tožbi smo.se sešli. Scšli smo se. ker ie to večja reč. kakor malenkostni interesi te ali one stranke, in zato, ker vemo, da tukaj ne bo govorilo strankarstvo, ampak vest. na levici in na desnici m v centru. (Glasovi z levice: Tako je!)
Gostpodje, lahko zaključim. Jaz ne zahtevam glaye gospoda generala Zečeviča. He gre mi za nikakršno maščevanje. Zahtevam le postopanje, ki naj poda na* rodu po tolikih razočaranjih jamstvo, da imamo instanco, ki se briga za interese naroda in ra interese njegovih sinov, iz katerih naj postane nov narod, kadar nas več ne bo. V tem zmteiu vas prosim, da glasujete po svoji vesti, in če to storite, bo dobro. (Odobravanje in r4 os kante na ledeU
i	*
Na seji dne J. aprila je prišlo do gla* sorania o tej zadevi. Govoril je v imenu Vfebde vojni minister general Vasič, za* «ovatjajoč prejšnjega vojnega ministra. Potem ie predsednik vlade, podal izjavo,
Gospocfrel Pred sabo itnamo tisti zakon, ki najbolj trpi pod onimi določbami trsta ve, proti katerim smo nastopali, ko so izdelovali ustavo. Danes naj bi v praksi izvršni razdelitev v oblasti, in ko je tre* ba to storiti, še le vidimo, kakšne ogromne težave dela ustava, ko zahteva, da ne sme nobena oblast imeti več kakor 800.000 prebivalcev, in ko zahteva na drugi strani, da se utora Bosna s Hercegovino ohraniti v njenih sedanjih mejah.
Gospodje, če vzamemo samo zemljevid v roke. vidimo takoj, da tri le skrajno nespametno razdeliti Bosno samo zase, ampak da ne morete niti tistih dežel, ki meje na Bosno in Hercegovino, razdeliti tako, kakor zahteva zopet ustava, namreč po naravnih, gospodarskih in socialnih razmerah. Kolikor koli je prej pododbor delal na tem vprašanju, ni mogel najti rešitve, ki bi ustrezala tej zahtevi ustave. Vzemite na primer Dalmacijo, ki naj se brez Boke Kotorske razdeli v dve oblasti; od teh bo dubrovniška tako majhna, da bo komaj presegala velikost kakšnega dobrega okraja. In to naj tedaj živi kot oblast le zaradi tega, ker ji ne smete dodati tega, kar bi se resnično vjerna-lo z naravnimi razmerami, ker se za Dalmacijo ne sme vzeti njeno naravno zaledje iz Bosne in Hercegovine. Tako imamo na primer tudi krajiška oblast, ki bo nenaravna, ker ji ne sinete dodati, kar ji naravno pripada od Bosne. Tako ne morete napraviti naravnih oblasti v Srbiji, ker se morate strogo držati meje Bosne in Hercegovine.
lasti po geografskih, socialnih in gospodarskih razmerah. Tako smo sedaj pred situacijo, v kateri razumem, da se tudi vla*dne stranke same ne morejo sporazumeti, kako da naj izvrše, kar jim je ustava naložila.
Bojim se, ker jc že zelo pozno, da sc izvrši baš pri tem najvažnejšem zakonu to, da ga Narodna skupščina ne bo mogla pravočasno rešiti, in da ga prinese vlada z naredbami. in bojim se tudi, da bo to imelo poslcdice, ki nas bodo teple ne le nekoliko mesecev, ampak nemara dolga leta. Zakaj, gospodje, bila bi velika razlika, če bi prišla razdelitev v oblasti iz Narodne skupščine, če bi jo podala volja narodnih zastopnikov, ne pa da se bo lahko dejalo, da je vlada oktroirala to razdelitev.
No, gospodje, da ne bo napačnega razlaganja, moram povedati, da se v načelu povsem strinjam s tem, da sc dežela razdeli v samoupravne edinicc brez obzira na tiste meje, ki so obstajale doslej. Od svoje strani bi moral celo nasprotovati taki konservativnosti, ki bi hotela ohraniti neke meje Ie zaradi tega, ker so baje historične. Meni la beseda historično« prav nič ne imponira. Historično, gospodje, jc naposled vse, kar jc kdaj obstajalo in kar obstaja, ampak naposled n? zgodovina nikakršno stalno stanje, ampak proces, ki ustvarja, pa tudi uničuje in ustvarja zopet novo. Vse te historične meje, ki slučajno obstajajo danes, so se
neštetokrat izpremhtjale. in jaz ne poz* nam razloga, zakaj naj bi se ohranile le zaradi tega, ker obstajajo baš danes. In, gospodje, moral bi nasprotovati temu, da bi se naša država delila po današnjih mejah in da bi se posamezni deli v teh »historičnih«- mejah postavljali na podlago, ki bi iz njih napravila male državice, ker bi'to pomenilo največjo škodo za interese vsega naroda, škodo za posamezne dele. ki bi živeli v teh mejah, in škodo zlasti tudi za tisti razred, ki ga tukaj zastopam.
Gospodje, če se tukaj govori o par* celaciji, naj mi bo dovoljeno vprašanje, ah' nismo bili v preteklosti dovolj parce-lirani? Ali ni že čas, da se odpravi ta parcelacija in da se iz posameznih delov napravi celota?
Zdi se mi, da sc ne more nikdar ustvarjati kaj novega, če se ne odstrani tisto staro, ki je novemu na poti. In to jo tudi tukaj potrebno. Celote ne bomo mogli ustvariti, čc nimamo poguma, da porušimo, kar ovira to celoto. Moja stvar ni naglašati državno potrebo; to je naloga tistih, ki so danes poklicani varovati državo. Naglasiti pa moram, da se s stališča interesov delavskega razreda ne more prenašati tista parcelacija, ki jo zahtevajo nekateri gospodje, zagovarjajoči v eni državi nekoliko posebnih držav.
Gospodje, jaz mislim na delavca. De* lavec ni kakor kmet, ki se rodi pod eno streho, preživi pod njo svoja leta in umre pod njo. Dclavci so deloma potomci drugih delavcev, v naši deželi pa ponajvec kmečki sinovi, ki niso mogli najti življc* nja na kmetih, pa so si morali poiskati drugega zaslužka in postati delavci v mestih in industrijskih krajih. In to, gospodje, pomeni, da je delavec odvisen od industrije; on jc takorekoč večen popotnik, ker mora živeti, ne tam, kjer bi mu ugajalo, ampak tam, kjer je zanj delo in zaslužek. Nekje nastane industrija in delavec hiti tja; industrija se odstrani ali propade, in on mora zapustiti ta kraj. Dovolj izkušenj smo imeli v preteklosti v tem pogledu. Naši delavci so se morali seliti nc le v mejah svoje države, ampak tudi daleč okrog po svetu. Vzemimo na primer naše slovenske rudarje: Naš piv-mogar je navadno prišel iz vasi. Začel je delati v rudniku v Trbovljah, v Zagorju, Hrastniku i t. d.; število se je pomnožilo, produkcija je padala, in on je moral dalje. Odšel je proti severu, na Gornje Štajersko in prišel med Nemce. To mu je bila postaja, odkoder jo je potem mahnil na Vestfalsko, in Nemčija mu je bila postaja za Ameriko. Pa tudi v Ameriki se ni ustanovil. Dobil je morda začetkoma delo v kakšnem rudniku v Kansasu; tekom, par let se je premog izčrpal, in on je moral v Ohio ali Pennsylvanijo, i. t. d.
In. gospodje, čc je stvar taka, če vi* dimo, kako se mora delavec seliti, morda seliti vse svoje življenje, ne morem soglašati s tistimi, ki zahtevajo tako ureditev, da bi se za naše slovenske delavcc,, čim prestopijo Sotlo, lahko reklo, da so prišli v tujo deželo, ali pa da bo delavcc Hrvat nekakšen tujec, če pride v Srbijo ali v Slovenijo; zlasti se pa na noben način ne bi mogel strinjati s tistimi, ki zahtevajo v vsaki taki deželi posebno zako-nodajstvo in da naj delavec v vsaki pokrajini najde druge zakone. To bi pomenilo podkopati najvitalnejše interese delavskega razreda. Na ta način bi se v nekaterih pokrajinah ustvarjali najbednejši proletarci, ki bi jih brezvesten kapitalizem ob vsaki priliki lahko izrabljal, da bi z njimi tepel tiste delavce, ki so s svo-
Jim delom, s 'svojo organizacijo, s svo- [ io borbo že dosegli kaj uspehov.
Gospodje, naša doba zahteva, da se ne gre od velikega k malemu, ampak od malega v veliko. Tak je razvoj v vsem gospodarstvu, tak je razvoj tudi v politiki, in mi moramo, ne plavati proti taki ■struji, ainpak moramo iti za tem, da spo-žnamo te zakone in da se po njih ravnamo. Naša država bo kaj pomenila, če bo, narodno edinstvena, in slaba bo, če bo razkosana. Na velikem in skupnem teritoriju se bo lahko razvijalo gospodarstvo v moderni smeri; v tesnih mejah je to nemogoče. Tako bo tudi delavstvo, ki gre kot razred za svojim zedinjenjem, imelo ugodnejše pogoje za svoj boj, za svoj razvoj in napredek, če bo država ena, če bo moglo živeti v enem edinstvenem narodu, (Klici: Vrlo dobro!)
To, gospodje, so razlogi, ki me silijo, da nastopim proti vsem tistim sentimentalnim deklamacijam, ki lahko vplivajo s svojo barvo, s svojim zvokom, ki pa varajo. Mislim, prepričan sem, da me bodo razumeli naši organizirani delavci, upam, da bodo to razumeli tudi delavci, ki so še indiferentni; izjavljam pa. tudi če bi se zavedal, da moram zaradi tega izgubiti svoj mandat, če bi morala vsa naš stranka ostati brez mandatov, zaradi tem? ker nastopa za narodno edinstvo in za edinstveno državo, da bi rajši izgubil vse mandate, kakor pa zavedno storil tako -škodo razredu, ki ga zastopam. (Burno Odobravanje. Ploskanje in živio-klici).
Gospodje, kolikor sem na eni strani za to, da se država organizira na taki podlagi. toliko moram na drugi strani obžalovati, da se je tukaj ustvarila osnova, na kateri je nemogoče izdelati zakon tak. kakršen bi moral biti, če bi resnično hoteli delati po tisti določbi ustave, ki zahteva, da bazira razdelitev v prvi vrsti, pravzaprav izključno na naravnih, socialnih in gospodarskih razmerah.
Gospodje, jaz bi, kar se tiče Slovenije. če ne bi bilo fatalne določbe o §00.000 prebivalcih, ki naj reprezentira-Jo maksimum v oblasti, želel, da bi to bila ena sama oblast. Izjavljam, da ne bi bil za to iz plemenskih razlogov, zakaj če bi nam bilo na primer pripadlo tisto slovensko in jugoslovansko ozemlje v Primorju, ki nam je bilo ugrabljeno, ne bi zahteval edinstvene slovenske oblasti, ker so naravne, socialne in gospodarske razmere slovenskega Primorja, različne od onih na Kranjskem in Štajerskem, ki sestavljajo današnjo Slovenijo in ne bi zaradi tega spadale v eno oblast Jaz tedaj nebi zahteval,da naj bodoSlovenci zedinjeni v eni oblasti, zato ker so Slovenci. Tudi te oblasti torej ne bi zahteval iz plemenskih razlogov, ampak enostavno zaradi tega, ker je io povsem, naravna, socialna in gospodarska celota, in ker bi bila uprava v eni taki oblasti mnogo cenejša .kakor pa v dveh. Ne bom se sicer zaradi te razdelitve razgreval. Ker nam je ustava v tem vprašanju vezala roke, se osebno lahko pomirim z razdelitvijo v ljubljansko in mariborsko oblast, ki jc danes pogoj, da dobimo samoupravo. Lahko se pomirim tudi s tem, da se nekateri okrajni oziroma deli okrajev iz nekdanje Štajerske preneso v novo ljubljansko oblast. Moram pa naglasiti, kako nas ovira določba glede na onih 800.000 prebivalcev tukal in kako nas ovira tudi na drugih krajih. Ce ne bi bilo teh 800.000 prebivalcev, bi obe slovenski oblasti lahko ostali ena oblast; čc ne bi bilo te klavzule. ne bi bilo takih težav z razdelitvijo Bačke in Banaia; če ne bi bilo teh
800.000 prebivalcev ju bosanskega paragrafa, ne bi bilo takih težav z razdelitvijo Dalmacije, in tudi ne bi bilo takih težav z oblastmi v sami Srbiji.
No, gospodje, ta predmet jc tak, da bi zahtevati veliko bolj obširno diskusijo; toda ker vidim, kako je potekel čas, ne po moji krivici, in lahko pravim, da snloh ne po krivici opozicije, in ker Iti želel, da pride ta zakon vendar iz skupščine, se odrekam podajanju drugih argumentov, za katere bi sicer želel, da bi sc slišali. Želel bi pa tudi, da bi stranke večine, ki so v prvi„vrsti odgovorne za te zakone, od svoje strani vsaj zadnji čas še storile, /tar je potrebno, da se izpolni, kar je hotel ustavoclajec, in da se ne bi zaradi kombinacij z ozirom na nekoliko mandatov toliko prepirali, da mine še zadnja ura, in da potem res ne bo več mogoče, da bi ta zakon izšel iz skupščine.
Gospodje, če so na kocki tako važni interesi, kakor tukaj, kadar se dežela postavlja na novo podlago, tedaj ne bi smelo biti tako majhne in malenkostne argumentacije, toliko prepira zaradi avsi, kjer naj bi bil sedež te ali one oblasti, zaradi te ali one občine, ki naj gre v to ali ono oblast. Gospodje poslanci bi se morali vprašati, kako naj se oblasti urede, da bo ustrezalo naravnim, socialnim in gospodarskim razmeram, kako pravi ustava, ne pa kako naj bodo posamezne oblasti omejene, da bo ta ali oni posameznik bolj gotovo prišel do mandata pri prihodnjih volitvah. Ce se bo pri vsakem zakonu postopalo s tako malenkostnega stališča. ne bo mogla skupščina rešiti nič velikega, in tedaj se ne smemo čuditi, če bo narod izgubil še tisto malo zaupanja, ki ga še ima v to skupščino.
Zaključujem z željo, da store stranke večine svojo dolžnost, sebi in svoji stranki pa rezerviram — naj izpade ta zakon kakorkoli — pravico, delati v bodočnosti na to, da se izpremeni oziroma odstrani iz niega kar je škodljivega, in da se mu doda, kar je dobro in potrebno in kar sedaj ni prišlo vanj. (Odobravanje.)
ČLANOM KDZ IN DRUGIM PRIJATELJEM STROKOVNO ORGANIZIRANEGA DELAVSTVA.
V VVestenovi tovarni v Celju je izbruhnila stavka, katere se udeležuje preko 700 kovinarskih delavcev.
Delavci so zahtevali od podjetnika, da jim zviša plače za toliko, za kolikor jc poskočila draginja. Podjetnik pa je, mesto da ugodi tei upravičenj zahtevi, odslovil delavske zaupnike z namenom, da ustraši delavstvo in da jim razbije njihovo organizacijo.
Delavci se zavedajo, da bodo popolnoma brezpravni, če ne bodo imeli svoje organizacije, zato so jo pripravljeni do skrajnosti hraniti.
Da pa ne bo organizacija trpela prevelikih gmotnih žrtev, so delavci sklenili sprejeti vsa zasilna dela kjerkoli brez vsake odškodnine, oosjerbeti jim je le hrano in zasilno prenočišče. Da pa bo organizaciji mogoče podpirati njihove rodbine, bo zahtevala od imovitejših posestnikov po 20 K. od ntanj imovitih po 10 K dnevne odškodnine za vsakega delavca. Zelo revni posestniki bodo te odškodnine popolnoma oproščeni.
Oni posestniki, ki Potrebujejo kakega pomagača za. poljska, gozdarska, vi-nogradua ali druga dela, ijai zaposle stav-kujoče tovariše, pomagali bodo sebi s tem. da dobe cenene delavce, in pomagali bodo stavkujočim premagati krivico.
Kdor bi želel najeti pomagača, naj piše na naslov »Delavsko tajništvo«, Celje, Vodnikova ulica 3.
Potovalne stroške poravna organizacija.
Sodrugi iz gozda in polja, pomagajte sotrpinom v tovarni!
Za Osrednje društvo kovinarjev:
Fr. Svetek, 1. r., predsednik. — J. Gol-tnajer 1. r., tajnik.
Čudne razmere Starši slovenskih fantov-rekrutov, ki se nahajajo v Osijeku nam poročajo sledeče: Odkar so odšli naši fantje v Osijek k vojakom, še niso smeli niti en dan iz vojašnice. To traja že dobre tri mesece. Obiskali bi jih radi — toda pišejo nam — da ni potreba — ker mi ne smemo iz vojašnice — vi pa notri ne. Ko je zapadel sneg, so ga morali odmetavati z »esschalami«, ker niso imel! dosti lopat! Še celo pisma, ki nam jih pošiljajo, se cenzurirajo, Posebno trpe oni. ki so pri »neborački« četi. Saj bi človek pretrpel vse to, če bi saj hrana La postelja bila' človeku podobna. Prosimo vas. sodrugi poslanci- ukrenite kaj, da se to obupno stanje naših sinov že v endar enkrat neha.
Volitev v občinski agrarni odbor. Volilni imenik za občinski agrarni odbor za Črno vas (barje) je sestavljen in leži pri mestnem gospodarskem uradu skozi 8 dni, to je od 5. do 13. aprila t. 1. ob uradnih urah vsakemu na uoogled. Volilni imenik ostane isti, kakor lansko leto, če bi se v omenjenem času nobeden interesent ne priglasil in zahteval vpis. ali pa, da se nepravi volilec črta iz imenika. Interesentje na.i zadoste dolžnostim, ki jih nalaga § 5. ministrske naredbe z dne 1. februarja— 1920, št. 1459. Obenem se pozivljejo interesenti, da se volitve v tozadevni občinski agrarni odbor, ki se vrši dne 30. aprila 1922 ob 3. popoldne v šoli na Barju v polnem številu udeleže.
— Valuta: Ameriški dolar 317 naših kron, čekoslovaška krona 6,08 K. švicarski frank 62 K, italijanska lira 16.80 K. 100 nemško-avstrijski kroti naših 4.50 K, francoski irank 27.50 K, nemška marka
1.15 K, rumunski lej 2.35 K.
— Žitni trg. Na žitnem trgu so se pri padanju cene žitu nekoliko ustavile. V Vojvodini notira pšenica 4,25 Din., ječmen 2.65 Din., oves 3.05 Din., koruza 3.10 Dim. moka (štev. 0) 5.75 Din.
— Živinski potni listi (stočni pasoši) stare emisije se smejo uporabljati, dokler se popolnoma ne porabilo, pod pogojem, da se na njih dolepljajo kolki do iznosa pristojbine iz tarifne postavke 110. pri-stojbinske tarife. Nalepljene kolke pa je uničiti na predpisani način z uradnim pečatom.
Tedenski pregled.
Amerika doživlja silno gospodarsko krizo, ki jo povzroča neurejeno gospodarsko stanje izven Amerike in pa previsoka valuta v njej. Kot posledica te krize je izbruhnila v Zedinjenih državah ameriških obsežna stavka, ki se je razširila tudi na Kanado, tako da v skupnem stavka 60JL000 premogariev. Bati se je, da se stavka razširi tudi na druge stroke.
Na daljnjem vzhodu je prišlo do krvavih spopadov med ruskimi rdečimi četami in japonskim vojaštvom in belimi gardisti. Srditi boji so se vršili okoli Vladivostoka.
Rapallska pogodba, ki je za Jugosla-1 vijo krivična, vznemirja tudi Italijo, ki v
svojem imperializmu noče niti tega izvršiti, kar bi po sklepih omenjene pogodbe morala napraviti. Pač pa ie izjavila, da se hoče z Jugoslavijo še posvetovati, kako najti izhod iz t£ga zapletljaja, preden predloži Jugoslavija na genovski konferenci to zadevo Zvozi narodov.
Zveza narodov se je uradno odzvala povabilu, naj se udeleži genovske konference.
Rusija je že odposlala svoje zastopnike Ii genovski konferenci. Ti so se ustavili v Berlinu, kjer so bili gostje nemških vladnih zastopnikov. V Italijo so odpotovali preko Tirolske, ne da bi se dotaknili Švice.
Italija je začela Lzpraznjevati Albanijo, zlasti umika svoje čete iz skaderske okolice.
Na Reki vladajo stare homatije. Italija je že hotela poslati na Reko alpince in razgnati legionarje ter fašiste, pa si je premislila. Zakonita reška konstituanta zboruje v Kraljeviči, torej na jugoslovanskih tleh. Fašisti očitajo reškemu predsedniku Zanelli, da je izdal italijanstvo in mu .prete z napadom, ako sc ne vrne na Reko.
Po dolgotrajnem deliriju je umrl bivši cesar in samosilnik avstrijski Karel Habsburški. Ker pravi star pregovor, da se sme o mrtvih govoriti samo dobro, tu ne moremo dosti govoriti. Omenjamo le, da je stališče male antante v tem vDra-šaniu ostalo neizpremenjeno. Habsburška nevarnost z njegovo smrtjo še ni izginila, sai je bil on le lutka v rokah drugih. Madžarski legitimisti, to so pristaši Habsburžanov, so uvedli žalovanje. Obenem so proglasili za madžarskega kralja njegovega sina Otoua. Državno pravdništvo je zaplenilo liste, ki so pisali o Karlovi smrti z obžalovanjem in bo nastopilo zoper povzročitelje kazenskim potem.
*
Jugoslovanska vlada ie že imenovala zastopnike za gospodarsko konferenco v Genovi, ki v kratkem odpotuje. Prvotno Je nameraval iti v Genovo sam Pašič, ki na baje radi slabega zdravja ne pojde. Zastopal ga bo minster Triikovič.
Bl]ža se Velika noč in poslanci bodo imeli zopet počitnice. Pravzaprav bodo to ie po imenu počitnice, ker v resnici ima naša zbornica večne počitnice, ker itak poslanci — razen častnih izjem — vedno počivajo.
Ministrski svet je sprejel predlog, da se poslancem zvišajo dnevnic* za 60 dinarjev dnevno. Seveda, če človek nima dovoli opravila, potrebuje denarja, da mu ni dolgčas.
Politiine vesti.
Sveti Beltram pred »Mestnim domom«. Spomini na stare čase, ko je hodil še k Belemu volku, so gnali tudi svetega Beltrama na verižniški shod pred »Mestnim domom-:. Pravijo, da je stal v kotu za straniščem in da se je pobožno smehljal. ko jc gledal, kako olisenčuje milost božja debele reveže okrog njega. Vsi ti reveži so uostali že napol krščanski so-cialci — ic dejal Beltram sam pri sebi. Revolucionarji so in krščanski komunisti! Potem pa se naj zgodi, kakor je božja volja: »Sedanja vlada nai odstopi, razpišejo naj se nove volitve in takrat se bo videlo, katerim izmed trgovcev ie kaj ležeče na splošnem blagru.« Zato se mora »Slovc-iiec« zavzeti za verižnike. — Ko se je vlegel Beltram tisto noč spat, je pristopil k njemu angeli in mu dejal: Ne boi se Beltram! Res delaš povsod dolgove za
pravično stvar! A ne bo zastonj! Pojdi v j »Katoliško tiskarno« in daj se maziliti za | poslanca. Zdaj so diete zvišali in lahko boš plačal dolgove in pa »Našo Moč«, | koje si 500 izvodov na dolgove naročil in še ti ostane trideset srebrnikov. Glej koliko je revežev, — Beltram, — Knez, Dragotin Hribar in Vinko Majdič, — vsi so že socialci. — Op. ured.: Priobčujemo, kakor smo prejeli. Zdi se nam pa, da je g. Beltram bolj za »Novi Čas« navdušen, kakor za »Slovenca«. Škoda pa ne bo, če se pomešata ta dva lista, sai imata oba. eden in isti blagoslov.
Tudi »Jugoslavija« te vesela revolu-cionarcev pred »Mestnim domom«. Nič ne rečemo. Tudi mi pravimo, da ni »gospodov. ki sede pri vladnih jaslih« nič prida. Le v tem je razlika med nami, da trdimo mi, da jih ni zato nič prida, ker je vse, kar so proti verižnikom ukrenili, le Blažev žegen. — »Jugoslavija« pa misli, da so se s tem žegnom pregrešili. Narod-no-socialna »Jugoslavija« je tako vesela, da je začelo stebrovje pokati, da bi gosp. Vinka Majdiča najrajša kar objel#. To tudi ni prav! Naš človek marsikaj in potrpežljivo dolgo, dolgo prenaša — a takega socializma mu utegne postati enkrat preveč.
+ Ogromni carinski dohodki. Carinski doli od ki v letu 1922. znašajo dosedaj eno miliardo, ali 1000 milijonov. In vendar nam preti dan za dnem katastrofa, da bodo zaprli na primer bolnišnice, šole, gledališča itd. Kam gre ves ta denar?
-r Kadar se ženijo kralji. V Splitu so na delu z velikanskimi pripravami za svečani sprejem kralja Aleksandra ob priliki njegove poroke. Največ dela ima pododbor za svečanosti na morju. Stroški bodo seveda ogromni.
+ Fašistovska grozodejstva. V okolici Reke se stopnjujejo z vsakim dnem divjaška početja reških fašistov. Tako na primer so v hiši Lina Kunčiča vse razbili in pokradli, in hišo nato razrušili z bombami.
+ Atentat v Budimpešti, V Budimpešti je pri slavnostnem banketu demo-kratiških strank eksplodiral peklenski stroj. Ubitih je bilo 6 in težko ranjenih okoli 40 oseb. Policija je uvedla obširno preiskavo in je že aretirala več oseb. Ba-ie so atentat priredili madžarski fašisti. Vsekakor tudi v tej državi ni nekaj v redu.
+ Konferenca treh socialističnih internacional. V nedeljo, 2. t m. je pričelo v Berlinu zborovanje treh socialističnih internacional. Zborovanje jc zelo živahno. Upati je, da bo prišlo do združenja, s čimer se bo ustvarila enotna fronta vsega proletariata na svetu.
+ Usoda bivše cesarice Zite. Španski kralj je odredil zaradi smrti bivšega cesarja Karla globoko dvorno žalovanje. Žita in njeni otroci se bodo najbrže naselili na Madžarskem.
ŽIVILSKA STROKA.
Shodi. Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok za slovensko ozemlje priredi velike strokovne shode po Sloveiiiji. Shodi se bodo vršili po naslednjem redu: 1. Dne 6. t. m. v Ljubljani.
2.	Dne 7. t. m. v Laškem, za pivovarniške
delavce. 3. Dne S. t. m. v Celju, za peke in mlinarje. 4. Dne 9. t. m. v Mariboru, za
pivovarnarje, peke. mlinarje in špediterje.
5. Dne 10. t. m. v Rogaški Slatini, za delavstvo državnega zdravilišča in peke.
6. Dne 12. t. m. na Vrhniki, za mesarje in drugo delavstvo. 7. Dne 23. t. m. v Kranju, za mlinarje. Dnevni red je za vse
I navedene shode enak’, iti sicer: L Delav-f j	ski	pokrei in	obrambna stavka kovinar-
;	jev	v Celju.	2.	Poročilo občnega zbora
|	ter	kongresa	in	prispevki. 3. Raznoterosti1.	— Dolžnost	vsakega člana naše or-
ganizacije je. da se shoda udeleži.
Podružnice morajo skrbeti za primeren lokal zborovanja. V krajih, kjer je več naših podružnic, naj se označenega dne združilo brez ozira na stroke ter skupno pridejo na shod. Obravnavalo se bo za vse stroke. — Sodrugi na delo dokler jc čas!
Dnevne vesti.
Denarna pomoč Rusiji. Opozarjamo vse naše krajevne organizacije,, naj pošiljajo denarne prispevke tajništvu stranke, poštni predal 168. V Ljubljani se je sicer sestavil medstrankarski odbor in v tem odboru ie tudi naš zastopnik, ki Da je izjavil, da naša stranka zbira že od lanskega leta prispevke in da jih pošilja amsterdamski internacionali, ki jih potem odpošlje na pristojno mesto. To da bo delala stranka tudi v bodoče, ker ve. da Sili amsterdamska internacionala, ki ie doslej še največ storila za gladne v sovjetski Rusiji, v resnici pošilja v Rusijo, Zato tudi nima nobenega povoda, da bi opustila svoje pošiljanje amsterdamski internacionali, to pa zlasti še zaradi tega. ker ne ve. komu bo pošiljal glavni odbor v Zagrebu nabrane prisjpevke
Ru.ska zbirka. V zadnjem »Ljudskem Glasu« je bilo izkazanih 4290.10 Din. za gladujočo Rusijo nabranih darov. Nadalje so še darovali: org. Šoštanj 75 Din. »neimenovan« iz Rakega 20 Din., skupaj 4385.10 Din.
K gledališki aferi. Kakor smo slučajno izvedeli, je vlada odstavila gledališkega uradnika I. Rakovca. Brez preiskave, kar spodili so ga. Ne vemo, če Le mož kaj zakrivil. Morebiti je deficit pojtjegovi krivdi dosegel vsoto 6 milionov? Že lahko mogoče. Toda po našem mnenju bi morali obenem spoditi tudi tiste, ki so imeli uradno dolžnost paziti nanj. Zopet — dvojna mera. ali samo uradna zmota?
Žrtva gledališke afere. Med najrevnejšimi žrtvami visokih gospodov, o katerih pričakujemo, da jih bodo vtaknili pod ključ v najkrajšem času, je tudi neki vojni invalid. Cujte vojni invalidi! Ker so se bali. da jih bo kompromitiral, so ga zaprli! In ker vedo. da jim je sedaj, ko je izpuščen, zelo nevaren, kgr ve za premnoge njihove mahinacije, so ga že hoteli pregnati čez mejo, kar pa se jim . za enkrat še ni posrečilo. Vendar gospodje, ki sede na žerjavici, še ne mirujejo in ga hočejo na vsak način izgnati. Kaj poreče nato g. minister Hribar, g. šef Ribnikar in slednjič invalidska organizacija?! Vojnj? žrtve, zapomnite si ta slučaj!
Zapostavljanje vojnih invalidov na invalidskem odseku. Na tem odseku imamo precej glasne ptičke, ki zapostavljajo vojne invalide, kadar pridejo na odsek s
kako ponižno prošnjo. Gospod P in
ostali naj kar nadaljujejo! Samozatajeva-nja in preganjanja bode konec in, in bergle bodo govorile! Izzivajo nas začenši od šefa pa do zadnjega pisača na tem oddelku. Invalidska organizacija bo vendar enkrat morala energično vmes poseči ter Jioorabiti vsa sredstva, da prepreči gonio. ki gre na rovaš vseh slovenskih žrtev! Pri tein oddelku naj se nikdo ne jezi zoper pisca tgh vrstic, pač pa naj pride v našo sredo, da bo videl našo bedo in mizerijo. ki io na oddelku nočejo poznati. Vkljub raznim prepovedim javnega pisa-
n ja še bodo se nadalje posluževali tega orožja, dokler vas ne povedemo na pra-' VO pot.
Protestni shodi v( mili invalidov v
Sloveniji. Sliši se iz dobrih virov, da priredi centrala Splošne organizacije vojnih invalidov po celi Sloveniji v nedeljo, dne
9.	t. in. protestna zborovanja z istim dnevnim redom kakor je to bilo dne 2. km. v Ljubljani. Izvedeli smo, da bode v Mariboru ta dan, obenem izvršen obhod do mestu, seveda s takimi tablicami kakor je to imela priložnost videti ljubljanska javnost. — Skrajni čas je, da se te uboge in vsestransko poteptane žrtve Dostavijo na noge. Vlada naj sliši, naj vidi, svoje delo napram vojnim žrtvam, ki bodo javno spregovorile!
Ribarski tečaj na Bled«. Kmetijski pddelek Pokrajinske uprave za Slovenijo priredi v dneh 11. in 12. aprila t. L na Bledu drugi dvodnevni tečaj za umetno dbogojstvo po sledečem programu: 11. °b 10. dop. (po dohodu don. vlaka): Odboja ribjega zaroda z naravno in umetno hrano. Ob 2. pop.: Nadaljevanje in demonstracija na mikroskopu o drobnem yodnem živalstvu. 12. ob 9. dop.: Zaplo-ievanje prostih voda z umetno vzgojenim ribjim zarodom in varstvo ribjih voda. Predava znani strokovnjak in ribarski konzulent prof. Ivan Franke. Ob 11. dop.: ^ibarstvo v zakonodaji do danes in v bodoče. Predava referent oddelka za kme-h'istyo Dr. Fran Spiller-Muys. Ob 1. dop.: Izlet k Savi in praktični poizkusi z nasa-ianjem rib. zaroda v proste vode. Nato Dešhoja v Radovljico na kolodvor z udeleženci, ki se odpeljejo v smeri proti Ljubljani. — Zbirališče prvi dan pri ribjem vališču na Bledu. Prijave sprejema oddelek do 8. aprila, lahko se pa priglase udeleženci tudi neposredno prvi dan tečaja, Posebnega ozira vrednim prosilcem bo podelil oddelek za kmetijstvo podpore za vdeležbo tečaja. Prošnje je vložiti najkasneje do 12. aprila t. 1.
Uubifana.
Svarilo. DotičnL ki je pobral včeraj Zvečer pri zadnji predstavi v »Kino Tivoli« izgubljeno denarnico, se pozivlje, da isto takoj odda pri blagajni. V slučaju, da io ne vrne, se naznani policiji, ker ie od gotove osebe dobro poznan.
Vabim vse redne in podporne člane k polnoštevilni udeležbi 2. rednega občnega zbora »Podpornega društva slepih« v Ljubljani, Wolfova ulica 12, ki se vrši dne '9. aprila t. 1. točno ob 9. v »Siavčevi« dvorani »Narodnega doma«. — G. F. Ju-rasek, t. č. predsednik.
PODRUŽNICAM K, D. Z. IN ZAUPNIKOM V PTUJSKEM OKRAJU.
Za volitve v občinske agrarne odbore. ki se bodo vršile koncem aprila, naj se naši zaupniki in podružnice K. D. Z. čimpreje pripravijo. Da ne bodo naši uiidje zopet opeharjeni, je treba, da greblo takoj na delo in pošljemo v agrarne Odbore naše zaupne može. ki bodo delali v korist revnih in potrebnih kmetov. Po Volitvah bo zastonj kritizirati, zato je treba tembolj delati pred volitvami. Zatorej ua delo!
Ptujski trgovci so imeli v petek zvečer »pri Zupančiču« protestni shod proti različnim davkom in proti vsemu, kar »uničuje« takozvane »pridobitne« sloje. Kot svobodoljubni ljudje priznamo trgov-9£m pravico, zastopati stanovske interese. in nas celo veseli, da protestirajo proti »krivični« odmeri davkov.. Kajti, če ob-
čutijo krivično odmero davkov gospodje a la Čuček, Senčar, Kraigher itd. kako jo more šel„e občutiti konsument, delavec, uradnik in bajtar, na katerega se koncem koncev davki povečini navalijo. Zato nas prav veseli, da smo dobili v vrste nezadovoljnežev tudi trgovce. Še posebej pa nas veseli, da so se gospodje obregnili ob konzume in s tem dokazali, da je konzumna organizacija vendar nekaj vredna. Govorili so seveda o »faliranih« konzu-mih. katero žejio jim prav radi privoščimo. Ne gre pa nam v glavo, čemu se »faliranih« konzumov tako bojijo. No ja, nekteri gospodje so le hoteli pokazati da znajo nekai povedati.
Poglavje o šampanjcu. Zadnji »Ptujski list« je v članku, ki razlaga katere slavnosti so potrebne in katere nepotrebne, serviral potrpežljivim bralcem za 1. aprila to-le raco: Še ptujski socialni demokrati so svojega župana slavili s šampanjcem. — Tud; glede naše »slavnosti« nas hoče »Ptujski list« osmešiti. Ugotav-Ip a namreč, da so bile listi dan naše mize pokrite ne samo s šampanjcem, pač pa tudi z raznimi drugimi Specialitetami, kakor so n- pr. »Wisky«, »Lacrimae Cri-sti« in izvrstna kapljica z otoka Papado-pioli. Ker gospod, ki je omenjeni članek napisal, ni vsega tega videl, smatramo, da je imel ali na dan »slavnosti«, ali ko ie pisal raco. ali obakrat — potentnega mačka!. —
Tudi trgovcem in podjetnikom poje »Ptujski list« levite. Pcuvi namreč »da je danes še malo blaga; kdor ga rabi, ga mora kupiti, kjer ga dobi. Toda prišli bodo zopet časi, ko bodo podjetniki in trgovci iskali odiemalce. Mislite naprej na tiste čase in bodite tudi zdaj prijazni in dobrotljivi!« Bravo! Kakor smo čuli, ie ta klofuta dosegla ta uspeh, da bo gospod K. ustanovil tudi v Ptuju trgovsko stranko. katere ustanovitev so nekateri trgovci napovedalj na shodu v Celju*.
Slabosfojni poslanec Dobnik je hodil pretekli teden po Dravskem polju okoli kmetov, da povoha, kaj si ti mislijo o samostojni kmetijski stranki. Bil je hripav in kmetom, ki so ga vprašali ali je prehlajen, je odgovarjal, da je hripav, ker je preveč govoril na shodih v nedeljo 2G. marca. Ker je bilo ljudstvo že informirano o »uspehu«, ki so ga samostojneži dosegli v Sv. Lenartu in drugod, so se seveda Dobnikovi hripavosti smejali in mu fige kazali. Slabo kaže kaj, g. Dobnik?
Sz strank©.
Vse organizacije, ki žele imeti 1. maja shod. naj nam to naznanijo* vsaj do 10. aprila, da jim lahko preskrbimo govornika. Naznanijo naj nam obenem kraj in čas vršitve, da jim ue bo treba o tem dvakrat pisati. Organizacije v sosednih krajih naj čas shoda uredijo sporazumno tako. da bo vse en govornik lahko opravil. Organizacije in zaupniki naj vsaj do 10. aprila naročijo primerno število »Majskega spisa, da ne bo eden ali drugi kraj ostal navsezadnje brez njega. Cena še ni določena. zagotovo pa ne bo veljal več nego 3 dinarje.
Vse organizacije ljubljanske okolice naj pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki se bo vršil v sredo., dne 5. t. m. (ne 15.) ob 19. v »Zadružnem domu« v Spodnji Šiški. Razgovor zelo važen, zato naj se ga udeležijo po možnosti vsi odborniki.
Hrastnik. V četrtek, dne 6. aprila je seja politične organizacije S. S. J. ob*4. popoldne v društveni pisarni v Konsum-nem društvu rudarjev. Udeležba dolžnost.
»Socializem in vera« bo finalu doti-skana. Knjiga bo precej obsežna in v lepi opremi, na dobrem papirju. Veljala bo 8 do 10 dinarjev. Kdor jo naroči takoj in pošlje 8 dinarjev, dobi knjigo lično in trpežno vezano. Naročila sprejema: Pokrajinsko tajništvo SS.I in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Trbovlje. V četrtek, dne 6. aprila se bo vršila diskusija ob 4. popoldne v prostorih »Delavskega doma«. — Sklicatelj.
Brežice. V soboto, dne 8. t. m. ob 19. (ob 7. zvečer), se bo vršilo člansko zborovanje K. D. Z. v gostilni g. Grobovška v Brežcah. Razpravljali bomo glede volitev v občinske agrarne odborp. Vabimo vse interesente to in onostran Save.
Is strok, gibarafa.
Hrastnik. Opozarjamo vse sodruge rudarje, kateri so si izposodili knjige iz knjižnice podružnice »Unije rudarjev«, da jih takoj vrnejo. Imena tistih, ki imajo knjige doma, so znana ter jih bomo pozneje v slučaju, da ne prinesejo knjig nazaj, z imeni jayno opozorili. — Podružnica Unije rudarjev Hrastnik.
Vestnik Svobode.
II.	Umetniški večer v Trbovljah pod
okriljem »Svobode« prirede na izrecno željo v nedeljo, 9. t. m. ob 7. zvečer v »Delavskem domu« sodr. Podbevšek, Cerkvenik, Ravnikarjeva in Seliškar. Prireditelji bodo nastopili z novim sporedom, tako da bo tudi ta večer zadovoljil poslušalce.
Prevalje. Odbor »Svobode« v Prevaljah naznanja redni občni zbor, kateri se bp vršil dne 9. aprila t. 1. ob 16. v lastni čitalnici. Dnevni red: 1. Poročilo funkcionarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Poživljamo vse člane, da se točno udeležijo občnega zbora, vabimo pa tudi vse prijatelje, ki se zanimajo za izobrazbo našega delavstva. — Odbor.
KssEturnl vestnik.
Javno predavanje Zvonimirja Ber-nota. glavnega urednika »Napreja« se nadaljuje v soboto, dne 8. aprila 1922 v veliki dvorani »Mestnega dozna«, in sicer bo govoril »O Mojzesovi zgodbi o ustvarjenju sveta in naša znanost«. Začetek točno ob pol 20., konec najpozneje ob 22. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut.
Dve premieri v dramskem gledališču. V četrtek, dne 6. t. m., se uprizori v dramskem gledališču Schillerjeva tragedija v petih dejanjih »Marija Stuart«. Naslovno vlogo igra ga. Šaričeva, kraljico Elizabeto ga. Danilova. Režiser g. Dani-
lo.	V soboto, dne 8. t. m., se bo vršila premiera Molierove komedije »Namišljeni bolnik« v režiji g. Daneša. Uprizoritev je zamišljena v stilu Molierovega časa. Vsi igralci, ki nastopajo v komediji, sede v ozadju odra, vidni občinstvu* »Maitre de scene« pa v ospredju v posebni loži, odkoder dirigira igro. V naslovni vlogi nastopi g. Daneš, v vlogi Toinette pa ga. Juvanova.
»Naši Zapiski«. Prejeli smo 3. in 4. številko socialistične revije »Naši Zapiski«. Tudi ta številka bo našemu industrijskemu in kmečkemu delavcu veren kažipot v povojnem metežu misli io stremljenj. Sodrug Etbin Kristan nadaljuje v njej svoj sestavek: Ustava in socialisti, sodrug Filip Uratnik končava svoj spis o valutnem vprašanju, sodrug Ivan Favai piše o Socializmu in etiki, sodrug
~ean' skupaj." Še b"omo videli še večkrat!"] volitvah/ko "so 'še3e!frta sfoTčiff. vfe
dr: 'MilarrKorniT pa'naiii p^ara'zelo'zani-miv pregled o davkih, ki se plačujejo v naši državi. Sod ruja Ivan Svetlin je zbral v članku: Dravinjske številke, podatke o draginji in gibanju cen. Razen tega ie omeniti še članek: Produktivne injton-sumne zadruge in lepo dr. Sagadinovo študijo: Parlamentarna vladavina in sistem dveh domov. — Tud! pregled je zelo raznolik in bogat. Nekaj odstavkov iz te poučne in lepe revije bomo prinesli tudi v našem listu. Vendar so to samo odlomki. Od vsakega, ki hoče biti vojščak naše bojujoče se vojske, moramo zahtevati, da je na »Naše Zapiske« naročen in da jih čita. Te ako se bomo skusili poglobiti v pereča dnevna vprašanja, bomo okrepili duševno vez, ki mora spajati ves proletariat in ki je prvi pogoj za uspešno in srno-treno delo. — Zato morajo priti »Naši Zapiski« v vsako delavsko in kmetsko hišo. (List se naroča pri Upravi Slovenske Socialne Matice v Ljubljani VIL. Kolodvorska cesta štev. 208).
Oopšsi.
Truovlje. Zernljoradnieka strančica v Trnovljah ima sušico. In kljub temu, da so ravno tu njeni slovenski ustanovitelji doma, in jo z vsemi mogočnimi mažami zdravijo, hira čimdalje holj. kajti ljudstvo je sprevidelo resnico, in se ne pusti več farbati in pesek v oči metati od Autopa Madma in njegovega duševnega očeta Antona N^včana, katerima je le za korita, da bi s pomočjo glasov neumnih jn nerazsodnih ljudi splezala v državni zbor in tam vlekla mastne plače. Vama gre le za vajine žepe. ne pa za nas kmete in delavce, kakor nas skušata farbati —saj vas poznamo! Le. idita kam drugam ljudi farbat in za nos vleči, kjer vaju ljuje tako dobro ne poznajo. Morda se vam posreči kje, kak par gimpelnov na svoj lim dobiti z vajino novopečeno zemijoradniško strančico, ki je le v Srbiji doma in ki se ne bo nikdar nikoli po Sloveniji razširila. Ima preslabe in predobro znane botre! Anton Mahen še ni nkdar nobene stranke močne naredil: to sam priznava v članku »Kocka je pala« v »Naši vasi«, da slabe piskre dela (on misli stranke) in da mora .potem svoie piskre razbijati, to ie. svoje lastne strapke uničevati, zato: ker so slabe; in. Mahen, zapomni si: tudi slabo krščene so! Sedaj lovita Mahen in Novačan delavce in kmete na svoj lim, češ, kmeti in delavci moramo skupaj držati; ali mi dobro v&mo, da vama ni za kmete in ne za delavce, pač pa je varna za svoje nikdaj: polne, skoraj vedno prazne žepe. Pa častihlepna sta tudi, kaj ne. Novačan in Mahen. pa na min. stolčkih bi bilo tudi luštno sedeti in mastne plače vleči na račun nas vseh? Pa upamo, da ne l>o v Sloveniji tako zabitih, tako neumuili, tako nerazsodnih ljudi, ki bi vajino zemijoradniško strančico ali vaju volili. Tako zelo se Jugoslavija menda nc bo onesrečila. Iz. srca pa obžalujemo Srbsko zemijoradniško stranko, da se ji ljubi, s temi ljudmi se pečati. Dobro bi bilo poučiti brate Srbe, na kakšnem glasu sta Mahen in Novačan! Kakšen prijatelj pa je Mahen delavcem, bomo že pozneje razkrili to, in še več drugega. Veš, Mahen, mi verno marsikaj!!! Mi trnoveljčani. kmeti in delavci, pa se združimo vsi skupaj v močno socialistično stranko ali knrečko-delavsko zvezo, kakor se socialistična stranka po deželi imenuje, in pri kateri so naše najboljše moči in fantje in katere voditelji so za nas več dobrega storili in še bodo kot pa Mahen in Nova-
ITnovlje so in ostanejo rdeče kakor tudi vsa občina Škofjavas! Naši izdajalci nas ne plašijo, kajti izkušnja je šola modrosti, in drugikrat bomo bolje izbirali naše občinske odbornike.
Zavedni Trnoveljčani!
Ponikva ob Južni žel. Dne 25. marca se je vršil pri nas shod samostalnikov. Poročal je g. Drofenig iz t. Jurja ob Juž, žel., nekdanji žganjarski in pokalični tovarnar. Vse. kar ne trobi v samostojni, pravzaprav v J. D. S. rog, je brezobzirno kakor je njega navada, napadal. Na shodu pa niso bili samo njegovi pristaši, bili so tudi pristaši K. D. Z in S. L. S., ki. so mu delali medklice, tako da je komaj nanje odgovarjal; na vsako tako vprašani e ni resnice odgovoril, zato so mu tudi riaše vrle žene Ponikovljanke dale lepo zaupnico, ko so mu rekle:	»Nehajte nas
plavšat, g. poslanec, ker še niste storili ničesar za našo dobrobit!« Na to mu je g. Vrečko pojasnjeval težnje slov. ljudstva napram / srbskemu:	slovenski	del
zahteva samoupravo. Povedal mu je iudi, koliko davka plača srbski krnet in koliko več slovenski, o čemer se je g. Vrečko sam prepričal, ko je lansko leto potoval po Srbiji. Isto kar Vrečko so poudarjali tudi ss. Fidler, Veseiak in Zličar. Izvajanj poslanca Drofeniga ni nikdo odobraval, razen g. Krištana in Potiska, ta dva pa itak poznamo mi kočarji in delavci. Proti koncu govora je postavil so-drug Lah predlog, da naj vsak roko dvigne. kdor ie samostojnež, to je. da sploh ne dela ne duševno ne telesno; pa niti eden ni vzdignil roke; čeravno je bilo nekaj saniostojncžev navzočih še celo iz Šmarju in Št. Jurja, tako smo lahko spoznali. da se lc-ti lastne stranke sramujejo, in oni že vedo zakaj. Za tem se je oglasil k besedi g. Mahen iz Trnovelj. Ta ie začel odkrivati grehe samostojnih, nakar mu je Drofenig na nevljuden način vzel besedo, čeravno so zborovalci zahtevali, naj nadaljuje svoj govor. Za občino Ponikva ie samostainežem stolček polomljen in tudi stolček njih zavetnika Drofeniga. Čudno se nam je zdelo, da g. poslanec ni vzel Urleba s seboj. Zato pa se oklenite, vsi pametni mali. in srednji kmetje kakor tudi obrtniki in delavci vaše kmečko-delavske organizacije, ker le ta nam zna pridobiti naše pravice, le v tei organizaciji bo naša moč, moramo si jo pa sami pridobiti in pridobimo si jo, čc bomo vsi v njej organizirani; potem ne bo več samostojnh in nc drugih. Z bratskim pozdravom in prihodnjič še kaj!
Samostojni medklicar.
Poljčane. (Volkovi v ovčjih kožah.) Ker sta me »Slovenski Gospodar« in ; Straža« nesramno obrekovala, sem prisiljen odkrito in tudi z mirno vestjo povedati vsej javnosti svoje dosedanje nestalno stališče. — Iz klerik, stranke sem izstopil po 20 letih zato, ker sem njeno politiko dodobra spoznal, spoznal, da ni vse zlato, kar se sveti. Zaupal in verjel sem ji. kakor verjame vsa)c pošten človek, toda le toliko časa, dokler ne vidi, da jc ogoljufan. Ko sem začel premišljevati in spoznavati, je-Ii vse resnica in pravica, kar se v vodstvu govori in dela. sem bil razočaran, spoznal sem da je to, kar spoštujem, gola fraza, parfumirana in lepo pobarvana rakev gnilobe in trhlobe, katere pravo vsebino šele spoznaš, ko jo odkriješ. — Za ljudi niso nisoli delali, le ob času volitev, ko so nas potrebovali, so nam obetali vse mogoče in nemogoče stvari, s čimer je bilo ljudi najlažje in najceneje izvabjti, Prav žal. da so takoj po
zabili, toda gotovo nc iz trde glave. Nas pa so le tolažili iu rotili v imenu Kristusovem na potrpljenje, ker božja volja tako hoče, da oni obljub nc izpolnijo. — Di-plomatično so bili prekanjeni, zato pa naj se družijo le z njim enakimi, moja vest na noben način ne čuti z njimi in se njim tudi ne more podvreči. Prav lahko je bilo obljubljati, da bodo na deželne stroške Sotlo regulirali, ceste zidali; ustanavljali vinske zadruge, vsak kmet bo prosto ria svojem lovil divjačino, veleposestvom in drugim gospodarskim podjetjem bodo mn ložili velike davke, male kmete pa davkov oprostili, toda za izpolnitev obljub ni bilo časa, še manj pa volje, ker v parlamentu se nobeden od poslancev kaj .takega še domisliti ni maral. — Ko sem med vojno videl in slišal, kako so klerikalni vodnilni krogi klicali k maščevanju prestolonaslednika, kako so blagoslavljali morilno orožje, kako so s prižnic izvabljali revežem za vojno posojilo zadnje vinarje, kako so z veseljem dajali za kanone zvonove, piščali in svečnike, sem se zgražal. Ko sem videl, da je pri njih spoštovan in upoštevan le bogatin in gospod, revež pa je psiček, ki mora pohlevno tekati za njimi in mirno čakati, da mu po milosti pade kaka kost od mize, sem se čutil popolnoma osamljenega in zavrženega. Neizrečeno me je odbijalo, včasih skoro proti moji volji, a nazadnje sem stranko moral pustiti. — Zaman sem iskal pravice in resnice in tudi pri samostojni kmetski stranki je nisem našel, ker nisem mogel poprej spoznati volka v ovčji koži. trnel sem dobro voljo in umevanje do organizacije, toda kot zaupniku organizacije mi je bilo odkrito marsikaj, kar drugim ni bilo. Menil sem, da je v resnici »samostojna kmetska« stranka, v kratkem pa sem spoznal, da je to ponajveč stranka veleposestnikov, bank, trgovcev in doktorjev, in da morajo biti mali kmetje le njih ponižni hlapci. — Popolnoma dovolj jc bilo zame ,ko je tajnik SKZ pri okrožni konferenci predlagal, da naj se pri volitvah bratsko, združita SLS iti SKS. Temu sem se odločno protivil in sem rajši izstopil. — Očitali so mi izdajalstvo kmetskih koristi, na kar sem jim prav na kratko povedal, da sem res izdajalec njihovih izdajalcev, ki jih bodo v Belgradu izdali in prodali. Dobesedno se jc to zgodilo in danes ie resnično samostojna kmetska stranka veren sluga v službi demokratov.
— Šele sedaj, ko sem spoznal, da je edina, prava in poštena delavska organizacija in zastopnica proletarskih teženj kmetsko delavska zveza, se čuti mole srce srečnega in močnega, kakor še np do sedaj. — Iskreno želim vsem. da bUbili malo bolj ko do sedaj trezno misleči in previdni napram političnim pustolovcem.
— Jurij Pevec, Spodnje Laže pri Poljčanah.
— Kako je ruski car pokončaval lakoto. Klic sovjetske vlade po pomoči za preprečenje lakote ie bil precej dobrodošel politikom v nekaterih nazadnjaških državah, ki so se deloma sicer odzvali klicu, da pomagajo zapeljanemu ljudstvu, katero je prej živelo v zadovoljstvu in sreči, dokler še ni bilo strašnih boljševi-kov. Kot milostni gospodje so priskočili na pomoč, pomilovali ljudstvo, obenem sc pa veselili, da je prišlo to gorje nad sovjetsko Rusijo.
Kako je rusko ljudstvo za časa carja živelo srečno in zadovoljno, to pove precej jasno berlinski »Vonviirts«, ki je prinesel dolge članke o metodi pobijanja la-
kote pred sedemnajstimi leti, kn ic "bilo rusko ljudstvo istotak o prizadeto vsled vremenskih nezgod kot v preteklem letu, .samo ne v tolikem obsesu. Metoda takratnega pobijanja lakote je bila priporočena po policijskem ministru Pleve in je naletela na veliko zanimanje. Lakoto, piše da so pokončavali sledeče: »... Da bi tse pokončala lakota je iznašel Pleve izvrstno sredstvo. Izoliral (osamil) ic pokrajine s stradajočim prebivalstvom od sega ostalega sveta in ukazal, da mora vsakdo, ki kaj ve o lakoti, molčati. Z dra-koničnimi odredbami je uničil vpitje za lakoto umirajočega ljudstva in poročal v svet, samozavestno, kot zmagovalec nad gladom. »Nikake lakote ni« in svet je ver-iel. saj mogočni policijski minister je za-, dušil klic umirajočega ljudstva pred ostalim svetom. Časopisju je bilo ukazano, da mora molčati o lakoti in mali dobrodelni organizaciji, ki je bila edina v veliki Rusiji, ni bilo dovoljeno, du bi nudila pomoč stradajočim, ker tako bi lahko svet izve-
del. o veliki potrebi umirajočega ljudstva pod bogatim carjem. Okoli prizadetih pokrajin je bila nastavljena policija, ki ic branila vsak uhod iti vsak izhod iz dežele smrti in vsakdo, ki se jc tipal kaj ziniti, je moral plačati s smrtjo ali pa katorgo v Sibiriji. Obsedno stanje jc bilo proglašeno v okolici okrajev s stradajočimi, da je bilo mogoče takoj zatreti vsako revolto razžaljenega ljudstva, čc se je kje UDia-vila mala vstaja ljudstva, ki je v smrtnem strahu glasno klicalo po kruhu, ic bil vedno prisotni policijski minister Pleve, da je s knuto in bajoneti zatrl glas in lahko povedal svetit o srečnem in zadovoljnem ljudstvu v matjuški Rusiji «
UTRINEK.
Angleška princesa jc bila poročena v največji razkošnosti z največiim pogumom.
človek bi mislil, da bo zavrelo med brezposelnim narodom. Pa je ravno nasprotno.
StotisoČera ozkoprsna dekleta in slabokrvni fantje sc opaiajo s poročili in slikami z angleškega dvora. Čut jeze in nc-volje je umrl v njih.
Ob pogledu na »kraljevski« nar postanejo še boli ponižni, še bolj vdani ter klečeplazijo pred ljudmi, ki so postali nekaki nadljudje po milosti božji ju po milosti kapitala.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenupokr.odb. SSJ), Odgovorni urednik : Franco Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
= Potrebščine =
za telovadna društva
za. elane, članice in naraščaj, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka
A.&E,Skabernž
Ljubljana, Mestni trg 10.
Neraztržljivi kavčukovi podpetnfki za čevlje.
i mrniii
■■■j
Maribor, RuSka cesta 5
priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti.
■«« Prea mariborska
iiia piia v Mn,
tržaška essia it. 38, te!= 324, priporoča dober kruh In žemlje.
—	 i	i	i	■	■	■	.
Gostilna
== Maribor
Ruska cesta St. 7
priporoča izborno kuhinjo in pijačo.
»"• N. BRUNO MILJANlC •»
tovarna kand Ko v in slaSSičarnu
n »in izje cone in vsak čas sveže biago.
Maribor, Tkalska nBea 4.
Pridobivajte naročnike!
Prometni zavod za premog d* d. v Ljubljani
proda|a
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šenfjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celiii vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški preipog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d, d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
Garantirano pristni
dehrid! namizni kis m
prodaja najmodernejša automa-ticna kisova tovarna
FELIKS SCHM1DL,
Maribor, Koroška ccsta 18. Vsaka hišna gospodinja, ki' skrbi za zdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL - KIS.
I
I
I
Za nakup
manufakturnega blaga
se priporoča obče znana	m
tvrdka R. Miklauc, Ljubljana, I
Lingerjeva ulica, Mestni trg, Pred Škofijo. J
Zadružna banka v Ljubljani
Telefon o67.
Aleksandrova cesta 5.
Brzojavke: Zadrubanka.
Najusodnejše obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu.
Eskompt in inkaso menic, nakaznic, kuponov i. dr.
-	Vsa druga bančna opravila se izvršujejo najtoeneje
Vsakovrstni krediti in predujmi.
Nakazila in akreditivi na tu- in inozemska tržišča. Nakup in prodaja deviz, valut in vrednostnih papirjev.
Diirkopp, Styria, Waffenrad Začasno znižane cene!
za delavce in železničarje. Solidna postrežba! Nizke cene!
Svila, modni nakit. GALANTERIJA.
!! ZNATNO ZNIŽANE CENE!!
Tovarna
vsakovrstno -. .........blago.
Kemično čisti obleke,
TORINO
Svetlolika
ovratnike, zapestnice in srajce,
Ljubljana, Poljanski nasip 4, Podružnica: Šelcnburgova ul. 3,
   .......... Podružnice:	•
Maribor Novomesto	Kočevje
Gosposka ul. 38	Glavni	trg	št.	39.
\	Jt	~/B	na	drobno in debelo.
\	Glavno zastopstvo polnih
gumijevih obročev za to-
' 'T*’”"vorne automobile tovarne
Walter Martiny, Torino.
"	Hydravlična stiskalnica za
montiranje gumijevih obro-čev v centrali, Ljubljana, MŠfc*	Rimska cesta 2. Prevozno
i n '¥*F!Z..<£	podjetje za prevoz blaga
CUU: »liana, BMa uiia 2. StHST.“T.Sft
Telefon St. 588.	10 tovornih automobilov.
Podružnice:
Ljubljana,	Maribor,	Beograd,
Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, Knez Mihajlova S tel. št. 470.	tel.	št.	133.	ulica	3.	■
Pozor S = Pozor!
k Ne zamudite priiike
ter si nabavite obutev, katero Vam nudi v veliki izbiri po še starih ugodnih nizkih cenah, dokler zaloga ne poide,
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA.
Poštni predal št. 13. — Poštni ček. rač. št. 10.53*2. — Telefon inter. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
-	nad 3 milijone kron.
Pristopnina K 10*—.	Clan društva postane lahko vsak!	Delež	K	200,
Pristopati se zamere v vseh gori imenovanih podružnicah.
Valuta pada, draginja raste.
Kupuj domače milo ne tuje, importirano. Kupuj dobro milo, ker je isto najceneje. Kupuj »GAZELA« milo.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska cesla 2.
Šiinlni ffrnii Izborna konstrukcija in vlcului Suiljl elegantna izvršitev iz tovarne v Linča. - Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „Adler“.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren.
Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom
Karl Preis, Maribor,
Stolni trg (Domplatz)
Najboljša in najcenejša priložnost za nakup
s pohištva
Hodna trgovina
L9MIHLI
Ljubljana, Mestni trg 19
priporoča:
ParlSo m dame* gospode, otroke. Pletenine, rokavice« nogavice. Bluze, sp. krila, predpasniki.