PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
Leto XXIII. Št. 180 (6764)
TRST, torek, 1. avgusta 1967
PRVI MEDNARODNI PARTIZANSKI TABOR V BAZOVICI
Mogočna manifestacija zvestobe idealom narodnoosvobodilne borbe za priznanje pravic bivšim borcem, za bratstvo med narodi in za mir
Na zborovanju so govorili predsednik pokrajinskega odbora ANPI Arturo Calabria, Branko Pahor/ vsedržavni predsednik AN-Pl poslanec Arrig o Boldrini, podpredsednik Zveze borcev Jugoslavije Franc Leskošek-Luka, vodja koroške delegacije Joseph Nichelvvitzer in ruski delegat Sejdom Mirdanam-Ruski - Nastop pevskih zborov in godbe - Vse priznanje prirediteljem tabora

Prvi mednarodni partizanski tabor v Bazovici je bil mogočna, Prepričljiva manifestacija brativa med narodi in zvestobe idea-'°rn osvobodilne borbe, za mir v svetu in priznanje pravic bivšim borcem Po svoji vsebini, ogrom-ni udeležbi navdušenega ljudstva, j® bila to veličastna prireditev, 151 bo vsem udeležencem ostala v neizbrisnem spominu. Partizanski shod v Bazovici je potrdil, da ni jn ne bo zamrl duh narodnoosvobodilne borbe, da nobena nakana n spletka ne more uničiti seme-b18. ki so ga sejali Bidovec in njegovi tovariši, Tomažič in njegovi tovariši, slovenski in italijanski antifašisti in borci, ki so v sl(;Upni borbi proti fašizmu in na-c'zmu žrtvovali življenje. To se-jbe je vzklilo in obrodilo sadove, jih tudi mladi rod, čeprav se ^asih ne zdi, zna ceniti. To je ®bo očitno te dni v Bazovici. Ce-Prav je bilo vroče, soparno vre-b>®. in bi bilo lepše ter udobnej-~® na kopanju, je na taboru Požrtvovalno sodelovalo veliko javilo mladih fantov in deklet, b® umetniški razstavi in na zbo-°vanju pa je bilo toliko mladi-b*> kot že dolga leta ne. V me-:u in na podeželju je zdaj glav-1 Pogovor o partizanskem tabo-'l v Bazovici. In še dolgo se bo njem govorilo.
Prirediteljem tabora, združenju NpI, vsem, ki so sodelovali, gre ,Sr Priznanje. Niso samo za ta-
bor
, določili najbolj primeren ?ai. saj je Bazovica simbol pro-,fašistične borbe, ampak so iz-°r?li in uredili zelo primeren Pfostor in poskrbeli za vse, kar Potrebno ob takih prilikah in j. tako množično udeležbo. Lah-° rečemo, in to brez pretiravati da Je bilo na partizanskem aboru v Bazovici, od sobote zve-j5r ho nedelje pozno v noč, okrog j «soč ljudi. Največ ja udeležba j seveda bila v nedeljo popoldne
BoirtVeCer- Mn°gi s0 Prišii že do‘ jj hne in so poslušali koncert god-st milice iz Ljubljane. Z vseh k .bbi pa se je popoldne stekala, t( reka, nepretrgana kolona av-B mobiiov in avtobusov, ob cestah Vi Pešči, pešči in pešči: v Bazo-Sm Vse Po'no avtomobilov, na
wfjW’ ob cesti — iz vasi na
t„l strani ceste — avto pri av-fl(’ ba glavnem parkirnem prostost Pa morje avtomobilov — in b|oka naprei skoraJ d0 mejnega
jij?b 10.30 so predstavniki pokra-venp Ba odbora ANPI položili haveC na grobišče padlih partiza-17 ba pokopališču v Bazovici, ob WUri Pa so položili vence na biv-stitg Strell&u pri Bazovici v poča-
kati
spomina bazoviških žrtev de-
dpu”* Zveze borcev Jugoslavije, le jBatl s Koroške, lz Sežane, Izo-kraij' Pirana ter predstavniki potniškega vodstva ANPI.
vai Je
Var,"k 18' url se je začelo zboro-ie 2ai' G°dba milice iz Ljubljane tizaj^rala «Fanfare na temo par-
> in
pesmi narodov Jugosla-terii [1 Italije«, nato pa so zdru-
Mir)5 bloški pevski zbori «Vasiiij At^p. s Proseka - Kontovela, zbor Pri^. lz Reggio Emilie, zbor p d. zbor • 0 lz Trebč in Invalidski lz Ljubljane ob spremljavi Boa milice iz Ljubljane zapeli "bratih stvom Oskarja Kjudra Mn0J • le k soncu, svobodbi. raane a' Slovenci in Italijani, u-Avstrji- del®gacije iz Jugoslavije, n tk ' ' Rusije, skupine iz Be-^ržiča f11 rlanije, Vidma, Gorice, S®vci 'TIzole' Pirana, Sežane, Kracate’ rnržaCani, Brežani, Goričani, *0 mwamice> možakarji, odrasli skab ma, vsi so navdušeno plo-S°vJetsir„ aP'avzom so pozdravili l';trrian„ TBa delegata Sejdova Mir-Tvana Ruskega, ki se Je
boril s partizanskimi edinicami na Krasu, Franca Leskoška-Luko, narodnega heroja — prvega komandanta slovenskih partizanskih e-not, poslanca Boldrinija, ki je bil za svoje vojaške zasluge kot partizan odlikovan z zlato kolajno, koroškega delegata — partizana Josepha Nichelwitzera. Pozorno so ljudje sledili govornikom in s ploskanjem poudarili najvažnejše misli. Z dolgim aplavzom so nagradili vse pevce in godbo milice iz Ljubljane. Navdušeno je množica ploskala, ko je slišala partizanske pesmi: «še, še! Nasvnle nje prihodnje leto!»
Nekaj nepozabnega Je bil pogled z glavne tribune na množico.
Zborovanje je začel predsednik pokrajinskega odbora ANPI Artu-ro Calabria, za njim je govoril v slovenščini Branko Pahor, nato je govoril vsedržavni predsednik združenja ANPI, poslanec Arrigo Bol-drini. Za njim so govorili: vodja jugoslovanske delegacije, podpredsednik Zveze borcev Jugoslavije Franc Leskošek-Luka, vodja koroške delegacije Joseph Nlcheivvit-zer ter ruski delegat Sejdon Mir-daman - Ivan Ruski.
Po govorih je spet zaigrala godba milice iz Ljubljane, nato pa je sledil nastop pevskih zborov s partizanskimi pesmimi: zbor ANPI iz Reggio Emilie, ki ga je vodil Giovanni Veneri, Invalidski partizanski zbor iz Ljubljane (dir. Franc Milek), zbor ((Vasilij Mirko s Proseka-Kontovela (dir. Ignacij Ota). Invalidski zbor je zapel nekatere partizanske pesmi ob spremljavi na harmoniko Janeza Kuharja, ki je komponiral zelo znano in priljubljeno: ((Jutri gremo v napado. Kot zadnjo je pevski zbor iz Ljubljane zapel Italijansko partizansko: «Ciao, bella, ciao», na zahtevo občinstva pa je zapel še «Na juriš«. Tudi pevski zbor ((Vasilij Mirko je nekatere partizanske pesmi zapel ob spremljavi na harmoniko Oskarja Kjudra In je nastop pevskih zborov zaključil s partizansko «Na jurišo.
Ko se je zaključil uradni del s priljubljeno partizansko «Na juriš» se je začela prosta zabava. Mladi, pa tudi starejši, so se zavrteli ob zvokih plesnega orkestra »Lovec* iz Ljubljane, ob 14 kioskih so si gasili žejo z domačim vinom, pivom in hladilnimi pijačami, teknil je prigrizek, domači pršut, sir, pa čevapčiči, pri kiosku Tržaške knjigarne pa so ljudje kupovali in naročali plošče in knjige, še posebej s partizansko vsebino. Miz in stolov ni bilo in jih ni bilo skoraj treba, saj je bilo bolj prijetno posedati na travi, kramljati o sedanjosti in obujati spomine na čase borbe in velikega upanja.
V nedeljo zvečer se je tudi zaključila umetniška razstava odporniškega gibanja, ki si jo je v soboto in nedeljo ogledalo veliko število domačinov, meščanov in udeležencev partizanskega tabora v Bazovici.
Bilo ni samo veličastno, ampak zares prijetno, prijateljsko, domače, tovariško vzdušje, srečanje starih znancev, prijateljev, mladih sovrstnikov ljudi, ki so prišli iz oddaljenih krajev, ki jih sicer ločijo meje in ki govore drug jezik, a jih družijo skupna borba, skupne žrtve, skuone težnje in ideali. Še naj bi bili taki shodi, kot je v svojem govoru predlagal poslanec Boldrini.
Govor
posl. Boldrinija
Velika množica, ki se je udeležila veličastnega zborovanja, je seveda z velikim zanimanjem pričakovala govor vsedržavnega predsednika
združenja ANPI Arriga Boldrinija.
Priznani italijanski borec, ki spada v vrste najuglednejših osebnosti italijanskega odporniškega gibanja, je žel med poslušalci številne aplavze, ki so poudarili najznačilnejše misli, ki jim jih je posredoval.
Posebno pa je bilo čutiti to neposredno vez med Boldrinijem in množico, ko je govornik sprožil zamisel vsakoletnega srečanja, ki naj bi imelo mednaroden značaj in ki naj bi bilo na tem ozemlju. Na tej stični točki raznih narodnosti., naj bi se vsako leto srečavali predstavniki partizanskih in odporniških gibanj z namenom, da posredujejo mlajšemu rodu zakladnico misli, idealov in hotenj, ki so jih prevevali med osvobodilno borbo. Navdušeno ploskanje prisotnih je potrdilo pravilnost te zamisli
Govornik je povezal to svojo pobudo z zamislijo, da js treba uresničiti tesno povezavo med političnimi in diplomatskimi dejavniki ter ljudstvom. Diplomacija, doslej zaprta sama vase, mora postati nekaj novega, kjer bi bilo čutiti neposreden vpliv ljudstva na odločitve, ki se sprejemajo na najvišjih ravneh. Vsakoletno srečanje na našem o-zemlju bi utegnilo v veliki meri prispevati za uresničenje tega smotra. Na njem bi se podajali vsakoletni obračuni borbe za demokracijo in svobodo ter bi se utegnilo vplivati v večji meri na odločitve z vrha. Skratka, na ta način bi se okrepilo sodelovanje ljudskih mno-žih z Organizacijo združenih narodov.
Drugo vprašanje, katerega se je Boldrini dotaknil z veliko resnostjo in čutom odgovornosti, je vprašanje priznanja statusa enakopravnih bivših partizanov partizanskim borcem našega ozemlja. Znano je, da to vprašanje zadeva predvsem naše slovenske bivše partizanske borce (čeprav obstajajo tudi nekateri primeri italijanskih borcev). O tej zadevi se že dolgo časa razpravlja v krajevnem merilu, pa tudi na državni ravni. Vsedržavni predsednik
ANPI je med drugim omenil, da se ustrezni zakonski osnutek nahaja že več mesecev na pisalni mizi predsednika vlade Alda Mora, ki pa do danes še ni našel toliko časa, da bi ga postavil na dnevni red zasedanja ministrskega sveta. «Gre za očitno krivico v škodo odporniškega gibanja — je dejal Boldrini — in mi se obvezujemo, da bomo napravili vse korake, da se ta krivica popravi.* Govornik pa je še pripomnil, da morajo vsi sodelovati aktivno, da se bivšim partizanskim borcem priznajo te osnovne pravice.
Izredno važen poudarek je Boldrini dal tudi raznim vprašanjem narodnostnih manjšin v Italiji (pri tem je omenil slovensko manjšino) ter drugod po Evropi. To vprašanje pa je povezal z rastočo nevarnostjo fašizma in še posebej nacizma, kajti prav v Zgornjem Poadižju prihaja do terorističnih akcij, ki so sad revanšistične politike nekaterih nacističnih krogov v Avstriji in še posebej v Nemčiji. Ni dovolj, da se razkrinkajo te težnje, kot je to napravil predsednik republike Sara-gat, potrebno je tudi, da italijanska vlada nastopi povsod konkretno, posebno na mednarodni pozor-nici v prid miru, demokracije in svobode.
Precejšen del svojega govora je Boldrini posvetil vprašanju vojne v Vietnamu. V tej zvezi je orisal potek te vojne ter razne faze, skozi katere se je stopnjevala ameriška agresija proti vietnamskemu ljudstvu. Glede krize na Bližnjem vzhodu pa je menil, da se je treba odločno boriti proti koncepciji lokalnih vojn.
Ves Boldrinijev govor je prevevalo trdno prepričanje, da se partizanska borba ni končala s koncem vojne ter da jo morajo bivši borci nadaljevati ter ustvariti v okviru lastnih držav in na mednarodni ravni trdno podlago za zmago v boju za demokracijo in svobodo.
(Nadaljevanje na 4. strani)
IZJAVE GLAVNEGA TAJNIKA OZN
U Tant je poudaril osvobodilni značaj borbe vietnamskega ljudstva proti ZDA
Začel ne bo nobene nove pobude, dokler ZDA ne ustavijo bombardiranja Severnega Vietnama
NEW YORK, 31. — Predstavnik OZN je izjavil, da glavni tajnik U Tant ne bo dal nobene nove pobude za mir v Vietnamu, dokler ne bodo ZDA ustavile bombardiranja Severnega Vietnama. Pripomnil je, da je U Tant jasno začrtal korake, 1 bi bili potrebni, da se spopad prenese z bojišča h konferenčni mizi. Dodal je:	«U
Tant je nakazal vrstni red ukre-r 'v. Prvi med temi je ustavitev' bombardiranja.))
Predstavnik je tudi izjavil, da se včerajšnji U Tantov govor na konferenci kvererjev v Greensboru v Severni Karolini ne more tolmačiti kot nova pobuda.
U Tant je na tej konferenci odločno obsodil vojno v Vietnamu. Izrazil je veliko zaskrbljenost zaradi naraščajoče težnje ^nekaterih držav*, da se ne ozirajo na listino Združenih narodov, ki prepoveduje uporabo sile ali grožnje s silo v mednarodnih odnosih. Iz tega sledi postopno slabšanje mednarodne morale.
«V tem okviru, je dodal U Tant, se množična komunikacijska sredstva uporabljajo na tak način, da prikrivajo resnico in da se z njimi opravičijo najbolj obsojanja vredna dejanja, tako da prej ali slej postane težko razlikovati resnico od propagande.*
«V Vietnamu, je poudaril U Tant,

DOLGOTRAJNA SEJA VLADE
Ministrski svet je odobril državni proračun za leto 1968
Od 16. avgusta dalje zvišane poštne tarife - Neofašistična manifestacija v Bocnu
RIM, 31. — Ministrski svet je danes odobril proračun za leto 1968, ki predvideva 8661 milijard dohodkov (875 več kot je predvideval proračun za letošnje leto) in 9811 milijard izdatkov (861 milijard več). V primerjavi z letošnjim proračunom je primanjkljaj manjši za okrog 15 milijard lir.
Minister za proračun in progra-mivanje Pieraccini je dejal, da je letošnji proračun boljši, kar je bilo omogočeno z izboljšanim gospodarskim položajem, in ker že temelji na načrtovanju. Osnovna značilnost proračuna je v dejstvu, da so se izdatki za investicije zvišali za 30 odst., medtem ko so se izdatki za stalne stroške zvišali le za 11 odst. Minister je poudaril tudi važnost dejstva, da je šolstvo vedno bolj v ospredju državnih izdatkov in da znašajo stroški za šolstvo sedaj že okrog 21 odst. prora čuna.
Minister za zaklad Colombo je prav tako mnenja, da je proračun zadovoljiv, ker odraža nov ciklus naraščanja proizvodnje in to ne samo industrijske. Tudi odnosi s tujino so stabilni, čeprav izvoz ne narašča z isto brzino, kot je lani.
Ministrski svet je odobril tudi vrsto drugih zakonskih predlogov in
odlokov, med katerimi je nedvomno najbolj zanimiv ukrep, s katerim se določajo nove višje poštne tarife.
Od 16. avgusta dalje bodo torej veljale naslednje nove poštne tari; fe: pismo od 40 na 50 lir, poštni listki od 45 na 55 lir, dopisnice od 30 na 40 lir, razglednice od 20 na 25 lir, vizitke od 20 na 25 lir, čestitke od 20 na 25 lir, trgovski računi od 30 na 40 lir, osmrtnice in ženitve od 20 na 25 lir, gramofonske plošče od 15 na 25 lir za 50 g, vzorci od 40 na 50 lir za prvih 100 g in od 20 na 25 lir za vsakih nadaljnjih 50 g, poštne pošiljke od 100 na 150 lir za prvih 250 g in od 20 na 25 lir za vsakih nadaljnjih 50 g. Tarifa za običajne brzojavke se bo zvišala od 400 na 600 lir za do 16 besed in vsaka nadaljnja beseda še po 25 lir, nujne brzojavke od 1000 na 1.200 lir za do 16 besed in vsaka nadaljnja beseda po
50 Ur, vrednostne brzojavke od 360 na 600 lir fiksne takse in vsaka nadaljnja beseda po 25 Ur, nujne vrednotne brzojavke od 720 na 1.200 lir in vsaka nadaljnja beseda 50 Ur. Običajni paketi do 1 kg od sedanjih 380 Ur na 460, od 1 kg do 2 kg od 420 na 520 Ur, od 2 kg do 3 kg od 460 na 560 Ur itd.
Poštno ministrstvo je ta ukrep obrazložilo, češ da je bilo nujno treba uskladiti naraščajoče izdatke z dohodki, ki so ostaU že dalj časa nespremenjeni in da bi v resnici morali zvišati tarife za poštne storitve že pred lett. Tega niso naredili, ker so prlčakovaU, da bo _ ustanovljena enotna evropska pošt- [ na tarifa, ki bo veljala za države evropske gospodarske skupnosti, je pa Zahodna Nemčija že pred časom zvišala pristojbino za navadno pismo na nekaj nad 50 Ur. Se bolj pa so po poročilu ministrstva upravičene višje tarife za brzojavke, ki zaradi povečanega telefonskega prometa že tako nimajo več istega značaja, kot so ga imele pred leti.
Ministrski svet je med drugim
se zdi, da ni na vidiku rešitev. Vendar pa, če se oziramo na to, kar se tiska v časopisih, se napreduje. Toda dejanja to zanikujejo. Že večkrat sem rekel, kako zgrešeno je imeti vojno v Vietnamu za neke vrste sveto voino proti neki posebni ideologiji. Nasprotno, gre za nacionalizem — ne za komunizem — ki navdihuje odporniško gibanje proti vsem tujcem, in sedaj še posebej nroti Američanom.
Tisti Vietnamci, ki so se borili in se še borijo proti tujcem, delajo to, da si priborijo narodno neodvisnost. Prepričan sem, da se vojna ne more zaključiti, dokler ne bodo ZDA in njih zavezniki priznali, da Vietnamci bijejo vojno narodne neodvisnosti.*
U Tant je tudi izjavil, da se stališče Hanoja lahko primerja stališču, ki so ga zavzeli Američani med revolucionarno vojno leta 1776 proti Angliji.
Nadaljeval je:	«Analiziral sem
javne izjave obeh strani, in če je naloga diplomacije samo priznati
smotre, ki jih vsebujejo te izjave, ali ki so z njimi mišljeni, mislim, da je to mogoče in da je moč skleniti v Vietnamu časten mir. Prva naloga je ustaviti bombardiranje in se pogovoriti o konferenci. V ta namen pa so potrebni nekateri prvi koraki, in mnenja sem, da je velika tragedija dejstvo, da ni bilo moč pripraviti prizadetih strani, da bi storile te prve korake.*
U Tant je nato izjavil, da bi morali Kitajsao sprejeti v Združene narode. Po njegovem mnenju bo prišel trenutek, ko bo Kitajska lahko imela svojo vlogo kot članica mednarodne skupnosti na podlagi enakopravnosti, z drugimi.
Ameriška letala so davi bombardirala predmestje Hanoja. Nekatera letala, ki so skušala prodreti nad središče mesta, so bila prisiljena to namero opustiti zaradi močnega protiletalskega ognja. Včeraj so bili bombni napadi na Severni Vietnam manj številni, ker se je nosilka letal «Forrestai» u-maknila lz Tonkinškega zaliva.
Arrigo Boldrini
Franc Leskošek - Luka
V	Južnem Vietnamu so se oddelki ameriških marincev včeraj spopadli južno od demilitariziranega področja z oddelki osvobodilne vojske. Javili so, da je padlo 23 ameriških vojakov, 119 pa jih Je bilo ranjenih. Na nasprotni strani Je bilo 40 mrtvih.
Sevemovietnamski predsednik Ho-šiminh Je v poslanici 13. ((svetovni konferenci proti bombam«, ki se je začela na Japonskem, poudaril, da je vietnamsko ljudstvo odločeno premagati ameriški imperializem, ki je napadel Vietnam m ki Je povzročil katastrofo v Hirošlmi ln Nagasakiju.
Na desnem bregu reke Kao so v soboto 50 km severozahodno od Hanoja ameriška letala bombardirala ln hudo poškodovala nasip v sistemu obrambe proti poplavam. Poškodbe, ki so Jih povzročila ameriška letala, so danes pokazali tujim časnikarjem.
V	Rochestru v državi New York je škof Fulton Sheen pozval fed svojo nedeljsko molitvijo v tamkajšnji katedrali predsednika Johnsona, naj umakne ameriške čete lz Vietnama.
(Nadaljevanje na 2. strani)
sejaov Miraanam
josepn jNicneuvuzer
Nadaljujejo se rasni neredi v ZDA
MILWAUKEE (Visconsin), 31. — Danes so bili v Milwaukee v četrti, kjer živijo po večini črnci, hudi neredi. Slišalo se je tudi streljanje. Ubiti sta bili dve osebi, in sicer en policaj in ena ženska, 83 oseb na Je bilo ranjenih. Aretirali so 120 ljudi.
Neredi so se začeli, ko so bili krajevni člani kongresa za rasno enakopravnost zbrani na posvetovanju. Takoj so odšli na ulice ln skušali ljudi pomiriti:
Sinoči so bili neredi tudi v številnih drugih mestih. V Portlandu na pacifiški obali so se črnci spopadli s policaji in razbili več izložbenih oken. Spopadi so bili tudi v Clevelandu v državi Ohio, v Wi-ohiti v državi Kanzas, v Toledu (Ohio), v Phoenixu v Arizoni, v Beachu na Floridi.
Iz Detroita so umaknili 5.000 padalcev, ki so Jih bili poslali tjakaj prejšnji teden. V mestu je ostalo 7.000 pripadnikov narodne straže in 4.500 policajev.
Črnski pesnik in dramaturg Le-roi Jones je na zborovanju v Ne-warku izjavil med drugim: ((Prihodnjič se bodo neredi spremenili v upor. če bodo z nami ravnali še dalje tako, kakor ravnajo v tem mestu. Prihodnjič se ne bomo zadovoljili uporabljati palice in steklenice. V Newarku predstavljajo črnci večino med 400.000 prebivalci. Jones je protestiral tudi proti aretaciji 700 črncev.
JERUZALEM, 31, — V izraelskem parlamentu se je začela danes razprava o političnem razvoju po ustavitvi sovražnosti. Zunanji minister Eban je izjavil da »izjava arabskih držav o prekinitvi vojnega stanja z Izraelom ne bi mogla nadomestiti neposrednih mirovnih pogajanj«. Dejal Je, da ne bi mogli resno vzeti izjave arabskih držav, da so opustile vojno stanje z Izraelom, če bi odklonile udeležbo pri mirovnih pogajanjih.
POTRES ZA POTRESOM V RAZNIH DELIH SVETA
Ugotovljenih smrtnih žrtev v Venezueli je doslej že čez sto
_	v
Ranjenih je na tisoče - Skoda gre v milijarde
CARACAS, 31. — Venezuelo je r soboto zvečer prizadel hud potres. Doslej še ni znano natančno število smrtnih žrtev, vendar so že našli nad sto trupel. Boje se pa, da bo število mrtvih doseglo tudi 300 In več. Potres Je povzročil velikansko škodo In žrtve v Caracasu, San Cristobalu In še nekaterih krajih. Najbolj prizadet Je morda Tocuyo, kakih 320 km od prestolnice, ki je že bil opustošen po močnem potresu leta 1948.
Potres Je bil zelo močan. Po poročilih iz observatorija v prestolnici je bila moč potresa izredna, podobno kot pri potresu 29. oktobra 1900. Prvi sunek so čutili v Caracasu ln v večini krajev v notranjosti ob 20.05 v soboto zvečer (po krajevnem času). Notranji minister je po radiu izjavil, da je prvemu sledilo še več potresnih sunkov, ki niso bili tako močni. Pač pa so danes čutili spet precej močan sunek v nekaterih predelih Caracasa. Prebivalci so v paničnem strahu pritekli na ceste. Policija je ugotovila, da je ta potresni sunek, ki Je bil že enajsti po hudem potresu v soboto zvečer, povzročil kako desetino mrtvih, ker se je zrušila neka tovarna.
Zvedelo se Je tudi, da so med ruševinami nekega kraja na obali, kjer številni meščani iz Caracasa preživaljajo konec tedna, našli 20 trupel. Tudi hotel «Macuto Shera-ton», ki leži na obali in je eden izmed največ jih in najbolj razkošnih v Latinski Ameriki, je utrpel veliko škodo, tako da so strokovnjaki mnenja, da ga bo treba podreti in zgraditi znova. Med razvalinami tega hotela so našli deset mrtvih in na desetine ranjenih.
V vzhodnem predelu Caracasa se Je zrušila palača «Mijagual» in verjetno so bile tudi tukaj žrtve. Bivši finančni minister Manuel Egana je povedal, da je v šestem nadstropju te palače živela njegova hči, ki se Je pred kratkim poročila.
Minister za zdrastvo je izjavil, da Je več kot 2000 hudo ranjenih. Posebna komisija je že razglasila 60
•tiimimiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Državni proračun za leto 1968
(Nadaljevanje s 1. strani) * v
poslopij za neuporabna za stanova, nja.
Na obali so v noči našli kakih 40 trupel. Reševalci so slišali slabotne klice na pomoč izpod ruševin. Pomanjkanje luči je močno oviralo reševalno delo.
Čeprav še ni mogoče vedeti, koliko je žrtev, so že našli 108 trupel. Največ žrtev je doslej iz Caracasa. Prebivalci so že drugo noč prespali na cestah, parkih in trgih, nekateri v avtomobilih, drugi v šotorih, nekateri pa kar na tleh, čeprav je padal dež.
Med smrtnimi žrtvami je tudi nekaj Italijanov.
RIM, 31. — Zunanji minister Fanlani je veleposlaniku v Caracasu naročil, naj obvesti zunanjega ministra Borgesa, da je določil fond za prvo pomoč v najbolj nujnih primerih.
ISTANBUL, 31. — V Turčiji se še ponavljajo potresi. Tako je bilo včeraj zjutraj v 80 minutah kar 26 sunkov v pokrajini kakih 150 km južnovzhodno od Istanbula.
V Adapazariju, kjer je bilo 22. Julija pri potresu 83 mrtvih, je včeraj zahteval potres še eno smrtno žrtev. Med 20 ranjenci pa jih Je pet hudo ranjenih. Potres se je čutil v raznih mestih.
Tudi danes zjutraj okrog 7. ure so čutili nekaj potresnih sunkov. N- bilo posebne škode.
odobril tudi zakonski predlog o ustanovitvi ministrstva za znanstveno in tehnološka raziskovanje.
Na predlog ministra za zdravstvo je bil odobren zakonski predlog o reformi zaščite umobolnlh. Tiskovni urad ministrstva je v tej zvezi izdal sporočilo, v katerem pravi, da je to vprašanje sedaj urejeno z zakonom od 14. februarja 1904 in da od takrat ni prišlo do nobenih izprememb. Novi zakon je postal nujno potreben, saj Je psihiatrično skrbstvo do skrajnosti zaostalo. Temelji na osnovnem načelu pravice do zaščite in je dolžnost družbe, da to poskrbi. V ta namen bodo ustanovili centre za mentalno higieno in bodo izboljšali skrbstvo. Bolnišnice bodo še vedno v pristojnosti pokrajin in posebnih ustanov, izginile pa bodo tovrstne dobrodelne ustanove. Zakon povsem na novo ureja način sprejemanja
v zavode in proglašanje duševno bolnih, pri čemer ustanavlja poseben postopek, da se lahko bolnik sam pritoži. Važno vlogo bodo imele pri urejanju tega vprašanja tudi dežele. Zakonski predlog predvideva zvišanje plač za zdravstveno osebje v psihiatričnih bolnišnicah in izrecno ukinja veljavnost starega zakona ter člena 604 odst. 2 kazenskega zakonika, ki obravnava to vprašanje.
V Bocnu je MSI v nedeljo organizirala zborovanje z nekakim »pohodom trobojnice«, na katerem je govoril Valerio Borghese, znani po veljnik «X mas». Po zborovanju je prišlo do Incidentov, ko so hoteli fašisti vdreti v poslopje lista c Dolomiten* in sedež «Volkspartei». Policija je pretepla tudi novinarja «L'Ad!ge» iz Trenta.
Predstavniki KD, PRI, PSU, PSI UP in PLI so v zvezi s tem; dogodki Izdali skupno resolucijo, v kateri poudarjajo, da je ta manifestacija »razžalila demokratični čut* vsega prebivalstva, in zahtevajo, da se prepovedo take sramotne manifestacije.
Poziv Johnsonu naj ne kandidira prihodnje leto
WASHINGTON, 31. — Skupina 51 predstavnikov demokratične stranke, ki so se udeležili konvencije stranke v letih 1960 in 1964, poziva
predsednika Johnsona, naj ne kandidira na predsedniških volitvah v prihodnjem letu.
V pismu predsedniku, ki so ga napisali na pobudo odbora, ki namerava podpirati kandidaturo Roberta Kennedyja, in ki ga je podpisalo 51 predstavnikov demokratične stranke, se poudarja, da se pri volitvah leta 1968 predvideva odločna zmaga republikancev, medtem ko milijoni demokratov ne bodo mogli podpirati kandidatov svoje stranke pri krajevnih državnih in vsedržavnih volitvah. V pismu je rečeno, da je Johnson v notranji politiki dobro ravnal, toda njegova zunanja politika je povzročila velik ražkol v demokratični stranki. Johnosonova kandidatura pri predsedniških volitvah prihodnje leto «bi mogla uničiti, kar je bilo skupno zgrajenega*.
Predsednik Johnson je na tiskovni konferenci na vprašanje, kaj misli o tem pismu, odgovoril, da nima nič pripomniti.
Johnson je na tiskovni konferenci zavrnil U Tantove izjave, da gre v Vietnamu za narodnoosvobodilno vojno. Ponovil je že znane trditve, da gre za »komunističen napad*, ter da se ne strinja z U Tantom, toda da »noče polemizirati s predstavnikom OZN, ki želi obrazložiti svoje stališče*.
Johnson je dalje izjavil, da rasni neredi v ZDA ne bodo na noben način vplivali na ameriško politiko v Vietnamu. Izjavil je tuai, da nima nič pripomniti k rezultatu Gallupovega sondiranja, ki kaže, da se med Američani širi nezadovoljstvo zaradi ameriške vojne v Vietnamu.
Izjavil je nato, da se bodo predsedniki vlad sedmih držav, ki sodelujejo z ZDA v vojni v Vietnamu. sestali od časa do časa. Dodal je, da niso še določili datuma in kraja prihodnje konference. Nato je izjavil, da sta general Taylor in Clifford pravkar zaključila vrsto »izvrstnih sestankov* s predsednikom avstralske vlade in z drugimi
avstralskimi ministri. Kar se tiče izjav filipinskega predsednika Mar-kosa, da obisk Taylora in Cllfforda v Manili ne bi bil v sedanjem trenutku koristen, je Johnson izjavil, da te izjave niso povzročile presenečenja in da mu ni dobro znano Markosovo stališče glede možnosti, da Filipini pošljejo še druge vojake v Vietnam.
Na vprašanje, kako napredujejo posvetovanja o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja, je Johnson odgovoril: Napredujemo in smo optimisti.* Dodal je, da je Sovjetska zveza izrekla pripravljenost proučiti tudi ameriški predlog, naj bi se začeli pogajati o skrčenju števila ofenzivnih in defenzivnih strateških izstrelkov v obeh državah, toda do sedaj se glede tega ni stvar premaknila.
CAMFOBASSO, 31. — V bližini Termolija se Je neka »giulia* na ovinku zaletela v motor, na katerem sta se peljala dva zakonca, stara 48 in 40 let. Obadva sta bila takoj mrtva, 22-letni vozač «giulie» pa je kmalu nato umrl v bolnišnici.
Preveč svobode za nemške naciste
i
Pod naslovom »Nacisti spet na ' delu* poroča glasilo gradiščanskih Hrvatov o novem primeru narodnostne mržnje. Ravno v dneh, ko je vsa Avstrija z zaskrbljenostjo spremljala dogodke na meji proti Italiji, so nacionalistični nestrpneži v gradiščanski vasi Vorištan - Horn-stein spet pokazali svoje pravo lice. Na dvojezičnem napisu, ki opozarja na nedeljske maše, so s črno barvo premazali hrvaško besedilo.
Hrvaški list v tej zvezi piše, da pri oskrunitvi table gotovo ni šlo za nepremišljeno delo nezrelih ljudi, marveč za namerno dejanje proti Hrvatom, kar dokazuje dejstvo, da je bil uničen samo hrvaški del napisa. Narodni nestrpneži s tem niso napravili sramote le svoji vasi, marveč Gradiščanski in sploh Avstriji. «Vsak od nas ve — je rečeno v poročilu — da imamo gradiščanski Hrvati pravico do uporabe našega jezika kot drugega uradnega jezika na Gradiščanskem: po državni pogodbi pa imamo tudi pravico do hrvaških poleg nemških topografskih napisov. Kdor temu nasprotuje, nasprotuje državni pogodbi, s katero je Avstrija spet postala svobodna.*
Politični predstavniki na Gradiščanskem ob vsaki priložnosti v svojih slavnostnih govorih prikazujejo Gradiščansko kot bodočo Evropo v malem in mislijo pri tem na mirno sožitje med narodi, šovinisti pa so s svojim dejanjem dokumentirali, kako si oni predstavljajo ta »mir* med pripadniki različnih narodov ter dokazali, da v določenih krogih še vedno živi nacistični duh.
Umrl je nemški industrijski mogotec Alfried Krupp von Boh len und Halbach
ESSEN, 31. — Alfried Krupp von Bohlen und Halbach je umrl preteklo noč, star 60 let.
Ko je leta 1949 njegov oče Gustav v starosti 79 let umrl, mu je zapustil velikanski nemški industrijski kompleks, ki je eden izmed najmogočnejših na svetu.
Poglavar družine Krupp je bil bolan in že dlje časa ni prihajal iz svojega «bungalowa» v parku znane vile Huegel, ki je bila pred leti spremenjena v muzej. Bil je strasten kadilec in je imel neko bolezen na sapniku. Umrl je nekaj dni pred objavo, da se podjetje spreminja v anonimno družbo: to bi se moralo zgoditi na slovesen način 13. avgusta, ko bi imel Krupp 60. rojstni dan. Ker se mu je bolezen poslabšala, so to slovesnost sicer že prenesli.
Sprememba podjetja Krupp je bila sklenjena marca meseca v zamenjavo za garancijo, ki jo je za 550 milijonov mark dala zvezna vlada, vlada Porenja in Vestfalije in številne banke. Edini dedič, 29-letni Arndt, predstavnik šeste generacije slavne družine, :e nikoli ni zanimal za zadeve velikega industrijskega kompleksa in je septembra 1966 izjavil, da se odpoveduje dediščini (seveda z zagotovilom bogatega dohodka).
Alfried Krupp se je rodil 13. avgusta 1907 v Essenu. Njegov oče Gustav von Bohlen und Halbach
................................................................inmimiiii........................................
PO EKSPLOZIJI NA LADJI «F0RRESTAL»
129 mornarjev mrtvih, 7 pogrešanih ranjenih je bilo 64 mornarjev
Uniienih je bilo 21 letal, drugih 42 pa poškodovanih
ŠUBIC BAY (Filipini), 31. — A-meriška nosilka letal «Forrestal» je prispela danes v Šubic Bay na Filipinih. Iz nje se je še dvigal dim, ker so med potjo nastali novi manjši požari, ki so jih kmalu pogasili.
Kmalu zatem so uradno javili, da je pri požaru in eksploziji, ki sta nastala v soboto, izgubilo življenje 129 ameriških mornarjev, 7 jih pogrešajo, 64 pa Jih je bilo ranjenih.
Na podlagi prve preiskave so ugotovili, da je od 80 letal, ki so bila na ladji, bilo 21 uničenih, drugih 42 pa je bilo poškodovanih. Vsako letalo je imelo tovor 1.800 kg bomb in raket.
Ko se Je zgodila nesreča, so bila na mostu ladje številna lovska ln bombna letala natovorjena z bombami, raketami in govirom ter pripravljena na odhod, da bombardirajo Severni Vietnam. Ladja je plula po Tonkinškem zalivu. Motorji letal so bili prižgani in manjkalo je 10 minut do odhoda prvega letala, ko Je v nekem letalu nastal požar, zaradi česar se je
Georgeu Bidault, bivši francoski zunanji minister in njegova žena na iSllu^zstrele^^Sletel terjale tališču v Bru/lju. Prispla sta iz Brazilije, kjer je imel Bidault del rezervoar goriva tretjega leta-zadnja leta politično zatočišče	la, in s tem je nastal nov požar,
iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiimiiiiiHiiMU
PO VČERAJŠNJI SEJI VLADE
ki se je razširil na bombe v tem letalu. Kmalu nato je požar zajel vso ladjo in poživljale so ga eksplozije bomb, izstrelkov in streliva. Mesto ladje «Forrestal» je v Tonkinškem zalivu prevzela ladja «Constellation».
De Gaulle je ponovil izjave o kanadskih Francozih
PARIZ, 31. — Po današnji seji vlade je minister za informacije prebral časnikarjem izjavo, ki pravi med drugim: »General de Gaulle je sporočil na seji ministrskega sveta vtise in zaključke, ki jih je dobil na svojem nedavnem obisku v Quebecku. To potovanje, ki je bilo dolgo časa v načrtu, je de Gaulle opravil na vabilo ministrskega predsednika vlade v Quebe-cku Daniela Johnsona in njegove vlade ob priliki razstave v Montrealu, na katero je predsednika republike povabila kanadska zvezna vlada. Tako je državni poglavar v družbi gospoda Daniela Johnsona lahko stopil v tesen stik z oblastmi in s prebivalstvom francoske Kanade. General de Gaulle je ugotovil veliko francosko predanost, ki se je pokazala povsod, kamor je prišel. Ugotovil je pri kanadskih Fran-
cozih soglasno prepričanje, da po stoletju zatiranja, ki je zanje sledilo z angleškim zavojevanjem, ni drugo stoletje, ki je poteklo pod sistemom, ki ga določa »akt sever-nobritanske Amerike* iz leta 1867, zagotovilo v njihovi lastni deželi svobode, enakosti in bratstva.* Zatem je rečeno, da je de Gaulle ocenil voljo tega prebivalstva, da doseže z morebitnim razvojem vse Kanade možnost razpolaganja s samim seboj z vseh vidikov in zlasti, da postane gospodar svojega lastnega napredka. Poleg tega se je de Gaulle odzval vročemu pozivu Francije, naj po 200 letih fizične in moralne odsotnosti vedno bolj organizira in širi svoje vezi s francoskim ljudstvom v Kanadi. Izjava pravi dalje, da to sicer predvidevajo tudi sporazumi, ki so bili sklenjeni v prejšnjih letih med pariško in que-
beško vlado.
Končno je rečeno, da je general sprejel na znanje »ta nepopisni val navdušenja ter da je francoskim Kanadčanom in njihovi vladi nedvoumno izjavil, da jim misli Francija pomagati, da dosežejo osvobodilne smotre, ki so si jih zastavili.* Na koncu omenja izjavo kanadske vlade, ki poudarja, da spričo dejstva, da je Francija ustanovila Kanado in jo je sama upravljala dve stoletji, jo naselila in uveljavila in ker tu živi francoska skupnost 6 in pol milijona ljudi, od katerih 4 milijoni in pol v Ouebecku, se prav gotovo ne bi mogla dezinteresirati za sedanjo in prihodnjo usodo prebivalstva, ki je izšlo iz njenega lastnega ljudstva, ki je zvesto svoji prvotni domovini, zato Francija ne more videti v Kanadi dežele, ki bi ji bila tuja
Grožnja Tržačanu na Sardiniji
CAGLIARI, 31. — Tehnik v oporišču NATO v Monte Limbara Silvano Monego, ki je Tržačan in 32 U. star, je prejel grozilno pismo, v katerem Je rešeno, da bodo z njim obračunali, če takoj ne zapusti svojega mesta. Monego sicer ne izključuje, da je lahko vse skupaj šala, vendar je takoj vso stvar javil karabinjerjem. V pismu je rednim zasedanjem skupščine OZN.
Velike Britanije, okrepitev solidarnosti med arabskimi državami, u-stanovitev skupnega sklada za okrepitev vojnih naporov in odnosi a-rabskih držav s tujimi državami na podlagi stališča, ki so ga te zavzele med sedanjo krizo.
Na podlagi predloga sudanske vlade bo dnevni red konference naslednji, odgovornost arabskih držav za odpravo posledic izraelskega napada; prepoved izvažnja petroleja v ZDA, Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo, umik arabskih pologov iz zahodnih bank.
Kakor poročajo iz Bejruta, bo voditelj organizacije za osvoboditev Palestine zahteval na konferenci prekinitev diplomatskih, kulturnih in gospodarskih odnosov z ZDA, Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo ter z drugimi državami, ki so se vidno upirale Arabcem med iz-
se je poročil z Berto Krupp, dedinjo družine Krupp, in dobil je od cesarja Wilhelma II. dovoljenje, da nosi tudi ime žene. Ko je Alfried končal gimnazijo, je najprej delal v tovarni kot kovač in strugar, leta 1934 pa je na tehnični visoki šoli v Aachenu diplomiral. Potem je bil malo časa u-radnik v »Dresdner Bank*, leta 1936 pa je stopil v vodstvo družbe Krupp — tedaj je namreč bila delniška družba — ki je leta 1943 zopet postala podjetje, pripadajoče eni sami družini, kot je bilo od ustanovitve do 1903. Pri tej spremembi je Gustav Krupp odstopil ter prepustil sinu Alfriedu odgovornost za ves trust.
Leta 1948 je neko ameriško vojaško sodišče obsodilo Alfrieda Kruppa na 12 let ječe in zaplembo premoženja zaradi »tatvine in izkoriščanja delovne sile* v hitlerjevskih koncentracijskih taboriščih.
Del kazni je Krupp prestal v zaporu za vojne zločince v Lands-bergu. Po treh letih je ameriški visoki komisar McCloy sklenil, naj se obsodba revidira, preostalih devet let ječe mu je oprostil ter dovolil, da se mu posest vrne. Okupacijske države so to odločbo odobrile samo pod pogojem, da Krupp izrazi pripravljenost, da do
1.	1959 proda svoje rudnike.
Po 1953 je bil Alfried Krupp znova na čelu trusta, pomagal pa mu je opolnomečni Berthold Beitz. Da-t ri prodaje : Jegovega imetja se je stalno odlašal, dokler ni 1. 1960 neka mednarodna komisija določila, da ta prodaja ni več potrebna. Podjetja trusta, ki naj bi jih ta odločba prizadela, so se 1961 združila v «Hlitten und Bergwerke R’ einhausen AG».
Po letih »gospodarskega čudeža* pa niti Krupp ni mogel ubežati vedno večjim težavam v premogovni industriji Nemčije in zaradi tega je moral zaprositi državo za pomoč ter se odločiti za spremembo podjetja v anonimno družbo. Se danes je v poročilu o njegovi smrti rečeno, da se zaradi te smrti nič ne spremeni glede procesa spremembe trusta v delniško družbo.
Kruppov pogreb bo verjetno v četrtek. Pokopan bo v družinski grobnici v Essen-Bredeneyu.
rečeno, da bi po pravici pripadalo mesto, ki ga on zaseda, kakemu domačinu. Kaže pa, da se Tržačan ne misli uklcniti izsiljevanju.
Italijan v Nemčiji povozil dve osebi
BONN, 31. — V Bottropu je 36-letni Italijan Giovanni Del Col do smrti povozil nekega 59-letnega moškega in njegovo 16-letno hčer. Kot se je ugotovilo, je Del Col najprej trčil v neko drugo vozilo ter potem zavozil na cestni hodnik. Del Col je bil vinjen in brez vozniškega dovoljenja, ki mu je bilo odvzeto prav zaradi tega, ker so ga že večkrat zalotil med vožnjo pijanega. V Nemčiji živi od leta 1965 ter Je poročen z neko Nemko in ima enega otroka.
Danes v Kartumu konferenca ministrov
KAIRO, 31. — V Kairo prihajajo številni zunanji ministri, ki se bodo Jutri udeležili v Kartumu konference arabskih zunanjih ministrov. ««A1 Ahram* piše, da bodo konferenci predložili več načrtov resolucij, ki se nanašajo na uporabo vsega orožja, ki ga razpolagajo Arabci, in ki Je: bojkot ZDA'in
Zahteval bo tudi priznanje Vzhodne Nemčije in vrsto ukrepov za o-krepitev arabske enotnosti in za pomoč organizaciji, ki jo on vodi.
Patty Pravo in ostali na gradu
Patty Pravo je včeraj zvečer privabila na grad mnogo občinstva, večinoma mladega, ki je lahko po mili volji uživalo, saj se je na odru zvrstilo toliko ansamblov kot menda nikoli rie do: slej. Toda najbrž so bila najbolj simpatična štiri zelo mlada dekleta, ki so pokazala dovolj znanja in tudi potrebnega ognja, kot je pač za tako igranje in petje primerno. Nastopajo pod imenom «Le Naiadh. Potem smo slišali še ansambel «Dik-Dik», «Sauri» in končno *Cyan Threer>, ki so sprem Ijali glavno pevko. Nastopil je
tudi neki osemletni deček, ki je pel. Vendar mislimo, da bi njegovi starši naredili bolje, če bi ga poslali spat.
Simpatični Corrado se je mučil s tem, da je na oder klical poslušalce, jim stavil razna vprašanja in jim podeljeval razna darila. Tako se je predstava vlekla, dokler končno ni nastopila Patty Pravo, ki je gotovo dovolj močna osebnost v tej stroki in bo verjetno dlje časa nrivabljala občinstvo in ga navduševala. Prav gotovo bo tudi tako pametna, da bo znala sproti spreminjati značaj svojega petja, pač po trenutnih okusih mladih množic.
Čez nekaj dni pa bo na gradu nastopil balet dunajske Državne opere.
Knjige in plošče, ki so jih
pretekli teden največ prodali
RIM, 31. — Objavljamo lestvico knjig in gramofonskih plošt, ki so šle v preteklem, tednu najbolj v prodajo (številka v oklepaju pove mesto na lestvici prejšnjega tedna):
Pripovedništvo:
1.	Brignetti: «11 gabbiano az-zurro» (Einadi, 1);	2. Ortese:
«Poveri e semplici» (Vallecchi, 2); 3. Santucci: «Orfeo in paradiso» (Mondadori, 5); 4. Ghiotto: «Scac-co alla regina» (Rizzoli, 3); 5. Palazzeschi: «11 doge» (Mondadori. 4).
Esejistika in pesništvo:
1.	Dayan: «La campagna del Simi« (Mondadori, 2); 2. Shirer: «Diario di Berlino» (Garzanti, 1); 3. Gurion: «Israele e la grande sfida» (Mondadori, 4); 4. Ritter: «1 militari e la politica nella Germania moderna»	(Einaudi);
5: Malcom: «Autobiografia» (Einaudi, 5).
Plošče:
1. La coppia piu bella del mon-do, Adriano Celentano, Član, (1);
2.	A chi, Fausto Leali, Rifi (2);
3.	Nel sole, Al Bano, Voce del padrone (6); 4. La mia serenata, Jimmy Fontana, RCA (3); 5. Sta-sera mi butto, Rocky Roberts, Durium (4); 6. La banda. Mina, Rifi (8); 7. La rosa nera, Gigliola Cinquetti, CGD (5); 8. N on c’i piu niente da fare, Bobby Solo, Ricordi (N. P.); 9. 29 settembre, Equipe 84, Ricordi (7); 10. Se stasera sono qui, V/ilma Goich, Ricordi (10).
Lov na strupene kače okrog Pordenona

PORDENON, 31. — Lovska zv" za v Pordenonu je napovedala boj gadom in modrasom. Vsak lovec, ki bo ubil katero od teh kač, ho dobil za nagrado 500 lir od vsake. Odrezati ji bo moral glavo ter spraviti v posodo s formalinom in špiritom. Obenem bo moral točno povedati, kje je kačo ubil.

SMRTNA PROMETNA NESREČA NA TRBISKI CESTI PRI PROSEKU
Pred hotelom «Week-end» je tovornjak s prikolico povozil Ivana Marca od Domja
Pri prečkanju ceste se Marc ni zavedel, da prihaja tovornjak - Šofer je sicer zavrl težko vozilo, ni mu pa uspelo preprečiti nesreče

niiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiKiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiu
Kaj zahtevajo plemenski poglavarji izAšantija
AKRA. julija. — Ašanti Je naj-bogatejša ganska pokrajina. Kjer pridelajo največ kakava na svetu. Poleg tega je bogata z zlatom ln diamanti Znana Je kot prva ganska kraljevina in kot najmočnejši črnska država v zahodni Afriki že iz 9. stoletja. A-šanti Je tudi zdaj simbolična kraljevina, ki ji »vlada* kralj Nana Ser Osel Adjiman Prempeh II. z nekaj sto krajevnimi vaškimi poglavarji, ki so bogatejši kot mnogi tukajšnji znani poslovni ljudje ln lastniki plantaž kakavovca.
V sodobni ganski zgodovini Je Ašanti znana kot »država v državi*. Njeni podaniki menijo, da obstaja Gana zaradi njih, da vse kulturno bogastvo države Izvira iz Kumasija in njegove okolice in da nobeno gansko niti arabsko pleme nima tako mogočnih poglavarjev kot Ašanti. Glas redkokdaj složnih pripadnikov plemena Ašanti tukaj zelo spoštujejo, saj pogostokrat odloča o najusodnejših vprašanjih države. Dosledna svoji »tradiciji* je pokrajina Ašanti tudi po lanskem vojaškem udaru ponovno povzdignila svoj glas v želji, da bi sl plemenski poglavarji spet pridobili oblast.
V Kumaslju, ki je prestolnica te pokrajine, je bilo nedavno zborovanje ganskih poglavarjev. Se-šll so se v kraljevi palači, v veliki razkošni sprejemni dvorani. Ceremonial je spominjal na kronanje najmogočnejših vladarjev plemena Ašanti ln na sprejem britanske kraljice Elizabete II. ob njenem prvem obisku v neodvisni Gani Jeseni leta 1961. Poglavarji so zborovali Skoraj en teden in obravnavali svojo vlogo ter položaj v sodobni ganski družbi. Govorili so tudi o bodoči u-stavi «nove, svobodne in demokratične Gane*. Zbor je bil enoten o vseh vprašanjih, zlasti tistih, ki se tičejo krepitve oblasti plemenskih poglavarjev in tega, da bi se spet vrnili «stari dobri časi*.
Poglavarji so prvi «na svojo pobudo* začrtali ustavo bodoče ganske »državne blaginje*. V njej vidijo tradicionalni vladarji ganskih plemen rešitev za svoja z lahkoto pridobljena bogastva. V lokalni upravi zahtevajo neomejeno oblast, večje apanaže «za zasluge* za narod in državo. Poglavarji bi sl ponovno radi pridobili položaj v «visoki družbi*, zahtevajo razkošna oblačila, radi bi, da bi jim »dolžno* spoštova-
nje Izkazovali vsi podaniki in tudi tisti, ki so zdaj na oblasti. Zbor poglavarjev je zahteval od »osvoboditeljev*, naj bo nova demokratična narodna skupščina dvodomna: s predstavniškim spodnjim domom, v katerega bi na splošnih volitvah volili predstavnike naroda, in zgornjim domom, katerega dve tretjini članov bi volili plemenski poglavarji. Zgot-njemu domu bi «obvezno» morali dati pravloo, da potrjujejo zakone, uredbe in druge zakonske akte. Nova skupščina naj bi dala plemenskim velikašem skoraj neomejeno oblast v lokalni upravi, s tem da bi bili poglavarji hkrati tudi v okviru državne oblasti stalni predsedniki vaških, mestnih ln oblastnih svetov.
Med ganskimi poglavarji se že mesece, zaenkrat res še neslišno in brez večjih trenj, bije zakulisni boj za oblast in veljavo. Bojna sekira je izkopana in naperjena zoper ((politične ■ poglavarje*, tiste, ki so sodelovali z nekdanjo vlado, ki jih Je ta vlada menda ustoličila in ki so mimo vseh običajnih pravic prišii do oblasti. Zaenkrat divja ta »vojna poglavarjev* v plemenskih zborih, ' kjer proučujejo preteklost in dejavnost »političnih po-
glavarjev*, ugotavljajo njihove napake in obsojajo njihovo ravnanje ter vedenje. Večini nikakor ne gre v glavo, kako so ti »imenovani* plemenski starešine lahko delili oblast prejšnjim režimom, tesno sodelovali s stranko narodne konvencije (CPP) ln bili celo njeni vdani člani. Se bolj nerazumljivo jim Je, da je velika večina poglavarjev s severa in s področja Brong-Ahafo sedela v klopeh «vlsoke partijske šole*, proučevala »nekakšen* marksizem in načine socialističnega raz voja v Gani in Afriki.
((Političnim poglavarjem* še zlasti očitajo, da so širili »peklensko ideologijo*, s katero je še zdaj «močno zastrupljen* ganski narod. Obsojajo jih tudi zato, ker so se ((prilagajali* vsemu, kar Je v nedavni preteklosti sodilo na področje «nekakšne» nevezane politike in Nkrumahove ideologije. Poglavarji, pravijo tisti, na katere ni leglo breme prekletstva, ne morejo Imeti nič skupnega s politiko, temveč naj skrbijo za vero ljudi in blaginjo države. ((Politični poglavarji* so se menda tako daleč spozabili, da so «oblatili» dostojanstvo plemenskih velikašev, ker so se prilagajali novemu in sodobnemu ter
se odrekli nekaterim poglavitnim privilegijem, ki jim jih zagotavlja običajno pravo. Odrekli so se pompoznim slovesnostim pri u-stoličevanju in napravili so iz njih zgolj formalnost. Odrekli so se različnim tabujem pa tudi razkošni opravi, ki dopolnjuje in daje poglavitno težo dostojanstvu plemenskih starešin.
Vojaško-poHcljska ganska vlada se iz »povsem taktičnih raz-logov* zaenkrat ne vmešava v tako občutljive notranje plemenske zadeve, čeprav je, kot je videti, zaskrbljena spričo morebitnih posledic teh nesoglasij, že bolj pa zaradi «napačne razlage njihove vloge v bodoči državi blaginje in ciljev narodne revolucije*. Vlada v Akri je odločno zahtevala, da je treba bodoči ustroj države in nove ustave prepustiti času, ki bo šele pokazal, katera razvojna pot bi bila najprimernejša in najučinkovitejša za dosego obljubljene nove ere državne in narodne blaginje. Vendar pa jim Je vojaški režim, odkar si je prilastil oblast, nič kolikokrat radodarno obljubil vso podporo v njihovem ((pravičnem boju za povrnitev stare slave In plemenskega dostojanstva*.
Trbiška cesta pri Proseku Je bila sinoči prizorišče smrtne prometne nesreče, ki se je pripetila okrog 22. ure prav pred hotelom «Week-end» in pri kateri je izgubil življenje 67-letni upokojenec Ivan Marc od Domja 229. Pri prečkanju ceste, ga je s tovornjakom s prikolico prevozniškega podjetja «Piccin» iz Vittoria Veneta podrl 39-letni šofer Italo T "arcon iz Col-disotta pri Vittorio Venetu, Id je vozil proti Tržiču.
Huda nesreča se je pripetila nepričakovano, Marcon je zagledal pešca sredi ceste, ko je bilo že prepozno in zaman je bilo hitro zaviranje tovornjaka, ki se je ustavil v samih desetih metrih. Marcon je v Marca zadel s prednjim desnim delom kabine tovornjaka, da se Je pločevina upognila, nesrečnika pa je vrglo nekaj metrov naprej, kjer je obležal mrtev ob robu ceste s prebito lobanjo, zlomi reber in spodnjih udov. Za nesrečnika ni bilo več nobene pomoči. Prihiteli so ljudje iz bližnjega lokala «Week-end» in nekdo je poklical karabinjerje in bolničarje RK. Kasneje sta na kraj nesreče prišla tudi namestnik državnega pravdni-ka dr. Brenči, ki je izdal potrebno dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico in sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je ugotovil smrtne poškodbe.
Marcu je nedavno umrla žena in je pred približno sedmimi meseci prišel od Domja na Prosek, da bi preživel nekaj časa v hotelu «Week-end». Tam mu Je tako ugajalo, da se je odločil preživeti več časa na Krasu. Tu pa tam je odšel na kratek sprehod na Prosek in se potem vračal v hotel. Isto je storil tudi včeraj zvečer. Približno ob 22. uri se je vračal proti hotelu in prihajal po cesti iz Devinščine proti trbiški cesti. Bil je zelo previden in ni prečkal, če ni bil gotov, sinoči pa zelo verjetno ni zapazil prihajajočega tovornjak Podal se je čez cesto, ki
Je tam zavita v temo in ko je že skoraj dosegel nasprotno stran, je privozil tovornjak s prikolico. Presenečen šofer je v zadnjem trenutku zavrl, vendar ni mu uspelo izogniti se trčenju, čeprav Je zavil tudi proti levi.
Pozno ponoči so po vseh opraV” ljenih formalnostih truplo nesreč nega Marca prepeljali v mrtva*"; nico, kjer je na razpolago sodb'11' oblastem. Karabinjerji so tovof" njak s prikolico zaplenili, doki«' ne bodo zaključili preiskave.

Gospodična žena
To je najlepši dogodek iz sentimentalne kronike, ki ga predstavlja Amica - Vacanze. »Gospodična moja žena» je zelo lep roman - priloga žepnega formata, ki ga Amica nudi svojim bralkam skupaj z zaključki ankete o zakonu in z detektivkami z dvema rešitvama.
ta teden
Amica
partizanskega shoda v Bazovici
Kitajci si skušajo pridobiti pozicije v neposredni soseščini, usmerjajoč val ^kulturne re-volucije» čez meje, da bi tako okrepili pozicije «maocetungovcev» - Nasprotovanje politiki neuvrščenih - Mnoge države so izpostavljene najhrutalnejšemu pritisku
Z neposrednim poseganjem v notranje zadeve sosednih dežel. Kitajska otežkoča njihovo dosedanjo Politično orientacijo. ZDA pa samo oakajo na izgovor, da bi razširile lastno delovanje in vojaško intervencijo. Pritisk na Burmo predstavlja samo člen v tej verigi.
Jugovzhodna Azija je tisti del sveta, kjer se imperializem v zelo širokem merilu opira na izsiljevanja, pritisk, podkupovanja, zarote ter oborožene intervencije. Prav zaradi tega se o tem področju tudi govori kot o področju, ki je najresneje izpostavljeno imperialističnemu napadu in tudi nevarnosti, da bo v celoti pritegnjeno v vietnamski spopad. Vendar je jugovzhodna Azija obenem tudi 1'sti predel, kjer prihajajo jasno do izraza spopadi interesov velikih sil.
Do pred kratkim je politična o-rientacija Burme, Kambodže, Nepala in nekaterih drugih majhnih dežel tega področja predstavljala ohrabrujoče dejstvo. Odklanjajoč, da bi se opredelile za eno ali dru-8? stran, in hkrati izjavljajoč bodisi svojo neuvrščenost ali strogo Pevtralnost, so te dežele jugovzhod-ne Azije vsekakor delovale kot po-2>tiven dejavnik.
. Pred nekaj dnevi pa se je po-°žaj spremenil. Dogodki v deže-ah, ki meie na Kitajsko, do kate-je prišlo spričo kitajskih akcij, se Kitajska naglo spreminja v n°vo nevralgično točko že tako vznemirjenega sveta.
Neposredno poseganje Kitajske v Pntranje zadeve vrste sosednih de-Zek kot tudi odkriti pritisk na njihove vlade, da se jasno opredele *a ali proti Pekingu, predstavljata Posledice nove politične orientalk Pekinga. Pri tem Kitajska odganja neuvrščenost, ocenjujoč to Kot »revizionizem ter sporazumevanje med ZDA in SZ». S tem pa ^dajci zavračajo tudi koeksistenco ”®r odrekajo majhnim deželam Pravico, da vodijo samostojno in *a svoje nacionalne interese najdrznejšo politiko.
Očitno je, namreč, da je nevtral-n°st ali neuvrščenost v veliko na-Pot° pekinškim koncepcijam sile, °da obenem tudi poizkusom, da ® v obliki bučnega revolucionarja frazarjenja zagotovi uveljavi-ev velikodržavnih interesov.
Napačno pa bi bilo, da bi se sa-to jemalo kot razlog za pojas-
lev sedanje odkrite ofenzive ne-. srednega pritiska Pekinga na In-, 1°. Nepal. Burmo, Kambodžo, ^aos, Butan, Indonezijo, Tajsko.
I jvornno sta tudi mednarodni po-(Jaj in kriza na Srednjem vzhodu ^ ?. v prid kitajskega pritiska na h?'!0.’ zlasti na nevtralne ter ne-r$čene dežele.
,'j te nove orientacije kitajske vnanje politike je dvojen. Predjed stremi Peking k polariziranju ntičnih sil na jugovzhodu Azije pri *pr°kitajske» in »antikitajske*. Vso 7rmer med antikitajske uvršča Sv' “ste dežele, ki jih smatra za ^ ^ Politične nasprotnike, naj bo Ka 'jakega ali drugačnega razlo-Drugič pa si Peking želi, da
bi se z zadušitvijo sleherne misli o morebitni slabosti Kitajske ponovno dvignil njen politični ugled v deželah, kjer je ta pred nekaj leti, po obdobju otipljivih uspehov, spričo kitajskih notranjih dogodkov občutno padel.
Jasno je, da si Kitajci znova skušajo pridobiti pozicije, zlasti v neposredni soseščini in tembolj ob upoštevanju konstante njihove zunanje politike, namreč konfrontacije s SZ in ZDA.
Nagla sprememba stališča v odnosih do Kambodže, Burme ter vseh ostalih sosedov, pa je rezultat polariziranja sil tudi znotraj same Kitajske, kar je gotovo pripomoglo k sedanji siloviti ofenzivi vmešavanja v notranje zadeve sosedov, k odkritemu pritisku, neprikritim pozivom na »osvobodilni boj*, oboroženemu podpiranju upornikov ter k splošni mobilizaciji okrog 12 milijonov Kitajcev, ki žive zunaj Kitajske in so bili zdaj potisnjeni v ogenj incidentov, demonstracij ter stavk.
Tudi ni neverjetno, da predstavlja to poizkus maocetungovcev, da bi v času, ko si kulturna revolucija z muko utira pot, skušali njene valove in stihijo preusmeriti preko meja, da bi se ta zatem v povratnem delovanju okrepila v sami Kitajski. Vendar, ne glede na vzrok, to, kar se zdaj dogaja na jugovzhodu Azije, je pod neposrednim vplivom Kitajske. Obenem je to proces, ki grozi z novimi zelo resnimi težkočami.
Trenutno vrši Peking najbolj drastičen pritisk na Burmo. Najna-vadnejši diplomatski incident, do katerega je prišlo, ko je burmanska vlada nacionalizirala kitajske šole, je bil povod, da je Peking neposredno pozval na upor pekinško frakcijo burmanskih levičarskih sil, tako imenovane «bele zastave*. Kitajska neprikrito oskrbuje upornike celo s težkim orožjem. Pod takim pritiskom kitajske sile je resno ogrožena politika stroge nevtralnosti Burme. Soočena z najbolj grobim pritiskom in grožnjami ter zavedajoč se, da je s Kitajsko povezana s 1600 km dolgo mejo, je Burma zdaj primorana v fazo ponovne proučitve svoje do-včerajšnje politične orientacije.
Podobnemu, čeprav trenutno blažjemu pritisku je izpostavljen tudi Nepal.
Incidenti, ki jih povzročajo in vodijo v Pekingu, so na dnevnem redu tudi v Kambodži, kjer »rdeči Kmeri* prehajajo v neposredno ofenzivo proti Sihanuku. Tajska, Butan, Laos pa tudi sama Indija so poprišča, kjer so na ukaz iz Pekinga začele delovati propekin-ško opredeljene politične sile.
Azijski Jugovzhod se spreminja v področje, ki zelo skrbi. Ali bodo ZDA, razpolagajoč s konkretnim izgovorom, še počakale z razširitvijo svoje vojaške, politične in gospodarske prisotnosti tudi na tiste dežele, ki so doslej bile neuvrščene, čeprav so na tem področju interesi velikih sil bili naj-neposredneje soočeni?
LJ. DJORIC
Predstavniki delegacij borcev proti fašizmu so se poklonili spominu na bazoviške žrtve, ki so prve darovale svoja življenja za svobodo. Zgoraj levo: predstavnika ANPI polagata venec pred spomenikom. Zgoraj desno: predstavniki Zveze borcev Jugoslavije v spoštljivi zbranosti, potem ko so pred spomenik položili svoj venec. V sredini narodni heroj Franc Leskošek-Luka, prvi poveljnik slov. partizanskih čet
uiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuHiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluntiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POMENKI IN MISLI Z GRUDE IN O GRUDI MED MEJNIKI
Po «kra j sencah » sem stopil ces nase ograde
O gibanju, ki je življenje zlasti na Krasu Čas, ko se svod pomakne do alpsk e verige in se sonce okopa v morskem jezeru Avto je sicer koristen, žele pa si ga ne vsi - Beseda preproste žene na gmajni Težnja mladine za boljšim življenjem
V uredniškem predalu smo našli še tale daljši sestavek, ki nam ga je pred časom poslal pokojni Janko Furlan, naš dolgoletni sotrudnik ves čas od konca vojne. Iz njega veje očitna ljubezen do zemlje, na kateri se je rodil, in do ljudi, med katerimi je živel. Sodimo, da ga bodo naši bralci, posebno oni v naših okoliških vaseh, radi prečitali. Zato ga priobčujemo. Pa še zaradi nečesa drugega: da bi se naš vestni dolgoletni sodelavec tako še poslednjič oglasil na straneh, kjer so tolikokrat bili ponatisnjeni njegovi številni in tehtni prispevki.
Ni potrebno navajati kraja in časa teh pomenkov. Misli so z grude med mejniki ki jih nismo sami zakoličili. Misli našega delovnega vaščana, ki svoje težave stiska pod hišnim krovom, kjer se — če se mu zdi vredno in potrebno — tudi najlažje in najbolj iskreno izpove. Misli, ki razkrivajo, s kakšnimi vprašanji se on ukvarja, kako si jih razlaga in presoja razne ukrepe ter kako je o marsičem dobro poučen in pravilno presoja stvari z neposrednega (občina, pokrajina) in širšega področja. Misli, ki se tičejo naše skupne stvari.
Vem, da bo ta ali oni že pri prvih vrstah zamahnil z roko, češ da ga to ne zanima. Saj pomenki niso namenjeni njim. Našemu ljudstvu niso ti in mu verjetno ne bodo nikoli kaj nudili Pomenki so za bralce bolj dobre volje, zdravih teženj, smisla in razumevanja za svoje delovno ljudstvo, za bralce z zavestjo >n čustvi, posvečene skrbi za usodo naše narodne veje, ki ji grozi pojemanje življenjskih sokov. —
Pešačenje je dober lek tudi za one «proti vrhu*. K tem spadam


Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -.uročila - 7.30 Jutranja glasba -H'S Šopek slovenskih pesmi -□0 Motivi preteklih dni - 12.00 Slovenke folklore - 12.30 Za jpftkogar nekaj - 13.30 Glasba po p lah 17.00 Igra ansambel Carla ACchi°rija . t7.20 Glasba za tran-j£*nik - 17.50 Ne vse, toda o Uri0 ,.T radijska poljudna enca-bo • 18 00 Zborovske sklad-aaJija Mirka - 18.15 Umet-igknjiževnost in prireditve -lY(||; Koncertisti naše dežele -rnjA *Od Apeninov do Andov*, vedska zgodba - 19.35 Najno-UC UsPehi - 20.00 Šport - 20.35 Uh.r ■,z operete «Eva» Franza UEafrja ' 21.15 Motivi, ki vam £ Jajo - 22.00 Robert Schumann: 85 . ,al® in velike otroke, iz op. na t Igra ansambel Dragoti-iazzfeenčma - 22.45 Črni cvet, vsKa revija.
Trst
'biloi® Juke-box - 13.35 »Co jero 14.05 Sestanek z opero.
208i5°' 1230, 14.00, 14.30, 15.30. " Poročila - 8.15 Jutranja
Koper
senčna ®-80 Popevke - 10.00 Pod ■ li nn ‘ 10-45 Celentanov klan P«vCi £lošče - 11.30 Današnji željat ' 12-00 in 13.05 Glasba po U.iR T' 14.10 Glasbeni vložen -^Perm, U^os*av'ia v svetu - 14.40 >n ra», pai}°rama 16.00 Za oddih Pašem e^ri'0 - 16.45 Srečanja v vnUj^i, st'Odiu - 17.00 Počitniški fapoldani^0 Tret-ia stran - 17.45 'ahke a,nskl koncert 18.40 Pevci nos Rrglasbe • 19.00 in 20.30 Pre-20.00 Ansambel Bariman
TOREK, 1. AVGUSTA 1967
-	23.15 Igra orkester Woody Herman - 23.35 Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20 00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.10 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.15 Kontrapunkt -13.37 Glasbeno-govorni spored -14.40 Ital. popevke - 15.45 Plošče Durium - 16.00 Program za mladino - 17.15 Roman v nadaljevanjih - 17.30 Glasbena antologija -18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna-park - 20.20 Bellini: »I puri tani*.
II.	program
7.30, 8.30. 13.30, 14.30, 19 30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih 10.35 Kvartet Ce-tra - 11.45 Pesmi desetletja - 14.05 Juke-box 14.45 Glasbeni cocktail
-	15.15 Dirigent Artur Rodzinski -
16.00	Neapeljske pesmi - 16.38 S transistorjem na peščini - 18.50 Glasbeni aperitiv 20.00 Vaš prijatelj Rascel - 21.00 Mala ljudska enciklopedija - 21.10 Plesna glasba - 22.00 Jazz.
III.	program
10.00	Klavičembalo - 10.20 Skladbe Poulenca in Nielsena - 11.00 Sibelius: Simfonia št. 5 - 11.30 Tartini in Haendel - 12.40 Recital kvinteta Chigiano - 14.30 Iz opere »Crispino e la comare* 15.30 Nove plošče 16.15 Ital. skladatelji -17.10 Čajkovski: Simfonije - 18.45 Arheologija v Italiji 19.15 Vsako-večerni koncert - 21.09 Glasba in romantika - 21.35 Vivaldi: Dva Koncerta - 22.40 Revija revij.
Slovenijo
7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.15
-	Poročila - 8.05 Telesna vzgoja -
9.05	Glasbena matineja - 10.00 Marjan Marinc: »Dideldu* - 10.15 Počitniški pozdravi - 10.30 Iz manj znanih francoskih oper 11.15 Naši ansambli in orkestri zabavne glasbe - 12.00 Turistični napotki -12.20 Slovenske narodne iz Rezije in Benečije - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Pisana paleta melodij
-	13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Ameriški pihalni orkestri - 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Od melodije do melodije - 16.20 Glasbeni intermezzo 16.45 V torek na svidenje! - 17.00 Vsak dan za vas
-	18.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji 19.50 Na mednarodnih križpotjih - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Iz studia 13 - 21.30 Shakespeare: »Romeo in Julija* -22.58 Glasbena medigra - 23.15 Jugoslovanska glasbena tribuna -
24.05	Jazz v noči.
Ital. televizijo
18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 «Pensione la tranquilli-tk», komedija 23.00 Dnevnik.
II. kanat
21.00	Dnevnik - 21.15 Tedenski pogovor s publiko - 22.15 Oddaja za avtomobiliste.
Jug. televizija
22.50 Poročila 19.45 Mihec ni več tepen — lutke - 20.00 Popo tovanje po Aziji — film - 20.40 Obzornik 21.00 Daljna dežela — celovečerni film - 22.30 Smeri sodobne likovne umetnosti — trie nale v Beogradu.
tudi jaz, a še preizkušam svoje noge, prsni koš, srce in druge telesne instrumente. Gibanje je življenje in življenje je gibanje. Še posebno na Krasu. Sicer pa, kdo naj razmišlja o tem, če ima okrog sebe »dan kot zvon*. Tako pravi Kraševec lepemu sončnemu dnevu, zlasti če je zemlja v času rasti in zorenja kos svojim nalogam. Še nihče, ki normalno reagira na vse, kar mu ta zemlja daje, se ni preobjedel sprehodov po njenem področju. Ko je njen dan kot zvon, pa še najmanj. Ta krat se njen svod pomakne od njenih golin do stotin kilometrov oddaljene verige alpskih nebotičnih strmin, a sonce se pred svojim zatonom skoraj tri letne čase kopa v našem morskem jezeru. To sliko bi lahko uvrstili med svoje vrstne lepote, skoraj bi rekli bogastva, ki ga mi podzavestno osvajamo in z njim oblikujemo svoje notranje življenje. Vzemimo, da bi nam tega naenkrat zmanjkalo. »Nam prede vedno trda. A ko se v lepem dnevu ozrem daleč okrog sebe, se mi srce nasmeje,* meni ženica visoke starosti. Tako menijo vsi kraški deželam, če se zelena žabica na poletje preveč ne oglaša. A so pod kraškim nebom še druge nam znane in še malo ali pa sploh neznane značilnosti. S temi zadnjimi nas seznanjajo pristojne učene glave. Sicer v svoj študij ne uvrščajo tudi nas Kraševcev, a se že sami zavedamo, da imamo tudi mi svoje značilnosti, dasirav-no ne takih, da bi mogla obveljati ona vipavsluh nagajivcev. Če se pretaka v naši krvi kaj strupa, trme in še česa podobnega, pomeni, da smo v tem sorodni vsem bližnjim in oddaljenim zemljanom. In če stehtamo svoje vrline in napake, si bomo pač rekli: Si pač takšen, kot sta te skozi stoletja kovala narava in usoda. Poslednjo so ti vedno vrinjali od zgoraj, pa naj je to od severa ali zahoda. Takšen si, da nisi nikoli upognil hrbtenice in obupal; takšen si, da si s svojim
domom neločljivo pobraten. To dejstvo le malo skalijo primeri, ko se naši ljudje iz socialnih razlogov preselijo v nekaj korakov oddaljeno mesto. Njihova vez z domom se povsem ne pretrga, pač pa manj ali bolj zvodeni in se oni zato spremene iz kraškega v svojevrstno mestno testo s posebnim priokusom. Njihov odstotek je kljub našim posebnim prilikam še nizek.
Po »krajšencah* čez ograde. Nimam sodobnega prometnega sredstva. Kako naj bi ga imel, če pa ne dobim voznega dovoljenja! Lepa ta, da bi se ponašal s «pa-tentinom* mož brez refleksov! Kaj vraga s tem mislijo! Moji čuti — vid, sluh, tip — še kar dobro delujejo, včasih še predobro, saj mi marsikaj, kar ujameta na primer vid in sluh, prav nič ne ugaja. Pa mi je nekdo — verjetno hudomušno — pošepnil: »Kaj refleksi! Ko so vozili z vprežno živino, niso nikoli vpraševali po refleksih... Tudi danes jih preskočijo. Poznate ono že staro, a vedno mlado resnico: Ni tako visokega zida, da bi ga z zlatom obloženi osel ne preskočil? Jaz takega osla še nisem zajahal niti si ga ne želim. Čeprav priznam prednosti avto, me vožnja z njim prav nič ne mika. Mojemu koraku prijajo steze čez pašnike, senožeti. Tod so posebnosti in zanimivosti v vseh letnih časih, tam uživaš blagodejno tišino in napolniš dihala s pristnim zrakom.
Ko sem pred leti hodil po teh ali onih «krajšencah», sem še naletel na kakšnega pastirja ali pastirico, najčešče starejšega poko-lenja. Beseda je bila vredna srečanja. »Dober dan, vi menda poznate vse naše steze in klance, ograde in dole. Saj ste razen nas edini, ki brusi podplate po tem kamenju. Kaj vas sem tako vleče?* Ugaja mi samota in mogoče me semkaj zvablja spomin na pastirska leta, ko je bilo vse okrog nas tako pravljično in so bili oni snežnobeli oblaki visoko nad nami sladkor, ki bi ga mi otroci tako radi lizali.*
žena — pastirica je z nasmehom prikimala. Ja, ja. To je bilo zato, ker smo imeli prazne želodce in je tudi za nas veljala »rana ura zlata ura*. Današnji
iiiiiiiimniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiHiiifiiiMiiiuiiiiiiunniiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitMiMiiiiMitHuii
HOROSKOP
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Spričo svoje lahkomiselnosti utegnete še imeti dokajšnje težkoče. Zelo boste cenili nasvet dobrega prijatelja.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dan bo izpolnjen s številnimi nepredvidenimi dogodki. Ne bodite preveč nezaupljivi do vseh, ki vas obkrožajo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ogibajte se tega, da bi preveč trmoglavo vsiljevali svoja mnenja drugim. V splošnem bo danes vzdušje zelo veselo in pomirjajoče.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Uspelo vam bo dokončno okrepiti svoj ugled s pomočjo podpore nekega predstojnika.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Trenutek je zelo primeren za _ razna srečanja in razgovore. Neki čustveni uspeh vam je zagotovljen RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nadvse . ugodne okoliščine za uresničitev ne-vendar se pazite pred presenečenji. | navadno zahtevnega načrta. V ču-Ne pozabite na obveznosti, ki ste; stvenem pogledu boste imeli več jih bili že sprejeli.	1 sreče, kot ste pričakovali.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne obljubljajte nikomur ničesar tedaj, ko ste najbolj utrujeni. Dokajšnje čustveno zadoščenje v družini.
BIK (od 21.4. do 21.5.) Začelo se bo obdobje borb. Zadoščeno bo vašim ambicijam.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6. Sreča bo na strani vseh, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno. S svojim zdravim navdušenjem boste marsikoga pridobili na svojo stran.
RAK (od 22.6 do 22.7.) Obstaja nevarnost, da pride do nekaterih poslovnih zapletljajev. Spremenite čimprej svoje odnose do ljubljene osebe.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Trenutno ne boste dosegli kdove kakšnega uspeha, pač pa se vam to napove^ duje za bodočnost. Če hočete biti srečni, je predvsem potrebno, da dosežete notranje ravnovesje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan bo zelo zanimiv in izredno razgiban,
otroci nimajo več takih želj, ker so siti in rečem vam, da večkrat tudi presiti, ker zametujejo kruh in še druge drage dobrote. Tukaj čitam, je dejala in izvlekla izpod pazduhe snop časopisov, »kako po svetu stradajo, da je nad polovico ljudi preslabo hranjenih. A mi mečemo hrano meA-smeti. Kaj pravite k temu? Pa sl.»e mislimo, da smo napredni in kulturni in ne vem še kaj. Če je pravilno ali ne, a jaz pravim, da je to naša nesreča*.
Ste slišali besedo z naše gmajne, besedo preproste žene? Večkrat se je spomnim. Pa sem ženo še vprašal, zakaj jo zaposlujejo za pastirico. «Hiša nima za to sposobnih otrok, pastirjev ni več, a živina mora na pašo. Saj res ne pridobi dosti, a je tudi žival živo bitje in se mora razgibati na dobrem zraku, da ji klaja bolje zaleže. In kdo naj skrbi za to, če ne jaz! Nobena mlada gospodinja se tega več ne loti. Odklanjajo vile in grablje in vse, kar se tiče zemlje. Vse fabrike in delavnice so dobre, samo ta pod milim nebom ne, naša pa še najmanj. Jaz pa pravim, da je to — velika zmota. Tudi naša zemlja je lahko dobra fabrika, vem, da ne vsa. Saj imam že dolgoletne izkušnje in vem, kako to teče. Ko sem se priženila v to hišo, smo redili par glav, sedaj jih lahko pasem pet. Samo tako smo mogli popraviti hlev in zboljšati njive in za silo tudi nekaj senožeti. Brez goveda pri nas res ne gre. Sami veste, kako je na Krasu to težko. In teh težav se večina mladega sveta boji, o naših nekdanjih težavah pa noče slišati in se jim samo smeje. Teh težav niti ne razume. To je težka reč in ne vem, kam bo to pripeljalo. Če smo ljudje, morata govoriti razum in srce. Vsi smo potrebni pomoči, spoštovanja, priznanja. Tega ni in zato se rada umaknem v to samoto, kjer si krajšam čas s čita-njem in razmišljanjem o tem in onem. Ne zamerite, da vas s svojim pripovedovanjem preveč zadržujem.*
»No, ni preveč. Pametna beseda ni nikoli odveč. Razlika med starimi in mladimi je bila in bo. Stari smo svoje dovršili, mladi pa se življenja šele učijo; oni lahko nekaj zmorejo in so v tem daleč pred starimi, a izkušenj, ki so povsod in vedno potrebne, pa nimajo. Te jim lahko da stari rod!*
Tako je modroval moj ded takrat, ko je še vsaka vas živela zimske večere ob petrolejki in niso novotarije prodirale v naše domove. A to velja tudi za današnje dni, ko vsaka novotarija naglo ostari in ii sledi druga, Mladina temu sledi in ker se temu prilagaja, noče slišati o življenju iz pretekle dobe, saj ni imela z njim nobenega stika. Zato ga ne more razumeti. Razmere so nam ustvarile novo dušo in srce, novo pojmovanje o našem življenju. Vsakdo gre svojo pot in si skuša življenje olajšati, si ustvariti čim boljše razmere, ne meneč se za druge. Preveč brezobzirno teptamo čustva, ki nas medsebojno vežejo. Verjetno bodo nova pokolenja to svojo zmoto spoznala ih jo popravila.*
«Ne kaže. da bo to kaj kmalu. Še to vam rečem: stari ljudje nismo zahtevni; prijazna, iskrena, topla beseda je že pol življenja,* je rekla, ko se je oddaljila za živino.
JANKO FURLAN
(Nadaljevanje sledi)
Nastop pevskega zbora »Lipa* iz Bazovice
Skupni nastop godb Proseka in Trebč v soboto
Pevski zbor ANPI iz Reggio Emilie
Invalidski pevski zbor iz Ljubljane
Pevski zbor »Vasilij Mirk* (Prosek-Kontove!)
Nastop godbe Ljudske milice iz Ljubljane
Otvoritev razstave odporniškega gibanja
t	--'“''flHMMIF:..:
Podelitev diplom vsem slikarjem, ki so se udeležili razstave
PEKING PROTI NEUVRŠČENIM DEŽELAM rj |.v	«
Jlj
Kitajska vznemirja azijski kontinent
Vreme včeraj: najvišja temperatura 30.2, najnižja 23.8, cb 19. uri 28 8 stopinje; zračni tlak 1015.9 pada. veter 4 km na uro jugozahodnik, nebo 2 desetinki pooblačeno, morje mirno temperatura morja 25 stopinj.
Tržaški dnev
Danes, TOREK, 1. avgusta
Peter
Sonce vzide ob 4.48 ln zatone ob 19.35. Dolžina dneva 14.47. Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 17.10.
Jutri, SREDA, 2. avgusta
Bojan
PARTIZANSKI SHOD V BAZOVICI
Partizanski borci so v borbi za mir in
živa sila bratstvo
Bivšim partizanskim borcem se mora priznati kvalifikacija borca
ARTURO CALABRIA
(Nadaljevanje s 1. strani) hteval, da se popravi krivica, ki
prizadeva bivše slovenske borce zaradi nepriznanja partizanske kvalifikacije.
«Ker je to vprašanje zelo pereče in ker se njegova rešitev še vedno zavlačuje — je dejal Calabria — smo prešli iz razdobja, ko smo te zahteve le postavljali, v fazo, ko jih podpiramo z množičnimi manifestacijami.*
Prisotni so toplo pozdravili govor predsednika pokrajinskega odbora združenja ANPI Artura Cala-brie, ki je v svojem krajšem nagovoru začrtal bistvene poteze antifašistične borbe v naših krajih.
Najprej je uradni predstavnik pokrajinskega združenja ANPI pozdravil vse prisotne in člane delegacij ter se posebno zahvalil vsem, ki so prispevali k veličastnemu u-spehu zborovanja. »Kajti — je dejal Calabria — ta odbor je žel popoln uspeh, kljub naporom nekaterih krogov.*
»Gre za nastop — je dejal govornik — katerega pomen gre čez meje našega ozemlja.* V tej zvezi je ostro kritiziral pisanje nekega tržaškega lista, ki se skupno s krogi, ki ga podpirajo, ne zaveda, da gre čas naprej, medtem ko sta njihov duševni svet in njihovo duševno obzorje že popolnoma zastarela.
Dobršen del svojega govora pa je Calabria posvetil junaški borbi našega ljudstva od prvih let po prvi svetovni vojni pa tja do leta 1945. Predfašistična in fašistična strahovlada sta se z vso silo vrgli v borbo proti naprednemu gibanju v naši deželi. Požigi, ropi in umori so bili tedaj na dnevnem redu.
»Ne bomo pozabili — je dejal govornik — napadov na otroke, požigov in pustošenja. Ne bomo pozabili, da se je posebno sodišče preselilo leta 1930 v Trst, da obsodi na smrt štiri bazoviške junake. Ne bomo pozabili, da se je isto sodišče preselilo v Trst ponovno leta 1941, ko je obsodilo na smrt Pinka Tomažiča in še štiri njegove tova riše. Ne bomo pozabili, da je fašizem zagrešil v naslednjih letih strahotne zločine po vseh naših krajih. Ne bomo pozabili Rižarne in vseh junakov, ki so jih obesili v Ulici Ghega. Massimo d'Azeglio, na Proseku in drugod. Vedno se bomo spominjali tovarišev, kot so bili Frausin, Kolarič, Tomažič in drugi.
Tako je tov. Calabria utemeljil zgodovinsko pravico borcev za svo bodo, za narodnostne pravice in za demokracijo, da se sestanejo v Bazovici ob 24-letnici padca fašizma.
Nato je govornik poudaril, da je partizanski tabor živ in prepričljiv dokaz, da se bivši borci in vsi, ki so sodelovali v osvobodilni borbi, imajo še vedno za živo silo, ki se zaveda, da se je treba tudi v današnjih pogojih (fašistični režimi v Španiji, na Portugalskem in v Grčiji, vojne v Aziji, imperialistični posegi v Afriki in Južni Ameriki) aktivno boriti za mir in za bratstvo med narodi. Ta borba se nadaljuje pod geslom enotnosti slovenskih in italijanskih partizanov, s V n naj z vsemi svobodoljubnimi narodi.
Govoreč o enotnosti partizanov na našem ozemlju, je Calabria ostro obsodil poskus nekaterih krogov, da bi se ustanovila ločena organizacija slovenskih bivših partizanov. «Ta manifestacija — je deial — otip-liivo dokazuje, da so slovenski in italijanski partizani enotni. Mi se bomo postavili no robu vsakemu poskusu razbiiania enotnosti ter »e bomo dosledno borili proti fašizmu, za bratstvo med narodi.
Na kraju je predsednik pokrajinskega združenja ANPI odločno za-
Zahvala
Pripravljalni odbor ANPI za mednarodni partizanski tabor v Bazovici se toplo zahvaljuje vsem, ki so kakor koli prispevali k tako veličastnemu uspehu partizanskega tabora. Zahvaljujejo se vsem. ki so se od vsega začetka v velikem številu udeleževali pripravljalnih sestankov, vsem skupinam, ki so delale za napeljavo vodovoda, elek tričnega toka. vsem. ki so postav-1 nifestacijski značaj. Presega ga tu-
BRANKO PAHOR
Za Calabrio je spregovoril v slovenščini tov. Branko Pahor, ki je med drugim dejal:
«Ni slučaj, da smo se zbrali na partizanskem taboru prav v Bazovici, kjer so mučeniško padli štirje primorski fantje in Je tako Bazovica postala simbol vstaje našega ljudstva proti fašizmu.
Zbrali smo se bivši partizani, aktivisti in antifašisti, Slovenci In Italijani, da skupno z mlajšim redom — ki je tako številno zastopan — obudimo spomine na tiste sicer težke a slavne dni iz NOB ter da se poklonimo spominu tistih, ki so v tej veliki borbi darovali svoja življenja na oltar svobode in pravice ter za boljšo bodočnost človeštva.
Prisotnost poslanca Arriga Bol-drinija, vsedržavnega predsednika ANPI, predstavnikov združenj odporniškega gibanja iz raznih krajev naše države ter predstavnikov sorodnih partizanskih združenj iz Jugoslavije, Sovjetske zveze in Avstrije kakor tudi nastop godbe milice in partizanskega Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane ter nastop pevskega zbora ANPI iz Reggio Emi-lla skupno z našimi domačimi godbami in pevskimi zbori — ki jih vse prav prisrčno in tovariško pu-zdravljamo — pa dajejo našemu taboru širši pomen, to se pravi, aa gre za mednarodni partizanski tabor, s katerim hočejo tržaški partizani — Slovenci in Italijani — prispevati svoj delež h krepitvi prijateljskih vezi ne samo med bivšimi borci za svobodo iz raznih dežel ampak tudi med narodi teh dežel.
S tem hočejo tudi prispevati k medsebojnemu razumevanju in k obrambi miru na svetu. Istočasno pa izraziti svojo solidarnost z ljudstvi, ki se v raznih krajih naše oble bore za lastno svobodo in neodvisnost.
Seveda tudi pri nas ne gre vse tako, kakor bi bilo želeti. Tu misil-mo predvsem na vprašanja, ki se tičejo naše tu živeče slovenske skupnosti, vprašanja, ki jih ne bomo naštevali, ker so vsem dobro znana.
Kot ljudje, ki realno gledamo na dejstva in Jih skušamo objektivno ocenjevati/ moramo sicer priznati, da Je bil v zadnjem času narejen korak naprej v tem pogledu — na stalo je predvsem novo vzdušje in s tem so bili ustvarjeni pogoji za začetek hitrejšega reševanja odprtih odnosno nerešenih vprašanj — a vse gre počasi, preveč počasi. c"a bi nas lahko zadovoljilo. Zaradi tega je potrebno, da združeni vedno in vsepovsod poudarjamo vsa ta vprašanja in se borimo za njih rešitev. Glede vprašanja priznanja partizanskega statusa bivšim slovenskim borcem je Branko Pahor dejal: Tu ne gre za prošnjo po nekakšni miloščini ali socialni pomoči, ampak gre za zahtevo po priznanju pravic od strani države — z ustavo, ki je vzklila iz odporniškega gibanja in katere čl. 3 priznava vsem državljanom enake pravice — pravic torej, ki Jim pritlčejo ne glede na njihovo narodnost (ker gre v veliki večini za bivše borce slovenske narodnosti) ln ne glede na okoliščino, kje so se borili, kajti bojišče proti nacifašiz-mu ni imelo meja. Skratka, treba Je doseči, da se odprejo roki za ureditev tega vprašanja.
Ker Je govora o teh ln podobnih vprašanjih, ki so za nas življenjskega pomena, lahko trdimo, da pomen tabora presega navaden ma-
ljall tribune In kioske, ki so skrbeli za hrano in pijačo, ter za vse, kar je bilo s tem povezano, vsem prodajalcem iz naših vasi v kioskih, pripravljalcem umetniške razstave, vsem, ki so dali na razpolago lastna vozila, rodu Modrega vala, ki je dal na razpolago šotor, vsem. ki so skrbeli za propagando, plakate itd., skupinam, ki so pripravile slavoloke in razobesile zastave, dekletom, ki so razdeljevale značke, ženskam, ki so nastopile v narodnih nošah.
Dalie naj gre zahvala vsem nastopajočim zborom, in sicer zboru »Vasilij Mirk* s Proseka-Kontovela, zboru »Primorec* iz Trebč, zboru »Lipa* iz Bazovice, godbi iz Trebč in s Proseka, partizanskemu zboru iz Reggio Emilie, godbi ljubljanske ljudske milice, invalidskemu pevskemu zboru iz Ljubljane, zabavnemu orkestru, napovedovalcem ter vsem časnikarjem in sol rudnikom raznih časopisov za članke.
Zahvala naj gre tudi zdravniku dr. Martelancu za zdravniško dežurno službo in sploh vsem, ki so prispevali k tako lepemu uspehu, saj je od vsega začetka do zaključka pri tem sodelovalo okoli 1500 ljudi.
Prosimo oproščenja, če koga po pomoti nismo omenili. Ob tej uri ložnostl prosimo vaščane iz Fer-lugov, naj oprostijo ker jih rlnslei nismo omenili, ker so poleg drugih že omenjenih vasi tudi oni postavili svoj kiosk in marljivo pomagali.
dl zaradi dejstva, da se je na že navedenih krajevnih sestankih bivših borcev razpravljalo tudi o organizacijskih vprašanjih združenja in s tem dejansko oživljalo ANPI na Tržaškem, ki združuje v svoji organizaciji bivše borce ln aktiviste NOB in odporniškega gibanja ne glede na njihovo narodnost, ideološko in politično opredeljenost. Združuje torej ljudi, ki so aktivno posegli v borbo za svobodo in ki so ne glede na današnje morebitne različne ocene političnih dogajanj v svetu ostali zvesti idealom NOB in so pripravljeni te Ideale izpričati ob vsaki priliki ter Jih tudi posredovati mlajšim rodovom.
Naj živi spomin na slavne dni NOB!
Naprej, združeni z načeli NOB, za mirno sožitje med narodi in za ohranitev miru na svetu!
FRANC LESKOŠEK
V imenu delegacije Zveze borcev Jugoslavije je pozdravil tov. Franc Leskošek-Luka, ki je dejal:
«S posebnim veseljem smo se odzvali prijaznemu povabilu, da prisostvujemo temu partizanskemu srečanju, ko nam je dana prilika, da obudimo spomine na slavne dni borbe proti fašizmu, se veselimo medsebojnega snidenja in utrdimo tradicije tovarištva in bratske solidarnosti. To je zlasti pomembno tu, kjer se je v tistih težkih časih kovalo tovarištvo in bratsko sožitje med dvema narodoma, v borbi s silami, ki so podpihovale in gojile
strasti nestrpnosti in sovraštva.
Spričo razmer, ki danes vladajo na svetu, pa ne sme biti še tako miroljuben narod neprizadet opazovalec dogodkov, najmanj pa preživeli antifašistični borci, ki so prestali grozote vojne in vojnih naporov.
Zatem je tov. Leskošek poudaril, da z vojno ni mogoče zadušiti svobode, ne rešiti kako sporno vprašanje, in je dodal, da danes anahronistično zveni delitev sveta v gospodovalne in zaničevane narode. Govoril je zatem o ameriški napadalni vojni v Vietnamu ter dodal, da se politika miroljubnega in aktivnega sožitja, ki jo vodi Jugoslavija, odraža tudi v obsodbi izraelskega napada na sosedne arabske dežele. Pri tem je poudaril, da se je Jugoslavija vedno zavzemala za pravično politično rešitev na tem področju, ki naj bo jamstvo za mir in mirno sožitje med narodi. Nadaljeval je:
Narodna in rasna nestrpnost je stalno orožje politikantov, ki netijo vojne nemire in živijo od vojnih dobičkov. Nacionalizem ni ljubezen do domovine, kot se prikazuje, pač pa osnova za zatiranje drugih. Na mešanih področjih je vsako razlikovanje med narodnostmi večna žerjavica, iz katere se lahko rodi požar. Med lojalnimi državljani ni mogoče delati razlike ne glede na jezik in narodno pripadnost.
Naj živi bratstvo in tovarištvo med slovenskimi in italijanskimi antifašističnimi borci, med slovenskim in italijanskim narodom!
JOSEPH NICHELVVITZER
Avstrijski predstavnik bivših partizanov s Koroške Josef Nischel-wltzer Je dejal: «V imenu koroške delegacije se vam zahvaljujem /a vabilo, da se udeležimo tega vašega zborovanja. Z veseljem smo se odzvali temu vabilu, ker vemo, da prihajamo med prijatelje, ki se borijo za iste cilje kot mi. Prišli smo sem, da vam prinesemo naj toplejše pozdrave Korošcev.
V	času fašizma smo se borili v naših krajih za svobodo ln demokracijo. Tako kot vi, smo zagraoiji za orožje, da sl priborimo mir' V tej borbi smo skupaj zmagali, a danes jo nadaljujemo, da bi ohranili mir.
Naša solidarnost gre vietnamskemu ljudstvu, ki se že toliko let bori za svobodo in za mir. Solidarni smo s tem junaškim narodom, ‘ter mi Avstrijci, Italijani in Slovenci ljubimo mir in sovražimo vojno, žal pa nam je, da je na Bližnjem vzhodu izbruhnila nova vojna. Skrbi nas, ker se OZN ni posrečilo, da bi preprečila to vojno ter zatrla napad v kali.
Mi priznavamo vsem državam, ki so bile zapletene v to vojno, pravico do obstoja. Menimo pa, da je treba opozoriti vse, naj bodo trezni in pametni, kajti nobeno na-sprotstvo ni tako veliko, da bi utegnilo opravičiti poseg po orožju. Verujemo v sodelovanje vseh, ki hočejo mir, ter smo prepričani, da ga bo moč vzpostaviti na Srednjem vzhodu ob spoštovanju pravic tamkajšnjih narodov.
Dragi prijatelji!
Ob tej priliki vam zagotavljam, da se bomo borili z vsemi svojimi silami proti tistim fašističnim elementom, ki so odgovorni za gorje, ki prizadeva vas in nas. Tako kot vi, obsojamo teroriste, ki izvajajo politiko z dinamitom.
Mi hočemo prijateljstvo in ne sovraštva. Ml hočemo mir in varnost na naših mejah, živela mir in prijateljstvo med našimi narodi. živela mir in prijateljstvo med narodi Jugoslavije, Italije in Avstrije. Naj živita mir in prijateljstvo med narodi vsega sveta.»
SEJDOM MIRDANAM
«Prinašam vam — je dejal Ivan Ruski — tople pozdrave sovjetskih partizanov. Zahvaljujem se vodstvu ANPI za vabilo, ki ml Je omogočilo po 22 letih srečanje z bojnimi tovariši. V hudih letih so se mnogi sovjetski partizani borili z ramo ob rami s slovenskimi in italijanskimi partizani proti nacifašistič-nemu okupatorju ln žrtvovali v tej borbi svoja mlada življenja. Vi danes ohranjujete živ spomin na te junake. Enotnost, ki se je ustvarila v borbi, nas bo vedno družila. Današnji dan to potrjuje.«
V	nadaljevanju svojega govora je Sejdov Mirdaman omenil izboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in Italijo na vseh področjih. Se posebej pa Je omenil, kako so sovjetski državljani trudijo sedaj, da bi dostojno proslavili 50-letnlco oktobrske revolucije. Pri tem je omenil silovit gospodarski in socialni skok, ki je prelevil nekdanjo agrarno Rusijo v sodobno deželo, ki tekmuje v borbi za osvajanje vesolja.
Nato Je Ivan Ruski obravnaval zaplete Imperialistične politike na svetu od vojne v Vietnamu do spletk v Afriki in v Južni Ameriki. Spričo nevarnosti izbruha novih vojn in atomske oborožitve Zah. Nemčije je potrebno, da se ysi narodi borijo proti reakciji, za mir ln svobodo človeštva.
((Sovjetsko ljudstvo noče vojne —• Je dejal Ruski — ampak hoče mir. Toda imperialistična napadalnost nas sili, da učvrstimo svojo obrambno moč.«
Ko se je še posebej dotaknil vojne v Vietnamu in izraelskega na-
pada na Srednjem vzhodu, je govornik dejal, da je treba ohraniti budnost in partizansko tradicijo bratstva med narodi. «Srečen sem — je zaključil — da sem se po tolikih letih srečal s starimi borci, partizani, želim vsem vam in vašim družinam vso srečo v življenju. Bodite budni tovariši! Mir in prijateljstvo med narodi!«
Dravinjska doklada se zviša za 1 točko
Draginjska doglada za delavce in uradnike v industriji, trgovini in kmetijstvu se bo v trimesečju avgust - oktober zvišala za eno točko. Indeks življenjskih stroškov se je namreč zvišal na 149,42 točke, kar se na podlagi sporazumov o pregibni lestvici zaokroži na 149 točk. Vsedržavni komisija za določanje indeksa življenjskih stroškov, ki deluje pri osrednjem statističnem uradu, kaže, da se je indeks življenjskih stroškov v trimesečju maj - julij zvišal na 149,42 točke nasproti 148 točkam v prejšnjem trimesečju. Ravno zaradi tega se zviša draginjska doklada za eno točko.
PROUČEVANJE MESTNE PREVOZNE SLUŽBE
Zanimivi izsledki ankete občinskega podjetja Acegat
Pri anketi je sodelovalo 18.000 potnikov
drugi predeli v «tretjo» kategorijo, kamor lahko prištevamo Sv. Jakob, školjet in področje proti Sv. Ivanu, kjer je povpraševanje po javnih prevoznih storitvah razmeroma veliko. Posebnost v tem pogledu tvorijo mestni predeli, ki si sledijo na osi Pončana - Skedenj - Valmau-ra - Ul. Flavia - Naselje S. Sergio; čeprav je tod mnogo zasebnih avtomobilov, je na mestnih avtobusih in trolejbusih vedno mnogo potnikov; izrazito manjše pa je povpraševanje po javnih prevoznih storitvah v bolj oddaljenih krajih, kakor so Opčine, Barkovlje, Lovec, Lonjer, Sv. Ana itd., kjer je zasebno vozilo že potisnilo javno prevozno sredstvo v podrejen položaj.
Socialno-gospodarska sestava prebivalstva v okviru posameznih mostnih odsekov pa ne vpliva le količinsko na promet na javnih prevoznih sredstvih, temveč tudi na njegovo časovno porazdelitev tekom dneva. Tako je povpraševanje po teh storitvah na primer na Pončani in v naselju S. Sergio zelo visoko že ob 7. uri zjutraj, ko se ljudje odpravljajo na delo, v Rojanu, pri Sv. Jakobu, v Rocolu in na ško-ljetu, kjer je razmeroma mnogo več gospodinj, študentov in upokojencev, pa ni opaziti v javnem prometu tekom dneva nobenih posebnih konic. Največ upokojencev je danes pri Sv. Jakobu in na ško-ljetu, in prav tu je zelo občutena potreba, da bi ACEGAT znižala svoje prevozne tarife.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimniiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiaiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ OSNUTKA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA
Tržaška občina bo v prihodnjih mesecih izvedla na območju svoje pristojnosti posebno anketo, ki naj bi osvetlila sedanje in bodoče potrebe po javnih prevoznih storitvah in nakazala smernice, kako pripraviti vse potrebno, da bodo te storitve lahko brez posebnih težav sledile razvoju potreb. Pri svojem pripravljalnem delu bodo strokovnjaki upošteval! tudi izsledke ankete, ki jo je pred časom o Istem vprašanju opravilo občinsko podjetje ACEGAT, in pri kateri Je sodelovalo 18.000 tržaških uporabnikov javnih prevoznih storitev. O-menjena anketa je med drugim pokazala, da prvi poskusi decentralizacije gospodarsko-socialnih dejavnosti v Trstu niso dali posebno velikih rezultatov: mestno središče je ostalo izrazito žarišče teh dejavnosti ln zaradi tega tudi težišče javnih prevoznih storitev. Zanimivo pa je, da je anketa odkrila v pasu okoli strogega središča mesta tudi precejšnje strukturne razlike: če bi namreč upoštevali nekakšno primerjalno gospodarsko-sociološko lestvico za posamezne mestne odseke, bi prišli na podlagi omenjene ankete do naslednjih ugotovitev: nekateri odseki, zlasti Sv. Vid, škorklja in Kolonja, spadajo v «višjo» kategorijo, kjer je mnogo zasebnih vozil in je zato povpraševanje po javnih prevoznih storitvah razmeroma omejeno; nekateri drugi odseki, zlasti Montebello in Rojan, spadajo v «srednjo» kategorijo, končno pa spadajo nekateri
VČERAJ V SESLJANU
Otvoritev razstave petih umetnikov Furlanije-Jul. krajine
Včeraj so na sedežu avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu otvorili razstavo del petih umetnikov dežele Furlanija-Julijska krajina. V mali dvorani so razstavili svoja dela slikarji Spacal, Righi, Devetta in Zigaina ter kipar Mascherini.
Razstavo je otvoril predsednik devinsko - sesljanske ustanove Re-migio Lenarduzzi, ki je v prisotnosti župana Draga Legiša, predsednika Pokrajinske turistične u-stanove odv. Alda Terpina in drugih gostov poudaril važnost te manifestacije izredne umetniške ravni, saj se domačinom in tudi turistom predstavlja cvet umetnikov naše dežele.
Naj omenimo, da Spacal razstavlja pet del, in sicer Istrska pomlad (1966. leta), Notranjost hleva (1966), Kraške strukture (1966), Dalmatinski trg (1959) in Kraška ograda (1966). Po ogledu razstave so se gostje zadržali na terasi, kjer so jim organizatorji priredili zakusko.
Leta 1970 bo v vsej deželi na razpolago v vseh dejavnostih 479.000 delovnih mest
Število brezposelnih se bo znižalo od 21.000 na 7.000 . Samo v kmetijstvu se bo število zaposlenih znižalo za 18.000
Kakor smo že pisali, bo leta 1970, kar se delovne sile tiče, v deželi na razpolago 485.800 enot. To število upošteva osnutek deželnega gospodarskega načrta kot smoter glede polne zaposlitve.
Pravzaprav so prav to vprašanje načrtovalci najbolj občutili in mu posvetili velik del načrta. V poglavju, ki je označeno pod naslovom: «Smotri zaposlitve in splošna bilanca delovnega tržišča*, je nakazana smer, na katero se oslanja jo osrednja poglavja načrta. Pri tem nastaja vprašanje, kako bodo gospodarske dejavnosti v deželi omogočile dosego smotra polne zaposlitve s tem, da bo dovolj povpraševanja po delovni sili. Načrtovalci odgovarjajo na to vprašanje takole:
1.	V kmetijstvu se bo na podlagi smotrov proizvodnosti dela in pre-ustroja, ki ga nakazuje načrt sam, znižala zaposlitev kmetijskih delavcev od 90 tisoč na 72 tisoč. To pomeni, da bo iskalo v drugih gospodarskih panogah zaposlitev 18 tisoč oseb, ki bodo zapustile kmetijstvo.
2.	Načrtovalci pa menijo, da bo možno povečati število zaposlenih v industrijskih in storitvenih (tako imenovanih terciarnih) dejavnostih kljub istočasni povečani proizvodnosti dela. V rudarstvu, industriji potresnih predmetov, v gradbeni industriji ter pri napeljavah elektrike, plina in vode naj bi se zaposlitev od leta 1965 do do leta 1970 zvišala za 15.000 enot, in sicer od 189.000 predlanskim na 204.000 leta 1970.
V osnutku gospodarskega načrta so nakazali perspektive povečanja zaposlitve na podlagi rezultatov analize, ki so jo izvedli v sodelovanju z industrijci in trgovinskimi
6.900 enot na 7.500 enot. V raznih socialnih službah in v javni upravi računajo, da se bo število delovnih mest zvišalo sorazmerno s poviškom prebivalstva. Skupno naj bi
me razvoja produktivnih dejavnosti in na povečanje dohodkov v deželi na razpolago 479.000 delovnih mest.
1965. leta je bilo v deželi 21.0(10 brezposelnih ali 4 odstotke. Po načrtu naj bi se leta 1970 število brezposelnih znižalo na 1,5 odstotka, kar je minimum, ki naj omogoči gibčnost delovnega tržišča in potrebno izmenjavo. Število brezposelnih bi se torej znižalo od 21.000 na 7.000.
Skratka, osnutek načrta predvide-
Dobro premisli, preden prehitevaš I
zbornicami. Ta analiza je pokazala bilo 1970. leta v odnosu na progra-
težnjo, da se ponudijo nova delovna — ----------J- —J	J-:------"
mesta zlasti v večjih tovarnah, ki proizvajajo potrošne predmete.
Zmanjšanje števila zaposlenih pa se pričakuje v malih podjetjih te vrste in v obrtništvu. Za druge panoge industrije se pričakuje rahel padec zaposlitve v gradbeni industriji ter rahel povišek v rudarstvu ter v industriji elektrike in plina.
Po predvidevanjih osnutka naj bi se za 5 odst. zvišala zaposlitev v trgovini na drobno, kar je treba pripisati predvsem splošnemu povečanju potrošnje in s tem prodaj. Seveda pa se bo v nekaterih sektorjih število zaposlenih znižalo zaradi racionalizacije prodaje zaradi česar pomeni omenjenih 5 odst. aktiven saldo. Pričakuje pa se nespremenjena višina zaposlitve v trgovini na debelo (kjer je sedaj zaposlenih 10.000 oseb). Računajo, da se bo tudi v trgovini na debelo proizvodnost dela povečala, kar bi lahko povzročilo skrčenje zaposlitve.
Toda hkrati računajo tudi s povečanjem dejavnosti
Tudi v turizmu se bo po teh računih število zaposlenih zvišalo za 5 odst. v primerjavi z letom 1965.
V prevozih in komunikacijah se bo število zaposlenih zvišalo za 2 odstotka. število zaposlenih v kreditnih in zavarovalnih dejavnostih se bo zvišalo za 9 odst., in sicer od
V zadnji številki Prosvete smo že objavili vest, da priredi 3. septembra turistično društvo Kamnik v Kamniku folklorno prireditev pod naslovom «Dan narodne noše«. Z zastopniki nekaterih prosvetnih društev smo v dogovoru, da bodo prijavili svoje člane.
Od danes dalje bomo vpisovali udeležence v tržaški in gori ki pisarni do zasedbe prostih mest. S prirediteljem smo v dogovoru, da pride z naše strani 40 noš. Prosimo društva, ki so že izbrala udeležence, da pravočasno sporočijo njihova imena, da ne bi prišlo do nepotrebnih zamer.
Prireditev obsega dopoldan ocenjevanje narodnih noš (posamezne in skupine, predvsem vozove in jezdece), popoldan pa paradni sprehod skozi mesto.
Društvom, ki želijo na ta dan prirediti izlet v Kamnik, sporočamo zagotovilo Kamničanov, da bo domače gostinstvo lahko vse postreglo.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Šolske vesti
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-diella 13-1, Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
• • •
Vpisovanje za šolsko leto 1967-61
v Državni trgovski tehnični zavod «Ziga Zois« s slovenskim učnim jezikom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 je od danes dalje vsak dan od 10. do 12. ure.
Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 6. avgusta t.l. enodnevni izlet v Kamniško Bistrico po želji z vzpenjačo na Veliko planino. Vpisovanje v pekarni Dra-šček.
Razna obvestila
11 m iHiiHiiHHiHiHHiiHHiniHiiHHiiii h hiihiiihiiihiiiiiiiiiiiiihh 11111111111111111111111111111111111111(1111111119111
SKLEPI CIPE V RIMU
Uvrstitev 57 občin v deželi med zaostala področja
Te občine bodo uživale razne ugodnosti na podlagi zakona st. 614
Včeraj je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) odobril predloge odbora ministrov za južno Italijo ter za zaostala področja srednje in severne Italije glede določitve za-(-*alih področij na podlagi državnega zakona št. 614. CIPE Je sprejel predloge odbora glede Furlanije - Julijske krajine, ki vsebujejo mnoge izmed zahtev dežele. Predsednik Berzanti, ki se je udeležil sestanka, je rekel, da je zadovoljen s sklepi CIPE. Ti sklepi so rezultat akcije, ki jo je zapo-čela deželna uprava že pred več meseci sporazumno s parlamentarci Furlanije-Julijske krajine. Sklepi so ugodni zlasti, če jih primerjamo z začetnimi nameni ministrskih organov. Na vsak način je deželi uspelo povečati število področij, ki se bodo smatrala za zaostala. Tako bo vključitev občin S. Vito al Tagliamento, Camino al Tagliamento in Codroipo med zaostala področja mnogo pomenilo za industrijski razvoj na črti Vi-dem-Pordenon. Prav tako je pozitivna vključitev občin vzhodno, južno in severno od Vidma med zaostala področja. Na Goriškem so vključili v ta področja okoliš spodnjega Tilmenta, predgorski pas v Furlaniji ter predel Gradiške in
Krmina.
Pri določanju zaostalih področij se upoštevajo izseljevanje, nizki dohodek in nizka proizvodnost dela. Zakon 614 določa za ta področja razne ugodnosti, in sicer izredna javna dela, ki se nanašajo na izboljševanje zemlje, na namakalne naprave ceste Itd.. Poleg tega se predvidevajo graditev naprav za shranjevanje, predelovanje ter razdeljevanje kmečkih pridelkov, krediti po nizki obrestni meri za industrijske in turistične pobude, davčne oprostitve za nova obrtniška in industrijska podjetja, pomoč za razvoj kmečkih posestev itd.
Načrte za uresničenje teh posegov pripravljajo ministrstva sporazumno s prizadetimi deželnimi u-pravami. V našem primeru, ko gre za deželo s posebnim statutom, so prostojnosti ministrstev poi ljene deželni upravi. V ta namen nakaže zakladno ministrstvo deželi potrebne kredite.
Skupno so v naši deželi uvrstili 57 občin med zaostala področja. Med njimi so Latisana, Codroipo, Humin, Osoppo, San Daniele del Friuli, Flipan, Tarčent, Neme, Foj-da, Torjan, Čedad, Dolenje v Brdih, Krmin, Kapriva, Mariano, Gradiška, Romans, Villesse itd.
Pa
de-
va, da bo skrčenju števila tistih, ki iščejo delo v kmetijstvu, odgovarjalo povečanje povpraševanja po delu v industrijah in terciarnilh panogah. Važno je pri tem tudi to, da se predvideva možnost, da se ustvari na delovnem tržišču bistve no ravnovesje. Pri tem bodo hkrati doseženi smotri načrta, ki teži za preustrojem v kmetijstvu, za pre-usposabljanjem delavcev ter za povečanjem proizvodnosti dela.
Na delu se je ponesrečil
Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 32-letni uslužbenec gradbenega podjetja (dmmobiliare« iz Drev. Čampi Elisi 22 Alberto Teia iz Muzze pri Vidmu, Ul. San Gior-gio 3. Teia je na gradbišču v Ul. Moreri 17 pripravljal železno ogrodje stropa tretjega nadstropja stavbe v gradnji za vlitje betona. Nenadoma se je pod njegovimi nogami vdrlo ogrodje, da je padel v spodnje nadstropje z višine približno treh metrov. Pri padcu se je pobil in ranil po levem komolcu, kolenih in nogah, po obeh sencih ln rokah. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni.
Krožna železniška proga bo zgrajena do leta 1970?
Krožno železniško progo, ki bo večji del potekala po predoru bodo odprli za promet verjetno leta 1970. To so neuradna predvidevanja ministrskih izvedencev, ki se ukvarjajo z gradnjo. V istih'krogih pa poudarjajo, da so med podobnimi deli težave pogoste, zaradi česar ni mogoče z gotovostjo navesti datuma zaključka del.
Za dokončno izgradnjo te važne železniške proge obstajajo še štirje problemi: natečaj za podvoz v Ul. Kandler, podvoz pod stavbami Crismani, natečaja za izvedbo četrtega in petega dela proge. O tem je poslanec Belci razpravljal z glavnim ravnateljstvom ministrstva za javna dela, za podvoz v Ul. Kandler pa s predsednikom odseka višjega sveta za javna dela inž. Fag-gianijem, ki mora potrditi natečaj.
O slednjem problemu, ki so ga razčistili z dodatno raziskavo izvedencev, bodo razpravljali in odločali septembra meseca. Vse kaže, da bo v kratkem znana tudi razsodba državnega sveta v zvezi s podvozom pod stavbami Crismani.
Tehnični uradi sedaj dokončujejo načrte za četrti in peti del gradnje. Četrti del bo vezal srednji del predora, ki je že dokončan, z odcepom pri Greti, peti pa z odcepom pod Sv. Jakobom. Medtem ko bodo jeseni nadaljevali z deli v Ul. Kandler, bodo istočasno potekala pripravljalna dela za izvedbo ostalih načrtov, ki jih bodo začeli izvajati spomladi 1968. leta.
Dela v predoru z dvojnim tirom z elektrifikacijo proge bi morala biti končana do leta 1970. S tem bo tržaško pristanišče dobilo hitro zvezo in bo lahko odpravilo progo ob nabrežju.
Te dni so pripadnice ženske policije zasačile 34-letnega apoiida Draga Komarova iz begunskega taborišča pri Padričah, ki je na Pon-terošu šilil mladoletnega sina Kaljo, da je prosjačil. Komarova so prijavili sodišču zaradi prosjačenja in ga pustili na začasni svobodi.
Krožek absolventov slovenske te govske akademije organizira v soboto 5. avgusta nočno kopanje ob lunine® svitu. Odhod s Trga Oberdan (TEI* VE) ob 20.30 z osebnimi avtomobili. Vabljeni člani In prijatelji.
Poletne prireditve
Zadnji koncert v Miramaru
V sredo ob 21.30 bo v miramarske® parku zadnji od štirih simfonični!' koncertov orkestra gledališča Verdi. Dirigiral bo Pietro Argento, kot solist pa bo nastopil čelist Libero Lena. Na programu so skladbe Mozarta. Boccherinija, Dvoršaka in Čajkovskega. Prodaja vstopnic od ponedeljka dalje.
• * •
Miramarskl park. Danes tedenski počitek.
• • •
Teatro Romano. Danes, 1. avgusta v organizaciji Avtonomne letovl-ščarske in turistične ustanove ter Teatra Stabile prva predstava Aristofa-nove antične drame «Mir» v izvedo* skupine Inštituta za antično dramo.
Kino
Naztonale Počitek.
Excelsior 16,30 «5 marines per S®" gapore« Eastmancolor. Eranio R‘" ganti, Sean Flynn, Marika Gree® Mark Michel.
Fenice 16.00 «Colpo doppio del catna-leonte d’oro» Technicolor. Mark Da-mon, Magda Konopka, Liz Barret-
Eden 16.00 «Racconti a due piazz'* Crnobeli film. Sylvia Koscina, D*” minicfue Boschero. Prepovedano ®la dlni pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Io amo tu aml« , Technicolor. Prepovedano mladi1’ pod 16. letom.	.
Rltz (Ulica San Francesco štev.
16.00 «48 ore per non .mopre* astmancolor. Gl en n Ford, StellaSt*" vens, David Reynoso.
Alabarda 16.30 »Marines Battle Drov®» Crnobeli film. Jack Mahoney, V* j Lee.
Filodrammatico 16.30 «1 tabli« Tech"" color. Dokumentarni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno Počitek.
Cristallo Počitek od 24. 7. do 4. *•
Capitol 16.30 »Avamposto Sahara« C*' nobeli film. Prepovedano mlad'" pod 14. letom. Čaral Baker.
Aurora 16.30 ((Intrigo InternazlonaJe Technicolor, Cary Grant.
Garibaldi Počitek.
Impero Počitek.
Vlttorio Veneto 16.30 «Colpo maestr al servizlo di sua maesta britanfl' ca« Technicolor.
Ideale 16.30 «008 operazlone Fer®' mo» Technicolor. Ingrid Schoelle -Alberto Lupo.
Astra Počitek.
Abbazla 16.00 «Tempo di guerra te1" po di amore«. i-Eiivi iv i No
Satelllte (Borgo S. Sergio, avt. jj1 fll 19 20) Blagajna ob 20 15 zač tek ob 21.00 «La donna che n°, sapeva amare« Technicolor. Caf Baker, Jean Harlovv, Raf Val K®.
Astoria (Ponziana) Otvoritev v to
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
V dneh 30. In 31. julija se je v jj stu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je oseb.
UMRLI SO: 47-letnt Giuseppe % dovtni, 63-letni Antonio Delfar, ,, letni Domenlco Corsi, 59-letna A* sandra Manni, 78-letna Maria Go®',, vd. Satti, 70-letna Anna Torr-e vd. j, pin, 64-letni Giovanni Nadrah, letni Raimondo Moreilo, 5 mese3 stari Mauro Carboni, 64-letna A" 0 Iurman por. Bi-anchi, 57-letnl Tomsuc, 73-letni Cornelio Paleto, letni Domenico Palermi, 82-letna , coletta Milletlch vd. Verbanaz,
ni Giuseppe Danieli, 63-letna Er®1 Mal ini por. Štolfa, 71-letna Al°J
m______________________ sg
Škabar vd. Sosich, 80-letna Lucia 1 „ renzan vd. Trani, 42-letni Vince Vivolo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARČ1 <od 13. do 16. ure) ,o-
Blasoletto, Ul. Homa 16; Centa".f. Ul. Kossett.: 33: Alla Madonna del ^ re. Largo Fiave 2; Sant Anna. dl S. Anna 10
NOČNA SLUŽBA LEKABN (od 19 30 do * 3«)
Davarizo, Ul. Berrinl 4: 0 ,„«1-A11TGEA. Ul. Glnnastlca 6: Al L“"j|, Ul. Orologlo 6-111 Diaz 2; Sponza-Montorsino 9 (Rojan).
Darovi in prispevki
Dora Husu s Proseka daruje Ur za Dijaško matico.	.pin*
Namesto cvetja na grob J°fiKfC Pečar daruje Benjamin Žerjal 'Ltv9 sta 25.000 lir za prosvetno dr Prešeren lz Boljunca.
V Ulici Capiiolina se je pri rušenju stare hiše vdrla cesta in jo zdaj popravljajo
OBIŠČITE XVII. TRADICIONALNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU


OD 4 DO 15 AVGUSTA 1967	•	NA TREH RAZSTAVIŠČIH
SODELUJEJO DOMAČA l.J TUJA PODJETJA - PESTRA IZBIRA BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE — KETJISKI STROJI, ŠIVALNI IN PLETILNI STROJI - MODNA REVIJA DVAKRAT DNEVNO NA R—II V POPOLDANSKEM ČASU - PESTER ZABAVNI PROGRAM VSAK VEČER OD 20. DO 24. URE V SOBOTO IN NEDELJO PA DO 2. URE ZJUTRAJ.

::::::::::::
::::::::::::::::::

!
::::::::::


30. Julija nas je zapustila draga
Alojzija Škabar por. Sosič j.
Žalostno vest sporočajo \,jV‘ snahe, vnuki in drugi *or”.ri 1 Pogreb bo danes ob 16- ce<’ mrtvašnice glavne bolnišnice kev na Opčinah.
(Primaria Impresa Zlmolo)
»O0 j
OB KAMPANJI ZA VARNOST NA CESTAH
Hitra vožnja in prehitevanje avna vzroka cestnih nesreč
g1
Policijski organi bodo do 11. avgusta strogo nadzorovali promet, hkrati pa opozarjali avtomobiliste pred nevarnostjo
Kampanja o varnosti na cestah je v nedeljo prestala ognjeni krst. Policijski organi so razdeljevali letake, ki vabijo avtomobiliste k previdnosti, skavti pa so nalepili na vozila gesla. Seveda so padale tudi globe. Karabinjerji so dosegli pravcati rekord, saj so kaznovali z globo v Jutranjih urah 112 neprevidnih šoferjev, v popoldanskih pa 15. Ker niso točno znane številke glob s stran! drugih organov, domnevamo, da so Tržačani plačali v nedeljo približno za pol milijona lir. Kakšni so bili prekrški? šestnajst zaradi neprevidnega prehitevanja, 14 zaradi izsiljevanja prednosti, 18 zaradi vožnje po sredi ceste, 13 zaradi nepravilnega označenja spremembe smeri vožnje, 14 zaradi nepravilnih izpušnih cevi, 12 zaradi pomanjkljivih šoferskih dokumentov, 15 zaradi vožnje po sredinski črti, 16 zaradi nevarne vožnje, 6 zaradi uporabe zvočnih naprav v prepovedanem kraju, 1 pa je bil celo, ker se šofer ni ustavil na znak karabinjerjev. Tega so zasledovali in ga dohiteli. kar je seveda drago plačal.
Prometa Je bilo precej v nedeljo. Najbolj zatrpan je bil obmejni blok pri škofijah, kjer se je čakanje v koloni, ki se je začela že pri Savljah, zavleklo na uro in še več. V 12 urah je šlo čez mejo nad 80.000 Vozil, vendar se je to število v večernih urah še znatno povečalo. Manj prometa je bilo pri Fernetičih (nad 50.000 ljudi) in na Pesku (nad 60.000).
V teh dneh povečanega prometa he samo po naših cestah temveč tudi po Jugoslaviji, se bodo morali avtomobilisti, ki bodo šli na pot, oborožiti s precejšnjo dozo potrpežljivosti. Zastojev ne bo manjkalo, marsikje bo treba voziti v dolgih kolonah, zaželene hitrosti he bo mogoče razvijati itd. Jasno Je. da se danes vsakemu mudi in marsikdo se bo hotel rešiti stiske v koloni jeklenih vozil z drznim Prehitevanjem, pri čemer bo potis-hil vplinjač do konca. Pri tem pa Je treba pomisliti, kaj se nam iah-ko pripeti. Cesta je že zahtevala Preveč žrtev in jih bo prav gotovo se. vendar je treba, da tudi mi z baši m vedenjem za volanom avta Pripomoremo k zmanjšanju števila hesrečnih. Stvar je precej enostav-ha: dovolj Je, da se korektno vedemo, da se strogo držimo cestnin zakonov, da spoštujemo prometne znake itd.
Policijski organi so po navodilih ministrstva za javna dela začeli Strogo nadzorovati promet. Z raznimi nasveti, z razdeljevanjem letakov in z drugimi pripomočki 'bodo v prihodnjih dneh, vse do 11. svgusta, opozarjali avtomobiliste ha nevarnosti drzne in nepremišljene vožnje. Te naloge bodo opravljali mestni redarji, agenti prometne policije, karabinjerji, skavti In drugi. Vsak prekršek pa bodo najstrožje kaznovali. Po cestah bedo mdi krožili civilni avtomobili, v katerih bodo, seveda v civilu. policijski agenti. Prav ti bodo lahko najhitreje odkrili «cestne kriminalce«, ki stavljajo na kocko ne samo last-ho, temveč tudi življenje drugih 'Judi, ki se strogo držijo predpisov.
Predvsem se moramo zavedati, ha smo gospodarji in ne sužnji hitrosti, ki Je prav gotovo manj ^atna kot srečno priti do cilja, futrost je treba naravnati po sta nju ceste in položaju na njej. Ve-Peti moramo, da je že hitrost 40 8m na uro, če zadenemo v trdo ptdro, lahko smrtno nevarna, med-t«h ko je pretirana hitrost vedno Jfzrok cestnih katastrof. Vsak šo-y-r Se mora zavedati hitrosti že ("ed vožnjo in ne šele takrat, ko oje prisiljen zmanjšati. Tedaj je ®hko že prepozno. Vedno pa moramo biti pazljivi. Tudi ob vožnji z
zmanjšano hitrostjo, posebno, ko smo prisiljeni voziti v koloni, če je hitrost nevarna, ne smemo misliti, da je počasnost odrešljiva. Za virati prometa ne smemo, ker s tem navajamo manj potrpežljive šoferje na prehitevanje, morda ob najbolj neprimernih trenutkih. Prav s tega mesta bi želeli opozoriti tudi šoferje tovornjakov, ki so znani po počasni vožnji, da bodo napravili izredno delo, če se bodo ustavili in pustili prosto pot hitrejšim vozilom.
Prehitevanje ni vedno nujno, če pa pride do tega, se Je treba dobro pripraviti za ta manever. Preden s svetlobnim znakom nazna-čimo namen prehitevanja, poglejmo natančno najprej in tudi s pomočjo ogledala kaj se dogaja za našimi rameni, če si v dvomu raje počakaj, ker se je treba zavedati, da nastanejo najhujše nesreče prav zaradi nepremišljenega in drznega prehitevanja. To velja posebno v nočnih urah, zaradi česar je bolje dvakrat premisliti preden sc odločimo, da se poženemo mimo kakega avtomobila.
Avtomobilistom oi še priporočili, da pred odhodom z doma pregledajo vse signalne naprave, da ne gredo na pot s preveč gladkimi gumami in predvsem, da se vedno in vselej držijo desne strani ceste.
Tudi kolesarji in pešci morajo sodelovati v tej kampanji za varno vožnjo. Kolesarji naj ne vozijo vštric, v nočnem času pa je njihovo življenje odvisno od primernih svetlobnih znakov posebno na zadnjem blatniku in tudi na pedalih. Pešci pa naj gredo čez cesto po zebrastih prehorih, po možnosti v skupinah, na temnih cestah pa je najbolj priporočljivo, da se držijo leve strani. In še važno opozorilo: dajte možnost motoriziranim osebam, da vam dajo prednost.
ne javne ustanove in dežela. V ta namen so ustanovili tudi posebno družbo v Vidmu. Dela za vrtanje predora naj bi trajala tri leta. Po zgraditvi predora bi lahko vozili po tej cesti vse leto in bi jo lahko tudi pozimi uporabljali za promet s kamioni med Bavarsko in Italijo. To bi bilo važno tudi za bodoči center za sadje in zelenjavo v Trstu. Na koncu je Marpillero rekel, da je prepričan, da bo prišlo do uresničenja tega načrta.
Neprevidno prečkanje ceste je bi. lo včeraj popoldne usodno za 61-letno gospodinjo Paolino Musina por. Vidali, ki stanuje v novih hišah pri Banih. Malo po poldnevu je Musinova v neposredni bližini nadvoza nad trbiško cesti pri Banih prečkala cestišče, ker je bila namenjena domov. Prav tedaj je nroti Opčinam privozil avtomobilist, ki je takoj zavrl, komaj je opazil žensko. Kljub vsemu se ni mogel izogniti trčenju in je Musi-novo podrl. Pri nesreči se je ženska laže ranila po levi podlakti in laže pobila po levi strani prsi. Avtomobilist je ustavil avto in po-nesrečenki priskočil na pomoč, ker pa je Musinova izjavila, da ji ni ničesar, se je šofer odpeljal, ne da bi dal svojih osebnih podatkov. Dve uri kasneje se je Musinova zasebnim avtom dala odpeljati v bolnišnico.
Načrti za predor Monic Croce Carnico
V okviru razstave karnijskih dejavnosti v Paluzzi je bil včeraj sestanek gospodarstvenikov področja, ki mu je predsedoval deželni odbornik za trgovino in industrijo Marpillero. Na sestanku je podal poročilo o predoru pod prelazom Monte Croce Carnico za napredek gospodarstva Karnije in dežele. Govornik je rekel, da je zgraditev tega predora nujni pogoj za katero koli politiko razvoja furlanskih gorskih področij. Le z okrepitvijo prometa med temi gorami je možno rešiti številna krajevna vprašanja, saj zaostaja področje predvsem zato, ker je ločeno od sveta.
Zatem je odbornik orisal položaj gorskih prelazov za turistični in za trgovski promet naše dežele. Najbolj važen je pri tem prelaz na Kokovem pri Trbižu. K temu je treba dodati prelaz Monte Croce Carnico, Belo peč (Rateče) in Močila. Zatem je omenil razne načr te za razširitev mejnega prehoda na Kokovem, ki je sedaj vedno zatrpan s prometom. Toda od teh načrtov se ni še nobeden uresničil. Na zgraditev avto ceste iz Vidma do Trbiža bo treba čakati še več let. Toda tudi v primeru, če jo zgradijo, ne bo zmogel prehod na Kokovem vsega prometa. Zato je treba najti prehod, ki bo dopolnil trbiškega. Pri tem je jasno, da naravno težijo na Monte Croce Car nico cesta čez Grossglockner, FeL bertauernstrasse in avtomobilski promet iz doline Moeltal.
Za sedaj so že pripravili tehnični načrt in načrt za finansiranje del, kar bodo morale poskrbeti raz-
za
'>l|lMtlll||ll||lll|aaaf|af||lll||||||||||||l||||||tllUHIIIMINtllimilHllllllllHMaIU"llliallllllHlllllllltl|IIIIHI|ll1|>>B
POŽAR V ČISTILNICI «AQUILA»
Plamen je zajel delavca in ga hudo opekel
Na srečo so gasilci preprečili, da bi sc po. žar razširil in zajel del čistilniških naprav
y čistilnici
-tonum>i «Aquila» v žavljah ras?6 vfieraj ponoči okrog 2.30 za-D,al samovžiga vneli bencinski hla-Nastal je velik plamen, ki Je Snii 33-letnega delavca Benila Tacco Leporeja iz Ul. Monte
llnž10 3- Nesrečnik je zadobil opok-Uo , i>,rve’ druge in f—
tretje stopnje da se bo moral
v v,1*?1*1 in obrazu, oc ™ u»uw» h-,0binišnlci na dermatološkem cd ku zdraviti od 30 do 40 dni.
Ju ri0iacca Le pore je delal ob vznož-cina Vetl stolpov za destilacijo ben-. **» kjer	kr/vH 7o havu in-
Avto povozil žensko na trbiški cest?
POTEM KO NARD0 - KAKOR KAZE - NI VEC V TEKMI
Doberdob postaja resen kandidat izgradnjo protosinhrotrona
za
Kras bi na takšen način lahko postal trden temelj miru v tem delu Evrope
Med letošnjim poletjem bi morala komisija strokovnjakov Izbrati lokacijo za izgradnjo protosinhrotrona, ogromnega stroja, ki bo služil Evropi za razvoj atomske znanosti v miroljubne namene. Odkar je odpadla kandidatura kraja Nard6 v Puglii, ostaja Doberdob na Krasu edini kraj. s katerim Italija konkurira ostalim evropskim državam, od katerih kaže, da ima zlasti Avstrija zavoljo svoje nevtralnosti dokaj dobre izglede. Vendar pa komisija za izbiro lokacije, v kateri so samo znanstveniki in strokovnjaki na atomskem področju, podreja svojo odločitev skoraj izključno tehničnim zahtevam, iz-gradnja tega ogromnega stroja, ki bo v premeru meril 2 kilometra, bo omogočila večji napredek atomske znanosti v Evropi ter tako zmanjšala zaostanek v primerjavi z Ameriko. S tem v zvezi naj omenimo, da bo ta stroj opravljal koristno funkcijo v sodelovanju med Evropo in Ameriko glede izkoriščanja atomov v miroljubne namene, sodelovanju, ki ga je predlagala Italija.
iiiMMiiiiHiitiiHiiiiiiimiiiiitiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiHiiiiiiiii
Pojasnilo odbornika za socialno pomoč in delo Hreščaka
Zakaj zakasnitve pri dodeljevanju in izročanju novih stanovanj IACP
Gre za 199 stanovanj, ki jih je Zavod za ljudske hiše zgradil v Ro-colu, na Stopnišču Bonghi ter v UL Sinico, Costalunga in Vigneti
*jer je tudi vod za dovaja-Boriva. Vod je nekje puščal, s^i u? °kroS njega lebdeli bencin-Sftrn -p1, so se nenadoma zaradi jnovžiga vneli. Ko je nastal po-So dežurni delavci priskočili Basii °m°č nesrečniku in poklicali kipii ter bolničarje RK. Tl so iq ?)u, zatem prihiteli v čistilnico Jiij^^tem -ko so bolničarji z rešil-Pon avtom hitro odpeljali hudo So izrečenega Schiacco Leporeja, bovpH Basllci takoj lotili dela pod j p uJ.JStvom inž. Rivere. Nevarnost bo "a- da se požar razširi na stol-
ZaiarLa b'ižnje vode in v kratkem
On -77*1 G Cl0j /Ictllnlno Mo c r**Ar»
Basni1,6 ael čistilnice. Na srečo so biočm b°ž*ar kmalu omejili in z raqi 'jbh curki pene pogasili. Za-y'točil ,8a posega je požar po-8raiii e malenkostno škodo. Na 8 koLinesreče so bili tudi agenti lete«piSariata v Miljah in agenti
°bdelka kvesture.
.se. Je zdelo, da je po-
Pote£.°V2r°čil le malenkostno škodo,
Preceis ■ se Je izkazalo, da _
Ki	ker bodo morali tehni-
je ta
Ve fns”lnice pregledati vse napra-kenCj'P°Praviti stolpe za destilacijo čistil,,!9: Celotna škoda požara ■’ fbilij0^1 z^aša tako približno
^v!omobilist na Opčinah mladega kolesarja
čert '»najv?.®tni dijak Claudio Su 1' je pi. n- Repentabrska cesta ■jčii ,i ?era) okrog poldne na križi-?tPent=uVne ceste in ceste proti ev nrr,k?rV Pr' mitnici postal žr-*>a k„|c°lotne nesreče. Subert se je i tsu peijaj proti mejnemu pre- J
hodu pri Fernetičih, ko je za njim z avtom simca 1000 180-LC-45 (F) privozil 3fi-letni Živorad Miloševič, ki živi v Franciji in je bil name-njei proti meji. Iz nepojasnjenih vzrokov se je Miloševič s svojim avtom zaletel v kolesarja in ga drl.
Pri nesreči je Subert zadobil rane in udarce po tilniku, levi podlakti, pretres možganov in zgubil je spomin. Z rešilnim avtom so ga
prepeljali v bolnišnico, kjer so ga _______
'na nevrokirurškem oddel- i novanjem. In ........................... bijo.
repeijai
pridržali ---	------
ku. Če ne bodo nastopile komplikc. cije se bo moral zdraviti dva ted na.
30. januarja letos je bil razpisan natečaj za dodelitev 199 stanovanj, ki jih je gradil Zavod za ljudske hiše v Rocolu, na Stopnišču Bonghi, v Ul. Sinico, Costalunga in Vigneti.
Pri dodelitvi in izročitvi zgrajenih stanovanj pa je prišlo, kot je ugotovil občinski svetovalec Fra-giacomo (PRI), do precejšnjega zavlačevanja. Zato je zahteval od pristojnega občinskega odbornika pojasnila v tej zvezi, ker da se prizadete družine pritožujejo, da jim še niso dodelili odnosno izročili stanovanja do katerega imajo pravico.
Odbornik za socialrio pomoč in delo Dušan Hreščak je glede tega vprašanja dal izčrpno pojasnilo, v katerem Je poudaril, da spadajo omenjena stanovanja v dve skupini (A in B). Stanovanja skupine A so bila zgrajena s celotnim državnim nakazilom in obsegajo 17 hiš s 138 stanovanji z najemnino, ki gre od 9.000 (v nekaterih primerih tudi manj) do 12.000 lir mesečno. Stanovanja skupine B pa so bila zgrajena z delnim državnim prispevkom. V tej skupini so štiri hiše z 61 stanovanji. Najemnina za ta stanovanja pa je znatno višja in se suče od 20.000 do 22.000 lir v nekaterih primerih pa celo do 29.000 iir mesečno.
81 stanovanj iz skupine A je bilo že izročenih družinam, ki so jim bila dodeljena. Druga skupina stanovanj je bila zgrajena do 21. t. m., do 27. septembra In 3. oktobra pa bodo kočane ostale hiše. Za izročitev teh stanovanj ni posebnih težav, ker so najemnine sorazmerno nizke in se najemninske pogodbe podpisujejo sproti, ko so stanovanja na razpolago.
Večje težave pa so nastale pri dodeljevanju stanovanj skupine B, ker mnoge družine, ki jima je bila priznana pravica do stanovanja na osnovi omenjenega natečaja, ne morejo plačati tako visoke najemnine. Kljub temu pa je bilo že dodeljenih in izročenih 17 od 61 zgrajenih stanovanj.
Zavlačevanje dodelitve in izročitve stanovanj skupine B, je dejal Hreščak, je treba pripisati predvsem težavam, ki so nastale pri iskanju družin, ki imajo že ijua sko stanovanje, in ki so pripravljene sprejeti novo, dražje Tano-vanje, svojega z nizko najemnino pa prepustiti revnejši družini.
Kot torej vidimo, je še mnogo revnih družin, ki čakajo na cenena ljudska stanovanja, ki se zidajo s celotnim državnim prispevkom. Teh pa je bilo do sedaj premalo. Zato se revne družine, ki jim na osnovi predpisanega točkovanja dodelijo novo stanovanje z višjo najemnino, morajo zadovoljiti z zamenjavo s kakim starim cenenim Staše sreča, če ga do-
svoj fiat 850 TS 73456 in uspelo ji je, da se je ustavila nekaj centimetrov od Zecchinijinega avta.
Vse bi se srečno izteklo, če ne bi tedaj za Lavrečičevo vozil fiat 1100 TŠ 90845 40-letni Duilio Ser-rabotti iz Ul, Bellavista 5, zraven katerega se je peljal Ferluga. Tudi njega je iznenadilo zaviranje obeh spredaj vozečih avtov. Pritisnil je na pedal zavor, toda vse je bilo zaman, ker je bilo že prepozno. Serrabotti se je s svojim avtom zaletel v zadnji del fiata 850, ta pa zaradi močnega udarca v zadnji del fiata 600.
Kot rečeno se je pri nesreči ranil in pobil samo Ferluga, vsi trije avtomobili pa so se precej razbili. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji.
Doberdob že nekaj časa vzbuja zanimanje znanstvenikov. Kraška planota okoli te slovenske vasi ni potresnega značaja, da bi mogla škodovati nadvse občutljivemu mehanizmu. Kraški teren je dovolj trden in stanovitev; vrhu tega ima v neposredni bližini velike količine vode za ohlajevanje, dobre cestne, pomorske, železniške in letalske zveze, ki se bodo v razmeroma kratkem času še okrepile in izpopolnile. Kandidatura Doberdoba je ugodna tudi zavoljo centra za jedrsko. fiziko v Trstu, ki predstavlja pravzaprav prvi zametek atomskega središča, ki bi po svoji velikosti presegal meje ene same države. Ne prav nazadnje pa je ta lokacija ugodna tudi zaradi bližine držav srednje in vzhodne Evrope, med katerimi se bo nujno razvilo širše sodelovanje na tem območju, zakaj Evropa je kljub preprekam, ki so bile ustvarjene zlasti po drugi svetovni vojni, kontinent z dokaj sorodnimi razvojnimi stopnjami, ki se bodo sčasoma le še bolj približevale, kar bo imelo za posledico vedno tesnejše sodelovanje in pomirjevanje.
V tem pogledu lahko protosinhro-tron odigra pomembno miroljubno vlogo ravno na našem mejnem sektorju, kjer se je prav v zadnjem času pokazalo, da utegne biti zelo občutljiv barometer daljnih, zli/iti pa bližnjih mednarodnih zapletov. Izgradnja tako ogromnega stroja, ki bi zaposloval na tisoče znanstvenikov, tehnikov in strokovnjakov bi predstavljala dobro jamstvo za mir na tem delu sveta, ki si ga iskreni demokrati in miroljubni ljudje ne morejo drugega kot želeti iz vsega srca.
Nesreča neprevidnega lambretista
Neprevidno prehitevanje je bilo včeraj popoldne usodno za 20-let-nega kuharja Alberta Santareila iz Ul. Picciola 1, ki se je na lambreti TS 25282 po Miramarskem drevoredu peljal proti Trstu. Pri mitnici je začel prehitevati francoski avtomobil 822-FR-39 (F), ki ga je vozil 50-letni francoski državljan Leo Deur in za seboj vlekel turistično prikolico. Ko je Santarelli bil
vštric prikolice, se je Deur pomaknil proti sredini cestišča, da bi se
izognil parkiranemu vozilu, pri tem pa je rob široke prikolice dregnil prehitevajočega lambretista. Zaradi nenadnega sunka je Santarello padel z lambrete
Tako ogromne naprave, ki bi vanje vlagale sredstva številne države, so bolj varno obrambno sredstvo kot tradicionalni načini, ki jih naši kraji poznajo že izza časov pred prvo svetovno vojno. Naš Kras, ki je toliko trpel med prvo in drugo svetovno vojno utegne postati, če bodo v vseh italijanskih krogih prevladali trezni, zlasti pa miroljubni pogledi, prijetna oaza miru, sodelovanja in plemenitega tekmovanja. Doberdob* kjer je - bilo prelite toliko krvi, bi postal simbol miru, slovenski fantje, ki so med prvo vojno padali v tem kraju in se jih še danes spominjamo z verzom «Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob«, pa bi bili na takšen način nailepše «maščevani».
tu ustavljajo več dni, da preživijo svoj dopust. To so sicer maloštevilni primeri, vendarle je zanimivo, da dajejo tiskovni uradi turističnih ustanov obalnih krajev ob Jadranu tej jugoslovanski prisotnosti poseben poudarek.
Tiskovni urad avtonomne letovi-ščarske ustanove v Lignanu je namreč objavil vest, da so prišli številni Jugoslovani na letovanje v ta ob. morski kraj in da je bilo njihovo število letos junija še enkrat večje kot lani v istem času. Prav tako se je v Lignanu povečalo število norveških turistov.
Jugoslovanske avtomobile zasledimo tudi v Gradežu. Prednjačijo se veda evidenčne tablice iz slovenskih krajev. V mnogih primerih gre za slovenske turiste iz Nove Gorice, ki prav tako kot Goričam, gredo ob nedeljah ali pa med tednom na kopanje v Gradež, ki je pač za Novogoričane mnogo bližji in doseglivejši kot Koper ali Portorož.
OB PRAZNIKU IZSELJENCEV V KROMBERKU
Zelo uspel nastop «Krasa» iz Dola-Poljan
Izseljenci, ki so se vrnili v svoj domači kraj, so lahko videli, kako Slovenci v zamejstvu gojimo svoj jezik in kulturo
Morda še nikoli niso naši kraškl pevci doživeli tolikšnega uspeha kot v soboto zvečer v Kromberku, kjer so nastopili s celo vrsto slovenskih umetnih pesmi na večeru, posvečenem primorskim izseljencem. Znano je, da prireja vsako leto Slovenska izseljenska matica v raznih krajih Slovenije večerne prireditve, na katere vabi izseljence, ki živijo v raznih delih sveta in ki čez poletje prihajajo domov na počitnice.
Primorce, ki živijo v Franciji, v Nemčiji, v Švici, v Severni in Južni Ameriki in drugod po svetu, je Izseljenska matica letos povabila na družabni večer v park znamenitega kromberškega gradu. Ker letuje na Primorskem trenutno veliko število teh izseljencev, Jih Je na prireditev prišlo mnogo. Prišli so tudi nekateri Slovenci s te strani meje, ki trenutno živijo v inozemstvu, saj so na tem prazniku srečali prijatelje, znance in sorodnike, ki jih niso morda videli cela desetletja.
Prireditelji so hoteli dati večeru čimbolj slovenski in čimbolj domač značaj, zato so priredili koncert, na
katerega so povabili pevska zbora odraslih in mladincev iz Kromoer-ka ter moški pevski zbor «Kras» z Dola - Poljan. Izbira tega zbora Je imela tem večji pomen, ker se )e tako dokazalo, da živimo Slovenci tudi izven meja slovenske republike.
Naši k raški pevci so se pod strokovnim vodstvom Pavline Komelo-ve prav dobro izkazali. Peli so na stopnišču pred gradom. Zapeli so osem pesmi, in sicer take, ki izseljence najbolj spominjajo na svoje mlade dni v domačem okolju. Program je obsegal sledeče pesmi: Nedvedovo «Mili kraj», Jenkovo «Tiba luna», Prelovčevo «Imel sem ljubi dve», Lebanovo «Spomin r.a zimski večer«, Vodopivčevo «Ob večerni uri«, Prelovčevo «OJ, Doberdob«, Bučarjevo «Tam, kjer pisana so polja« in Vrabčevo ((Zdravico«. * Na večeru Je igrala tudi domača "godba, razni predstavniki krajevne oblasti in prosvetnih organizacij pa so govorili. Prireditev je ob prepevanju domačih pesmi trajala do jutra, In tudi pevci zbora ((Krasi so, ob zahtevi izseljencev, peli skupno z njimi do jutranjih ur.
							
NA VIŠINI 1000 METROV IN 20 KM OD GORICE
Lokve na Trnovski planoti se razvijajo v pomembno turistično središče
Zasedene vse sobe v hotelih in pri zasebnikih - Nova uprava hotela Poldanovec - Dve zasebni gostilni, nova restavracija, bencinska črpalka - Izgradnja naselja počitniških hišic
Jugoslovanski turisti v kopališčih v laguni
Da potuje vsak dan več jugoslovanskih turistov v Italijo je vsem, ki vidijo v Gorici in v Trstu mimohod jugoslovanskih avtomobilov in avtobusov, dobro znano. Ni pa najbrž znano, da so pričeli jugoslovanski turisti obiskovati tudi kopališča ob jadranski obali in da se
Z MOTOCIKLOMA NA KRNU
Na zebrastem prehodu jo je povozil
Pred trgovino z železnino «Pau-letta« v Drevoredu D’Annunzio se je včeraj ob 13. uri pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 17-letna prodajalka Lucia Damjani s Trga Carlo Alberto 2. Mladenka je na zebrastem prehodu prečkala omenjeni drevored. Ko se je znašla sredi cestišča, je proti Trgu Garibaldi z avtom fiat 60« UD 105688 privozil Antonio Cleva iz Pordenona, Ul. Stadio 22. Cleva je v zadnjem trenutku zapazil Damia-nijevo in čeprav je hitro zavrl avtomobil, se ni mogel izogniti trčenju. Pri nesreči se je Damianijeva pobila in ranila po čelu, nosu, zapestjih, desnem kolenu in stegnu ter zadobila močan možganski pretres.
Verižno trčenje na Bazoviški cesti
Na križišču Bazoviške in trbiške ceste, malo pred mitnico nad Kiju. čem, je predvčerajšnjim popoldne okrog 17. ure prišlo do verižnega trčenja treh avtomobilov. Pri nesreči se je hudo ranil in pobil 60-letni Romano Ferluga iz Ul. Bellavista št. 49, ki se je peljal v zadnjem avtu. Ranil se je po obrazu in si verjetno zlomil desno ramo, zaradi česar se bo moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti 30 dni.
Ob tisti uri Je 20-letna Renata Zecchini iz Ul. Žorutti 1 proti Bazovici v koloni vozila svoj fiat 600 TS 28701. Ko je prispela do omenjenega križišča, se je nenadoma premislila in hotela zaviti na levo proti trbiški cesti. Zavrla je In nenadno zaviranje je presenetilo 57-letno Marijo Lavrenčič iz Ul. Or-landini 20/1, ki je vozila zadaj v koloni. Lavrenčičeva je hitro zavrla
KINO «1R1S» PROSEK
1. t.m. ob 19.30 Technicolor film:
predvaja danes,
MIAO... MIAO... ARRIBA, ARRIBA!!!
9. program čudovitih dogodivščin v slikanicah.
Igrajo: MAČEK SILVESTRO — SPEEDY GONZALES
— KA-
NARČEK TITTI — ZAJČEK BUNNY
Spet postaja toplo, in kdor le more, si poišče hladno zavetje. V nedeljo so bile Lokve eno izmed takšnih pribežališč. Ob cesti od Nemcev naprej so bile zasedene vse jase. Ljudje so nanje zapeljali svoja vozila ter sl v turističnih gnezdih, ki jih je gozdna uprava zgradila na številnih krajih (tamkaj so ognjišča za pripravo hrane na žaru in mize s klopmi), pripravil) kosila.
Na Lokvah je že nekaj časa vse zasedeno. V hotelu Poldanovec in pri zasebnikih ni več moč dobiti prostih sob. V nedeljo so bile docela zasedene tudi vse gostilne. Poleg hotelske restavracije sta na Lokvah še dve. pri Winklerju in pri Borisu Makucu. Pri obeh se dobro je in pije, pa tudi postrežba je dobra. Hotel Poldanovec je pred nekaj tedni prevzelo podjetje Av-topromet Gorica, ki je namestilo novega upravnika. Hotelski obrat ima tudi novo moderno restavracijo, ki pa je med poletnimi meseci ne odpirajo ter bo, kakor se nam vidi. služila zimskim turistom, ki jih je ob nedeljah še več in za katere Je treba poskrbeti ogrevan prostor. Ob njej je Igrišče za mini golf, na katerem se radi zabavajo predvsem odrasli Za Lokve pred' stavlja pomembno pridobitev otvo' ritev nove bencinske črpalke pod' jetja Petrol, ki so jo zgradili poleg nove restavracije.
2e po tem, kar smo navedli, se vidi, kako se Lokve razvijajo v tu ristični center. Po urbanističnem načrtu pa se temu kraju obeta še veliko lepša prihodnost. Nad ce sto proti Lanzl so že oddali kakšnih 30 parcel za izgradnjo počitniških hišic, kjer bo predvidoma v nekaj letih nastalo pravo naselje. Ker so v tem kraju bojda že oddali vse lokacije, bodo morali urbanisti določiti nov kraj za nadaljnjo izgradnjo počitniških hišic, za katere je kar precej interesentov. Medtem pripravljajo načrte za napeljavo vodovoda, ki se bo napajal v čepovanu. Na Lokvah vsi gostinski lokali kakor tudi zasebniki uporabljajo kapnico, ki ob sušnih mesecih, kot so sedaj, rada tudi zmanjka. Zato bo napeljava vodovoda pomenila pomemben pospešek turističnega razvoja Lokev in bližnje okolice Trnovskega gozda.
avtobus ljubiteljev narave. Ogledali so si Humin, Nevejsko sedlo (nekateri so odšli do koče Gilberti), Rabeljsko jezero, žabnice in Ven-zone, kjer so mumije.
9. julija so bili na Razor planini in Voglu, 22. in 23. julija pa na Grintavcu v Kamniških alpah.
Prihodnjo nedeljo se bodo odpe-
Uradi Slovenske kulturno gospodarske zveze. Slovenske prosvetne zveze in Kmečke zveze v Gorici poslujejo do 31. avgusta vsak delavnik od 7.30 do 13.30.
ljali na Montaž, 19. in 20. avgusta bodo odšli k Triglavskim jezerom, 2. in 3. septembra na Kanin, 16. in 17. septembra pa bodo poromali na Triglav.
IZ STEVF.RJANA
Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe
V Brdih imajo dobre lovce, ki so v tekmovanju pokazali svoje uspehe. Prejšnjo nedeljo so pri Aščevih priredili tekmovanje v lovu na gli-
naste golobe, kjer je zmagal Mario Hlede, na drugo mesto pa se je uvrstil Marjan Možina. Zastopstvo števerjanskih lovcev se bo udeležilo pokrajinskega tekmovanja v tej disciplini v Gradiški.
Državna pomoč za dramska gledališča
Ministrstvo za turizem in prireditve je objavilo odredbo glede pomoči v korist dramskim gledališčem v sezoni 1967-1968. Kogar to zanima, se more zglasiti v tiskovnem uradu na prefekturi, kjer mu bodo postregli s podrobnejšimi informacijami.
Pričetek pogajanj v zvezi z umobolnico
Jutri popoldne bo na sedežu pokrajinske uprave sestanek med predstavniki pokrajinskega odbora in sindikatov CGIL in CISL, da bi nadaljevali razpravo o sindikalnih zahtevah osebja goriške umobolnice, ki je pretekli teden zaradi teh zadev stavkalo.
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
ZARADI IZSILJEVANJA PREDNOSTI
Spet prometna nesreča na cesti Gradež-Tržič
V kratkem bodo urediti bližnjico na Oslavje
Vrhovi se ne osvajajo samo z lastnimi močmi, ampak tudi s pomočjo strojev. To že delj časa dokazujeta Cedadčana Leonardo Bront in Dario Fagotto. Prejšnji dan sta se s svojima motocikloma pripeljala na 2.200 metrov visok Krn, kjer sta se slikala za spomin, da dokumentirata svoje dejanje. Na sliki ju vidimo pred Gomiščkovim zavetiščem. Športnika sta hrib poskušala zavzeti že ob koncu letošnje pomla. di, vendar sta morala položiti orožje dve sto metrov pod vrhom. Zgornji del pobočja je bil namreč prekrit z obsežnimi snežnimi krpami, ki so ju prisilile k predaji.
S svojima motorjema, ki imata posebno razporejene prestave, sta se najprej prebila do planin pod Krnom, potem pa nadaljevala pot po jezdni poti, ki so jo zgradili v
prvi svetovni vojni in Je danes bolj podobna strelskemu jarku. Marsikdaj sta si morala drug drugemu pomagati, ker so bile skale na poti prevelike, da bi en sam mogel motor prestaviti onkraj ovire. Tudi trava, ki raste na tem strmem pobočju, jima je pogostoma križala račune. Le za ceno hudih naporov, predvsem pa velikih izkušenj, sta kronala svoje napore z uspehom.
Brint in Fagotto sta bila tudi prva motociklista, ki sta se pripeljala na Matajur. Tudi tamkaj ni šlo vse zlahka. Prišla sta na vrh po pravih kozjih poteh. Uspela sta tam, kjer so večkrat odpovedali go-riški motociklisti. K temu je pripomogla velika Izkušenost, prav gotovo pa udi specialna železna konjička, ki 'kljub svoji majhni kuba-turi (50 kub. centimetrov) razvijata izredno veliko konjskih sil.
Včeraj zjutraj so na goriški občini izročili gradbenemu podjetju Er-nesto Makuc iz Gorice v zakup de. lo za gradnjo bižnjice s Pevme na Oslavje. Kot je našim bralcem znano, Je občinska uprava pred leti popravila prvo polovico te bližnjice, nakar je delo iz neznanih vzrokov bilo ustavljeno. Da je delo v kratkem spet steklo. Je zasluga pevmske sekcije socialistične stran, ke, ki je odločno intervenirala na goriški občini v zvezi s to zadevo. Pred približno dvema mesecema je občinski odbor sprejel predlog odbornika za javna dela Lupierija, da bi bližnjico uredili. Delo bo Stalo milijon in dvestopetdeset tisoč lir. Z deli bi podjetje Makuc moralo pričeti v kratkem.
Opravljeni in predvideni izleti SPZ v Gorici
Slovensko planinsko društvo v Gorici je v Juliju priredilo tri izlete, zadnjega v nedeljo 30. julija na Nevejsko sedlo. Tega družinskega avtobusa se Je udeležilo za poln
Pet oseb se je ponesrečilo, med temi dva iz Pod gore
Gorica
Zaradi izsiljevanja prednosti sta v nedeljo zvečer trčila na cesti Tržič—Gradeč dva avtomobila; v nesreči se je poškodovalo 5 oseb.
Guido Pinaussig, star 36 let, doma iz Ul. Cotonificio 24 v Gorici se Je iz Gradeža peljal proti Tržiču. Z njim je bila še njegova žena Zitta Bon, stara 37 let, in tašča At-tilia Visintin, rojena Bon, stara 61 let, doma iz Morara. Od gostilne Alla Checca se je v kraju Bistrinja pripeljal s fiatom 600 39-letni Lu-ciano Calligaris iz Romansa, s katerim je bila še žena in sin Marco. Ker je izsiljeval prednost je voznik fiata 600 zakrivil trčenje In hude telesne poškodbe petim potnikom.
Calligaris se bo v bolnišnici zdravil 20 dni zaradi udarcev v glavo in prša, sin Marco 15 dni zaradi poškodb na glavi, njegova mama, 10 dni zaradi udarca v glavo in le-vo roko. Žita Bon si je zlomila roko in se udarila glavo ter se bo zdravila 20 dni, njena mama Attilia Visintin pa se bo zdravila v bolnišnici 15 dni.
Nesreča v podgorski tekstilni tovarni
Na delu v tekstilni tovarni v Pod-gori se je ranila v roko 34-letna Concetina Sposaro, ki stanuje na Korzu Italija 150. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju za 7 dni.
Hud padec v Brestovici
V Brestavici Je padel z motorja in se pobil po glavi 46-letni Enrico Doria iz Ul. Lungo Isonzo 20 v Tržiču. Pobil se Je po glavi ter je v tržiški bolnišnici. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno.
Iskra zažgala silos
V mizarskem obratu v Marianu (bivši Montiglio) je včeraj popoldne nastal požar, ki je povzročil za milijon lir škode. Povzročila ga je iskra, ki je padla v silos za žaganje. Iz silosa se je ogenj razširil še v kurilnico, kjer je razneslo peč, ki je razbila vrata. Gasilci, ki so prišli v tovarno okoli 11.30, so ogenj pogasili ob 17.45. Podjetje je bilo za škodo zavarovano.
VERDI. Zaprto zaradi počitnic.
CORSO. 17.00: «L’uomo che ucciss il suo camefice«, J. Maharis in L. Devon. Ameriški barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO. 17.15—22:	«Chl
ha rubato il presidente?-), Luis De Funes in Maria Rosa Rodriguez, francoski barvni film.
■21.30 «1 lancieri del Dakota«, R. Cameron in F. Turcker, ameriški film.
I rzi c
AZZURRO. Zaprt.
EXCELS10R. 17.30—22: »Cleopatra«, E. Taylor in R. Burton, v kine-maskopu in barvah.
PRINCIPE. 18—22: «Tutti pazzi meno io», A. Bates in P. Braseur, v kinemaskopu in barvah.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna CRISTOFOLETTI, na Travniku, telefon 19-72.
RONKE
Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «AlTAngelo» dr. Olivetti, Ul. Roma 22, tel 72393.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore«, last dr. Ennerija in de Nor-disa. Ul. Fratelli Rosselli 21, telefon 72340.
«DIRKA PO TOSKANI», VELJAVNA ZA DRŽAVNI NASLOV PROFESIONALCEV
Balmamion - državni prvak - skromnost in moč
Kolesar Moltenija je s 3 '30" sam prispel na cilj in tako ponovno potrdil trenutno sijajno formo
Franco Balmamion, eden najred-
nejših italijanskih kolesarjev
Malokdo Je pred «Dirko po Toskani« navedel kot favorita Franca Balmamiona. Pa čeprav je bil atlet Moltenija v izvrstni formi. Prav kar Je zaključil Tour, kjer je zasedel tretje mesto. Moral bi biti torej med favoriti.
Toda Balmamion ne vzbuja velike pozornosti med navijači. Njegova običajna regularnost (pretirana regularnost) gotovo ne očara italijanskih navijačev, ki se raje ogrejejo za Gimondija, ki gotovo ne varčuje z napori, za Motto, ki se s prirojeno agresivnostjo vrže v vsako borbo, za Tacooneja, ki v polemikah gotovo ni novinec, tudi za tihega, mirnega Ziliolija, ki se mu «slaba usoda« bere na obrazu. Skratka, vsi imajo svoje navijače.
Baimamlon pa je «sam». Vsi ga občudujejo, toda ga ne «obožujejo». Morda bi vsako pretirano navijanje ne navdušilo tudi samega Balmamiona, ki je že po značaju uravnovešen, miren, zrel. Kolesar Moltenija je osvojil dva Gira, se je vedno solidno izkazal na Touru,
ni dres, osvojil ga je z neverjetno lahkoto, z avtoriteto, kot pravi prvak.
Po zmagi: pozdrav, zahvala «go-spodarju« Moltenija, prisiljen nasmeh za televizijo: nič več — to je bila nedeljska Balmamionova zmaga. (Letos se uveljavljajo v kolesarstvu — res skromni junaki — glej Pingeon.)
Bolj polemičen pa je bil na cilju, kot pač vedno, Motta, ki gotovo ni mogel prezreti dejstva, da je on v največji meri pripomogel k Balma-mlonovl zmagi.
Tudi Gimondi si ni mogel dati miru, češ da je on bil pobudnik vsake učinkovite iniciative. Balmamion pa je le najmočnejši v tem trenutku, če ne najmočnejši, saj je v boljši formi od vseh ostalih.
Za Dancelllja pa prestižno drugo mesto.
Vrstni red (266 km):
1.	Franco Balmamion (Molteni) v 7.16’28”, s povprečno hitrostjo 36,300 m na uro
2.	Dancelli (Vittad.) z zaost. 3'30”
3.	Adorni (Salamini Luxor)
4.	Gimondi (Salvarani)
5.	Carletto (Salamini Luxor)
6.	Motta (Molteni)
7.	Passuello (Molteni)
8.	Scarbozza (Salamini C.)
9.	Bodrero (Molteni)
10.	Portalupi (Vittadello)
11.	Pogglali (Salvarani)
12.	Panizza (Vittadello) z zost. 4’44"
13.	Aldo Moser (Vittadello) 5’10”
14.	Basso 5’15”, 15. Cribiori, 16. Tac-cone, 17. Durante, 18. Della Bona, 19. Anni, 20. Alfio Poli, 21. Battisti-ni, 22. Grazioli, 23. Balllni, 24. Ugo Colombo, 25. Ferretti, 26. Denti, 27. Vicentini, 28. Poildori, 29. Zilioli, 30. Meali.
mmmmm na mednarodnem
TURNIRJU V PORTO SAN
Italijanke prve
Slavija iz Prage - brez Zideka - je z lahkoto osvojila prvo mesto v moški konkurenci
Vsi ti uspehi so šli mimo njega, brez slave. Tokrat je osvojil držav-1
lUlHIIIIIIIIinillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIUUtllinilllJItllllllllHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHMIIHIIimtHIIII
PORTO SAN GIORGIO, 30. — Slavija iz Prage je zasluženo osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju v Porto San Giorgiu. Močna češkoslovaška peterka je tudi brez svojega najboljšega igralca Zideka, morda najboljšega pivota v Evropi, s sorazmerno lahkoto razpolagala z vsemi nasprotniki tega turnirja, med katerimi so bili najnevarnejši poljski predstavniki AZS Varšave.
Italijani pa so razočarali. Domača peterka ni mogla namreč preko zadnjega mesta. «Porto San Gior-gio Tourist« namreč ni mogel zbrati najboljših italijanskih košarkarjev, ki bi lahko konkurirali z močnimi predstavniki tujih držav.
Končna lestvica moškega tumii-
Beghetto prvi v hitrostni vožnji
LANCIANO (Chieti), 31. — Svetovni prvak Beghetto je v treh preizkušnjah premagal presenetljivo živahnega Maspesa, ki je oblekel svetovni dres že sedemkrat, trenutno pa je precej v slabi formi, saj je komaj pred kratkim začel s treningi.
Vsekakor Maspes ni mogel nič proti odličnemu Beghettu, ki je te dni res v veliki formi.
Caprev je Begnetto svetovni prvak v hitrostni vožnji, ni nikoli prej osvojil državnega naslova. Letos pa je bil glavni favorit v Lan-cianu in je tudi prepričljivo osvojil naslov.
V borbi za tretje mesto Je bivši svetovni prvak Gaiardoni premagal Damianija.
Končna lestvica je torej naslednja:
1.	Beghetto
2.	Maspes
3.	Gaiardoni
4.	Damiani
Italijansko moštvo za Amsterdam Ni Uršiča
Tehnični vodja italijanske kolesarske ekipe, ki bo nastopila na prihodnjem svetovnem prvenstvu v Amsterdamu, je izbral naslednje kolesarje:
Hitrostna vožnja (profesionalci): Maspes, Beghetto, Gaiardoni, Damiani.
Zasledovanje (profesionalci): Fag-gin, Fomoni.
Stayers (profesionalci): De Idilo, Arienti, Pellegrino.
Hitrostna vožnja (amaterji): Tur-rini, Borghetti, Gonzato, Verzini, Bensi, Sartori.
Zasledovanje (amaterji): Chemel-lo, Roncaglia, Castello, Pancino, Bretegan, Soldi, Poloni.
Stayers (amaterji): Camiel, An-dini, Introzzi.
ja je bila naslednja:
Slavija Praga	3	3	0	238	182	6
Varšava	3	2	1	214	174	4
Amsterdam	3	1	2	157	203	2
S.	Giorglo Tur.	3	0	3	109	144	0
V	ženski konkurenci so Italijanke presenetljivo osvojile prvo mesto. Kar pa je važnejše, so prikazale res odlično igro, s katero so lahko premagale tudi močno jugoslovansko reprezentanco, ki je bila v Porto San Giorgiu glavni favorit turnirja.
Vsekakor moramo omeniti, da je v jugoslovanski postavi manjkalo nekaj dobrih igralk, medtem ko so Italijanke nastopile s popolno in najmočnejšo postavo.
V	domači postavi sta zlasti zablesteli Peraijeva	in	Ghirrljeva.
Predvsem preseneča odlična forma tržiške igralke, ki je že veteranka košarke In doseže najboljšo formo šele v polovici italijanskega prvenstva.
Končna lestvica v ženski skupini pa je bila naslednja:
Italija	3	2	1	154	117	4
Jugoslavija	3	2	1	185	179	4
češkoslovaška	3	1	2	163	162	2
Romunija	3	1	2	123	176	2
Brez Biliča danes na «Dirki po Jugoslaviji»
Francoska zdravstvena komisija ^Malega Toura» je dokazala, da je jugoslovanski kolesar zaužii doping
Ni več dvoma. Bilič je zaužii doping. Posebna zdravstvena komisija, ki je stalno ogledovala kolesarje po vsaki etapi obeh Tourov. je jasno dokazala, da je jugoslovanski kolesar Cvetko Bilič zaužii ne samo stimulativna sredstva, temveč prav doping, kar pa je strogo prepovedano. Ko je jugoslovanska zdravstvena komisija zvedela za rezultat je sklenila, da je Cvetko Bilič izločen iz vsake kolesarske dirke in da se mora takoj predati disciplinski komisiji, ki bo določila za «nešportnega» kolesarja ustrezno kazen. Jugoslovanska kolesarska zveza je izjavila, da je Biličevo vprašanje zadelo v živo jugoslovanski šport in da bo v bodoče vodila ostro borbo proti vsem, ki se bodo poslužili še takih nešportnih sredstev.
Letos bo torej jugoslovanska dirka izgubila enega izmed favoritov. Bilič se Je namreč v tem zadnjem času povsod solidno izkazal.
Toda ni bil morda doping?
Niš, 31. — Jutri bo iz Niša start 23. izvedbe mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji. Nad 60 kolesarjev iz Poljske, Bolgarije, Maroka, Tunizije, Italije, Nizozemske, Švice in iz Jugoslavije (2 ekipi) se bo podalo na 1230 km dolgo pot, ki se bo zaključila 8. avgusta v Kranjski gori.
Naslov lanskoletnega zmagovalca je v rokah Jugoslovanov. To v e-kipni konkurenci kakor tudi med posamezniki, kjer se je najbolj izkazal Radoš čubrič.
Prvo jugoslovansko ekipo sestavljajo Valentič, čubrič, Škerl, Bol-težar, Paulik, španinger in Pocr-nja. Cvetku Biliču so zaradi uživanja poživil na amaterskem Touru prepovedali nastop na dirki po Jugoslaviji. Zmagovalca bodo obdarili z avtomobilom ford taunus 12 m coupe.
				
L. ----- I	1 y
1. —
1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2.
6. — 1. 2.
KVOTE: 12 — 11 — 10 —
2. —
3. —
4. —
5. —
Dashing Rodney
Roquepine
Idroto
Piaf
Ouintosole
Ordonez
Barrett
Andrea
Arold
Cichin
Exeter
Ispro
6.319.404
407.703
34.344
2
1
1
2
X
X
2
2
X
2
X
2
BOR: namiznoteniška sekcija
BOR — NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA
sporoča, da bo jutri, v sredo, 2. avgusta prva seja organizacijskega odbora «3. mednarodnega namiznoteniškega turnirja za Borovo nagrado*.
Sekcija prosi odbornike, da se udeležijo seje, ki se bo začela točno ob 20.30 na sedežu društva.
BOR: KOŠARKARSKI ODSEK
obvešča vse mlade, ki nameravajo gojiti košarko, da so treningi
v ponedeljek, od 9. do 11. ure; v sredo, od 17. do 19. ure; v petek, od 17. do 19. ure.
V sredo, 2. avgusta, ob 17. uri bo na stadionu «Prvi maj* redni trening naraščajniške ekipe.
Po mnenju vodje italijanske ekipe Michela Turita sta največja favorita na letošnji dirki ekipi Jugoslavije in Nizozemske. Izjavil pa je, da je zelo zadovoljen s kondicijami članov italijanske reprezentance, v kateri so Del Bianco, Zat, Santantonio, De Gobbi, Bolzan, Dean in Piccoli. Po mnenju Turita imal Del Bianco največ možnosti, da se uveljavi med posamezniki. SPORED DIRKE
I.	etapa: Niš — Kragujevac 153 km (1. 8.)
II.	etapa: Kragujevac — Topola 42 km (kronometer, 2. 8.)
III.	etana: Topola — Beograd 101 km (2. 8.)
IV.	etapa: Beograd — Zvornik 155 km (3. 8.)
V.	etapa: Tuzla — Sarajevo 130 km (4. 8.)
VI.	etapa: Sarajevo — Banjaluka 223 km (5. 8.)
VII.	etapa: Zagreb — Rijeka 180 km (6. 8.)
VIII.	etapa: Rijeka — Ljubljana 124 km (7. 8.)
IX.	etapa: Ljubljana — Vršič 95 km (8. 8.)
V OKVIRU TEKMOVANJ «PANAMERISKIH IGER*
Winnipeg: svetovni rekordi na dnevnem redu
Meyer (9'22''9), Don Schollander (1'56"0) ■ V atletiki prva mesta za Matsona, Covellija, Nelsona, Jeromeja, Evansa, Ferrelejevo
Brez dvoma so letošnje Paname-riške igre na zelo visoki ravni v vseh panogah. Mislimo tu predvsem na plavanje, ki je do sedaj zabeležilo že sedem novih svetovnih rekordov in nešteto drugih odličnih rezultatov. »Zvezda« tega prvenstva je bila predstavnica ZDA Dtb-bie Meyer, zelo mlada tekmovalka (komaj 14 let), ki je izboljšala se tretji svetovni rekord, in sicer na progi 800 m prosto. Prejšnji rekord je pripadal isti plavalki s časom 9’35”8. Ker je Meyer dosegla ta čas na progi 1500 m prosto, ni čudno torej, da je tokrat znatno (za 12”9) zboljšala prejšnji rekord. Nov čas pa je 9’22”9.
Olimpijski prvak Don Schollander se je povrnil v najboljšo formo. Na progi 200 m prosto je s sorazmerno lahkoto izboljšal lastni svetovni rekord za 2 desetinki sekunde (1’56”). Prvih 100 m je preplaval v izrednem času 56”9, tako da je bil že takrat nedosegljiv za vse ostale konkurente.
Od ostalih rezultatov v plavanju je treba omeniti še zelo dober ča3 Severnoamerlčana Utleya, ki je preplaval progo 400 m mešano v času 4’48”1, s katerim je izenačil
ODBOR ZA EKIPNE ŠPORTE «10. JUBILEJNIH ŠPORTNIH IGER*
sporoča, da se bo poimensko vpisovanje nogometnih moštev zaključilo v ponedeljek, 7. avgusta ob 22. uri.
Vpisovanje pa bo na stadionu «Prvi maj*: v četrtek, 3. avgusta — od 21. do 22. ure; v petek, 4. avgusta — od 21. do 22. ure; v ponedeljek, 7. avgusta — od 21. do 22. ure.
Članarina: za posameznika 200 lir.
JUGOSLOVANSKA KOŠARKARSKA LIGA
Olimpija na drugem mestu Daneu še vedno najboljši
Ivo Daneu je bil tudi proti Črve-ni zvezdi nedosegljiv (41 točk)
Ljubljanska Olimpija Je tudi v 17. kolu prve jugoslovanske lige žela pomembno zmago. Daneu in drugi so sl namreč proti močni peterki Crvene zvezde ponovno nabrali dve točki, ki pa le malo pomenita glede lestvice, kajti Zadar neovirano nadaljuje na svoji zmagoviti poti. Zadar je takrat premagal Lokomotivo z rezultatom 96:82. Djerda pa je bil ponovno sijajen.
Toda vrnimo se k Olimpiji, čeprav je Ljubljančanom skoro dokončno ušlo prvo mesto, Je povsem pozitivno dejstvo, da se v vrstah Olimpije solidno uveljavljajo mladi, ki bodo morali člmprej nadomestiti veterane Dermastio in tudi samega Daneua.
Ivo je Ml tudi proti Crveni zvezdi nedosegljiv. Brezhibno Je vodil ekipo, obdržal skozi celo tekmo izreden tempo, poleg tega pa Je bil tudi kot strelec najboljši. Dosegel Je kar 41 točk. Daneu hoče tako pokazati, da si je povsem zaslužil naslov najboljšega na svetu.
Ostali rezultati niso prinesli posebnih presenečenj.
Beograd je premagal na tujih tleh željezničarja, Partizan pa Split. REZULTATI 17. KOLA SO BILI NASLEDNJI: ZADAR: Zadar — Lokomotiva 96:82 (53:31)
LJUBLJANA: Olimpija — Crvena zvezda 94:89 (47:38)
ČACAK: Borac — BSK 81:74 (30:31)
KARLOVAC: Željeznlčar — OKK Beograd 71:80 (36:46) BEOGRAD: Partizan — Split 84:71 (43:29)
Zadar	16	14	2	1408:1109	28
Olimpija	17	13	4	1369:1265	26
črv. zv.	17	11	6	1434:1307	22
OKK Beog.	17	11	6	1411:1252	22
Partizan	17	10	7	1341:1257	20
Lokomotiva	17	9	8	1363:1289	18
željeznlčar	17	9	8	1208:1191	18
Split	17	7	10	1262:1292	14
Radničkl	16	6	10	1231:1327	12
Rabotnički	6	5	11	1051:1264	10
Borac	17	5	12	1125:1340	10
BSK	16	0	16	1142:1447	0
rekord ZDA. Pomembna zmaga Daniela (ZDA) na progi 100 m metuljček (1’05”2) pred presenetljivo Kanadčanko Elaine Tanner.
Včeraj se je začelo tudi toliko pričakovano tekmovanje v atletiki. Do sedaj so oddali samo tri naslove. V metu kopja je po pričakovanju zmagal predstavnik ZDA Co-velli s slabo znamko 74,28 m in to celo v zadnjem metu. Pričakovana tudi zmaga svetovnega rekorderja Matsona v metu krogle s povprečno znamko 19,84 m pred Steinhauer-jem (19,45 m).
Tretjo kolajno pa je osvojil Nelson v teku na 10.000 m s časom 29’17”4.
Atletsko tekmovanje je dalo danes nekaj res odličnih časov in znamk, čeprav ni padel noben svetovni rekord. Na progi 400 m je po pričakovanjih zmagal Lee Evans (ZDA). Dosegel je res izreden čas 44”9, kar je le za štiri desetinke slabše od svetovnega rekorda, ki ga je letos dosegel senzacionalni ameriški atlet Tommy Smith s časom 44”5. Na drugo mesto se je uvrstil odlični Matthews (45”1). Harry Jerome (Kanada) je z veliko težavo zmagal na progi 100 m v dobrem času 10"2. V istem času je prispel na cilj tudi Willie Turner. Oba atleta sta že tekla v 10”0 in si tako delita z drugimi petimi atleti svetovni rekord na tej progi. V skoku v višino je zmagal Carru-thers (ZDA) z odlično znamko 2,19 in le za las zgrešil višino 2,23 m. Drugi zmagovalci so bili naslednji
3.000	m z zaprekami — Chris Mc Cubbins (ZDA) s časom 8’32”2, 100 metrov ženske — Barbara Ferrel (ZDA) s časom 11”5 in pentathlon ženske — Pat Winslow 4.860 točk.
Kolb
Štafeta 4x100 Tanner
Še tri svetovni rekordi v zadnjem dnevu plavalnega tekmovanja. Se-vernoameričanka Claudia Kolb je izboljšala lastni svetovni rekord na progi 200 m mešano za 1"4 s časom 2’26’T. Prejšnji rekord je znašal 2’27”5
. Poleg tega je ženska štafeta ZDA izboljšala svetovni rekord na progi 4x100 m mešano s časom 4’30”0. Zmagovito štafeto so sestavljale Kendis Moore (hrbtno), Kathy Bali (prsno), Eleonor Daniel (metuljček) in Wendy Fordyce (prosto). Prejšnji rekord je pripadal ameriški olimipjski štafeti iz Tokia s časom 4’33”9. Še zadnji rekord je postavila Kanadčanka Elaine Tanner, ki je še enkrat na teh «Panameriških igrah* izboljšala svetovni rekord na progi 100 m hrbtno. Nov rekord znaša 1’07’T in je za dve desetinki sekunde boljši od prejšnjega in ga je mlada plavalka dosegla v prvi progi štafete 4x100 m mešano.
Bambuck evropski na 200 m
PARIZ, 31. — Na lahkoatletskem prvenstvu za francoski državni naslov je Roger Bambuck dosegel ev. ropski rekord na 200 m s časom 20”4.
Ostali rezultati francoskega prvenstva pa so bili naslednji:
100 m Bambuck 10”4 200 m Bambuck 20”4 (nov evropski rekord)
400 m Nicolau 47”5 800 m Samper 1’47"9 1.500 m Wadoux 3’39”1
5.000	m Jourdan 14’14”4
3.000	ovire Texereau 8’38”8 110 hs Duriez 14”3
400 hs Poirier 51”5 Višina Sainte-Rose 2,16 m Daljina Pani 7,91 m Troskok Kaddour 15,78 m Krogla Colnard 18,81 m Disk Alard 52,58 m Kladivo Husson 54,20 m Kopje Monneret 70,56
moMOBium
Tim Cash zadnja žrtev?
LISBONA, 30. — Kaj bi še rekli o smrtnih žrtvah, ki jih neusmiljeno terja avtomobilizem. Kdo je kriv? Morda je le usoda: ta krivična usoda, ki je ukradla že toliko življenj pilotov vseh držav.
Torej tragično leto za avtomobilizem.
Toda bojimo se, da ni le usoda. Upamo, da ne, toda mislimo, da povzroča te strahotne nesreče tudi tvegana oprema avtomobila samega, motor, karoserija itd.
Avtomobilske hiše gotovo ne varčujejo s piloti. Da bi dosegli uspehe, s katerimi bi avtomobilsko podjetje pridobilo na prestižu, žrtvujejo vse: tudi človeka.
Morda je le sum. Toda kri teh pilotov išče pravice. Umrli so za šport, če pa so bili avtomobili »pomanjkljivi*, ubili so jih. Torej pravica!
SD BREG
opozarja vse mladince od II. do 15. leta, ki se zanimajo za nogomet, da se javijo na igrišču pri šoli v Dolini v nedeljo 6. avgusta ob 9. uri zjutraj.
HOeOMlT
J'
John
Crea»sy
LOBOV
PEČAT
— Boks, Kaj pa drugega. Carney je bil bivši šampion, in Pat je bil tako plemenit, da mu je dovolil v telovadnici v Morden Lodgu trenirati; učil je boks. Kot vidite, dobrota je sirota C-arney je bil boksar težke kategorije, vendar mu je bilo najbolj všeč trenirati učence za lahko ali peresno kategorijo. Pravil je, da njihova lahkotnost in spretnost nudita več užitka in privlačnosti v tem športu. Ali vam je všeč boks, gospod West?
— Raje imam sabljanje.
Nasmehnila se je s svojim otroškim smehom, vendar je bilo očitno, da je dojela, kaj je Roger s tem odgovorom mislil.
— Tudi jaz obožujem sabljanje. Fizična moč v tem športu je postranska; subtilnost in prisotnost duha odločata... Kaj vendar govorim. Tukajle imamo seznam Carneyevih učencev. Prosim. Gospod Paterson je tudi dojel, kako nespreten je bil, ko je trdil, da ne pozna rdečelasca. Tudi v tem primeru je gospod Paterson doživel razočaranje. On ve, da je Margaret... opustošila srca mnogih mladeničev. To ji očita, vendar jaz osebno ne odobravam njegove strogosti. Če je kako dekle lepo in privlačno, kot je Maggy, je treba pričakovati takšnih stvari Ona ne more preprečiti, da ne bi bila privlačna, kot jaz ne morem preprečiti, da se ne bi redila. Na kratko, Pat ni hotel, da bi se ta fant preveč vrtel okoli nje. Je sicer
iz dobre družine, vendar mu je strast do Margarete nevarno zmedla glavo. Prav zaradi tega je Pat prepovedal Margaret hoditi z njim, posebno po nočnih lokalih. Bal se je, da ji ne bi storil kaj zlega. Grozil ji je, da jo bo ubil, če se ne bo poročila z njim.
— Res?
— Ja. Nekoliko neuravnovešen je in zelo impulziven. Margareta je kajpada dovolj odrasla, da lahko misli nase, vendar človek nikoli ne ve. Fant, ki ste ga včeraj videli, ne more biti nihče drug kot Alec Mac Dougall. Mislim, da stanuje v Kensingtonu, vendar nisem povsem prepričana.
— Ali želite telefonirati in se prepričati?
Segla je po telefonu.
— Hvala, gospodična, Je odgovoril Roger. — To ni nujno.
Odtlej, ko je sekretarka prevzela pobudo, Paterson sploh ni posegel v razgovor. Sedel je prekrižanih nog v naslanjaču. Videti je bil zelo nervozen.
Roger je vstal in se približal mizi, na kateri je bila Helenina torbica.
— Ah imate v torbici revolver, gospodična Wolff?
— Jaz, ne. Zakaj pa vprašate?
— Ker ima gospodična Paterson revolver.
— Nemogoče, lepo vas, prosim. To je neverjetno. Pat, ali ste vedeli, da ima Maggy revolver?
— Nisem.
— Ta je pa debela, gospod West. Ali ste prepričani?
Roger je vzel torbico. Helene Wolff se ni premaknila, tudi ni protestirala.
— Nikoli, odkar živim, nisem uporabila rebolverja, inšpektor. Nimam rada trušča.
— Tudi «volčiči» nimajo radi trušča.
Helene Wolff je bila presenečena
— «Volčiči», pravite. Oprostite, gospod West, vendar ne razumem vas. Morebiti(je to zategadelj, ker sem nekoliko živčna. V vsakem primeru nimam revolverja. Če želite, po-
glejte v torbico. Nič kaj takega ne boste našli, kar je podobno orožju, razen pile za nohte. Ali je kdaj koli kdo storil zločin s pilo za nohte?
— Kolikor vem, ne.
Roger je odprl Helenino torbico; videti je bilo, kot bi se mu zmuznila iz rok na preprogo. Stekleničica s sodo bikar-bono v tabletah se je skotalila pod pisalno mizo. Roger je pokleknil in pobral predmete, med njimi pudmico, rdečilo, ključe, nekaj kovancev in pilico za nohte. Helene je prihitela, da bi mu pomagala.
Roger je imel v pesti stekleničico, ki jo Je kupil v lekarni. Hitro in spretno jo je zamenjal, vstal in vrnil torbico Heleni.
— Ali ste vedno tako nespretni v preiskavi, inšpektor, ga je ironično vprašal Paterson.
Roger ni odgovoril, temveč je postavil nekaj vprašanj.
— Ali veste, kje je vaša hči?
— Ne.
— Veste	kaj o Cameyu in	0’Hari?
— Ne.
— Zakaj ne poveste po pravici?
Paterson	je	od jeze zardel	in hotel	skočiti	na	Rogera.
Posredovala pa je Helene.
— Gospod West .Ne obtožujte, gospoda Patersona, da laže. To je najbolj iskren človek, ki sem ga srečala v življenju.
— Oprostite, vendar ne verjamem ne vam, ne njemu. Dovolite, da vaju opozorim, predvsem pa gospoda Patersona, namreč, če boste tako nadaljevali, boste doživeli precejšnje neugodnosti. Nudili ste zatočišče bandi zločincev...
— Vendar, nam ni prišlo niti na misel, kaj delajo, je kriknila Helene	Wolff. — Kako	naj vas	prepričava?	Gospod
Paterson je	znan kot pošten človek in	njegovo	ime nekaj
pomeni. V poslih je on najbolj pošten človek na svetu. Zategadelj sem tudi tako zadovoljna, da delam z njim. Ne sodi med ljudi, ki obljubljajo, po treh dneh pa pozabijo na tisto, ali pa spreminjajo svoje sodbe. Dela pa precej preveč. Mar-
Teiefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 80U ur - vnaprfJ$
IIRKUNISI vo- TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93 808 In »4 838	- Poštni preda’	55» - i OIllUlZNK A	GORICA: Ulica	24 Magglo	i/i IVI-don 33 82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20
č trtletna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna	številKa v tednu	tn nedeljo 50 para (50	starih dinarjev),	mesečno 10	din (1000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun:	Založništvo	tržaškega tiska Trst 11 5374
KFRl- ADJT D2S ’ Ljubljana, Stari trg 3/1., teleton 22-207, tekoči račun pri	Narodni bank) v	Ljubljani - 501 3-270/1	- OGLASI: Ona	oglasov: Za	vsak mm v širin) enega stolpca:	trgovski 150, Hnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. —	Mali oglasi	40 Ur bosega - Oglasi .jžaškf
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ir tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst
Avtomobil «Ferrari» najboljši na svetu
MODENA, 31. — Modenska avtomobilska hiša znamke ((Ferrari« je v nedeljo dosegla izreden prestižni uspeh. Osvojila je namreč naslov najboljše «znamke» na svetu, kar bo seveda dalo modenski hiši novega elana za nadaljne borbe. Znano je, da je podjetje ((Ferrari« *® večkrat bilo na tem, da razpusti svojo dejavnost, kajti finančna bremena so bila prehuda.
Naloga Ferrarija je bila tem težja, kajti italijansko podjetje se j® moralo braniti na dveh poljih: proti Američanom in proti Nemcem-Uspela je.
Glavni Ferrarijev cilj v bližnji bodočnosti pa je osvojitev prvega mesta tudi v «FormuU 1», kjer j® seveda konkurenca neizprosna.
Zmaga Maribora Poraz Olimpije
Mariborska enajsterica, ki bo v prihodnji sezoni nastopala v najvišji jugoslovanski Ugi, je v nedeljo premagala moštvo Varteksa z gladkim 3:0. Maribor je tako potf-dil trenutno sijajno formo.
Gole za domačine sta dala Bič' kovski (2) in Maraš. Maribor je n»' stopil z naslednjo postavo:
Grloci (Šoštarič), Bolfek, Roši' gnoU (Fuček), Klančnik (Dobrajc)' Grubišič, Sizgoreo, Rašovič <S°' ber), Krajnc (Maraš), Arnejči‘> Prosen, Binkovski.
Ljubljanska Olimpija pa je morala v Celovcu kloniti avstrijskem11 mošt ru Austrie. Domačini so zm®' gali z 2:i. Tudi tokrat Bečejac, v katerega ljubljanski navijači velik0 upajo, je delno razočaral.
llllllllllllllllllllllllllllllllllll>llllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII llllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll .....................................................1111 lllllllllllllllimilllllllMIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIII111
garetino obnašanje je v zadnjem času hudo vplivalo nanj-Ko sem ga davi videla, kako je nervozen, sem tako poklical® zdravnika... Pat, prosim vas, sedite, umirite se, če ne bo znova začel boleti želodec.
Patersona je prisilila, da se je usedel v naslonjač, iz kat®' rega je malo prej vstal. Roger je opazil, da so Patersonov® oči, posebno beločnice, rumenkaste, takšne, kot jih je vid®1’ ko ga je prvič srečal.
— Najbolje bi bilo, če vzamete sodo bikarbono, Pat, 1° to takoj.
Iz torbice je vzela stekleničko in stresla na dlan nekaj tablet. Paterson je vzel dve
— Samo eno tableto, Pat, samo eno!
Vendar Paterson je pogoltnil obe.
— Oh, je protestirala Helene. — Kako ste trmasti, W kor Margaret.
— Bah! je rekel Roger. — Dve tableti sode bikarbon® še nikomur nista škodovali... Naj vas znova opozorim, Paterson Vem, da nekaj prikrivate, in znova vas opozarjam, da Žre za umor in da morilce običajno obešajo
— Oh! Ne vse, je protestirala Helene. — Je cela vrst!1 morilcev, ki jih nikoli ne ujamejo... Pat, ne vznemirjajte s°: Vaša nervoza nikomur ne koristi. Gospod West hoče M . nekoliko nagajiv, ali ne? Ne smeva mu zameriti, ker je sam nervozen, ko veva, da za vrsto zločinov nikoli ne veih0, kdo so njihovi povzročitelji.
— Ne vem, če je ravno tako, jo je popravil Roger. ^ Sicer so še vedno na prostosti, ampak jih poznamo, to P je velika razlika.
— Zdi se mi, da ste zelo samozavestni, je vzdihnila spodična Wolff. — Če bi bilo vsaj res, kar trdite. Se vedn ne vemo, kdo je vlomil v Patovo delovno sobo v dvor® in kaj je hotel najti. Zdaj ko sta Carney in 0’Hara pobegn*1' ’ nisem nič bolj mirna. Človek nikoli ne ve...
(Naanlievame