/Primorii Št. 102 (14.848) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi. _________________________ TRST-UI.MonteccN 6-Tel. MO/7796600________ GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1 mn I ID POŠTNNA PLAČANA V GOTOVH IOUU UK SPH). IN AB8.POST.GR. 1/50% ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO Garden Center MILJE (TRST) Ulica Flavia di Stramare 133 - Tel. 040/231985 SOBOTA, 16. APRILA 1994 Vojmk Tavčar Dvanajsta zakonodajna doba italijanskega parlamenta se je začela s spopadom. To dejstvo ni bilo nepričakovano, saj se v tem spopadu razrešuje tisti, vo- ki ga volilni izidi niso. Gre v bistvu za to. Kartel svoboščin v senatu nima absolutne večine glasov. Zaradi notranjih ravnovesij m za utrditev odnosov med Prepirljivimi komponentami, se je kartel odločil, da kandidira za predsedstvo senata, ki je po ustavni hierarhiji drugo najpomembnejše mesto v državi, svojega, pohticno zelo jasno profiliranega kandidata Carla Scogoamiglia. To pa je preprečilo vsak dogovor z vsemi silami opozicije, saj ni bilo sprejemljivo ne za Napredno zavezništvo pa tudi ne za Ljudsko stranko, za južnotirolsko SVP in ao-siansko UV, da bi bil predsednik senata človek, ki je -tudi mimo njegove volje -jasen izraz večine, ne pa Stfšega miselnega in političnega kroga kot bi funkcija zahtevala. V odporu do takega nastopa je opozicija, ki je pohticno nehomogena, našla skupni imenovalec v kandidaturi dose-danjega predsednika, doživljenjskega senatorja Giovannija Spadolinija. Bitka, ki se bije v senatu in ki se bo danes konCala z zmagovalci in poraženimi, ne zadeva samo mesto Predsednika senata, paC pa una Se veliko večjo valenco. Pokazala bo, ali vlada, ki jo želi voditi Silvio Berlusconi, tudi v senatu - podobno kot v poslanski zbornici - lahko raCuna na vedno, ah pa bo izpostvljena stalnemu prepihu in negotovosti. Dejansko bo zato izid bitke v senatu odločal tudi o usodi vlade. Včerajšnji prvi glasovanji sta pokazati, da so sile Kartela svoboščin in opozicije strnjene in da prva Čelna spopada nista zrahljala vezi ne v enem ne v drugem taboru. Bosta tabora vztrajala vsak pri svojem kandidatu do zadnjega glasu ati pa bo prevladal poskus, da bi poiskali bolj nevtralnega kandidata, ki bi lahko računal na SirSo podporo? Težko je predvideti, kaj se lahko zgodi. Za dokončno oceno bo treba počakati do danes, ko se bo bitka nujno končala. Dogajanje teh dni pa je vsekakor dokaz, da so obrazi v parlamentu sicer večinoma novi in nova so tudi imena strank, ki jih parlamentarci zastopajo. Toda na novo prepleskano pročelje ne more skriti dejstva, da se v zakulisju bitka odigrava z metodami in po scenariju stare prve repu- RIM / PARLAMENTARNI ZBORNICI BOSTA DANES DOBILI NOVA PREDSEDNIKA Merjenje moči v senatu med Kartelom in združeno opozicijo Med Scognamigliom (Forza Italia) in Spadolinijem le peščica glasov razlike RIM - Prvi dan novega parlamenta se je zaCel v znamenju ostre bitke med večino in opozicijo o predsedstvu senata, konCal pa brez zmagovalca in poraženca. Odločitev bo padla danes, ko se bo pokazalo, ali si bo Kartel Silvia Berlusconija, Umberta Bossija in Gianfranca Pinija znal priboriti večino tudi v senatu, brez katere bo morebitna vlada magnata iz Arcoreja le težko upravljala državo, Se bolj težko pa uresničila tiste korenite reforme republiške ustave, ki jih zdaj napoveduje. V poslanski zbornici, kjer ima Kartel solidno večino, je potekalo skoraj vse po predvidevanjih. Včerajšnji dve glasovanji za predsedniško mesto sta sicer terjali dvetretjinsko razliko, danes pa bo Mlada Irene Pivetti kljub številnim pomislekom na njen raCun tudi v vrstah večine skoraj govoto izvoljena. Sicer pa ne gre zanemariti dejstva, da je v drugem glasovanju prejela deset glasov manj kot na prvem... Odločilna bitka pa se, kot reCeno, bije v palači Madama. Kandidat Kartela Carlo Scognamiglio ter kandidat združene opozicije Giovanni Spa-dolini imata bolj ali manj enako število glasov, kot sta pokazali včerajšnji dve glasovanji. Danes bosta na vrsti Se dve, od katerih bo drugo balo-taža. Odločala bo pešCica neodločenih, za katere obe strani menita, da jo bosta pritegnili na svojo stran. Poskusi, da bi prišlo do tretje kandidature, ki bi lahko uživala dovolj široko podporo senatorjev, doslej niso obrodili sadov, saj sta Se pozno zvečer obe strani potrditi, da bosta vztrajali s svojimi kandidati. Govori pa se tudi o možni kandidaturi bivšega predsednika republike Francesca Cossige, ki bi morda lahko zbral glasove bivših demokristjanov, toda Kartel se noče odpovedati svojemu kandidatu, ker bi to pomenilo priznanje Šibkosti. Sicer pa je bila pozornost včeraj namenjena tudi novim elanom parlamenta, ki so tokrat odločno v večini, in njihovim težavam ob prvem stiku z novo rimsko realnostjo. Na 3. strani Carlo Scognamiglio in Giovanni Spadolini: eden od njiju bo verjetno danes predsednik senata (Telefoto AP) Irene Pivetti z Bossijem in Berlusconijem med včerajšnjim zasedanjem zbornice (AP) Danes v Primorskem dnevniku Danes in jutri deželni kongres Slovenske skupnosti Slovenska skupnost bo imela danes in jutri deželni kongres. O pomembnem zasedanju smo se pogovorili z deželnim tajnikom Ivom Jevnikarjem. Stran 4 Soglasno stališče o Arzenalu Tržaški občinski svet je sinoči soglasno odobril resolucijo o Arzenalu sv. Marka, deželna odbornika Sonego in Ghersina pa sta se sestala s predstavniki industrijcev in sindikatov za iskanje rešitve. Stran 5 Neobičajna razstava v goriški Katoliški knjigarni V njej je namreč svoja kričavo boleča platna razstavil mladi goriški slikar Herman KosiC, kateremu se pozna, da je pravi otrok svoje dobe. Stran 11 Banca d’ltalia previdno čaka Četrtkovemu znižanju nemških obrestnih mer italijanska centralna banka tokrat ni sledila, ker po vsem sodec Čaka na razvoj notranjepolitične situacije, ki je včeraj - sicer skromno - vplivala tudi na finančne trge. Stran 27 BOSNA IN HERCEGOVINA Srbi stopnjujejo napade in zadeli francosko letalo Juhi v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Kako nadoknaditi zamujeno? Ace Mermolja, Sergij Pahor, Aldo Rupel in Ivan Vere so v našem uredništvu merili pulz slovenske manjšine po volitvah. Coloni zapušča sceno Vojmir TavCar je Sergia Colonija obiskal prav na dan, ko se je selil iz podtajniskega urada v ministrstvu. Gospodarstvo: tokrat Benečija V okviru našega pregleda gospodarskih dejavnosti Slovencev v Italiji je tokrat naš sodelavec Rudi Pavšič obiskal Beneško Slovenijo. Film video monitor Dve strani o pomenu in vsebini letošnjega tradicionalnega festivala Film Video Monitor, ki ga organizira goriški Kinoatelje ... in izlet Primorskega dnevnika Seveda pa še zapis o križarjenju Primorskega dnevnika, kot ga je doživljal naš novinar Martin Brecelj. GORAZDE, SARAJEVO - Razmere v oblegani muslimansld enklavi Gorazde so še vedno zelo negotove. Poročila tiskovnih agencij so že govorila o možnosti, da bi mestece padlo v srbske roke, saj se je bosanska vojska menda morala umakniti pod novim srbskim vojaškim pritiskom. Srbi so zadeli enega od letal Nata, ki so ves dan preletavala srbske položaje, in na sedežu Unproforja v Sarajevu so že govoriti o možnosti ponovnih Natovih letalskih napadov, ko je svet obšla vest, da sta bila v Goraždu teže ranjena britanska vojaška opazovalca ZN. Radovan KaradžiC je privolil v začasno premirje, da bi ranjena Britanca lahko evakuirali iz mesta. Po tem dogodku so zaCele iz Goražda prihajati vesti o umirjanju razmer. V zvezi z možnimi novimi letalskimi napadi se je zdel bolj umirjen tudi ameriški predsednik Clinton, ki zadnje dni vse pogosteje poudarja, da Natova letala niso posredovala na nikogaršnji strani, da se Zahod ne bo vmešaval v potek vojne ter da bo posredoval le, Ce bodo ogrožena življenja pripadnikov ZN. rV£- r. ZASTEKLITVE IZ ALUMINIJA V danes, ob 18 uri vabimo vse stranke, prijatelje in domačine na otvoritev novih delovnih in razstavnih prostorov v OBRTNI CONI DOLINA Tel. 228201 Fax 228711 V BRUSLJU OPAZUJEJO DOGAJANJE V RIMU Italija mora dati jasne odgovore Baron Crespo: Evropa si ne namerava naprtiti italijanskega javnega dolga BRUSELJ - Kakšen odnos bo imela nova italijanska vlada do Evrope? Kako se bo lotila problema ogromne zadolžitve? To sta glavni vprašanji, ki si jih ob italijanskih dogodkih postavlja Evropska skupnost. To je med drugim novinarjem potrdil Enrique Baron Crespo, bivši španski minister, bivši predsednik evropskega parlamenta in trenutno predsednik komisije za varnost in zunanjo politiko evropskega parlamenta. Baron Crespo je bil v pogovoru z italijanskimi novinarji diplomatski glede političnih vprašanj, jasen pa v gospodarskih problemih. »Evropske države si nočejo naprtiti italijanskega javnega dolga,« je dejal in obtožujoče dodal, da »na to vprašanje doslej nismo dobili jasnih odgovorov«. »Italija mora dati nekaj jasnih odgovorov, Ce hoCe ostati v prvi vrsti pri gradnji skupnega evropskega doma, vendar doslej skoraj ni imela vloge v Uniji. Kljub njeni nedvomni zgodovinski, politični in gospodarski teži, je bila izven evropske igre,« je potožil Baron Crespo. Predsednik varnostne in zunanjepolitične komisije evropskega parlamenta se ni hotel spustiti v politično ocenjevanje dogajanja na italijan- ski sceni. Rekel je le, da »je v teku politična revolucija, sprememba režima pa dokazuje vlogo in pomen Evropske unije«. Ko je Evropska skupnost komaj shodila, je »Francija spremenila režim, evropski sistem pa je bil varnostna mreža, ki bo sedaj blagodejno vplivala tudi na spremembe v Italiji«. »Škornju« Baron Crespo ne priznava le »vodilne vloge v modi in industrijskem oblikovanju, ampak tudi v političnem procesu, zato pozorno sledimo dogajanju«. V evropskih krogih je veliko pričakovanje za to, »katere skupine se bodo oblikovale, ali bo država stabilna in kakšen bo program vladne večine, ni pa naša naloga, da bi povedali Italiji, kako naj se organizira«. Manj diplomatski kot Baron Crespo pa je bil generalni tajnik evropskega parlamenta Enrico Vinci, ki je italijanskega rodu. Vinci se zaksr-bljeno vprašuje o tem, kako bo Italija sodelovala v evropskih procesih: »Italija je politični in gospodarski most med Severom in Jugom, med bogatimi in revnimi. Brez Italije bi zmanjkal dejavnik ravnovesja in povečala bi se možnost razkola med severnimi in mediteranskimi državami. To bi bil nevaren razkorak v Času, ko se v Evropi oblikuje moCna pan-germanska prisotnost. V petdesetih letih je Italija imela jasne poglede, sedaj pa povsem manjka politični projekt o italijanski vlogi v Evropi. In Ce ni strategije, ki je povezana z drugimi državami, vse zdrkne samo na raven puhlega besedičenja.« Vinci meni, da »v Italiji še ni prodrlo spoznanje, da so vse politične in gospodarske izbire na evropski ravni in da si ne moremo izmisliti neke naše izbire mimo evropskih smernic«. Tudi zaradi tega je »sodelovanje pri oblikovanju odločitev edini naCin, da izboljšamo našo situacijo, ker ne moremo pričakovati radodarnosti od nikogar«. Vinci je zakrbljen, ker »ni razprave o Evropi, ker se te probleme pozna premalo in ker gre za temo, ki je skoraj odsotna iz politične razprave teh dni, ker se pozablja, da ko je marka nahodna, italijansko liro daje pljučnica«. Vse kaže pa, da bo na morebitne odgovore treba še Čakati, vsaj dokler ne bosta izvoljena predsednika senata in poslanske zbornice in dokler ne bo oblikovana nova vlada. Vprašanje pa je, ali bo pozneje posluh za Evropo in njeno gospodarsko in politično razsežnost veCji. ______MAFIJA / KAKIH 70 KG EKSPLOZIVA_ Spodletel atentat na skesanca Contoma Peklenski stroj kot pri atentatu na sodnika Falconeja RIM - Na kraju ob robu ceste v Ul. Formellese, kjer so mafijski minerci pustili peklenski stroj s 50 do 70 kilogrami razstreliva, da bi z njim pognali v zrak Riinovega zakletega sovražnika, skesanca Totuccia Contorna, zeva od Četrtka zvečer šest metrov širok in dva metra globok krater. Razstrelitev je poškodovala bližnjo vilo, pokrila z zemljo nekaj sto metrov cestišCa, pretrgala kable električne napeljave. Karabinjerji so odkrili razstrelivo, ker jih je »nekdo« obvestil o peklenskem stroju. Njihovi izvedenci so takoj ugotovili, da ga bo zelo težko onesposobiti, saj je bil ves prevezan z električnimi žicami. Ko so ga zaceli polivati z vodo, da bi ovlažili smodnik za mine in trotil, pa je peklenski stroj naenkrat eksplodiral. Preiskovalci domnevajo, da so tisti, ki so ga postavili, sledili poteku operacije in se odločili da poženejo vse v zrak ter s tem zakrijejo morebitne dokaze. Mi-nercem je uspelo vsekakor fotografirati eksploziv: zavit je bil v papir, ki je bil še suh, medtem ko je bila trava rosna. To dokazuje, da so ga atentatorji postavili tjakaj malo pred prihodom organov pregona. Karabinjerji ne dvomijo: eksploziv je bil namenjen Salvatoreju - Totucciu -Contornu, skesancu, ki je s svojimi izpovedmi spravil v zapor marsikaterega mafijskega bossa. Contorno živi v bližnji vasi in se je vsak večer vračal domov po cesti, ob kateri so postavili peklenski stroj. Tehnika spodletelega atentata (tolikšna količina eksploziva) zelo spominja na umor sodnikov Falconeja in Borselli-na. Mafija se je očitno skušala otresti nadležnega skesanca, ki se je v preteklosti že izognil dvema poskusoma umora. Grožnje, ki jih je na račun skesancev izrekel bivši boss Riina, so torej dobile materialno podobo, kar kaže, da skuša mafija - po neuspehih v sodnih dvoranah - preiti od besed k dejanjem. Salvatore Contorno (AP) VERONA / POSEG PREDSEDNIKA VLADE NA SIMPOZIJU CONFINDUSTRIEI »Napočil je čas angažiranja po zgledih iz povojnega časa« Poziv k obnovi temeljnih vrednot ki so zapisane v ustavi VERONA - »Cez nekaj dni bo začela delo nova vlada in tudi nova opozicija. Vsakdo se bo svobodno opredelil glede na svoja prepričanja, na svoje vrednote in ljubezen do domovine. Sedaj torej ni Cas za umik. Novo fazo Republike moramo vsi živeti s tistim elanom, s katerim smo kot mladi preživljali leta povojne obnove.« Tako je predsednik ministrskega sveta Carlo Azeglio Ciampi včeraj na simpoziju Confindustrie »Clo-vek-podjetje-politika« izpostavil potrebo po angažiranju v tej novi fazi, ki jo preživlja država. Ko je govoril o dejavnosti svoje vlade, je Ciampi ponovil pomen sporazuma o ceni dela in sporazumevanja med podjetniki, sindikati in vlado, do katerega je prišlo v trenutkih sprejemanja odločitev. Zaželel si je torej, da bi to načelo še naprej izvajali, Čeprav ni skrival, da ga nekateri - »ki so abstraktni liberizem povzdignili v svoj poklic« - ocenjujejo kot »greh konsociativizma«. Prišli smo do naravnega konca našega mandata - je nadaljeval Ciampi - in sodimo, da smo opravili naloge, ki so nam bile zaupane, zato si lahko privoščimo svobodo, da pojasnimo, kako je kon-sociativizem eno, konsenz pa nekaj drugega. Prvi ošibi avtonomijo in odgovornost, zavlačuje z odločitvami in preprečuje, da bi delo in delovanje vlade nazivali z istim imenom. Konsenz pa je zrak, ki ga mora vedno dihati demokratična vlada, ki preveva zapleteno in težavno demokracijo in odprt trg. Temeljne točke delovanja svoje vlade je Ciampi strnil v odnose na področju dela, v javno financo in odnos med državo in trgom. Njena ekonomska politika se je gibala v petih vodilnih smereh: politika plaC in trga dela; monetarna in menjalna politika, zaupana dragoceni avtonomni vlogi centralne banke; sanacija javne bilance, osredotočena na krčenje izdatkov in davčno racionalizacijo; privatizacije in industrijska politika; in konCno še široka reforma javne uprave. Vse te smeri pa vodijo k enemu samemu, temeljnemu cilju, ki ga predstavljata oživitev gospodarstva in zaposlovanje in ki ga bo po Ciampijevi presoji hoCeš noCeš morala upoštevati tudi nova vlada. Glede primanjkljaja v predvidevanjih o javni porabi je Ciampi dejal, da so bila ta predvidevanja nujno zelo previdna in da so bile javne potrebe v prvem trimesečju letos za okrog 10 tisoC milijard nižje kot v istem obdobju lani. Dotaknil se je še vrste drugih poglavij, med njimi tudi boja proti organiziranemu kriminalu, zaključil pa je s ponovnim pozivom k obnovi vrednot enotnosti, politične svobode, mednarodnega miru, socialne pravičnosti in svobodnega trga, skratka Italije, kakršna je zarisana v ustavi. Agencija italijanskih škofov v obrambo zgodovinske in moralne vsebine Odporništva RIM - Agencija katoliških tednikov SIR, ki deluje pod okriljem italijanske Škofovske konference, poziva k spoštovanju Odporništva, »ki je bilo in ostaja kulturna, zgodovinska in moralna osnova naSe ustave«. »Nespodobna igra prikazovanja tega obdobja kot konfuzne zmešnjave, v kateri se vse površno enači, pomeni ne samo nezakonito prevaro, ampak izdajstvo zgodovine,« piše Giuseppe Cacciami, predsednik založbe SIR. Agencija italijanskih škofov izraža nadalje zaskrbljenost, da ne bi sedanje žolčne polemike o praznovanju 25. aprila zameglile »moralno, kulturno in politično vsebino Odporništva«. »Odporništvo ni bilo nekakšen domači far west, nepomembna vrsta oboroženih spopadov med partizani in naci-fašisti, pač pa dolga sezona - začela se je že pod fašizmom - pogumnega odklanjanja diktature in srčne graditve demokracije,« piše dalje v članku. V tem smislu pa Odporništvo žal ni prodrlo v zgodovinski in moralni mozeg nase dežele, ugotavlja člankar, to pa zaradi strankarske strumentalizacije in zaradi odsotnosti šole. Odtod, ugotavlja agencija italijanskih škofov, »bedna zmešnjava in banalna raven današnje razprave.« Iz Gornjega Poadižja poziv proti vstopu AN v vlado ROČEN - »Preprečiti je treba, da bi 50 let po padcu fašizma neofašistične sile spet pogojevale vladno politiko, treba je nadaljevati politiko pomiritve in spoštovati pravice manjšin v Gornjem PoadiZju, treba je razvijati avtonomijo te dežele, ki jo tudi italijanska država smatra kot "evropski model", na dinamičen način v korist vseh etničnih skupin.« To je vsebina odprtega pisma, ki ga je na predsednika republike Scalfara, kot tudi na li-derja Severne lige Rossija in For-za Italia Berlusconija naslovila skupina predstavnikov kulturnega in političnega življenja Gornjega Poadižja. Poziv so podpisali »kralj osemtisočakov« Reinhold Messner, pisatelj Joseph Zoderer, predstavniki strank, sindikatov in kulturnih organizacij. V orisu pobude, ki jo je sprožil tednik v nemškem jeziku »Profil«, je Zoderer označil kot »nesprejemljivo« hipotezo, da bi Nacionalno zavezništvo stopilo v vlado, saj »gre za naslednike fašizma, ki so venomer vodili politiko proti manjšinam.« RIM / V SENATU ZDRU2ENA OPOZICIJA PODPRLA KANDIDATURO DOSEDANJEGA PREDSEDNIKA SPADOLIN1JA Kandidata večine nista prodria Danes odločilna bitka v senatu Vojmir Tavčar RIM - Prvi dan, kot je bilo Pričakovati, se je končal s Čelnim spopadom med veci-110 in opozicijo, vendar brez ^negovalcev in premaganih. Odločilen bo zato današnjih dan, ko bo senat, kot določa pravilnik, izbral svojega predsednika. In tedaj bo jasno, kdo je izvojeval prvo po-jnembno bitko: Kartel svoboščin Silvia Berlusconija, Umberta Bossija in Gianfran-ca Pinija, ki s predsednikom senata skusa razširiti svoj in zagotoviti tudi vladi tisto večino, ki je trenutno v senatu nima, ali opozicije, ki 50 v bitki za bolj reprezentativnega in manj politično po- Jlit JI 11 H .1 I II I 1 i CLZj nkam - trenutni skupni imenovalec. Bitka za predsedstvo senata je tako za opozicijo kot za Kartel svoboščin veliko bolj odločilna kot izbira predsednika poslanske zbo-nice. V zbornici ima Kartel svoboščin absolutno in krepko večino, medtem ko je v senatu sicer najmočnejša grupa, vendar ji do absolutne večine manjka nekaj glasov. Od izida bitke za senat je v precejšnji meri odvisno, ali bo Kartelu uspelo ohraniti homogenost in strnjenost, predvsem pa je odvisno, ali bo Kartelu svoboščin uspelo oblikovati vlado in ali bo Silviu Berlusconiju uspelo dobiti mandat za to. Ni naključje, da se je po Prvem glasovanju, v katerem je njegov kandidat Carlo Sco-gnamiglio zaostal za nekaj glasov za kandidatom opozicije in dosedanjim predsednikom Giovannijem Spadoli-rtijem, Silvio Berlusconi takoj opozoril, da so možne predčasne volitve s predčasnim razpustom enega od domov parlamenta, ko bi Kartel svoboščin ne prodrl. »Vlada ne more opraviti svoje naloge, Ce oba domova Parlamenta ne podpreta vladne politike. Ne bi bilo drugega zdravila kot obrniti 86 spet na volilce, saj bi se sedanja večina v taki Preizkušnji se okrepila,« je poudaril milanski medijski magnat, ki je včeraj doživel svoj parlamentarni krst. Čeprav je poslanska zbornica tisti dom parlamenta, kjer tradicionalno sedijo vsi strankarski liderji, je bila vCe-r8! pozornost medijskih žarometov posvečena prav senatu. O tem je pričalo Število Prisotnih novinarjev, ki so spremljali prvo sejo, predvsem pa je o tem pričalo dejstvo, da so bile ocene in komentarji vseh liderjev namenjeni dogajanju v senatu, medtem ko je tokrat poslanska zbornica imela drugoraz-mdno vlogo. Dolgi in naporni dan se-. natorjev se je začel včeraj dopoldne, ko so po opravljenih formalnostih ob 10.30 sedli v dvorano, da bi - kot določa Pravilnik - s predsedstvom Dajstarejsega senatorja izvolili novega predsednika. Čast predsedovanja je tudi tokrat, kot že v prejšnjem mandatu, Pripadla Francescu De Martinu, tajniku socialistične stranke v sedemdesetih letih m enemu od duhovnih očetov italijanske levice. In De Klartino v kratkem pozdravnem nagovoru ni zatajil svojega izvora. Ni se spustil sicer v politično oceno volitev, ker so izidi izraz ljudske volje, ki jo »mora vsak demokrat spoStovah«. Podčrtal pa je, da je Odporništvo glavni temelj italijanske republike in poudaril, da »25. april (obletnica osvoboditve) ni datum, ki bi ga lahko zbrisali, ker je to datum, ko si je Italija priborila demokratične svoboščine«. Novoizvoljeni senat, je dodal De Martino, se bo moral lotiti hudih problemov kot so moralno vprašanje, gospodarska kriza in brezposelnost, toda »upam, da v iskanju novega bodo ohranjene vrednote nacionalne enotnosti in demokracije«. Na te besede senatorji Nacionalnega zavezništva niso ploskali De Martinu, iz vrst Severne lige pa je bilo slišati gromki glas tridentinskega senatorja Bosa, ki je zakričal »Dovolj s provokacijami, predsednik«. To je bil edini incident prve seje. Takoj potem se je začelo poimensko glasovanje za kandidata za predsednika. V prvem krogu je Giovanni Spadolini, ki ga podpirajo Ljudska stranka, levica, južnotirolska SVP in aostanska UV, dobil 156 glasov, kandidat Kartela svoboščin Carlo Scognamiglio 153, 9 glasovnic je bilo belih. Popoldansko glasovanje razmerja moCi med tekmecema ni spremenilo. Gio-vanni Spadolini, za katerega je glasoval tudi Norberto Bobbio, ki je prišel po dolgem Času spet v senat, je dobil 157 glasov, Scognamiglio 154, 11 glasovnic je bilo belih, dva glasova pa sta Sla bivšemu predsedniku Francescu Cossigi. Marsikdo je to tolmačil kot prvi znak, da bi Cossiga lahko bil kompromisni kandidat, Ce bi nobenemu od dveh včerajšnjih tekmecev ne uspelo prevladati. V prvih dveh glasovanjih je bila za izvohtev potrebna absolutna večina senatorjev (164 glasov), danes bo v tretjem glasovanju zadostovala absolutna večina prisotnih, v primeru, da predsednik ne bi bil Se izvoljen, bo odločalo Četrto glasovanje z balotažo med najbolje uvrščenima kandidatoma. Takoj po koncu drugega glasovanja so se zaceli sestanki in srečanja, nekateri javni, drugi diskretni, vsi pa dosledno po že uveljavljenem scenariju prve republike. ZaCela se je dolga noC, ki pripravlja današnjo bitko. SENAT - 1. glasovanje Potrebna večina 164 glasov SENAT - 2. glasovanje Potrebna večina 164 glasov Kdo bo zasedel predsedniški stol v senatu? (Telefoto AP) Poslanska zbornica tokrat bolj v ozadju KKKK ■ is & / ■ - ji m\ i o S | ^ jj Drugi 2 Bele/Nev. 11 RIM - V predverju poslanske zbornice, ki je v novinarskem in političnem žargonu znana kot »prekooceanka«, je bil morda najvidnejši znak sprememb, ki so ga povzročile volitve 27. in 28. aprila. Od številnih foteljev sta bila ves povojni Cas dva tradicionalno »rezervirana« demokršCan-skim voditeljem. Tam so posedali Ciriaco de Mita, Antonio Gava, Sergio Mattarella, Arnaldo For-lani, kramljali med sabo ali odgovarjali na vprašanja novinarjev. Včeraj so jih »zasegli« parlamentarci Nacionalnega zavezništva in Forza Italia, medtem ko sta se morala načelnik poslanske skupine Beniamino Andreat-ta in vodja levice Sergio Mattarella s svojimi ljudmi zadovoljiti z bolj obrobnim kotičkom. Obrobni dogodek je pokazal morda vec kot številni novi obrazi, ki so včeraj doživeli ognjeni krst parlamentarnega mandata. Bil je dokaz, da je sistem oblasti, ki je zdržal skoraj 50 let, dokončno končan in da se začenja novo obdobje, Čeprav po scenarijih, ki so bili tako značilni za staro. Ker je dogajanje v senatu, kjer se bije glavna politična bitka, zavzelo pozornost vseh komentatorjev, je bila pozornost poročevalčev iz poslanske zbornice namenjena bolj obrobnemu dogajanju. Zato tudi glasovanji za predsednika zbornice nista vzbudili posebne senzacije, saj je bilo pričakovano, da Irene Pivetti ne bo izvoljena ne v prvem in niti v drugem krogu. Polemik pa kljub temu ni manjkalo. Uvod je bil poseg predstavnice Naprednega zav-zeništva Sbarbati Carletti, ki je hotela utemeljiti nasproten glas »kandidati-niji, ki je osumljena proti-semitizma«. Predsedujoči Alfredo Biodi ji tega ni dovolil, »ker je v nasprotju s pravilnikom«. Polemiko je nadaljeval Marco Pannella, ki je sicer zbližal s Kartelom svoboščin, vendar ne sprejema kandidature Irene Pivetti, ki je po njegovem bliže »stališčem škofa Lefebvra kot postkon-cilski Cervi«. Na isti valovni dolžini je bil tudi Pannellov somišljenik Marco Taradash, levica pa je z Massimom Dilemo pribila, da je »kandidatinja nevarna oseba«. Pivettijeva je vsem odgovorila, da »ni antisemit, pac pa nepopustljiva in nespravljiva katoličanka«. Vse to ni razburilo Silvia Berlusconija, ki so ga novinarji dobesedno oblegali, od kar je prestopil prag Montecitoria. Po njegovi oceni je Pivettijeva (z njo in Umbertom Bossijem se je zadržal med premorom v daljšem razgovoru) s svojo mladostjo odraz novega in kot ženska »predstavnica druge polovice nebes«. Vtis je bil, da zbornica živi v pričakovanju tega, kar se bo zgodilo v senatu. Dokler tisti gordijski vozel ne bo razvozlan, tudi poslanci ne bodo zaceli zares... (VT) Zeleni obsojajo nacionalistične polemike glede Osima TRST - Zeleni obsojajo nacionalistične polemike o Osimu, ki onemogočajo dialog s sosedi in hromijo mednarodno vlogo Dežele. Načelnik svetovalske skupine Zelenih v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine Elia Mioni sicer ugotavlja, da polemike o odnosih s Slovenijo in Hrvaško in o njunem pristopu k Evropski uniji odražajo že znana stališča desnice ion voditeljev begunskih organizacij, novost pa je v tem, da Lista za Trst postaja krajevni sedež Berlusconijeve Forza Italia in da obstaja torej nevarnost, da bi ta staliSča zdaj našla veliko večjo težo. Mioni pri tem omenja nacionalistične manifestacije v Solunu in severnih predelih Grčije proti mednarodnemu priznanju Makedonije, zaradi katerih je Evropska komisija že morala nastopiti proti Grčiji, ki se tako dejansko oddaljuje od Evrope. To bi se lahko zgodilo tudi pri nas, ko bi prevladovala stališča stare desnice, ki slepi Istrane s prividom vrnitve zapuščenega imetja. Po Mionijevem mnenju je tudi povsem varljivo sklicevanje na pmvice Italijanov v Istri, za katere se desnica ni nikdar brigala, saj jih je imela za »izdajalce«. Prvi rimski dan novih ttfaških poslancev v znamenju polemik proti Sloveniji RIM - Severna liga ne soglaša z ostrejšo politiko do Slovenije? No, jo bomo že prepričali, saj bi v nasprotnem primeru lahko pretrgali vladni sporazum, Liga pa ne bi imela koristi od zopetnih volitev. Tako nekako je tržaški kolegici povedal Roberto Menia, tržaški misovski poslanec, ki je bil izvoljen v parlament, ker je njegov tajnik Gianfranco Fini izbral izvolitev v rimskem enomandatnem okrožju in Menii, ki je bil drugouvrščen, prepustil mesto v proporc-ni listi v Furlaniji-Julij-ski krajini. Menia je bil - kar jg bilo pričakovati - precej oster do Slovenije, Ceš da gre za državico, ki ni vredna niti tega imena, ker ni znala rešiti vprašanja istrskih beguncev in zapuščene lastnine. Zato si po njegovem mnenju sploh ne zasluzi, da bi postala pridružena članica Evropske skupnosti, vsekakor pa se bo on po svojih močeh zavzemal, da tega priznanja Slovenija ne bo dobila. Manj razvneta je bila poslanka Forza Italia Marucci Vascon, ki pa je seveda poudarila, da je bil dokument, ki ga je pred nekaj dnevi v Fiuggiju predlagala na skupščini poslancev Berlusconijeve Forza Italia, le uvod v politično akcijo, ki jo namerava razviti na dveh ravneh. Prva zadeva neposredna pogajanja za nadgradnjo osimskih sporazumov in torej bilateralne odnose med Slovenijo in Italijo, druga pa odnos Slovenije z Evropo. In to svojo politiko Vascono-va namerava razviti v zunanjepolitični komisiji, za katero se je že prijavila. Baje bo v poslanski zunanjepolitični komisiji tudi Roberto Menia, in najbrž ni težko predvideti, da bosta z Va-sconovo usklajevala stališča. (VT) POGOVOR Z DEŽELNIM TAJNIKOM SSK IVOM JEVNIKARJEM Za trezen razmislek o manjšinski strategiji Danes in jutri 8. deželni kongres Slovenske skupnosti TRST - Slovenska skupnost bo danes in jutri imela svoj osmi deželni kongres. Prvi del kongresa bo danes v hotelu Savoia Excelsior z začetkom ob 16. uri, po uvodu s pesmijo Tržaškega okteta pa bodo na dnevnem redu pozdravi, izvolitev predsedstva kongresa in poročilo deželnega tajnika, na koncu pa bo še družabnost. Deželni kongres se bo nadaljeval jutri v Kulturnem domu na Proseku (začetek ob 10. uri), kjer bo na vrsti bolj delovni del zasedanja s poročili pokrajinskih tajnikov in drugih strankinih predstavnikov ter komisij, splošno razpravo in izvolitvijo strankinih deželnih organov, vključno z deželnim tajnikom. Pred tem pomembnim zasedanjem smo se pogovorili z deželnim tajnikom Slovenske skupnosti Ivom Jevnikarjem. Deželnemu kongresu ste dali naslov »Za našo razvojno strategijo v 2. republiki«. Cernu ta izbira? »Kot Slovenci v Italiji in kot stranka smo se znašli v novih razmerah. Moralna in politična kriza, zgodovinski premiki v Evropi, volilna reforma so potisnili Italijo na pot 2. republike. Perspektive so še nejasne in vzbujajo tudi mnoge skrbi. Vse to je dejstvo, ki ga je treba realistično vzeti na znanje. V tem okviru je paC treba zagotavljati obstoj in čimbolj nemoten, ustvarjalen razvoj naše narodnostne skupnosti, sožitje, sodelovanje. V geslu kongre- Deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar (foto KROMA) sa poudarjamo, da potrebuje naša skupnost poglobljen razmislek o svoji strategiji, ki naj bo razvojna, ne le obrambna in ohranitvena. Poudarek pa je tudi na besedi »naša«. Tudi v spremenjenih razmerah, ko volilne reforme odjedajo manjšini in Slovenski skupnosti življenjski prostor in silijo v Širše povezave, potrebujemo samostojen politični subjekt, prostor, kjer razmišljamo o sebi v družbenem prostoru in načrtujemo uresničevanje naših ciljev. Tu je vloga narodnopolitične organizacije.« Skupščina pride ravno nekaj dni po volitvah, ki so povzročile v Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOIAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, MIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 50 SIT PrednaroCnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Italiji zasuk na desno, med Slovenci pa odprle vrsto novih in starih dvomov o manjšinski politiki in podobno. Ni vedno vse zlo, pravi pregovor. Mislite, da bo naša manjšina kos novim nalogam, ki jo čakajo? »Naša manjšina ima v sebi ogromno energije in sposobnosti, kar pride na dan zlasti v težavah. Jasno pa je, da potrebuje nekaj osnovnih jamstev in pa sredstev za svoj razvoj. Tako moramo doseči zagotovljeno zastopstvo, da se bo v izvoljenih telesih slišal naš glas kljub spremenjenim institucionalnim in političnim okoliščinam. Nadalje moramo preurediti medsebojne odnose, da bodo bolj enakopravni, učinkoviti in neposredno povezani z našimi ljudmi. Potrebujemo zaščitni zakon, obojestransko plodne stike z matico. Nujno je tudi, a o tem sem že govoril, oblikovanje dolgoročnejše strategije.« Tudi SSk ima za sabo buCno obdobje. Lani je izgubila svojega deželnega svetovalca, na tržaških upravnih volitvah je doživela lep uspeh, parlamentarne volitve pa so še predmet razprave. Junija bodo evropske in goriške volitve. Zahtevnih nalog je bilo dosti, nove pa že trkajo na vrata. Kako bi kot deželni tajnik ocenil trenutno »zdravstveno stanje« SSk? »Mislim, da je Slovenska skupnost v zadnjih Jfetih delala odgovorno in aktivno ter uživa ugled med našimi ljudmi. Jasno pa je, da v marsičem šepamo. Ko te dni zaradi sestavljanja tajniškega poročila za kongres pregledujem probleme in delo zadnjih dveh let, se mi nabira cel seznam stvari, ki jih bili morali jaz sam kot deželni tajnik in pa stranka kot taka rešiti ali vsaj zastaviti, pa jih nismo v zadovoljivi meri. Veliko je odvisno tudi od tega, da bi obsežno področje dela zahtevalo še večje število navdušenih delavcev, Čeprav že danes zelo lepo število ljudi žrtvuje svoj Cas in sposobnosti v izvoljenih svetih in strankinih organih. Politika “odprtih vrat” pa se v naši stranki ni končala. Novi pokrajinski sveti in izvršni odbori v Trstu in Gorici obsegajo nova imena -mladih in pa tudi že izkušenih, ki doslej niso bili v Slovenski skupnosti. Narodnopolitična osnova SSk je tako široka, da spričo odgovornosti in težav, ki nas verjetno čakajo, in sprememb, ki so nastopile v italijanskem političnem življenju, pričakujem in si želim še širšega zaledja za slovensko stranko, novih pristopov in večje zavzetosti.« Boste oziroma nameravate še dalje ostati na krmilu deželne Slovenske skupnosti? »O tem bodo odločali delegati na kongresu. Lahko pa povem, da ne kandidiram veC za deželnega tajnika. To odgovorno službo izpolnjujem od leta 1986. Mislim, da je zame in za stranko, ki se zdaj sooča z novimi problemi, primerno, da se po treh mandatih iz “prve bojne Črte” pomaknem malo v “zaledje” in se vodstvo prenovi. Vprašanja postavil Sandor Tence Severna liga ni več članica Evropske svobodne zveze BRUSELJ - Na nedavnem zasedanju Evropske svobodne zveze v Bruslju, ki v okviru Evropskega parlamenta povezuje stranke manjšin in avtonomistov, so suspendirali članstvo Severne lige. To je pravzaprav sama predlagala, potem ko so ostale Članice, med katerimi je lista manjšin in avtonomistov iz Italije Federalizem, ostro kritizirale njeno povezovanje s Finijevo skrajno desnico. V Bruslju, kjer je Listo Federalizem zastopal tudi deželni podtajnik Slovenske skupnosti prof. Andrej Bratuž, je Evropska svobodna zveza v posebnem dokumentu poudarila, da razume politične naCrte Severne lige v smeri federalistične peosnove Italije. Nikakor pa ne more sprejeti dejstva, da ena izmed njenih clanic neposredno ali posredno sodeluje v kaki vladi s stranko totalitarne narave. Evropska svobodna zveza je tudi sprejela poziv v korist muCeniskega prebivalstva v Gorazdu. Gre za zahtevo, naj Varnostni svet Združenih narodov stori vse, tudi z uporabo sile, da se končajo pokoli in se umaknejo srbski skrajneži. Čedad bo letos poleti spet gostil Mittelfest TRST - Po enoletni prekinitvi zaradi finančnih težav se Mittelfest vraCa v Čedad. Festival proze, poezije, glasbe, plesa in lutk bo med 16. in 24. julijem letos, kot je potrdil deželni odbornik za kulturo Mario Puiatti. Vest o obnovitvi festivala ni prišla nepričakovano, saj je nova deželna vlada vključila v letošnji proračun posebno finančno postavko v tej zvezi. Kot je dejal odbornik, so izvirne motivacije, ki so privedle do organizacije prvega festivala leta 1991 še danes veljavne, prav tako izbira Čedada. »Furlanija - Julijska krajine na splošno, še posebno pa Čedad, sta zaradi svoje zemljepisne lege in zaradi svoje zgodovine stičišče različnih ljudstev, kultur in tradicij, ki so veztane na Mittelevropo,« je dejal Pujatti. »Dežela namerava se dalje nuditi to priložnosr srečevanja, ki je danes toliko pomembnejša, ko pa sovraštva, ločevanja in nacionalizmi okrvavljajo nam bližnje dežele in ko se zdi, da so ljudje zgubili zaupanje v vrednote miru, strpnosti in solidarnosti. Prav pri teh vrednotah se bo oplajal letošnji Mittelfest.« Jutrišnje »Stezice« po TV Koper posvečene bančništvu TRST - Jutri bo na zaslonih TV Koper - Capodistria zanimiva oddaja iz niza »Kam vodijo naše stezice«. Voditelj bo tokrat Marij Šušteršič, Id bo s svojimi gosti spregovorili o bančništvu v zamejstvu. Pivi denarni zavodi so pri zamejcih nastali v začetku tega stoletja, vendar zametki segajo daleC v zgodoiino Slovencev, ki žive v Italiji. In prav zgodovinski del, ki je najzanimivejši, bo obrazložil Časnikar in izvedenec Marko IValtritsch Denarni zavodi so veliko prispevali k reševanju gmotnih ipmšanj, kmečkih in revnejših slojev slovenskega prebivalstva, tesno pa so bili povezani tudi s kulturnim in narodnostnim delovanjem Slovencev v Italiji. Njihov vzpon je bil silovit, ustavil ga je razpad habsburške monarhije, povsem uničil pa fašizem. Po drugi svetovni vojni se je slovensko zamejsko gospodarstvo s težkimi napori reorganiziralo, na novo ustanovilo slovensko poslovno banko, istočano pa oživelo nekaj posojilnic in slovensko banko v Gorici. Vztrajno in učinkovito poslovanje vseh denarnih zavodov je v bistvu dokaz uspešnosti taktike in strategije, ki so jo pred prvo svetovno vojno ubmli naši predniki. Imeli so prav, ko so trdili, da je ekonomska samostojnost povezana z večjo svobodo ne le v gospodarskem, temveč tudi v narodnem in kulturnem življenju. V studiu bo beseda tekla o tokratni in današnji situaciji med vodilnimi iz Tržaške kreditne banke, Kmečke banke v Gorici in Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Srečanje predsednikov skupščin dežel s posebnim statutom TRST - V Aosti se bodo danes sestali predsedniki skupščin italijanskih dežel s posebnim statutom ter avtonomnih pokrajin Bočen in Trento. Furlanijo - julijsko krajino bo zastopal predsednik deželnega sveta Cristia-no Degano, ki bo orisal predloge dežele o reformi deželne ureditve in o novih pristojnostih, ki naj pripadajo deželam s posebnim statutom. prireja dne, 23. aprila 1994 s pričetkom ob 14. uri v prostorih hotela Maestoso v Lipici TRETJI TURNIR V BRISKOLI IN TRESETU igra bo potekala v parih Na družabno prireditev z bogatimi nagradami ste vabljeni v čim večjem številu. VPISNINA 10.000 lir (jastnčk Lipica TRŽAŠKA OBČINA / NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA Soglasno stališče o arzenalu sv. Marka Z besedilom se strinjajo tudi prizadeti delavci TržaS^i občinski odbor bo preveril, zahtevajoč neovrgljive dokaze, ali res ne obstaja nikaka možnost nadaljnjega dela za Tržaški arzenal sv. Clarka, kot zatrjuje družba Fincantieri. V primeru, ko bi se to izkazalo za Ueosnovano, kot je občinski svet prepričan, bo občinski odbor zahte-val, naj družba Fincan-beri nemudoma priskrbi arzenalu delo, in sicer v Perspektivi njegove re-alrukturacije. Tržaški občinski odbor bo nadalje zahteval natanCna bi jasna jamstva za zaSCi-to delavcev pred nevarnostjo brezposelnosti ali brezperspektivne dopolnilne blagajne. Tržaški občinski odbor bo napo-sled napravil tudi vse, bar bo v njegovi moCi, da bi območje arzenala ostalo v vsakem primeru neokrnjeno ter da bi ga v bodoCe Cim bolj učinkovito izkoriščali za gradnjo in popravljanje ladij, pri Čemer bi morali podpirati tudi nove naCr-te, kot je tisti za igradnjo pralnice za ladijske cisterne. To je v strnjeni obliki vsebina resolucije, ki jo je sinoči soglasno odobril tržaški občinski svet. Besedilo so skupno izoblikovali tržaški župan, načelniki svetovalskih skupin in predstavniki delavcev arzenala na večkratnih srečanjih v teku dneva. Na enem izmed teh je župan Illy delavce med drugim seznanil, da je predvčerajšnjim prejel pismo, v katerem mu tržaška zveza indu- strijcev potrjuje, da bi bili nekateri krajevni podjetniki pripravljeni prevzeti tisti del dejavnosti arzenala, ki zadeva ladijska popravila, pri Čemer bi ohranili vseh 100 sedanjih delovnih mest. Illy je ob tem izrazil tudi predlog, naj bi Fincantieri Cim prej dala tem podjektnikom ladijska popravila v najem. V razpravo pred odobritvijo resolucije so posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin. Kar zadeva druge točke na dnevnem redu, pa naj omenimo, da svetovalcem niti sinoCi ni uspelo izvoliti občanovega branilca. Kandidatu večine Iginiu Giuressiju je za las spodletelo, da bi dosegel potrebno dvotretjinsko večino. Napori Dežele Vprašanje Tržaškega arzenala sv. Marka in drugih javnih industrij v krizi na Tržaškem je bilo v središCu sestanka, ki sta ga včeraj popoldne imela na sedežu deželne vlade odbornika za industrijo Sonego in za prostorsko načrtovanje Gher-sina s predstavniki družb IRI in Fincantieri ter zveze javnih industrij Inter-sind. Na sestanku je prišlo do izraza predvsem dejstvo, da bo mogoCe resneje vzeti v pretres krizo javne industrije na Tržaškem in iskati primerne izhode iz nje šele potem, ko bo sestavljena nova vlada. Kar zadeva Tržaški arzenal sv. Marka je družba Fincantieri vsekakor izrazila pripravljenost, da 170 od 333 »odvečnih« delavcev arzenala poklicno prekvalificira na posebnih tečajih, tako da bi potem lahko našli zaposlitev v drugih njenih podjetjih, zlasti v tržiški ladjedelnici. Poleg tega bi za kakih 30 nadaljnjih delavcev lahko dobili zaposlitev deloma v Tovarni velikih motorjev in deloma v trgovinskem sektorju. Sonego in Ghersina sta ta predlog potem predstavila na ločenem sestanku sindikalnemu predstavništvu arzenala, ki pa ga je ocenilo kot nezadostnega in poudarilo potrebo po global-nejšem pristopu do celotne problematike, kar pa bo mogoCe storiti le z novo vlado. DOLINA / TRADICIONALNA PRIREDITEV Danes Odprta meja POLEMIKA / O ANTIFAŠIZMU Ljudje, pozor na »kratki spomin«! Mnenje zgodovinarke Marte Verginelh Marjan Kemperle Marta Verginella je vrsto let poučevala zgodovino na naših višjih srednjih šolah Sedaj dela na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete ljubljanske univerze, kjer končuje doktorat iz zgodovine. Čeprav preživlja večji del svojega Časa v Sloveniji, sledi pozorno vsemu, kar se na po-litiCnem prizorišču dogaja v Italiji. Sedanja polemika o fašizmu in antifašizmu jo je razgrela »Antifašizem ni preživet Poskus enačenja fašizma z antifašizmom in po-stavljanje diktature in osvobodilnega boja na isto raven, predstavlja veliko nevarnost. Priča o težnji, da bi fašistične grozote spodrinili iz spomina Tak, fantek spomin pa zna biti zelo nevaren za našo bližnjo bodočnost,« pravi. »Kratki spomin« se je uveljavil na zadnjih političnih volitvah. Zgodovinarka takole ocenjuje odločitve italijanskih volivcev: »Del volivcev je spregledal, pozabil na tisto, kar je bilo, in oddal svoj glas desničarskim kandidatom. Tudi v Franciji je desnica na vladi, a z razliko od francoskih golistov, so italijanski fašisti povsem totalitarno usmerjeni, o čemer pričajo seznami sodnikov, ki bi jih morah odstraniti. Ti seznami so se pojavih le nekaj dih po zmagi desnice na vohtvah.« Kakšno vlogo lahko odigra šola pri uveljavljanju vrednot antifašizma in strpnosti? Odgovor prof. Vergineha ni kdove kako optimističen: »Programi so ostah taki, kakršni so bili v prvem povojnem Času. V veliki meri je od posameznih profesorjev odvisno, koliko zgodovine naučijo dijake, in kakšno zgodovino naudjo.« »Pri tem pa ne gre kriviti le izključno šole,« dodaja. »Treba je tudi pomi-sliti na veliko vlogo, ki jo na tem področju igrajo sredstva javnega obveščanja, pa tudi splošni družbeni procesi. Nemški revizionizem predstavlja jasen poskus prikrivanja preteklosti. To se dogaja tudi v Italiji. Fini je znal zelo dobro izkoristiti medije: na televiziji se je predstavil zelo lepo, uglajeno, televizija pa ni pokazala, kako se je na sedežih MSI srečaval in se družil s škvadristiCni-mi pretepači...« V preteklih dneh je v medijih odmevala njegova izjava, Ceš da je Mussolini najvecji italijanski državnik tega stoletja.. »Ce je Mussolini najboljši državnik, potem pa pomeni, da predstavlja italijanska država pravo polomijo. Njene liberalne prvine so na psu, Ce res potrebuje totahtame politike. Po teh zadnjih vohtvah kaže, da hočejo Italijani popuh-sticne pohtike, kakršen je navsezadnje Berlusconi, vprašanje pa je, ah to res pomaga demokraciji,« je povedala prof. Veiginella, Po njenem mnenju je sedaj potrebna predvsem korenita reorganizacija progresivnega pola. »V zadnjem Času so njegovi predstavniki mislili, da bodo spremenili družbo že z minimalnimi obrati. Cacciari je pravilno ugotovil, da je ves pohticni štab DSL pred pohticnimi volitvami verjel v ponovitev rezultata novembrskih upravnih volitev, a se je uštel,« je ocenila zgodovinarka, in nic kaj optimistično zaključila: »NiC dobrega se nam ne obeta. In to z nobene strani...« Danes in jutri bo na Dolinskem tradicionalna manifestacija »Odprte meje«, ki jo prireja dolinska občinska uprava v sodelovanju z občinama Sežana in Koper. Obiskovalci se bodo med 9. in 19. uro lahko prosto sprehodili po takoimeno-vani »stezi prijateljstva« v dolini Glinščice, to je v smeri Boljunec - BotaC -Beka - Socerb - Prebeneg in obratno, in kar je najbolj pomembno in pomenljivo: vsaj enkrat v letu zanje ne bo nobenih pregrad. Prireditelji kljub temu priporočajo obiskovalcem, naj za vsak primer vzamejo s sabo veljaven osebni dokument. V okviru pohoda bo jutri, ob 13. uri na Beki koncert godbe »Veseli godci«. Vsakoletna manifestacija bo letos tudi priložnost za pomemben občinski kulturni dogodek. Ob 10. uri bodo namreč v Kulturnem centru Prešeren v Boljuncu odprli občinsko knjižnico. Nastopil bo Tržaški oktet. Posebnega pomena bo nato krajša slovesnost podelitve Odličja prijateljstva občine Dolina »in me-morniam« tragično preminulemu javnemu delavcu Saši Oti. rH STAVKA / ZARADI TE2KIH ODNOSOV S PETROLEJSKIMI DRUŽBAMI Bencinski čipalkarji bodo stavkali 19., 20., in 21. t. m. Zaprte bodo tudi črpalke na avtocestah v nočnih urah Prihodnji teden, in sicer v torek, 19., sredo, 20., in v Četrtek, 21. t. m., bo vsedržavna stavka bencinskih Črpalkarjev. Proglasili so jo vsi področni sindikati, in sicer zato, da bi protestirali proti zadržanju petrolejskih družb, ki jih Črpalkarji obtožujejo, da z njimi ravnajo »kot da bi bili v srednjem veku« (sic!). Stališče Črpalkarjev so izčrpneje obrazložili njihovi sindikalni oziroma stanovski predstavniki iz Furlanije-Julijske krajine na tiskovni konferenci, ki so jo priredili vCeraj dopoldne na tržaškem sedežu tiskovne agencije ANSA. Govorili sb deželni tajnik FAIB-Confesercenti Pietro Rosa Gastaldo in pokrajinski predsedniki FIGISC-Confcom-mercio iz Trsta Vittorino Millo, iz Gorice Pino Trani, iz Vidma Lo-ris Pittini ter iz Pordenona Lucio Leandrin, ki dejansko predstavljajo glavnino vseh 800 bencinskih prodajalcev v naši deželi. Za razumevanje sedanjega stanja v tem sektorju je treba predvsem omeniti, da bodo od 1. maja letos cene petrolejskih derivatov na bencinskih črpalkah proste. Tako določa sklep, ki ga je lanskega novembra sprejel medministrski odbor za industrijsko načrtovanje CIPI. Petrolj-ske družbe pa medtem delajo vse, kar jim je mogoCe, da bi ohranile Cim veCji nadzor nad cenami oziroma da bi Črpalkarjem prepredle vsako pravo podjetniško avtonomijo. To pa je v nasprotju z zakonskimi in drugimi predpisi, na osnovi katerih imajo prodajalci bencina iste pravice in dolžnosti kot vsak drug podjetnik. Črpalkarji si resnici na ljubo že dMj Časa prizadevajo, da bi bil prehod v novi režim kar se da postopen in mehak. Prav zato so njihovi stanovski predstavniki ze lanske jeseni predlagali petrolejskim družbam sporazum, na osnovi katerega bi se dejansko dogovorili tudi za ceno bencina po 1. maju 1994. Toda Črpalkarji ob tem postavljajo vrsto zahtev, na primer to, da bi za prodajo od l. julija 1992 dobili posebne premije, ali pa to, da bi v bodoče petrolejske družbe lahko pretrgale pogodbo s prodajalci bencina le pod nazorom posebne arbitraže itd. Petrolejske družbe so te predloge na začetku pozitivno ocenjevale, potem pa so spremenile stališče in 25. marca letos celo pretrgale pogajanja. Prav to je dalo povod za stavko, zaradi katere na navadnih Črpalkah ne bo mogoCe kupiti bencina vse od ponedeljka, 18. t. m., ob 19. uri do petka, 22. t. m. , ob 7. uri zjuhaj. Kar zadeva Črpalke na avtocestah, pa bodo zaradi stavke zaprte v nočnih urah. Črpalkarji upajo, da bo stavka pripravila petrolejske družbe do povratka k pogajalski mizi. KULTURA h Primorska poje jutri v Trstu Govoril bo minister Pelhan Z jutrišnjim koncertom v Kulturnem domu v Trstu se zaključuje pot letošnje 25. mednarodne zborovske revije Primorska poje. Približno štiri tedne po otvoritvenem koncertu v Postojnski jami bo najmnožičnejšo zborovsko prireditev Slovencev kronal koncert prav v Trstu, kjer je spomladi leta 1970 začela svojo uspešno pot po primorskih krajih vzdolž državne meje med Slovenijo in Ita-lijo. Koncert bo ob 17. uri. Predstavilo se nam bo še zadnjih šest zborov (skupno jih je bilo letos prijavljenih 116), in sicer MoPZ Fantje izpod Grmade, Zenski učiteljski zbor Tolmin, MePZ Župnije sv. Stefana iz Vipave, Dekliški zbor Vesna iz Križa, Primorski akademski pevski zbor V. Vodopivec in MePZ Primorec-Tabor. Slavnostno vzdušje bo še posebej podctala prisotnost nekaterih častnih gostov. Med temi bo slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan, ki je sprejel vabilo ZSKD na priložnostni govor, prisot-n6 bo nagovoril podprodsodnik dožolno vlado Giancarlo Pedronetto, v imenu SKGZ pa bo pozdravil predsednik Klavdij PalCiC. Primorska poje, ki v svoji srebrni preobleki vedri srca s pesmijo tako številnih pevskih zborov in skupin, je ob letošnjem jubileju deležna dveh uglednih pokroviteljstev, in sicer predsedstva Dežele F-Jk in vlade R. Slovenije. DamianaOta TRST 6 Sobota, 16. aprila 1994 NOVICE Svetovalec Strizzolo o skladiščih Monfeshell Deželni svetovalec Ivano Strizzolo (Ljudska stranka) je deželnemu odbom vložil svetovalsko vprašanje o trenutnem stanju, v katerem se nahajata skladišči Monteshell v Viscu, v videmski pokrajini, in v Miljah. Deželni svetovalec v vprašanju ugotavlja, da obstaja možnost, da bodo uslužbence iz Visca lahko vpisali v sezname mobilnosti, kar bi prav gotovo povzročilo veliko škodo naftnim podjetjem, ki z gorivom oskrbujejo Gorico, Videm in Trst. Deželni svetovalec zato poziva deželni odbor, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi do tega ne prišlo, na predsednika deželne vlade pa se obraCa s prošnjo, da bi se izjasnil o perspektivah, pred katerimi se sedaj nahajata skladišči. Nagrade TZ “Zvestobi delu" Trgovinska zbornica sporoča, da je bil razpisan natečaj za nagrade zvestobe delu in gospodarskemu razvoju. V poštev pridejo delavci z najmanj 35 leti neprekinjenega dela v istem podjetju v bančnem ah zavarovalnem sektorju, 30 let dela v industrijskem, trgovskem, pomorskem, ah prevoznem sektorju, 25 let dela v poklicnem uradu in 20 let dela v drugih podjetjih. Sedem štipendij za medicince in biologe Institut za mladoletnike razpisuje natečaj za sedem štipendij za diplomirance iz medicine in kirurgije, bioloških ved in laboratorijske tehnike. Štipendije bodo “nagrajenci" prejeli za eno leto, sodelovah pa bodo morah pri izdelavi načrtov o delovanju Instituta za mladinsko vzgojo. Prošnje morajo interesenti vložiti do 2. maja v uradu Instituta za mladoletnike, v Istrski ulici, 65/1. Tečaj za tuje jezike Kulturno združenje “Scuola popolare" sporoča, da je v teku vpisovanje v tečaje tujih jezikov, ki se bodo zaCeh v tem mesecu. Letos so na sporedu tečaji angleščine (prve, druge in treje stopnje), nemščine, francoščine, španščine, slovenščine, srbohrvaščine in ita-hjanšCine za tujce. TeCaji bodo dvakrat ah trikrat tedensko, trajah pa bodo po dve uri. Podrobnejše informacije so na razpolago na tajništvu Zduženja v Ul. Bathsh 14/b, vsak dan od 17. do 19. ure (tel. 634064, ah 365785). m IH&i i ! ."h 8 'S: Hi! lil V nedeljo, 24 t.m. ponovna izvedba ‘Trst na kolesih" Trst ima na športnem področju bogato tradicijo. V raznih disciplinah so se uveljavih športniki, Id so ponesli ime našega mesta širom po svetu. To tradicijo žeh nadaljevati tudi sedanja občinska uprava, ki je za nedeljo, 24. t.m.poskrbela za pobudo “Trst na kolesih", ki je odprta vsakomur, ki se žeh udeležiti kolesarskega izleta do Sesljana in nazaj. Start dirke in cilj bosta na Trgu Unita. “Dirka" bo letos na sporedu že Četrtič zapored, prireja pa jo tržaška občinska uprava s sodelovanjem Kolesarskega društva Veterani Cottur in seveda Italijanske kolesarske zveze. Na progi so predvideni tri postanki, na katerih se bodo kolesarji lahko okrepCah, vsi pa bodo na startu prejeli spominska darila. Vpisovanje (5000 lir na osebo, ki bodo namenjene združenju Unicef) se bo zaključilo ob 12. uri, dne 23. aprila, v Ul. Grispi, 9 (tel. 771423). V pivovarni Forst revija tržaških kantavtorjev V torek, 19. trn., ob 20.30, se bo v pivovarvi Forst nadaljevala šesta pokrajinska revija tržaških kantavtorjev. Na sporedu bo drugo polfinalno tekmovanje, na katerem bodo nastopih pevci s tržaškimi pesmimi, ki jih je uglasbil Roberto Gerolini, napisal pa Giordano Marassi. Nastopila bo tudi glasbena skupina “Bihows ’85“. V Četrtek, 21. trn., ob 20.30 pa bo v Forstu drugi večer z naslovom “Srečanje z avtorjem". Sodelovah bodo Umberto Lupi, Mimmo Lo Vecchio, Tony Damiani in Edy Meola. : 1 5 . ■: i ■ ■ lllif BI j - ■ Omejitve pri ogrevanju Devinsko-nabrežinska občinska uprava obvešCa prebivalstvo, da je občinski odbor odobril sklep, na osnovi katerega lahko občani pozneje izključijo ogrevalne naprave na celotnem obdnskem ozemlju, in sicer od danes do konca meseca v stavbah, ki so namenjene bivanju, uradom, rekreativnim, društvenim in verskim dejavnostim, trgovinskim in športnim dejavnostim ter v šolah. Ogrevanje je dovoljeno največ šest ur dnevno, in sicer od 5. do 23. ure vsakega dne. Tržaška občinska uprava pa sporoča, da bodo uradi oddelka za gradbene koncesije v Pasaži Costanzi 2 zaradi del na električnih napeljavah zapiti od ponedeljka. 18. tm. do petka 17. junija; odprti bodo le ob sobotah, od 9. do 13. ure. Po dogovom pa bodo uradi le za profesionalce odprti ob torkih in petkih, od 17. do 19. ure. lili™ mm JJj : ■ M m s SKUPNA POBUDA SLOVENSKEGA KLUBA IN KROŽKA ISTRIA Srečanje s pisateljem Marjanom Tomšičem Avtorja in n jegovo delo predstavilo Jasno Čebron Slovenski pisatelj Marjan Tomšič je bil vCeraj gost Slovenskega kluba in Kulturnega krožka Istria iz Trsta, ki sta v zadnjem Času imela že celo vrsto odmevnih skupnih kulturnih pobud. Včerajšnje srečanje sta priredila skupno s koprskim klubom Istra (zastopal ga je Milan Gregorič), ki se zavzema za dialog in za pretakanje idej v istrski stvarnosti. Avtorja znanega romana o Sa-vrinkah, ki je rojen v Mariboru, a že vrsto let živi v Istri, na katero je zelo navezan, je predstavila Jasna Cebron. Spregovorila je o njegovem preprostem, zelo živahnem slogu ter o njegovi navezanosti na istrsko ljudsko izročilo, ki je vseskozi prisotno v njegovih romanih. Roman Savrinke bo v kratkem izšel v italijanskem prevodu izpod peresa Diomire Bajc. Tomšič je povedal, da se je dobesedno zaljubil v Istro in v nje- ne ljudi, ki jo tako polno notranje doživljajo. V istrskem Človeku občuduje trdnost in vztrajnost, a tudi veliko voljo do življenja. Dobro obiskano sre- čanje v dvorani ACLI sta uvedla Marino Voci in Sandor Tence, ki sta napovedala nove skupne pobude Slovenskega kluba in krožka Istria. ROSSETTI Večer brez glavne zvezde Sinoči je bilo v gledališču Rossetti srečanje o »Neredu Čustev in predpisi oCetov«, ki spremlja uprizoritev Schillerjeve drame Spletke in ljubezen. Poleg domačih gostov, kot so režiser predstave Nanni Garella, psihiater Franco Rotelli in glasbeni kritik Carlo Muscatello, sta bila najavljena še dva pomembna netržaCana: znana novinarka Natalia Aspesi in pisatelj Aldo Busi, ki je delo prevedel. Zlasti zadnji dve imeni sta privabiti kar precej ljudi, marsikoga pa je verjetno zanimalo predvsem srečanje z Busijem, ki je znan tudi po svoji morda pretirani polemičnosti. Bu-sija pa ni bilo, ker mu ni bil po volji avto, ki bi ga bil moral pripeljati iz Brescie. Kljub njegovi odsotnosti pa je bilo srečanje, ki ga je vodil novinar Carpitta, nadvse zanimivo, (bov) Z ukradenim motornim kolesom do... zapora Izvidnica letečega oddelka tržaške kvesture je v Četrtek popoldne v mestnem središču opazila mladega moškega, ki se je peljal na motornem kolesu brez Čelade, švigal mimo avtomobilov in naposled zapeljal še v cono, prepovedano za promet na Borznem trgu. Zasledovanje se je zaključilo po nekaj minutah. Ko so policisti moškega ustavili, so ugotovili, da je motorno kolo ukradel malo prej. Zato je 31-letni Dario Bi-siachi iz Ul. Abro konCal svojo pot v koronejskem zaporu. PREDAVANJA / N3K IN SODOBNA SLOVENSKA KNJIŽEVNOST Najprej o sodobni slovenski poeziji V/ Gregorčičevi dvorani je včeraj predaval Boris Paternu - V sredo drugo predavanje S Pogledom na slovensko poezijo, o kateri je predaval Boris Paternu, se je vCeraj (foto KROMA) začel ciklus predavanj, ki jih Narodna in študijska knjižnica namenja sodobni slovenski književnosti. Kot smo že poročali, niz predvideva vsega štiri predavanja. Naslednje bo v sredo, 20. aprila, ko bo Helga GlušiC govorila o Razvojnih značilnostih sodobnega slovenskega romana. Teden kasneje, se pravi v sredo, 27. t.m., bo Denis Poniž predaval na temo Sedemdeseta in osemdeseta leta v slovenski dramatiki. Zaključno predavanje bo v torek, 3. maja, ko bo Miran Košuta govoril o slovenski literaturi v Italiji. Eva Klotz danes v Trstu Deželna svetovalka s Tridentinskega Eva Klotz bo danes gost tržaškega kulturnega združenja Mitte-leuropa. Skupaj z Aloisom Zingerlejem bo ob 18. uri predavala v dvorani S. Maria Maggiore v Ul. del Collegio 6 o tirolskih Schiitzen ter o obrambi istovetnosti razdeljenega ljudstva. PROCES / SMRT PRI DELU TRŽAŠKA KNJIGARNA / PREDSTAVILI KNJIGO A. PRIJATELJA Pivi obtoženec je vse zanikal Na procesu zaradi smrti pri delu Antonia Rosi-nija, ki se je maja lani smrtno ponesrečil pri padcu z zidarskega odra na Reški cesti 17, je vCeraj pretor Manila Salva za dobri dve uri zaslišala enega od obtožencev, Bruna Marchesija. Moški je skupno z Giorgiom Bu-lichem obtožen nenamernega umora nesrečnega delavca, Ceš, da naj bi ne poskrbel za varnost na delovnem mestu. Marchesi je vCeraj ponovil, da Rosini sploh ni bil njegov uslužbenec (po drugi strani pa tudi Buli-ch trdi isto). Obtoženec je povedal, da je dobil v zakup delo za prenovitev pročelja in pokritje poslopja na Reški cesti 17. Dela za skupnih 143 milijonov lir naj bi dal nato v podzakup obrtniku Bu-lichu, ki naj bi mu pre- skrbel zidarski oder (7.900 lir za kvadratni meter zidarskega odra) Marchesi je obrazložil, da je taka praksa nekaj običajnega na gradbenem področju. Bulichu naj bi plaCal vsega 31 milijonov hr, za kar naj bi mu Buli-ch izstavil fakture z davčno številko IVA (medtem ko Bulich trdi, da že od leta 1985 ne razpolaga več z davčno številko...). Marchesi je demantiral pričevanje Bulichevega sina, ki je pričal, da je bil Marchesi ob uri nesreče na delovišču. Obtoženec je sodnici povedal, da je zapustil delovno mesto le nekaj minut pred nesrečo, ko pa je zvedel zanjo je zaradi živčnega zloma zbežal domov. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek z zaslišanjem drugega obtoženca Giorgia Bulicha. Alkoholizmu se lahko upremo z branjem Poljudno in prijetno napisana knjiga, ki je namenjena širokemu krogu bralcev, v prepričanju, da se mora dandanes veliko ljudi posredno ali neposredno soočiti z zasvojenostjo z alkoholom. Gre za knjigo Pijem, torej sem?, ki jo je napisal Anton Prijatelj, sicer odgovoren za dispanzer za medicino dela v Novi Gorici. Knjigo so vCeraj na pobudo Tržaške knjigarne in Slovenskega zdravniškega društva predstavili v Tržaški knjigarni, kjer so o pobudi, avtorju in njegovemu delu govorili predsednik Slovenskega zdravniškega društva Rafko Dolhar, glavni urednik Zdravstvenega vestnika Jože Drinovec in Bernard Špacapan, predstojnik oddelka za zdravljenje alkoholiz-Utrnekzvčerognje predstavttvevTižcSc kr^gari (foto KROMA) ma v goriški bolnišnici. KONCERT / TOLKALA IN KLAVIR Openska glasbena srečanja se iztekajo Tretji in zadnji kon-cert iz pomladanskega jjiza glasbenih srečanj, ki jih prireja SKD Tabor in ki bo na sporedu jutri, ob 10.30 v Prosvetnem do-mu, bo predstavil openskemu občinstvu nenavadno komorno skupino, ki jo sestavljata dva Jolkalca ob spremljavi klavirja. Na oder bodo stopili mladi izvajalci Tom Hmeljak in Pietro _RICMANJE Koncert v Babni hiši Godbeno društvo iz Ricmanj priredi jutri, ob 18.30 v ricmanjski Babni hiši koncert, na katerem se bosta predstavila Etto-re Michelazzi in Tatiana Doniš v komorni sestavi Havte.in harfe. Flavtist Et-tore Michelazzi je zaključil glasbene študije na državnem konservatoriju G. Tartini pod mentorstvom profesorice Fin-co. Večkrat je sodeloval v orkestrskih in komornih zasedbah; sedaj pa je stalni član orkestra I Cameri-sti Triestini. Po opravljeni diplomi se je udeležil raznih izpopolnjevalnih tečajev. Dosegel je drugo mesto na Državnem natečaju Citta di Cento. Pred kratkim pa se je udeležil s kitaristom Markom Ferijem turneje po Avstraliji. Tatiana Doniš je mlada harfistka, ki ie pred leti diplomirala na konservatoriju Tartini v razredu prof. Giuliane Stecchine. Že pred diplomo pa je dosegla visoke uvrstitve na Natečaju v Parizu in na Državnem natečaju Salvi. Nato se je izpopolnjevala 1. 1991 Pod mentorstvom prof. Asje Varosje Agassievne, ki poučuje v petro-burškem konservatoriju. Michelazzi in Doniso-va sta pred kratkim stvo-rila duo, da bi poglobila komorni repertoar njunih instrumentov: njun prvi javni koncert se je odvijal v sklopu miljske manifestacije Benvenuta Estate v juliju 1. 1992. Na ricmanj-skem koncertu bosta izvajala Divertimento iz 1. 1933 italijanskega sklada-tslja Adoneja Zecchija (1904); Cinq nuances M. Berthomieuja, Swing I iz k 1972 francoskega skladatelja Jascguesa Bondo-na (1927), Sonata v Es duru nemškega skladatelja Luoisa Spohrja (1874-1859) in Suite op. 6. B. Hilseja. L. A. Obvestilo Devinsko nabreZinska občina obvešča, da je na oglasni deski na Županstvu izobešen predlog novega pravilnika za zasedbo javnih prostorov in zemljišč. Zainteresirani si ga lahko ogledajo v uradu za ekonomat. Sponton, ki bosta igrala na vibrafon in marimbo, ter pianistka Beatrice Zonta. Hmeljak že dolga leta sodeluje s harmonikarskim ansamblom Syinthesis 4 in tudi v raznih komornih in orkestralnih zasedbah (Came-risti triestini, Serenade ensemble...). Lani je diplomiral iz tolkal na konservatoriju G. Tartini pod mentorstvom prof. G. Ziralda; letos pa bo koncertiral na tržaškem konservatoriju v sklopu ciklusa najboljših diplomirancev lanskega šolskega leta. Tudi Pietro Sponton je zaključil glasbene študije na tržaškem konservatoriju; že tri leta je elan Mestnega orkestra iz Padove, 1. 1993 pa je sodeloval s Komornim orkestrom Citta di Verona. Poučeval je tolkala na Glasbeni mestni šoli v Veroni, v letošnjem šolskem letu pa je docent glasbene šole v Carlinu (Videm). Beatrice Zonta se je po opravljeni diplomi iz klavirja na tržaškem konservatoriju izpopolnjevala predvsem na področju komorne glasbe. Obiskovala je tečaje Valdme, Capursove, Vol-coka in Toffola. Letos pa sledi tečaju šole Tria di Trieste v Devinu. Od 1. 1990 uspešno nastopa v klavirskem duu z Vesno Zuppin. Beatrice Zonta že mnogo let pouCuje na Glasbeni matici. Spored openskega koncerta se bo pričel s skladbo Contertino per ma-rimba op. 21 iz 1. 1940, ki ga je napisal skladatelj italijanskega rodu Paul Creston (1906-1985). Sledila bo skladba A dancer at Heart Billa Mohlenhof-fa, nato pa bo na vrsti Ali the children Stanleya Jordana. Glasbeno srečanje bodo zaključile tri sklacb be iz Mikrokozmosa Bela Bartoka (1881-1945). Luisa Antoni ROJAN Umrl Angel Turk Angela Trnka ni veC. V starosti 88 let je v četrtek pod večer za vedno zaspal. Težko je verjeti, da ne bomo veC srecevah tega sivolasega gospoda, zadnja leta res že bolj utrujenega koraka in malce usločene postave a vedno živih radoželjnih oci pa milega in prijaznega nasmeška. Angel Turk je bil človek velikega notranjega bogastva in obsežnega znanja, do katerega se je dokopal z lastno prizadevnostjo. Njegov konjiček je že od mladih tržaških let bila kultura in prosveta, ljubil je lepo knjigo in gledališče pa glasbo. Raziskoval je našo preteklost na Tržaškem, preučeval je krajevne narodopisne zanimivosti zlasti Rojana in Barko-velj, kjer je preživel večino svojega življenja. Zanimalo ga je vse, kar je bilo skozi zgodovino povezanega z našo narodnostno skupnostjo, živo je podoživljal ta naš povojni Cas, se radostil ob uspehih in trpel ob neuspehih. Bolela so ga razhajanja, kajti v njegovem razmišljanju in delovanju ni bilo prostora za nic drugega kot za skupne koristi. Toda njegova blaga zunanja mirnost je bila kot koprena Cez njegovo odločnost in upornost še iz mladeniških let Osnovnošolsko in srednješolsko znanje je sprejemal v nemških šolah v Trstu, uk za pomorsko strojništvo in železostrugarstvo je dobival v italijanščini, narodno zavest je Črpal iz slovenske materinščine. Obvladanje treh jezikov in strokovno znanje ga je povzdignilo na vodstveno raven v ške-denjski železarni in pri nemškem podjetju v Toskani, toda njegovo srce je gorelo za slovenstvo. Sokol v otroških letih, elan rojanske Zarje v mladeniških in snovalec ilegalnega delovanja v družbi z Roman Pahorjem, Dragom Žerjalom, Vekoslavom Spangerjem in Zvoni-mirom Milošem. Bil je to Cas fašističnega nasilja, ko se je koval njegov značaj. Po koncu druge svetovne vojne je skupno z ženo TonCi, igralsko navdušenko, pomagal obnavljati prosvetno življenje v Barkovljah, sodeloval od leta 1953 z ženo pri radijskem odm s psevdonimom Angel Prašelj in po njeni smrti še naprej vse do leta 1970, nastopal je tudi na odrih, pozneje se je posvetil zbiranju gradiva o Slovencih v Trstu, o prosvetnem življenju v Rojanu in Barkovljah, sodeloval pri poimenovanju šole v obeh predmestnih predelih, zbiral je gradivo za brošuro "Rojan skozi Cas”, za brošuro "Barkovlje” je napisal sestavek o barkovljanski šoli, za leksikon Slovencev v Italiji je zbral gradivo o Greti in Rojanu, bil je soustanovitelj in dolgo let odbornik Društva slovenskih upokojencev, odbornik Slovenskega planinskega društva in od leta 1982 obnovljenega kulturnega društva Barkovlje. V Barkovljah ni bilo prireditve ah srečanja, kjer ne bi bil prisoten, reden gost je bil na gledaliških predstavah v Kulturnem domu in na koncertih Glasbene matice, na knjižnih predstavitvah v Tržaški knjigami in še in še. Z njegovo smrtjo bomo občutili praznino, manjkal nam bo dobri, razmišljujoci gospod Turk, manjkal nam bo dobri človek. Ostal pa nam bo lep spomin nanj in s spominom tudi marsikateri poduk Počivajte v mim, gospod Angel. Jože Koren »Za našo razvojno strategijo v II. republiki« ( 8. DEŽELNI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI Danes, 16. aprila, ob 16.00 v Modri dvorani Hotela Savoia v Trstu Nadaljevanje: jutri, 17. aprila, ob 10.00 v Kulturnem domu na Proseku MARKET Lokev 4/b - 66215 DIVAČA - Tel./fax 0038667-67509 odprto vsak dan od 7.30 do 19.30 TUDI V NEDELJO OD 8. DO 12. URE V NEDELJO SVE2 KRUH VČERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 16. aprila 1994 BERNARDA Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.52 - Dolžina dneva 13.34 - Luna vzide ob 9.31 in zatone ob 1.00. Jutri, NEDELJA, 17. aprila 1994 RUDOLF VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,9 stopinje, zračni tlak 1015,6 mb, ustaljen, veter 15 km na uro jugovzhodnik, vlaga 63-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Letizia Amodeo, Gabriella Romano, Kevin Di Costa, An-drea Braida, Roberto Piller. UMRLI SO: 71-letna Silvano Bevilacqua, 74-letna Giovanna Scrobe, 66-letni Francesco Leale, 86-letna Antonia Zacevich, 86-letna Aliče Modenese, 93-letna Anna Dagri, 80-letni Luciane Seifert, 21-letni Antonio Bartolomeo, 87-letni Giovanni Diviach, 93-letna Caterina Tavella, 84-letni Alberto Pesteh OKLICI: uradnik Mauro Savron in odvetniška pripravnica Barbara Godina, elektromehanik Riccardo Rigutto in uradnica Cristi-na Paoletti, uradnik Enri-co Pellegrini in uradnica Daniela Maggi, agent JV Massimo Miani in ZA VAŠO POROKO... Eaom' FOTOGRAFIJA IN VIDEO EGON Oglasite se pravočasno TRST - Ul. Oriani 2 (Barriera) Tel. 766-649 uradnica Cristina Sca-ramelli, finančni izvedenec Massimiliano Feresin in turistična operaterka Arianna Forti, podčastnik El Gregorio Cavaliere in v pričakovanju zaposlitve Tiziana Corvasce, delavec Benito Galante in prodajalka Cristina Bosi, delavec Luciano Genzo in Solnica Caterina Modri, uradnik Fabrizio Siderini in uradnica Sara Drobnich, agent JV Maurizio Mattesi in prodajalka Monica Di Noia, podjetnik Dario Zardi in uradnica Giuliana Dudine, termotehniCni izvedenec Alessandro Sasso in trgovka Michela Erbis, opremljevalec stanovanj Damiano Dodini in prodajalka Giulia Arduini, uradnik Alessio Dodini in prodajalka Daniela Conci-na, delavec Alessandro Co-valero Bussani in tajnica Elisabetta Barbieri, uradnik Gianfranco Ferri in vzgojiteljica Annalisa Fragia-como, uradnik Fabio Mar-chi in vzgojiteljica Manue-la Guldin, uradnik Luca Pertosi in poklicna bolničarka Paola Bernardon, trgovec Mario Fonda in prodajalka Francesca Can-narsa, gasilec Roberto Per-segatti in uradnica Elena Burra, trgovec Giancarlo Barducci in Študentka Elena Frezza, Šofer Mauro Teia in uradnica Deborah Scrobe, gradbenik Giuseppe Maestrutti in gospodinja Daniela Calenda, agent JV Massimiliano Ca-lea in uradnica Daniela Dussi. u LEKARNE Od ponedeljka, 11., do nedelje, 17. aprila 1994. Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. . 764441), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Trg Cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništva Trst in Gorica obveščata, da so razpisane nove pokrajinske lestvice za začasno namestitev upravnega in tehničnega osebja na Šolah, veljavne za triletno obdobje (S.L 1994/95, 1995/96 in 1996/97). Lestvica za pomožno osebje (sluge, varuške, itd.) je zaprta od 1. 1989; v to lesvi-co se lahko ponovno vključi le osebje, ki je bilo že na lestvici pred tem letom in želi izpopolniti podatke. Rok za vložitev prošenj zapade 23. aprila. Obrazce dobite na sedežu sindikata, ul. Carducci 8, Trst, tel. St. 370301, vsak ponedeljek od 17.30 do 18.30, torek, od 11.30 do 13. ure, sredo 15.30 od 17. ure in Četrtek, od 9.30 do 11. ure. LICEJ F. PREŠEREN obvešča, da bodo roditeljski sestanki (z uvodnim srečanjem s svetovalko Kristino Martelanc) po sledečem razporedu: v ponedeljek, 18. t. m., ob 17.30 za prve in druge razrede znanstvenega liceja (A, B, C) ter za vse razrede višje gimnazije in klasičnega liceja ter v torek, 19. t. m., ob 17.30 za tretje, Četrte in pete razrede znanstvenega liceja. E3 ČESTITKE Danes praznuje svoj drugi rojstni dan naš dragi Erik. Vse najboljše mu želijo bratec David, mama Clara in očka Roby. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) Danes se vzameta Sara in Mitja Obilo sreče in ljubezni na skupni življenjski poti vama voščita brata AlojSa in Alex s Carolyn in Laro PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Radunke Smotlak daruje družina Kolarič (Mackolje) 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Sašo Ota darujejo Alessandra, An-naflora in Edi 300.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na svoje drage, na prijatelje in znance darujeta Dušan in Božena Košuta - Impexport Trst; za Staneta Starešiniča, Mirana Hrovatina, Nadjo KriSCak, Evelino Pahor, Maria Milica, Nevo Ferjančič, Joška Lukeša, Dušana Hreščaka in Alda Hrovatina 50.000 lir za Glasbeno matico, 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, 25.000 za nagrobni kip Ubaldu Vrabcu, 25.000 lir za Sklad Albina Bubniča, 50.000 lir za Dijaško matico, 50.000 lir za OZE pri NSK in 25.000 lir za SPDT Trst; za Marijana Štoko, Josipa Furlana, Marijo Starc vd. Daneu, Petra Cherina, Dano Lukša, Dragico Majoski-Ukmar in Štefanijo Bukavec 25.000 lir za Godbo na pihala Prosek, 25.000 lir za spomenik NOB na Proseku, 25.000 lir za spomenik NOB na Kontovelu in 25.000 lir za AO Jaka Stoka; za Marijo Pavlica-Legisa, Emila LegiSo in El-so Negrini Urdih 25.000 lir za SKD Cerovlje-Mavhinje; za Santo Zerjal-Zeriali 25.000 lir za spomenik NOB v Boljuncu; za Gio-vanno Pobega in Slavico Barut 50.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine; za Ivana-Tojo Sirka, Josipa Sedmaka, Ferdinanda Košuto, Berta Semeca, Slavico SuleiC-Sulli - Kraljevo, Pepija Daneva, Josipa Košuto, Ivana Grudna, Odona Sedmaka, Hermana SulCiCa, Danilo Bogatec-Tretjak in Danilota Bogatca 100.000 lir za obnovo ploSCe-spomenika na cesti pri Križu, 50.000 lir za spomenik NOB v Križu, 50.000 lir za Glasbeno matico, 25.000 lir za pevski zbor Vesna in 25.000 lir za SD Mladina, za Radunko LaziC-Smotlak, Ljubomira Sancina, Olivo Zerjul vd. Bandi, Vido Verk in Eligia Tula 25.000 lir za KD Ra-potec in 25.000 lir za spo- menik NOB v Mackoljah; za Sonjo Stopar vd. Požar in Aleksandra Grgiča 25.000 lir za spomenik NOB v Bazovici; za Lauro Miklavec, Zoro Martelanc in Marijo Zorn vd. Civardi 50.000 lir za TPK Sirena in 50.000 lir za SKD Barkovlje; za Lidijo Cotic-Gregori 25.000 lir za KD Skala; za Ivanko Vidali vd. Kobal, Francko Skerlavaj, Dušana Sosiča, Giulia Skerlavaja, Leopolda Bana in Bruno Jugovič 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk, 25.000 za Sklad »Mostarske žrtve«, 25.000 lir za SKD Tabor, 25.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost in 25.000 lir za spomenik NOB na Opčinah; za Ivana-Janka Trampuža 25.000 lir za spomenik NOB v Zgoniku; za Edvarda Grudna, Ladija-Vladi-mira Žerjala in Janeza Grudna 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 25.000 lir za SZ Sokol; za ing. Milana Čoka 25.000 lir za spomenik NOB v Lonjerju; za Silvana Scuko in Angela Cernjavo 25.000 lir za spomenik NOB v Gabrovcu; za Danilo Slavec 25.000 lir za DPZ Valentin Vodnik; za Sašo Ota 25.000 lir za KD Slovenec iz BorSta. Namesto cvetja na grob Sante Žerjal daruje družina Santi 30.000 lir za KD F. Prešeren. V počastitev spomina Piera Callina daruje žena Anica 100.000 lir za SKD Barkovlje. Ob obletnici rojstva Guerina Husu daruje družina Husu 100.000 lir za FC Primorje in 50.000 lir za sekcijo VŽPI-ANPI Prosek-Kontovel. t V 88. letu starosti je odšel od nas naš dragi nono in tast Angel Turk Vsem, ki so ga poznali in cenili, naznanjajo žalostno vest vnukinja Katja, vnuk Aleš in snaha Lida. Pogrebna svečanost bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 12.15 v barkovljanski cerkvi. Pred pogrebom bo ležal v kapelici barkovljanskega pokopališča. Trst, 16. 4. 1994 Žalovanju se pridružuje Mara Debelih Ko se zadnjic poslavljamo od Angela Turka, tasta oziroma nonota, smo ob Lidi, Katji in Alešu vsi prijatelji Ob smrti Angela Turka, dolgoletnega igralca in sodelavca, izrekajo iskrena sožalje svojcem uslužbenci Radia Trst A Ob smrti dragega prijatelja in dolgoletnega sodelavca Angela Turka izraža prizadetim svojcem občuteno sožalje SKD Barkovlje Društvo slovenskih upokojencev Trst izraža ob smrti svojega dolgoletnega požrtvovalnega odbornika Angela Turka svoje občuteno sožalje vsem svojcem. TRST GORICA 8 Sobota, 16. aprila 1994 SLOVENSKO STALNO ©LEDALIŠCE Samuel Beckett NE JAZ in POSLEDNJI TRAK (enodejanki) IGRATA LUČKA POČKAJ IN GOJMIR LEŠNJAK Danes, 16. aprila, ob 20.30 v Mali dvorani gledališča ”F. Prešeren" v Boljuncu SLOVENSKO STALNO ©LEDALIŠCE Miroslav Krleža V AGONIJI Režija Boris Kobal Danes, 16. t. m., ob 20.30 KD ROVTE -KOLONKOVEC Ul. Monte Semio 27 vabi danes, 16. t. m., ob 20. uri na večer z dramsko skupino KUD Domovina iz Ospa z veseloigro v narečju Toneta Partljiča “SLIKAR V TOLMUNU” SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST Ob 90-letnici obstoja vabi na ELITNI PLANINSKI PLES v prostore JOLLY HOTELA, Korzo Cavour 7, danes 16. aprila, z začetkom ob 20. uri. Igral bo ansambel ADRIA KVINTET. Kultumo-humoristični program in večerja. Vstop samo z vabili. KINO ARISTON - 14.30, 18.05, 21.40 »Schindler’s list«, r. Števen Spielberg. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »My Life - Questa mia vita«, i. Michael Keaton, Nicole Kidman. EXCELSIOR AZZUR- RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Maniaci sentimen-tali«, i. Ricky Tognazzi, Barbara De Rossi. NAZIONALE 1- 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Rapa Nul«, r. Kevin Reynolds, prod. Kevin Costner. NAZIONALE 2 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L’amico d’infanzia«, r. Pupi Avati. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Della-Morte DellAmore«, i. Rupert Everett, Anna Falchi. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II giardino segreto«, r. F. F. Coppola. GRATTACIELO 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Getaway« i. Kirn Basin-ger, Alec Baldvvin, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.30, 19.00, 21.45 »II rapporto Pelican«, r. Alan J. Pakula, i. Julia Roberts, Denzel Washington. EDEN - 15,30 - 22.00 »Barbarella, i caldi istinti di una ninfomane di lus-so« porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL -15.45, 17.50, 20.05, 22.15 »Phila- delphia«, i. Tom Hanks, Denzel Washington. ALCIONE -17.00, 19.30, 22.00 »Nel nome del pa-dre«, r. Jim Sheridan, i. Daniel Day-Lewis, Emma Thompson. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »Tra cielo e terra«, r. Oliver Stone. RADIO - 15.30 - 21.30 »Analita«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. HI PRIREDITVE SK BRDINA vabi vse člane, atlete in simpatizerje na zaključni družabni večer in nagrajevanje atletov, ki bo danes, 16. t. m. v Domu Brdina na Opčinah od 19.30 dalje. V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU- Ul. Do-nizetti 3 bo danes, 16. t. m. predavala prof. in prevajalka Diomira Fabjan -Bajc o BOGASTVU DVOJEZIČNOSTI. Začetek ob 18.30. GODBA NA PIHALA iz Ricmanj vabi jutri, 17. t.m., ob 18.30 v Babno hiSo-Ricmanje na KONCERT dua flavta-harfa, Nastopa Ettore Michelaz-zi, učitelj flavte na glasbeni Soli v Ricmanjih in Ta-tiana Doniš, harfa. Na sporedu: Zecchi, Berthomieu, Bondon, Spohr in Hilse. Vabljeni ! SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - Jutri, 17. t.m. v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 10.30 bo na sporedu tretji koncert pomladanskega niza. Nastopajo Tom Hmeljak (vibrafon, marimba), Pietro Sponton (vibrafon, marim-ba) in Beatrice Zonta (klavir). Na sporedu P. Cre-ston, B. Mohlenhoff, S. Jordan in B. Bartok. Preživite z nami prijetno glasbeno matinejo. 2] OBVESTILA V CERKVI SV. JERNEJA V BARKOVLJAH bo danes, 16 t.m., ob 20.30 koncert nabožne glasbe zbora Jacobus Gallus, ki bo, pod vodstvom Janka Bana, izvedel gregorijanski in protestantski koral ter vrsto skladb tržaških in tujih avtorjev. Vljudno vabljeni! ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET župnije Sv. Jerneja z Opčin vabi na predstavitev knjige »Opčine, zgodovinski oris župnije«, ki jo je napisal dr. Ivan Artač.Predstavitev bo v dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah danes, 16. t.m., ob 17. uri. ZAKAJ SMO KRITIČNI DO DRUGIH, kako nas kritičnost ovira v življenju in kako jo lahko obvladamo. Delavnica bo danes, 16. t. m., od 13.45 do 19. ure v Dolini. Vodita Viljam in Jožica. Za informacije tel. St. 227041. ZADRUGA ”NAS KRAS” vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju jutri 17. aprila, ob 20. uri, v drugem sklicanju pa v ponedeljek, dne 18. aprila 1994 v Kraški hiši v Repnu. TEČAJ SHIATZU - japonska masaža stopal za hrbtenične težave in proti prehladnim boleznim bo jutri, 17. t. m., od 9. do 13. ure v Domu na Brdini na Opčinah. Prijave na tel. št. 381006 v večernih urah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom Predsedstva Dežele Furlanije Julijske Krajine in Vlade Republike Slovenije vabi na slovesni zaključni koncert 25. zborovske revije PRIMORSKA POJE ’ 94 Jutri, 17. t. m.,ob 17.uri v Kulturnem domu v Trstu Slavnostni govornik bo minister za Kulturo Republike Slovenije SERGIJ PELHAN. Nastopajo: MoPZ Fantje izpod Grmade iz Devina, Ženski učiteljski pevski zbor Tolmin, MePZ Sv. Stefan iz Vipave, DPZ Vesna iz Križa, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, MePZ Primorec Tabor. SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi skupaj s krajevno skupnostjo Gorjansko v nedeljo, 24. t. m. pohod prijateljstva Mavhinje - Gorjansko. Zbirališče ob 10. uri v trgu v Mavhinjah. Na meji bo govor predstavnikov občinskih oblasti, v Gorjanskem bomo postregli s kosilom, sledil bo kulturno zabavni program. Po želji bo za povatek deloval avtobusni prevoz. Za informacije tel. na št. 299335 od 19. do 20. ure. SKD GRAD, v sodelo-vaju z Rdečim križem Italije (C.R.I.) sporoča, da se bo v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 v prostorih Ovčarjeve hiše pri Banih začel 10-dnevni in brezplačni tečaj OSNOVE PRVE POMOČI ZA VSAKOGAR, ki ga bo vodila zdravnica ga. Petaros. Toplo vabljeni! V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek, 18. t. m., gost večera dr. Gui-do Botteri, urednik zbirke Civilizacija spomina založbe Studio Teši. Govoril bo o načrtu zbirke in Se posebej o obeh študijih, ki sta jih napisala Boris Pahor in Alojz Rebula. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. 50-LETNIKI s Proseka, Kontovela, Gabrovca in Briščikov vabijo vse interesente na sestanek, ki bo v ponedeljek, 18. t. m., ob 20. uri v društveni gostilni na Kontovelu. KD RDEČA ZVEZDA vabi člane na 12. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v sredo, 20. t. m. v Saležu v prvem sklicanju ob 20. uri in v drugem sklicanju ob 20.30. Občni zbor bo otvo-rih MoPZ RZ. Vabljeni! PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega instituta sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v torek, 19. t. m., ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. Dnevni red: 1. poročilo upravnega sveta, 2. obračun za leto 1993 in predračun za leto 1994, 3. poročilo nadzornega odbora ter 4. razno. SRENJA BOLJUNEC sklicuje javno sejo v petek, 22. t. m., ob 20.30. Dnevni red: kupoprodajna pogodba z deželo FJK 5451 kv. m za hitro cesto. Dvig namenjskih fondov za načrte popravil srenj-ske hiše (farovž) ter razno. SKD I. GRUDEN sporoča, da se je pričelo vpisovanje v poletno središče ŽlV 2AV, ki bo od 18. do 30. julija na igrišču SD Sokol v Nabrežini. Prijavnice dobite pri učiteljicah vrtcev in Sol. Za pojasnila tel. na št. 200620. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL (tel. 573141) sporoča, da je v teku vpisovanje za POLETNO SREDISCE v Trstu, za letovanje na PTUJU (do 31. maja), letovanje v PORTOROŽU (do 11. junija) in v ZELENEM CENTRU v Vrhpoljah. & IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za izlet v Ribnico in Kočevsko Reko. Vpisovanje je možno na sedežu v Ul. Cicerone 8 v dopoldanskih urah, tel. št. 360324. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na voden celodnevni izlet v Savrinsko Istro v nedeljo, 24. t. m. Vpisovanje pri odbornikih ali v uradih Slovenske prosvete, Donizettijeva 3 od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. MALI OGLASI OSMICO na Brjah pri Komnu odpira Milan Ko-smina od 16. do 25. t. m. Vabljeni! OSMICO ima odprto Milič, Repen 49. OSMICO ima odprto Maksi Komar v Logu. Toči belo, črno, vitovsko in malvazijo. OSMICO ima odprto Mario Zobec v Zabrežcu. Toči belo in črno. OSMICO ima Jurij Stu-belj v Sempolaju. OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem. OSMICO je odprl Maks v Samatorci. OSMICO sta prvič odprla Milko in Nevenka v Saležu - Bajti. Vabljeni. OSMICO bo imel odprto do 17. aprila Milič v Zagradcu. OSMICO odpre Lorenzi Zvonimir - Lonjer. Toči belo in črno vino. PRODAM motor ja-maha XT 600, letnik 87 z 31.000 prevoženih km, v dobrem stanju. Tel. št. 229237. PRODAM 1.900 kv. m velik vinograd v Pod-lonjerju. Tel. v večernih urah na St. 569357. PRODAM enciklopedijo Slovenije in kamniti sod. Na ogled v Doberdobu, ul. Boetti 2, vsak dan od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah zjutraj. TISKARSKO podjetje iSče operaterje za offset stroj. Pismene ponudbe na: PUBLIEST - Ul. dei Montecchi 6 , 34137 TRST pod šifro ”Offset“. IŠČEMO osebo za varstvo starejše osebe. Tel. St. 200393. IŠČEMO hišno pomočnico, ki ima izkušnje z dojenčkom. Plača po dogovoru. Pišite na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Pridne roke“. ZDRAVA HRANA! Ne obotavljaj se. Teža ni več problem. Kolesterol, celulitis, kopičenje maščobe krvni pritisk, zobna gniloba in druge bolezni ne bodo več ogrožale zdravja! Zajamčen uspeh. Tel. st. (0481) 882172 ob uri obedov. ZARADI popravil na lastnem domu nujno iščem v najem za maj in junij stanovanje prazno ali opremljeno v Trstu ali okolici. Tel. St. 661256. 7^ KULTURA ZAČETEK Z RAZSTAVO PRESENZE Kinodvorana na Travniku odslej tudi prostor in stičišče likovnikov Razstavijo osem umetnikov iz FJK Goriška kinodvorana Vittoria naj bi v prihodnje postala tudi zanimivo stičišče likovnih umetnikov. V ta namen sta združila prizadevanja kulturno združje Exit in a zS.druga Transmedia. Prvi rezultat je že ”na vpogled”. To je razstava, ki so ji dali naslov Presenze in ki so jo v četrtek odprli v preddverju kinodvorane.Gre za prvo skupno razstavo osmih deželnih umetnikov . Goriško kulturno združenje Exit je do nedavnega imelo svojo galerijo v najemniških prostorih v ulici Favetti. Ko tam niso mogli več delovati, so se povezali z upravitelji kina Vittoria in skupno so našli rešitev za nadaljne organiziranje likovnih razstav. V svojem uvodnem poročilu so predstavniki kulturnega združenja Exit povedali, da je zanimivo tudi dejstvo, da imajo tako likovni umetniki kot tudi filmski ljudje veliko skupnega, saj oboji delajo na področju vizualnega umetniškega sveta. Na razstavi Presenze je prisotnih osem avtorjev iz naSe dežele: goriski slikar, sicer pa profesor na akademiji likovne umetnosti Brera v Milanu, Mario Di iorio, slovenske slikarje iz nase dežele predstavlja tržaški grafik in Černigojev učenec Franco Vecchiet z dvema grafičnima listoma, ki zaradi svoje nežnosti in umirjenosti izstopata. Njegov “sosed" na steni v kinu Vittoria je znani goriski grafik Franco Dugo, ki ima tudi dve veliki grafiki, Ignazio Doliach iz Krmina predstavlja svoja “okna", prisoten je še go- riski slikar Mauro Mauri, Tržačanka nemškega rodu Beate Treptow, ki se je slikarsko formirala v Berlinu, Parizu in Italiji, goriski fotografski mojster Roberto Kusterle in tudi znani Giuseppe Žigama iz Cervinjana. Zi-gaine ni treba posebej predstavljati. V kinu Vittoria je prisoten z dvema grafikama manjšega formata. Kulturniki, ki sodelujejo pri delovanju skupine Exit in zadruga Transmedia za bližnjo prihodnost obljubljajo več novih razstav, med njimi bo tudi ena, ki bo posvečena dejavnosti Ki-noateljeja. Predstavili bodo filmsko dejavnost te pomembne goriske ustanove s pomočjo plakatov, ki jih je izdelal Kinoatelje za naz-nanjanje filmov in festivalov Film Video Monitorja. B ČRPALKE ji____________IZLETI Danes popoldne in jutri dežurne bencinske črpalke: GORICA IP - Ul. di Manzano ESSO - Ul. Aquileia ESSO - Ul. Trieste MONTESHELL - Trg Municipio AGEP - Ul. Lungo Ison-zo TR23C MONTESHELL - Drevored S. Marco AGIP - Ul. Valentinis IP -Ul. 4. novembra MEDEA TEXACO - na državni cesti štev. 305 KOPRIVNO MONTESHELL - Ul. Verdi FARA ERG - Ul. Gorizia ROMANS AGIP - Ul. Aquileia MARIANO IP - pri mostu preko Idrijce. KRMIN ESSO - Drevored Vene-zia Giuha FOLJAN IP - Ul. HI Armata GRADIŠČE ESSO Trg Unita SPD GORICA prireja v nedeljo, 24. t.m., planin-sko-kulturni izlet na Dolenjsko, kjer bodo prehodih Trubarjevo pot, druga skupina pa se bo z avtobusom odpeljala v Stično in na Muljavo. Prijave in informacije na sedežu društva ob sredah med 11. in 12. uro in četrtkih od 19. do 20. ure. Avtobusni izlet na Dolenjsko bo, če bo dovolj prijav, drugače bo prevoz z lastnimi sredstvi. SPD GORICA vabi jutri, 17. t.m. na pohod na Globočak nad Kam-breškim. Hoje do vrha bo dobre tri ure. Zbirališče na Travniku, do 8. ure. Prevoz z lastnimi sredstvi. £ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri Sv. Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787. KINO VITTORIA 18.00-21.30»Schindler’s list«. Rež. Števen Spielberg-igrajo Liam Neeson, Ben Kingsley, Beatrice Mac-cola. Dobitnik 7 Oskarjev. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-22.00-22.00»Rapa Nui«. Kevin Costner. TRŽIČ COMUNALE 18.00-20.00-22.00»Per amore solo per amore«. D. Aba-tantuono in S. Sandrelli- POGREBI Danes ob 8. uri Ar-mando Avanzini iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 9.30 Adelma Puia vdova Bregant iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik, ob 11.30 Flo-riana Nanut poročena Pecile iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Jožefa Obrtnika in na glavno pokopališče, ob 13.15 Vittoria Visintin iz splošne bolnišnice v Faro. ^VOLITVE / ZA OBČINSKI SVET SOVODNJE / NA POBUDO VZPI IN OBČINE NOVICE Težave na desni in levi O županskih kandidatih morda naslednji teden Priprave na upravne volitve, ki bodo, kakor znano, 12. junija, potekajo v upočasnjenem dtmu. Nekaj, sicer drobnih novosti, je prišlo na dan v tednu, ki se izteka, odločilen pa utegne biti Prihodnji teden, ko napovedujejo nekaj vrhun-skih srečanj. Tako se bodo v torek zvečer z dosedanjim stanjem soočili tranzverzalci in morda tudi sprejeli že katero prvo odločitev. Sinoči je oil napovedan sestanek odbora, ki naj bi evidentiral možne kandidate. Prav kandidature za mesto župana so poleg zavezništva, najbolj trd oreh za vse skupine, ki Uameravajo nastopiti na junijskih volitvah. Raz-iog je zelo preprost: moC-uih in strankarsko neopredeljenih kandidatov, hi bi uživali veliko zaupanje volilcev pri-tuanjkuje. Težave so, kakor je slišati, tako na levici, kakor na desnici. V zadnjih dneh je bilo slišati sicer za nekaj kandidatur, pravzaprav av-tokandidatur, vendar pa se je zadeva v naglici polegla, še preden je bilo o predlogu mogoče začeti razpravo. Eno je gotovo: najmanj možnosti za zasedbo županskega mesta imajo "uvoženi” kandidati. Goričani so to v Prejšnjih tednih dalo jasno in glasno vedeti in, kot kaže, je zaleglo. Zupana in kandidate za štirideset mest v občinskem svetu bo treba tako iskati doma. Relativno novost Prejšnjega tedna pomeni odločitev zelenih, da začnejo pripravljati lastno listo, kar sicer še ne pomeni, odpis sodelovanja na skupni progre-sistiCno usmerjeni listi, oziroma morebitne podpore županskemu kandidatu na tej listi. Odločitev je mogoCe razumeti tudi kot znak, da je treba pravzaprav že pohiteti. V nekaj dneh se bo pokazalo, Ce so znaki "odprtosti”, ki jih spet daje ljudska stranka samo poteza, ki služi dogovarjanju s Forza Italia, ali pa je v tem tudi dejanska sprememba, oziroma zasuk komaj pred nekaj dnevi napovedanega stališča, da se ljudska stranka namerava na volitvah predstaviti sama in s svojim simbolom. Zaenkrat Se ni povsem jasno, Ce je taka odločitev - danes popoldne sicer napovedujejo novo srečanje predstavnikov ljudske stranke - sad politične izbire ali pa posledica težav, ki se pojavljajo na osebni ravni, za vključitev v napredno meSCan-sko listo. Precej negotovosti je tudi, kakor je slišati, med pripadniki Severne Lige. Nekateri se ogrevajo za samostojni nastop, drugi pa za širše zavezništvo desničarskih sil. Pozornost političnih strank in gibanj je v tem trenutku pretežno usmerjena na občinski svet, v ozadju ostaja vprašanje priprav na volitve za obnovo desetih rajonskih svetov, ki bodo prav tako potekale 12. junija. Volitve v rajonske svete bodo po proporC-nem sistemu, torej, se bodo lahko posamezne stranke predstavile z lastnimi simboli. Počastili spomin dveh partizanov Umrla sta 14. aprila leta 1944 V Sovodnjah je bila v Četrtek zveCer spominska slovesnost ob 50-letnici smrti Negovana Nemca in Vladimirja Santinija. Krajšo slovesnost s polaganjem venca pred obeležje na Kovacinovi hiši, ki ga je 1. maja 1975 postavila sovodenjska sekcija zveze borcev, sta pripravila občinska uprava in združenje bivših borcev. Na slovesnosti sta govorila sovodenj ski župan Vito Primožič in predstavnik VZPI-ANPI Silvino Poletto. Naglasila sta pomen protifašističnega boja v teh krajih in potrebo po ohranjanju vrednot Odporništva, posebej danes, ko smo priča vse pogostejšim in jasnim poskusom revizije zgodovine. Poletto je posebej poudaril pomen skupnega boja italijanskih in slovenskih ljudi proti nacizmu in fašizmu. To je vrednota, na kateri je bilo mogoCe graditi sodelo- vanje in sožitje v vsem povojnem Času. Poleg krajanov in predstavnikov borčevskih organizacij iz sovo-denjske občine, so se komemoracije udeležili tudi predstavniki borčevskih združenj iz Doberdoba in Gorice ter predsednik pokrajinskega združenja ANED Milovan Bressan. Štirinajsti april 1944 bo ostal v zgodovini so-vodenjske skupnosti zapisan kot črn dan zaradi dveh tragičnih dogodkov: Nemci so v zgornjem delu vasi v spopadu težko ranili domačina Leandra Gorkiča, zažgali hišo v Potoku in nekaj oseb odpeljali v taborišče. Ranjenca, ki mu je uspelo zbežati in se skriti, so nekaj dni zatem partizani prepeljali v Renče, kjer pa je kasneje umrl. Po usodnem naključju so istega dne Nemci blizu vasi zajeli tudi skupino pripadnikov VDV, v kateri sta bila tudi Vladimir Santini in Negovan Nemec. Skupina naj bi pripravljala akcijo na območju goriske železniške postaje. V opozorilo in za ustrahovanje prebivalstva so Santinija in Nemca v poznem dopoldnevu (okrog 11. ure) obesili pred cerkvijo. Nemci so trupli zatem odpeljali v kaverno pri Soči in vhod minirali. Posmrtne ostanke so domačini odkopali po vojni. Menda so jih prenesli v RenCe, od koder je bil doma Nemec. Zanimiva je tudi usoda Vladimirja Santinija. Bil je iz Splita in italijanski ujetnik. Po razpadu Italije se je pridružil slovenskim partizanom. V Splitu še živijo njegovi sorodniki. Na sliki - foto Studio Reportage - s Četrtkove komemoracije v Sovodnjah. Nocoj pesniško srečanje na Dobrovem Zadruga za mednarodno sodelovanje Yeleen prireja, skupno s Streliščem iz Bobrovega in organizacijo USMIS, nocoj ob 22. uri na dobrovskem stre-lišCu v Brdih branje poezije medplanetarnega pesnika Federica Tavana iz Andreisa. Na bobnih in tolkalih ga bo spremljal znani slovenski bobnar Zlatko KauCiC. Pesnik Federico Tavan je posebnež, ki je zaCel pisati pesmi že pri dvanajstih letih in je že izdal Štiri knjige poezij. Njegova poezija je posebnost, ker meša vse dosegljive jezikovne in stilistične možnosti v samostojen in samosvoj poetski svet. Dan invalidov V pokrajinski sejni dvorani bodo jutri obeležili Dan delovnih invalidov. Osrednji del slovesnosti bo ob 10.15 v sejni dvorani, še pred tem pa bo v stolnici verski obred. Napovedujejo udeležbo podpredsednika vsedržavnega združenja Aldina Poppija. Predstavniki ustanove 1NAIL (Zavod za varstvo invalidov) bodo izroCih značke, oziroma priznanja. Ogrevanje do konca aprila Prefektumi komisar je včeraj sprejel sklep, ki do konca aprila dovoljuje gretje bivalnih in drugih prostorov. Ukrep je v zvezi z valom deževnega in hladnega vremena, ki je prizadelo tudi nase kraje. Severna Liga svari pred hitrimi odločitvami glede načrta BIC Pokrajinsko tajništvo Severne Lige je vCeraj objavilo stališče v zvezi z ustanavljanjem, oziroma odpiranjem centra BIC PERIFRA CEE na območju avto-porta. Liga svari pred sprejemanjem odločitev po hitrem postopku in ne da bi bila Širša javnost seznanjena. Zahteval je denar in ga zabodel V Tržiču so v Četrtek priprli 46-letnega E.B. zaradi povzročitve telesnih poškodb. Pozno popoldne je v osmid v ulici Randaccio srečal 48-letnega E.T. ter od njega zahteval denar. Beseda je dala besedo in naenkrat se je v roki pojavil nož. Laže ranjeni E.T. je odšel po zdravniško pomoC, (ozdravel bo v petih dneh) zatem pa na komisariat, kjer je zadevo naznanil. E.B. so prijeli kmalu zatem, v osmici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Kulturni dom Gorica pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije Julijske Krajine ms® KULTURNI DOM GORICA danes, 16. aprila 1994, ob 20.30 Sodelujejo moški pevski zbor "Andrej Paglavec" Podgora, moški in mešani pevski zbor "Zora" iz Kostanjevice na Krasu, moški pevski zbor “Matajur" iz Klenj, mešani pevski zbor "Skala" iz Gro-pade, oktet Godovič, komorni dekliški zbor iz Ilirske Bistrice in mešani pevski zbor "Primorje" iz Ajdovščine. _________GORICA /POTEKALO JE V KATOLIŠKEM DOMU_ Srečanje glasbenih šol Primorske GORICA / ODPRTJE V ČETRTEK Novi prostori carinske izpostave pri Štandrežu V Katoliškem domu je hilo v Četrtek srečanje glasbenih šol Primorske, ki ga je organiziralo Društvo glasbenih pedagogov Primorske v sodelovanju z Glasbenim centrom Emil Komel iz Gorice. Gre za ustaljeno prireditev, kjer nastopao gojenci glasbenih Sol iz raznih krajev Primorskn seveda zamejstva. Mlade glasbene poustvarjalce in njihove pedagoge je najprej pozdravil ravnatelj glasbenega centra Komel Prof. Silvan Kersevan. Takoj zatem se je začel koncertni spored, ki je trajal dve uri in pol. Nastopilo je 31 gojencev iz sledečih glasbenih šol: iz Idrije, Ajdovščine, Ilirske Bistrice, Nove Gorice, Postojne Sežane, Tolmina, Vrhnike, iz Sole Glasbene Matice Marij Kogoj iz Trsta, iz Centra za glasbeno vzgojo Koper in Izola in seveda gojenci centra Emila Komela iz Gorice. Gojenci glasbe- nih Sol so igrali na trobila, tolkala, harmoniko in pomerili so se tudi v solo petju. Nastopile so tudi komorne skupine: trobilni trio s klavirjem iz Nove Gorice, kvartet trobil iz Postojne, tercet harmonik iz Ajdovščine in trio solo pevk iz Gorice. Čeprav prireditev ni tekmovalnega značaja, pa vseeno glasbeni pedagogi in ravnatelji galsbenih Sol (v Gorici so bili prisotni vsi vseh nasto-pajoCiuh Sol!) na koncu koncerta izberejo najboljše za nadaljne nastope. Razveseljivo je, da bodo v Novi Gorici na nastopu gojencev od 15. leta starosti naprej nastopili 22.4. ob 19. uri na koncertu “Mladi koncer-tanti“ tudi gojenci centra Emil Komel. Tam bodo nastopile solo pevke Mirjam Pahor, Chiara Ambrosi in Silvana Vogrič, vse tri so sopranistke, njihov mentor je prof. Franka Žgavec, izvajale pa so tercet iz Mozartove opere Čarobna piščal. Na ta koncert se je uvrstil tudi basist iz Gorice Rudj Gorian (mentor prof. F.Žgavec), pel je arijo “Ho capito! Signor si! “ iz Mozartove opere Don Juan. Na koncertu v Gorici so nastopili Se tile gojenci iz centra Komel: Matej Leopoli-trobenta (prof. Črtomir Nanut), sopranistka Mirjam Pahor (prof. Franka Žgavec) in Mitja Visentin s harmoniko (prof. Dorina Kante). Uspelo srečanje mladih glasbenikov so zaključili z družabnostjo v Sovodnjah, kjer so se posebno pedagogi zadržali v prijetnem pogovoru pozno v noC. Naj povemo Se, da se bodo glasbena srečanja gojencev glasbenih Sol Primorske sklenila 7. maja v Ajdovščini. V tamkjasnjem Kulturnem domu bodo nastopili orkestri glasbenih Sol. Na sliki - foto Studio Reportage - kvartet trobil iz Postojne. S krajšo slovesnostjo so v Četrtek izročili namenu nove prostore carine na mednarodnem mejnem prehodu pri Stan-drežu. Finančna sredstva je zagotovila družba SDAG (okrog 200 milijonov lir), potem ko so bile v prejšnjih mesecih izrečene Številne kritike in polemike na račun delov- nih pogojev in predvsem slabe funkcionalnosti uradov. Zdaj bo postopek oddajanja spremnih in drugih listin, ki so nujno potrebne za prehajan je blagovnih pošiljk, potekalo hitreje, funkcionarji pa bodo delali v primernejšem okolju. Na sliki -foto Studio Reportage - s Četrtkove slovesnosti. Sobota, 16. aprila 1994 SLOVENSKA KRONIKA DOBROVO / KONCERT NOVA GORICA / BREZPOSELNOST PORTOROŽ / INFORMATIKA Priložnost za sodelovanje Gostovanje gradiščanskih umetnikov kot začetek Trinajst odstotkov ljudi je brez dela Delo zlahka dobijo manj izobraženi iskalci Podatki o zaposlenosti občanov pri novogoriški območni enoti republiškega zavoda za zaposlovanje vzbujajo zaskrbljenost. Na območju treh občin, ki jih pokriva enota (Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin) je bilo konec leta 1993 po uradnih podatkih delovno aktivnih 40.826 občanov. Isti statistični vir navaja, da je bilo 5356 občanov brez dela, kar pomeni, da je bila stopnja brezposlenosti veC kot 13-odstotna. Sinočnji koncert Majcnove akademije iz Železnega na Gradiščanskem v gradu Dobrovo v Goriških Brdih, ki ga je pripravil novogoriški kulturni dom v okviru Hitovih muz, pomeni začetek novega poglavja v sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo, posebej med Goriško in Gradiščansko. Koncert na dobrovskem gradu je potekal v okviru akcije Grad Esterhazy na obisku. Na gradu Ester-hazy je dolga leta živel in ustvarjal znameniti skladatelj Joseph Haydn. V njegov spomin tam deluje glasbena akademija, ki je prevzela njegovo ime. S Haydnom je bil povezan tudi sinočnji koncert: vsa dela (tri simfonije in koncert za rog in orkester) so bila iz njegovega opusa. Komorni zasedbi orkestra Haydnove akademije je dirigiral Anton Gabmayer, solist pa je bil hornist Herman Ebner. Koncert je obiskal tudi predstavnik gradu Esterhazy in direktor Haydnovega festivala dr. Walter Reicher. Sinočnji večer in akcija Grad Esterhazy na obisku sta sad sodelovanja med organizatorji in svetnikom za kulturo pri avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani VValterjem Simonom. Družbenopolitično stran tega dogodka pa je predstavljal popoldanski sprejem pri predsedniku novogoriške občine Tomažu Marušiču, ki sta se ga udeležila avstrijska veleposlanica v Sloveniji dr. Jutta Stefan Bastl in slovenski kulturni minister Sergij Pelhan. (V. C.) Razlog za tak položaj je huda gospodarska recesija. Razpada velikih gospodarskih sistemov, ki so zaposlovali veliko delavcev, preurejeno gospodarstvo še ni moglo nadomestiti. Zasebnih podjetij je premalo in ker zaposlujejo malo ljudi, še niso uspela zaposliti vse delovne sile, ki je na razpolago, in ki se s stečaji podjetij, odpuščanjem delavcev in tehnološkimi presežki še povečuje. Kljub hudi stagnaciji je v velikih družbenih podjetjih še vedno zaposlenih veC kot 80 odstotkov delavcev, le slabih 20 odstotkov jih dela v zasebnih podjetjih. Samo lani se je število brezposle-nih povečalo za približno 40 odstotkov. Po drugi strani je v omenjenih treh občinah občutno več pogodbenega dela. Takšna zaposlitev je za podjetja cenejša, zlasti ko gre za delo za določen Cas. Tudi severnoprimorska družbena in zasebna podjetja se vse pogosteje odločajo za zaposlovanje delavcev po pogodbi tudi za nedoločen Cas. Obseg pogodbenega dela se je na območju enote lani podvojil, pravi strokovna delavka na novogoriški enoti zavoda za zaposlovanje Irena Demovšek Derman. Tovarna v novogoriški občini (verjetno gre za Ciciban Miren oziroma za Ciciban International) je pogodbeno zaposlila veliko svojih delavcev, ki jih je predhodno ob uvedbi stečaja prijavila kot brezposelne na zavodu za zaposlovanje. S pogodbami o delu si pomagajo tudi v gostinstvu in turizmu. To je ena stran medalje. Druga pa kaže na to, da podjetja med iskalci ne morejo dobiti tistega, kar iščejo..Zelo iskani so predvsem poklici z nižjo stopnjo izobrazbe, kot so delavci brez poklica, gradbeni delavci, oziroma zidarji in prodajalci. Vojko Cuder TOLMIN / SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI ILIRSKA BISTRICA / SEJEM Kraševa knjižba je razveljavljena Sodišče je ugotovilo, da je šlo za spremembo statusa, ne le imena Pritožbe zaradi tržnega nereda in nelojalne konkurence Višje sodišče v Kopru je ugodilo pritožbi javnega pravobranilca iz Nove Gorice Zdenka Trunklja in razveljavilo vknjižbo, s katero naj bi upravna stava in skladišče (oboje v Rutarjevi ulici v Tolminu) pripadla podjetju Josip Kraš d.o.o., Zagreb. Razveljavitev vknjižbe je bila pred kratkim, na omenjeno premoženje pa je spet vknjižena nekdanja Temeljna organizacija kooperantov. Tolminska občina, ki je tudi zaprosila za sodelovanje javnega pravobranilca, bo zdaj izdala odločbo (Temeljna organizacija koope- rantov TOK Tolmin je. v steCaju), s katero bo celotno njeno premoženje, ki je last kmetov, preneseno v upravljanje Zadružne zveze Slovenije. Ta pa ga bo, kot narekujejo predpisi, predala v uporabo Tolminski kmetijski zadrugi. Na občini pravijo, da se z izdajo odločbe ne mudi, saj bi z njo le spodbudili takojšnjo reakcijo s pritožbo na drugi, se pravi Kraševi strani. Ne mudi pa se tudi zato, ker kmetje to premoženje dejansko uporabljajo že ves Cas. Pisali smo že, da je hotelo zagrebško podjetje Josip Kraš, ki hoCe poleg ome- njenih objektov imeti tudi zemljišča, pašne planine, hleve, tovarno v Kobaridu itd., to preknjižbo prikazati le kot spremembo naziva. V resnici - tako je ugotovilo tudi višje sodišCe v Kopru - pa gre za statusno spremembo. Svojo odločitev je obrazložilo s tem, da za preknjižbo takšne vrste, kot jo je hotelo izpeljati podjetje Josip Kraš, ne pride upoštev sklep hrvaške (se pravi tuje) jurisdikcije, ker gre za lastnino, ki je v naši državi. Sporni primer najbrž sodi na pogajalsko mizo skupaj z drugimi primeri, ki so se odprli med Slovenijo in Hrvaško. (V. C.) Bistriški in okoliški trgovci, ki svoje blago kupcem ponujajo tudi na bistriškem sejmu -ta je organiziran kar dvakrat mesečno (vsakega prvega in šestnajstega v mesecu), se že nekaj Časa pritožujejo nad tržnim neredom in celo nelojalno konkurenco, ki vlada na sejmišču. Nekateri trgovci namreč ne spoštujejo »pravil igre«, nekaj pa je tudi takih, ki za prodajo nimajo ustreznega dovoljenja. Za to naj bi bili po njihovem krivi inšpektorji, ki svojega nadzora ne opravljajo tako, kot bi ga morali. Po pogovoru s prizadetimi trgovci so se na občini odločili, da bodo denarne kazni v sedanjem občinskem odloku o tržnem redu povišali in tako skušali doseči, da se bodo trgovci bolj držali reda. Ker je trgovina v Ilirski Bistrici predvsem zaradi bližine meje s Hrvaško v zadnjem Času moCno oživela, se na sejmišču (na Cankarjevi ulici) kar tare trgovcev in kupcev. Večkrat je zaradi gneCe in nepravilno postavljenih stojnic tudi oviran promet. (M. G.) Tržišče je še »divje« Končali so se letošnji Dnevi slovenske informatike Z okroglo mizo o informacijski ponudbi javnega sektorja se je včeraj v Portorožu zaključilo trodnevno posvetovanje Dnevi slovenske informatike. Dosedanja vsakoletna srečanja strokovnjakov za računalništvo v portoroškem Avditoriju je običajno spremljala tudi pestra razstava strojne in programske opreme domačih podjetij s tega področja. Letos pa je bilo v avli Avditorija le par razsta-vljalcev. Predsednik organizacijskega odbora prireditve dr. Andrej KovaCiC je povedal, da razstava niti ni bila v programu letošnjega srečanja, saj bo že naslednji teden v Ljubljani sejem Informatika ’94. Za razstavo v Avditoriju pa so se vendarle odločili v podjetju Iskra - Računalniki in so tu predstavili novo opremo za nadzor računalniške mreže ter novi prenosni računalnik, ki s spremljajočo opremo predstavja pravo »pisarno v kovčku«. Poleg tega so bili med razstavljale! še center vlade RS za informatiko, Komunalna banka Triglav in podjetje MAOP - računalniški inženiring iz Ljubljane. »Izgleda, kot da primorsko IrZišCe ni zanimivo za proizvajalce računalniške opreme,« je povedal generalni direktor podjetja MAOP Franci Mugerle. »Res pa je, da se večina pripravlja na ljubljanski sejem. Za naše podjetje pa so zanimivejša takšna srečanja, kot je to v Portorožu, na sejme ne hodimo.« Podjetje MAOP je na področju programske opreme eno vodilnih v Sloveniji. Med drugim so tudi ekskluzivni distributerji za bazo podatkov »Oracle« v Sloveniji, sicer pa nudijo kompleten inženiring in seveda tudi dobavo strojne opreme. Direktor Mugerle je povedal, da podjetje deluje že deset let. »Ko sem pred dobrim desetletjem prvič videl »radirko« (šaljivo ime za Spectrume, prve PC-je), sem vedel, da je t° prava smer. In tako smo bili med prvimi, ki so zaceli razvijati programsko opremo za namizne računalnike. Marsikateri vodja velikih računalniških centrov tedaj sploh ni verjel, da je možno na PC-ju izpeljati npr. obdelavo osebnih dohodkov.« Kakšne so zdaj razmere na tržišču računalniške opreme? »TržišCe je zapolnjeno, vendar nam uspeva obdržati položaj, ker smo se. tudi v Času najveCje konjukture trudili biti solidni. Naša bistvena prednost Je tudi ta, da so vsi avtorji naših programskih paketov zaposleni pri nas. Mnogi si pomagajo z zunanjimi sodelavci, lahko pa se zgodi, da Človek ravno takrat, ko ga najbolj potrebujejo, poležava na kaki plaži. Pri nas se to ne dogaja. Se pomembnejše pa je to, da so vse naše aplikacije povezane ena z drugo, pri nas levica ve, kaj dela desnica.«' Sicer pa direktor Mugerle meni, da je na tem tržišču velik nered. »Vsak ponuja vse, kupuje pa se še vedno bolj na podlagi osebnih poznanstev kot pa na podlagi referenc in strokovnih ocen. Vsekakor bo treba sprejeti in uveljaviti standarde tudi za to področje...« Boris Vuk AJDOVŠČINA / SREČANJE Dijaki so prišli z obeh strani meje Na okrogli mizi so dijaki govorili o nocionolizmu in njegovem pomenu V Ajdovščini je kar vrvelo mladih. V prostorih ajdovske gimnazije Veno Pilon je že drugič potekalo dijaško srečanje primorskih srednjih šol (DOSP), ki se ga je udeležilo 26 srednjih šol iz Slovenije, Trsta in Čedada. Dijaki so se pomerili v malem nogometu, odbojki, krosu, orientacijskem pohodu, sodelovali pa so tudi na literarnem srečanju in pripravili srečanje šolskih literarnih glasil. Na srečanju je sodelovalo med 900 in 1000 srednješolcev. Srečali so se tudi ravnatelji srednjih šol, ki so se dogovorili, kako še bolj obogatiti vezi in sodelovanje med šolami. 22 dijakov z obeh strani meje je na okrogli mizi spregovorilo o nacionalizmu, njegovih vzrokih ter poteh za njegovo odpravo. Moderator je bil le usmerjevalec pogovora, saj so dijaki imeli svoje, tudi osebne izkušnje, povezane s tem problemom. Večinoma so vzroke nacionalizma pripisali ekonomskim razlogom in brezposelnosti. Mladi so podvrženi manipulacijam mnenjskih voditeljev in politikov, so menili. Izhodišče okrogle mize je predstavljala raziskovalna naloga dveh deklet. Nacionalizem ima različne obraze, od tistega, ki se kaže v vojni v Bosni, do nemških ekscesov in volilnih izidov v soseščini. Znotraj šolskih predmetov za obravnave teh pojavov skorajda ni prostora, so ugotovili. Artur Lipovž Pevski zbor France Bevk Visoki jubilej bodo pevci počastili s slavnostnim koncertom (Foto: R. Bric) OTALE2 - Z jubilejnim koncertom, ki gajne, zbor pa sestavljajo: prvi tenor Ciril bo jutri v kulturni dvorani v Otaležu, se bo Magajne in Franc Kofol, drugi tenor Anton moški pevski zbor France Bevk ob 25- le- Tušar in Benjamin Lapanja, prvi bas Sre-tnici neprekinjenega delovanja predstavil eko Mlakar in Janez Vončina in drugi bas pred domaCo publiko. Takratni fantje, se- Julijan Kofol in Silvester Magajne. Zbor daj že možje, so prvič nastopili aprila 1969 ima za sabo veliko nastopov in priznanj, saj v predstavi domače dramske skupine, od je reden in nepogrešljiv udeleženec števil-tedaj naprej pa nastopajo samostojno. Ume- nih kulturnih prireditev in pevskih revij na tniški vodja okteta iz Otaleža je Pavle Ma- Primorskem in v zamejstvu. (R. B.) SEŽANA / USPEH VINARJEV Zlata medalja za teranton '86 Odličje so osvojili med 741 vinskimi vzorci iz šestnajstih držav Vinakras iz Sežane je na letošnjem drugem mednarodnem enoloskem ocenjevanju vin v Veroni »požlahtnil« lansko srebrno medaljo za vino char-donnay. Za rdeCe vino teranton letnika 1986 so prejeli zlato medaljo v kategoriji mirnih rdečih vin, starih nad Sest let. Na ocenjevanje v Verono so vinarji iz vse Evrope poslali 741 vinskih vzorcev iz 16 držav. Podeljenih je bilo 17 velikih zlatih medalj, 18 zlatih in še 25 srebrnih in bronastih medalj. Na veronskem sejmu Vinality je letos sodelovalo veC kot 2200 razstavljalcev iz Evrope, pa tudi iz drugih celin. Ta vinski sejem je najveeji tovrstni sejem v Italiji in zanj vlada veliko zanimanje tudi med slovenskimi vinogradniki in vinarji. Poleg sežanskega Vinakras so se ga udeležili tudi vinarji iz Vipave, Kopra, Goriških Brd, Brežic, Maribora (Vinag), Ljubljane (Slovenijavino), Metlike, Šmarij pri Jelšah, Gornje Radgone - več kot kdaj-koli doslej. Posebej je treba poudariti, da so Slovenci v Veroni nastopali enotno pod znamko Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Ker so vinske kleti (ne samo pri nas, ampak tudi v Evropi) še sedaj polne neprodanega vina, si vsak skuša po svoje najti poti do kupcev, predvsem v nevi-norodnih državah. Navadno so takšni poskusi za posameznika neuspešni, zato je skupno nastopanje na prireditvah, kot je bil sejem Viriality, vsekakor dobrodošlo. (V. C.) LIKOVNA UMETNOST / V T GALERIJI LIKOVNA UMETNOST / V GORIŠKI KATOLIŠKI KNJIGARNI Avstralske krajine v slovenskih očeh Od srede bo razstavljal Dimitrij Kodrič Mma Kapelj Kričavo boleča sporočilnost platen Hermana Kosiča Zanimiva in šokantna razstava mladega goriškega slikarja, ki se mu pozna, da je otrok svoje dobe Juru Pauk Od 20. aprila do 11. maja bo v T-Ga-leriji razstavljal svoje akvarele Dimitrij Kodrič (na sliki), izseljenec, ki se je pred 35 leti izselil v daljno Avstralijo. Iz rodnih Brji na Vipavskem je odpotoval v upanju po boljšem življenju in zaslužku, kot vsi emigranti pa je ohranil v srcu svoj koSCek rodne zemlje in materni jezik, kajti z Dimitrijem je prav prijetno kramljati v slovenščini, Li jo še vedno prav dobro obvlada in kj je rahlo obarvana s pristnim pojoCe vipavskim naglasom. Dimitrij riše že dobrih dvajset let, ljubezen do CopiCev in barv pa je gojil že v rosnih šolskih letih. Ko je zaCel takorekoC zares, se je najprej posvečal oljem, pozneje pa se je zaljubil v akvarel. Prve razstave, od teh je bilo tudi uekaj samostojnih, je imel v Novi Zelandiji, kamor se je zaCasno preselil leta ’66 in se tam tudi poročil. 2e od vsega začetka so njegovi akvareli pritegnili pozornost tako publike kot kriti- ke in v razmeroma kratkem Času je zaCel KodriC svoja dela tudi prodajati. Pred desetimi leti se je včlanil v Vi-ctorian Artists Society, to je najstarejši avstralski klub umetnikov, ki šteje kakih tisoč elanov. Krožek prireja teCaje risarske tehnike in izpopolnjevanja, večdnevna bivanja v naravi, ex tempere in občasno tudi razstave tekmovalnega značaja. Na eni od teh leta '1984 je Dimitrij KodriC prejel prvo nagrado. Najraje upodablja tipične avstralske pejsaže, vendar, kot sam pravi, jih vCa-sih gleda s slovenskimi oCmi. Avstralska narava je popolnoma drugačna od domaCe zelene vipavske doline, vendar po svoje očarljiva in vznemirljiva. Kodričeva velika želja pa je, da bi to svojo Avstralijo v slovenskih oCeh pokazal tudi svojim rojakom v Sloveniji in upa, da se bo to zgodilo še pred koncem leta, ko je predvidena skupna razstava slovenskih izseljencev. V likovni galeriji Katoliške knjigarne v Gorici je do 22. aprila na ogled izredno prijetna razstava mladega goriškega slikarja Hermana Kosiča. Neobičajno postavljeno in zamišljeno razstavo si lahko ogledate med obratovanjem knjigarne. Napisal sem neobičajno predvsem zato, ker v galeriji Katoliške knjigarne nismo bili vajeni takih razstav in jo zato pozdravljamo še z večjim veseljem. Herman KosiC se je rodil v Gorici leta 1966 in je zato pripadnik mlajše in zelo obetavne generacije goriških slovenskih likovnikov, katerim se počasi končno le odpirajo vrata v slovenske galerije. Goriška razstava je njegova prva samostojna razstava in je naravnost šokantna, ee pomislimo tudi na galerijske prostore Katoliške knjigarne, ki so vse prej kot kričavi, saj delujejo prevečkrat naravnost pretirano umirjeno. Herman KosiC je postavil svoja platna, instalacije, neobičajne slike in likovne namestitve tako, da obiskovalec galerije obstane fta-piran že na vratih galerije, saj ga pritegne najprej platno velikanskih dimenzij, na katerem se blešči v smrtno beli barvi ekspresiven obraz na Črni podlagi. Po prvem šoku si gledalec opomore in se zave, da je pred njim instalacija, ki ponazarja miselni in že načeti »berlinski zid« in še mreža je pred njo, za to sliko-mrežo-insta-lacijo pa je na tleh bel papir in krvav otroški copatek na njem, zravem še Cisto navadna kanta, v katero Človek v mislih lahko takoj daje smeti ali pa barve ali pa vse ostalo, tudi KosiCevo instalacijo. Okrvavljen (seveda z rdeCo barvo) otroški copatek deluje na obiskovalca kot dobro namerjena brca v trebuh, premišljeno je postavljen in boleče učinkuje na vsakogar. Na glavni steni osrednje sobe galerije v Katoliški knjigarni je spet neobičajna instalacija: na Čr- ni podlagi je lepo ogledalo, na katerem s krvavimi Črkami piše: »-Bang 10.9.’87«, nižje je postavljen še en datum. V sobi je še nekaj portretov deklet, naslikani so moderno, kričavo boleče in KosiC za vse svoje portrete-slike-instalacije rabi naravnost izzivalno kriCeCo barvno paleto, ki gre od temnih barv do krvavo rdeCe barve, ki prevladuje v njegovih vCasih malce preveč moderno manieristiCnih slikah, saj se slikarju vidi, da je otrok svoje dobe in mu poznavanje stripa, filma in rock, jazz in acid glasbe ni tuje. Hermanu Kosiču se tudi pozna, da je mlad in da še verjame v neke vrednote, saj so njegove slike in instalacije v galeriji nad Katoliško knjigarno izrazito socialne vsebine in mlade bo najbolj pritegnila fina velika slika, ki jo je slikar posvetil svojemu sodobniku, lani umrlemu Riverju Phoenixu (1971-1993), fantu, ki je zablestel v svetu filma, glasbe in show bu-sinessa in v njem tudi zelo mlad usahnil, kot vsi veliki miti. Mit je tudi prisoten v vsakem KosiCevem delu na goriški razstavi, saj je njegovo slikarstvo pripovedno, nabito s socialno vsebino in s pripovedovanjem o življenju in smrti, že sam mit je pripoved in vec, kot KosiCeva velika platna. Vem, da mu bodo očitali, da se je zgledoval pri nemških modernih ekspresionistih, da mu bodo rekli, naj riše manjše in bolj umirjene stvari, likovni kritiki mu bodo tudi očitali Cisto manieristi-Cno in nalašC narejeno spogledovanje s stripom (kot da strip ne bi bil likovna umetnost!), vem tudi, da bodo organizatorjem rekli nekateri, kako so si drznili predstaviti tako močno in kriCeCe boleCo razstavo v Gorici v Katoliški knjigarni, ampak prepričan sem, da je Hermanu KosiCu s to razstavo uspelo prikazati goriški publiki tisti svet idej in del sveta mladih, katerega se na žalost skorajda nihče ne zaveda. Ce nekdo nariše imenitno sliko Riverju v spomin, pomeni, da pozna neko sodobno in univerzalno kulturo, ki je domala vse zamejstvo obšla neopazno in velika večina ljudi pri nas, razen nekaterih mladih, za Riverja Phoenbca niti ne ve, kot ne ve, kaj je multime-dialnost in multikulturna univerzalnost, ki tako prevevata KosiCevo slikarstvo. Na razstavi je še veliko drugih platen in instalacij in izredni Kosičev sodobni triptih na Čudno mrzli podlagi je gotovo slika-liko-vna kompozicija, ki prepriča vsakogar v slikarjevo nadarjenost in tudi v to, da KosiC obvlada slikarsko tehniko in jo zavestno uporablja v namene, ki so gledalcu očitni že po ogledu ene njegove slike. Kot njegova velika romboidna slika, ki nosi naslov Ubij lakoto!, a zanjo vemo, da mora imeti podoben naslov, že od daleC, ker nosi na Črni in mrtvo trpki podlagi tako kričavo sporočilnost z umirajočim otrokom, da te je slike groza. Po Davidu Faganelu je Herman KosiC drugi mladi slovenski Goričan, ki se je letos v Katoliški knjigarni imenitno predstavil s svojim slikarstvom goriškemu občinstvu in gotovo bomo še slišali zanj. Predvsem smo lahko veseli njegove svežine, sporočilnosti in tega, da jasno kaže, od kod Črpa svoje slikarstvo, da je sodoben in mlad, svež in se ne zateka v neko abstraktno in prevečkrat prazno slikarsko frazarjenje, ki največkrat nima kaj povedati, a se tako rado ponaša s svojo prazno slikarsko bravuro. Organizatorjem slikarskih razstav v Katoliški knjigarni pa s strani ljubiteljev sodobne umetnosti iskrena zahvala, da so si Hermana Kosiča drznih postaviti v galerijo. Iz prakse vemo, da se to ne dogaja ravno pogosto. GLEDALIŠČE / PRVA POSTAVITEV NOVE SKUPINE STALNEGA GLEDALIŠČA FJK Imperativ moralnega zakona v drami Spletke in ljubezen Friedricha Schillerja V tržaškem Rossettiju je bila ta teden premiera Schillerjeve drame Spletke in ljubezen v produkciji Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine. Za predstavo je bila ustanovljena nova stalna gledališka skupina, ki naj bi za obdobje naslednjih dveh let postala izhodiščna točka enovitega delovnega naCrta. Osnovno vodilo bo razvoj dramske umetnosti od nastanka do krize meščanskega gledaliCa, od Schillerja do Čehova, od Grillparzerja do Sveva...), s posebno pozornostjo na nemških in srednjeevropskih avtorjih. Skupino vodi režiser Nanni Garella, med njenimi pomembnejšimi elani pa naj omenimo Ottavio Piccolo in Virginia Gazzolla. Drama Spletke in ljubezen spada med dela iz mladostnega, vihamiškega obodbja velikega nemškega dramatika in pomeni stvaritveni vrh tako imenovane nemške žaloigre. V svoji vsebini v veliki meri odseva tudi avtorjevo marsikdaj bridko življenjsko izkušnjo in natančno ter kritično prikazuje Cas, v katerem je Schiller živel, lažno moralo tedanjih vladajočih slojev, ki so si prisvajali pravico, da po svoje krojijo usodo preprostih ljudi. Kot v vseh Schillerjevih dramah sta poudarjena moralna razsežnost kot vodilni človekov notranji imperativ in svoboda, v kateri se uresničuje Človeški duh. Spopad med nujo moralnega zakona in svetom samovolje ter konvencij se je v drami Spletke in ljubezni izraža v zgodbi o nesreCni ljubezni med preprosto meščanko Luizo Miller in plemičem Ferdinandom, ki ga je ambiciozni oCe von Walter namenil v zakon knezovi ljubici Lady Mildfordovi, zato da bi še bolj utrdil svoj vpliv na dvoru. Da bi uresničil svoj naCrt stke vrsto prevar, vse pa se izjalovijo ob Cisti nedolžnosti in trdnosti moralnih naCel obeh zaljubljencev, ki raje izbereta smrt, kot da bi sprejela izprijeno dvojno moralo. Dramo je prav za to predstavo na novo prevedel v italijanski jezik znani pisatelj Aldo Busi. Kot sam poudarja, je skušal zvesto podati Schillerjev živi in soCni jezik, v katerem kar mrgoli ljudskih izrazov. Poleg tega se vsaka oseba drugaCe izraža in s tem izpričuje svojo pripadnost. Tako novo italijansko besedilo ne zveni prefinjeno knjižno, skoraj avlicno, temveC je zelo življensko in ustreza različnim osebam, ki nastopajo v drami, zlasti tistim iz nižjih slojev. Dogajanje je režiser postavil za redko tančico, ki nastopajoče odmakne od gledalcev v nedoločeno razsežnost. Ta vtis stopnjujejo sive kulise, ki z maloštevilnimi odrskimi rekviziti nakazujejo različna okolja, v katera so prizori postavljeni. Scena se spremeni ob vsakem prizoru, tako da je poudarjena tudi sprememba v razpoloženju protagonistov. Ob vsaki spremembi scene je režiser s kratko zatemnitvijo ustvaril tudi prelom, kar pa nekoliko upočasni ritem predstave. Pred sivimi kulisami izstopajo igralci v kostumih izrazitih svetlih barv, ki izražajo tudi njihov znaCaj. Vtis odmaknjenosti poudarja še skrbna osvetlitev, ki nastopajoče izolira od njihovega okolja. V dokaj homogeni igralski zasedbi gledalce zlasti prevzame Ottavia Piccolo (na sliki - levo - s Saro D’Amario) v vlogi šarmantne in veličastne, odločne in občutljive Lady Milford, ki jo kljub temu, da je bila knezova ljubica, vodi notranji imperativ pravičnosti. Virginio Gazzolo je CuteCi Luizin oCe, ljudsko preprost in neposreden. Gianni De Lellis je hladni, ambiciozni predsednik von Walter, ki mu stoji ob strani intrigantski tajnik Wurm Giorgia Lanze. Prebliski komičnosti so zaupani Giuseppeju Battistonu, ki igra zunanjim konvencijam predanega dvornega maršala von Kalba. Kot Luiza Miller nastopa nežna, a trdna Sara D’Amario. Graziano Piazza je Ferdinand, Dorotea Aslandis pa Luizina protodušna mati. Valeria D’Onofrio je Sophie, spletična Lady Milford. Sceno in kostume si je zamislil Antonio Fiorenti-no, projekt osvetlitve Gigi Saccomandi, glasbeno kuliso pa Stefano Falqui in Stefano Zoffoli. (bov) SVET Sobota, 16. aprila 1994 _____SRBIJA / LETALSKA DRU2BA JAT SKUŠA PREŽIVETI_ Beograjski piloti so pristali pri paštetah Nekdanjo letališko kuhinjo uporabljajo za proizvodni obrat BEOGRAD - Kaj lahko mednarodna letalska služba stori, da bi obdržala svoja letala v zraku vsaj Se na tistih redkih domačih progah, ki jih Združeni narodi niso prepovedali s svojimi sankcijami? Jat je poskusil z zelo izvirno idejo. V Beogradu je odprl trgovino z različnimi paštetami, ki jih pečejo v ogromnem letališkem prehrambeno-oskr-bovalnem centru. Nekdaj so morali kuharji namreč pripraviti tudi do 15 tisoč obrokov dnevno, zdaj pa so ogromne kuhinjske dvorane že nekaj Časa samevale. Novost bo prehrambeni obrat znova pognala s polno paro. To pa je le eden od poskusov preživetja jugoslovanske letalske družbe v zadnjih dveh letih, odkar je svetovna organizacija uvedla sankcije za preostanek nekdanje Jugoslavije. Do zdaj so na primer svojo mehanizacijo (traktorje in tovornjake) posojali kmetijskim zadrugam, avtobuse so oddali v najem avtobusnim podje- tjem, njihovi kuharji pa so pripravljali šolska kosila in malice. Ta mesec je Jat kar nekoliko sramežljivo praznoval Svojo sedeminštiri-deseto obletnico. Na slovesnosti je generalni direktor Zika Petrovič povedal, da znašajo izgube zaradi sankcij, ki so jih ZN sprejeli maja 1992, že veC kot sto milijonov dolarjev. Povedal je tudi, da naj bi letos zaslužili približno 28 milijonov dolarjev - večino s prevozi približno 300 tisoč potnikov iz Beograda v Podgorico. Za plaCe in operativne stroške bodo letos potrebovali približno 50 milijonov dolarjev. Pred uvedbo sankcij so Jatova letala letela na vse konce sveta. Samo v letu 1990 je 32 letal družbi prineslo zavidljivih 410 milijonov dolarjev dobička, prepeljali pa so skoraj štiri milijone potnikov. Družba je po številu prepeljanih potnikov zasedla 14. mesto v Evropi in 36. mesto na svetu. Namestnik komercialnega direktorja Borivoje Kovačevič je opozoril, da se našteti statistični podatki nanašajo na leto 1990, ko je vse svetovne letalske družbe moCno prizadela zalivska vojna, zlasti pa Jat, ki je na leto vsaj dvakrat prepeljal približno deset tisoC Jugoslovanov na delu v Kuvajtu. »Trenutno se borimo, da bi vse naše posadke obdržale mednarodna letalska dovoljenja. Na leto morajo namreč opraviti določeno število ur letenja, kar pa je z nekaj progami v notranjem prometu zelo težko izvedljivo.« Piloti morajo na leto preleteti od 50 do 60 ur, zato so Jatova letala nedavno veC ur krožila nad Beogradom, nabiranje potrebnih ur letenja pa je plačala država - Jat je namreč državno podjetje. Nenavadno kroženje potniških letal nad srbsko prestolnico je sprožilo pravi preplah, ki je za nekaj ur dobesedno ohromil Jatovo telefonsko cenbalo - ljudje so namreč panično spraševali, kaj se dogaja. »Trudimo se, da ostaja-mo‘v formi', saj se zaveda- mo, da bo treba še isti dan, ko bodo ukinili sankcije, spet poleteti v svet,« je povedal eden od pilotov. KovaCeviC je povedal tudi, da družba resno razmišlja o zmanjšanju svoje letalske flote. Po odcepitvi Slovenije in Hrvaške, ki imata že vsaka svojo letalsko družbo, se je namreč povpraševanje občutno zmanjšalo, zato pri Jatu premišljujejo o zamenjavi svoje flote za 12 ali 13 manjših letal, s katerimi bi lahko letno prepeljali približno 1, 8 milijona potnikov. Jat je do zdaj odpustil že skoraj polovico od nekdanjih 10.500 delavcev, veliko pilotov pa je že sklenilo pogodbe z zasebnimi letalskimi prevozniki. Medtem pa trgovina s paštetami in nekaterimi drugimi specialitetami v osrčju Beograda cveti. Beograjčani vsak dan dobesedno razgrabijo zapeljive kulinarične dobrote, zato pri Jatu razmišljajo o tem, da bi tigovino obdržali tudi po ukinitvi sankcij. Čolni Mehityre / Reuter Kapetan Dragan se noče bojevati v BiH BRDSKA - Kapetan Dragan, avstralski državljan in srbski domoljub, zdaj v Republiki srbski Krajini vodi center za usposabljanje komandosov, ki delujejo v sovražnikovem zaledju. Taborišče Bruska, Id je na kamnitih gričih vzhodno od Benkovca, spominja na majhno zahodno vojaško oporišče. Prek zvočnikov oddajajo glasbo Deep Purple ali Roda Stewarta. Vojak, ki odhaja na stražo, je skrbno obrit in počesan, v tesno prepasani uniformi z rdečo baretko pa je že po zunanjem videzu kar najbolj drugačen od običajnega srbskega vojaka, ki si zavestno želi, da bi bil z razmršenimi dolgimi lasmi in brado Čimbolj podoben Četniku. Gibčni kapetan Dragan, vitke postave in s kratko pristriženimi belimi lasmi ter obrazom mediteranskega asketa, pregleduje svoje oporišče. Postavili so ga po hrvaški ofenzivi januarja 1993, vojaki v njem pa so sestavni del rednih oboroženih sil Krajine. V nekdanji tekstilni tovarni, Id so jo preuredi-li in moderno opremili in v kateri vzdržujejo brezhibno čistočo, se približno 250 vojakov usposablja za izvidniške pohode in sabotaže. Utdjo se ravnanja z eksplozivi in fotografiranja, borilnih veščin ter ravnanja z zapleteno elektronsko tehniko. »Učimo jih, da ubijajo samo v skrajnem primeru, kakor tudi, da ne smejo povzročati nepotrebne materialne škode,« pripoveduje Častnik, Cigar zadolžitve in vloga v marsičem presegajo njegov vojaški Cin stotnika. V državi, kjer je na tisoče hiš, ki so zletele v zrak zaradi eksploziva, je takšna enota še kako potrebna, je sestavni del splošnega načrta kapitana Dragana, ki hoče »profesionalizirati« vojsko Krajine, na hitro sestavljene iz pripadnikov teritorialne obrambe. Kot sam pravi, so njegovi možje od lanskega julija do letošnjega januarja opraviti 157 operacij v sovražnikovem zaledju, s katerih so se vsi vrniti živi, le nekaj je bilo ranjenih, prav tako pa niso ubiti nobenega hrvaškega civilista. Kapetan Dragan se je rodil v Jugoslaviji, ki jo je zapustil, ko je bil star šest let. Devet let je prebil v avstralski vojski, kupil si je 17 metrov dolgo jadrnico, s katero je veliko prekrižaril, dokler je ni prodal, se v Fort VVorthu v Texasu izšolal za civilnega pilota, si kupil letalo in v 44 urah preletel razdaljo od Dallasa do Beograda. Kot vojaški svetovalec se je udinjal v Tanzaniji, preden se je lotil naloge, da postavi na noge srbsko vojsko v Krajini. »Ne gre za to, da bi bil posebej navezan na Krajino, saj je moj dom v Avstraliji, paC pa hočem ustaviti hrvaški fašizem.« »Nekega večera,« pripoveduje, »so Srbi s Hrvati legli k počitku skupaj kot en sam narod, ko pa so se zbuditi, so se spremenili v manjšino.« Kapetan Dragan je prvo taborišče za usposabljanje postavil v Kninu, kjer je aprila 1991 izšolal tudi prvo Četo. 2e naslednje poletje so mu uspele operacije prinesle vzdevek Knindža (sestavljen iz prestolnice Krajine, Knina in znamenitih »ninja« bojevnikov). Toda sledilo je obdobje, ko je bil v nemilosti. Odpotoval je v Beograd in ustanovil sklad za pomoč žrtvam vojne ne glede na njihovo etnično pripadnost. Nikoli se ni vpletel v srbsko-mustimansko vojno v Bosni. »To ni moja vojna,« je dejal. Po hrvaški ofenzivi januarja 1993 se je znova lotil usposabljanj v Krajini. Ozemlje v velikosti 60 kvadratnih kilometrov so Hrvaški iztrgali prav njegovi vojaki. Njegova priljubljenost se je spet začela veCati in karizmatični vojak bi zagotovo, Ce bi le hotel, odigral prvorazredno politično vlogo, se strinjajo zahodni predstavniki v Kninu. Med volilno kampanjo je demonstrativno odpotoval na počitnice v Beograd. »Nekega dne se bom vrnil v Avstralijo,« zagotavlja. Medtem pa je dal zgraditi v oporišču žar, zaceli pa so graditi tudi bazen. Michel Viatteau / AFP Nevesinjski grobar zdaj lahko počiva NEVESINJE - V bosanskem mestecu Nevesinje, ki je pod srbsko oblastjo, se življenje počasi normalizira: mestni grobar je namreč ostal brez dela. »V zadnjih dveh mesecih nisem izkopal nobenega groba,« je povedal Lazo Miletič, ki se spominja, da je v dve leti trajajoči vojni izkopal kakih 400 grobov za padle vojake. Frontna Črta je cid mesta oddaljena le 16 kilometrov in moški so še vedno v vojski, vendar pa se je življenje precej spremenilo. »Spet hodimo na delo, le vsakih štirinajst dni moramo na fronto,« je povedal 35-letni Milko Vjesnica, ki je zaposlen v tovarni pohištva. Mestne oblasti spodbujajo vračanje na delo, bodisi v tovarne ali delavnice, ljudem dodeljujejo tudi zemljo, na kateri sadijo zelenjavo in sadna drevesa. Tekstilna tovarna obratuje le s 30-odstotno zmogljivostjo, medtem ko je proizvodnja v kovinski in lesni industriji le 20-odsto-tona. Zato je osiromašenje proizvodnje še kako očitno. Vendar pa so Srbi v Nevesinju, ki leži le 80 kilometrov južno od Sarajeva, že zaceli odpirati trgovine in lokale. »Prejšnji mesec sem se odločil, da odprem bistro, ker nimam drugih virov preživetja in moram skrbeti za ženo in dva otroka,« je izjavil 38-letni Daša Kapor, ki je pred tem kot odvetnik služboval v Sarajevu. V Nevesinje je pribežal v začetku vojne leta 1992, saj ima tam njegova družina hišo in prodajalno z belo tehniko. »Sem med tistimi srečneži, ki so imeti sorodnike izven Sarajeva, in sem lahko odšel,« pravi Daša. Njegova žena Milena je bila pred vojno vzgojiteljica v vrtcu, zdaj pa namerava v Nevesinju odpreti trgovino s kozmetiko. Veliko Nevesinjcev pa še ni okusilo miru; v mestu je namreč kakih 10 tisoč beguncev, predvsem srbske narodnosti, ki za razliko od Kaporjeve družine, ki je s seboj prinesla vse svoje prihranke, nimajo praktično ničesar - živeti morajo od pomoči drugih. Rdeči križ ocenjuje, da od 20 tisoC prebivalcev, 7.500 ljudi živi v bedi. 27-letna Gordana LazetiC ima pet otrok v starosti od 8 mesecev do 6 let. Odkar so ji v spopadu leta 1992 ubiti moža, živi skupaj s sorodniki v počitniški hišici, zgrajeni še pred začetkom vojne. »Življenje s tako majhnimi otroki je težko, vendar so otroci vse, kar mi je ostalo,« je dodala. Njena družina je imela v bližini Mostarja dvonadstropno hišo ter tri trgovine. LazetiCeva je povedala, da je v Mostarju pustila vse, kar so si ustvariti. Njena mati Mara ima kozo in iz mleka dela sir, ki je veliko boljši kot mleko v prahu, ki ga dobivajo od humanitarnih oiganizacij. »Najbolj potrebujemo oblačila za otroke. Drugače se še nekako znajdemo. Živeti moramo, pa Čeprav le zaradi otrok,« je povedala Mara. Natela Cutter / Reuter NEKJE V EVROPI Politika ni šahovska igra Branko Somen H Nekje v Evropi še vedno vozijo tramvaji, ki imajo življenje razdeljeno na postaje, končno postajo ali remi-zo. Na eni od taksnih postaj sem Čakal prijatelja, ki je prišel iz San Francisca, da bi se na lastne oci prepričal, kako napreduje, kakšna je in kakšna bo njegova domovina, ko se bo vrnil vanjo živet kot upokojenec. Imel je pretresljivo usodo; življenje razdeljeno na postaje, vpisane v evropski zemljevid, v svojo dalmatinsko zavest... Pri tem pa je bil kar naprej razpoložen, pripravljen poslušati, pomagati. Zato je imel kup prijateljev, eden od njih mu je v Dubravi ponudil stanovanje v vili. Od nje do tramvaja je bilo pet minut hoje in prišel sem ponj, da ga počasi, med tramvajsko vožnjo seznanim z demokracijo, v kateri sva bila oba tujca - on je imel samo ameriški potni list, dolarje v žepu in Hrvaško v srcu. Zadnja postaja je v življenju vedno skupek spoznanj, da je pred nami pot tudi po tem, ko izstopimo iz vozila, obenem pa je to kraj, iz katerega odhajamo v središče mesta. Tu, na končni oziroma začetni postaji - pot je cilj. V časopisnem kiosku so prodajali jutranje časopise, ki se v Zagrebu množijo kot mačke v zatohlem proštom. Vse je postalo ekskluzivno, senzacionalno, super in »-best«. Dva upokojenca sta na leseni klopi igrala šah in dovolila, da smo potniki, ki smo čakati na tramvaj, ko- mentirali njune poteze. Na šahovski tabli je nekaj figur že manjkalo. Tiste, ki so ostale, so bile nepovezane med sabo kot stranke v skupščini. Igralec z belimi figurami je okleval. Gledalec s Časopisom pod pazduho ga je bodril: - Aktivirajte kraljico. Zaletite se z njo med figure, dvignite v zrak njegovo šibko, luknjasto obrambo. - S konjem mora z g sedem na f tri, iz Goražda v Fočo... - Jebite politiko! - Sah je spopad dveh ideologij. To je igra za pametne, ki so potrpežljivi, imajo čas in poznajo občutek zma- goslavja. - Do zmage se pride prek porazov. - Cvek. Prek lastnih porazov vodi pot k popolnosti. - To ni življenjska izkušnja, to je pridiga. - Kadar tukaj dva šahista sedeta k igri, je eden vedno Tudman, drugi Miloševič. - Ne vem, če sta šahista. Tudman igra tenis... - Miloševič se je skril v mišjo luknjo. On ni igralec, on misli, da je bog. Igro vodi Karadžič, - Točno. Ta svinja je vsak veCer na hrvaški televiziji. Pogosteje kot Tudman. - Pomirite se! Vsi smo ostali velika balkanska dru- žina, ki dobiva vsak dan za kosilo obvezen »bosanski lonec«... - ... dokler nam ne bodo unproforci zakuhali aidsa, bolezni dvajsetega stoletja. - To pomeni, da ne Japonci ne Srbi ne bodo dobili aidsa. - Zakaj neki! - sta obenem vprašala šahista in dvignila glavi. - Zato, ker so Japonci že v enaindvajsetem stoletju, Srbi pa v sedemnajstem! Sahisti in ljubitelji šaha smo se zasmejali. Človek s Časopisom v roki je zamahnil z roko. - Premalo berete. V Vje-sniku je vse zapisano. Po- Foto: Romeo Ibriševič slušajte! - in je razgrnil časopis ter začel brati: - »Mi bomo končali to krizo, kajti to je samo burja v kozarcu vode, glede na to, kar smo preživeli od prvih volitev pa do današnjih dni in do tega, do česar smo pripeljali Hrvaško.« - Do roba globokega jarka! - je rekel šahist s črnimi figurami. - Poznam to. Ko se začnejo prepiri znotraj najmočnejše politične stranke, pomeni to samo dvoje - demokratizacijo parlamenta ati državljansko vojno. - Zato tudi igram s črnimi figurami. Ker ne vem, ali sem Tudman ali Manolič. - Glavno, da niste Vrdoljak! Igralec s črnimi figurami je udaril z roko po šahovnici in prekinil igro ter pogovor. - Vsak korak, vsak podpis, vsaka eksplozija bo imela tukaj ali pa že ima ne-slutene posledice. Ker Hrvaška koraka v prihodnost v domišljavem paradnem koraku, ker zaradi najrazličnejših tajnih podpisov zgublja ozemlje in standard in ker... Nekdo za mano je zasmr-kal. Bil je moj kalifornijski znanec. - Vidiš, že drugi dan si brišem nos, sluznico imam uničeno, ta eksplozija ni bila tako nedolžna. Nekaj je, ostalo v zraku... Vračam se domov. Med vožnjo z modrim tramvajem sem ga prepričal, da je še nekaj dni ostal v Evropi. Presedel je nai vlak in se iz Zagreba odpeljal v Mii-nchen /C Sobota, 16. aprila 1994 "J ^ r FRANCIJA / KER GA STA GA NAČELA RJA IN ZOB ČASA r J JAPONSKA / PO ODSTOPU HOSOKAVE h Slavni Pegasus bridge ne bo dočakal slavja Zaman so veterani zahtevali, naj znameniti most vzdrži vsaj do 50. obletnice izkrcanja -Danes bodo odprli novega PARIZ - Premični most pri Be-ftouvillu, prvi kos osvobojenega francoskega ozemlja, ne bo ostal v frajnem spominu samo veteranom, ampak tudi vsem gledalcem filma Najdaljši dan, saj ne bodo Pozabili tistega prizora, ko na niem britanski vojak z dudami in-tonira melodijo pesmi »Blue bon-nets over the border« (Modre be-retke na meji). Ta zgodovinska svetinja pa ne bo doživela junijskega slavja. Zob Časa jo je z rjo tako načel, da sedaj leži ob bregu kanala, ki povezuje Caen z niorjem. Danes bodo odprli novi benouvillski most, ki je podoben Prejšnjemu, a je večji in daljši. Pegasus bridge, kot so ta premieri most poimenovali pripadniki 6. britanske letalskodesantne divizije, ki so imeli na svojem grbu krilatega konja Pegaza, so morale zavezniške sile skupaj z mostom na reki Orne osvojiti pred izkrcanjem v Normandiji. V noči na 6. junij 1944 se je tako 181 britanskih elit- nih vojakov na krovu šestih jadralnih letal tipa Horsa bližalo francoski obali. Na višini kakih 2.000 metrov so se te »leteCe krste«, kot so jim pravili vojaki, ločile od bombnikov Halifax, ki so jih privlekli pred francosko obalo. »Ko smo se zaceli spuščati,« pravi sedaj 81-let-ni poveljnik John Howard, »je bila popolna tema, saj so oblaki prekrivali Irmo.« Britancem so francoski informatorji sporočili, da so Nemci na kraju načrtovanega pristanka namestili drogove, da bi preprečili pristanek. K sreCi so izkopali le luknje, drogov pa še niso namestili, ležali so ob robu travnika. Ko so jadralna letala uspešno pristala, je bila ura 00.16. Nekaj minut kasneje se je zaCel napad na nemško postojanko, ki so jo v 10 minutah zavzeli brez strela. Most je bil rešen, ker ga Nemci še niso minirali. Razstrelivo je bilo že pripravljeno, Nemci so Čakali le na zoro, da bi ga minirali. Po uspešnem zavzetju mostu je Howard radijsko obvestil svoje poveljstvo o prvi dobljeni bitki na tleh Francije in zaCelo se je izkrcavanje. Kot reCeno, tega mostu ni veC. Zaman so veterani zahtevali, naj most ohranijo vsaj do slavja ob 50. obletnici izkrcanja. Za stari most se je zavzela tudi Arlette Gondree, lastnica lokala Caffe Pegasus, ki je ob mostu in je prva francoska hiša, ki so jo osvobodili zavezniki. Leta 1935 zgrajeni most bi se lahko vsak trenutek zrušil, morebitna popravila pa bi še pospešila njegov konec, ker ga je v bistvu skupaj držala le rja, so zatrjevale oblasti. Dvižni mehanizem je bil prav tako dotrajan, tako da so francoske oblasti novembra lani sklenile, da bodo stari most zamenjale z novim. Za veterane, ki se bodo zbrali v lokalu ob mostu, bo torej Pegasus bridge le spomin. Neuresničljiva je namreč tudi zamisel, da bi most montirali na nekem parkirišču, ker bi bilo to predrago in nesmiselno, saj je most že skoraj razpadel. Oblast morajo prevzeti ženske Japonce je politika razočarala TOKIO - Zenske morajo na oblast, če se Japonska želi rešiti korupcije. To ni nasvet feministk, pac pa najuglednejšega tokijskega dnevnika Asahija, ki je glas finančnih in birokratskih krogov. Nasvet so objavili v uvodniku po nenadnem odstopu premiera Morihira Hosokave zaradi hudega finančnega škandala. »Potem ko so se moški politiki tako slabo izkazali, nam ne preostaja drugega, kot da zaupamo ženskam nalogo, da prekinejo vez med politiko in denarjem, zaradi katere država propada,« trdi Asahijev uvodnik. V zadnjih 5 letih so bih kar 4 japonski prvi ministri (Noboru Takešita, Tošiki Kaifu, Kijiči Mijazava in Morihoro Hosokava) vpleteni v gospodarske škandale, premier Sousuke Uno pa je odstopil zaradi škandala, ki je sledil odkritju njegovega ljubezenskega razmerja z neko gejšo. Japonci so še pretreseni zaradi odstopa ministra Hosokave, ki je pred osmimi meseci prišel na oblast z namenom, da bo odpravil korupcijo. Asahi poroča, da je premier postal žrtev lastnih reform, in se sprašuje, ah je nujno, da je japonska politika vselej povezana z denarjem, ki je v glavnem sad ilegalne finančne podpore ali sumljivih borznih operacij. Komentator Kinja Sato se z japonsko javnostjo vred sprašuje: »Ce je celo človek, kot je Hosokava, vpleten v škandale, komu je še mogoče zaupati? Ali so vsi politiki pokvarjeni? Kako je do tega sploh lahko prišlo?« Pri Asahiju so na ta vprašanja odgovorili na povsem nov način, še zlasti, Ce upoštevamo, da je Japonska ena najbolj maskilisticnih držav na svetu. Po mnenju novinarjev Asahija je do takih razmer prišlo, ker so v politiki doslej imeli glavno besedo moški. Uvedli so denamiško politiko, ki je okužila vse, tudi tiste, ki so se zdeli pošteni. Rešitev je v tem, da polagoma prevzamejo oblast ženske. To bi bila prava revolucija za Japonsko, kjer so ženske šele pred nedavnim nehale hoditi tri korake za moškimi: žensk, ki hodijo vštric z moškimi, pa je še prav malo. ZDA / ILEGALNA IMIGRACIJA V kontejnerju našli slepe potnike PHILADELPHIA - Imigracijska služba je v četrtek zasačila v Philadelphii in v Bostonu veC ilegalnih priseljencev. Po uradnih poročilih so trije slepi potniki med potjo umrli zaradi zadušitve. Ilegalna imigracija postaja za ameriške oblasti vse večji problem. Večina ilegalnih prisljencev prihaja iz Kitajske, kjer tihotapcem plačujejo neverjetno visoke vsote, da jih odpeljejo v ZDA. Na krovu kontejnerske ladje Sea Wind so odkrili štiri slepe potnike. Trije izmed njih so bili ob odkritju že mrtvi, četrtega pa so nemudoma odpeljali v bolnišnico. Težaki, ki so delali na tovorni ladji Sea Wind, ki je v sredo prispela iz kolumbijskega pristanišča Buenaventura, so poklicali imigracijsko policijo, potem ko so v zapečatenem kontejnerju zaslišali sumljive zvoke. Ko so kontejner odprli, se je iz njega opotekel moški, ki je takoj prosil za vodo, v kontejnerju pa so našli trupla treh moških. Preživelega potnika, ki je star okrog 28 let, so takoj odvedli v bolnišnico, kjer ga bodo, Cim bo mogoče, zaslišali. Menijo, da so slepi potniki doma iz Kolumbije, kjer so kontejner zapečatili, preden so ga natovorili na ladjo, ki se je pred pristankom v Philadelphii še ustavila na Floridi. Zvezni agenti so nato ladjo preiskali, da bi nemara našli še druge slepe potnike. V Bostonu so na kontejnerki, ki je priplula iz francoskega Le Havra, odkrili kakih 20 romunskih slepih potnikov. Oblasti so sporočile, da se je to že Četrtič zgodilo v zadnjih mesecih. Sumijo, da ilegalne priseljence tihotapi organizirana tolpa, ki slepe potnike najbrž izkrcava v New Yorku. Tragična zmeda raškega letalstva MOSKVA - Nič čudnega ni, da v Rusiji občasno strmoglavi letalo, čudno je, da se to ne dogaja vsak dan. Strokovnjaki civilnega letalstva trdijo, da v Rusiji danes ne spoštujejo niti osnovnih varnostnih pravil. Vprašanje varnosti ruskih poletov je stopilo v ospredje, potem ko je v zadnjih 3 mesecih umrlo v 3 nesrečah približno 200 oseb. Zaradi tega je v ZDA Zveza letalskih potnikov opozorila ljudi, naj ne letijo z ruskimi letalskimi družbami. V civilnem letalstvu je po ukinitvi samostojnega ministrstva nastala popolna zmeda. Varnostni sistem je dejansko nehal obstajati. Iz letalske družbe Aeroflot je nastalo na ducate manjših zasebnih letalskih družb, ki pa ne jamčijo usposobljenih pilotov in vzdrževanja letal. Tudi na letališčih vlada zmeda: funkcionarji zahtevajo podkupnino za opravljanje svojega poklica, kriminal ima svoje prste povsod, kontrole ni. Potrebni sta torej čimprej učinkovita zakonodaja in krepka finančna podpora.__ INDIJA / PO DOLGIH LETIH ZAPORA Kmalu bo izšla avtobiografija razbojnice NEW DELHI - Indijska nkraljica banditov«, ki je s svojim življenjem že navdihovala pisatelje in režiserje, bo kmalu še sa-nia postala pisateljica. Njen odvetnik je namreč sporočil, da je Phoolan Devi podpisala pogodbo za avtobiografsko knjigo s francoskim založnikom Robertom Laffontom Fixotom. Avtobiografija bo po vsej verjetnosti izšla januarja naslednjega leta. Ce bo v Franciji dosegla predviden Uspeh, bo nato izšla še engleška izdaja dela. To bo vsekakor že druga francoska knjiga o tej Zenski, prvo je namreč napisala Irene Frain. Prodanih je bilo milijon izvodov, pozneje pa so Po knjigi posneli še film. Phoolan Devi, Hin- dujka nižje kaste, ki je danes stara 33 let, je zaslovela leta 1981, ko je v vasi Behami v Utar Pra-dešu pobila 22 pripadnikov višje kaste, o katerih je trdila, da so posilili več žensk nižje kaste, nenazdanje tudi njo samo. Leta 1983 se je po kratki, a krvavi zločinski karieri predala oblastem Madhija Pradeša pod pogojem, da ji sodijo v tej zvezni državi, ne pa v Utar Pradešu. Ne da bi ji sploh kdaj sodili, je prebila v ječi veC let, dokler ni februarja višje sodišče odredilo njene izpustitve, češ da je brez sodne obravnave odslužila v jeCi že dovolj dolgo kazen. Med Hindujci, nižjih kast je Devi postala simbol boja proti zatiranju višjih kast. ŠVICA / V ŽENEVI MEDNARODNI SEJEM IZUMOV Koristni in manj koristni izumi 682 »nadobudnih Arhimedov« ŽENEVA - Včeraj se je v Ženevi začel mednarodni sejem izumov, na katerem bo do 22. aprila 682 »nadobudnih Arhimedov« iz 35 držav razstavljalo kar tisoC »popolnoma novih izumov«. Ob koristnih so seveda tudi taki izumi, ob katerih le s težavo zadržujemo smeh. Belgijec Gabriel van der Elst je tako predstavil poseben filter, ki naj bi po njegovih trditvah preprečil nerganje in proteste nekadilcev (desna slika AP). Britanec Richard Godfrey pa je izumil posebno listnico za kreditne in druge magnetne kartice, ki .preprečuje razmagnetenje in druge poškodbe (na spodnji sliki AP). Obiskovalci pa se letos navdušujejo predvsem nad modelom vesoljskega teleskopa Hubble v razmerju 1:10. Marsikdo postane tudi pred daljinsko vodenim »nogometnim robotom«, ki v vrata pošilja žoge, in to vsakič pod različnim in nepredvidljivim kotom. Izumitelj trdi, da se bodo z njim vadili nogometni vratarji. AVSTRIJA Sobota, 16. aprila 1994 KOROŠKA / POLITIKA Pogajanja o glavarju spet v slepi ulici Odločitev spet odložena CELOVEC. Odločitve, kdo bo naslednji deželni glavar na Koroškem, tudi po četrtem pogajalskem krogu med socialdemokrati in Haiderjevimi svobodnjaki v Četrtek ponoči ni bilo. Pogajanja so se po petih urah končala brez rezulata, pogajanja pa naj bi se nadaljevala v ponedeljek. Neuspeh pogajanj med SPO in FPO je Se včeraj izkoristil predsednik OVP, deželni glavar Chri-stof Zematto: Se danes se bodo uradno sestali zastopniki Ljudske stranke in FPO, da bi morda le še našli skupni imenovalec oz. izhod iz slepe ulice, v katero so očitno zašli vse tri v' koroškem deželnem zastopane stranke. Haider je vCeraj spet aktualiziral model delitve legislaturne periode in poudaril, da hoče - »kot zmagovalec na volitvah«-za doloCen del legislaturne dobe postati deželni glavar na Koroškem. Ce socialdemokrati in tudi Ljudsta stranka tej zahtevi ne bosta udodili, potem bo svobodnjaška stranka na ustanovni seji novo izvoljenega koroškega deželnega zbora vložila predlog za predčasne volitve. Socialdemokratski kandidat za deželnega glavarja Michael Ausser-winkler je po prekinitvi pogajanjih s svobodnjaki menil, da so njegove možnosti postati deželni glavar zdaj celo večje kot prej. Delitev legislaturne dobe zanj in za SPO da ne pride v poštev, prav tako ne podpora Haiderju pri glasovanju o novem deželnem glavarju. Ausserwinkler je s tem očitno odgovoril na začudenje zveznega vodstva socialdemokratov zaradi tesnih stikov koroške SPO s Haiderjem. Le-ti so negativno vplivale celo na vzdušje znotraj vladne koalicije na Dunaju. Možnost, da bi se zaradi nastalega pat-položaja razpisale predčasne volitve, na Koroškem, pa je desi-gnirani predsednik koroških socialdemokratov označil kot » majhno«. •Predsednik Ljudske stranke in deželni glavar Christof Zematta, ki se je s svojim vztrajanjem na položaju deželnega glavarja (kot šele tretja politična sila na Koroškem) sam postavil v out in s tem pospešil morebiten sporazum med socialdemokrati in svobodnjaki, pa še vedno igra na »vse ali nič«. Včeraj je poudaril, da v tej legislaturni dobi ne bo volil ne Haiderja in tudi ne Ausser-vvinklerja, predstaviti pa da si more lahko skrajšanje legislaturne dobe... • Neglede na nadaljnji razplet pogajanj je predsednica koroškega deželnega zbora Kdvari medtem že sklicala ustanovno sejo novo izvoljenega koroškega deželnega zbora. Seja bo v torek, 19. aprila bo 14. uri, na sporedu pa so tudi vglitve novega predsednika deželnega zbora ter volitev novega deželnega glavarja in dveh njegovih namestnikov. Deželni glavar se izvoli z navadno večino, pogoj pa je navzočnost dve tretjini od skupno 36 poslancev. Novo razmerje strank v deželnem zboru je po volitvah 13. marca sledeče: 14 SPO, 13 FPČ in 9 OVP. Ivan Lukan BOSANSKO GLEDALIŠČE »Al Mukaffa« - moč besede in fantazije naj bi zbliževala ljudji v pregnanstvu Alois Angerer CELOVEC - Edinstven projekt »Bosanska biblioteka« celovškega založnika Lojzeta Wie-serja se uspešno realizira: s postavitvijo igre »Al Mukaffa« na oder celovške Hiše umetnosti je bil uresničen projekt, ki ni samo zbliževal ljudi v pregnanstvu, seznanil z delčkom bosanske kulture, je tudi Korošce. Sam zvezni kancler Franz Vranitzky je prevzel pokroviteljstvo nad praizvedbo, predstavo pa so podprli še Ministrstvo za pouk in umetnost, mesti Celovec in Salzburg, dežela Koroška, mnoge druge javne in privatne ustanove in seveda kot pobudnik in stalni spremljevalec projekta založnik Lojze VVieser. Realizacijo je prevzela Družba za glasbo in gledališče ARBOS, ki že nekaj let uspešno deluje na področju sodobnega teatra, dramatiziranih koncertov, prostorskih scenarjev, razstav, in eksperimentalnih oblik umetniške igre. Cilj sodelovanja Založbe VVieser in ARBOS je promocija neznanih ali še neodkritih pojavov evropske kulture. Po dobrih izkušnjah s sarajevskim dramaturgom in pisateljem De-vadom Karahasanom pri realizaciji glasbene drame »Cesar Atlantide« leta 1993 v Pragi je bila dogovorjena dra-matazacija radijske igre »Al Mukaffa«, ki jo je izvedel Radio Sarajevo leta 1988. Vsebina igre se ujema s prvim delom ro- mana »IstoCni divan« Devada Karahasana, ki je v založbi VVieser izšla tudi v nemškem prevodu.Režijo, izdelavo scene in produkcijo so zaupali mlademu ustvarjalcu sodobnega gledališča Herbertu Gantsch-acherju, ki si je pridobil priznanje z dramatiziranimi koncerti skupine »Ensamble kreativ«. Slednja je tudi tokrat bila pripravljena sodelovati. NaCrt za kostume, predvsem pa kreacijo lutk in mask, je prevzela znana umetnica Burgis Paier, Wolf-gang Danzmayr je napisal glasbo za dopolnitev orientalske scene in se skusal vživeti v kombinacijo pravljičnega vzhodnega doživljanja in zahodnoevropskega dojemanja. Nositelja predstave bosanskega gledališča pa sta igralca iz Sarajeva, ki živita trenutno na Zahodu: iz Londona je prišla Selma Alispa-hic. Članica Sarajevskega nacionalnega gledališča (leta 1991 je bila nagrajena z nagrado bosanskih gledaliških kritikov), iz Dunaja pa je prišel Zijah Sokolo-vič, dobitnik številnih jugoslovanskih in mednarodnih nagrad (slika zgoraj). Po silnih pripravljalnih naporih vseh sodelujočih se je dvorana v Domu umetnikov v Celovcu napolnila do zadnjega, zaživelo je prijetno vzdušje bosanskega večera tako za mlado skupnost beguncev iz Bosnev Celovcu kot tudi za ostale obiskovalce, njihove goste. Deželni glavar Christof Zernatto in referentka za socialna vprašanja pri koroški deželni vladi Karin Achatz sta beguncem zaželela iskreno dobrodošlico in pohvalila idejo predstavitve bosanske kulture v tujini, ki je medtem za veliko število beguncev že postala druga domovina. Potem pa se je gostom veCera odkril Čudežni svet vzhoda. 2e na razporeditev gledalcev se je bilo treba navaditi: bosanska mladina je sedela na preprogah, za ostale sta bila na razpolago dva polkroga stolov. Nato so se v sprednjem delu dvorane pojavili Člani gledališke skupine: glasbeniki so se namestili v ozadje, in spremljali igro z inštrumenti, narejenimi posebej za to igro (tolkala in bambusa, viola, setar, razne piščalke in boben). Nato nastop glavnih igralcev. Islamska kultura ne pozna dramatičnega dogajanja na odru, zato je Karahasan poskušal združiti mozaik scenskih dogajanj (ki so stopnjevali napetost med liki in prizori) z zahodnoevropsko gledališko tehniko. »Al Mukaffa« je drama v drami, pripovedka v pripovedki, kombinacija igre živih igralcev s seneno igro in lutkarsko predstavo, igra z maskami in v maskah znotraj naraščajočih zaves, ki označujejo prizorišče. Osnova je gledališka oblika teatra Karagoz (papirnate lutke kot senene figure), ki izvira iz Kitajske gledališke tradicije in je prek turškega islama dosegla Bosno. Glavna junaka, pisatelj Al-Mukaffa, zgodovinska osebnost iz Arabije /.stoletja, in Leila, literarni lik arabskega sveta, pričarata s številnimi prizori in duhovitimi dialogi orientalsko miselnost, njen odnos do umetnosti, versko-politiCnih silnic, do ljubezni in smrti, pa tudi podobe in resničnost iz vsakdanjega življenja. Predstava je pritegnila mlade in stare - ločnica med otroki in dogajanjem na odrski preprogi je skoraj izginila -pa tudi nemško govoreči so drami lahko sledili. »Uradna« premiera bo 27. maja na Dunaju v teatru »Akcent«, nadaljnje predstave so predvidene v Halleinu (28.junija), v Solnogra-du (jeseni 1994) ter v Dresdnu in Frankfurtu. KOROŠKA / NA CELOVŠKI UNIVERZI Abstrakcije Razstava umetnika Andreaj Trobentarja CELOVEC - Univerza in generalni konzulat Slovenije sta v sredo zveCer povabili na odprtje razstave slovenskega umetniškega ustvarjalca Andreja Trobentarja (slika desno). Njegove abstrakcije v prani temperi z geslom „Atraktor” stopajo v prostor kot stebri. Svojo likovno umetnost pa je dopolnil s svojim nastopom kot kitarist in pevec. Rektor univerze Dorf-ler je na odprtju razstave izrazil svoje veselje nad tem, da prihaja umetnik iz sosednje Slovenije (»Tako je poleg znanstvene izmenjave, ki jo imamo z univerzama v Ljubljani in Mariboru, zagotovljeno sodelovanje tudi na umetniškem področju. Razstavo 40-letnega Andreja Trobentarja je odprl konzul Milan Jazbec, med Častnimi gosti pa je bil tudi celovški župan Leopold Guggenber- ger. Lep okvir ob odprtju je bila pokušina slovenskih vin in slovenskih dobrot. (V.G.) H KOROŠKA / SVEČANOST n Živ spomin na žrtve nasilja Prireditev v Železni Kapli CELOVEC - Na pokopališču v Železni Kapli stoji spomenik, na katerem so vklesana imena vseh 183 oseb iz te občine, ki so med vojno kot partizani ali kot jetniki postali žrtev nacističnega nasilja. Tu je pokopan tudi domačin in narodni heroj France Pasterk-Lenart, ki je padel v Mežici. Preteklo nedeljo je Zveza koroških partizanov ob spomeniku priredila spominsko svečanost, katere so se je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko število obiskovalcev tako s Koroške kot tudi iz Slovenije. Glavne misli govornikov (podpredsednik ZKP Peter Kuhar, taj- nik SPZ Janko Malle in zastopnik NSKS Franc Jožef Smrtnik) so bile, da so si slovenski koroški duhovniki, ki jih je nacizem hudo preganjal, zaslužili spominsko obeležje v deželni stolnici, manjšina pa da se ne sme pustiti odriniti v geto, ampak mora biti enakopraven del družbe. Spominu na borbo partizanov pa da se bodo tako koroški Slovenci kot tudi nemško govoreči najbolj oddolžili, Ce se bodo zavzemali za preživetje manjšine in njenega jezika. Svečanost sta olepšala moški pevski zbor »Valentin Polanšek« in društvena recitatorska skupina. (F. W.) AVSTRIJA / SEJA VLADE »Da« pristopu k Evropski uniji Priprave na referendum DUNAJ - Avstrijska zvezna vlada na Čelu z zveznim kanclerjem Vrani tzkym je včeraj na izredni seji tudi formalno odobrila pristopno pogodbo z Evropsko unijo in s tem odprla pot za obravnavanje pristopa v pristojnih organih parlamenta. V skupnem predlogu državnemu zboru kancler in zunanji minister Mock poudarjata soglasje vseh ministrov s predlogom o pristopu Avstrije k Evropski uniji, še posebej so imenovani ministri Larina (finance), Schiissel (gospodarstvo), Klima (promet) in Fischler (kmetijstvo). Avstrijski parlament bo že v naslednih dneh intenzivno obravnaval problematiko Evropske unije in hkrati ustvaril vse pogoje za izvedbo referenduma 12. junija letos, na katerem bodo Avstrijci dokončno odločali, ali bo Avstrija lahko postala polnopravni elan Evropski unije s 1. januarjem leta 1995. Priznani raziskovalec javnega mnenja Brett-schneider je medtem v pogovoru z televizijo (ORF) potrdil trend, po katerem število zagovornikov avstrijskega pristopa k Evropski uniji nenehno narašCa. Dejal je, da se je zadržanje Avstrijcev v zadnjih dveh mesecih močno spremenilo. Trenutno da zagovarja avstrijski prikstop 'k EU že nad 50 odstotkov, tretjina da je proti, petina pa se še ni opredelila. (I. L.) Kršitev ustave ali spor med policijo in vojsko? m W w Prvo poročilo o sumih zlorab v MORS staro nekaj mesecev Medsebojno obtoževanje MORS in Ministrstva za notranje zadeve (Foto: B+D) Šest vprašanj ZL Drnovšku LJUBLJANA - Poslanska skupina Združene liste je na Janeza Drnovška naslovila šest vprašanj v zvezi z dokumentom »problematika sodelovanja med MNZ ter MO, zlasti pri raziskovanju kaznivih dejanj«, bolj znanim kot »dosje 13«, v katerem so navedeni sumi zelo drastičnih kršitev ustavnosti in zakonitosti v ministrstvu za obrambo. ZL predsednika vlade sprašuje ali so pristojne službe nadaljevale preiskavo in ali je nadaljnja preiskava dokazala verodostojnost navedb v dokumentu (predvsem fizično spremljanje in prisluškovanje določenim politikom, novinarjem in drugim javnim delavcem). ZL Drnovška sprašuje, ali so bile na podlagi teh navedb podane ovadbe. »Ali niso aktivnosti, uperjene zoper navedene osebe (Beznik, KocijanCiC, Bizjak, Slapar, Sefinan, Zorc in še nekatere »iz političnega vrha RS«) najbolj flagrantna kršitev ustave, njenega drugega poglavja, kjer je govor o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah in to s pomočjo represivnega državnega aparata in na stroške davkoplačevalčev?« sprašuje ZL. Listo še zanima, kako bo vlada preprečila tovrstna škodljiva in nezakonita ravnanja, in kako bo vsem strankam, tudi ZL, katere predsednik je bil predmet prisluškovanja in zasledovanja, zagotovila enakopraven položaj. Predstavniki ZL so včeraj izrecno poudarili, da nikogar ne obtožujejo vnaprej in da je tudi po njihovem mnenju treba slišati obe strani. »Ni mogoCe sprejeti ocene, da je vse zakuhal Janez Janša,« je poudaril Lev Kreft, kajti »ljudi, ki se borijo za oblast z zlorabami tajnih služb in katerih apetiti se ne ustavijo pred ustavo in človekovimi pravicami, je veliko«. Zato se ZL »ne bo zadovoljila z nobenim lahkim odgovorom veC«, kajti meni, da je »prvi slovenski aferi« paC treba priti do dna. (T. S.) LJUBLJANA - Zgodba o tako imenovanem dosjeju 13 ima dolgo in zapleteno zgodovino. Notranji minister Ivo Bizjak je že decembra lani pisno opozoril predsednika vlade Janeza Drnovska na določene indice, da posamezniki iz ministrstva za obrambo prekoračujejo pooblastila. Podrobnejšo analizo je premier dobil 15. februrja, skupaj z opozorilom, da gre za indice in ne za dokazana kazniva dejanja. Drnovšek je takrat na novinarski konferenci omenil možnost, da pisma Gvilne inidjative piše »organizirana skupina ljudi«, kar naj bi se zelo kmalu razkrilo tudi javnosti. Omenjeno sporočilo kriminalistov iz 15. februarja, ki ga je podpisal Mitja Klavora in ki so ga Časopisi praktično v celoti že objavili, na 13 straneh navaja celo vrsto primerov, ki kažejo na »onemogočanje in oviranje« dela kriminalistov s strani delavcev MORS. Gre, kot je znano, za sume vlomov, tatvin, nezakonitega trgovanja z orožjem, v katere naj bi bili vpleteni delavci MORS. V dosjeju najdemo tudi navedbe o oblikovanju »Slovenskega odreda«, v katerem so bili ministrovi najožji sodelavci in »posebej izbrane in zaupanja vredne osebe«. Anton Krkovič naj bi »večkrat poudaril, da bo te enote uporabil za zaščito položaja ministra Janše, predvsem v primeru njegove morebitne zamenjave«. Tudi v tem primeru kriminalisti opozarjajo, da »zaključki niso povsem zanesljivi«. Seveda je najbolj razvpit del, ki opisuje »fizično in tehnično spremljanje (prisluškovanje) določenih oseb, predvsem Vinka Beznika, Janeza Kocjančiča, Janeza Slaparja, skoraj celotne redakcije revije Mladina, Petra Sefmana in generala Zorca iz krogov predsednika države in Se nekaterih oseb iz političnega vrha RS«. Predsednik vlade je o poročilu obvestil Janeza JanSo, ki je vse navedbe zanikal. PaC pa je - tako je po izbruhu afere Smolnikar povedal DmovSek - iz obrambnega ministrstva prišlo pismo s prav tako ostrimi ocenami na račun MNZ. Iz doslej znanih podatkov je mogoCe sklepati, da se je MORS skliceval na obstoj oiganizacije »z močno zaslombo v političnem vrhu države«. DmovSek je potem soočil oba ministra in se ponudil, da bo »v spornih primerih sam prevzel koordinacijo«. Medtem se je zgodila znamenita izjava Milana Kučana v Novi Gorici in v oddaji državnega radia o politiki, ki v boju za oblast ne izbira sredstev - od diskreditacij do likvidacij. Možnost takšnih pojavov v državi je Drnovšek na kongresu LDS na Bledu zanikal, Ceš da je Kučanova izjava »prenapihnjena«. Sledil je politični kolegij predsednika vlade o dosjeju 13, kjer so se soočili vrhovi MNZ in MORS. Kolegij je ugotovil, da »ni dovolj elementov oziroma dokazov za ugotovitev, da gre za nezakonito delovanje obveščevalnih služb«. Cez nekaj dni je predsednik vlade obiskal enoti obeh ministrstev v Kočevski Reki, da bi tako »izboljšali odnose«. Cez tri dni se je zgodila Depala vas. Od takrat se - kot pravi predstavnik MNZ Božo Truden - delavci ministrstva ukvarjajo predvsem s primerom Smolnikar, raziskovanje indicev, ki jih navaja dosje 13 pa se je zato ustavilo. Kljub spodbudnemu dejstvu, da je Jelko Kacin policiji obljubil popolno sodelovanje, se zaradi slabih izkušenj iz preteklih »incidentov« te vrste zbuja utemeljen sum, ali bodo vsa dejstva res dokazana. Čeprav se tokrat zgodba preprosto ne bi smela končati brez posledic, Ce je Slovenija vsaj približno pravno urejena država -ali za tiste uslužbence MORS, ki naj bi tako drastično kršili ustavo, zakone - ko gre za najbolj temeljne človekove pravice, ali pa za tiste ki naj bi jim vsa ta grozodejstva podtaknili. Tanja Starič REGIONALNI RAZVOJ SLOVENIJE / EVROPSKE IZKUŠNJE (2) Pobude prihajajo od zgoraj namesto od spodaj Do leta 1990 je bil v Sloveniji poudarek predvsem na podpori gospodarsko manj razvitih območij - občin, istega leta je bil sprejet zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij, razvoja geografsko zaokroženih območij, ki v v razvoju zaostajajo, ter gorsko višinskih območij z omejenimi naravnimi danostmi za kmetijstvo. Status teh območij je trajal tri leta, podaljšan pa je bil še za letos. Toda poudarek zgolj na demografsko ogroženih območjih ob populacijskih kazalcih, ki kažejo, da postaja Slovenija v celoti demografsko ogrožena, in na spodbujanju istih dejavnosti, ki so vir zaostajanja regij, ne zadostuje za uspešno politiko regionalnega razvoja. PomoC demografsko šCih. Analize v državah ogroženim in hribovitim Evropske unije so pokazale, območjem, ki ne upošteva da se v tržnem gospodar- tazvojnih problemov širše- stvu regionalne razlike ve- ga območja, ni dovolj ucin- Činoma še povečujejo. Zato Lovita. Ko upade gospodar- evropska regionalna politi- ska moC regije zaradi krize ka temelji na odpravljanju zaposlitvenih industrijskih pomanjkanja podjetniške središč, so ta območja dvoj- iniciative, inovativnosti, no ogrožena. Ljudje, ki ne značilnih znanj ter na živijo od kmetijstva v hri- izboljšanju zastarele infra- bovitih in obrobnih obmo- strukture. Povezana je v po- Cjih, nimajo zagotovljene slovne in organizacijske eksistence niti v teh sredi- mreže in spodbuja medre- gionalne in mednarodne povezave. Inovacijsko usmerjena regionalna politika finančno podpira ustanavljanje novih podjetij, obstoječim pa pomaga pri uveljavljanju tržnega obnašanja; socialna politika vsebuje tudi regionalne razsežnosti. Zaradi vrste očitkov o (ne)uspešni politiki regionalnega razvoja zdaj vlada pripravlja novo zasnovo za sistemsko ureditev razvojnih spodbud na manj razvi- tih območjih, ki bo poleg demografske ogroženosti območij enakovredno upoštevala še njihovo ekonomsko moC, posebej pa bo vključevala tudi obmejna območja. V pripravi je tudi nov zakon o regionalnem razvoju Slovenije, ki naj bi v celoti nadomestil zdaj veljavni zakon o demografsko ogroženih območjih. Ta bo odločanje o vrstah in načinih pomoči delno prenesel na regije, ki bodo morale biti tudi same bolj iniciati- vne. Za usklajevanje državnih intervencij posameznih ministrstev naj bi na vladni ravni skrbel svet za regionalni razvoj, ustanovljen pa naj bi bil tudi poseben državni sklad. Novost predstavlja tudi informacijski sistem o razvojnih spodbudah, s katerim bodo vsako leto (v sodelovanju z vladno službo za statistiko in ministrstev, ki razpolagajo z razvojnimi sredstvi) spremljali spremembe. Status manj razvitih območij naj bi namesto sedanjih treh trajal pet let, po izteku tega obdobja pa bi vlada ugotavljala spremembe in po potrebi z uredbo izločala ali vključevala območja, ki bi dosegla višjo oziroma nižjo stopnjo razvitosti, kot bi veljala v »klubu« nerazvitih. Borut Meško Kar 62 odstotkov slovenskega ozemlja predstavljajo demografsko ogrožena območja. Za spodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja je predvidenih okrog milijardo in pol tolarjev na leto. V preteklih letih je bilo vlog za pomoč po vrednosti desetkrat toliko, kot so jo predvideli v proračunih, zato je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj občinam na manj razvitih območjih predložilo, da same pomagajo pri izboru med posameznimi prosilci. Žepni priročnik za lažnivce Dimitrij Rupel 1. Duhovne laži. Italijanski politik, voditelj radikalcev Marco Panella je znan po svojih nenavadnih nastopih in duhovitih političnih idejah. Zelo pogosto se je prebil v ospredje medijske pozornosti s tem, da se je postavljal za sporne in pravične stvari. Kot sem izvedel iz zanesljivega vira, ki je blizu Republiki, se je Panella večkrat odločil za gladovno stavko, pri Čemer je stavkal 23 ur na dan, med stavko pa je imel tri dvajsetminutne odmore - v katerih se je najedel. 2. Nevarne laži. S »primernim« citiranjem je mogoCe neko izrečeno misel obrniti na glavo in nenadoma »postaneš« avtor stališča, kateremu si nasprotoval. Na proti-korupcijskem zborovanju 9. aprila letos je Janez Janša rekel: »Tam (v Novi Gorici) je KuCan dejal, da so za premagovanje nasprotnika dovoljena vsa sredstva - diskre-ditacija, likvidacija, tudi fizična, Ce je potrebno.« Dejansko pa je KuCan februarja v Novi Gorici rekel tole: »Domovinsko pravico je v tem kontekstu dobilo ali, Ce som bolj natančen, dobiva načelo, kdor ni z nami, je proti nam, še bolj določeno, kdor ni z mano, je proti nam, je torej sovražnik in za premagovanje sovražnika so dovoljena vsa sredstva, ne samo tista, ki jih pozna demokracija, torej argumenti, protiargumenti, ampak vse tisto, kar z demokracijo nima nobene zveze, to je najprej diskvalifikacija in potem likvicadija, Ce je potrebno tudi fizična...« 3. Bedaste lazi - prvič. Leta 1990 se je v Ljubljani pojavil ameriški profesor Motzkin. Tedanjemu predsedniku vlade so ga priporočili prijatelji, zato je bilo treba z njim ravnati kar najlepše. Nastanili so ga v gradu Strmol. Piscu teh vrstic je bilo naročeno, naj gospoda Motzkina angažira v zunanjem ministrstvu, ceš da je profesor na harvardski univerzi, komentator televizijske mreže ABC in strokovnjak za vzhodnoevropske komunistične sisteme. Postal sem pozoren, ko sem od dopisnikov Dela in RTV v ZDA izvedel, da na omenjenih naslovih za takšno osebo še niso slišali, prav tako pa ga niso našli na nobenem seznamu znanih osebnosti (»Who is who in America«). Izkazalo se je, da mož ni profesor na Harvar-du, ampak na Boston University (kar sicer ni nic slabega), in da ni strokovnjak za vzhodnoevropske sisteme, ampak za vzhodna (torej azijska) verstva. 4. Bedaste lazi - drugič. Znanec iz prvega obdobja Demosa nam je razlagal, da so ga v ZDA izbrali za »Človeka leta 1990«. To so objavili tudi odlični slovenski Časniki. Ko sem pomislil na nekaj pisem in ponudb, ki sem jih nekoč v ZDA dobil na svoj naslov, nato pa tudi pri priči vrgel v koš, sem se za zadevo pozanimal. Aranžma je bil naslednji: na določen naslov v ZDA pošlješ 50 dolarjev, nakar ti v najkrajšem Času pošljejo čedno natisnjeno spričevalo, na katerem piše: »Ta in ta gospod je človek leta 1990«. 5. Neoprijemljive laži. Recimo, da obstaja država, v kateri ministri v svojih ministrstvih zaposlujejo le svoje strankarske pristaše. Recimo, da v takšni državi v nekem ministrstvu za šefa kadrovske službe postavijo osebo, ki že ima službo v nekem gradbenem podjetju zunaj prestolnice, in da se ta oseba tudi v tisti službi ukvarja s kadrovskimi vprašanji. Recimo, da je ta oseba v ministrstvu zaposlena honorarno. Recimo, da ministra vprašate, ali omenjena oseba ureja kadrovske zadeve v dveh službah hkrati in ali drži, da je med tema dvema službama sklenila pogodbo, v kateri piše, da bo prva služba izvršila gradbena dela v drugi službi. Recimo, da vam minister reCe: »Kolikor vem, je vse v redu, saj je gospa diplomirana pravnica, torej že ve, kaj je prav.« 6. Laži za zaupljive ljudi. Denimo, da pride pred parlamentarno komisijo za preiskovanje najdbe orožja na mariborskem letališču pričat neki minister. Ko se zaslišanje zaplete, minister reCe: »Vem za osebo, ki je telefonirala Komarju (bivši šef VIS v Maribora) in ga vprašala, Ce je mogoče pri njem kupiti kaj orožja. Komar je rekel, da lahko oseba dobi cenik v petek« Člani komisije bi radi to osebo povabili na zaslišanje. Minister reCe, da bi bilo to zanjo lahko nevarno. Po vztrajanju se vda in obljubi, da bo ime poslal v posebnem pismu predsedniku komisije. Ta potem ne dobi nobenega pisma. 7. Nesramne lazi. Denimo, da se v neki državi prebudi vsestransko pravično gibanje proti korupciji, lažem, tatvinam, bankirjem, bogatašem in komunistom. Vodja gibanja ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi udaril po komunistih, bivših komunistih, socialistih, levičarjih in danih nekdanje ZSMS. Recimo, da se hoCemo izogniti vprašanju, ah sta neki minister, ki se še pred kratkim ni izogibal pridobivanju političnih prijateljev z dodeljevanjem vojaških stanovanj, in vodja pravičnega gibanja ena in ista oseba. Nato si predstavljajmo, da je bil ta veliki protikomunistični bojevnik večino svojega Časa elan Zveze komunistov in da je nekoč celo kandidiral za predsednika ZSMS. KULTURA Sobota, 16. aprila 1994 NOVO NA ODRU Evelina Umek: Mačja šola ni prava šola Lutkovno gledališče Ljubljana, RTV Slovenija in otroški lutkovni studio Cepetalcki, režija in songi Nina Skrbinšek, glasba Borut Lesjak, nastopajo otroci lutkovnega studia Cepetalcki, prva ponovitev bo danes ob 18. uri v Lutkovnem gledališču Ljubljana, predviden zaključek predstave ob 18.45, cena vstopnic 300 tolarjev, gledališki list je brezplačen, predstava nima odmora. Štirinajst otrok med devetim in desetim letom, ki so bili na avdiciji izbrani v otroški lutkovni studio Cepetalcki, je po letu dni dela v pripravilo uprizoritev besedila Eveline Umek MaCja Sola ni prava Sola. Delo je krstno izvedbo doživelo minulo nedeljo na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana. Zgodba pripoveduje o mački, ki mora zato, da bi s sinom, muckom Feliksom, lahko preživela, odpreti Solo za živali ali kot jo sama poimenuje, »šolo za življenje«. Zal pa se ježki, ki bi se radi naučili samoobrambe, žabe, ki bi se rade znale skakati, obnemogli volk, ki želi izvedeti, kaj se je zgodilo z RdeCo kapico, martinčki, ki bi radi postali vohuni... razen mačjih veSCin ne naučijo veliko MaCka mora Solo razpustiti, zgodba pa se zaključi z mislijo, da je najboljša šola za živali - narava. Otroška radost in veselje dajejo uprizoritvi poseben Car, lutke pa s humorjem in resnobnostjo odstirajo v otroških animacijah prelepe trenutke njihove mladostne razigranosti. (M. T.) Ples kadetov SNG Maribor, koreografija Maja in Marin Turcu, plešejo G. Radašan, A. Ribic, A. OsmanoviC - David, M. Turcu, E. Clug, G. Marin, A. Cioatina, R. SavkoviC, P. Kosi, J. Juvančič, I. UroševiC in drugi, premiera bo nocoj ob 19.30 na velikem odru SNG Maribor, predviden zaključek predstave ob 20.30, cena vstopnic 1.500 tolarjev (premiera) in 1.000 (-izven), cena gledališkega lista 300 tolarjev, predstava nima odmora. Ples kadetov je balet v enem dejanju, za katerega je napisal libreto in ga tudi koreografsko oblikoval ameriški baletni plesalec in koreograf David Lichi-ne na glasbo J. Straussa ml. Ples kadetov je kolaž znanih (predvsem plesnih) Straussovih skladb (valčkov, polk, mazurk, galopov in tudi koraCnic), vendar sta koreografa mariborske uprizoritve, v želji, da bi intenzivneje poustvarila vzdušje nekdanje av-stroogrske monarhije, dodatno izbrala še nekaj zna-Cilnejših skladb, nekatera glasbena dela zamenjala z drugimi in nekoliko spremenila vrstni red glasbenih točk prvotne Lichinejeve koreografije. Koreografa sta dodala valček Na lepi modri Donavi, ki bo zazvenel pred začetkom predstave in valček Dunajska kri, medtem ko sta Straussov Perpetuum mobi-le zamenjala z eno od njegovih hitrih polk. (M. T.) Gostovanje slovenskih arhitektov v Trentu LJUBLJANA - V Četrtek, 14. aprila bo v italijanskem mestu Trentu odprta razstava sodobne slovenske arhitekture. Razstavo je v križnem hodniku Kapucinskega samostana (Trento, Pi-azza dei Cappuccini 1) pripravil »Circolo Tren-tino per 1’Architettura Contemporanea« in bo odprta do 23. aprila. S slovenske strani je razstavo organizirala galerija DESSA v sodelovanju z Društvom arhitektov Ljubljane. Selektorja Miloš FlorijanCiC in Andrej Hrausky sta izbrala 22 realizacij iz zadnjega obdobja in jih razdelila na arhitekturo in interie-re. Na razstavi se s svojimi deli predstavljajo: Miloš BonCa, Bogdan Černe, Miha Dešman, Katarina Pirkmajer-De-šman, Edo Jelšovec, Jurij Kobe, Janez Koželj, Mladen MarCina, Božo Podlogar, Metod Prijatelj, Vojteh Ravnikar, Jurij Sadar, Polona Šušteršič, Milena TodoriC, Arne Vehovar, Peter Vezjak, Aleš Vodopivec, Matej Vozlič, Vesna Vozlič in Aleš 2etko. Razstavo je v bistvu vzpodbudil uspeh razstave »Conteporary Ar-chitecture in Slovenia«, ki je v letu 1991 potova- la po ZDA. Za Trento so razstavo organizatorji temeljito prenovili in jo opremili s katalogom v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Razstava slovenske arhitekture, organizirana ob pomoCi regije Alpe-Jadran in pred partonatom Avtonomne regije Trentino-Altp Adige naj bi predstavljala šele prvi korak v kulturnem sodelovanju med našo državo in omenjeno regijo pod novim vodstvom. Novoi- zvoljeni predsednik regije Tarcisio Grandi je zato na otvoritev v Trento povabil tudi predstavnike Ministrstva za kulturo, mesta Ljubljane, Društva arhitektov in fakultete za arhitekturo. Ob otvoritvi bo organizirano tudi predavanje o slovenski arhitekturi, ob zaključku razstave pa so organizatorji v Trento povabili skupino slovenskih arhitektov. PR Premiera v Dramski šoli Bariče Blenkuš LJUBLJANA - V nedeljo, 17. aprila, se bodo ob 20. uri v dvorani Lutkovnega gledališča Ljubljana s predstavo Bajka o kraljevih Češnjah predstavili slušatelji tretjega letnika štiriletnega programa dramske igre v Dramski šoli Bariče Blenkuš. Zgodba, ki so si jo slušatelji izbrali za zaključno produkcijo, se odvija na dvoru požrešnega kralja in njegovih nesposobnih dvorjanov. Dvor obišCe igralska skupina, ki se po neuspehu predstave odloči, da bo igro ponovila tako, da bo všeC tudi kralju, vendar je novi razplet igre za kralja usoden... Razplet dogajanja je zato seveda igralsko inova-torski, vse skupaj pa se srečno konca za dvor, pa tudi za gostujočo igralsko skupino. Uprizoritev poetičnega dramskega besedila Luke Paljetka, ki govori o strahu, nezaupanju in medsebojni odvisnosti ljudi, je s slušatelji pripravila dramska igralka Nina Skrbinšek, sicer Članica Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je besedilo tudi prevedla. Za glasbo je poskrbel Borut Lesjak, kostumografka je bila Tanja Lakovnik, scenograf Mitja RimaniC, igrali pa bodo Sašo Klep, Tina Matijevec, Urša Naglic, Mateja Podržaj, Barbara Zefran, Miha Nemec, Mojca Funkl in Nives LiCen. (M. T.) I SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / FOTO EVROAGENDA GLASBA / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FILM OXFORD_________________________ Žalost in smrt Museum of Modem Art Cbdbrd, 30 Pembro-ke Street Oxford 0X1 IBP, Positive Lives: Responses to HIV, razstava je na ogled do 19. junija 1994, odprto od torka do nedelje med 10. in 18. uro, ob Četrtkih do 21. ure, ob nedeljah med 14. in 18. uro, informacije na tel. 865/722 733. Razstava je prva v Veliki Britaniji, ki s fotografijami štirinajstih vodilnih angleških fotografov raziskuje kompleksnost socialnih in individualnih momentov pri populaciji tistih Britancev, ki jih je zaznamovala tako imenovana kuga 20. stoletja - aids. Razstavljene reportažne in dokumentarne fotografije želijo obiskovalce opozoriti, da lahko bolezen zaznamuje vse sloje prebivalstva, ne glede na njihovo rasno, socialno, versko ali spolno pripadnost. Od fotografov velja izpostaviti dela M. Powersa s ciklom fotografij Žalost in smrt, ki prikazujejo starše po sinovi smrti, G. Mendela s fotografijami z bolniškega oddelka, ki odkrivajo pogum in usmiljenje, s katerim se pri vsakodnevnem delu srečujejo pacienti, njihove družine in zdravstveno osebje. Razstava z razbijanjem predsodkov in tabujev, ki jih v vsakdanjik vnaša aids, poglablja našo zavest in razumevanje te bolezni, ki jo pogosto spremljajo nasprotujoči si odzivi. Steve Pyke na primer razstavlja fotografije angleški javnosti znanih osebnostiJa^dkla-njajo obolele, s tem pa predstavljajo šokantno nasprotje tistim, ki namesto obsodbe ponujajo usmiljenje. (Na sliki: M. Power, Grief & Loss, Langbridges) (M. T.) BEOGRAD Umetnost tveganja Narodni muzej, Trg Republike 1,11000 Beograd, Miloš SobajiC, razstava slik in skulptur, razstava je na ogled do 25. aprila 1994, odprto od 10. do 17. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure, ob ponedeljkih zaprto, informacije na tel. 11/ 624 322 V najstarejšem srbskem muzeju je odprta razstava dekslikarja in kiparja Miloša Sobaji-Ca, ki od leta 1972 živi in dela v Parizu. Tokrat je na ogled 19 slik velikega formata in pet skulptur - večino del je umetnik ustvaril lani in letos, nekatera pa so nastala leta 1989 in 1990. SobajiC upodablja »nevarne kraje« in »plavalce«; gre za slikarja, ki ga odlikuje upodabljanje gibanja. Njegova beograjska razstava je konceptualno zasnovana, drugi del razstave so odprli v Muzeju sodobne umetnosti. Na tej je na ogled 16 slik, dve skulpturi in deset fotografij, posnetih na »življenjsko nevarnih krajih.« Miloš SobajiC je diplomiral na beograjski likovni akademiji jleta 1970. Razstavljal v Parizu, New Yorku, Los Angelesu, Ženevi, Beogradu, Montpelli-erju, Rouenu, Bmslju, Rimu, Baden-Badnu, ... V katalogu Narodnega muzeja je besedilo z naslovom »Umetnost tveganja«, napisal ga je znani francoski avtor Bernard Noel, ki je kot umetnikov gost skupaj z znanim nemškim galeristom Francom Paiessom pripotoval na otvoritev razstave. (D.K.) OPATIJA Vrnitev Pogoreliča Hotel Kvamer, 51410 Opatija, kristalna dvorana, pianistični koncert Iva Pogoreliča, sobota 23. in ponedeljek 25. aprila 1994 ob 20. uri, informacije Hotel Kvamer 51/271 233 Opatijski klavirski recital bo po petih letih prvi koncert Iva Pogoreliča v hrvaških koncertnih dvoranah. PogoreliC bo v Opatiji nastopil ob 150. obletnici turizma v tem hrvaškem letovišču. Organizator koncerta je privatna koncertna agencija iz Lovrana RIMI GO d.o.o. Na programu koncerta bodo Slike z razstave Mode-sta Petroviča Musorg-skega in Preludij v Cis molu, op. 45 in 4. Scherzo Frederica Chopina. Ivo PogoreliC je izvrsten in svetovno znan interpret del Frederica Chopina. Njegov nastop na Hrvaškem vzbuja v javnosti veliko zanimanje, saj bi moral po opatijskem koncertu nastopiti še v nekaterih večjih hrvaških mestih. Kristalna dvorana opatijskega hotela Kvamer, ki letos praznuje UO-le-tnico, sodi po mnenju mnogih ljubiteljev glasbe, med zanimivejše koncertne dvorane, saj so v njej nastopala velika imena hrvaške klasične glasbe, med njimi tudi Lovro Matacič in Zlatko BalokoviC. (D.P.) BERLIN_______________________ Vonj po žveplu Hebbel-Theater Berlin GmbH, Stresemann-strasse 29,10963 Berlin, Faust-Zyklus; Figu-ren der Unruhe, do 25. junija 1994, informacije in prodaja vstopnic na tel. 30/ 259 004-45 ah 30/251 0144 Berlinski Hebbel-Theater tudi v letos sodeluje z Berlinskim filharmoničnim orkestrom, ki ga vodi dirigent Claudio Abbado. Plod tega sodelovanja je projekt z naslovom Podobe nemira - zaključil se bo 25. junija letos - ki želi obiskovalcem z deli iz glasbene, dramske in filmske literature predstaviti tista, ki obujajo legendo o zlodeju skušnjavcu, oziroma njeno kasnejšo različico, legendo o Faustu. Festival je februarja odprl Berlinski simfonični orkester z Mahlerjevo Osmo simfonijo, do zaključka pa se bodo predstavili še VValter Schmidinger z odlomki iz del A. P. Čehova, G. de Nervala in D. Thomasa (24. april ob 20. uri), Ulrich -VVildgmber z odlomki iz Mojstra in Margarete M. Bulgakova in Faustom N. Lenaua (16. maj in 1. junij bo 20. uri) ter Han-na Sdiygulla z recitalom Skozi nebesa in pekel, tokrat tudi v pevski vlogi (17., 18. in 19. junij). V istih dneh se bo predstavila tudi Berlinska filharmonija z odlomki in deli Liszta, Paganinija, Brahmsa, Šostakoviča in solisti Helmutom Mebertom, Vladimirjem Stoupe-lom, Georgom Faustom in Siirijem Schut-zom. Festivalski program bo dopolnil tudi Arsenal-Kino s filmi režiserjev (E. Lubitsch, R. Clair, Friedrich W. Murnau, Hans J. Syberberg, R. Polanski, L. Bunuel, G. Grun-dgens, I. Szabo), ki obravnavajo sorodno tematiko. (Na sliki Hanna Schygulla, za katero je pesmi uglasbil Stanley Walden). (M. T.) BARCELONA Ruska avantgarda 1905-1925 Museu Picasso, Caller Montcada 15-19, Barcelona, La vanguardia Rusa 1905-1925 en las colecciiones de los museos rusos, razstava je na ogled do 26. junija 1994, odprto ob delavnikih in praznikih od 10. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 15. ure, zaprto ob ponedeljkih in 1. maja ter 24. junija, informacije na tel. 93/ 319 63 10. Obiska v Barceloni si ni mogoče predstavljati brez ogleda Picassovega muzeja v stari mestni Četrti med gotsko stolnico in starim pristaniščem. Muzej so pred olimpijskimi igrami korenito obnovili in ga opremili z dodatnimi razstavnimi prostori za občasne razstave. Te razstave so včasih zanimivejše od Picassa samega: Picasso se v Barceloni namreč ne predstavlja s svojimi najboljšimi in najbolj znanimi deli, ki so razstavljena v drugih muzejih in galerijah, od novega madridskega muzeja Reina Sophia do pariškega Pompidoujevega centra. PaC pa so tukajšnje razstave skoraj vedno prava poslastica za ljubitelje umetnosti. Tokrat je na vrsti ruska avantgarda, ki je delovala na začetku stoletja. Kandinsky in GonCa-rova sta najbolj znani imeni, vendar pomeni razstava - razstavljenih je 83 del 33 umetnikov - zelo nazoren prikaz ustvarjalnosti ruskih umetnikov v Času, ko so v zahodni Evropi rusko umetnost ocenjevali kot nekaj eksotičnega in provincialnega hkrati. Dela, razstavljena v Barceloni, samo potrjujejo splošno oceno umetnostnih zgodovinarjev, da to ne drži in da je ruska avantgarda hodila vštric z umetnostjo na Zahodu, včasih pa morda celo korak pred njo. (J.J.N.) GLASBA / POGOVOR Z DIRIGENTOM SAMOM HUBADOM Hvala, bilo je lepo in dovolj Po sinočnjem mariborskem nastopu MARIBOR -Sinoči ste prvič dirigirali šimfonicne-niu orkestru Mariborske filharmonije, ki zavoljo finančnih in kadrovskih težav ni deloval skoraj tri desetletja. Menda pa s tem tudi dokončno odlagate taktirko. Cernu ne slovo od dirigentskega pulta v Ljubljani? Proglasitev, da gre za moj zadnji koncert, se je dejansko zgodila brez moje volje. Na zadnji seji upravnega odbora Mariborske filharmonije sem le rekel, da prihodnje leto ne računam vec na to, Čeprav sem bil spet predviden za dirigenta. Je pa res, da je bil to moj zadnji koncert, vendar nisem pristaš, da se iz tovrstnih zadev delajo veliki dogodki, da se uporabljajo v kakršnokoli reklamo itd. Zakaj ne slovo v Ljubljani? Ker je Maribor edini, kamor so me zadnja leta vabili,' kjer so me potrebovali! Za ta koncert sem že lani predlagal dve slovenski deli, to je Lipovškovo skladbo, ki je tehtna in zelo dobro komponirana, vendar žal popolnoma pozabljena (Tokata za orkester). Ko sem poslušal svojo radijsko izvedbo tega dela izpred mogih let, sem našel veliko napak in te sem skušal sedaj popraviti. Krekova skladba, še zlasti v izvedbi Igorja Ozima, pa se mi zdi eno najpomembnejših naših del, ki je povsem na evropski ravni. In mislim, da bo moralo priti to delo nekoč v sam evropski vrh. Prav gotovo se spominjate, kdaj ste prvič vzeli v roke dirigentsko palico? Prvič sem dirigiral kot Študent akademije študentskemu orkestru. To je bilo 1938., leto kasneje pa sem delal diplomsko nalogo iz dirigiranja. Prvi javni koncert sem imel, ko me je povabil Odbor za slovensko glasbo in sem dirigiral nekaj slovenskih del. Leta 1943 me je angažiral Oton Zupančič kot korepetitorja v ljubljanski Operi. Tam sem ostal do leta 1953, seveda že kot dirigent, potem pa sem prevzel mesto dirigenta v Slovenski filharmoniji. Dejansko pa sem delal v Operi do leta 1957, ko sem odšel v Zagreb. Danes pričenjajo dirigenti ponavadi drugače. Vse gre hitreje! To je velika napaka. Edini logični način je, da dirigent spozna glasbo pri klavirju, pri osnovah, se pravi inštrumentih, pri delu z glasom itd. Bilo bi tudi dobro, Ce bi dirigenti nekaj Časa igrali v orkestru. Jaz sem to poCel. Povezava je veliko bolj neposredna. V Cem je umetnost dirigiranja? V bistvu je vse zelo preprosto: gre za sposobnost prenašanja svojih zamisli na orkester, zbor... Prepričati je treba ljudi in tu je potrebno veliko različnih elementov od samega glasbenega Čuta do psihologije, sugestije in podobno. Se vam zdijo holj pomembne intenzivne vaje ali car neposrednega trenutka na koncertu, ko lahko z navdihom tudi se vse spremeniš? Vaja je bistvena, vendar se mnogokrat na samem koncertu pojavlja šele prava interpretacija. Ja pa to različno. Imaš dirigente, ki niso sposobni na koncertu ničesar veC spremeniti. Menim, da sta obe stvari enako pomembni. Ce si moCna osebnost, lahko zlasti pri delih od romantike naprej veliko spremeniš. In pri tem igra veliko vlogo tudi občinstvo. To je fluid, ki magično poveže izvajalce, dirigenta in občinstvo in seveda soliste. Šestnajst let ste bili dirigent in tudi direktor .v Operi SNG v Ljubljani. Kako je stala (repertoar, kadri...) tedaj v primerjavi z današnjo? Pred vojno smo imeli tudi po dvanajst opernih premier v Ljubljani. Po vojni smo šli na t.i. sovjetski sistem, ko je bilo sedem premier že zelo veliko, danes pa tako vemo, kako je. Zdaj so kvečjemu tri, kar je kata- strofa. Vsako umetniško ustvarjanje mora biti stalno delovanje. Opera je nekakšen obrat, ki mora stalno funkcionirati in delati. Ni mogoCe igrati le določenega števila predstav, ne da bi bili ljudje zaposleni še s štu-diranjem novih del. Stvar zaCne odmirati. Pri tako malem številu premier pa je tudi izjemno težko postaviti pameten repertoar.To velja za obe slovenski operni hiši. Potrebno je zasledovati nekakšno vsebinsko linijo, pri nas pa lahko delamo le še naključne sezone. Potem je tu še problem solistov, ki jih imamo premalo in vedeti moramo, da vsak solist ni za vsako delo in vlogo. ■ Ste trikratni Prešernov nagrajenec (1948, 1953 in 1958). Danes je to tudi nagrada, ki jo želijo določeni ljudje ali krogi diskvalificirati! To diskvalifikacijo zavračam, saj so bili, vsaj kar zadeva glasbo, nagrajeni vsi, ki so to po objektivnih merilih zaslužili. Verjetno je le to, da Slovenci pri svojih nagradah velikokrat nismo dovolj strogi, vendar bi potem dobivali nagrade eni in isti, paC najboljši, in potem bi spet bilo nezadovoljstvo...Ne morem reci, da mi je operna umetnost bila v Časih, ko sem dobil nagrade, blizu. Opera je bila takrat večji dogodek za občinstvo, kritiko, zato se ji je po-sveCaloveC pozornosti in publicitete. Res dobra operna predstava deluje veliko močneje kot še tako dober koncert, kar je po svoje seveda krivično. Mene enakovredno pritegujeta simfonična in operna glasba. Kako gledate danes na programsko usmeritev orkestra SE in Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki sta svojcas prav pod vašim vodstvom dosegla visoko umetniško raven? Moram reci, da imamo danes v orkestrih izjemno dobre glasbenike, kar pred tridesetimi leti ni bil primer. Vsi ti glasbeniki so izobraženi umetniki, ki obvladajo svoje inštrumente in so muzikalni. Sedaj je veliko odvisno od dirigenta, ki vse to oblikuje in usklajuje. Ta lahko spravi orkester na zelo visoko raven, lahko pa ga z istimi ljudmi tudi pokoplje.Kar zadeva programsko politiko mislim, da je nemogoče zadostiti vsem najrazličnejšim pogledom nanjo. Vedno govorijo: vec slovenskih del. V resnici pa izvajamo sorazmerno zelo veliko domačih avtorjev. Mislim, da nimajo slovenski skladatelji v svojih predalih skorajda nimajo neizvedenega dela. NekoC so ležale skladbe v predalih po desetletja. So trije simfonični orkestri in dve operi za Slovenijo preveč? Ena izmed negativnih posledic je, da ti orkestri ne gostujejo, da sedaj Maribor in Ljubljana uživata le plodove svojih institucij, vendar je treba resnici na ljubo povedati, da je tako tudi drugod. Simfonični korpusi in operne hiše so postale enostavno predragi, da bi še veliko gostovali in sodelovali v izmenjavah. Prva naloga teh korpusov je, da ustvarjajo za svoje občinstvo. Predstave morajo biti, gledališča in koncertne dvorane ne smejo biti zaprti. To je izguba v denarju. Gostovali ste v mnogih evropskih državah, tudi na Japonskem - kateri nastop vam je ostal najbolj v spominu in zakaj? Doživetja so zlasti lepa tam, kjer si dobil z orkestrom ali opernim ansamblom zelo pristen stik. Imel sem veliko prijetnih doživetij in zelo težko je na takšno vprašanje odgovoriti. Mor- da mi je v posebnem spominu ostala Japonska, Tokio, ker sem bil izjemo presenečen nad disciplino tamkajšnjega orkestra. Cesar takšnega še nisem doživel, tega v Evropi nismo vajeni. Tam so morali biti tudi vsi rezervni elani orkestra na vseh vajah. Lepo doživetje je bila .tudi Budimpešta. Občutil sem nek poseben, spoštljiv odnos do glasbe in do dirigenta. Je pa to stvar mentalitete. V Evropi se v tem bistveno razlikujeta sever in jug. Tudi ocenjevanje je za enake dosežke različno. Dirigent in kritika. Kritika je potrebna. Jaz sem se od nje veliko naučil, še zlasti, ko mi je ocene pisal moj profesor Danilo Švara. Kritiko morajo pisati ljudje, ki so z glasbo v resničnem stiku. Nikakor pa naj ne bi bi pisali tisti, ki so želeli postati umetniki, pa jim to ni uspelo. Kajti treba je konkretno povedati, kaj je slabo in kaj je dobro, ne pa dolgoveziti o biografijah izvajalcev in o zgodovini izvedenih del. Kaj sedaj, po vašem »sestopu«? Interes za glasbo bo ostal dalje. Po pravici povem, da sestopam z dirigentskega pulta, ker se bojim, koliko energije bom še imel zveCer, potem, ko sem imel dopoldne že generalko. To je težak poklic, ki zahteva veliko telesnih in psihičnih rezerv in ki ga je treba odkrito in pošteno opravljati. Zato se umikam. Čutim, da ni več tako, kot je bilo, in mislim, da je pametno, da Človek reče: Hvala, bilo je lepo in dovolj. Veste, Fausta v resničnem življenju ni. Zal. Adrian Grizold Foto: Lado Jakša ZAMEDENI Z MEDIJI Marko Kosnik Virant Ena od osnovnih vaj za slušatelje kakšne od Sol kreativnega pisanja je prebiranje črne kronike v dnevnem časopisu. Kdor se hoče mojstrih v pisanju kratkih zgodb, mora najprej dodobra razločih nenavaden dogodek od dobre zasnove za zgodbo. Črna kronika bolj streže s prvimi kot z drugimi, obenem pa nam lepo ilustrira neverjetno povezanost zurnalističnih in hteramih zvrsti, predvsem hshh, ki se ukvarjajo z žanrom. Tovrstna primerjava nam bi navrgla marsikakšen nesporazum, Id pa se jim moramo v časnikarskem slogu izogibah. Kljub temu bi lahko jasno opredelili razliko v žanru zunanje polihčnih novic od Žanra notranje pohtike. Zgodbe, ki popisujejo simi svet, so kmjse in bolj zaokrožene od notranjih nadaljevank. Očitna je tudi razlika v vlogi pripovedovalca. Notranje zgodbe slovijo po zgoščeni rabi pasivnih oblik in po neprestani odsotnosti hstega, ki piše. V tem primem gre za žanr objektivnega poročanja, ki temelji na dokazu o enosh in vsevidnosh božjega pogleda in na nenavadnem dejstvu, da si bog ponoči krajša čas z vtikanjem svojih zapiskov v predale dežurnih novinarjev. V zunanje političnih zgodbah se pisci veliko rajSe pojavljajo v prvi osebi in nam želijo dopovedah, da je v sicer objektivno pisanje mogoče pmdreti tudi globje, kako dmgače seveda kot po zaslugi njihovih posebnih znanstev z bolj kot objektivno obveščenimi kmgi. Na tem mestu mimo lahko preskočimo v film, saj je za »resnico« bojujoči se novinar klasični žanrski junak, odkar filmi niso drugega kot pripovedovanje zgodb s slikami. Kratko, prodorno in razumljivo, to so zmagovih kakovostni pridevniki, ki nam grozijo z dokončnim uničenjem nerazumljivosh sveta. Naj bo v knjigi, reviji, filmu, videu, na pmslavi, sredi pohhčne-ga govom ali nedeljske pridige, v teatm ali v galeriji, kratka jasna in udarna zgodba je transmedijski pojav, hsto temeljno gonilo, zamdi katerega se svet Se vrh iz istih razlogov, kakršne sta si zamišljala Aristotel in Akvinski (oziroma hsh, ki so njune nauke izvedb na kmtke zgodbe, če smo natančnejši). Iz kratkih in razumljivih zgodb sestavljen svet ima številne pre-dnosh pred zapletenejšimi svetovi. Vzemimo na primer preglednost: na eni strani so sovražniki, na dmgi zavezniki, spredaj zmagovalci, zadaj poraženci. Vsak dogodek ima jasen vzrok, vaška posledica je tako ati dmgače poučna. Izbranci živijo od tega, da si zgodbe izmišljajo, odjemalci si z njimi krpajo luknje v razlagah, iz katerih jim grozijo nesmisb, ali pa si z zadetostjo od zgodb udobno nadomestijo kar življenje samo. Nič čudnega torej, da potem včasih pride do nerodnosti in nesporazumov. Dokler imamo opravka z zgodbami o uspehu, je mogoče neboleče mešati fantazije s samim Življenjem, če pa naletimo na prehudo čer in so vzroki kar naenkrat vsem jasni in znani, potem se lahko dogodijo grozljive stvari tako na hitro, da kaj takega v zgodbah prepmsto ni mogoče, že zato ne, ker tako slabih zgodb ne objavljajo, tudi če jih kdo napiše. Na našem koncu sveta so izbranci ljudstvu nakovali pamet z ve-ITktini kmtkimi zgodbami tako na tanko, da bi bil ka-kršnkob ulični linč, zdaj ko barke iz sanjskih oblakov počasi le nasedajo, lahko pričakovana stvar. Zgražanje nad populizmom res ne pristaja tistim, ki že od nekdaj skrbijo za razumljivost in preprostost zgodb, s katerimi pitajo ljudstvo. Populizem, mitingi in kar je Se ostudnih črednih dogodkov in izgredov v krdelih, so konec koncev samo kolektivno izražanje bterame kritike, ki oznanjajo, da zgodbe za vsakdanjo rabo niso več dovolj zanimive, da se ob prebiranju le teh na življenje ne da več pozabiti. Mogoče je to bistvena razlika med žumatističnimi in ostalimi žanri. Novinarsko pisanje zgodb pravzaprav ne pozna prave kritike, kadar pa do nje le pride, ni nujno le na papirju. Zadeve od tu naprej niso več preproste, sploh če se zavemo, da živimo v najmanjšem medijskem univerzumu na svetu, ki je bil katekizemsko negovan malodane petsto let. Število vseh fresk v preko dva tisoč cerkvah na slovenskem je izjemno, prav tako neskončna je njihova poučnost. Tistim slavistom, ki so zaposleni v političnih pisarnah, lahko mimo priporočimo, da preprostost zgodb, kijih pišejo za svoje naročnike, praviloma ne bi smela presegati enostavnosti življenjske zgodbe povprečnega svetnika. To pa ni tako lahko, kot bi se nepoučnemu zdelo na prvi pogled, sploh če pomislimo, da je spreobrnjenje, torej akt, ki je najpogosteje zagotavljal svetniški sij, zelo nepriljubljen motiv za pisanje političnih spričeval. Za javno zdravje bi bilo predvsem koristno povleči jasno mejo med zgo-dbami in Življenjsko prakso. Zakaj bi se razburjali nad političnimi neuspehi, če pa nam nihče ni nikoti obljubljal uspeha, temveč le zgodbe o tem? ZDA / PO »PRIJATELJSKI SESTRELITVI« NA SEVERU IRAKA Nova sramota Billa Clintona Čakajo ga še težave zaradi Haitija, Bosne, WASHINGTON - Do ponedeljkove zore bodo zastave visele na polovici droga, v znamenje žalovanja in pretresenosti zaradi smrti 26 ameriških, turskih, britanskih in francoskega oficirja, ki jih je v helikopterju v severnem Iraku pokončal »prijateljski ogenj«, kot v vojaškem žargonu imenujejo streljanje na svoje ljudi. VVashington je ukazal preiskavo, zakaj sta vojaški letali F-15C pri belem dnevu sestrelili helikopterja, ki sta pravočasno napovedala polet in sta tako kot njuna napadalca letela pod okriljem radarskega letala Avvacs. Vsa ameriška letala v Iraku so v petek ostala na tleh in zaščiteno območje za Kurde nadzorujejo samo elektronsko. V Pentagonu za zdaj domnevajo, da helikopterja nista vključila elektronskega signala za predstavitev drugim ameriškim letalom, ki nadzorujejo nebo nad iraškim Kur-distanom. Po zalivski vojni so z resolucijo VS OZN prepovedali polete iraških letal nad 36. vzporednikom. Ameriška letala so z iraškimi kršitelji prepovedi preletov zadnjic obračunala 17. januarja. Lovca F-16 sta takrat sestrelila iraški mig. Ameriške oblasti pa pred zaključkom preiskave niso izključile drugih razlogov za tragično »pri- jateljsko sestrehtev«. V enem do helikopterjev je umrl oficir, ki je povezoval ameriško zunanje ministrstvo z vodstvom iraških Kurdov. Takoj po dogodku so se zvrstile tiskovne konference predstavnikov vlade s predsednikom Cintonom in obrambnim ministrom Perryjem na Čelu. Se posebej pretresen je bil videti poveljnik oboroženih sil general Shalikashvili. Tudi Clinton je bil zelo bled, ko je spregovoril novinarjem. Predsednik, ki ga zaradi svojih nekdanjih družinskih finančnih poslov doma napadajo pohticni nasprotniki in Časopisi, zanesljivo ni potreboval še zunanjepolitične sramote. Poleg tega se mu že napovedujejo nove težave. Nasprotniki politike zavračanja haitskih beguncev so v kongresu organizirali kampanjo za spremembo ameriške politike do Haitija. Vlado obtožujejo, da pošilja obupane begrmce nazaj samo zato, ker so Črne polti. Poleg tega bo moral predsednik odločiti, kako naj odgovori na srbsko izzivanje v Bosni. Izkušnje so ga izučile, da zatiskanje oci ne pomaga, ker ga v tem primeru doma obtožijo neodločnosti in nesposobnosti. Premočno vpletanje v mednarodna krizna žarišča pa lahko škodi domačim programom, ki so v nevarnosti zaradi afere Whitewater. Se najbolj pa bodo predsedniku Clintonu, ki se doslej ne more pohvaliti z velikimi zunanjepolitičnimi uspehi, škodile neuspešne intervencije. Tragične vojaške napake so zaznamovale vse vojne in tudi Američani se jim niso mogli nikoli izogniti. Heroja južne konfederacije Jacksona je med državljansko vojno pokončal sobojevnik. Med bombardiranjem svojih kopenskih sil v ofenzivi za Normandijo je leta 1944 skupaj s 111 ameriškimi vojaki umrl tudi poveljnik zavezniških kopenskih sil, bri-gadni general McNair. V eni od hujših vojaških napak pa je ameriška križarka Vincen-nes leta 1988 sestrelila 290 ljudi. »Prijateljski ogenj« je divjal tudi v vojni z Irakom. Med 148 ameriškimi žrtvami zalivskega spopada z Irakom so jih na primer kar 38 po nesreči pokončali vojaki v enakih uniformah. Toda na tisoCe letal različnih narodov in različnih poveljevalnih sistemov je preletavalo iraško nebo in bombardiralo brez ene same tragične napake, Čeprav so jih poleg vremena motile še sovražne protiletalske rakete. V severnem Iraku pa je v Četrtek sijalo sonce. POMOTA Ameriška lovca F-15 sta v četrtek nad severnim Irakom sestrelila ameriška vojaška helikopterja. Življenje je izgubilo 26 ljudi. Pilota lovcev sta nadzorovala območje, kjer velja prepoved letenja, in helikopterja Black Hawk zamenjala z iraškimi helikopterji vrste Hind. Kaj se je zgodilo? Preiskovalna komisija ameriških letalskih sil je že začela ugotavljati vzroke, zakaj sta bila helikopterja napačno identificirana. Zračni prostor so preletavala izvidniška letala vrste Avvacs. Vsa ameriška vojaška letala so opremljena z oznakami, po katerih jih prepoznajo druga ameriška letala. AVVACS Podobnost med vrstama helikopterja • Oba sta iste velikosti - v višino merita 4 metre. • Dosežeta lahko hitrost 330 kilometrov na uro. • Imata dva motorja. • Repa obeh helikopterjev sta obrnjena navzgor. Razlike med vrstama helikopterja: • Kljun iraškega Hinda je daljši in bolj ozek, lahko je tudi za meter višji. • Black Havvk je približno za dva metra daljši. • Rep Black Havvka se lahko vzravna. Kraj sestrelitve helikopterjev NOVICE JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA / DVA TEDNA DO VOLITEV MOSKVA / VRH SND Uporniki bodo Kigali zasedli v nekaj dneh KIGALI - Spopadi med ruandskimi vladnimi silami in pripadniki Domoljubne fronte so se v Kigaliju nadaljevali že tretji dan. Poveljnik mirovne operacije ZN je dejal, da imajo uporniki vsa sredstva, da mesto zasedejo v prihodnjih dneh. »Na začetku jih je bilo le približno 600, zdaj pa ima FPR dva bataljona s tri tisoC vojaki,« je dejal Moin Ahmed. Doslej je v Ruandi življenje izgubilo deset belgijskih vojakov, tako da so v Bruslju sklenili umakniti preostalih 420 mož iz države, ki jo je zajel kaos. (Reuter, AFP) Jordanija ne podpira Hamasa AMAN - Visoki predstavnik jordanske vlade je zavrnil izraelske obtožbe, Ceš da Jordanija podpira islamsko gibanje Hamas, ki je v zadnjih desetih dneh ubilo 12 Izraelcev. Izraelski premier Rabin je povedal, da je Arna raj za teroriste Hamasa. Jordanski predstavnik je dejal, da so napade načrtovati na zasedenih ozemljih in ne v Jordaniji. »Smešno je reci, da Jordanija podpira napade Hamasa samo zato, ker je jordanski državljan izjavil, da je napade izvedel Hamas,« je dejal, mislec na izjave tiskovnega predstavnika Hamasa v Amanu. (Reuter) daimie$ m w?ru l -j MACAO - Obisk portugalskega premiera MONTREAL - Obisk predsednika Evropske komisije Delorsa LITOMVŠL - Srečanje predsednikov Nemčije, Avstrije, Poljske, Republike Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije ATENE - Neformalno srečanje ministrov za turizem Evropske unije Obtožbe po odhodu posrednikov Obrambno ministrstvo je vpoklicalo okoli 10 tisoč belih rezervistov Mandela in de Kletk sta v soočenju skušala pridobiti še neodločene volilce (Jelefoto: AP) JOHANNESBURG - Južnoafriški voditelji se bodo morali sami spopasti z vsemi težavami v državi, potem ko so se mednarodni posredniki samo dva tedna pred prvimi vecrasnimi volitvami odrekli reševanju skoraj nerešljivih vprašanj. »Zdaj smo znova 'sami’. V resnici nismo nikoli pričakovali, da bi mednarodni posredniki lahko karkoli rešili,« je dejal predstavnik Afriškega narodnega kongresa Kgositsile, ko je komentiral odhod sedmih posrednikov, ki sta jih vodila Henry Kissinger in lord Car-rington. Južnoafriški voditelji se medsebojno obtožuje- jo, kdo je kriv za odhod posrednikov. Voditelj stranke Inkhata Buthelezi je namreč zahteval tudi preložitev datuma volitev, s Čimer pa se voditelj ANC Nelson Mandela in predsednik de Klerk nista strinjala. Televizijsko soočenje med Mandelo in de Kler-kom v četrtek zvečer pa se je, kot ocenjujejo komentatorji, končalo brez zmagovalca in brez poraženca. V televizijskem dvoboju sta skušala na svojo stran pridobiti še 30 odstotkov neodločenih votilcev. Južnoafriški časnik Bussines Day ocenjuje, da sta Mandela in de Klerk jasno predstavila svoja stali- šča, vendar njun nastop ne bo bistveno spremenil razpoloženja votilcev. Obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je v petek mobiliziralo na tisoCe belih rezervistov, ki se bodo pridružili rednim enotam pri zagotavljanju varnosti med volitvami in po njih. Predstavnica ministrstva je dejala, da bodo rezerviste potrebovali do 15. maja. Čeprav ni povedala, koliko so jih vpoklicali, ocenjujejo, da gre za približno deset tisoč ljudi. V vojaških krogih pravijo, da Časa za urjenje rezervistov ne bo veliko. (Reuter, AFP) Rusija krepi vpliv na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze MOSKVA - Rusija je v petek slavila še eno zmago, ko je 12 voditeljev Članic Skupnosti neodvisnih držav (SND) Moskvi priznalo vodilno vlogo v mirovnih operacijah na tem območju. Moskva je tako dobila zeleno luC za pošiljanje svojih vojakov tudi v Zakavkazje. Ruski predsednik Jelcin je priznal, da so odnosi z Ukrajino zelo napeti. Spor zaradi Črnomorskega ladjevja je vrhunec dosegel v Četrtek, ko je promsko poveljstvo ladjevja proti Odesi poslalo vojaške ladje v polni bojni pripravljenosti, ki so se šele po posredovanju obrambnega ministra GraCova vrnile v prista- nišče. Jelcin in KravCuk pa sta se o delitvi ladjevja vendarle dogovorila: Ukrajina bo dobila od 15 do 20 odstotkov ladjevja (Reuter) Ukrajinski vojaki zasegli del ladjevja SEVASTOPOL - Osem ukrajinskih vojakov je včeraj prevzelo nadzor nad delom črnomorskega ladjevja v pristanišču Izmail. Vojaki so pokazali ukaz ukrajinskega obrambnega ministra Radeckega. Na ukrajinskem obrambnem ministrstvu novice niso ne potrdili ne zanikali. (AFP) Žirinovski svari, da se je III. svetovna vojna že začela MOSKVA - Ruski ultranacionalist Žirinovski je v Četrtek izjavil, da Natov letalski napad v Bosni 10. in 11. aprila »pomeni le začetek tretje svetovne vojne«, katere namen je uničenje Rusije. »Vse, kar se dogaja na Balkanu, je le scenarij za počasno uničevanje Rusije,« je izjavil Žirinovski, ki se je vrnil iz Strasbourga, kjer je sodeloval na pomladanskem zasedanju parlamentarne skupščine SE. Žirinovski je SE označil kot »pronatov, prozidovsld in proameriski« in zagotovil, da Rusija v njem ne bo sodelovala. »Treba je ustanoviti Svet vzhodne Evrope, ki bo protiutež organizaciji v Strasbourgu,« je dodal. Obisk voditelja liberalno-demobratske stranke v Strasbourgu, kjer je vodil rusko delegacijo, je povzročil precejšnje razburjenje. Žirinovski je žalil parlamentarce, ljudi, ki so nasprotovali njegovemu obisku in to javno pokazali, pa je obmetaval z zemljo. Žirinovski je pozitivno ocenil odločitev ruske vlade, da je prestavila podpis Partnerstva za mir. »To je prva Jelcinova odločitev, ki jo je sprejel po 12. decembru, s katero se povsem strinjam,« je Se izjavil Žirinovski. (AFP) SREČANJE VODITELJEV DRŽAV SREDNJEEVROPSKEGA PROSTORA_ Sedem predsednikov o problemih srednje Evrope \/ Litomyšlu so se zbrali Kovač, Kučan, Walensa, VVeizsacker, Havel, Goncz in Klestil UTOMVSL - Včeraj opoldne so se v Litomyšlu zaceli zbirati državni predsedniki, ki so se na povabilo Češkega predsednika Vaclava Havla udeležili 24-umega srečanja, posvečenega vprašanjem, ki tarejo srednjo Evropo. Razen gostitelja na srečanju sodelujejo slovaški predsednik Michal Kovač, avstrijski predsednik Thomas Klestil, predsednik Republike Slovenije Milan KuCan, poljski predsednik Lech Walensa, predsednik madžarske republike Arpad Goncz in predsednik ZRN Richard von Weizsacker, ki se na tej funkciji bržkone zadnjic srečuje s svojimi kolegi. saj bodo v ZRN letos - ob mnogih drugih - tudi predsedniške volitve. Pobudo za srečanje je dal Havel na podobnem, vendar po zasedbi nekoliko ožjem srečanju v Salzburgu julija, lani, podlaga za srečanje pa je prizadevanje, da bi tudi državni predsedniki, zvečine ustavno omejeni na reprezentativne funkcije, v okviru svojih pristojnosti v večji meri prispevali k identificiranju problemov srednjeevropskega prostora in k njihovemu reševanju v sedanjem skrajno zapletenem obdobju. Srečanje je bilo včeraj obremenjeno s protokolom, kljub temu pa je imelo sedem predsednikov uro Časa za pogovor o političnih temah. Večino Časa so porabili za ogled zgodovinskega mesta Litomyšla, ki je tudi rojstno mesto skladatelja Smetane, in za koncert. Danes se bodo udeležili televizijske okrogle mize, ki jo bo vodil francoski politolog Jacques Rupnik. V povabilu je Havel poudaril, da srečanje ni uradni vrh in da ne gre za uradno meddržavno dogovarjanje, saj njegov namen ni ustanovitev novega meddržavnega združenja. Kljub temu pa praška diplomacija opozarja na kontinuiteto, ki naj bi pomenila novo kvaliteto dogovarjanja v tem prostoru, opozarja na srečanje ameriškega predsednika Clintona s predsedniki Walenso, Gonczom, Havlom in KovaCem januarja v Pragi, ko so se dogovarjali o Partnerstvu za mir, pa tudi na lansko salzburško srečanje. Včerajšnji in današnji pogovori naj bi bili predvsem prijateljska izmenjava mnenj o problemih, s katerimi se srečujejo te države in o katerih so se predsedniki občasno na dvostranskih srečanjih že pogovarjali. Slo pa naj bi, kot je dejal Havel, tudi za ustvarjanje dobre regionalne klime. V tem okviru se tako znova odpira razprava o vprašanju, kaj sploh je srednja Evropa, potem ko je padla železna zavesa, in še zlasti o vprašanju, ali bo Evropa zmogla enakopravno vključiti v svoj krog tudi nove srednjeevropske demokracije. Srednja Evropa ni veC po- (Foto: Srdan 2ivulovič/B+D) jem, ki je nastal konec minulega stoletja in ki v obliki Mitteleurope nosi pridih nemškega ekspanzionizma. Prav tako ni veC pojem, ki so ga uporabljali v zadnjih letih obstoja vzhodnega bloka in s katerim so skušali označevati drugačnost srednjeevropskih socialističnih držav, katerih vključenost v ideološko in vojaško politično gmoto vzhodnega bloka je bila nenaravna in vir nenehnih kriz. Dilema, na katero skušajo odgovoriti tudi predsedniki, je zdaj v vprašanju, ali bo in koliko Časa bo srednja Evropa ostala preddverje zahodne Evrope in kdaj bo zrela, da postane sestavni del evropskega povezovanja. Ob tem temeljnem vprašanju, ki zadeva definicijo srednje Evrope in njenih vrednot, pa se je sedem predsednikov ukvarjalo še z drugimi žgočimi vprašanji, kamor sodita zlasti dve potencialni oz. aktualni krizni žarišči: Rusija in Balkan. Marjan Sedmak NOVICE Časnik Oslobodjenje ustanovil tiskovno agencijo LJUBLJANA - Nagrajeni sarajevski Časnik Oslobodjenje, ki je v dveh letih vojne izšel vsak dan, je ustanovil tiskovno agencijo za BiH. Direktor Goran Jovanovič, ki Časnik ureja iz Ljubljane, pravi, da bodo novice posredovali prek telefonov in telefaksov, dokler se razmere ne področju ko-minukacij ne izboljšajo. V zaCetku bodo novice posredovali dvakrat na dan. Med prvimi novicami je podatek, da je bosanski premier Haris Silajdžič najpopularnejši bosanski politik, objavili pa so tudi cene živil na sarajevski tržnici; kilogram sladkorja stane 25 nemških mark. (Reuter) Vojska ZRJ čez Sandžak v Bosno PRIŠTINA - Dobro obveščeni viri iz Novega Pazarja v Sandzaku poročajo, da je prejšnji teden spet prišlo do premikov enot vojske ZRJ na bosansko ozemlje. V obmejnem pašu med Srbijo in vzhodno Bosno so očividci opazili dva nabito polna vojaška avtobuSa, ki sta prevozila mejo in nadaljevala pot v smeri Gorazda. (B. Sh.) V Makedonijo prihaja 180 ameriških vojakov PRIŠTINA - V ekskluzivni izjavi za Republiko je visoki častnik poveljstva Unproforja za Makedonijo potrdil novi-j co, da bo 18. in 19. aprila v Skopje prispelo novih 180 ameriških vojakov. Ti bodo najprej nameščeni v vojaškem oporišču Petrovec pri Skopju. Po novem bo v Makedoniji 500 pripadnikov ameriške vojske. V prihodnjem tednu naj bi državo zapustilo 140 švedskih pripadnikov modrih Čelad, ki bodo odpotovati domov na krajši počitek, nato pa se bodo odšli v Tuzlo, kjer bodo nadzorovali položaj okoli letališča. Švedske vojake bodo Američani zamenjali pri patruljiranju vzdolž makedonsko-srbske meje. Unprofor ocenjuje, da želijo ZN in VVashington na ta način dopovedati Beogradu, da ne bodo dopuščali incidentov, kakršen se je zgodil prejšnji teden, ko je vojska ZRJ aretira-| la dva civilna policista švedskega kontingenta ZN. (B. Sh.) HRVAŠKA/ JOSIP MANOL1Č POSEBEJ ZA REPUBLIKO____________ »Neodvisni demokrati se ne bomo uklonili HDZ!« HND je stranka državljanske usmeritve, zatrjuje predsednik županijskega doma sabora ZAGREB - Trditve, da je predsednik Republike Hrvaške in vladajoče HDZ Franjo Tudman vzpostavil »popolno in učinkovito enotnost« svoje stranke, so očitno vendarle iz trte zvite. Tak sklep se sam po sebi vsiljuje po pogovoru z Josipom ManoliCem, predsednikom županijskega doma sabora in donedavno najbb-žjim Tudmanovim sodelavcem. Na vprašanje, ali sta se z Mesičem odrekla ustanovitvi stranke, je ManoliC odgovoril, da trenutno potekajo vsestranske intenzivne priprave na registracijo organizacije. Hrvaški javnosti bo treba povedati, kakšni so cilji in programska usmeritev nove stranke, pa tudi, zakaj se je ta krog politikov razšel s HDZ. Skoraj vsi bodoCi vodilni elani »Manoličeve« Stranke so zdaj namreC še elani HDZ. Razlogi globokega razkola so delno že znani. V ospredju je nezadovoljstvo s Tudmanovo politiko do BiH, poleg tega so tu še občutljiva vprašanja demokratizacije ter razvoja demokratičnih institucij in pravne države pri zaščiti ustavnih in zakonitih pravic ter svoboščin državljanov. Kritika se nanaša tudi na množične medije, predvsem na televizijske in radijske postaje, ki so pod nadzorom države. ManoliC je dodal, da so si v teh stališčih do politike sedanjega vodstva enotne vse opozicijske stranke, tako leve kot desne. Med organiziranimi političnimi skupinami, ki želijo na hrvaški vrh nasloviti dobršen kupček očitkov, se bodo torej znašli tudi novoustano- Eksplozija v Zagrebu povzročila za 170 milijonov mark škode ZAGREB - V skladišču razstreliva v Dubokem jarku je prejšnji teden razneslo za 170 milijonov mark raket, topniških granat in nabojev za lahko orožje, je v petek zapisal hrvaški Časnik Globus. To je bila najveCja vojaška nesreča na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Časnik navaja, da je hrvaška vojska skladiSCe razstreliva sredi stanovanjskega predela uporabljala kot svoje najpomembnejše skladiSCe. Vse orožje, ki so ga izdelali na Hrvaškem ali pa so ga uvozili iz tujine, so najprej pripeljali v zagrebško predmestje Sesvete, kjer so ga preizkušali, nato pa razdelili po posameznih območjih. Po nepotrjenih podatkih je bila v eksploziji uničena enoletna hrvaška proizvodnja razstreliva. (STA) vljeni Hrvaški neodvisni demokrati. Iz imena je že razviden tudi politični prostor, ki ga lahko ta stranka zavzame. Postati namerava stranka sredinske, demokratične in državljanske usmeritve, stranka centra, ki ga trenutno zasedajo HDZ in nekateri neopredeljeni posamezniki, ti pa tvorijo med 25 in 30 odstotkov volilnega telesa. O najnovejši zahtevi poslancev HDZ v županijskem domu, po kateri naj bi bil ManoliC dolžan v osmih dneh sklicati sejo, je prizadeti dejal, da je v nasprotju s poslovnikom. Ker pa Mano-lič ne namerava podleči pritiskom HDZ in sklicati zasedanja z eno samo točko dnevnega reda - njegovo zamenjavo, je na pragu resnična parlamentarna kriza. To pa je, po Manoličevem mnenju, mogoče rešiti le z dogovorom med HDZ in njim ali pa z novimi volitvami. Vprašanje o govoricah, ki jih je sprožila nedavna izjava Jureta RadiCa, šefa Tu-dmanovega kabineta, je Mandiča občutno razburilo. Radič se je namreč po tem, ko je Mandič zaradi eksplozije v Sesvetah zahteval odstop obrambnega ministra Sušaka, pomenljivo vprašal: »Kaj bo, če se ugotovi, da so pravi krivci prav tisti, ki si prizadevajo za Su-šakov odhod?!« Manolič pravi, da je Su-šaka upravičeno pozval na politično odgovornost, da pa sam ni nikdar vstopal v kriminalno-špekulantske odnose. Bulvarska in novinarska ugibanja po njegovem nimajo nobene trdne osnove, Radičeve besede, s katerimi je brez slehernega dokaza obsodil nekoga, ki se bori izključno s političnimi sredstvi, pa gotovo niso vredne položaja, na katerem se ta nahaja. Le v primeru, da bi bila Radičeva izjava plod temeljite preiskave in ugotovljenih dejstev, bi bila upravičena. Tako pa je bila izrečena le dva dni po katastrofi, ko Se nihče ni mogel imeti verodostojnih dokazov za kakršnokoli trditev. Vendar si lahkomiselni politiki privoščijo od kdovekod privleci na dan tudi take sklepe, če ti ustrezajo njihovim željam in potrebam, je pojasnil Manolič. Gordana Gojak HRVAŠKA / TUDMAN USTANOVIL SVET ZA ISTRO Zagreb bo preučeval istrske posebnosti V/ Svetu ni članov vplivne stranke DS ZAGREB - Svet za Istro, ki ga je pred nekaj dnevi ustanovil hrvaški predsednik Franjo Tudman, je močno razburil politične duhove v Istri, zlasti v vrstah najmočnejše istrske stranke IDS. Tudman je Svet namreč ustanovil nenadoma in na lastno pobudo, s tem pa je presenetil celo tiste, ki so se pridružili istrski »podružnici« njegove stranke. V novonastalem »svetovalnem telesu« ni nikogar iz vodstva IDS, kar je v tej stranki vzbudilo sume, da gre za nov poskus discipliniranja in krotenja od Zagreba neodvisne Istre. Regionalna politika, ki jo v Istri oblikuje IDS, se ne strinja s centralizmom, ki ga zagovarja Zagreb. Vendar ko je Tudman ustanovil Svet za Istro, ni nihče ve- del, kakšna bo njegova vloga. Sele pozneje se je razvedelo, da »bo njegova naloga, da preuči kulturno in gospodarsko problematiko ter vsa morebitna vprašanja, ki so kakorkoli povezana z razvojem Istre«. IDS pa se sprašuje, zakaj je Tudman Svet ustanovil samo za Istro, ne pa tudi za druge hrvaške regije. Njihovo vprašanje je zelo utemeljeno, saj bi moral Zagreb verjetno najprej poskrbeti za »kulturno, gospodarsko in razvojno politiko« Slavonije in Dalmacije, ki so med vojno utrpele veliko škodo, Istra pa je trenutno najrazvitejša in najbogatejša hrvaška regija. IDS je z veliko mero cinizma ugotovila, da je Zagreb »z ustanovitvijo posebnega Sveta Istri kon- čno začel priznavati specifičnost, na katero njeni poslanci zaman opozarjajo že več let«. Politični vrh v Istri je trenutno zelo razcepljen, vzrok za to pa je izključevanje vodilnih ljudi IDS iz stranke. Po rezultatih nekaterih anket je IDS zaradi tega izgubila veliko svojih volilcev. Tako opozicija kot oblast pa imata le malo vpliva na Istro, kjer je na zadnjih volitvah kar 70 odstotkov volilcev glasovalo za IDS. Zadnji »politični misijonarji« - predstavniki nastajajoče Manoličeve stranke Hrvatski neodvisni demokrati - so se v Istri mudili pretekli teden. Del istrskih regionalcev so prositi za pomoč pri ustvarjanju regionalnega dela svojega političnega programa. Darko Pavicič KOSOVO / SODNI OBRAČUN Z ODCEPITELJI Sojenje šesterici Albancev Osumljeni so, da so se udeležili vojaških vaj albanske vojske PRIŠTINA - Na pristin-skem okrožnem sodišču je bila te dni proti Šesterici albanskih mladeničev vložena obtožnica, ki jih bremeni, da so se v letih 1992-93 udeležili vojaških vaj albanske vojske na poligonu Labinot. Po trditvah srbskih oblasti se je na desetine kosovskih Albancev po dogovoru obrambnih ministrstev Albanije in Kosova (vodstvo slednjega je že od septembra v zaporu) na vojaških vadbiščih v Albaniji usposabljalo za upora- bo različnih vrst orožja, da bi se pripraviti za morebitno vojno na Kosovu. Srbski viri trdijo, da je ena izmed takih skupin pred dvema letoma na jugoslovansko ozemlje pretihotapila 74 avtomatskih pušk in 14 tisoč kosov streliva. Iz krogov, ki so blizu kosovskemu voditelju Ibrahimu Rugovi, se je izvedelo, da v resnici ni bilo nikakršnega dogovora med Prištino in Tirano o omenjenih »manevrih«. Je pa res, da je veC sto kosovskih Albancev, ki so med vojno na Hr- vaškem in v Bosni dezertirali iz jugoslovanske vojske, prebegnilo v razna albanska mesta. Pri najnovejšem sodnem procesu gre namreč pravzaprav za predpripravo na sojenje tako imenovanemu Obrambnemu ministrstvu Kosova, ki se bo pričelo 18. aprila. Šesterico mladeničev naj bi torej na ta način prisilili k pričanju proti desetim Albancem, obtoženim, da so pripravljati nasilno odcepitev Kosova od Srbije. Blerim Shala SLOVENSKI PROGRAMI {r SLOVENIJA 1 08.05 08.20 08.35 09.00 09.50 10.40 11.35 13.00 13.05 13.50 14.50 15.10 17.00 Radovedni Tacek: Žaga LonCek, kuhaj! Kaša in redkvica v solati Zimska tekmovanja, 16/26 del francoske risane serije Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz školjke PodganCek, Švedski risani film Poročila Tednik, ponovitev Večerni gost, ponovitev: Jože Ciuha Video strani Beck, pon. nizozemsko-belgijskega filma TV dnevnik 1 17.10 18.00 18.45 Kraljestvo ruskega medveda, 3/6 del angleške pzn serije Regionalni program Ljubljana RPL TV mernik 19.00 Risanka Žrebanje 3x3 •I TV dnevnik 2, vreme, šport [®3 Utrip 3 TVariete 22.00 22.35 23.35 Korenine slovenske lipe: Pretakanja-Življenje med Bardom in Trstom, 1. oddaja: Perice TV dnevnik 3, VPS 2200 Sova Odletel bom, 14/16 del ameriške nadaljevanke Grozeče sence Mora opoldne, ameriški film, 1987 Ljudje kot poskusni zajčki ST SLOVENIJA 2 15.30 16.05 16.30 17.00 17.50 18.50 19.30 20.05 20.55 21.25 22.45 02.00 Video strani Orgle na Slovenskem, 2. oddaja Sova, ponovitev Ko se srca vnamejo, 18. del ameriške nanizanke Škandal Odletel bom, 13/16 del ameriške nadaljevanke Grenka zmaga Športna sobota. Košarka NBA: Houston Rockets - San Antonio Spurs, posnetek Vodne pustolovščine, 20/24 del angleške pzn serije TV dnevnik 2 Moški svet, 1/5 del angleške nadaljevanke Usodna privlačnost V drugačni luči, 2/4 del nemške dokumen. nadaljevanke Kalabrija-pozabljena obala Poglej in zadeni Sobotna noc: Zlata doba Rock'n Rolla, 4. oddaja; Pevec Marijan Smode; Koncert skupine Simply Red Video strani A KANALA Borza dela Video strani CMT Teden na borzi, ponovitev Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu Na begu, ponovitev ameriškega filma Spot tedna Video strani Borza dela Video strani Izbjeglicka televizija, oddaja za begunce Igre na kotalkah, ameriška športna serija Šolski dnevi Toma Brovraa, pon. ameriškega Cb filma Igrajo: Cederick Hardvvicke, Freddie Bartholomevv, Gale Storm, Jimmy Lydon, Josephine Hutchinson, Polly Moran in drugi; režija Robert Stevenson. Ameriških 10, glasbena oddaja Detektiv z Beverly Hillsa, pon. 11. dela am. nanizanke Velika prerija in njeni prebivalci - štirje portreti, dokumentarna oddaja Detektiv z Beverly Hillsa, 12. del ameriške nanizanke DoUna maščevanja, ameriški vestern Igrajo: Burt Lancaster, Robert Walken, Joanne Dru, Sally Forrest in drugi; režija Richard Thorpe. Ulica rumene nevarnosti, pon. 1. dela angleške nanizanke Spot tedna CMT Borza dela Video strani S KOPER J Slovenski program EHIP KOROŠKA 19.00 Avstrija danes RAI 1 RETE 4 Otroški variete Glasba: Dove sta Zaza Film: Quando 1’estate muore (dram., ZDA ’86, i. Bette Davis, J.L. Curtis) Informativna odd: Canal Grande-Gregorettivvu Vreme in dnevnik Aktualno: Check- up Izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Almanah, tednik TG 1, 14.20 Gli incontri di Al-manacco Šport: IP v košarki, 16.20 atletika - Stramilano Nam: Intrighi internazio-nali (i. Ray Lovelock) Dnevnik, izžrebanje lota Aktualno: Zdravi in lepi (vodi R. Lambertucci) Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik in šport Variete: Tutti a časa (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Aktualno: Posebnosti TG Dnevnik 1 in vreme Filmske novosti Film: La ballata del caffe triste (dram., '80, i. Va-nessa redgrave, Keith Carradine, Rod Steiger) Dnevnik Film: Cafe Express (kom., It. ’80, i. Nino Manfredi, A. Celi) RAI 2 Videocomic Variete: Mattina in fami-glia 8.00, 9.00,10.00 dnevnik Aktualno: RAI 2 za vas Evropski dnevi Nan.: Lassie Aktualno: Tvoj bližnji Variete: In famiglia Dnevnik, rubrika Drib-bling in vreme Glasba: Scanzonatissima Giorno di festa (vodi Sandra Milo) Kviz: Un istante e vinci, 15.25 Izžrebanje lota Odprti prostor Otroška oddaja Nan.: Harry in Anderso-novi, 17.30 Lassie Film: Zum zum zum la canzone che mi passa per la testa (kom., It. ’68) Vreme, dnevnik, Šport Variete: Ventieventi Film: 4 pazzi in liberta (kom., ZDA '87, i. M Keaton, C. Lloyd) Aktualno: Design Dnevnik in vreme TGR Evropa Informativna odd.: Canal Grande - Gregorettivvu RAI 3 Nan. Bradford, 8.00 nad. Piccola Cenerentola Variete: Buona giornata , 9.15 nad. Valentina, 10.00 Guadalupe, 11.00 Febbre d’amore, 11.45 Maddalena, 12.30 Anto-nella, 11.30 dnevnik Dnevnik TG 4 Aktualno: Medicine a confronto, 15.45 Perdo-nami, 16.30 Ceravamo tanto amati Kviz: La verita, 17.45 Luogo comune, vmes (17.30) dnevnik Funari news Dnevnik Film: Indiana Jones e 1’ultima crociata (’89, r. S. Spielberg, i. H. Ford) film: Toto cerca pace (kom., It. ’54, i. Ave Nin-chi), 23.45 dnevnik Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Aktualno: Nonsolomoda Film: Quando una donna (dram., ZDA '84, i. Far-rah Favvcett) Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani, 13.40 Arniči, 15.30 Anteprima Otroški variete: risanke in kviz Giochissimo Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo š giusto, 19.00 Si o no Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: La corrida (vodita Corrado, A. Elia) Variete: Sabato notte live (vodi P. Bonolis) Dnevnik Nan.: II ritorno di Missio-ne impossibile A tutto volume ITALIA 1 M Pregled tiska 33 Film: Ballata romantica Informativna odd: Canal Grande - Gregorettivvu 5] Oddaja o kmetijstvu E Koncert RAI 3 ? Dok.: Pred 20 leti Ih Dnevnik iz Milana Film: Il sentiero della gloria (ZDA '42, r. R. Walsh, i. Errol Flvnn) Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Italija Šport: rugby, 16.00 gimnastika, 16.30 odbojka, 18.00 Scusate 1'anticipo Vreme in dnevnik Deželne vesti, šport Blob, Filmske novosti Aktualno: Ultimo minuto (vodita S. Martone in Maurizio Mannoni) ŠE Dnevnik in vreme Variete: Harem Variete: Magazine 3 Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario. Co-se (mai) viste Otroški variete Nanizanki Variete:Benny Hill Avtomobilizem Fl Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Šport: VVrestling A tutto volume Nan.: Ultraman Variete: Benny Hill Šport studio Nan.: Power Rangers, Bayside School, 19.00 Genitori in blue jeans Odprti studio Variete: Karaoke TV film: Tenente Jack, doppio bersaglio (krim., ZDA '90, i. K. Black) Film: Il tifoso, Farbitro e il calciatore (kom., ’82) Aktualno: Tu Italija # TELE 4 19.30 Dogodki in odmevi Ezopove basni Nad.: California | Speciale magazine MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30 Dnevnik Film: Futurevvorld (’76) Film: Qualcuno in ascol-to (pust., '88) Film: La prova d’amore (dram., It. ’74) Koper Hrvaška 1 Juke Box, pon. glasbene TV-koledar oddaje, vodi Alex Bini Poročila Euronevvs - TV novice Dobro jutro Stanje stvari - mladi Poročila Odprte strani, oddajo vo- Kapitan Zaspan, 3/13 del di Rosanna T. Giuricin risane serije V ospredju. Zagrebški malčki, posne- avtor Bruno Agrimi tek koncerta Slovenski program: Poročila Korenine slovenske lipe: Koncert Maksima Fedo- DomaCe obrti na Sloven- tova, oddaja resne glasbe skem, 3. oddaja: Prizma, multinacionalni Pletarji magazin TV Poper, kabaretno-sati- Narodna glasba ricna oddaja Poročila Primorska kronika Gusarski otok, avstralski TV dnevnik mladinski film Jutri je nedelja - verska Hišni ljubljenčki - Kdo oddaja me hoče? Čarobna svetilka, otroški Beverly Hills, 90210, program: pon. 5. dela ameriške Festival otroških pesmi - mladinske serije Brtonigla '94 Poročila Oliver Twist, angleški Teta Liza, dokumentarna film, 1948 oddaja Po istoimenskem romanu TV razstava: Charlesa Dickensa Oskar Herman Igrajo: Robert Nevvton, Televizija o televiziji Alec Guinness, John Santa Barbara, 689. del Howard Davies in drugi; ameriške nadaljevanke režija David Lean. Na začetku je bila beseda Dnevnik Dnevnik 1 Devica je in ime ji je Ma- Stavisky, francoski film, rija, ital. drama 1974 Igrajo: Turi Ferro, An- Igrajo: Jean-Paul Belmon- drea Ferreol in drugi; re- do, Charles Boyer, Anny zija Sergio Nasca. Duprey, Michel Lonsdale Horoskop in drugi; režija Alain Re-snais. Film - Video - Film Poročila ifllMF Avstrija 1 Športna sobota Slika na sliko Poročila v nemščini 1 Cas v sliki Otroški program, pon. Sanje brez meja H Rumeni Rolls-Royce, angleška komedija Hello Austria, hello Vi- OfO Hrvaška 2 M enna Cas v sliki Vihar v kozarcu vode, nemška komedija TV-koledar Otroški program Proti toku Ko so živali zapustile Življenjski slog gozd Jeeves in VVooster, 6/11 Duck Tales del angl. hum. nanizanke Dinozavri DP Hrvaške v rokometu: Beverly Hills, 90210, Istraturist - MedveSCak, ameriška serija prenos 1. polčasa X-Large, mlad. oddaja Rokomet, 2. polčas Cas v sliki Risanka Alpe - Donava - Jadran Dnevnik Zdravnica dr. Quinn: Šport Slike o miru Ljubezen da, ljubezen ne, Cas v sliki 14/23 del ameriške hu- Šport moristicne nanizanke Stavimo, da..., oddaja s Krila na nebu, 5/13 del Thomasom Gottschal- dokumentarne serije kom Cro Pop Rock Zlata dekleta, ameriška . Nočna izmena: humoristična serija Severna obzorja, 23. del Spori Na prograriiu, 4/7 del am. Vlomilci, amer. komedija humoristične serije Cas v sliki Prelomljene obljube, Satanas-grad krvave zve- ameriški film ri, angleška grozljivka © Madžarska Avstrija 2 Sončni vzhod Tisoč mojstrovin Verski program za meto- Prisluhniti signalom diste Mojstri jutrišnjega dne Vklopi, otroški program Ali imate radi klasiko? Moja knjiga o džungli, Ljubezenski maCek, ko- serija medija Franza Moranella Sosedje, pon. Živali iSCejo dom Opoldanski zvon Ozri se po deželi: Panorama Nosi v srcu rodni kraj s Kraj, kjer živimo sabo Pokrajine, mesta, ljudje: Nogomet Somalija Avstrija danes Madžarska polpreteklost Cas v sliki Disnevjevo popoldne: Kultura Maček z vesolja,am. film Boter H., am. film, 1974 Priporočamo Igrajo: Al Pacino, James Kulturna zgodovina Caan, Robert DeNiro, Ro- Loto bert Duvall, Diana Kea- Razmišljanje v knjižnici ton, John Cazale, Lee Kolo sreče Strasberg; režija Francis Štorije Ford Coppola. Pravljica Cas v sliki Volitve m PostajenaCelnik Thiel, Dnevnik nemški film Telesport Round Midnight: Nesramna sreCa, ameri- The Austrian Jazz Or- ški film chestra Prvi krog, 1. del filma TV SPORED Sobota, 16 aprila 1994 21 00 TV SLOVENIJA 1______ PODGANČEK, švedska barvna risanka 11.35 Scenarij, režija in animacija: Lennari Gustalsson glasba: Yiva-U Bjork, Urban Wrethagen V švedski celovečerni risanki bomo spoznali družinski svet Podgančkovih. Mama je tipična mama -veliko dela ima, kar naprej sesa in pospravlja, žal pa vse skupaj ne zaleže veliko, saj je družina številna in hrupna. Polna je otrok, namazanih z vsemi 'žavba-mi", ki kar naprej počenjajo vragolije. Najstarejši Po-dganček je že zaljubljen v Rosetto in se seveda obnaša kot vsak pravi zaljubljenec, njegovo razpoloženje se nenehno spreminja, enkrat je neskočno žalosten, drugič neskončno srečen, enkrat pretaka solze, drugič prepeva spevne popevčice. Prijetna glasba je nasploh pomembna sestavina te živahne otroške risanke s srečnim razpletom za mladi parček. TV SLOVENIJA 1 20.30 TVARIETE, razvedrilna oddaja OO Aprilski Tvariete nas bo zazibal v ritmih, ki so in še danes vznemirjajo svet. Gershwin in Eivis Presley z roko v roki z električnim Boogijem. Nastopili bodo Adi Smolar, Ravil in Natalia Souitanova, IX'Band, plesna šola Kazina, Green Town Jazz Band, plesni klub Bolero, Johnny's Band, Plesni studio M-For You, Arruba, Šukar in plesna šola Urška. Vabljeni! TV SLOVENIJA 1______ MORA OPOLDNE, ameriški barvni film, 1987 22.45 Režija: Nico Mastorakis igrajo: Wings Hauser, Bo Hopkins, George Ken-nedy, Brion James Med mnogimi v osemdesetih letih nastalimi trilerji, je film Nica Mastorakisa, ki se je tudi sicer zapisal akcijskim filmom, precej nenavaden, saj gre za zgodbo, ki sprva kaže na krut in obenem nerazumljiv obračun med posamezniki, nato pa se izkaže, da so vanj vpleteni tako številni ljudje, da ta spor nenadoma postane povsem nelogičen in nerazložljiv. Tedaj se film prevesi v neke vrste znanstveno fantastiko. Junaka, ki sta žrtvi takega dogajanja, sta mlad par, ki za počitnice potuje po Ameriki In se tako ustavi tudi v majhnem mestu, kjer se prebivalci kar Poprej med seboj streljajo. Stvar postaja vedno bolj sumljiva, saj se zdi, da je streljanje tako množično in nepredvidljivo, da skorajda ne gre verjeti, da obstaja kakršenkoli razlog za podivjano početje meščanov. Ko se nič hudega sluteč par znajde v tej presenetljivi in nevarni situaciji, začne raziskovati, kje tiči vzrok za neprestano streljanje med prebivalci. Počasi začneta doumevati, da je vse skupaj posledica znanstvenih preizkusov, saj se nori, že navzven čudaški znanstvenik, odloči, da bo na prebivalcih preizkusil svoje še nedognane izume, ki so očitno psihološko nevarni... TV SLOVENIJA 2 18.50 VODNE PUSTOLOVŠČINE, dokumentarna oddaja Laguno Truk, ki leži kakih 600 milj jugovzhodno od otoka Guama, obdaja eden od največjih in najdaljših koralnih grebenov na svetu. V Truku je skupina otokov, pravzaprav na pol potopljenih gora, med katerimi so ujete razbitine ladjevja iz druge svetovne vojne. Tu je bil 1944.leta glavni štab večine ladjevja Japonske cesarske mornarice. Laguna je bila utrjena in varna za koralnim grebenom in veljala je za Gibraltar Tihega oceana. A le do februarja 1944, ko se je tu razvnela ena najhujših bitk druge svetovne vojne, v kateri je ameriška mornarica porazila japonsko. Ob koncu napada je na dno lagune potonilo za dvestotisoč ton ladij, tovora in letal ter več kot tisoč mož. Danes ta kraj obiskujejo trume potapljačev, saj ni nikjer drugje toliko razbitin skupaj, v tako bistri vodi in prekritih s tako presenetljivim morskim rastlinjem in živalstvom. TV SLOVENIJA 2 21.05 V DRUGAČNI LUCI, Kalabrija: pozabljena obala V času Grkov je Kalabrijo, najjužnejši del italijanske celine, preplavljala gosta veriga sijajnih mest. V odmaknjenih, na pol zapuščenih gnezdih, še danes živijo potomci Grkov, ki so ohranili svoj stari jezik. Zadnje sledi še davno preminulega časa. Nekoč cvetoča obala je zdaj v glavnem brezupno razseljena puščava: tu ni ostal nihče, semkaj ne pride nihče, vsakdo se le pelje mimo. Vsi načrti oživitve južne regije, Mezzogiorna, so propadli. Vse je padlo v stare tire: namesto blagostanja je ostalo le nekaj grdega. In dobički le za investitorje z osovraženega severa. Le redko poprej se nam je drama te pokrajine, v kateri ležijo korenine Evrope, pokazala v tako intenzivni podobi. Avtorja: Gera von Boehm in Joachim Fest. TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.10 Skakanje čez plat v drugačni luči MOŠKI SVET, angleško nadaljevanka Igrajo: Harriet VValter (Charity), Bill Nighy (Mark), Mel Martin, Patrick Drury, Charlotte Cornwall, Kathe Hardie; scenarij: Laura Lamson po romanu Ann Oakley; režija: Antonia Bird. Po romanu feministične avtorice Ann Oakley je angleška nadaljevanka prirejena po jedki, na trenutke smešni pripovedi o spolnosti, zakonu in nezvestobi, ki se dogaja v burnih letih Margaret Thatcher. Sociologinja Charity Walton je stara 32 let, poročena in mati Štirih otrok. Navidez je zadovoljna s svojim življenjem, vendar pod površjem tli napetost. Mark Car- leton, volk v koži profesorja, je novi predstojnik oddelka za sociologijo na londonski univerzi, kjer je Charity raziskovalka. Izkušen ženskar takoj prepozna nepotešeno žensko, ki je zrela za ljubezensko razmerje. Medtem ko Mark nima pomislekov glede tega, da se laže ženi, Charity, ki do zdaj še ni bila nezvesta možu, mučita občutek krivde in slabe vesti - in potem še jeza, ko spozna, da je njeno življenje prevzel človek, ki oporeka vsem njenim idejam in nazorom, vrh tega se zaradi njega počuti negotova in nespametna. VeC kot deset let Mark kroži med Charity in ženo Jane; ta ve, da jo vara, a ga ljubi in ga poskuša razumeti, toda nazadnje ga le postavi pred vrata. Charityn mož si poišče tolažbo pri svoji mladi tajnici Shelly, in Charity daje svoji jezi in razočaranju duška v delu. Nazdanje se zdi, da se bo Mark umiril ob Charity, vendar je zdaj ljubosumen, ker je ona uspešna avtorica, medtem ko sam poklicno nazaduje. Zelo je užaljen in prizadet, ker se Charity noCe poročiti z njim. Tedaj Mark spozna precej mlajše dekle, ki mu ponuja vse tisto, Cesar ne more dobiti od Charity -hoCe se z njim poročiti, mu roditi otroke, skrbeti zanj in družino. iNMri m mmmm mm© Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.00 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci Čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noc, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Radijska igra; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped show; 12.10 Šport; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevka; 19.30 Disco club; 21.30 Azzurro; 22.20 Ameriška popularna glasba. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba;17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Klavirski ciklus; 19.30 Opera; Tosca; 22.40 Znamenite partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) cija; 16.00 Hot hits; 18.45 Alfabeta e pentagram-ma; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 7.00 Dober dan; 8.30 Vreme, horoskop; 9.45 Kam danes v Ljubljani; 10.15 Novice; 10.30 Kultura; 11.15 Angleščina; 12.00 BBC Novice; 13,00 Za domače živali; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.15, 18.15 Novice; 18.45 Vreme; 20.00 Coun-try glasba; 02.00 Sat. Radio Kranj 9.00. 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro, 7.40 Pregled tiska; 9.20 Ti jaz in najin otrok; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Izbor pesmi tedna; 17.00 Oddaja o kulturi; 19.20 Večerni progr. do 24.00. Radio Maribor 6.00. 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.15 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bi-striška panorama; 14.10 Iz Slovenskih goric; 14.40 Od Ptuja do Ormoža; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 19.30 Športna sobota; 20.00 Prenos 26. Festivala narečnih popevk Maribor 93; 22.00 Zrcalo dneva -NoCni program. Radio Študent 9.00 Brain-Drain Radio; 11.00 Ponovljeni vžig; 14.30 Glasba nekaterih sibirskih ljudstev; 18.00 Sa-tirday Djihad Fever; 19.00 Tolpa bumov:Egeuene Chadbourne; 20.30 Afriški Ghost, Satelit. Radio Trst A MMTV (62. kanal) 07.00 Panorama; 12.20 Bravo Maestro; 12.30 Panorama; 15.20 Bravo Maestro; 17.00 Program Discovery; 19.00 Obvestila in napoved filmpv; 19.10 Risanka; 19.20 Bravo Maestro; 19.30 TV Akvarij; 20.05 Video spoli; 20.20 Crack. am. film; 21.54 Video strani; 23.00 Program DF scovery; 01.00 Adult Channel MUSIČ TELEVISION 08.00 Video; 11.00 The Big Picture; 11.30 Vol; 13.30 Rrst Look; 15.00 Video; 17,00 Dance; 18.00 The Big Picture; 18.30 Poročila - Weekend Editi-on; 19.00 Braun European Top 20; 21.00 Unplug-ged; 22.00 The Soul Of MTV; 23.00 First Look; 23.30 Video SKY ONE 08.00 Fun Factory; 12.00 Bill & Ted's Excellent Adventures; 12.30 The Mighty Morphin Power Rangets; 14.00 Trapper John; 15.00 Flere's Boo-mer; 16.00 Hotel; 16.30 Rokoborba; 17.30 Nogomet; 20.30 Rescue; 21.00 Nerešene skrivnosti; 22.00 Cops I; 22.30 Cops II; 23.00 Matlock PRO 7 06.40 Serije, ponovitve; 11.35 R.O.B.O.D.O.G., pon. am. filma; 13.15 Nebo nad Afriko; 13.45 Kung-Fu; 14.40 Starsky & Hutch: 15.40 U.H.F.-od-dajnik z omejenim upanjem, am. satira; 17.25 Booker; 17.35 Šef policije, am. serija; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Lov na zeleni diamant, am. pustot film; 22.20 Top Gun, am. akcijski film PREMIERE 09.50 Zviti lisjak, ital. film; 13.40 Stolp, am. psih. kriminalka; 15.10 Nogomet; 17.40 Sovražnik v hiši, am. drama; 19.30 Showbiz; 20.15 Nasprotni spol, am. komedija; 21.40 Sol na najini koži, nem.-franc.-kanadska drama; 23.30 Alien 3, ameriški zf film SATI 05.40 Ponovitve serij; 10.20 Ghostbusters-lzga-njalci duhov It. pon. am. komedije; 12.30 Vra^i general, nemška vojna drama; 14.40 Sherlock Holmes v New Vorku, am. kriminalka; 15,10 Mesto v morju, angf-am. fantastični film; 16,30 Pet krat pet; 17.00 Pojdi na vse!; 18.00 Nogomet; 19.20 Poročila; 19.30 Kolo sreče - Gala; 21.30 Smešni svet živali; 22.00 Ohoho moški EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Motosport, magazin: 10.00 Motociklizem; 10.30 Avtomobilizem; 11.00 Motorji; 12.00 K.O., boksarski magazin; 13.00 Formula 1, VN Tihega oceana, posn.; 14,00 Jahanje; 17.00 Res; 18.00 Jahanje; 19.00 Golf, posn.; 20.00 Avtomobilizem; 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev; 00.00 Rokoborba RTI 05.30 Serije, ponovitve; 11.30 X-Men; 11.50 Power Rangers; 12.40 Polna hiša; 13.10 Step by step, serija; 13.40 Princ z Bel-Aira; 14.45 Knight Ri-der; 15.45 A-Team; 16.45 21, Jump Street; 17.45 Beverly Hills, 90210; 18.45 Poročila; 19.10 Samo ljubezen šteje; 20.15 ReCastrti podeduje paradiž, nemška komedija; 22.10 Popolni spomin, am. zt folm; 00.10 V soboto zvečer RTL2 05.45-17.35 Ponovitve serij; 17.35 Cmi konj, am. pustot film; 20.00 Poročila; 20.15 Umazana igra, am. film; 22.35 Westwortd, am. zf film SKY MOVIES 17.00 Four Eyes; 18.50 Murder On Orient Express; 21.00 Dont Tell Mom The Babysitter's Dead; 23.00 BookOf Love MOVIE CHANNEL 17.00 The Captive CNy; 19.00 Wild Card; 21.00 The Babe; 23.00 Whtie Men Cant Jump FILMNET + 14.00 She Woke Up; 15.30 Ameriških 10; 16.00 My Fair Lady; 21.00 Deceived SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 [Janašnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 Življenjski slog; 20.00 Dateline Magazine; 21.00 Serija; 22.00 Poročila; 22.30 Kulturni koledar; 23,00 Jay Leno Show (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Du, jes? - zabavno in humorno; 11.00 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 ©poldnevnik; 13.05 Terenska akcija; 14.00 Okno v svet; 14,30 Napoved- športnega vikenda; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.35-19.00 Sobotni «jam session»; 17.30 Primorski dnevnik; 19.30-23.15 Športna sobota RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik: 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.10 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.32 CNN 09.30 Diplomalic Licence; 10.00 Inside Business; 11.00 Larry King Live; 12.30 International Care-spondents; 13.00 Travel Guide; 14.00 Big Story; 14.30 Real News For Kids; 16.00 Science & Tech- nology; 17.00 Shovvbiz This Week; 19.00 VVorid Business This Week; 19.30 Newsmaker; 20.00 Heatihworks; 21.00 Your Money; 21.30 International Correspondents; 22.30 Futurewatch i Bilo je nekoC; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lettera da Luciana; 10.35 Kulturna dediščina Istre; 11.15 Odprti telefon; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Mladinska redak- 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Jutranji dnevnik, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; ; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Re-vival; 9.00 Bonton odpira vsa vrata; 9.20 Potpuri; 10.10 Koncert; skupina Gallus Consorti; 11.30 Potpuri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas - oddaja iz Rezije, nato Orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tisoč let naših prednikov; 15.30 Soft mušic; 16.00 Zapisi o literatih; 16.20 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: harmonikarski orkester Synthesis 4; 18.00 Roman: Doberdob (P. Varane, dramatiziral Saša Vuga, 13. del); 18.25 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11 .SOPoroCila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Baby mix; 19.00 Morski val; 20.30 Prenos Jadranovih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. 22 Sobota, 16. aprila 1994 RAČUNALNIŠTVO Življenje s čipi V naSa stanovanja se vse bolj naseljujejo »podnajemniki«, ki jih mnogi imetniki stanovanjske pravice niti ne poznajo - integrirana vezja. Vsebujejo veliko Število tranzistorjev, uporov, diod in kondenzatorjev. Cip 8086, ki se je pojavil v davnem letu 1978, je skrival v svoji notranjosti za tedanje razmere naravnost fantastično število - 29.000 tranzistorjev. Cez slabe štiri leta (1982) ga je večkrat prehitel mikroprocesor 80286 s svojimi 134.000 tranzistorji. V naslednjih treh letih (1985) so razvili Cip 80386, v katerega so vgradili 275.000 tranzistorjev, nato pa do leta 1989 še procesor 80486, ki je vseboval 1.200.000 teh drobnih napravic. Vendar niti ta procesor ni ustavil razvoja, kajti lani se je pojavil Cip pentium s 3.200.000 tranzistorji - ali s 15.000 na kvadratni milimeter. Čeprav pentiumi še niso prišh v vsako hišo, se mikroskopski tranzistorji v zelo majhnih Čipih bliskovito širijo povsod po svetu. Znotraj sodobno opremljene kuhinje bi lahko našteli 4.000 tranzistorjev v mešalniku, približno 5.000 v sokovniku, 10.000 v električni in celo do 100.000 v mikrovalovni peCici. Spalnice so navadno bolj »siromašne« - denimo, da jih krasi le kakih 10.000 tranzistorjev v radijskem sprejemniku ali digitalizirani uri. Kopalnice so bolje »opremljene«, saj poprečni pralni stroj vsebuje približno 100.000 tranzistorjev. Podobno velja tudi za otroške sobe, kjer je po nekaj sto tisoč tranzistorjev v eni sami enoti za video igre. Pravcato razkošje pa so dnevne sobe, v katerih imajo malo boljši telefoni po 50.000 tranzistorjev, video rekorderji po 70.000, CD playerji po 100.000 in približno toliko tudi televizorji na daljinsko upravljanje. Niti delovne sobe ne »zaostajajo« kaj dosti: 50.000 tranzistorjev v telefonski tajnici, pet milijonov v faksu, skoraj tohko tudi v tiskalniku in kakih petnajst milijonov v računalniku. Skratka, delovna soba bi se morala preimenovati v »digitalno sobo«. Prostor, v katerem živimo in ustvarjamo, torej postaja Čedalje bolj »umen«. Ne glede na posamične strahove, Ceš da nas bosta avtomatizacija in robotizacija prej ali slej pripeljali v slepo ulico, ni vec mogoče izničiti pomena »elektronskih uslug«, zlasti tranzistorjev in Čipov, na področju informiranja in zabave, Id varčujejo z našim Časom in energijami, boljšajo kakovost našega življenja in osvobajajo naše intelektualne potence za še bolj ustvarjalno delo. Esad Jakupovič Mikro novice IBM je najavil, da bo svoje prve tri modele računalnikov, ki so zasnovani na procesorju PowerPC - eden je namizni, drugi PCMCIA ergonomski, tretji pa je prenosni sistem začel že to jesen prodajati po ceni med 3.000 in 3.500 ameriških dolarjev. Dell Computer ponuja šest novih računalnikov s procesorji 486SX2, ki stanejo od 1.499 dolarjev navzgor (gre za modele NetPlex, Dimension, OptiPlex in druge). Hawlett-Packard je podvojU zmogljivosti pomnilnika svojega HP 100LX palmtop računalnika (na 2 MB), ki sedaj stane 640 angleških funtov, medtem ko je znižal ceno modelov z 1 MB na vsega 490 funtov. Citizen Europe je začel prodajati barvni matrični tiskalnik Citizen ABC, ki stane 189 funtov, namenjen pa je zlasti za hišno uporabo. Microsoft in Mobile Telecommunications Technologies sta objavila ustanovitev skupnega podjetja, Id bo do leta 1995 postavilo dvosmerno podatkovno omrežje, vredno 152 milijonov dolarjev. Aztech Systems, vodilna singapurska multimedijska družba, je lani povečala obseg prodaje iz 31, 3 milijona (1992) na 92,5 milijonov dolarjev. Sofemark je izdelal poseben »varnostni sistem s prečkami za zaklepanje« (cena: 68 funtov), ki ga lahko s pomočjo šestih blazinic pritrdimo na računalnik, s prečko in zavoji pa na mizo, kar naj bi zmanjšalo število kraj računalniške opreme. US-Chinese Enteiprise načrtuje Kitajsko, državo z najbolj cvetoCim računalniškim trgom, še tesneje povezati z drugimi deželami po svetu, zaradi Cesar s pomočjo 18 ameriških družb v Pekingu gradi majhno računalniško mrežo za demonstracije izmenjevanja filmskih, glasbenih, umetniških in literarnih stvaritev, zasnovano na Internetu. Connect Softvvare bo še ta mesec predstavil E-Mail Connection 2.0, ki podpira Mail, Notes in Prodigy. Dotapuest ocenjuje, da se bo tržišče za multimedije razširilo iz 1, 9 milijarde dolarjev (1992) na devet milijard do 1996. leta. Tajvanski proizvajalci Ethernet kartic se usmerjajo na proizvodnjo 100-Base Ethernet pretvornikov za prenos podatkov s hitrostjo 100 Mb na sekundo. C-Net bo v naslednjem trimesečju uvedel 100-Base Ethernet modele, M bodo prilagojeni standardom 802.3U in 802.12; D-Link napoveduje razvoj pripadajočih krmilnikov v tretjem trimesečju; medtem ko Aceton Technology najavlja različne modele, med katerimi bodo verjetno nekateri zasnovani s krmilniki družb AT&T in HP. Novell bo dobave brezplačne nadgradnje NetVVare 4.1 sedanjim in bodočim uporabnikom zdajšnje verzije NetVVare 4.01 odložil do konca leta, dobavljal pa jih bo do marca 1995. leta. HARDVER »Proizvodi ieta!< Različno od mnogih računalniških revij, ki so svoje preglede najboljših lanskih har-dverskih in softverskih proizvodov objavile že minulega decembra, si je ugledni ameriški tednik Info World zadržal pravico do »zgodovinske distance« - svojo lestvico je namreč objavil šele proti koncu letošnjega marca. Pri obsežnih posvetovanjih o »proizvodih leta« na področjih hardvera, softve-ra in računalniških mrež so v obdobju fe-bmarja-marca sodelovali vsi uredniki in sodelavci, vključno z bralci, ki so se odzvali na anketne liste, poslane na 100.000 naslovov. V jedru ankete so bili »mrežni hardver, razvojna orodja strank-strežnikov in proizvodi, ki blažijo polom na področju medo-perativnosti«. Na hardverskem področju so priznanje dobili le trije proizvodi: za najboljšo delovno postajo so proglasili Macintosh Quadra 840AV, najboljši mrežni računalnik ali strežnik Proliant, za najucinkovi-tejšo tehnološko usmeritev pa Newton Message Pad. Applova Quadra (procesor 68040 s 40 MHz, do 128 MB RAM-a, 16- ah 21-palCna monitorja) si je ta naslov prislužila zaradi »dobre integracije zvoCnih in video zmogljivosti v namiznem sistemu«. Compaqov Proliant se mora za priznanje zahvaliti dejstvu, da so v njegov strežnik vgradih »pentiumski procesor, dodali nekaj mrežnega in sistemskega softvera ter zadržali konkurenčno ceno«. Pri Applovem Nevrtonu poudarjajo, da gre nedvomno za »ponesrečeno zadevo«, vendar pa ima učinkovito »arhitekturo«, ki mu dolgoročno zagotavlja uspešnost: dobro industrijsko oblikovanje in zasnovo operativnega sistema, vgrajene aplikacije za razvoj novih aplikacij, možnosti za povezovanje z namiznimi računalniki, »in celo poslovni model prodajnih izhodišč za podjetja, ki razvijajo softver, ah za druge proizvajalce in uporabnike«; hvalevredno je, da nas ta žepni računalnik napeljuje na nov naCin razmišljanja o mobilnem računalništvu. _______________ B "v*: m**-J&*- »»-VV-». SOFTVER Omrežja v žarišču Na pravkar sklenjeni izbiri računalniških »proizvodov leta«, ki jo je opravila revija Info World, so posebej izražene različne vrste softvera za omrežja. Na področju aplikacij za delovne skupine je zmagala verzija Notes 3.0, v katero je Lotus Deve-lopment vgradil različne izboljšave, kakor so, recimo, integracija z Mailom, različice za NetVVare in Okna. Med mrežnimi operativnimi sistemi so za najboljšega proglasili NetVVare 4.01 (Novell), zlasti zaradi boljše napeljave, možnosti za upravljanje z Okni, povečanja števila uporabnikov na 1.000 (prej le do 250) in rabe zgoščevanja. Področje upravljanja s sistemom (PC omrežjem) je zasedel Express Meter 2.0 družbe HDC, ki z razumno ceno, blokiranjem in s Čakalno listo zagotavlja, da nobena aplikacija ne presega števila licenciranih uporabnikov v okviru družbe. Med podatkovnimi bazami za sistem stranka-stre-žnik so za najboljšega izbrah Windows NT SQL Server, ker razen dostopnih cen omogoča dostop do vseh prednosti sistema Okna NT, kakršnih doslej še nismo srečah pri strežnikih podatkovnih baz. Med orodji za razvoj aplikacij strank-strežnikov se je najbolj odrezal SQL Windows 4.01 družbe Gupta s sijajno »koreografijo podatkov«, obsežnim slovarjem in »objektno usmerjenimi principi programiranja«. Operativni sistem OS/2 2.1 (IBM) je zmagovalec na dveh ravneh. Prejel je strokovno priznanje za »medoperativnost«, ker je na testu pokazal najboljše zmogljivosti pri povezovanju vseh strank v omrežje. Hkrati ga je 100.000 bralcev revije izbralo za najboljši proizvod v letu 1993 sploh, torej ne samo na področju softvera -med drugim tudi zaradi številnih izboljšav v primerjavi s prejšnjo različico, saj podpira vse vodeCe aplikacije za DOS in Okna. In končno, na področju grafike je »zmagal« Painter 2.0 (Fractal Design) s svojimi vec kot odličnimi vizualnimi učinki, vtem ko je v obnebju osebne produktivnosti prvo mesto pripadlo Project Sche-duler 6.0 za Okna, z vrsto izboljšav v novi različici, ki je namenjena razreševanju problemov direktorjev posameznih projektov. /GRE Kremenčkovi iz domače delavnice Ce ste ljubitelji Kremenckovih, Medvedka Yogija in drugih junakov risanih filmov iz znanega ateljeja Hanna-Barbera, potem je morda že prišel čas, da tudi sami narišete kak film. Takšna pustolovščina pravzaprav niti ni tako naporna kot je videti na prvi pogled, seveda pod pogojem, da si omislite »Delavnico za animacijo Hanna-Barbera« (The Hanna-Barbera Animation Workshop) podjetja Empire Softvvare. Gre za softverski paket, ki je zasnovan na moCnem »sistemu za animiranje ikon« (Icon Animation System - LAS), kakršen tudi začetnikom omogoča hitro udejanjanje različnih animacij, ne da bi kaj zaostajale za izvedbami strokovnjakov. Program je dopolnjen z animacijami likov iz filmov Hanna-Barbera in izrezki, ki lahko popestrijo vašo mojstrovino. Predvideni^ video vhod omogoča vnos roCno' izrisane animacije in stalne scene, Ce imate na voljo kamkor-der ali video kamero in digitali-zator. »Delavnica« vsebuje celo takšne zmožno -sti, za kakršne tudi poklicni animatorji potrebujejo večkratna kopiranja na paus papir ali kako drugo po dlago in skrbno nastavljanje posameznih kadrov pred osvetlitvijo. SEJMI Elektronsko založništvo Knjižni sejmi se v zadnjem Času vse bolj ukvarjajo s t.i. elektronskim založništvom. Tako so na lanskem oktober-skem sejmu v Franfiirtu prvič v te namene uporabih ločeno nadstropje v najveejem prostoru, ki je bilo napolnjeno z živahnimi multimedijskinii literarnimi in podobnimi izdajami; sodelovalo je kar 200 razstavljavcev. Na sejmu knjig za otroke v Bologni, ki je potekal od 7. do 10. aprila letos, na katerem so razstavljala kar tri podjetja iz Slovenije (DZS, EWO in Mladinska knjiga), elektronsko založništvo sicer ni imelo ločenega prostora, vendar so bile vse stojnice, kjer so predstavljali tovrstno ponudbo, označene z vpadljivim znamenjem EP (Electronic Pubhshing). Čeprav je bil logotip stiliziran z otroško roko in v barvah, prikazoval pa je dve Črki, knjigo in dve disketi, se je elektronsko založništvo ponašalo predvsem s CD-ROM-sldmi izdajami. Samo kakih štirideset - od skupno 1.400 - založnikov je predstavilo veliko število najrazličnejših multimedijskih literarnih in drugih CD-ROM-skih proizvodov. Zdi se, da so bili najveeje pozornosti deležni proizvodi angleške družbe Andromeda Interactive, med katerimi so pravcati multimedijski biseri, kot so: Zbrana dela W. Shake-spearja. Knjižnica svetovnih klasikov in Interaktivna enciklopedija astronavtike. V »Fotografski zbirki« so diski, recimo. Sto klasičnih avtomobilov, Sto lepih panoram ah Sto klasičnih posnetkov iz vesolja. Posebnega pomena je tudi serija ResorceBank, la je namenjena »piscem« publikacij na CD-ROM-u. Vsebuje 370 naslovov (diskov), ki skupaj omogočajo 10.000 fotografij, 3.000 umetniških upodobitev, 1.000 video izrezov, 20.000 zvočnih efektov in približno 100 ur glasbe. Avtorji CD-ROM-skih izdaj lahko za letno naročilo, ki znaša 7.500 angleških funtov, uporabljajo vse diske, medtem ko posamični diski veljajo 50 funtov. MUZEJI Računalniki za strpnost Na svetu je malo razstavnih prostorov, ki so tako napolnjeni s Čustvi kot je Muzej tolerance v Los Angelesu, kjer so osnovni transmiterji do Čustev obiskovalcev napeljani preko multimedijev. Gre za interaktivni muzej, ki je tematsko osredišCen na drugo svetovno vojno in splošna vprašanja o nestrpnosti. Pritličje je polno različnih razstavnih predmetov, v prvem nadstropju pa je 30 delovnih postaj, ki obiskovalcem omogočajo, da si s pritiskom na gumb ogledajo tisto temo, ki jih zanima. Zbirka je tematizirana v osem skupin, ki se nanašajo na 5.000 najrazličnejših predmetov. Podatkovna baza vsebuje 39 zvezkov Time Life, MacMillanovih izdaj Enciklopedije holokausta in Zidovske enciklopedije, na stotine pripadajočih člankov, ki jih ni mogoče najti na nobenem drugem mestu na svetu, 57.000 arhivskih fotografij, dokumentov in geografskih kart. Sprehajanje po vsebini programa omogoča ti. deblo za učenje, ki odpira izbiro določenih tem in nato temeljito preučevanje, oprto na podatkovno bazo. Muzej je, kot pravi eden izmed vodečih ameriških publicistov, »nenavaden primer humaniziranja zgodovine s pomočjo tehnologije«. NASVETI Nakup Molnika (2) Ce smo sprejeli nasvet, naj prej kupimo laserski kot matrični ali brizgalni tiskalnik, in Ce smo engramirali podatek, da je za grafiko koristno imeti ločljivost vsaj 600 pik na palec, za popolnejšo grafiko ali zajetnejše besedilo pa tudi 2 MB-ni pomnilnik, kaj potem Se moramo vedeti pred nakupom tiskalnika? Med najpomembnejše segmente združljivosti danes ne štejemo tiskalnikovega lastnega jezika ali vgrajene pisate, ampak aktualizirane gonilnike za Okna, ker skrbijo za skalarne pisave namesto nas. Poleg podpore za Okna, morajo resni uporabniki namiznega založništva - še posebej tisti, ki prenašajo pisave med platformami ali do rotacij -izbrati PostScript, za barve pa PostScript Level 2. Za navadno poslovno tiskanje in podporo DOS aplikacijam je priporočljiva kompatibilnost s Havvlett-Packardovim standardom PCL 5. Upoštevajte tudi ceno potrošnega materiala kot je papir, Črnilo in kaseta s tonerjem. Brizgalni tiskalniki so po tej plati dražji kot laserski. Pri nekaterih barvnih laserskih tiskalnikih stane ena potiskana stran kar šest dolarjev. Ne pozabite preveriti zmožnosti za krmljenje papirja: koliko strani lahko vložimo v vhodno in izhodno kaseto, ali lahko tiskate v formatu B (11 x 17 palcev), ali je potrebno tiskati ovojnice ali etikete? Tako kot pri slehernem nakupu preverite garancijo, tehnično podporo, možnosti zamenjave. O izkušnjah pa je najbolje, Ce se posvetujete z nekom, ki je že kupil opremo istega proizvajalca. GLEDALIŠČA SLOVENIJA UUSUANA ^ANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 .^Ponedeljek, 18. aprila, ob 20. uri: P. Shaffer -PETICIJA IN LUŠTREK (SD). DRAMA SNG, tel.: 061/221-511 ^anes, 16. aprila, ob 19.30: G. Fevdeau - DA-IZ MAXIMA, za izven in konto. v Ponedeljek, 18. aprila, ob 19.30: W. Shakespeare - KRALJ HENRIK IV., za abonma dijaški H VeCemi in izven. torek, 19. aprila, ob 19.30: H. Ibsen - RO-pMERSHOLM, za abonma dijaški 6 večerni. Predstava bo Se v sredo, 20. aprila, ob isti uri, abonma sreda in izven. V Četrtek, 21. aprila, ob 19.30: W. Bauer -t-aJANGE, za abonma Četrtek in izven. toALA DRAMA Danes, 16. aprila, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, ?a izven. Predstava bo Se v sredo, 20. aprila, ob rsu uri, za izven. V ponedeljek, 18. aprila, ob 20. uri: F. Bover -AU BOG LAJA? za izven. J' torek, 19. aprila, ob 20. uri: I. Torkar - BALADA O TASCICI, za izven. OPERA, tel.: 061/331-950 Danes, 16. aprila, ob 19. uri: G. Verdi - RIGO-^TTO, za izven in konto. v ponedeljek, 18. aprila, ob 15. uri: ]. Strauss ftd- - NETOPIR. Razprodano! SMG, tel: 061/1253-312 JJotek, 22. aprila, ob 20. uri: A. Strindbere ' GOSPODIČNA JULIJA, za izven. J^GL, tel.: 061/210-852 Danes, 16. aprila, ob 19.30: M. Camoletti - PRI-ul GOLA NA VEČERJO. Razprodano! v Ponedeljek, 18. aprila, ob 19.30: R. Harvvood "GARDEROBER, za abonma Študentski B. Predstava bo se v torek, 19. aprila, ob 15. mi, za abonma torek popoldanski in ob 20. mi, za abonma mladinski 1. /sredo, 20. aprila, ob 19.30: A. P. Cehov - GA-DLB, za abonma sreda. RGL, tel.: 061/314-789 Danes, 16. aprila, ob 11. uri: Svetlana Makarovič - KORENČKOV PALČEK, za izven. Ob 18. bn: Evelina Umek - MAČJA SOLA NI PRAVA oOLA, za izven. V badalj0,17. aprila, ob 20. uri: Luka Paljetak -pAJKA O KRALJEVIH ČEŠNJAH, premiera, za ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 Danes, 16. aprila, ob 17. uri: D. Totheroh-A. Jelen - UKRADENI PRINC IN IZGUBLJENA PRINCESKA, za izven. V Četrtek, 21. aprila, ob 17. uri: E. Fritz - BRE-GARICA IN LJUDSKA OBLAST ALI KROMPIR, za abonma red U in izven. CEKINOV GRAD V sredo, 20. aprila, ob 21. uri: H. Barker - NEPREDVIDLJIVE POSLEDICE, premiera. Predstava bo Se v četrtek, 21., v petek, 22., v soboto, 23. in v ponedeljek, 25. aprila, ob isti uri. BOHINJSKA BISTRICA Danes, 16. aprila, ob 20. uri: v domu Joža Ažmana predstava ARZENIK IN STARE ČIPKE. Gostovanje Loškega odra iz Škofje Loke. CELJE SLG, tel.: 063/25-332 Danes, 16. aprila, ob 21. uri: oder Herberta Grii-na, Howard Barker - NEPREDVIDLJIVE POSLEDICE. V ponedeljek, 18. aprila, ob 10.30: C. Goldoni-A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Srednja ekonomska sola III Celje. Predstava bo Se ob 15.30, za abonma 4. Šolski in izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 16. aprila, ob 19.30: Igor Torkar - REVIZOR ’93. Razprodano! MARIBOR LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 17. aprila, ob 11. uri: Marjan Pungartnik - VODNI MOŽ IN POLONA, za izven. OPERA, tel.: 062/221-206 Danes, 16. aprila, ob 19.30: balet J. Strauss -PLES KADETOV, premiera, za red premierski in izven. Predstava bo Se v nedeljo, 17. aprila, ob 17. uri, za red nedelja in izven. V ponedeljek, 18. aprila, ob 19.30: Stein-Bock-Harmck - GOSLAČ NA STREHI, za red rumeni. Predstava bo še v torek, 19. aprila, ob isti uri, za abonente in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 16. aprila, ob 20. uri: A. Strindberg -OCE, za red sobota zeleni in izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IRST Kulturni dom u£G " Danes, 16. t. m., ob 20.30 ponovitev K tezeve drame »V agoniji«. Režija Boris Koba Verdi - Dvorana Tripcovich V soboto, 23. t.m., ob 20. mi premiera Ross nueve »Pepelka» za red A. “.. 23. t. m. do 8. maja bo na sporedu Ross nijeva opera »Pepelka« (La Cenerentola Režija Lii Jia. Predprodaja vstopnic za prei ini6 19) bIaga)ni Dvorane Tripcovich (9-1 Gledališče Rossetti Danes, 16. t. m., ob 20.30 (red sobota) »Intrig e amore« F, Schillerja. Režija Nanni Garell nastopajo Ottavia Piccolo in Virginio Gazzc lo. Predstava v abonmaju: odrezek št. 8. V teku sta predprodaja vstopnic in rezervacije za Pasolimjevo »11 porcile«, ki bo na sporedu od 27. do 29. t. m. Predstava v abonmaju: odrezek 5V (v izbiri med petimi zelenimi). Gledališče Cristallo-La Contrada Danes, 16. t.m., ob 20.30 komedija L. Piran-della »Cepiča s kraguljcki«. Nastopa skupina Teatro Slabile iz Catanie - Turi Ferro in Ida Carrara, režija Turi Ferro. Zadnja ponovitev jutri, 17. t. m., ob 16.30. BOUUNEC Gledališče F. Preseren-mala dvorana SSG gostuje danes, 16. t.m., ob 20.30 z enodejankama »Ne jaz» in »Poslednji trak« Samuela Becketta. Rezija Mario Uršič. koroška CfLOViC :Mestno gledališče - danes, 16. t. m., ob 19.30 »Lumpazivagabundus«. BELJAK: Studijski oder (Kellertheater): danes, 161. m., ob 20. uri G. Fillei »Daleth« - plesni teater. šINTPRIMOŽ v Kulturnem domu’bo danes, 16. t.m., ob 19.30 premiera opere »Jošt in Jaka« (Max ti. Moritz). VOGRČE pri Floijanu bo danes, 16. t. m., ob 20. uri »Koncert prijateljstva«. ŠMIHEL v Farnem domu bo danes, 16. t. m., od 10. do 18. ure »Osnovni tečaj za odrsko razsvetljavo«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Praznik danske kulture: V ponedeljek, 18. aprila, ob 19. uri: predajanje dr. ANETTE DOCHWEILER - Nova danska umetna obrt in dizajn, o oblikovanju nakita, keramike, tekstila in stekla. y torek, 19. aprila, ob 18. uri: komorni koncert jutlandskega instrumentalnega seksteta DET JYSKE ENSEMBLE. Program: Nielsen, Hoej-sgaard, Mozart. Ob 19. uri: otvoritev razstave Nova danska umetna obrt. V torek, 19. aprila, ob 10. uri: MUZEOFORUM - razvijanje marketinga s prilagojeno vsebino za muzeje (V4). V torek, 19. aprila, ob 18. uri: Nova meditev gospodarskih zbornic v Sloveniji (Valvasorjeva dvorana). V Četrtek, 21. aprila, ob 19. uri: MEJE DEMOKRACIJE - Renata Salecl - Ljubezen in sovraštvo kot politični kategoriji (V4). GRAD TIVOLI, Pod Tumom 3 V torek, 19. aprila, ob 19. uri: večer z MATJA- ŽEM FARIČEM; CERKNICA KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA, Razstava knjig v mednarodnem letu družine je na ogled do 20. aprila v vrtcu Cerknica. MARIBOR V ponedeljek, 18. aprila, bo otvoritev razstave tujih knjig, ki je nadaljevanje ljubljanskega Frankfurta po Frankfurtu. Razstava bo na ogled do 22. aprila. DVORANA ROTOVŽA, Rotovški trg 1 V torek, 19. aprila, ob 18. uri: Uterami veCer MARJETKE SLAVEC. SEŽANA KC SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/ 73-355 Danes, 16. aprila, ob 20. uri: Primorska poje ’94. Sodelovali bodo zbori MPZ Kanal ob SoCi, ZPZ Tabor Opčine, MPZ Kraški bori Štanjel, MePZ Divača, MPZ Mirko Filej Gorica in MePZ Standrež. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA LETOŠNJA PRIMORSKA POJE SE V TEH DNEH ZAKLJUČUJE Se trije drevišnji in jutrišnji slavnostni koncert v tržaškem Kulturnem domu in bo tudi letošnje revije konec. Bogat program letošnje Primorske poje predvideva dva današnja koncerta, ki se bosta začela ob 20. uri, in sicer v Kulturnem domu v Mirnu in v Kulturnem centru Srečko Kosovel v Sežani, pol ure kasneje pa se bo začel nastop zborov, ki so bili »dodeljeni« Gorici, kjer je ponovno odprt Kulturni dom. Nad jubilejno prireditvijo ob 25-obletnici pa bo zastor padel jutri v tržaškem Kulturnem domu, kjer bodo zbori začeli peti ob 17. uri. Na sliki utrinek s koncerta Primorske poje na Trbižu RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 V sredo, 20. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik JOHANNESA DEUTSCHA. Razstava bo na ogled do 15. maja. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Razstava ANTONVJA GORMLEYJA - Evropsko polje je na ogled do 24. aprila. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava FRANCETA GRUDNA. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava olj ALOJZA KONCA je na ogled do 29. aprila. GALERIJA VISCONTI FINE ART KOLIZEJ, Gosposvetska 13 Razstava objektov in kolažev JIRIJA KOLARJA je na ogled do 30. aprila. GALERIJA IT .IR TJA, Tržaška 40 Razstava slik VIDE FAKIN je na ogled do 28. apri- GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22 Razstava SAVA SOVRETA je na ogled do 30. aprila. GALERIJA ZALA, Gosposka 7 Razstava slovenskega impresionista MATEJA STERNENA je na ogled do 27. aprila. KNJIŽNICA BEŽIGRAD, Glinškova ploščad Razstava otroških ilustracij slikarke ROŽE PIŠČANEC je na ogled do 17. maja. RAZSTAVIŠČE CJCERO DELO, Dunajska 5 Razstava karikatur ALJANE PRIMOŽIČ je na ogled do 5. maja. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik KARLA ZELENKA je na ogled do 26. aprila. JELOVŠKOV SALON, Zaloška 61 Razstava prostorsko-barvne instalacije SKENDE-RJA BAJROVICA in RdeCe sence zvoka KARLA AHAČIČA je na ogled do 30. aprila. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA, Prešernova 3 Razstava skulptur in risb ZMAGA POSEGE je na ogled do 27. aprila. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI, Trg celjskih knezov 9 Razstava risb in slik METKE KRAŠOVEC je na ogled do 12. maja. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE ■ Prodajna razstava akvarelov slikarja SEADA ČERKEZA je na ogled do 22. aprila. KAMNIK KAVARNA VERONIKA Razstava fotografij MARKA TROBEVSKA je na ogled do 7. maja. MARIBOR SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 Razstava slik in risb ŽARKA VREZCA je na ogled do 23. aprila. NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska ul. 30 Razstava ROMEA ŠTRAKLA Strip je na ogled do 21. aprila. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7 Razstava MARIJE MOJCE PUNGERČAR je na ogled do 2. maja. PIRAN MESTNA GALERIJA,Tartinijev tig 3 Razstava Zimski likovni salon ’94 je na ogled do začetka maja. MEDUZA 2, Cankarjevo nabrežje 7 Razstava risb HERMANA PEČARIČA je na ogled do 6. maja. ROGAŠKA SLATINA MUZEJ GRAFIČNE UMETNOSTI V sredo, 20. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave starih grafičnih listov PODOBE JEZUSOVEGA ŽIVLJENJA. TRŽIČ PAVILJON NOB Razstava PIERA CONESTABA Barvni signali je na ogled do 9. maja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA Razstava grafik študentov 4. letnika likovne pedagogike z naslovom IGRA STRUKTUR je na ogled do 12. maja. ŽjRl GALERIJA SVOBODE ŽIRI Razstava slik DUŠANA SEDEJA je na ogled do 24. aprila. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturno združenje Mysotis Do 24. t. m. bo na ogled- razstava slikarja Ah Ceh Chilam. Muzej Revoltella Na ogled je razstava Vidiki - Punti di vista. Galerija Cartesius Do 21. t. m. je na ogled razstava slikarja Gio-vannija Duiza na cvetlično temo. Galerija Al Bastione Danes, 16. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave ruskih slikarjev Natalie Tsarkove in Alexan-dra Sergheeva. KOROŠKA DUNAJ Galerija Rondula - Se jutri je na ogled razstava slik Valentina Omana. CELOVEC V Galeriji Ritter razstavlja do 29. maja Haim Steinbacn. V Deželni galeriji (Burggasse 8) razstavljajo Julius Deutschbauer (do 1. maja); Heimo Zo-bemig (do 29. maja); Haim Steinbach (do 29. maja). Galerija Slama: na ogled je razstava Jiirgena Huberja in Giinterja Kempfa. GLASBA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 16., in v nedeljo, 17. baletne Sole v Ljubljani (LD). OPERA SNG, tel.: 061/331-950 V nedeljo, 17. aprila, ob 20. uri: koncert EVE LINDEN s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. aprila, ob 19. uri: letni nastop učenčev Srednje glasbene in SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/213-640 V torek, 19. aprila, ob 19.30: v mali dvorani koncert TILNA PREVERJA MAJARONA - rog in PIHALNEGA KVINTETA (Alenka Zupan, Tanja Petrej, DuSan Sodja, Jure Mesec in Boštjan Lipovšek). V nedeljo, 24. aprila, ob 11. uri: koncert orkestra COT.T.F-GIUM MUSICUM CARINT-HIA. Solista: ELENA DENISOVA - violina in VLADIMIR ROMANOV-klavir. K4, Kersnikova 4 V torek, 19. aprila, koncert skupine DULL SCHICKSAL. KRIŽANKE, tel.: 061/226-544 V sredo, 20. aprila, ob 19.30: v Viteški dvorani koncert Mladi virtuozi - JOŽETA KOTARJA - klarinet in TOMAŽA PETRAČA - klavir. KAMNIK SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA Danes, 16. aprila, ob 20. uri: koncert FANTJE NA VASI. DVORANA VERONIKA V petek, 22. aprila, ob 20. uri: skupni koncert moškega pevskega zbora DKD Solidarnost in Moški pevski zbor Papimi-Car RadeCe. VELfNJE Danes, 16. aprila, v Glasbeni Soli revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Velenje. FJK TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 bo na sporedu zadnji koncert. Nastopil bo orkester Festivala iz Brescie in Bergama. Gledališče Mlela Prihodnji koncert v organizaciji Zadruge Bonavventura bo v petek, 22. t.m., ob 21. uri nastopila skupina Roberto Giotti Blues Band. Tržaški jazzovski krožek: v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.45 bo nastopil pevec Phil Guy ob spremljavi skupine Blues Gang Daria Lombarda. Evangeličanska cerkev (Fargo Panlili) Jutri, 17. t. m., ob 21. uri koncert »Verdi sinfonietta« pod vodstvom Francesca Mande-ra. Na programu Coral, Haydn, Grieg. Pivovarna Forst V torek, 19. t.m., ob 20.30 bo na sporedu glasbeno srečanje z naslovom »Tržaški avtorji«, ki ga prireja tržaška pokrajina. Igra ansambel »Billovvs ’85«. V četrtek, 21. t.m., ob 20.30 bo na sporedu srečanje posvečeno pesmim Edde Vidiz. Sodelovali bodo U. Lupi, M. Lo Vedno, T. Damiani in E. Meola. BBC Club (Ul. Donota) V ponedeljek, 18. t. m., ob 21. uri nastop skupine Gianpaolo Casati Trio iz Genove. Vila Revoltella Jutri, 17. t. m., ob 17.30 bo v cerkvi S. Pasquale nastopil zbor Goro Hortus Musicus. MILJE Gledališče Verdi Danes, 16. t. m., ob 21.00 bo nastopil Victor Lewis Quintet. GORICA TRST Gregordceva dvorana V sredo, 20. t. m., ob 18. uri predavanje iz ciklusa o sodobni slovenski književnosti. Helga Glušic bo spregovorila na temo »Razvojne značilnosti sodobnega slovenskega romana«. Visoka sola za modeme jezike (Ul. Alviano 15) V četrtek, 21. t. m. m v sredo, 28. t. m., ob 17. uri predavanje prof. Matjaža Kmecla na temo »Prvo obdobje slovenskega romana«. Galerija Bernini Danes, 16. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave G. Tonetta, L. Rocchetto Carli in M.G. Zoppas Žito. OPČINE V dvorani HPO je na ogled razstava ob 340-letnici rokopisov župnije sv. Jerneja. BEGUNJE Galerija Avsenik- na ogled je razstava »Misel in korenine«. ROŽEK V Galeriji Sikoronja razstavlja do 17. t. m. Drago Dmškovic. Katoliški dom Jutri, 17. t. m. ob 11. uri bo nastopil Komorni orkester dežele Furlanije-Julijske krajine. Dirigent Romolo Gessi, pri klavirju Francesca Ceccarello in Barbara Popazzi. ŠPORT Sobota, 16. aprila 1994 domači šport Danes Sobota, 16. aprila 1994 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 20.30 v Bussolengu (VR): Bussolengo - Imsa KmeCka banka ZENSKA Gl LIGA 21.00 v Villorbi: Fontane - Koimpex; 21.00 v Villl Vicentini: Car Friulana Vivil - Bor Tombolini MOŠKA C2UGA 20.30 v Trstu, »Altura«: Bor Omse - SoCa Sobema; 20.30 v Gorici: 01ympia Cdr - Gomme Fagagna; 21.00 v Porcii: Domovip Porcia - Koimpex ZENSKA C2 LIGA 20.00 v Sovodnjah: KmeCka banka - Altura; 20.00 v Dolini: Breg - Ristorante del Doge; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Libertas Bo Frost; 1. MOŠKA DIVIZIJA 19.00 v Fossalonu: Fossalon - Valprapor 1 Espego; 20.30 na Opčinah: Sloga - Pall. Trieste 1. ZENSKA DIVIZIJA SoCa 20.00 na Proseku, srednja šola: Kontovel - Club Altura KOŠARKA D LIGA 20.30 v Huminu: Bravimarket - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA 17.00 v Dolini: Breg - Alba Krmin; 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom La Goriziana - Villesse; 20.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Ferroviario - Kontovel 1. DIVIZIJA 20.00 v BrišCikih, dom Ervatti: Polet Metra - Magic DRŽAVNI KADETI 18.30 v BrišCikih, dom Ervatti: Bor Radenska - Be-netton PROPAGANDA 18.00 v Trstu, Vrdelska cesta: Libertas - Bor ROKOMET MOŠKA C LIGA 16.00 v Zogniku: Kras Trimac - Klausen Volksbank NOGOMET MLADINCI POKRAJINSKO PRVENSTVO 16.00 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Edile Adriatica NAJMLAJSI 16.00 v Pierisu: Pieris - Sovodnje CICIBANI 15.00 v Doberdobu: Mladost - Pieris; 16.00 na Proseku: Primorje - CGS; 16.00 v Miljah: Montuzza -Breg. Jutri Nedelja, 17. aprila 1994 NOGOMET PROMOajSKALIGA 16.00 v Standrežu: Juventina - Pro Cervignano; 16.00 v Trivignanu; Trivignano - Primorje 1. AMATERSKA LIGA 16.00 na Proseku: Vesna - Bearzi; 16.00 v Lauzac-cu: Union 91 - Zarja 2. AMATERSKA UGA 16.00 v Castionsu di Strada: Morsano - Kras; 16.00 v Precenicu: Brian - Primorec; 16.00 v Koprivnem: Capriva - Gaja 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Dolini: Breg - Servola; 16.00 v Dolini: Dolina - Vermegliano NARAŠČAJNIKI 10.00 v BrišCikih, »Ervatti«: Portuale - Primorje NAJMLAJSI 9.00 pri Domju: Domio - Bor Farco ZAČETNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - Staranzano; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex B - Ponziana ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Nabrežini: Sokol - Sant’ Andrea 2. ZENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, telovadnica Morpurgo: Pallavolo Ts -Sloga; 11.30 v Trstu, licej »Galilei«: Prevenira - Bor NARASCAJNICE 9:30 v Nabrežini: Sokol - Virtus Trieste; 11.00 v TržiCu: Fincantieri - 01ympia; 11.00 v Vilešah: Lib. Villesse - Dom Korotan KOŠARKA GUGA 18.30 v Moglianu Venetu: Mogliano - Jadran TKB DRŽAVNI KADETI 11.00 v Bassanu del Grappa: Bassano - Kontovel Edil-Porfidi PROPAGANDA 9.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi - Jadran MINIB ASKET TROFEJA JADRAN V Portorožu: 14.30: Bor - Portorož; 15.30: Sežana -Sokol; 16.30: Divača - Polet; 17.30: Dom - Kontovel Obvestila SK BRDINA vabi vse elane, atlete in simpatizerje na zaključni družabni večer in nagrajevanje atletov, ki bo danes, 16. t. m. v Domu Brdina na Opčinah od 19.30 dalje. SK DEVIN prireja v nedeljo, 17. trn. tradicionalni pohod Mirko Škabar, od Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10. me. Udeleženci se vpišejo na Startu. Nagrajeni bodo najstarejsi/a, najmlajsi/a, najštevilčnejša skupina in najštevilčnejša Sola. Poskrbljeno bo za topel obrok in za povratek na Start. Informacije Bruno tel. 200236. SZ SLOGA - planinski odsek vabi elane in prijatelje v nedeljo, 17. t. m. na pohod za memorial M. Škabarja. Zbirališče od 8.30 do 10. ure v Praprotu. KOŠARKARSKA C LIGA / JUTRI OB 18.30 Jadranovci v gosteh pri zadnjeuvrščenem Mogliano doslej zmagal le trikrat in zgubil zadnjih 7 tekem Tri kola pred koncem košarkarskega prvenstva C lige so jadranovci še vedno v boju za napredovanje v B ligo, saj za prvouvršCenimi ekipami (Cividale, Itahnon-falcone in Frigora Pn) zaostajajo le za dve todd. Pr-vouvrSCena ekipa napreduje neposredno, drugi na končni lestvici pa bo za napredovanje moral igrati še dodatno tekmo na nevtralnem igriSCu z drugouvrščeno iz D skupine C lige. JADRAN - V tem kolu bodo jadranovci igrah v gosteh pri zadnjeuvrSCenem Moglianu, ki je že dalj Časa obsojen na izpad. Vatovčeva ekipa se je dobro pripravila na jutrišnjo tekmo (pričetek ob 18.30), najvažnejše pa je to, da nihče ni poškodovan, tako da bo tudi tokrat lahko trener Vatovec računal na vse posameznike. MOGLIANO - S samo tremi zmagami v dosedanjih 27 tekmah so igralci Mogliana že dalj Časa le sparing partner za nasprotnike. Zadnji uspeh je Mogliano zabeležil februarja meseca, zatem pa je doživel kar sedem zaporednih porazov. Vse tri žrtve Mogliana, Cittadella (83:79), Ser-volana (79:70) in Montebel-luna (64:62) so padle na igriSCu Mogliana, kjer so le Frigora, Sacile in San Daniele zmagali brez večjih težav in z visoko razliko, na vseh ostalih devetih domačih tekmah pa je Mogliano tesno zmagal ah zgubil. O nevarnosti tega nasprotnika pa priča tudi to, da sta Don Bosco in Cividale tam zmagala Sele v zadnjih sekundah in le s petimi, oz. tremi točkami razlike. 40 RAZLIKE - Na domači tekmi z Moglianom so jadranovci dosegli rekordno letošnjo zmago (118:78), že po prvih 20 minutah pa je prednost Jadrana znašala kar 24 točk. Vatovec je tako lahko dalj Časa pustil na igriSCu tudi rezervne igralce, krstni nastop v C hgi pa sta opravila tudi Marko Kojanec (3 točke) in Michel Grbec (10 točk). SPET DERBI - Tako kot prejšnji teden bomo z velikim zanimanjem sledili tudi razpletom na ostalih igriščih, kjer igrajo ekipe z vrha lestvice. V TržiCu se bosta nocoj pomerila Ital-monfalcone in Frigora, Cividale pa prod Caorlam doma ne bo imle težke naloge. Spomnih se je vsekakor treba, da imajo jadranovci boljši obračun le s Civida-lejem, negativni saldo pa z ostalima dvema tekmecema, kar je bistvene važnosti v primeru istega števila točk. Vanja Jogan KOŠARKA / 28. KOLO V D LIGI Borovci v »brlogu« najboljših Igralci iz Humina so doslej doma samo enkrat izgubili Po tesnem porazu s Portogruarom in sedmih zaporednih tekmah v Trstu (trije derbiji in štiri domaCe tekme) bodo košarkarji Bora Radenske nocoj igrali v Huminu proti prvouvršCeni Gemoni, ki je na najboljši poti, da napreduje v Cl ligo (4 točke prednosti pred Interjem iz Milj). Borovci, ki so v zadnjih petih tekmah izgubih kar štirikrat, bodo pred zaključkom letošnjega prvenstva (do konca manjkajo še tri kola) poskušah doseči najbolj prestižno zmago sezone. Trener Fabio Sancin tudi tokrat ne bo mogel računati na Stefana Sanica, ki je na šolskem izletu, odsoten bo tudi Giuliano Ra-sman, ki je odšel na dvotedenski izlet na Norveško, v dvomu pa je še Peter Ažman, ki zadnje dni ni treniral zaradi poškodbe mišice na nogi. V prvem delu prvenstva so borovci na domačih tleh visoko izgubih proti Gemoni, ki je z odlično consko obrambo v drugem polčasu povsem zmedla belozelene in ob koncu zmagala z izidom 76:56. V prvih 20 minutah sta si bili ekipi enakovredni (37:40), zatem pa so borovci povsem popustih, odstotki pri metu so bili izredno slabi in gostje so iz minute v minuto veCali razliko. Borovci so takrat sicer igrah brez obeh playmakerjev (Smotlak in Persi nista stopila na igrišče), njuna namestnika Barini in Crisma pa se v novi vlogi nista znašla. Sancin je za današnjo tekmo ekipo dobro pripravil predvsem s taktičnega vidika, saj Gemona že celo prvenstvo skoraj izključno igra consko obrambo 3:2, najnevarnejši posamezniki pa so strelca Malagoli in Job ter »težki« center Vorano. (VJ) Po dobri igri tesen poraz Borovih kadetov Zaostala tekma prvega kola Bor Radenska -Fantuzzi Pordenone 82:89 (44:53) BOR: Jagodic, Oberdan 14 (2:3), Požar 31 (4:6), Jogan 12 (1:4), Velin-ski 7 (1:2), Sancin 4 (0:5), Lipovec, De Leone, Kazer, Lapelj 4 (2:4), Del Monaco; trener Krečič; PM 10:24, SON: 14, 3T: Požar 3, Jogan 1. Borovi kadeti so v zaostalem srečanju prvega kola povratnega dela finalne faze prvenstva po pričakovanju izgubili proti močni postavi Fan-tuzzija. Tokrat pa so belozeleni končno odigrali solidno tekmo. SvetoivanCani so pričeli tekmo v velikem slogu in v 4. minuti povedli s 13:4, nato pa je sledila reakcija gostov in ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu, pred koncem prvega dela pa so Pordenoncani povedli za 9 točk. V drugem delu sta si bili ekipi zopet enakovredni, zadnje minute srečanja pa so bile skoraj dramatične. Ko je do konca tekme manjkalo še minuto in trideset sekund, so borovci zaostajali le za tri točke (82:85). Ob zgrešenem metu in dosojeni namerni osebni napaki pa so se sanje o tako pričakovani zmagi razblinile. (Matija Jogan) KOŠARKA / V SLOVENIJI KOŠARKA ROKOMET / MOŠKA C LIGAH Smelt Olimpija dižavni prvak Mariborčani v Ljubljani blizu zmage Smelt Olimpija - TAM Bus 98:93 (82:82, 33:31) SMELT OLIMPIJA: Horvat 12 (1:2), Daneu 6, Razič 8 (2:2), Hauptman 32 (4:6), Kraljevič 2, Gorenc 15 (3:3), Nosov 6 (2:4), Durišič 17 (7:9). TAM BUS: Bratušek 6 (0:1), Mirt 26 (7:7), Starova-snik 4, Sunara 32 (14:17), MijajloviC 16 (8:8), Ojsteršek 5 (3:4). Pod slovenskimi kosi je konec vsega. Pa vendarle, v zadnji (tretji) finalni tekmi konCnice DP sta Smelt Olimpija in TAM Bus iz Miklavža prikazala zelo dobro košarko, igro, ki bi si konCno zaslužila tudi primernejši »feedback« v dvorani Tivoh. Ljubljančani so v dvobojih vodili že z 2:0, zmagah so enkrat doma in na Taboru, ter v tretjo tekmo »zaplavali« preveč mirno, preveč sproščeno, preveč lahkotno. Košarkarji iz mariborskega predmestja so se po dobri igri vCeraj v Tivoliju zelo dostojno poslovili od letošnjega finala in DP ter napovedah boljše košarkarske Čase tudi v mestu ob Dravi. V prvem polčasu se v živahnem vzdušju ni zgodilo nic posebno pretresljivega, vendar, Smelt Olimpija ni kazala kakšnih silnih znakov »top« profesionalnega pristopa v igri in organizaciji. V drugem delu se je zgodil velik, nepričakovan preobrat. V 31. minuti, so po zares zelo dobri igri v napadu in obrambi Mariborčani vodili že z 11 toCakmi razlike (46:57) in kazalo je, da se bo finale kljub vsemu nadaljevalo v Mariboru. No, ponovila se je stara tivolska zgodba. DuSan Hauptman je zadel pet trojk, Horvat tri, Mik-lavžani so taktično igrali slabše in zapraviti vodstvo. že danes start lige »Pomlad« \/ konkurenci tudi jadranovci Košarkarska zveza je šele vCeraj (!) javila, da se bo prvenstvo »Pomlad« za letnike 1978 in mlajše pričelo že danes. To prvenstvo je v bistvu novost v mladinskih košarkarskih ligah in bo zapolnilo vrzel v teh dveh mesecih, saj sta se prvenstvi dečkov in naraščajnikov že konCah. V tej ligi nastopa šest ekip, in sicer Ste-fanel, SteUa Azzurra, Servolana, Don Bosco, Inter 1904 in Jadran. Cilj Jadranove ekipe, ki bo v tej hgi nastopila z letom mlajšimi košarkarji, je, da si igralci naberejo cimveC izkušenj. Prvo tekmo bodo jadranovci igrah danes ob 16. uri v telovadnici doma Ervatti v BrišCikih proti In-terju 1904. Današnji nasprotnik Krasa Trimac v Zgoniku bo neugodni Klausen Krašovci so se vestno pripravljali Po sobotnem porazu v Meranu*se je Krasova ekipa vestno pripravljala na prihodnjo prvenstveno tekmo. Kras Trimac bo tokrat igral proti močnemu H. C. Klausenu, ki je trenutno tretji na lestvici. V prvem delu prvenstva so Krasovi rokometaši uspeli izenačiti rezultat prav ob končnem sodnikovem žvižgu. Nasprotnikova moC sloni na dobri skupinski igri, zato je bila ta ekipa vedno precej trd oreh za vse nasprotnike. Edina šibka točka gostujoče ekipe pa je vzdržljivost, saj je srednja starost Klau-senove ekipe precej visoka. Glede na to, da se v zadnjih tek- mah vključuje v Kraševo ekipo nekaj mlajših igrlcev, ni izključeno, da bodo prav te mlade sile lahko dale odločilen prispevek v borbi za razpoložljivi točki. Tekma Krasa Trimac z ekipo HC Klausen bo danes ob 16.00 na rokometnem igriSCu pri občinski telovadnici v Zgoniku. VRSTNI RED: Mezzocorona 27, Ban-ca Popolare di Mera-no 25, Klausen in Ep-pan 23, Noventa Vi-centina 22, Mori 18, Taufers 17, Musile in Kras Trimac 16, San Donna 12, Loacker Bočen 2, CUS Benetke 1. (Eppan, Mori, Kras Trimac in San Donna imajo tekmo manj). (Alan) Danes prva tekma Si$ley- Milan Danes bo v Trevi-su prva finalna tekma za naslov državnega odbojkarskega prvaka. Prvič po trinajstih letih v finalu ne bo niti ene ekipe iz Emilije-Romagne, ki je znana kot zibelka italijanske odbojke, vsekakor pa tako pri Sisleyu iz Trevisa kot pri Milanu igra kar precej igralcev, ki so po rodu iz te dežele in so v preteklih letih 2e igrali v Parmi in Modeni. Napovedati razplet tega neobičajnega finala (igra se na tri zmagane tekme) je zelo težko, vsekakor pa se zdi upravičeno domneva, da ne bo tako kot lani, ko je Maxi-cono premagal Milan po samih treh srečanjih, ne da bi pri tem izgubil niti seta. Letošnja finalista sta si namreč enakovredna in sta tudi v pravi formi, predvsem pa si zmago izredno želita, da bi končno potešila pričakovanja svojih bogatih spon-sorjev (Benetton in Berlusconi), ki sta do zdaj od milijardnih investicij iztržila manj, kakor sta pričakovala. Današnja tekma se bo pričela ob 16.10 in bo v neposrednem prenosu po Raitre. Druga tekma bo prihodnjo sredo v Milanu, treja pa v soboto, 23. Morebitni četrta in peta tekma bosta 27. oziroma 30. aprila. MOŠKA B2 LIGA / ZA GORIČANE Bussolengo je nevaren Gostitelj Imse Kmečke banke ima za sabo serijo uspehov Kako bo na odbojkarje Imse Kmečke banke vplivala prestižna zmaga proti Sedicu? Upati je, da ne tako kot decembrski uspeh proti videmskemu VBU, ki je pomenil uvod v serijo negativnih rezultatov goriške ekipe. Kakorkoli že, dre-višnje gostovanje v Bus-solengu za Zamojeve varovance ne bo lahko. Bussolengo je namreč očitno v zelo dobri formi, Ce vemo, da je zmagal na zadnjih štirih nastopih, prej pa je v gosteh. proti Chioggi in na domačih tleh proti VBU izgubil šele po petih setih igre. Na začetku sezone se je Bussolengu pisalo bolj slabo. Kaže, da je na slabe rezultate vplivala tudi negotovost v društvu, saj se je Bussolengo zaradi finančne stiske šele v zadnjem hipu vpisal v prvenstvo. Toda moštvo, ki je bila lani v B2 ligi četrto, sestavljajo izkušeni igralci, ki so zlasti v drugem delu prvenstva pokazali, da se lahko z vsemi nasprotniki v ligi merijo enakovredno. Ker to v bistvu velja tudi za Imso Kmečko banko, se obeta zanimivo srečanje, vse pa bo verjetno odvisno od stopnje motiviranosti igralcev. »Kar se nas tiče, mislim, da nam želje ne manjka, ker bi želeli do konca sezone izboljšati svoj položaj na lestvici, poleg tega pa se moramo Bussolengu tudi oddolžiti za poraz, ki smo ga utrpeli v Standrežu«, meni športni dirketor OK Val Ivan Plesničar. Goriška šesterka po 21 Aleš Feri, da ali ne? kolih deli osmo mesto s Chioggio. Glede na to, kar so fantje pokazali do zdaj, pa se zdi, da je ta uvrstitev zanje vendarle nekoliko preskromna, saj bi denimo peto mesto (ki je še dosegljivo) bolj verodoso-tojno odražalo njihovo realno moC. Zal, še ni gotovo, ali bo Imsa Kmečka banka nastopila v Bussolengu v popolni postavi. Kapetan Aleš Feri, ki je proti Sedicu zapustil igrišče v tretjem setu zaradi bolečin v hrbtu, ni namreč še povsem okreval, med tednom pa je imel diferencirane treninge, da ne bi preveč obremenjeval poškodovano hrbtenico. Je smiselno tvegati njegov nastop, je vprašanje, ki ga bo trener Zamo najverjetneje razrešil šele pred samim zacetom tekme.. Vsi ostali igralci se dobro počutijo in bodo danes zanesljivo na svojem mestu. ŽENSKA C1 LIGA / OBE NASI SESTERKI V GOSTEH Borovke z izpadlim Koimpex bo okrnjen Slogašice v Villorbi brez kapetanke Sosičeve Usoda naših dveh ženskih državnih tretjeligašev v današnjem 22. kolu se bp razpletla pozno zvečer, saj bosta obe zaceli igrati šele ob 21. uri. Borovke bodo gostovala v Villi Vicentini, kjer se bodo pomerile z Vivilom, slogašice pa bodo igrale v Villorbi proti Fontanam. Le streljaj od igrišča Fontan stoji mogoCna dvorana »Palaverde«, kjer bo nekaj ur prej na sporedu prva finalna tekma za moški državni naslov med Sisleyjem in Milanom... Lažja naloga nedvomno Čaka borovke, saj sodi Vivil med Četverico ekip, ki so že zdavnaj izpadle iz lige in se za obstanek pravzaprav niso niti nikoli resno borile. Na domaCem igrišču je Vivil sicer precej bolj nevaren kot na gostovanjih, vendar pa je zbral samo šest toCk, v minulem kolu pa je zmagal v Padovi proti ekipi Cus in tako na 11. mestu dohitel Arco. Takšna uvrstitev bi lahko po končani sezoni tudi pomenila možnost ponovne vključitve v ligo v primeru, da bi se kakšna druga ekipa odpovedala igranju. To je torej edini motiv Borovih gostiteljic pred dre-višnjim srečanjem. Kakšen pa bo pristop borovk? »Zavedam se, da so igralke nekoliko utrujene, tu je zdaj tudi konec šolskega leta, vseeno pa pričakujem, da bomo do konca sezone igrali na vso moC. Časa za počitek bo tudi potem dovolj«, pravi trener Kalc, ki noče, da bi si ekipa po nepotrebnem zapravljala točke. »Zadnje tekme so za nas laboratorij novosti za prihodnjo sezono, zato upam, da bom lahko danes uvrstil na igrišCe veC igralk in da bomo lahko izvajali nekatere nove variante«, pravi Kalc, ki bo lahko računal na vse igralke razen na Gustinijevo, za katero se je zaradi natrgane mišice na stegnu prvenstvo verjetno že končalo. Fontane je po mnenju trenerja slogašic Franka Drasica povprečna ekipa, ki pa igra na domačih tleh dokaj živahno. Naloga Koim-pexa ne bo lahka. Dodaten zaplet pomeni odsotnost standardne podajalke Alenke Sosičeve. Nadomestiti bi jo morala Starčeva, ki pa je tudi komaj sanirala poškodbo in ni v najboljši formi. Zato je trener med tednom v tej vlogi preizkusil tudi Mijotovo in se bo šele pred tekmo odločil, s kolikšnimi in katerimi podajalkami igrati. Kakorkoli že, jasno je, da bo morala delo podajalk z dobrim sprejemom servisa podpreti vsa ekipa. To je še toliko boj res, Ce vemo, da ima šesterka iz bližine Trevisa dokaj Čvrsto obrambo. Brez dobrega napada je ne bo mogoče ukrotiti. Fontane ima na lestvici šest točk veC od slogašic, vendar pa ne moremo reci, da je boljši, o Čemer so se Slogini navijači lahko prepričali že v prvi tekmi na Opčinah, kjer je Koim-pex zmagal s 3:1. MOŠKA C2 UGA / NA ALTURI BO VROČE Bor Omse - Soča Sobema: točki krvavo potrebujeta obe ekipi Borovci spet v boju za obstanek, sobani pa še za napredovanje Koimpex ne sme podcenjevati Porcie - Olympia: prednost mlajšim silam V moški C2 ligi bo danes predzadnji slovenski derbi. V telovadnici na Al-turi se bosta namreč srečala Bor Omse in Soča Sobema. Se pred mesecem dni smo vsi mislili, da bo ta tekma nezanimiva, saj so bili borovci že vdani v izpad iz lige in bi torej morali soCani zmagati brez večjih težav. Rezultati Bora v zadnjih kolih pa so sliko precej spremenili. S tremi zmagami v zadnjih štirih kolih so se namreč borovci povzpeli na lestvici, zdaj pa imajo ŽENSKA C2 LIGA / VSE TRI NASE EKIPE NA DOMAČIH TLEH Težki tekmi za Sokol in Breg Kmečka banka proti Sagradu S porazom v Codroipu se je verjetno Sokol Indules poslovil od napredovanja v Cl ligo. Teoretične možnosti ima sicer še vedno, Čeprav je zdaj vse odvisno od ekip, ki so na lestvici pred sokolovkami. Te morajo zgubiti dve tekmi, poleg tega da jih Sokol mora premagati. Z eno od teh dveh ekip se bodo sokolovke srečale danes. V Nabrežini gostuje namreč drugouvrščeni Fiume Veneto. Trener Sain se zaveda težavnosti današnjega srečanja: »Tekma bo zelo trda, saj so oni zelo dobri, zato bomo proti njim plačali vsako napako. Fiume Veneto mora zmagati, saj ima slabši količnik v setih od Porcie. Mi pa jih lahko premagamo. Moramo tudi popraviti igro, ki smo jo pokazali v Codroipu, ohenem pa se Erika Brisco (KmeCka b.) hočemo Fiume Venetu oddolžiti za poraz po tie breaku v prvem delu prvenstva.« Pri Sokolu je danes vprašljiv nastop Karmen Brumat, ki ima težave z ramo. Ostale pa bodo vse prisotne. Kmečko banko Čaka danes na papirju lahka tekma, saj se bo v Sovodnjah srečala z zadnjeuvršCeno Alturo. Ta je v drugem delu prvenstva zmagala le proti Pelliniju in proti Bregu. Za obstanek nima pravih možnosti, toda z zmago lahko na lestvici prehiti Breg zaradi boljšega količnika v setih in tako ohrani možnosti, da jo v naslednji sezoni zopet vključijo v prvenstvo. Tudi trener Jerončič išCe motivacije za svoje igralke. Ta pa je predvsem v tem, da lahko GoriCanke še izboljšajo svojo pozicijo na lestvici, dosegljivo pa je tudi peto mesto. Poleg tega pa se morajo GoriCanke Alturi oddolžiti za poraz iz prvega dela prvenstva, ko je sicer KmeCka banka nastopila v precej okrnjeni postavi. Tudi tokrat bo odsotna Barbara Luvisutti, ostale igralke pa bodo vse prisotne. Breg igra danes spet na domaCem igrišču, tokrat proti Codroipu, ki je v prejšnjem kolu odpravil Sokol. DoseCi danes pozitiven rezultat bo seveda težko, predvsem ker so igralke, kot se zdi, svoje prvenstvo že zaključile. Po porazih z ekipami, kot so Altura in Pellini, pa je od brežank težko pričakovati zmago proti ekipi, ki ima med drugim še možnosti za napredovanje. Med tednom se igralke niso pripravile najbolje, saj je bilo nekaj igralk odsotnih. Danes pa bo spet manjkala Vera Stoper, ki si je v prejšnjem tednu poškodovala gleženj. kljub težkemu koledarju možnosti za obstanek. Trener Bora Seppi ostaja previden: »Zdaj imamo tri težke tekme z ekipami, ki se borijo za drugo mesto. Potem pa imamo dve tekmi z Buio in Mosso, ki bi ju lahko zmagali. V zadnjih kolih igramo gotovo bolje, v Vidmu smo na primer branili kot še nikoli letos. Skoda za poraze z Rozzo-lom in Fagagno, kjer smo si zapravili pomembne točke.« Pri Bom je ta teden zbolel Dejan FurlaniC, ki ima rdečke, morda pa bo vseeno igral. Trener Soče Stefan Cotič je o tekmi dejal: »Tekma bo zelo težka. Ze v prvem delu je Bor igral proti nam dobro, po njegovih zadnjih rezultatih pa bo verjetno še težje. Dobri rezultati Bora pa me ne presenečajo. Kot sem dejal, je proti nam Bor igral dobro in dobri rezultati so bili samo vprašanje Časa. Upam, da bo jutri lepa tekma.« SoCani nastopajo danes v popolni postavi. Z zmago pa bi dohiteli na tretjem mestu poraženca dvoboja Povoletto - Aljoša Kralj (Koimpex) zmeraj najviše (foto KROMA) Natisoma. Koimpex ima na sporedu v naslednjih dveh kolih dve gostovanjih, na katerih bi lahko osvojil štiri točke, ki bi mu zagotovile matematično napredovanje. Danes igra v Porcii proti nasprotniku, ki ima deset točk in je v prejšnjem kolu zapravila vodstvo dveh setov v San Vitu. Porcia spada gotovo med slabše ekipe v ligi, vseeno pa Dušan Blahuta svari pred pod- 1. ŽD: Brežanke presenetile Club Altura - Breg 1:3 (5:15,15:12,12:15, 8:15) BREG: Zeriali, Glavina, S., F. in M. Sancin, Slavec, Giorgi, Bandi, Pettirosso, A. in S. Mauri, Sturman. V zaostah tekmi so Brežanke presenetile enega od vodilnih. Ze takoj na začetku so z močnim servisom povedle s 14:2 in zlahka osvojile prvi set. Tudi v nadaljevanju je kazalo, da Altura ne bo enakovreden nasprotnik. Domačinke so sicer povedle s 3:0, toda Brežanke so obrnile rezultat in vodile že z 10:4, ko so popustile in nasprotnicam dovolile, da po 26 minutah boja osvojijo set. V tretjem setu sta bili ekipi izenačeni, toda v konCnici so bile DolinCanke boljše, v Četrtem pa je po slabem začetku Pettirossova z učinkovitimi servisi praktično odločila tekmo. Za dobro igro zasluzi pohvalo celoma ekipa, posebej pa se Daniela Zeriali. Vrstni red: Sgt 20, Killjoy in Club Altura 16, Orna 14, Breg 12, S. Andrea 10, Pallavolo TS in Virtus 8, Sokol 6, Kontovel in Juha 4 (S. Andrea in Orna s tekmo manj) cenjevanjem: »Tekma ne bo lahka, saj Porcia potrebuje točki, zmaga proti nam pa bi zanje veljele štiri točke. Na dnu lestvice je situacija odprta, tako da se lahko še vse zgodi.« Slo-gaši nastopajo vsekakor v popolni postavi in nočejo zapraviti odlične priložnosti. Odločilna tekma lahko tako postane derbi s SoCo v naslednjem kolu. Prvenstvo 01ympie CDR se nadaljuje brez posebnih motivacij. Kot je dejal trener Petejan, se bodo Goričani v vseh naslednjih kolih verjetno sreCah z bolj motviranimi nasprotniki. Tako bo tudi danes, saj Fa-gagna potrebuje točki za obstanek v ligi. Vseeno je 01ympia favorit srečanja, saj bo nastopila v popolni postavi, med tednom pa je bil odsoten zaradi službenih obveznosti edino Andrej Terpin. Od današnje tekme naprej bodo dobili veC priložnosti za igranje igralci, ki so doslej igrali manj. Kljub temu pa hočejo Goričani zmagati, da dostojno zaključijo prvenstvo. (A.M.) NOGOMET / EP MLADIH FORMULA 1 / JUTRI VELIKA NAGRADA TIHEGA OCEANA V finalu Italija in Portugalska »Azzurri« po streljanju enajstmetrovk Ayrton Senna dobil prvi dvoboj s Schumacherjem Po velikem zaostanku v četrtek predstavlja najboljši čas prvega uradnega treninga za Brazilca veliko spodbudo MONTPELLIER - V finale evropskega nogometnega prvenstva za igralce do 21 let sta se uvrstili reprezentanci Italije in Portugalske. Portugalci so v iberskem derbiju s Spanci v Nimesu zmagali z 2:0. Oba gola za sta padla v drugem polčasu. Prvega je že v 2. minuti z mojstrskim strelom dosegel IRui Costa, osem minut pred koncem pa je podvojil Joao Pinto. Sodnik je v 63. minuti izključil Portugalca Alvara Gregoria, a 12 minut zatem je rdeCi karton pokazal Se Spancu Jesusu Velascu. Dosti bolj negotov in mestoma dramatičen je bil dvoboj v Montpellierju med domačimi »petelinčki« in »azzurri«, pred 8.000 gledalci odločil pa se je v korist Italijanov 5:3 Sele po streljanju enajstmetrovk. Potem ko sta obe reprezentanci z bele pike zadeli prve tri strele, je vratar azzurrov Tol-do ubranil Četrti strel Makeleleja, Italijani pa do konca niso zastreljali niti ene enajstmetrovke (strelci so bili Pa-nucci, Vieri, Berretta, Marcolin in Carbone). V regularnem delu in v obeh podaljških so bili Francozi precej boljši, toda treba je upoštevati, da so Italijani od 26. minute drugega polčasa igrali v desetih zaradi izključitve Delli Car-rija, ki je grobo podrl Cristopheja Du-garryja. Najbolj so gostitelji pritisnili v zadnjih minutah rednega dela, vendar brez večjih priložnosti. Podaljške so prvič na tem nivoju igrali po sistemu »takojšnje smrti«, vendar pa gol, ki bi v hipu določil zmagovalca polfinala, ni padel, Čeprav so bili Francozi proti koncu spet bolj napadalni. Italijani so poskušali presenetiti Francoze z nasprotnimi napadi, vendar pa si pravih priložnosti niso pripravili. Finalna tekma za naslov med Italijo in Portugalsko bo v sredo v Montpellierju, istega dne pa bo v Nimesu tudi (odvečno) srečanje za 3. mesto med Spanci in razočaranimi Francozi, ki so bili prepričani, da jim naslov, ki so ga osvojili že leta 1988, ko je bil lider moštva zdajšnji najboljši igralec angleškega prvenstva Erič Cantona, pred domačimi gledalci ne more uiti. AIDA - Brazilec Ayrton Senna je na treningu za Veliko nagrado Tihega oceana dobil prvi dvoboj proti Michaelu Schumacherju. Senna je s svojim Williamsom na dirkahscu TI v Aidi na jugozahodu Japonske dosegel Cas 1:10.218, za dve desetinki boljši od Schumacherjevega. Za Brazilca je to bila pomembna vrnitev po odstopu na Veliki nagradi Brazilije pred tremi tedni in po tem, ko ga je v Četrtek na neuradnem zasebnem testiranju 25-letni Nemec prepričljivo premagal. Sennov moštveni kolega Damon Hill je bil tretji pred Mrko Hakkine-nom, Gerhardom Bergerjem in Martinom Brundlejem, toda na treningu na 3.703 kilometra dolgem dirkališču sta FORMULA INDY / JUTRI DIRKA V LONG BEACHU Za zdaj pričakovano razmerje sil Dirkači doslej opravili dve preizkušnji - Mansell si novih napak ne sme privoščiti LONG BEACH - Samo teden dni po dirki v Phoenmi so se dirkači formule Indy premaknili nekaj sto kilometrov proti zahodu, v Long Beach na kalifornijski obali. Po dveh precej nenavadnih dirkah (prvo sta motila dez in tema, drugo pa dve spektakularni nesreči) bomo jutri morda vendarle videli »normalno« dirko. Razmerje moči, ki se kaže po dveh nastopih, je tako, kot smo ga napovedovali pred sezono, Čeprav je v skupnem seštevku trenutno pri vrhu nekaj dirkačev, ki jih na koncu tam zanesljivo ne bo. Johansson in Vasser, ki sta trenutno na drugem mestu, sta sicer dobra dirkača, vendar vseeno sodita v drugo ligo. Upamo si trditi, da si bodo prvih pet mest na koncu razdelili Mansell, Fittipaldi, Tracy, Unser in Michael Andretti, Čeprav je vsak od njih sezono zaCel drugače. Se naj- vecji dolžnik je Kanadčan Paul Tracy, ki je prvi dve dirki ostal praznih rok. Vendar je bil njegov lanski začetek povsem identičen letošnjemu, nato pa je prav v Long Beacnu dosegel prvo od petih zmag in bil do konca sezone resen kandidat za naslov. Mansell si tokrat ne sme veC privoščiti napake, saj bi Fittipaldi v nasprotnem primem utegnil nevarno povečati svojo prednost pred Angležem, ki zdaj znaša 18 točk. Ekipi Penskeja se zamenjava Fordovih motorjev za Ilmorjeve praktično ne pozna. Celo veC: lani so imeli na vseh ovalnih dirkah velike težave, medtem ko so v nedeljo v Phoe-nixu zelo suvereno opravili s konkurenco. Rahlo pa so razocarah Hondini motorji, ki se vrtijo v vozilih Bobbyja Rahala in Mika Groffa. Prvi je dvakrat odstopil, drugi pa je bil prvič osmi in drugič šesti. Tudi posebni motorji za ovalna dirkališča, ki jih edina izmed vseh proizvajalcev izdeluje le Honda, Se niso obrodili sadov. Vsekakor nad Japonci ne gre obupavati. Nasprotno: Ni-gel Mansell je nedavno izjavil, da se boji trenutka, ko bo Honda ujela svoj ritem in postala morda tako dominantna, kot je bila v formuli 1 v drugi polovici 80. let. »Upam samo, da bo njihovo prilagajanje tokrat trajalo dlje kot v formuli 1,« je zaključil Mansell. Skupni vrstni red pred tretjo dirko: 1. Fittipaldi (Bra) 37, 2. - 3. Vasser (ZDA) in Johansson (Sve) 22, 4. Michael Andretti (ZDA) 21, 5. Mansell (VB) 16 itd. Tudi tokratno dirko si boste jutri zvečer ob 22. uri lahko ogledali v neposrednem prenosu na satelitski postaji Eurosport. (S. D.) Na prvem uradnem treningu je bil Ayrton Senna najhitrejSi (AP) prevladovala Senna in Schumacher. Najprej je Senna po petih minutah enournega treninga postavil najboljši cas (1:11.237), samo osem minut pozneje mu je Schumacher odgovoril s Se boljšim dosežkom 1:10.440, ki pa ga Nemec kljub velikim naporom ni mogel izboljšati vse do konca treninga. Hill je svoj najboljši Cas 1:10.771 dosegel sredi treninga in je bil začasno še v prvi vrsti takoj za Nemcem, vendar je Anglež padel na tretje mesto, potem ko je po 44 minutah Senna dosegel najboljši Cas 1:10.218. Hill je bil veliko bolj zadovoljen s svojo predstavo in predstavo celotnega moštva Rothmans Wil-liams Renault kot v Četrtek, vendar je vseeno priznal: »V Benettonu smo dobili dostojnega tekmeca, o tem ni nobenega dvoma.« Povedal je še, da sta s Senno dobro izkoristila boljšo nastavitev Wil-liamsove šasije. Senna, ki bo - kot kaže - še povečal svojo rekordno številko pole positionov (63), je bil prav tako zelo vesel: »Čudovito je, da smo toliko napredovali v enem dnevu. Toda to je samo začasni startni vrstni red. Moramo vzdržati pritisk tudi jutri in težiti k Se boljši nastavitvi dirkalnika.« Schumacher je bil razočaran, ker ni »prespal« na prvem mestu, vendar je povedal, da Čuti, da bo v nedeljo lahko konkurenčen. Skoraj vsi vozniki so dejali, da so se razmere na dirkahscu popravile, vendar so se nekateri še pritoževali, da je težko najti pravo lego dirkalnika na progi. Rezultati: 1. Ayrton Senna (Bra, williams) 1:10.218, 2. Michael Schumacher (Nem, benet-ton) 1:10.440, 3. Damon Hill (VB, williams) 1:10.771, 4. Mika Hakki-nen (Fin, mcLaren) 1:11.683, 5. Gerhard Berger (Av, ferrari) 1:11.744, 6. Martin Brundle (VB, mcLaren) 1:12.351, 7. Ni-cola Larini (Ita, ferrari) 1:12.372, 8. Rubens Barri- chello (Bra, jordan) 1:12.409, 9. Jos Verstap-pen (Niz, benetton) 1:12.554, 10. Heinz-Ha-rald Frentzen (Nem, sau-ber) 1:12.686, 11. Gianni Morbidelli (Ita, footwork) 1:12.866, 12. Mark Blun-dell (VB, tyrrell) in Ukyo Katayama (Jap, tyrrell) 1:13.013, 14: Erik Comas (Fra, larrousse) 1:13.111. 15. Christian Fittipaldi (Bra, footvvork) 1:13.169, 16. Michele Alboreto (Ita, minardi)) 1:13.342, 17. Pierluigi Martini (Ita, minardi) 1:13.529, 18. Erič Bernard (Fra, ligier) 1:13.613, 19. Karl Wend-linger (Av, sauber) 1:13.855, 20. Aguri Suzuki (Jap, jordan) 1:14.036, 21. Olivier Be-retta (Fra, larrousse) 1:14.101, 22. Olivier Panis (Fra, ligier) 1:14.106, 23. Johnny Herbert (VB, lotus) 1:14.538, 24. Pedro Lamy (Por, lotus) 1:14.657, 25. David Brabham (Av, sim-tek) 1:14.946, 26. Bertrand Gachot (Bel, pacific) 1:16.927, 27. Paul Bel-mondo (Fra, pacific) 1:18.671. (J. M.) NOVICE HOKEJ NA LEDU / V NHL DANES ZAČETEK ČETRTFINALNIH BOJEV V KONČNICI Pioline ni v formi NICA - V drugem krogu teniškega turnirja z nagradnim skladom 325 tisoC dolarjev je Spanec Jordi Arrese premagal Četrtega nosilca Francoza Cedrica Piolina s 3:6, 6:2 in 6:4, Švicar Marc Rosset pa je s 6:2 in 6:3 premagal Italijana Paola Caneja. John Cuny umri za aidsom LONDON - Nekdanji olimpijski zmagovalec v umetnostnem drsanju John Curry je včeraj v starosti 44 let umrl za aidsom. Anglež, ki je zadnja leta živel v Stratfordu, je leta 1976 zmagal na olimpijskih igrah v Innsbrucku in istega leta osvojil zlato kolajno tudi na svetovnem prvenstvu v Goteboigu. Curry, ki je javno priznal, da je homoseksualec, je od leta 1987 vedel, da je okužen z virusom HTV. Leta 1991 se je iz ZDA vrnil v Anglijo, potem ko so bolezen dokončno potrdili. UEFA je artiivirala »primer Torino« ZURICH - Disciplinska komisija UEFA se je odločila, da zaradi pomanjkanja dokazov arhivira tako imenovani »primer Torino«. Po nekaterih trditvah, naj bi vodstvo italijanskega nogometnega kluba na domačih tekmah pokala UEFA v sezoni 1991/92 sodnikom dalo na razpolago »prevajalke«, ki pa naj bi skrbele tudi za splošno »prijetno« počutje sodnikov, ti pa naj bi v zameno za usluge sodih v korist Torina. Disciplinska komisija se je odločila za arhiviranje primera potem, ko je zaslišala sodnika . tekme Torino - AEK, Belgijca Guya Goethalsa, ki je povedal, da mu za Časa njegovega bivanja v Italiji nihče ni predlagal ničesar nezakonitega in da ni imel na razpolago nobene »prevajalke«. Podobno izjavo je dal tudi angleški sodnik Keith Hackett, ki je sodil srečanje Torino - Boavista. Tako po rednem delu Vzhodna konferenca Severovzhodna divizija Y-PITTSBURGH 44 27 13 299:285 101 X-BOSTON 42 13 29 289:252 97 X-MONTREAL 41 14 29 283:248 96 X-BUFFALO 43 9 32 282:218 95 QUEBEC 34 8 42 277:292 76 HARTFORD 27 9 48 227:288 63 OTTAVVA 14 9 61 201:397 37 Atlantska divizija Y-N. Y. RANGERS 52 8 24 299:231 112 X-NEW JERSEY 47 12 25 306:220 106 X-WASHlNGTON 39 10 35 277:263 88 X-N. Y. ISLANDERS 36 12 36 282:264 84 FLORIDA 33 17 34 233:233 83 PHILADELPHIA 35 10 39 294:314 80 TAMPA BAY 30 11 43 224:251 71 Zahodna konferenca Centralna divizija Y-DETROIT 46 8 30 356:275 100 X-TORONTO 43 12 29 280:243 98 X-DALLAS 42 13 29 286:265 97 X-ST. LOUIS 40 11 33 270:283 91 X-CHICAGO 39 9 36 254:240 87 VVINNIPEG 24 9 51 245:344 57 Pacifiška divizija Y-CALGARY 42 13 29 302:256 97 X-V ANCOUVER 41 40 3 279:276 85 X-SAN JOSE 33 16 35 252:265 82 ANAHEIM 33 5 46 229:251 71 LOS ANGELES 27 12 45 294:322 66 EDMONTON 25 14 45 261:305 64 X - uvrstitev v play-off Y - divizijski prvak V rednem delu najboljši New York Rangers Že na začetku mestni derbi med Rangerji in Otočani NEW YORK - Po izjemno uspešnem startu Toronta v letošnji sezoni, ki je postavil rekordno število zaporednih zmag, so po osvojenih točkah na koncu sezone prepričljivo najuspešnejše moštvo New York Rangers. Danes se bodo pričeli Četrtfinalni obračuni v obeh konferencah. V Vzhodni konferenci bo Pittsburgh v prvih dveh tekmah gostil VVashing-ton Capitals, Montreal bo gostoval v Bostonu, Buffalo Sabres bodo igrali v New Jerseyju, v New Yorku pa se bosta merila mestna rivala N. Y. Rangers in N. Y. Islanders. V Zahodni konferenci bo San Jose gostoval v Detroitu, Vancouver v Calgaryju, Chicago v Torontu, St. Louis pa v Dallasu. Zadnje srečanje v svoji karieri pa je odigral igralec Los Angeles Kingsov Dave Taylor, po letih drugi najstarejši igralec v NHL. 38-letni Taylor je v NHL igral kar 17 let in odigral 1110 sreCanj, na katerih je dosegel 431 golov in 638 podaj. Rezultati - predzadnje kolo: Florida Panters - Quebec Nordi-ques 2:5, New York Rangers - Buffalo Sabres 3:2, Philadelphia Flyers - New Jersey De-vils 4:2, Toronto Maple Leafs - Chicago Blackhawks 3:4, Wa-shington Capitals -VVinnipeg Jets 4:3, Dallas Starš - St. Louis Blues 9:5; zadnje kolo: Boston Bruins Hartford Whalers 2:3, Buffalo Sabres - Wa- shington Capitals 2:3, Florida Panters - NeW York Islanders 4:1, New Jersey Devils - Ottavva Senators 4:1, New York Rangers - Philadelphia Flyers 2:2, Tampa Bay Lightning - Quebec Nordiques 5:2, Chicago Blackhavvks - Toronto Maple Leafs 4:6, Dallas Starš - Detroit Red Wings 4:3, St. Louis Blues - VVinnipeg Jets 3:1, Los Angeles Kings -Edmonton Oilers 2:2. Četrtfinalni pari -Vzhodna konferenca: N. Y. Rangers - N. Y. Islanders, Pittsburgh -VVashington, Boston -Montreal, Buffalo -New Jersey; Zahodna konferenca: Detroit -San Jose, Calgary - Vancouver, Toronto - Chicago, Dallas - St. Louis. (M. J.) FINANČNI TRGI / PO ZNI2ANJU NEMŠKIH OBRESTNIH MER IN V OBČUTLJIVEM POLITIČNEM TRENUTKU Lira samo rahlo nazadovala Previdnost centralne banke Na milanski borzi se nadaljujejo rekordne menjave, Mibtel nihajoč RIM - Do toliko Pričakovanega in željene-ga znižanja nemških obre-stnih mer je torej prišlo, Čeprav v manj izraziti meri od pričakovane, Nemčiji pa so takoj sledile vse tiste evropske države -nekatere, kot Švica, celo bolj odločno - katerih bankovci so menjalno vezani na marko. Bundesbank se je torej odločila za postopnost in tako ohranila pričakovanje za nadaljnje nižanje svoj obresti, po drugi strani pa je razočarala tako zaradi zapoznelosti svoje odločitve kot zaradi skromnosti znižanja, saj je svojo glavno obrestno mero, lom-bardno, oklestila za komaj Četrt odstotka (kot vidimo na preglednici AP znaša sedaj lombardna stopnja 6,5, obrestna pa 5 odstotka). Opazovalci se boje, da bo ta pretirana previdnost evropsko celino stala Se eno leto gospodarske Šibkosti, ekonomske rasti pod potencialno niogoeo ravnijo in torej nadaljnjega sirjenja brezposelnosti. Pretirana zaskrbljenost, da bi obcut-nejsi poseg na ceno denarja obudil inflacijo namreč po njihovih ocenah ni utemeljena, saj je recesija močno pognala deinflacijski proces, ki bi ga morala monetarna politika pospremiti z večjo vnemo. Te ugotovitve veljajo Se v toliko večji meri za Ita- lijo, ki se nahaja v prednostnem položaju zaradi podcenjenosti lire. Ekonomisti so si zato edini, da bi bila morala v Četrtek nemškemu zgledu slediti tudi Banca dTtalia, še zlasti, ker so so'medtem znižale tudi nekatere operativne obrestne stopnje. Tovrsten nasvet je včeraj na centralno banko naslovil tudi senator Gianni Agnelli, Čeprav je seveda na dlani, da monetarne oblasti previdno Čakajo na razvoj političnega dogajanja. Lira je včeraj menjalni teden zaključila sorazmerno mirno, z le rahlim nazadovanjem v razmerju do dolarja in marke, kar pomeni, da je nista »raz-burila«ne znižanje nemških obrestnih stopenj, ne volitve predsednikov parlamentarnih zbornic. Tudi menjave so bile precej umirjene in jih niso razže-vili niti novi podatkih o ameriških ekonomskih gibanjih. Milanski borzi je včerajšnji prehod vseh kvoti-ranih vrednotnic na tele-matski sistem prinesel precej sreCe z občutnim zvišanjem kazalcev in menjavami na rekordnih ravneh. Dogajanja v parlamentu, na katere je borzni trg vedno zelo pozoren, so povzročila sicer skromno zavrtje cen, tako da je kazalec Mibtel po začetnem porastu pristal pri +0,06 odstotka. Obrestna mera Bundesbanke Nemška centralna banka je v četrtek znižala ključno obrestno mero za četrt odstotka in sporočila, da pričakuje zmanjšanje inflacije. 10% Lombardna obr. mera: 6,5% H H zzr1— H Združitev Nemčije S Diskomptna obr. mera: 5% Lombardna mera je obrestna mera centralne banke za enodnevna posojila; diskomptna mera je najnižja obrestna mera za komercialna posojila. 1988 I 1989 I 1990 I 1991 1992 I 1993I1994l APAVm. J. Castello Ogromno povpraševanje znižalo donosnost BTP RIM - Na včerajšnji dražbi druge transe državnih obveznic BTP s 3 in 5-letno zapadlostjo je prišlo do velikega presežka povpraševanja nad ponudbo. Za ponujene obveznice v skupnem znesku 1.500 milijard lir je povpraševanje doseglo vrednost 4.104 za prve in 3.014 milijard lir za druge, kar je seveda občutno znižalo njihovo donosnost. Triletne obveznice so dosegle 7, 02, petletne pa 7, 26 odstotka, medtem ko so na predzadnji dražbi obveznice BTP dosegle 7, 72 na tri leta in 7,80 odstorka na pet let. Grupa SAI pripravila zavarovalni paket proti posilstvu FIRENCE - Zavarovalnica Assicapital iz grupe SAI je vCeraj predstavila prvi zavarovalni paket, ki je namenjen izključno ženskam in ki krije tudi možnost posilstva. Paket, ki so mu nadeli ime »Inovacija za žensko«, so pripravile izključno izvedenke Zenskega spola in Zenske bodo to zavarovanje tudi v celoti upravljale. Zavarovalne police krijejo primere smrti, nezgod, ženskih bolezni in nasilja. V primeru posilstva ima ženska zagotovljeno tudi psihološko ali psihiatrično terapijo. Nujno usklajevanje monetarne politike RIM - Za preprečevanje krize je nujno velika strožje koordiniranje monetarne politike, in to Se posebej v Času, ko se Italiji obeta vrnitev v evropski monetarni sistem. Tako prepričanje je vCeraj na simpoziju o evropskem monetarnem sistemu v Parizu izrazil Fabrizio Saccomanni, ki pri Bankitalii odgovarja za poslovanje s tujino. Po njegovem mnenju je napočil Cas, da se naposled arhivirajo samostojne nacionalne denarne politike, ki jih je kriza evropskega monetarnega sistema spet priklicala k življenju. To krizo so namreč sprožili izredni dogodki (npr. združitev Nemčije), sedaj pa se je z njihovo normalizacijo zaCela druga faza, ki kot reCeno zahteva manj avtonomije in veC usklajevanja. DAVKI / PRIJAVA DOHODKOV 1993 Do konca meseca lahko izkoristimo možnost prijave s poenostavljenim obrazcem 730 VINOGRADNIŠTVO / NA SKUPNEM STANDU V VERONI Tržaški vinogradniki na sejmu Vinitaly Člani Kmečke zveze so se udeležili tradicionalnega ogleda sejma v organizaciji Trgovinske zbornice TRST - O letošnjem mednarodnem vinskem sejmu Vinitaly v Veroni smo poročali že pretekli torek, tokrat pa se vračamo k tej temi z izvedencem Kmečke zveze za vinarstvo Stefanom Rosatijem, s katerim smo se pogovorili o udeležbi slovenskih vinogradnikov s Tržaškega. Na razstavi v Veroni je v okviru standa, ki sta ga oskrbela Trgovinska zbornica in Konzorcij za zaščiteno poreklo vin Kras, sodelovalo 13 tržaških vinogradnikov, od katerih jih je bilo 12 elanov Kmečke zveze in en elan zveze neposrednih obdelovalcev Coldiretti. Od Članov KZ so sodelovali Anton Bole s 6 steklenicami refoška, Jožko Colja s 24 steklenicami malvazije, Edi Kante s 24 steklenicami malvazije in 24 steklenicami vitovske, Danijel Lupine s 16 steklenicami terana, 4 vitovske in 4 malvazije, Alojz Milič s 6 steklenicami terana, Andrej Milic s 4 steklenicami malvazije, 10 terana in 10 vitovske, Rado Milič s 12 steklenicami terana, Stanko Milič z 12 steklenicami malvazije, Zvonko OstrouSka z 12 steklenicami terana, Irma Purič s 6 steklenicami terana, Boris Skerk s 6 steklenicami vitovske, 6 malvazije in 12 terana ter Martin USaj z 12 steklenicami vitovske. Danijel Novak, elan Coldiretti, je predstavil 12 steklenic malvazije iz Brega. Skupaj so tržaški razstavljale! predstavili na sejmu 222 steklenic glavnih tržaških vinskih sort. Čeprav je bila udeležba tržaških vinogradnikov tokrat prvič zasnovana bolj organizirano, je veliko zanimanje obiskovalcev za njihova vina pokazalo, da je bila količinska zastopanost vin naših vinogradnikov vendarle premajhna in da bo za prihodnjo razstavo treba poskrbeti za precej večje Število steklenic, kar je med drugim ugotavljal tudi somelier Sergij Cesar, ki je obiskovalcem strokovno predstavljal naša vina tako na razstavnem prostoru kot tudi v restavraciji deželnega standa na razstavišču. Mnogi obiskovalci so ob pokušanju tržaških vin DOC ugotavljali, da je njihova kakovost na visoki ravni, Zal pa so naSa vina z nekaterimi izjemami (kot npr. Kantetova), Se vedno premalo znana pri širši italijanski in evropski javnosti. Podobne ugodne ocene kraških vin so dajali tudi nekateri navzoči goriski oziroma briški vi- nogradniki. Pretekli ponedeljek si je sejem Vinitaly ogledala tudi skupina tržaških vinogradnikov, ki so se v Verono podali z avtobusom, ki ga je za elane vseh treh kmečkih sta-novskihzdruženj organizirala tržaška Trgovinska zbornica. Izletnike so spremljali vršilec dolžnosti tajnika Vascotto in vodja urada za kmetijstvo Vincis za Trgovinsko zbornico, Srefano Rosati za Kmečko zvezo in gospa Peščina za Zvezo kmetov (veleposestnikov), pridružil pa se jim je tudi predsednik Kmetijske zadruge Boris Mihalič. Ob prihodu na razstavišče je izletnike v deželnem standu pozdravil predstavnik deželne uprave, sice pa so se v tem standu tudi najdlje zadržali, čeprav so se razgledali tudi po drugih razstavnih prostorih raznih evropskih držav. Za podrobnejši ogled tako velikega razstavišča in pokušnjo žal ni bilo dovolj Časa. Seveda so obiskali tudi svoje briške kolege in se zadržali v pogovoru z njimi in s predstavniki briške vinske kleti Brd« na Bukovju (Steverjan). Med vračanjem v Trst so se, kot običajno, ustavili na večerji v tipičnem lokalu v kraju Cessalto. (jk) Odvisni delavci in upokojenci se lahko do 30. aprila posluzijo možnosti predstavitve poenostavljene davCne prijave z obrazcem 730. Tisti zavezanci, ki niso pravočasno zaprosili svojega davčnega zastopnika (delodajalca ali pokojninski zavod) za davčno pomoč, se lahko v teku tega meseca po prosti izbiri obrnejo na enega izmed pooblaščenih centrov za davCno pomoC CAAF, ki so organizirani v sklopu raznih sindikalnih organizacij in strokovnih združenj. Ce davkoplačevalec sam navede osnovne podatke na obrazcu 730, ki mu ga je davCna uprava poslala na dom, je davčna pomoC centra CAAF brezplačna in ni potrebno priložiti oziroma prinesti v pogled nikakršnega dokumenta (obrazca 101 oziroma 201 ali dokumentov o povračilnih stroš-akih). V primeru, da mora CAAF izpolniti obrazec 730 in vnesti dohodkovne podatke, pa je predvideno plačilo storitve. Razlogov, da se davkoplačevalec odloči za poenostavljeno prijavo 730, je veC: predvsem je razrešen vsake odgovornosti, poleg tega pa mu ta oblika prinaša vse prej kot zanemarljive ugodnosti. Dovolj je namreč, da ustvarjene dohodke samo navede, ne da bi bil dolžan priložiti dokumentacijo. Dolgovani davek, ki ga mora poravnati, izračuna na podlagi avtomatizacijskega postopka center CAAF oziroma davCni zastopnik, ki tudi poskrbi za takojšnjo poravnavo davščine in odtegne odgovarjajoči znesek od plaCe oziroma pokojnine. Največjo korist pa ima zavezanec v primeru ugotovitve davčnega kredita, saj bo davCni zastopnik poskrbel za takojšnje povračilo že v teku letošnjega junija. DavCna uprava je medtem objavila izpopolnjeni seznam davkoplačevalčev, ki sploh niso dolžni vložiti prijave 740 oziroma 730 za dohodke v letu 1993. Oproščene so osebe, ki imajo: 1) en sam dohodek od odvisnega dela oziroma pokojnine, ki ga nakazuje en sam delodjalec ali pokojninska ustanova. Ce ima zavezanec pravico do odbitkov ali odbitnih stroškov, mora vložiti prijavo. V primeru, da želi nakazati 8 promilov davka IRPEF za kato- liško cerkev, državo ali za kak drug namen, mora predstaviti podpisan obrazec 101 oziroma 201; 2) veC dohodkov od samostojne dejavnosti oziroma pokojnine, Ce skupna bruto vrednost ne presega zneska 8.538.000 lir; 3) Ce poleg plaCe oziroma pokojnine iz enega samega naslova razpolagajo z neobdavčljivimi dohodki (npr. s socialno ali vojno pokojnino, z rento INAIL) ali z dohodki, ki so že forfetarno obdavčeni pri izvoru (npr. tekoči raCuni, državne obveznice in druge zadolžnice), ali pa v primeru, Ce katastrska vrednost prvega stanovanja s pritiklinami ne presega milijona lir; 4) osebe, ki niso dolžne voditi knjigovodstva in je njihov dohodek od samostojne dejavnosti že obdavčen pri izvoru, in sicer niti v primeru, ce razpolagajo: a) z nepremičninskimi dohodki do 360.000 lir, b) če katastrska vrednost prvega stanovanja ne presega milijona lir, c) Ce so skupni odbitki višji od ustreznega davčnega bremena; 5) Ce imajo samo neobdavčljive dohodke ali take, ki so obdavčeni pri izvoru. V primeru, da davCni zavezanec v obrazcu 730 ne navede vseh dohodkov oziroma odbitnih stroškov, ima možnost, da to popravi z dopolnilnim obrazcem 740, ki ga lahko vloži v roku od 1. maja do 30. junija in doplača morebitno davCno razliko do 31. maja. Seveda lahko davkoplačevalec, ki bi se sicer lahko poslužil poenostavljenega postopka z obrazcem 730, po lastni presoji optira za standardno prijavo 740. (B) Popravek Naglica pri prepisovanju tekstov naSih sodelavcev nam je v četrtek v razgovoru z gradbenikom Eadom Andols-kom znova zagodla dve zelo neprijetni napaki. NaS sogovornik je namreč povedal, da so javna dela skoraj v celoti zamrznjena (in ne zanemarjena) in da je plačal 165 tisoč lir za 5-dnevno zasedbo 19 kv. metrov (in ne 129 kv. m) pločnika. Prosimo za razumevanje. SPORAZUM O SVETOVNI TRGOVINI / KONEC SEDEMLETNIH POGAJANJ »Nesporni zmagovalci so zahodni porabniki« Najmanj koristi od sporazuma bodo imeli Afričani Počasnejša rast v bogatih državah Svetovna banka napoveduje, da bodo dohodki prebivalstva v bogatih državah v prihodnjih 10 letih naraščali počasneje kot so med leti 1970 in 1980. Poprečne spremembe realnega BDP (v odst.): Dežele v razvoju 1966- 1973 1974- 1980 1981- 1990 1991- 1993* 1994- 2003* 6,4% 4,8% 3,5% 0,7% 4,8% fj A IMiMlJ in— Škilil! 1974- 1981- 1991- 1994- 1980 1990 1993* 2003** 3,3% 3,2% 1,2% 2,7% *Ocena **Napoved Vir: Svetovna banka MARAKES - V maroškem mestu MarakeS se je včeraj formalno iztekel urugvajski krog pogajanj o svetovni trgovini. Leta 1947 je v ženevski Palači narodov 23 držav podpisalo sploSni sporazum o carinah in trgovini, pogajanja zanj, znana kot prvi krog, pa so trajala skoraj leto dni. To je bil začetek uveljavljanja skupnih pravil o trgovanju med državami. Takrat, leta 1947, je bila s splošnim sporazum o carinah in trgovini zajeta petina svetovne trgovine. Število držav podpisnic splošnega sporazuma se je povečevalo iz leta v leto. Prvemu krogu pogajanj, na katerih so države Članice postopoma dopolnjevale vsebino sporazuma, jih je sledilo Se Sest. Urugvajski sedmi krog pogajanj se je začel s sestankom v urugvajskem mestu Punta del Este. Cilj pogajalcev je bil vključiti v sploSni sporazum tudi področje kmetijstva in storitvenih dejavnosti. Pogajalci bi se morali predvidoma sporazumeti do leta 1990, dejansko pa se je ta krog pogajanj zavlekel do 15. decembra 1993. Izkazalo se je namreč, da so zlasti na področju kmetijstva interesi Združenih držav Amerike in Evropske unije - natančneje Francije - tako različni, da so pogajalci obeh strani za sporazum potrebovali več let. Po »dramatičnih pogajanjih« med pogajalcem Evropske unije Leonom Brittnom in ameriškim Mickeyem Kantorjem, so Članice Gatta decembra lani le sprejele splošno besedilo novega sporazuma o svetovni trgovini, s podpisi v Marakešu pa naj bi predstavniki držav članic Gatta po sedmih letih poga- RUSIJA / PRED REDNIM LETNIM SREČANJEM EBRD Vsi udeleženci se bodo vozili v enakih limuzinah \/ St. Petersburgu se pripravljajo na zasedanje ST. PETERSBURG - V drugem najvecjem ruskem mestu St. Petersburgu se bo v ponedeljek zaCelo redno letno zasedanje Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD).'Zasedanje bo prvo po hudih sporih v zvezi s prenovo sedeža banke v Londonu, udeležilo pa se ga bo okoli 3000 delegatov. »Na tem zasedanju bo opredeljen finančni položaj Rusije,« je izjavil na tiskovni konferenci sank-tpetersbiirski župan Ana-tolij Sobčak. Sankt Peters-burg si obeta, da bo uradne predstavnike EBRD seznanil s številnimi projekti pomoči, ki naj bi jo dodelili tej regiji. Prejšnja zasedanja EBRD so bila v Budimpešti in Londonu in reformistični župan Sobčak si je močno prizadeval, da bi do tega zasedanja prišlo prav v Sankt Petersburgu, saj je v tem videl najboljšo priložnost za predstavitev prizadevanj, ki jih to mesto vlaga v prehod iz nekdanjega sistema v kapitalizem. Tudi ruski ministri, ki so se hočeš nočeš morali podati na pot v Sankt Peters-burg, želijo to priložnost izrabiti za pogovore z uradnimi predstavniki se- dmerice najbolj industrijsko razvitih držav (G7), Čeprav bodo ti predstavniki iz Velike Britanije, Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske in Združenih držav pogosto le na ravni zastopnikov in namestnikov ministrov. »Takšno povabilo je sicer težko zavrniti, tako da bo po vsej verjetnosti do vrste srečanj prišlo že v nedeljo,« je izjavil eden od uradnih predstavnikov G7, »Čeprav ni pričakovati kakšnih posebnih novosti.« Sedmerica najbolj razvitih je temo Rusije obravnavala v Frankfurtu letos februarja. Od takrat jih je ruska vlada seznanila s smernicami svoje politike za proračun 1994, vendar mora tega parlament šele sprejeti. Hkrati pa tudi EBRD upa, da bo končno lahko potegnila črto pod lanskoletnimi dogodki, ki so negativno odmevali v tisku zaradi pretirane porabe sredstev pri notranji opremi. Zaradi tega si tudi novi predsednik Jacqu-es de Larosiere prizadeva, da bi se po skromnosti kar najbolj razlikoval od svojega »razsipnega« predhodnika Jacquesa At-talija, ki se je moral po aferi s previsokimi stroški odreci svojemu položaju. »Zares si prizadevamo za konsolidacijo EBRD,« je izjavil eden od njenih predstavnikov. »Celotna zgodba v zvezi z bančnim poslopjem je incident, za katerega pa je že čas, da gre v pozabo, saj je zdaj banka v celoti pripravljena, da začne izvajati tiste naloge, za katere je bila ustanovljena.« Do konca leta 1993 je banka odobrila 2,03 milijarde dolarjev (1,8 milijarde ekujev) posojil. Primerjava z letom 1992 je zelo ugodna, saj je takrat šlo za 946 milijonov ekujev, leta 1991 pa za 435 milijonov ekujev posojil. Organizatorji so si močno prizadevali, da bi za redno letno zasedanje pravočasno pripravili veličastno Palačo Tavričeski v Sankt Petersburgu s telefoni, računalniki in prikazovalniki, ki bodo palačo spremenili v delovno okolje. Mestne oblasti so uspele zbrati 76 povsem enakih limuzin Volvo, s katerimi bodo prevažali udeležence in jim hkrati zagotovili, da bodo vsi obravnavni enako in na enaki ravni. Seveda ta hip še ne delujejo vse stvari tako kot bi morale: ob prihodu že po treh urah na ženskem stranišču ni bilo papirja. (Reuter) Evropski pogajalec Leon Brittan je izjavil: »Dolgo je trajalo!« (Telefoto: AP) janj tudi formalno zaključili urugvajski krog. Dejansko pa tudi marakeški podpis še ne pomeni zadnje besede. V državah članicah, kjer velja sistem parlamentarne demokracije, bodo morali namreč besedilo sporazuma potrditi še parlamenti. Poznavalci že zdaj napovedujejo, da bodo imeli nekateri parlamenti veliko pomislekov, saj pristop države k sporazumu pomeni, da bodo morale trgovinsko in poslovno politiko podrediti mednarodnim zahtevam. Čeprav je na primer ameriški podpredsednik Al Gore prišel v Ma-rakeš prav zato, da bi dokazal ameriško podporo splošnemu sporazumu o trgovini, pa poznavalci ameriških razmer trdijo, da podpora kongresa še zdaleč ni zagotovljena. Evropske nevladne skupine, ki se ukvarjajo z razvojem afriških in drugih nerazvitih dežel, trdijo, da bodo imele od sporazuma korist le bogate države, večina afriških držav pa bo z odpiranjem svojih trgov utrpela le izgubo. Po ocenah, ki so jih izdelali nekateri zahodni ekonomski instituti, bodo nova pravila, določena v sporazrunu, vsako leto povečala »svetovni« izkupiček od trgovine za 200 milijard dolarjev. Ugledna skupina londonskih ekonomistov ugotavlja, da so po sprejetju sporazuma »nesporni zmagovalci zahodni porabniki«, saj bo v Evropi in v Severni Ameriki po zaslugi novega sporazuma marsikateri izdelek res ce-nejši. Poleg tega bodo ameriški in evropski davkoplačevalci plačevali manjše prispevke za kmetijske subvencije, saj bodo v skladu s sporazumom pač nižje. Londonski ekonomisti so tudi izračunali, da bo vsak državljan bogatih držav do leta 2000 na račun novega sporazuma deležen 40 ameriških centov, povprečen državljan države v razvoju štirih centov, vsak Afričan pa bo na račun sporazuma do leta 2000 vsak dan »plačal« po en cent. Takšne in podobne ocene pa na sestanku v Marakešu niso vznemirjale »glavnih igralcev« urugvajskega kroga pogajanj, ki so pred podpisom sporazuma o svetovni trgovini ugotavljali, da je svet pred zgodovinskim dejanjem. Peter Sutherland, generalni sekretar Gatta, je izjavil, da bo sporazum vsem državam na svetu omogočil »uravnoteženo gospodarsko rast«. Slavnostni podpis sporazuma je trajal več ur, ministri pa so v svečano okrašeno dvorano prihajali v skupinah po deset. Natančnih podatkov o tem, koliko držav članic Gatta se je udeležilo podpisa no- vega sporazuma o svetovni trgovini, ni. Podpisa bi se morali udeležiti predstavniki 125 držav, 94 jih je napovedalo, da bodo sporazum podpisali, 13 držav pa v Marakeš sploh ni poslalo svojih predstavnikov. V uradnem besedilu, ki so ga včeraj v Marakešu sprejeli ministri držav podpisnic sporazuma in Evropske unije, je med drugim zapisano, da »ministri pozdravljajo zgodovinski zaključek urugvajskega kroga pogajanj, ki bo pospešil svetovno gospodarstvo in omogočil večji obseg me- njave, več vlaganj, veC zaposlovanja in več prihodka na svetu«. Sporazum, kot so poudarih ministri v zaključni izjavi, je posebej pomemben zato, ker pomeni »trdnejši in jasnejši pravni okvir za mednarodno trgovino, saj obsega tudi učinkovitejše in zanesljivejše mehanizme za poravnavanje medsebojnih sporov«. Splošno gledano, bo posledica sporazuma 40-odstotno znižanje carinskih stopenj in dopolnjeni sporazumi o odpiranju tržišč za posamezne izdelke. (Agencije) Mickey Kantor: Kaj bo rekel ameriški kongres? (Telefoto: AP) VELIKA BRITANIJA / VLADA JE NAPOVEDALA PRIVATIZACIJO RUDNIKOV, Rudniki premoga so za državo predragi Za privatizacijo je predvidenih 17 rudnikov pod upravo petih premogokopnih družb LONDON - Britanska vlada je napovedala, da bo Se letos prodala British Coal, in s to prodajo zapečatila konec obdobja, ko je bila premogovna industrija Se v državni lasti. »Gre za naslednjo pomembno stopnjo prehoda premoženja British Coal v zasebni sektor,« je izjavil minister za energetiko Tim Eggar. Toda delavski sindikati in se bojijo, da to pomeni zgolj nadaljnji propad nekoč veličastne industrije. V skladu z vladnimi načrti bodo prodali 17 delujočih rudnikov, ki si jih deli 5 regionalnih premogokopnih družb, v katerih je zaposlenih 10.500 rudarjev. Se pred dvema letoma so premog kopali v 50 rudnikih, v katerih je delalo več kot 40 tisoč rudarjev. V dvajsetih letih tega stoletja, ki nedvomno pomenijo vrhunec »kraljevih rudnikov«, je v tisoč rudnikih delalo več kot milijon rudarjev. V skladu z vladnim načrtom naj bi prodali tudi 6 konserviranih rudnikov. Za začetek naj bi prodali 4, za nadaljnjih 5 pa se British Coal še pogaja z zasebniki. British Coal je v dvanajstih mesecih do konca marca 1994 nakopala približno 56 milijonov ton premoga. Njeno poglavitno tržišče so električni generatorji, ki so močno zmanjšali svoja naročila zaradi uvoza cenenega premoga, prehoda na naravni plin, pa tudi zaradi subvencionirane jedrske energije. Cene premoga so moCno padle in padajo še naprej. Cena premoga se bo tako spustila od 2, 21 na 1, 92 dolarja za en gigadžul v okviru sedanjih pogodb, sklenjenih s termoelektrarnami, ki se iztečejo leta 1998, po tem letu pa za premogovno industrijo ne bo več nobenih jamstev. Nanjo bodo zagotovo vplivale tudi velike obveznosti, povezane z zaščito okolja, ki bodo še bolj zbile vrednost te industrijske veje, ugotavljajo analitiki. Charles Kermot iz borzne hiše Cre-dit Lyonnais ocenjuje celotno premoženje British Coal, brez seda- njih zalog že nakopanega premoga, na 199, 1 milijona dolarjev. Privatizacija premogovne industrije je hkrati razkrila nevarne čeri za konservativno vlado Johna Majorja, saj so nekateri ob tem zahtevali tudi glavo ministra za industrijo in trgovino Michaela Heseltina. S hudim nasprotovanjem se je soočil tudi v lastni stranki, ko je konec leta 1992 izjavil, da namerava Britanija zapreti kar 31 od 50 rudnikov. Predstavnik laburistične stranke pa je izjavil, da bo njihova stranka še naprej nasprotovala privatizaciji in da bo v primeru, če bo zmagala na parlamentarnih volitvah leta 1997, podrobno preučila premogovno industrijo s stališča njene varnosti in strateško energetskih interesov Velike Britanije. »Leta 1998 bo premogovna industrija ob izteku sedanjih pogodb zabredla v hude težave. Zato obstaja velika nevarnost, da jo bodo pokupili tisti, ki jih zanimajo le kratkoročni dobički,« je Se dejal. (Reuter) MENJALNIŠKI TEČAJI 15. april 1994 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni __A banka Ljubljana 78,57 79,15 11,11 11,22 8,10 8,28 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 - - - - - - Jtonka Vipa NG, t: 065/ 28-511 - - - - - - _Bund Ljubljana, t: 18-51-318 78,60 79,00 11,00 11,25 7,90 8,30 Come 2 us* Lel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 78,60 78,88 11,11 11,18 8,10 8,30 __Creditanstalt Nova banka LJ 78,50 79,00 11,08 11,23 8,00 8,35 Dom caffe Domžale*!: 715-199 78,55 78,90 11,15 11,23 8,10 8,35 Jros Ljubljana*, t: 13-17-197 - - - - - - Hida, od 7-/9, sob od 7-14 78,71 78,80 11,14 11,17 8,24 8,27 Idila Sečovlje* t: 066/ 79-048 - - - - - - Jlirika Ljubljana (WTC) 78,71 78,74 11,16 11,17 8,23 8,25 Kompas Hertz Celje* Jel: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-13 78,60 78,90 11,11 11,17 8,11 8,25 Kompas Hertz Velenje* Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 78,60 78,90 11,11 11,17 8,11 8,25 Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 78,60 78,90 11,11 11,17 8,11 8,25 Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 78,60 78,90 11,11 11,17 8,09 8,25 Kompas Hertz Bled* Tel: 064/ 77-180, od 8-12,17-19, sob od 7-13 78,65 78,95 11,11 11,17 8,11 8,25 Kompas Hertz Nova Gorica* Jel: 065/25711, od 7-19, sob od 7-13 78,60 78,90 11,11 11,17 8,11 8,25 Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 78,45 78,71 11,11 11,17 8,11 8,25 Kreditna banka Maribor d.d.* 77,90 78,85 11,07 11,21 8,13 8,34 LB splošna banka Celje 78,20 79,30 11,05 11,23 8,00 8,28 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 78,53 78,92 11,12 11,23 8,15 8,32 Libertas Koper* t: 066/ 37-110 78,50 78,90 11,05 11,20 8,10 8,30 Madai NG*, t: 065/ 23-083 78,55 78,75 11,10 11,20 8,14 8,26 Niprom Ljubljana t: 12-61-092 78,65 78,75 11,14 11,18 8,25 8,29 Poštna banka Slovenije* 77,25 78,78 10,82 11,18 7,97 8,26 Publikum Ljubljana, t: 312-570 78,67 78,70 11,15 11,17 8,25 8,28 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 78,50 78,93 11,11 11,14 8,12 8,27 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 78,46 78,69 11,12 11,17 8,08 8,29 Publikum RobiC, t: 065/ 85-983 78,40 78,70 11,08 11,19 8,00 8,23 Publikum Mozirje, t: 063/ 8S1-842 78,60 79,03 11,14 11,24 8,10 8,29 Publikum NM, t: 068/ 26-094 78,40 78,85 11,10 11,20 8,00 8,15 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 78,65 78,93 11,11 11,19 8,12 8,28 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 78,55 78,78 11,11 11,19 8,13 8,23 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 78,65 78,98 11,10 11,20 8,05 8,25 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 77,35 78,90 10,85 11,21 8,08 8,29 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 78,50 78,90 11,09 11,16 8,10 8,24 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 78,65 79,09 11,11 11,21 8,08 8,26 .Publikum Žalec, t: 063/ 715-1 14 78,40 79,10 11,10 11,17 8,11 8,25 _Shalabv Koper, t: 066/ 25-688 78,60 78,80 11,10 11,16 8,13 8,25 JKB d.d.* 78,40 78,95 11,05 11,25 8,10 8,33 . SHP Krani. t: 064/ 223-700 78,75 78,95 11,13 11,20 8,15 8,30 BZKB d.d. Ljubljana 78,55 78,85 11,11 11,21 8,12 8,31 .Tentours Domžale 78,65 78,95 11,12 11,21 8,15 8,30 . UBK Ljubljana, t:061/444-358 78,60 79,20 11,13 11,25 8,20 8,33 -Upimo Ljubljana, t: 212-073 78,70 78,82 11,14 11,17 8,25 8,27 Tečaj velja danes:" Zaračunavajo provizijo: * * NASLOVI MENJALNIC A banka Ad., Ljubljana, Slovenska 50,61000 Ljubljana, del cas: 7.30-18.00, sobota 7.30-12.00, tel.: 061/320044, feks: 061/302-640 Banka Noricum d.d. Trdinova 4, 61000 Ljubljana, del. Cas: 9.00-12.00 in 14.00-16.30, sobota 900-12.00 Banka Vipa Ad., Kidričeva 7, 65000 Nova Gorica, del. Cas: 7.30-18.00, sobota 7.30-12.00 Bund d.o.o., Smartinska 152, 61000 Ljubljana, del. cas: 8.00-17.00, sobota 8.00-13.00 Creditanstalt - Nova Banka AA, Ljubljana, Kotnikova 5 (Center Ledina), 61000 Ljubljana, del Cas: 900-16.00, sobota zapito, tel: 061/1321-174, feks: 061/1325-295 Come 2 us Ad., Hertz Ljubljana, Celovška 206,61117 Ljubljana Kompas Hertz Bled, Ljubljanska 7,64260 Bled Kompas Hertz Celje, Mariborska la, 63000 Maribor Kompas Hertz Idrija, Lapajnetova c, 65280 Idrija Kompa Hertz Maribor, V. Kraigherja 3 (Hotel Slavija), 62000 Maribor, Kompas Hertz Tobnin, Trg Maršala Tita 3,65220 Tolmin Kompas Hertz Velenje, Stari bg 36,63320 Velenje Komas Hertz Nova Gorica, Delpinova 12, 65000 Nova Gorica Dom-cafle d.o.o., Ljubljanska 112, 61230 Domžale, del. Cas: 8.00-18.00, sobota 8.00-12.00 Eros Ao.o., Trg OF 6,61000 Ljubljana, del Cas: 7.00-19.00, sobota 7.00-14.00 Grahek d.o.o., menjalnica Idila Sečovlje, Podpadno 1, 66333 Sečovlje, deL Cas: 8.00-16.00, sobota 8.00-14.00, tel: 066/79048 Kreditna banka Maribor AA, V. Kraigherja 4,62000 Maribor, deL Cas: 8.00-17.00, sobota 8.00-11.00, tel.: 062/223-311, feks: 062/224-333,224-371 LB splošna banka Celje, Vodnikova 2 63000 Celje, del. Cas: 8.00-1800, sobota 8.00-12.00, tel: 063/431000 feb: 063/28-200 ljudska banka AA, podružnica Ljubljana, Miklošičeva 30, 61101 Ljubljana, del. Cas: 8.00-18.00, sobota 8.00-12.00 Libertas d.o.o. Koper, LjubljanskaSa, 66000 Koper, del. Cas: 8.00-19.30, sobota 8.00-13.00, nedelja in prazniki 9.00-11.00 Menjalnica Ilirika Ljubljana, Dunajska 156 (VVTQ, 61000 Ljubljana, tel: 061/1688-204,1688-205, del. Cas: 7.30-18.00, sobota 8.30-13.00, Menjalnica Hida, Pogačarjev trg 1 (pokrita tržnica Ljubljana) Menjalnica Madai Nova Gorica, Gradnikove brigade 45, 65000 Nova Gorica, debi Cas: 9.00-18.00, sobota 9.00-13.00 Niprom Ljubljana, Cankarjeva 11, 61000 Ljubljana, deL Cas: 8.00-16.00, sobota 8.00-12.00 Postna banka Slovenije d.A, Čopova Ha, 61000 Ljubljana, del. Cas: (na vseh poštnih okencih po Sloveniji) 7.00-1900, sobota 7.00-13.00, tel.: 061/125-3050, feb: 061/12-53-202 Publikum AA Ljubljana, Komenskega 28,61000 Ljubljana, del. Cas: 8.30-13.30 in 14.00-19.00, sobota 8.00-13.00, teL: 061/312-570, feb: 061/1331-050 Publikum Žalec, Titov trg 2, 63310 Žalec, del. Cas: 8.00- 15.00, sobota zaprto Publikum Šentjur, Ljubljanska 30, 63230 Šentjur pri Celju, deL Cas: 8.00-15.00, sobota 8.00-12.00 Publikum Novo mesto, Prešernov trg 4,68000 Novo mesto, del. Cas: 8.00-13.00 in 14.00-17.00, sobota 8.00-12.00 Publikum Robič, mejni prehod, deL Cas: 9.00-21.00, sobota 9.00-21.00 Publikum Kamnik, Glani trg 14,61240 Kamnik, del. cas: 8.30- 18.00, sobota 8.30-12.30 Publikum Mozirje, Trg OF 3, 63330 Mozirje, del. Cas: 8.00- 15.00, sobota zaprto Publikum Celje, Miklošičeva 5,63000 Celje, del. cas: 8.00- 18.00, sobota8.00-12.00 Publikum Trebnje, Baragov trg 1,68210 Trebnje, deL Cas: 7.30- 15.30, sobota zaprto Publikum Sevnica, Kvedrova37,68290 Sevnica, deL Cas: 8.00- 16.00, sobota zaprto Publikum Maribor, Partizanska!?, 62000 Maribor, del. cas: 8.3018.00, sobota 8.3012.00 Publikum Šentilj, Strihovec 17, 62212 Šentilj, del. Cas: 8.3016.30, sobota 8.3012.00 Publikum Tobnin, Trg 1. maja 8,65220 Tobnin, del. Cas: 8.0013.00 in 16.0019.00, sobota 8.0012.00 Shalaby Ao.o. Koper, Zupančičeva 41,66000 Koper, del. Cas: 7.3019.30, sobota 7.3013.00, SKB banka AA Ljubljana, Ajdovščina 4,61000 Ljubljana, del. Cas: 9.0012.00,14.0017.00, sobota 9.0012.00, tel.: 061/1332-132, feks: 061/314-549 Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj p.o., Likozarje-va 1,64000 Kranj, deL cas: 8.0016.00 Slovenska zadružna kmetijska banka AA, Ljubljana, Miklošičeva 4, 61000 Ljubljana, deL Cas: 6.3017.00, sobota 7.3012.00, teL: 061/1253-251,1253-192,1254-176, feks: 061/219-396,210886 Tentours, Domžale, Ljubljanska 80, 61230 Domžale, del. cas: 7.3019.00, sobota 9.0012.00, tel.: 061/711-229, 715-577, feks: 061/713-705 CBK banka Ad. Ljubljana, Tržaška 116, 61111 Ljublja-nan, p.p. 87, deL Cas: 9.0016.00, sobota zaprto Upimo Ljubljana, Šubičeva 1 (ploščad), 61000 Ljubljana, deL Cas: 8.3018.00, sobota 8.0012.00 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-3*3 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 074 z dne 15. 4.1994 - Tečaji veljajo od 16. 4. 1994 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 97,1246 97,4169 97,7092 Avstrija 040 šiling 100 1117,1236 1120,4851 1123,8466 Belgija 056 frank 100 381,7173 382,8659 384,0145 Kanada 124 dolar 1 97,2307 97,5233 97,8159 Danska 208 krona 100 2003,7822 2009,8116 2015,8410 Finska 246 marka 100 2440,5896 2447,9334 2455,2772 Francija 250 frank 100 2296,0872 2302,9962 2309,9052 Nemčija 280 marka 100 7857,6612 7881,3051 7904,9490 Grčija 300 grd 100 — 53,8356 53,9971 Irska 372 funt 1 — 193,0526 193,6318 Italija 380 lira 100 8,2184 8,2431 8,2678 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,1000 — Japonska 392 jen 100 129,5335 129,9233 130,3131 Nizozemska 528 gulden 100 7000,8618 7021,9276 7042,9934 Norveška 578 krona 100 1811,9767 1817,4290 1822,8813 Portugalska 620 escudo 100 76,9265 77,1580 77,3895 Švedska 752 krona 100 1698,3549 1703,4653 1708,5757 Švica 756 frank 100 9277,5405 9305,4569 9333,3733 Velika Britanija 826 funt šterling 1 198,2174 198,8138 199,4102 ZDA 840 dolar 1 134,4682 134,8728 135,2774 Evropska unija 955 ECU 1 151,9278 152,3850 152,8422 Španija 995 peseta 100 96,3114 96,6012 96,8910 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 16. aprila 1994 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. MAJA 1994: 1,500,000 796,424 785,483 1,581,907 106,1898% 104,7311% 105,4605% 150,000 79,642 78,548 158,191 14. APRIL 1994 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,80 9,20 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,10 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,00 9,50 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,80 9,20 Italija Kmečka banka Gorica 12,00 12,50 Italija Tržaška kreditna banka 11,95 12,50 15. APRIL 1994 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1610,00 1660,00 nemška marka 947,00 967,00 francoski frank 274,50 284,00 holandski gulden 838,00 864,50 belgijski frank 45,50 47,25 funt šterling 2365,00 2445,00 irski šterling 2300,00 2378,30 danska krona 240,00 247,50 grška drahma 6,40 6,75 kanadski dolar 1160,00 1200,00 japonski jen 15,40 16,10 švicarski frank 1110,00 1147,00 avstrijski šiling 133,60 138,00 norveška krona 216,50 223,30 švedska krona 203,00 209,00 portugalski escudo 9,00 9,50 španska pezeta 11,50 12,10 avstralski dolar 1160,00 1205,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 11,95 12,50 hrvaški dinar 0,15 0,22 15. APRIL 1994 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1611,00 1666,00 nemška marka 945,00 967,00 francoski frank 275,00 285,00 holandski gulden 839,00 860,00 belgijski frank 45,70 47,20 funt šterling 2375,00 2445,00 irski šterling 2305,00 2375,00 danska krona 240,00 247,00 grška drahma 6,40 6,90 kanadski dolar 1165,00 1200,00 švicarski frank 1118,00 1140,00 avstrijski šiling 133,90 137,90 slovenski tolar 12,00 12,50 16. APRIL 1994 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.711 - francoski frank - 29.255 - nizozemski gulden - 89.108 - belgijski frank - 4.859 - španska peseta - 1.231 - danska krona - 25.553 - kanadski dolar - 1.243 - japonski jen - 1.642 - švicarski trank - 118.710 - avstrijski šiling - 14.217 - italijanska lira - 1.049 švedska krona - 21.573 TeCajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 16. aprila 1994 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so oi trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar