al GLAS Leto XLV - št. 22 - CENA 35 SLT Kranj, petek, 20. marca 1992 8. marca je bila opozorilna stavka Delavcem dostojnejse življenje Svobodni sindikati so v sredo izpeljali napovedano dveurno opozorilno stavko. Zahtevajo odmrznitev plač, izplačila po kolektivnih pogodbah, upoštevanje sindikata kot pogajalskega partnerja, socialni program... STOP Očitno sredini stavki vnaprej niti sami niso pripisovali uspešnosti, saj v zvezi s tokratnimi zahtevami govorijo o nadaljnjem stavkovnem gibanju. Zahteve so še stare, tiste iz neuspelih dogovorov z vlado za socialni sporazum: ukinitev zakona o plačah in pravična cena dela, zajamčena plača, ki bo omogočila preživetje, izpolnjevanje kolektivnih pogodb, nova delovna mesta, socialna varnost in stabilnost, spoštovanje delavskih pravic. Napovedi svobodnih sindikatov seje pridružila tudi večina drugih sindikatov, ki jih imamo sicer na Slovenskem kar 30, medtem ko je konfederacija Neodvisnost do stavke zaradni njenega domnevno političnega značaja zavzela izrazito odklonilno stališče. Delavci in njihovi sindikati po podjetjih in dejavnostih pa so na napoved stavke različno reagirali. Na Gorenjskem je po besedah Sandija Bartola, predsednika območne organizacije svobodnih sindikatov, v dopoldanski izmeni stavkalo okoli 24 tisoč delavcev, kar pomeni dve tretjini njihovega članstva in 40 odstotkov vseh gorenjskih delavcev. V Svetu kranjskih sindikatov, ki so na Gorenjskem drugi najštevilnejši sindikat, pa so na tiskovni konferenci ocenili, da se je stavki pridružilo ali se z njo solidariziralo 29 tisoč delavcev. V vseh gorenjskih podjetjih se niso odločili za dveurno ustavitev dela, pač pa so trdo varianto nadomestili s sestanki, delavskimi zbori in solidarno podporo stavkovnim zahtevam. Bolj goreče so stavkali tam, kjer so zaradi nizkih plač delavci na najtežjem preizkusu socialne vzdržljivosti. Prevozniki na Gorenjskem se tokrat niso odločili za fizično blokado cest, medtem ko so elektrodistribu-terju z redukcijami pete in šeste stopnje za dve jutranji in poldrugo nočno uro odvzeli električni tok pogodbenim in važnejšim odjemalcem. Pošta je prišla z zamudo. Trgovine so ostale odprte, le kranjska Kokra je za kratek čas nekatere manjše zaprla. V svobodnih sindikatih pa so povedali, da so prodajalke nosile nageljne kot simbol delavstva, pri blagajnah pa so zbirale podpise v podporo stavki. Različno so se odzvali v šolah, vrtcih, zdravstvu... Od vseh najbolje so stavko pripravili v kranjski Savi, kjer so stavkovne straže budno nadzirale potek dogajanj, sindikalisti pa dokazali, da je z njimi računati v še resnejših okoliščinah. Nikjer se stavka ni sprevrgla v množično zborovanje ali miting. Kako je učinkovalo stavkovno opozorilo, naslovljeno vladi in parlamentu, pa se bo prav kmalu pokazalo. • D.Z.Žlebir /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin BANI KA FORMULf?/^ PRIH m INKA J Stavka je ukazana... Delavci na Slovenskem imajo utemeljene razloge za nezadovoljstvo. Le nekaj dokazov: povprečni neto osebni dohodki so januarja padli že na 200 DEM, cene na drobno so se od lanskega do letošnjega januarja domala potrojile, plače so realno padle za tretjino. Cene iz meseca v mesec strmo rastejo, januarja so se povečale za okroglih 15 odstotkov. Nič čudnega, da ob realno vse nižjih plačah hudo pada tudi kupna moč. v letu dni se ji pozna kar za petino, in to žal celo pri osnovnih živilih. Dve tretjini slovenskega prebivalstva, ki ima plače pod povprečjem, si niti z dvema zaslužkoma ne more napolniti košarice z minimalnimi življenjskimi stroški. Hudo se je povečala nezaposlenost, kije najhujša po letu 1945, in sicer 11,7-odstotna, ljudje izgubljajo delo ne zaradi prestrukturiranja gospodarstva, temveč zaradi njegovega propadanja. Vlada se doslej ni resno ukvarjala z rastočo socialno stisko, čeprav se je s sindikati in zastopniki delodajalcev pred časom pogajala za tako imenovani socialni sporazum. Ta se je izjalovil, delavstvu pa se kaže še večja revščina, brezpravje in višje številke na seznamih odvečnih. Oblast se ne zmeni za socialno stisko zdaj že večine slovenskega prebivalstva, ideološko razdvojeni sindikati se očitno niso zmožni učinkovito potegniti za delavce in obubožane sloje, politične stranke pa imajo v tej zmedi priložnost za predvolilne politične igre. Tudi opozorilna stavka svobodnih sindikatov je v teh okoliščinah obupen poskus, ne le pritiska na vlado, temveč tudi ohranitve kredita pri svojem članstvu. Tokratna stavka je bila bolj podobna požarni vaji, če bo namreč prava, bo zrušila oboje, oblast in sindikate. • D.Z.Žlebir Vandalizem na Slovenskem trgu v Kranju Neznani storilci poškodovali Dolinarjev spomenik Politične stranke in posamezniki obsojajo dejanja. Kranj, 19. marca - Za zdaj še neznani storilci ali skupina storilcev je ponoči, s srede na četrtek, na Slovenskem trgu v Kranju poškodovala spomenik delavskemu gibanju in NOB, delo kiparja akademika Lojzeta Dolinarja, že tri dni prej pa so nedaleč proč izruvali lipo, ki je bila zasajena lani junija, na rojstni dan slovenske države. Storilec oz. storilci so ponoči en spomenik porisali in popisali s šolsko kredo, z drugega pa so iz granita odtrgali bronasti odlitek. Na ravnanje neznanih zli-kovcev so se že odzvale politične stranke in posamezniki. Območni odbor socialistične stranke Kranj, ki obsoja vandalsko in primitivno dejanje, je v izjavo za javnost med drugim zapisal: "Kaže, da imamo tudi pri nas ljudi, ki želijo uveljaviti najnovejši balkanski red, in porušiti vse, kar je narodova kulturna dediščina. Del te dediščine je uničen spomenik in del naše zgodovine je tudi narodnoosvobodilni boj ter žrtve, ki J'm je spomenik postavljen." Občinski odbor liberalno-demo-kratske stranke Kranj v protestni izjavi za javnost poudarja: Ogorčenje in obsojanje neznanih storilcev ob tem in podobnih dejanjih postaja vse preveč rutinsko. Počasi nam prehaja v navado in to je najbolj zaskrbljujoče. Skrbi nas odnos "neznanih storilcev" do vsega, s čimer se ne strinjajo. Danes jim niso po godu spomeniki, jutri pa...? Dolinarjevi spomeniki v Kranju verjetno res niso najbolj v okras, vendar pa so prav gotovo odraz nekega časa, katerega del smo bili vsi mi, pa tudi, če tako priznajo ali ne, vsi ti t.i. "neznani storilci". Pretekli čas je zapustil marsikaj, kar kliče po spremembah, vendar pričakujemo in zahtevamo, da te spremembe potekajo strpno in po demokratični poti. Trenutno pa nam tovrstna dejanja kažejo, da smo od resnične demokracije zelo daleč." Predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros je v izjavo za javnost zapisal: "Samo tri dni je minilo, odkar je bila na Slovenskem trgu izruvana lipa, zasajena lanskega junija, na rojstni dan slovenske države, ko smo že priča ponovnemu vandalizmu. Zaenkrat še neznani storilci so na istem trgu, samo nekaj metrov stran, močno poškodovali Dolinarjevo plastiko. Dejanji ostro obsojamo in upamo, da bodo sorilci čimprej odkriti. Za tovrstna dejanja ne more biti opravičila." Stranka demokratične prenove Kranj prav tako obsoja "nepojmljiv vandalizem", v posebni izjavi pa poudarja: "Ni naklučje, da tisti, ki so najglasnejši nasprotniki bivšega režima in ki imajo stalno na jeziku krivice, sami povzročajo slovenskemu narodu in zgodovini največje zlo." Kranjski odbor socialdemokratske stranke je v izjavo za javnost med drugim zapisal: "Tovrstna dejanja zastrupljajo medčloveške odnose, nas ločujejo in so v sramoto mestu Kranj kot Prešernovemu mestu. Vsak akt nasilja, še posebej, če gre za nasilje nad kulturo, socialdemokrati globoko obžalujemo in najostreje obsojamo." Obsodbam j vandalskega dejanja na Slovenskem trgu se pridružuje tudi kranjski odbor Slovenskih krščanskih demokratov. "Narodni demokrati se zavzemamo za demokracijo in strpnost, zato ostro obsojamo vsak vandalizem in ekstremi-zem, ne glede na politični predznak in ne glede na prostor in čas. Res smo si ves čas prizadevali za to, da se sedanji Slovenski trg spremeni iz realsociali-stičnega trga v zeleni park, toda ta sprememba se mora izpeljati po demokratični poti in na strokovni osnovi," je v izjavi za javnost zapisal izvršilni odbor SDZ - Narodnih demokratov Kranj. • C. Zaplotnik Vlada stroškov stavke ne bo plačala Ljubljana, 19. marca * Na današnji tiskovni konferenci, ki se je je udeležil ves vladni vrh in nekateri ministri, so zelo kritično spregovorili o včerajšnji opozorilni stavki v Sloveniji. Poudarili so, da je stavka povzročila precej škode, hkrati pa take zahteve, ki so, kot je reke) Lojze Peterle, velika sindikalna demagogija, ne rešujejo ničesar. Vlada meni, da je za izboljšanje gospodarskega stanja napravila veliko in zelo razveseljiv ter presenetljiv je podatek, po katerem se je februarja začela gospodarska rast. Res se še težko primerjamo s svetom, kaj pa je bilo v Sloveniji narejenega, končno pričajo podatki, da inflacija že od novembra pada, slovenski tolar pa je vreden že 4 jugoslovanske dinarje. Vlada se je tudi v prihodnje pripravljena pogovarjati o socialnem sporazumu in partnerstvu, ne pristaja pa na nerealno izsiljevanje na cesti. Za dialog je potrebna kultura brez apriornih pogojev. Za škodo, ki jo je povzročila stavka v javni infrastrukturi, bo vlada po načelih pravne države zahtevala odgovornost. • S. Ž. v^ VSAK ČETRTEK V MARCU JE V MERKURJU Dan barv SPORT Na dvorišču hotela JELEN v Kranju NOVA ŠPORTNA TRGOVINA Kranj, 17. marca - V torek so se v gradu Kiselstein srečali lutkarji iz vse Gorenjske.Predstavili so, kar so novega ustvarili v zadnjem času in izmenjali izkušnje. V Modri dvorani in Gledališču Cveta Severja se je pod pokroviteljstvom ZKO Kranj predstavilo osem gorenjskih lutkovnih skupin: LS OŠ Matija Čop Kranj, LS Lutke na vasi iz Srednje Vasi, LS Čav-bav OŠ Šenčur, LS Dobra misel OŠ Podlubnik Skofja Loka, LS Gledališke Čenče iz Tržiča. LS Lutke čez cesto Kranj, LS Tri prav tako iz Ktanja in LS Paravan iz Besnice. M.A., foto: G. Šinik fflBSffl GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 20. marca 1992 Za stavko in proti njej Za delavske ali za politične cilje? Ljubljana, 18. marca - Sredina opozorilna stavka je najprej razdelila sindikate, saj so jo svobodni sindikati napovedali brez poprejšnjega dogovora z ostalimi. Razhod s konfederacijo Neodvisnost je še od neuspelega dogovarjanja z vlado za socialni pakt, saj Tomšičevi sindikati nasprotujejo odmrznitvi plač, svojim sindikalnim nasprotnikom pa zaradi stavke očitajo boljševistično preteklost in manipuliranje s stisko delavcev. Tudi sindikat Pergam je nasprotoval stavki. Večina sindikatov iz Konfederacije 90 pa je stavko podprla zadnji hip, tako rekoč v sili razmer, saj zagovarja enake zahteve, ne ogreva pa se za ta način pritiska na vlado. Od strank pa so stavki pritrdili prenovitelji, socialisti in socialdemokratska unija, in sicer z argumenti o težkem socialnem položaju delavstva. Vprašanje politike ali vprašanje vesti Med splošno opozorilno stavko 18. marca je bilo tudi več odklopov električne energije. Narodna demokratska stranka iz Kranja sprašuje, ali je moč tako izsiljeno nedelo imenovati stavkanje. Najbolj jih zanima, kdo je odgovoren, da je brez električne energije ostal Inštitut Golnik. Kljub temu da je bilo pri pompozni napovedi stavke zagotovljeno, da odklopov ne bo za bolnišnice, vrtce, domove za ostarele, zdravstvene domove, je neka "roka" povzročila, da je, denimo, nekaj bolnikov ostalo brez zraka, ker njihova "umetna pljuča" niso delovala. Takih kritičnih situacij je bilo zagotovo še več. Da ni prišlo do tragičnih posledic, se lahko zahvalimo le požrtvovalnosti in iznajljivosti golniškega osebja. Le-to pa z odklopom elektrike izrecno ni moglo računati. Občinski odbor Narodno demokratske stranke v Kranju predlaga, naj ustrezni organi ugotovijo, čigava je bila ta roka, sicer so za tako nedopustno in nečloveško ravnanje odgovorni vsi organizatorji stavke. Za dve uri protestno ustavljeni stroji. Izjave ob stavki pa so medijem poslali tudi SDZ - Narodna demokratska stranka, Slovenski krščanski demokrati (prav tako krščansko sindikalno gibanje, mladina in ženske) ter SDSS. Narodnjaki so opozorili na očitno zlorabo stavke in položaja zaposlenih za cilje, ki da so v nasprotju z interesi delavcev. Menijo tudi, da vlada ni edina odgovorna za gospodarske razmere, pač pa tudi gospodarska zbornica kot združenje delodajalcev, ki imajo na dogajanja v gospodarstvu odločilnejši vpliv. Sicer pa trdijo, da hitre gospodarske rešitve in z njimi položaj zaposlenih niso mogoče, predpogoj zanje pa je nujna privatizacija podjetij. Krščanski demokrati pišejo, da se zavedajo resne socialne stiske, ne morejo pa podpirati izsiljevanja in pritiskov, ki ne sledijo dolgotrajnim pogajanjem, temveč skušajo oslabiti komaj rojeno državo. Obžalujejo, da so prekinjena pogajanja za sklenitev socialnega sporazuma, ki da je mogoč le z dialogom vseh prizadetih strani. Stavki pa nasprotujejo, ker ima po njihovem mnenju politični značaj. Socialdemokrati so med drugim opozorili tudi na škodo, ki jo je gospodarstvu povzročila sredina stavka. • D. Ž. Višja zajamčena plača Ljubljana, 18. marca - Zajamčeni osebni dohodki v Sloveniji naj bi se zvišali za petino, je vladi predlagalo ministrstvo za delo. Tako zvišani naj bi znašali 15.820 tolarjev bruto, se pravi 10 tisoč tolarjev. Sindikati predlagajo znatnejše povišanje, vendar ministrstvo ca/loge za manjše povišanje od želenega utemeljuje s prepričanjem, da bi kaj več prek zmožnosti obremenilo druge proračunske postavke. Približevanje evropskemu tehnološkemu razvoju V Grimščah razvojno izobraževalni center Bled - SRC - informatika, računalništvo, inženiring, d.o.o. Ljubljana odpira danes ob 11. uri v Grimščah pri Bledu razvojno izobraževalni center. O možnostih razvoja informatike na Slovenskem bo spregovoril dr. Peter Tancig, minister za znanost in tehnologijo, načrtujejo pa tudi pogovor o možnostih in pogojih povezave Slovenije s področjem razvoja programske opreme v svetu pod naslovom "Slovenija - dežela softvera". Otvoritve se bodo poleg gostov iz Slovenije udeležili tudi vodilni predstavniki tujih podjetij, ki jih SRC zastopa. V SRC-u poudarjajo, daje izgradnja in oprema Razvojno izobraževalnega centra Grimšče v zadnjem času edina večja naložba (vrednost dva milijona mark) na področju izobraževanja in razvoja v Sloveniji. V centru bo potekalo celovito usposabljanje za informatiko in informacijske tehnologije. Lastne izobraževalne programe bodo združevali s programi svetovno znanih podjetij, kot so Compaq, Novell, SAS Institute, CSA Research in druge. Posebna pridobitev centra in novost v Sloveniji je računalniška konferenčna soba, ki jo SRC programsko opremlja skupaj z univerzama v Arizoni in Mariboru in bo med najsodobnješimi v Evropi.• C. Z. Ustanovitev skupščine Zelenih Gorenjske Kranj, 20. marca - Danes ob 19. uri bo v mali sejni sobi tržiške občinske skupščine ustanovni sestanek skupščine Zelenih Gorenjske. Po pozdravnem nagovoru in volitvah bodo sprejeli programske smernice novo ustanovljenega telesa.• S. S. Direktor Polixa Franc Kavčič pravi: "Na pamet" pogoji niso sprejemljivi Ziri. 19. marca - "Samo neizpolnjevanje in nemožnost dela po ekonomskih pravilih igre zahoda in neuspešnost v poslovanju, kar pa dosedanji odlični rezultati izpodbijajo, je lahko ustni pogoj za odstop vodilnih in vodstvenih delavcev. Nikakor pa takšnih pogojev ne morejo postavljati ljudje na pamet in to tisti, ki s svojim dosedanjim delom niso dokazali, da so perspektivni kader v podjetju," je v zvezi z "obrekovanji nreko javnih občil" (kot ocenjuje polemiko), rekel direktor Polku Ziri Franc Kavčič. Trditve, ki so hkrati tudi odgovor, so naslednje. Polbt 2iri ima točno opredeljen cilj do leta 2005. Ta cilj pomeni doseči kakovostno raven, s katero bi ostali vodilni na nekdanjem jugoslovanskem trgu in najmanj enakopravni na evropski kakovslni ravni, ali pa jo celo preseči. Za dosego tega cilja so bili potrebni že narejeni koraki na organizacijskem, markelinškem. tehnološkem oziroma razvojnem področju ter poslovno- informacijskem. To je opravljeno. "Ker pa so današnje in prihodnje osnovne zahteve gospodarjenja kvaliteta, roki in šele nazadnje samoumevna cena, smo že pred letom (!) dni z ustreznimi sklepi delavskega sveta opredelili, da gremo v najbolj smotrno obliko stimulacije vseh zaposlenih v podjetju. Pa ne le pri stimulaciji mesečnih prejemkov, temveč tudi na področju maksimalne zainteresiranosti za delo. Menili smo, da le s pametnim vložkom, odvisno pač na vpliv odločitev in izvajanj, opredelimo višino posameznega vložka." Ob tem direktor Kavčič poudarja, da pogodba ni v nasprotju z zakonom o podjetjih in hkrati upošteva tudi konkurenčno klavzulo. Upošteva tudi veljavni zakon o družbenem kapitalu in je usklajena z uredbo o vpisu v sodni register. "Čeprav je celotna akcija potekala na podlagi sklepov in kriterijev sprejetih na delavskem svetu, je morda prišlo do napačnega ra- zumljenja. Vendar pogodba temelji na dolgoročni večji socialni varnosti vseh zaposlenih v kolektivu. Bile so morda tudi manjše, nenamerne napake, ki pa se lahko z dogovarjanjem odpravijo. Srž problema zdaj pa je, da je peščica ljudi v podjetju, ki se v novi obliki organiziranosti ne vidi na želenih mestih (ker se pač z dosedanjim delom ni dokazala), izkoristila neobveščenost in želi zaradi lastnih namenov minirati te spremembe." V pojasnjevanju delitvenega modela je osnovno to, da imajo vodilni in vodstveni delavci večji vložek zato, da se bodo tudi maksimalno zavzemali za koristi podjetja, kljub določilu, da bodo morali ob odhodu iz podjetja le-tega podjetju odprodati. To naj bo dodamo zagotovilo, da je akcija speljana v smeri razvoja podjetja in varnosti zaposlenih. Pogodba ohranja staro podjetje nedotaknjeno, ocenjeno po zapriseženih cenilcih in kasneje odkupljeno pa po normalnih tržnih cenah. Razen tega pa zagotavlja tudi vsem sedaj zaposlenim tudi zaposlitev v podjetju. Tako direktor Kavčič in še doda: "Ta model je iz ameriške prakse, kjer se je pokazal za izredno učinkovitega. Nam pa zagotavlja dosego cilja leta 2005. Menimo, da sedanja družba ne bi smela dovoljevati takšnih obrekovanj, kot smo jim zdaj priča v medijih. Stvari je treba najprej razčistiti in jih postaviti na pravo mesto. V nasprotnem lahko nastane nepopravljiva škoda posameznikom, podjetjem in državi. S takšno negativno reklamo se okorišča tujina in na primer nas to postavlja v podrejen položaj; pa čeprav smo danes z našim programom najmanj enakopravno konkurenčni. Zato moramo s podtikanji in lažmi prenehati. Sicer lahko tudi v našem podjetju pride do podobne usode, kot v številnih podjetjih po Sloveniji. Cilj vodilne strukture v podjetju, ki se je z dosedanjim delom dokazala, je zgolj in samo: doseči še višje cilje in še večjo socialno varnost." • A. 2. Kranjska vlada o proračunu Proračunska vreča pripravljena Kranj, 17. marca - Na današnji seji Izvršnega sveta kranjske občinske skupščine je bil obravnavan predlog občinskega proračuna za leto 1992. Nekoliko razširjene materialne možnosti so omogočile popravke nekaterih proračunskih postavk, za katere, so v razpravi na skupščini ugotavljali, da pomenijo skoraj ukinitev določenih dejavnosti. Po zelo kritični obravnavi os- nutku je opozarjalo na neznosen nutka občinskega proračuna v materialni položaj družbenih de-občinski skupščini, o čemer smo javnosti, krajevnih skupnosti in že poročali - tedaj je bil osnutek sprejet z zelo skromno večino - je kranjska vladi na današnji seji določila predlog proračuna, ki naj bi ga skupščina še do konca tega meseca, ko se izteče obdobje začasnega financiranja, sprejela. Največ pripomb iz razprave o os- komunalnih dejavnosti, skoraj enotna pa je bila zahteva po racionalizaciji služb državnih organov. Predlog proračuna z osnutkom zaradi drugačne upoštevane ravni cen sicer ni povsem primerljiv, vendar i/ obrazložitve sledi, da se je načrtovana prora- čunska poraba - obseg te porabe se določa na republiki - povečuje za 8,5 odstotka tako, da bo za 82.5 odstotka večji od lanske. Največ dodatnih sredstev so namenili za cestno-komunalno dejavnost, povečana so bila sredstva za krajevne skupnosti, dodano je bilo tudi za družbene dejavnosti. Vse to seveda še zdaleč ne pomeni, da bo položaj teh dejavnosti kaj bistveno olajšan, saj so že dobro znana inflatorna gibanja v prvih treh mesecih, kdaj bo prišlo do prve renom i nacije - uskladitve z rastjo cen - pa je odpr- to vprašanje. Odpravilo se bo I" najbolj kritično stanje, ko so ni katere dejavnosti s financiranjem v višini lanskih dvanajstin resno ogrožene. Tudi kritiki obsega in stroškov upravnih služb ter višine proračunske rezerve sta v predlogu občinskega proračuna Kranja upe šlevani. Sredstva za upravne službe so znižana za 5 odstotkov (ob obljubljenem 10 odstotne! zmanjšanju zaposlenih), delež rezerv v proračunu pa je zmanjšat1 za četrtino. Višina proračunske porabe na prebivalca je tako blizu višine porabe v drugih občinah v Sloveniji, čeprav v primerjavah s stroški drugih regijskih središč (ta regijska vloga zaradi nekaterih centralnih dejavnosti povzroča večje stroške) občina Kranj zaostaja. • §. Ž. Predlog proračuna tržiške občine VV • Plašč javne porabe vse krajši Tržič, 18. marca - Med včerajšnjim popoldanskim zasedanjem se je trži-ški izvršni svet najdalje mudil pri sprejemu predloga odloka o letošnjem proračunu občine. Ugotovil je, da bo zaradi ponovnega realnega znižanja obsega javne porabe za okrog 17 odstotkov denarja dovolj le za osnovno dejavnost. Zato je sklenil zahtevati od republike ohranitev lanske ravni sredstev za te namene, obenem pa tudi poročilo o trošenju republiškega denarja za posamezne dejavnosti. Tržičani ocenjujejo, da je bila javna poraba v letu 1991 realno manjša za okrog 40 odstotkov glede na leto poprej. Z osnutkom letošnjega proračuna so zato z 88-odstotnim povečanjem predvideli ohranitev realne vrednosti javne porabe. Ker je republiško ministrstvo za finance pozneje dovolilo le 80-odstotno povečanje, se srečujejo s ponovnim padcem realne vrednosti javne porabe, je med drugim seznanil člane izvršnega sveta načelnik oddelka za splošne zadeve in finance SO Tržič Viktor Blagotinšek. Dovoljenemu obsegu javne porabe 190,4 milijona tolarjev so prišteli še zbrana sredstva za zdravstveno varstvo v prvih dveh mesecih ter obresti; tako bo skupaj na razpolago nekaj več kol 193,4 milijona tolarjev. Kot so izračunali, bo v primerjavi z republiškim povprečjem vsak Tržičan imel na voljo komaj 86 odstotkov sredstev za javno'porabo. Standard porabnikov tržiškega proračuna znižujejo tudi nekatere naloge, za katere republika ne priznava sredstev; na primer, za pospeševanje turizma in drobnega gospodarstva, investicije v kmetijstvu, javna dela in denacionalizacijo so predvideli več kot 3,8 milijona tolarjev. Ker so sredstva za zdravstvo porabili za tekoče naloge, bodo morali iz proračuna nameniti Se 1.1 milijona tolarjev za nakup reševalnega avla. Glede na pri manj kova nje denarja za vse naloge so se odločili, da bodo vlagali v proračunsko rezervo 0,5 odstotka skupno doseženih prihodkov in s tem znižali tekočo rezervo. Med obsežno razpravo so člani izvršnega sveta razmišljali o bližnji obravnavi predloga predračuna v skupščinskih klopeh, kjer bodo gotovo zahtevali razreševanje določenih problemov, za katere občini ne ostane na razpolago niti belič. Ker iz programov posameznih republiških ministrstev ni razvidno vračanje denarja v občine za posamezne dejavnosti, so v Tržiču sklenili terjati od republike podroben pregled dosf danje porabe in financiranja načrtovanih nalog. Obenem name; ravajo skupaj z drugimi Gorenje' Zahtevati realno ohranitev lanske ravni porabe. Ob pregledu porabe načrtov* nih proračunskih sredstev m ugotavljali, da bo primanjkovali denarja predvsem za reševanji socialne problematike. Pri stanovanjskem gospodarstvu ne bi bil° dovolj denarja niti za subvencij* stanarin, če ne bi imeli na razpolago sredstev od prodaje stanovanj. Težje bo pri komunalnem gospodarstvu, kjer bodo moral' zaradi številnih krajevnih potre« spet odložiti načrtovano i/grat. Žal zopet nastop, ki mu ni v čast, niti tistih, ki jih "zastopa"." S takim, lahko bi rekel tendencioznim in zlonamernim, komentiranjem seveda novinar zavaja bralce z omenjanjem iztrga-n'h besed (Hitler, gate) in podtaknjeno mislijo ("za vzgled omenil") Pri nasprotovanju Zakona o intervencijah v gospodarstvu sem Poudaril predvsem naslednje: ' Parlament takega zakona ne more sprejeti po najkrajšem postopku s tem, da ga je prejel na klop ob začetku seje in pri tem nositi odgovornost, temveč kvečjemu po normalnem trifaznem postopku. "Vladi ne moremo dati bianco menice za deljenje denarja gnilim firmam. •Slovenija mora sprejeti najprej vizijo gospodarskega razvoja. 'Jugoslovanski trg je bil slab in zavajajoč trg, ki je našo industrijo uspaval in jo zato naredil slabo. i Gospodarstvo že od volitev naprej ve, da se bo moralo preusmerili tudi na druge trge. "Než animive, torej neprofitne posle, moramo takoj, čimprej likvidirati. " Podkapitalizacija firm je posledica nevestnega, slabega in neodgo-vornega gospodarjenja. "Ž denarjem, ki je namenjen za intervencije, financirajmo javna dela. *'2a slabo investiranje v preteklosti so. krive banke same. ker so se Prostovoljno podrejale tedanji politiki. "Za Slovenijo je kritičen beg domačega kapitala v tujino preko domačih in tujih bank ob tihi asistenci vlade in Banke Slovenije. Vlada naj uredi poslovanje tako, da slovenski kapital ne bo tekel Preko meje. i , Za Š. Z. sporni besedi sem omenil v naslednji zvezi v povzetju mojih nastopov: ,. "To naj vlada uredi in v tem smislu naj nam prinese predpis. Jj! ga bomo sprejeli in pa predvsem odprite javna dela, začnitegra-'•i ceste. Še Hitler, toliko kot smo čezenj govorili, je znal graditi in je spodbudil razvoj gospodarstva. Mi pa cest ne gradimo!" "Potem me moti, da ste izjavili, da smo naredili dolg. Jaz ga "'sem. Če sle ga Vi, gospod Ocvirk, prav, kar plačajte ga. Jaz oseb-ga nisem, pa noben iz moje družine, ne levo ne desno ne. In ti-ki je dolg naredil, naj ga tudi plača ali pa naj proda vse, kar '^a. Če bi jaz imel v svoji firmi dolg. vem, da sem zapravil svojo aJto, svoje gate in vse tako naprej." Na koncu moje razprave sem povedal, daje pravzaprav bistvo 'nierventnega zakona plačilo zapitka prejšnjega režima. Torej po-y.eJrno volilcem, daje prejšnji režim po navadi Micke Kovačeve to-'Ko in toliko zapil in zapravil in da bomo s sprejemom tega zakola morali vsi skupaj to sanirati in plačati. Opozoril sem pa tudi, da •^ajo tisti, ki so vse to zapravili vile, premoženje, celo lastninijo se j*1 mi bomo to družbeno lastnino sanirali, da bodo oni lažje in b°ljše lastninili. Poslanec Liberalne stranke v zboru občine skupščine Slovenije Vitomir Gros, dipl. Inž. ^Dp se pripravlja na volitve ^'nj, 19. marca - Na seji pokrajinskega odbora SDP za Gorenjsko so ^ravnavali stališče stranke do volilne zakonodaje in podprli predlog ?UP Slovenije. Posebej pa so izpostavili vprašanje lokalnih volitev. £er je otežkočeno sodelovanje med novo in »staro« oblastjo. 1/obli-0vali so tudi kriterije za oblikovanje kandidatnih list in za kandidata poslance. Imenovali so volilni štab in programski svet ter spreje-,' Program aktivnosti občinskih organizacij SDP na Gorenjskem do K°nca marca.« D. S. socialdemokratska stranka Slovenije ^r. Jože Pučnik v Žireh Ljubljana, 20. marca - Sicer pa se lahko zgodi, da se bo zakon o zamrznitvi plač "odtajal" sam od sebe, saj gre marec h koncu, s tem pa tudi njegova veljavnost. Ker je zbor občin sprejel drugačno odmrznitev plač kot druga dva zbora, bo potrebno usklajevanje. V skupščini tudi še ni sprejet zakon o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih. Družbenopolitični zbor je v sredo zavrnil rešitve medzborov-ske usklajevalne komisije in tako mora zakon v usklajevanje in na glasovanje na delovno skupno sejo vseh zborov skupščine. Ta zbor je v sredo skušal nadoknadi- li, 20. Žirovski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije ["*'reja v nedeljo, 22. marca, ob 9. uri v osnovni šoli v Zireh pogovor ! Predsednikom Socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jožetom Puckom. Tema pogovora bo Kako naprej? • J. K. ^bor blejskih krščanskih demokratov ^,e___- RGAfTclPOVAN številne preizkuse, da bi ponudili najboljše rešitve. Pripravljene zasnove so torej strokovna podlaga za pripravo predlogov oblikovanja novih občin in torej očitki, da gre za nekak povsem administrativni poseg oz. predlog, niso utemeljeni. Ljudje morajo spoznati vse dobre in slabe strani nove organiziranosti ter njih posledice. In nenazadnje: tudi v konceptu nove lokalne samouprave se ohranjajo krajevne skupnosti in v tej obliki bo možno uresničevati nekatere posebne in ožje interese, za katere se bi zavzelo neko okolje manjše od bodoče občine. Glede oblikovanja širših skupnosti lokalne samouprave je treba poudariti, da bo možno šele po zaključku oblikovanja in konstituiranja temeljnih, kar pa seveda ne pomeni, da razmišljanja in priprave ne bodo mogle teči vzporedno. Žal smo v odboru prepozno spoznali Evropsko listino lokalne samouprave in zato ustavne komisije v času priprav nove Ustave na to nismo opozorili. Danes spoznavamo, da je nova slovenska Ustava prav v določbah o lokalni samoupravi najšibkejša.« Poskus oblikovanja novih občin Iz delovnega gradiva prof. dr. Igorja Vrišerja o oblikovanju novih občin v Sloveniji smo povzeli, da pripravljeni model kaže (pri tem moramo ponovno opozoriti, da je to zgolj zasnova oz. strokovni poskus za nadaljnjo razpravo!), da bi po zgoraj omenjenih merilih lahko nastalo v Sloveniji od 230 do 242 novih občin. Za Gorenjsko bi to pomenilo 20 do 24 občin. Pri pripravi modela oblikova nja širših lokalnih skupnosti Pi je možnosti še več: pet pripr3' vljenih variant ponuja v Slovč' niji od 12 (toliko jih je tudi se_ daj) do 25 regij. Ime teh širših skupnosti še ni izbrano (ome' njajo se tudi pokrajine in okra-ji). Za Gorenjsko bi v prvi vari' anti veljalo, da bi bila v celotiv eni taki enoti, predlog razdej1 tve - točneje združevanja obči11 v 25 regij, pa bi pomenilo, d<* bi imeli na Gorenjskem dve re giji (glej sliko). Za mnenje o načinu oblikova; nja novih občin smo povprašal' tudi zgodovinarja prof. Franc" Benedika, zaposlenega v Go-renjskem muzeju: »Predpogoj, da je občina živ i» vitalen mehanizem, je njen' ekonomska osnova in neodvfc' nost, le tako je namreč sposobn' zadovoljevati potrebe ljudi, ki\ njej živijo. Te potrebe so dok«) široke: od cest, komunale df storitev družbenih dejavnost' Pregled zasnove novih občin na Gorenjskem Sedanja občina Jesenice: Sedanja občina Radovljica: nove občine prebivalcev zaposlenih vključene KS nove občine prebivalcev zaposlenih vključene KS Dovje Mojstrana Jesenice Kranjska Gora Žirovnica 1.823 362 Dovje —Mojstrana 22.706 11.978 Blejska Dobrava, Hrušica, Javornik—Koroška Bela, Jeseniške KS, Planina pod Golico 3.188 934 Kranjska Gora, Rateče —Planica 3.377 519 Žirovnica — Breznica I. Bled 2. Bohinjska Bistrica 5.114 Sedanja občina Kranj: 3. Kropa 4. Radovljica Varianta: 4.2 Lesce 10.486 3.452 Bled, Bohinjska Bela, Gorje, Ribno, Zasip 1.713 Bohinjska Bistrica, Koprivnik, Srednja vas, Stara Fužina 2.816 1.461 Kamna gorica, Kropa, Podnart, Srednja Dobrava 15.348 4.616 Begunje, Brezje, Lancovo. Lesce, Ljubno, Mošnje, Radovljica 3.071 1.993 Lesce nove občine prebivalcev zaposlenih vključene KS Sedanja občina Škofja Loka: Cerklje na Gorenjskem 5.454 2. Gorice - Golnik 2.287 3. Kranj 44.558 Varianta: 3.1 Kranj - Desni 11.207 breg 3.2 Predoslje 5.547 3.3 Kranj 27.084 4. Naklo 4.207 5. Preddvor 3.296 Varianta: 5.1 Jezersko 924 5.2 Preddvor 2.354 6. Šenčur 7.029 1.659 Brnik, Cerklje na Gorenjskem, Grad, Poženik, Šenturška Gora, Velesovo, Zalog 740 Golnik, Gorice, Tenetiše, Trstenik 29.060 Besnica, Bitnje, Britof, Jošt, Kokrica, KS Kranj, Mavčiče, Podblica, Predoslje, Žabnica Besnica, Bitnje, Jošt, Drulovka — Orehek, Stražišče, Mavčiče, Podblica, Žabnica Britof, Kokrica, Predoslje KS Kranj 750 Duplje, Naklo, Podbrezje 627 Bela, Jezersko, Kokra, Preddvor 126 501 744 Olševek — Hotemaže, Šenčur, Trboje, Visoko, Voglje, Voklo nove občine prebivalcev zaposlenih vključene KS 1. Gorenja vas 2. Poljane nad Šk. Loko 3. Škofja Loka 4. Železniki 5. Ziri 6.538 1.763 Gorenja vas, Lučine, Sovodenj, Trebija 2.561 470 Javorje, Log, Poljane 17.280 9.064 Godešič, Kamnitnik, Reteče, Stara Loka, Sv. Duh, Škofja Loka mesto, Trata, Zminec 7.099 2.845 Bukovica, Davča, Dražgoše, Lenart nad Lušo, Selca, Sorica, Železniki 4.421 2.179 Žiri Sedanja občina Tržič: nove občine prebivalcev z,apo" vključene KS slenih J I. Tržič 14.014 6.007 Bistrica pri Tržiču, Brezje pri Tržiču, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Lom . pod Storžičem, Podljubelj Pristava, Ravne, Sebenje. Senično, Tržič - center. Moda in kvaliteta NORanna SATELITSKI TV INDIVID. SISTEMI • ECHOSTAR SR1500 3 LETA GARANCIJE Z AH T. DOD. INFORMACIJE TT 064 45 620 IZJAVE TEDNA: V CENTRALIZMU JE DENAR PLEN MAFIJ Rastko Močnik, predsednik Socialdemokratske unije: »V centralizmu so odločitve drugje, kot se porajajo vprašanja. Ko bomo in če bomo Slovenijo razdelili na več manjših občin, bo morda državljanom °blast bližja, vendar bodo občine veliko bolj pod vplivom Ljubljane. ' denarjem v centru pa je že tako, da kaj hitro postane plen mafij ali lepše lobijev ali pa, kot pravi sociologija, skupin za pritisk. Politika v Sloveniji ne more biti politika zakulisnih bojev, center pa ne *me le odločati, ampak postati koordinator...« OD EKSKOMUNIKACIJE DO UURKIH VADIL Viktor Žakelj, predsednik Socialistične stranke: »Ni tako dolgo tega, kar so nas, člane Socialistične stranke in stranko samo, prenovitelji ekskomunicirali, enako nas je ek-skomuniciral Demos, češ da smo trojanski konj komunizma. Danes so se stvari postavile na glavo: po enem letu nas socialiste postavljajo v vsakršno kombinacijo, nas vabijo in nihče se več ne zmrduje nad nami. Prenovitelji nam celo očitajo, da jih puščamo ob strani...« SOCIALDEMOKRATI NAČELNO IN AKADEMSKO Pred vsesplošno stavko v Sloveniji so stranke brzele v objavi stališč, ali podpirajo stavko ali ne Pučnikova Socialdemokratska stranka je posredovala javnosti krajši ekspoze o stavkovnem gibanju . v katerem je sicer poudarila, da je treba usmeriti napore za pridobitev sodobne delavske zakonodaje in da nosi pretežni del krivde sedanja vlada, v enaki meri pa stranke pozicije in opozicije! Zanimiv pa je tisti del, ki naše obubožano delavstvo poučuje, da je ...»v svetu materialna škoda ob nelegalnih stavkah iztožljiva od organizatorjev stavke, enako, kot je iztožljiva od delodajalca škoda zaposlenim ob uspešni stavki. Delavci se za časa stavke vzdržujejo iz stavkovnih fondov, ne pa na račun delodajalca ali družbe...« In tako dalje in tako dalje. Človek se res nima pravice vtikati v stališča neke stranke, ampak od neke socialdemokracije bi pa ja pričakovali, da v takih primerih ne filozofira, ampak tako trdno stoji na strani delavstva kot kamen kost...# D.S. V R E M Vremenska slika Dež Nad zahodno, srednjo in severovzhodno Evropo je območje vi Sokega zračnega pritiska. Ob severozahodnih vetrovih se nad na •W zadržuje še razmeroma hladen in vlažen zrak. Danes, v petek bo še suho, v soboto popoldne pa bodo v za nodni Sloveniji že manjše padavine Lunine spremembe V četrtek, 26. marca, bo ob 3. uri in 30 minut zadnji krajec. Po ^erschlovem vremenskem ključu bo mrzlo in dež. GORENJSKI GLAS in RADIO ŽIRI PRIJAVNICA za oddajo ZADETEK V PETEK Prijavljam se za sodelovanje v oddaji "Zadetek v petek" na Radiu Žiri: • priimek m ime:............................................................................... • sodelovati želim neposredno v studiu - moj naslov: • sodelovati želim preko telefona št.:............................................. Oddaja "Zadetek v petek" je na sporedu Radia Žiri vsak drugi petek od 3. aprila 1992 dalje med 16. in 19. uro. Prijavnico pošljite na: RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI. POVABILO K SODELOVANJU S petkom, 3. aprila, začenjata Radio Žiri in Gorenjski glas serijo izobraževalno razvedrilnih oddaj "Zadetek v petek". Za sodelovanje v oddaji bo vse potrebno napisano v Gorenjskem glasu; za začetke je to prijavnica za sodelovanje v oddaji. V njej boste lahko preverili svoje znanje, za protiutež prejeli nagrado, ki bo odvisna od znanja. V vsaki oddaji si s pravilnimi odgovori lahko družinski proračun povečate za vrednost 6.000 - SLT - poskusiti velja, zato pričakujemo Vašo prijavnico. Za vsako oddajo bomo med prijavljenimi izžrebali tri udeležence, ki bodo sodelovali neposredno v studiu Radia Žiri, pet prijavljenih pa bomo poklicali po telefonu med oddajo. Za mizo se vse pošlihta - Vane Gošnik, dr. Dušan Plut in dr. Ciril Ribičič... ZAKAJ TAKO? PROSTORI SODIŠČ SO NEMOGOČI Medtem ko se nekatere državne institucije - kar poglejte okoli, pa boste videli, kdo - bohotijo v prostornih sobanah in pod ogromnimi fikusi, so naša sodišča prostorsko tako na tleh, da je že kar sramota.. Na Gorenjskem domala ni izjem - v Škofji Loki še komaj vzdržijo, na Jesenicah pa so oni dan odvetniki celo zahtevali, da se javna obravnava prestavi drugam, kjer bodo odvetniki imeli vsaj košček pisalne mize. Dvoranica, če tako sploh lahko še rečemo, je tako majhna, da so ob obravnavi, kamor pride kakšnih dvajset ljudi, sploh ne da več dihati... Da o drugih prostorih sploh ne govorimo... Tako so morali jeseniško obravnavo prestaviti drugam, v drug prostor, kamor so namestili mize in stole. Na sodišču je nemogoče... Skrajni čas bi že bil, da se o prostorski stiski - da o tehnični zaostalosti sploh ne izgubljamo besed - sodišč spregovori na «merodajnih« ministrstvih in takoj najde ustrezne rešitve. Sodniki ne zahtevajo nič nemogočega - nemogoče in domala že sramotne so prostorske razmere, v katerih delajo. Mar ni alarmantno že to, da se zdaj obravnave morajo seliti zdaj sem zdaj tja? • D.S. Pomlad je prišla v deželo... POROKA PO KRANJSKO Hotel Bor Grad Hrib v Preddvoru bo v soboto, 28. marca, ob 13. uri pripravil poroko po kranjsko. Mladoporočenca se bosta po uradni poroki v gradu poročila še v preddvorski cerkvi. Peljala se bosta s kočijo, sledili pa jim bodo svatje - okoli 100 ljudi, ki bodo v hotelu tudi prespali. Mladoporočenca bodo peljali skozi grajski drevored, kot je običaj in kot ju bo sprejel protokol hotela. NOVO V KINU NA TUJ RAČUN ameriška komedija; igrajo: Danny De Vito, Gregory Peck, Penelope Ann Miller; Lavvrence Garfield je roparski poslovnež, ki kuje velike dobičke s tem, da prevzema podjetja v težavah, jih v naglici kar najbolj izmolze, nato pa razpusti. Na problem pa naleti, ko podobno skuša narediti s tovarno Andrevva Jorgensona, ki za svoje delavce skrbi, kot za svojo družino. Zato najame sposobno odvetnico Kate, ki se ne spravi nad Garfielda samo z odvetniškimi zvijačami, pač pa tudi z zajetnim arzenalom ženskih čarov. Ubogemu Garfiel-du ne preostane nič drugega, kot da se v svojo nasprotnico do ušes zaljubi. In potem seveda pride trenutek, ko mora dokončno izbrati med ljubeznijo in denarjem... PREBERITE BREZPOSELNE ČAKA POGIN ODLIČNA SMUČARIJA NA VOGLU GLASBENA LESTVICA BADIA ŽIRI NAGRADNA IGRA MAGIČNIH 100 IN NAGHADNA KRIŽANKA KAJ BOMO Z OBČINSKIMI STAVBAMI? Vsevprek se že razpravlja, kako bomo razformirali sedanje občine v več majhnih, ljubkih in ljudstvu bolj dostopnih občin. Nihče se pa ne vpraša, kaj bo pa potem z našimi, večinoma ogromnimi občinskimi poslopji, ki tako markantno stojijo tudi po Gorenjskem? Kaj bo v njih in kaj bi z njimi? Zato, da nas zadeve ne bi kot tolikokrat prej našle nepripravljene, dajemo to vprašanje v široko javno razpravo in željno pričakujemo vaša cenjena mnenja in predloge, drage bralke in bralci. Torej: če imate kakšen zanimiv predlog, kaj bi se dalo naseliti ali kako bi uporabili občinsko poslopje kranjske občine, se ne obotavljajte in nam pišite! Ne bo zastonj, kajti najbolj zanimive in času prikladne predloge kanimo nagraditi s praktičnimi darili. Naš naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, Kranj. Po možnosti na dopisnicah, ni pa nujno. KUUKEC LETA - PRVEGA APRILA Le še nekaj dni traja razpis Zveze kulturnih organizacij Trebnje za: 1. izvirno otroško laž, 2. najbolj debelo ljudsko laž. Poleg tega "Neodvisni in suvereni slovenski Kljukec" z Mirne na Dolenjskem ponuja državljanom Slovenije tudi izbor "KLJUKCA LETA". Dolenjski šaljivci so določili naslednje pogoje: - predlagate lahko samo tiste veljake, ki so pooblaščeni (v imenu strank, parlamenta, vlade itd.) dajati slovenskemu narodu izjave, obljube zagotovila in druga mašila - predlagani kandidat mora imeti priimek, ime, funkcijo - kandidatov trud (lažna obljuba, zagotovilo, potegavščina itd.) mora biti dokazljiva. Če se želite vključiti v razpis, čimprej pošljite laž (otroško ali debelo ljudsko) oziroma predlog za "KLJUKCA LETA" na naslov: ZKO Trebnje, 68210 Trebnje (za Kljukca). Dolenjci bodo Kljukca leta izbrali prav na prvega aprila, v Gorenjskem glasu pa bomo objavili vse, kar je zanimivega v tej enkratni slovenski akciji. IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 20. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Video strani 9.20 Program za otroke 9.20 Legende sveta, kanadska nanizanka 9.40 Pravljice iz lutkarjevega vozička 10.05 Jelenček, ponovitev serije HTV 10.40 Euroritem, ponovitev 11.00 Po sledeh napredka, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 13.50 Video strani 14.00 Napovednik 14.05 Igralec šaha, ponovitev francoskega filma 16.20 Gospodarska oddaja, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Slovenska kronika 17.20 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 19.55 Forum 20.10 EPP 20.15 Bertinijevi, nemška nadaljevanka 21.05 EPP 21.10 Zgodovina Vatikana 22.05 TV dnevnik, vreme, šport 22.20 Napovednik 22.30 EP, Video strani 22.35 Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Božji mlini na veter, ameriška nanizanka Heroin, francoski film 1.05 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.40 Video strani 8.50 Crans Montana: Finale SP v alpskem smučanju, veleslalom 11.50 Crans Montana: Finale SP v alpskem smučanju, veleslalom 15.10 Video strani 15.20 Sova, ponovitev Božji mlini na veter, ameriška nadaljevanka Šingen, japonska nadaljevanka 17.40 Euroritem, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Jazz in blues 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos 1. dela 20.40 Dobrodošli 21.10 Večerni gost: Janez Lomber-gar 21.55 Videonoč 23.00 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Glasba, risanka 9.15 Priče preteklosti: Ob večernem ognju 9.30 Festivali sveta: Trinidad 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Zdrav duh v zdravem telesu: Smučanje 11.35 Dragi John 12.00 Poročila 12.05 Ljubljeni sin, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.10 3-2-1 kviz 15.10 Po kateri poti domov?, ameriška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.15 Veni, vidi 16.20 Pregled sporeda 16.30 Gremo dalje 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu 21.30 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.35 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani SLOVENIJA 1 sova HEROIN francoski barvni film; Jean Ga-bin, Pierre Dux, Andre VVeber; film pripoveduje zgodbo starega gospodovalnega patriarha, ki, potem ko izve, da se z mamili ukvarja tudi njegov sin, napove vojno gangsterjem, ki se ukvarjajo s preprodajo mamil. 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.40 15.50 16.00 17.00 19.30 20.00 21.35 22.00 22.40 0.50 4.00 Video strani TV koledar Svetovni pokal v smučanju -veleslalom (m), posnetek iz Crans Montane Malavizija, otroška serija Dnevnik Ček pride s pošto, ameriški barvni film Roseanne, ameriška humoristična nanizanka Fashion Tape Videonoč Gardijada Video strani KANALA 9.45 10.00 10.30 10.45 12.15 19.00 19.15 20.00 20.05 20.30 21.00 22.45 A Shop Ponovitev večernega sporeda Katalizator Show Splav meduze, slovenski film A Shop A Shop Izbran mozaik mojstrov ameriške zabavne glasbe Dober večer Dnevni informativni program Kam?, turistična oddaja Ljubezenska prevara, ameriški barvni film; James Brolin, Melody Anderson, Pamela Belvvood A Shop TV AVSTRIJA l 20.00 20.15 21.10 21.25 21.35 23.15 23.35 1.10 Šport Derrick Zdravje danes Pogledi s strani Mesec nad Paradorjem, ameriški film; Richard Drey- fuss, Raul Julia, Sonja Braga Šport Lovci zlate boginje, italijanski film; Christopher Conne-ly, Lee van Cleef Poročila RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjcil - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja -14.00 - Pesem tedna - 14.20 - Planinsko športni kotiček -15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila -18.20 - Nebeška vrata - oddaja o filmu - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - L RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Glasba, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Kulturna dediščina. Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Obve stila 16.30 - Novice, EPP - 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure - l. RADIO ZIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - Misel za dan - 14.30 -Devizni tečaj - 14.40 - Zrcalce, zr-calce... - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Dam - daš - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Ziri spet z vami - napoved programa do 19.00 - EPP -17.00 - Športne novice - 17.10 - 175-letnica šolstva v Železnikih - 18.00 - Novice-osmr-tnice 18.20 - Nadaljevanje oddaje o zgodovini šolstva - 19.00 - Odpoved programa - KINO 20. marca CENTER amer. akcij, film HLADEN KOT KAMEN ob 16. uri, evrop. melodrama SREČANJE Z VENERO ob 17.45 in 20. uri STO RŽ IĆ ital. trda erot. MUNDIAL 90 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. krim. drama FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 18. in 20. uri DUPLICA prem. švic. drame POT UPANJA ob 19. uri KOMENDA amer. kom. NA TUJ RAČUN ob 20. uri LAZE amer. akcij, vojni film NAVY SEALS OKORELI SPECIALISTI ob 19. uri ČEŠNJICA franc thrill. NIKITA ob 20. uri DOVJE amer. fant. film TERMINATOR II. SODNI DAN ob 19.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. ris. REŠITEUI IZ AVSTRALIJE ob 18. uri, amer. film KAJ BOMO Z BOBOM ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. DOC HOLLYWOOD ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. zab. film SLADKE SANJE ob 20. uri BLED amer. pust. rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 20. uri Čisto prava knjiga izmišljotin Učenci 4. a razreda osnovne šole Petra Kavčiča iz Škofje Loke so v čast 60. rojstnemu dnevu šole napisali in izdali rdečo knjigo izmišljotin. Zakaj rdečo? Ker je vezana v rdeče platnice. Pobudo za knjigo je, so pošteno povedali otroci, dala učiteljica Branka Knez. Ko so brali Bevkovo zgodbo Moja prva knjiga, se je misel ponudila nekako sama od sebe, učenci so jo z veseljem sprejeli. Četrtošolcem kajpak ne manjka domišljije. Nekaj v šoli, še več pa doma, so popisali dogodivščine junakov, v katerih bi radi videli sebe. Zgodbice so ilustrirali, dodali za ščepec stripov in vsebina njihove knjige, ki je nastajala pičlih šest tednov, je bila skupaj. »Ko sem knjige v škatli prinesla v razred, so učenci dobesedno rjuli, ne samo vpili od navdušenja,« je povedala učiteljica Branka Knez. Vsak je dobil svoj izvod, nekaj so jih dali še v šolsko knjižnico. Veselje in ponos nad knjigo pa tudi pohvale, ki so jih učenci dobivali od drugih učiteljic in celo od zobozdravnice, so botrovale nastanku še druge, po izgledu skromnejše knjižice. Učiteljica je fotokopirano gradivo prinesla v razred prejšnji petek, ko sem mlade pisce obiskala. Ena knjižica je bila že speta in so mi jo ponosni poklonili, druge so nameravali speti kasneje. V tej knjižici so učenci strnili svoje pesmi. Za letos imajo knjig dovolj, je povedala učiteljica, čeprav bi bili najbolj vneti literati hitro za to, da bi izdali še kakšno. S knjigo je ogromno dela pa tudi stroški niso od muh. Morda pa bodo "tršico" še pregovorili, pred koncem šolskega leta, za slovo, naredili še eno? • H. Jelovčan Rad bi videl svet Takoj po rojstvu je za otroka svet dom ob očetu in materi. Z odraščanjem pa otrok začne spoznavati okolje, v katerem živi. Sedaj ve, da ni ves svet le, do koder sega njegov pogled, temveč se razteza prek dolin in hribov daleč naokoli. V njem se poraja želja, da bi obiskal neznane kraje in spoznal svet. Stara šest let, sem pogosto strmela skozi okno v daljavo in sanjarila o oddaljenih krajih. V mislih sem,si jih naslikala kot zelene gaje, polne življenja. Zame je bil ta neznani svet raj, ki bi ga rada raziskovala. Mojo neustavljivo željo sta mi oče in mati naposled le izpolnila. Nekega sončnega julijskega jutra smo se z avtomobilom odpravili na morje. Moje veselje in sreča nista poznala meja. Ves čas sem se presedala od enega okna k drugemu in veselo vzklikala. Zelene pokrajine, mesta in vasi so tekle mimo mene, jaz pa sem jih veselo pozdravljala. Nepopisno veselje pa je šele sledilo. Ob pogledu na morje mi je zastal dih. Danes, ko poznam že resnično velikost sveta in sem že mnogo slišala o oddaljenih krajih, pa je moja želja po raziskovanju še večja. Sedaj se ne bi zadovoljila le s pogledom na modro morje, ki se kopa v sončnih žarkih. Želim spoznavati ljudi, njihov način življenja in zemljo kot planet, ki nam omogoča življenje in nas osrečuje s svojimi darovi. Moja največja želja, ki tli v kotičku srca, pa je, da bi videla našo zemljo z nekega drugega planeta. Tako majhno in močno, ki sama potuje po vesolju. Djurdjica Štefanova, 8. d r.OŠ Toneta Čufarja Jesenice %W GAULOISES BLONDES <&J> Kranj - (v hotelu Creina. tel: 064/213-650) SOBOTA ČETRTEK cocktail party ŽELJKO BEBEK 21.3. 26.3 W # MLADI POTROŠNIK Gregorčičeva 8, Kranj 20°/ ZNIŽANJE CEN IGRAČAM do 31. marca O sebi Rojen pred dvanajstimi leti sem v dolini pod Triglavom, kije gora naroda in ponos planincev. Za svoja leta majhne sem postave, a bolj vesele sem narave in poreden, jezik moj je hiter in gostobeseden; zato večkrat spravi me v težave. Imam še mamico in očka in starejšo sestrico, pet je muckov še pri hiši, v hlevčku koza meketa. Predstavil svojo sem družino, a pozabil sem na psa, večkrat uide mi v dolino, kjer teče bistra Radovna. Franci Peterman, 6. a r. OŠ Gorje Pomlad me razganja Sončece na nebu sploh ne da mi miru, kliče me na travnik prve rožice že trgat. Tudi mene že premika. Bolj kot delo - igra me mika. Mami se jezi, ponori že ati. Ja, pomlad spet je pred vrati-Renata Triler, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Ati gre na lov. Pozno vrača se domov. Žalostno nas gleda, kerdoma je prazna skleda. Nejc Eržen, 2. r. OŠ Jezersko Mamico imam rad (a) ker... ... ima tudi ona mene rada - Klemen ... me je rodila - Davorin ... mi daje jesti - Duško ... me je nosila devet mesecev - Špela S. ... je prijazna - Tatjana ... mi veliko kupi - Klavdija ... sva veliko skupaj - Anže ... mi pomaga pri delu - Boštjan ... se skupaj učiva - Slaviša ... jo imam - preprosto - rad - Jure Učenci 1. b r. OŠ Orehek Moja ljubezen Njegov obraz je zelo poraščen, vendar ima zapeljive mod' oči. Ušesa ima vedno čista in normalne velikosti. Nos ima z«1 zelo občutljiv na vremenske spremembe, kajti vsaka sapica $ nos preplavi s svečko, ki je taka kakor voda. Ko sem bila še mj3 ša, brez njega nisem mogla v posteljo, sedaj že nekako potrpi1* Tudi njegovo telo je zelo kosmato, noge ima kot pravi maneke' približno take so tudi roke. Da ne pozabim! Trepalnice so prav metlice. Številka stopala je... Koliko že? Aja, saj res! Dvainšti' deset! Sedaj, ko je že v letih, postaja rahlo siv. Tudi zdravje na m hurju se mu že slabša, zato mora nositi posebno vrečko, da van. oddaja potrebo. Nekaj let že tako sedi ob moji postelji in tafl1 kako mu je hudo, ker ne spi več z mano. To je moja ljubezen, ki bo trajala prav do najinih zadnjih 11 To je moj medvedek! Anka Naglic, 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Želim Želim si, da bi imeli na vrtu drevo z lepimi rdeči; mi cvetovi. Rada bi dobila majhno opico, s katero P spala na tem drevesu. Do krošnje bi vodila stopničke iz vej drevesa. V krošnji bi imela mizico in stole, na katerih bi sedela in jedla. Pozimi pa bi opica spala 2 mano v postelji. Najraje pa bi dobila opico ah lep0 muco. Marjana Bergant, 4. r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka NAPOVED ZA DOHODNINO vam izpolni POSLOVNI BIRO KRANJ, Maistrov trg 7/1 (nad prodajalno KŽK). Uradne ure so dopoldne in popoldne. Telefon 211-149. TAJNOST ZAJAMČENA ■ SEM MLADA, LEPA, KAR VELIKA, KO SPOZNAŠ ME - TE ZAMIKA..? ZAIAA G O V * TRGOVINA S KONFEKCIJO IN ITALIJANSKIM JEANSOM EMANUEL DELOVNI ČAS: vsak dan od 8. -19. ure sobota, od 8.-12. ure ZALLA TRGOVINA Kranj Delavska 19 (Stražišče - poleg trgovine Zapravljivček) ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC NOVO NA KNJIŽNEM TRGU Ozdravimo si artritis Lani je v Ljubljani v založbi L & L izšla knjiga Američana dr. Cirauda VV. Campbella "Zdravniško preizkušeno domače zdravljenje artritisa". Tisti posamezniki, ki jim je knjiga že prišla v roke in so trpeli za artritisom, so si po njenih nasvetih že lahko pomagali, vse tiste, ki pa za knjigo še niste slišali, nanjo opozarjamo danes. Uspeh metode zdravljenja artritisa dr. Campbella, zdravnika internista, revmatologa in zdravnika alternativne medicine, je kratkomalo izjemen, ugotavlja dr. Benjamin S. Frank. Največji poudarek je v njegovi metodi zdravljenja dan prehrani, kajti artritis je v glavnem ozdravljiv z dieto, naravno, enostavno in zdravo. In če se boste ravnali po njem, lahko pričakujete - čudež: bolečine, ki so vas mučile morda leta, bodo izginile v nekaj dneh oziroma tednih, bolj trdovratne v nekaj mesecih In kaj pri svojem zdravljenju Zahteva oziroma prepoveduje dr. Campbell? Za artritičnega bolnika so strup: - vsa predhodno pripravljena ali kakorkoli drugače obdelana živila; - konzervirana živila vseh vrst: juhe, sadje, meso, ribe, perutnina; - razno pecivo, bomboni in sladoled; -nekatere vrste mesa; - pakirana hrana iz žita kot musli, corn flakes, crispies...; - močnata hrana kot vsi pekarniški izdelki, testenine, rezanci, pizze, ra-finirna riž; - kava, pravi čaj, kakav, umetne in gazirane pijače; - marmelade, želeji, sladkor in umetna sladila; - predelani mlečni proizvodi, umetna, pripravljena ali delno pripravljena hrana; - vino, pivo in druge alkoholne pijače. In kaj je potem sploh še dovoljeno, boste vprašali. Še veliko: sveže sadje, sveža zelenjava, ribe in izbrane vrste mesa. Pa še naravni siri, jajca, orehi in lešniki vseh vrst ter naravna sladila. "Katero od naslednjih možnosti bi izbrali?" sprašuje dr. Campbell, "Jabolčno pito, nadevano s hudimi artritičnimi bolečinami, pregrevanjem in otekanjem, ali svežo, surovo, mešano zelenjavno solato z avokadom, peteršiljem, vodno krešo in endivijo s ščepcem užitkov polnega življenja brez bolečin? Je potrebno še kaj dodati? Še danes stopite v kuhinjo. Če živite sami, zmečite stran vso pripravljeno in predelano hrano ter ji pomahajte v slovo. Napravite prostor prihodnosti brez artritisa. Če živite z družino, uredite kuhinjo tako, da si v njej napravite svoj prostor. Imejte svojo košaro za zelenjavo, svojo posodo s sadjem in svoj prostor v hladilniku. Na POSKUSIMO ŠE ME Tiramisu Kdor je že okusil to sočno italijansko-tirolsko sladico, ve, kaj je resnično dobro. Nekateri lokali pri nas se že nekaj časa ponašajo z njo; priznati pa je treba, da vsem ne uspeva najbolje. Pred dnevi smo v Mlekarni Kranj dobili recept za to sladico in z največjim veseljem vam ga danes objavljamo. Nobena "kunšt" ni. Italijani zanjo uporabljajo posebno zmes skute in stepene smetane, imenovano mascarpone. Mi si to zmes pripravimo kar sami, s skuto in stepeno smetano. Poglejmo torej, kako naredimo tiramisu. Potrebujemo 200 g bebi piškotov, 200 g skute in 1 dl stepene sladke smetane, 2 rumenjaka, 4 do 5 žlic sladkorja, 1 del črne kave, 0,3 dl maraskina ter kakav v prahu za posipanje. Rumenjaka penasto umeša-mo s sladkorjem, dodamo pret-lačeno skuto, nato pa narahlo vmešamo še stepeno smetano.' t GORENJSKA MLEKARNA AVTO Š0LAZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 23.3.1992 praktična vožnja na vozilih OPEL C0RSA in GOLF Posebna ugodnost: prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika, Žabnice Informacije: telefon: 631-729 ' N J Polovico bebi piškotov zložimo v dno tortnega modela in jih pokapamo s črno kavo in maraskinom, čeznje pa namažemo polovico kreme. Na kremo zložimo še drugo polovico piškotov, jih pokapamo s kavo in maraskinom ter po vrhu namažemo drugo polovico kreme. Po želji zdaj sladico še posujemo s kakavom. Da bo tiramisu res dober, mora "odležati". Vsaj nekaj ur naj čaka v hladilniku, za kakšno uro pa ga lahko damo celo v zamrzovalnik, da se bo lažje rezal. Narežemo ga namreč lahko kot torto. Če mu bomo dodali še stepene smetane, bo seveda še boljši. Pa dober tek! 50% znižanje almifci PLETENIN OD 20. MARCA DO 10. APRILA VAM V PRODAJALNI ALMIRA JALN0VA 2 V RADOVLJICI - OB TOVARNI PONUJAMO VELIK IZBOR PLETENIN PO UGODNIH CENAH ClllfllfCI VAS PRIČAKUJE! policah ne boste potrebovali veliko prostora, več pa v hladilniku: za glavnato solato, cveta-čo, razne vrste buč in melon, svežo koruzo, vse vrste fižola, papriko, por, mlado čebulo, špinačo, beluše in podobno. Nadalje boste v hladilniku potrebovali prostor za svežo perutnino, kokoši, race, purane, gosi in ostale vrste perjadi, gojene na naraven način. Napravite prostor za slastne kose ovčetine, svinjine in teletine. Veliko prostora rezervirajte za sveže ribe vseh vrst: brancine, polenovke, morske liste, sveže tune, losose, jastoge, rakce, ... Napravite prostor tudi za tiste vrste svežega sadja, ki ga moramo hraniti na hladnem. To so borovnice, jagode, maline, robide, slive, breskve... Vsekakor pa boste potrebovali veliko skledo za banane, jabolka, hruške, češnje in podobno. Za razne orehe in lešnike potrebujete lončke, za semena pa kozarce. Kajne, da vam ne bo treba stradati?" Dr. Campbell v svoji nazorno, iz vsakodnevne prakse pisani knjigi navaja vrsto primerov ljudi, ki jih je mučil artritis, pa so ozdravili prav s pomočjo spremenjenega načina prehrane. Ce bolujete za artritisom, bi knjižica dr. Campbella v prevodu Aleksandra Urbančiča morala postati vaš brevir. Nad njo se navdušuje že tudi vrsta naših bolnikov, ki se zdravijo po njegovi metodi. Navdušen pa je tudi naš priznani strokovnjak za zdravo prehrano prof. dr. med. Dražigost Pokorn. Knjiga prinaša tudi vrsto zanimivih receptov za pripravo hrane, napotke za primerno telovadbo, In kje dobiti knjižico, ki vam bo pomagala spremeniti vašo vsakodnevno prehrano in iz telesa pregnati zakoreninjeno bolezen? Priročnik dr. Campbella "Zdravniško preizkušeno domače zdravljenje artritisa" lahko naročite tako, da 750 SLT nakažete na račun 50100-601-42130 Založbe L & L v Ljubljani, ki vam bo knjigo poslala takoj po prejemu nakazila. E Kdaj sadimo jagode Zelo pomemben je čas sajenja jagod. Rastline se različno obnašajo, tudi če so bile hkrati sajene. To je odvisno od sorte, kraja in lege. Osnovno pravilo pa je: čim močnejše so sadike in čim bolj zgodaj jih posadimo, tem večji bo pridelek. V krajih z ostro zimo, kot je na primer Gorenjska, sadimo jagode zgodaj spomladi ali pa poleti. Če bi v teh krajih jagode sadili jeseni, bi imele sadike premalo časa, da bi premagale krizo ob presajanju do prvega mraza, ko preneha rast. V takem podnebju mraz uniči mnogo sadik, ker so korenine preslabo razvite, pridelek je zato manjši. Pri spomladanskem sajenju se povečajo stroški za vzdrževanje nasada čez pomlad in poletje, pridelek pa je prvo leto zelo majhen. Vendar med letom se sadike dobro ukoreninijo, razvijejo grmiče in nove poganjke ter tudi cvetijo in če je sorta rodna, tudi rodi- jo. Posebno primerne so jagode, ki cvetijo in rodijo vse poletje in ob koncu poletja imamo že kar lepo bero, če smo jim seveda dobro 'pognojili, jih zalivali ob sušnih dneh. Naslednje leto pa tak nasad da poln pridelek. Večina vrtnarjev se ogreva za sajenje jagod poleti. Mnogi poskusi so pokazali, da dajo rastline, če so posajene avgusta, prihodnje leto mnogo večji pridelek, kot če so sajene mesec dni pozneje. Ugotovili so, da čim zgodnejša je saditev in čim krepkejše so sadike, tem večji je prvi pridelek. Zato se vse bolj uveljavlja poletna saditev. Prednost je v tem, da se sadike po sajenju dobro ukoreninijo in se do zime korenine močno razrastejo. Zgodaj pomladi se take sadike bujno obrastejo in isto leto dajo velik pridelek. In še eno prednost ima poletno sajenje: sadimo jih na mesto, kjer smo že pospravili kakšno od pomladnih vrtnin. Vitamin Bi - tiamin Vitamin BI dobimo v suhem kvasu, svinini, drobovini (jetra, ledvica), leči, suhi zelenjavi, orehih in lešnikih, v žitnih kalč-kih, krompirju, mesu, ribah in v črnem kruhu. Odrasel človek potrebuje dnevno 1,3 do 1,5 mg tega vitamina. Največ gaje v suhem kvasu in svinini, tako da ga telo dobi dovolj že, če poje 15 g suhega kvasa ali 120 g svinine. Glavni učinki: - dobro delovanje živčnega sistema - presnova sladkorjev - mišični tonus srca in prebavil - rast ^^mESemsT Us« MODA V USNJU ZA VSE MOŠKE IN ŽENSKE POSTAVE IZDELUJEMO USNJENA, MODNA IN KLASIČNA OBLAČILA OPRAVLJAMO TUDI MANJŠA POPRAVILA MODNI ATELJE To„eBevk, Spodnji trg 2, Škofja Loka, tel. 064/622-087 Odprto: vsak dan od 7. do 12. in od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure SOBOTA, 21. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.35 8.45 8.45 9.00 9.15 11.00 12.00 12.05 13.05 13.50 14.35 14.40 15.45 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10 18.40 19.05 19.10 19.15 19.25 19.30 19.55 20.10 20.15 21.15 21.20 22.05 22.30 22.35 1.50 Video strani Izbor Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Jež Klub klobuk Zgodbe iz školjke Poročila Tok, tok, ponovitev Video strani Večerni gost: Janez Lomber-gar, ponovitev EP, Video strani Maja vam predstavlja, ponovitev Video strani Tednik, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Palček Tom, ameriški film Alf, ponovitev ameriške nanizanke Risanka Napovednik Žrebanje 3x3 EPP TV dnevnik, vreme, šport Utrip EPP San Remo '92 EPP Delo na črno, ameriška nanizanka TV dnevnik, vreme, šport Napovednik Sova Murphy Brovvn, ameriška nanizanka Božji mlini na veter, ameriška nadaljevanka Tolažba in veselje, angleški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Crans Montana: Finale SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) 11.50 Crans Montana: Finale SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) 15.40 Video strani 15.50 Sova, ponovitev Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Božji mlini na veter, ameriška nadaljevanka 17.05 Klasika 17.30 Svetovalna oddaja 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Videomeh, 65 oddaja 19.00 Kremenčkovi 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik RTV Srbija 20.15 Škrlatna barva, ameriški film 22.20 Alternativni program 23.50 Yutel, eksperimentalni programi PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled programa 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Glasba, risanka 9.15 Priče preteklosti 9.30 Festivali sveta: Kanarski otoki 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Zagrebški otroci sreče, posnetek koncerta 12.00 Poročila 12.05 Oddaja resne glasbe 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila 14.10 Za Vukovar, posnetek koncerta 15.15 Šibenik 16.00 Poročila 16.15 Glasba 16.30 Poročila v angleščini 16.35 Denver, zadnji dinozaver, risana serija 17.00 Istrske teme 17.30 Hrvaška knjiga 18.00 Poročila 18.10 V registraturi, dramska nadaljevanka 19.15 V začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.05 Vi in vaš video 21.05 Dubrovnik - hrvaške Atene 21.35 Dnevnik 21.55 Hrvaško nogometno prven stvo 23.00 TV teden 23.30 Glasba 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani SLOVENIJA 2 20.15 JUTRO ZATEM ameriški barvni film; igrajo: Jane Fonda, Jeff Bridges, Raul Julia; Zgodba se zaplete, ko se neuspešna igralka Alexa z mačkom zbudi v tuji postelji. Pogleda na stran in ob njej leži mrtvec... 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju - Veleslalom, pos netek iz Crans Montane 10.00 Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, prenos iz Harrachova 14.00 Svetovni pokal v smučanju Veleslalom, 2. tek 16.15 Video strani 16.25 Nonni in Manni, nemško/avstrijsko/španska nadaljevan ka 17.15 Zlatko in detektivi 18.00 Turbo-Limach 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Klasiki oblikovanja, angleška dokumentarna serija 20.30 Šansoni 20.50 Pri Huxtablovih, ameriška humoristična nanizanka 21.20 Jane Doe, ameriški barvni film 22.55 Polnočni klici, ameriška nanizanka 23.45 Hit DEPO 2.15 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega programa 10.30 Kam, turistična oddaja 10.55 Ljubezenska prevara, ameriški barvni film 12.30 A Shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Intervju 21.00 Vihre vojne, ameriška nada Ijevanka 22.00 Video grom 23.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe 0.15 Erotična uspavanka Lahko noč RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja -14.00 - Pesem tedna - 14.20 - Velike ideje malih glav -15.00 - Regionalna poročila -15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 17.00 - Glasbena lestvica 333 - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Pot do luči (verska oddaja) 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine -15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obve stila 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP -18.00 - Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - Misel za dan - 14.30 -Devizni tečaj - 14.40 - Minute za družino - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Nagrajenec od srca do lonca - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila 17.00 - Športne novice -18.00 - Novice - osmrtnice -19.00 -Odpoved programa - KINO 21. marca CENTER amer. akcij, film HLADEN KOT KAMEN ob 17. in 19. uri. prem amer. kom. NA TUJ RAČUN ob 21. uri STORŽIC amer. kom UMAZANI POKVARJENI PREVARANTI ob 16 uri, ital. trda erot. MUN-DIAL 90 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. krim. drama FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 17. in 19. uri, prem. švic. drame POT UPANJA ob 21. uri DUPLICA amer. fant. film TERMINATOR II - SODNI DAN ob 16.45 uri evrop. melodr SREČANJE Z VENERO ob 19. in 21 uri ŠKOFJA LOKA amer film DOC HOLLYWOOD ob 18. in 20 uri RADOVLJICA amer. kom GOLA PIŠTOLA ob 18. uri, amer. ljub. film NEMORALNE ZGODBE bo 20. uri BLED amer. pust. rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 18 in 20 uri BOHINJ amer. west. PLAVOLASA IN PEKOS KID ob 20. uri HUMOR NEDELJA, 22. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.30 8.40 8 35 9.30 10.00 10.30 11.30 12.00 12.05 12.10 12.35 13.05 14.20 14.30 15.55 16.00 16.50 15.55 17.00 17.10 18.50 19.05 19.13 19.20 19.24 19.30 19.55 20.10 20.15 21.15 21.20 21.40 22.25 22.45 22.50 0.05 Video strani Program za otroke, ponovitev Živ žav Superbabica, angleška nanizanka Zvoki tamburic Križkraž, ponovitev Obzorja duha Poročila EP, Video strani Kremenčkovi Videomeh, ponovitev 65. oddaje Video strani Video strani Snežni metež, kanadski film, ponovitev Napovednik Kapitan James Cook, angleška nadaljevanka EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Dvomljiva slava, ameriški film TV mernik Risanka Napovednik Slovenski loto EPP TV dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna EPP Zdravo EPP Podarim - dobim V navzkrižnem ognju, 2., zadnji del TV dnevnik, vreme, šport Napovednik Sova Ko se vname star panj, angleška humoristična nanizanka Božji mlini na veter, ameriška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Crans Montana: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju , slalom 9.50 Video strani 11.50 Crans Montana: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, slalom 13.45 Harrachov: SP v poletih, vključitev v prenos 14.30 Zaključek svetovnega pokala v akrobatskem smučanju 17.50 Video strani 18.00 Napovednik 18.05 Sova: Murphy Brovvn, ponovitev. Božji mlini na veter, ponovitev 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Potovanje, angleška poljudnoznanstvena serija 20.50 Dekalog, poljska nanizanka 21.45 Formula 1, posnetek iz Ro-drigeza 23.20 Športni pregled 23.40 Yutel, eksperimentalni program 1, PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Glasba 9.15 Priče preteklosti 9.30 Festivali sveta 10.00 Poročila 10.00 Spored za otroke 11.00 Risanke 11.30 Naredi malo, prihrani veliko 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska od daja 13.00 Mir in dobrota 13.30 TV teden, ponovitev 14.00 Poročila 14.10 Mikser M 14.45 Podvigi in usode 15.10 Zgodba o lisici, risana serija 15.30 Nedeljsko popoldne 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Mozart na turneji, dokumentarna serija 18.00 Poročila 18.10 Življenjske preizkušnje 19.30 Dnevnik 21.30 Sedma noč 21.35 Tujec, nadaljevanka 22.25 TV dnevnik 22.50 Šport 23.05 Glasbena oddaja 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani SLOVENIJA 1 22.50 BOŽJI MLINI NA VETER Mary je prepričana, da jo Mike Slade poskuša ubiti, in zato ga Rogers da aretirati. Vendar pa je Slade na srečanju skrivnega odbora, na katerem potrdi, da je vse nared. 2, PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV koledar 8.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (m), prenos 1. teka iz Crans Montane 10.00 SP v smučarskih poletih, Harrachov 14.00 SP v alpskem smučanju -slalom (m), posnetek 2. teka 16.50 Video strani 17.00 Težavna vzgoja, ameriški film 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.00 Hollywoodski spomini 21.05 Bagdad Cafe, ameriška humoristična nanizanka 21.25 Avtomobilizem; Formula 1 za VN Mehike 22.50 Claireino koleno, francoski barvni film 0.30 Video strani KANALA 9.00 Ponovitev programa prejšnje nedelje 12.15 Video grom 20.00 Tropska vročica, 1/22 del ameriške nanizanke; Rob Stevvard, Carolvn Dunn 21.40 Intervju 21.45 Ponovitev filma na željo gledalcev: Tretji človek, britanski čb film TV AVSTRIJA l 17.10 X-large 18.00 Čas v sliki 18.05 X large 18.30 Praksa Bulovvbogen 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Zadnji cesar, 1/4 del nadaljevanke 21.05 Kot bog v Franciji 21.50 Čas v sliki 21.55 Vizije RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.20 - Za ljubitelje klasike -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domače na Kranjskem radiu - 12.00 - Brezplačni mali oglasi - 13.00 - Danes do trinajstih - 13.20 - Dobrodošli med praznovalci - 15.20 - Radio Kranj popoldne - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Izbor pesmi tedna -17.20 - Športna oddaja - 18.00 - Regionalna poročila - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP -12.00 - Prvi del čestitk, EPP - 13.00 - Razgovor, EPP - 14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP - 17.00 - Razgovor, EPP - 18.30 - Resna glasba - 19.00 -Odpoved - l, RADIO žmi 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Športne novice - 10.20 - Od tu in tam - 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel 12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po kinodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa - KINO 22. marca CENTER amer. akcij, film HLADEN KOT KAMEN ob 17. uri, evrop. melodrama SREČANJE Z VENERO ob 19. uri, prem. švic. drame POT UPANJA ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij, vojni film NAVY SEAL'S -OKORELI SPECIALIST ob 16. uri, ital. trda erot. MUNDIAL 90 ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. krim. drama FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 17. in 19. uri. prem. ital. trde erot. RAZVEZANKA ob 21. uri DUPLICA prem amer. kom. NA TUJ RAČUN ob 17, 19. in 21. uri TRŽIČ amer. fant. film TERMINATOR II. - SODNI DAN ob 18. uri, amer. trda erot. RULETA POŽELENJA ob 20.15 uri ŠKOFJA LOKA amer. film DOC HOLLYWO-OD ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. ris. REŠITELJI IZ AVSTRALIJE ob 17. uri, amer. kom KAJ BOMO Z BOBOM ob 19 uri RADOVLJICA amer. pust. rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 18. in 20. uri BLED amer. west. PLAVOLASA IN PEKOS KID ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. kom. KO SREČA POTRKA NA VRATA ob 20. uri Med aferami tega tedna je bila za nekatere nedvomno nezaslišana tista afera v sredo, ko je delavstvo štrajkalo. Delavstvo ima sicer vso pravico, da štrajka tudi v naši mladi demokraciji. Pravico že, lepo pa seveda ni, kajti štrajk odmeva tudi izven meja in si potem tam v Evropi, kjer nas tako željno pričakujejo, kot minister ali kot vladni predstavnik v rahlo neprijetni situaciji. »A pri vas je pa raja štrajkala - zakaj pa?« Tako ti utegnejo zaviti pogovore in pod milim nebom ne moreš reči drugega kot to, daje bilo delavstvo izkoriščeno v politične in spekulativne namene, da so še »ta stare partijske struje« infiltrirane podolgem in počez... Saj še pomnite, daje to natanko ista »fora« kot v času nagnusnega enoumja, ko je enostrankarska vlada nagnala celega hudiča, če so kje sploh upali štrajkati. In so bili vsi sovražniki domovine, države, če ne še kaj hujšega. Zdaj ravno sovragov ni več, so pa špekulantski sindikati in vsi drugi, ki nam in našim pogledom na stvari ne pasejo«... Vašim, v štrajk in v strankarske izjave usmerjene oči pa se je v tem tednu verjetno izmuznila jako fletna zadevica, ki jo je »vun« vrgla Demokratska stranka. To je tista, kjer so Bavčar pa Spomenka pa Rupel. Demokratska stranka je namreč razkrila, da je ministrstvo za malo gospodarstvo želelo iz TEMA TEDNA Žaganje republiškega proračunčka po občinah financirati posebne svetovalne službe za razvoj podjetništva. Na kratko: v vsaki občini naj bi bil en svetovalec, ki bi bil opremljen z ustrezno infrastrukturo, kot je miza, pa računalnik pa telefon in drugo, občinske službe bi mu dajale podatke o možnostih razvoja drobnega gospodarstva, občine bi krile 30 procentov njegove plače etc... Demokrati so rekli, da je to podvajanje, saj imamo zdaj po regijah in po občinah že take nameščence in ni treba nobene nove svetovalne institucije, še posebej ne, če bi bil na čelu tega sam dosedanji minister za drobno gospodarstvo, zraven pa tudi čelniki kranjskih liberalcev, ki bi si na ta način ustvarili strankarsko bazo po občinah! Saj ni res... Seveda je! Še marsikaj drugega je res, pa ne vemo in ne slišimo! In po eni strani je kar dobro, da nič ne veš in da kaj prespiš, čeprav v tem vsesplošnem kaosu in anarhiji še tak gluhec in še tak slepec ne more mimo ko-zlarij, ki se nam vsem dogajajo po tekočem traku. Slovenija je pač majhna, vsi se poznamo in »rajtam« smo si kar vsi v žlah-ti, zato se vse izve in vse lahko stokrat prešpekulira in ni hu-dir, da se na koncu ne izkaže, kam pes taco moli. Recimo: o toliko novih mandatarjih smo imeli priložnost že slišati, da nam gre vsak nov predlog skozi ena ušesa noter, skozi druga pa ven! Še posebej, če se razkrije, da se na žive in na mrtve strankarsko špekulira. Če imaš ti kot stranka v vladi neke svoje ministre in ti tvojega «žagajo«, usekaš en odmevni strankarski sestanek, prifrčijo vsi novinarji, ki jih kajpak ne pustiš noter, ampak čukajo pred vrati: ustvari se atmosfera, kako da gre za pomembno in malodane za državo usodno razpravo. Vsa Slovenija nestrpno čaka poročila, kjer se objavi, da je tvoja stranka predlagala novega mandatarja tegaintega. Tako vse de- batira o tem novem mandatarju, ali je fejst ali ni, ali bo ali ne bo. V resnici pa si spet zame-štral neke štrene in do nadaljnjega rešil strankarske ministre ali ministra, ki jih predsednik vlade žaga. Od vsega tega in podobnega žaganja nas vse boli glava in nas bo v prihodnosti še bolj. Padli smo v tako globoko brezno nemorale in vsesplošnega mafijaštva, da se ti želodec obrača... Še dobro, da je taisti želodec več ali manj prazen in okolje ne more utrpeti kaj hujših posledic. Tako daleč bomo na vse strani žagali, da bomo na koncu sami sebe prežagali. Tisti »ma-fiozi«, ki imajo že res veliko in razumljivo hočejo še več, že rahlo spoznavajo, da ubožnega delavstva kmalu ne bo več mogoče molsti. In tam, kjer nič ni, tudi hudič ne vzame. Nazadnje bomo vsi skupaj revni in bedni kot cerkvene miši, žulili bomo zelje in krompir, če sploh bo. Mlade bomo trumoma pošiljali delat v Avstrijo, Švico in Nemčijo, sami pa čemeli doma in iskali kakšno agentko, da nas bo oskubila za provizijo in nam velikodušno povedala za kakšen naslov v Avstriji, kjer preko vikenda za kakšnih 3.000 šilingov najamejo čistilko. Ne verjamete? Le verjemite, tudi to je danes že kruta realnost, tudi to se že množično dogaja.. Bomo hlapci ali dekle, aH ne?# D. Sedej Volitve so pred durmi Poštarji v eni od gorenjskih občin so ta teden raznosili veliko pisem, ki jih je podpisal Jožef Školč. Pismu predsednika LDS je bila priložena izjava, s katero naj bi naslovnih pisma pristopil k tej stranki. V predvolilnem času takšno pismo ni nič nenavadnega. Zelo nevsakdanje pa je, da so bile kuverte frankirane kar s frankirnim strojčkom omenjene občine skupščine. In tudi to ne bi smelo biti nič posebnega, saj smo Gorenjci znani po racionalnosti in varčnosti. Ampak v tej isti občini je predsednik občinske vlade član stranke, ki je pošiljala pisma. Iščoč pisarno Dražje stiskanje V državi Sloveniji je 19 podjetij, ki izvajajo avtobusne prevoze na rednih medkrajevnih linijah. Poleg tega je še nekaj podjetij, ki se ukvarjajo le s primestnimi linijami. V paleti slovenske avtobusne ponudbe so tudi izvajalci mestnega (lokalnega) prevoza. Ob tem, da ima torej v Sloveniji skoraj vsaka občina svoje avtobusno podjetje, smo Gorenjci še kar vzdržni. Poleg Alpetourove Potovalne agencije imajo "občinski" avtobusni podjetji na Jesenicah in v Tržiču, po gorenjskih cestah pa vozijo potnike tudi drugi. Zakaj tako podrobno naštevamo? Zato, ker vse navedene konkurente drži skupaj monopolna konkurenca. Zelo enotno (brez izjem) se bodo v ponedeljek podražili avtobusni prevoz za 25 odstotkov v povprečju. Zaradi podražitve ne bo na avtobusih nič manj gneče, nič manjkrat ne boste pohojeni, nič manj polomljenih dežnikov ne bo in nič bolj ljubko vas ne bodo po podražitvi pozdravljali vozniki in sprevodniki. Med stiskanjem v natlačenem avtobusu pa naj vas hrabri zavest, da je to vredno več. M.Va. Vic Bohinjska Bohinjci sedijo na Uskovnici. Pa eden reče: »A ne bi bilo fajn, ko bi mi, Bohinjci, sredi raja, imeli svoj denar.« Pa so tuhtali, kako bi se imenoval nov denar. ,»Kar »bohinjc« naj bo,« reče eden. Pa drugi skoči pokonci in vzklikne: »A si ti trapast! Ko bom šel v Gorje, bom moral za enega samega osla dati kar petdeset bohinjcev!« V Kranju - za tiste, ki ne veste - imajo policisti in kriminalisti ogromno stavbo, v kateri uradujejo. Zato Kranjčani za prmejdun verjamejo, da kranjski policisti zato hodijo eno uro prej v službo, da pravočasno vsak svojo pisarno najde.... KJE JE GLAVNO MESTO SLOVENIJE Znameniti slovenski politik Zmago Jelinčič je tudi uspešen poslovnež, delničar Kranjske hranilnice in posojilnice s sedežem v Ljubljani. Njegova banka ima dolgoletno tradicijo, sloves pa ji daje lastnik hranilne knjižice z zaporedno številko 0001. (Opomba: to je menda slovenski finančni minister Dušan šešok). Ampak sedež SLOVENSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE je pa v Kranju. V Ljubljani torej obstaja le Kranjska, v Kranju pa Slovenska. Ko vas bodo v kvizu Gorenjskega glasa in Radia Žiri "Zadetek v petek" spraševali o glavnem mestu države Slovenije, dobro premislite. MaVa KO SNEG SKOPNI... V tem času je po takih naših turističnih središčih, kot je Kranjska Gora prav žalostno! Hoteli so zaprti, ali pa se pripravljajo, da jih bodo zaprli. Britancev, ki so v minulih letih prihajali, ni in jih verjetno tudi poleti ne bo, saj je agencija Yugotour »pokrivala« britanski turistični trg, z razpadom Jugoslavije pa ta agencija še vedno išče svojo pravo identiteto. Na Nemce ne moremo niti približno nič računati, saj v njihovih potovalnih agencijah še vedno vodijo tudi za naše območje »rizik vojne«. Morda bo prišlo kaj malega Italijanov - to je pa tudi vse. Naš turizem je resnično utrpel največ škode in kar po tekočem traku odpušča delavce. Kljub vsemu pa je za Kranjsko Goro prava škoda, da je danes videti taka, kakršna je: skozi vas vodi razdrapana asfaltna cesta in če si malo bolj pozoren, tudi čistoča ni ravno zgledna. Res je, da se bodo najbrž tudi Kranjskogorcl »vrgli« v spomladansko čiščenje, saj je tedaj, ko odleze sneg, svinjarije res več kot preveč. A cesta bo po vsej verjetnosti ostala takšna, kot je: polna lukenj in dotrajane asfaltne prevleke... • D.S. KAM Z AVTOBUSI? V predlogu uredbe o uvozu osebnih in gospodarskih vozil, ki jo je Ministrstvo za zunanje zadeve predlagalo vladi, je poleg uvoza 10000 osebnih vozil, predviden tudi uvoz celih štirinajstih (14) avtobusov. Ministrstvo je verjetno pri tem računalo po en avtobus za vsako registrsko območje, eden pa bo verjetno še ostal za bodočo neodvisno občino Bohinj... ILEGALCI« SO SOLIDARNI OPRAVIČILO Iz Tržiča, od ravnateljice Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič smo dobili naslednje pojasnilo k Ježu, 13. marca, ko smo napisali, da so Paviljon N0B Tržič spremenili v Paviljon Tržič. Dipl. inž. Zvonka Pretnar piše: »Opravičujem se vsem prizadetim naslovnikom vabil na razstavo akad. slik. prof. Ferda Maverja, ki smo jo odprli 13. marca 1992. Namesto polne naslovnice razstavišča t. j. Paviljon N0B Tržič je bilo odtisnjeno le Paviljon Tržič. P.S. Vse ostale reakcije so osebna mnenja piscev in ne uradno mnenje zavoda.« Ob ihtavem, evforičnem preimenovanju ustanov, cest in ulic, ki jih mi v tej rubriki promptno spremljamo, da bo zgodovina ja vedela, kaj se je dogajalo, ne moremo tudi mimo nekega specifičnega primera. Stanovalci, ki živijo na Poti ilegalcev na Jesenicah, so pred leti prvi v jeseniški občini in tako rekoč še v času enoumja spisali prošnjo, če bi njihovo pot spremenili v Sončno pot. Tako se je namreč vedno imenovala, celo več: včasih je bila Solnčna ulica. Pa so jih ljubeznivo prosili, ali bi lahko malo počakali, kajti prvo preimenovanje v občini bi nedvomno sprožilo plaz takih zahtev. Nerodno pa je to, ker se^stroški - razen tablic - preimenovanja plačujejo iz občinskega proračuna, le-ta pa je v vseh občinah, tudi jeseniški, dokaj betežen in nikakor ne zmore še dodatnih stroškov. Glede na hude socialne in druge razmere na železarskih Jesenicah so stanovalci Poti ilegalcev to razlago razumeli in bili solidarni. Počakali bodo na lepše čase... Ob tem pa se človek samo sprašuje, kakšne vsote romajo iz občinskih proračunov v tistih občinah, kjer kar dežujejo zahteve po preimenovanju. Če nas spomin na vara, je nekje pisalp, da imajo v domžalski občini kar 300 takih zahtevkov...• D.S. REPORTAŽE Kako je bilo pred petdesetimi leti... Revnim in brezposelnim grozi pogin Zgodovina se na žalost res ponavlja, kajti tudi jeseni leta 1940 so se borili proti draginji in sprejemali ukrepe za zaščito najbolj ogroženih slojev prebivalstva. Zahteve za pobijanje draginje in draginjske doklade. Ogroženim mora biti hrana dostopna... Draginja je na tem svetu vedno bila in verjetno vedno bo. Tudi nekoč so se organizacije in društva ter združenja borila proti draginji: za večje plače in za manjše življenjske stroške. Naši muzeji hranijo prav zanimiva gradiva tudi o tem. Iz zapisnika 20. septembra leta 1940 pri Delavski zbornici v Ljubljani nazorno razberemo, kako konkretno so se spopadali z nizkim življenjskim standardom predstavniki vseh slojev: od zveze gospodinj in slovenske krščanske ženske zveze do šoferskega društva Volan, Zveze strojnikov in kurjačev. Zveze lesarskih delavcev in sorodnih strok, Saveza metalskih radnika Jugoslavije, Splošne delavske strokovne zveze, Strokovne organizacije nižjega tehničnega osebja mestnih uslužbencev, Podpornega društva mestnih delavcev... Brez kakršnekoli politike ali politične demagogije, tako zelo značilne za dandanašnja slovenska okolja, so nizali ukrepe za ukrepi in za njimi vsi trdno tudi stali. In kako naj bi tistega davnega leta 1940 dotolkli draginjo? Splošen cilj je seveda bil, naj se... »za območje Dravske banovine prepreči nadaljnji porast draginje in spravi cene najvažnejših življenjskih potrebščin na višino, ki bo zmogljiva za nižje in srednje sloje in naj se razčleni potreba intervencij občin, okrajnih načelstev ter banovine, s katerimi naj se zagotovijo zadostne količine živil in kuriva... Slovenski nameščenci so denimo v razpravi ugotovili, da je vprašanje cen in draginje v ozki zvezi z vprašanjem plač. Če bi se Plače dvigale vzporedno, bi sestanek sploh ne bil potreben in so Zahtevali, da se regulirajo plače konsumentov - delavcev in nameščencev! Tako naj bi v vsem nameščencem v Sloveniji priznali draginjske doklade po naslednji lestvici: pri plačah do 2.500 din 40 odstotkov, do 3.500 din po 30 odstotkov, do 4.500 din po 20 odstotkov in pri višjih plačah 10 odstotkov doklade. Ob Božiču naj bi dobili trinajsto plačo v višini mesečne plače. Brezposelnim naj bi se izplačevala podpora v višini dveh tretjin minimalne plače, vse protokolirane trgovine pa naj bi prisilili, da morajo zaposlovati trgovske pomočnike. Postavijo naj se komisarji v podjetjih, da ne bo prišlo do prisiljenega ali zlonamernega ustavljanja obratovanja. Kolektivne pogodbe naj bodo obvezne. Pri likvidaciji gospodarskih podjetij naj bi se dala odpravnina v znesku šestmesečne plače, v primeri preselitve firme izven Slovenije v višini enoletne plače, v primeru preselitve izven države v višini dveletne plače. Poskrbeli naj bi tudi, da se prepreči izseljevanje industrije izven banovine! V vseh občinah naj bi vzpostavili prehranjevalne odbore, vsako zlorabljanje zakonodaje se mora zatreti z ostrimi sredstvi, zaščititi je treba stanovanjske najemnike, uvedejo naj se posebne socialne davščine. Na sestanku so nenehno poudarjali, da je boj zoper draginjo v interesu države. V podrobni razčlenitvi njihovih predlogov so zelo jasno povedali, da morajo občine nabaviti najvažnejša živila neposredno od pridelovalcev, ugotovili, da otroci prihajajo v šolo brez zajtrka ali kosila in jim je zato treba preskrbeti brezplačen zajtrk, da je treba nabaviti zdrav krompir in ne takega, ki je že goden za prašiče ali škrob, da se mesarji samo pritožujejo, a še nihče ni obubožal. Nekdo je pripomnil: »Ko sem enkrat skupaj kupil prašiča na sejmu, sem izračunal, da je že sama slanina izplačala ceno, ki sem jo dal za prašiča, meso pa je bilo za povrhu. Kako naj odobravamo ceno 24 din za kilogram mesa, če marsikateri delavec ne zasluži cel dan toliko!...« Na sestanku leta 1940 so torej zahtevali energično maksimiranje cen življenjskih potrebščin in določitev eksistenčnega minimuma, ki je potreben za delavca samca in za delavsko družino. Na tej osnovi naj bi se potem določile minimalne mezde, kajti sedanje so v marsikaterem kraju za 75 odstotkov nižje od eksistenčnega minimuma. Kdor bo kršil te predpise, bo postavljen pred ljudsko sodišče... Tako so merodajnim faktorjem poslali ukrepe o pobijanju draginje in zoper brezvestno špekuliranje. Med drugim so zahtevali, naj se zakonom zaščitijo stanovanjski najemniki, ki ne morejo plačevati najemnin, prizadetim hišnim lastnikom pa naj bi priznali davčne olajšave. Cene najbolj potrebnim živilom naj bi se znižale z intervencijo države, ki naj bi prispevala diferenco v obliki nakupovalnih premij, plače delavcev in nameščencev pa se morajo prilagoditi z uvedbo posebnih draginjskih doklad. Dejali so, da revnim in brezposelnim grozi pogin, zato jim je treba pomagati in opozorili, daje draginjsko vprašanje zelo resno, da vodi brezpogojno v inflacijo ter gospodarski razsul, katerih posledice bi bile nedogledne. In s takim apelom so se obrnili na bansko upravo, prepričani, da »smo v agrarno pasivni Sloveniji bolj kot kje drugje navezani eden na drugega, v medsebojnem boju pa nam grozi vsem propast...« Tako leta 1940 in tako domala identično tudi leta 1992! Tudi danes hodi vedno več otrok v šolo brez zajtrka, tudi danes jim starši niti malice ne morejo plačati in je - grozljivo! - v naših šolah že 20 odstotkov otrok resnično lačnih in podhranjenih! Nismo daleč od tega, da bo brezposelnim res grozil »pogin«, posledice gospodarskega razsula pa bodo tudi po letu 1992 »nedogledne«. In v medsebojnem strankarskem in vsakršnem e Drago Papi«' Trgovina SONČNICA na Kokrici VAS VABI NA PRODAJO SADIK SADNEGA DREVJA JABOLKA: • idared f gloster f alkmnene • jonagold • zlata pramena t Ion jon • jonatan f elstar JAGODIČEVJA ter humovita, zaščite, vrtnarskega in sadjarskega orodja Prodaja bo v petek in soboto, 20. in 21. 3. 1992, v prodajalni SONČNICA na Kokrici HRUŠKE • viljamovka • vienka t klapovka ČEŠNJE: - vse vrste potovalna *Vm** — agencija / \_ ALPETOUR OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA V VSEH POSLOVALNICAH tJVAJA NOVO DEJAVNOST: ODKUP TUJE GOTOVINE V MENJALNICI IN VAS VABI: 21. marca 26. marca 27. - 29. marca 4.-11. aprila 4.-11. aprila 11. aprila CELOVEC Mesto ugodnih nakupov POSTOJNA-VIPAVA-IDRIJA Proslavimo Materinski dan PLANICA Finale sv. pokala na 120-m skakalnici STRUNJAN Senior klub RABAC Spomladanske počitnice VIŠARJE 1-dnevni izlet I SALON OKVIRJEV R. BITENC, Vodopivčeva 3, 64000 Kranj OKVIRJANJE SLIK OKVIRJI, SLIKE, OGLEDALA DELOVNI ČAS: od 10. -12. in 15. -19. ure, sobota zaprto • OKVIRJANJE SLIK, OGLEDAL, POSTERJEV • VELIKA IZBIRA OKVIRJEV V VSEH BARVAH t STALNA RAZSTAVNA PRODAJA SLIK AKCIJSKA PRODAJA V mesecu marcu vam nudimo po izredno ugodni ceni: STREŠNA OPEKA BRAMAC cena BPD fco Šk. Loka 48,70 SLT/kos 10 % popust za SCHIDEL dimnike od 13,5 do 30,5 Količine so omejene. Poleg tega vam nudimo po zelo ugodnih cenah kmetijske stroje in pripomočke, zaščitna sredstva in vse vrste gradbenega materiala. POSEBNA PONUDBA sir EDAMEC in ostali mlečni proizvodi Vse informacije lahko dobite v vseh naših trgovinah oz. po telefonu 064/621-849 in 620-749. Obiščite nas in se sami prepričajte o konkurenčnih cenah. BRAMAC VSE ZA STREHO BRAMACOVA strešna kritina iz naravnih suro- BRAMACOVA strešna kritina je primerna za vin, peska, vode, cementa in barvnih pigmen- novo ali staro streho, za vsako strešno tov na železooksidni osnovi. Z namenom sle- konstrukcijo nagiba 17 do 90 stopinj. diti najnovejšim smernicam harmoničnega Hitro in preprosto pokrivanje s strešniki BRA- vključevanja strehe v naravo, nudi BRAMAC MAC z vsemi dodatnimi specialnimi izdelki je najnovejšo rešitev kritine. Dva modela strešne osnova za dolgotrajno zanesljivost, estetski vi- kritine (klasični in donavski strešniki) v opečni dez in gospodarno rešitev strehe, rdeči, rdeče rjavi, temno navi in črni barvi. 30 let garancije vasa varnost Ta paleta tradicionalnih strešnih barv in oblik ~^tP ■ BRAMAC v zadnjem času na našem tržišču "™ .^-^LT". ™" ™ " ^"tB prispeva predvsem k preoblikovanju streh, KUPON GG1 BRAMACOVI izdelki so polni sprememb, so Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno lepi in individualno prilagojeni željam potrošni- predloge, prospekte, cene in kupoprodajne ka - gradbince. Lepi in obstojni strehi pa pri- p°9°[e pada še več, namreč najboljše rešitve za vse IME IN PRIIMEK:................................................. strehe. Zato ponuja BRAMAC tudi dodatni P^L]^:.............................................................. program specialnih izdelkov za vse detajle, od NASLOV:............................................................. kapi do slemena, v obliki in barvi prilagojene Ce potrebujete nasvete, pokličite naš termina izbrani model strešne kritine Vsi posame- cno-informativni oddelek po telefonu: zni deli se harmonično vklapljaio v površino 068/22-016 in 0602/85-074. strehe. ^ ■■■ ■■■ ^ " BRAMAC- Bramac d o o Skocian - vse za streho Sedež in tovarna 1: 68275 Škocian. Dobruška vas 45. tel 068/22 016, tax 068/76-290, Tovarna II: 62375 Sentianž, Otiški vrh - Dravograd, tel 0602/85-074, fax 0602/85-206 KRANJ, LIK0ZARJEVA 15 TEL. 064/216-764 DEKLIŠKE IN FANTOVSKE OBLEKE IN ČEVLJI ZA OBHAJILO IN BIRMO DOHODNINA Strokovno, hitro in poceni Varnpravilno izpolnimo "NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE". Izračunamo Vašo obveznost ali preplačilo. Dokumente prinesite s seboj. Pokličite: tel.: 061/123-292 Ljubljana, od 9. ure dalje tel.: 064/620-912 Škofja Loka, od 16. ure dalje AVTO ŠOLA VIKTOR RAZPISUJE TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV, KI SE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 23. 3., ob 16. URI. VSE INFORMACIJE DOBITE V NOVIH PROSTORIH V KS HUJE NA PLANINI, OD 8. DO 18. URE. TEL.: 324-746 MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE GORENJSKI GLAS OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarieva 1, Kranj tel : 217-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30 SREDA, 25. marca 1992 PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL Kidričeva 26 c 64270 Jesenice tel. 064/83-197 Vozila v zalogi 2 avtomobila OPEL VECTRA 1,6 i,cat.,5 vrat 28.000.-OEM FIAT TEMPRA 1,6 ie LX, cat. 23.900,- DEM V 10 dneh vam po izjemno ugodnih cenah dobavimo vozila: SUZUKI SVVIFT 1,3 GTi 20.300,- DEM DAIHATSU APPLAUSE 1.6 L, 5 vrat 22.100.- DEM DAIHATSU FEROZA 16 V, 1,6 28.900,- DEM FIAT UNO ie cat. 15.500.- DEM Cene vozil so z vsemi daiat-vami do registracije! Možna dobava tudi vozil mercedes, hyundai, honda in drugih modelov vozil fiat in suzuki po ugodnih cenah! PREPRIČAJTE SE, DA SMO NAJCENEJŠI! I. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.10 Video strani 10.20 Program za otroke Geniji in genialci, igrana serija 11.10 C. Matthevv: Pravi junak, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 15.40 Video strani 15.50 Napovednik 15.55 Potovanja, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Slovenska kronika 17.20 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 19.00 EP, Video strani 19.05 Risanka 19.12 EPP 19.17 Napovednik 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 EPP 20.05 Film tedna: Črno belo v bar vah (Slonokoščena obala, Francija, Švica) 21.35 EPP in EP, Video strani 21.40 Mali koncert Darijan Božič. "To Duke" 22.00 TV dnevnik, vreme, šport 22.25 Napovednik 22.30 Sova Krila, ameriška nanizanka Coplan, francoska nanizanka Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 0.35 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 15.40 16.30 17.40 18.00 1900 19.25 19.30 20.00 20.05 20.30 21.00 21.30 Video strani Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev Chelmsford ■ leta 123, angleška nanizanka Coplan, francoska nanizanka Euroritem, ponovitev Regionalni programi - Maribor Psiho Napovednik TV dnevnik, ORF EPP Žarišče Športna sreda: Pred Planico Komorna glasba skozi stoletja: Neoklasicizem, ponovitev 8 oddaje Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Glasba, risanka 9.30 Priče preteklosti- Skrivnost starih mačk 9.30 Festivali sveta 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.05 Risanka 11.35 Dragi John 12.00 Poročila 12.05 Hiša za počitek, angleška nadaljevanka 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila 14.10 Zgodbe Stiga Tretnerja, ponovitev 16.00 Poročila 16.15 Glasba 16.25 Poročilo v angleščini 16.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.10 Potopis 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu 22.00 TV dnevnik 22.25 Hrvaški dokumentarni film 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija Risanke 19.30 Dnevnik 20.10 Boxcar Bertha, ameriški bar vni film 21.45 Mala Gloria končno srečna, ameriška nadaljevanka 22.40 D. J is not 0.40 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda SLOVENIJA 1 22.30 KRILA Helen se ne da Ne bo hodila s piloti, pa če so edini moški na svetu. Brian najame igralca, da bo igral moškega Heleninih sanj, potem pa ji povedal, da je tudi on pilot. Ampak vse ne gre po mojstrovih načrtih... 10.30 S kolesom vzdolž zahodne Himalaje, dokumentarna oddaja 11.0 Most k tišini, ameriški barvni TVfilm 12.40 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Dance Session, ponovitev 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Male živali 20.45 Thaurus, sin Atile, italijansko/jugoslovanski film 22.30 Kult - ura, oddaja o kulturi 22.45 A Shop MIMMILK TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 10.30 Iskanje Abebe, italijanski TV film 12.05 Popaj 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 High Chaparral 14.50 Moda osebno 15.00 Jaz in ti, otroški program v živo 15.05 Jan Niklas - Deček iz Flandrije 15.30 Charlotti se zmeša, lutkovna igrica 16.00 Kotiček za živali 16.05 Superbabica 16.30 Za in proti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ordinacija Biilovvbogen 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.15 Očarljiva Julija, trancosko- avstrijski film 21.55 Pogledi s strani 22.05 Manekenka in vohljač 22.50 Grofica in njen polkovnik, britanski film 015 FBI 1.00 čas v sliki RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Oziramo se 13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna 15.00 - Regionalna poročila 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 12.00 - Novice v narod nozabavni glasbi, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 -Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 -Čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa - l. RADIOM 14.00 - Napoved programa 14.10 -Naše okno - Misle za dan - 14.30 -Devizni tečaj 14.40 - Z arniko med zelišča 15.00 - Dogodki danes jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnenvo-informati-vne oddaje R Slovneija - 16.00 -Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure EPP - 17.00 -Športne novice 17.10 - Glasbeno zabavna lestvica - 18.00 - Novice -osmrtnice - 18.15 - Gost programa 19.00 Odpoved programa KINO 25. marca CENTER amer. kom. NA TUJ RAČUN ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. RULETA POŽELENJA ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer fant film TERMINATOR II. SODNI DAN ob 17 30 uri, švic. drama POT UPANJA ob 20. uri DUPLICA ital. trda erot. RAZVEZANKA ob 20. uri RADOVLJICA amer ljub. film NEMORALNE ZGODBE ob 20. uri BLED amer. druž kom. BINGO ob 20. uri UGANKARSKI KOTIČEK ČETRTEK, 26. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.35 9.45 9.45 10.15 11.00 11.00 11.25 11.45 11.55 12.00 12.05 16.05 16.20 16.50 16.55 17.00 17.10 17.20 17.20 17.45 18.35 18.40 19.10 19.17 19.24 19.30 20.00 20.05 20.30 20.35 21.35 21.40 22.30 22.55 23.05 23.10 0.50 Video strani Program za otroke Pedenjžep Japonske pravljice Šolska TV, ponovitev Boj za obstanek: Življenje na robu Angleščina - Follovv me Balastne snovi Zakaj kopriva peče? Poročila Video strani Video strani Športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Slovenska kronika Program za otroke Superbabica, angleška nanizanka Živ žav EP, Video strani Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja Risanka Napovednik EPP TV dnevnik, vreme, šport EPP Razrednik, ameriška nanizanka EPP Bobenček, glasbena oddaja EPP Tednik TV dnevnik 3, vreme, šport Poslovna borza EP Video strani, napovednik Napovednik Sova Coplan, francoska nanizanka Šingen, japonska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.25 15.35 17.40 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20.35 21.55 23.25 Video strani Sova, ponovitev Krila, ameriška nanizanka Coplan, francoska nanizanka Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija Euroritem Regionalni programi - Koper Video lestvica Napovednik TV dnevnik RAI EPP Gospodarska oddaja Umetniški večer - Povečava F. Cap. Naš avto, slovenski film Yutel, eksperimentalni program l, PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Glasba, risanka 9.15 Stari poklici 9.30 Festivali sveta 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Smogovci 11.35 Dragi John 12.00 Poročila 12.05 Hiša za počitek, angleška r\a daljevanka 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.40 Mala Gloria končno srečna, ameriška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.15 Risani film 16.20 Pregled sporeda 16.25 Poročila v angleščini 16.30 Gremo dalje - družinsko popoldne 18.00 Poročila 18.10 Znanost in mi 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.05 3-2-1, kviz 21.00 Spekter 22.05 Dnevnik 22.30 Jazz Time 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.10 Video strani 16.20 TV koledar 16.30 Malavizija 17.45 Košarka, prenos iz Splita 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.05 Zgodba z naslovne strani; Don Johnson 20.45 Mala Gloria končno srečna, ameriška nadaljevanka SLOVENIJA 1 20.05 RAZREDNIK Sarah ima težave. Dobiva slabe ocene in se sploh obnaša čudno. Vsi mislijo, da je znore la, se vdala mamilom ali alkoholu, ona pa ve, da je samo prišla k pameti. 21.45 Življenje brez Georgea, an gleška humoristična nanizanka 22.10 Umetniški večer 22.55 Metal mania 23.55 Video strani KANALA 9.45 A shopp 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Male živali 10.45 Thaurus, sin Atile, italijansko/jugoslovanski film 11.30 A Shop 19.00 A shop 19.15 MCM 19.45 A kanal 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.30 Katalizator Show 20.45 V vrtincu, oddaja o filmu 21.05 Rgeči boogie, slovenski barvni film 22.50 A Shop Lahko noč TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.30 Zemlja in ljudje 10.30 Scottovo zadnje potovanje, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Čudovita leta 14.00 High Chaparral 14.50 Risanke 15.00 Jaz in ti 15.05 Muppet Babies 15.30 Am, dam, des 15.55 Mini scena 16.05 Superbabica 16.30 Uspešnice in napotki 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ordinacija Biilovvbogen 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53*Vreme 20.01 Šport 20.15 ShowMix 22.20 Pogledi s strani 21.45 Steven, zadnji del ameriškega TV filma 23.20 Poadie, ameriški glasbeni film; Meat Loaf RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Oziramo se - 13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.20 -Skriti reporter - 18.00 - Regionalna poročila 18.20 - Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku, Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila - 16.30 -Novice, EPP 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 - Čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC-ija, EPP -19.00 - Odpoved programa l. RADIO ZERI 14.00 - Napoved programa 14.10 -Naše okno - Misle za dan - 14.30 -Devizni tečaj - 14.40 - Obrtniki vam in sebi - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Borza živil 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovenije 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP - Gorenjski glas se predstavlja - 17.00 - Športne novice -17.15 - Na policah zgod. arhiva -18.00 - Novice - osmrtnice 18.20 -Gospodinjski nasveti - 19.00 - Odpoved programa - KINO 26. marca CENTER amer. kom. NA TUJ RAČUN ob 16. in 18 uri, švic. drama POT UPANJA ob 20 uri STORŽIČ amer. trda erot. RULETA POŽELENJA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. fant. film TERMINATOR II. SODNI DAN ob 17.30 in 20. uri DUPLICA franc. thrill. NIKITA ob 20. uri RADOVLJICA amer. grozlj KAČA IN MAVRICA ob 20. uri BLED amer ljub film NEMORALNE ZGODBE ob 20. uri BOHINJ amer kom. GOLA PIŠTOLA ob 20 uri NAGRADNA IGRA MAGIČNIH 100 - V. del Gorenjski glas, časopis z modro glavo, ima pošten odnos do svojih bralcev. Vse, kar smo prejšnji petek obljubili v nagradni igri "MAGIČNIH 100", smo tudi napravili. Skupaj s poročilom o poteku naše igre smo predstavili enega od bralcev, ki zna z varčnim obnašanjem potrošiti samo 53 (!) kilovvatov elektrike. V torek smo pripravili temeljito informacijo o novih cenah elektrike, o spremembi časa za višjo in nižjo tarifo - skratka, prav vse, kar je treba vedeti. Če ste v torkovem Gorenjskem glasu na 9. strani morda spregledali omenjeni članek - poiščite torkov časopis in ga temeljito preglejte. Odziv na našo akcijo pa je vse večji - veliko Vaših klicev in pisem smo že prejeli, da se uvrščate med porabnike električne energije z mesečno porabo pod 100 kVVh. Vendar pa je večina takšnih gospodinjstev, ki imajo le po enega ali dva člana. V razpisu nagradne igre pa smo določili kriterij vsaj tričlansko gospodinjstvo s porabo pod 100 kilovvatov na mesec - in še posebej za tričlansko gospodinjstvo, ki zna normalno (če je to še normalno?!) preživeti mesec z manj kot 50 kVVh elektrike. Doslej nas ni poklical še nihče od tistih, ki bi mu Gorenjski glas plačal račun za elektriko (tričlansko gospodinjstvo s porabo pod 50 kWh). Kandidatov za knjigo "Kuhajmo po domače" pa je kar precej, prvi jo je dobil g. Andrej Šu-šteršič iz Kranja, ki smo ga predstavili prejšnji petek. Naš telefon: 218-463, naslov pa: Gorenjski glas, 64000 Kranj. STE SE SPOZNALI Na sliki smo obkrožili obraz. Če ste se spoznali, nam sporočite vaše ime in priimek, obenem morate tudi povedati, kje in kdaj vas je »ujel« naš fotoreporter. Čaka vas lepa praktična nagrada. Naš naslov. Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 Za današnjo križanko razpisuje pokrovitelj Gorenjska mlekarna Kranj tri nagrade v obliki svojih izdelkov: 1. nagrada: izdelki v vrednosti 5.000.SLT 2. nagrada: izdelki v vrednosti 4.000 SLT 3. nagrada: izdelki v vrednosti 3.000 SLT 4., 5. in 6. nagrado: praktično darilo v vrednosti 1.000 SLT prispeva Gorenjski glas. Kupone z vpisano rešitvijo, nalepljene na dopisnice, pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, lahko pa jih oddate v Turističnem društvu Cerklje, v nabiralniku Gorenjskega glasa na M. Pijade 1 ali v upravi na Bleivveisovi 16. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli v upravo do četrtka, 26. marca 1992, do 8. ure. Želimo vam obilo užitkov pri reševanju in sreče pri žrebanju! mleko jogurt maslo GRŠKI JUNAK POVELJNIK PRED TROJO ODMEV EH0 22 24 KAJETAN GANTAR KRILO POSLOPJA ZMLETO ŽITO ŽELATINA IZ ALG LUĆAJ 15 28 PETRAR-C0VA 0BO ŽEVANKA IME PIS IHASEK) LITERARNI NAZIV ZA MOČERADA BUKOV PLOD IME SRB REŽISERJA (MITROVICl 31 35 IME SL POLITIKA (ŠETINC) 10 34 DEL ZIMSKE GARDEROBE V STAREM EGIPTU SVETI BIK REKA KI TEČE SKOZI INNSBRUCK 37 BOG SONCA V ST EGIPTU NEM PESNIK (RAINER MARIAl 19 GL MESTO EGIPTA ANTON VIDAV SUM BOG ZEMLJE RASTLINA (PRID SLAD 38 17 IT PESNIK PIETR0 11492-15561 GLAVNI STEVNIK JEZIK PLEMENA BANTU 13 39 ŽIRAFI PODOBNA ŽIVAL 32 POMLADNI MESEC MONGOL VLADAR RENE CHAR DEST0VNIK KAJUH ST ŽID KRALJ NATRIJEV KARBONAT PLEMIŠKI NASLOV OŽINA NA MALAKI 36 IME PIS (PELINI GRŠKA CRKA 12 29 ŠP NARODNI JUNAK ŽID M0ŠKC IME 33 16 AVTO OZN ZENICA GL ZAGREB ULICA 14 25 ZAJEDLIV P0SMEH-UIVEC 21 IME VEČ SLOV VASI 11 POZITIVNA ELEKTRODA 20 Ne smemo spregledati, da so imele občine nekdaj kar veliko premoženje in torej dobro osnovo za ustvarjanje pogojev za kvalitetno življenje, zato pri oblikovanju novih občin tega nikakor ne smemo spregledati. Samo v primeru teh možnosti bodo ljudje v občini pridobili občutek pripadnosti in identifikacije. Če tega ne bo - naj opozorim, da se le na podeželju ta občutek za skupnost še ni izgubil - bodo ostali samo stari spori in stare zamere ter pogosto prisotna brezbrižnost. Na Slovenskem smo bili v zgodovini priča različnim modelom razdelitve: od Avstroogr-ske izredne razdrobljenosti, preko občin in okrajev v stari Jugoslaviji, do kar treh modelov po drugi svetovni vojni. Sedanja upravnopolitična razdelitev, ki je trajala kar več kot tri desetletja, je zapustila v razvoju zelo občutne posledice, zlasti v smislu policentrizma razvoja Slovenije kot pozitivne plati, do specifičnega spreminjanja razmerij v razvoju občinskih centrov in njihovih okolic. Ne smemo pozabiti, da je dosedanja organiziranost občin omogočala skoraj popolno ekonomsko samostojnost, samostojno planiranje in rabo prostora, samostojen razvoj družbenih dejavnosti, zaposlovanja in socialne politike. Opazimo neredko lahko, da so se občinska središča pospešeno razvijala, naseljevala in urbanizirala, večkrat tudi na račun naselij v svoji okolici. Vračanje k historičnim občinam bo težavno, zato se mi zdi ustrezno merilo za oblikovanje novih , skupnosti lokalne samouprave po številu prebivalcev od. 3 do 5 tisoč ter oblikovanje večjih mestnih občin. Pri tem bo seveda nujno potrebno upoštevati konkretne razmere, že davno ustvarjene vezi in povezave med naselji, delitev Kranja, ki mu ni predvidena vloga mestne občine, pa ocenjujem kot napako. Kranj sicer ni homogena skupnost (n.pr. utrip in problematika v starem mestnem jedru je popolnoma različna od naselja Planina), vendar je te razlike mogoče rešiti z enotami znotraj mestne občine - soseskami, četrtmi ali kar krajevnimi skupnostmi. Posebej bi rad opozoril' še na problem, vezan na uvod, na de- litev dosedanjega občinskega premoženja. Tradicija je bila, da so imele nekdanje občine svoja zemljišča in gozdove, z gospodarjenjem v njih pa pridobivala sredstva za plačila mnogih svojih nalog. Po mojem mnenju bo, po oblikovanju novih občin, potrebna posebna delitvena bilanca s posebnim ozirom na nekdanje občinske lastninske fonde.« Naloge, viri in vodenje občine Vihar sistemskih sprememb v naši novi državi bo veliko vetra vnesel prav v način delitve nalog, pristojnosti in seveda potrebnih virov za njih financiranje. Teze Zakona o lokalni samoupravi predlagajo občini med drugimi tudi naslednje naloge: - pospeševanje vseh oblik gospodarskega razvoja, - skrb za lokalne javne službe in pogoje v katerh delajo (otroško varstvo, zdravstvo, izobraževanje, kultura), - sprejemanje prostorskih planov, dokumentacije in ustvarjanje pogoje za gradnjo stanovanj, - skrb za varstvo okolja, - gradnja in vzdrževanje lokalnih cest, poti in drugih površin, - nadzor nad lokalnimi javnimi službami, - organizacija lokalne policije, - predpisovanje lokalnih davkov, pristojnosti mestnih občin in zlasti širših skupnosti (regij) pa to še znatno obsežnejše. Za uresničevanje nalog teze naštevajo 6 virov financiranja: davki in druge dajatve, dohodki od premoženja, vlaganja zasebnega kapitala, posojila, javna posojila in obveznice ter sredstva države. Občina naj bi bila po tezah zakona ekonomska enota s svojim premoženjem in proračunom in dolžna gospodariti kot dober gospodar. Občinski organi, ki bodo vodili občino, naj bi bili: občinski svet (podoben sedanji skupščini le da bo manjštevilen), občinski odbor (izvršilni organ) ter župan, ki bo občino predstavljal in zastopal. Ker brez pravih pravil igre ne gre, so v tezah predpisani tudi potrebni akti občine. Volja ljudi V gradivu, ki smo ga skušali tokrat predstaviti, je velikokrat poudarjena prosta volja ljudi, da se organizirajo po svoji volji in izbiri. Jasno je, da bo tak pristop s postopnim "brušenjem" in zlasti z izkušnjami v določeni meri omejen. Ni pa malo tistih, ki se s spremembami ne strinjajo in menijo, da bomo s tem podrli edini sistem (sedanjih občin), ki v naši državi zadovoljivo deluje. Za konec predstavljamo mnenje predsednika Izvršnega sveta občine Kranj Vladimirja Mohoriča: »Organizacija mnogo manjših občin od sedanjih je dejstvo, ki ga predpisuje ustava in o umestnosti nove ureditve nima smisla razpravljati. Gre samo zato, kdaj do tega pride in kakšne bodo te nove občine. Kljub takemu uvodu, ob tem omenjam, da imam na področju uprave 40-letne izkušnje, znane pa so mi tudi predvojne ureditve, sem mnenja, da je prav sedanja ureditev najboljša, zlasti v razmerah, ko naša mlada država doživlja tako korenite in številne reorganizacije. Občina tako ostaja edina stalnica, na katero se da v tem položaju zanesti. Prebivalci večjih krajev, v katerih pričakujejo, da bodo sedeži bodočih novih občin, so za najavljene spremembe navdušeni, drugačno stanje pa je po manjših KS, ki bodo vključene v te nove občine. Predstavniki teh malih KS se mnogokrat obračajo na IS z vprašanji in željami, ali se ne bi dalo nove občinske organizacije preprečiti, saj se čutijo od večjih občin ogroženi. Sam vidim bistvene spremembe v tem, da imamo v današnji občini združeno državno upravo in lokalno samoupravo. Ločnica med njima je nejasna in mnogi mislijo, da je izvajanje državne uprave tudi stvar samouprave, saj mnogi delegati lokalne samouprave želijo vplivati na upravne odločbe, kar je protizakonito. Nova organizacija občin bo to prav gotovo onemogočila. Večina občanov se ne zaveda, da bo pristojnost občin samo na področju lokalne samouprave, sprejemanje lokalnih predpisov, morda razpolaganje z lokalnim premoženjem in morda delno razpolaganje s prostorom. S tem pa se te pristojnosti nehajo. Že pri skrbi za komunalo je potrebno opozoriti, da bo nujno povezovanje in dogovarjanje na višji ravni, saj bodo nove občine za te naprave že premajhne. Že v predvojnem času smo imeli ureditev, ki je podobna ponujenim novim zamislim. Predvojna ureditev je vse zadeve, ki so spadale v državno upravo prepuščala okraju, vendar takrat na tej ravni ni bilo nobene lokalne samouprave. In bojim se, da bo pri bodočem združevanju novih občin v pokrajine oz. regije prišlo do nekaj podobnega. Sedaj je čutiti celo tendence, da bi posamezna ministrstva svoje področje popolnoma obvladovala in bi na nižjih ravneh poslovale le izpostave posameznih ministrstev in torej ne državne uprave v celoti. Glede velikosti občin pa naj izrazim svoje mnenje, da so bile predvojne občine prevelike, to pa na temelju izkušenj o delu KS: KS z 6 - 7 tisoč prebivalci so popolnoma neučinkovite, v njih delujejo običajno poklicni tajniki, ki sicer skrbe za določene potrebe občanov (in celo izvršujejo nekatere naloge državne uprave) v nobenem primeru pa se prebivalci s temi KS ne identificirajo in ne vidijo problemov, ki bi jih morali samoupravno reševati. V nasprotju s tem pa so v KS na podeželju - velike od 1000 do 3000 občanov - zelo učinkovite, saj izpolnjujejo enega pomembnih pogojev: ljudje se med seboj poznajo. Povsem neživljenjski je predlog za delitev mesta Kranja in zdi se mi, da pogrevamo povojno ureditev občin kot komun, ki je še danes med ljudmi osovražena. Številne akcije in programi (Prešernovo gledališče, bazen, kranjski vodovod ...) v tej novi organizaciji ne bodo mogoči, potreb, ki jih zadovoljujejo pa ni mogoče zanikati. Bojim se, da gre v primeru priprave novih občin zgolj za kopiranje ali celo prepisovanje tovrstne organiziranosti Zahoda, popolnoma spregleduje pa se naše posebnosti, mnenje in izkušnje ljudi. Še v prejšnjem sistemu smo bolj znali prisluhniti ljudem. Zato sem mnenja, da vse pripravljeno še ni zrelo za objavo. K temu dodajam, da bi nujno morali vzporedno pripraviti novo organizacijo državne uprave, ki je neločljivi del tega procesa. S političnega vidika pa trdim: Demos si je zastavil kot cilj, poleg osamosvojitve, spremembo sistema, katerega pomemben del je tudi nova organizacija komunalnega sistema. Vendar priprave tega sistema sedaj nosi politična grupacija, ki ne predstavlja nikogar. V razmerah, v kakršnih smo, je potrebno počakati na izvolitev novega organa, ki bo dovolj kompetenten in legitimen.« Na zadnjo trditev se je predsednica Odbora za lokalno samoupravo Darja Lavtižar Bebler odzvala: »Odbor za lokalno samoupravo je, podobno kot vsi skupščinski organi pluralno sestavljen. Moje predsednikovanje še ne pomeni, da je s tem zagotovljena prevlada opozicije, saj večina članov zelo prizadevno sodeluje. Stranko g. Mohoriča SKD zastopa znani domžalski poslanec Ervin A. Schvvarz-bartl, za katerega lahko rečem, da je pri delu odbora izredno zavzet in konstruktiven.« rHDANisTifar inStitvt RKPTBUKK SLDVK.NIJE PREDLOG NOVIH OBČIN REPUBLIKE SLOVENIJE IN MOŽNA DELITEV NA 25 POKRAJIN Slovenski iskalci Ko sem včeraj pridirkal iz službe domov na kosilo z enour-no zamudo, me je zaradi tega spet pričakal ogenj v strehi, zato sem se brž, ko sem ugledal jezno ženino obličje, začel spravljivo posipati s pepelom: "Oprosti, nisem mogel priti prej, nekaj nepričakovanega je prišlo vmes in me zadržalo. Upam, da me niste čakali s kosilom!" Toda žena je kljub temu stresla iz sebe, kar ji je tlelo v duši: "Saj te nismo čakali! In kako naj bi tudi te, ko še nikogar ni! To je kot vkleto! Jaz sem kot burja pridivjala domov in pripravila kosilo, od vas pa nikogar od nikoder! Najraje bi vse skup vrgla skozi okno!" "Nikar no, škoda hrane, še bolj pa tvojega dela," sem jo skušal potolažiti, "kakšen dan se pač zgodi, da se vse zavleče. Kje pa sta otroka ?" "Toliko vem kot li," mije zabrusila žena, "sicer pa ni čudno, da se požvižgata na točnost, kojima daješ tako lep zgled!" "Torej bom spet jaz grešni kozel," sem rekel pomirljivo, "pa čeprav se mi niti ne sanja o tem, kaj je zadržalo otroka in kje!" "Sita sem tvojih izgovorov," je odvrnila in jezno pribita: "Kakršen oče, takšna otroka!" "No prav," sem rekel in se vdal v usodo, "ni mi do prepira, sem preveč lačen! Predlagam, da ju ne čakava več in kar kosiva. Ampak, kod pa se potika oče?" "Bogve," je jezno prhnila žena, "tvoj ljubi oče je že zjutraj odšel v Klub sivih panterjev in seveda spet pozabil na čas! Sicer pa me ne čudi njegovo pišmevuharstvo - kakršen sin, takšen oce. »jij ne nena\a pr0sim," sem znova obzirno poskusil pogasiti njeno upravičeno jezo, "name obesi krivdo za vse, kar gre narobe v tej hiši, in mir besedi!" "To je najlaže reči," mije brž odbrusila, "kuhati, čakati in skrbeti za red pri hiši pa je druga pesem! Povej, zakaj spet nisi bil točen!" "Saj sem hotel biti, in še kako točen," sem pohitel, "toda ravno, ko sem se odpravljal, je v uredništvo pridrvel dopisnik in kot iz topa izstrelil presenetljivo vest: v klubu poslancev sem izvohal, da spet iščejo novega mandatarja za novo vlado. Vidiš, le kdo hi ob takšni novici mogel domov? Vsi smo obtičali kakor na trnjih: kdo bo to? Še ni odločeno, je pojasnil dopisnik, šušlja se o treh imenih! In potem smo brž ukrepali: trije kolegi so zdrveli poizvedovat k trem strankam, jaz pa sem moral čakati v uredništvu na rezultate njihovega iskanja!" "Kaj? Zaradi neumnega iskanja novega mandatarja si se požvižgal na kosilo, "je zarobantila žena, "saj nisi več pri pravi! Te neumnosti počnete prav vsak dan, ko da vam je mandatar najbolj sveta stvar na svetu!" "Kaj morem ? Ko ga bodo našli, bom pač nehal! Dotlej pa vedi, mi smo najboljši časnik in vsakršna novica o iskanju novega mandatarja je za nas zlata jama!" "Doma pa prazen krožnik,"je odvrnila, "in kar naprej to hudičevo čakanje brez repa in glave!" V tem je prihlačal sin iz vrtca in ko je videl, kako naščeper-jeno sediva za prazno mizo, se je veselo namrdnil in rekel: "Dober dan očka, dober dan mami. Uh. sem lačen!" "Prav ti je, to je za kazen, ker se potepaš, "je rekla žena. "Saj se nisem, mami, iz vrtca sem pritekel naravnost domov," je poba odvrnil tako diplomatsko, da sem se mu moral veselo namuzniti. "Kaj pa si počel v vrtcu tako dolgo ? Ali ne poznaš na uro," ga je spet privila žena. "Z varuško smo se igrali skrivalnice "Mandatar" in bilo je tako fino, da nisem mogel domov, "je z žarečimi lici povedal sin. "Kaj, kaj," je debelo pozijala žena, "kaj to pomeni? Se zdaj že tudi v vrtcu igrate politiko?" "Ne politike, mami, "je začel razlagati, "igrali smo se "Poišči mandatarja". To je nova igrica. Vsi stopimo v krog in eden pove tole izštevanko: An, ban, pet podgan, štiri mačke, glej, dal bo gospodar, le do tri preštej! Najbolj bo iskan novi mandatar! In nato štirim zavežemo oči, mi se skrijemo, oni pa potem iščejo mandatarja!" "Neverjetno, "je osuplo vzkipela žena, "in zaradi te neumne igrice nisi prišel pravočasno na kosilo? Tako te bom za ušesa! "N0t 2,a danes naj mu bo," sem pomirljivo razsodil sporček in ravno, ko sem jima hotel povedati še moralni poduk, je prišla hči in me prekinila: "Živio vsem. Oprosti, mami, ker se zamudila. Uh, sem lačna!" "Pa ne, da si tudi ti pomagala iskati novega mandatarja," jo je zbodla nejevoljna žena. "Seveda sem! Le kako si to uganila, "je rekla hči in zvedavo pogledala svojo mamo, namrgođeno v obraz, kakor je nebo pred hudo uro. "Zato, punčka, ker nihče ne zna več početi ničesar drugega, "je odločno rekla žena, "to je kot vkleto. Toda če nameravate te vaše iskateljske igrice uganjati še naprej, naj si vsakdo poišče svojo kuharico ali pa svojo menzo!" "Le zakaj,"je posmehljivo rekla hčerka, "menda se z očkom ne mislita ločiti zaradi iskanja novega mandatarja!" "Smrklja predrzna," je jezno poskočila žena, "ti bom tako primazala, da boš videla tisoč mandatarjev!" Vendar pa je klofuto prihranila za drugič, ker je v tistem vstopil moj oče in kar sijal od zadovoljstva, ko je veselo rekel: "O, kako lepo vas je videti tako zbrane po kosilu! Ravno prav! Zaupal vam bom najbolj svežo novico, čeprav je za javnost še skrivnost!" "Da, prosim, "je jezno siknila žena, "presneto rada bi vedela, zakaj se vam moj trud ne zdi več vreden niti toliko, da bi prišli pravočasno na kosilo!" "Aha, noja, brez zamere, ampak prisežem. vse doslej smo imeli toliko premišljevanja, da mi kosilo še na misel ni prišlo! Mi, sivi panterji, smo spet iskali mandatarja za novq vlado,"je rekel in si pomenljivo mel roke. "Kaj tudi vi," sem se začudil, nakar je že sin navdušeno vzkliknil: "Mi tudi, dedek!" In potem je še hčerka enako navdušeno ponovila isto. Tedaj pa je žena poskočila kakor Jurija: "Dos t mam! Takšnim političnim obsedencem jaz ne bom več kuhala in vas čakala s kosilom, ne, primojduš, ne bom več vaša sužnja!" "Ah, nikar se spet ne prepirajmo, draga snaha, "je pomirljivo rekel oče, "saj bo vse drugače, ko bomo našli novega mandatarja vlade!" "Figo,"je planila žena, "kar iščite si mandatarja in si ga najdite, pa naj vam on kuha! Tudi jaz imam pravico do nekaj uric prostega časa, ko bom lahko s prijateljicami poklepetala in se lahko sprehodila po mestu. Tudi jaz si želim vsaj malo sprostiti duha in si napasti oči! In konec koncev, morda pa bom kod celo staknila kaj primernega za novega mandatarja nove vla-de' "Seveda, mami, bravo," smo ji navdušeno pritrdili v zboru in pri tem upali, da bomo končno vendarle prišli do svojega težko zasluženega kosila. Pavel Lužan Andrej Žalar Ideja o Gospodinjski šoli v Adergasu ni sanjarjenje Za začetek enoletna šola posebnega pomena Kar zadeva šole nasploh, drži, da ideje nikdar niso zaživele čez noč. Tudi ob pobudi za Gospodinjsko šolo v Adergasu je treba to upoštevati. Sicer pa bi bilo v želji, za ohranitev objekta samostana, kot vseslovenskega kulturnega spomenika v Adergasu na eni strani in ob zamisli o pridobitvi za kraj, območje tega dela kranjske občine in najbrž kar celotne Gorenjske na drugi, preveč zaletavo spregledati vedenja, ki jih imajo s temi šolami na primer naši sosedje oziroma v alpskih deželah Evrope. Velesovo, 19. marca - Pravzaprav pa bi v tem trenutku lahko programsko vprašanje Gospodinjske šole, vsaj te v Adergasu, zaradi katere je krajevna skupnost Velesovo minuli teden v petek pripravila javno tribuno in nanjo povabila tudi nekaj najbolj odgovornih iz republike in občine, najmanj izenačili, če ne celo pustili v ozadju. Osnovna želja in namen sta pravzaprav bila, ali se bo ideja, kot sta povedala predsednika sveta KS Franci Čebulj in predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros, ki je nastala v še predvolilnih shodih in razmišljanjih o gospodarjenju in vzdrževanju objekta samostana v Adergasu, uresničila ali ne. V občinski skupščini, kot je zavšek ob izjavi, da je tovrstnih povedal Vitomir Gros, lani ide ja ni naletela na "navdušen sprejem". Vendar, kot je pojasnil predsednik izvršnega sveta občine Kranj Vladimir Moho-rič, je hvalevredna pobuda iz KS (takšno priznanje kraju za razmišljanje o šoli je bilo v petek večkrat poudarjeno) dobila ne le podporo, marveč celo odločitev za to v izvršnem svetu. Začeli so se tudi pogovori in tudi že priprave skupaj z ministrstvom za šolstvo in šport. Nenazadnje je tudi lanska anketa na Gorenjskem sejmu o tovrstni šoli (sicer po zgledu koroških) dobila veliko podporo pri vprašanih. Vendar pa sta vojna in denar potem bila tista, ki sta "umirjala pospešek" v tej smeri. Tudi minister za šolstvo in šport dr. Peter Vencelj je po nedvoumni pohvali namestnice ministra za turizem Marije Be- idej pa tudi želja v Sloveniji precej, da pa to v Velesovem oziroma Adergasu tudi sam podpira, "pregnal" nekakšno tesnobo, še bolj pa najbrž kar številne očitke, če bi bilo stališče ministrstva do šole v Adergasu negativno. Zato so temu sledila takoj bolj konkretna vprašanja, povezana s programom, trajanjem šolanja, vsebino... S tem v zvezi tako v občini in v ministrvu za šolstvo delo že teče. Način in organiziranost tovrstnih šol pri sosedih na Koroškem, tudi v Nemčiji, sta pri nas že precej dobro znana. Tovrstne šole imajo tudi druge alpske dežele v Evropi in švicarska bi bila po izjavi ministra Venclja lahko še zanimivejša. Vendar program, po razlagi predsednika izvršnega sveta Mohoriča in ministra Venclja kljub današnjemu stanju pri Slovo od mladosti Nadaljevanje z 9. strani trirati moč posameznika - doslej bi lahko govorili o nekakšnem predsedniškem sistemu vodenja stranke - in omogočiti promocijo več različnih vodilnih ljudi. Večjo vlogo tako dobiva Svet stranke, ki je sicer tudi kadrovsko racionaliziran in s tem bolj operativen, Izvršni odbor naj bi bil po novem sestavljen resorno, do večje, tudi javne vloge pa naj bi prišli tudi podpredsedniki stranke. Pričakujemo, da bo na kongresu pri-šo do nekakšnega uravnoteženja različnih sli znotraj stranke - posebno vlogo pri tem ima tako imenovani podjetniški krog, ki je vedno bolj neizogibna kapitalska osnova delovanja (vsake) stranke. Pri spremembah programa stranke bi kazalo omeniti morda le včasih dokaj žolčne razprave o demilitariza-cijski programski usmeritvi LDS, ki mora slediti spremenjenim razmeram. Največja pridobitev LDS pa je seveda predlog za izvolitev dr. Janeza Drnovška za predsednika stranke. Prepričani smo, da bomo svoj položaj na slovenskem političnem prizorišču okrepili in si na volitvah občutno izboljšali svoje parlamentarne moči. Ta kongres je seveda tudi pomembna promocija ob vstopu v volilni boj.« Demokratični kompromis Jože Dežman, predsednik LDS Radovljice: »Bistvene spremembe, ki so se v stranki zgodile v pripravah na kongres, so izhajale iz nezadovoljstva nad dosedanjim načinom vodenja stranke, saj je koncentracija moči v eni osebi preprečevala notranjo dinamizacijo in promocijsko sposobnost. Disperzija vodenja stranke bo omogočila razpoznavnost prisotnih frakcij v stranki, kar štejemo za obogatitev. Tu gre za podjetniški del, ki s predsedstvom dr. Drnovška dobiva svojo makroekonomsko zaokrožitev, pragmatična frakcija bo okrepila občinski blok - tehnično operativni in komunikacijski del, svoje pravo mesto pa bo našel tudi tako imenovani ZSMS-jevski del, ki je do sedaj predstavljal okostje stranke, in ženska frakcija. S tem se odpira možnost bolj, tudi navzven, izraženih znotrajstrankarskih aktivnosti, s čimer dobiva stranka novo kvaliteto. To "pragmatično kompromisar-stvo" odpira širino stranki in omogoča njeno širšo uveljavitev. LDS je v trenutnih razmerah na slovenski politični sceni na najboljši poti, da se znebi imidža "užaljenih političnih strmoglavcev" in v veliki meri odgovorna za možne razrešitve. Čas bo kmalu pokazal, ali je smotrna takojšnja participacija na oblasti, ali kreativno snovanje nove koalicije za prevzem oblasti po novih volitvah. Večja tendenca za aktivno sodelovanje pri oblasti je prisotna, k temu pa dodajam, da bi bilo to potrebno vidno izraziti tudi na občinskih ravneh.« Projekt prevzema oblasti Zoran Thaler, član IO LDS Škofja Loka: »V programu nas, ko so matere zaposlene, ko se hranimo na hitro in po različnih obratih, ko se dekleta ne učijo več gospodinjskih spretnosti in vedenja pri materah, doma, ne gre razumeti, kot vračanje za sto let v miselnost, naj bo "žena za štedilnikom, mož pa za krmilnikom", marveč naj pomeni višjo gospodinjsko kulturo doma in v dejavnostih, ki jih kraj v razvojnih težnjah ima. V Sloveniji pa sta turizem in kmetijstvo panogi, ki bi jima bila takšna šola s primernim programom ne le opora, ampak tudi razvojna spodbuda. Kraju, Adergasu, bi brez ekološko nevarnih posegov pomenila tudi (dodatne) različne oblike poslovnosti in dejavnosti, vseslovenskemu kulturnemu spomeniku pa ne le obvarovala pridobljeno pati-no,*marveč dala tudi pravšnjo funkcionalnost in neke vrste gospodarno privlačnejši pomen in izgled. Ob občinski in republiški pripravljenosti za uresničitev takšne bodoče realnosti pa ne gre biti "sanjavo zaletav". To velja tako za uresničitev ideje, kot za opredelitev njene programske širine; slednje vsaj na samem začetku. Čeprav je osnovni razlog za uresničitev zamisli denar, se je treba zadeve tudi iz drugih razlogov lotevati postopoma. Minister za obrt Viktor Brezar je bil pri tem še posebno jasen. Najprej naj odločitev prineseta krajevna skupnost in občina, pripravi naj se projekt, predstaviti ga je treba širšemu, gorenjskemu prostoru, pridobiti morebitno sponzorstvo, potem pa se bosta vlada in ministrstvo prav gotovo tudi vključila. Morda je prav ta pogled pripomogel h končnemu odgovoru LDS, ki bo obravnavan na bližnjem kongresu, glede na program iz zadnjega kongresa v Zagorju, ni bistvenih sprememb, tako da je očitno, da program sploh ni temeljni motiv sklica tega kongresa. Cilj kongresa je kadrovska konsolidacija stranke po izkušnjah obdobja od prvih svobodnih volitev in dveletnega parlamentarizma. Seveda smo pri dopolnitvah programa aktivno sodelovali - sam osebno seveda predvsem v delu, ki se nanaša na zunanjo politiko - tako da na program ne pričakujem posebnih pripomb. Prihod dr. Janeza Drnovška je zelo elegantna rešitev v obojestransko korist in zadovoljstvo: dr. Drnovšek si pred volitvami pridobiva sorazmerno razvejan in kvaliteten strankarski predvolilni aparat, stranka pa seveda ugledno in popularno ime, ki ob krizi vodenja stranke veliko pomeni. Odmik od predsedniškega sistema bo omogočil LDS, da uresniči deklarirani pluralizem, tolerantnost in po-livalentnost stranke, koncentrirana moč in vpliv v dosedanjem predsedniku, vodji poslanskega kluba in predsedniku IO pa tega ni dovoljevala. Večina nas pričakuje, da se bo sedaj stranka resno oprijela projekta prevzema oblasti ali vsaj participacije pri tem. Odgovor na to vprašanje mora dati kongres. Pri tem so seveda pomembne kalkulacije učinkov na prihodnje volitve. Sam sem prepričan, da mora stranka Čimprej na to pot, saj bi bil imidž dokazane sposobnosti in uspešnosti vladanja pomemben, hkrati pa bi si nabrali tudi izkušenj. Seveda so legitimna Ob nenavadni in predvsem pohvalni pobudi iz krajevne skupnosti Velesovo za ohranitev in funkcionalno opredelitev kulturnega spomenika v Adergasu so javno tribuno v petek podprli Petro! Kranj, Gorenjska kmetijska zadruga Cerklje, Socialdemokratska stranka Kranja, Gorenjski glas. Radio Kranj in Av-toprevoznik Miha Zorman iz Dvorij. in dogovoru glede Gospodinjske šole v Adergasu DA ali NE, kot je sklicatelj naslovil javno tribuno. Realnost je, po oceni ministra Venclja, da Adergas dobi takšno šolo, vendar naj bo začetek v enoletni ali celo krajši. S tem v zvezi pa je treba narediti projekt (prostori, oprema, kadri, program..., denar za to). Predstaviti ga je tudi drugim gorenjskim občinam in izključeni naj ne bi bili tudi drugi sponzorji. Možnosti, kljub pomanjkanju denarja, so, čeprav to ne bi bila srednja šola. Vendar pa zaradi tega njena kakovostna vrednost ne bila nič manjša, verifikacija znanja in uspešnosti pa bi se na ta način preverjala in potrjevala najprej skozi prakso in čez čas nenazadnje pokazala lahko tudi še kaj več. Letos možnosti za kaj več kot pripravo takšnega projekta in njegovo materialno oceno v občini ni. Prihodnje leto bi se morda vendarle že lahko pogovarjali tudi o denarju oziroma različnih virih za začetek šole v Adergasu. Osnovno zagotovilo za nadaljevanje v petek nedvoumno pojasnjene opredelitve pa gre najbrž razumeti kar v kraju samem. Tako kot je bila pobuda za to morda komu nenavadno misel in odločitev za pripravo projekta "rojena v kraju oziroma krajevni skupnosti, in podprta v občini", jo je treba zdaj tudi v nadaljevanju nakazanih in dogovorjenih razpletov tudi še naprej spodbujati in preverjati. Če ne prej, ob letu, bo aktualno v kraju najbrž vprašanje: Gospodinjska šola, v startu DO ENOLETNA SOLA, POSEBNEGA POMENA - KDAJ. tudi mnenja, da je potrebno počakati, pustiti drsenje navzdol in na tak način na prihodnjih volitvah vnovčiti negativni kapital drugih. Seveda je čisto nerealno pričakovati na Slovenskem absolutno večino. V vsakem primeru bodo potrebne koalicije in mi si prizadevamo za trdno sredinsko, relativna večina pa seveda nosi pravico do mandatarstva. Pri tem veliko pričakujemo.« Tržičani bomo sodelovali Marjan Švab, predsednik LDS Tržič: »Bližnjemu kongresu predloženi program pomeni nadaljevanje programa sprejetega že na zadnjem kongresu v Zagorju. Veseli nas, da je večji poudarek dan gospodarstvu in racionalizaciji države, saj sta to, v razmerah, v kakršnih smo, zagotovo najpomembnejši nalogi. V Tržiču pripomb na program nimamo, bomo pa pozorno sledili poteku kongresa in se po potrebi tudi vključevali. Velika pridobitev stranke je novi predlagani predsednik dr. Drnovšek, seveda pa bo njegova vključitev v LDS koristila tudi njemu.« Pomembne so kadrovske spremembe Anton Požar, predsednik LDS Jesenice: »Od kongresa ne pričakujem nič presenetljivega, ne verjamem, da bi prišlo do kakšnih posebnih zapletov. V naši stranki so bile razne zadeve jasne že mesec prej, sprememb zdaj ni pričakovati. Nekaj jih je v statutu, ki pa so seveda lahko zelo pomembne, najpomembnejše pa so bile v Liberalno - demokratski stranki kadrovske spre- ' Alenka Kovšca Gospodinjska šola, da ali ne? Pišemo leto 1910. Cankar je na višku literarne moči. Nastane eno njegovih najboljših gledaliških del Hlapci - analiza upodobitve slovenskega narodnostnega značaja. Ubogi slovenski narod. Po 50 letih igranja Hlapcev jih doživim spet v živo. Naslov je drugačen: Gospodinjska šola, da ali ne?, vzdušje in sporočilnost podobna. Adergas - prostori KS v starem samostanu. Kljub improvizaciji ni napake, vsak odigra svojo vlogo. Nastopajoči: gospod Vencelj, gospod Mohorič, gospod Gros, gospod Kne, povezovalec gospod Čebulj, prišepetovalec gospod Žalar. In da ne pozabim še ženska vloga v osebi gospe Bezavšek, namestnice ministra za turizem, med gledalci pa minister Brezar. Pišemo petek, 13. marca 1992, ob 18. uri. V normalnih razmerah se lak dan na večer podaš v gledališče, se usedeš k prijetnemu klepetu z družinskimi člani, greš na rekreacijo ali pa si preprosto samo oddahneš. Vendar, vabilo na javno tribuno je vabljivo Gospodinjska šola. da ali ne* Priznam, moj prvi refleks je. ne! Gospodinjskih šol pa ne! Preveč "diši" po starem, zatohlem. Vzamem si čas, zbiram informacije in izvem. To ni tisto po starem, to je nekaj modernega. Tu bodo usposabljali dekleta za kmečki turizem, tu bo center za dvig gospodinjske kulture. To mi že zadiši. Ja, to bi pa bilo lahko tisto, jaz pa sem se bala... S seboj peljem še kolegico. Tudi ona je za tak koncept in me utrjuje v prepričanju, da bi šlo lahko za nekaj, bom rekla, pozitivnega. Povem po pravici. Sem proti enospolnim šolam, sem proti inter-natskemu tipu šole v samostanu, sem proti usposabljanju deklet za gospodinjske pomočnice svojim "boljšim"polovicam, sem proti enoznačnemu opredeljevanju ženske vloge kot matere, gospodinje, kot neskončno ljubeznive, hrepeneče po žrtvovanju, razdaja nju za druge. Še pred časom sem imela skorajda averzijo do feministk, zoprnih emancipirank, ko niti nisem vedela, kaj hočejo. Danes sem postavljena v vlogo, da poslušam, javna tribuna ni namenjena dialogu ... samo poslušam. V prvem dejanju mi gospod Mohorič pojasni. Ne, saj ne gre za šolo, ki usposablja za turizem, podpira šolo, ki usposablja za vodenje gospodinjstva - doma, v hiši, na posestvu. Slikovito pove, da smo že tako daleč, da ženske delajo, družina pa mora jesti nekaj na hitro pripravljenega. Slovenske ženske ne znajo gospodinjiti, nerodne so, saj jim tako povedo tudi v Avstriji. Avstrijci porabijo leto. dve, da jih naučijo, kako je treba... Oni že vedo. oni imajo gospodinjske šole... in tam se usposabljajo tudi naša dekleta. Ubogi narod. Ženske ne prenašajo več svojih znanj na hčerke ali pa tudi že matere ne znajo več... Drugo dejanje: minister Vencelj povzame del razprave, odkrito pove, kako je z možnostjo za odprtje šole, pove, da tudi on misli, da so dekleta žrtve, saj niti svoje vloge več ne morejo odigrati -vloge dobre gospodinje. Niso pripravljene na zakon, ne znajo kuhati, šivati... Potrebno je dvigniti gospodinjsko kulturo. Ja, pravi, strinjam se z gospodom Mohoričem: ženske v gospodinjsko šolo, moški pa v teritorialno obrambo. To mora biti. Minister ni spregledal najinih zbeganih obrazov. Izkoristi priložnost, da je v tej igri možno tudi improvizirati. Vrv potegne nazaj. Razloži, da je tudi za fante dobro, če znajo kuhati. Gospod Mohorič mu malce pritrdi, da ne bi izpadel kot dober moški šovinist. Gospod Kne nam v medgovoru še pojasni, da imajo pedagogi po 45 letih priložnost, da se posvetijo svojemu poslanstvu, ki ga doslej niso mogli uresničiti. Pove, da je tudi taka šola priložnost. Nič se ne boji. da ne bi bilo kadra. Tisti, do sedaj zatajevani bodo že znali. Preskočimo v tretje dejanje. Več ali manj je jasno, da v tem koncu kakšne dobre gospodinjske šole v funkciji turizma ne bo. Lahko pa zberemo denar po Gorenjskem in ustanovimo enoletno, potem bo pa že steklo... Nobenemu od sogovornikov ne pride na misel, da bi razmišljal, da je možno večje učinke doseči na ravni splošno izobraževalnih šol. Da je kulturo zdravega prehranjevanja možno dvigniti v osnovnih in srednjih šolah in to za vso populacijo. Nič ne povedo o tem, da je z dvigom splošne ravni izobrazbe možno kuhati, delati in pripravljati hrano bolje. Ne, saj tem razpravljalcem sploh ne gre zato. Medtem ko si Japonci kot narodov izobraževalni cilj postavijo, da bi 90 odstotkov populacije zaključilo vsaj višjo izobrazbo, bi mi uvajali enoletne gospodinjske šole. Pa še tega ne zveš, ali kot nadaljevanje osnovnošolskega šolanja ali kot desert po srednjem šolanju. Odhajam z javne tribune: Gospodinjska šola. da ali ne? Izrekam svoj da za moderen koncept šole, ki bo vprid dvigu gospodinjske kulture, kulture naroda in razvoju turizma. Izrekam svoj glasni NE za ponovno oživljanje delitve dela med spoloma, za delitev vlog, v kateri je prvobitna funkcija ženske, da se udej-stvuje predvsem na praktičnem znanju in njeni uporabi, v funkciji "dobre" žene in matere. Zavem se, da nisem gledala Cankarja. Dogaja se danes, zdaj, konec 20. stoletja. Zbudim se v sivo jutro. Mraz prejšnjega večera se še vedno plazi po moji notranjosti. Kljub svoji politični angažiranosti, se lotim tipično "ženskih " del. Naši trije fantje pa, kot da bi čutili. Najmlajši speče sadno pito, ta velik posesa sobo, ta največji pomije posodo. Potem zadovoljni odidemo v naravo, se igramo kocke in si skupaj ogledamo dober film. Tak je naš dan. V naš dom kljub sivini sije sonce. Ko zvečer pogled seže na knjižno polico, se ustavim pri Cankarju, ponovno ga vzamem v roke - do petka, 13. marca 1992. sem mislila, da berem le literarno klasiko. , membe. Po mojem mnenju je kongres sklican v veliki meri tudi zaradi pomembnih kadrovskih sprememb v vodstvu. »Liberalno - demokratska stranka Jesenice je bila zelo aktivna v pragmatični frakciji s podjetniško strujo in bili so do-iočeni predlogi. Ko pa je v stranko vstopil dr. Janez Drnovšek, smo bili zadovoljni. Podjetniška frakcija bo tudi s podpredsedniškim mestom imela večji vpliv. Člani stranke kak- šne posebne krize v stranki nismo čutili, nikoli ni bilo vprašanje o programu, ki ostaja enak, kot je bil, pojavila seje le kriza vodenja. Z dr. Janezom Drnovškom pričakujemo na naslednjih volitvah zelo veliko, velik odstotek in s tem na možnost vpliva na prihodnjo sestavo vlade. Najbrž bomo postala ena najmočnejših, če ne že naj; močnejša sredinska stranka, k< bo imela v Sloveniji pomemben vpliv.« KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Mlekarne vse težje zagotavljajo denar za plačilo mleka Plačilo v denarju - in v siru Kmetje, ki oddajajo mleko v kranjsko Mlekarno, bodo plačilo za 30 odstotkov mleka prejeli do 24. marca. Kranj, 17. marca - Število kmetij, ki oddajajo mleko, se sicer v Sloveniji zmanjšuje, vendar pa količina odkupljenega mleka še vedno narašča. Ker so se po slovenski osamosvojitvi poslabšale možnosti za prodajo na Hrvaško, izvoz pa ni posebej zanimiv, so se mlekarne znašle v položaju, ko so se jim zaloge sira povečale prek normalne količine. Posledice občutijo tudi kmetje. Anton Terček, vodja kooperacije v škofjeloški kmetijski zadrugi, je povedal, da v njihovi finančni službi še dva dni pred rokom plačila mleka niso vedeli, ali bodo zbrali dovolj denarja, vendar jim je z velikimi težavami to nazadnje vendarle uspelo. Kmetje so dobili plačilo tako kot ponavadi, do sredine meseca, oz. če smo še bolj natančni: denar jim je bil na račune v hranilno-kreditnih službah nakazan 16. marca, ker je bila 15. nedelja. Da bi vsaj nekoliko zmanjšali zaloge sira in ublažili finančne težave, so kmetom nekaj mleka plačali s sirom. Večina je dobila po 2,5 kilograma sira edamca in po. kilogram masla, tisti, ki oddajo največ mleka, pa po tri kilograme sira in po dva kilograma masla. V mlekarni so na ta način zmanjšali zaloge sira za 2500 kilogramov oz. za količino, ki približno ustreza dvodnevni proizvodnji. Kmetje so tolikšne količine sira in masla sprejeli z razumevanjem (mlekarna je namreč zadružna); vprašanje pa je, kako bi reagirali, če bi jim ponudili večje količine. Ob zadnjem povečanju odkupne cene mleka so v zadrugi podražili samo kon-zumno mleko, ne pa tudi mlečnih izdelkov. Nasprotno: sire so pocenili za 15 do 20 odstotkov. Tovrstna prodajna akcija traja že tri mesece in se bo še nadaljevala, dokler v ne bodo ocenili, da so se zaloge zmanjšale in prodajne možnosti izboljšale. "Zelo nas skrbi, kako bo v prihodnje," pravi Anton Terček in poudarja, da predelajo v sir že 80 odstotkov vsega odkupljenega mleka in da so nekaj mleka dali predelati celo v mlečni prah, za katerega pa za zdaj še ne vedo, koliko bodo zanj iztržili. Podobne težave imajo v kranjski Mlekarni, kjer so kmetom do sredine meseca (do 16. marca) plačali 70 odstotkov mleka, razliko pa jim bodo do 24. marca. Kmetom so ponudili tudi plačilo mleka s sirom. Ker je bila cena ugodna in za najmanj trideset odstotkov nižja od maloprodajne (gauda je bila po 380 tolarjev, druge vrste po 400, medtem ko so v njihovem diskontu cene od 550 tolarjev dalje), je bil odziv dokaj dober, saj so kmetje pokupili toliko sira, kot ustreza vrednosti dvodnevnega odkupa mleka. Kmetom bodo sir zaračunali pri plačilu razlike, ki jo bodo prejeli do 24. marca. Namestnik direktorice Jernej Jeglič je povedal, da delno plačilo mleka s sirom (in drugimi mlečnimi izdelki) predvideva tudi letna pogodba med mlekarno in zadrugami in da so se tokrat za zamik plačila ter za plačilo s sirom odločili na sestanku s predstavniki mlekarne, zadrug in družbenih posestev. V gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju že od sredine lanskega leta ne morejo plačevati mleka do 15. v mesecu, ampak ga plačujejo od 20. do 30., odvisno od tega, O krmljenju krav in prašičereji škofja Loka - Škofjeloška enota gorenjske kmetijske svetovalne službe prireja danes, v petek, ob 9. uri v sobi kmetijske zadruge v Škofji Loki predavanje z naslovom Prehrana goved in prehod na poletno krmljenje krav. Predaval bo prof. Andrej Orešnik. V sredo, 25. marca, ob 9. uri pa bo na istem mestu še predavanje o oživljanju prašičereje na kmetijah. Predaval bo ing. Matjaž Meglic.• C Z. Sedem (nadležnih) vprašanj za kmetijskega ministra Kakšna bo usoda zaposlenih v kmetijstvu Kdaj bo minister kmetom in državljanom Slovenije pojasnil, da bodo od zakona o denacionalizaciji imeli največ koristi Cerkev in tuje plemstvo? Ljubljana, 17. marca - Republiški odbor sindikata kmetijstva in živilske industrije ter predstavniki štirinajstih kmetijskih delovnih organizacij so pred opozorilno stavko slovenskega delavstva naslovili na republiškega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Osterca sedem javnih vprašanj. Prvo vprašanje: Kakšna bo pri uveljavljanju zakona o denacionalizaciji usoda 11.600 zaposlenih v kmetijstvu in v dejavnostih, ki so neposredno povezane s kmetijstvom? Drugo vprašanje: Kako namerava minister nadomestiti izpad v pridelavi hrane, ki bo nastal zato, ker bodo po zakonu o denacionalizaciji zemljo v glavnem dobili nekmetje, cerkev, plemstvo, tujci in številni dediči nekdanjih kmetij? Sindikat kmetijstva in živilske industrije je javna vprašanja argumentiral s podatki, da je v družbeni lasti manj kot desetina vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji in da na teh zemljiščih pridelajo 54 odstotkov vse odkupljene pšenice (40 tisoč ton), 84 odstotkov koruze (39 tisoč ton) in 85 odstotkov vsega odkupljenega svinjskega mesa (33 tisoč ton). Posestva imajo manj kot pet odstotkov vse živine v Sloveniji, pa "pridelajo" 26 odstotkov vsega govejega mesa (12.700 ton) in osem odstotkov vsega mleka. Tretje vprašanje: Kateri kontrolni mehanizmi za zaščito cen osnovnih živil bodo veljali v monopolno organiziranem kmetijstvu in predelavi? V kmetijstvu bodo dobile monopol družinske kmetije, s sprejetjem zakona o zadrugah bo nastal monopol (zadrug) tudi v večini predelovalnih podjetij. Četrto vprašanje: Kako se bo kmetijstvo razvijalo po načrtni likvidaciji družbenega sektorja, ki je združeval vrhunsko stroko in bil na evropski ravni? Šesto vprašanje: Kaj se bo /godilo / ogromnim premoženjem kmetijskih delovnih organizacij, ko bodo družbena kmetijska posestva razdrobljena? Sedmo vprašanje: Kdaj bo minister pojasnil kmetom in državljanom Slovenije, da bodo od zakona o denacionalizaciji imeli največ koristi cerkev in i uje plemstvo, manj pa kmetje'.' kdaj dobijo denar za prodani sir. Za vsak mesec napravijo razpored o tem, v katerih naseljih bodo dobili denar za mleko prej in v katerih pozneje. Da ne bi bili vedno na slabšem kmetje iz istih naselij, vrstni red menjajo iz meseca v mesec. Enak plačilni rok (do enega meseca) velja tudi za živino in les. Ker sta mlekarna in lesna predelava del zadruge, kmetje prodajne in finančne probleme razumejo ali vsaj poskušajo razumeti. V zadrugi doslej kmetom še niso nikdar mleka plačali s sirom (lani so raje najeli posojilo), sicer pa imajo kmetje možnost, da sir prostovoljno kupijo po ugodni ceni in da ga plačajo z mlekom. Zadruga pa je kmetom omogočila tudi to, da lahko do višine mesečnega izkupička za oddano mleko na- bavljajo v zadružnih trgovinah s kmetijskim reprodukcijskim materialom v Srednji vasi in v Bohinjski Bistrici. • C. Zaplotnik Zakon o zadrugah je sprejet Če se bo vmešavala politika, bodo težave Franc Sajovic: "Vsi - kmetje, zadruge, predelava - smo na isti ladji in kakor jo bomo zibali, tako se bomo imeli." Kranj, 17. marca - Republiška skupščina je na zadnjem zasedanju po letu zapletov in blokad le sprejela zakon o zadrugah. Čeprav zakon ni pomemben samo za kmete, ampak tudi za obrtnike, graditelje, potrošnike in za druge, pa so ga najbolj nestrpno pričakovali v sedanjih kmetijskih zadrugah, kjer so se že nekaj časa pripravljali na organiziranost po klasičnih zadružnih načelih; precej manj navdušeno pa so zakon pričakali v treh gorenjskih klavnicah (Jesenice, Radovljica in Škofja Loka) ter v kranjski mlekarni, ki so na spisku podjetij, v katerih bodo zadruge lahko uveljavljale 45-odstotni delež. Kako zakon ocenjujejo v zadrugah, v kmetijsko-predelovalnih podjetjih in na kmetijah? Miro Duič, direktor M-Mesoiz-delki Škofja Loka: "V našem podjetju se že od vsega začetka nismo strinjali z vsebino zakona, po katerem bi lahko le zadružne in kooperantske organizacije uveljavljale svoje deleže v klavnicah, mlekarnah in v drugih kmetijsko predelovalnih podjetjih. Po tej logiki bi tudi Mesoiz-delki morali dobiti določen delež V trgovini, trgovina pa bi spet lahko naprej uveljavljala svoje zahteve. Če bi zadruge dobile krompirjevo skladišče v Naklem. Ko bo zakon izšel in bo začel tudi formalno veljati, bomo sklicali organe, da bodo pripravili zadružna pravila, nato pa bomo sklicali občni zbor. Kmetje so se odločili za zadružne deleže v znesku 500 nemških mark oz. v ustrezni tolarski protivrednosti. Polovico zneska so že plačali, pol pa še bodo. Doslej je pristopne deleže vplačalo 182 kmetov, kar je šestdeset odstotkov vseh. ki so kar-korli sodelovali z. zadrugo." Franc Sajovic, direktor tržiške kmetijske zadruge: "Zakon o zadrugah je sicer sprejet, vendar pa Ivana Valjavec, direktorica M-Mlekarne Kranja: "Zakon o zadrugah, ki je bil po številnih zapletih vendarle sprejet, ho v bližnji prihodnosti verjetno dobil tudi izvedbene akte. Takrat bo tudi znano, kako bo potekalo lastninjenje. Naša mlekarna sodeluje s petimi kmetijskimi zadrugami, ki pa niso specializirane. Verjetno bo nastalo potreba po razlikovanju med proizvajalci mleka, pridelovalci krompirja, sadja in drugih pridelkov. Ko ho do lega prišlo, bodo tudi kmetje, ki oddajajo mleko, lahko bolje sodelovali pri reševanju skupne problematike." največ 30 odstotkov, bi bilo po moji oceni še najbolj realno, vendar zdaj odstotki niti niso toliko pomembni. Zanesljivo pa je bolje, da pri lastninjenju sodelujejo znani partnerji, namreč - kmetijske zadruge, kot da bi privatizacija potekala prek agencije. Kako naprej? Najprej se moramo o vsem pogovoriti v okviru poslovnega sistema Mercalorja, potem pa se bomo začeli dogovarjati z zadrugami. Če bo pri tem prevladala praktičnost, bo vse v redu; če pa se bo vmešavala politika, bodo verjetno težave." Viktor Frelih, direktor kmetijske zadruge Naklo: "Zadruga bo skladno z zakonom dala podatke kmetijskemu ministrstvu, koliko mleka smo oddali v kranjsko mlekarno in koliko živine v jeseniški) in škofjeloško klavnico. Pričakujemo, da bomo sami ali skupaj z drugimi zadrugami imeli v upravnih odborih teh podjetij svojega predstavnika in da bomo lahko vplivali na njihovo gospodarjenje in poslovanje. Kar zadeva vračanje zadružnega premoženja, bomo skupaj z drugimi zadrugami uveljavljali svoj dele/ v kranjski Mlekarni: zahtevek pa bomo dali tudi za nekdanje v Uradnem listu Slovenije doslej ni bil objavljen, tako da še ne poznamo vseh podrobnosti. V trži-ški zadrugi bomo skladno z novim zakonom pripravili nov statut in zadružna pravila, se dogovorili za višino zadružnega deleža in sklicali občni zbor. Upamo, da bomo vse to opravili do polletja in da bomo drugo polovico leta začeli že na novo organizirani. Kolikšen bo zadružni delež, bodo odločili kmetje; jaz zagovarjam stališče, da mora biti visok oz. vsaj tisoč nemških mark. Ob deležu sto mark ne bo nihče čutil pripadnosti zadrugi niti ne odgovornosti za njeno poslovanje Zadruga bo skupaj z drugimi uveljavljala svoj delež le v kranjski Mlekarni in v škofjeloških Meso-izdelkih. Ne strinjamo se s tem, da bi vsa družbena zemlja brezplačno prešla v republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, saj smo jo dvajset hektarjev kupili z lastnim denarjem oz. brez vsakršne družbene pomoči. V n-žiški občini bosta po novem dve zadrugi, poleg nase še zadruga v Lomu, ki jo bo ustanovilo 32 kmetov in za katero se doslej še ni odločilo deset največjih lom-Ijanskih kmetov."• Č. Zaplotnik Delo se šele začenja Zakon o zadrugah je sprejet. Za nekatere je cilj s tem dosežen in delo opravljeno, za druge se šele začenja. Delo ne bo lahko. Še najlažje se bo organizirati po novih, klasičnih načelih zadružništva, težje bo dobiti deleže družbenega kapitala v klavnicah, mlekarnah in drugih podjetjih s spiska in sedeže v upravnih odborih podjetij, še težje pa bo dobiti nazaj premožen je. ki je bilo zadruga m odvzeto z likvidacijo zadružnega premoženj, pa sredstva, ki so bila združena aH prenesena na družbena podjetja. Posel, ki mu lahko rečemo "uresničevanje zakona o zadrugah" se bo še bolj zapletel na območjih, kjer bo iz sedanjih zadrug nastalo več zadrug in kjer se bodo pojavila vprašanja, kako razdeliti zadružno premoženje, kdo je pravni naslednik krivično odvzetega premoženja, kaj z zadružnimi domovi, ki jih niso gradili samo kmetje - zadružniki, ampak tudi delavci, kuj ho z zemljo, ki so jo zadruge kupile iz lastnih sredstev in brez vsakršne družbene pomoči... Vprašanj je veliko in še več jih bo. Na nekatera bodo lahko odgovorili v zadrugah in na kmetijah, na druga bodo morali poiskati odgovore v vladi in v pristojnih ministrstvih, pa v arhivih in na sodiščih. Advokatom in pravnikom delci še ne bo zmanjkalo, veliko jim ga je naložil že zakon o denacionalizaciji, malo pa jim ga je dodal še zakon o zadrugah. V zadrugah zdaj čakajo na to, da bo zakon objavljen v Uradnem listu Slovenije in da bo začel veljati: pričakujejo tudi nekaj podzakonskih aktov, potem pa bodo "pljunili v roke" in se začeli pripravljali (kjer se še niso) na organiziranje po novem. Za kmete bo najbolj aktualno vprašanje, kako globoko bo treba seči v žep za plačilo zadružnega deleža in kakšno jamstvo (in odgovornost) prevzeti. Mnenja o višini zadružnega deleža so še vedno deljena, predvsem pa gre za "spor" med tistimi, ki zagovarjajo skromne deleže (sto ali dvesto mark) in sedanje "ohlapne" zadruge, in onimi, ki menijo, da bodo le visoki deleži (od petsto do tisoč mark) vzbudili pri kmetih čut pripadnosti in odgovornost za poslovan je. • C. Zaplotnik Razstava testa in peciva Škofja Loka - Jutri in v nedeljo bo v prostorih kmetijske zadruge Škofja Loka na Spodnjem trgu (nad trgovino) odprta razstava različnih vrst kvašenega testa in drobnega peciva. Razstava - pripravlja jo centralni odbor aktivov zadružnic škofjeloške zadruge - bo jutri odprta od 15. do 18. ure, v nedeljo pa od 8. do 17. ure. Razstavne primerke bodo v nedeljo po 17. uri razdelili kot dobitke na sre-čelovu. • C. Z. MEŠETAR Po koliko so sadike sadnega drevja v drevesnicah na Gorenjskem in v njeni bližini? V cvetličarni Maja na Planini (M-Kmetijstvo Kranj) so nam povedali, da je glavna prodaja že mimo in da jim je večina sadik že zmanjkala. Od sadik jablan imajo samo še sorte monten, prima in melrose, ki jih prodajajo po 250 tolarjev. Še vedno je mogoče dobiti sadike hruške, cena je prav tako 250 tolarjev, ter ribez po 100 tolarjev in ameriške borovnice po 500 tolarjev. Češenj, visenj in sliv nimajo več (cena je bila 300 tolarjev), prav tako ne breskev in marelic, ki so jih prodajali po 300 tolarjev, ter robide, za katero je bilo treba odšteti 100 tolarjev. V drevesnici Janeza Prevca v Dorfarjih 34 je izbira že precej skromna. Kako je s ponudbo danes, v petek, je sicer težko reči, vendar pa je bilo v sredo, ko smo poklicali v drevesnico, še mogoče dobiti sadike jablan jonatan, beličnik, gloster, idared, fantazija in koks oranžna reneta (cena 250 tolarjev za drevesce), okrog dvajset sadik slive in še nekaj sadik češnje. V drevesnici Jožeta Zakotnika v Dorfarjih 32 so "trgovino" že zaprli. Sadik sadnega drevja nimajo več. Povpraševanje je bilo večje kot druga leta, svoje pa je prispevalo še lepo vreme. Kdor se namerava odpraviti v Mengeš in povprašati za sadna drevesca v Semesadikah, bo slabo opravil. Vse sadike sadnega drevja so prodali in bo treba počakati na jesen, kojih bodo tako kot ponavadi spet imeli. Jablane so prodajali po 200 tolarjev, hruške po 220, slive, višnje in češnje po 250, marelice po 270. lešnike po 160 in ribez po 70. No, jeseni bodo cene verjetno drugačne! Poklicali smo tudi v drevesnico Vinka Hafnerja v Dorfarje 22 in zvedeli enako kot v Semesadikah v Mengšu - namreč to, da so vse sadike sadnega drevja že prodali in da bo treba počakati na jesen. • • • Večina je pujske že nabavila, nekateri pa še vedno čakajo. Poglejmo, kakšne so cene na sejmiščih! V Ljubljani, na Ižanski cesti 303. so pujske, težke do 25 kilogramov, prodajali po 5.000 do 7.000 tolarjev za žival, težje, od 25 do 50 kilogramov pa po 10.000 tolarjev. Kupci na novomeškem sejmu so za pujske, težke od 18 do 30 kilogramov, zahtevali po 330 tolarjev za kilogram, v Celju pa za pujske, težke do 50 kilogramov, po 250 do 260 tolarjev. Cena pujskov je enkrat, ponekod pa celo enainpolkrat višja od cene prašičev za zakol. alpina ■i tovarna obutve, p.o. Žiri Strojarska ul. 2, Žiri Na podlagi sklepa Delavskega sveta podjetja razpisuje dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA za dobo 4 let Poleg pogojev določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — visoka izobrazba ekonomske, komercialne, pravne ali organizacijske smeri — 5 let uspešnega dela v gospodarstvu, od tega najmanj 3 leta na poslih zunanjetrgovinskega prometa — aktivno znanje enega svetovnega jezika Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ALPINA ZIRI, Razpisna komisija. Strojarska ul. 2, 64226 Žiri. Kandidate borno o izbiri obvestili v roku 15 dni po sprejemu sklepa na Delavskem svetu podjetja. 7 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Slovenske nogometne lige Začenja se tudi druga liga V nedeljo se začenja tudi tekmovanje v območnih članskih nogometnih ligah oziroma v drugi državni ligi, kjer igrajo z Gorenjskega Jesenice, SPZ Triglav in Alpina iz Zirov, prav tako pa tudi v območni mladinski ligi, kjer z Gorenjskega igrajo Jesenice, SPZ Triglav in Creina Primskovo. Kranj, 20. marca - V nedeljo se bo nadaljevalo tekmovanje v l. slovenski državni nogometni ligi. Živila Naklo igrajo doma ob 15. uri z Jadran Lamo iz Dekanov. Naklanci so favoriti, saj so četrti, Dekančani pa zadnji, vendar si kljub temu ne smejo privoščiti lagodne igre. Trener Živil Nakla Bogdan Andrejašič je povedal, da so zadnjo tekmo z Muro igrali taktično odlično, vendar so bili v zadnjih minutah premalo pozorni in so prejeli izenačujoči zadetek. V nedeljski tekmi smo na papirju favoriti, je povedal Andrejašič, vendar igramo doma težje kot na tujem, kar posebej drži za mlade in še neizkušene igralce. Živila bodo nastopila brez Taneskega, ki je kaznovan. V območni članski ligi gostujejo v nedeljo Jeseničani v Br-dih, SPZ Triglav igra doma z Biljami, Alpina iz Zirov pa doma z Avtobumom iz Kočevja. Tekme bodo ob 15. uri. Po jesenskem delu je SPZ Triglav prvi z 18 točkami, Jesenice so 13. s 5 točkami, Alpina pa je zadnja s 4 točkami. V območni mladinski ligi, ki se prav tako začenja v nedeljo s tekmami ob 13. uri, igrajo Jeseničani v Domžalah z Lekom, SPZ Triglav igra doma z Medvodami, Creina Primskovo pa doma s Svobodo iz Kisovca. Gorenjci imajo izredno izhodišče. SPZ Triglav je prvi z 18 točkami, Creina Primskovo druga s 17 točkami in Jesenice tretje s 16 točkami. Creina bo igrala že ob II. uri.# J. Košnjek Gorenjski drugoligaši pred prvenstvom Alpina Žiri: Beg z zadnjega mesta Novi trener Alpine Ivan Velikanje je prevzel Alpino med zimskim prestopnim rokom. "Bil sem prost. Alpina pa je bila tudi izziv, kaj se da narediti iz ekipe, ki je v krizi," pravi trener. Jeseni je bila največja hiba neučinkovitost. Trenerjev načrt je uvesti v moštvo več dela in ustvariti kolektiv, za zboljšanje učinkovitosti pa je čas prekratek za večje spremembe. Hiba Alpine je pomanjkanje izrazitih igralcev za konico napada z izrazitim smislom za gol. Zato želi moštvo ustvariti čimveč priložnosti za zadetek in iz njih doseči nekaj golov. V pripravah le slabosti moštvo ni odpravilo in utegnejo biti zaradi tega težave, vendar trener računa na več zadetkov v nasprotnikovi mreži. Spomladanski cilj nogometašev Alpine je beg z zadnjega mesta in premik proti sredini. Igralcev je dovolj, vendar vsi ne ustrezajo kakovosti te lige. Vendar so po besedah trenerja fantje prizadevno vadili in v Žireh nastaja nogometni kolektiv s skupnim ciljem - doseči gol. Moštvo namreč ne sme biti 11 posameznikov brez kolektivnega duha in organizacije. Želja nogometašev je tudi večja spodbuda s tribun, vsaka tekma in dober rezultat pa naj bo za kraj praznik, razmišlja Ivan Velikanje. Zadnji ne bomo, pravi, in v tem mu pritrjujejo tudi igralci, ki so zadovoljni z. novim načinom dela. # I. Pivk SPZ Triglav: Med prvim in petim mestom Trener Dare Stenovec napoveduje v nedeljski tekmi zanesljivo zmago SPZ Triglav kot dokaz dobre pripravljenosti. Ambicije kluba niso majhne. Kljub močni konkurenci ciljajo Triglavani na prvo mesto in zato želijo že na začetku doseči dober rezultat. Igralci so zmerni optimisti in radi povezujejo svojo pripravljenost s stanjem v klubu. Igralec Miran Pavlin pravi, da bodo tudi na koncu prvi, če bodo odnosi v upravi in med igralci na pravi ravni. Sicer pa se bodo uvrstili do petega mesta, saj z igralci klub nima težav. Trener Stenovec je s prizadevnostjo igralcev zadovoljen, obisk treningov je bil nad 90-odstoten. kar je pohvalno glede na to, da so igralci v glavnem zaposleni v dveh ali treh izmenah, so pa tudi študentje, ki na račun treninga žrtvujejo tudi dragocena predavanja. Največ problemov je s financami in z uporabo igrišč za tekme in treninge. Zgodi se, da na pomožnem igrišču hkrati trenira po več ekip, glavno igrišče (z obema upravlja ZTKO) pa je večinoma namenjeno atletom, tekme pa so lahko le enkrat tedensko. Bivša klubska uprava z Janezom Zupančičem na čelu je odstopila, v novi pa naj bi bili ljudje, sposobni zagotoviti pogoje za uresničitev načrtov, /a zmago v ligi se poteguje kar šest ekip. Trener Stenovec ugotavlja, da bodo prvenstvo odločile tekme s slabšimi nasprotniki in ne samo derbiji. Triglav ne sme doma zgubiti niti točke, na tujem pa mora iztržiti čimveč, kar je glede na prodorno igro kranjskih nogometašev uresničljivo. Ekipa je mlada, stara povprečno 23 let in zato najmlajša v zgodovini kluba, dobrodošla pa bo pomoč občinstva. Za Triglav bodo igrali pod vodstvom trenerja Stenovca La-lič. Novak, Lasica. Novkovič, Kovačič, Blagojevič, Rešek. Sirk, Islenič, Kočevar, Harlman. Atlija, Brkič, Pavlin. Kondič, Kukolj. Jeraj. Tušar in Golob. • I. Golob Jesenice: Jubilejna sezona Jeseniški nogomet slavi letos 80-letnico in temu dogodku so podrejene vse priprave članskega in ostalih moštev jeseniškega kluba. Cilj članskega moštva, ki tekmuje v drugi slovenski ligi - zahod, je obstanek v ligi oziroma uvrstitev čimvišje. Člani igrajo v nedeljo pri Dobrovi v Brdih, mladinci pa pri Domžalah Leku. • J. Rabič Variform, d.o.o. Kranj Ljubljanska c. 24, Kranj kot lastnik objavlja JAVNO DRAŽBO dvosobnega stanovanja v velikosti 78,2 m:, ki je v pritličju stanovanjske hiše v Savski loki št. 5 v Kranju. Izklicna cena je 800.000 SLT. Javna dražba bo v sejni sobi VARIFORM v Kranju, Ljubljanska c. 24 a, v petek, 27. marca 1992, ob 10. uri. Stanovanje si lahko zainteresirani ogledajo v četrtek, 26. marca 1992, od 11. do 13. ure. Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki do petka, 27. marca 1992, do 10. ure vplačajo varščino v višini 80.000 SLT na blagajni podjetja. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v kupnino, neuspelim ponudnikom pa vrnili takoj po dražbi. Uspeli ponudnik mora v 5 dneh po dražbi skleniti kupno pogodbo, sicer njegovo varščino zadržimo. Kupnino mora kupec plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe na račun podjetja, v nasprotnem primeru prodajo razveljavimo. Družbene dajatve plača kupec, ki plača tudi vse stroške v zvezi s prenosom lastništva. Vsa pojasnila dobite pri lastniku tel. (064)331-331 int. 27-33. Ekipa Bleda Promolinee je osvojila tretje mesto Danes prvi nastop slovenske reprezentance Jesenice, Bled, 18. marca - Ko to poročamo, še ni znan razplet srečanja v dvorani Tivoli, kjer sta se na peti tekmi super finala državnega prvenstva v hokeju na ledu pomerili ekipi Olimpije Hertza in Acroni Jesenic. Jasno pa je, da so po imenitni torkovi predstavi v dvorani Podmežakija Jeseničani favoriti za osvojitev naslova prvega državnega slovenskega državnega prvaka v hokeju na ledu. Ekipa Bleda Promolinee pa si je s tretjo zmago nad mlado ekipo Jesenic že zagotovila tretje mesto v končni razvrstitvi. Ekipa Bleda P*romolinee je bila na vseh odločilnih tekmah boljša od mlade ekipe Jesenic in je zasluženo tretja. Foto: G. Šinik Torkova tekma na Jesenicah je bila gotovo ena najlepših in najbolj borbenih v letošnjem državnem prvenstvu. Čeprav je bilo na obeh straneh precej napak, pa smo lahko gledali privlačno srečanje. Potem ko so domačini povedi i že v prvi minuti z golom Mlinarca. je bil v osmi minuti uspešen še Razingcr. Prvi gol za Olimpijo Hertz je dosegel Roj-šek, za ekipo Acroni Jesenice pa je bil tretjič uspešen Varnavski. Domača ekipa si je tako priborila prednost dveh golov. V drugi tretjini so Ljubljančani več napadali, vendar SO se Jeseničani dobro branili, ob tem pa izkoristili tudi svoje priložnosti. Gola za Ljubljančane sta dosegla Kontrec in Marlimjanov, za Acroni Jesenice pa Kopitar in Povečcrovski. Lepa igra z mnogimi priložnost- mi je bila tudi v tretjem delu, vendar pa se je izvrstno izkazala jeseniška obramba z vratarjem Pretnarjem na čelu. Edini gol v zadnjem delu je dal Mlinarec. Tako je bil končni rezultat 6:3. S tem so si Jeseničani na široko odprli vrata do naslova državnega prvaka. Prav tako v torek zvečer je bila tekma na Bledu. Domača ekipa Bleda Promoline« je v boju za končno tretje mesto državnega prvenstva premagala mlado ekipo Jesenic z rezultatom 7:1 (2:0, 1:1, 4:0). Trener ekipe Bleda Promolinee Rudi Hiti pa je igro svojih varovancev in uvrstitev v državnem prvenstvu ocenil takole: "Tretje mesto na državnem prvenstvu je za našo ekipo realna uvrstitev in s tem smo letos tudi Plavanje Juriš na prvo mesto Kranj - Letošnje državno (Slovenija je po novem pač država) prvenstvo za mlajše pionirke in pionirje v plavanju bo letos prvič (kakšno naključje) v dveh delih na dveh različnih krajih. Prvi del bo že to soboto (torej jutri) na zimskem bazenu v Kranju, drugi pa naslednjo soboto v Trbovljah. Pred začetkom tega prvenstva naj se zapiše še nekaj: mlajši pionirji in pionirke niso nikoli imeli državnega prvenstva, temveč zgolj republiškega, in kljub temu so zmagovalci dobivali medalje. Ko pa se je republiško prelevilo v državnega, pa po sklepu republiških (državnih torej) plavalnih (vele)mož. medalj ni več... Zdi se, da je treba te mlade plavalne navdušence kljub temu potolažiti: organizatorja prvega (PK Triglav) in drugega dela (Rudis Rudar Trbovlje) sta se domenila, da bosta na svoj račun pomladku slovenskega plavanja podeljevala medalje, ki jih bosta sama nabavila in plačala. Če sta s tem prekršila pravila PZ Slovenije, prosimo, povejte to javno in utemeljite! "Po propozieijah gre zgolj za moštveno prvenstvo in vsak klub ima lahko v vsaki disciplini tri tekmovalce, štejeta pa najboljša dva. Iz našega kluba bo nastopila deseterica, štejeta pa najboljša dva. Iz našega kluba bo nastopila deseterica in če ne bomo ekipni prvaki, bom to štel za naš neuspeh," je odločen trener Igor Veličkovič, ki bo imel v ekipi šest svojih tekmovalcev, štirje pa so pod "komando" Romana Žuna, ki je z Igorjem enakih misli. Mladi Kranjčani imajo vse možnosti, da prinesejo v klub kar nekaj naslovov republiških prvakov. Igor Veličkovič: "Več kot realno je pričakovali najmanj šest naslovov!" Je to realno? Počakajmo dober teden in po vsej verjetnosti bomo prijetno presenečeni. Ilija Brega r Sodelovanje za napredek nogometa Mladinci NK Creina bodo v pomladanskem delu tekmovanja v območni mladinski slovenski ligi nastopali pod imenom Živila - Creina. To je plod sodelovanja med nogometnim klubom Naklo in Creina ter sponzorjem. Na Primskovem imajo namreč obetavno mlado generacijo (edinega perspektivnega športnika med nogometaši na Gorenjskem - Borisa Verbiča), ki bo v prihodnje lahko temelj napredka kranjskega in gorenjskega nogometa. Baseball v Kranju Lisjaki proti Celju - Baseball klub Kranjski lisjaki bo v soboto, 21. marca, ob 11. uri na pomožnem nogometnem igrišču v Kranju gostil ekipo Celja. V nedeljo, 22. marca, ob 13. uri pa bodo Lisjaki gostovali v Ljubljani pri ekipi Guncelj. T. Knific Šah Danes 1. kolo na Bledu Danes 1. kolo na Bledu - Danes ob 15.00 uri bo na Bledu v hotelu PARK otvoritev 13. šahovskega festivala. Partije se igrajo od 15.30 do 21.30 vsak dan. Prijavljenih je že 15 velemojstrov iz Skupnosti neodvisnih držav, Avstrije. Nemčije in Hrvatske. Pravico nastopanja ima vsak. ki vplača pristopnino v višini 50 DEM (v protivrednosti SLT). Vabljeni k igri ali ogledu zanimivih bojev. A. Drinovec Danes ho slovenska hokejska reprezentanco odigrala prvo mednarodna tekmo, lo ho oh 19. tiri v Celovcu z reprezentanco Avstrije. Povratno tekmo h(fže to soboto ob IS. uri v Ljubljani, /c naslednji teden pa prihaja v Slovenijo reprezentanca Nizozemske. Selektor hokejske reprezentance Slovenije Rudi Hiti je že prejšnji teden izbral igralce, ki naj bi nastopili na prvih srečanjih. To so: vratarji -Lomovšek. Pretnar in Simšič: branilci - Hriberšek. Jug. Kozar. Magazin. B. Pajič. M. Pajič. Potočnik in Zaje: napadalci - Berihak. Crimvie, Gorem. Kontrec. Kopitar. Mlinarec. A. Razingcr. Rojšck. M Smole j. Su vuk. Tišlcr, T. Vnuk. Zupančič in Žolek. JKBRF "Vsi člani reprezentance so zaenkrat zdra- vi in če do tekme ne bo poškodb, mi j bi fllik igrala ni ekipo." je v sredo zvečer povedal * Je Rudi Hiti, selektor naše reprezentance. O j|P i jj» ' tem. kdaj se našim obeta prvi nastop na |jr , ' '*'■*** katerem od svetovnih prvenstev, pa pravi takole: "Za letošnja svetovna prvenstva I , ni nobenih možnosti, da bi nastopili. Ma- ja pa naj bi na kongresu v Pragi razpra-| , jI vljali o novih članih Mednarodne hokej- / •||? ske /veze Vendar hodu najbrž morale /m Mmm^m vse ekipe novoustanovljenih držav, in tako tudi naša. igrati kvalifikacije za sprejem v C skupino." zadovoljni. Za nas je pomenila veliko vsaka točka, ki smo jo dosegli proti Acroni Jesenicam ali 01 i m p i j i Hertz. Trenutno so to realne možnosti kluba. Za naprej pa je težko načrtovati, saj je marsikaj odvisno od pomoči, ki naj bi jo dobili za razvoj hokeja na Bledu. Denarja za prvo moštvo ni tako težko zbrati, lo bi klub že zmogel, treba pa je skrbeti z;i mlade, za devetdeset otrok, ki trenutno trenirajo hokej v klubu To pa je huda finančna obremenitev za klub, če od družbe nič ne dobiva. Ni tako težko kupovati igralcev, veliko denarja pa zahteva, če vzgajaš svoje, mlade. In na Bledu imamo trenutno dosli talentov." • V. Stanovnik Vabila, obvestila Tekmovanja v alpskem smučanju - Kava bar Kavka iz Kranja orga nizira v soboto, 21. marca, ob 10. uri na Krvavcu tradicionalno tekmovanje v veleslalomu. Prijave sprejemajo v Kavki in pred startom. Mlajše deklice in dečki bodo imeli konec tedna več tekem za Pokal Radenske. V soboto, 21. marca, ob 10. uri bo veleslalom na Kaninu, v nedeljo ob isti uri pa bo na Soriški planini slalom. Tekmi organizirata SK Gorica in SK Olimpija. Starejše deklice in dečki bodo v nedeljo ob K), uri v slalomu na Krvavcu tekmovali za Pokal Gorenjke. # J-Šolar Komisija za šport in rekreacijo pri Športni zvezi Tržič»bo v sodelovanju s SK Tržič jutri, 21. marca, ob II. uri na Zelenici priredila tekmovanje v veleslalomu za delavsko-športne igre. Prijave sprejemajo še danes, 20. marca, do 14. ure na Športni zvezi, Balos 4 ali po telefonu 50- 766. Zamudniki se bodo lahko prijavili na startu v domu na Zelenici, kjer bo startnimi 150 tolarjev (za upokojence bo 50 odstotkov popusla). Športno društvo Lom pa prireja v nedeljo, 22. marca, velesla-lomski memorial Jožeta Rozmana, smrtno ponesrečenega vrhunskega alpinista iz Loma. Tekmovanje je namenjeno planincem, alpinistom in gorskim reševalcem. Prijave sprejema ŠD Lom, Lom 43, telefon 51- 356 ali 51-845 do sobote. 21. marca. Tekma bo na planini Javor-nik, kjer bodo poldrugo uro pred Startom sprejemali prijave zamudnikov. Sicer je prijavnimi 50 in 100 tolarjev, v nedeljo pa bo 150 tolarjev. • J. Kikel Umetnostni drsalci na Jesenicah - Jutri in v nedeljo bo na Jesenicah letošnje največje tekmovanje umetnostnih drsalcev Triglav Trop-hy. Otvoritev bo jutri ob 11. uri. Nato bo na sporedu originalni, v nedeljo pa bo prosti program. Sodelovalo bo okrog 100 drsalcev iz šestih držav, med njimi tudi vsi najboljši naši.9 J. Rabič Košarka - Jeseniške košarkarice igrajo v slovenski ligi za uvrstitev od 7. do 12. mesta. Doslej so trikrat gostovale in dosegle pomembno zmago proti ekipi Induplati Domžale. Sedaj igrajo irikrat doma: jutri s Comelom. v sredo, 25. marca, s Cimosom (zaostala tekma), in v soboto, 28. marca z Induplati Domžale.• J. Rabič VI. moški košarkarski ligi bo v soboto, 21. marca, kranjski Triglav ob 18. uri v športni dvorani Poden v Škofji Loki igral s Tinex Medvode, v končnici II. slovenske lige bo Kokra Lipje v nedeljo ob 17. uri v Kranju igralo z Miklavžem. V končnici I. ženske lige bo v soboto ob 16. uri Odeja Marmor v dvorani Poden igrala z Apisom, Kranj oh 20. uri na Planini z Mavrico Ilirijo. Jesenice pa ob 18. uri s Comctom iz Slovenskih Konjic. Jutri in v nedeljo bodo tudi pionirski polfinalni turnirji. Kranjski starejši pionirji bodo jutri igrali v Novi Gorici z domačini in Vrhniko. • J. K. Rokomet- V moški superligi bo Preddvor I nfot rade jutri ob 19. uri igral z Inlcs Rikom v Ribnici, zadnjim "na lestvici. V ženski superligi igrajo Kranjčanke jutri ob 19. uri v dvorani na Planini z. Brani.kom. predzadnjim na lestvici. V moški republiški ligi igra škofjeloški Šešir v soboto ob 20. uri na Podnu s Krškim (Šešir je tretji. Krško pa četrto). v republiški ženski ligi zahod pa igrala derbi Alples in Kranj. Sava \l Kranja pa gostuje pri Olimpiji. • J. K. Namizni tenis - V moški super ligi igra kranjski Merkur jutri oh 16. uri v Stražišču s Soboto. Tek na smučeh - Agencija za šport Ljubljana prireja jutri, 2L marca, na Pokljuki (Rudno polje) drugo tekmo odprtega prvenstva Ljubljane v leku na smučeh. Start teka na 20 kilometrov bo ob II« uri, start teka na 10 kilometrov pa dvajset minut kasneje. Prijavnim' bo 100 tolarjev, ki pa je pionirji ne plačajo. # J. K. Odbojka V soboto se nadaljuje tekmovanje v obeh slovenskih super ligah Po raznih zapletih in nejasnostih se je predsedstvo Odbojkarske zveze Slovenije odločilo, da moštva tekmujejo po dvokrožnem liga.škem sistemu za I. do 4. mesto in za 5. do 7. mesto. Vse točke, ki so jih moštva osvojila v dosedanjem tekmovanju, se štejejo še v naprej. Tako bo v soboto ekipa OK Bled v ženski konkurenci igrala v Celju. V moški I. SOL igra ekipa Bleda ob 19. uri v OŠ Bled. v Zabreznici. pa igra ob 18. uri Žirovnica s tretjeuvrščenim Šempetrom. V II. SOL-moški igrajo Bled ml.: Salonit II (OŠ Bled ob 16.30), Plamen : Termo Lub-nik (OŠ Lipnica ob 18. uri) in Triglav : P. Prvačina (ŠD Planina oh 14. uri). V ženski konkurenci igrajo Bled ml. : Plamen (OŠ Bled oh 14.30). Bohinj : HIT Casinos N.G. (OŠ B. Bistrica ob 16. uri), Triglav' : Koper (ŠD Planina ob 16. uri) in Žirovnica : Kočevje II (OS Zabrez-nica ob 16. uri). g. Maček mtRzdsportFABJAN, VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) 1 ODMEVI V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Kukavičja jajca g. Staniča Temeljno sodišče v Kranju je dne 16. decembra 1991 vpisalo v sodni register delniško družbo v zasebni lastnini z imenom ŽA-KARD. Devet ustanoviteljev firme je zbralo 55.008 SLT ali vsak po 6.112 tolarjev. Do tu je vse lepo in prav, toda: l. Družba ŽAKARD ima sedež v Kranju. Staneta Žagarja 35. t.j. na sedežu industrije bombažnih izdelkov IBI Kranj. 2. Ustanovitelji družbe ŽAKARD so vodilni delavci IBI-ja z direktorjem Mihaelom Sajovcem na čelu, ki je hkrati tudi direktor ŽAKARDA. 3. Delniška družba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (skupni znesek sredstev ustanovitelja je 55.008 SLT!). Direktor M. Sajovic jo zastopa in predstavlja brez omejitev v okviru dejavnosti d.d. pri notranjem poslovanju, razen pri pravnih poslih, ki se nanašajo na promet z nepremičninami, z osnovnimi sredstvi ali dolgoročnimi plasmani in katerih vrednost presega 10 odstotkov lastnega kapitala delniške družbe, kar predstavlja 14.700.000,00 SLT v protivrednosti 210.000 ECU, ko potrebuje soglasje, upravnega odbora. Sodnico Senko Šijkovič, ki je ŽAKARD vpisala v sodni register, prosim za javni odgovor na sledeči vprašanji: — Kako je mogoče vpisati novo zasebno podjetje na sedežu že obstoječega družbenega'podjetja, pa še z isto ali podobno dejavnostjo? - Od kod bo družba ŽAKARD s kapitalom 55.008,00 SLT razpolagala s 14.700.000,00 SLT oz. 210.000,00 ECU-ji? Predpostavljam, da o konkurenčnih klavzulah v IBl-ju nočejo nič vedeti, zato prosim direktorja IBI-ja g. Sajovca za javni odgovor: — Kako bo voden IBI v prihodnje, ko bodo vodilni v njem privatizirali in to tisti ljudje, katerim je bil IBI zaupan ? — BI Vodilni (tudi IBI-ja) so dolžni biti dobri gospodarji. Komu v prid in zakaj je bil registriran ŽAKARD.' — Pa še tretje vprašanje g. dir. Sajovic, to pot, kot direktorju ŽAKARDA. Vprašanje je isto kot drugo vprašanje sodnici S. Šijkovičevi t.j., od kod bo družba ŽAKARD s kapitalom 55.008 SLT razpolagala s 14.700.000,00 SLT oz. 210.000 ECU-ji. Ta primer v Sloveniji gotovo ni osamljen. Kurja jajca so trenutno po 13 SLT. kukavičja iz farme g. prof. dr. Gojka Staniča so pa kar po 150.000,00 SLT ali morda še več, kar je cena njegovega konsultantskega dela, za kar mora delavec delati leto dni, ali morda več. Zanima me, ali se je kdo od delavcev IBI-ja vprašal, čemu vse to in kdo je plačal podtaknjeno jajce. Mogoče jim je bilo celo rečeno, da je to v interesu IBI-ja! IBI. kot dolgoletno dobro stoječe podjetje ne rabi nobenega zasebno lastninskega ŽAKARDA. IBI se bo moral privatizirati po zakonu, ki bo upajmo kmalu sprejet in IBI naj bi ostal to, kar je! Preden bodo ta jajca izvaljena, usoda ostalih v gnezdu pa je znana, naj vendar naša družba hitro nekaj ukrene in na primeren način dopove dvojnemu direktorju g. Sajovcu. sodnici S. Šijkovičevi in prof. dr. Gojku Staniču, kaj je prav in kaj ni. Apeliram na poslance v Parlamentu, da končno že sprejmejo Zakon o privatizaciji in s tem poleg drugih institucij, ki morajo nemudoma ukrepati, onemogočijo delovanje posameznikov, ki hočejo družbeno lastnino pretakati v svoj žep. Milan Prah Tujci plenijo divjad, domačini pa gledajo -malo drugače Gorenjski glas, 29. februarja 1992 Ker se zadnje čase pojavlja na Gorenjskem vse več člankov in informacij, ki so naperjene proti lovišču Kozorog iz Kamnika, smo dolžni že zaradi preizkušenega pravila, da desetkrat izgovorjena ali napisana neresnica postane enajstič resnica, dati javnosti nekaj pojasnil, iz kate- rih bo pozorni bralec kaj hitro izluščil zrno od pleva. Lovišče je bilo ustanovljeno z namenom, da varuje in ohranja avtohtone vrste divjadi, ki naj bi bila dobrina splošnega pomena, z njo pa upravljala strokovna organizacija, ki je za to ustrezno usposobljena. V Sloveniji se s tem ukvarja poleg Kozoroga še osem drugih sorodnih, različno organiziranih organizacij. Vse omenjene organizacije pokrivajo okoti 11 odstotkov površine Slovenije (v Nemčiji je teh površin 27 odstotkov), ostalo pa lovske družine. Razlika med njimi je le ta. da ima Kozorog in njemu podobne organizacije tO "prednost" (ali monopol, kot nam ga očitajo), da plačuje vse davke in prispevke, lovske družine pa ne. Pravijo, da slabo gospodarimo. Poslujemo pod istimi pogoji kot vsaka druga tovarna v Sloveniji. Ne dobivamo nobene podpore ali dotacije, čeprav taka lovišča v svetu bogato zalaga z denarjem država ali pa lokalne oblasti kot npr. občina. Vsak dober gospodar gleda, kako bo njegovo podjetje dobro gospodarilo, zato se tržno orientira in če je treba razširi predmet poslovanja ali pa obliko organiziranosti, kar smo storili že štirikrat, seveda vedno v skladu z veljavno zakonodajo, vse to pa izključno z namenom varovati in ohraniti avtohtono divjad kot del naše skupne naravne dediščine. Temu pravijo "divja privatizacija". Mislimo, da se vsi strinjamo, da je divjad javno dobro in je ne sme privatizirati ne Kozorog (ki tega ni nikdar naredil) ne člani lovske družine ne privatnik, ki poseduje nekaj sto hektarjev svoje zemlje. Pravijo, da so škode po divjadi v lovišču Kozorog nevzdržne. Vsakdo si lahko izračuna iz naslednjih podatkov, da je v primerjavi z drugimi lovišči ravno obratno: v letu 1991 je bilo škod po divjadi na kmetijskih površinah za 1400 DEM in to na celotni površini 51.000 hektarjev, ki jo upravlja Kozorog. Škode za leto 1991 od gozdarstva še nismo uradno prejeli (pravijo, da še niso ocenjene, čeprav tako suvereno trdijo, da so škodo v nevzdržnem porastu). Ker so škode po divjadi ena najdelikat-nejših zadev za izbruh sporov na takih kriznih območjih, kjer so apetiti po lovišču najmočnejši, smo tam, kjer se lovski nadzornik in oškodovanec nista mogla sporazumeti, poslali ceniti škodo priznanega kmetijskega strokovnjaka, ki je, upamo, stvari reševal objektivno (pri občinskih komisijah smo lovci vedno v manjšini, zadnjo besedo ima vedno kmetijski strokovnjak občine). Pravijo tudi, da je Kozorog umetna tvorba, ki otežkoča gospodarjenje z divjadjo na Gorenjskem. Mislimo, da je čas vr-tičkarstva minil. Moderno gospodarjenje se izvaja na velikih zaokroženih površinah, za kar ima Kozorog dobre pogoje. To dokazuje dejstvo, da Kozorog vsa leta izpolnjuje plan odstrela jelenjadi 100-odstotno, medtem ko druga dva sopodpisnika dogovora (ZLD Gorenjske in Avstrijci) to realizirata le občasno. Očitajo nam dobičkarstvo, cilj naj nam bi bila le kapitalna divjad in manj ohranjanje narave. Za obstoj in varovanje naravne dediščine moramo skrbeti sami, ponovno poudarjamo - brez dotacij, lovski in drugi zakoni pa nam nalagajo obilico naravovarstvenih del, zato moramo ekonomiko gospodarjenja in varovanja naravne dediščine dobro pretehtati in uskladiti. Samo pri-mer.od 150 primerkov uplenjene jelenjadi v letu 1991 smo uplenili le 9 primerkov trofejne jelenjadi od vključno 4. leta starosti naprej, vse ostalo pa je bilo uplenjeno na račun zmanjševanja škod in številčnosti. Lovni turizem izvajamo izključno z namenom zagotoviti sredstva za opravljanje našega osnovnega poslanstva. Ni zanemarljivo tudi dejstvo, da imajo od lovskih gostov korist tudi drugi dejavniki (trgovina, gostilne, igralnice, hoteli itd.) in s tem širša skupnost. Glede ohranjanja narave in porušenega ravnotežja pa tole: preprečevanje odstrela ogroženih vrst divjadi nima nobenega pomena, če jim striktno uničujemo življenjski prostor, na to pa Kozorog nima nobenega vpliva. O prekomerni uporabi pesticidov, vse hujšem pritisku urbanizacije v njihov življenjski prostor se nikjer ne razpravlja, le divjad, ki ne pozna meja, gre tja. kjer je še ostalo kaj podobnega njenemu življenjskemu prostoru, če ni prej poginila. Tako iz dneva v dan postaja divjad vse bolj ogrožena brez krivde lovcev. Zakon pravi, da morajo biti kmetijski, gozdarski in lovski načrti med seboj usklajeni. Našega premlevajo več kot eno leto vse mogoče komisije, mi pa iz kranjske občine še nikoli nismo dobili v vpogled in soglasje ne kmetijskega ne gozdarskega načrta. Očitajo nam, da je "umetna tvorba" Kozorog prekinila lovno tradicijo v kranjski občini. Trdimo, da je uspešno nadaljujemo. Skupni imenovalec vseh napadov na lovišče Kozorog so ambicije skupine posameznikov, da bi prišli do svojega privatnega lova. To pa v isti sapi očitajo prav nam. Tudi v morebitnih privatnih loviščih bi trofejno divjad plenil tujec s to razliko, da bi izkupiček od naravnega bogastva šel v privatne roke in ne v skupne kot doslej. Naj naštejemo nekaj primerov, česa vsega se lotijo ljudje, da bi dosegli svoje cilje (to je uničenje podjetja): Sredi lovne sezone dobi lovišče Kozorog prepoved lova, ker nima potrjenega petletnega lovsko-gospodarske-ga načrta, ki ga po zakonu potr- /O ljubljanska banka Z BANČNIM AVTOMATOM DO GOTOVINE Uprabnikom, bančne kartice želimo sporočiti, da smo povišali zneske, ki jih lahko dvignete preko bančnega avtomata v enem dnevu. Najvišji znesek je torej 2.500,00 SLT. Možnosti posameznih dvigov pa so: 100,00 SLT, 600,00 SLT, 1.100,00 SLT, 1.600,00 SLT, 2.000,00 SLT in 2.500,00 SLT. Poslovanje preko bančnega avtomata pomeni nov korak v tehnološkem razvoju bančnih storitev in kot tako je prav gotovo zanimivo za večino imetnikov tekočega računa. Zato vabimo vs"e komitente naše banke (tudi tiste, ki nimate tekočega računa), da se oglasite na okencu za tekoči račun in se pogovorite o možnostih pridobitve bančne kartice. 24 UR DNEVNO TUDI OB Nrnr. . * ^> Gorenjska banka d d., Kranj juje kranjska občina (oddan je bil že leta 1990). Ker se z oblastjo ni igrati, prekinemo lov, lovske goste iz tujine pošljemo z dolgim nosom domov, ostalim pa lov storniramo. Na pritožbo se nam lov zopet dovoli, obvestimo tujce, naj se vrnejo - njihovih pripomb si ne upamo napisati. Nekdo zopet ugotovi, da je pri Kozorogu ruševec ogrožen. Predlaga sklep, da se prepove lov na to vrsto divjadi. Samo pojasnilo: ko smo leta 1973 po inventarizaciji divjadi ponovno prevzeli vso divjad iz lovišča od ustanovitelja, je med ostalo divjadjo navedeno tudi prevzeto število ruševcev. Danes je v lovišču za 70 odstotkov več ruševcev. Vsi delegati pa glasujejo tako, kot jim je bila stvar prezentirana, seveda v škodo Kozoroga. V drugih občinah, v katerih je Kozo- rog tudi prisoten, pa bodo v lovskih družinah "malo čez vodo" brez probelma izvajali lov na ru-ševca. Kot dobri gospodarji prodajamo in reklamiramo naše storitve na zahtevnem tujem tržišču že leta 1991 za leto 1992. To seveda plačamo z devizami. Sklenemo pogodbe,-se dogovorimo in upamo, da bo tako in da se ne bo zopet nekdo nekaj spomnil in vse to podrl. Ko je prevzel Kozorog lovšče v Kamniških planinah in vzhodnih Karavankah, ni bilo sledu o svizcih. Te smo kupili, naselili in dobro z njimi več let gospodarili. Pa glej - zopet se najde nekdo in predlaga, da je svizec pri Kozorogu ogrožen in ga je treba zaščititi. Itd., itd... in to vse brez argumentov! KOZOROG Kamnik d.d. dipl. ing. Jože ŠAŠEL direktor Charles Webb DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Ni me strah, ga. Robinson." "Zakaj potem kar naprej bežiš?" "Zato ker greste v posteljo," je rekel. "Mislim, da ne bi smel biti tu zgoraj." "Ali še nisi videl nobene v kombineži?" je vprašala in spustila obleko, da je zdrsnila okrog nje na tla. "Ja, sem," je rekel Benjamin in pogledoval stran od nje proti Elaininemu portretu. "Ampak jaz..." "Še vedno misliš, da te poskušam zapeljati, kajne?" "Ne, ne mislim!" Vrgel je roke ob boke. "Povedal sem vam že, da mi je strašno, ker sem vam rekel tisto. Ampak tu gori se ne Počutim dobro." "Zakaj ne?" je vprašala. "Kaj mislite, ga. Robinson?" "No, ne vem," je rekla. "Precej dobra prijatelja sva, se mi zdi. Ne vem, zakaj bi ti moralo biti nerodno, če me vidiš v kombineži. "Poglejte," je rekel Benjamin in s prstom kazal skozi vrata za seboj. "Kaj če ... kaj če bi prav sedaj vstopil g. Robinson?" "Pa kaj potem?" je rekla. "No, izgledalo bi precej čudno, ali ne?" "Ali mislim, da nama ne zaupa?" "Seveda nama! Ampak kaj lahko bi dobil napačen vtis. Vsakdo bi ga lahko." "Ne vem zakaj," je rekla. "Še enkrat starejša sem od tebe. Kako bi si lahko kdorkoli mislil..." "Ampak bi! Kaj ne uvidite tega?!" "Benjamin," je rekla, "ne poskušam te zapeljati, želim si, da bi..." "Vem. Ampak prosim, ga. Robinson! To je zame težko." "Zakaj?" je vprašala. "Ker sem zmeden glede vsega. Ne morem reči, kaj si domišljam. Ne morem reči, kaj je res. Ne morem..." "Ali bi rad, da bi te zapeljala?" "Kaj?" "Ali mi to poskušaš povedati?" "Zdaj grem domov. Opravičujem se za to, kar sem rekel. Upam, da lahko pozabite. Ampak takoj zdaj grem domov." Obrnil se je, šel k stopnicam in začel stopati navzdol. "Benjamin?" je zaklicala za njim. "Kaj?" "Ali mi prineseš torbico, preden greš?" Benjamin je zmajal z glavo. "Prosim," je rekla. "Sedaj moram iti. Žal mi je." Ga. Robinson je prišla ven k ograji, držeč svojo zeleno obleko ob sprednjem delu kombineže, in gledala je Benjamina, ki je stal ob vznožju stopnic. "Res nočem spet oblačiti tegale," je rekla. "Ali mi je ne boš prinesel?" "Kje pa je?" "Na verandi." Benjamin je pohitel po hodniku in našel torbico poleg kavča na verandi. Vrnil se je z njo do vznožja stopnic. "Ga. Robinson?" "V kopalnici sem," je zaklicala od zgodaj. "No, tukaj je torbica." "Ali jo lahko prineseš gor?" "No, podal vam jo bom. Pridite k ograji pa vam jo bom podal." "Benjamin?" je zaklicala. Naveličala se bom vsega tega!" "Česa?" "Naveličala se bom vsega tega sumničenja. Če mi zdaj ne narediš preproste usluge, pa tudi ne vem kaj!" Benjamin je trenutek počakal, potem pa je nesel torbico na vrh stopnic. "Položil jo bom na najvišjo stopnico," je rekel. "Za božjo voljo, Benjamin, ali se boš že nehal tako obnašati in mi boš prinesel torbico?!" Strmel je po hodniku. Izpod kopalničnih vrat je prihajala črta močne svetlobe. Končno je počasi odšel po hodniku proti kopalnici. "Ga. Robinson?" "Ali si jo prinesel?" "Sem," je rekel. "Položil jo bom sem poleg vrat." "Ali mi je ne boš prinesel noter?" "Raje ne bi." "V redu," je rekla z one strani vrat. Daj jo na drugo stran hodnika." GLAS 24. STRAN OGLASI Petek, 20. marca 1992 Trata 15/4 15.30 Pri Godelmanu Cerklje 15/4 16.00 Na zadruž: dvorišču Šenčur 15/4 17.30 Pri gasilskem domu Visoko 16/4 15.30 Za trgovino Zalog 16/4 16.30 Na dvorišču za trgovino Lahovče 16/4 17.00 Na dvorišču gostišča Zaje Apno 16/4 18.00 Pri km. turizmu Frantar Cerklje - zamudniki 22/4 15.30 Na zadružnem dvorišču ŠKOFJA LOKA Log 6/4 15.00 Pri trgovini KZ Zminec 6/4 16.00 Pri Švavnarju Breznica 6/4 17.00 Pri Mavžarju Šk. Loka - za rodovniške in lovske pse 7/4 15.00 Pred klavnico Moškrinj 8/4 15.00 Pri Štejsu Sv. Duh 8/4 16.00 Pri domu Godešič 8/4 18.00 Pri Martinovcu Reteče 8/4 19.00 Pri domu Šk. Loka 9/4 15.00 Pred klavnico Gosteče 10/4 16.00 Pred gasilskim domom Hrastnica 10/4 17.00 Pri gost. Mrzli studenec Šk. Loka • zamudniki It/4 12.00 Pred klavnico Luša 30/3 16.00 Pred KZ Bukovica 30/3 17.00 Pred KZ Bukovščica 30/3 17.30 Pri g. Bambiču Dolenja vas 30/3 18.00 Pri trgovini Martinji vrh 31/3 16.00 Pri Demšarju Železniki 31/3 17.00 Pri Benediku Podlonk 3I/3 18.00 Na obračališču Davča 1/4 16.00 Pri Jemcu Sorica I/4 17.00 PredKZ Zali log l/4 18.00 Pred KZ Železniki 2/4 16.00 Pri Benediku Rudno 2/4 16.30 Pred gasilskim domom Dražgoše 2/4 17.00 Pri trgovini Lajše 2/4 17.30 Pred gostilno Selca 2/4 18.00 Pred KZ Selo I/4 16.00 Pri Kendovcu Dobračeva I/4 17.00 Pri Županu Brekovice 1/4 18.30 Pri Jureču Breznica 1/4 19.30 Pri Jerneju Nova vas 2/4 16.00 Pri Gantarju Račeva 2/4 17.00 Pri Noču Račeva 2/4 17.30 Pri Anžonu Goropeke 2/4 18.30 Pri Zaklju Žiri 3/4 16.00 Pri Katerniku Žiri - zamudniki 4/4 8.00 Pri Katerniku Sovodenj 7/4 8.00 PriKZ Hobovše 7/4 9.15 Pri Mostarju Trebija 7/4 10.00 Pri KZ Podgora 7/4 11.30 Pri Cestniku Hotavlje 9/4 8.30 PriKZ Leskovica 9/4 9.30 Pri šoli Kopačnica 9/4 10.00 Pri Matačon Javorje 6/4 8.00 Pri KZ Podobeno 6/4 8.45 Pri mostu Poljane 6/4 9.15 PriKZ Lučine 8/4 8.30 PriKZ Tod raž 8/4 9.30 Pri Kovač Gorenja vas 8/4 10.00 do 10.00 Pri domu Partizan Srednja vas - zamudniki 9/4 16.30 Pri domu Partizan RADOVLJICA Bled 3/4 15.00 Pri stadionu Boh. Bela 6/4 15.00 Pri trgovini Ribno 6/4 16.00 Pri zadružnem domu Zg. Gorje 7/4 15.00 Pri zadrugi Zasip 7/4 17.00 Pri gostilni Lesce 8/4 15.00 Pri želez, skladišču Bled - zamudniki 9/4 15.00 Pri stadionu Slatna 3I/3 14.00 Pri Noč T., Slatna 11 Begunje 3I/3 15.00 Pri Joževcu Zapuže 31/3 16.30 Pri trgovini Črnivec 31/3 17.30 Pri bifeju Turk Posavec I/4 15.00 Pri trgovini Ljubno I/4 15.30 Pri trgovini Podnart 1/4 16.30 Pri AMD Sr. Dobrava 1/4 17.30 Pri trg. oz. domu KS Lancovo 2/4 15.00 Pri trg. oz. domu KS Kropa 2/4 16.00 Pri gostilni Jarem Kamna gorica 2/4 17.30 Na igrišču Radovljica 3/4 15.00 Pri Almiri Radovljica - zamudniki 7/4 15.00 Pri Almiri Nomenj 3/4 8.00 Pred Ažmanom Jereka 3/4 10.00 Pred Cesarjem Koprivnik 3/4 11.00 Pred sirarno Gorjuše 3/4 12.00 Pred Železničarjem Češnjica 3/4 14.00 Pred Tomaževcem Srednja vas 3/4 15.00 Pred Hrvatom Boh. Bistrica 4/4 9.00 Pri hiši na Rožni ul. 7 Polje 4/4 13.00 Pri avtobusni postaji Stara Fužina 4/4 15.00 Pred Mihovcem Boh. Bistrica - zamudniki 11/4 9.00 Pri hiši na Rožni ul. 7 TRŽIČ Leše 2/4 14.30 Pri trgovini Brezje 2/4 15.30 Pri domu družb. org. Kovor 2/4 17.00 Pri Jurčku Senično 3/4 15.00 Pod lipo Križe 3/4 16.00 Pri novi kmet. zadrugi Sebenje 3/4 17.00 Pri trgovini Podljubelj 6/4 14.30 Pri gostilni Ankele Slap 6/4 16.00 Pri Krvinu Lom 6/4 17.00 Pri domu družb. org. Bistrica 7/4 14.30 Pred bloki na Zelenici Tržič 7/4 16.30 Pri balinišču na Ravnah Bistrica - zamudniki 9/4 15.00 Pred bloki na Zelenici Slap • zamudniki 9/4 16.30 Pri Krvinu Križe • zamudniki 9/4 17.00 Pri novi kmet. zadrugi ZAŠČITIMO SEBE IN NAŠE OTROKE PRED STEKLINO! Na podlagi 8. člena Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1992 (Ur. list RS št. 33 z dne 28.12.1991) ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ, Iva Slavca 1 OBVEŠČA LASTNIKE PSOV da bo obvezno cepljenje psov proti steklini na območju občin: Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič po naslednjem razporedu: Kranj Datum Ura Mesto cepljenja JESENICE Rateče 2/4 12.00 Centralni park. prostor Podkoren 2/4 13.00 Pri zbiralnici mleka Kr. gora, Log 2/4 14.00 Pri gasilskem domu Gozd Martuljek, Sr. vrh 2/4 15.30 Za hotelom Špik Belca 2/4 16.40 Na običajnem mestu Mojstrana, Zg. Radovna 2/4 17.00 Pri KS Mojstrana Dovje 2/4 18.00 Pri zbiralnici mleka Hrušica 3/4 14.30 Eri gostilni Crnologar .» Kor. Bela, Potoki 3/4 15.30 Pri gasilskem domu Javornik 3/4 17.00 Pri trgovini BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna 3/4 18.00 Na običajnem mestu Jesenice 4/4 7.30 Na park. prost, pri do 10.00 Viatorju - pred spom. parkom Planina pod Golico, Prihodi, Pl. rovt 4/4 11.00 Pred trgovino Javor, rovt, Pristava 4/4 13.00 Pri domu na Pristavi Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica 4/4 14.00 Pri tehtnici v Žirovnici Breznica, Doslovce, Vrba, Rodine, Smokuč 4/4 15.00 Pri KS Breznica Rateče, Podkoren, Kr. gora. Log, Gozd Martuljek, Sr. vrh - zamudniki 6/4 14.00 Pri gasil, domu v Kr. gori Dovje, Mojstrana, Belca, Zg. Radovna, Hrušica • zamudniki 6/4 15.00 Pri KS Mojstrana Javornik, Kor. Bela, Potoki - zamudniki 6/4 16.00 Nasproti Vatrostalne BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna - zamudniki 6/4 16.45 Na običajnem mestu Jesenice - zamudniki 6/4 17.30 Na park. prost, pri Viatorju - pred Moste, Breg, Žirovnica, Selo, spom. parkom Zabreznica - zamudniki 6/4 18.30 Pri tehtnici v Žirovnici Breznica, Doslovce, Vrba, Smokuč, Rodine - zamudniki 6/4 19.00 Pri KS Breznica Kranj Jezersko 23/3 12.00 Na običajnem mestu Kokra 23/3 13.30 Na običajnem mestu Preddvor 23/3 15.00 Pri žagi Jelovica Zg. Bela 23/3 16.00 Pri domu družb. org. Prebačevo 24/3 15.00 Na dvorišču pri Novaku Trboje 24/3 16.00 Na dvorišču zadruž. doma Voklo 24/3 16.30 Pri zadružnem domu Voglje 24/3 17.30 Pod lipo Bitnje 25/3 15.00 Pri gasilskem domu Žabnica 25/3 16.00 Na dvorišču zadruž. doma Orehek 26/3 15.00 Na dvor. pri Rajgeljnu Breg ob Savi 26/3 15.30 Na običajnem mestu Jama 26/3 16.00 Na običajnem mestu Mavčiče 26/3 17.00 Na dvorišču zadruž. doma Podreča 26/3 17.30 Na dvorišču pri Bremšaku Struževo 27/3 14.30 Na dvorišču pri Golobu Rakovica 27/3 15.00 Pri Kosarepu Besnica 27/3 15.30 Na dvorišču zadruž. doma Nemilje 27/3 16.30 Pred gostilno Razpokar Predoslje 30/3 15.00 Pri gasilskem domu Kokrica 30/3 16.00 Za gasilskem domom Gorice 31/3 15.00 Ob šoli Trstenik 31/3 16.00 Na dvorišču za trgovino Tenetiše 31/3 16.30 Na dvorišču ob bufetu Strahinj 1/4 15.00 Na dvorišču pred Lenčkom Naklo 1/4 16.00 Na dvorišču KZ Podbrezje 1/4 17.00 Na dvorišču za trgovino Duplje 1/4 18.00 Na dvorišču za trgovino Primskovo 2/4 15.00 Pri Vrečku Kranj 2/4 16.00 Na sejmišču - pri Zl. ribi Čirče 2/4 17.00 Pri gostilni Stražišče 3/4 15.00 Pri gasilskem domu Javornik 3/4 16.00 V Kajži Kranj - zamudniki 3/4 17.00 Na sejmišču - pri Zl. ribi Opozarjamo lastnike psov, da posameznih pisnih obvestil ne bomo pošiljali. Posebej opozarjamo, da je cepljenje proti steklini obvezno. Cepiti je treba vse pse, starejše od 4 mesecev. Kršilce bomo prijavili občinski veterinarski inšpekciji. Cena za cepljenje psa je 700,00 SLT. ŽIVILA KRANJ TRGOVINA IN GOSTINSTVO Naklo, p.o. Cesta na Okroglo 3, Naklo objavlja A. PRODAJO NEPREMIČNIN Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB 1. kegljišča z bifejem ter opremljeno restavracijo v stavbi Avtobusne postaje v Tržiču, Cesta JLA 3, v velikosti 649 m: ter pripadajočega zemljišča za začetno ceno 789.500 DEM v tolarski protivrednosti po tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Oprema bo ocenjena posebej; 2. stavbe z opremljeno restavracijo na Bledu, Cesta Svobode 19/a (v neposredni bližini hotela TOPLICE) v velikosti 269 m2 ter pripadajočega zemljišča za začetno ceno 399.500 DEM v tolarski protivrednosti po tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Oprema bo ocenjena posebej. Ostali pogoji: — kupnina se plača ob sklenitvi prodajne pogodbe; — prometni davek, morebitne druge dajatve in stroške plača kupec; B. ODDAJO V NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV z zbiranjem pisnih ponudb in sicer večjega števila pisarniških prostorov v poslovni stavbi v Kranju, Maistrov trg 11, s površinami od 6 do 24 m: za mesečno najemnino najmanj 15 DEM/m: v tolarski protivrednosti po tečaju Banke Slovenije. Prometni davek in funkcionalne stroške uporabe plača najemnik posebej. Pisne ponudbe bomo zbirali 8 dni po objavi tega oglasa. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu (064) 47-122, int. 240, ali osebno v splošnem področju podjetja v Naklem, Cesta na Okroglo 3. KRANJ Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p.o. razpisuje, dela in naloge GLAVNI DIREKTOR PODJETJA Za opravljanje razpisnih del se zahtevajo naslednji pogoji: — visoka izobrazba ekonomske, pravne ali tehnične smeri ali čevljarska strokovna šola v Pirmasensu, — najmanj 5 let uspešne prakse na strokovnih delovnih mestih s posebnimi pooblastili, — znanje nemškega ali angleškega jezika, — detajlno poznavanje čevljarske tehnologije, — vodstvene, organizacijske in koordinacijske sposobnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja Planika Kranj v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako "za razpisno komisijo". O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu. OJELOVICA amen Tovarna vijakov, d.o.o., kropa razpisuje prosta dela in naloge 1. DIREKTORJA KOMERCIALNO - FINANČNEGA SEKTORJA Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še v statutu in drugih aktih podjetja določene pogoje: — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih komercialno-finančnih delih, — znanje ZT poslovanja, — aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika, — preizkus znanja iz varsta pri delu za vodilne delavce. 2. DIREKTORJA PROIZVODNO - TEHNIČNEGA SEKTORJA — visokošolska izobrazba strojne smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih delih v podjetju kovinsko-predelovalne industrije, — aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika, — preizkus znanja iz varstva pri delu za vodilne delavce. Kandidati naj pod 1. in 2. predložijo tudi program vodenja in organizacije posameznih sektorjev. 3. VODJA TEHNOLOGIJE — visokošolska izobrazba strojne smeri, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj s področja tehnologije, — znanje vsaj enega svetovnega jezika, — preizkus znanja iz varstva pri delu za vodenje delovnih procesov. 4. VODJA MARKETINGA — visokošolska izobrazba strojne, ekonomske ali komercialne usmeritve, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj, — aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika, — preizkus znanja iz varstva pri delu za vodenje delovnih procesov. Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: PLAMEN, tovarna vijakov, d.o.o., Kropa, 64245 Kropa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi glavnega direktorja podjetja. Petek, 20. marca 1992 OGLASI, MALI OGLASI 25. STRAN -M: GLAS Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporočila lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave za torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš! TELEFAXI, TELEFONI, FOTOKOPIRNI STROJI Canon in Pa nasonic ter OSEBNI RAČUNALNIKI po ugodnih cenah. Vrba d.o.o. Kranj, tel.: 218-454 UGODNE CENE SLADKA GOSTIJA NA KOKRICI - Kranj, 20. marca - Danes, v petek, bo v nakupovalnem centru STORŽIČ na Kokrici ves dan, od 9. do 18. ure, v gosteh Kranjski kolaček z vsemi svojimi dobrotami. Tu boste lahko slaščice pokušali in kupovali, slaščičarski mojster pa bo vsem gospodinjam, ki rade doma pečejo, kar iz rokava stresal recepte in napotke, kako pripravljati sladice in jih peči, da bodo zares uspele. Nasvidenje torej še danes na Kokrici! Občni zbor gasilcev iz radovljiške občine Radovljica, 20. marca - Danes ob 18. uri bo v osnovni šoli dr. J. Mencingerja v Bohinjski Bistrici občni zbor članov Gasilske zveze občine Radovljica. Poročilom predsedstva in štaba ter razpravi o opravljenem delu bosta sledila sprememba statuta OGZ in podaljšanje mandata njenih organov. Sprejeli bodo tudi letošnji program dela in finančni plan, ob koncu srečanja pa bodo podelili priznanja in plakete. ALPSKI KVINTET NA BLEDU - Bled, 19. marca - Alpski kvintet se je vrnil s turneje po Tirolski, kjer je med drugim posnel tudi novo ploščo, za TV SAT 1 pa melodijo, ki bo na sporedu 7. aprila ob 20.15. Jutri, 21. marca, ob 20. uri pa se bo ansambel predstavil domačim poslušalcem v Kazini Park hotela na Bledu. Program bo povezoval Vinko Šimek, po koncertu pa bo obiskovalce zabaval ansambel Nika Kraigherja. Rezervacije vstopnic so v Kompasu na Bledu. GLAS f EKONOMSKA f IPROPAGANDA« %obiskali vas bomo ^7 pokličite 218-463 J GOSTILNA T0P0RŠ Golniška 119, MLAKA priporoča: dopoldanske malice • kosila • jedi po naročilu • sladice po želji ... Za obisk se priporoča Štelan Klmar objavlja HOTEL JELOVICA BLED JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljene gostinske opreme: 1 register blagajna ADS 46 izklicna cena 181.300 SLT 2 register blagajni s predalnikom izklicna cena 12.000 SLT 3 register blagajne . izklicna cena 10.000 SLT ter prodajo druge ra6ljene gostinske opreme, posode in drobnega inventarja. Prodaja bo dne 27. 3. 1992 ob 9. uri. Informacije po tel. 77-342. V NAJEM ODDAMO POSLOVNE PROSTORE - 45 m2 v Naklem pri Kranju - 300 m2 v Gorenji vasi (Šk. Loka) - 1500 m2, višina od 4 - 10 m na Kolodvorski c. 1, Kranj (ob železniški postaji). Prostori so primerni za skladišče, proizvodnjo, pisarne, lokale. Možnost delitve na manjše prostore. Informacije po telefonu: (064)222-021 Jakob Žibert SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz tovarne Sava - Velo IVAN KORENJAK rojen 1925 Od njega smo se poslovili v nedeljo, 15. marca 1992, ob 15. uri na pokopališču v Predosljah. Delovni kolektiv Save Kranj MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROII Ugodno prodam 80 literski BOJLER - ležeči. « 213-197 3326 Prodam REGAL - Una, sedežno garnituro (fotelje) električni RADIATOR, pralni STROJ, električni ŠTEDILNIK, zamrzovalno SKRINJO 210 litrov in HLADILNIK, vse Gorenje. Arsenič, Tomšičeva 18, Kranj 3332 Prodam električn i ŠTEDILNIK, na 4 plošče, g 217-934_3354 Prodam rotacijsko KOSILNICO SIP 165, ter slamoreznico. Jeko-vec. Sr. Bela 53, Preddvor. 3357 Prodam AGREGAT 2KW in ČRPALKO Tomos. g 329-145 3385 Prodam avtomatski SADILEC za krompir, znamke schtol. Burgar, Trboje 113_3401 Šivalni stroj Višnja, ugodno prodam. ^ 324-797_3405 Prodam traktorski trosilec Scherk, 3 tone, « 421 -870_3410 Prodam 2-brazdni PLUG IMT, 12 col in KRAVO simentalko, pred te-litvijo. « 802-240_3422 Prodam PEC z BOJLERJEM, na dr-va za kopalnico. « 65-127 3437 Poceni prodam PEČ Emo central 20, za etažno ogrevanje. « 48-107 Multipraktik MUTA s priključki (kosilnico, plugom in frezerjem), zelo malo rabljeno, prodam 30 odstotkov ceneje, od novega. Prodam tudi gradbeno DVIGALO. « 83-732_3461 Prodam lovsko Hamerles dvocev-ko CZ kal.12/12 in pletilni stroj SINGER MEMO MATIK s priborom. Kličite dopoldan na « 81 -142 RAČUNALNIK C 64 z dodatki pro dam za 300 DEM « 328-626 3497 Prodam šivalni stroj Bagat Slavi-ca. Kolar, Kidričeva 25, Kranj 3502 Prodam KOMPRESOR, trofazni, REZERVOAR 50 I. Ul. 4. oktobra 29, Cerklje_ 3527 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK (plin 4 - elektrika 2) za 20.000 SLT. Kalan, Sovodenj 46, Sovodenj. Prodam GLASBENI CENTER Schneider TS 1503. « 633-042 Zelo ugodno prodam PRALNI STROJ Candv 133. Informacije po-poldan, po 16. uri. « 310-627 3538 Prodam starejši PRALNI STROJ Gorenje, obnovljen. U 242-107 Prodam 50 VV zvočnike za 200 DEM« 57-624_3547 Prodam nove BRENERJE Messer griesheim. « 217-066_3550 Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič TV420. Primožič, Dolina 12, Tržič. Ugodno prodam VIDEO Orion (VPS), KASETOFON Technics-RSB 105 in elektronsko KLAVIATURO (Sampling) Casio SK-200. « 622-410__ Prodam barvni T V G RUN DIG na daljinsko upravljanje g 631-784 Prodam nov ŠIVALNI STROJ Sin-ger, star šivaini stroj Danica Bagat in otroško POSTELJICO. « 211-658 3583 GLASBILA Prodam 2 leti staro bas KITARO, s kovčkom. Cena 700 DEM. « 57-584_ 3456 CR. MATERIAL OPAŽ 250 SLT, z dostavo. Smrekov, I. in II. klasa, neposušen. "Sr 063/33-343_3237 Ugodno prodam gradbeno DVIGALO in 60 kvad. m. gradbenih ELEMENTOV. « 50-547 3294 Prodam betonsko strešno OPEKO in PUHALNIK Tajfun. Šifrer, Žabnica 19. 3337 KMETOVALCI ■ NOVO! Izdeluiemo pred-setvenike z enojnimi in dvojnimi valji po sistemu RAU za vse vrste traktorjev, tudi za TV. Druga novost je TRAVNIŠKA BRANA za kvalitetno spomladansko prevleko travnih površin. Nudimo vse rezervne dele za predsetvenike RAU in za lastni program. gorenc Ludvik Stare izdelava kmeti|ske mehamzaciie Sp. Brnik 81, tel. 422-053 m 422-665 KUHANJE V AMC POSODI 2-dnevni tečaj petek, 20. 3., od 17. do 20. ure sobota, 21. 3., od 9.30 do 12 ure Prijave: LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA telefon: 621-865 in 622-764 R 4, letnik 1981, registriran do oktobra/1992, obnovljen, prevoženih 120.000 km in BRUNARICO, 4 x 2.5 m, s kritino, ugodno prodam. « 064/721-289_3387 Prodam nov BOBROVEC, 400 kom.« 312-259 3396 Prodam suhe «421-433 bukove colarice. 3411 Ugodno prodam PUNTE in BANKI-NE. « 215-142 3441 Prodam rabljeno strešno KRITINO Folc in nov 300 litrski BOJLER, za sončno in centralno ogrevanje SAT 302. Škofjeloška 33, Kranj Prodam suhe smrekove, macesno-ve in borove OBLOGE (OPAŽ), raznih širin in dolžin, ter istovrstni LA-DIJSKI POD. « 64-103 3469 Prodam 4 kub. m. suhih PLOHOV. « 631-537_3472 Kanadska TEGOLA, 36 kvad. m. črna, prodam.« 214-427 3560 Prodam okrogel LES za ostrešje. « 323-904 »SATEX« TV satelitski sistemi SUPER CENE Plačilo na 8 ali 12 obrokov Tel.: 48-570 po 15. uri IZOBRAŽEVANJE Nudim kvalitetne INSTRUKCIJE matematike za vse stopnje. « 311-819_3374 INSTRUKCIJE: Učitelj MATEMA-TIKE, za srednjo in osnovno šolo. « 218-070 3535 KUPIM Kupim rabljen otroški, športni VOZIČEK« 216-728_3338 Kupim TELIČKA simentalca, stare-ga do 10 dni« 061/841-108 3366 Kupim teden dni starega bikca si-mentalca. «802-224_3417 Kupim več bikcev simentalcev, starih do 14 dni. «65-031 3420 Odkupujemo suha, mehka odpadna drva, ostrešja; KERAMIČAR-STVO GOLOB, Tržič, Za Mošeni-kom 15, «50-230 3474 TEČAJI TUJIH JEZIKOV M0ZA0DRAS NEMŠČINA ŠPANŠČI NA A N G L E Š Č I NA INFORMACIJE IN PRIJAVE: do 20. MARCA 1992, vsak delavnik od 8. do 12. ure PO TEL. (064)323-892 (oz. 213-042) IN OB PETKIH OD 17. D019. URE NA POŠTNI UL.3. Kupim pianino. « 46-491, Jasmina vsak delovnik ob 14. uri 3503 Kupim mizarsko delovno mizo (ponk). «212 738 3507 LOKALI Oddam v najem najemniški LOKAL, za slaščičarno. Najemnino za dve leti naprej, vse opremljeno. Šifra: GORENJSKA_3277 BUTIK oddam oziroma prodam v centru Kranja. « 061/611-390 in 064/82-311__ 3342 V najem oddam SKLADIŠČE, v Naklem pri Kranju. « 50-852 3346 LOKAL - v centru Kranja, oddam v najem. 40 kvad. m. - popolnoma opremljen in 25. kvad. m. - prazen, urejen. « 064/312-277 od 7. do 14. ure_3370 Na relaciji Bled-Gorje najamem poslovni prostor za mirno obrt. Ši-fra: MIRNA OBRT_3416 Iščem suh prostor za skladiščenje tekstila v Cerkljah ali neposredni bližini v izmeri 30 kvad.m višina najmanj 3 m. Mihail Boris, Zg. Br nik 151, «422-506_3421 GARAŽO, za novo pošto, dam v najem.« 064/212-942 3512 V najem dam nov PROSTOR, 24 kvad. m. višine 3.5 m. s parkirnim prostorom in telefonom. « 422-718_3517 Oddamo več LOKALOV, v Zoisovem gradu, v Bohinjski Bistrici. Trgovska dejavnost.« 064/721 -686 _3564 športna dvorana Poden ODDAJA V NAJEM, štiri TENIŠKA IGRIŠČA, z bifejem, najprimernejšemu ponudniku. Dodatne informacije dobite na telefon 622-460. Prijave sprejemamo do 27. marca 1992 __3579 Starejšo HIŠO z BIFEJEM, blizu Kranja, prodam. « 46-263 3585 KOLESA_ Prodam VESPO PK 50 XL, prevo-ženih 300 km, za 2.000 DEM. « 217- 883 po 17. uri._3351 Prodam moško KOLO Junior, 5 prestav. Šteblaj, C. Staneta Žagarja 26, Kranj 3428 Prodam APN 6. « 213-493 3438 Ugodno prodam BT 50 S, letnik 9/1988 « 51-314_3463 Prodam MOTORNO KOLO BMW 60/5, letnik 1970, motor Z 101. « 218- 612_3522 Prodam BT 50, registriran, letnik 1987.« 57-026_3568 Prodam MOTORNO KOLO SUZU KI RM 125, letnik 1985 in BT 50, le tnik 1987. Kunšič, Zg. Upnica 28/b, Kamna Gorica. 3580 KOLESA_ Prodam motor APN 6. Strahinj 22, Naklo_3509 OBVESTILA RTV-servis ORBITER, popravila TV GORENJE, ISKRA, SAMSUNG, vgradnja TELETEKSTOV, montaža satelitskih anten. Opreš-nikova 82, «216-945_3004 Določeno VSOTO, posodim zanesljivemu obrtniku.« 802-581 3434 STUDIO GRIVAH PLANINA 3. KRANJ TEČAJ GOVORNIŠTVA -RETORIKA ZA MANAGERJE od 13. do 16. aprila v Preddvoru, Grad Bor Tečai vodi dr. Boris Grabnar Inlormacije m prijave STUDIO GRIVA II Kranj, tel.: 323-752 od 7. do 8. ure in od 15. do 21. ure. GRADITELJI ! GRADBENI MATERIAL ODSLEJ TUDI V TRGOVINI BOBER v TupolnJah pri Preddvoru, odprto: 8-12, 14-18 NIZKE, OTVORITVENE CENE DO 1 JUN 1992 TeUfon: 064/45-620 Ugodno prodam dolgo belo poročno obleko, št. 38-40. Burgar, Tr-boje 113_3400 OTR. OPREMA Prodam nov otroški kombiniran VOZIČEK, 30 odstotkov ceneje. « 242-206_ 3444 Ugodno prodam kombiniran ita-Ijanski VOZIČEK Chicco. « 212 308_3540 Ugodno prodam otroško POSTE LJICO, z jogijem, STAJICO in otroški VOZIČEK Chicco. Oblak, Tomšičeva 81, Jesenice. 3559 Ugodno prodam kombiniran otro ški VOZIČEK, firme Cam. « 622-316_3563 Prodam avstrijski kombiniran otroški VOZIČEK, lila barve, s premičnim ročajem.« 621-389 3577 PEDIKURA m umetni nohti Alma - nail Vodoplvčeva 13, (Mohorjev klanec), 64000 Kranj, tel.: 221-771 OSTALO Namesto vas opravimo vsa dela na balkonskih ograjah, žlebovih in napuščih. Barvamo z najkvalitetnejšo barvo - Jota Mastic « 064/48-583, 064/403-053 3477 Posebna spomladanska ponudba, rjavega premoga KANIŽARICA! Orehovec samo 5.425,70/t KOC-KOVEC po 5.447,90 SLT/t in KOSI po 5.667,20 SLT/t. Zagotavljamo prevoz po konkurenčnih cenah, do vašega doma. Pokličite KURIVO-TRANS, Kanižarica. « 068/52-370 ali 068/52-322_3553 OBLAČILA Prodam KAVBOJKE, na veliko po 1.300 SLT. « 52-174 zvečer. 3340 Prodam ali po dogovoru izposodim belo, dolgo PORČNO OBLEKO iz uvoza, št. 46 in dekliško OB-HAJILNO OBLEKO, z dodatki. Cena ugodna. « 74-149_3392 Prodam črno, žensko usnjeno JAKNO in belo poročno obleko. 48 700 ' 3393 Prodam hrastove POSODE (škafe), za rože in zimska jabolka bo-bovce. Olševek 3, Preddvor. 3347 Prodam 4 kub. m brezovih DRV, za kamine in 4 kub. m. mešanih. « 75-885_3349 Prodajam depilacijsko SMOLO, slovensko čupko. « 213-716 3352 Prodam ročni VOZIČEK - koreto, kovinsko, z gumijastimi kolesi. « 73-217_3390 Ugodno prodam poslikane kmeč-ke SKRINJE. « 45-372 3397 Ugodno prodam PEČ Lokaterm, nerabljeno.« 73-810 3465 Prodam dve kmečki SKRINJI iz le-ta 1863.« 73-810_3466 Prodam SENO. Rihtaršič, Lajše 16, «66-259_3479 Prodam DRVA. « 217-791 3508 PROSTOR, za perkiranje počitniške prikolice, za celo leto iščem « 327 949 _3514 Prodam PEČ EMO CENTRAL 20 I, za etažno centralno kurjavo, RADIATORJE Jugoterm, tip 22, di menzije 600 x 650, 800 x 650, 600 x 900, 800 x 900, 1000 x 900. Opravljamo tudi MONTAŽE CENTRAL NIH KURJAV. « 632-422 3516 Prodam PRIKOLICO 140 x 180 cm, nosilnosti 800 kg. Ul. 4 oktobra 29, Cerklje_3521 Ugodno prodam 250 in 15 kg TEH TNICO. « 403-235_3548 Prodam suha mešana DRVA. « 064/325-554_3558 Prodam CIPRESE v kontejnerjih, za ograje in srebrne SMREKE. « 323-141 3584 PRIDELKI Prodajamo SADIKE jagod humovi-te (rodnost od maja do oktobra), maline, ribez (rdeč in črn) in robide, vsak dan od 8. - 19. ure. Cesta 1. maja 4, Kranj. « 324-979 3056 PONUDBA VELf/1 Med rednimi bralci Gorenjskega glasa, ki na časopis niso naročeni, je bila ugodno sprejeta ponudba o "časopisu na pokušino". Izpolnjeno naročilnico nam pošljite na CP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, takoj po prejemu Vaše naročilnice Vam bomo začeli dostavljati časopis. Dostavo izvaja PTT podjetje. Najlepša hvala za zaupanje, spoštovani bralci! NAROČILNICA II. Gorenjski glas mi pošljite na naslov: (ime in priimek, ulica oz naselje, hišna št., pošta) Časopis je do konca marca 1992 brezplačen Če tega naročila do 31 marca ne preklicem, sem od aprila 1992 dalje redni naročnik. Izrežite in pošljite na ČP GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ GLAS 26. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 20. marca 1992 F prodaja uvoženih avtomobilov Kranj S Janka Puclja 9 Kranj POSREDNIŠKO PODJETJE d.o.o. Tel.: 064/325-981 Fax: 064/325-981 Posredujemo pri prodaji rabljenih vozil vseh znamk. Odkupujemo vozila ZASTAVA in RENAULT 4 Vse informacije dobite po telefonu (064)325-981 Delovni čas vsak dan, razen nedelje, od osme do sedemnajste ure, sobota pa od osme do dvanajste ure. Prodam SENO Smlednik. Dragočajna 11, 3195 Prodam SENO in nedelja. « 68 444 sobota 3219 Balirano SENO dam. « 70 019 in OTAVO, pro 3363 Prodam SENO. kije. Velesovo 10, Cer-3379 Podpisana Benedik Ana, Zelenica 4, Tržič, izjavljam da nisem plačnica dolgov Vinka Benedik. 3448 Prodam semenski KROMPIR, lanski uvoz Pentland, Desiree in jedilni, ter suha trda DRVA in malo ra bljeno CISTERNO, 2.200 I, za gnojevko. Sp. Duplje 56. « 47-442 ____3383 Prodam semenski krompir Dezire. Poljšica 4, Podnart, « 70-164 3408 Prodam semenski KROMPIR Desiree. Trboje 41. 3427 Prodam semenski KROMPIR Ro-mania, lanski uvoz. « 632-269 ORTNER BELJAK / VILLACH POSESTI ® TOYOTA ZEHENTH0FSTR. 26 TU 9943 4242 41310 ♦^f SUBARU Lm PICC0STRASSE 42 TU 9943 4242 28494 Prodam SENO, semenski KROMPIR pentland in jedilni KROMPIR desiree. Kropivnik, Pšata 3, Cerklje 3452 Prodam SENO in OTAVO. Begunje« 73 038 Božič, 3459 Prodam zazidljivo PARCELO, v okolici Kranja. « 212-091 3362 HIŠO, polovico dvojčka, v okolici Žirovnice, prodam. « 73-473 3364 Prodam gozdno parcelo v Mojstrani v izmeri 7735 kvad.m. « 872-531, zvečer 3406 Prodam starejšo HIŠO v Kranju s telefonom. Cena po dogovoru. « 328-601_3487 Prodam GARAŽO v Vrečkovi ulici. «327 710, zvečer_3488 Prodam zazidljivo vikend parcelo 490 kvad.m. «213 826__3490 Prodam PARCELO z njivo na Blejski dobravi št. 85, Beguš 3499 Iščete primerno LOKACIJO za gradnjo stanovanjske HIŠE? Pokličite 43-306, vsak dan od 20. 22. ure. 3555 RAZNO PRODAM Prodam Chicco zložljiv športni VOZIČEK, termoakumulacijsko PEČ, 2 KW, francosko POSTELJO, dvojno vzemetenje.« 061/555-504 3353 Prodam ŠTEDILNIK, HLADILNIK, MIZO, dva STOLA in OMARE za dnevno SOBO, starejšo. « 52 077 Dolenc Vojko, Ravne 4, Tržič 3368 Prodam hlevski in kokošji gnoj ter opeko Novi Bečej. «633-345 3407 Prodam mešan GOZD bor,smreka, 700 kvad.m, v bližini Vogelj in Vo-klega, rabljena lesena garažna vrata, velika, primerna za tovornjaka. «061/621-517, po 19.30 uri 3491. Prodam hrastovo dnevno SOBO, SPALNICO in kuhinjsko MIZO, z šestimi STOLI. « 68-641 3391 Ugodno prodam rabljeno kuhinjo «061/611-051_3413 Prodam dobro ohranjeno sedežno garnituro. « 241 -176, popoldan STORITVE IZOLIRAMO cevi centralne kurjave in vodovoda z AL pločevino, stekleno volno, savalit ploščami in žlebaki, plamaflexom, ter drugimi materiali Delamo za zasebni in družbeni sektor. Kvalitetno, po konkurenčnih cenah. Pokličite zve čer!« 061/485-360_2114 AVTODVIGALO! za popravilo streh, barvanje opaža, ter obžago vanje drevja, do 22. m. višine, VAS ČAKA' « 73-120_2427 KROVSTVO, stavbno KLEPAR-STVO, PLESKANJE žlebov, ter na-puščev in vse vrste izolacij, opravljamo pod garancijo. « 061/110-089 2557 VELIKA IZBIRA BLAGAJN SHARP_ TRI M ME L BAHNHOFSTR 55 CELOVEC Nudimo izravnavo oziroma CENTRIRANJE koles od dvokoles! « 242-622 2851 AVTOKLEPARSTVO! AVTOKLE PARSTVO! AVTOKLEPARSTVO! Miro Kovic, Prebačevo 50/a. « 327-251 2878 BELJENJE, pleskanje in polaganje tapet. « 403 242_2882 J & J, TV, VIDEO, HI-FI servis! Smledniška 80, Kranj. « 329-886 PIŠLJAR SERVIS TV - video - av-dio, kvalitetno popravilo naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 37, Kranj «329-159 2933 ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo, montiramo in kompletno popravljamo« 216-919 _3089 Izpolnimo vam OBRAZCE za DOHODNINO in izračunamo koliko boste doplačali oziroma koliko .vam bo država vrnila. « 73-632 ŠIVILJSKI SERVIS, vam kvalitetno in hitro opravi vsa tovrstna dela. « 311-935 3430 Prodam semenski krompir jerla. Benedičič, Prezrenje 19, « 70-028 _3480 Prodam semenski krompir igor in pentland ter jedilni krompir igor. Senk Viktor, Žabnica 53, Žabnica _3482 Koruzo v zrnju in mlin za žito - šro-tar, prodam. Krivic-Resman, Zgo-ša 22, Begunje 3483 Prodam zgodnji kifeljčar, rdeč in rumen čebuljček ter podarim opeko špičak. Zadraga 17, Duplje 3484 Prodam 3 tone OVSA že spakira-nega v vrečah, po 15 SLT/kg Možna dostava. « 061/823 078 3485 Prodam krompir za seme dezire in igor iz uvoza prvo leto. « 421 -587 _3486 Prodam semenski krompir desire. Praprotna polica 4, Cerklje 3494 Prodam krompir desire jedilni in za seme in krmilno peso. « 47 872, Grogova 2, Naklo 3495 Prodam krompir kifeljčar za seme. Praprotna polica 11, Cerklje 3501 Semenski KROMPIR, Jaerla, Ke-nebek, Sante, Kondor in Desiree, prodam « 631-197 3531 Semenski KROMPIR BintjaTn De-sire, prodam. Britof 314 3545 Prodam semenski KROMPIR Desire in Pentland. Struževo 9, Kranj. _ 3552 Prodam semenski KROMPIR Desire, hrastova DRVA in STEBRE, za kozolec « 49-324 3571 SUZUKI CELOVEC PISCHELDORFERSTR. 133 Tel. 9943-463-42644 DELI • SERVIS • VOZILA Prodam klubsko mizo in mizarsko ročno žago. «325 021_3409 Prodam bukova drva in late za ko-zolec« 622-629 3419 Prodam kotel za žganjekuho 100 litrov, nov. Škofic Franc, Kokrica, C. na Belo 31, «214-473 3492 Prodam trda « 622-774 mešana drva. 3505 Prodam spomladanski kostim št. 38. «218-563_3510 Zelo ugodno prodam odlično ohranjene nizke ELEMENTE in klubsko MIZO, za dnevno sobo, ter 2 cvetlična KORITA « 242-435 ali 326 995_3556 STAN. OPREMA Izredno in ugodno prodam novejšo SPALNICO, KUHINJSKE ELE MENTE, električni ŠTEDILNIK, HLADILNIK, novejšo MIZO s stoli in predsobno OMARO. « 325-609 OTROŠKO Prodam 326-908 SOBO « 3333 PREKLIC PREKLICUJEM neresnično izjavo o Mariji Rozman, iz Stare Fužine. Odar Franc, St. Fužina. 3329 Prodam kuhinjski KOT, z mizo in dvema STOLOMA, ter 220 litersko zamrzovalno SKRINJO. « 633 114 podnevi, 620-211 zvečer Prodam komplet KUHINJO Mar-les. Cena po dogovoru. Bertoncelj, Dašnica 67. « 67-053 3377 LANCIA ZENTRUM ŠTEVILKA 1 NA KOROŠKEM t PRODAJA NOVIH VOZIL • ORIGINALNI NADOMESTNI DELI IN DODATNA ORPEMA • ŠPORTNA OPREMA • SERVISNA DELAVNICA • KAROSERIJSKA DELAVNICA Z LAKIRNICO • 12 MESECEV GARANCIJE NA NADOMESTNE DELE IN STORITVE t GOVORIMO SLOVENSKO Oddam sobo z uporabo kuhinje in kopalnice. «222-538 3398 Zamenjam 3-sobno stanovanje v Radovljici za manjše s centralnim ogrevanjem. « 75-020 3412 2 sobno opremljeno STANOVANJE, primerno tudi za pisarno, v mirni hiši z vrtom, v bližini centra Kranja in sodišča oddam v najem. « 50-138_3423 Parom brez otrok ali samcem oddamo v najem opremljeno 1-sobno STANOVANJE. Šifra: PREDPLAČILO 3429 M electronic SERVIS AUDIO - VIDEO - TV, montaža avtoradio aparatov, obnova ekranov - pridem tudi na dom. Smledniška c. 114, Kranj« 325 742 3336 Izvajamo vsa TESARSKA in KROVSKA dela, izdelava vikend HIŠIC (brunaric), izdelovanje OPA-ŽEV, ladijskega PODA, BRUNOV iz vašega ali našega materiala, ter razžagovanje HLODOVINE, vseh dimenzij. Tesarstvo OGRINEC, Sp. Brnik 34, Cerklje 3356 Opravljamo posek in spravilo lesa. «79-438 ali 79-577, zvečer 3414 POLAGAM keramične ploščice in pode « 621-723_3426 Po konkurenčni ceni ČISTIM iti-son, tapison, oblazinjeno pohištvo, avtosedeže in podobno. « 632-437_3460 Ugodno POLAGANJE, Brušenje, LAKIRANJE parketa. « 41 -622 >_ 3570 STANOVANJA Za čas od aprila do oktobra iščemo 2 do 3- sobno opremljeno STANOVANJE na Jesenicah ali Ži-rovnici.« 061/101-240 interna 04 Prodam mansardno stanovanje 69 kvad.m v Kranju, delno opremlje-no. « 213-564, po 20. uri 3402 2-sobno STANOVANJE na Bledu, 50 kvad. m. opremljeno, prodam najboljšemu ponudniku« 78-991 Menjam GARSONJERO na Planini za večje stanovanje dvo ali tro-sobno v Kranju- Planina. Garsonjera še ni odkupljena. Ostalo po dogovoru na «061/813-464 dopol dan do 9.30 ure ali popoldan od 19. do 22. ure_3322 Ugodno prodam v Kranju večje enosobno stanovanje z centralno in vrtom. «218-639_3324 Proti nagradi odkupim stanovanjsko pravico za 2 ali 2 + 1 sobno stanovanje v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 3325 Tričlanska slovenska družina naja me 2 sobno STANOVANJE v Kranju. Plačilo vnaprej. « 242 901 3373 Prodam rezervne dele za Z 128, letnik 1990, ter Z 750, za 450 DEM, registriran do 19. junija 1992 « 50 826 3365 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. 52-077. Dolenc Vojko, Ravne 4, Tržič_3367 Prodam KOMBI Z 850, za prevoz oseb, 7 + 1, ali 640 kg tovora. Registriran za eno leto, do 29. marca 1993. « 622-655 popoldan 3369 Prodam R 5 campus, letnik 1991 in KADETT 1,6 D, letnik 1984. « 77-209 3371 GOLF diesel, december 1985, ugodno prodam, cena 8700 DEM «81 827, popoldan 3475 Prodam «50-301 Z 101, letnik 1979. 3476 d.o.o. KRANJ SERVIS STERN Kawasaki YAMAHA ■■■■■l....... DAIHATSU tel: 064/323-419. PRODAJA NOVIH VOZIL IN MOTORNIH KOLES fax: 064/327-007 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1987, cena po dogovoru. « 51 -839, popoldan 3478 Prodam R 4 GTL, letnik 1985 april, registriran do aprila 93. « 51 -737 Prodam GOLF JX diesel, letnik 1989, 53000 km, ogled popoldan. Virmaše 66, Škofja loka_3500 DAIHATSU CHARADE turbo diesel, letnik 7/90, dodatno opremljen, prodam za 13000 DEM «82-109_3504 Prodam P126, letnik 1980, registriran do junija. « 329-218 3506 Prodam «70 443 Z 101, letnik 1978. 3511 Prodam R 4 GTL, letnik 12/1986, prevoženih 71.000 km. « 76-801 Prodam CITROEN GS 1.3, ran do 3/1993. « 79 642 registri-3520 STANOVANJE nudim ženski 50 -60 let, za pomoč v gospodinjstvu, starejši ženski. « 802-581 3432 Prodam Z 101, letnik 1978, dobro ohranjeno, garažirana, za 1100 DEM. Dimič, Kidričeva 47/a, Kranj Oddam APARTMA, 78-730 najem. « 3467 Mlad par, z rednimi mesečnimi dohodki, najame za dalj časa 1.5 ali 2 sobno STANOVANJE na Bledu ali bližnji okolici. Šifra: BLED -CENTER_3515 Oddam SOBO mlajši ženski na Bledu« 78-319 Prodam JUGO 55 GV, Tenetiše 66, Golnik letnik 1988. 3375 3524 2-sobno družbeno STANOVANJE, v Kranju zamenjam za GARSONJERO ali 1-sobno v Kranju ali okolici. « 41-513_3534 SOBO v Kranju dobi samski moški.« 327-950_3544 Zelo ugodno prodamo STANOVANJE, 77 kvad. m. Pantič, Kidričeva 20 Javornik - Jesenice. 3551 VOZILA DELI Prodam MOTOR, za Jugo 45, sprednje STEKLO, POKROV motorja, zadnji in prednji ODBIJAČ. « 74-836 3380 Prodam VARTBURG, starega 10 let, registriran do decembra 1992, prevoženih 65000 km. « 215-302 ali 215-748_3376 Prodam JUGO 55, letnik avgust/ 1990, prevoženih 9.000 km, ter Z 750, oktober/1985. « 213-851 _3384 Ugodno ZASTAVA 750, letnik 1979, vozen in neregistriran. Vse informacije, petek do 16. ure, sobota, dopoldan. « 633-273 3394 Prodam FORD Escort 1.3 ali menjam za cenejši avto. « 329-399 Prodam VVARTBURG, letnik 1986" « 325-438__ Prodam osebni avto GOLF, letnik 1978 in terenski avto PUCH 240 D, letnik 1982. Cena po dogovoru. « 67-235_3525 Prodam JUGO Koral 55, letnik 1988. Rakovec, Zg Besnica 106. « 403-185_3526 Prodam JUGO 45, motor 1.100 ccm. za 1.500 DEM. Ločniškar, Ru-dija Papeža 3, Kranj_ 3443 Prodam HROŠČA VVV 1200, karo" serija letnik 1969, motor 1975.« 327-428 letnik 3530 Prodam 324 025 GOLFA, letnik 1982. « 3532 Prodam Z «74-924 750, letnik 1984. 3403 Prodam ohranjen CITROEN GSX, letnik 1979, za 1.700 DEM. « 242-400 3536 VOZILA Prodam R 4 letnik 1977, registriran do februarja 1993, dobro ohranjen. « 50-427_3270 Prodam GOLF Diesel, letnik 1983. « 70-588_3274 Ugodno prodam VW HROŠČ 1200, letnik 1974, registriran, motor potreben popravila. « 725-830 po 15. uri._3291 FORD - Escort 1.4 CL, letnik 1987, 38.000 km« 65-580_3296 Z 101, letnik 1978, registriran do maja 1992, prodam za 550 DEM. « 89-152_3328 Ugodno prodam CITROEN GS, letnik 1979, registriran. « 43-043 Z 101, letnik 1988, prodam. « 061/611-040_3331^ Prodam HYUNDAI 1.5 GLS Sedan, letnik 1991.« 68-168_3334 Prodam LADO 1300 S, letnik 1982, registrirano in Z 101 de lux, regi-strirana, letnik 1978. « 329-061 Prodam ali menjam LADO Nivo. Cena 5.000 DEM. Bizjak Sandi, Begunje 133. 3339 CITROEN nevozne avtomobile ODKUPIM, za avtoodpad. « 691-946 3341 Auto-Krainer CELOVEC, ROSEHTALERSTRASSE 162. TEL.: 9943-463-21415 VELIKA IZBIRA NOVIH AVTOMOBILOV /__ ■ ■ A,\ ciccdadtuc rcuc \^^\JKj%j EKSPORTNE CENE GOVORIMO SLOVENSKO J Jugo 45 AX, letnik 1987, ohranjen, redno vzdrževan, ugodno prodam. «241-398_3404 Prodam HUNDAY HATCHBACK, letnik 1991, reg. do marca 1993, vso dodatno športno opremo, el. stekla, strešno ele. okno - metalno sivo modre barve, za 15.000 DEM alipo dogovoru. «872-047, Kraj-zel, Hrušica 122, Jesenice 3418 Prodam DIANO, letnik 1981, regi-strirano do februarja/1993 in GS Pallas, letnik 1977, registriran do marca 1993. « 215-810 3424 Prodam KOMBI Z 850, letnik 1985. « 45-479_3425 BMW 316, letnik 76/79, prodam. Vičič, Planina 73, Kranj 3435 Prodam JUGO 55, letnik 1987, do-bro ohranjen. « 88-640 3436 Prodam dobro ohranjeno Z 128, letnik 1987. Zg. Brnik 43, Cerklje GOLF GLD, letnik 1984, prodam. Resni kupci kličite « 45-208 3451 Prodam tovorni avto MERCEDES 808. Šolar Dražgoše 8, Železniki. « 66-412 3453 JUGO 45 E, « 327 368 letnik 1986, prodam. 3343 Prodam Z 850, letnik 1984.« 212-447 december 3454 GOLF JXD, 1988, 55.000 km, meta-lik, prodam. Šutna 92, Žabnica JUGO 55 AX, letnik 1987, prodam, za 4.100 DEM. « 50-336 3546 MERCEDES 190 D, letnik 1985, prevoženih 135.000 km, prodam, za 22.500 DEM. « 48-038 3565 Prodam karamboliran JUGO 45, letnik 1988, celega ali po delih. « 48-723_3567 GOLF Diesel D, letnik 1983, bele barve, registriran do konca leta, dobro ohranjen, prodam. « 75-781 v soboto, od 7. do 12. ure. Z 101, letnik 1986, registrirana za celo leto in nov BETONSKI MEŠA-LEC, prodam. « 311 -722 3572 Prodam JUGO 45, letnik 1991, registriran do februarja 1993. « 329-746_3573 Ugodno prodam R 16, letnik 1971 « 329 982_3575 Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1978, registrirano do 27. 6 1992. « 51-423 v popoldanskem času. 3578 Prodam JUGO Koral 45, prevoze nih 23.000 km, letnik 11/1988. Se-, benje 48/a - nova hiša 3581 B DAIHATSU Naivarčnejši m naigospodarneiši iaponski avtomobili. Pridite, obiščite nas m se seznanite s ceno. opremo, porabo m ži-vljenisko dobo avtomobilov DAIHATSU NOVA VOZILA - NAD. DELI - DELAVNICA - SERVIS APPLAUSF KOROŠKI "DAIHATSU CENTER" AUTOHAUS R. TEYROWSKY 195, Keutschacherstr. 24 9020 KLAGENFURT / CELOVEC, VVaidmannsdorferstr Tel. 9943-463-281425-0, telefax 281425-10 IŠČEMO PARTNERJE V SLOVENIJI (z delavnico ali brez). Obiščite nas! DAIHATSU RDE in J R P R n FORD Fiesta 1.1, rdeče barve, letnik 1990 prodam. Trg svobode 31, Tržič_3344 Prodam LADO Rivo 1300, letnik 1987, prevoženih 42.000 km, cena po dogovoru. Šutna 28, Žabnica. ______ 3348 Prodam VW 1200, letnik 1975, registriran do decembra 1992. « 403-316_3355 Z 101, letnik 1979, brezhibna, prodamo za 1.000 DEM. « 622-838 ____3358 Prodam belega GOLFA, letnik 1988, 83.000 km, za 11.000 DEM. « 74 052 3360 Prodam Z 101 Comfort, letnik 1980, generalno obnovljeno. « 327-429_3457 Prodam JUGO 45, letnik 1984, dobro ohranjen « 327-466 3458 Ugodno prodam Z 101, letnik 1977, registriran do oktobra. Strahinj 64, Naklo_3462 R 4, letnik 1983, registriran do julija 1992, prodam. « 73 810 3464 Prodam 242-395 R 4, letnik 1988. « 3468 Prodam R 4, letnik 1983 «222-241, int. 249 do 15. ure, popoldan Nedovič, Sorska 23, Kranj 3473 ZAPOSLITVE Zaposlim KV MIZARJA, Mizarstvo Sitar Šenčur, «41-532_2931^ Honorarno zaposlimo KUHARICO Informacije v Okrepčevalnici CAR NIUM, Kidričeva 47, Kranj 3218 Nudimo zaposlitev VARILCEM ce varjem. Razgovor: Hribar - Blesk, Planina 3, Kranj. Vsak dan do 8 ure dopoldan 3282 Iščemo zastopnike, ki bi z obiski na šolah podaljšali pogodbe, za že naročene pripomočke za učenje tujih jezikov, za leto 1992/93. « 064/50 702 doDoldan 3327 petek, 20. marca 1992 MALI OGLASI, OBVESTILA 27. STRAN GLAS zaposlim NATAKARICO, stanovanje. « 621 436 nudim 3350 Na Bledu iščem žensko, za POMOČ v gospodinjstvu. « 78-309 __ _ 3359 Nudimo odlično plačano DELO za Ojamond co. « 82-217 3381 Čelelite dobro ZASLUŽITI i n imate lastni prevoz, pokličite! « °64/48-741 od 8. do 9. ure in od 16. joj 7. ure_3_89 'ščem kakršnokoli ZAPOSLITEV. Star sem 28 let. Informacije: petek 16. ure, sobota - dopoldan. « 633-273_3395 !žčem DELO v ZIDARSTVU. « J28-263_3442 ^ELO na domu. Izkušnje niso posebne. Pošljite kratek življenjepis. Lužovec Franc, Glinje 9, Cerklje. ___3446 v restavraciji camp Zaka, na Bledu Uposlimo 2 KUHARJA-ci s KV, 2 NATAKARICI s KV, 2 kuharski pomočnici. Informacije v gostilni ^angart. « 77-132_3455 Nudim honorarno DELO. Kličite po ]B_uh, g 70-735_3513 Taverna Matevž v Tržiču, honorar-no ZAPOSLI simpatično dekle, za strežbo. Delo samo v večernih jjrah. ■g 50-555_3561 Jščem prijetno mlado dekle, za PELO v dnevnem baru, na Bledu, z jastnim prevozom. g 50-172 3574 'ščem kakršnokoli DELO! Akvizi-terstvo odpade Ur 329 982 3576 NAGROBNI SPOMENIKI OKENSKE POLICE STOPNICE,TLAKI • izdelki so globinsko impregnirani (sistem goretex) • svetovanje in montaža KAMNOSEŠTVO KAŠPAR Naklo, Na kalu 16 tel.: 47-875, 47-286 MUL 3440 BRAZDA iz Poljšice pri Podnartu odkupuje hlodovino smreke, lesena, češnje, hruške in oreha Informacije tel 064/70-225 ŽIVALI PURANE stare 6 tednov bomo Prodajali od 2. aprila dalje. 241-189_3J88 Prodam KRAVE in TELETA. Ader- gas 27, Cerklje _3361 Prodam PRAŠIČA, težkega 35 kilogramov. « 74-085 3382 Prodam 2 tedna stara črno bela BIKCA. Krč, Jezerska c. 92, Kranj ___ 3386 Proda m KRAVO, brejo 8 mesecev. Zgoša 4a, Begunje._3388 Prodam delovno KOBILO Haflin-9er, staro 8 let, z žrebičkom. ^66-510_3399 Prodam črno belo teličko. Voglje, Krakovska 5, Šenčur_3415 Prodam KRAVO s teletom. Pipa-nova 40, Šenčur. 3433 Prodam ZAJCE, za rejo, nemški lisec, francoski ovnač, mladiči. ® 631 -409_3447 Prodam 7 tednov starega TELETA. Zg. Besnica 6. 3450 Rjave JARKICE in grahaste JAR-KICE, prodam. Stanonik. g 65-546_3470 20-150 kg težke PRAŠIČE, prodam. ^ 65 546_3471 Prodam lepo TELIČKO, staro 8 tednov, flp 622-033 3493 Prodajam eno leto stare kokoši in kokošji GNOJ za vrtičkarje. Pavlin, Temniška 19, Naklo, 48-725 _3496 Prodam 40 kg težke PRAŠIČE. Su-ha 5, Kranj 3518 Ugodno prodam mladiče 8 tednov stare, nemške TERIERJE, že ce-pljene. g 325-033 popoldan 3528 Prodam TELICO simentalko, staro 18 mesecev. Jeperca, pri cerkvi. _3537 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Praproče 1, Podnart. ______3_539 Prodam BIKCA, težkega 120 kg in TRAKTOR TV 523, star 3 leta. Ga-car Anton, Razgledna 3, Jesenice _3541 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 170 kg. g 68-603_3549 Prodam mesnate PRAŠIČE za za-kol, težke okoli 130 kg, možno tudi polovice. Bajt Miro, Snakovška 37, Križe, g 57-959_3554 Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko. Sr. vas 12, Gorice -Golnik._3557 TELETA, starega 8 tednov, pro dam. Sušnik Jože, Sp.Bela 8. 3562 Prodam 41-876 plemenske OVCE. «" 3582 KO UGASNE ŽIVLJENJE, POKLIČITE AKDIQ POGREBNO /~l#\I\fdšel si v večni mir. Crni dan je moral priti. bridkosti dan, o j dan solza. Težka je bilo ločitev, ves jok, vse solze so bile zaman. JANEZ JERIČ Begelnov ati iz Štefanje Gore 16 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ter vsem. ki ste v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno in pisno sožalje. darovali cvetje in vence, ter v tako velikem številu spremili našega dragega uliju na zadnjo pot. Zahvalo smo dolžni vsemu zdravniškemu osebju in delovnim organizacijam KZ - Cerklje. Planiki - Šivalnica, IBI-ju - tkalnica in predilnica, ter CD Stefanja Gora. Posebna zahvala pevcem /a izredno lepo zapele pesmi slovesa, gospodu župniku in kaplanu za lep pogrebni obred in gasilskemu govorniku. Vsem in vsakemu posebej. šc enkrat hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerke Jana z Andrejem, Martina z Jožetom, Fanika in Slavka i. družinama, ter tašča ^ _Stefanja Gora, 13. marca 1992_ Solze, žalost, bolečina Te zbudila ni. Tiha nema je gomila kjer počivaš ti. V SPOMIN 19. marca mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, nečak in stric PAVEL DOLINAR iz Primskovega Vsem tistim, ki se ga še vedno spominjate in prižigate svečke na njegov prerani grob, najlepša hvala. Žalujoči domači ZAHVALA Po hudi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ANTON BRCE iz Valburge Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem, njegovim sodelavcem iz Alpetourja, sodelavcem Planike in Ambusa, ter zvezi borcev in nosačem za vso pomoč, izraze sožalja in darovano cvetje. Posebna hvala dr. Tršanovi, dr. Arharjevi, patronažni sestri Ferbarjevi, gospodu župniku za lepo pogrebni obred, ter pevcem Gorenjci, za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegov prerani grob. Vsi njegovi Valburga, Hrastje, Ljubljana, Giinzburg, Stuttgart, 17. marca 1992 Prišla je pomlad, a tebe ni več. Ptički pojo in rožice cveto, Misli mi k tebi hite. Oh. Primož, kako tvoje življenje kratko je bilo. A polno radosti, veselja in smeha. V SPOMIN Ljubljenemu sinu, bratcu, vnuku, bratrancu in nečaku PRIMOŽU SINKOVIČU iz Radovljice, roj. 20. 3. 1984 - 24. 10. 1991, učenec 1. c 20. marca bi dopolnil 8 let, a ti ni bilo usojeno, saj te že pet mesecev krije črna zemlja. Kruta usoda te je mnogo prezgodaj odtrgala od nas. Naša srca so polna žalosti in bolečine. Solza na licu se ne posuši. Primož, ne bomo te pozabili. Ostal boš v naših srcih. Žalujoči: mamica, ati, sestra Tatjana, brata Andrej in Tomaž, stara mama in ostalo sorodstvo Radovljica, 20. marca 1992 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga mamica, babica in tašča HELENA KOŠIR rojena 2. aprila 1940 Od nje se bomo poslovili v petek, 20. marca 1992, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: hčerka Vesna z družino, sin Tone z družino ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta in starega očeta JANEZA JEREBA iz Orehka pri Kranju se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala dr. N. Perčič, za njegovo dolgoletno zdravljenje. Lepa hvala Zvezi borcev Orehek - Drulovka, gasilskim društvom in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu pripravili ganljivo zadnje slovo. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Kranj, II. marca 1992 SLOVENIJA IN SVET Japonska in Libija sta nas priznali Libija in Japonska sta nas mednarodno priznali. To ni nepomemben korak, vsaj kar se gospodarskega sodelovanja s tema državama tiče. Japonci so priznali tudi Hrvaško, Libija pa še Bosno in Hercegovino. Japonci so torej držali besedo, ki so jo dali pred časom slovenskemu zunanjemu ministru med obiskom Tokia. Ključnega pomena za naše vključevanje v pomembne svetovne organizacije in Organizacijo združenih narodov pa je priznanje s strani Združenih držav Amerike. Predsednik Buch je v torek v okviru svoje predvolilne turneje v okrožjih, kjer živi veliko Slovencev in Hrvatov, povedal, da je njegova država naklonjena priznanju Slovenije (in Hrvaške) in da so s tem že seznanjeni zahodnoevropski partnerji. Diplomatski odnosi z Makedonijo Slovenija in Makedonija sta v torek podpisali sporazum o navezavi diplomatskih odnosov in odpravi vizumov. Sporazum sta podpisala zunanja ministra dr. Dimitrij Rupel in Denko Maleski. delegaciji obeh samostojnih držav pa sta vodila predsednika Milan Kučan in Kiro Gligorov. Milan Kučan je po vrnitvi iz Skopja po- Sporna papeževa slovenščina Italijanski desničarji in ncofašisti so ob molčečnosti in previdnosti sredinskih strank zagnali vik in krik zaradi papeževe numere, da 2. milja ob obisku Trstu spregovori v slovenščini. To je prodaja italijanskega Trsta, pravijo In dodajajo, da bodo Slovenci ta dan preplavili Trst, kot so ga letu 1945. Slovenske organizacije tako gonjo obsojajo in menijo, da je nacionalizem v funkciji volilnega boja, obenem pa je sramotno, da ne razumejo, čeprav so katoličani, poslanstvu Cerkve in papeža. Kritik je deležen tudi tržaški nadškof, ki se je naučil slovenščine, jezika dela svojih vernikov. Slovenijo se je že odločila, da bo v Vatikanu odprla svoje veleposlaništvo. vedal, da Slovenija s tem uresničuje obljubo, da bo priznala samostojnost tudi vsem drugim bivšim jugoslovanskim republikam, ki SO se odločile za tako pot. Obisk Kučana in Rupla v Makedoniji pa je bil pomemben tudi zato, ker imata obe državi enaka stališča do nasledstva Jugoslavije, ridini naslednici Jugoslavije nista Srbija in dna gora, ki se združujeta v skupno državo, ampak so enakovredne naslednice vse republike bivše Jugoslavije. Zernatto terja Peterletovo pojasnilo Koroški deželni glavar Chnstojer /erinilto v pismu predsedniku slovenske vlade Lojzetu Petcrlelu terja takojšnja pojasnilu glede nameravane gradnje skladišču za jedrske odpadke v Sloveniji. V Sloveniji se je namreč govorilo tudi o možnostih skladiščenja v Dravogradu in na Ravnah, torej ob koroški meji. Na Koroškem SO zaradi tega vznemirjeni in menijo, da so te lokacije nesprejemljive. Koliko je vreden tolar Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 20. marca naprej: nakupni srednji prodajni Avstrija 100 ATS 708.8849 711.0180 713.1511 Nemčija 100 DHM 4988.6346 5003.6455 5018.6564 Italija 100 LIT 6.6274 6.6473 6.6672 Švica 100 CHF 5511.4434 5528.0275 5544.6116 ZDA 1 USD 82.9360 83.1856 83.4352 Jugoslavija 100 YUD 60,0000 R. Hrvaška 100 GRD 70,0000 Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov veljajo od 20. marca nakupni prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 GHF 1 USD 716.184 5040.0000 6.6956 5568.1920 83.7900 723.2890 5090.0000 6.7621 5623.4320 84.6213 V menjalnicah so bili v četrtek, 19. marca, ob 13. uri tečaji marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Gorenjska banka 52,20 54,90 7,39 7,68 Abanka 52,20 53,39 7,35 7,58 SKB 51,90 52,90 7,37 7,51 Hida, lj. tržnica 52,60 53,45 7,30 7,60 Aval Bled, Ljubljanska 8 52,40 53,70 7,45 7,65 Otok Bled, Ljubljanska 15 51,90 52,90 7,40 7,50 Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj 52,40 53,60 7,40 7,63 Ljubljanska borza: Na torkovem sestanku je promet padel, kar kaže, da kupci nimajo denarja. Tečaji so nekoliko padli, razen pri obveznici RSL 1, ki je bila dražja za 0,6 indeksne točke. Tečaj marke je za 120-dnevne blagajniške zapise BS znašal 51,90 tolarjev, za 60-dnevne pa 51,85 tolarjev. Duhove pa borzi in okoli nje pa zadnje dni buri obveznica Mebla, ki jo je borza umaknila iz kotacije v prostem trgu, z njo poslej trgujejo v neuradnem delu. Do tega je prišlo, ker je SKB banka umaknila garancijo na glavnico dolga Mebla, ki izhaja iz obveznic, Meblo pa ne izplačuje obveznosti iz kuponov, ki so zapadli 1. marca. Na Ljubljanski borzi pa ne more kotirati komercialni zapis podjetja Kompas Consulting, saj zaradi zakonskih predpisov vrednostni papirji, ki so vplačljivi in izplačljivi v tuji valuti, zaenkrat še ne morejo kotirati na Ljubljanski borzi. Na četrtkovem sestanku se tečaji prav tako niso bistveno spremenili, pri obveznici RSL 1 je tečaj narastel le za desetinko indeksne točke, pri obveznici RSL 2 za dve. Tudi pri blagajniških zapisih RS v tuji valuti je bila pri 60-dnevnih marka še naprej vredna 51,75 tolarja, prometa s 120-dnevnimi pa ni bilo. V Mavrici so kradli na veliko Televizorje so si delili kot bonbone Jesenice, 19. marca - Minuli torek je bila na Temeljnem sodišču Kranj, enoti Jesenice, sklicana javna obravnava zoper obtožene Pavla P. s Hrušice, Mileno Z. z Jesenic, Tatjano P. iz Mojstrane, Marjana P. iz Ljubljane, Borisa M. iz Smokuča, Matevža S. iz Žirovnice, Iva S. z Jesenic, Aleksandra D. z Jesenic in Aleksandra P. iz Mojstrane. Obtoženi so, da so v času od 31. maja 1989 do 1. junija 1990 zagrešili nekateri manj, nekateri pa več kaznivih dejanj od ponarejanja, do zlorabe položaja, prikrivanja in napeljevanja h kaznivemu dejanju. Gre za nezakonisti, ki jih je svoji prodajalni Mavrica na Jesenicah odkrila inventurna komisija DO Lesnina Ljubljana. Zapletlo se je že takoj na začetku javne obravnave, saj so prostorske možnosti jeseniškega sodišča zares nevzdržne in devet odvetnikov devetih obtoženih ni imelo normalnih pogojev za delo. Soba sodišča je tako majhna, da so v njej komaj sedeli, zato so odvetniki upravičeno protestirali. Tako da so se domenili, da se javna obravnava začne naslednji torek v prostoru na Titovi 86 na Jesenicah. Obravnava bo potekala pred sodnim senatom, ki ga bo vodila sodnica Marija Rozman. V Mavrici na Jesenicah naj bi poslovali z barvami in laki, vendar so svojo dejavnost razširili še na akustiko in belo tehniko. Obtožnica očita, da sta poslovodja in izmenovodkinja sebi in drugim pridobila ogromno protipravno premoženje s tem, ko sta izrabila svoja položaja. Šlo je v glavnem za to, da sta na prigovarjanje nabavnih referentov za ZG SVTK Ljubljana, vodja skladišča DO Elektro Žirovnica, skladiščnika Splošne bolnišnice Jesenice, nabavnega referenta v Gradisu, enoti Jesenice in vodja komer- ciale pri DO Vatrostalna za material, ki so ga naročali v Mavrici v dobavnice vpisovala v posameznih primerih večje količine predmetov, kot so bile dejanko nabavljene, večinoma pa višje cene za blago, kot so bile določene po kalkulaciji kot maloprodajne za to poslovalnico. Tako sta v višini nastale razlike priskrbela za osebne potrebe razno tehnično blago, belo tehniko, akustiko in drug material. Poslovodja je od skupaj 581.968 PVC vrečk različnih dimenzij in 751 kilogramov PVC folije - to je nabavil v Chemu za 449.07, 50 dinarjev - prodal v Mavrici le 200 kg PVC folije ter 91.000 PVC vrečk, razliko pa prisvojil na škodo Lesnine ter iz folije izdelal PVC vrečke in vse skupaj prodal kot izdelke svoje delavnice. Obtoženi, zaposleni v Mavrici in pri raznih firmah, so v do- bavnice vpisovali lažne poda ke, večinoma pa višje cene, s< mi pa nosili iz trgovine števil!1 videorekorderje, televizori1 stroje, štedilnike, brezžične l( lefone, kasetofone, kuhinjsk nape, glasbene stolpe, gugalfl ke... Referenti so oškodova podjetja, kjer so bili zaposle" in vsota protipravno pridoblj^ ne premoženjske koristi ogromna - če bi danes znesk' ki jim jih očita obtožnica, p'( računali v marke, bi se nam 1 vrtelo v glavi. V Mavrici je I na široko, zato ni čudno, dal «afera Mavrica« že poprej živela izjemno pozornost nosti. V preiskavi so obtoženi ve# noma priznali očitana kazni*' dejanja. Pri vseh teh zneski}1 ki jih navaja obtožnica, pa J morda zanimivo, da so poseW zvezki v Mavrici, zvezki za rtf bavo referentov, preprosto izg nili.# D. Sedej Problem tržiških blagovnih rezerv Kdo je kriv za pokvarjeno moko? Tržič, 18. marca - To so se med drugim spraševali člani tržiške-ga izvršnega sveta na včerajšnji seji. Zavrnili so obtožbe javnosti na svoj račun in sklenili, da okoliščine pri poceni odprodaji domnevno pokvarjene moke iz blagovnih rezerv razišče komisija za skupščinski nadzor. Kdaj soglasje za odprodajo rezerv moke iz republiškega ministrstva za trg? Problematika z občinskimi blagovnimi rezervami moke za tri gorenjske občine se vleče že od jeseni 1990, ko so leski peki prvič ugotovili, da ne morejo sproti porabiti predvidenih količin moke za načrtovane vojne potrebe. Na te težave je tržiški oddelek za gospodarstvo, kot je člane izvršnega sveta med drugim seznanila njegova načelnica Jana Primožič, opozoril republiški sekretariat za tržišče in splošne gospodarske zadeve že maja 1991, vendar pristojni niso ničesar ukrenili. Letošnje februarsko sporočilo iz leškega Žita, da se zaloge moke kvarijo, je vendarle spodbudilo skupni sestanek v Ljubljani. Na njem je ministrstvo soglašalo z delno odprodajo rezerv moke, če bodo občine le-to nadomestile z drugo vrsto rezerv. Ovadili Mladena Sirola Kranj, 18. marca - Zoper Mladena J. Sirola, švicarskega poslovneža, vpletenega v zadevo Elan, so te dni vložili ovadbo zaradi goljufije, poročajo današnje Slovenske novice. Sicer pa je Sirol nastopil tudi kot priča v zadevi Elanovega bivšega finančnega direktorja Pavla Kodra. Pomagal naj bi razjasniti "meglo" okoli posojila Zveze slovenskih bank v Celovcu. Ta je Sirolu menda podelila kredit v višini 3.150.00 šilingov, jamstvo je nudil Elan, denar pa naj bi bil porabljen za nakup 11 jaht, ki jih ima Sirol na Kubi. Kazensko ovadbo za goljufijo naj bi zoper Sirola vložili zato, ker obstaja utemeljen sum, da je Sirol dolžan Elanu 22 milijonov šilingov za jahte. Plačani sta menda samo dve, za plačilo ostalih devetih pa ni dokumentov. Kot pišejo Novice, je za Sirola predlagan tudi pripor in podana zahteva za preiska- Na mizo izvršnega sveta v Tržiču je prišlo tudi poročilo sanitarnega inšpektorja, ki je med drugim ugotovil, da pokvarjena moka ni več uporabna za človeško prehrano. Razpravljala so se najprej spraševali, zakaj pristojno ministrstvo ni pravočasno dovolilo odprodaje moke. Zatem so se čudili, da se je moka z datumom proizvodnje 6. maja 1991 lahko pokvarila v pol leta. Še bolj so bili presenečeni, da so del domnevno pokvarjenih zalog brez vednosti lastnika (občine Tržič) odprodali po ceni 5,52 tolarja za kilogram domžalskemu Heliosu kot edinemu interesentu. Zato so se strinjali, da komisija za skupščinski nadzor podrobno pregleda vso dokumentacijo in ugotovi krivca za nastalo škodo. % § §aje Iz gostilne v kanjon Kokre - Moški (ime niti ni pomembno) je četrtek zvečer popival v gostilni Arvaj, kjer je spil sedem vod' nato pa se je napotil proti kokrškemu mostu. Po desetih metri hoje po mostu je splezal čez železno ograjo, stopil na aluminij sto cev za prezračevanje in se po petih minutah kljub pregovarj^ nju mimoidočih pognal v globino. Po tridesetih metrih padanj' so ga zadržale veje dreves, ki so padec toliko ublažile, daje o$< živ. Moški je pri poskusu samomora dobil hude telesne poške be in so ga prepeljali na zdravljenje v Klinični center v Ljublj1 no. C. Z., foto: J. Cigler NARAVA UJETA V MARMOR /m. IZREDNA PRILOŽNOST od 10. do 30. marca Izdelki MARMOR Hotavlje po izjemno nizkih cenah v MERKURJEVIH prodajalnah t DOM Naklo t GRADBINKA Kranj • ŽELEZNINA Ljubljana • KAŠMAN Škofja Loka t ŽELEZNINA Gorenja vas t KOVINA Lesce • UNIVERZAL Jesenice t GRADBENI MATERIAL Petelinje t GRADBENI MATERIAL Litija • PTC Nova Gorica Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v Merkurjevih prodajalnah' ***** L w