Olimpijska bakla varno potovala po nemirnem Tibetu / 28 ^^góvsfeaiconapi^d^sóvójdnjamí ■ V Števerjanu vsakoletna obeležitev obletnice slovenske osamosvojitve ■-.■>■■■. * I Mjfti J hï*, ... w mt^u rr Primorski NEDELJA, 22. JUNIJA 2008_ Št. 148 (19.238) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Kakšna bo cena sodelovanja s socialisti? Rado Gruden Skoraj mesec in pol po zmagi proevropskih sil na predčasnih parlamentarnih volitvah je Srbija še vedno brez vlade, saj pogajanja med strankami še niso privedla do oblikovanja koalicije, ki bi imela večino v250-članskem parlamentu. Morda bo do odločilnega zasuka prišlo v prihajajočem tednu, ko naj bi se po napovedih začeli uradni pogovori med listo Za evropsko Srbijo pod vodstvom Demokratske stranke srbskega predsednika Borisa Tadica in koalicijo okoli Socialistične stranke Srbije, ki jo vodi Ivica Dačic. Socialisti so se dolgo pogajali s Koštuničevo narodno koalicijo in Šešljevimi radikalci, vendar pa vse kaže, da do dogovora ni prišlo. Vodja socialistov Dačic, ki se dobro zaveda pomena svoje stranke, brez katere ni možno sestaviti vladne večine, naj bi namreč v zadnjem trenutku našel skupni jezik s Tadicevimi demokrati. Taka vladna koalicija, kateri naj bi se pridružilo še sedem poslancev manjšinskih strank, bi imela v parlamentu 129 poslancev. Marsikdo se sprašuje, kako je lahko Tadic pristal na sodelovanje s socialistično stranko nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševica. Res je, da je od »Milo-ševiceve krvave dobe« minilo že nekaj let, toda socialisti niso nikoli niti z besedico obžalovali zločinov, ki so jih Miloševicevi pristaši storili predvsem na Kosovu, v BiH in na Hrvaškem. Z oblikovanjem vsaj na videz proevropske vlade bo Tadic izpolnil pričakovanja Evropske unije in srbski vlak iz balkanskega močvirja usmeril proti Evropi, vprašanje pa je, kakšna bo cena, ki jo bo moral plačati Dačicu za njegov skok na evropski vlak. italija - Polemika ob spornem vladnem zakonskem odloku Višji sodni svet: prekinitev procesov bi bila neustavna Mancino: Politika naj ne obide zakonov - Ostro stališče ANM kultura - Mednarodna nagrada Viareggio-Versilia našemu pisatelju Boris Pahor spet nagrajen To priznanje dajejo osebnostim svetovnega slovesa, ki so življenje posvetile kulturi, miru in sožitju Vest o novi prestižni nagradi za tržaškega pisatelja Borisa Pahorja prihaja tokrat iz Toskane bumbaca -- __ J K It Ht t ' T K 1 Bi 1 i VL-' Hbv H -, HRIB HpJBP Si ■ 1 mM j J* / l&at ■ / /3 RIM - Višji sodni svet je v osnutku mnenja o spornem zakonskem odloku o prekinitvi procesov za eno leto ocenil, da je norma neustavna. Navzkriž je s 111. členom ustave o dogled-nem trajanju procesov, in s 3. členom ustave, ki zagotavlja enakost državljanov pred za ko nom. Podpredsednik višjega sodnega sveta Nicola Mancino je pozval politiko, naj »ne obide zakonov«, zelo ostro stališče o Berlusconijevih izjavah o sodnikih, ki naj bi bili prevratniki, pa je iznesel predsednik sindikata italijanskih sod ni kov ANM Lu ca Pa la ma -ra. Na 2. strani Trst: Demokratska stranka kritična do občinskega obračuna za leto 2007 Na 4. strani Podtaknil požar, ker so ga prikrajšali za borih tristo evrov Na 5. strani Jusarsko zemljišče v Jamljah zanetilo razpravo na občini Na 10. strani Predavalnico KB centra v Gorici bodo posvetili Henriku Tumi Na 11. strani ^grloncJ 26 juventina Združitve s Pro Gorizio tokrat ne bo GORICA - Nogometni društvi Juventina iz Štandreža in Pro Gorizia iz Gorice se ne bosta združili. Načrt je sinoči dokončno propadel. »Upoštevali smo vaško javno mnenje. Velika večina Štan drež cev se je iz re kla pro -ti zdru žit vi,« nam je po ve dal pred sed nik Ju ven ti ne Mar co Ker -pan, ki ni skri val svo je ga raz oča -ranja. Zelo razočaran je bil tudi nek da nji pred sed nik go riš ke ga druš tva Fa bri zi o Man ga nel li: »Očitno Gorica še ni pripravljena na take izzive.« Na 29. strani Airigea r Ulica Ginnasfica, 6 tel. 040/772148 Od leta 1968 družina Tomsich nudi vse potrebne usluge in popolno zalogo zdravil, homeopatije, kozmetike in prehranskih dopolnil. Nekatere ponudbe naše lekarne: Polase sport 9,90 € 12,20€ Aparati za merjenje tlaka Omron M2 59,00 € Multicentrum 60 tablet 15,00 € 18,60 € Posebna promocija: kreme za sončenje LABO 20% popusta do konca junija. _ . ... iw^n.i v Trstu 2 Nedelja, 22. junija 2008 DNEVNE NOVICE / italija - Osnutek mnenja o spornem vladnem zakonskem odloku Za višji sodni svet bi bila prekinitev procesov neustavna Nicola Mancino: Politika naj ne obide zakonov - Ostra stališča sindikata sodnikov RIM - Norma o prekinitvi procesov, ki jo namerava uzakoniti Berlusconijeva vladna večina, naj bi bila neustavna. Tako hipotezo je v osnutku mnenja o spornem odloku iznesel višji sodni svet. Njegov podpredsednik Nicola Mancino je včeraj odgovoril na Berlusconijev napad na italijanske sodnike, ki naj bi bili - po bruseljskih izjavah predsednika vlade - kar prevratniki. Mancini (ki pa Berlusconija sploh ni imenoval...) je pozval »politiko, naj ne išče izgovorov, da bi obšla zakone«. Dokler je pregon kazenskih dejanj obvezen, ni mogoče od sodnikov zahtevati, naj ustavijo procese, je izjavil podpredsednik višjega sodnega sveta na zasedanju o etiki in medicini v Avellinu. Po njegovem mnenju lahko politiki »izberejo naravo, okvire, čas in učinkovitost zakonov, ne morejo pa se jim izogniti.« V polemiko, ki jo je sprožil Berlusconi, je posegel tudi predsednik sindikata italij anskih sodnikov ANM Luca Pala-mara. Zelo ostro je poudaril, da bi tovrstni napadi na sodstvo lahko spodkopali verodostojnost institucij in predvsem deli-katno ravnotežje med državnimi oblastmi, ki je temeljnega pomena za omikano življenje.« Predsednik ANM je ob tem namignil na milanski proces, na katerem se je znašel na zatožni klopi prav Berlusconi, skupno z angleškim odvetnikom Davidom Millsom: »Naravni sedež obrambe nekega obtoženca mora biti proces. Žalitev institucij in sodstva je nedopustna.« Višji sodni svet je v svojem osnutku mnenja o zakonskem odloku, v katerega je vlada vključila tudi normo o prekinitvi procesov, ocenil, da naj bi bila norma protiustavna, ker naj bi bila navzkriž s 111. členom italijanske ustave o dogled-nem trajanju procesa in s 3. členom ustave, ki zagotavlja enakost državljanov pred zakonom. Po mnenju poročevalcev Fabia Roia in Livia Pepina tako pomembne zadeve ni mogoče obravnavati z zakonskim odlokom, zadeva pa je povsem tuja temi zakonskega odloka, ki se nanaša na varnost. Povrhu vsegaje tudi časovni termin, ki ga predvideva odlok za prekinitev procesov (za vsa kazenska dejanja, zakrivljena do junija 2002), »brez vsake logične podlage«. Spet se je oglasil tudi lider Italije vrednot Antonio Di Pietro. Berlusconije-vo obnašanje sodi v »sladko diktaturo«, ki je tipična za tistega, ki odklanja pravno državo, je ocenil in ponovil, da Berlusconija zanimajo le prekinitev in posledična ukinitev procesov, v katerih je na zatožni klopi. Berlusconi se je medtem včeraj odpočil na Sardiniji. V turističnem Portu Ro-tondu je prisostvoval predaji namenu novega zvonika tamkajšnje cerkve. Med mašo je škofa Sebastiana Sanguinettija vprašal, zakaj ločenci ne smejo prejeti obhajila. In škof: »Vi, ki imate to možnost, obrnite se na tistega, ki je višji od mene.« Namig na nedavni Berlusconijev obisk pri Benediktu XVI. je bil očiten... regiqne autonqma FRIWLI vënezia giuua OBVESTILO Obveščamo, da bomo s 23. junijem 2008 začasno premestili urade deželnega odbornika za proizvodne dejavnosti in Glavne direkcije za proizvodne dejavnosti iz ulice Trento, 2 v ulico Carducci, 6. Številke telefonov in faxa ostanejo nespremenjene. Levo: Nicola Mancino, ob njem Silvio Berlusconi na oddihu na Sardiniji evropska unija - Italijanski predsednik Napolitano: Tabu popolnega soglasja ne sme ustaviti nadaljnje politične integracije LION, LIZBONA - »Tabu popolnega soglasja ne sme zavreti nadaljnjo krepitev Evropske unije... Če povezava v sedanjih razsežnostih in s sedanjimi pravili ne more delovati, potem morajo države, ki se prepoznavajo v globljih oblikah integracije, kot je skupna evropska valuta, najti način tesnejšega medsebojnega političnega sodelovanja.« Tako je povedal predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano, ko je včeraj nastopil na zasedanju »evropskih glavnih stanov« v francoskem Lionu. Napolitano je izrazil prepričanje, da bi zavrnitev Lizbonske pogodbe na irskem referendumu nikakor ne smela ustaviti procesa politične integracije, sicer obstaja nevarnost, da bi izjalovili vse to, kar je bilo v 50 letih na tem področju zgrajenega. Italijanski predsednik se je tudi kritično obregnil ob nacionalne vlade, ki odgovornost za svoje neuspehe rade zvračajo na evropske organe in jih s tem očrnijo. Negativni izid ir- Giorgio Napolitano skega referenduma o Lizbonski pogodbi je zaznamoval tudi razpravo na konferenci predsednikov parlamentov držav članic EU in Evropskega parlamenta v Lizboni. Udeleženci so se strinjali, daje treba postopek ratifikacije pogodbe nadaljevati. Tudi predstavniki irskega parlamenta so s tem soglašali in zagotovili, da bodo nastali problem na Irskem zagotovo rešili, saj skoraj vse politične stranke pogodbo podpirajo. iaea - Direktor El Baradej: Če napadejo Iran, odstopim DUBAJ - Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej je v pogovoru za arabsko televizijo Al Arabija napovedal, da bi bil v primeru vojaškega napada na Iran primoran odstopiti z vodilnega položaja v agenciji. Prepričanje namreč, da bi napad na Iran regijo spremenil v "ognjeno kroglo". "Vojaški napad na Iran bi bil po mojem mnenju najslabša možnost. Bližnjevzhodno regijo bi spremenil v ognjeno kroglo," je poudaril El Baradej in dodal, da v tem primeru ne bi mogel nadaljevati kot generalni direktor IAEA. Napad na Iran bi po njegovem prepričanju le še zaostril spor med Iranom in Zahodom glede spornega iranskega jedrskega programa, za katerega na Zahodu svarijo, daje namenjen izdelavi jedrskega orožja. (STA) Obama prevzel opazno prednost pred McCainom NEW YORK - Demokratski predsedniški kandidat Barack Obama po zadnji javnomnenjski raziskavi revije Newsweek uživa kar 15 odstotkov prednosti pred republikancem Johnom McCainom, potem ko je prejšnja anketa maja pokazala, da sta bila kandidata izenačena pri 46 odstotkih. Obama uživa podporo 51 odstotkov Američanov, McCain pa 36 odstotkov. Senator iz Illinoisa je sicer vodil v vseh zadnjih raziskavah javnega mnenja, vendar z majhno prednostjo. Anketa revije Newsweek naj bi po besedah ameriških političnih komentatorjev odražala konsolidacijo demokratskih volivcev. Maja je bila v igri za demokratsko predsedniško nominacijo še Hillary Clinton, njeni volivci pa naj bi se sedaj počasi selili k Obami. Makedonski novinar poročal o lastnih umorih in se izdal SKOPJE - Makedonska policija je aretirala 56-letnega novinarja Vlada Ta-nievskega, ker naj bi zlorabil in umoril najmanj dve ženski. Izdalo ga je, da je o zločinu pisal sam in pri pisanju omenil nekaj podrobnosti, ki jih policija še ni razkrila. Policija ga je medtem že povezala z umoroma Il Giornale objavil reportažo Draga Jančarja MILAN - Italijanski dnevnik Il Giornale je v svoji včerajšnji izdaji objavil daljšo reportažo o Brionskih otokih, ki jo je napisal slovenski pisatelj Drago Jančar (prevedla pa Veronika Brecelj). Jančar je na dveh časopisnih straneh predstavil lepote istrskih otokov, predvsem pa vrsto kritik na račun njihovega najbolj znamenitega prebivalca Josipa Broza Tita. Slovenska TV Rai: nocoj koncert GM iz Špetra TRST - Slovenska televizija Rai bo po nocojšnjem dnevniku (okrog 20.50) predvajala posnetek koncerta Harmo-nikarskega orkestra Glasbene matice iz Špetra, ki so ga posneli na nedavni slavnostni akademiji v Čedadu. Orkester je nastal jeseni leta 1997 in požel že odlične uspehe. Na čedajskem koncertu se je predstavilo 20 glasbenikov, med katerimi naj kot gosta navedemo kitarista Franka Rejo in pianistko Paolo Chiabudini, ki jim je pod vodstvom dirigenta Aleksandra Ipavca uspelo ustvariti prijeten in živahen večer. Ponovitev televizijske priredbe koncerta bo na sporedu v četrtek ob 20.50. slovenija - Na 13 referendumskih območjih, kolikor naj bi bilo pokrajin Volilni upravičenci se bodo danes lahko izrekli na posvetovalnem referendumu o ustanovitvi pokrajin LJUBLJANA - Danes bo v vsej Sloveniji potekal posvetovalni referendum o ustanovitvi pokrajin, in sicer na 13 referendumskih območjih. Gre za območja predvidenih pokrajin, njihovi prebivalci pa se bodo izrekali, ali se strinjajo z njihovo ustanovitvijo, na nekaterih območjih pa bodo volivke in volivce še povprašali, kako naj se pokrajina imenuje. Na prvem referendumskem območju, ki vključuje občine Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec, se bodo volivke in volivci izrekali, ali se strinjajo z ustanovitvijo Celjske pokrajine. Drugo referendumsko območje vključuje občine Črnomelj, Dolenjske Toplice, Metlika, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Semič, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škoqan, Šmarješke Toplice, Trebnje in Žužemberk, njihovi prebivalci pa bodo na referendumu odgovarjali na vprašanje, ali naj se ustanovi Dolenjsko-belokranjska pokrajina. Občine Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica sodijo v tretje referendumsko območje, volivke in volivci na tem ob- močju pa se bodo izrekali, ali želijo živeti v Gorenjski pokrajini. Na četrtem referendumsko območju, kamor sodijo občine Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal, Kobarid, Miren-Kosta-njevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempe-ter-Vrtojba, Tolmin in Vipava, bodo prebivalci odgovarjali na vprašanje, ali naj se ustanovi Goriška oz. Severnoprimorska pokrajina. Volivci se bodo na tem območju izrekali tudi o imenu pokrajine (Goriška ali Severnoprimor-ska). V občinah Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Pre-valje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica, ki sodijo v peto referendumsko območje, bodo prebivalci povprašali za mnenje o ustanovitvi Koroške pokrajine. Šesto referendumsko območje vključuje občine Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Hrastnik, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Kostel, Litija, Logatec, Log-Dragomer, Loška dolina, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče,Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika in Zagorje ob Savi. Tamkajšnji volivci bodo od- govarjali na vprašanje, ali želijo živeti v Osred-njeslovenski pokrajini. Na sedmem referendumskem območju, ki obsega občine Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica, se bodo prebivalci izrekali, ali si želijo ustanovitev Posavske pokrajine. Osmo referendumsko območje vključuje občine Apače, Beltinci, Cankova, Črenšov-ci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrov-ci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Ro-gašovci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej. Tamkajšnji prebivalci bodo poleg vprašanja o ustanovitvi pokrajine odgovarjali tudi, kako naj se ta imenuje - Pomurska ali Prekmursko-prleška. Tudi v občinah Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran, Pivka, Postojna in Sežana, ki sodijo v deveto referendumsko območje, se bodo volivke in volivci poleg izrekanja o ustanovitvi pokrajine opredelili do predlaganih imen: Obalno-kraš-ka ali Južnoprimorska pokrajina. Deseto referendumsko območje vključuje občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Go-rišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Maj-šperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slovenskih go- ricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Za-vrč in Žetale, tamkajšnje prebivalce pa bodo na referendumu povprašali, ali naj se ustanovi Vzhodnoštajerska oz. Ptujsko-ormoška pokrajina. Tudi na tem območju bodo volivci izbirali med dvema imenoma predvidene pokrajine. V občinah Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje, ki sodijo v 11. referendumsko območje, bodo prebivalci glasovali, ali si želijo ustanovitve Savinjsko-šaleške pokrajine. Na 12. referendumskem območju, ki vključuje občine Benedikt, Cerkvenjak, Dup-lek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Makole, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplot-nica, Rače-Fram, Pesnica, Poljčane, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Ruše, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica in Šentilj, bodo volivce poleg vprašanja o ustanovitvi pokrajine povprašali tudi o njenem imenu. Prebivalci bodo izbirali med Mariborsko in Osrednještajersko pokrajino. Prebivalci Mestne občine Ljubljana (MOL), ki predstavlja 13. referendumsko območje, pa se bodo na posvetovalnem referendumu izrekali o vprašanju, ali naj MOL dobi tudi status pokrajine. (STA) / ALPE-JADRAN kultura - Novo priznanje za tržaškega pisatelja Boris Pahor dobitnik nagrade Viareggio-Versilia Podeljujejo jo osebnosti svetovnega slovesa, ki si prizadeva za sožitje in kulturo VIAREGGIO - Leta 1967 so v sklopu literarne nagrade Viareggio prvič podelili tudi mednarodno nagrado »Premi-o internazionale Viareggio-Versilia«. V obrazložitvi je bilo zapisano, da bodo nagrado podeljevali osebnosti svetovnega slovesa, ki je posvetila svoje življenje kulturi, razumevanju med narodi, socialnemu napredku in miru. Nagrado so v teh letih prejeli grški upornik Alekos Panagulis, nemški pisatelj Günter Grass, izraelski pisatelj Abraham B. Yehoshua, španski pesnik Pablo Neruda in številni drugi. Lani je nagrado prejel Arturo Paoli, misijonar in borec za pravičnost, ki je velik del svojega življenja posvetil južnoameriškim narodom: njegovo ime pa je vklesano tudi v častni seznam »pravičnih«, tistih Nehe-brejcev, ki so med drugo svetovno vojno pomagali rešiti vsaj eno judovsko življenje. Golobica miru, delo umetnika Gio-nateja Francesconija, bo letos poletela v Trst, saj je zmagovalec mednarodne nagrade Viareggio-Versilia 2008 slovenski pisatelj Boris Pahor. Tako je sklenila žirija, ki ji predseduje Rosanna Bettarini. Dolgemu seznamu priznanj, ki jih je bil deležen pet-indevetdesetletni pisatelj, se je tako pridružilo še eno: izredno razgibano obdobje, med katerim je Boris Pahor prepotoval pol Italije, se tako nadaljuje. »Res absurdna situacija: prej se ni nihče zanimal zame, sedaj pa vsi,« nam je z običajno ironijo pojasnil pisatelj, ki je v minulih dneh predaval v Trentu in Tržiču, v naslednjih pa bo Boris Pahor na enem številnih srečanj s svojimi bralci kroma obiskal Parmo in kraj Torre Pellice v bližini Turina. Časa za pisanje je vse manj (»če želim napisati pismo, moram izklopiti telefon«), ostaja pa prijetno presenečen nad zanimanjem, ki ga po Italiji vzbuja njegova zgodba. »Skoraj na vsakem srečanju, na vsaki predstavitvi Nekropole, želijo ljudje slišati, kakšen je bil fašizem v naših krajih, kako sem opazoval požig Narodnega doma.« Boris Pahor zato tudi nagrado Via-reggio-Versilia doživlja kot priznanje celotni slovenski kulturi in skupnosti v Fur-laniji-Julijski krajini. Posebno pa tisti »slovenski literarni šoli iz Trsta«, kot jo je definirala Antonia Bernard, ki je v francoščino prevedla marsikatero Pahorjeva delo ... (pd) Izberi najbližje letališče. Nič vrst, nič stresa. Izberi letališče v Ronkah. Je takoj dosegljivo in še vedno vrnešš domov prej. Danes lahko letiš enostavneje v čel svet: tudi za kratek počitniški oddih. Odhodi brez mrzlice, povratki brez stresa. Izberi letalisče, ki je le korak od doma. 1 0 Nedelja, 22. junija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it kolumbija • • v« v tržaška občina - Na včerajšnji tiskovni konferenci ■ m v« v Kocijancic in Lupieri kritična do obračuna 2007 c Bulo Švab (SSk) o skromnih evropskih projektih - Jutri razprava v občinskem svetu Camachom Tržaški občinski proračun za leto 2007? Demokratska stranka ga - prav nič hvaležno - odklanja. Načelnik svetniške skupine Fabio Omero je na včerajšnji tiskovni konferenci zelo razčlenjeno pojasnil, zakaj. Prvič, ker je občinski davčni vijak preteklo leto tako privil občane, daje moral vsak - vključno novorojenčki in starčki v domovih za ostarele - povprečno plačati po 518,42 evra, ali kar 21 odstotkov več kot leto prej (ko j e vsak občan moral plačati po 418,01 evra občinskih davkov). Če se je občinski davek na nepremičnine ICI znižal za 0,5 promile (s čemer so občani prihranili skupno milijon 300 tisoč evrov) pa je občinski dodatek k davku Irpef v letu 2007 noro poskočil kar za 312 odstotkov (!!!) v primerjavi z letom prej. Leta 2006 so Tržačani plačali skupno 5,3 milijone evrov tega davka, lani pa astronomskih 22 milijonov evrov. Tudi z davkom za odvoz odpadkov se občinska uprava ni hecala: leta 2006 je od tega davka iztržila 26 milijonov evrov, lani 5,5 milijona evrov več. Plačali so, seveda tržaški občani. Ob davkih, ki jih je uprava izterjala od davkoplačevalcev, se je povečala tudi zadolžitev občine zaradi raznih posojil, ki jih je uprava najela. Tako je bil lani vsak Tržačan - spet vključno z novorojenčki in ostarelimi - »zadolžen« za 936 evrov. (Za primerjavo: »zadolžitev« repentabrskih občanov je manj kot polovična in znaša 405 evrov na občana, to pa zaradi posojila v višini 300 tisoč evrov, ki ga je občina najela za obnovo telovadnice...). Občina Trst je prejela od davkov občanov 20 milijonov evrov več kot leto prej. Za osebje je porabila nekaj več kot 5 milijonov evrov, približno toliko še za »zunanje službe«. Za osebje je prejela deželni prispevek v višini 6 milijonov evrov. Kam je od-romal preostali denar, se je vprašal Omero. Tudi slika javnih del ni zelo spodbudna: opravljenih je bilo le 61 odstotkov tega, kar je uprava najavila. Morala pa je plačati razne globe in druge stroške za izgubljene sodne spore. Tarcisio Barbo je izpostavil porazno občinsko socialno politiko, o kateri najbolj zgovorno priča zastrašujoč podatek: 11,5 odstotka družinskih jeder živi na pragu revščine s pičlimi 550 evri mesečnih dohod kov... Z leve: Tarcisio Barbo, Fabio Omero, Mario Ravalico, Bruna Tam in Igor Švab kroma Mario Ravalico je očital občinski upravi, da nima nobenega strateškega načrta o prihodnosti mesta. Tudi prometni načrt že leta počiva v občinskih predalih... Bruna Tam je s primerom rekreacijskega središča Nordio izpostavila polomi-jado šolsko-vzgojnega sektorja. Koristniki tega središča sploh ne vedo, kaj jih čaka septembra. Svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab je sicer ugodno ocenil Dipiazzovo odpiranje sosedom (omenil je nedavni obisk v Ljubljani), vprašal pa se je, ali gre res za odločitev celotne večinske koalicije, ali le za županovo zamisel. Sodeč po (ne)odzivu večine bo bržkone obveljala druga varianta. Besede o odpiranju in širitvi pa so klecnile ob ugotovitvi, da je tržaška občina iz evropskih projektov »iztržila« lani 98 tisoč evrov, kar je sicer nekoliko več od 75 tisočih evrov iz leta 2006, je pa manj kot desetina od tega (milijon evrov), kar si je iz evropskih sredstev znala pridobiti »mala« zgoniš-ka občina. Ob tako kritičnih premisah kaže, da bo jutrišnja razprava v občinskem svetu o obračunu 2007 morda malce vroča... M.K. Deželna svetnika Igor Kocijančič (Mavrična levica) in Sergio Lupieri (Demokratska stranka) sta se konec tedna srečala s Carlosom Bulo Camachom, predsednikom združenja Fundacion Socialdemocrata in vsedržavnim predstavnikom Demokratskega pola v Kolumbiji, ki se te dni nahaja na zasebnem obisku v mestu. Bula Camacho je svetnikoma orisal težak položaj, v katerem se nahaja Kolumbija, predvsem zaradi poraznih učinkov tako imenovanega Plan Colombia, načrta za uničenje nasadov koke, in mednarodnega tihotapstva z mamili. V zadnjih osmih letih so z letal spustili na tone strupenih kemikalij, da bi uničili nasade koke, strup pa je zastrupil na tisoče hektarov plodne zemlje, kar je prizadelo tamkajšnje prebivalstvo in živalski svet. Plan Colombia je izpeljala ameriška vlada, a neuspešno, saj se je površina nasadov koke v zadnjih osmih letih, kljub temu, potrojila. politika - Rok za vpis v volilne sezname zapade jutri V petek volitve v mladinsko koordinacijo Demokratske stranke Petkovega informativnega srečanja se je udeležil tudi tajnik Roberto Cosolini kroma center za teoretsko fiziko - Končno sodelovanje z občinskimi oblastmi Znanstveniki na »uradnem obisku« Sprejem v muzeju Revoltella, ogled nabrežja, kavarne Tommaseo in nato v trgovinski zbornici o gospodarski stvarnosti v Trstu Skupina kakih 25 tujih znanstvenikov iz miramarskega Centra za teoretsko fiziko je bilo včeraj na »prvem uradnem obis ku v Trstu«, kot je bil do kaj pre se -netljiv naslov njihovega srečanja s predstavniki mestnih občinskih in gospodarskih oblasti. Center deluje že desetletja, letni pretok znanstvenikov in raziskovalcev predvsem iz držav tako imenovanega tretjega sveta je ogromen (po podatkih tržaške občine kakih 7 tisoč ljudi), kljub temu pa je bila znanstvena struktura doslej vse preveč odrezana od mestnega življa. Lani je prišlo do podpisa protokola o sodelovanju med Centrom, drugimi tu delujočimi znanstvenimi ustanovami in tržaško občino, »prvi urad ni obisk« so di v sklop te ga so de lo -vanja. Skupino znanstvenikov je v muzeju Revoltella najprej sprejel občinski odbornik za šolstvo Giorgio Rossi, zatem so si gostje ogledali nabrežje, se ustavili v kavarni Tommaseo in nato v dvorani tržaške trgovinske zbornice, kjer so jih seznanili z mestno gospodarsko stvarnostjo. Znanstveniki z miramarskega Centra za teoretsko fiziko so se seznanili tudi z delovanjem tržaške trgovinske zbornice kroma Mladi demokrati snujejo pokrajinsko koordinacijo, ki bo morala v prihodnjih mesecih tudi v tržaški pokrajini postaviti temelje novi mladinski demokratski organizaciji. V petek so se zbrali na informativnem srečanju v tržaški kavarni San Marco, prihodnji teden pa bodo na sporedu volitve. Petkovega srečanja se je udeležil tudi pokrajinski tajnik Demokratske stranke Roberto Cosolini, po mnenju koordinatorja slovenske komponente Štefana Čoka pa je bil odziv dober, saj je bilo med prisotnimi kar ne kaj no vih ob ra zov. Pri hod nji pe tek bo do mla di, ki se prepoznavajo v Demokratski stranki, torej volili svojo pokrajinsko koordinacijo. Volilno pravico imajo tisti, ki niso še dopolnili 29. leta starosti: kdor je volil na primarnih volitvah je že vključen v volilne sezname, kdor pa ni, se mo ra pred po ne -deljkom vpisati preko elektronske pošte (giovanipdtrieste@yahoo.it); do po ne delj ka je tu di mož no pred lo ži ti kandidature. Volitve bodo na sporedu prihodnji petek v kavarni San Mar co ( med 20.30 in 23. uro), svo jo preferenco pa bo mogoče oddati tudi v so bo to med 10. in 13. uro na se -dežu Demokratske stranke (Ul. Gep-pa 9). Več informacij tudi na spletnem naslovu giovanipdtrieste.blog-spot. com. / TRST Nedelja, 22. junija 2008 5 barkovlje - V petek zvečer prijeli požigalca bara Voce della luna Polil z bencinom in uničil lokal za borih 300 evrov V zaporu hrvaški državljan, preiskovalci pa preverjajo odgovornosti morebitnega pajdaša Tristo evrov je lahko za koga smešna vsota, za koga drugega srednje visok znesek, za del prebivalstva pa je, tudi pri nas, celo neobhodno potreben kupček denarja. Po navedbah preiskovalcev je bilo tristo evrov za 34-letnega hrvaškega državljana Serda Dekovica dovolj, da je pred tednom dni podtaknil požar, ki je popolnoma uničil lokal Voce della luna na barkovljanskem nabrežju, poznan tudi kot Terrazza mare. Dekovic je pred časom obnovil sanitarije barkovljanskega bara, upravitelj Marcello Di Finizio pa z njegovim delom ni bil zadovoljen in ga zaradi tega ni hotel plačati. Zahteva po denarju naj bi prerasla v maščevalnost in prav ta je bila baje gonilna sila, ki naj bi delavca privedla do požigalskega dejanja. Od petka zvečer je v priporu, osumljen je požiga in poskusa izsiljevanja. Preiskavo so vodili tako karabinjer-ji kot policija, koordinirala pa jo je javna tožilka Lucia Baldovin. Do aretacije je prišlo v petek pozno popoldne, manj kot teden dni po požaru (lokal je zgorel v soboto zjutraj). S tem pa preiskave še ni ko nec. Poleg polo žaja v Trstu stanujočega Istrana (Dekovic ima stalno bivališče v Umagu) je treba namreč še preveriti morebitne odgovornosti nekega Tržačana. Slednji je osumljen, da je delavcu pomagal pripraviti kaznivo dejanje, pa čeprav ne v materialnem smislu. Bencin je baje polil in prižgal le aretiranec. Njegov domnevni pajdaš je zaenkrat na prostosti, preiskovalci pa v teh dneh obravnavajo njegov položaj. Načelnik mobilnega oddelka policije Mario Bo je pojasnil, da so na pravo pot stopili po pogovorih z upraviteljem lokala Di Finiziom. Slednji je preiskovalcem naštel nekaj ljudi, s katerimi je imel v zadnjem obdobju določene težave oz. nesoglasja. Kmalu so uvideli, da se Dekoviceva postava ujema z opisom, ki ga je podal neki očividec. Moškega so zaslišali in naposled je delno priznal krivdo. Bo je še dejal, da j e storilec uporabil veliko količino bencina, tako da je imel požar izredno uničevalne učinke: bar je zgorel do tal, Di Finizio, ki je spal v notranjosti, pa se je rešil. Polkovnik Carlo Tartaglione, pokrajinski poveljnik karabinjerjev, je zatrdil, da so bili razlogi za požig »zelo banalni, neumni in zato tudi sramotni«. Dodal je, da v zvezi s to zadevo ne gre iskati naknadnih skrivnosti ali nejasnosti, ker je slika dokaj preprosta. Kriminalnih združb in poklicnih izsiljevalcev v tej zgodbi ni. (af) Pogorišče obalnega lokala kroma acegas-aps - Predstavili triletni plan Naložbe v sežigalnice, vodo pa bodo podražili Predsednik Paniccia: Sektor okolja zelo donosen - Visentini (UIL): Kaj pa občani? Grupa Acegas-Aps je predstavila svoj industrijski plan za obdobje 20082010. Predsednik Massimo Paniccia je podčrtal, daje sektor okolja najbolj donosen, zato bo družba povečala investicije na tem področju: največ bo vlagala v sežigalnice odpadkov. Za pooblaščenega upravitelja Cesareja Pillona številke »kažejo na razvojne možnosti in solidnost grupe, ki igra pomembno tekmo za uveljavitev v severovzhodni Italiji«. Glavne postavke triletnega plana so potenciranje sežigalnic in odlagališč, povišanje tarif vode in poslovanje na svobodnem trgu energije. Grupa je v letu 2007 zabeležila poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) vvišini 81 milijonov evrov, zastavljeni cilj pa je 15-odstot-na povprečna letna rast do leta 2010, ko naj bi EBITDA znašal 126 milijonov evrov. Grupa napoveduje v tem obdobju 250 milijonov evrov naložb, kar bi bilo za 40% več kot v prejšnjem trilet'u, ko je Acegas-Aps investirala 170 milijonov evrov. Od načrtovanih 250 milijonov naj bi jih 190 vložila v povečanje sežigalnice v Padovi, leta 2010 pa naj bi družba dosegla neto finančno pozicijo 406 milijonov evrov. Poleg sežigalnice bodo v Padovi razširili tudi večje odlagališče, eden ključnih dejavnikov za razvoj grupe pa bo podražitev vode. Dobavo plina bo družba razširila na nekatere industrijske objekte, medtem ko na področju elektrike večjih novosti ne bo. Že vpeljana projekta v Bolgariji in Srbiji naj bi postala donosna šele po letu 2011. Tržaški tajnik sindikata UIL Luca Visentini je do plana zelo kritičen. Opozoril je, da je družba javna, občani od njenih večmilijonskih iztržkov nimajo koristi in Občina Trst, delničarka, molči. »Delničarji so veseli, občani pa ne, saj bodo cene plina in elektrike nespremenjene, voda pa bo dražja,« je komentiral. V planu ni niti besedice o ločenem zbiranju odpadkov. »Morda mnogi ne vedo, da je ločevanje odpadkov v Trstu jalovo: vse skupaj konča v sežigalnici,« se je izkašljal Visentini. prevozi - Od srede Avtobusna linija Štanjel-Devin V sredo bo ponovno začel voziti avtobus, ki v poletnih mesecih povezuje Štanjel in Devin, dve naselji, ki ju zaznamujeta očarljiva gradova. Avtobusno povezavo organizira Občina Komen, glavni sponzor je Zadružna Kraška banka, avtoprevoz-nik pa novogoriški Avrigo. Avtobus bo vozil trikrat dnevno (odhodi iz Štanjela ob 9., 14. in 19. uri) ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vozovnica stane od 1,70 do 1,95 ev-ra. Lani se je z avtobusom peljalo vsega skupaj 400 potnikov: povečini so bili to kopalci, ki so bili namenjeni v Sesljan, ob njih pa so sedeli tudi drugi izletniki. Vmesne postaje avtobusne linije, ki je zaživela leta 2005, so Hruševica, Tupel-če, Kobjeglava, Gabrovica, Tomačevica, Komen, Gorjansko, bivši mejni prehod Gorjansko, Šempolaj (pri hišni št. 52), Na-brežina (pri hišnih št. 65 in 23 ter pred županstvom), Sesljan (hišna št. 45) in sesljan-sko nabrežje. Končna postaja pa je v De-vinu pri številki 62. Informacije nudi Tu-ristično-informacijski center Štanjel (telefon 00386-57690056, elektronska pošta tic.stanjel@komen.si). bazovica - V vaškem središču Parkiranje na spomeniku Vzvratne vožnje ni bilo, ford ka »splezal« na tlakovani pod spomenika padlim Bazov ci so bi li včeraj ob uri kosila priče nenavadnemu pri-zo ru. V vaš kem sre diš -ču je bil parkiran avtomobil ford ka; voznica je sedl a vanj, da bi se odpeljala. Vozilo je bilo s prednjim delom obr nje no pro ti spo me -ni ku pad lim in vo do -me tu, tik ob bazov ski cer kvi. Voz ni ca je na -mes to vzvratne po pomoti vključila prvo prestavo in avto je poskočil naprej. Splezal je po stop ni cah na tla ko vani pod spo me ni ka in se zna šel » na zgor njem nadstropju« (foto Kroma). Takoj so priskočili na pomoč presenečeni mimoidoči, ki so vozilo uspešno spravili spet na cesto. več nesreč Pri Bazovici prevrnjen avtomobil Okrog ure kosila so se včeraj zgodile razne prometne nesreče. Na pokrajinski cesti št. 10, na odseku od Bazo vice pro ti Lipi ci, se je ne kaj pred poldne prevrnil avtomobil. V avtu, ki je verjetno vozil prehitro, je bila pri-let na go spa: spo čet ka ni mo gla sa ma zapus ti ti vo zila. Iz nje ga so jo potegni -li prometni policisti: bila je lažje poškodovana, zato jo je rešilec službe 118 odpeljal v katinarsko bolnišnico. Kraj ne sre če so si ogle da li tudi open -ski gasilci, vozilo je odstranil pajek. Uro pozneje je prišlo do nesreče pri Sv. Ivanu. Avto lancia Y je povozil 13-letnega dečka, ki je prečkal ces to na začet ku Dre vo reda San zio, pri kro žišču pod Frne dom. Posegli so mestni redarji in služba 118, ki je ponesrečenca prepeljala v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Po navedbah redarjev je šlo za lažje udarce. Nekaj po 13. uri pa je avtomobil podrl pešca na Trgu Belvedere pri Ul. Udine. Udaril se je v glavo, prepeljali so ga na ur gen co na Ka ti na ro. Prošnje za delovna mesta V uradu za delo Pokrajine Trst na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 bodo jutri od 9.15 do 12.45 in od 15. ure do 16.30 ter v torek od 9.15 do 12.45 sprejemali prošnje za delovna mesta. Na razpolago sta dve mesti za nedoločen čas za specializirano pomožno osebje A kategorije za čiščenje in spremljanje pacientov ter prenos biološkega, papirnatega in zdravstvenega materiala v otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Zahteva se vsaj enoletna delovna izkušnja na področju čiščenja in spremljanja pacientov na območjih z visoko stopnjo tveganja infekcije v bolnišnicah, za kar bodo morali zainteresirani predložiti tudi dokazno dokumentacijo. Pokrajina Trst pa ponuja dve mesti upravno-računo-vodskega sodelavca B1 kategorije za dobo treh mesecev. Zahteva se poznavanje programov Word, Excel in Access. V obeh primerih bo delodajalec preverjal pripravljenost kandidatov, ki bodo vsekakor ob predložitvi prošnje morali imeti s seboj osebni dokument, obrazec Isee v slučaju brezposelnosti in potrdilo o razpoložljivosti, imeti pa morajo tudi opravljeno nižjo srednjo šolo oz. enakovredno diplomo. Mesta za vzgojitelje v jaslih Občina Trst je razpisala natečaj za deset službenih mest C kategorije za vzgojitelje v otroških jaslih za nedoločen čas. Razpis je namenjen uslužbencem Občine Trst z delovnim razmerjem za nedoločen čas na podlagi 90. odstavka 3. člena finančnega zakona za leto 2008. Prošnje na navadnem papirju je treba nasloviti na Občino Trst, odbor-ništvo za osebje in usposabljanje (Area Risorse Umane e Formazione), Veliki trg št. 4, 34121 Trst do 16. julija. Za informacije je na voljo urad za razpise in zaposlovanje na Trgu Granatieri št. 2, peto nadstropje, telefon 0406754919/4429/4312/8469/4675/4757. Urnik uradov prefekture Tržaška prefektura sporoča, da do 8. septembra njeni uradi za vozniška dovoljenja, depenalizacijo, čeke in vloge delujejo z urnikom od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Urejanje cestne signalizacije Občina Trst obvešča, da bo, če bo vreme dopuščalo, od jutri zvečer do petka zjutraj vsako noč med 20.30 in 6.30 potekala dela za urejevanje horizontalne cestne signalizacije. V ponedeljek bodo dela potekala v ulicah Milano, Valdirivo, SantAnastasio, Manna, Commerciale (med Ul. Belvedere in Trgom Casali), na Trgu Casali, Ul. Gio-ia in Trgu Citta di Santos. V torek bodo dela v ulicah Torrebianca, Machia-velli in Roma ter na Korzu Cavour in Trgu Duca degli Abruzzi. V sredo bodo dela v ulicah Cellini, Ghega, Gep-pa, Galatti, Lavatoio, na Nabrežju Tre Novembre (med trgoma Abruzzi in Tommaseo), na Trgu Tommaseo ter v ulicah Einaudi in Canal Piccolo. V četrtek bodo dela v ulicah Genova, San Spiridione, Imbriani, Reti, na Trgu San Giovanni, na Korzu Italia, v Ul. Maz-zini in na Trgu republike. Na območju del bodo poskrbeli za postavitev primernih oznak. Gladovna stavka za mir Danes je svetovni dan gladovne stavke proti vesoljskemu ščitu, ki ga prireja združenje Europe for Peace. Ena od pobud bo tudi v Trstu in sicer ob 11. uri pri vodometu v Barkovljah, kjer se bo oblikovala človeška veriga za mir, delovala pa bo tudi stojnica. Staro plovilo naprodaj Tržaško pristaniško poveljstvo je odredilo prodajo starejšega plovila. Gre za vlek iz 50. let prejšnjega stoletja, ki so ga uporabljali za prevoz goriva in ki so ga lani našli na pol potopljenega v Ribiškem naselju blizu ploščadi za skladiščenje lesa štivanske papirnice. Izklicna cena je 2.400 evrov, zainteresirani pa morajo do 10. ure dne 18. avgusta letos predložiti ponudbe. Obvestilo o prodaji z vsemi informacijami in pogoji je objavljeno tudi na spletni strani www.guardiacostiera.it/trieste. 6 Nedelja, 22. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / devin - Zaključek lutkovne delavnice Devinski vrt ustvarjalnosti Moč prijateljstva - predstava o pozitivnih in negativnih čustvih Dvanajst osnovnošolcev vadilo pod vodstvom Ksenije Ponikvar - Pedagoški smisel ustvarjanja S predstavo Moč prijateljstva se je v petek na sedežu zborov v Devinu zaključila teden dni trajajoča lutkovna delavnica Devinski vrt ustvarjalnosti, ki jo je priredil domači Otroški zbor Ladjica. V tednu dni je dvanajst osnovnošolskih otrok pretežno iz Devina, a tudi iz Doberdoba, pod vodstvom lutkarice Ksenije Ponikvar izdelalo usnjene lutke in sooblikovalo lutkovno predstavo, ki je pravzaprav »produkcija v nastajanju«: v petek dopoldne je namreč stekla generalka, ki so ji zbrano sledili malčki de-vinskega otroškega vrtca, predstava pa je tudi služila za ugotovitev tistega, kar se da še izboljšati oz. spremeniti. Premiera igre je bila tako isti dan v poznih popoldanskih urah in je bila namenjena staršem in sorodnikom oz. širšemu občinstvu. Moč prijateljstva je igra o negativnih in pozitivnih čustvih, ki sobivajo v vsakem človeku in ki jih predstavljata dva svetova: na eni strani je svet hudobcev, na drugi pa svet dobrih ljudi, ki živijo v miru. Hudobci sicer poskušajo nagajati dobrim, a na koncu tudi sami spoznajo, da je lepše biti prijazen in spravljiv. Drugače ni prvič, da pride v Devinu do podobne pobude. Kot nam je povedala koordinatorka pobude Marja Feinig, želijo pri OPZ Ladjica vsako leto izkoristiti čas po koncu pouka za umetniško ustvarjanje, pri čemer se poleg petja ponuja tudi gledališka dejavnost. Poudarek pri letošnji delavnici je bil namreč na pedagoškem smislu ustvarjanja. Pri tem je svoje pokroviteljstvo nad pobudo OPZ Ladjica dal Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, podprla pa jo je Zadružna kraška banka. Mali lutkarji so se predstavili malčkom iz vrtca ter staršem in sorodnikom kroma sveti ivan - Praznovanje v znamenju 150-letnice cerkve Svetoivančani slavijo Danes procesija in slovesna maša s škofom Ravignanijem - Jutri kresovanje SKD Škamperle na Stadionu 1. maj Po sredinem odprtju razstave (ta je odprta do 29. junija na dveh lokacijah - v kapeli za glavnim oltarjem župnijske cerkve in v Marijinem domu) ter petkovem in sinočnjem koncertu zborov Cappella Tergestina in Ave bo praznovanje 150. obletnice posvetitve župnijske cerkve pri Svetem Ivanu doseglo danes svoj vrhunec s tradicionalno procesijo po svetoivan-skih ulicah (ob 9. uri) in skupno mašo, pri kateri se bodo združili slovenski in italijanski verniki (ob 10.30), ki bodo ob tej priložnosti doživeli obisk tržaškega škofa msgr. Evgena Ravig-nanija, ki bo vodil obrede. Slovenski verniki pri Svetem Ivanu pa bodo doživeli intimnejše srečanje jutri pri svoji tradicionalni večerni maši na vigilijo župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika v stari cerkvici (ob 20. uri), ki jo bo daroval kaplan Milan Nemac, celotna župnijska skupnost pa se bo ponovno srečala pri skupni maši v petek, 27. junija, ki jo bo z začetkom ob 18.30 daroval ško- fov vi kar za Slo ven ce msgr. Franc Vončina. Do tu verski del praznovanja, pri katerem slovenska narodna skupnost sodeluje z narodnimi nošami, skavti, cerkvenim pevskim zborom in dejavnostjo društva Marij Kogoj. Vendar je tre ba pri tem tu di po uda ri ti po bu de, ki jih ob tej priložnosti prireja Slovensko kulturno društvo Slavko Škamperle v sodelovanju z Osnovno šolo Otona Župančiča. V zvezi s tem smo prejeli tudi daljše zanimivo razmišljanje o dejavnosti društva in o sodelovanju med svetoivanskimi dejavniki, ki pa ga za ra di stis ke s pro sto rom ne mo re mo objaviti v celoti. Zato naj ob tej prilož-nos ti opo zo ri mo le na tra di ci o nal ni svetoivanski kres, ki ga SKD Škamperle prireja jutri zvečer na Stadionu 1. maj ob 21.15 po maši v stari cerkvici. Ob obnavljanju starodavnega običaja osnovnošolski otroci tudi letos pred prižigom kresa zvrstili v dvorani Stadiona 1. maj in bodo pod skrbnim nadzorom svojih učiteljic zaple- sali in zapeli. Neutrudna učiteljica Samanta Mazziero je namreč pripravila pevske točke, medtem ko je učiteljica Sandra Montanari utrjevala in pilila plesne točke, ki so jih šolarji osvojili z mentorico Matejo Juvan. Poleg tega pa so osnovnošolci pripravili še razstavo likovnih izdelkov, ki so sicer nastali v delavnici Jane Pečar, vendar se v njih odraža celoletna priprava vestnih učiteljic. Naj bo aplavz vsem prisotnim otrokom prekipevajoč, ker bodo z njimi in od njihovih sposobnosti živela naša društva in ker naj bi se v čarobni kresni noči po tiho že kova li no vi na čr ti. Kres ob 150-letnici posvetitve farne cerkve zaobjema vse preteklo in sedanje snovanje in s to mislijo ga bodo otro ci ob skrb nem nad zo ru priž -gali, medtem ko bo neprecenljivi harmonikar Dušan Kovač raztegoval svoj meh. V ponedeljek 23. t.m. bodo po maši v stari cerkvici okoli 21.15 ob kresu na Stadionu 1. maj skupno proslavljali in slavili! boljunec Svetoivanski kulturni večer in vaška šagra Svetoivanska noč je v Bo-ljuncu občuten vaški praznik, ki ga skupno pripravljata Mladinski dom Boljunec in SKD France Pre še ren. Le toš nji ve čer Na ja mi ponuja jutri ob 20.30 dvoje zanimivih točk. Najprej bo nastopil tamburaški ansambel SKD France Prešeren pod vodstvom Ervina Žerjala v sodelovanju s pevko Marjetko Popovski, nato pa še et-nomuzikološka skupina Šavrini in anka Šavrinke. Z igranjem tradicionalnih pesmi na tipične domače instrumente bodo obujali in krepili vezi z istrsko zemljo, nastop v tipičnih oblačilih pa vključuje tudi škeče in prizore iz vsakdanjega istrskega življenja. Skupina še najraje seže po delih Marjana Tomšiča. Danes pa v Boljunec vabi še vaš ka ša gra, ki so jo za ra di sla be -ga vremena premestili na ta konec tedna. štramar - Praznik zavetnika sv. Ivana Sto deset let domače cerkvice Letošnje praznovanje vaškega zavetnika sv. Ivana v Štramarju bo še po se bej slo ves no, saj bo do obe le ži li 110-letnico postavitve majhne, vendar pred enim desetletjem povsem obnovljene cerkvice, ko so se temeljito lotili tako zunanjosti kot notranjosti, kjer so med drugim postavili tudi nov oltar. Slovesnost se bo pričela ob 20. uri z ver skim ob re dom, pri ka te rem bodo sodelovali škedenjski kaplan Du šan Ja ko min, žup nik Ivo Mi klavc in pater Bogomir Srebot ob petju Zdru že ne ga zbo ra ZCPZ pod vod -stvom Edija Raceta. Pred začetkom maše bosta domačinki Ivica Švab v slovenščini in Silvana Predonzani v italijanščini podali nekaj misli o obletnici in obnovitvenih delih. Tradicijo praznovanja je obudila in ohranja pri življenju tamkajšnja verska skupnost, sestavljajo jo res požrtvovalni domačini, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, bodisi s prostovoljnim delom kot z gmotnimi sredstvi. Zanimivo je, da cerkvica stoji na zasebnem zemljišču in je tudi last potomcev tistih domačinov, ki so jo sami postavili. Zgradili pa so jo na mestu, na katerem naj bi bil tamkajšnji kmet med delom v vinogradu naletel na ostanke znamenja. Zelo verjetno je postavitev spodbudil zelo dejavni osapski dekan Josip Kompare, ki nosi zaslugo za obnovo cerkev v Ospu in na Plavj ah ter za izgradnjo šole na Plavjah. Skoraj do pi-čice enako cerkev imajo tudi na Pad-ričah, prav tako je bila postavljena pred 110. leti, posvečena pa je sv. Ci-ri lu in Me to du. Praznovanje v Štramarju se bo, kot je tradicija, po verskem obredu nadaljevalo v veselem razpoloženju ob zakuski, med katero se bodo stari znanci in prijatelji ob bogato založenih mizah lahko zadržali v prijetnem pogovoru. boljunec - Miting v gorskem teku Glinščica 2008 letos zares prvič brez meja Občina Dolina in Naravni rezervat doline Glinščice prirejata danes v sodelovanju z gorskotekaškim odsekom planinskega društva Cai Societa Alpina delle Giulie iz Trsta in pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske Krajine četrti Mednarodni miting v gorskem teku Glinščica 2008 Trail brez meja. Organizatorji so za letošnjo izvedbo ponudili nov izziv: soudeležiti v tekmo, ki je ponavadi namenjena peščici izbrancev, tudi navadnega cestnega tekača preko takozvanega trail runninga - to je načina in filozofije teka, ki pozornost tekmovalcev usmerja bolj k naravnemu okolju, ki jih obdaja, kot pa k športnim dosežkom. Organizatorji so se odločili, da bodo obdržali isto progo, ki se začne v osrčju Naravnega rezervata doline Glinščice. Tekaška proga se bo dotaknila vseh najznamenitejših točk, ne da bi potekala po asfaltiranih cestah ali jih prečkala. Dolina Glinščice je naravni rezervat z občutljivim ekosistemom, zato bo maksimalno število tekmovalcev 350. Da bi se ponovno potrdili prijateljski stiki s čezmejno ob- čino Hrpelje-Kozina, bo proga spet prečkala nekdanjo mejo in sicer ob vstopu v Slovenijo na kolesarski poti pri Dragi-Mi-helah, ter ob povratku pri Botaču. Letošnja izvedba bo prvič potekala resnično brez meja, kajti Republika Slovenija je vključena v schengensko območje. Vsekakor je tekma, kot prejšnje izvedbe, vključena v slovenski sklop Gorskih tekov Primorskih novic. Tekmovalna proga, ki je dolga 12,5 km, z višinsko razliko približno 600 metrov, ima start in cilj pri bivši železniški postaji »Modugno« na kolesarski stezi, ki jo je mogoče doseči le peš. Za najmlajše (od 0 do 12. leta starosti) pa bo možno sodelovanje na »Baby Trail-u« doline Glinščice, to je teku na krajši progi pri občinskem gledališču v Boljuncu. V tem primeru bo potekalo vpisovanje danes ob 12. uri, tek pa se bo začel ob 12.30. Ob približno 13. uri se bo na prireditvenem prostoru šagre "Na Jami" odvijalo nagrajevanje vseh športnikov. Od 16. ure dalje bo sledil športno-kulturni spored z nastopi glasbenih skupin do poznih večernih ur. Danes bolšji sejem v Naselju sv. Sergija Danes popoldne bo na Trgu 25. aprila v Naselju sv. Sergija od 16. do 22. ure bolšji sejem, v okviru katerega bodo ob 19. uri za otroke nastopili žonglerji in čarodej. V slučaju slabega vremena bo pobuda potekala pod stebriščem. Sejem prirejata Združenje Tri(est)e in Socialna vratarska služba (Portierato Sociale) v Ul. Grego v okviru projekta Habitat-Microaree Občine Trst, podjetja Ater, tržaškega zdravstvenega podjetja in socialne zadruge Due-milauno. Za informacije in vpis je na voljo številka mobilnega telefona 3207222293. Novi sejem za rast teritorija Jutri bo v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice z začetkom ob 9.30 potekalo srečanje z naslovom Novi sejem za rast teritorija, kjer bo govor o gospodarskih učinkih in možnostih, ki bi jih utegnil nuditi novi sedež tržaškega sejma v prenovljenem starem pristanišču. Govorili bodo predsednik tržaškega sejma Fulvio Bronzi, generalni sekretar Združenja italijanskih sejmov Rodolfo Lopes Pegna, predstavnik Inštituta za certificiranje sejemskih statističnih podatkov Giorgio Savorani, direktor bocenskega sejma Reinhold Marsoner, predstavnik ve-ronskega sejma Massimiliano Tanfo in predsednik združenja Caffè Trieste Vinko Sandalj. Zaključke bodo podali podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina, tržaški župan Roberto Di-piazza in predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Mladi raziskovalci Jutri in v torek bo v zborni dvorani bolnišnice na Katinari potekal t.i. Maraton mladega raziskovalca (Trieste young scientist marathon), ki ga prireja fakulteta za medicino in kirurgijo Univerze v Trstu. V okviru pobude bodo raziskovalci, mlajši od 35 let, predstavili rezultate svojih raziskav. Vsega skupaj bo 48 predstavitev, najboljše štiri pa bodo nagradili zahvaljujoč se financiranju podjetja Euro-Clone. Dve univerzi - en sistem? V okviru pobude ConnecTs bo jutri v dvorani Oceania na Pomorski postaji z začetkom ob 18. uri potekalo srečanje na temo Dve univerzi lahko oblikujeta en sistem? O tem bosta govorila nova rektorica Univerze v Vidmu Cristiana Compagno in rektor Univerze v Trstu Francesco Peroni. Dama in kavalirji Mednarodno združenje za opereto iz Furlanije-Julijske krajine prireja jutri ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi glasbeno srečanje Dama in kavalir-ji s solisti skupine Corrada Abbatija. Na sporedu bodo dela Straussa, Le-harja, Kâlmâna in Kreislerja. Glasovi geta: koncert Marie Laure Baccarini V okviru festivala Glasovi geta bo jutri ob 21. uri v gledališču Orazio Bobbio drugi koncert, ki bo obsegal recital Marie Laure Baccarini in skupine Régis Huby Quintet, posvečen Cole-ju Porterju. Vstop je prost. Alkestis v rimskem gledališču V okviru pobude Teatri a teatro bo v torek v rimskem amfiteatru ob 21.30 druga predstava. Na sporedu bo Evri-pidova tragedija Alkestis v predelavi Alberta Savinia in Rainerja Marie Rilkeja, ki jo je priredil Giorgio Pressburger, za režijo pa je poskrbel Ulde-rico Manani. Vlogo Alkestis bo odigrala Mariangela D'Abbraccio. Pred-prodaja vstopnic je v uradu TicketPoint na Korzu Italia 6/c od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 ter od 16. ure do 19.30, v torek pa bo delovala tudi blagajna pri rimskem gledališču od 20.30 dalje. Informacije so na voljo v gledališču La Contrada (tel. 040-390613/948471), na Pokrajini Trst (tel. 040-379847) in na spletni strani www.teatriateatrots.it. / TRST Nedelja, 22. junija 2008 7 koper - Borec iz Boljunca Zadnje slovo od Adalberta DSI - Jutri Publikacije Mladike in razstava Žerjala - Branka Kunaverjeve Vponedeljek, 16. junija, se je množica prijateljev in znancev na koprskem pokopališču poslovila od boljunškega rojaka Adalberta Žerjala - Branka, saj je bil Branko zaveden Primorec in udeleženec Narodnoosvobodinega boja. Njegova dejavna udeležba v partizanskem boju je prišla na pogrebu do izraza tudi v nagovoru predstavnika Zveze borcev NOB, poleg sorodnikov pa so bili prisotni tudi številni znanci in prijatelji iz dolinske občine. Adalbert Žerjal - Branko je bil rojen 13. decembra 1926 v Boljuncu pri Trstu. Zadnji od štirih otrok slovenskih kmečkih staršev, je rasel v družini, ki je kot najdražji zaklad varovala svojo narodno pripadnost. Prav takim družinam in njihovim prednikom skozi stoletja gre zahvala, da je zahodna slovenska narodnostna meja ostala nespremenjena skoraj 1300 let, je med drugim dejal predstavnik Zveze borcev v svojem nagovoru. Živeti na braniku slovenstva in slovanstva ni bilo lahko, zlasti ne ob sosedih, ki so zadnji dve stoletji zaničevali slovenski živelj. Najhujši so nedvomno bili fašistični raznarodovalni pritiski, ki pa niso zadušili narodne zavesti, temveč so še okrepili in podžgali ogenj odpora. V takem duhu je rasel tudi Branko, ki je, kot večina otrok tedanjega časa še med obiskovanjem osnovne šole (italijanske), pomagal na domači kmetiji. Pozneje se je začel učiti za avtomehanika, vendar je vojna tudi njemu prekrižala načrte. Leta 1943 je bil, komaj 17 let star, odpeljan v posebne bataljone, kamor so Italijani spravljali »nezanesljive« Slovence. Kapitulacijo Italije je dočakal v Ka-labriji, kjer je zvedel, da se oblikujejo posebne brigade za boj proti sovražniku. Bil je med prvimi, ki se je v Barletti vključil v 1. prekomorsko brigado. Doživel je boje v Bosni, kjer je sredi zime onemogel obležal v gozdu, brez hrane je v mrazu prebil več dni. Ko so ga našli, so mu hoteli amputirati zmrznjeni nogi, a se je temu uprl. Odpeljali so ga na zdravljenje v Bari in mladost ter kmečka žilavost sta mu pomagali, da je razmeroma hitro okreval. Ponovno se je vrnil na bojišče, vključil se je v 15. proletarsko brigado in se nato bojeval v motorizirani enoti IV. armade vse do osvoboditve Trsta. Za svoj vojni in delovni prispevek je bil trikrat odlikovan, v osvobodilni boj pa so bili vklučeni tudi vsi njegovi domači. Tako so bili oče, mama in trije bratje vsi v partizanih. Dva sta bila ujeta in poslana v taborišče Mauthausen. Po vojni se je zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve in služboval na številni diplomatskih predstavništvih Jugoslavije v svetu, med drugim v Parizu, Kongu, Rimu, Trstu, Gradcu in Beogradu. Bil je voznik - varnostnik. Leta 1963 si je s soprogo Almo Kuret Klabjan, doma iz Ric-manj, ustvaril dom v Semedeli, a obdelo-vaj je tudi svojo zemljo v Boljuncu. Na pogrebu v Kopru so se ga sobor-ci spomnili kot odločnega, humanega in komunikativnega moža, ki bo ostal svojcem in prijateljem v spominu za borbeni in delovni prispevek slovenski skupnosti s Koprskega, pa tudi rodnega Boljunca, ki ga je vedno rad imel in kamor se je vse življenje vračal. Tržaška revija Mladika je nastarejša zamejska revija in ena izmed starejših slovenskih periodičnih publikacij sploh. Začela je izhajati leta 1957. Takrat se je v skupini krščansko usmerjenih intelektualcev porodila zamisel, da bi po pu ščo bi, ki jo je pus til za sa bo faši zem, izda li revijo, ki bi objavljala literarne prispevke zamejskih avtorjev in spremljala kulturno življenje tako v ožji do mo vini kot v zamej stvu in zdom stvu. Leta 1972 je revija Mladika prvič razpisala literarni natečaj za prozo in poezijo, leta 1982 pa je v prilogi začel izhajati mla din ski list Rast, ki ga ob li -kujejo višješolci in univerzitetni študentje. Bogata zgo do vina revije je ne kako zajeta v Bib li o graf skem kazalu Mladike 1957-2006, ki ga je skrbno uredila in pripravila Magdalena Pahor in ki bo jutri predstavljen na red nem ve čeru Druš tva slo ven skih izobra žen -cev. Predstavitve se bo udeležila tudi dr. Rozina Švent z Rokopis ne ga oddel ka pri Narod ni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Na večeru bodo dodatno predstavili tudi bibliografsko delo Marjana Pertota Slovenska bibliografija za Kanado (18322007), ki je izšlo pred nedavnim pri založ bi Mla di ka. Večer v Peter li no vi dvo ra ni, na Ulici Donizetti 3, se bo začel ob 20.30 z odprtjem prodajne razstave Marte Jakopič Kunaver, katere izku pi ček bo na me njen Dra gi mla dih. Avtorico in nje na de la bo predsta vil Ma tej Su sič. Vabljeni na tako pester in zani miv ve čer. Včeraj danes [I] Lekarne U Kino Danes, NEDELJA, 22. junija 2008 AHAC Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 23.29 in zatone ob 8.36. Jutri, PONEDELJEK, 23. junija 2008 AGRIPINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,5 stopinje C, zračni tlak 1019,5 mb raste, veter 4 km na uro ju-go-zahodnik, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,8 stopinje C. OKLICI: Paolo Bortul in Maria Gian-quitto, Leonardo Galati in Michela Franz, Giuseppe Vitanza in Rosanna Cesen, Luca corso in Elisa Cappel-lesso, Daniele di Marco in Concetta Pitta, Alessandro Tommasini in Gra-zia Rosa Buzzurro, Davor Berdon in Kristina Kocman, Luca Bembo in Valentina Simeone, Stefano German in Maria Teresa Colasanto, Roberto Carletti in Cinzia Delbello, Florim By-tyci in Xhevahire Kryeziu, Luca Bastoni in Michela Bernardi, Giovanni Luca Gravina in Erika Limoncin, Fu-rio Belli in Maria Corapi, Marco Caruso in Silvia Ferrari, Valmi Fontanot in Marilena Ianni, Elia caprio in Pao-la Cabas, Enrico Ferluga in ELisa Malisana, Fisar Bairaktaraij in Maria Prioteasa, Matteo Rebek in Giulia Kresciak, Mauro Ravbar in Ramona Mariana Urtoi Tudor, Moustafa Mahmoud Ali Ahmed Ferhan in Emanuela Zorzin, Massimo Biagi in Cristiana Malaguti Tommaso Porelli in Norma Bertogna, Antonio Minniti in Sabrina Calin, Davide Prade in Elisa Martinolli, Giuseppe Manusia in Ileana Cristan, Alessio Clementi in Marta Nioi. Nedelja, 22. junija 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Opčine - Proseška ulica 3. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Fellu-ga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Škedenj - Škdenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ALCIONE - 17.00, 19.10, 21.15 »Mongol«. AMBASCIATORI - 11.00, 14.40, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'incredibile Hulk«. ARISTON - 21.30 »Margherita - gior-ni e nuvole«. CINECITY - 10.45, 11.00, 13.15, 15.00, 16.30, 17.25, 18.50, 19.50, 21.30, 22.10 »L'incredibile Hulk«; 10.45, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Un amore di testimone«; 10.45, 11.00, 13.00, 13.45, 14.50, 15.30, 16.40, 17.30, 18.30, 19.30, 20.20, 21.30, 22.10 »E venne il giorno«; 10.45, 15.15, 18.30, 21.30 »Sex and the city«; 11.00, 15.00, 17.25, 19.50, 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il divo«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 »Noi due sconosciuti«. FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20 »Il resto della notte«; 22.00 »Sangue pazzo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un amore di testimone«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00 »Or-tone e il mondo dei Chi«; 17.20, 19.40, 22.00 »Gomorra«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 19.00, 22.00 »Sex v mestu«; 19.50, 21.50 »Dogodek«; 17.10, 19.20, 21.30 »Dva dni v Parizu«; 15.50, 17.50 »Podnapisi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »E venne il giorno«; Dvorana 3: 16.30, 20.00, 22.15 »Sex and the city«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Go Go Tales«. SUPER - 16.40 »Quando tutto cambia«; 18.30, 21.00 »Sex and the city«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 2: 15.50, 17.50, 20.10, 22.10 »E venne il giorno«; Dvorana 3: 15.40, 17.40, 19.50, 22.00 »Un amore di testimone«; Dvorana 4: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cri-stallo«; Dvorana 5: 15.00, 17.30 »Sex and the city«; 20.10, 22.15 »Il divo«. V ponedeljek, 23. junija: 20.10, 22.15 »Sangue pazzo«. H Šolske vesti OTROCI IN VZGOJITELJICI VRTCA JUST KOŠUTA V KRIŽU vas vljudno vabijo danes, 22. junija, od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure, na razstavo likovnih izdelkov in ročnih del v prostorih otroškega vrtca. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: krasoslovni »Netopir« v Postojni, od danes, 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija, Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje lahko Interesenti dobijo na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. M Izleti PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja danes, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. SINDIKAT UPOKOJENCEV ITALIJE SPI - CGIL za Kraško območje organizira danes, 22. junija, ob 10. obletnici pobratenja s Sindikatom Upokojencev Hrvaške - Suh iz Roča, izlet v Roč za potrditev prijateljstva in solidarnosti med sindikalnima organizacijama. Za prijave in informacije tel. ob uradnih urah na sledeče številke: Nabrežina 0402024053, Opčine 040-214222, Rojan 040-420622. SPLAVARJENJE PO REKI DRAVI SPDT vabi danes, 22. junija, na srečanje s pobratenim PD Integral iz Ljubljane. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan bo ob 7. uri in z Opčin, izpred hotela Danev, ob 7.15. V Ljubljani se bomo pridružili ljubljanskim prijateljem in skupaj odpeljali na Koroško, na obrežje reke Drave na Gortini, malo pred Trbonjskim mostom, kjer se bomo vkrcali na splav. Člane in prijatelje vabimo, da se čim prej prijavijo na tel. 040-220155 (Livio), 0402176855 ali 333-5994450 (Vojka). PD NOVA GORICA vabi v nedeljo, 6. julija, na izlet na Pisimoni (1880m), Monte Crostis (1894m) - Karnijske alpe - Italija. Izlet je organiziran v sodelovanju z SPD Gorica, na zeleno piramido nad dolino Bele. Zahtevna označena pot, potrebna zelo dobra kondicijska pripravljenost, predvideno je od 11 do 12 ur hoje z 2000 m višinske razlike. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 3. julija, ob 18. uri. Vodi Miranda Čotar. SKUPINA 85 VABI NA IZLET PO POTEH PRIMOŽA TRUBARJA V TUE-BINGEN (Nemčija): 4. julija odhod avtobusa iz Trga Oberdan ob 6. uri; nastanitev v hotelu 3. kat.; predvidena cena izleta je 360,00 evrov. Ogledali si bomo naslednja mesta: Muenchen, Ulm, Tuebingen, Rottenburg. Povratek v Trst 7. julija v večernih urah. Za dodatne informacije in vpise poklicati na tel. št.: 348-5289452 ali 040-772545. IS Prireditve SKD F. PREŠEREN vabi na ogled razstave domačih slikarjev »Utrinki», do ponedeljka, 23. junija, v občinskega gledališča F. Prešeren v Bol-juncu. Urniki razstave: danes, 22. junija, od 10. do 12. ure in od 18. do 21. ure; v ponedeljek, 23. junija pa od 19. do 21. ure. KD SLOVAN iz Padrič vabi ob svoji 110-letnici danes, 22. junija, na veselico ob 18. uri na dvorišču Gozdne zadruge na Padričah. Nastopajo MePZ Skala-Slovan Padriče-Go-pada, MePZ Lipa iz Bazovice in OPZ A.M. Slomšek iz Bazovice, folklorna skupina Kraški Šopek iz Sežane in godba na pihala s Prose-ka. V ponedeljek, 23. junija, bo pa na sporedu tradicionalno kreso-vanje: od 17.30 dalje bo na vaškem trgu otroški ex tempore Čarovnice na vasi; ob 21. uri nagrajevanje in nastop MePZ Slovan-Skala ter prižig kresa Zad za kalom. Vljudno vabljeni! SDD JAKA ŠTOKA pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst in Zahodno-kraškega rajonskega sveta vabi danes, 22. junija, ob 19. uri, v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu, v okviru Kriškega tedna, na premie-ro igre Dese Muck »Neskončno ljubljeni moški« (režija Gregor Geč, glasba Igor Zobin, kostumi Betty Starc). SKD VESNA - KRIŠKI TEDEN 2008 Danes, 22. junija, v Domu Alberta Sirka, ob 19. uri, premiera dela Dese Muck »Neskončno ljubljeni moški«, igra SDD Jaka Štoka - Mladinska skupina, režiser Gregor Geč. V ponedeljek, 23. junija, v Domu Alberta Sirka, ob 20.30 »Mali cirkus«, sledi svetoivanski kres pri Procj'sji. TD TAPERIN SEČOVLJE organizira IX. slikarski dan »Ex tempore«. Ex tempore bo potekal danes, 22. junija, na temi: Krog, Soline in Prosta tema. Udeleženci lahko žigosajo dela na Krogu nad Sečovljami od 7.30 do 11. ure, dela pa lahko oddajo med 17.00 in 18.30 na istem mestu. Nakar sledi podelitev nagrad in kratek kulturni program. Vabljeni! SKD KRASNO POLJE GROČANA , PESEK IN DRAGA vabi v torek, 24. junija, ob 20. uri, v srenjsko hišo v Gročani, na zaključno razstavo lesenih izdelkov, ki so jih pripravili udeleženci tečaja obdelave lesa. Vljudno vabljeni! SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Sv. Križa pri Trstu vabi na koncert, ki bo v četrtek, 26. junija, ob 20.30, v kriški cerkvi. Nastopila bo harfistka Tadeja Kralj. Toplo vabljeni. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v soboto, 28. junija, ob 20.30, v Kraško hišo v Repen, na koncert pevske skupine Musicum »Od Gallusa do Čukov«. Pevci bodo predstavili izbor resnih in... manj resnih skladb iz svojega repertoarja od renesanse do sodobnosti. Koncert bo tudi priložnost za predstavitev nove cd plošče. ZCPZ TRST vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo v četrtek, 26. junija, ob 20.30 v Lute-ransko evangeličanski cerkvi v Trstu. Zbor vodi Gregor Klančič. Na sporedu bo sakralna zborovska literatura iz slovenske in svetovne zakladnice. 8 Nedelja, 22. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR KD SLOVAN Padriče 1898-2008 110-letnica društva 20. - 23. junij 2008 na Padričah Danes, 22. junija ob 18.00, dvorišče Gozdne zadruge SLAVNOSTNA VESELICA ob 110- letnici društva SLOVAN Jutri, 23. ¡unija na vaškem trgu ob 17.30 ex-tempore za otroke ob 21.00 nagrajevanje najlepših svetoivanskih venčkov in pohoda, ___ sledi KRESOVANJE »zad za kalom« JJJSJEJ KRIŠKI TEDEN 2008 Danes, 22. junija - dom Alberta Sirka ob 19.00 Desa Muck, NESKONČNO LJUBLJENI MOŠKI SDD Jaka Štoka - Mladinska skupina Režija: Gregor Geč Premiera Jutri, 23. junija - dom Alberta Sirka ob 20.30, MALI CIRKUS sledi SETOIVANSKI KRES pri Procj'sji Pokrovitelji: Pokrajina Trst, Rajonski svet za zahodni Kras, ZSKD, Združenje za Križ. Športno rekreacijsko društvo Vaška skupnost Praprot organizira 14. in 15. junija ter 21. in 22. junija 2008 34. ŠAQRO V PRAPROTIi DANES, 22. JUNIJA Ob 14.00 odprtje kioskov fljh j Provincia di Trieste Triaška pobajlna Consiglio drtoscrizionale Attipiano Ovost Zahodnokraški rajonski svet Slovensko dramsko društvo Jaka Stoka Prosek-Kontovel DESA MUCK NESKONČNO LJUBLJENI MOŠKI Režija in scenografija GREGOR GEČ Glasba IGOR ZOBIN Kostumi BETTY STARC Premiera: DANES, 22. JUNIJA, OB 19.00 v kulturnem domu Alberta Sirka v Križu v okviru Kriškega tedna ¿i Čestitke ASD Polet 40-LETNICE Danes, 22. junija ob 21.00 na kotalkališču na Pikelcu Nastopajo: Godba Viktor Parma iz Trebč, MPZ Tabor, Zonglerji iz Ljubljane, kotalkarska skupina iz Trissina, domači športniki . Vabljeni! ŠD Primorec prireja ŠPoRTM PRA2MIK ob nogometnem igrišču v Griži v Trebčah Danes, nedelja, 22. junija Ob 18.30 koncert vaške godbe VIKTOR PARMA, nato ples z ansamblom SOUVENIR Vabljeni! Delovali bodo dobro založeni kioski Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta vabita JUTRI na predstavitev del: Magdalena Pahor Bibliografsko kazalo Mladike 1957-2006 Marjan Pertot Slovenska bibliografija za Kanado (1831-1007). Sodelujejo ^ dr. Rozina Švent in avtorja. Pred tem bodo v Peterlinovi dvorani odprli prodajno razstavo slik Marte Jakopič Kunaver. Izkupiček od prodaje bo namenjen Dragi mladih. Začetek ob 20.30 Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3 gji junijski večeri V Dolini v p^tek 27- linija ob 21. uri na Kaluil A k. 1 komedija v re Siji Sergejs Veri a in izvedbi Amour, amore, liebe, na trneK se ioyiio rioe ¡1 Gabrovice pri Komnu | Sklad Mitja Čuk prireja v sodelovanju s skavti SZSO in taborniki RMV ter z openskimi društvi in organizacijami jutri, 23. junija zvečer Kresovanje na openskem Piklcu Nastopil bo Moški pevski zbor Tabor Vabljeni! 2005, 1600 bencinski pogon, 100 KM, full optional, sive metalizirane barve v odličnem stanju. Tel. 3358173057. PRODAM staro pando v dobrem stanju, cena po dogovoru. Klicati ob uri kosila (od 12. do 14. ure) na tel.: 040392886. PRODAM stiskalnico (preša) in mlin za grozdje. Tel. 040-229243. V JAMLJAH DAJEMO V NAJEM starejšo hišo z vrtom. Zainteresirani pokličite na tel. 0481-419993 ali 335-8006548 v večernih urah. HU Osmice OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni! Kam po bencin Loterija 21. junija 2008 Moj tata MITJA KOŠUTA bo jutri slavil 30 let. Vse najboljše in koš poljubčkov mu pošilja mali Goran. Naš stric MITJA praznuje jutri 30 let. Vse najboljše mu iz srca želijo Ivan, Martina, Marco in Mattia. Ob današnjem slavju iskreno čestitata JAGODIKJUDER in ji želita še nadaljnje plodne ustvarjalnosti SKD Lonjer-Katinara in KK Adria. Jutri, 23. junija, praznuje naša VERONIKA 21 let. Obilo zdravja in sreče v življenju ter še naprej takih dobrih uspehov v univerzitetnem študiju ji želijo mama, tata ter no-noti Sonja, Pepi in Eda. Včeraj je praznoval v Križu 106. rojstni dan GIGI KOŠUTA. Z njim se veselijo in mu želijo še obilo zdravih in veselih let vse kriške organizacije H Mali oglasi ISTRA - PULA (četrt Stoja) dajem v najem dvosobni apartman za 2-5 oseb, 100 m od morja, klima, grill, parkirišče, terasa, gugalnica za otroke. Dnevno 50,00 evrov za meseca julij in avgust. Za dodatne informacije klicati na tel. št.: 347-8601614 (g.a Kosanovic). JADRNICO COMET 850 dobro opremljeno, ugodno prodam. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 337549056. KUŽEK SREDNJE RASTI išče novega gospodarja. Tel. 040-200210 ali 3332084985. LJUBITELJU ŽIVALI podarim, 2 meseca staro mucko, samičko, črne barve. Tel. na št.: 333-9448295. PODARIM SIMPATIČNE MUCKE ljubitelju živali. Tel. št. 040-9278193. PRODAM AVTOMOBIL peugeot 206 CC. Tel. 040 - 291143. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra Il Giulia. Primerno tudi kot skladišče. Telefonirati ob uri obedov na št. 040-566353. PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE s prostorno kuhinjo, kopalnico in širokim hodnikom v centru Rojana. Tel. 329-0267529 od 12. do 15. ure. PRODAM FORD FUSION oktober Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC. Bari 64 56 53 22 85 Cagliari 61 60 13 48 77 Firence 16 29 35 68 13 Genova 42 47 46 30 31 Milan 42 23 77 87 5 Neapelj 8 81 23 22 46 Palermo 74 16 32 22 76 Rim 72 8 54 87 11 Turin 7 52 79 85 56 Benetke 53 24 26 67 82 Nazionale 74 83 11 39 30 Superstar 74 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 25.511,00 € 200 dobitnikov s 3 točkami 1,510,00 € 3.200 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.616 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 42.561 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. IVO IN ANDREJ sta v Slivnem odprla osmico. Tel.: 040-200415. NA DOLGI KRONI (DOLINA) je Rado Kocjančič odprl osmico. OSMICO ima Skupek odprto v Kolu-drovci. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. OSMICO smo odprli pri Cesarjevih v Sa-ležu 24. Tel. 040-2296058. Vabljeni! OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah 30. PRI ŽUPANOVIH je osmica, Medja Vas 1 . Tel. 040-208367. V REPNIČU PRI REBULOVIH je odprta osmica. Vabljeni! V REPNU na orešju, ima družina Ška-bar odprto osmico. Tel. 040-327044. Toplo vabljeni! Super Enalotto Št. 75 8 16 42 64 72 74 jolly53 Nagradni sklad 3.445.721,42 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 25.684.225,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 17 dobitnikov s 5 točkami 30.403,43 € 2.026 dobitnikov s 4 točkami 255,11 € 68.447 dobitnikov s 3 točkami 15,10 € Vljudno vabljeni na prireditev ob 95. obletnici godbenega društva "V. PARMA" - TREBČE in 150-letnici rojstva skladatelja Viktorja Parme na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah: -sobota, 28. ¡unija ob 20.30 koncert godbe SV. ANTON (KP) - nedelja, 29. junija ob 18.00 slavnostni koncert godbe V. PARMA in nastop gojencev godbeniške šole VSAKOLETNA OSMICA NA KATINA-RI PRI NADLIŠKOVIH je odprla svoje duri, Margaret in Boris Mihalič skupaj z družino bomo veseli vsakega obiska. S Poslovni oglasi STANOVANJE OPČINE (TS) novejše poslopje, mirna zelena sončna lega, odlično stanje, kuhinja, štiri sobe (od katerih mansarda razdeljiva na 2 sobi in dnevna), 2 kopalnici, 2 terasi, garaža in parkirno mesto, velik stanovanjski vrt, 3.nadstropje z dvigalom, prodajamo. Tel. 347-8042683 ITALIJANSKO ZDRUŽENJE ZA MULTIPLO SKLEROZO - Tržaška pokrajinska sekcija išče dekleta in fante, stare od 18 do še nedo-polnjenih 28 let, za selekcijo za plačano prostovoljno civilno službo. Prošnje s curriculum vitae morajo dospeti do ponedeljka, 7. julija do 14.00 na združenje AISM, Via dei Modiano 5, 34148 Trieste-Trst. Informacije nudi tajništvo tel. 040-948001 od ponedeljka do petka 9.00-12.30 in 15.00-17.30. IŠČEM VARUŠKO za poletno obdobje. Tel. 040-299068 RADIO PUNTO ZERO IŠČE sodelavce za prodaje reklame v Sloveniji. Info 336/469317. TRGOVINA INFORMATIKE IŠČE prodajalca/ko izpod 27 let. Poslati curriculum na e-pošto negoziopc@libero.it TRŽAŠKEGA TISKA RAZPISUJE ENO MESTO za delovno prakso proti štipendiji, s trajanjem 6 mesecev, od septembra 2008. Zaželjena je univerzitetna diploma, odlično poznavanje slovenskega in italijanskega jezika, uporaba računalnika, vozniško dovoljenje z lastnim avtomobilom in brezpogojna ljubezen do knjige. Prošnjo z življenjepisom poslati do 14. julija 2008 na naslov: ZTT, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst ^ Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom, je odprt ob sobotah in nedeljah. 040/299798 / TRST Nedelja, 22. junija 2008 9 OBČINA DOLINA in NARAVNI REZERVAT DOLINE GLINŠČICE v sodelovanju s CAI-CIM prirejata danes, 22. junija 2008 miting w gorski glinščica i® ob 9. uri zbirališče in vpisovanje pri občinskem gledališču v Boljuncu od 16. ure dalje na »Jami«, po nagrajevanju nastop skupine »G/OCO ŠPORT G. ROU« in koncert glasbenih skupin TOLOLOOSE in ERAZEM -^- Ves dan bodo delovali dobro založeni kioski SKD F.PRESEREN "Z3 Obvestila JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yc-cupa.org ter na spletni strani: www.yc-cupa.org. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Polenti Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. TPK SIRENA obvešča, da bo razstava »Pozabljeni spomini preteklosti« na ogled še danes, 22. junija, od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadiči (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). SKD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA obvešča, da bo tradicionalna Šagra na Jami danes, 22. junija. Kioski bodo odprti od 10. ure dalje, saj se bo na ta dan od 9. ure dalje vršil tudi 4. Miting gorskega teka brez meja v organizaciji občine Dolina in društva CAI-CIM. Ob 17. uri se nam bo predstavila skupina Tolooloose (ska in irska glasba), ob 19.30 pa bomo zaplesali z ansamblom Erazem. Toplo vabljeni! VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira danes, 22. junija, »34. šagro v Praprotu«. Ob 14. uri odprtje kioskov; ob 19. uri nastop otroške plesne skupine »SKD Vi-gred« in mladinske plesne skupine »AŠKD Kremenjak«; ob 20. uri ples z ansamblom »Modri Val«. ŽUPNIJUA KLANEC vljudno vabi danes, 22. junija, ob 11.15, v Socerb, na opasilo in praznovanje 240. obletnice posvetitve cerkve v Socerbu. Maševal bo rodiški župnik Iztok Mozetič, pel pa Združeni zbor ZCPZ iz Trsta. GLASBENA MATICA vabi na glasbeno delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 30. junija do 6. julija v Ljudskem domu v Trebčah v sklopu 10. festivala kitare »Kras«. Delavnica je namenjena začetnikom od 7. leta dalje, ki bodo spoznali hkrati kitaro in angleški jezik z igranjem, petjem, recitiranjem in likovnim ustvarjanjem. Delavnico vodi Dario Viviani s sodelavkami in animatorkami. Prijavnice zbirajo na Glasbeni matici še danes, 22. junija. KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da bo odhod avtobusa danes, 22. junija, ob 6.45 iz Bazovice (v bližini bivšega poštnega urada). OBČINA DOLINA IN NARAVNI REZERVAT DOLINE GLINŠČICE v sodelovanju s CAI-CIM prireja danes, 22. junija, v Boljuncu »4. Miting v gorskem teku - Glinščica 2008«: ob 10. uri start gorskega teka na kolesarski stezi; ob 12. uri vpisovanje za Baby trail (tek za otroke od 0 do 12 let); ob 14. uri nagrajevanje vseh udeležencev; ob 16.uri kulturni program; ob 17. uri koncert skupine Tololoose (irska-ska glasba); od 19.30 dalje ples s skupino Erazem; od 10. ure dalje bodo na Jami delovali dobro založeni kioski v organizaciji SKD F. Prešeren. ŠD PRIMOREC prireja športni praznik na nogometnem igrišču na Griži v Trebčah danes, 22. junija. Ob 18. uri bo na sporedu koncert vaške Godbe Viktor Parma. Ples z ansambli Suvenir in Oasi. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 23. junija, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, v Trstu, na predstavitev Bibliografskega kazala Mladike 1957-2006. Sodelujeta dr. Rozina Švent in avtorica kazala Magdalena Pahor. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili Slovensko bibliografijo za Kanado (1832-2007), ki jo je uredil Marjan Pertot in je izšla lani pri založbi Mladika. Začetek ob 20.30. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo od 23. junija do 31. julija 2008 tajništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta 2008. Od 25. avgusta 2008 dalje bo odprto s poletnim urnikom. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure win-dsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. KRUT obvešča, da bo od ponedeljka, 23. junija, recepcija delovala s poletnim urnikom in sicer od 9. do 13. ure, kar velja tudi za sprejemanje prostovoljnih prispevkov. KRUT obvešča, da bo s ponedeljkom, 23. junija, pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN SKD F. PREŠEREN vabita na Svetoivansko noč v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na Jami v Boljuncu. Nastopata Tamburaški ansambel SKD F. Prešeren, pod vodstvom Ervina Žerjala in s pevko Marjetko Po-povski ter etnomuzikološka skupina Šavrini in anka Šavrinke. Sledil bo kres. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. junija, ob 21. uri na šempolajski kal na tradicionalno kresovanje. SKD ŠKAMPERLE prireja v ponedeljek, 23. junija, ob 21.15, na Stadionu 1. maja, nastop svetoivanskih osnovnošolskih otrok in kresovanje. Vljudno vabljeni. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno sedišče »Kratkohlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do ponedeljka, 23. junija, v jutranjih urah na Sklad Mitja Čuk - Proseška ul. 131 - tel. 040212289. AŠD MLADINA obvešča, da bo v torek, 24. junija, v Domu Alberta Sirka v Križu, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OPENSKI JUS sklicuje redni občni zbor v torek, 24. junija, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 24. junija, ob 20. uri, na svojem sedežu. (Prosek št. 159). ŠD KONTOVEL vabi na tradicionalno »Ri-bado«, ki bo v torek, 24. junija, od 19.30 dalje, na odprtem igrišču na Kontovelu. Nastopile bodo najmlajše ritmičarke, sledil bo športno-glasbeni program. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v sredo, 25. junija, ob 18. uri, nastop na Predmeji. Odhod avtobusa iz Padrič ob 16. uri. AŠD POLET vas vljudno vabi na 40. redni občni zbor A.Š.D. Polet, ki bo v četrtek, 26. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju, na kotal-kališču na Pikelcu, Repentabrska ulica na Opčinah. Dnevni red je naslednji: Poročilo upravnega sveta, poročilo odgovornih za sekcije, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, pozdrav gostov in razprava, izvolitev novega odbora, razno. Sledila bo skromna zakuska. ONAV - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v četrtek, 26. junija, ob 19. uri, obisk kleti Sandija Škerka v Praprotu. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije na tel. št.: 3334219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SK DEVIN sklicuje 34.redni letni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Slivnem v petek, 27.junija 2008. Prvi sklic ob 20.uri, drugi ob 20.30. Toplo vabljeni vsi! URADI ZSKD bodo zaprti v petek, 27. junija, od 11. ure dalje. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 27. junija, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na odprtje likovne razstave Jasne Merku' »PANTA REI«. Avtorico in dela bo predstavila prof. Elena Bertocchi. Glasbeni uvod Andrejka Možina in Gianluca Su-riale. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 28. junija, s pričetkom ob 17. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Do-polavoro ferroviario v Nabrežini, za ples bo poskrbela skupina Duo Melody. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi animatorji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in sim-patizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheer-dancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel. št. 04 -226332 ali na info@che-erdancemillenium.com. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom od ponedeljka, 30. junija do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 7. do 14. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Anagrafskem Uradu od 16. do 30. junija s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Stroški letovanja v breme udeležencev se določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: Kopijo davčnih dohodkov za leto 2007 (730/2008 ali UNICO/2008 ali CUD/2008); kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu v obdobju od 30. junija do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. VINOTEKA V ZGONIKU vabi na ogled fotografske razstave »Schengenska meja -zgodovinski december 2007«. Razstavljata: Boris Prinčič in Bogdan Macarol ter na ogled razstave kamnitih izdelkov Sandija Šuca. Razstava bo odprta do 30. junija, od 18. do 21.ure, razen v ponedeljkih. DRAGA MLADIH 2008 bo potekala od 3. do 6. julija 2008 v Gorici in Novi Gorici. V okviru srečanja, namenjenega mladim od 17. leta navzgor, bodo potekale okrogle mize in številne delavnice (novinarska in fotografska, plesna in glasbena, kuharska, slikarska, debatna in športna delavnica). Na sporedu so tudi številni izleti. Za vse informacije in prijavo www.dragamladih.org, rast_mla-dika@hotmail.com ali 040-370846 (Tatjana, ob sredah od 9. do 12. ure) ali 3400541721 (Patrizia). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Ko-sir vabi člane in prijatelje na redno sejo v petek, 4. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Obveščamo vas, da se bomo kasneje podali na zasluženi dopust. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča domače ustvarjalce na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del, ki želijo sodelovati na razstavi krajevnih umetnikov in ustvarjalcev v sklopu Praznika terana in pršuta v Dutovljah (16. in 17. 8.), da se prijavijo na občinskem tajništvu najkasneje do četrtka, 10. julija letos. ARTEDEN/08- mednarodni likovni teden v organizaciji SKD Lonjer-Katinara, v njegovem okviru tudi likovna delavnica za osnovnošolce od 14. do 18. julija v jutranjih urah v ŠKC v Lonjerju pod mentorstvom umetnice Vesne Benedetič. Informacije in vpisovanje na tel. št.: 3335062494. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495). KRUT vabi člane, ki bi se želeli udeležiti skupinskega letovanja na Malem Lošinju v septembru, da se čimprej prijavijo. Vse dodatne informacije in pojasnila na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. t Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Sergio Smotlak Za njim žalujejo hčerka Tanja, sestri in bratje z družinami ter ostalo sorodstvo Zahvaljujemo se vsem, ki so mu pomagali in ga negovali, osebju doma v Miljah in zdravniku dr. Cancijaniju. Pogreb bo v sredo, 25. junija ob 9.55 iz ulice Costalunga v cerkev v Mačkoljah. Hvaležno odklanjamo cvetje v dobrodelne namene. Boljunec, Mačkolje, 22. junija 2008 Pogrebno podjetje Lipa-San Giusto Boljunec ZAHVALA Marcella Capponi vd. Petaros (Jolka) Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Gročana, 22. junija 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani in z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Pierine Kuret vd. Kuret Posebna zahvala škofovemu vikarju gospodu Francu Vončini, ricmanjskim cerkvenim pevkam in darovalcem cvetja. Svojci Ricmanje, Lakotišče, 22. junija 2008 Pogrebno podjetje Lipa-San Giusto Boljunec 22.6.1993 22.6.2008 Glauko Turk Z ljubeznijo in objokovanjem se te spominjamo vsi tvoji Trst, 22. junija 2008 1 0 Nedelja, 22. junija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it sovodnje - Občinski odbor odobril podrobnostni načrt Korak v smeri uresničitve trgovske cone ob vhodu v vas Sovodenjski občinski odbor je odobril podrobnostni načrt za uresničitev trgovske cone ob vhodu v Sovodnje, ob poti, ki pripelje iz Gorice. Odločitev so župan in občinski odborniki sprejeli na sredinem zasedanju, ki je bilo javno, saj tako predvideva nova urbanistična zakonodaja. Sovodenjski župan Igor Petejan pojasnjuje, da po novem trgovskih poslopij ni mogoče več graditi z navadnim gradbenim dovoljenjem, pač pa je gradnja mogoča le sovodnje Namakalni sistem jabolko spora Na kritike, ki jih je občinski svetnik Julijan Čavdek v imenu opozicije naslovil na sovodenjsko upravo, odgovarja župan Igor Petejan. »Ni moj namen in niti ni v moji navadi izvajati marketing politiko - tako Petejan -, saj se v medijih oglašam le, če je prav potrebno. Tudi tokrat se ne bi oglasil, če ne bi svetnik Čavdek zaključil svojega zadnjega prispevka z dne 19. junija z lažjo, ki je sicer v slogu nastopanja njegove svetniške skupine. Z njegovim pisanjem se drugače v glavnem strinjam, imam pa različno mnenje o tem, kako naj nastopa opozicija; mnenja sem, da bi morala biti opozicija kritična in konstruktivna, ne pa medijsko orientirana in absolutno destruktivna v škodo splošne koristi. Vrnimo se k laži. Čavdek pravi, da sem v občinskem svetu izjavil, da večine ne zanima gradnja namakalnega sistema, za katerega se njegova svetniška skupina poteguje, zaradi gole predvolilne računice. To je laž. Na seji občinskega sveta sem povedal, da kot večina nismo načeloma proti gradnji namakalnega sistema, da pa je treba predhodno preveriti, koliko občanov ima za to interes in koliko jih je proti oziroma koliko hektarjev zemljišč je zainteresiranih za poseg in koliko jih ni. Občani morajo namreč vedeti, da bo vsakdo ne glede na to, če namakalni sistem uporablja ali ga ne, moral plačati približno 100 evrov letno za vsak hektar zemljišča. Povsem utemeljeno je, da nas kot večino zanima vedeti, kakšno je razmerje med zainteresiranimi za poseg in tistimi, ki jih leta ne zanima. Pobudnike posega smo tudi vprašali dodatne informacije, ki jih še nismo prejeli. Radi bi se namreč izognili morebitnim protestom občanov, češ da smo ravnali nekorektno in da smo povzročili marsikomu škodo, to pa ravno v predvolilnem obdobju. Ko bi bil Čavdek bolj objektiven in korekten, bi moral posredovati popolno informacijo in ne samo delno, popačeno in svojim strankarskim interesom prilagojeno.« s podrobnostnim načrtom, ki med drugim določa, kje bodo zgrajene stavbe, parkirišča in druge potrebne infrastrukture. Po besedah župana Petejana predstavlja sprejeti sklep le prvo fazo postopka, ki mu bo moralo projektiranje trgovskega centra šele slediti. Načrt, ki so ga na občini odobrili, sta predstavila lastnika dveh večjih parcel ob vhodu v vas, zdaj pa mora preteči trideset dni za morebitne ugovore. Zatem bo sklep dokončno pravnomočen, lastnika parcel pa bosta lahko predstavila načrt za konkretno realizacijo trgovskega centra. Po zasedanju občinskega odbora se je v sredo na županstvu sestal še občinski svet. Med zasedanjem so izglasovali obračun za leto 2007, ki se je sklenil z nekaj več kot 66.000 evri pribitka. Sklep so odobrili z glasovi večine, medtem ko se je opozicija vzdržala. V nadaljevanju so odobrili še nekaj sprememb proračunu. 6.000 evrov upravnega pribitka so namenili tretjemu sklopu del na nogometnem igrišču oz. za gradnjo tribun. Občina je imela namreč na voljo prispevek 150.000 evrov, po besedah občinskega odbornica Zdravka Custrina pa je bilo za tretji sklop del potrebni 156.000 evrov. Druge spremembe proračuna so knjigovodskega značaja, saj so vezane na obnovitev delovne pogodbe za občinsko osebje. Nova pogodba predvideva nekaj ekonomskih izboljšav, ki so sicer že bile predvidene v proračunu. Poleg tega so obnovili tudi konvencijo za davčno službo z občino Krmin, ki bo veljala štiri leta. Doslej so imele Sovodnje konvencijo, veljavno do leta 2011, z ostalimi občinami z desnega brega Soče, vendar je ustanovitev medobčinskih zvez ASTER prisilila k spremembi. Občine z desnega brega Soče so se namreč povezale, tako Sovodnje kot tudi Dolenje in Števerjan pa so morale pripraviti novo konvencijo s Krminom. »Vsebinsko sprememba ne prinaša novosti, saj gre le za formalni popravek,« razlaga Custrin. Vhod v Sovodnje Med razpravo so svetniki opozicije opozorili na zamude prijavnih delih, ki so že financirana, in na težave v tehničnem uradu. »Razumemo, da so širitev obrtniške cone na Malnišču spremljale objektivne težave, vendar dejstva kažejo, da ni bilo vloženega zadostnega prizadevanja. Dokaz tega je sklep občinskega odbora iz prejšnjih dni, s katerim so dva meseca po zapadlosti podaljšali pogodbo s svetoval-sko službo za razlaščanje,« pojasnjuje gorica - Protest črpalkarjev z non-stop odprtjem servisov Premiki in premirje Čakajo na izid zborovanja v Trstu in srečanja s Tondom - Ne izključujejo stavke - Traini: »Provokacija« Protestna pobuda goriških črpalkarjev, ki od petka dalje imajo non-stop odprte servise, ni ostala brez posledic. V sredo, 25. junija, se bodo upravitelji črpalk iz štirih pokrajin FJK sešli na deželnem sedežu v Trstu, v ponedeljek, 30. junija, pa se bo v Gorici z njimi sestal predsednik deželne vlade Renzo Tondo. Pri Tondu je posredoval župan Ettore Romoli, kije stisko črpalkarjev včeraj komentiral s političnim napadom na prejšnjo deželno upravo: »To je učinek Illyjeve nesrečne izbire o ukinitvi proste cone.« Zaradi bližine meje in cenejšega slovenskega goriva goriškim črpalkarjem namreč preti izginot e. Od petka sta v Gorici neprekinjeno odprta bencinska servisa na Tržaški ulici in v ulici Lungo Isonzo. Njuna upravitelja sta povedala, da je nekaj avtomobilov ponoči tankalo, nekateri pa so se ustavili samo zato, da so jima izrazili solidarnost in podporo; obiskali so jih tudi policija in karabinjerji. »Ljudje so razumeli, da je naš protest omikan in da ne oškoduje nikogar,« pravi Fabio Zanetti, upravitelj servisa v Tržaški ulici. Pri njem so se včeraj zglasili čr-palkarji iz Romansa, Ronk in Tržiča, ki se nameravajo pridružiti protestu. »Nekaj se je torej premaknilo. Zato smo sklenili - tako Zanetti -, da bomo protest prekinili ob 7. uri jutrišnjega dne. Odpočili se bomo od 72-urnega neprekinjenega obratovanja, predvsem pa bomo s premirjem dokazali, da smo pripravljeni na skupno iskanje rešitve.« »Če pa ne bo rezultatov, bomo že 30. junija zvečer spet sprožili protestno mobilizacijo,« dodaja Manuel Rizzi z bencinskega servisa v ulici Lungo Isonzo, ki ne izključuje možnosti, da bo jutrišnje premirje preklicano. Če srečanje s Tondom ne bo uspešno, so pripravljeni tudi na večdnevno stavko. Včeraj se je oglasil pokrajinski predsednik zveze črpalkarjev Pio Traini, ki je hkrati predsednik goriške zveze trgovcev ASCOM. O protestu skupine črpalkarjev je dejal, da je provokacija. Pristavil je še, da »je neprestano na delu, zato da bo cena deželnega goriva izenačena s slovensko ceno«. jamlje bumbaca svetnik opozicije Vlado Klemše. Pred dvema letoma je sovodenjska občina dala nalogo zunanjemu izvedencu, da na izredno zapletenem področju, vezanemu na razlaščanja, priskoči na pomoč tehničnemu uradu. Zaradi raznih zapletov izvedenec dela ni uspel zaključiti, marca pa je pogodba zapadla. »Od takrat do 10. junija ni nihče vzel dokumentacije v roke, ker drugače bi pogodbo že prej podaljšali,« zaključuje Klemše. (dr) Jusarsko zemljišče zanetilo razpravo Sklep o prodaji jusarskega zemljišča v Jamljah je med četrtkovim občinskim svetom v Doberdobu sprožil razpravo o vlogi jusov in njihovem oživljanju. Občinski svet je obravnaval vprašanje zemljišča oz. hiše v Jamljah, ki ju je kupil domačin. Ko je v tehnični urad vložil načrt za obnovo poslopja, so ugotovili, da je bil del hiše zgrajen na jusar-skem zemljišču. »Ker v Jamljah ni jusarskega odbora, ima občina pravico do uprave izrednih poslov v zvezi z jusarskimi zemljišči. Prodajo parcele mora sicer avtorizirati deželni komisar za jusarska zemljišča, izkupiček pa mora biti namenjen vaški skupnosti,« pojasnjuje doberdobski župan Paolo Vizintin. Po njegovih besedah je občina dobila avto-rizacijo z dežele za prodajo zemljišča, vknji-ženega v zemljiško knjigo pod imenom Ja-miano comune, 70.000 evrov izkupička pa bo namenjenih posegu v jameljskem športno-kulturnem centru. Med občinskim svetom je opozicija ostro nasprotovala prodaji zemljišča in naposled zapustila dvorano. Kljub odhodu opozicije je bil svet še vedno sklepčen, zato pa so svetniki večine sklep o prodaji odobrili in zatem zasedanje nadaljevali. Občinski svetnik opozicijske skupine Skupaj za bodočnost, Nova Obzorja - SSk Igor Juren trdi, da je odločitev občine sporna iz pravnega vidika in politično neumestna. Po njegovih besedah je uprava teptala pravice jameljskihjusarjev, zato pa je prepričan, da bi morali v Jamljah in drugod v doberdobski občini jusi čim prej ponovno zaživeti. »Na ta način bi zemljo upravljali tisti, ki na njej živimo,« pravi Juren in dodaja, da so jusar-ske odbore že ustanovili na Vrhu, v Redipu-lji, Medji vasi in v številnih krajih na Tržaškem. Po njegovih besedah so pred leti že začeli oživljati jameljski jus, zadnji sestanek pa naj bi potekal pred šestimi meseci. »Ko ustanoviš jus, ti dežela da na razpolago 7.000 evrov, nekateri jusi na Tržaškem pa so prejeli tudi milijon evrov prispevkov za projekte. Zemljišča lahko daš v najem, vendar dobička, ki ga iztržiš, ne smeš razdeliti, pač pa ga moraš nameniti vaški skupnosti,« trdi Juren, ki je prepričan, da bo birokracija »požrla« vsaj 30 odstotkov denarja, ki ga bo doberdobska občina prejela od prodaje jameljskega jusarskega zemljišča. Župan razlaga, da ne nasprotuje ustanovitvi jusov, vendar opozarja, da bodo morali zatem jusarji sami skrbeti za vzdrževanje gozdnih površin in nepremičnin, ki jih imajo v lasti. V primeru Jamelj bi šlo tudi za kulturni center, ki so ga zgradili z jusarskim denarjem in v vzdrževanje katerega vlaga občina kar nekaj denarja. »Ko gozdna straža najde odpadke - največkrat azbest - na jusarskih zemljiščih, jih mora odpeljati občina, to pa vsakič stane več tisoč evrov,« dodaja župan in pravi, da bi morali te stroške v primeru ustanovitve jusov kriti prav jusarji. V četrtek so odobrili še en sklep, vezan na jusarska zemljišča. Lastniku hiše v Jamljah niso dali dovoljenja za nakup jusarske parcele, po kateri bi uredil dostop do svojega doma. V tehničnem uradu so ugotovili, da hiša že ima svoj dostop, zato pa ne potrebuje drugega. Nazadnje je bil izglasovan nov pravilnik za civilne poroke; odslej jih je mogoče sklepati tudi v kulturnem centru v Jamljah in v centru Gradina. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 22. junija 2008 1 1 gorica-nova gorica - Jutri na trgu Evrope - Transalpini Koncert na meji spet nagovarja k sožitju Avtomobili in I Nomadi so jamstvo, da bo to na Goriškem glasbeni dogodek poletja Ena, dva, tri, štiri...in pet! In smo spet tu, na trgu, kjer so mejne pregrade padle pred predvidenim rokom. Na sončni dan februarja leta 2004 sta namreč župana Gorice in Nove Gorice Vittorio Brancati in Mirko Brulc odstranila zeleno ograjo, poltretji mesec kasneje je Evropa na tem mestu simbolično sprejela deset novih članic. Oširka na dnu ulice Caprin in pred novogoriško, nekdaj goriško severno železniško postajo sta postala skupni trg. Še brez skupnega imena, a z globokim, neodtujljivim združevalnim pomenom. Na panojih začrtan prostor je postal mednarodno ozemlje brez meja; ob raznih prireditvah, in ne samo takrat, smo se lahko mirno sprehajali iz ene države v drugo tudi brez dokumentov v žepu. Skoraj kot danes, ko je schengenska meja prestavljena južno na Hrvaško, ko ponovno živimo in dihamo v skupnem prostoru, v večji in v prihodnost uprti Evropi. Trg Evrope ali Transalpina je torej poln simbolike združevanja, enotnosti in prijateljstva. Tega pomena pa bi ta prostor ne imel, če bi v vseh teh letih »sameval«. Kljub oddaljenosti od obeh mestnih središč so daljnovidni upravitelji in vsi tisti, ki si želijo skupnega utripa, znali z različnimi pobudami ovrednotiti skupni trg. Med temi izstopajo glasbeni večeri, ki jih vsako leto goriški Kulturni dom v sodelovanju z novogo-riškim soimenjakom, javnimi upravami, HIT-om, številnimi sponzorji in požrtvovalnim delom društev, organizacij in posameznikov brezplačno nudi goriškemu in širšemu občinstvu. V okviru praznovanj ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je na skupnem trgu nastopil Goran Bregovic, leto kasneje so zapeli Elisa, Tinkara, Bruno Lauzi in Vlado Kreslin z orkestrom Valterja Sivilottija in številnimi krajevnimi pevci. Leta 2006 je že itak poletno temperaturo dvignila la-tinskoameriška skupina Mercadonegro, lani maja pa so publiko očarali Alice, Oliver Dragojevic, Zoran Predin Martina Feri in Zaira Zigante ob spremljavi orkestra Naonis pod vodstvom Valterja Sivilottija. Pred nami je tako letošnji Koncert na meji, že peti po vrsti tudi po zaslugi direktorja Kulturnega doma Igorja Ko-mela, ki je od vedno trdno prepričan v tovrstne pobude in jih z vztrajnostjo, profesionalnostjo in odličnim več desetčlanskim ansamblom sodelavcev brezhibno izpelje do konca. Protagonisti jutrišnjega koncerta sta uveljavljeni glasbeni skupini Avtomobili in Nomadi. Večtisočglavi množici, ki se bo zbrala na »trgu brez meja«, se bodo ob 20.30 predstavili Avtomobili, rock skupina iz Nove Gorice, ki je v več kot 25 letih delovanja znala vedno odigrati vidno vlogo na širši glasbeni sceni, najprej v takratni Jugoslaviji in nato v Sloveniji. Nastopili so večkrat tudi v zamejstvu, na samem začetku z odličnim koncertom v Kulturnem domu, v letih devetdeset tudi na goriškem gradu. Izdali so deset albumov, dvakrat so bili razglašeni za najboljšo slovensko rock skupino in zato prejeli nagrado Zlati petelin. Nastop pred železniško postajo bo zanje nekaj posebnega, saj je naslov njihovega zadnjega studijskega dela, sicer že dve leti starega, Mesta železniških postaj. V predvideni slabi uri nastopa bomo lahko poslušali zares originalno glasbo. I Nomadi (levo) in Avtomobili, ki bodo nastopili na petem Koncertu na meji arhiv, bumbaca Za njimi bo oder, postavljen v dveh državah, gostil italijanski bend z najdaljšim stažem. Skupine ne gre posebej predstavljati, saj so Nomadi v 45 letih delovanja igrali povsod in pred vsemi; zanje je od 120 do 150 nastopov letno stalnica, s katero se lahko zelo redki ponašajo. To seveda prinaša priljubljenost in razpoznavnost; tudi v naši deželi deluje več njihovih fan klubov. Nomadi so nastali leta 1963 po zaslugi klaviaturista Beppeja Carlettija in nepozabnega, žal pred leti preminulega pevca Augusta Daolia. Posneli so kar 31 albumov; skupina se je večkrat preoblikovala, v sedanjem sestavu pa vztraja že devet let. V Gorici bodo zapeli in zaigra- li ustanovitelj benda Beppe Carletti (klaviature) ter Daniele Campani (bobni), Ci-co Falzone (kitara), Danilo Sacco (vokal in kitara), Massimo Vecchi (bas in vokal) in Sergio Reggioli (violina in tolkala). V Gorico bodo Nomadi prišli iz tridentin-skega mesteca Folgaria, kjer bodo danes popoldne zaključili tridnevno obeleževanje svoje 45-letnice. Izbira te skupine je izredno posrečena. Nomadi najbolje poosebljajo smisel koncerta ob meji; padec pregrad, sodelovanje, prijateljstvo in sožitje so vrednote, ki jih bend iz Emilije širi po Italiji in celem svetu že več kot štiri desetletja. Nomadi bodo stopili na oder še pred 22. uro, koncert pa se bo zaključil okrog polnoči. Na prireditvenem prostoru bodo delovale tudi stojnice z enogas-tronomskimi dobrotami. Vpadnice na prireditveni prostor bodo na italijanski (ulici Foscolo in Caprin) ter na slovenski strani (trg Evrope) zaprte dve uri pred začetkom. Parkiranje bo možno tako v Svetogorski in Škabrijelovi ulici kot tudi v ulicah Ciconi, Catterini in Palladio, na novogoriški strani pa v Erjavčevi ulici in vzdolž bivšega solkanskega mejnega prehoda, medtem ko bo na Kolodvorski ulici veljala popolna zapora. Pod odrom bo prostor namenjen invalidom; vhod bo s ceste ob hotelu Transalpina. Poskrbljeno bo torej za prijetno vzdušje in užitke ob glasbi. Aleš Waltritsch gorica - 150-letnica Dvorano KB centra posvečajo dr. Tumi 1 Henrik Tuma V juliju bo potekalo poimenovanje glavne predavalnice v KB centru na Verdijevem korzu v Gorici. Posvečena bo Henriku Tumi, izredni goriški in vseslovenski oseb nos ti. Henrik Tuma je bil sicer rojen v Ljubljani pred stopetdesetimi leti 9. julija 1858, a njegovo življenje in delo sta tesno in dolgotrajno vezana na Goriško, kamor se je leta 1890 preieiil najprej v Tolmin in leia 1894, ko se je poročil, v Gorico. Prej pa je študiral na Dunaju pravo in učiteljeval v Postojni in Trstu. Zaradi republikanskih idej je imel težave na državnih šolah, zato je poučeval zasebno otroke premožnih družin in precej potoval. Oboje mu je dalo možnost, da se je naučil francosko, italijansko, angleško, češko, poljsko, srbohrvaško poleg seveda slovenščine in nemščine, ki ju je poznal. V Gorici je dr. Tuma hitro vstopil v javno in politično življenje; deloval je na sodišču, kjer je dosledno uradoval v slovenskem jeziku - tedaj je to bilo mogoče. Bil je široko liberalnih pogledov, humanist in naštudiran človek ter se politično opredelil za socialdemokracijo, kar je v tistem času pomenilo levo in marksistično opcijo družbenega reda. Simpatiziral je tudi za ideje Tomaša Masaryka, saj je postal tudi urednik revije Naši zapiski, ki pa je vanjo vnesel socialistične prvine in nasprotovanje duševnemu konservatorizmu. Verjel je v delovne ljudi, tako v slovenske in italijanske delavce kot v furlanske kmete. Zaradi svoje doslednosti pri javni uporabi slovenskega jezika ni bil sprejet v tržaško odvetniško zbornico, po prvi svetovni vojni ni dobil italijanskega državljanstva in tudi odškodnine za porušena stanovanja mu niso dodelili. Po 63. letu starosti je, razočaran nad nepripravljenostjo komunistov in socialistov, ki je omogočila prihod fašizma, opustil aktivno ubadanje s politiko in se posvetil pisanju. Njegova knjiga Iz mojega življenja je izšla leta 1994 na pobudo skupine mladih Goričanov tudi v italijanščini. Bil je velik gornik in pobudnik kulturnih dejavnosti. Po njem se tudi imenuje ena izmed ulic v Gorici. (ar) gorica - Film o bratih Rusjan rubije - Zaselek še vedno brez znamenja z imenom kraja Leteča brata Čakajo na tablo Na Makučevi domačiji na Jeremitišču uredili Rusjanovo delavnico Prošnjo so vložili na občino - Ob odkritju Trubarjevega kipa so tablo postavili na lastno pobudo Leta 1909 je Edvard Rusjan opravil svoj prvi letalski polet, zato pa so že v teku priprave, da bo prihodnje leto stoletnica primerno obeležena. Filmska produkcija Casablanca Film Production skupaj s koproducenti, med katerimi sta tudi družba Transmedia iz Gorice in RTV Slovenija, pripravlja 45-50-minutni igrano dokumentarni film Leteča brata Rusjan. Večina materiala je že posnetega, zadnji sklop snemanja pa bodo posneli v Mir-nu in okolici od 25. junija do 2. julija. Za oko najbolj zanimivo snemanje se bo dogajalo 30. junija in 2. julija na goriškem letališču. Del prizorov bodo posneli tudi v Makučevi domačiji na Jeremitišču; v skednju pravkar urejajo delavnico, v kateri je družina Rusjan izdelovala sode, Edvard in Josip pa sta gradila svoja letala. Film vključuje poleg arhivskih posnetkov in izjav tudi najpomembnejše re-konstrukcijske igrane prizore iz Rusjano-vega življenja, polete replike Ede 5 in računalniško simulacijo njegovega zadnjega poleta. Za potrebe snemanja so izde- Edvard Rusjan lali tudi model Rusjanovega letala v naravni velikosti. Film ustvarjajo priznani slovenski filmski ustvarjalci, in sicer režiser Boris Palčič, scenarist Peter Povh, snemalec Bojan Kastelic, kostumografinja Meta Sever, scenograf Duško Milavec in producent Igor Pediček. Pri filmu sodelujejo tudi strokovni sodelavci Srečko Gombač, avtor knjige o bratih Rusjan, avio forenzik Rajmond Krivic, avtor replike Rusjanovega letala Albin Novak in Gracija Rusjan, Rusjanova nečakinja. V Rubijah, na robu Sovodenj, se je pred kratkim zbrala več stoglava množica, ki je pozdravila odkritje Trubarjevega kipa pred vhodom v tamkajšnjo graščino. Rubijce je prireditev navdala s ponosom in so za to priložnost samoiniciativno namestili ob vhoda v zaselek tabli z imenom kraja. »Zato da so ljudje vedeli, kje smo, saj drugih znamenj, ki bi jih napotila k nam, ni,« pravi Miro Kuzmin, ki pa opozarja, da namestitev table ni bila muha enodnevnica, saj so krajani že naslovili na občino prošnjo, naj kraj primerno označi. Civilna pobuda, ki zagovarja postavitev table, je nastala leta 2001. Tedaj so občini predlagali, naj se v Rubijah poimenuje trg ali ulica po Trubarju. V istem pismu so tudi predlagali namestitev table. Prošnji so priložili peticijo z okrog tridesetimi podpisi. Marsikateri podpisnik ne živi več v Rubijah, a je nanje navezan. Tako tudi Kuzmin, ki pravi: »Ker z občine ni bilo odziva, smo tablo postavili sami.« Na nedeljo, ko so odkrili Trubarjev kip, je bila vidna ob mostu čez Vipavo, na drogu avtobusne proge. Tabla ni trajala. Domačini sedaj pričakujejo, da bo trajno znamenje postavila občina. Znamenje z imenom kraja na dan odkritja Trubarjevega kipa 12 Nedelja, 22. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / števerjan - Tradicionalno slavje na Terpinovi domačiji Osamosvojitev in jekleno srce tigrovca Predstavili knjigo o Stanislavu Antonu Kamenšku gorica - Vodnik Po sledovih slovenske prisotnosti Pri Goriški Mohorjevi družbi je izšla nova knjiga o Gorici. Zanjo sta poskrbela Erika Jazbar in Zdenko Vo-grič, fotografsko gradivo pa je prispeval tudi Marko Vogrič. Gre za vodnik po Gorici in sledovih slovenske prisotnosti, ki je sicer že izšel leta 2002 pri goriški družbi Transmedia, a so ga tokrat obogatili in dopolnili. Pozornost je osredotočena na mestnem jedru. Vodnik spremlja bralca od grajskega naselja do Podturna, Travnika, Gosposke ulice, od Placute do Verdijevega korza in slovenskih rajonov, s postanki ob sedežih slovenskih ustanov, ob rojstnih ali goriških domovih nekaterih osebnosti, spominskih ploščah. Obuja pa tudi spomin na pomembne vstaje in manifestacije, na stare gostilne in sejme, ki so mestu dajali utrip. Sprehod vodi tudi do meja goriške občine, ki je posejana s slovenskimi vasmi, sicer bivšimi samostojnimi občinami, Štandrežem, Podgoro, Pevmo, Oslavjem in Štmavrom. Krstna predstavitev knjige bo v sredo, 25. junija, ob 20.30 pod lipami v parku centra Lojze Bratuž v Gorici. Ob udeležbi avtorjev bosta o njej spregovorila novinarja Ivo Jevnikar in Jurij Paljk. Tondo jutri v Tržiču Predsednik deželne vlade FJK Renzo Tondo bo jutri na prvem uradnem obisku v Tržiču. Z začetkom ob 9. uri bo v občinski sejni dvorani sodeloval na mednarodnem posvetu o čezmejnem sodelovanju in jadranskih pomorskih poteh. V okviru posveta bodo podpisali dogovor o sodelovanju in partnerstvu med mesti in deželami ob Jadranskem morju. CPT: težave na obzorju Če bo vlada podaljšala zaprtje priseljencev v centrih CPT na 18 mesecev, se bodo življenjske razmere v Gradišču poslabšale. V to je prepričana državna tajnica radikalcev Rita Bernardini, ki je včeraj obiskala center CPT v Gradišču. Trobentač veteranov vojne za Slovenijo na števerjanski prireditvi bumbaca Obletnico slovenske osamosvojitve so v petek obeležili na Terpinovi domačiji v Šte-verjanu, kjer je v režiji Slovenske konference za Italijo pri Svetovnem slovenskem kongresu, krožka za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice, Zveze veteranov vojne za Slovenijo in ob pomoči številnih domačinov potekala že tradicionalna proslava. Slavja so se udeležili številni gostje, med njimi generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj, predsednik SSO Drago Štoka, polkovnik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak, prvi mož v občini Števerjan Hadri-jan Corsi in podžupan Dominik Humar ter župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. V imenu Svetovnega slovenskega kongresa je pozdravil Tomaž Pavsič. Ugotavljal je, da je mlada slovenska država vedno bolj uspešna, kar dokazuje tudi šestmesečno predsedovanje EU. Česa takega bi si pred sedemnajstimi leti nihče ne pričakoval, je poudaril in o Slovencih v Italiji dejal, da si s trudom in prizadevnostjo zavzemajo za ohranjanje slovenskega jezika in izpričujejo zvestobo matični domovini. Opozoril je tudi, da osrednja Slovenija vse prevečkrat pozablja na svoje rojake: »Ko so pred kratkim tu na Goriškem, pod Rubijskim gradom, z lepim programom odkrili spomenik Primožu Trubarju, tam ni bilo videti sila redkim izjemam ne ljubljanskih politikov ne vi- sokih kulturnikov ne navadnih ljudi iz osrednje Slovenije.« Drugi del večera je bil namenjen organizaciji TIGR in njenemu protifašističnemu delovanju. Julijan Čavdek je v imenu založnika, krožka Anton Gregorčič, predstavil knjigo z naslovom »Jekleno srce - Tigrov-stvo Stanislava Antona Kamenška, Stanka«, ki je nastala izpod peresa Marjana Terpina. Na skoraj dvesto straneh prinaša spomine tigrovca Antona Kamenška, doma iz Roči-nja pri Kanalu. Terpin je Kamenška, ki se je sicer leta 1956 izselil v ZDA, spoznal leta 1968 v Števerjanu, kasneje pa je ob zasebnem preučevanju zgodovine TIGR-a stopil v stik s Kamenškovo ženo Dolores, ki mu je izročila moževe spomine. O knjigi je avtor povedal: »To ni strokovno in dokončano delo. V veselje bi mi bilo, da bi kak zgodovinar te Kamenškove zapise dodatno obogatil s preverjanjem dokumentov, ki jih hranijo v rimskih, ljubljanskih in beograjskih arhivih.« Petkove predstavitve v Števerjanu so se udeležili tudi Kamenškovi svojci. Kulturni program se je v parku pod cvetočo lipo na Terpinovi domačiji, sredi očarljivih Brd, nadaljeval z branjem Trubarjevih pridig, ki je bilo zaupano gledališkemu igralcu Božidarju Tabaju. Ob koncu je zadonela še rodoljubna pesem Vstala Primorska, ki jo je zapel moški pevski zbor Kras iz Opatjega sela. (VaS) gorica - Nova predsednica ZSKD-ja Obe Gorici kot Salzburg ali Avignon Vesna Tomsič je nova predsednica pokrajinskega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD) za Goriško. Kulturo povezuje s srcem, društva z željo po podmladku in svežih pristopih do delovanja. Rada je pristala na pogovor. Ali bi orisali pomen in vlogo organizacije, ki ji predsedujete? ZSKD na Goriškem združuje sedemnajst društev in prekriva območje od Števerjana do Tržiča. Predstavlja stično točno med društvi in je prisotna na razno-raznih področjih, ki vključujejo gledališke, fotografske, filmske, glasbene in druge dejavnosti. Poleg tega prireja srečanja z umetniki in književniki. Na prvi seji pokrajinskega odbora je bila izražena želja po sodobnejših pristopih in po opuščanju zastarelih pobud. Soglašate? Družba se spreminja, zato je treba biti pozorni na želje mladih in jih poskušati uresničiti, tako da se prilagajamo njihovim okusom. Žal niso prav vse želje uresničljive, a se moramo potruditi, da izvedemo čim več načrtov, ki jih imamo v zametku. Po katerih kulturnih pobudah čutijo danes ljudje potrebo? Zdi se, da današnja družba čuti največjo potrebo po televiziji, ki pa ni kulturna. Ljudje postajajo ali postajamo bolj leni tako v razmišljanju kot v izražanju želja. Najbolj srečni smo, ko smo nameščeni pred televizorjem. Na srečo pa se mnogi v tem ne prepoznavajo. Ravno ti so na kulturnih področjih zelo aktivni in jih je treba spodbujati. Danes pa opažamo tudi večjo lahkotnost pri kulturnih zahtevah (kot so npr. koncerti ne preveč resne glasbe, komedije v gledališču itd.). Seveda bomo skušali zadostiti v čim večji možni meri željam raznih vrst občinstva. Naj kultura sledi trendom in modam ali pa naj predstavlja neki višji vzgojni trenutek in gre, če je treba, proti toku? Kultura je nekaj srčnega. Ko je s srcem ustvarjena, smo na dobri poti. Preden pridemo do srca, pa moramo postati najprej človek in spoznati same sebe. Če bi dobro spoznali človeka, bi lahko prišli do kulture z veliko začetnico. To je kultura, ki presega meje jezika, rase in vere. Kultura gre lahko proti toku, dovolj, da jo ustvarjamo s srcem. Kot kulturna delavka ste se ukvarjali predvsem z gledališčem. Ali bo odrska umetnost v središču vaše pozornosti? Res je, izhajam iz gledališča, ne zanimam pa se samo za to. Sledila sem tudi plesnim, filmskim in pevskim delavnicam. Mnenja pa sem, da gledališče združuje vse te razne zvrsti, in mislim, da bi morali pri društvih spodbujati prav to povezovanje ra- foto vip zličnih kulturnih področjih. V odborih naših društev se mladi sodelavci ne ravno gnetijo. Kaj mislite o tem? Odkritosrčno povedano ne vem, zakaj mladih ni v odborih. Morda jih ne znamo privabiti in vključiti v društvena vodstva. Vsekakor se bom za to zavzemala. Mladi se namreč ne istovetijo v raznih organizacijah, sodelujejo pa med sabo v skupinah, ki jih sami ustvarjajo. Razmišljam o projektu, imenovanem Mladi za mlade, ki naj bi podprl vse zgoraj omenjene skupine, ki bi rade kaj prikazale ali bi imele kateri koli predlog kulturne narave. Zavedate se pomena sodelovanja s šolami. Kako nameravate to uresničevati? Nižjim srednjim šolam nameravamo ponuditi preko ZSŠDI-ja sodelovanje z društvom Cheerdance Millenium. Mislim, da plesne in akrobatske spretnosti, ki jih tam razvijajo, lahko združujejo tako fante kot dekleta in utegnejo zelo privlačiti mlade. Če bo poskus uspešen, bomo to predlagali tudi našim društvom na Goriškem. Kaj pa načrtujete za višješolce? Višješolci bi morali bolje izkoristiti mesečna medrazredna zborovanja, ki so jim dodeljena, da bi spoznali aktivnosti, ki niso vsakodnevne. Najbolj primerna zanje bi bila filmska dejavnost. Poleg tega imamo v načrtu tudi predavanja s pričevanji ljudi o temah, ki mlade zanimajo. Ali bo ZSKD spodbujala stike z društvi in sorodnimi organizacijami čez mejo? Seveda. Prihodnji teden imam v programu obisk sosednjih organizacij čez mejo. Kajti želja bi bila, da bi imeli skupne projekte bodisi s čezmejnimi bodisi z italijanskimi organizacijami. Dela je vsekakor veliko, treba ga bo zato opravljati postopno, korak za korakom. Vsekakor imamo kratkoročne in dolgoročne cilje in upamo, da bomo v treh letih marsikaj uresničili. Imate skrito željo? Da bi obe Gorici skupaj postali kot avstrijski Salzburg na glasbenem področju in kot francoski Avignon, kar zadeva gledališče. Da bi torej skupaj dosegali visoko kakovost kulturne ponudbe. Albert Voncina doberdob-sovodnje - Šestdesetletniki Ob jubileju izlet Odpravili so se na ogled podeželskih vil v Venetu vzdolž kanala Brenta Šestdesetletniki iz Doberdoba in Sovodenj so obletnico praznovali s celodnevnim izletom, ki jim je navrgel novega znanja, predvsem pa veliko dobre volje. V soboto, 7. junija, so se odpravili na ogled lepih podeželskih vil v Venetu vzdolž plovnega kanala Brenta, po katerem so se peljali z ladjo. Še najbolj jih je prevzela vila Foscari, imenovana tudi La Malcontenta, ki je romantična in hkrati najbolj Za spomin so se šestdesetletniki nastavili fotografu klasična izmed tamkajšnjih dvorcev. Med obiskom s kulturo bogatih krajev so imeli priložnost za druženje in zabavo; spremljala jih je tudi glasba. Da je bil potek izleta brezhiben, imajo zaslugo Vladimir Gergolet, Rozina Ferfolja in Adriano Visin-tin. Ob slovesu so se sovodenjski in doberdobski šestdesetletniki razšli z obvezo, da se bodo odslej sre če va li prav vsa ko le to. gorica - Družabno srečanje SKGZ-ja v KB centru Poletni solsticij Kulturnemu žarišču na glavni mestni ulici želijo dati še prodornejšo vlogo Da bi zaključila sezono skupaj z včlanjenimi organizacijami, je Slovenska kulturna gospodarska zveza ob petkovem poletnem solsticiju priredila družabno srečanje v goriškem KB Centru. Na njem so bili prisotni predstavniki organizacij, ki imajo svoj sedež v centru, povabljeno pa je bilo tudi širše članstvo SKGZ in ZSKD. Med prisotnimi so izstopali deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, pokrajinski odbornik Marko Marinčič, doberdobski župan Paolo Vizintin, goriški občinski svetnik Aleš Waltritsch, deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec in predsednica Glasbene matice Nataša Paulin. Srečanje je bilo neformalna priložnost za sproščeni klepet in obračun opravljenega dela, med pogovori pa je bila predvsem poudarjena želja po še prodornejši vlogi KB Centra v samem središču mesta. Kulturno središče je namreč danes referenčna točka za razne starostne skupine, od najmlajših do upokojencev, kar daje možnost velikega intera-giranja, izmenjave informaciji in načrtovanja skupnih pobud. Za glasbeno popestritev so poskrbeli profesorica jazz glasbe na Glasbeni matici Andrejka Možina in njeni učenci. Del udeležencev družabnega srečanja bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 22. junija 2008 13 gorica - V torek Q Lekarne Prva seja Foruma cez mejo Forum za Goriško, »združenje za preporod Goriške«, ki deluje v Novi Gorici, a ima somišljenike tudi med Slovenci iz Gorice, je redno sejo prvič sklical čez mejo, v Gorici. Tako želijo tukajšnjim rojakom izkazati priznanje za njihove napore pri ohranjanju in razvijanju slovenske identitete v Gorici in na ozemlju goriške pokrajine, pravi predsednik Foruma Boris Nemec: »Še posebej smo jim hvaležni, ker so nam izkazali veliko in enotno podporo pri lanskem zbiranju podpisov za nastanek naše Goriške pokrajine.« 35. seja Foruma bo v torek, 24. junija, ob 17. uri v predavalnici v tretjem nadstropju KB centra na Verdijevem korzu. Beseda bo tekla o rezultatih jutrišnjega posvetovalnega referenduma o pokrajinah, nato pa še o čez-mejnem sodelovanju; na to temo bosta poročala Tomaž Vuga in Aldo Rupel. Občni zbor Kremenjaka Športno-kulturno društvo Kre-menjak prireja v petek, 27. junija, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah občni zbor. Na dnevnem redu so predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, odobritev bilanc, pozdravi gostov, razprava in volitve. Zasedanje se bo začelo z nastopom plesnih skupin špor-tno-kulturnih društev Vigred iz Šem-polaja in Kremenjak iz Jamelj. Domači kulturni delavci pričakujejo čim večjo udeležbo krajanov in mladih, ki želijo prispevati h kulturnemu, družabnemu in športnemu dogajanju v vasi. Poklon Trubarju Ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja prireja novogoriška mestna občina v sodelovanju s frančiškanskim samostanom na Kostanjevici nad Novo Gorico jutri ob 20. uri proslavo. V Škrabčevi knjižnici bo na ogled priložnostna razstava knjig iz Trubarjevega obdobja. Pozdravila bosta p. David Šrumpf, gvardijan samostana, in župan Mirko Brulc, slavnostni govornik pa bo Boris Jukic, direktor knjižnice Franceta Bevka. Dogodek bo potekal v dvorani frančiškanskega samostana. Program bodo oblikovali violinistka Mojca Gal, oktet Kostanjevica in ansambel kljunastih flavt Glasbene šole Nova Gorica. (km) Kresovanje v Štandrežu Rajonski svet Štandrež prireja tudi letos svetoivansko kresovanje. Kdor ima vejevje, les in drug naravni material, ga lahko prinese na običajno mesto, in sicer na prizorišče na dnu ulice Ticino. Kres bo zagorel jutri, 23. junija, ob mraku, ob njem pa se bo »vžgal« praznik. Kresna noč v Laškem Društvi Jadro in Tržič vabita na tradicionalno svetoivansko kresovanje jutri od 20.45 dalje na prireditvenem prizorišču v Selcah. Sodelovali bodo dramska skupina društva Kras iz Opatjega se-la, harmonikar Vilko Frandolič in mešani pevski zbor Starši Ensamble; nagradili bodo tudi najlepše vence. Musicum in zgoščenka Pevska skupina Musicum bo v organizaciji prosvetnega društva in mešanega zbora Štandrež nastopila drevi ob 21. uri v župnijskem parku v Štandrežu s koncertom V pozdrav poletju: pevska skupina Musicum ob predstavitvi nove zgoščenke. Ob slabem vremenu bo koncert v bližnji dvorani Antona Gregorčiča. Gudači sv. Dorda V amfiteatru ob gradu Kromberk bo nocoj ob 20.30 koncert godalnega komornega orkestra iz Beograda Kraljevski gudači sv. Dorda; izvedli bodo dela Vivaldija, Handla, Mozarta, Brahmsa, Dvoraka in drugih. V primeru slabega vremena bo koncert v bližnjem gradu. (km) DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »L'incredibile Hulk«. Dvorana 2: 15.45 - 17.50 - 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 3: 15.50 - 17.45 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; 20.00 - 22.00 »Quando tutto cambia«. CORSO Rdeča dvorana: 15.45 - 17.50 -20.00 - 22.15 »Un amore di testimo-ne«. Modra dvorana: zaprta. Rumena dvorana: 15.45 - 17.50 - 20.00 - 22.15 »Il divo«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »L'incredibile Hulk«. Dvorana 2: 15.50 - 17.50 - 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 3: 15.40 - 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un amore di testimone«. Dvorana 4: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«. Dvorana 5: 15.00 - 17.30 »Sex and the City«; 20.10 - 22.15 »Il resto della not-te«. Koncerti GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 24. junija, ob 20. uri bo v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert komornih skladb Saše Šantla. Nastopili bodo študentje Akademije za glasbo v Ljubljani. NA DOBROVEM V BRDIH bo na grajskem dvorišču danes, 22. junija, ob 20.30 koncert skupine Katalena (ob slabem vremenu v viteški dvorani gradu Dobrovo). OTVORITVENI KONCERT GLASBENEGA FESTIVALA MED ZVOKI KRAJEV bo danes, 22. junija, ob 21. uri v vili Coronini Cronberg v Gorici (ob slabem vremenu v Kulturnem domu v Gorici). Nastopil bo orkester I Virtuosi Italiani. SCGV EMIL KOMEL, ArsAtelier - Mednarodni center za glasbo in umetnost v sodelovanju s Slovensko duhovnijo sv. Janeza Krstnika v Gorici vabita v torek, 24. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Ivana na večer z naslovom Ziv spomin, poklon skladateljema Stanku Jericiju in Cirilu Krenu ob prvi obletnici smrti. Na programu bosta predstavitev nove notne publikacije Stanka Jericija z na- Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 slovom Sonatina za flavto, klarinet in orgle in nastop zbora in orkestra Ar-satelier s skladbami in priredbami goriških skladateljev Emil Komel, Marij Kogoj, Lojze Bratuž, Stanko Jericijo, Ciril Kren. Po koncertu bo odprtje razstave Mirjam Sakside, kresovanje in družabnost. V AMFITEATRU GRADU KROMBERK bo danes, 22. junija, ob 20.30 koncert Godalnega komornega orkestra iz Beograda; ob slabem vremenu bo koncert v gradu Kromberk. V TOČKI ZKD NOVA GORICA, na Gradnikovih brigadah 25 v Novi Gorici, bo v torek, 24. junija, ob 20. uri koncert skupine Vanillina Riot. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE iz Gorice prireja v sodelovanju s kulturnim centrom Incontro iz Podturna koncert z naslovom »Canti del cuore ebraico« izraelskega dua Valeria Fubi-ni (glas) in Sonia Mazar (klavir) v ponedeljek, 23. junija, ob 18.30 na sedežu kulturnega centra Incotro v ul. Venie-ro 1 v Gorici; vstop prost. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega lice-ja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom, najkasneje do 30. junija Uradu za slovenske šole pri pokrajinskem šolskem uradu v ulici Ri-smondo, 6 v Gorici predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka in se tako vključijo v sezname za podporni pouk. Isti naslov lahko kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev za nižje in višje srednje šole (lestvice rednih natečajev za otroški vrtec in osnovno šolo so namreč v goriški pokrajini izčrpane), do 1. julija predstavijo Uradu za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino v Trstu, ul. Sant. Anastasio, 12, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki nudi tudi pojasnila. S Izleti Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel ArsAtelier - Mednarodni center za glasbo in umetnost v sodelovanju s Slovensko duhovnijo sv. Janeza Krstnika v Gorici Živ spomin poklon skladateljema Stanku Jericiju in Cirilu Krenu ob prvi obletnici smrti PROGRAM Predstavitev nove notne publikacije: Stanko Jericijo Sonatina za flavto, klarinet in orgle Skladbe in priredbe goriških skladateljev za soliste, komorne skupine, zbor in orkester Emil Komel, Marij Kogoj, Lojze Bratuž, Stanko Jericijo, Ciril Kren zbor in orkester ARSATELIER vodi ADI DANEV Cerkev sv. Ivana v Gorici Torek, 24. junija 2008 ob 20.30 Po koncertu odprtje razstave Mirjam Sakside, kresovanje in družabnost ISKRD JADRO in SKRŠD TRŽIČ ^ vabita na tradicionalno ^^svetoivansko kresovanje KRESNA NOC ZA POLETNO ENAKONOČIE V LAŠKEM jutri, 23. junija v Selcah od 20.45 ure dalje Sodelovali bodo: dramska skupina društva KRAS iz Opatjega sela, harmonikaš VILKO FRANDOLIČ in mešani pevski zbor STARŠI ENSAMBLE. Priznanja za najlepše venčke Becco/Seekofel 2810 m in Kleine Gaisl/Piccola Croda Rossa 2859 m med Cortino in Toblachom). Zaradi rezervacije prenočišča in organizacije prevoza (kombi) prijave sprejemajo samo do konca junija, kasnejše pa z rezervo. Izleta se lahko udeležijo polnoletni člani društva s poravnano članarino za leto 2008. Predvideno izhodišče je planinska postojanka Biella nad jezerom Pragser Wildsee; informacije in prijave na tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da planinski izlet na Veliki Koritnik (Creta di Aip) napovedan za danes,22. junija, odpade. SLOVENSKA SKUPNOST, na povabilo koroške Enotne liste, vabi v soboto, 28. junija, na družabno srečanje in pohod na Kočo pod Skuto; informacije in prijave na tel. 335-8011948, gorica@slo-venskaskupnost.org. ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja 9. julija izlet v Avstrijo z obiskom gradu Hochosterwitz; informacije in prijave na sedežu društva v ul. Cipriani v Gorici, tel. 0481-523153. ¿J Čestitke V Doberdobu se je malemu Samuelu 18. junija pridružila sestrica SOFIJA. Srečnima staršema Barbari in Francescu čestitamo, novorojenki pa želimo veliko zdravja, sreče in veselja v življenju. Stric Genko, teta Magda, Tanja in Aleš z Eleno. 50-LETNIKI občine Sovodnje organizirajo izlet; zainteresirani naj pokličejo v večernih urah na tel. 0481-520337 (Laura). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 12. julija enodnevni izlet na Pokljuko za proslavo ob 23. prihodu pohodnikov s Triglava. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.45, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Ob vračanju se bodo ustavili na Bledu; prijave čim prej v čim večjem številu pri poverjenikih Ani Kuzmin, Emilu De-vetaku (tel. 0481-532092), Emi Brajnik, Veroniki Tomsič (tel. 0481-882302) (in ne pri Ivu Tomsiču in Saveriju Rožiču, ki bosta odsotna); na račun 20 evrov. KULTURNO DRUŠTVO DANICA organizira tradicionalni izlet v Laško na praznik cvetja in piva, ki bo 12. in 13. julija. Poskrbljena sta avtobus in pre-nocišče; vpisovanje do 30. junija na tel. 339-7484533 (Dolores). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da bo v skladu z najavljenim programom 2008 od 25. do 27. julija izlet v Dolomite (Croda del Ü3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v nedeljo, 6. julija, v okviru srečanja »V moji deželi Starosta Mali princ«, na izlet v Vipavski Križ za ogled vseh zanimivosti in na koncertno revijo v Kromberku. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 8. uri, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Kosilo bo v Zaloščah. Osrednja prireditev z nastopi zborov bo ob 15. uri; prijave čim prej v čim večjem številu pri poverjenikih Ani Kuzmin, Emilu Devetaku (tel. 0481-532092), Emi Brajnik, Veroniki Tomsič (tel. 0481-882302) (in ne pri Ivu Tomsiču in Saveriju Rožiču, ki bosta odsotna). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na 16. redni občni zbor, volilnega značaja, ki bo v petek, 27. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, da bo do 25. junija zaprta. Goriška Mohorjeva družba in Kulturni center Lojze Bratuž vabita na predstavitev publikacije Erika Jazbar - Zdenko Vogrič GORICA Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti v sredo, 25. junija 2008, ob 20.30 pod lipami v parku Kulturnega centra Lojze Bratuž Drevored XX. septembra 85 v Gorici Ob prisotnosti avtorjev bosta o delu spregovorila časnikarja Ivo Jevnikar in Jurij Paljk RVO KONJSKO TEKMOVANJE v Gorici poteka na štadionu v Podturnu in ga prirejata združenje Global Equiteam in občinsko odborništvo za šport. Danes, 22. junija, bodo ob 9., 15.30 in 18. uri tekmovanja, ob 20. uri zaključna prireditev, ob 21. uri koncert country skupine Big Wheels. Delovali bodo kioski s tipičnimi krajevnimi kulinaričnimi ponudbami in pijačami. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo potekalo letošnje poletno središče Krat-kočasnik 2008 v otroškem vrtcu v Doberdobu od 30. junija do 1. avgusta od 8. do 13. ure; informacije in vpisi do 23. junija na tel. 040-212289 v jutranjih urah in na tel. 335-5952551 (Damia-na) v popoldanskih urah. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ GRAD KROMBERK vabi na glasbeno predavanje Andreja Pauerja z naslovom »Jazz, blues in folk na starih lp ploščah - glasba goriške mladine v 70. letih 20. stoletja« v torek, 24. junija, ob 21. uri v amfiteatru kromberškega gradu; ob slabem vremenu bo predavanje v veži gradu. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.00, Guido Mar-chiori iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. JUTRI V GRADIŠČU: 11.30, Elena Ma-rizza vd. Frattini (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.10) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. JUTRI V CORONI PRI MARIANU: 10.30, Dario Medeot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. media stran pripravila oglaševalska agencija i Tmedia www.tmedia.it iM liTT I0©Ü za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Zavarovalnica HDI Assicurazioni odpira sedež na Opčinah HDI ASSICURAZIONI Zavarovalnica HDI Assicurazioni je nastala leta 2001 iz družbe BNC Assicurazioni in je del nemške zavarovalniške skupine Talanx iz Hannoverja, ki posluje na mednarodni ravni v 150 državah in zaposluje 10.000 uslužbencev po vsem svetu. Pravzaprav se je Talanx porodila iz Skupine HDI, slednjo pa so ustanovili leta 1903. Nemška zavarovalnica je od svoje ustanovitve osnovala svoj strateški pogled na stikih s posebnimi nišami prebivalstva in tudi italijanska družba je od svoje ustanovitve leta 1881 sledila potrebam povsem določenih strank, to je uslužbencev in upokojencev Državnih železnic. HDI Assicurazioni se zavzema za stalno izboljševanje kakovosti ponudbe in storitev, da zadovolji potrebam vsake posamezne stranke. Vodilo HDI Assicurazioni se glasi: Vsak dan ob boku svojim strankam. Od 8. februarja dalje deluje na Opčinah nova zavarovalniška agencija, ki jo vodi Massimo Barini. Povezana je s podjetniško znamko HDI. Dr. Boschiero je odgovoren za celotno omrežje v Trivenetu, zato smo ga povprašali o pomenu, ki ga ima odprtje sedeža na Opčinah. Massimo je mlad strokovnjak z dvanajstimi leti izkušenj in v njem vidimo odločnega predvsem pa poštenega in vljudnega človeka: on je naš najustreznejši kandidat. Dr. Boschiero, najprej nam, prosim, obrazložite, kaj je HDI? Oznaka je razmeroma nova v Italiji, a se je že uveljavila v Evropi in po svetu. HDI se je porodila v Nemčiji kot zdravstvena zavarovalnica leta 1903; njeno rojstno mesto je Hannover. Sčasoma seje družba seveda razvila, v zadnjem desetletju pa se je dobesedno razbohotila in se povzpela med prvih deset v Evropi na svojem področju, potem ko se je oblikovala Delniška družba Talanx. Kaj pa v Italiji? HDI je prišla v Italijo pred desetimi leti, ko je odkupila BNC Assicurazioni, zavarovalno družbo namenjeno uslužbencem in upokojencem Italijanskih železnic. Sedaj se HDI pojavlja po treh glavnih smereh: oblikuje neposredne pogodbe z bankami ali drugimi "HDI Assicurazioni se zavzema za stalno izboljševanje kakovosti ponudbe in storitev, da zadovolji potrebam vsake posamezne stranke." družbami, posluje preko prodajnih točk povezanih z železnicami in tke stike preko gene-ralnih agentov. Povezava teh postavk je porodila izredno finančno trdnost in strokovno znanje, ki se je obogatilo z najnovejšo spojitvijo z znamko Gerling, ta pa je vodilna v industrijskem zavarovalništvu. In kdo je Massimo Barini? HDI se tudi v Italiji predstavlja z modelom agencije, kije sicer za italijansko stvarnost svojevrstna, a je bila odločilna za uspešnost zavarovalniške skupine v Nemčiji. Gre za majhne agencije, nameš-čenih na okoliških tržiščih, ki jih zaupamo v svojih okoljih globoko zakoreninjenim agentom. Menimo, da je tesen med-oseben odnos med zavarovalniškim agentom in stranko še vedno osreden vidik zaupanja in ga je potrebno gojiti. Vsak dan ob boku svojim strankam, ■-* ■ ' 13 Ali so ti edini vzroki, zaradi katerih je bil izbran? Prav gotovo niso. Menimo, da je prav tako pomembna njegova pripadnost slovenski narodni skupnosti na Tržaškem. Prepričani smo, da kaže v zadnjih desetih letih izreden gospodarski razvoj Slovenije svoje učinke tudi med skupnostjo, ki živi v Italiji. Dovolj je, da krožimo po Opčinah in že je mogoče preveriti vrvenje, ki preveva dejavnosti in trgovske pobude, kakršne se bodo v Trstu pojavile šele v prihodnosti. Kateri cilj si torej postavljate? Brez sprenevedanja nameravmo postati referenčna zavarovalniška družba za slovensko narodno skupnost v Italiji. Naj torej Massimo Barini prejme najboljša voščila in prav tako zavarovalnica HDI Assicurazioni na Opčinah. <* HDI V ŠTEVILKAH 3. zavarovalna grupa v Nemčiji 10. zavarovalna grupa v Evropi 5. na svetu za pozavarovanja Približno 20 milijard zavarovalnih premij Prisotna v 150 državah po svetu 10.000 uslužbencev po vsem svetu 1903: ustanovitev družbe HDI ASSICURAZIONI Vsak dan ob boku svojim strankam Od 20. junija tudi na Opčinah, Proseška ulica, št. 2 EDELJSKE Nedelja, 22. junija 2008 1 5 APrimorski r dnevnik M Jože Šušmelj, generalni konzul Republike Slovenije v Trstu, zaključuje julija svoj mandat in se vrača v domovino. »Povratek« je sicer malce relativen pojem, saj so Šušmelju naši kraji tako ali drugače postali sestavni del domovine. Z njimi je od nekdaj povezan, še iz časov, ko je bil župan v Novi Gorici, potem pa je po beograjski izkušnji v tedanji jugoslovanski zvezni skupščini prišel prvič v Trst za generalnega konzula. Takrat je Jugoslavija že močno pokala po šivih in lahko si je predstavljati, da ni bilo enostavno v tujini predstavljati države, ki je razpadala v vrtincu sovraštva. Slovenija je bila takrat pot pritiskom ponorele Miloševiceve polit-ke kot prva obtožena separatizma in rušenja skupne države. Kam pelje Mi-loševiceva politika je Jože Šušmelj doživel že prej, kot vodja slovenskih poslancev v beograjski skupščini, kjer so predstavniki Slovenije doživljali posmeh in ekskalacijo sovraštva. »Takrat je prišlo do znamenite manifestacije, ko je milijonska množica Mi-loševicevih privržencev obkolila poslopje skupščine, bila tam ves dan in poskušala vdreti v poslopje. Najbolj prestrašeni so bili nekateri srbski poslanci, ki so se bali linčanja in so se kar preoblačili v čistilke in pomožno osebje«. Jožeta Šušmelja je osamosvajanje Slovenije zateklo v Trstu. Njegov spomin na tisti čas razodeva prizadetost in še ne povsem izbrisane sledove velikega stresa. »Takrat so nas dobesedno izgnali iz stavbe jugoslovanskega konzulata na Furlanski cesti, skupaj s sodelavci smo potem ustanavljali generalni konzulat slovenske države. Najprej smo bili začasno v prostorih bivše jugoslovanske gospodarske zbornice, kjer je bil Bruno Korelič, potem smo se preselili v ulico Carducci in nato na sedanji sedež v ulico San Giorgio. Začetki so bili zelo zahtevni, saj je Slovenija doživela vojaško agresijo, ki se je k sreči kmalu končala. Treba pa je bilo postavljati temelje odnosov nove slovenske države s tujino, najprej seveda doseči njeno priznanje«. Tako je Šušmelj postal prvi generalni konzul Republike Slovenije v Trstu in je bil s svojo ekipo protagonist vzpostavljanja odnosov novorojene države z deželo FJK in severno Italijo, do koder segajo pristojnosti generalnega konzulata v Trstu. Za Slovenijo je bilo takrat dobro, da so njena prizadevanja za samostojnost in mednarodno priznanje takoj podprli deželni politični in upravni dejavniki, vloga konzulata pa je bila pri tem ključnega pomena. Potem se je Šušmelj po izteku mandata vrnil v ljubljansko centralo na zunanjem ministrstvu, kjer je za nekaj let opravljal službo analitika s posebno zadolžitvijo za bilateralne odnose z Italijo. Bilo je sredi devetdesetih let, ko je po prihodu prve Berlusconijeve vlade na oblast Italija močno pogojevala prizadevanja Slovenija za pridružitev k Evropski Uniji. Na dnevnem redu so bile spet zahteve po nepremičninah v Istri, odnosi med državama so doživljali obdobje trenj in zapletov. Šušmelj je dobil nalogo, da pripravi tako imenovano Belo knjigo o odnosih z Italijo, ki je imela velik odmev, saj veliko teh dokumentov v mednarodni javnosti tedaj ni bilo poznanih. Dokumentacija je Sloveniji pomagala premostiti italijanske pritiske na države Evropske unije, ki so tako lahko videle tudi drugo plat medalje. Sledilo je rimsko obdobje, kjer je Šušmelj na slovenskem veleposlaništvu preživel skoraj pet let, za nekaj časa pa je tudi nadomeščal tedanjega veleposlanika Petra Bekeša. »Moram reči, da imam to obdobje v zelo lepem spominu. Delo na vele- poslaništvu je vsekakor bolj diplomatskega značaja kot na konzulatu, veliko je srečevanj s kolegi drugih držav. Delo je bolj strokovno, hkrati pa je Rim zelo privlačno mesto. Rimljani so odprti ljudje, vse sosede poznaš in z njimi komuniciraš, vsi so pripravljeni pomagati, to pa na človeški ravni veliko pomeni«. A Rim je bil za Šušmelja v tistem času predvsem center razprave in sprejemanja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, kar je slovensko veleposlaništvo spremljalo z veliko zavzetostjo, tako kot je za zakonom stala slovenska država. Tako je Šušmelj prebil veliko časa v diplomatski loži parlamenta in je od blizu spremljal ves iter. »Zakon je bil sprejet tako rekoč v zadnjem trenutku iztekajoče se parlamentarne dobe. Bili smo že skoraj obupani in mislim, da je tudi vodstvo senata že imelo v načrtu, da ga umakne z dnevnega reda, ker da preveč obremenjuje dnevni red glede na pomen drugih zakonov, ki so čakali v vrsti. Ta zakon pa ni bil takšen, da bi prinašal politične točke za volitve, ki so bile pred vrati. Potem pa je vendar šlo. In če takrat zakon ne bi bil odobren, pa čeprav ni najboljši, ga danes verjetno ne bi imeli. Videm-ska pokrajina bi bila odrezana, saj se je bistvo vrtelo okrog tega vprašanja. Če bi manjšina popustila glede Slovencev videmske pokrajine, bi zakon dobila veliko prej, toda kašen. Najverjetneje po Maccanicovem osnutku, ki je restriktivno jemal v poštev le Tržaško in Goriško, Benečani pa bi ostali nekakšni »praslovani«. Šušmelj je o zaščitnem zakonu napisal knjigo, ki je dragoceno pričevanje o tem, kaj se je v tistem času dogajalo. Vas čas je bila dejavna manjšina s svojimi predstavniki, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pa je v pogovoru s predsednikom senata Nicolo Mancinom zavzel odločno stališče, da odnosi med Slovenijo in Italijo temeljijo na sprejemu zaščitnega zakona in bi se v drugačnem primeru neizbežno poslabšali. Rimskemu obdobju je za Jožeta Šušmelja po običajni diplomatski praksi spet sledilo dveletno delo na zunanjem ministrstvu, potem pa spet prihod v Trst, takrat drugič. Imenovanje za generalnega konzula je vzel tudi kot znak zaupanja in priznanje za delo, ki ga je opravil. »V Trst sem prišel v povsem drugačnih razmerah. Sprejet je bil zaščitni zakon, takratna deželna vlada je bila naklonjena uresničevanju zaščite, splošno politično vzdušje se je v primerjavi z obdobjem izpred desetih let bistveno spremenilo. Tudi ugled Slovenije se je močno dvignil, nesporazumi iz preteklosti so bili izravnani. Med državama je danes vzdušje zelo prijateljsko in konstruktivno in upati je, da bo šlo tako naprej. Na krajevni ravni pa so se v zadnjem času odprle nekatere generalni konzul jože šušmelj zaključuje mandat Konzulat naj bo tesno povezan z življenjem manjšine Dušan Udovič stvari, ki so lahko zaskrbljujoče. To je, recimo, zlasti vprašanje odloka goriške občine o rabi slovenščine v mestu. Upati je, da se bo zadeva rešila pozitivno, kajti nimam občutka, da bi imel župan namen zaostrovati odnose. Poleg tega bi bilo slabo za možnosti razvoja teh krajev, če bi se zavračalo sodelovanje med koprskim in tržaškim pristaniščem, kot se nakazuje v teh dneh. Z obiska predsednika deželne uprave Renza Tonda v Ljubljani so prišla sicer pozitivna znamenja, predvsem potrditev skupnih interesov in namen, da dežela ne bo zniževala doslej sprejete ravni zaščite za slovensko manjšino. Dobri odnosi s Slovenijo pa so odvisni tudi od odnosa dežele do slovenske manjšine, to je v slovenski zunanji politiki prioriteta, tako glede Italije kot Avstrije«. Padec meje je bil za Šušmelja kronanje evolucije odnosov v tem prostoru, čeprav bi rad videl hitrejše in konkretnejše korake čezmejne integracije. Veliko je srečevanj in sestajanja upraviteljev, konkretnih projektov pa je še vedno premalo, še zlasti na Goriškem, ki ima najboljše izhodiščne pogoje za koriščenje evropskih sredstev. Šušmelj ugotavlja kot očitno dejstvo, da je slovenska država v zelo kratkem času naredila izjemno velike korake. Pravkar se uspešno zaključuje njeno obdobje predsedovanja Evropski uniji, kar je morda najboljši dokaz o opravljeni poti. V tem času pa je tudi hitro zrasla slovenska diplomacija. »Od tistega začetnega obdobja devetdesetih let je zunanje ministrstvo ustvarilo zagnano in perspektivno strukturo, kar se je videlo ravno sedaj, v času predsednovanja EU. To so mladi in sposobni ljudje, strokovno pripravljeni in povsem v stanju, da na vseh ravneh diplomacije predstavljajo slovensko državo«. O pomenu in vlogi slovenskega konzulata v Trstu, katerega soustanovitelj je, ima Šušmelj na podlagi izkušenj izdelano jasno oceno: »Če generalni konzul vzame to mesto kot birokratski položaj, kjer se delajo visoka diplomacija in občasni stiki z oblastmi, potem je že v izhodišču zgrešil. Zame je bistveno, da je konzul tesno povezan s slovensko problematiko, z društvi in vsem organiziranim življenjem manjšine. Nikoli mi ni bilo žal časa, niti sobote ali nedelje, če sem bil kamorkoli povabljen, povsod sem šel z veseljem in občutek imam, da ljudje to cenijo in to od slovenskega konzulata tudi pričakujejo. Ob tem je temeljnega pomena povezava z italijanskimi institucijami. Glede manjšine bi ob odličnih vtisih kar zadeva njeno organiziranost dejal, da bi v tem trenutku potrebovala dolgoročnejšo vizijo, kar zadeva njen razvoj sam, kakor tudi glede njene integracije v ta prostor in odnos z matično državo, ki mora prihodnost Slovencev v Italiji imeti vgrajeno v svojo politiko kot primarni nacionalni interes«. Jože Šušmelj torej odhaja, za seboj ima enkratno poklicno in človeško izkušnjo, ki je v številnih stvareh tesno povezana z življenjem naše skupnosti v Italiji. Vsakdo, ki je imel stike z njim, ve, da je v svoji dejavnosti pogosto presegel zgolj formalne diplomatske okvire, svoje vloge pravzaprav nikoli ni jemal strogo formalno. Dejansko se morda nekdo drug ne bi tako znašel v okoliščinah, ki poleg znanja in diplomatskih veščin zahtevajo tudi posebno občutljivost za ta obmejni prostor, ki je Primorcu Šušmelju tako rekoč napisan na kožo. Naša skupnost mu je lahko hvaležna za pozornost in veliko delo, ki ga je opravil. Lahko pričakujemo, da naših zadev tudi v prihodnosti ne bo izgubil z vidika, če drugače ne, pa kot pisec, ki ima zbranega veliko gradiva. Vsekakor bo vedno dobrodošel, kadarkoli bo prihajal med nas. 16 Nedelja, 22. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / i*] j v Se pomnite tov ¿i üs « I ■ jn.^v ! L- vsaj po mnenju simpatične vodičke Amele še vedno živ. V mestu je marsikdo prepričan, da je postalo po njihovi odmevni smrti obstreljevanje Mostar-ja bolj blago ... Vodička je tudi večkrat podčrtala multietnično in večkulturno podobo mesta: »Navzven se razlike med nami ne vidijo, le redke muslimanke nosijo pokrivala.« Tu imajo pripadniki vseh veroizpovedi svoje središče in čeprav je v mestu le okrog štirideset Judov, »je prav, da dobijo novo sinagogo«. Ob obisku manjše mostarske džamije nam je tudi razkrila, zakaj morajo ženske sedeti in moliti za moškimi hrbti. Muslimani med molitvijo čepijo in se prepogibajo proti Meki, pogled na ženske obline pa bi marsikaterega vernika skoncentriral ... »Bitka na Neretvi bila je bitka za ranjenike, najhumanija bitka u istoriji ratova.« Čudovita zelena Bosna in Hercegovina, posejana z rumenimi brnistrami, taka, kot si jo poletni turisti lahko samo sanjajo, saj jo pripekajoče sonce povsem izsuši in porjavi. Dežela, v kateri so z evidenčnih tablic odstranili kratice posameznih mest in jih zamenjali s serijskimi številkami, da bi tako preprečili obračunavanje med prebivalci različnih mest. Taka se je dežela različnih kultur in religij, dežela tisočletnih civilizacij in nesrečne preteklosti predstavila pevcem Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, njihovim sorodnikom in zvestim prijateljem, ki so se konec maja podali na štiridnevni izlet Še pomnite tovariši - drugi del. Po lanskem obisku Beograda, so izletniki tudi letos s pomočjo turistične agencije Adriati-ca.net in potrpežljivostjo njenih vzornih vodičev Vlaste, Tine in Silvota, obiskali kraje, kjer so med narodnoosvobodilnim bojem potekale srdite bitke, kraje, ki so prežeti s spomini na žrtve fašizma, kraje velikih sprememb in zgodovinskih odločitev ... Pot nas je najprej vodila mimo Splita, kjer se je petindevetdeset glava množica sprehodila po mestnem središču, tlakovanem z belimi skrlami, in jdüjáS« si ogledala Dioklecijanovo palačo, že v večernih urah pa smo dospeli v Neum, edino bosansko mesto na Jadranu. Po dolini reke Neretve Pogled na delto reke Neretve je res veličasten: nekaj kilometrov široka dolina je posejana z nasadi mandarinovcev in pomarančevcev, vsak njen kotiček je skrbno obdelan. Ob Neretvi se je naša pot nadaljevala vse do Mostarja in njegovega znamenitega kamnitega mostu. Tistega iz turških časov je leta 1993 uničila bratomorna vojna, danes pa oba bregova mesta povezuje nov, prav tako lep »Stari most«. Na kamniti plošči, ki sta jo italijanska republika in mesto Mostar postavila na kraju, kjer je leta 1994 granata ubila tržaške novinarje Marca Luchetto, Sašo Oto in Daria DAngela, so besedo »bratomorna« preprosto zbrisali. Na sosednji, ki so jo »prebivalci svobodnega Mostarja« kot prvo postavili, pa jasno piše, da so tržaški novinarji padli pod ustaško granato ... Kakorkoli: spomin na njihovo smrt je Tako je »drug« Tito označil bitko, ki se je pozimi 1943. leta odvijala ob bregovih bosanske reke Neretve. Kajti ena izmed najbolj znanih jugoslovanskih bitk druge svetovne vojne, je bila predvsem bitka za tisoče ranjencev, ki so se zdravili v številnih partizanskih bolnišnicah. V sklopu četrte sovražne ofenzive, ki so jo Nemci, Italijani in četniki sprožili, da bi zasedli »Titovo itali jahsxi mm MWttJ LUtHETU M mmm D AMUO m ímew SJHDOHDE NBUU državo« oziroma osvobojena bosanska ozemlja, se je Tito odločil za taktično prevaro: dal je porušiti vse mostove čez Neretvo in tako preprečil njihov prodor. Partizani pa so v prvih dneh marca 1943 prebili sovražni obroč, zasilno popravili most pri Jablanici in na levi breg Neretve rešili svoje ranjence. Zasilni most so po prehodu uničili, prav tako vse težko orožje: nič ni smelo priti v sovražnikove roke. O tem legendarnem dogodku je bil posnet tudi film Bitka na Neretvi, udeležence »partizanskega izleta« pa je v Jablanici pričakal porušeni most, a tudi muzej, ki letos praznuje tridesetletnico. V njem je danes tudi razstava o vojni, ki je tu vihrala petdeset let kasneje: ob branju razstavljenih dokumentov, na pisalni stroj tipkanih proglasov, s katerimi je v 90. letih vojska spodbujala prebivalstvo, dobiš t občutek, da se ni veliko spremenilo ... V muzeju, ki naj bi ga letos preuredili, je zadonela partizanska Naglo puške (v slovenski, italijanski in srbohrvaški verziji), pot pa nas je nato vodila proti Sarajevu. Med griči, kjer so se odvijale srdite bitke: med drugo svetovno vojno in med tisto za samostojno Bosno in Hercegovino. Veliko je še porušenih hiš, veliko pokopališč, na zidovih je zelo pogosto mogoče prebrati kratico DSI-BIH, Demokratska stranka invalida Bosne i Hercegovine ... Če že moram umreti, naj umrem kot gospod ... Nekdanji Leningrad, danes Sankt Peterburg, je vse do 90. let / NEDELJSKE TEME Nedelja, 22. junija 2008 1 J 'arisi Bosna prejšnjega stoletja bilo mesto s svojevrstnim primatom: bilo je mesto, ki je od srednjega veka dalje doživelo najdaljše obleganje: tisoč dni! Potem se je zgodil propad Jugoslavije, Sarajevo so obkolile srbske enote ...in leningrajski rekord je padel. »Sarajevsko obleganje je trajalo 1.210 dni,« nam je pojasnil gospod Ibrahim (Ibro), »v njem je bila šestkrat višja koncentracija težkega orožja kot leta 1945 v Berlinu.« Med obleganjem so si prebivalci pomagali kot so vedeli in znali: vodo, ki so jo potrebovali za osebno nego, so na primer segrevali na soncu v steklenicah koka kole. Predvsem pa so si prizadevali, da bi ohranili dostojen življenjski nivo, da bi bil vsakdan kar se da »normalen«. »Če že moram umreti, naj umrem kot gospod, smo si ponavljali.« Na mesto so padale granate, ostrostrelci (zloglasni sniperi) so streljali na ljudi, Sarajevčani in Sarajevčanke pa so po kruh hodili v najlepši obleki in s šminko na ustih. Tudi tak je lahko odpor ... »Po koncu vojne so srbske oblasti izdale dekret in pozvale srbsko prebivalstvo, da zapusti Sarajevo: nekateri so s seboj odnesli tudi grobove ...« Gospod Ibro je prepričan, da v Bosni in Hercegovini ne bo miru in sreče, dokler bodo na oblasti nacionalne stranke. »Narod je kot plastelin in se pusti manipulirat...« Jezi pa ga tudi, ker ga zaradi imena Ibrahim na vsaki evropski meji imajo za potencialnega terorista. »To ni prvič, da nam Evropa dela krivico. A mi smo že 800 let evropski domi-cilni narod ... « Kdor se napije sarajevske vode, se vedno vrača Glavno mesto Bosne je danes v večji meri odpravilo posledice vojne in postaja prava sodobna evropska prestolnica ter eno najpomembnejših mest na Balkanu. Časa za sprehod po mestu je bilo resnici na ljubo res zelo malo, tako da smo si na hitro ogledali le nekaj najpomembnejših zanimivosti kot so pročelje državne knjižnice, ki so jo avgusta 1992 požgali Srbi in v kateri je zgorelo nad 2 milijona knjig, časopisov in dokumentov (popraviti so jo nameravali z evropskimi fondi, ampak dela so že dolgo ustavljena ...), Gazi Husrevbe-govo džamijo, slikovito Baščaršijo, katoliško katedralo, tržnico, kraj, kjer je Gavrilo Princip streljal na nadvojvodo Franca Ferdinanda ... »Kdor se napije sarajevske vode, se sem vedno vrača,« je k sreči udeležence partizanskega izleta potolažila predsednica Slovenskega kulturnega društva Cankar iz Sarajeva Dina Maksumic. »Oaza, zavetišče vseh Slovencev v Bosni« je bilo ustanovljeno leta 1934, njegovo delovanje je bilo dvakrat prepovedano, danes pa šteje okrog 240 članov. Pet generacij Slovencev je v l njem obiskovalo tečaje slovenskega jezika in kulture (za otroke in za odrasle), raznorazne prireditve, »kot je na primer Martinovanje, ko se zbere največ članov«, obhajanja slovenskih državnih praznikov in celo rojstnih dni. V društvenem dokumentacijskem centru je ohranjenih preko 5 tisoč dokumentov, ki pričajo o prisotnosti in delovanju Slovencev v bosanski prestolnici; bogati sta tudi njegova knjižnica in čitalnica, »saj se je po zadnji vojni veliko Slovencev vrnilo v domovino in nam ob odhodu poklonilo svoje knjige.« Velika večina Slovencev je tu skorajda asimilirana, družine so največkrat mešane, diskriminacije pa tu ne poznajo. »Nismo ne konstitucionalni narod, ne nacionalna manjšina, vendar nam je lepo.« Finančno zanje skrbijo Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije, Urad za Slovence po svetu in krajevne inštitucije, občine ter bosansko Ministrstvo za kulturo. »Što to tuži Sutjeska, u taj pozni sat, mrtav kraj nje ležaše slavni komandant« Tako se glasi pesem, ki jo TPPZ poje v spomin na heroja bitke na Sut-jeski, slavnega komandanta Savo Ko-vačevica, ki je tam tudi pokopan. Pri kraju Tjentište sta partizanska avtobusa zavila proti Nacionalnemu parku Sut-jeska, kjer se ponosno dviga mogočen kamnit spomenik. »Bitka na Sutjeski je bila najbolj krvava bitka partizanskih borcev Jugoslavije v drugi svetovni vojni.« Kot enajstletni deček se je je udeležil tudi gospod Mujo, član Zveze borcev, ki nas je z živim pripovedovanjem popeljal po sledeh hrabrih partizanov v čas od 15. maja do 16. junija 1943. Bitka, ki jo poznamo tudi kot 5. sovražnikova ofenziva, je bila bitka sil Osi, ki so se odločile uničiti glavnino partizanskih enot s Titom na čelu. Nemci so načrt poimenovali operacija Schwarz, vanjo pa je bilo vključenih 127 ti- lE^l^ílí WWW,! ■***» ntrTUIIB^MSAU *tUM£0 ¿hCE[0.r*lE HA tKM dlJLTTIl 3. Mmu uumnSt^r*i t . _ I Ul/iAVlJll. x ruiWi It* „, _ jakov (74 tisoč Nemcev, 40 tisoč Italijanov, 30 tisoč Bolgarov, ostali pa so bili krajevni kolaboracionisti). »Oni so bili dobro oboroženi in logistično dobro pripravljeni, za nameček pa so lahko računali tudi na 130 bojnih letal, medtem ko je narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije štela le 18 tisoč mož.« Čete sil Osi so imele boljše začetne položaje in so partizane obkolile z vseh strani in jih popolnoma izolirale. Partizani so bili prisiljeni v boj in so kljub hudim izgubam premagali nemške sovražnike. Po uspešnem preboju se je del partizanskih brigad umaknili čez reko Sutjesko proti severozahodu; čez Zelen goro je bil namreč najvarnejši prehod. Tretji proleterski diviziji (in številnim ranjencem), na čelu katere je stopal komandant Sava Kovačevic, pa prehod ni uspel. V pravem masakru je tu življenje izgubilo 3301 partizanski borec. Ob spomeniku stoji tudi zapuščen muzej, ki so ga popolnoma opustošili vandali in iz njega pobrali, kar se je le dalo. Le fresk niso mogli odstraniti, zato pa so se nanje divje znesli. »Oj Kozaro planino zelena, ti si bila krvlju natopljena« Pred povratkom pa je partizansko druščino čakala še ena pomembna etapa; spomeniški kompleks v Nacionalnem parku Kozara. »Tudi tu smo morali orodje zamenjati z orožjem: za mesec dni smo se postavili v bran 20 tisočim ženskam, otrokom in starcem,« je po občuteni partizanski pesmi in polaganju venca povedal predstavnik borčevske organizacije, gospod Stevo. To je bila bitka za življenje ali smrt in v njej je življenje izgubilo preko 10 tisoč mož. »Današnje srečanje je dokaz, da ne pozabljamo na NOB, v kateri so se borili vsi naši narodi. V čast nam bi bilo, ko bi vaša partizanska pesem zadonela tudi 4. julija ob dnevu borcev NOB.« Obiska partizanskih pevcev se je veselil tudi predsednik Delavskega, kulturnega in umetniškega društva Proleter Ibro Čomič iz Sarajeva, ki je pevce povabil na praznovanja ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine, 25. novembra. Iz štiridnevnega bivanja v Bosni so partizanski pevci in njihovi spremljevalci odnesli veliko lepih spominov in ganljivih pričevanj. Ostale pa so tudi vezi z bosanskimi društvi, s pomočjo katerih bo morda mogoče v prihodnje tudi nastopiti na kakem bosanskem odru. Besedilo in fotografije Poljanka Dolhar in Sara Sternad 18 Nedelja, 22. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / pomembne, a nam neznane tržačanke in goričanke Elda Piščanec (1897-1967) slikarka in kiparka Ko zasledimo v Biografskem leksikonu ime Elda Piščanec -slikarka, se nam še pred branjem podatkov spomin ustavi v Trstu ali, točneje, v Piščancih nad njim. Ob znanih priimkih takoj brskamo po spominu in priročnikih. To je v Trstu čas Černigoja, Bambiča in še koga, toda ženske slikarke ni med njimi. Odselila se je z družino že v otroških letih in v Trst se ni nikdar več vrnila. Srečamo se z njenimi slikami šele l. 1945, ko je bila meseca avgusta in septembra v Trstu in Gorici razstava slovenskih primorskih umetnikov, o kateri se nam je ohranil tudi katalog razstavljavcev in njihovih del; razstavila je jedkanico Ciprese iz l. 1927. To je vse do junija 2003, ko je bila v Trstu v ul. Donizetti večja retrospektivna razstava njenih del. Elda Piščanec se je rodila 2. novembra 1897 v Rojanu pri Trstu. Njen oče Just, carinski uradnik, je bil iz Piščancev, mati pa Ana Bole. Imela je šest let starejšo sestro Ljudmilo in dve leti starejšega brata Justa. V Trstu je obiskovala samo tri razrede osnovne šole, ker se je družina že l. 1908 preselila v Ljubljano kamor so očeta prestavili že tri leta prej (l. 1905). V Trstu pod Avstrijo ni mogel napredovati zaradi svojega javnega delovanja. Že kot sedmošolec je pod psevdonimom sodeloval v Edinosti, kmalu tudi s političnimi članki. V Rojanu je bil ustanovitelj in prvi predsednik društva Zarja (l. 1889), aktivno je sodeloval v moški podružnici DCM na Greti. Ustanovil je Ro-jansko posojilnico in Konsumno društvo, da omenim le del njegovih dejavnosti. Zato je moral v Ljubljano. Tam je postal najprej višji carinski inšpektor, po koncu vojne pa vodja glavnega carinskega urada. Vpeljal je slovensko uradovanje in carinske posle po vsem slovenskem ozemlju. Sloju primerna je bila tudi vzgoja male Elde. Komaj devet let stara je v Ljubljani že obiskovala glasbeno šolo, kjer je igrala klavir in orgle, hkrati pa se je šolala na mestnem dekliškem liceju. Elda pa je tudi zelo rada risala in se posvečala oblikovanju, zato je po nižji srednji šoli obiskovala obrtno šolo, kjer je pridobila spričevalo hospitantke v izdelovanju oblek. Komaj dvajset let stara se je zaposlila kot uradnica na pošti, kar pa ni moglo zadovoljiti njenih ambicij. Vrnila se je v šolo, najprej na licej, potem še za eno leto v umetnoobrtno šolo. Vedno bolj jo je mamilo slikarstvo. Privatno jo je sprejel kot učenko Rihard Jakopič. Pri njem je slikala cvetje, obenem pa ji je razlagal in odpiral pogled na zakonitosti barv, svetlobe in senc. Takrat je nastal tudi njen prvi avtoportret, olje na papir (l. 1919). Leto šolanja pri Jakopiču je začrtalo njeno pot v umetnost. Ker pa je hotela biti samostojna, je še vedno delala na pošti. Nekaj časa je živela pri prijateljici Miri Pregelj v Litiji. Skupaj sta se učili slikanja pri Petru Žmitku, v tistih letih zelo znanem slikarju iz Krope, ki se je šolal na Dunaju, v Sankt Peterburgu in v Pragi. Elda sama šteje tisti čas za drugo pomembno dobo svojega življenja. Tedaj se je dokončno zapisala slikarski umetnosti, trdno odločena, da se vpiše na slikarsko akademijo v Zagrebu. Njenega očeta so medtem imenovali za glavnega revizorja generalne carinske direkcije v Beogradu, kamor pa ni odšel. Odpovedal se je službi in se posvetil pedagoškemu poklicu. V Ljubljani je poučeval blagoznanstvo in italijanski jezik ter pisal strokovne razprave o carinskih vprašanjih. L. 1922 je kupil pristavo na Vinah pri Dobrni, Vinegrad, po nemško Weinbuchl ali Maipigl po domače. To je bil čas, ko se je tudi Elda odpovedala uradniški službi na pošti in odšla v Zagreb, kjer se je pri prof. Ivanu Tabakoviču pripravljala na sprejemne izpite za akademijo. Pri njem se je učila risati akt, vendar izpitov na akademiji ni opravila. Zaradi neuspeha v Zagrebu se je odločila za študij v Firencah na Kraljevi akademiji umetnosti. Njena profesorja sta bila Felice Catena in Celestino Celestini. Dopoldne so slikali akt, popoldne pa tihožitja, grafiko in predmete. V Firencah je ostala od l. 1924 do 1928. Tisto leto je junija sodelovala na razstavi Slovenska moderna umetnost na III. ljubljanskem velesejmu. Isto leto je postala članica novoustanovljenega društva Moderna galerija, takoj preimenovanega v Umetniško matico. V Firencah je hitro dosegla tehnično in oblikovno velik napredek. Tam je bila l. 1929 nagrajena njena grafika Speče device. V njenih firenških letih pa je prišlo doma do večjih sprememb. Oče, ki je imel medtem svoja zasebno podjetje, je fi- fike (ob nekaj akvarelih) resnično predstavljajo vse možnosti in efekte, ki se lahko izkoristijo v grafični tehniki, predstavljajo razpoloženje in invencijo slovenskih grafikov«. Že na razstavi Slovenske Madone l.1933 v Ljubljani, torej v času njenega pariškega šolanja, so ocene negativne. Ko se je po štirih letih, zaradi finančnih težav, vrnila iz Pariza, pa se je posvečala največ, če ne popolnoma, svetopisemski motiviki. Že v Parizu nastala Snemanja s križa in Beg iz Egipta so nekakšna priprava na njene poznejše po-slikave v cerkvah, ki jih ni nikdar opustila, dokler so prihajala naročila. Bila pa so vedno redkejša. Zadnje je prišlo l.1952 celo iz Borovnice v Bosni. Dobila je naročilo melju. L.1943 je v Šmartnem ob Savi modelirala štirinajst postaj križevega pota v globokem reliefu na mavčnih ploščah. »Med drugo svetovno vojno je začela delati jaslice za cerkev v Štepanji vasi pri Ljubljani. Najprej je naredila skupino sv. Družine. Kipi so bili veliki, moderno zasnovani, a ne toliko, da bi bili širšemu krogu vernikov nedostopni«, piše Niko Ku-ret v knjigi Jaslice na Slovenskem (str.230, Družina, Ljubljana 1981). L.1960 so jih zamenjali s Konjedičevimi. Omenila sem le nekaj področij oz. tehnik, na katerih je Elda delala. Vse to pa je trgalo kontinuiteto njenega ustvarjanja in oviralo umetniško rast. Nikjer se ni ustalila za daljši čas. Veliko je raz- Ko ji je l. 1951 umrla mama, je močno otopela. Čutila se je zapostavljena zaradi osebnega verskega prepričanja in neu-klonjivosti oblastem. Močno jo je prizadelo, ko so l. 1951 na majski razstavi v Ljubljani odklonili njeno sodelovanje. Spoznala je, da je kolegi ne sprejemajo v svoje vrste. Po mamini smrti je padlo nanjo tudi vse težje in zahtevnejše delo na Vi-negradu, kjer se je morala posvečati kmetijstvu. L. 1951 so še nastale njene znamenite Vrbe, ko je s slikarko Miro Šraj slikala ob Ljubljanici. Njene poteze so bolj racionalne in tudi kolorit se nagiblje k redukciji. Po preselitvi na Vine (l. 1952) je vedno manj slikala. Lotila se je ročne posli- nančno propadel, vendar so Piščančevi ohranili posest v Ljubljani in Vinegrad, ker je bilo vse vknjiženo na materino ime. Mladi slovenski umetniki so v tistem času (l. 1928) mnogo razpravljali o umetnosti. Piščančeva je ostala zvesta realistični tradiciji, vendar so bile takrat njene krajine in vedute modernizirane, odlikovala pa jih je tudi tehnična dovršenost. Zelo dobro so bile ocenjene njene figuralne kompozicije, Perice II in Rojstvo, enako tudi vedute, posebno Firence. Ze ob tej razstavi (l. 1928) je vse kazalo, da se je začel za Piščančevo vzpon na ustvarjalni vrh, saj je iz leta v leto vidno napredovala. Zato se nam danes zdi skorajda nerazumljivo, zakaj se je po obetavnih začetkih njena umetniška rast zaustavila. Zakaj ji Pariz, kamor se je odpravila po Firencah, ni pomagal nadgraditi dotedanjega dela? V Parizu se je slog njenega dela bistveno spremenil. V tamkajšnjih delavnicah cerkvene umetnosti je bil njen profesor Maurice Denis, teoretik in slikar, ki se je zatekal v sinteticizem in dekorativ-nost. V leksikonih sem zasledila omembo, da sloni njegova religiozna tematika na rafiniranih linearnih ritmih in svetli barvi. Sam je svojo smer poimenoval neo-tradicionalizem, ki je bil blizu simbolizmu in sintetizmu, le-ta pa je združeval duha in materijo. Kasneje pa njegova dela nihajo med arhaizmom in modernejšimi smermi. Tako piše v enciklopediji Larousse XX.stol. Eldin drugi profesor André Lhote ne uživa enakega slovesa kot Denis. Posvečal se je akvarelu, risbam, pastelu in ilustraciji. Naklonjen je bil geometrijskim arabeskam in primitivnemu slikarstvu. Poglobila sem védenje o pariškem šolanju Elde Piščanec, ker se mi je zdelo, da je bil tisti čas prelomnega pomena za njeno slikarstvo. Ko je l.1930 v Ljubljani sodelovala na razstavi Združenja grafičnih umetnikov, je Vinko Jurkovic zapisal v katalogu, da Elda Piščanec »preseneča z raznolikostjo tehnik, izborom teme ter humornostjo in grotesknostjo posameznih kompozicij. Razstavljene gra- za sliko Spremenjenje in Roženvenska podoba. Velika štirimetrska slika jo je navdala z novim optimizmom, vendar se je po dveh mesecih vrnila domov, in slika je ostala na pol poti. Na splošno lahko rečemo, da Piščančeva s svojimi cerkvenimi posli-kavami kot že prej s slikami na svetopisemsko tematiko ni imela prave sreče. Ob že omenjeni razstavi l.1933 je Karel Do-bida zapisal v Ljubljanskem zvonu, da so Eldine kompozicije pogosto močno prisiljene in zaradi neutemeljenega sloga tudi nasilno spremenjene. France Mesesnel je tedaj ugotovil, da se pri Piščančevi vidi resen napor za monumentalno podobo, vendar končuje, da »glede sredstev... ni še prav nikake jasnosti in da je zaradi tega efekt razblinjen in pisan«. Tudi njena velika slika Kristus kralj za cerkev v Hrastniku ni ob svojem nastanku požela hvale. Jama je celo menil, da si s tem delom kvari ime. Gorše se je obrnil stran. Gaspariju se zdi le dekorativna. Na koncu v svojih zapisih celo sama ugotavlja, da ji tako velika dela ne bodo dvignila njene umetniške potence in da je slika morda še nezrela. Takrat prav gotovo še ni šlo za politično zavračanje biblijskih slik, kar skuša marsikdo pripisati politiki v povojnem času. Današnje vrednotenje, ki je nastalo po njeni smrti ob veliki retrospektivni razstavi v Velenju, je drugačno. Takrat beremo, da razkriva Kristus kralj »najintimnejšo osebno izpoved in prepričljivo socialno vsebino«. Biblijsko združuje s posvetnim in posredno izpoveduje svojo zgodbo, zapiše Milena Koren Božiček v razstavnem katalogu (Velenje, jun.2002). Življenje Elde Piščanec je bilo zelo razgibano in tudi njena umetniška pot razvejana. Poleg slikarstva se je v različnih obdobjih ukvarjala z glasbo, se učila igranja klavirja in orgel, pa tudi solopet-ja na Glasbeni akademiji. Zanimalo jo je kiparstvo. Pri kiparju in medaljerju Antonu Severju se je učila vlivanja v mavec, modeliranja gline pa pri kiparju Frančišku Smerduju in medaljerju Stanetu Der- mišljala in si misli zapisovala. Umetnik mora biti globok in vztrajen, požrtvovalen in neutrudljiv je zapisala. Neutrudljiva je bila v nenehnem iskanju česa novega. Ustvarjala je v olju, fresko tehniki in raznih grafičnih tehnikah, v akvatinti, lesorezu in linorezu. V njenih delih zapažajo nekateri najprej vpliv italijanskih renesančnih mojstrov, pozneje pa odmeve realizma, impresionizma, posebno v cerkvenem slikarstvu pa simbolizma, ki se ga je oklenila že pri Denisu v Parizu. Njeno samostojno razstavo v galeriji Ober-snel maja l.1940 je kritika sprejela toplo. O njej je v Ženskem svetu poročala Elda Stadler (str.141-124). Najzanimivejše se ji zdi cerkveno slikarstvo. Jesenska razpoloženja njenih krajin so krasne barvne simfonije. Odlična, res občutena in doživeta slika Podkoren kar diha navdušenje in iskren slikarkin odnos do narave. Stadlerjeva obžaluje, da na razstavi ni zastopana z grafiko, s katero se je vneto ukvarjala na akademiji v Firencah. Ob teh zapažanjih nam postane žal, da je šel kasneje njen razvoj skoraj samo v eno smer, pri čemer pa moramo upoštevati njeno čustveno in versko naravnanost. V letih 1939 do začetka vojne je pisala ocene likovnih razstav za Ženski svet. V njih je precej kritična. Ob tem vsestranskem delu, jo je utesnjevala tudi služba. Že l. 1932 se je začasno zaposlila na meščanski šoli Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani. Potem je poučevala risanje na gimnazijah v Ljubljani, v Kranju, pa spet v Ljubljani do l. 1947, ko so jo premestili v Mursko Soboto, kjer se ni znašla. Zaradi bolezni in depresije je dobila leto dni dopusta; potem so jo poslali v Trbovlje. L. 1949 je še opravila izpit za predmetne učitelje in profesorje, vendar je šolsko službo opustila. Nekaj časa je delala na Zavodu za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in znamenitosti Slovenije, l. 1950 pa kot restavratorka v Mestnem muzeju v Celju. Ker pa se ji zdravje ni izboljšalo, je l. 1950 prosila za invalidsko upokojitev. kave vaz, poslikala ali vžgala je več dekorativnih krožnikov, skicirala vzorce za kvačkane prte, iz ličkanja pa je oblikovala velikonočne cekarje in več let orglala v cerkvi na Dobrni. V letih med 1926 in 1945 sem naštela kar petintrideset njenih razstav po raznih krajih doma in v tujini. Kasneje sodeluje samo dvakrat v Slovenj Gradcu na razstavi del slovenskih likovnih umetnic (l. 1963 in 1964), in dvakrat v Mestni in Moderni galeriji v Ljubljani na razstavi DSLU (l. 1964 in 1966). Ob slovenjegraški razstavi je Janez Mesenel v katalogu zapisal, »da njen veliki talent ni rodil želenih sadov«, na koncu pa še dodal, da je vtis, ki ga je zapustila porajal in deloma še poraja enostranske dvomljive sodbe in mnenja. Slovensko občinstvo jo je začelo spoznavati šele po njeni samotni smrti 18. oktobra 1967 na Vinah. Prva posmrtna razstava njenih del je bila že 8. decembra 1967 v Likovnem salonu v Celju. L. 1979 se je je spomnila Umetnostna galerija v Mariboru, potem l. 1992 Galerija Labirint v Ljubljani in še kdo. L. 1902 pa je pripravil Kulturni center Ivan Napotnik v Velenju v svoji Galeriji veliko retrospektivno razstavo z bogatim katalogom in seznamom njenih del, kot tudi barvnimi reprodukcijami najpomembnejših. V njem je med drugim tudi spominski zapis njenega nekdanjega kranjskega dijaka, umetnostnega zgodovinarja Naceta Šumija: »Naučila nas ni samo risanja, ampak tudi tistih velikih modrosti, brez katerih ne more prebiti noben pozoren in zrel človek«. Tri dela Elde Piščanec hrani Goriški muzej v Kromberku, dve Moderna galerija v Ljubljani, po eno Umetnostna galerija v Ljubljani in Narodni muzej Slovenije, pa še dve Velenje. Nekaj jih je v zasebni lasti, večina pa v lasti družine Pekle, potomcev njene sestre Ljudmile. Končno sodbo o njenih delih bo povedala do zdaj nenapisana podrobna zgodovina slovenske likovne umetnosti. Lelja Rehar Sancin / NEDELJSKE TEME Nedelja, 22. junija 2008 1 J slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje (sdzpi) Enkratna priložnost: julija brezplačna tečaja za nezaposlene sdzpi - Anketa Večina tečajnikov najde zaposlitev Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje je akreditiran od Dežele Furlanije Julijske krajine za vsa področja poklicnega izobraževanja. Ima tudi vpeljan sistem vodenja kakovosti, v okviru katerega ugotavlja zadovoljstvo tečajnikov in meri uspeh lastne dejavnosti. Ta se kaže tudi v številu tečajnikov, ki so se po opravljenem tečaju, vključili v delovna razmerja. Tako je anketa, ki smo jo izvedli ob začetku leta 2008 med udeleženci podiplomski tečajev v šolskem letu 2006/07, pokazala, daje 73 odstotkov anketirancev našlo zaposlitev. Anketirali smo 22 tečajnikov od 26, ki so obiskovali tečaje: 16 jih je izjavilo, da so zaposleni. Od 6 brezposelnih sta 2 študenta, eden ni sprejel delovne ponudbe, trije pa zaposlitve niso našli. Od 16 zaposlenih jih je 12 s pogodbo za določen čas, dva sta zaposlena za nedoločen čas, eden je izbral samostojni poklic, eden ima pogodbo za projektno delo. Na vprašanje, koliko tečaj, ki so ga obiskovali, koristi pri opravljanju dela, je kar 9 tečajnikov odgovorilo da zelo. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje ponuja brezposelnim osebam, ki so dokončale višjo-srednjo šolo in imajo bivališče v deželi Furlaniji Julijski krajini ter so stari najmanj 18 let, enkratno priložnost udeležbe na dveh brezplačnih podiplomskih tečajih, ki se bodo pričeli prve dni julija in po polenti prekinitvi nadaljevali septembra meseca. Gre za tečaj Tehnike administrativnega vodenja trgovinskih odnosov, ki se bo odvijal v Trstu, ter za tečaj Tehnike front-office v potovalni agenciji, ki bo potekal v Gorici. Izobraževalni projekti sodijo v Operativni program Evropskega socialnega sklada - Cilj 2 - Deželna konkurenčnost in zaposlovanje za obdobje 2007-2013. Odobrila jih je Dežela Fur-lanija Julijska krajina v okviru Prioritetne osi 2 - Zaposljivost in je, kot rečeno, sofinanciran s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Pročelje zavoda SDZPI v Ul. Ginnastica 72 začetek julija - Prijave sprejema tajništvo SDZPI Tehnike administrativnega vodenja trgovinskih odnosov Znotraj mednarodnih trgovinskih odnosov, ki jih vzpostavlja in razvija italijanski Seve-ro-vzhod, je značilna specializacija zunanjetrgovinskih operaterjev naše dežele za trge vzhod ne Evrope. To pomemb no vlo go je potr -dila raziskava Trst - most za Vzhodno Evropo, ki jo je marca letos predstavila zunanjetrgovinska sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja na Tržaški trgovinski zbornici. Na sploh, posebej pa znotraj tega sektorja, je zelo cenjen in iskan poklicni lik poslovnoupravne-ga sodelavca, ki se je glede na rast povpraševanja uvrstil med deset najbolj iskanimi visoko specializiranimi (high skill) poklici v Italiji v letih 2005 in 2006 (zadnja razpoložljiva raziskava povpraševanja po poklicnih likih). Izhajajoč iz teh predpostavk je Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v sodelovanju s podjetji zunanjetrgovinske sekcije SDGZ izdelal izobraževalni projekt Tehnike administrativnega vodenja trgovinskih odnosov, ki usposablja za poklicni lik poslovnoupravnega sodelavca. Ta v podjetju opravlja naloge v zvezi z vodenjem in knjiženjem ekonomskih transakcij (nabav, prodaj, vplačil, izplačil itd.). Osrednje naloge poslovnoupravnega sodelavca so: kontroliranje, razporejanje, popravljanje in knjiženje z ustrezno šifro vseh faktur in drugih knjigovodskih dokumentov; vodenje knjig in obveznih registrov podjetja na podlagi predpisov civilnega zakonika (register dobaviteljev in strank, register skladišča, evidenca zapadlih računov, register DDV itd.) in neobveznih registrov; vodenje sprememb glede zalog blaga in porabe surovin ter pomožnega materiala; računovodsko knjiženje (prihodkov in odhodkov); računovodska dela za potrebe sestavljanja izkazov ob zaključku poslovnega leta; sodelovanje pri pripravi periodičnih poročil in izkazov (npr. bilanca); računovodsko knjiženje ob začetku poslovnega leta; analiza bilance na podlagi indeksov in količin, ki kažejo na pozitivne ali negativne trende poslovanja; izpolnitev in registracija davčnih dokumentov. Teoretičnemu delu tečaja, ki traja 300 ur, sledita dva meseca oziroma skupno 280 ur delovne prakse, za katero prejmejo tečajniki štipendijo 2,30 evrov na uro. Obiskovanje tečaja in študijsko gradivo sta brezplačna. Izbor kandidatov na osnovi predloženih življenjepisov, testov iz informatike ter angleščine na začetniš-ki stopnji A.1 in individualnega pogovora bo potekal 30. junija letos na tržaškem sedežu SDZPI. Tečaj se prične, kot rečeno, prve dni meseca julija, po prekinitvi v mesecu avgustu se bo nadaljeval septembra, potekal bo v popoldanskih oziroma večernih urah, torej med 14. in 20. uro, na zavodu za poklicno izobraževanje v Trstu, ulica Ginnastica 72. Tečajniki morajo zagotoviti prisotnost na najmanj 70 odstotkih učnih ur in delovne prakse; na tej osnovi bodo prepuščeni na zaključni izpit, ob koncu katerega prejmejo potrdilo o obiskovanju. Med partnerji izobraževalnega projekta so večinoma podjetja, ki delujejo v zunanji trgovini oziroma nastopajo s svojimi produkti in storitvami poleg na domačem tudi na tretjih tržiščih: Koimpex S.r.l., La Fornitrice S.r.l., Globex S.r.l., Parovel group S.r.l., Ferrojulia S.r.l., Ter-pin Andrej - macchine agricole, Farco S.r.l. fine chemicals, Indules S.r.l. import export, Me-diachem S.r.l. in Graphart S.r.l. Udeleženci tečaja bodo prav pri teh partnerjih opravili delovno prakso. Prijave sprejema tajništvo SDZPI v Trstu, ulica Ginnastica 72 od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro (tel. 040 566360) vse do 27. junija. v gorici - Rok za prijave do 27. junija Brezplačni tečaj tehnike Front-office v potovalni agenciji Znotraj mednarodne ekonomije je turizem panoga, ki je kljub občasnim zastojem v zadnjih petindvajsetih letih imela povprečno letno rast 6 odstotkov. Ob ugodnih trendih svetovne ekonomije je temu razvoju veliko prispevala pocenitev letalskega prevoza. Evropska unija je v turistični panogi glavni trg, pa najsi pojav opazujemo s strani ponudbe ali povpraševanja turističnih storitev. Razumljivo je, da je ob tako silovitem razmahu turizma, povpraševanje po poklicnih likih, ki so vešči dela v tej sicer zahtevni gospodarski panogi, tendenčno manjša od ponudbe, ki jo uspe zagotoviti šolski sistem. Prav zato Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje že več let zapored v sodelovanju s potovalnimi agencijami načrtuje in izvaja podiplomske tečaje, na katerih se usposabljajo bodoči turistični delavci. Tečaj, ki ga pravkar ponuja SDZPI, zaobjema 300 ur predavanj in dva meseca (280 ur) delovne prakse s štipendijo v višini 2,30 evrov na uro efektivne prisotnosti na delovni praksi. Namenjen je vsem brezposelnim, z diplomo višje-srednje šole in z bivališčem na območju dežele Furlanije Julijske krajine, ki so stari najmanj 18 let. Stroški tečaja in študijsko gradivo so brezplačni, rok prijave pa zapade 27. junija letos. Tečaj bo potekal z dopoldanskim ali popoldanskim urnikom, se pravi med 9. in 13. oziroma 14. in 18. uro. Med partnerji pri organizaciji študijskega programa so potovalne agencije z Gorice, Tržiča, Krmina, Trsta in Vidma: Intercontinentale Organizzazione turismo S.r.l. - Gruppo I. O. T., Viaggi Scarpette rosse, Swami Vi-aggi, Salvans Tours di Magico S.r.l., Quarin Viaggi de "Il Mappamondo" di Sant E. & C. S.a.s., Spada Viaggi - Miraval S.r.l., Aurora viaggi s.r.l., Julia Viaggi S.r.l., Adriatic Yachting dellAdriatic S.r.l., C.T.S. ter Vivere & Viaggiare - Nuova Era S.r.l. Udeleženci tečaja bodo prav pri teh partnerjih opravili staž. Ker so mesta omejena na samo 12 udeležencev, bo pred začetkom tečaja potekal izbor kandidatov. Predvidena sta testa iz računalništva in angleščine na začetniški stopnji A.1, ocena življenjepisa ter individualni pogovor. Lekcije bodo potekale na Zavodu za poklicno izobraževanje v Gorici, ki ima svoj sedež v KB centru na Verdijevem korzu. Poklicni lik: Operater v potovalni agenciji se posveča načrtovanju in izpeljavi potovanj in počitnic po vsem svetu. Pri tem mora poskrbeti tako za splošne in birokratske zadeve, kot so prevoz, nastanitev, zavarovanje, higienska in zdravstvena preventiva, ob tem pa tudi za zabavo, kulturno plat in oglede, za zdravje in udobno počutje udeležencev potovanja oziroma počitnic. Operater načrtuje standardne turistične pakete in izdela posameznim strankam prilagojena potovanja. Deluje v tesnem kontaktu z odgovornim za marketing, zato da lahko oceni ponudbe konkurence in izdela turistične parete, ki so na trgu turističnih storitev konkurenčni. Študijski program je razdeljen na več modulov, med katerimi so: poznanje angleškega jezika in njegova tekoča uporaba, poznanje teritorija in posredovanje glavnih informacij, analiza strategij turističnega marketinga, izvršitev uslug potovalne agencije, izdajanje vozovnic in sprejemanje rezervacij, upravljanje gostinskih storitev, organizacija in promocija potovanj v Italiji in v tujini. KULTURNI Z GODBAMI NA TEKMOVANJIH USPEHI GD PROSEK IN VIKTOR PARMA Godbeni društvi Prosek in Viktor Parma sta pred kratkim obogatili svojo zbirko priznanj z novim dosežkom. Dolgoletna proseška godba se je udeležila 28. Državnega tekmovanja slovenskih godb v Laškem, kjer je iz tretje težavnostne kategorije prešla na drugo z zlato plaketo in posebno pohvalo. V tem okviru je nastopilo 23 godb iz vseh krajev Slovenije, ki spadajo v prvo in tretjo težavnostno stopnjo. Tekmovanje poteka namreč v triletnih ciklusih, vsako leto za dve različni stopnji. Godba Viktor Parma pa je uspešno nastopila na 8.izvedbi Mednarodnega tekmovanja godb Furlanije Julijske krajine v Bertiolu (Videm), kjer je dosegla tretje mesto v tretji težavnostni stopnji. Vprašali smo predsednika obeh godb za nekaj vtisov o tej uspešni izkušnji in za obračun ob koncu letošnje se-zo ne. Martin Rustja-GD Prosek Tekmovanja smo se udeležili kot člani Zveze slovenskih godb, ki je organizator tega dogodka. Vsak tekmovalec spada v eno od petih kategorij, v katero se je uvrstil ob prejšnji udeležbi. Koncertna kategorija je seveda najbolj kvalitetna in godbe se zato potegujejo za postopno napredovanje. Naš tekmovalni nastop se je pričel z ogrevalno skladbo, ki je žirija ne ocenjuje. Obvezni skladbi pa sta bili »Suita za pihalni orkester« Bojana Adamiča in Lijnschootnova »Rhapsody from the low countries«. Zahtevnost izvedb je bila primerna naši stopnji, kot dodatno skladbo pa smo izbrali »Puszto« Jana van der Roosta, ki spada v višjo kategorijo, a je že del našega repertoarja in nam jo je komisija odobrila. Veseli smo rezultata, saj smo ciljali na napredovan- Godbeno društvo Prosek je, kar nam za las ni uspelo pred tremi leti v Desklah. Vaje so bile solidne in smo šli temeljito pripravljeni na tekmovanje. Uspeh je bil lep dogodek za člane godbe kot tudi za vse sodelavce, ki delajo okrog nas v društvu in nas spodbujajo. Napredovanje je dalo pozitiven pečat celotni sezoni in jo je osmislilo. Zdaj ni še čas za obračune, ki jih pravzaprav delamo stalno. Godba ne bo šla na dopust, saj se naš koledar obveznosti nadaljuje tudi v poletnih mesecih. 22.avgusta bomo igrali v Begunjah na festivalu ob 55-letnici Av-senikove glasbe. Ob tem bomo izvedli tudi razne nastope po naši deželi. Z začet- kom nove sezone pa si bomo prizadevali za počastitev 105-obletnice obstoja. Žal bo nov začetek prinesel tudi odhod naše dirigentke Eve Jelenc, zato bo treba poiskati primernega naslednika.« Enzo Carli-GD Viktor Parma Nastopili smo s tremi skladbami; po ogrevalni smo izvedli obvezno Kerne-novo skladbo »Cortege, chorale and fa-randole«, prosto pa smo izbrali še skladbo »The new village« Keesa Vlaka. Z uvrstitvijo smo zelo navdušeni, ker smo prvič nastopili pred mednarodno žirijo z novim dirigentom. Luka Carli je namreč prevzel taktirko pred dvema letoma. Za tekmovalni nastop smo se pripravili z veliko vnemo; smo organizirali posebne vaje po sekcijah dvakrat tedensko in ravno tako smo dvakrat tedensko vadili tudi skupaj. Žirija je bila zelo stroga pri ocenjevanju, zato lahko trdimo, da smo se dobro izkazali. Lep uspeh ni zaključek zelo pestre delovne sezone, saj nas pričakujejo še nastopi ob 40.obletnici športnega društva Polet, na šagri v Trebčah, na Belih večerih na Opčinah in nenazadnje še naša 95. obletnica, ki se bo odvijala na vrtu Ljudskega doma v Trebčah v soboto, 28. in v nedeljo, 29. junija letos! Obenem smo se komaj vrnili s srečanja godb Valle di Sole blizu Trenta, kjer smo navezali stike z dvanajstimi godbami iz Italije in Avstrije. iz o C i v o C i Godbeno društvo Viktor Parma agenda - agenda - agenda - agenda INTERESENTI ZA CIVILNO SLUŽBO POZOR! • Če si star/a od 18 do 28 let in te zanima enoletno služenje v obliki prostovoljne civilne službe, te vabimo, da se oglasiš na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20, Trst, tel. št. 040 635 626), kjer boš dobil/a podrobnejše informacije. Civilna služba je enkratna priložnost za pridobivanje osebnih in profesionalnih izkušenj, namenjena tako študentom kot mladim iskalcem zaposlitve. Za prostovoljce/ke je predvideno mesečno povračilo stroškov. Rok za prijavo zapade 7.7.2008. ZBOROVSKE NOVICE • Prireditev DRUŽINA POJE v Andražu nad Polzelo: JSKD vabi k sodelovanju pojoče družine iz vseh slovenskih pokrajin in iz zamejstva v nedeljo, 31. avgusta ob 14.30 v Andražu. Vse informacije o prijavah nudi ZSKD. • 3.REGIJSKI TEMATSKI KONCERTI ODRASLIH ZASEDB »SOZVOČENJA 2008«: JSKD vabi k prijavi vse srednješolske in odrasle zasedbe, ki so v sezoni 2006/2007 sodelovale na regijskih ali državnih prireditvah pevskih zborov ali malih pevskih skupin ali so bile na ob- močnih revijah leta 2007/2008 predlagane za nastop na regijskem nivoju ali državnem nivoju. Nastopajoče zbore bo določil umetniški svet glede na kvaliteto zbora, zanimivost sporedov in število prijav. Rok prijave zapade 17/10/2008. • NAJVEČJI MEDNARODNI ZBOROVSKI FESTIVAL V EVROPI bo v Utrechtu na Nizozemskem od 19. do 26. julija 2009. Organizatorji vabijo na avdicije izkušene zborovske pevce, stare pd 18-30 let, ki bi radi sodelovali v 36-član-skem Komornem zboru Europe Cantat. Rok prijave zapade 31/10/2008. Uradi Z S K D so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org Ime in priimek: Dario Bertinazzi Kraj in datum rojstva: Tržič, 14.12.1978 Zodiakalno znamenje: strelec Kraj bivanja: Doberdob E-mail: melanc@libero.it Stan: ledih Poklic: učitelj Najboljša in najslabša lastnost: sem rad v veseli družbi, včasih bi moral več govoriti oz. odgovoriti Nikoli ne bom pozabil: ko me je nono Rado naučil kosit travo Hobiji: kmetijstvo, glasba Knjiga na nočni omarici: Barčica (zbirka narodnih pesmi) Najljubša risanka: Remi Najljubši filmski igralec/igralka: izmed redkih, ki jih poznam je morda Be-nigni Najljubši glasbenik: Lojze Slak in Black Panters Kulturnik/osebnost stoletja: Janez Pavel II. Ko bom velik, bom..... učitelj v penziji Moje društvo: zbori: Cerkveni, Hrast, Jezero, Julius, Združenje cerkvenih pz, Sindikat SlovenskeŠole Moja vloga v njem: zborovodja-orga-nist, pevec, zborovodja, pevec, odbornik Svojemu društvu želim: da bi se jim pridružilo več mladih in odgovornih ljudi Moj življenjski moto: poštenost in iskrenost sta prej ali slej vedno poplačana Moje sporočilo svetu: spoštuj drugače misleče, a ščiti svoje verske, kulturne in jezikovne korenine Ím matica113 glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst St. IS 10. Mednarodni festival kitare KRAS Od 30. junija do 6. julija bodo strune kitar zaigrale tudi sredi foaške narave s koncerti, visokimi tečaji in delavnicami 10. Mednarodnega festivala kitare, ki ga soor-ganizirata Glasbena matica in Kosovelov dom v Sežani. Program bodo predstavili danes ob 18.uri v cerkvi sv.Bricija v Naklem pri Divači. Umetniški vodja, tržaški kitarist Marko Feri, je ob okrogli obletnici festivala pripravil bogat spored z nekaterimi novostmi: Prvo desetletje delovanja bomo počastili s slovesnim otvoritvenim koncertom. Španija in južna Amerika bosta pro-tagonistki tega večera, na katerem bo kitara prisotna v raznih oblikah in zasedbah. Prvič bomo lahko predstavili skladbe za kitaro in orkester. Na sporedu bosta namreč koncert za kitaro in orkester Heitorja Ville Lobosa in dvojni koncert za bandoneon, kitaro in orkester Astorja Piazzolle. Komorni orkester festivala Kras smo ustanovili za to priložnost z željo, da bi se projekt nadaljeval in razvil tudi v bodoče. Člani so profesionalni glasbeniki iz Veneta in Fur-lanije Julijske krajine. Orkester vodi kitarist, skladatelj in aranžer, Goričan Giorgio Tortora. Pevka Martina Feri bo zapela dve skladbi znamenitega avtorja literature za kitaro Manuela Ponceja. Zbor Obalca z zborovodkinjo Aleksandro Pertot bo sodeloval z izvedbo cikla Lorcovih pesmi v priredbi Marca Sofianopula. Solistično bo nastopila sopranistka Tamara Stanese. Duo kitar Micheli-Mela pa bo predstavil program skladb Rodriga in Piazzolle. Večer bo posnela koprska sekcija RTV Slovenije. Ob desetletnici bo izšla tudi naša druga zbirka skladb za kitaro s štirimi novimi skladbami. Publikacija obsega skladbe: »Valček fantazija« Petra Šavlija, »Ples« Blaženke Arnič, »Concavo e convesso II« Corrada Rojaca, »Trittico« Marca de Bia-sija. Vse skladbe je naročila organizacija festivala. Dve bosta doživeli krstno izvedbo na letošnjem festivalu. Kako se bo nadaljeval koncertni del festivala? Poleg starih znancev, ki so že nastopili na festivalu in vodili tečaje (Američana Richard Todd in Andrew Zohn), bomo lahko predstavili publiki mlade talente, med katerimi bosta tudi letos z nami zmagovalca tekmovanj v Murski Soboti in nagrade »Mercatali« v Gorici. Festival je nastal tudi, da bi ponujal mladim možnost izpopolnjevanja in koncertiranja, zato se mi zdi koristno, da mladi kitaristi in udeleženci tečajev lahko poslušajo svoje sovrstnike na večernih koncertih. Zgodovinafestivala se je pričela pred desetimi leti v Sežani, se je nadaljevala v zadnjih letih v Lipici in bo letos prvič v Škoc-janu, kjer se je pobuda z menjavo lokacije preimenovala v Festival Kras. Škocjan je primerna lokacija za tedenski študij glasbe, ker je izoliran od večjih mestnih središč in kitara je instrument, ki na poseben način potrebuje zbranost in mir. Tudi cerkev je po velikosti in akustiki zelo primerna za izvedbo koncertnega niza. DELAVNICI Trebče, Ljudski dom (v sodelovanju s SKD Primorec) EASY GUITAR Vodja delavnice: Dario VIVIANI Na delavnico za otroke od 7. leta dalje se je letos prijavilo rekordno število udeležencev. Od 30.junija do 6. julija bodo otroci igrali na kitaro, peli v slovenskem in angleškem jeziku in se ukvarjali z likovnim ustvarjanjem. Program bodo ob mentorju vodile sodelavke Lara Puntar, Martina Feri, Biserka Cesar, Alenka Hrovatin, Veronika Carli in Daša Stanič. Vsi tečajniki bodo nastopili na zaključnem koncertu v nedeljo, 6.julija ob 17.uri v Škocjanu. Škocjan, Park Škocjanske Jame- 4.-5. julija Klasična kitara: kako deluje? Vodja delavnice: Samo .ŠALI Slovenski izdelovalec glasbil bo predstavil kitaro z organološkega vidika. Po lanskem uspehu bo letošnji tečaj dvodnevni in bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku. Obeh srečanj se zainteresirani lahko udeležijo brezplačno. 5. MASTER CLASS Mentorji: Lorenzo MICHELI / Matteo MELA / Richard TODD /Srdjan BU-LATOVIC Andrew ZOHN / Liviu GE-ORGESCU / Marko FERI Mednarodni festival KITARE KRAS ponedeljek, 30. junij, ob 20.30 -Sežana, Kosovelov dom JUBILEJNI KONCERT ob 10-letnici Festivala SoloDuo (Lorenzo Micheli / Matteo Mela), Komorni orkester Kras Festival / vodi Giorgio Tortora, Marko Feri / kitara, Sebastiano Zor-za / harmonika, Martina Feri / glas, Zbor Obalca / vodi Aleksandra Pertot torek, 1. julij, ob 20.30 - Škocjan, Cerkev sv.Kancijana Richard Todd (ZDA) Andrew Zohn (ZDA) sreda, 2. julij, ob 20.30 - Škocjan, Cerkev sv.Kancijana Mateus Dela Fonte (Brazilija) Cristina CIORTAN (Romunija) četrtek, 3. julij, ob 20.30 - Škocjan, Cerkev sv.Kancijana Rene Lagos-Diaz (Čile) Srdan Bulatovic (Črna gora) petek, 4. julij, ob 20.30 - Škocjan, Cerkev sv.Kancijana Ljubica Bukvic (Srbija), I.nagrada Morskega Festivala, Murska Sobota Andrzej Heimowski (Poljska), Nagrada »Mercatali«, Gorica sobota, 5. julij, ob 20.00- Škocjan, Cerkev sv.Kancijana Koncert udeležencev 5. Masterclassa Sponzor festivala: Zadružna Kraška Banka Podporniki: prevozniško podjetje Effeerre, Fer-netiči/ podjetje Warm Damirja Starca, Prosek Medijskipokrovitej: RTV Slovenija-Radio Koper. Informacije: www.guitarfestivalslo.net email: info@markoferi.com Letošnjih visokih tečajev se bo udeležilo 15 kitaristov od 15. do 30.leta starosti, ki prihajajo iz Italije, Slovenije, Srbije, Črne Gore in Anglije. Vsak bo imel pet lekciji in vsi bodo nastopili na koncertu, s katerim se bo festival zaključil 5.julija. napovednik Bogdan Kralj o letošnjem šolskem letu Šolsko leto 2007/08 je bilo na deželni ravni navdse uspešno, bodisi glede kvalitete bodisi kvantitete. Število učencev se je krepko povečalo predvsem na Go riš kem, a tu di v Špetru in v Kanalski dolini. Do se žek je sad jas ne ga na čr ta oz. širitve ponudb in njihove kvalitete. Tudi letos smo nekoliko pomladili učni kader in mlajša generacija sposobnih sodelavcev se je izkazala. Ob tem, da smo za go to vi li ka ko -vost po u ka, smo pos kr be li tu -di za izpopolnjevanje učnega kadra; več naših profesorjev se je udeležilo raznih seminarjev, sami pa smo bili pobudniki seminarja z rojakinjo, pianistko Sonjo Pahor Torre, ki se je odvijal na našem sedežu. Na šolskem področju smo v tej sezoni praznovali dve pomembni obletnici; lani smo proslavili 30-letnico Glasbene matice v Špetru in obenem desetletnico harmonikarskega orkestra, ki ga od ustanovitve vodi prof. Aleksander Ipavec, pred kratkim pa smo obeležili še 30-letnico šole v Kanalski dolini. Z velikim zadovoljstvom sledimo postopnemu razvoju in okrepitvi vseh sedežev šole. Poletne delavnice se bodo letos odvijale na vseh sedežih. V Špetru bomo imeli celo tri vrste delavnic, za katere skrbita koordinatorja sedeža, prof. Mojca Šiškovič in prof. Davide Clodig. Prof. Jana Drasič, ki skrbi za koordinacijo poletnih delavnic v Trstu in Gorici, je bila tudi pobudnica uvedbe skupinskega pouka klavirja v Doberdobu. Na področju posebnih tečajev moram poudariti rast oddelka za jazz in zabavno glasbo, ki je sad ustvarjalnosti in požrtvovalnega dela prof. Andrejke Možina. V mednarodnem merilu smo organizatorji dveh pomembnih pobud, to sta tekmovanje Fisa...armonie, za katerega že peto leto skrbi prof.Claudio Furlan, in festival kitare Kras, ki ga že deseto leto uspešno vodi prof. Marko Feri. Slednji dve pobudi potekata v sodelovanju z društvom Altamarea in s Kosovelovim domom v Sežani. Prav na področju sodelovanj lahko obeležimo v letošnjem šolskem letu dve pomembni novosti; prvič smo sodelovali s Slovenskim stalnim gledališčem na področju abonmajske ponudbe za osnovnošolce in srednješolce, nakar smo se tesneje povezali z Nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Metoda v sklopu že tradicionalne glasbene revije, skupnih nastopov in šolskih pobud. V letošnji sezoni smo poleg že tradicionalnih akademij, Prešernove proslave in božicnice, uvedli niz srečanj z ustvarjalci z naslovom »Vis-a-vis«, ki se je pričel z večerom ob 80.rojstnem dnevu skladatelja Pavleta Merkuja. Pomembna novost je bilo tudi prvo srečanje komornih skupin v Sovodnjah, ki je pred kratkim povezalo vse mlade glasbenike, ki muzicirajo v raznih komornih zasedbah na naših šolah. Med posebnimi pobudami pa lahko omenimo, da smo v sodelovanju s kulturnim društvom v Tomaju proslavili 130 letnico rojstva prvega ravnatelja Glasbene matice Viktorja Šonca s strokovnim srečanjem in koncertom. Koncertna sezona je ponovno potekala na deželnem nivoju z mednarodno priznanimi umetniki v okviru raznolike ponudbe, v katero je spadalo sodelovanje z Ljubljansko opero, goriško občino in Kulturnim domom v Gorici, vedno ob podpori deželnega sedeža RAI. Sami pa smo bili organizatorji božično-novoletnega koncerta ZKB z nastopom simfoničnega orkestra Gm in solistov pod vodstvom Črtomira Šiškoviča. Koncertna pobuda bo v prihodnjem letu pridobila posebno oznako, v tesnejši povezavi z zgodovino šole; že sedaj načrtujemo namreč naslednjo, ju bi lej no se zo no, s ka te ro bo mo bo ga to obe le ži li sto let ni co šo le. Nazadnje bi se zahvalil vodstvu in tehnični ekipi Primorskega dnevnika, da smo lahko uvedli nedeljsko stran »Glasbeni utrip«, s katero smo dodatno ovrednotili delo naših učencev in profesorjev. Grafično podobo si je zamislil Andrej Pisani, vsebinsko pa je stran skrbno in navdušeno urejevala Rossana Paliaga. Pred poletnim premorom bi se zahvalil vsem učencem, njihovim staršem, učnemu in neučnemu osebju šole za trud, požtrvovalnost, dobro voljo, veselje in strokovnost, ki so jo izkazali tudi v tem šolskem letu. Vsem želim prav lepe počitnice! TRST Poletna delavnica za osnovnošolce od 1. do 5. septembra v Dijaškem domu. Rok prijave zapade 15.junija Zainteresirani lahko pokličejo tajništvo šole v Trstu na št. 040 418605 GORICA Poletna delavnica za osnovnošolce od 25. do 29.avgusta v Doberdobu Rok prijave zapade 15.junija Zainteresirani lahko pokličejo tajništvo šole v Gorici na št. 0481 531508. ŠPETER Delavnica za solopevce in zborovske pevce od 22. do 26. julija. Vodi Krizstina Nemeth. Seminar za mladinski zbor (pevci od 12.leta starosti) od 22. do 27.julija. Vodi David Clodig Poletna delavnica za otroke od 25. do 29. avgusta. Vodita Fabio Devetak in Bojan Kuret s sodelovanjem učencev višjih razredov. Za vse delavnice se zainteresirani lahko prijavijo do 15.julija na št.0432 727332 TRBIŽ V soboto, 5.julija ob 20.30 v cerkvi na Trbižu Koncert ob 30-letnici Glasbene matice v Kanalski dolini v sodelovanju z občino Trbiž in društvom Planika glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST ŠOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 22. 06. 2008 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Trubarjeva dediščina Vsakdo prej ali slej se sooča z vprašanjem, kam s knjigami, ki so se s časom zbrale po stanovanju. Knjige so pravzaprav sestavni del našega bivalnega prostora in naše biti. Oboje je tesno povezano, nemalokrat dobesedno tesno povezano, saj je treba venomer najti kak nov prostor za knjige, nove ali antične. O starih knjigah nerad pišem, saj bi bilo potemtakem logično, da bi »stare« knjige spadale na odpad in ne v dnevno sobo. Kot star časopis, stare baterije in podobno. Na odpad? Ne, knjige spadajo na vidno mesto, saj so prav knjige (bile) tisto, kar nas je od nekoč odlikovalo kot narod. Bile so vidno znamenje naše prisotnosti, in to povsod, kjer smo Slovenci živeli. Sredi devetnajstega stoletja je bil Celovec središče, od koder so Mohorjeve knjige romale povsod po avstro-ogrski monarhiji, a tudi čez lužo, k slovenskim izseljencem. Prav tako pomembni središči za razvoj slovenske tiskane besede sta bila tudi Trst in Gorica, iz Benečije pa se je oglašal Ivan Trinko-Za-mejski. Knjige so sooblikovale tisti skupni slovenski kulturni prostor, o katerem se v slovenski zgodovini večkrat govori in sanja. Ze Trubar je knjige za »lube Slovence« tiskal v Nemčiji. Pot slovenskih knjig do končnega naslovnika oziroma bralca ni bila večkrat lahka in prav to dejstvo še bolj podkrepi misel, da so knjige, ki so se ohranile do nas vredne spoštovanja. Prav takega spoštovanja pa si zaslužijo tudi časopisi in revije, ki sooblikujejo naš odnos do kulture in jezika. Danes smo v ospredju postavili nekaj takih knjižnih publikacij, ki dokazujejo, da je Trubarjeva dediščina zapisana Slovencem v DNK. Spoštljiv odnos do knjig in tiskovin je jamstvo, da bodo tudi bodoči rodovi bralcev znali ceniti trud, ki se skriva za vsako knjižno izdajo. Poleg knjig smo v ospredje postavili še novo zgoščenko, saj bi nedvomno tudi Trubar, če bi imel takrat primerno tehnologijo, dal na svetlo še zvočne posnetke pesmi. Ta teden v ospredju... knjige in zgoščenka Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta bosta jutri, to je v ponedeljek, 23. junija, v Peterlinovo dvorani (Donizettijeva 3) v Trstu, predstavili dve publikaciji, in sicer Bibliografsko kazala Mladike 1957-2006 ter Slovensko bibliografijo za Kanado (1832-2007). Pri predstavitvi bo sodelovala poleg avtorjev dr. Rozina Švent iz NUK-a. Bibliografsko kazalo Mladike 1957-2006 je pripravila Magdalena Pahor. Knjigi, ki obsega 341 strani, je priložena tudi zgoščenka s PDF verzijo celotne knjige. Prav zaradi specifičnosti publikacije - bibliografija ni pač leposlovje - iskanje po računalniku hitreje pripelje uporabnika do iskanih podatkov. Sicer pa tudi samo listanje po staneh omogoča, da bralec lista po tematskih razdelkih. Skupno 11609 člankov in zapisov je pregledno razdeljeno na tematske enote, posebno enoto pa sestavljajo prispevki, ki so izšli v mladinski prilogi Rast: slednjih se je od leta 1982 do 2006 zbralo kar 1386. Pri Knjižnici Dušana Černeta pa so po bibliografijah slovenskega tiska v Argentini (v dveh delih, 1987 in 1991) in Veliki Britaniji (2000) izdali še bibliografico slovenskega tiska v Kanadi. Bibliografija obsega več kot 550 enot: 77 časopisov, revij in zbornikov ter skoraj 500 brošur in knjig. Avtor bibliografije Marjan Pertot je več let popisoval gradivo ter ga s pomočjo sodelavke Lučke Kremžar glavnino tega fonda tudi zbral v prostorih Knjižnice Dušana Černeta v Trstu, ki je tako utrdila svojo vlogo dragocenega nahajališča tudi zelo redkih prič slovenske prisotnosti v svetu. V Gorici pa bo v sredo, 25. junija, ob 20.30 pod lipami v parku kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici (Drevored XX. septembra 85) , predstavitev knjige Erike Jazbar in Zdenka Vogriča "Gorica. Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti." Knjigo bosta predstavila časnikarja Ivo Jev-nikar in Jurij Paljk. Knjiga ponuja sprehod po goriških mestnih ulicah, trgih in rajonih v iskanju slovenskih sledov iz preteklosti in sedanjosti: od grajskega naselja do Podturna, Travnika, Gosposke ulice, od Pla-cute do Verdijevega Korza in slovenskih rajonov. Gorica, in predvsem njeno mestno jedro, skozi slovensko lečo, torej. Od sedeža naših ustanov do rojstnih ali goriških domov nekaterih osebnosti, od manifestacij do starih gostiln, sejmov in spominskih plošč. Gre za obogateno izdajo knjige, ki je drugačni obliki izšla leta 2002. Tokrat sta se avtorja poglobila ter orisala tudi v nekatere osebnosti in dogodke, ki so pomembno posegli v goriško zgodovino. Sprehod po goriških stoletjih, ki je prejšnjo izdajo delil na dva dela, se je tokrat prelil v sam sprehod, tako da se tekst vije le po mestnih predelih. Gre za vodnik, ki želi biti predvsem priročen, podajanje je neposredno, pomembno vlogo odigra fotografsko gradivo, za kate- ro sta poskrbela Zdenko in Marko Vogrič. Knjiga kot nalašč izhaja v posebnem političnem trenutku, ko domača uprava izrinja slovenski jezik iz mestnega središča. V današnjem kontekstu ima zato tudi svoj politični pomen, saj odgovarja tistim, ki trdijo, da Slovenci imamo svoje mesto le v rajonih Štandrež, Pod-gora in Pevma-Oslavje-Štmaver in da v Gorici nismo prisotni. O goriški in krajevni polpretekli zgodovini pa je izšlo nekaj publikacij tudi v okviru Prosvetnega društva Štandrež, vzaložbi Zveze slovenske katoliške prosvete pa so izšle predvsem izdaje zborovskih skladb. V Čedadu, in sicer pri založbi dom je v preteklih mesecih izšlo nekaj zanimivih publikacij o življenju in zgodovini Slovencev v Benečiji. Knjiga Lucie Trusgnach - Škejcove "Rožinca je naša" opisuje stare običaje v občini Dreka ob prazniku Rožince (Vnebovzetja Device Marije, 15, avgusta), ko so po družinah pekli gubance in pripravljali pušeljce raznih poljskih cvetlic, ki jih je župnik pri veliki maši blagoslavljal. Posušene pušljace so jih kasneje žgali, de bi pregnali tolčo ali zdravili živino. Knjižica "Ta par počivale" ("počivalo" je bil po navadi zidek, na katerem so kmetje postavili breme sena ali drv, da bi se odpočili) vsebuje 30 starih pravljic iz vasi pod Ma-tajurjem. Izbrala in prepisala jih je Luisa Battistig, ilustracije pa so delo Luise Tomasetig. Knjiga "Kraji srečanj - Terre d'incontro" vsebuje zapiske z mednarodnega posveta o arheologiji Nadiških in Soške doline, ki je bil 26. novembra 2005. Na posvetu je sodelovalo 15 italijanskih in slovenskih izvedencev. Knjigo so uredili Giorgio Banchig, Stefano Magnani in Andrea Pessina. Izpod peresa Giorgia Banchiga pa je nastala tudi knjiga "P. Antonio Banchig, gesuita di frontiera (Tarčet 1914 - Gorica 1891)" Gre za biografijo beneškega jezuita, ki je slovel kot znamenit pridigar ljudskih misijonov v Venetu, na Tridentinskem, v Furlaniji, na Goriškem in v Dalmaciji. Pridigal je v italijanščini, slovenščini, furlanščini, hrvaščini in latinščini. Leta 1865 je ustanovil jezuitsko rezidenco v Vidmu. Po prihodu italijanskih oblasti se je zatekel v Gorico, kjer je ustanovil rezidenco Jezusove družbe. Pred kratkim je izšla nova zgoščenka skupine MUSICUM z naslovom |R|, ki vsebuje renesančne skladbe štirih avtorjev (Iacobus Gallus, Thomas Ra-venscroft, Henry Purcell in John Dowland) v treh različnih slogih (posvetni, sakralni in lahkotni). Skupina Musicum predstavlja torej tri različne obraze renesanse, ki pričajo o vseevropski povezanosti pomembnega časa, kjer meja ni bilo še čutiti in je glasbena kvaliteta segala celo dlje od tega, kamor sega danes. O skupini Musicum bomo še poročali v Ipo-dlistku. trst Draga mladih je stalnica v kulturnem delu za mlade ne le na Primorskem, saj je postala, po vzoru Drage »starejših« vseslovenski intelektualni forum mladih iz zamejstva, Slovenije in zdomstva. Prvi del letošnje Drage mladih bo potekal pod geslom »Malo čez« med Gorico in Novo Gorico od 3. do 6. julija. Več o Dragi mladih v naslednji številki Ipodlistka! Pri sv. Ivanu sta ob priliki 150-Ietnice župnije na ogled zgodovinsko-etnografska razstava in razstava liturgičnih predmetov. Prva je na ogled v Marijinem domu, druga pa v kapeli sve-toivanske cerkve. V Marijinem domu so razstavljeni predmeti, dokumenti in slikovno gradivo o zgodovini sv. Ivana. Razstavo je pripravilo društvo Marij Kogoj ob sodelovanju Milice Kravos. Obe razstavi bosta na ogled do 29. junija, in sicer s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00 ure, ob nedeljah pa od 11.30 do 13.00 ure. V četrtek, 26. junija bo v luteransko evangeličanski cerkvi v Trstu koncert SIovenske-ga komornega zbora iz Ljubljane, ki ga bo tokrat vodil Gregor Klančič. Na sporedu koncerta, ki se bo začel ob 20.30, bodo dela iz slovenske in svetovne glasbene zakladnice Danes bo Združeni pevski zbor ZCPZ pel pri maši na Socerbu, MePZ sveti Jernej, ki ga vodi Janko Ban, pa se bo mudil v Šentjerne- ju na Dolenjskem. Najprej bo glasbeno sooblikoval sveto mašo, nato pa bo sledil krajši koncert nabožnih pesmi. Zbor bo spremljal organist David Lenisa. Prav organistom pa je namenjena naslednja pobuda ZCPZ. V sodelovanju z društvom Rojanski Marijin dom bo namreč v soboto 28. junija, v rojanski Cerkvi sv. Mohorja in Fortunata, potekal enodnevni izpopolnjevalni tečaj za organiste, ki ga bo vodil Luca Scandali. Slednji bo zvečer, prav tako v rojanski cerkvi, predstavil na samostojnem koncertu dela italijanskih skladateljev orgelske glasbe. videm gorica O važnosti orgelske spremljave se zavedajo tudi na Goriškem. Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica je zato podprlo pobudo g. župnika Viljema Zerjala in Mirka Butkoviča, da se priredi orgelski tečaj za otroke. Mladi orgelski upi že v lanskem letu, pod vodstvom Mirka Butko-viča, vadili v cerkvi v Rupi. Namen iniciative je bil spodbuditi otroke, da na enostaven način osvojijo prve osnove glasbe in orgelske tehnike v upanju, da bodo nato s študijem tudi nadaljevali in pripomogli, da se bo tradicija orgelske glasbe in lepega ter ubranega petja po naših cerkvah tudi v bodoče nadaljevala. Letos se je tečaj, pod vodstvom Mirka Butkoviča, nadaljeval. Gojenci so pripravili zaključni nastop, ki se je odvijal v soboto, 31. maja 2008. Tečaj se bo nadaljeval tudi v poletnem času, ko bodo otroci začeli uporabljati tudi orgelske pedale. Magdalena Pahor je uredila Bibliografsko kazalo Mladike Predelana izdaja knjige Erike Jazbar in Zdenka Vogriča TËRHf EV i hiçQNT KQ K&AJI SUELAN I Lapi L V-Ji Irl Mh«» ■ a¿J lun _-.v4.-J I hr--.¡LÍ. -v Cm IL 9 tlpT'-t. ■UTHlvhñidrwWui ^«hirU .ihi Pd Štandrež in MePZ Štandrež, v sodelovanju z župnijo sv. Andreja, prirejata danes koncert skupine MUSI-CUM z naslovom POZDRAV POLETJU. Koncert se bo pričel v župnijskem parku v Štandrežu ob 21.00 uri. V primeru slabega vremena bo koncert v župnijski dvorani. V Benečiji je sv. Ivan čas posebnih praznovanj ter zlasti kresov. Med pobudami, ki se bodo v naslednjih dneh zvrstile v Benečiji naj omenimo na tem mestu niz prireditev s skupnim naslovom SVETI IVAN OD HUMA DO KOLOVRATA. V Sriednjem bodo danes cel dan potekale delavnice na temo ljudskega izročila ob prazniku svetega Ivana. Obiskovalci bodo lahko spoznavali pomen in namembnost različnih zelišč, ogledali si bodo tudi proizvode krajevnih obrtnikov, izdelovali bodo lahko tudi svetoivanske »križace an krancelne«, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji glasbe in domače hrane ter seveda vina svetega Ivana. Jutri bo pravzaprav praznovanje svetega Ivana doseglo svoj višek. Čez dan bodo v Gorenjem Tarbiju potekale delavnice za otroke, vrhunec praznovanj pa bo »kries«, in sicer ob 22.00 uri, nato pa bodo obiskovalcem obrazložili, kako zbirati roso svetega Ivana in njen pomen. K^AlO^tliiLii ■ i.L Aim^ilm BH I. IM^ Iz dosedanjih izdaj založbe Dom Nova zgoščenka skupine Musicum / NEDELJSKE TEME Nedelja, 22. junija 2008 23 pred 30 leti je umrl časnikar primorskega dnevnika albin bubnič Spomin nanj tudi letos oživlja literarna nagrada Včasih se zalotim, da razmišljam o ljudeh, ki jih ni več, a so mi nekoč veliko pomenili, kakor da bi od njih pričakoval mnenje o raznih dogodkih ali dilemah današnjega časa. Kaj bi si mislil ded, pravim, ki je umrl, ko sem bil še otrok, če bi lahko videl vse to, kar nudi današnjemu človeku sodobna tehnologija, od avtomobila, v katerem se ni nikoli peljal, do televizorja, prenosnega telefončka in vsemogočih drugih vragolij. In kaj bi si mislil oče, ki je do zadnjega verjel, da bodo novi časi prinesli človeštvu več pravičnosti, ko bi videl nekatere današnje pojave razkrajanja vrednot in uveljavljanja sebičnosti in hinavščine. Med pokojniki, h katerim se s spominom rad vračam po mnenja in nasvete, je nekdanji delovni tovariš Albin Bubnič. V redakciji Primorskega dnevnika je veljal za posebneža. V dobrem smislu, se razume. V smislu, da je svoje članke in reportaže počasi in preudarno prelival na papir z nalivnim peresom, medtem ko so vsi ostali uporabljali pisalni stroj. V smislu, da mu je delovna soba služila kot drugi dom in je bila prej skladišče brkinskih hrušk in jabolk, s katerimi je vsakomur rad postregel, kot kaj drugega. V smislu, da je bilo njegovo govorjenje zaradi hripa-vega in slabotnega glasu ter mencanja besed včasih težko dojemljivo, čeprav so bile njegove misli vselej dokaj jasne in globoke. Bubnič je bil pojava, ki se rada vtisne v spomin kot nekaj nenavadnega, posebnega. Pojava, ki je vsekakor uživala spoštovanje delovnih tovarišev, občudovanje bralcev in celo naklonjenost nežnega spola. Nekoč sem ga med tolikimi neskončnimi kramljanji pri Jadranu, kjer je bil kot doma in kamor sva dolgo hodila na večerjo, pobaral po razlogih te naklonjenosti, pa mi je z rahlim, komaj zaznavnim kančkom nečimrnosti odgovoril, da je to zaradi preprostosti, neposrednosti in iskrenosti. Kaj bi danes menil Albin o novinarskem delu, ki pod silo razmer poteka vse bolj v redakciji kot na terenu, potem ko mu je vse poklicno življenje potekalo v neposrednem stiku z dogodki in z ljudmi, njihovimi problemi, skrbmi, željami, upi. Gotovo bi ob pogledu na brezosebne računalnike puhal od nejevolje, zmajeval z glavo in si nervozno gladil plešo, kot mu je bilo v navadi, kadar ga je redakcijsko delo prisililo k urejanju kronike, kar mu ni posebno ležalo. Včasih je bila dovolj odvečna beseda, da je vzkipel in se razburil, prav tako pa je zadostoval bežen nasmešek, da se je spet raznežil. Novinarstvo je vsekakor imel nekje v krvi. Opravljal ga je z zavzetostjo in ljubeznijo, večkrat tudi z nenavadno bojevi-tostjo in kadar ga je kdo od mlajših kolegov pobaral za mnenje ali pojasnilo, ni štedil s koristnimi nasveti. In kako bi Albin danes na primer obravnaval šolsko problematiko, ki mu je bila posebno pri srcu in za katero je menil, da je najpomembnejši člen v verigi neke ogrožene skupnosti. Upadanje vpisov v slovensko šolo je doživljal kot osebno muko, kot skelečo rano, ki jo je lečil z namakanjem svojega peresa v kritično prepričevalnost in spod-bujevalnost. Vse, kar je na tem področju škripalo, pa naj je šlo kratenje pravic slovenski šoli, za prostorske stiske ali pomanjkanje učnih prostorov, za sindikalne probleme šolnikov, je bilo predmet neizprosnih Albinovih ocen in analiz. Zato je, mislim, dobršen del tega, kar je dobrega zraslo na šolskem zelniku v nadaljnjih letih do danes, tudi njegova zasluga. Poimenovanje miljske osnovne šole po njem mu je v hvaležno priznanje. Ni naključje, da je to priznanje prišlo iz miljskih hribov. Do teh krajev je bil Albin namreč posebno pozoren. Kot vesten raziskovalec in zapisovalec raznih odtenkov življenja naših krajev, njihovih navad in zlasti problemov, je bil Albin posebno občutljiv do tistih okolij, ki so bila narodnostno najbolj ogrožena in miljsko je veljalo za najbolj izpostavljeno asimilacijskim tokovom. Zato ga je obiskoval in o njem pisal s posebno ljubeznijo. Sicer pa je imel Bubnič v sleherni vasi svoje razgledne točke za opazovanje, ocenjevanje in zapisovanje življenja ljudi, njihovih kmetijskih in delavskih opravil, njihovih potreb in želja, njihovega kulturnega udejstvovanja. Kako bi Albin danes ocenjeval postopno izgubljanje narodne in kulturne pristnosti nekaterih krajev, ki vse globlje tonejo v močvirju etničnega mešanja, potem ko je tudi nekdanjo razlastitveno politiko tržaških veljakov doživljal kot osebno muko, kot skelečo rano, ki jo je lečil ne le z zavzetim pisanjem, temveč tudi s kampanjskimi pobudami, kakršna je bila tista, ki jo je sprožil po Primorskem dnevniku leta 1962 za rešitev zelenjadnih vrtov na Kolon-kovcu. Zal jih to pozneje ni v zadostni meri zavarovalo pred prodirajočim mestom. V kmetijskem razvoju je videl možnosti narodnostne rasti. Še zlasti pa jih je videl v kulturnem razvoju, v dejavnosti prosvetnih društev. Njegova poročila in reportaže, njegove priloge Iz naših krajev, ki so vzklili iz srca in pristne ljubezni do našega človeka in njegove zemlje, niso samo pričevanja nekega časa, temveč trajno napotilo za vse, ki še verjamejo v humanistična izročila in njihovo osvobojevalno moč. Zraslo je iz srca, ki je bilo mehko in nežno, a tudi iz velike odločnosti, ki je bila trda kot repenski kamen. Poimenovanje repenskega družbeno kulturnega doma po njem mu je v dodatno hvaležno priznanje. Še najbolj me ob spominu nanj zanima, kaj bi si Albin mislil o današnji politični klimi okrog nas in v svetu, o vojnah, ki so pretresle Balkan in ki pretresajo Srednji Vzhod, pa o novem prebujanju fašizma in njegovih teorij, ki so nekoč pripeljale svet v prepad in proizvedle Koronejo, Cairo Montenotte, Mauthausen, Gusen, Wells...Vse te kraje je Albin okusil na lastni koži in vsi so zapustili tako na duši kot na telesu rane, ki se niso nikoli povsem zacelile. O svojih osebnih spominih na hude predvojne in medvojne čase sicer ni rad pisal, zato pa je želel predati zgodovini resnico o tržaški Rižarni in njenih grozotah, edinem uničevalnem taborišču v Italiji in enem najzgovornejših simbolov trpljenja in smrti, kar jih je zarisal fašizem. Spominjam se njegove delovne mize, na kateri se je gnetla gora dokumentov, pričevanj, seznamov, ki jih je s potrpežljivostjo, z neomajno voljo in pikolovsko natančnostjo zbiral leta in leta. Po njih je brskal, se včasih razburjal, kadar mu je zmanjkal kašen podatek, in ob njih prebedel cele noči in na koncu zbral gradivo, ki je neprecenljive vrednosti za vsakogar, ki želi karkoli vedeti o Rižarni, ali o njej pisati, kar je postoril že marsikdo, opirajoč se na njegove izsledke in zapise. Tudi proces, ki so ga z neopravičljivo zamudo izvedli leta 1976 proti poveljniku Rižarne Josephu Oberhauserju in njegovemu nadrejenemu Augustu Die-trichu Allersu ter drugim krvnikom tega uničevalnega taborišča, je v veliki meri njegova zasluga. Za neprecenljivo delo pri odkrivanju nacističnih zločincev mu je čestital sam Simon Wiesenthal, najbolj znani lovec na kriminalno nacistično svojat. Tomšičeva nagrada za življenjsko delo, odlikovanje italijanskega združenja kronistov in občine Senigalie ter srebrni pečat mesta Trst iz 14. stoletja pa so bili le skromna priznanja za njegovo raziskovalno in sploh novinarsko delo, ki nam je zagotovilo zapuščino izjemne vrednosti. In na koncu še poimenovanje sklada za literarno nagrado Primor- skega dnevnika po njem kot še eno od hvaležnih priznanj. Pred kratkim se je iztekel sedmi razpis natečaja za šole in posameznike z naslovom Kaj sem našel na podstrešju. Ta tema, posvečena etnografskemu raziskovanju naše preteklosti, kakor tudi vseh prejšnjih šest, je ubrana na motive, ki so bili Bubniču človeku, novinarju in raziskovalcu posebno pri srcu, kot so šola, prosveta, naši kraji nekoč in danes, kmetijski problemi, raziskovanje nacifašističnih grozot ipd. Z razvijanjem njegovega sklada in nadaljevanjem raziskovalnih pobud ga bomo najbolje ohranili v spominu. Albin Bubnič že trideset let počiva v mehki grudi rodnih Pregarij v Brkinih. Spomini počasi bledijo. Časi so se medtem občutno spremenili. Marsikaj, kar je bilo pred pol stoletja v konici pozornosti, je izgubilo svojo ostrino, marsikaj drugega se je prerinilo v ospredje, nekaj temeljnih prvin človekovega bistva in hrepenenja pa ne zar-javi nikoli. Med temi naj postavimo na vrh človekovo dostojanstvo v najširšem smislu vsakdanjega iskanja najboljše in najpravičnejše poti do pristne resnice, solidarnosti in sožitja. Na to struno je bilo uglašeno Albinovo pozorno in občutljivo uho in na to struno je ubral svojo življenjsko simfonijo, razpeto med duhovnim in čutnim dojemanjem sveta in človeka in polno efektnih nians, ki so lahko v razvedrilo, poduk in zgled. Dušan Kalc albin bubnič Raziskovalec resnice o tržaški Rižarni Na jutrišnji dan pred tridesetimi leti je na ljubljanski kliniki umrl časnikar, družbeni delavec in borec za narodne in delavske pravice Albin Bubnič. Rodil se j e 7. septembra 1915 na Pregarjah v Brkinih v preprosti družini pismonoše Viktorja in Ivanke Tomažič. Osnovno šolo je obiskoval v rodni vasi, nakar je odšel na študij v koprsko semenišče, ki pa ga je pri dvajsetem letu starosti zapustil, delno zaradi bolezni, predvsem pa zaradi krivic in protislovenskega vzdušja, ki je vladalo v njem. Tedaj je začel obiskovati skrivne tečaje slovenskega jezika v trstu ter se vpisal kot privatist na učiteljišče, kjer je ma-turiral leta 1940. Ze kot dijak in nato kot mlad učitelj v brkinskih vaseh se je vključil v aktivistično protifašistično dejavnost, zaradi katere so ga februarja 1943 aretirali in zaprli v Koronejsko ječo. Kmalu nato so ga deportirali v taborišče v Cairo Montenotte pri Savoni, od tu pa septembra istega leta odpeljali v zloglasno nacistično taborišče Mauthausen. Okusil je tudi grozote drugih taborišč, kot so bija Gusen jn Weljs, a se kljub načetemu zdravju vrnil živ v rod- ne kraje, kjer je po osvoboditvi pomagal organizirati slovensko šolstvo. V Kopru je bil imenovan za prvega upravitelja tamkajšnje osnovne šole, v kateri je poučeval dve leti, dokler ga iz šolskega okolja ni potegnila želja po časnikarskem delu. Že med poučevanju je dopisoval v razne časopise, leta 1947 pa se je kot časnikar zaposlil pri Kmečko-de-lavski enotnosti. Že konec naslednjega leta je prešel k Primorskemu dnevniku, kjer je delal do upokojitve, vmes pa še naprej dopisoval v razne časopise in revije. Glavna področja njegovega časnikarskega dela so bila krajevna politika, šolstvo, kmetijska problematika in razlaščanja slovenske zemlje. Veliko časa in truda pa je posvetil raziskovanju resnice o Rižarni, urejanju seznamov umrlih in preživelih ter odkrivanju nacističnih zločincev. Bil je tudi član komisije za muzej v Rižarni in član vsedržavne-ga sveta Združenja deportirancev. Kot sindikalni zastopnik Primorskega dnevnika je bil član vsedržavnega častnega razsodišča italijanskega novinarskega sindikata. Umrl je 23. junija 1978 in je pokopan v rojstni vasi. (dk) 24 Nedelja, 22. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / Te dni štajerski Slovenci v Avstriji praznujejo dva okrogla jubileja. Prvi je dvajsetletnica njihovega Kulturnega društva sedmi člen za avstrijsko Štajersko, drugi pa desetletnica njihovega kulturnega hrama Pavlova hiša v vasici Potrna v tako imenovanem Radgonskem trikotniku. Ob praznovanju obeh jubilejev je bila Pavlova hiša nabito polna. Prišli so gostje z obeh strani meje, pa tudi šte vil ni lo kal ni in re gi o nal ni po li -tični prvaki, predsednika Avstrije in Slovenije pa sta se opravičila. Predsednica Društva sedmi člen Susanne Weitlaner v svojem pozdravnem govoru opozorila na sovpadanje rasti slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem z zgodovinskimi spremembami v Evropi, "v kateri so meje padle, v ospredju pa so gospodarske povezave, pa tudi večjezična komunikacija in interakcija različnih kultur". Za obletnici so zbranim čestitali predsednik Slovenske manjšinske koordinacije Rudi Pavšič iz Trsta, Tadej Peče s slovenskega veleposlaništva na Dunaju in predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Slednji je društvu tudi obljubil nadaljnjo podporo, kar je bilo zanimivo slišati, saj ni skrivnost, da so imel i letos v uradu nekaj pripomb k zadnjemu letnemu zborniku druš tva, kjer so med dru gi mi te ma -mi iz Slovenije in Avstrije skušali predstaviti tudi problem slovenskih izbrisanih. Glavni nagovor pa je imel namestnik deželnega glavarja Štajerske dr. Kurt Flecker, sicer član stranke avstrijskih socialdemokratov: »Občudujem vaše dosežke. Vaše društvo in hiša dokazujeta, da lahko v tej deželi skupaj uspevajo različne domače in tudi priseljenske kulture. Pri tem integracije ne smemo razumeti kot asimilacijo.« Dodal je še: »Politične okoliščine v zvezi z manjšinami so denimo v sosednji zvezni de že li ana hro nis tič ne, kar ob ža lu -jem.« S to primero je skušal poudari ti dru gač no de žel no manj šin sko politiko na Štajerskem od tiste na Ko-roš kem, pri če mer pa te zvez ne av -strij ske de že le di plo mat sko ni ne po -sred no ime no val. Da je to res, dokazujeta tudi čisto nova in hkrati prva dvojezična cestna kažipota s kulturno vsebino, ki so v Avstriji rjave barve, do Pavlove hiše. Postavljena sta ob izhodu iz avstrijske Radgone/Bad Radkersburg in sredi vasi Potrna. V društvu upajo, vsaj tako so nam zaupali poleg predsednice Susanne Weitlaner tudi član manjšinskega sosveta pri uradu zveznega kanclerja Branko Lenart in tajnik društva Michael Petrowitsch, da bi morda lahko v kakšni vasi Radgonskega trikotnika postavili tudi prvi dvojezični krajevni napis. Zanj bi ute- manjšine - Na avstrijskem Štajerskem prva dva dvojezična napisa Okrogla jubileja štajerskih Slovencev Z jubilejne prireditve Slovencev iz avstrijske Štajerske v Pavlovi hiši v Potrni foto marko vanovšek gnilo biti dovolj že pet odstotkov slovensko govorečega prebivalstva, meni Weitlanerjeva. Lenart dodaja, daje avstrijsko ustavno sodišče, ko je odločalo o dvojezičnih toponimih na Koroškem. pojasnilo, da v Evropi ščitijo pravice manjšin ponavadi tam, kjer je manjšinskega od pet pa do 20 odstotkov prebivalstva. Na Koroškem se je odločilo za deset odstotkov, ker pa so štajerski Slovenci mnogo bolj asimilirani, bi torej kazalo upoštevati najnižjo spodnjo mejo. Po zadnjem ljudskem štetju, je slovenščino kot obče-valni jezik v Radgonskem trikotniku navedlo šest odstotkov prebivalstva. Dodajmo še, da je od ustanovitve Društva nekega junijskega večera leta 1988 v Gradcu, ustanovitelj je bil filozof in teolog dr. Wolfgang Gombocz, med ustanovitelji pa najdemo številne njegove profesorske kolege z graške Univerze Karla Franca in tudi študente, število štajerskih Slovencev vseskozi naraščalo. Leta 1991 jih je bilo 1700, deset let kasneje, leta 2001 pa čez 2200. Društvo je sicer v tem obdobju šlo skozi številne preizkušnje. Leta 1993 je društvo spri čo pi sem ske bom be, po sla ne na do ma či na slov ta krat ne pred sed ni ce Andree Zemljič, skoraj razpadlo, saj sprva nihče ni želel prevzeti odgovornih funkcij. Zaradi prisebnosti njene mame, ki je sumljivo pošiljko odnesla na policijo, bomba ni eksplodirala. Bom baš je si cer bil psi hič ni bol nik Franz Fuchs, i n ko so ga konec leta 1997 prijeli, je menda načrtoval, da bi z dvema bombama v cvetličnih lončkih uničil otvoritev Pavlove hiše leta 1998. Je pa to tudi eden od indikatorjev, kakšno trnovo pot so člani društva in tisti, ki se štejejo za pripadnike slovenske manjšine, morali prehoditi zavoljo splošnega odklanjanja in nerazumevanja v domači okolici, pa tudi na deželni in zvezni ravni. Društvo je nato z muko leta 1995 dose glo, da je mo go če v ob či nah ob me -ji s Slovenijo otroke v šolah vpisati k fakultativnemu pouku slovenščine. Danes, ponosno pove Weitlanerjeva, se j ih slovensko uči že 340 in to v ljudskih in glavnih šolah od Ivnika/Ei-biswalda do Cmureka/Murecka in Radgone, in še na treh višjih poklicnih šolah. Od leta 2003 imajo štajerski Slovenci tudi polnega člana manjšinskega sosveta na Dunaju, v tem času pa so po leg ne šte tih kul tur nih in drugih prireditev v Pavlovi hiši, ki premore tudi svoj lastni mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodje Bruna Petrischka, izdali tudi 13 znanstvenih in pet leposlovnih knjižnih izdaj ter o manj ši ni pos ne li do ku men -tarec. Boris Jaušovec ženeva - Predstavitev Združeni narodi naj priznajo jezikovne pravice Lahko bi se zgodilo, da bi postalo leto 2008, ki so ga Združeni narodi raz gla si li za med na rod no le to je zi - kov, tudi priložnost, da si se začel odbor Združenih narodov za človekove pravice ukvarjati tudi z jezikovnimi pravicami. Zveza manjšinskij jezikovnih skupnosti EBLUL je namreč skupaj s katalonskimi in nekaterimi drugimi mednarodnimi organizacijami v sredo, 18. junija predstavila svoje predloge na sedežu Združenih narodov v Ženevi. Pobudnik je predstavitve je Evropski urad za manj rabljene jezike EBLUL, poleg njega pa so prišli v Ženevo predstavniki drugih organizacij. Te so CIEMEN (Mednarodni center Escarre za etnične manjšine in naci-je, med na rod ni PEN klub in Lin gu a -mon, hiše jezikov iz Barcelone; pobudo pa sta podprli armensko in bolivij-sko ve le pos la niš tvo pri Zdru že nih narodih. Do predstavitve je v sredo prišlo ob robu zasedanje odbora ZN za človekove pravice z namenom, da HPavelhaus Pavlova hiša se veleposlaniki pri ZN prepričajo, da bi bilo potrebno, da se začnejo Združeni narodi ukvarjati tudi z jezikovnimi pravicami. Seveda je tokrat šlo samo za predstavitev; do razprave in morda odobritve na bi prišlo na septembrskem zasedanju odbora. Vse od leta 1996, ko je v Barceloni 61 nevladnih organizacij, 41 mednarodnih PEN centrov in 40 strokovnjakov z vsega sveta podpisalo Splošno deklaracijo o jezikovnih pravicah, se s tem vprašanjem ukvarja nekaj sto organizacij in javnih institucij po vsem svetu. Organizacije, ki so ves ta čas skrbele za promocijo deklaracije, so si sedaj zadale višji cilj ter si prizadevajo, da bi prepričale Združene narode, da priznajo jezikovne pravice kot življenjski del človekovih pravic. V sredo je na predstavitvi predstavnik mednarodnega PEN Josep Terricabas razmišljal o posebni vlogi jezikovnih pravic znotraj širše kategorije kulturnih pravic in o potrebi, da se tem pravicam zagotovi posebna raven zaščite. Predstavnik organizacije linbguamon Antoni Mir je podal pregled stanja jezikov v 21. stoletju, Predsednica EBLUL-a Neasa Ni Chin-neide je govorila o evropski politiki za promocijo jezikovne različnosti, na kon cu pa je pred sed nik CI E MEN Au re li Ar ge mi spre go vo ril o na pred -ku jezikovnih pravic od leta 1996, ko je bi la li sti na pod pi sa na ter na to ob -raz lo žil os nu tek do ku men ta, ki so ga predstavniki manjšin predložili Zdru-že nim na ro dom Davyth Hicks Eden od dveh dvojezičnih kažipotov do Pavlove hiše pri avstrijski Radgoni foto marko vanovšek / PRIREDITVE Nedelja, 22. junija 2008 25 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Teatri a teatro V torek, 24. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču bo predstava »Alcesti« v priredbi gledališč La Contrada in Teatro Stabile di Trieste. V soboto, 28. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / gledališka predstava »La passione delle Troiane«. Igra gledališki ansambel Cantieri Teatrali Koreja. V torek, 1. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Eugene O'Neil: »Il lutto si addice ad Elettra« v režiji Marca Plinia in v izvedbi šole dramske umetnosti Paolo Grassi. DOLINA Na Kaluži V petek, 27. junija, ob 21.00 / Marco Tassara: »Amour, amore Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel, priredil in režira Sergej Verč, jezikovna obdelava in pomočnica režiserja Mi-nu Kjuder. Nastopa Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. _SLOVENIJA_ KANAL Na Kontradi Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Ko-bala. V sredo, 25., v četrtek, 26., v soboto, 28., in v ponedeljek, 30. junija, ob 21.00 ter v sredo, 2., v četrtek, 3. in v petek, 4. julija ob 21.00. DREŽNICA PRI KOBARIDU Prireditveni šotor V sredo, 25. junija, ob 21.00 / Marco Tas-sara: »Amour, amore Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Prevedel, priredil in režira Sergej Verč. Nastopa Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. gorica - Odprli so jo v sredo v galeriji Ars na Travniku, na ogled pa bo do 15. julija Razstava o tolminski operni pevki Gabrijeli Mrak Nastopala je v vseh pomembnejših opernih gledališčih v stari Avstriji Slavica Mlakar na odprtju razstave bumbaca »Predolgo je živela samo v spominu sorodnikov in redkih posameznikov. Zasluži pa si, da jo spozna tudi širša goriška javnost.« To je o tolminski operni pevki Gabrijeli Mrak povedala Slavica Mlakar, ravnateljica Glasbene šole v Tolminu in obenem avtorica razstave, ki so jo v sredo odprli v galeriji Ars na goriškem Travniku in je posvečena spominu pevke. Gre za bogat dokumentaren prikaz njenega z odrskim bliščem prežetega življenja. Na razstavnih panojih je ob biografskem besedilu zbranega še veliko fotografskega in drugega gradiva. Posebej izstopajo reklamni lepaki z datumi opernih predstav, izrezki objavljenih kritik v tedanjem časopisju in pisma, naslovljena na kneza Maximiliana iz rodu Thurn und Taxis, s katerem si je Mrakova dopisovala. Sicer so se krajani v Tolminu svoji operni pevki že oddolžili leta 1999, ko je v sodelovanju s tolminsko knjižnico Cirila Kosmača izšla monografija, tri leta kasneje pa so postavili še spominsko ploščo na pročelje njene rojstne hiše. Dobrodošlico številnim prisotnim, med katerimi je bil tudi Jože Šušmelj, generalni konzul v Trstu, ki se je sam zavzemal, da je potujoča razstava Gabrijele Mrak iz Trsta prispela tudi v Gorico, je v ime nu druš tva Ars izrekel Jurij Paljk. Poseb no zahvalo je izrekel ravno odhajajočemu generalnemu konzulu Šušmelju, in sicer za vse, kar je naredil v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji. Gabrijela Mrak se je rodila leta 1852 v Tolminu. Z družino se je kmalu preselila v avstrijsko štajersko prestolnico Gradec kjer se je pričela njena umetniška in glasbeno-izobraževalna pot. Svoj glas je izoblikovala v blagoglasen liričen sopran. Z opernimi arijami velikih evropskih skladateljev kot so Rossini, Mozart, Beethoven in Wagner je nastopila na odrih prestižnih gledališč na Dunaju, Innsbrucku in Salzburgu. Trikrat je pela tudi v Gorici. Goriški večer ob odprtju razstave, ki bo v galeriji Ars na ogled do 15. julija po urniku odprtja Katoliške knjigarne, je ponudil tudi priložnost za srečanje s kakovostno glasbo. Najprej se je predstavil trio Glasbene šole iz Tolmina, ki so ga sestavljali Špela Črnilogar (flavta), Frida Golja (flavta) in Aleksander Sluga (violončelo). Zaigrali so dva instrumentalna stavka iz kompozicij avstrijskega skladatelja Josepha Haydna. Lep kulturni večer je sklenil Martin Srebrnič iz Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki je ob klavirski spremljavi Ne ve Klanjšček ubrano zapel samospev rojaka Marija Kogoja z naslovom Rasla je roža. (VaS) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi ■ 39. Mednarodni festival operete Carlo Lombardo: »Cin-ci-là« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabetta Maschio, koreografija: Sandhya Na-graja. V gledališču Verdi v petek, 27., in v soboto, 28. junija, ob 20.30, v torek, 15., in v sredo, 16. julija, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. julija, ob 17.30. Carlo Lombardo: »Scugnizza« / glasba: Mario Costa, režija: Davide Livermo-re, dirigent: Julian Kovatchev, koreografija: Laurence Fanon, dirigent zbora: Lorenzo Fratini. V dvorani Raffael-lo de Banfield - Tripcovich v nedeljo, 29. junija, ob 17.30, ter v torek, 1., v sredo, 2., v četrtek, 3., v torek, 8. in v soboto, 12. julija, ob 20.30. ■ Teatri a teatro V četrtek, 3. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Comagnie Heddy Maalem: »Le sacre du Printemps«, koreografija: Heddy Maalem; glasba: Igor Stranivnskij. V gozdiču pri Ferdinandeu ■ Triskell Festival Danes, 22. junija, ob 21.15 Cécile Corbel (Bretanija). Jutri, 23. junija, ob 20.15 Blusker Duo (Trst-Pula), ob 21.30 Gwen (Trst). V torek, 24. junija, ob 20.15 Wooden Lega (Trst), ob 21.30 Beer Belly (Slovenija) in nastop Šole irskega plesa iz Ljubljane. V sredo, 25. junija, ob 20.15 La Corte di Lunas (F-JK), ob 21.30 Spinning Wheel (Avstrija). GORICA KONCERT NA (nekdanji) MEJI 2008 Jutri, 23. junija ob 20.30 / koncert / Skupni trg Gorica - Nova Gorica / nastopata skupini Nomadi in Avtomobili. VIDEM ■ Udin&Jazz Jutri, 23. junija, ob 21.00 / Cervigna-no del Friuli - Trg Indipendenza / Gra-melot Ensemble in Gianluigi Trovesi. V torek, 24. junija, ob 21.00 / Tricesimo - Trg Ellero / Kenny Werner Quartet. V sredo, 25. junija, ob 18.00 / Videm -na dvorišču palače Morpurgo / srečanje z Vitalianom Trevisanom. V sredo, 25. junija, ob 19.30 / Videm -Trg Matteotti / Enzo Favatta Tentetto in Tenores di Bitti. V sredo, 25. junija / Videm - gledališče San Giorgio / ob 21.30 Living Theatre in ob 22.00 Pharoah Sanders Quartet. V četrtek, 26. junija, ob 19.30 / Videm - Trg Matteotti / Silvia Schiavoni in Phantabrass, dirigent Giancarlo Schiaffini (posvečeno Gergeu in Iri Gershwin). V četrtek, 26. junija / Videm - gledališče San Giorgio / ob 21.30 Living Theatre in ob 22.00 John De Leo in Gianluca Petrella. _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert Obalnega komornega orkestra s solisti. Dirigent: Aleksandar Spasic. PORTOROŽ Avditorij V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert: Murat & Jose, Janez Bončina Benč & Rock legende. V soboto, 5. julija, ob 21.00 / koncert: Eroica s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. SEŽANA Kosovelov dom ŠTANJEL Grad V nedeljo, 29. junija, ob 20.00 / večer dalmatinske glasbe v organizaciji Vipavskih tamburašev. KOSTANJEVICA Frančiškanski samostan V torek, 24. junija, ob 20. uri / koncert komornih skladb Saše Šantla. Nastopajo študenti Akademije za glasbo v Ljubljani. TOLMIN ■ Soč'n fest (jazz) V sredo, 25. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Pihalnega orkestra Tolmin in Pihalnega orkestra Koper. V četrtek, 26. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Jazz Punt Big Band in Big Band Jump (Ita). V petek, 27. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop VS Bit, Josipe Lisac (Hr) in skupine Eclipse. AJDOVŠČINA Športni rekreacijski center Police ■ Njoki Summer Festival V petek, 27. junija, bodo nastopili Mar-ky Ramone & Tequila Baby (ZDA), Elemental (Hr), Mr. T-Bone & Young Lions (Ita), Sell Out (Slo) in In-sane (Slo). V soboto, 28. junija, bodo nastopili The Bellarays (ZDA), Murat & Jose Band (Slo), Fandangle (VB), Klemen Klemen (Slo), Minotaver (Slo) in Golliwog (Slo). LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 24. junija, ob 20.00 / Linhartova dvorana / koncert: Cynthia Hopkins in Accinosco (New York, ZDA). Križanke Danes, 22. junija, ob 20.00 / nastopa Rade Šerbedžija. Jutri, 23. junija, ob 20.30 / nastopa hrvaška retro-pop skupina Jinx. V torek, 24. junija, ob 21.00 / Egipt v Ljubljani - folklorni nastop skupine Al-Arish iz Sinaja. Hala Tivoli V torek, 2. julija, ob 20.00 / koncert skupine Status Quo. OTOČEC (NOVO MESTO) ■ Rock Otočec 2008 Od petka, 27. do nedelje, 29. junija / vsak dan koncerti več skupin od 18. ure dalje. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BOLJUNEC V Občinskem gledališču Franceta Prešerna bo do jutri, 23. junija, na ogled razstava domačih slikarjev »Utrinki« v organizaciji SKD F. Prešeren. Urnik: danes od 18. do 21. ure, jutri od 10. do 12. in od 18. do 21. ure in v ponedeljek od 19. do 21. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Še danes, 22. junija, je na ogled fotografska razstava Egona Krausa »...vsak dan je prinesel nekaj novega«. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. ZGONIK Vinoteka v Zgoniku: do 30. junija od 18.00 do 21.00 sta na ogled fotografska razstava »Schengenska meja - Zgodovinski december 2007« Borisa Prinčiča in Bogdana Macarola ter razstava kamnitih izdelkov Sandija Šuca. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30. junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un secessio-nista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bodo 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih / do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Korošak. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agenci- je Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna galerija Nova Gorica vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja. Razstava bo na ogled do 30. junija. V paviljonu poslovnega centra HIT, Del-pinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. V Gradu Tivoli (Pod turnom 3) na ogled je razstava Sodobna slovenska arhitektura. Razstava, katero je pripravil Mednarodni grafični likovni center v sodelovanju z galerijo Dessa, bo na ogled še danes, 22. junija, z urnikom: od 11. do 18. ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah od 13.00 do 17.00. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 11. julija na ogled razstava slik Rudija Skočirja. Info: 0039-5-3689177. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (21. 6. 2008) Vodoravno: stek, Avar, K. O., Tati, kolobar, Aron, Ali Baba, Ranieri, Odin, on, N. T., titan, sto, eter, lek, Todorov, potep, Arno, Gan, pokop, Roma, sel, Ileana, Lokomotiv, Oll, teslo, mojstrovina, Best, Terminator, tla, raketa, Balt, nabor, Iro, Atamant, Marlene, objem, T. I., erar, Ajax, J. R., blato; na sliki: Poljane. 1 0 Nedelja, 22. junija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it EUR02008 AusUia-Swilzerland četrtfinale - Rusija po podaljških strla odpor Nizozemske Nizozemci brez moči proti vrhunskim Rusom Hiddinkovo moštvo bi si zaslužilo zmago že po 90 minutah - Neustavljiva Aršavin in Pavljučenko i Guus Hiddink je odlično pri- pravil svoje moštvo na to evropsko prvenstvo, nekateri igralci pa so tako polni energije, da bi lahko postali sponzorji za znano znamko baterij... i Marsikoga je presenetilo, da je letos zmagal pokal Uefa Zenit iz Sankt Peterburga. Enostavno je rusko moštvo lahko računalo na odličnega Andreia Aršavina. Mathijsen je pozabil na Pa-vljučenka pri golu Rusov, bil pa je le eden izmed členov včeraj dokaj skromne nizozemske obrambe, ki je dopustila hitrejšim Rusom cel kup priložnosti. Napadalec Roman Pavljučenko je komaj brcnil žogo proti Van der Sarovim vratom za vodstvo Rusov. Zanj je bil to tretji gol na tem evropskem prvenstvu ansa Celoten Nizozemski napad v prvem delu srečanja ni prepričal, še najbolj je razočaral Kuyt. Ni slučaj, da ga je Van Basten zamenjal že po 45 minutah. ugledna žrtev Že pravo prekletstvo prvouvrščenih Pravo prekletstvo: prvo uvrščene ekipe skupin A, B in C so v četrtfinalu izpadle. Portugalski in Hrvaški se je namreč pridružila Nizozemska, ki je v prvem delu prvenstva zmagala na vseh treh tekmah. Bo nocoj še zadnja žrtev Španija? Sicer bi bila prava škoda, ko bi Rusi že odšli domov. »Zbornaja komanda« je fizično izredno dobro pripravljena. Tudi v podaljških so tekali kot gazele, medtem ko si bili Nizozemci povsem brez moči. Selektor Guus Hiddink je rojaku Van Bastnu dal pravo lekcijo. Nizozemska - Rusija 1:3 p.p. (1:1) (0:0) STRELCI: Pavljučenko v 56., Van Ni-stelrooy v 86., Torbinskij v 113., Aršavin v 117. NIZOZEMSKA: Van der Sar, Bou-lahrouz (54. Heitinga), Ooijer, Mathijsen, Van Bronckhorst, De Jong, Engelaar (62. Afellay), Kuyt (46. Van Persie), Van der Va-art, Sneijder, Van Nistelrooy. Trener: Van Basten. RUSIJA: Akinfejev, Anjukov, Ignjaševič, Kolodin, Žirkov, Semak, Žirja-nov, Semšov (69. Biljaletdinov), Aršavin, Sa- Dosedanji strelci 4 goli - Villa (Španija) 3 goli - Hakan Yakin (Švica), Podolski (Nemčija), Pavljučenko (Rusija) 2 gola - Ballack (Nemčija), Van Nistelrooy, Sneijder in Van Persie (Nizozemska), Ibrahimovič (Švedska), Turan in Nihat (Turčija), Aršavin (Rusija) enko (81. Torbinskij), Pavljučenko (114. Sičev). Trener: Hiddink. SODNIK: Michel (Slovaška); OPOMINI: Boulahrouz, Van Persie, Van der Va-art, Kolodin, Torbinskij; GLEDALCEV: 42.000. BASEL - V nekaterih kulturah je številka 3 srečna številka. Verjetno to ne velja ne za Hrvaško ne za Portugalsko, ki sta na tem prvenstvu igrali 3 tekme in 3-krat zmagali. In to ne bo veljalo niti za tretjo ekipo, ki je prvo fazo po skupinah zaključila s formulo 3x3. Tudi Nizozemska se namreč poslavlja od prvenstva in tako prvak gotovo ne bo postala ena od ekip, ki je v prvem delu zabeležila tri zmage (zadnjič je to uspelo Franciji leta 1984). V prvih minutah so bili veliko bolj aktivni Rusi. Hiddink je kot velik poznavalec nasprotnikove igre nekoliko spremenil pozicije nekaterih svojih igralcev. Zlasti je napadal Nizozemsko po desnem pasu, kjer je Semšov resno zaposlil Van Bronckhor- hrvaška - turčija - Odmevi Hrvaški »pater Pij« brez moči proti »cesarju« DUNAJ - Na srečo ni nihče označil tekme med Turčijo in Hrvaško za dvoboj med dvema religijama, čeprav je bilo materiala več kot dovolj tudi za analizo s takega zornega kota. Zlasti Hrvati so na tem evropskem prvenstvu računali na vsakovrstno pomoč. Nazadnje tudi na blagoslov Zlatka Sudaca, neke vrste hrvaškega patra Pija. A tudi blagoslovljena voda ni nič zalegla proti sreči in železni volji »turškega cesarja« Fa-tiha Terima. Tudi če se bo pot Turčije zaključila v polfinalu bo verjetno tretje mesto na letošnjem evropskem prvenstvu celo bolj nepozabno kot je bila ista uvrstitev na svetovnem prvenstvu pred šestimi leti. A Nemci se bodo morali pošteno bati ekipe, ki se nikoli ne preda. Turki so se na tem prvenstvu začeli pripravljati na čudeže že na drugi tekmi, ko so z Ardo Turanom dosegli odločilni gol za zmago nad Švico v 92. minuti. Dodaten napredek so naredili proti Češki, ko so bili že na pragu poraza (oziroma krepko čez). V petnajstih minutah pa Fatih Terim ansa jim je uspel pravi preobrat: od 0:2 do 3:2 z odločilnima goloma Nihata (drugi v 90. minuti). Kdor je mislil, da so Turki izkoristili vse razpoložljive božje darove, se je krepko zmotil. V petek so se Turki uspešno branili 119 minut, Klasnič jih je nato kaznoval: konec sanj? Kje pa! V121. minuti je Senturk odločil, da imajo Turki na razpolago še en čudež. Morda pa je pater Sudac takrat že ugasnil televizor, saj je bil prepričan, da je blagoslovljena voda učinkovala... skupina A skupina B IZIDI Švica - Češka 0:1, Portugalska - Turčija 2:0; Češka - Portugalska 1:3, Švica - Turčija 1:2, Švica - Portugalska 2:0, Turčija - Češka 3:2 KONČNA LESTVICA Portugalska 3 2 0 1 5:3 6 Turčija 3 2 0 1 5:5 6 Češka 3 1 0 2 4:6 3 Švica 3 1 0 2 3:3 3 Portugalska in Turčija v četrtfinalu IZIDI Avstrija - Hrvaška 0:1, Nemčija - Poljska 2:0, Hrvaška - Nemčija 2:1, Avstrija - Poljska 1:1, Poljska - Hrvaška 0:1, Avstrija - Nemčija 0:1 KONČNA LESTVICA Hrvaška 3 3 0 0 4:1 9 Nemčija 3 2 0 1 4:2 6 Avstrija 3 0 1 2 1:3 1 Poljska 3 0 1 2 1:4 1 Hrvaška in Nemčija v četrtfinalu skupina C skupina D IZIDI Romunija - Francija 0:0, Nizozemska - Italija 3:0, Italija - Romunija 1:1, Nizozemska -Francija 4:1; Nizozemska - Romunija 2:0, Francija - Italija 0:2 KONČNA LESTVICA Nizozemska 3 3 0 0 9:1 9 Italija 3 1 1 1 3:4 4 Romunija 3 0 2 1 1:3 2 Francija 3 0 1 2 1:6 1 Nizozemska in Italija v četrtfinalu IZIDI Španija - Rusija 4:1, Grčija - Švedska 0:2, Švedska - Španija 1:2, Grčija - Rusija 0:1, Grčija - Španija 1:2, Rusija - Švedska 2:0 KONČNA LESTVICA Španija 3 3 0 0 8:3 9 Rusija 3 2 0 1 4:4 6 Švedska 3 1 0 2 3:4 3 Grčija 3 0 0 3 1:5 0 Španija in Rusija v četrtfinalu Četrtfinale - 19. junija: Portugalska - Nemčija 2:3. 20. junija: Hrvaška - Turčija 2:4 po 11 -metrovkah. Včeraj: Nizozemska - Rusija 1:3 po podaljških. Danes, 22. junija (28): Španija - Italija. Polfinale - Sreda, 25. junija: ob 20.45 v Baslu: Nemčija - Turčija. Četrtek, 26. junija: ob 20.45 na Dunaju: Rusija - zmagovalec 28. Finale - Nedelja, 29. junija - 20.45 na Dunaju. sta. Ko pa so bili v fazi obrambe so Rusi z visokim presingom takoj onesposobili nasprotnikove vire igre. Že po šestih minutah je moral Van der Sar odbiti v kot prosti strel Žirkova, dve minuti kasneje pa je Pavljučenko z glavo netočno udaril po žogi in usnje poslal nad prečko. Nizozemci so bili v resnih težavah, saj jim ni uspelo na noben način zaposliti Akinfejeva. Ruski igralci so bili veliko bolj aktivni (a porabili so tudi precej več energij), Nizozemska je bila zelo previdna. Od Rusije so vsi pričakovali s taktičnega vidika previdno tekmo, medtem ko so Nizozemci s svojim pristopom kar presenetili. Ničesar niso želeli tvegati. In ni šlo le za začetni pristop, saj so cel prvi polčas imeli več od igre Rusi. Aršavin na levi je dokazal, da se bo o njem v bodoče še precej govorilo, Pavljučenko pa je zadrževal žoge in čakal na pomoč soigralcev. V 29. minuti bi sicer Nizozemci skoraj zadeli, a Van Nistelrooy je bil po prostem strelu Van der Vaarta za nekaj centimetrov »prekratek«. Napadalec Nizozemske pa je le enkrat zaposlil Akinfejeva. Obratno je bil Van der Sar precej pod udarom, res odlično pa je posegel, ko mu je uspelo preusmeriti v kot strel Aršavina po solo akciji istega igralca. Van Basten je med polčasoma premešal karte in v slačilnici je ostal Kuyt. Zamenjal ga je Van Persie, ki je že v prvi minuti poskušal presenetiti Akin-fejeva. A Rusi so bili polni energiji, medtem ko so Nizozemci kazali znake utrujenosti, kljub temu (ali morda prav zato?), da jih je večina počivala na zadnji tekmi. Gol Rusov v 56. torej ni presenetil. Aršavin je podal v globino do Semaka, ki je podal na sredo kazenskega prostora, kjer je Pa-vljučenko prehitel Mathijsena in dosegel tretji gol tega EP-ja. Van Basten je poskušal s tretjo menjavo že v 62. minuti, vendar priložnosti za gol je imela izključno Rusija s Saenkom, Aršavinmom in Pavljučenkom. Vse do 86. minute ko je Van Nistelrooy podaril podaljše Nizozemski, potem ko je z glavo preusmeril v gol prosti strel Sneij-derja. V prvem podaljšku si je Rusija priigrala dve izredni priložnosti: Pavljučenko je s silovitim strelom s kakih dvajsetih metrov zadel prečko, Torbinski ni izkoristil lepe podaje Aršavina in prepočasi streljal. V drugem podaljšku je bila premoč Rusije še bolj očitna. Rusi so tekli, Nizozemci hodili. To sta izkoristila najprej Torbinski in nato najboljši igralec tekme Aršavin. EP V NOGOMETU Nedelja, 22. junija 2008 27 na dunaju ob 20.45 - Drevi bo znan še zadnji polfinalist Italijanska tradicija ali španski mladostniški nagon HALO EP! Na velikih tekmovanjih Španija zadnjič premagala Italijo leta 1920 - Donadonijeve težave s postavo BADEN - Danes zvečer, približno ob 23. uri (seveda bo treba še nekaj časa počakati, če za določitev zmagovalca ne bo zadostovalo devetdeset minut igre), bo znano ime zadnjega polfinalista, ki se bo v zadnjem tednu prvenstva boril za osvojitev najboljšega na stari celini. Na Dunaju se bosta spopadli Španija in Italija s svojima nekoliko različnima pogledoma na nogomet. Sicer v zadnjih letih se je tudi italijanska mentaliteta nekoliko spremenila. Po prihodu Donadonija poskuša tudi Italija do določene mere nasprotniku vsiliti svojo igro, vendar ni izgubila tistih značilnosti, ki so zaznamovale vse italijanske zmage v zgodovini pomembnih tekmovanj. Ni slučaj, da je Italija edino zmago na tem EP-ju dosegla takrat, ko je nasprotniku preprečila doseči gol, to se pravi na tretji tekmi proti Franciji. Čvrsta obramba ostaja torej temelj italijanske igre, tudi zato, ker se Donado-ni zaveda, da Italija ne bi imela možnosti, če bi hotela premagati Španijo z njihovim orožjem. Španci imajo na sredini igrišča hitrejše in tehnično bolje podkovane igralce, ki pa so nekoliko manj izkušeni in bi lahko torej naleteli na črn dan. Kot smo videli je četrtfinale nekaj čisto različnega. Vse, kar si pokazal doslej, nič ne pomeni. Na takih tekmah treba biti izredno potrpežljivi, v devetdesetih minutah se ti lahko ponudi tudi ena sama priložnost in tisto moraš hladnokrvno izkoristiti. Doslej je bil Villa veliko bolj hladnokrven od Tonija, a kar je bilo, je bilo. Tudi včeraj so lahko mediji sledili le prvim petnajstim minutam treninga italijanske reprezentance, vendar trening za zaprtimi vrati tokrat ni imel kot namen preprečiti novinarjem, da bi ugotovili začetno postavo »azzurrov«. V primerjavi s prvimi tremi tekmami je tokrat precej jasno, katera bo začetna postava Italije. Vsekakor je zadnje čase sreča bolj naklonjena španskemu trenerju Aragone-su, ki bo imel precej manj težav s poškodbami in diskvalifikacijami kot Donadoni. Italijanskemu taboru je že pred prvenstvom zmanjkal kapetan in steber obrambe Cannavaro, nato se je med tednom poškodoval Barzagli, zaradi dveh opominov pa nista na razpolago niti Gattuso in Pir-lo. Donadoni torej nima veliko izbir na razpolago. Najbrž se bo odločil za potrditev postavitve, ki je bila že učinkovita proti Franciji. Prred Buffonom bodo torej stali štirje branilci (Zambrotta in Gros- NOGOMET I m, JERNEJ KAPUN Od malega navijam za Rusijo Bivši igralec Primorja Jernej Kapun je letos nastopal v 3. amaterski ligi z ekipo Aurisina: »Prvenstvo se ni izteklo najbolje. Na koncu smo bili na sredini lestvice,« je ocenil minulo sezono, sedaj pa je Jernej že zaseden z nastopanjem na različnih medvaških turnirjih. Nazadnje je igral v Zgoniku z ekipo »Devinščina«, sedaj pa bo nastopal na Padričah: »Ekipo bodo sestavljali prija-telji-nogometaši. Ne vem pa še, kako se bo imenovala naša ekipa,« je še zaključil. Slediš evropskemu prvenstvu? Doslej sem si ogledal vse tekme. Letošnje prvenstvo je kar zanimivo. Ruski nogometaši so me prijetno presenetili. Za koga navijaš? Za Ruse. Že od otroških let sem navezan na rusko reprezentanco. Kaj pa Italija? Navijam tudi za Italijo. Po zmagi na SP pa nimajo več prave motivacije in če bodo danes zmagali, bo to samo sreča. Koga bi rad videl v finalu? Turčijo in Rusijo. Upam, da bo zmagala Rusija. Maura Germana Camoranesija verjetno danes ne bo v začetni postavi. Italijanski selektor Donadoni naj bi zaupal mlajšemu in bolj svežemu Albertu Aquilaniju ansa so na pasovih ter Panucci in Chiellini na sredini), pred njimi trojica veznih igralcev (Aquilani, De Rossi in Ambrosini) ter Perrotta kot polšpica pred dvojico napadalcev Toni - Cassano. Edini Donadoni-jev dvom je ali zaupati mlajšemu Aqui-laniju, ki je v boljši formi kot Camorane-si, ali zaupati Juventusovemu veznemu igralcu, ki ima več izkušenj na taki ravni. Po vsem, kar se je videlo v teh dneh je v prednosti Aquilani. Španci načrtujejo podvig 88 let po zadnjem uspehu proti Italiji na kakem velikem tekmovanju (in takrat je šlo za olimpijske igre!). Polovico manj časa pa je minilo od zadnjega (in edinega) uspeha Španije na evropskem prvenstvu. Takrat je bil simbol španske reprezentance Luisito Su-arez, »rdeče furije« pa so izkoristile prednost domačega igrišča, saj je bil finale, na katerem so premagali Sovjetsko zvezo, v Madridu. Španci so tokrat prepričani v svojo ODBOJKA ANDREJ PERTOT Štadioni so polni, vzdušje je enkratno Bivši slogaš in odbornik nabrežinske-ga društva Sokol Andrej Pertot je moral zaradi poškodbe kolenskih vezi že pred dvema letoma prenehati z aktivnim igranjem. Kljub temu pa ni zapustil odbojkarskega sveta, saj je letos opravil izpit za trenerja (pripravnika): »Tečaj sem opravil, da bi klubu lahko priskočil na pomoč, ko bo potreba. Službene obveznosti mi ne dovoljujejo, da bi sledil eni ekipi skoz celo sezono,« je pojasnil Andrej. Če bo poškodba kmalu mimo, bi »zelo rad spet redno treniral, ne vem pa, če bi tudi igral.« Kakšno oceno bi dal evropskemu prvenstvu? Mislim, da je prvenstvo uspešno. Prijatelj, ki si je bil na prizorišču, mi je povedal, da je tudi vzdušje enkratno. Štadioni so sicer manjši, ampak so vedno polni in vidljivost je zelo dobra. Kaj pa ekipe? Nekatere so se izkazale, kot npr. Nizozemska in Rusija. Francija in Italija pa sta me razočarali. »Azzurri« sedaj formo stopnjujejo. Najbrž se bodo uvrstili v polfinale. moč, saj so na tem prvenstvu premagali vse nasprotnike v skupini. Pokazali so do-padljivo igro in dva izjemna napadalca, Fernanada Torresa in Davida Villo. Slednji je vsaj začasno tudi najboljši strelec prvenstva s štirimi doseženimi goli. Ob tej dvojici pa lahko Aragones računa na celo vrsto mladih in kakovostnih igralcev. Izkušeni in temperamentni trener se je celo odpovedal vpoklicu Realovega napadalca Raula, kar se mu je vsaj doslej obrestovalo. A ko zmaguješ so kritike vedno milejše. Aragones nima nikakršnih težav s postavo, saj sta sanirala poškodbo tudi branilec Carles Puyol ter vezist David Silva. Imel bo torej na voljo vseh 23 igral cev. Da bo današnja tekma izredno izenačena pa pričajo tudi kotacije pobiralcev stav. Zmaga Španije oziroma Italije je namreč vredna enako, to se pravi 1:2,60, medtem ko je manj verjeten neodločen izid, ki je kotiran 1:3,20. KOŠARKA NIKO STOKELJ Hrvaško so vsi precenjevali Borov košarkar in novinar Niko Štokelj se je po uspešnem prvenstvu v državni C1 -ligi predal poletnim športnim dejavnostim: najprej je nastopal na medvaškem turnirju malega nogometa v Zgoniku, sedaj pa z mešano ekipo igra na prvenstvu »Lui&Lei«: »Gre za tradicionalni poletni košarkarksi turnir, na katerem igramo košarkarji in košarkarice. Pravila zahtevajo, da sta na igrišču vedno dve dekleti,« je predstavil turnir Niko, ki igra s soigralci Ivanom Kraljem, Štefanom Semecem in Danie-lom Crevatinom, bivšim jadranovcem Elvisom Klarico, poletovkami Matejo Piccini, Martino Gantar in Veroniko Danev, kontovelko Sandro Vitez in miljčanko Samantho Cergol: »V ponedeljek igramo ob 21.00 proti ekipi, v kateri nastopata Andrea Mura, Marko Hmeljak in Jessica Cergol,« je še napovedal. Hrvaška je na EP-ju izločena ... Glede na prikazano igro v kvalifikacijah, je bila proti Turčiji favoritka, ampak mislim da so jo vsi precenjevali. Turki so zelo borbeni in so me s prikazano igro tudi delno presenetili. Kaj pa Italija? Mislim, da se lahko uvrstijo v finale. Kot vedno «azzurri« niso dopadljivi, ampak prehodijo veliko poti. še kritike Donadoni: »Imamo čisto vest« BADEN - Italijanski selektor Roberto Donadoni je bil precej kritičen do medijev, ki so na včerajšnji tiskovni konferenci letošnje »azzurre« primerjali s Sacchijevo ekipo, ki se je na SP leta 1994 v ZDA uvrstila v drugi del šele po re-pasaži. »Imamo čisto vest. Italija si je uvrstitev v četrtfinale prislužila na tekmi proti Franciji. Gladko smo jih premagali in nihče nam ne more nič očitati,« je bil oster Donadoni. OSTALI BISERKA CESAR V Ugandi sem otroke učila plavanje »Štiri mesece sem prostovoljno učila plavanje v Ugandi,« je začela s pripovedovanjem Biserka Cesar, učiteljica plavanja pri PK Bor in bodoča diplo-miranka na pedagoški fakulteti v Kopru (smer razredni pouk), »Šlo je za enkratno izkušnjo, ki bi jo hitro ponovila. Učila sem otroke iz vrtca in osnovne šole,« je pojasnila Biserka, ki piše diplomo prav o izkušnji v afriški državi. Kje si učila? V jezeru, kjer so umetno dogradili manjši lesen bazen. Tu smo učili tudi do 60 otrok na dan. Skupno je bilo v osnovni šoli 700, v vrtcu pa 125 otrok. Kako pa si se pogovarjala? Otroci angleščine ne znajo dobro, tako da sem se jaz naučila lokalni jezik, ki mu pravijo Rukiga. Z otroki pa se vseekakor razumeš tudi če jezika ne obvladaš dobro. Kje pa si živela? Pri vaščanih v hišicah iz blata. Najbližje »mesto«, kot so ga tam imenovali, četudi je bilo veliko kot Trebče, je bilo oddaljeno 40 minut z avtomobilom. Še kar mirna noč na Dunaju Nekaj več kot deset lažje poškodovanih in nekaj priprtih vročekrvnežev je bil izkupiček dunajske noči po tekmi med Hrvaško in Turčijo v četrtfinalu evropskega prvenstva, ki so jo dobili Turki po dramatični končnici in boljšem izvajanju kazenskih strelov. Pred začetkom tekme in med njo ni bilo prijavljenih večjih kršitev javnega reda in miru, je poročala dunajska policija, ki navaja, da je do največjega incidenta prišlo v navijaški coni tik po tem, ko so Hrvati dosegli zadetek. Turški privrženci so napadli hrvaške, a zavoljo hitrega in uspešnega posredovanja varnostnikov se je situacija hitro umirila, ob tem, da so Hrvate nemudoma umaknili z omenjena področja. Poškodovani navijači so bili predvsem hrvaške nacionalnosti, a so jo odnesli le z nekaj krvavimi nosovi in jim je bila takoj nudena prva pomoč, je dejal predstavnik dunajske policije Walter Hladik. Slednji še dodaja, da je po tekmi policiji uspelo ločiti obe navijaški množici, s čimer so uspešno preprečili morebitne obračune. Hladik prav tako navaja, da policija beleži še nekaj manjših incidentov tekom noči in da je bilo nekaj oseb priprtih, a točnega števila ni navedel. Turki v polfinalu okrnjeni Turška nogometna reprezentanca bo v polfinalu evropskega prvenstva močno oslabljena. Zaradi poškodbe, ki jo je staknil na petkovi četrtfinalni tekmi proti Hrvaški, proti Nemcem v sredo ne bo mogel nastopiti kapetan Nihat Kahveci. Kahveci bo zaradi poškodbe dimelj moral počivati vsaj šest tednov. Za selektorja Fatiha Terima je poškodba Nihata zelo hud udarec, še posebej, ker bodo zaradi kartonov v polfinalu manjkali še Tuncay Sanli, Arda Turan in Emre Asik. Ob tem imajo nekaj težav z zdravjem še Servet, Emre Belozoglu, Emre Gungor, Turner in Ayhan. Zidane za Španijo? Tako kot je to že navada, bodo tudi na zadnji četrtfinalni tekmi med Španijo in Italijo prisotni številni ugledni gostje iz javnega, političnega in športnega področja. Španci so med VIP gosti, ki bodo najbolj goreče navijali za »furijo«, izpostavili kralja Juana Carlosa in njegovo ženo kraljico Sofio ter zanimivo, še enega Francoza, nekdanjega nogometnega zvezdnika. To je nihče drug kot Zinedine Zidane, ki po mnenju Špancev ne more navijati za nikogar drugega kot za Špance. Po incidentu na finalni tekmi zadnjega SP proti Italiji, ko je po opazkah Marca Materazzija povsem izgubil živce in bil ob tem tudi izključen, je za Špance samoumevno, da bo legendarni Zidane navijal za kogarkoli, ki bo igral proti »azzurrom«. Zdaj so to pač Španci. alpenJ&T® Ostali Današnja napoved Italija - Španija 1:2 Včerajšnja napoved M.Saidoč Nizozemska - Rusija 3:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 26 Nogomet Današnja napoved Italija - Španija 0:0 Včerajšnja napoved M. Cheber Nizozemska - Rusija 2:0 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 24 Košarka Današnja napoved Italija - Španija 1:1 Včerajšnja napoved S.Primožič Nizozemska - Rusija 2:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 23 Odbojka Današnja napoved Italija - Španija 2:2 Včerajšnja napoved S.Miot Nizozemska - Rusija 2:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 19 LEGENDA: Vsak pravilno napovedan izid (po 90 oz. 120 min.) velja tri točke, eno točko pa velja pravilna napoved zmagovalca oziroma neodločenega izida 28 Nedelja, 22. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / naša anketa - Kolesarski navdušenci v Nabrežini Turki nepričakovano naprej, »azzurri« pa so nepredvidljivi Vsi naši sogovorniki so napovedali, da bo evropski prvak Nemčija Prvi polfinalni par je že znan. V sredo se bosta v Baslu pomerili Nemčija in Turčija, nepričakovana zmagovalca četrtfinalnih tekem. Kdo bo v četrtek na Dunaju igral proti Rusiji na drugi polfinalni tekmi, pa bomo izvedeli šele danes. Bodo »azzurri« kos tudi španski iznajdljivosti? O nogometu smo se tokrat pogovorili s kolesarskimi navdušenci, ki smo jih srečali na kolesarski dirki v Nabrežini Junior bike off road 2008. Predsedniku SK Devin (organizatorju dirke), trenerju, odbornici in dvema staršema mladih kolesarjev smo postavili tri vprašanja: 1. Kaj menite o prvem pol-finalnem paru: Nemčiji in Turčiji? 2. Kakšen bo razplet tekme Italija - Španija? 3. Kdo se bo uvrstil v finale? Dario Štolfa, predsednik SK Devin 1. Nogometa ne gledam rad. V petek sem ssledil delno tekmi med Hrvaško in Turčijo, a je bila zelo zaspana in si je zato nisem ogledal do konca. Na zastavljeno vprašanje torej ne bi znal odgovoriti. 2. Italija je nepredvidljiva: lahko zmaga ali izgubi. Mislim, da bo 3:1 za Špance. 3. V finale se bosta uvrstili Nemčija in Španija. Evropski naslov pa bodo osvojili Nemci. Ivan Sossi, trener mladih kolesarjev SK Devin 1. Uvrstitev Nemčije v polfinale smo lahko pričakovali. Da bo Turčija premagala Hrvate, pa me je presenetilo. 2. Upam, da bo zmago slavila Španija. Nisem navijač Italije predvsem zaradi gnilega okolja, ki se vije okoli reprezentance. Končni rezultat današnje tekme bo 2:0 za Špance. 3. Mislim, da se bosta v finale uvrstili Nizozemska - Nemčija. Prvaki pa bodo Nizozemci. Nadja Kralj, odbornica SK Devin 1. Na četrtfinalni tekmi med Hrvaško in Turčijo sem navijala za Hrvate, ki pa so na koncu pogoreli, kar se mi zdi nepojmljivo ... Ne glede na potek tekme, menim, da mora profesionalec zdržat do konca. Koncentracija Hrvatov pa je po golu popolnoma upadla. Turki so nasprotno dokazali, da so vzdržljivi in dobri. Žal mi je tudi za Portugalce, ki so s porazom proti Nemčiji izločeni iz boja za naslov. 2. Ne bi vedela. »Azzurri« so nepredvidljivi. Začetni nastopi so bili slabi, proti Franciji pa so si opomogli. Dodala pa bi še nekaj: nerazumljivo je, da je RAI predvajala nogomet na obeh mrežah. Najbrž so letos vsi računali, da bodo »azzurri« presenetili. Pohvala pa Erika Hrovatin gre organizatorjem, ki lepo skrbijo za red. 3. Nizozemska in Nemčija. Prvaki pa bodo Nemci, ki igrajo blizu do- Erika Hrovatin, mama mladih kolesarjev Mateja in Petre 1. Presenečena sem bila. Mislila sem, da se bosta v polfinale uvrstili Portugalska in Hrvaška. 2. Zmagala bo Italija z 2:1. 3. V finalu se bosta srečali Italija in Nemčija, ki bo zmagala. Andrej Udovič, oče mladih kolesarjev Mateja in Petre IVAN SOSSI Dario Štolfa kroma Nadja Kralj Andrej Udovič HALO EP! 1. Mislil sem, da bo eden izmed polfinalistov Portugalska, saj je v pred-tekmovanju pokazala veliko več. V ključnih trenutkih pa so Nemci potrdili, da so solidna ekipa. Tudi Turčija, drugi polfinalist, me je presenetila. Upal sem, da se bo v naslednji krog uvrstila Hrvaška, a v petek so Turki še enkrat dokazali, da nikoli ne popustijo. 2. Italija bo zmagala po 11-me-trovkah. K temu bo pripomogla delno sreča, delno pa odličen Buffon. 3. Rusija, ki me je letos posebno presenetila, in Nemčija, ki pa bo končna zmagovalka. Napad turških hekerjev V času prvega polčasa četrtfinalne tekme med Hrvaško in Turčijo na Dunaju so turški hekerji »napadli« spletno stran hrvaškega zunanjega ministrstva in zamenjali vsebino naslovne strani ter nanjo postavili turško zastavo. Tehniki zunanjega ministrstva so začasno ugasnili server, da bi lahko stran postavili v prvotno obliko in spet zagotovili njeno varnost. Polfinalisti vodili le enajst minut Uvrstitev v polfinale je na evropskih prvenstvih največji uspeh Turkov, ki se do zdaj še niso prebili skozi tekmovanje po skupinah. A ob tem so Turki postavili rekord, ki ga bržkone ne bo nihče izboljšal. Kot udeleženci polfinala so do zdaj odigrali štiri tekme, eno izgubili in v treh zmagali, a skupaj zbrali, verjeli ali ne, samo devet minut, ki so jih preživeli v vodstvu. Proti Portugalski so namreč gladko izgubili, tekme s Švico, Češko in še zadnjo proti Hrvaški pa so po zaostanku vselej v zadnjih minutah obrnili v svojo korist. Polfinale proti rasizmu Evropska nogometna zveza (UEFA) bo polfinalni tekmi Eura 2008 izkoristila tudi za promocijo boja proti rasizmu. Tekmi v Baslu in na Dunaju bosta v svet ponesli geslo »Združeni proti rasizmu«. Ka-petani vseh štirih reprezentanc, ki so si oziroma si bodo na EP zagotovile nastop v polfinalu, bodo pred tekmo prebrali posebno sporočilo za miren soobstoj različnih kultur, ob tem pa bodo nogometaši na rokavih nosili tudi trake s sloganom te akcije. Prav tako bodo v akcijo, ki jo je UEFA podprla s pol milijona švicarskih frankov, vključeni tudi gledalci na stadionih. Kvalifikacije EP: poraz Slovenk Slovenska ženska nogometna reprezentanca je v sedmem nastopu v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki ga bo leta 2009 gostila Finska, v Reykjaviku visoko izgubila proti Islandiji z 0:5 (0:2). V skupini 3 vodi Francija pred Islandijo in Slovenijo, na zadnjih mestih pa sta Srbija in Grčija. Na EP se neposredno uvrstijo zmagovalke skupin - teh je šest - ter gostiteljica Finska. odbojka - Svetovna liga Korejci namučili »azzurre« Italijanska reprezentanca je osvojila drugo zmago in je v skupini B na drugem mestu - Danes spet proti Južni Koreji nemirni tibet Olimpijska bakla v izredno strogo zavarovani Lhasi Južna Koreja - Italija 2:3 (25:23, 21:25, 25:22, 17:25, 15:11) ITALIJA: Gavotto 16, Manià (L), Meoni 1, Paparoni 13, Martino 21, Pe-razzolo, Birarelli 9, Sala 14, n.v.: Della Lun-ga, Tencati, Casoli, Travica. TRENER: Anastasi. USLAN - Italijanska reprezentanca, v kateri nastopa tudi naš libero Loris Manià, je v Južni Koreji osvojila drugo zmago prvega dela svetovne lige. Včeraj so »azzurri« premagali Korejce po več kot dveurni tekmi. Uvodni niz je bil vse do končnice v rokah Anastasijevih varovancev, nato pa so Korejci z razpoloženim Sung-Min Moonom (dosegel je kar 29 točk) osvojili 25. točko. V drugem nizu so Manià in ostali izkoristili številne napake domačih odbojkarjev, prevzeli vajeti igre in z uspešnimi bloki (skupno kar 12 nevtrali-ziranih napadov) izenačili v nizih. Ekipi sta si v ostalih dveh nizih izmenično izmenjali vlogi: v tretjem so bili boljši Korejci, v četrtem pa so »azzurri« z Gavottom in Pa-paronijem izsilili peti odločilni niz. Po izenačenem začetku je v petem nizu z boljšo predstavo prevladala italijanska izbrana vrsta, ki ima v skupini B svetovne lige 5 točk, boljša je le Rusija, ki je včeraj premagala Kubo s 3:1 in vodi s štestimi točkami. Tretja je kuba, zadnja pa Južna Koreja. Včeraj so bili najboljši Matteo Martino, ki je bil v napadu 64-odstotem, Mauro Gavotto 57-odstoten in Andrea Sala (4 uspešni bloki). Danes bodo »azzurri« igrali spet z Južno Korejo (po Rai Sport più jutri ob 12.30). GRAND PRIX - Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca je v Alassiu osvojila še drugo zmago. Včeraj so »az-zurre« premagale s 3:1 Poljsko. Najboljša napadalka je bila mlada Serena Ortolani, ki je dosegla 17 točk. nogomet na mivki - Danes v Lignanu Leghissova Italija v finalu proti Švici LIGNANO - Italijanska izbrana vrsta nogometa na mivki se je že uvrstila v finalni del evropskega pokala Euroleague, ki bo od 22. do 24. avgusta v kraju Villareal na Portugalskem. V drugem krogu kvalifikacij na igrišču Agos Beach Stadium v Lignanu so »azzurri«, s katerimi uspešno igra tudi slovenski nogometaš Michele Leghissa (na sliki iz včerajšnjega srečanja, desno) iz Medje vasi, premagali Poljsko. Končni rezultat je bil 7:3. Varovan- ci selektorja Giancarla Magrinija bodo v današnjem etapnem finalu igrali proti Švici, ki se je prav tako uvrstila v finalni del evropskega pokala. Današnja tekma bo v Lignanu ob 18. uri. Današnji spored: 14.15 Avstrija - Andora, 15.30 Češka - Španija, 16.45 Grčija - Poljska, 18.00 Italija - Švica. Ostali včerajšnji izidi:Švica -Španija 4:2, Avstrija - Grčija 3:8, Češka - Andora 5:4 LHASA - Olimpijski ogenj je včeraj ob ostrih varnostnih ukrepih prispel v prestolnico Tibeta Lhaso, kjer je 14. marca po več dneh mirnih protestov ob 57. obletnici kitajske nadvlade izbruhnilo nasilje, ki se je nato razširilo tudi na druga območja Kitajske, kjer živijo Tibetanci.Posebej izbrani gledalci so ob vzklikanju dobrih želja za poletne olimpijske igre v Pekingu spodbujali tekače z olimpijsko baklo v rokah, katere pot po tibetanski prestolnici se je končala pred palačo Potala, nekdanjim domovanjem tibetanskega duhovnega voditelja dalajlame. Tam seje olimpijski ogenj z bakle združil z ognjem, ki so ga alpinisti prinesli na najvišji vrh sveta. Celotno območje je bilo zaprto za vse, ki niso imeli posebne akreditacije, paravo-jaške enote kitajske policije pa so budno opazovale dogajanje. Veliko domačinov je bilo prisiljenih ostati doma, trgovine ob poti olimpijskega ognja pa so bile zaprte. Slovesnost bi morala trajati tri ure, a je bila brez obrazložitve skrajšana na dve uri. Človekoljubne organizacije so natančno zrežirano slovesnost ob prihodu olimpijskega ognja v Lhaso obsodile kot provokacijo, aktivisti za osvoboditev Tibeta pa so poudarili, da bi morali prihod ognja v tibetansko prestolnico zaradi marčev-skih nemirov odpovedati. Še pred tem so kitajske oblasti izpustile 1157 ljudi, ki so bili vpleteni v nemire, da bi tako zmanjšale napetosti pred prihodom olimpijskega ognja v Lhaso. Izpuščeni posamezniki so bili zaprti zaradi manjših prekrškov, povezanih z marčevskimi nemiri. jadranje Jaro Furlani 2. na »Giru« v Sesljanu TRST - Posadka jadrnice Cas-telsampietro Terme Gammadue je zmagala na prvi etapi 20. jadralne krožne regate po Italiji, ki je včeraj štar-tala v Sesljanskem zalivu. Na 2. mesto se je uvrstila domača posadka Bai-a di Sistiana, ki jo je včeraj vodil krmar Sirenin jadralec Jaro Furlani. Danes bodo v Sesljanskem zalivu opravili še eno regato. FORMULA 1 - Finec Raikko-nen bo današnjo dirko formule 1 za VN Francije (ob 14.00 po Rail) začel s 1. mesta. Svetovnemu prvaku bo družbo v prvi vrsti delal njegov moštveni kolega, Brazilec Massa. S 3. mesta bo dirko začel Španec Alonso (Renault). Tretji čas je v kvalifikacijah sicer dosegel Britanec Hamilton (McLaren-Mercedes), ki pa bo zaradi povzročitve nesreče na prejšnji dirki v Kanadi danes začel s 13. mesta. Vodilni v skupni razvrstitvi, Poljak Ku-bica (BMW) bo začel kot sedmi. MOTOGP - Svetovni prvak Avstralec Stoner (Ducati) je bil najhitrejši v kvalifikacijah za današnjo VN Britanije v Doningtonu (ob 16.00 po Italia1). Drugi je bil skupno vodilni Valentino Rossi (Yamaha), tretji pa Avstralec Vermeulen (Suzuki). V četrtli-trskem razredu bo s 1. mesta krenil Španec Bautista (Aprilia), v najšibkejšem razredu do 125 kubičnih cm pa bo s 1. mesta začel Simone Corsi. DRAGIC - Goran Dragic, 22-letni slovenski reprezentant, je odpotoval v ZDA, kjer bo danes in jutri opravil preizkus pred bližajočim se naborom severnoameriške košarkarske lige (NBA). HIT GORICA - 1. krog pokala Intertoto: Hibernians (Malta) - Hit Nova Gorica 0:3, Rijeka - Renova (Mak) 0:0. / ŠPORT Nedelja, 22. junija 2008 29 nogomet - V Štandrežu se niso strinjali, predsednik Juventine Marco Kerpan razočaran Združitve ne bo Juventina in Pro Gorizia (najbrž brez članske ekipe) naprej vsaka po svoji poti Novo društvo, ki ga ne bo, bi poimenovali AŠD-ASD Pro Juventina Gorizia Gorica Načrt za združitev nogometnih društev štandreške Juventine in goriške Pro Gorizie je sinoči dokončno propadel. »Upoštevali smo vaško javno mnenje. Velika večina Štandrežcev se je izrekla proti združitvi. Tako se nam ni zdelo primerno nedemokratično podpreti ta načrt,« je ocenil razočarani predsednik Juventine Marco Kerpan, ki je bil skupaj z nekdanjim predsednikom Pro Gorizie Fabriziom Manganellijem pobudnik te združitve. »Sedaj bomo šli naprej po svoji poti. Treba bo sestaviti ekipo za prihodnjo sezono v promocijski ligi in najti nove sponzorje. Sem kar razočaran, saj je bil projekt dobro osnovan. V Štandrežu so se očitno prestrašili. Niso razumeli pomembnosti te združitve, ki bi presegla same športne namene. Juventina ne bi izginila in bi ostala še naprej slovensko društvo. Res je tudi, da čas ni bil naš zaveznik, saj bi bili morali zaključiti pogajanja največ do 26. tega meseca. Tako nam ni uspelo prepričati večine naših članov,« je obrazložil Kerpan, ki sedaj poziva na pomoč: »Združiti moramo vse naše sile in pozivam Štandrežce, da nam priskočijo na pomoč. Čez kako sezono bomo mogoče tudi mi imeli podobne težave kot Pro Gorizia. Kdor je kritiziral in bil proti, naj odslej konkretno dokaže, koliko mu je pri srcu Juventina«. Zelo razočaran je tudi Fabrizio Manganelli. »Očitno Gorica še ni pripravljena na take izzive. Ne italijanska večina in niti slovenska manjšina nista pripravljeni na sodelovanje in na skupne projekte. Škoda. Treba bo počakati še nekaj generacij. Zal mi je tudi za Ker-pana, s katerim sva verjela v ta veliki projekt,« trdi Manganelli, ki je še dodal, da Pro Gorizia najbrž ne bo vpisala članske ekipe v promocijsko ligo. »Novi predsednik Bressan premišljuje, da bi se Pro Gorizia v prihodnji sezoni ukvarjala le z mladinsko dejavnostjo. Manganelli in Kerpan sta nama razkrila še, kako bi se uradno imenovalo novo dvojezično društvo: AŠD-ASD Pro Juventina Gorizia Gorica. Nekdanji predsednik Juventine in Pro Gorizie Miloš Tabaj ni nikoli verjel v ta projekt. »To sta dve različni stvarnosti. Bilo bi bolj logično, če bi se Juventina združila s Sovodnjami,« trdi Tabaj, kije tudi (sicer delno) zanikal pisanje nekaterih medijev, da bi lahko prav on znova prevzel in »rešil« Pro Gorizio. »Za sedaj to ne velja. Nikoli pa se ne ve,« nam je zaupal Tabaj. (jng) Slabo obiskani petkov izredni občni zbor Juventine v Štandrežu. »Nekateri - kot nam je dejal predsednik Kerpan - niso prišli na občni zbor iz protesta in ker so bili proti združitvi« bumbaca danes ob 21.00 Na Pikelcu slovesno ob 40-letnici Poleta Na kotalkališču na Pikelcu na Opčinah bo nocoj (ob 21.00) potekala slovesna proslava ob 40-letnici delovanja Poleta. Program je dokaj pester: ne bo šlo namreč samo za uradne nagovore in pozdrave, temveč je predvidena tudi športno-kulturna prireditev, na kateri bodo poleg domačih športnikov nastopili še MPZ Tabor, godba Viktor Parma iz Trebč, žonglerska skupina iz Ljubljane in re-vijska kotalkarska skupina iz Trissi-na v Venetu. Vse točke bodo povezane v zaključeno celoto, spremljali jih bosta glasba in igra luči. Med prireditvijo bodo nagradili najzaslužnejše športnike posameznih sekcij, spomnili pa se bodo tudi pomembnih dogodkov v zgodovini društva. Kotalkarji bodo obudili spomin na nekdanje čase z izvedbo koračnice. Kotalkarska sekcija je povabila k sodelovanju tudi vse bivše kotalkarje: leti so se odzvali v kar lepem številu in bodo sodelovali v koračnici in v programu samem. Organizatorji opozarjajo, daje dostop do kotalkališča mogoč tudi s Pikelca, avtomobile lahko parkirajo na ploščadi pred javnim odpadom ali na drugi strani glavne ceste, kjer je veliko parkirišče. gorsko kolesarstvo - V organizaciji SK Devin Mladi kolesarji so se izkazali Nastopilo več kot 60 kolesarjev, regstriranih in neregistiranih - Danes cestna dirka s startom ob 10.00 V športnem centru »Sonce morje« je bilo včeraj v popoldanskih urah vse živo. SK Devin je v sodelovanju z ZSŠDI priredil tekmovanje v gorskem kolesarstvu za najmlajše kategorije, ki so tekmovali za 5. Pokal Alternativa sport v okviru Trofeje junior bike off road 2008. Mladi kolesarji so se ob glasnem spodbujanju staršev in trenerjev pomerili na krožni dirki, kije bila izpeljana po tekaški progi ob plastični stezi. Nekateri so tekmovali že kot pravi profesionalci, na tehnično izpopolnjenem gorskem kolesu in tekmovalnem kombinezonu, drugi pa so se preizkusili šele prvič. Tekmovanje je bilo namreč promocijskega značaja, saj so se lahko prijavili registrirani in neregistrirani kolesarji. Kljub temu so prav vsi nastopili z zvrhano mero elana in željo po dokazovanju. V soparnem poletnem vremenu se je na dirki pomerilo 58 kolesarjev iz dežele FJK in Veneta, od 8. do 15. leta starosti, ki so tekmovali v sedmih starostnih kategorijah. Štirje najmlajši, ki so stari 6 let in manj, pa so sestavljali posebno kategorijo in se preizkusili na 150 metrov tenis V organizaciji Tennis club Triestino Tenconiju padriški ITF turnir Carr service 27-letni v Buenos Airesu rojeni Italijan Tenconi, 5. nosilec (563. igralec na svetu), je zmagovalec prvega mednarodnega moškega ITF turnirja Carr service z nagradnim skladom 10.000 dolarjev, ki ga je v svojem krožku na Padričah priredil tržaški klub Tennis club Triestino. Pred lepim številom gledalcev je v finalu pod žgočim soncem s 7:6,6:1 premagal 25-letnega Avstrijca Radis-chnigga (589. na svetu), ki je po prvem setu popustil zaradi utrujenosti, saj je v prejšnjih dveh dvobojih porabil veliko energij. Turnir je lepo uspel in upati je, da ga bo klub predsednika Giorgija še lahko prirejal, da bi tržaški ljubitelji tenisa lahko vsaj enkrat na leto uživali ob kakovostnem moškem tenisu, kakršnega je v zadnjih desetih letih omogočala doslej samo teniška Gajina ekipa. JADRANJE Cupini in Sirenini optimisti na Gardskem jezeru V petek se je zaključila regata Srebrni Optimist za najmlajše jadralce v Torbolah na Gardskem jezeru. Tekmovanja se je udeležilo 60 kadetov in 160 mladincev iz sedmih držav. Mladinci so izpeljali vseh devet napovedanih plovov, kadetom pa je zaradi premočnega vetra odpadel le zadnji. Med mladinci je slavil zmago Paolillo Luca. Predstavnik JK Čupa so se uvrstili: 73. Thomas Gruden, 83. Mirko Juretič in 104. Chantal Zeria-li. Med kadeti je zmagal domačin Mat-teo Pilatti. Odlično 5. mesto je osvojil Dan Poljšak, Marta Curri je bila 23. (oba TPK Sirena) in je odnesla pokal za tretje mesto med deklicami. Haron Zeriali (Cupa) je bil 44. V soboto 28. junija čaka kadete v Barkovljah izborna regata za državno prvenstvo v organizaciji TPK Si- NOGOMET 7X7 Barattolo 1. v Trebčah V finalu 1. Kraškega turnirja, v organizaciji Primorca, je ekipa Barattolo premagala Picerijo Raffaele s 5:4. dolgi progi. Vsi ostali so tekmovali na progi, kije merila približno 500 metrov in so jo morali prevoziti večkrat glede na starostno kategorijo. Med udeleženci je bilo 24 tekmovalcev, ki skupaj trenira pri SK Devin: to so kolesarji matičnega kluba, skupine Alternativa sport in Sci Club 70. »Z udeležbo smo zadovoljni, čeprav bi lahko bilo prijavljenih še več. Istočasno poteka vsedržavno srečanje mladih kolesarjev v kraju Val di Fiemme,« je pojasnil trener Devinovih kolesarjev Ivan Sossi in nadaljeval: »Naša proga je ena izmed najtežjih v deželi. Poteka po travnati površini, v nasprotju z ostalimi, ki so speljane po peščenih poteh.« Dirko so izkoristili tudi mladi smučarji SK Devin, ki trenirajo pod vodstvom Mateja Štolfe. Včerajšnja dirka je bila zanje prva kolesarska preiz-kuš nja. Po uspešnem tekmovanju je steklo še bogato nagrajevanje. Prvi trije uvrščeni, prva ženska in prvi netekmovalec v vsaki kategoriji ter prva tri društva so prejeli pokale, pokrovitelj Alternativa sport pa je vsem udeležencem podelil veliko praktičnih nagrad. Danes bo stekla še cestna dirka za 2. Memorial Bruna Škerka. Tekmovalo bo 97 mladih kolesarjev iz 19 društev. Zbirališče bo v Praprotu, start dirke bo ob 10. uri na križišču v Saležu. (V.S.) Izidi: predtekmovalci: 3. Alice Cortese (Aletrnativa Sport); G1: Jan Godnič in Petra Udovič (AS); G2: Pietro Cortese, Andrea Craievich in Janoš Gruden ( vsi AS); G3: Sebastian Cettul (AS); G4: 3. Tomaž Križmančič (Devin), Petra Basezzi, Patrizia Zarotti in Matej Udovič (vsi AS); G5: 2. Lorenzo Battistuta (Devin); G6: 2. Matteo Visintin (Devin); začetniki: 5. Enrico Vatania (Devin). Društvena lestvica: 1. Caprivesi, 2. Sandonatesi, 3. Team Granzon, 4. Devin (skupno 14 društev). 32. Srečanje športnikov iz obmejnih dežel v Izoli S tradicionalnega športnega srečanja, ki je včeraj potekalo v sončni Izoli, se je reprezentanca ZSŠDI vrnila z eno zmago, s tremi drugimi in enim tretjim mestom. Prvo mesto so zasedle odbojkarice, nogometaši, košarkarji in namiznoteniške igralke so bile druge, moška vrsta namiznega tenisa pa je prestala na tretjem mestu. Delegacije manjšin iz FJK, Koroške in Porabja je sprejel tudi izolski župan Tomislav Klokočovnik. Več o srečanju bomo poročali v torkovi Športni prilogi. (VIP) Na promocijski kolesarski dirki v gorskem kolesarstvu v organizaciji SK Devin je včeraj sodelovalo 58 kolesarjev in trije najmlajši. Sodelovalo je 14 klubov iz FJK in Veneta. Danes se bodo mladi preizkusili na cestni dirki za 2. Memorial Bruna Škerka. Krožna proga s startom v Saležu in ciljem v Trnovci pri gostilni Suban meri 10 km kroma 30 + Nedelja, 22. junija 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Lov na znanost 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Koncert harmonikarskega orkestra Glasbene matice iz Špetra, dirigent Aleksander Ipavec 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 Nan.: La famiglia Pellet 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti Estate 10.00 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša 12.00 Recitacija Angelusa 12.20 Aktualno: Linea verde in diretta dalla natura Estate 13.10 Šport: Pole Position 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: Velika nagrada v Franciji 15.45 Šport: Pole Position 16.30 Dnevnik, vremenska napoved 16.45 Film: Ricette d'amore (kom., Nem., It. '01, i. S. Castellitto) 18.25 Nan.: Il commissario Rex 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 EP v nogometu 2008 20.45 Nogomet: Ep v nogometu 2008 23.00 Nočni dnevnik 23.05 Šport: Notti Europee 0.00 Dnevnik / Benjamin Rai Due 6.35 Aktualno: Nella profondita di Psi-che 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 9.00 Dnevnik mattina 8.20 Nan.: Joey 9.05 Variete: Random 10.00 Avtomobilizem 11.30 Aktualno: Nati in Italia 13.00 Dnevnik 13.25 Dnevnik - Motori - Eat Parade 14.00 Šport: Dribbling Europei 14.35 Film: Rosafuria (dram., It., '02, i. B. DArnato) 16.20 Nan.: Il Commissario Kress 17.30 Šport: Numero Uno 18.05 Aktualno: Tg2 Dossier 18.50 Nan.: Friends 19.35 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Film: In nome dell'onore (dram., ZDA '03, i. D. Johnson) 0.15 Šport: La domenica sportiva estate V" Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: E' domenica papa 9.10 Variete: Screensaver 9.45 Film: Cantami: buongiorno tri-stezza (dram., It., '56, i. M Vitale) 11.15 Aktualno: Tg Buongiorno Europa, Tg RegionEuropa 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 12.15 12.45 13.20 14.00 14.30 15.00 17.00 18.55 20.00 20.25 20.45 22.35 22.55 10.00 11.00 11.30 12.10 13.30 14.00 16.30 18.55 19.35 21.30 23.30 8.00 8.50 9.10 9.45 10.50 13.00 13.35 14.35 16.35 17.35 20.00 20.40 21.10 0.30 1.30 Aktualno: Telecamere Aktualno: Okkupati Aktualno: Passepartout Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: in 1/2 h Film: Fatto di sangue fra due uo-mini... (dram., It, '78, i. S. Loren) Film: Non son degno di te (kom., It, '65, i. G. Morandi) Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved sledi TGiro EP v nogometu 2008 Variete: Blob Film: Via col vento - 2.del (dram, ZDA, '39, i. V. Leight) Deželni dnevnik Film: Il fantasma dell'opera (muz., ZDA, '04, i. G. Butler) Nočni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Telecamere Rete 4 Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Sei forte maestro Dok.: Laghi e fiumi - La grande ri- sorsa dell'acqua Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Film: Sally Hemings: uno scanda-lo americano (dram., ZDA, '00, r. C. Haid, i. S. Neill) Film: Aquile d'attacco (voj., Kanada, '88, i. M. Humprey) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Il Commissario Cordier Nan.: Maigret e il mercante di vini Film: Il ladro di orchidee (dram., ZDA '02, r. S. Jonze, i.N. Cage) i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Dok.: Le isole del tesoro - Trinidad Aktualno: Nonsolomoda 25... (pon.) Nan.: Circle of Life Film: Le avventure di Pitye Bell (kom, Nem., '02, i. Q. Schram) Dnevnik, vremenska napoved / Okus Nan.: Everwood Nan.: Caterina e le sue figlie 2 Nan.: Nati ieri Film: Piovuta dal cielo (kom, ZDA, '99, i. S. Bullock) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Supershow Film: Catastrofe a catena (dram., ZDA, '04, r. D. Lowry, i. N. McKe- on) Aktualno: Terra! Nočni dnevnik V Italia 1 7.00 Risanke 11.20 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.45 Motociklizem: Velika nagrada v Veliki Britaniji 17.00 Šport: Grand Prix - Fuori giri 17.45 Nan.: Friends 18.15 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Settimo cielo 20.00 Nan.: Il mammo 21.00 Nan.: I Cesaroni 23.15 Film: Reply - Kate (kom., ZDA, '01, r. F. Longo, i. E. Levy) 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved ^ Tele 4 6.45 8.00 8.05 9.30 9.50 11.40 12.00 12.25 12.45 13.15 13.20 13.35 14.05 17.30 Risanke Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Dokumentarec o naravi Aktualno: Appuntamenti Glasba: Voci dal ghetto Aktualno: A casa dell'artista Sveta maša Eventi in Provincia Aktualno: Mosaico Aktualno: Qui Tolmezzo Musica, che passione! Aktualno: Le perle dell'Istria Camper magazine 14.30 15.00 16.05 16.25 19.35 20.30 20.50 22.25 0.10 Inf. odd.: Campagna amica Trofeo Internazionale di Danza regione FVG 2008 Aktualno: Automobilissima.com Koncert simfonične glasbe Nan.: Detective per amore Sport Estate Film: L'occasione della mia vita (kom., '91, r. J. Sanger, i. L. Nielsen, B. White) Nan.: Police Rescue Film: Il trenino di Natale (kom., '96) LA 7.00 9.20 9.40 10.35 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.25 23.45 La 7 Koper Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: La settimana Dok.: Extreme Engeneering Film: Se io fossi onesto (kom., It., '42, i. V. De Sica) Dnevnik Nan.: In tribunale con Lynn Film: Complesso di colpa (srh., ZDA, '75 i. C. Robertson) Film: L'isola del tesoro (pust., ZDA '50, i. B. Driscoll) Film: Lettere d'amore (dram., ZDA '89, i. J. Fonda) Dnevnik in športne vesti Resničnostni show: S.O.S. Tata Film: Affari d'oro (kom., ZDA, '88, i. B. Midler) Aktualno: Reality (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi, Evropa.si 7.00 Risana nanizanka 9.20 Risani film: Darilo za zmeraj 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 39. Tabor slovenskih pevskih zborov 14.40 50 let televizije 15.05 Film: Kaj je novega mucka? 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Mednarodni letalski miting 18.20 Risanka 18.55 Dnevnik, utrip, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Zvezde pojejo 21.40 Večerni gost: Janez Janša 22.30 Ars 360 22.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 23.25 Film: Zmuzljivi Roger 1.05 50 let televizije (pon.) 1.30 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 6.30 0.30 Zabavni infokanal 8.40 Skozi čas 8.50 50 let televizije 9.15 Globus (pon.) 10.45 Svet vodnih živali 11.10 Med valovi 11.40 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 12.40 Film: Čarovnik Hauru in potujoči grad 15.10 Svetovni pokal v veslanju 16.40 Svetovni pokal v kajakih 17.45 Alpski večer 2008 (pon.) 20.00 Dok. serija: Pariz 21.10 Lit. nan.: Pri Maupassantu 22.15 Športna oddaja 23.00 Nad.: Številke 13.45 14.00 14.10 14.20 14.50 15.35 16.05 16.55 17.25 18.00 19.00 19.25 19.35 20.05 20.35 21.05 22.15 22.30 23.00 0.15 11.00 17.00 17.15 18.15 18.45 19.15 19.45 19.50 19.55 20.00 20.30 21.30 21.45 22.45 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Glasb. odd.: In orbita Trendovska oddaja: Q Odmev Srečanja v skupnostih Italijanov Dok. oddaja: City Folk Potopisi Program v slovenskem jeziku: Prijatelji, ostanimo prijatelji 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Il disfatto Tednik Vesolje je... Istra in... Dok. oddaja: Che Guevara Nedeljski športni dnevnik Alpe Jadran Resna glasba Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 23.45 Videostrani Duhovna misel (pon.) Polka in majolka (pon.) Settimana Friuli (pon.) Kultura Rally magazin Videospot Kulturni utrinek (pon.) Epp Razgledovanja (pon.) Spoznajmo jih Tedenski pregled (pon.) Klepet na kvadrat: Romana Kranjčan (pon.) Rally za SP: Grčija (pon.) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Roja-na; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Za smeh; 10.55 Poletne melodije; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Slovenski obzornik, sledita dnevnik in napo-vednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček, sledi glasba za vsakogar; 14.40 Z naših prireditev; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Koncert, sledi Nedeljski oddih; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.3019.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Nedeljski večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Gost 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evrora-dijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Operne plošče; 22.00 Poročila; 22.05 Portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.006.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.0012.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pred vami so dnevi, ko se boste lahko posvetili družini. Službo boste opravljali z lahkoto. Ljubezen: v partnerskem odnosu si boste želeli varnosti in medsebojnega zaupanja. m^l BIK 21.4.-20.5.: Zvezde so vam še vedno naklonjene. Energije vam ne bo primanjkovalo, dobre volje pa tudi ne. Ker boste zelo družabni, se boste najbolje počutili med ljudmi. Denar: dobro. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V mislih se boste popolnoma predali svojim sanjam in prihodnosti. Oči in ušesa boste imeli slepa in gluha za vse drugo, kar se dogaja okoli vas. Poguma vam ne bo manjkalo. RAK 22.6.-22.7.: K vam pri«« haja sveža energija. Kmalu se bo vaše počutje občutno izboljšalo. Spet boste samozavestni in zadovoljni. Uživali boste v vsakdanjih lepotah življenja, ki jih boste znali bolj ceniti. LEV 23.7.-23.8.: Denarne (^^r težave vam jemljejo pogum, čeprav ste sicer uspešni in dobro veste, da se bo stanje prej ali slej uredilo. Manjša odvisnost od materialnih dobrin vam bo le v korist. DEVICA 24.8.-22.9.: Stvari bo-^^ ste vzeli v svoje roke. Radi ste sam svoj gospodar, zato je prav, da ne podlegate preveč vplivu drugih ljudi. Ljubezen: s partnerjem sta odličen tim in zdi se vam, da sta kos vsaki težavi. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pred ^ ^ poletnim zatišjem na delovnem mestu vas čaka še nekoliko bolj naporno obdobje. Delo vam bo v izziv. Ko se ga boste lotili, boste pozabili na utrujenost. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V mislih boste že na počitnicah. Morda tudi že čisto fizično. Uživali boste v vsem novem in nenavadnem. V vas bo močna želja po pobegu od vsega, kar je povezano z rutino. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Pogosto ste čemerni, ker ne morete izkoristiti vseh svojih potencialov, tako kot si želite. Ne stresajte jezo na druge ljudi, češ da vas ovirajo na vaši poti. Potrebujete malo počitka. KOZOROG 22.12.-20.1.: Zadnje čase ste nekoliko neodločni, saj ne veste prav dobro, čemu v množici svojih dejavnosti bi se bolj posvetili. V ljubezni se vam bo nasmehnila sreča! VODNAR 21.1.-19.2.: Pri delu boste zelo natančni in dosledni, zato boste zanj porabili več časa, kot bi bilo treba. Sprostite se in uživajte v tednu, ki je pred vami. Ponuja vam veliko priložnosti za klepet. RIBI 20.2.-20.3.: Mnenja drugih ljudi imajo močan vpliv na vašo samopodobo. Nikar ne dovolite, da bi drobna pripomba izničila vse, kar ste že dosegli. Ljubezen: preživeti morate več časa s partnerjem. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 22. junija 2008 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina Estate (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele) 9.35 Aktualno: Dieci minuti di ... pro- grammi dell'accesso 9.50 Film: La truffa che piaceva a Scotland Yard (kom., ZDA, '67, i. W. Beatty) 11.30 Vremenska napoved in dnevnik 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Nan.: Julia 14.55 Nan.: Incantesimo (i. S. Aquino) 15.50 L'ispettore Derrick 16.50 Aktualno: Parlament, dnevnik, vremenska napoved 17.20 Nan.: Le sorelle McLeod 18.50 Kviz: Alta tensione 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Miss Italia nel Mondo 2008 21.20 Dok.: Superquark - Speciale 23.35 Dnevnik 23.40 Film: Volo 534: panico ad alta quota (srh., ZDA '01, igra Eric Roberts) 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate 15.05 Variete: Trebisonda, sledi Screensaver 15.55 Nan.: Geni per caso 16.30 Šport: Pomeriggio sportivo 17.15 Nan.: Squadra speciale Vienna 18.00 Aktualno: Geo magazin 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu 20.30 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Dnevnik - krajevne in glavne vesti ter Primo Piano 23.45 Dok.: Correva l'anno 0.35 Nočni dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved u Rete 4 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: I Robinson 8.00 Aktualno: Appuntamento con la storia 8.30 Nan.: Charlie's Angels 9.30 Nan.: Miami Vice 10.30 Nan.: Bianca 11.30 Dnevnik, prometne vesti 11.40 Nad.: Febbre d'amore 11.50 Nad.: Vivere 12.20 Nan.: Distretto di polizia 13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Il fuggitivo 16.00 Nad.: Sentieri 16.25 Film: Due per un delitto (srh., Fr., '05, i. C. Frot) 18.55 22.40 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv special Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegate Nan.: Il giudice Mastrangelo Film: Moll Flanders (dram., ZDA, '96, i. Robin Wright) V^ Rai Due 6.00 Dnevnik - Costume e societa 6.15 Aktualno: Cercando cercando 6.30 Dok.: Patagonia 6.45 Aktualno: Eat Parade 7.00 Aktualno: Protestantesimo 7.30 Variete: Random 9.50 Aktualno: Garden 10.20 Dnevnik in rubrike 11.20 Aktualno: Ricomincio da qui 13.00 Dnevnik - Costume e societa, sle di Salute 14.00 Šport: Dribbling Europei 14.40 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli no 15.30 Nan.: The District 16.20 Nan.: A proposito di Brian 17.00 Nan.: Kevin Hill 17.45 Nan.: Tutti odiano Chris 18.05 Tg2 Flash L.I.S., športne vesti 18.30 Dnevnik - kratke vesti in vremen ska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan.: Friends 20.15 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Variete: Speciale Scorie 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Dok: La linea d'ombra Canale 5 ^ Rai Tre 8.00 8.50 9.20 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.00 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.20 1.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Nan: Tutti amano Raymond Film: Unna & Nuuk e il tamburo miracoloso (pust., Finska, '06, i. T. Leppe) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Cento Vetrine Nad.: My life Nan.: Men in trees - Segnali d'amo-re Film: Essenze d'amore (kom., Nem., '07, i. M. Schell) Kviz: Jackpot Dnevnik, vremenska napoved Variete: Veline Film: L'uomo delle previsioni (dram., ZDA '06, r. G. Verbinski, i. N. Cage) Variete: Zelig Off Nočni dnevnik, vremenska napoved 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Film: Il corazziere (kom, It, '60, i. R. Rascel) 10.40 Aktualno: Cominciamo bene estate Nan.: Wind at My Back Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 8.05 9.05 13.10 14.00 ^ Tele 4 19.30, 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 8.55 Novecento contro luce 9.55 Dok.: Le perle dell'Istria 10.35 Trofeo Internazionale di Danza Regione FVG 2008 11.30 Camper magazine 12.40 Aktualno: Viva le vacanze! 13.35 Inf. odd.: Animali amici miei 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta 15.40 Dokumentarec o naravi 19.00 Sport Estate 20.00 Aktualno: A casa dell'artista 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Stoa' Estate 22.50 Proza: Inferno 23.30 Nan.: Detective per amore LA 7.00 9.20 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 La 7 1.05 Aktualno: Otto e mezzo (t Slovenija 1 6.45 Utrip (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Žogarija: Ko igra se in ustvarja mu- larija (pon.) 9.40 Risana nan.: Simon v deželi risb s kredo 11.00 Dok. serija: Moč znanja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Zvezde pojejo (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risana nan.: Timotej hodi v šolo 16.10 Martina in ptičje strašilo 16.20 Lutkovno-igrana nan.: Bine 16.35 Igrana nan.: Kako sem videl svet izpod mize 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.35 1.20 Poljudnozn. serija: Divja Kitajska 18.25 Žrebanje 3x3 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Vroči stol 20.55 Nad.: Bridkosti tropskega otoka 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Umetnost igre 23.30 Glasbeni večer 1.15 50 let televizije {p Slovenija 2 6.30 9.30, 1.50 Zabavni Infokanal 7.00 Infokanal 9.00 11.00, 13.50 Tv prodaja 11.30 Sobotno popoldne (pon.) 14.20 Kaj govoriš? (pon.) 14.35 Slovenski utrinki 18.00 Slovenija danes - Regionalni programi 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Nan.: Berlin, Berlin 20.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga - Goran Vojno-vič 22.20 City folk 22.50 Film: Memento (pon.) Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock 20.00, 1.05 Dnevnik Nan.: Alla conquista del West Film: La grande strada azzurra (dram., It., '57, r. G. Pontecorvo, i. Y. Montand) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Murder Call 0.50 Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Film: Gli ammutinati del Bounty (dram., ZDA, '62, r. L. Milestone, igra Marlon Brando) 13.45 Dnevni program 14.00 0.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 22.15 Vzhod - zahod 14.45 Alter Eco 15.15 Alpe Jadran 15.45 Koncert 16.15 Tednik 16.45 Istra in... 17.45 Il disfatto 18.00 Športna mreža (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.25 Mladinska oddaja: Fanzine 19.55 Potopis 20.25 Kulturni magazin: Artevisione 21.25 Pogovorimo se o... 22.30 Športel (program v slovenskem jeziku) 23.00 Primorska kronika 23.20 Športna mreža 0.00 Vremenska napoved, čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 17.00 WTTC: PAu - Francija, 1. del (pon.) 17.55 Eko šole na sejmu Alter Med 18.35 Epp 18.40 Estrada (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Nogomet: Primorski klubi v sezoni 07/08 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva imena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D, sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.00 Utripajoči meh; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Dopoldan in pol; 10.45 EP v nogometu; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.15 Glasbena razglednica; 20.00 Koncert ljudske glasbe; 22.30 Radio Kažin RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kole- dar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 10.10 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.45 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Pihalne godbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.3018.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 560 Torek, 24. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI dolžina dneva Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.42. ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 23.29 in zatone ob 8.36. bioprognoza Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden. Predvsem po večjih mestih bo sredi dneva in zgodaj popoldne velika toplotna obremenitev. plimovanje Danes: ob 6.52 najnižje -53 cm, ob 14.02 najvišje 31 cm, ob 19.17 najnižje 2 cm, ob 23.57 najvišje 24 cm. Jutri: ob 7.29 najnižje -47 cm, ob 14.50 najvišje 33 cm, ob 20.27 najnižje 1 cm, ob 0.33 najvišje 15 cm. temperature v gorah oc 500 m............28 2000 m ..........14 1000 m ..........23 2500 m ..........11 1500 m ..........18 2864 m............9 uvindeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 9 in pol, po nižinah 8. Ob oblačnem vremenu bo opazno nižji. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER 'V nižinah in ob morju bo pretežno jasno, v gorah bodo Jutri in v torek bo sončno in vroče. Popoldne bodo v gorah lahko nastale posamezne nevihte. V nižinah bo vroče in so- nastale posamezne nevihte. parno, ob morju bo pihal svež morski veter. dopis iz pariza - Retrospektiva v muzeju Carnavalet Parižanke risarja Kiraza Dolge noge, vitki pasovi, velike oči, lahkomiselne in naivne, prihajajo iz luksuznih butikov polne luksuznih nakupov, njihova glavna skrb sta vitkost in moda. Take so Parižanke risarja Kiraza, kateremu je posvečena retrospektiva v muzeju Carnavalet. Na ogledu 230 del, ki gredo od skic do plakatov in v katerih se kaže Kirazova ljubezen do Pariza: ulice, kavarne in predvsem Parižanke, neločljivi element tega okolja. Edmon Kiraz, armenskega porekla, se je rodil v Kairu leta 1923. Začel je s političnimi stripi, toda kmalu je prešel k lahkotnejšim in humorističnim. Uspeh je prišel leta 1959, ko mu je Marcel Dassault, direktor Jours de France, naročil ilustracije, ki so postale zvezde časopisa vse do leta 1987; prav Dassault je predlagal ime »Les Parisiennes«. Uspeh Parižank je bil tako velik, da so se zanje zanimale tudi revije kot Marie-Claire, Gala, Paris-Match, Elle in celo Playboy, za katerega pa je Kiraz ustvaril bolj »vročo« verzijo. Od leta 1990 so Les Parisiennes vstopile v svet reklam, in sicer za kreme, ličila, parfume, luksuzne ure, avtomobile, sladila itd. Ta podoba Pariza in Parižank se je razširila po vsem svetu, toda koliko je realna? Dekleta na terasi ob kavi, določen stil oblačenja, luksuzni nakupi in avtomobili; ta Pariz brez težav pripada le srečni eliti. Les Parisiennes so kot Eiff-lov stolp, Mouline Rouge in Louvre le razglednice mesta; Mouline Rouge je spomin na Belle epoque, Eifflov stolp je simbol Pariza, Louvre je tempelj akademskega znanja. Vsako mesto ima svojo zgodovino, spomine, toda tudi (in predvsem) svojo sedanjost, ljudi ter življenje. In kaj je danes Pariz? Še obstajajo stari tipčni kotički, stare kavarne, še drži, da je vzhodni del mesta bolj popularen, zahodni buržua- zen, Pigalle ostaja s svojimi sex shopi rdeča četrt... Toda po drugi strani se mesto spreminja: Belleville je še »lepa« četrt, vendar kitajska, Montmartre, nekoč četrt umetnikov, je danes četrt turistov... Ko smo pri današnjem Parizu, ne moremo mimo filma Paris, je t'aime (2006), kije predstavil različne vidike mesta: multietnično prebivalstvo, varuške iz južne Amerike pri bogatih družinah, problem parkiranja itd. Sicer pa je film doživel tudi kritike, ker je bilo ponovno vse osredotočeno na lepe-znane-četrti; na primer, iskanje parkirnega mesta na Montmartru, in ne v novejšem delu mesta. Ponovno razglednice, ponovno ni bilo govora o revnejših četrtih kot Barbes. Morda za določeno rabo potrebujemo bolj reprezentativne elemente, toda Barbes sodi med slednje. Mesto dobiva nove »karakteristične četrti« in Barbes je tako »karakterističen«, da privabi tudi »bobo« (bou-rgoise-bohemiene): danes je za mlado bogato buržuazijo bolj »trendy« imeti stanovanje v Barbes kot na Champs Elysee... No, še razglednice zaostajajo za stereotipi in modami. Ko smo pri spremembi mesta, je nujno poudariti, da pomembno vlogo nimajo le etnično pisane priselitve, ampak politika zadnjih desetletij, ki je centre rezervirala uradom in ljudi potisnila v periferije. V Parizu stanarine neprestano naraščajo, torej ali si lahko privoščijš nore cene ali se zadavoljiš s par metri ali pa greš v predmestje; večina se seveda preseli. Sicer pa duša mesta niso uradi, muzeji in spomeniki, ampak ljudje in tako so se mnoge aktivnosti preselile v periferijo. Banlieues niso le sinonim geta, nekatere so kulturno zelo aktivne. Kot je rekel sam Kiraz, ki ima danes 85 let: »Moja inspiracija je ulica in je neizčrpna.« Razstavo so odprli 14. maja in v Noči muzejev (17. maja) je bila tretja najbolj obiskana. Retrospektiva bo na ogled vse do 21.septembra. Ah, te Parisinnes, tako nerealne in tako pariške... Jana Radovič vesolje - Nasa Sonda na Marsu odkrila led WASHINGTON - Znanstveniki ameriške vesoljske agencije Nasa so v petek izrazili navdušenje, potem ko je vesoljsko plovilo Phoenix Mars Lander pri vrtanju v Marsovo površje blizu severnega pola rdečega planeta naletelo na belo snov, kije po prepričanju znanstvenikov led. "Našli smo, kar smo iskali. Tisto mesto smo raziskovali, ker smo pričakovali, da bomo našli led," je povedal Mark Lemmon, eden od Nasinih znanstvenikov, ki sodelujejo v projektu preučevanja Marsa. Robotska roka, nameščena na vesoljsko plovilo, je pričela vrtati jarke v površje, potem ko je 25. maja Phoenix pristal blizu severnega pola Marsa. 15. junija je pri tem naletel na osem manjših koščkov bele snovi, za katero so znanstveniki sklepali, da je bodisi sol bodisi led. Phoenix je nato naredil nekaj slik snovi. Ko je v četrtek znova posnel slike jarka, snovi ni bilo več. Znanstveniki so zaključili, da je bila snov zmrznjena voda, ki je izhlapela zaradi izpostavljenosti soncu. Sol namreč ne bi reagirala na tak način. Znanstveniki so že ob zadnji misiji na Mars vesoljskega plovila Odyssey sklepali, da se pod severnim tečajem rdečega planeta skriva obsežna ledena ploskev, sedaj pa so se ta ugibanja potrdila. Poleg dokazov o prisotnosti vode želi Nasa v okviru Phoenixo-ve misije na polarnem območju Marsa najti tudi organske snovi, ki bi dovoljevale življenje. Plovilo je zato opremljeno s posebnimi orodji, s katerimi lahko stali led in analizira sestavo vode. "Samo dejstvo, da je na Mar su led, še ne pomeni, da je na planetu bilo življenje," je dejal glavni znanstvenik v okviru Phoenixove misije Peter Smith. "Samo z vodo in brez hrane to še ni področje primerno za življenje," je dodal in pojasnil, da so za življenje potrebne organske snovi na osnovi ogljika. (STA)