246. štev. V Ljubljani, sobota li. oktobra 1019. II. leto. Volja v Ljubljani m po pošti: «)o leto . . K 8I‘— *>°l leU. . . . 42'~ *«trt let« . . * 21*— *» mesec . . „ 7*— inozemstvo: «e»o leto naprej K 95’-P«J let* „ ,. 50’— 4«trt let« „ „ 26'- *« mesec „ „ 8'~ Uredništvo je n« Starem trgu Stev. 1?. Telefon stev. 360. — UpravniStvo je na Marijinem trgu = 1, v: Itev. 8. — Telefon Stev. 44.--------- Lioijalna knjižnica Na pismene naročbe brez poSiljatve denarja «» ne moremo ozirati .uBi naj poSiljaJo JJ- naročnino iio nakaznici. Oglasi se rifcmajo po porabljenem prostoru In sicer 1 mm visok ter 45mm Širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. VpraSanJem glede Inseratov i dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali mamka. — Dopisi naj se fracklrajo. — Rokopisi se ne vračajo. Dr. R, VI. Dijaško-begunsko vprašanje. Begunsko vprašanje samo nase-bi )e še preče) zamotana stvar; vsak »s ga nekako boji dotakniti. Je res, £a je temu krivo tudi dejstvo, da ni bilo dosedaj enotne organizacije. Pa •Udi to je žalostna resnica, da se nas begunce smatra za nepotrebno zio, « pa je včasih vendarle vporabljivo. No, ako se otveri v nedeljo enotna begunska organizacija, bo stvari gotovo mnogo pomagalo. Posebna vprašanja v begunskem vprašanju tvori vprašanje beguncev, dijakov. Ne smemo pozabiti na žalostno dejstvo, da ima naša država precej juaio smisla za splošno dijaško vprašuje, in če se vjhutega pomisli, da nimamo dijaki begunci sploh nika-kih sredstev, potem stojimo pred vprašanjem, kaj bo z dijaki begunci. Visokošolci- begunci so sl v tem oziru vendarle neka) sami pomagali: ustvarili so si močno organizacijo, ki je ne bede mogla in tudi ne smeia nobena vlad« ingnorlratl. To »udru-zenje« pridno dela in je doseglo že nekaj uspehov; toda, to delo je komaj pričeto in naloge, ki jih Čakajo, *o še velike. Naša centralna vlada v Beogradu je prva poklicana, da jim ire na roko in jih podpira. Saj je to le njena korist, da dobi naraščaj, da dobi Inteligenco. Mnogo bolj težavno Je vprašanje srednješolcev-beguncev. V zasedenem ozemlju se letos — po došllh poročilih — baje otvorita 2 slov. srednji Boli v Idriji: realka in pa 3 razredi Jjimnazijp: To je vse kar dobi naš narod v toliko hvalisanj »kulturni11 Italiji. Kam naj torej — gredd naši dijaki svoje šn- d je nadaljevat oziroma pričet. M^r-li v italijanske Sole ?! / Ako atirlši nočejo pošiljati svojih otrok v italijanske šole, se morejo pač odločiti, bodisi poslati jih v Ju- goslavijo ali pa sploh nikamor, gotovo pa ni mnogo našh ljudi, ki bi jih lahko vzdrževali na lastne stroške, ako ti pridejo sem. In kako je tu preskrbljeno za te dijake? No, prav gotoVo ne najbolje in kskor bi bilo pričakovati. Je res, da se je v nekaterih mestih dobilo nekaj stanovanj in hrane; toda tega je veliko premalo. Prosilo se je na vseh krajih, od veliko krejev pa je prišel nepovoljen odgovor. Saj za begunce se vedno najdejo izgovoril Kako lahko bi bilo najti dovolj izpraz-nienlh nemških zavodov in drugih poslopij, koder bi lahko nastanili naše dijake! In kar je glavno: sredstev ni! Da bi se dijaki-srednješolci sam! združili v organizacijo, to je izključeno. Prvič je to po šolskih zakonih prepovedano in drugič — naj mi tovariši srednješolci o prost č — so tudi še premladi za take organizacije. Pri vprašanju dijakov-beguncev pride v prvi vrsti v poštev tolikrat omenjeni vladni kredit. Ali je vlada ta kredit dovolila ali ne, ni povsem jasno iz dcšLh brzojavov v časopisju in jc-H ta kredit — ako je dovoljen — namenjen sattio visokošolcem, ali tudi srednješolcem, tudi ni gotovo. Torej tu treba enkrat jasnosti. V drugi vrsti pa pridejo v poštev privatna sredstva bolje rečeno dijaško podporno društvo. AH ni) se to Ustinovi, o tem menda ni treba še posebej debatirati. Ustanoviti se mora in to čim prej tako, da bo našim dijakom, kadar pridejo sem, mogoče takoj podeliti podporo. Pri današnjih razmerah’ ne sme biti fond tega podpornega društva tako majhen, da bi biia mogoča le enkratna podpora, ampak sredstva morajo biti dovolj visoka, da zadoščajo, dokler se razmere ne razjasnijo. ' Ne zahtevamo od nikogar miloščine, ako pa podpira narod svoj na raščaj, povzdiguje samega sebe in vrši eno svojih nijVeČjih nalog. Go tovo bo vsak proti temu, da bi sl sami vzgajali poturice! Mislili smo vedno, da smo en narod, da smo eni ali prebivamo tu v Jugoslaviji ali pa v zasedenem ozemlju; zato tudi pričakujemo, da Vi v svobodni Jugoslaviji smatrate nas ?z zasedenega ozemlja za svoje, Česar žal danes ne moremo potrditi. Ako pride naša mladina iz zare-denega ozemlja, pričakuje, da Jo sprejmete z odprtimi rokami. Hoče se tu navžiti svobodnega zraka in svobodnega duha; spoznati hoče svoj narod in da jo od njega ne ločijo nobene meje, četudi jih določi bog ve koliko pariških konferenc. Ml pa, Čeravno smo doživeli že mnogo razočaranj, še vedno ne obupujemo. Kot večni »optimisti* In »idealisti1' pričakujemo od svojega naroda, da sprejme preganjano deco kot svojo deco — kar mu je in mera biti v resnici. In ako doraste naša mladina, bo gotovo hvaležna svoji domovini, da jo je sprejela v najhujšem času, državi pa postane najmočnejša opora. Zato ne odganjajte mladine od sebe, ne zapirajte ji vrata I Težak je tiaš notranji In zunanjepolitični položaj, toda z malo dobre 'j volje se marsikaj doseže! Vsak naj stori svojo dolžnost, vlada, narod, potem pokažemo celemu svetu, da nismo mi oni barbari, ampak oni, ki tsko kričavo razkazujejo svojo »kulturo*! Iz laške sužnosti. Goriška begunka nam je izročila zanimivo pismo svojih bratov, ki so jih Italijani 24. aprila internirali. Pismo, ki ga je vtihotapil neki gospod preko nemške Avstrije, pravi med drugim: Iz veronskega pekla, kjer sva btla v začetku zaprta, so nas dne 5. sept. odpeljali, a ne dotnoV, ampak v Gar-dolo blizu Tridenta, kjer sya še danes in ostaneva ne vem do kdaj. V Veroni sva dobila tri komade Tvoje pošte, potem nič več. Odpisala sva Ti več krat, a najbrie nisi p ejela nič Rada bi vedela kaj o razmerah v Jugoslaviji. Pa za enkrat je treba opustiti take radovednosti, ker smo v vsakem oziru še mnogo predaleč. PomlMi draga sestra, kako so nas spravili od doma tl p., italijanski, In za koliko časa I Veš, ako bi se sedaj srečali z gospodom majorjem Fregossl, ne vem kako bi se razšli. Tu nas je tačas kakih 25 bivših častnikov ki smo inštradlrani posebej, in kakih 150 drugih, vsi iz Venezle Giulie. Z Goriškega In Trsta nas je le malo, po večini so iz Opatije, Istre, Dalmacije. Smo sami Jugoslovani, ker druge narodnosti so že poslali domov. Smo zelo nevarni ljudje, kar pričajo naši opisi v dokumentih, na primer: Anton in Frar.c Sever, nevarna, suhi-Ijiva ustaša, in agenta za Jugoslavijo, ter velika nasprotnika naše stvari. Vidiš in tako ima vsak, več ali manj dolg in lep naslov. — Tu še gre, a o razmerah v Veroni niti ne pišem, ker bi ti bilo pregrozno slišati, kaj delajo „Lah|“ s tvojima bratoma. Niti v Afriki ne dobiš slabših (n reurnnih ljudi. — Kaj bo z ubigo našo Goriško? ■— Tu čltamo vsak dan, a stamo Italijanske časopise. — Zadnje dni so nam začeli dajati upanje, da odidemo najkasneje v osmih dneh v Trst. — Pa kajl Dokler re izstopimo v Trstu iz vlaka, ne verujeva nič. — Mogoče pa nas ver dar odpuste iz te sužnosti. •— Ah, kako bi se zveselila, ko bi zagledala še enkrat zlato prostost. — O, kako »rečna si, draga sestra, ker uživaš ljubo prostost mlade Jugoslavije, za katero morava midva že pol leta toliko trpeti. — Amaak plačilo dobe Italija,-d za vse to. — Njihova usoda (Italije) je že zapečatena. — Nakopali so si sovraštvo celega sveta, ugledk nimajo nikjer na svetu. — Po deželi in v mestih so stavke na dnevnem redu. —Množice dela* cev brez posla. — Najbolje določiš kaj je itahja — z besedami: ,,Kup gnoja tn na sredi — banderce”. — V resniči ni nič boljega, ampak ta sodba je še dovolj mila. Z doma pišejo redko, ker so mislili in upali da prideva domov. — Ko sva biia Se v Veroni, naju je mama prišla obiskat, a je nisva smela videti, niti od daleč. — Misliva si, kako težkim srcem je uboga mamica, sirota, Šla nazaj. — Da, prinesi! so mir in srečo v dežele. A,p- Iz Prekmurja. (Potni spomini.) (Dalje.) Železnice. Železniški problem spada med najbolj pereča tn najnujnejša vprašanja našega Prekmurja, Madžarska poiitka je seveda skrbela samo za zvezo v smeri proti Budimpešti, vse drugo je zanemarjala ali pa delo naravnost ovirala. Tako te danes Prekmurje brez zveze z ostalo Jugoslavijo. Od Murske Sobote proti severu vodi sicer nornialnotirna, dobro zgrajena železnica, ki pa danes ne funkcijonlra Več, ker je le en stroj In nekaj vagonov. V prvih dneh okupacile, ko ni bilo pravega reda, so ljudje razbili in odne&li vse, kar se je dalo, tako da le treba vse na novo urediti. Za pokrajino izredne važnosil je, da se to stori čim prej in da se železnica zveže * progo špilje—-Ljutomer. To bi ne blio tako težavno, ker je teren zelo ugoden in bi delal težkoče samo most £rez Muro. Našo brezdelnost na tem Polju madžarske agitacije spretno iz-tabljajo, češ, še pod boljšev'ks jv re- leznica vozila, zehj pa ne. Skrajni čas je, da posvečata Ljubljena in Beograd prekmurskim zadevam več paiuje in j »e fe viSilo danes posvetovanje za* stopsikov hrvatskih kulturnih društev o ustanovitvi poljsko-jugoslovanskega kluba. Klub bo deloval za zbližani* Poljakov in Jugoslovanov. Vesti Ljubljanskega dopisnega ursul? Mornarska stavka v Ameriki. Pariz, 10 ol^tobra. „Daily Ma?I“ poroča: V new yorški luki počiva ve» promet. Stavkajoči nameravajo onemogočiti vso paroplovbno službo če* Atlantski ocean. S stavko nameravaj0 doseči pišje mezde. Stavka je izbruhnila proti volji yodstya strokovnih prg** nizaclj. Francoski senat se boji NemčJj*’ Ldu. Pariz, 10 okt. Na včerajšnji seji senata je poročevalec Leofl Curgeois otvoril debato o vernaillesk* mirovni pogodbi. Po njegovih izvajanjih bi mirovna pogodba morala zahtevati, da se nemškim državljanom naloži težje davčno breme kakor efl-tentnim dižavijsnom. Franclja ostane z dolgovi obremenjena, Nemčija p* ostane šef vedno nevarna sila. Vsaj Prusko bi bto treba potisniti v ozadje in rešiti ostale nemške države pruskih verig. Ko je poročevalec izrazil bojazen, da st razorožitev Nemčije n* bo izvedla, je C*emenceau vzkliknil* »Pomirite se glede tega! 100 francoskih častnikov je v Berlinu, da razorožitev nadzorjujejo.* — Senat je sklenil objaviti Bourgeoisev govor-Lamartelle je izvajal v svojem govorUi da je Nemčija kljub naporom zaveznikov izšla iz vojne enotnejša in bolj pruska, kot je bila kdaj poprej. D’Annunzlo odide prostovoljno? Pariz, 10. okt. »Chicago Tribune« poroča z Reke: Tukaj se Šln govorica, da se je d’Annunz!o dogovoril z vojvodom d’Aosta, da bo za-pustil s svojimi čejiami Reko in da bodo mesto zasedie italijanske čete* Dopisnik naglaša, da bi bila večin* prebivalstva«zelo zadovoljna r o’An-nunzievim odhodom. Odkar je on dospel na Reko je draginja zelo narastla* Daalravno se blokada ne Izvršuje * vso strogostjo, je vendarle dovolj učinkovita. Kulturni pregled. k »Jugoslsvenska Njiva* št. 40 iffia vsebino: Juraj Demetrovič: U *naku kaosa. — Dr. Dragutin Pro-J*»8ka; Masa'ykova aVademija rada. — Dr. Ljudevit Auer: O braku. — Dr. •van Kesterčanek: Sloboda 1 kszna Slobode. — Smotra: Politika; So-j%ln( život; Prosvjet3; Muzika. — Lista k: Lujo vitez Lavrč: U spo-tten poginutom drugu. K našemu programu. Poročilo 0 glavne n strankinem zborovanju JD$ !, 1919. Založilo Tajništvo JD5 £ Ljubljani. 74 strani. Cena 3 K. Brošura, ki je pravkar Ušla prinaša |tovr,tf govore z letošnjega zborovanja Jugoslovanske demokratske stranke 5. to 6. julija. V teh govorih so zavzeli Posamezni govorniki stališče stranke