246. štev.
V Ljubljani, sobota li. oktobra 1019.
II. leto.
Volja v Ljubljani
m po pošti: «)o leto . . K 8I‘— *>°l leU. . .	.	42'~
*«trt let« . . * 21*— *» mesec . .	„	7*—
inozemstvo:
«e»o leto naprej K 95’-P«J let* „	,.	50’—
4«trt let« „	„	26'-
*« mesec „	„	8'~
Uredništvo je n« Starem trgu Stev. 1?. Telefon stev. 360. — UpravniStvo je na Marijinem trgu =	1, v: Itev. 8. — Telefon Stev. 44.---------
Lioijalna knjižnica
Na pismene naročbe brez poSiljatve denarja «» ne moremo ozirati
.uBi naj poSiljaJo
JJ- naročnino iio nakaznici.
Oglasi se rifcmajo po porabljenem prostoru In sicer 1 mm visok ter 45mm Širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
VpraSanJem glede Inseratov i dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali mamka. — Dopisi naj se fracklrajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Dr. R, VI.
Dijaško-begunsko vprašanje.
Begunsko vprašanje samo nase-bi )e še preče) zamotana stvar; vsak »s ga nekako boji dotakniti. Je res, £a je temu krivo tudi dejstvo, da ni bilo dosedaj enotne organizacije. Pa •Udi to je žalostna resnica, da se nas begunce smatra za nepotrebno zio, « pa je včasih vendarle vporabljivo. No, ako se otveri v nedeljo enotna begunska organizacija, bo stvari gotovo mnogo pomagalo.
Posebna vprašanja v begunskem vprašanju tvori vprašanje beguncev, dijakov.
Ne smemo pozabiti na žalostno dejstvo, da ima naša država precej juaio smisla za splošno dijaško vprašuje, in če se vjhutega pomisli, da nimamo dijaki begunci sploh nika-kih sredstev, potem stojimo pred vprašanjem, kaj bo z dijaki begunci.
Visokošolci- begunci so sl v tem oziru vendarle neka) sami pomagali: ustvarili so si močno organizacijo, ki je ne bede mogla in tudi ne smeia nobena vlad« ingnorlratl. To »udru-zenje« pridno dela in je doseglo že nekaj uspehov; toda, to delo je komaj pričeto in naloge, ki jih Čakajo, *o še velike. Naša centralna vlada v Beogradu je prva poklicana, da jim ire na roko in jih podpira. Saj je to le njena korist, da dobi naraščaj, da dobi Inteligenco.
Mnogo bolj težavno Je vprašanje srednješolcev-beguncev. V zasedenem ozemlju se letos — po došllh poročilih — baje otvorita 2 slov. srednji Boli v Idriji: realka in pa 3 razredi Jjimnazijp: To je vse kar dobi naš narod v toliko hvalisanj »kulturni11 Italiji.
Kam naj torej — gredd naši dijaki svoje šn- d je nadaljevat oziroma pričet. M^r-li v italijanske Sole ?!	/
Ako atirlši nočejo pošiljati svojih otrok v italijanske šole, se morejo pač odločiti, bodisi poslati jih v Ju-
goslavijo ali pa sploh nikamor, gotovo pa ni mnogo našh ljudi, ki bi jih lahko vzdrževali na lastne stroške, ako ti pridejo sem.
In kako je tu preskrbljeno za te dijake? No, prav gotoVo ne najbolje in kskor bi bilo pričakovati. Je res, da se je v nekaterih mestih dobilo nekaj stanovanj in hrane; toda tega je veliko premalo. Prosilo se je na vseh krajih, od veliko krejev pa je prišel nepovoljen odgovor. Saj za begunce se vedno najdejo izgovoril Kako lahko bi bilo najti dovolj izpraz-nienlh nemških zavodov in drugih poslopij, koder bi lahko nastanili naše dijake!
In kar je glavno: sredstev ni!
Da bi se dijaki-srednješolci sam! združili v organizacijo, to je izključeno. Prvič je to po šolskih zakonih prepovedano in drugič — naj mi tovariši srednješolci o prost č — so tudi še premladi za take organizacije.
Pri vprašanju dijakov-beguncev pride v prvi vrsti v poštev tolikrat omenjeni vladni kredit. Ali je vlada ta kredit dovolila ali ne, ni povsem jasno iz dcšLh brzojavov v časopisju in jc-H ta kredit — ako je dovoljen — namenjen sattio visokošolcem, ali tudi srednješolcem, tudi ni gotovo. Torej tu treba enkrat jasnosti.
V drugi vrsti pa pridejo v poštev privatna sredstva bolje rečeno dijaško podporno društvo. AH ni) se to Ustinovi, o tem menda ni treba še posebej debatirati. Ustanoviti se mora in to čim prej tako, da bo našim dijakom, kadar pridejo sem, mogoče takoj podeliti podporo. Pri današnjih razmerah’ ne sme biti fond tega podpornega društva tako majhen, da bi biia mogoča le enkratna podpora, ampak sredstva morajo biti dovolj visoka, da zadoščajo, dokler se razmere ne razjasnijo. '
Ne zahtevamo od nikogar miloščine, ako pa podpira narod svoj na raščaj, povzdiguje samega sebe in vrši eno svojih nijVeČjih nalog. Go tovo bo vsak proti temu, da bi sl sami vzgajali poturice!
Mislili smo vedno, da smo en
narod, da smo eni ali prebivamo tu v Jugoslaviji ali pa v zasedenem ozemlju; zato tudi pričakujemo, da Vi v svobodni Jugoslaviji smatrate nas ?z zasedenega ozemlja za svoje, Česar žal danes ne moremo potrditi.
Ako pride naša mladina iz zare-denega ozemlja, pričakuje, da Jo sprejmete z odprtimi rokami. Hoče se tu navžiti svobodnega zraka in svobodnega duha; spoznati hoče svoj narod in da jo od njega ne ločijo nobene meje, četudi jih določi bog ve koliko pariških konferenc.
Ml pa, Čeravno smo doživeli že mnogo razočaranj, še vedno ne obupujemo. Kot večni »optimisti* In »idealisti1' pričakujemo od svojega naroda, da sprejme preganjano deco kot svojo deco — kar mu je in mera biti v resnici.
In ako doraste naša mladina, bo gotovo hvaležna svoji domovini, da jo je sprejela v najhujšem času, državi pa postane najmočnejša opora.
Zato ne odganjajte mladine od sebe, ne zapirajte ji vrata I
Težak je tiaš notranji In zunanjepolitični položaj, toda z malo dobre 'j volje se marsikaj doseže!
Vsak naj stori svojo dolžnost, vlada, narod, potem pokažemo celemu svetu, da nismo mi oni barbari, ampak oni, ki tsko kričavo razkazujejo svojo »kulturo*!
Iz laške sužnosti.
Goriška begunka nam je izročila zanimivo pismo svojih bratov, ki so jih Italijani 24. aprila internirali. Pismo, ki ga je vtihotapil neki gospod preko nemške Avstrije, pravi med drugim: Iz veronskega pekla, kjer sva btla v začetku zaprta, so nas dne 5. sept. odpeljali, a ne dotnoV, ampak v Gar-dolo blizu Tridenta, kjer sya še danes in ostaneva ne vem do kdaj. V Veroni sva dobila tri komade Tvoje pošte, potem nič več. Odpisala sva Ti več krat, a najbrie nisi p ejela nič Rada bi vedela kaj o razmerah v Jugoslaviji. Pa za enkrat je treba opustiti take radovednosti, ker smo v vsakem oziru še mnogo predaleč.
PomlMi draga sestra, kako so nas spravili od doma tl p., italijanski, In za koliko časa I Veš, ako bi se sedaj srečali z gospodom majorjem Fregossl, ne vem kako bi se razšli. Tu nas je tačas kakih 25 bivših častnikov ki smo inštradlrani posebej, in kakih 150 drugih, vsi iz Venezle Giulie. Z Goriškega In Trsta nas je le malo, po večini so iz Opatije, Istre, Dalmacije. Smo sami Jugoslovani, ker druge narodnosti so že poslali domov. Smo zelo nevarni ljudje, kar pričajo naši opisi v dokumentih, na primer: Anton in Frar.c Sever, nevarna, suhi-Ijiva ustaša, in agenta za Jugoslavijo, ter velika nasprotnika naše stvari. Vidiš in tako ima vsak, več ali manj dolg in lep naslov. — Tu še gre, a o razmerah v Veroni niti ne pišem, ker bi ti bilo pregrozno slišati, kaj delajo „Lah|“ s tvojima bratoma. Niti v Afriki ne dobiš slabših (n reurnnih ljudi. — Kaj bo z ubigo našo Goriško? ■— Tu čltamo vsak dan, a stamo Italijanske časopise. — Zadnje dni so nam začeli dajati upanje, da odidemo najkasneje v osmih dneh v Trst. — Pa kajl Dokler re izstopimo v Trstu iz vlaka, ne verujeva nič. — Mogoče pa nas ver dar odpuste iz te sužnosti. •— Ah, kako bi se zveselila, ko bi zagledala še enkrat zlato prostost. — O, kako »rečna si, draga sestra, ker uživaš ljubo prostost mlade Jugoslavije, za katero morava midva že pol leta toliko trpeti. — Amaak plačilo dobe Italija,-d za vse to. — Njihova usoda (Italije) je že zapečatena. — Nakopali so si sovraštvo celega sveta, ugledk nimajo nikjer na svetu. — Po deželi in v mestih so stavke na dnevnem redu. —Množice dela* cev brez posla.
— Najbolje določiš kaj je itahja — z besedami: ,,Kup gnoja tn na sredi
— banderce”. — V resniči ni nič boljega, ampak ta sodba je še dovolj mila. Z doma pišejo redko, ker so mislili in upali da prideva domov. — Ko sva biia Se v Veroni, naju je mama prišla obiskat, a je nisva smela videti, niti od daleč. — Misliva si, kako težkim srcem je uboga mamica, sirota, Šla nazaj. — Da, prinesi! so mir in srečo v dežele.
A,p- Iz Prekmurja.
(Potni spomini.)
(Dalje.)
Železnice.
Železniški problem spada med najbolj pereča tn najnujnejša vprašanja našega Prekmurja, Madžarska poiitka je seveda skrbela samo za zvezo v smeri proti Budimpešti, vse drugo je zanemarjala ali pa delo naravnost ovirala. Tako te danes Prekmurje brez zveze z ostalo Jugoslavijo. Od Murske Sobote proti severu vodi sicer nornialnotirna, dobro zgrajena železnica, ki pa danes ne funkcijonlra Več, ker je le en stroj In nekaj vagonov. V prvih dneh okupacile, ko ni bilo pravega reda, so ljudje razbili in odne&li vse, kar se je dalo, tako da le treba vse na novo urediti. Za pokrajino izredne važnosil je, da se to stori čim prej in da se železnica zveže * progo špilje—-Ljutomer. To bi ne blio tako težavno, ker je teren zelo ugoden in bi delal težkoče samo most £rez Muro. Našo brezdelnost na tem Polju madžarske agitacije spretno iz-tabljajo, češ, še pod boljšev'ks jv re-
leznica vozila, zehj pa ne. Skrajni čas je, da posvečata Ljubljena in Beograd prekmurskim zadevam več paiuje in j<h ne bagateiižlrata, kakor je bilo to doslej.
šolat
vo.
Prekmursko šolstvo je cel Babilori, da se je težko spoznati. Država je V večjih krajih odprla svoje šole, seveda čisto njaožarske, z učitelji, ki niro znali besedice slovensko. Zgradila jim je krasne palače, otrokom obljubljala vse mogoče udobnosti, jim jih precej res dala in na ta način zvabila v nje lepo število otrok, ki so jih zapuščali seveda kot hudi madžaroni. Z večino državnih šol je bil združen tudi otroški vrtec, tako da se je začelo odnarodo-vanje že pri otrocih, ki so komaj shodili. Vseh državnih šol v Prekmurju je bilo za časa našega prihoda 17.
Poleg državnih so Imeli Prekmurci še občinske in cerkvene Šole, ki pa so bi'e mnogo bolj zanemarjene in jim je tudi vlada stavila vse možne ovire. Poučevalo se je tudi na teh v madžarščini, vendar pa so bili učitelji po večitH domač ni, ki so lahkp z otroci
goVorlli tudi v materinščini. Učitelje na občinskih šolah so volili občani sami; plačevali so jih deloma v denarju, deloma v naturasnih prispevkih: gmotno in socijalno stanje teh učiteljev je bilo ssled tega precej slabo. Cerkveue Šole so vzdrževale verske cbčine, učitelj pa je moral zato opravljati poleg svoje službe tudi službo organista ali pri protestantih kantorja. Cerkvenih ih občinskih šol je imelo Prekmurje okrog 40.
Šolsko vpfašanje bo treba torej skoraj popolnoma preurediti. Državne šole bo treba razširiti in pomnožiti, cerkvene in občinske pa čim prej podržaviti. Sanu umevno mora biti učni jezik slovenski in to pismena slovenščina. Prav nikake potrebe in nikakega vzroka ni, da bi uvajali v šole prekmurski dialekt, Ljudje popolnoma razumevajo pismeno slovenščino, ki jim pri šolskem pouku ne bo delala prav nič večjih težav, kakor hi jim »prekmurščina*. Ako je res, da spi-sujejo nekateri gospodje učne knjige v tem dialektu, je to nesmisel. Vlada si lahko z mirnim srcem prihrani trud in stroške.
Cerkvene razmere.
Prebivalstvo je deloma katoliško, deloma protestantovako, deloma židovsko. Duhovništvo je pri eni kot drugi kategoriji po ogromni večin! madžarsko ali vsaj madžaronsko. Na-leiel pa sera tudi na častne izjeme, to celo pri protestantih. Zal so le redke; drugi pa tiralo v svojem šovinizmu proti našim uradom pravo pasivno rezistenco. Tako jih n. pr. murskosobotskl dekan noče prav nič podpirati, Češ da je njegova naloga samo »dilše ščititi" in da je za njega merodajen samo njegov škof, k! pa je nekje v Magyar-ozszag u. Niti pomirjevalno ni hotel vplivati na ljudi v prvih dneh razburjanja. Dolnjelendavski dekan pa sploh ne razume besedice slovenščine. Zavedni Slovenci mtd katoliško duhovščino so bili menda samo oba Kiekla« Ktihar in Lejko.
V teku je že akcija, da se Prekmurje odcepi od dosedanje madžarske škofije in se začasno osnuje v Murski Soboti generalni vikarijat; polagoma pa bo treba misliti na prlktopljenje k mariborski škofiji.
(Konec jutri.)
Zmede v Italiji.
Varnostne odredbe. Ldu. Rim,
9.	oktobra. »Gazzetta Uffic e e« priobčuje naslednji dekret: Do prcglašenja miru je prepovedano razširjanje vesti in objav, ki so r.evarne za narodno obrambo in za mednarodno razmerje Italije. Prepovedana je tudi vsaka objava, ki vsebuje žalitev ali sramotitev armade in mornarice.
Italija ratificirala mir. pogodbo. Ldu. Trst, 8. oktobra. Italijanski kralj je podpisal dne 6. t. ra. oba odloka, s katerima se ratificirata mirovna pogodba med Italijo in Nemčijo in mir. pogodba med Italijo in Nem. Avstrijo.
Za ustanovitev proletarske diktature. Lugano, 9 oktobra. Po burni sklepni seji so udeleženci zborovanja italijanskih socialistov v Bologni včeraj z 48000 proti 18.000 glasovom sprejeli maksimalni program. Ta program zahteva nasilno ustanovitev proletarske diktature delavskih in vojaških svetov kot sredstvo za dosego komunističnega gospodarstva.
Boj za jadransko obalo.
D' Annunzljevl letaki. »Narodna Politika« piše: Letaki, ki jih je D'An-nunzio izdal n? hrvatsVi narod, so že tiskani v hrvatskem jeziku in jih bodo te dni D'Anm nzievi geroplanl metali po raznih krajih Hryatske. Reški D’ Annunzievcl računajo na siguren uspeh teh letakov.
Reške ljudske šole. Predvče-rajšnem se je začei na redkih ljudskih šolah reden poduk. Iz neke šole se je slišalo popevanje: »Contra !a Jugoslavija noi vogliamo andar. (Proti Jugoslaviji hočemo iti.)«
D'Annurtzio pojde. Ldu.Trst,
8.	okt. »Corriere d’ Itaila« piše o re-škem problemu: »Smatra se za verjetno, da se bo protizakoniti čin, ki »o ga izvršile na Reki prostovoljske čete, v kratkem spravil v pravi tir s tem, da bodo legionarje D’ Annunzla zamenjate v zasedbi Reke redne čete pod poveljništvom generala Badoglla. General Badoglio bi prevzel Reko v svojo oblast in izjavil, daje storil to, ne da bi hotel kršiti pokorščino na pram mirovni konferenci, čija kou-cnoveljavna rešitev jadranskega vprašanja bo na vsak način obveljala. Diplomacija in vse udeležene vlade si prizadevajo najti to rešitev.
Ameriške grožnje, Ldu. Trst, 8 okt. »Associated Press« poroča iz Wa*h!ngtona, da vlada marljivo proučuje način, kako bi napravila konec sedanjemu položaju v Adriji in v drugih delih Evrope, kjer se pojavljajo nacionalistični spori, ki so v veliko škodo za ugled mirovnega kongresa in ki pretijo uničiti odločbe, sklenjene na podlagi sedaj ustanovljenih principov, katerih se ne more več ovreči. »Associated Press« dostavlja, da bi vlada Zedinjenih držav, če jadransko vprašanje ne bo rešeno v par dneh, biia prisiljena, ustaviti za hip vsako podporo, financieino ali pa drugo, evropskim državam, ki bi se ne hotele pokoriti.
Strahovlada na Reki.
Zagrebške »Novosti« prinašajo zanimivo sliko današnjega življenja na Reki, na Sušaku in v okolici. Poveljnik d'Annunzio je na Sušaku vstavil edini jugoslovanski list in onemogočil delo vsem našim kulturnim in prosvetnim Inštitucijam. Toda s tem še ni povedano vse. Na Reki niso v nevarnosti le jugoslovanske glave, temveč tudi jugoslovansko imetje. Italijanska vojska vdira v stanovanja naših ljudi, pleni, krade, ruši in uničuje vse, kar ji pride poa roko. Z izgovorom, da morajo izvesti preiskavo, so vdrli vojaki v stanovanja Jugoslovanov Frankov! ča in Frančiča in brata Matdjanov in odnesli od tara mnogo dragocenih
{rredmetov In denarja. Na Sušaku so taiijani nasilno odprli neko jugoslovansko brivnico in odnesli iz nje vse predmete, ki so imeli kakšno vrednost. Naslednjega dne je uašei lastnik vrata pravilno zaprta, toda brivnica je bila — prazna. Hotel »Continental« na
Sušaku je oplenjen, pohištvo je deloma razdejano, povečini pa odnešeno.
Po političnem mišljenju se Rečani delijo v 3 glavne skupine: v Italijane, ki zahtevajo aneksijo Reke od strani Italije, v take, ki se zadovoljujejo z roško avtonomijo, in Jugoslovane, ki živijo na Reki kor srednjeveški sužnji. Naši ljudje se ne smejo pokazati na ulici; Italijani delijo živila svojim pristašem, na Jugoslovane se malo ali nič ne ozirajo. Cene živilom so naravnost bajeslovne: kg mesa stane okolu 80—100 K, kg moke 15—20 K, kg krompirja 10 —12 K itd. Italijani pridejo do živil na lažji način, ker jih podpira »Consiglio nazicnale«, Jugoslovani pa morajo plačevati zanje visoke svote.
Delo je v mestu ustavljeno. Nezaposlenih ljudi, ki po dnevi pohajajo po ulicah, je nad 18 tisoč; vsi ti so gladni, bosonogi in razcapani, brez sredstev in brez zaslužka. Poleg vseh nadlog so se začele pojavljati še kužne bolezni (difterija in Škrlatica), na katerih umre zlasti mnogo otrok. Sredstev za kurjavo ni na razpolago, primanjkuje drv in premoga, in med prebivalstvom viada radi tega velik strah, ki se mu ne more odoieti ni sam »Consiglio nazionale«.
Laška sodba o možnosti spopada z Italijo.
Ldu. Trst, 8. oktobra. Z ozirom na vesti o pretečem sporu med Italijo in Jugoslavijo razpravlja rimski list »La Tribuna« od 5. t. m. ter pravi med drugim: Eden glavnih razlogov negotovosti, kako naj bi se cenil sedanji položaj, je notranje razmerje v Srbiji in v drugih deželah. Jugoslavija, kjer so spori strank zelo ostri in nosijo kal nepričakovanih komplikacij v sebi. Polom avstrijske države in sprememba režima, nadalje gospodarske in moralne posledice vojne so omogočile, da v vsej Jugoslaviji vstajajo in se razpasejo temni elementi, politični pustolovci in politikastrl balkanskega stila. Temu je dodati pomznikanje dejanskega uje-dinjenja v jugoslovanski državi, pomanjkanje edinstva, ki je posledica različnosti plemen, tradicij in nacijo-nalističnega individualizma Srbije. Ali prav radt tega smatramo pretiranim, celo neverjetnim, da bi se Jugoslovani odločili k odkritemu prelomu z Italijo. K večjem bi upoštevali možnost kake izolirane vojaške akcije, kake pusto-ovščine, ki pa bi seveda lahko imela kal večjih sporov v sebi. Logično mislimo, da Jugoslovani ne bi mogli za tako pustolovščino iskati pretveze v reških dogodkih. Pohod Italijanov na Reko pod d’ Annunzijem in položaj v mestu samem so premotrili zavezniki in prepustili italijanski vladi, naj po najboljših močeh ukrene, in italijanska vlada je baš na tem, da ukrepa s taktom in s premislekom vse, kar je potrebno. Sicer pa je celo reško vprašanje, ves jadranski problem, še odvisen od konference. Zato manjka vsak povod in vsaka pretveza za Jugoslavijo, kakor tudi za druge države, da bi intervenirale. Bodo li znali Jugoslovani premotriti s pravnega »tališča ta položaj? Ali se bo posrečilo Jugoslaviji z ozirom na njen notranji položaj zagotoviti nadaljno ohranitev miru in ali se bo znala vzdržati, da ne bi motila dela konference, ki ni še dovršeno? Kaj je torej storiti, vprašuje k sklepu članfcar. Moramo, zaključuje, ohraniti mirno kri ter biti previdni in čuvati, da iz male iskre ne nastane velik požar.!
Wilson ozdravlja.
Ldu. Haag. 9. okt. »Niuvve Cou-rant« poroča iz Washingtona: Zdravnik za živce dr. Dercam je povodom govoric, da je predsednik Wi!son umo-bolen, Izjavil, da je Wilson čil in svež. Njegovo zdravstveno stanje se boljša.
Ldu. Washington, 9. oktobra. Po zadnjem zdravniškem Izvestju se zdravstveno stanje predsednika Wlsona vidno boljša. Predsednik je baje izrazil željo, da bi se zopet posvetil državnim
poslom in dejal svojemu zdravniku, da je doba mirovanja zanj končana.
Pozdravi naše vlade. Ldu. Beograd, 9. okt. Minister za zunanje posle dr. Trumbič je ooslal kraljevskemu poslaniku v’ Washington nastopno brzojavko: Izvolite zaprositi vlado republike, da obvesti predsednika Wilsona o naslednji adrtsl: Ves naš narod je do znal vest o bolezni predsednika Wilsona z največjim vznemirjenjem. Kot tolmač njegovih Čustev pošilja ministrski svet kraljevine Srbov, Hnratov in Slovencev predsedniku Wiisonu najsimpatičnejše pozdrave in izraze najglobljega spoštovanja s toplo željo, da čimprej popolnoma okreva, da more nadaljevati in dovršiti svoje delo za ustvaritev pravičnega in trajnega miru. Hkrati smatra ministrski svet za svoio dolžnost, da izrazi predsedniku WlIsonu najudanejšo hvaležnost za vso pomoč, ki jo je nudil našemu narodu v njegovih gmotnih potrebah, kakor tudi v njegovih pravičnih zahtevah na mirovni konferenci.
Ministrska kriza.
Opozicijonalne zahteve. Ldu.
Beograd, 9. oktobra. Opozlcijonalni blok bi moral danes dopoldne izročiti svoj odgovor dr. Pavloviču. To pa se ni zgodilo ob določenem času, nego šele ob 16 uri. Vsebina odgovora je tajna. Govori se, da je opozlcijonalni blok me ! drugim pristal na to, da postane dr. Pavlovič ministrski predsed nik, a pod pogojem, da vstopijo v njegov kabinet vsi ministri, ki so bili na Tr!f<ovičevi listi in da dobe iste porlfelje.
Seja demokratsko-socijalistič-negfi blok«. Ldu. Beograd, 9. oktobra. Danes popoldne je imela Demokratska zajednica sejo, na kateri se je razpravljalo o vprašanjih, ki so v zvezi z rešitvijo krize. Seje so se udeležili tudi socijaliatlčni ministri Korač, Kristan in BukŠeg. Jutri bo imela Demokratska zajednica zopet sejo in bo sestavila odgovor na današnjo noto opozlcljonalnega bloka dr. Pavloviču.
Pavlovič vrnil mandat. Ldu. Beograd, 10. oktobra. Davi ob polu enajstih Jo predsednik narodnega predstavništva In designlranl ministrski predsednik dr. Draža Pavlovič poročal regentu o odgovoru, ki ga je sprejel od opozicije in je ob tej priliki vrnil regentu mandat za sestavo vlade.
Pokret mlajših poslancev. Ldu. Beograd, 10. oktobra. Včeraj popoldne se je zbralo več mlajših članov narodnega predstavništva, ki tvorijo levico v posameznih klubih, in se posvetovalo, kako bi se dalo omogočiti približanje ustavotvornih strank v narodnem predstavništvu, zlasti radikalne stranke in Demokratske zajednice, da bi se omogočila rešitev ministrske krize, uspešno delo v parlamentu in krepka državna politika do konstituante.
Jugoslavija.
j Tihotapcem in tatovom preti, smrti Beograd, 9. okt. Tlada bo v kratkem izdala stroge odredbe roti tatvinam na železnici in tl-otapijenju ob mejah. Za krivce bo nvedena smrtna kazen, ki Jo bodo izrekala vojaška sodišča v Ljubljani, Zagrebu in No em Sadu. Pravtako bodo ojačene obmejne straže.
j Demobilizacija. Ldu. Beograd, 9. oktobra. V poslaniških krogih se govori, da se bo kmalu pričela demobilizacija starejših letnikov nekdanjega drugega poziva narodne vojske. Novi rekruti so popolnoma opremljeni; nadaljnje rekrutaclje na novih pokrajinah so našle povsod prijazen odziv.
j Izvoz našega žita. Od letošnje žetve bo izvozila naša država 40000 vagonov žita, in sicer za zameno z drugim blagom v Avstrijo, Češko in Madžarsko 25 tisoč vagonov, v Grčijo 6500 vagonov, ostalo v zavezniške in nevtralne države.
j Stoletnico rojstva Vatroslava Lislnskega, prvega hrvatskega kora-
ponista bodo proslavili v Zagrebu dne 25. in 26. t. m. na slovesen način.
j Proti tujim podjetjem. Bo* senska vlada je odredila, da bodo Imele v vseh državnih podjetjih prednost ponudbe domačih ljudi, pa naj bi bile tudi za 5 odstotkov dražje, nego ponudbe tujih podjetij In tvrdk-
Razna poročila.
r Meje poljske republike. Kakor
poročajo pariške vesti, se je vrhovni svet glede vzhodne meje Poljske odloči! za mejo kongresne Poljske izza leta 1815.
r Budimpešta — centrala donavske plovbe. Ldu. Budimpešta,
9. okt. Kakor doznava ogrski tiskovni urad od pristojne stranke, je izbral angleški admiral Treubridge Budimpešto za centralo plovbe na Donavi.
r Cesarja Viljema sreča Ifl padec. Ldu. Berlin, 10. oktobra. Dne
10. okt. b! re imel v Berlinu v tako-zvani Športni palači predstavljati film: »Cesarja Viljema sreča In padec«. Vrhovno poveljništvo je pa v soglasju z državnim ministrstvom za notranje stvari predstavo prepovedalo, ker se je moglo pričakovati z gotovostjo, d* bi predstava dala oovod za politične demonstracije In izgrede.
r Maršal Foch — član akademije. Ldu. Pariz, 10. oktobra. »Echo de Pariš« javlja, da je akademija skie-nila sprejeti maršala Focha med svoje člane. (Sprejem v francosko akademijo znanosti in umetnosti je največja čast in najvišje odlikovanje kar jih more doseči F/ancoz. Op. ur.)
Beležke.
b AH deli vera naš narod?
V »Obnovi« čitamo: »Pravili so: »Vera nas delil« Jeli danes še kdo, ki tej besedi verjame ? Poslušajte notranji glas svoje vesti vi vsi, ki iskreno šepečete Kristovo molitev, vi, ki klanjajoči se poveličujete Alaha; vi, Svobodni misleci, ki se navdušujete z vero v duh človečanatva; vsi mistiki, ki ste izšli iz priznanih In nepriznanih religij in v duši ebož&vate nedosežno Tajno . . . Jeli resnica, da nas ta glas razdvaja? Povsod govori ta glas o ljubezni, o samoodrckovanju, o nadi in o skupnem pomaganju in trpljenju. Ta klic so slišali in mu sledili vsi resnični duhovniki. Za primer so: Dosldej, Strossmajer i. dr. — Da, kadar cerkev postane zamazana halja, za kojo se krije umazanost sebičnosti, tedaj takšna vera deli in razdvaja, če so tudi cerkve v našem narodu morda bile kdaj takšne, danes niso več to. One so danes z narodom in za narod, morajo biti v službi narodnega ideala, drugače jih narod zavrže kot obrabljeno obleko. Zato lažejo oni, ki pravijo, da nas vera razdvaja. Kjerkoli je vera, nas miri la spaja.« ______________
Škandalozen birokratizem.
V uradnem listu je bilo dne 8. marca 1919 razpisanih 42 mest sodmh slug. Za ta mesta smo prišli v prvi vrsti v poštev invalidi, kar nas je še porabnih. Rok za vložitev je bil do 15. aprila, a odgovora še do danes ni. Torej bode že 6, beri in reci šest mesecev, kar Čakamo na milost gospodov pri višji deželni sodniji. Med tem časom je bilo več primernih služb razpisanih za nas invalide, znabiti bi bil kdo od nas že preskrbljen, a čakali smo na ta mesta, sedaj pa, ko se bliža zima, smo na cesti brez službe. Ako se kdo od nas oglasi pri gospodih predsed-ništva in povpraša, kedaj bomo imenovani, nam rečejo, da prav kmalu, samo da se nas znebijo. Gospoda, sedaj vendar ni več sodnih počitnic, na katere ste se tako dolgo izgovarjali.
Pred kratkim so se vršila imenovanja sodnikov. Prosimo sodno poverjeništvo in deželno vlado, da tudi za nas kaj ukrene, da bodemo vsaj s 1. novembrom narcelčeni, saj smo tudi mi ljudje in imamo tudi pravico do življenja.
Visokošolske podpore.
Za tekoče Šolsko lc!o so »e medile kompetence za podeljevanje visokošolskih podpor sledeče:
Za podpiranje tehnikov vseh strok se je ustanovila upravna komisija tehniška visokošolskih fondov, ki posluje pri poverjeništvu za javna dela. Medi cin ci bodo dobivali pod Pore od upravne komi3lje medicinskih ‘ondov pri Zdjavstvenem odseku ia Slovenijo In Istro. Zadijaketrgov-»kih strok je merodajna upravna komisija za prehodno gospodarstvo, oddelek za trgovino in obrt. Za podpore v ssrho študija na višjih k/ne-Šiških, živinozdravniških in gospodinjskih šolah je pristojen fond za agronomski študij, ki ga upravlja Slov. kmetijska družba^v Ljubljani.
Poverjeništvo za uk in bogočastje bo odslej podeljevalo podpore le p r a v-tiikom, modroslovcem in dija-k o m, ki obiskujejo umetniške akademije in konzmatorije.
Dijaki naj se obračajo v podpornih zadevah na pristojna mesta, kamor je Poverjeništvo za uk in bogačastje od »topilo vse do sedaj pri njem vložene Prošnje za podpore.
Dnevne vesti.
- d Z« ravnatelj« gimnazije v Murski Soboti je imenovan profesor Ivan Bračko.
d Velik shod priredi demokratska zajednica v nedeljo dopoldne v Mariboru (Nar. dem) in pop. v Ptuju. Poročajo poslanci o položaju.
d Židovski Študentje na zagrebški univerz). Na zagrebški univerzi se vpisuje nebroj židovskih vi-Sokošolcev iz Madžarske. Zagrebški akademiki jih menda ne bodo preveč veseli.
d Kongres v Zagrebu je od-
goden na poznejši čas. S tem je dana prilika, da se celokupna slovenska »kad. omladlna na predsestankih v vseh nesporno skupnih točkah poe-dlnth struj zedini in nastopi na kongresu kot en mož. jugoslovanska omladlna ne bo več mirno gledala, ako vladno krizo ne resi tudi Jovanovič z uradniškim kabinetom; z sedanjimi narodnimi predstavniki se 8pioh ne računa več. Pač žalostno, da mora mladina obsojati svoje očete 1 d Dijaški transport v Brno odide iz Liuhijsne 20. t m. ob 10 url zjutraj z vlakom štev. 870. Prih* d v Celje ob 15 30, odhod ob 15 52. Prihod v Maiibor ob 20 06. odhod ob 21 uri. — Potujemo na lastno zahtevo v tovornih vozovih, ker le na ta način odpade neugodno prestopanje na Dunaju. Toliko v vednost, da se ne bode zopet po krivici obsojalo uprave juž. žel. ki gre visokošolcem v vsakem oziru na roko. Na nadaljne prijave za transport se ne more ozirati.
d Kranjski akademiki so podarili ADJT. v Ljubljani, K 500'—, kot polovico čistega dobička prireditve v Kranju, z dae 28 IX V tujino odhajajočim tovarišem najlskre-ntjša zahvala in mnogo sreče. — Odbor ADJT.
d Akad društvo jugosl. tehn. se zahvaljuje iskreno vsem cenjenim damam in gospodom, ki so toliko pripomogli k krasnemu uspehu d/uš-tvene prireditve dne 28. p. m.
d Pomanjkanje papirnatega denarja postaja čedalje večje, ker ga nerazsodni ljudje zadržujejo doma. Papirnati denar ne bo pridobil na vrednosti, pač pa se bo kmalu zamenjal za novega jugoslovanskega. Shranjevanje papirnatega denarja doma je nevarno, ker se lahko ukrade ali poškoduje. Denar v denarne zavode, kjer je varno in dobičkanosno naloženi d Piiporočsmo jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Manjin |r8 8 in Wo!fova uiica 1 vsem, ker je pristen domač denarni zavod. Stoji neposredno pod državnim nadzorstvom. H aniine vloge in vloge na tekoči račun obrestuje j)o 4% ter daje pojasnila proti p/imerni varnosti pod ugodnimi pogoji. Izvenijubljanski vlagatelji dobe postne položnice.
d Žigosanje bankovcev. Z Gorenjskega nam poročajo, da se je opazilo v prometu že več i i tudi visok h bankovcev, žigosanih od neka-ter h poštnih uradov s starimi avstr, žigi, katere so s/oj čas ti uradi rabil za žigosanje menjic. Ker je obče znano, da so v dotičnih krajih izvršila žigosanja županstva in nimajo poštni uradi do tega poslovanja pravice, je upravičena domneva, da gre lu za nedopustno, državi škodujoče dejanje. Brezdvomno prihajajo nežigmnl bankovci iz Nemške Avstrije za ut hotap-ijeno biago, saj thotapit/o tu naravnost cvete. Poštna uprava naj ka-sra vse tovrstne žige; finančna oblast naj pa vpelje najstrožjo preiskavo, zamenja s takimi ž'gl krožeče bankovce sedanjim Imejlteljem, ako so nesumljivi, in zahteva od prizadetih pošt /ih uslužbence/ (uslužbenk) popolno povrnite/ skozi te manipulacije državi prizadete škode.
d Razpis me-ta zadružnega nadzornik«. Opozrrjamo na razpis mesta zadružnega nadzornika pri de želnovl&dnem oddelku za trgovino in obrt. Razpis je objavljen v uradnem listu, št. 154 dne 1. oktobra 1910, z natančnejšim pojasnilom.
d Zahteve tiskarskega, knji goreškegu, kartonažnega ter pomožnega osobja. La3tntKom tiskarn, litografij in knjigoveznic ter kaito-nažnih tovarn v Sloveniji je izročilo osobje spomenico, v kateri zahteva:
1.	povišanje plač in sicer klasificira -nemu osobju za 150 do -200 kron, p. možnemu oaobju za 100 kron in vajencem za 50 kron na teden in osebo; 2. zvišanje doklad za nočno delG; 3. pogajanja o obnovi tarifne pogodbe, ki poteče koncem t. )., se morajo začeti sredi novembra in končati do 31. decembra 1914; ustanoyj naj se paritetna komisija, sestoječa iz petih Članov delodajalcev in petih | članov pomočništva, ki naj skrbi za redno temu času primerno regulacijo plač. — Pogajanja o teh zahtevah merajo biti končana v soboto, tl. t. m. opoldne. — lz krogov delavstva smo o tem še prejeli: V ponedeljek, dne 6. t. m. so grafični uslužbenci in knjigovezi predložili organizacijam lastnikov tiskarn in knji-goveški zadrugi svoje zahteve po povišanju plač. V tem gibanju je združeno vse delavstvo v tiskarnah in knjigoveznicah. Delavstvo zahteva, da „se piače zenačijo s plačami tiskar-niških in knjigoveških uslužbencev v Zagrebu, Sarajevu in hrvstskih pro vlncljalnih .mestih. Zvišanje plač se zahteva že to soboto. Delodajalci do danes še niso odgovorili. Delavstvo zahteva, da se morajo rešiti vse zahteve solidarno, nedeljeno, sicer bo delavstvo nastopilo solidarno brez razlike — kvalificirano in nekvalificirano. Vsega v tem gibanju prizadetega delavstva je približno 1000 oseb.
d Čevljarski pomočniki v Ljubljani so stopili dne 9 'oktobra v stavko. Naj noben pomočnik ta čas ne išče dela v Ljubljani.
d Povsod izvoznice, Makedonci se pritožujejo, da rse je iz njihovih krajev izvozilo mnogo živine v Solun in na Madžarsko. ,Do 1. okt.", poroča beograjska „PoHtika*, „je redne izvoznice dajalo ministrstvo za prehrano In obnovo. V manipulacijo z izvoznicami pa ae je vmešavalo tudi ministrstvo za zdravstvo. Doslej so se z izvoznicami bavila kar štiri ministrstva: trgovsko, prehranjevalno, zdravstveno in rocijalno. — Vidimo, da so v Beogradu res vsa ministrstva „za vse*.
Prometni shod v Bohinjski Bistrici.
Ta shod, ki se je vršil pred kratkem ob oblini udeležbi bohinjskih hotelirjev In hotelhk, pomeni prvi korak, da se prebudi zopet Bohinj.
Predsedstvo vodi hotelir g. Doktorič. Zborovanje otvori g. Afonz Mencinger, ki v svojem poročilu po-vdarja, da je treba ceste do Savice in do izvira Bistrice, da je dopolniti markacije, da se ima ustanoviti avto-taobilna zveza Bistrica-Sv. Janez-Zla-
torog in na jezeru urediti plovba z motornim Čolnom. Graja, da vodovod v B'strlcl In električna razsvetljava nezadostno faiikcijonlrata. Priporoča, naj se napravi ob Bjhlnjsktm jezeru sprehajališča in patke, ter večje ko palače in da se preskrbi za Bistrico in Bohinjsko jezero nujno potrebni regulacijski načrt. Zimski šport bode treba že to ziino oži/otrotiti. Zastop nik Jugosl. generalnega komisatijaia za tujski promet in turtstiko v Ljubljani g. dr. Kri3per izjavlja, da se mora Bo-hhij, ki je vsied vojske hudo trpel, na vsak način prebuditi in vporabiti vse sile, da tujski promet vsestransko povzdigne. V ta namen bode pa treba, da se bohinjski interesenti ravnajo po zgledu podjetnih Blejcev, ter sami poprimejo infcijativo. Pri de žeini vladi se predsednik g. dr. Brejc in podpredsednik g. dr. Žerjav živo zanimata za tujski promet in ni dvoma, da bode tudi bohinjski promet na teh mestih našel polno razumevanje. Poverjeništvo za javna dela je našo prometno organizacijo vsestransko podpiralo, držeč se načel previdnosti In solidnosti, kar je tudi pri tu|-?kem prometu neobhodno potrebno.
O.	dr. Krisper pozdravlja s posebnim zadoščenjem oskrbnika gozdarskega ravnateljstva g Le/lčnlka, pov-darjaječ, da so se razmere st daj izdatno spremenile. V prejšnjih časih je gozdarsko ravnateljstvo s hotelom „Sv. Janez* bilo največja ovira za razvoj tujskega prometa v Bohinju. Neštete so bile zapitke, ki so se nam na tem mestu slavile, slovensko ime se je v hotelu S/. Janeza nešteto žalilo, vsega tega ne bodemo pozabili nikdar. Tem razmeram je enkrat za vselej konec In se ne bodo nikoli več povrnile.
Blejsko prometno društvo sta zastopala g. Ivan Kenda in g. Ivan Rus, ki sta se tudi udeležila živahne debate.
Izvolili so ge v odbor Prometnega društva sledeči gospodje: predsednik Gašr<ar Arh, tajnik Franc Ravne-kar, blagajnik Budkovič, odborniki: župnik Z-an, hotelirji Mencinger, Tri-tte;.wein Rodnik, Jos. Levič/iik.
Boj za sevniško tovarno.
Kakor smo slovenski javnosti že soorcčiii, se za tovarno kopit B/Uder Winkle v Sevnici, ki se bo likvidirala, poteguje na eni strar.i tamkajšnja gospodarska zadruga, na drugi pa Ja drarska banka. Pii poslednji bor/ta udeležena tudi br;ata Wink!e s 40% kapitalom in sicer bosta imela glavne vajeti v rokah, ker jih Jadranska banka namerava nastaviti za ravnatelje. Ta dva Nemca sta bavarska državljana in sta bila steber nemštva v Sevnici. Sistematično sta kolonizirala in germanizirala čisto slovensko Sevnico in ostaio Posavje. Ustanovila sta skoraj na lastno pest in stroške »Schulverein in »Sflinrarko« ter z vzemi sredstvi pritiskala na stariše, naj pošljejo otroke v nemško šolo. Nesramno sta tudi izkoriščala našega delavca, ki je moral pred vojno dnevno 10, 12 in več ur delati za ubogih 80 Vin. do K 150. Pred vojno sla bila največja sovraž nika vsemu, kar je bilo slovenskega, a med vojno sta naše ljudi, podpirana po tedanjem režimu brezvestno blatila, poštene Slovence denunclrsla, ter tako tirala v propast cele družine. Zasledovala sta vsakega, ki se je potegoval za naše ujedlnjenje, ter vse po vrsti tajno ovajala. Z našimi delavci sta ravnala kot s surovim mate-rijatom; dejansko sta jih pretepata, izzivala in zasmehovala. Kdor jih ni ubogal, ali jim ni prijal, je moral ta koj na fronto. Ni potem čuda, da se naše sevniško delavstvo, in ostalo občinstvo razburja, ko čuje, da prideta ta dva gospoda zopet na površje. Kakor smo izvedeli, je ponudbo Jadranske banke priporočila eelo naša vlada, predvsem poverjeništvo za trgovino in obrt. Namesto, da bi se potegovala za ponudbo gospodarske zadruge, ker bi s tem tovarna res prišla v roke ljudstva, pa podpira veiekapitaiistično podjetje, ki operira z nemškim kapitalom. Namesto, da bi se iznebili nemškega kapitala, tam
| kjer je mogoče — v tem slučaju je to mogoče — pa Nemce naravnost vabimo v svojo sredo in 3C podajamo v njihovo odvisnost. In tako postopanje naj bi bilo narodno! Opozarjamo našo vlado, naj stvar temeljito premisli, predno kaj ukrene, ker po-3led'ce z t njo ne bodo prijetne. Delavci v Sevnici so sklenili, da Win-klerja ne marajo in se bodo proti njemu branili z vse/nl sredstvi, še je čar, da vlada težke posledice, ki bi nastale, prepreči. Videli bodemo, ali se bo postavila na strsn velekapitalistov in Nemcev, ali na stran našega ljudstva.
Ljubljanske vesti,
1 Seja umetniškekomlslje »Narodne galerije" v avrho nakupa Iratn^ko.e slike za Nar. galerijo se vrši v soboto 11. t. m. ob pol. 4 pop. na stanovanju g. F. Tratnika, Usnjarska ulica 2/1. K seji se vabijo poleg umetniške komisije tudi člani odbora.
I Vojna blcgrjna za Slovenijo v Ljubljani, Cigaletova ulica, Stez. 2. (ju3tična palača), posluje od sedaj naprej samo vsak torek, četrtek In soboto od 9. do pol 12. ure, nakar se posebno vse civilne urade in osebe, ki imajo dvigati zneske iz te blagajne, izrecno opozarja.
I Promenadni koncert muzike Dravske dlvfzije pri ugodnem vremenu v nedeljo, dne 12. t. m. ob pol 12. nrl v Zvezdi.
1 Nov»osnovana organizacija slovenskih invalidov sparoča, da se bo v kratkem obrnila do ljubljanske in okoliške javnosti s prošnjo za mate/ljelno podporo, ki naj omogoči temu Človekoljubnemu d.uštvu plodo-nosno delovanje. Ko pride društvo iz začetnih težkoč, javnosti ne bo več nadlegovalo.
1 Društvo drž. rač. uradnikov za Slovenijo vabi svoje člane, njih svojce in prijatelje, na svoj prvi diu-žabnl večer, ki ga priredi danes, dne
11.	t. m. ob 20. url v salonu »pri Mraku« na Rimski cesti. Pridite polnoštevilno.	/
I Siromašni begunec - invalid je zgubil listnico z nekaj denarja in svojimi listinami. Pošten najditelj jo naprošen, da najdeno prinese na upravo tega lista proti nagradi.
1 V ravnanje. Poročajo nam: Tvrdka Alfam 3reznik na Kongresnem trgu se nahaja še vedno na »avstrijskem jugu«. Kdor ne verjame, naj se prepriča na tozadevnih plakatih na omenjeni trgovini. — Pri Schwentnerju stane pet peres 1 50 K, pri Bonaču boljše vrste samo 1 K. — Pri Vojnoviču stane pet vžigalnih komadov 5 K. — Treba še sobotnih shodov i!
1 Zgubila se je 9. t. m. ob 7. uri zvečer črna listnica s srednjo vsoto denarja, vojaško legitimacijo, orožnim listom in lovsko karto, poleg gostilne pri »Figovcu«, ali pa v vozu, ki pelje proti St. Vidu. Pošten najditelj se prosi, naj vrne vsaj važne listine na naslov, ki se nahaja v listnici. Denar sl lahko obdrži.
Izkaznice za premog.
Na podstavi § 19 ukaza deželnega predsednika za Kranjsko z dne
9.	oktobra 1917, št. 28.915 o uporabi premoga in diuzega kuriva, odreja mestni magistrat sledeče:'
1.) Pravico do premogovnih izkaznic ima vsaka v krušnih okrajih mestne aprovlzaclje stanujoča stranka, katere zaloga ne znaša več kot 1000 kg premoga ali 5 kubičnih metrov drv.
2) Premožnejši sloji pa, ki si lahko kupijo drva, splohnedobe izkaznice za premog.
3) Izdajalo se bode dve vrsti izkaznic za premog in sicer:
s) rujave izkaznice za štedilnikeln
b) bele izkaznice za peči; več kakor jedno rujavo izkaznico za štedilnik in dve beli izvaznlcl za peči ne dobi nobena hišna stranka, četudi bi imela več kakor dvo peči v svojem stanovanju. Pripadnikom hišne stranke pa se prištevajo tudi podnajemniki, ki stanunjejo v istih prostorih skupno
lastnim gospo-za samostojne
s hišno stranko, afco nimajo la&tsega gospodinjstva.
Podnajemnike z darstvom se smatra stranke.
4.) Obrtniki, zavodi, uradi itd. ne dobe teh Izkaznic, temveč dobe na magistratu posebna nakazila .za premog,
5.) Izkaznice za premog so neprenosljive listine.
Pri izselitvi morajo stranke oddati vse svoje izkaznice za premog hiš« nemu gospodarju, ki jih mora takoj vročiti stranki, ki se na novo naseli v izpraznjenem stanovanju.
6.) Na vsak odrezek izkaznice za premog odpadajočo množino premoga kakor tudi čas in način prodaje premoga določa in objavlja mestni magistrat.
7.) Za izgubljene ali uničene izkaz nlce za premog .se ve Izda novih.
8) Prestopke tega razglasa bode kaznovalo politično okrajno oblastvo P° § 18 g°ri navedenega ukaza z globo do 20.000 K ali z zaporom do o mesecev, sko ni prestopek po obstoječih kazenskih zakonih strožje kaznovati.
Ta razgias je veljaven z krajevno običajne razglasitve.
dnem
Narodno gledališče v Ljubljani.
Tedenski repertosr:
Opera.
11. oktobra, sobota. »Manon« za E-abon,
12. okt., nedelja, »Dijak prosjak, izven abon.
13. okt., ponedeljek, zaprto.
14. okt., torek, »Manon« za A-abon.
15. 6kt., sreda, »Dijak prosjak« za C-abosi.	v
16. okt, četrtek, »Postiljon IzLcn-juraeau« za E abon.
. 17. okt., petek, »H. fina nove pripovedke« za B abon.
18 okt., sobota, »Dijak ptosjak« za O abon.
19. okt., nedelja, »Pikova dama« izven abon.
20. okt, ponedeljek, zaprto.
Dr a mali. okt., sobota, »Tat« za E sbon.
12. okt., nedelja, ob 3. uri pop. »Favn«, izven abon., zvečer delavska predstava »Dnevi našega življenja«,
.izven abon.
13. okt, ponedeljek, »Striček Van ja« za A-abon.
14. okt., torek, zapito. -
15. okt,, sreda, »Kašlja«, izven abon.
16. okt, četrlek, popoldan »Favn« dijaška predstava, izven abon., zvečer zaprto.
17. okt, petek, »Kasija«, D abon.
18. okt, sobota, »Tat« za C-abon.
19. okt,, nedelja, popoldne, »Sne-gulčjca in škratje* izven abon., zvečer »Striček Vanja», delavska predstava izven abon.
Premijera novitete »Kašlja",
izvirne slovenske drame v treh dejanjih Stanka M?jcena se ne bo vršila v torek 14. t. m., kot je bilo pomotoma včeraj objavljeno, temveč v sredo dne 15. t. m.
Ir Dijak prosjak. Ce po resnih opernih predstavah hoče gledališko vodstvo ustreči tudi onemu delu občinstva, ki išče v gledališču fe zabavo, mu re zamerim, da uprizori eno ali drugo opereto, tembolj če datira iz Suppejevegi, Milickerjevega ali Straussovega Sasa. Želim le, da nam vodstvo prizanese s fabrikati poznejših dunajskih operetnih komponistov, ker smo laliko veseli, da občinstvo pridno poseča opere In mu ni treba kvariti okusa z operetnim šundotn. Predstava me je zanimala največ radi tega, ker so bili vsi sodelujoči s kapelnikom vred domačini. Opereto ie na novo uprizoril in režiral g. Povhi, pri dirigentskem pultu je prvič stal novo angažirani kapelnik Unger, redom Slovenec. Glavno vlogo je pel in igral g. Kovač, ki mu rad priznam, da se za vsako vlogo resno In vestno potrudi. Poleg njega so bili za okvir opereta val drugi sodelujoči prav dobri, nekateri celo Iz-
vrstni Da je bil g. P o v h e v elementu in da je dosrgel s svojimi deloma dobrimi, deloma hudo šepavimi dovtipi cele salve smeha in še posebej gromovite aplavze dijaškega stojišča, se razume samoobsebl. Zbor je živahno igral in pel, da le ne bi bil telikrst hudo skregan z orkestrom, ki je svoje otročje lahko nalogo vršil sijajno po domače. Poljski ples , Mazur“ v 3. dejanju sta izvajata plesni moj»ter g. Pohan in pr,a baletka Maša Svobod o v a povsem zadovoljivo, le finale ni hsrmoniral z orkestrom, zaradi česar je tudi izostal sicer zasluženi aplavz. _______________
Pokrajinske vesti.
p V Murski Soboti, glaynem mesiu Prekmurja, otveri 19 t. m. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani podružnico. Prekmurje je bogata, rodovitna dežela, bi se bo gospodarsko razvila. Pozdravljamo torej, da otvori v srediSču Prekmurja slovenski denarni zavod svojo podružnico. Slovenska trgovina in obrt se bosti la tedaj krepko razvila, če bosta imela zaslombo v slovenskih denarnih zavodih, k«jti dosedanji denarni zavodi v Prekmurju so podružnice po večini člfutskih budimpeštan-skih bank, ki so podpirale le Žide in madžarone. Slovenski kmetje in obrtniki pa so 'jim IMli izročeni na milost in nemilost. To bo odslej drugače. — Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani si pridobi za našo narodno gospodarstvo velike zasluge s tem, da otvori podružnico v Murski Soboti.
p Brežice ob Sevi. Odkar je v Ljubljani zmanjkalo moke, je tudi pri nas izginila kakor kafra. V tem oziru smo sedaj še na slabšem, irakor pred vojno, ker ni več nobene aprovlzaclje. Zato je skrajni čas, da poseže glavarstvo po velikih zalegah moke, ki jo imajo y skladiščih trgovci Tudi v gostilnah so cene škandalozno visoke, i Guljaš iz 3 cm8, mesa stane 6 K, t kg mesa pa stane 10 K. Pred kratkim sem plačal v neki gostilni v Vidmu ob Savi za krožnik juhe J K, za porcijo telečje pečenke 10 K in sta neko rujavo brozgo, pivo imenovano, 2 K. In vendar je teletina le po 12 K kgl Zakaj se za tako navijanje cen nihče ne briga? Ali obstojajo uradi v Sloveniji zato, da se ob njih malobriž-nesti redijo špeku!antl?
p Od Sv. Barbare v Halozah nsnt na rašo notico v Jugoslaviji s 5. i. m. z druge strani poročajo, da se dela z očitki napadenim gospodom krivica. Ne moremo kontrolirati, ali In v koliko so očitki opravičeni, zato prosimo ponovno vse naše dopisnike, da osebne napade kolikor mogoče omeje in poročajo vedno samo golo resnico.
p Borovlje. Ko sem prišel pred
dnevi setr.kaj, sem hotel poiskati grobove padlega junaka poročnika Sirnika in dveh njegovih tovarišev. A iskal sem jih zaman. Šs le neka stara žertica, ki je bila slučajno tam poleg ml jih je pokarala. Ostrmei sem in se skoraj razjokal. Trije grički v naglici nametani, poraščeni s travo, brez spomenika, brez najskromnejšega znamenja ljubezni. Junakl-Sokpli so položiti svoje življenje na aitar domovine nehvaležna domovina pa jim plačuje s prezirom In pozabljenjem. Ni jim bilo usojeno, da bi uživali sadove svojega dela, a vsaj to zadoščenje bi. zaslužili, da bi jim pskazall svojo hvaležnost, čeprav na še tako skromen način. Sramota naši zanikrnostl, čast in slava vam, junaki!
p Iz Borovelj. V nedeljo 12. oktobra t. I. vrši so v prostorih* gostilne »Just« koncert s sodelovanjem pevskega društva »Ljubljanski zvon« (oktet) v dobrodelne namene. Početck točno ob 8 uri zvečer,
p Hodiše ob Vrbskem jezeru. Navdušeni mladeniči In mladenke občine Hodiše ob Vrbskem jezeru so sl postavili nalogo, da hočejo poznejšim rodovom zapustiti zgodovinski spomenik osvobojenja Koroške s tem, da postavijo v občini lastni društveni dom, kjer se bo vzgajal duh in telo.
/
Spomenik pa mora biti vreden osvo bojenja. Zato prispevajte vsi Jugoslovani brez razlike 1 Tudi najmanjši dar bo dobrodošel kamen novi zgradbi. Naj vidi obudena Koroška, da je Jugoslavija velika. Društva 1 Vaša dolžnost je, d^ zbirate prostovoljne darove in jih pošiljate na »Izobraževalno društvo Zvezda«, Hodiše pri Vrbskem jezeru.
p Mojstranški odsek Sokola Jesenice priredi v nedeljo dne 12, t. m. ob pol 15 uri javno telovadbo v Mojstrani, na prostoru pred hotelom »Triglav«. Po telovadbi zabavni večer v »Triglav u«. V slučaju ne ugodnega vremena se preloži javna telovadba na prih. nedeljo, t. j. 19. tm, p Mojstrana. Tukaj je služboval pred in med celo vojno orožniški stražmojster J, mož žalostnega spornim. Kako je preganjal na vse mogoče načine narodno-zavedne Slovence in Slovenke, bi se dzle popisati cele knjige. Želel je čimveč žrtev, da b! si stekel več slave in zaslug za sebe, trohneli Avstriji pa gotovejšo zmago; vse zavedno je bilo pri njemu »srbofil«, ki jc Srbe fn S b jo tako črtil, nosi sedaj srbsko uniformo! Nahaja se še vedno kot orožnik v jugoslovanski službi; neverjetno pa resnično 1 Jugoslavija ga namerava sedaj za vsa njegova dejanja še nagraditi s pokojnino, mesto da bi mu naložila zasluženo kazen.
p Iz Kostanjevice. Ne najdeš ga zlepa kraja na Dolenjskem, kjer bi se »Švabi« mogli in smeli toliko šopiriti, ko v Kostanjevici. Zatočišče vse te gospode je gostilna S. Mesto/ da bi ignorirali te ljudi, se jim gotove osebe še klanjajo. Kostsnjeviški »Nemci« ste smešni. Spametujte se vendar — dobri časi so vam odzvonili — ;pa bodite lepo Gači in ne Gatschf. Saj vemo, da ste z »Žage« doma. Vedite tudi, da vam je slovenski in hrvaški krajcar in goldinar zgradil hiše — in d a vatn jih nemški »sold« ne bo mogel vzdržati pokonci. Nismo še pozabili, kako sirovo ste nas med vojno gonili iz svoje trgovine, Danes bi nas rad! že notri zvali-da vas ni sram. Bodite brez skrbi, m! vam v vašem lokalu, ne bomo delali napotja.
p Telovadno društvo »Sokol* v Medvodah ima svojo redno telovadbo v pondeljkih, sredah In petkih cb pol 9 uri zvečer za člane. Redna telovadba naraščaja je v sredo in petek ; ob po! 5 uri pop. za deklice, ob pol 6 urh za dečke.
127.000 kg, torej okoli 12 celih vagonov moke, s katero je špekulira na zvišanje een! Tako delajo z našim vsakdanjim kruhom brezvestnež ki ga niso pridelali, pač pa ga hoteli odtegniti lačnim želodcem, med teitr ga pa temeljito podražiti. — Ko j« nastala prva balkanska vojna proil Turčiji, je dala takratna bolgarska viada, ki je šla reko v roki s Srbijo in Crnogoro, javno pobesiti sofijske peke, ki so skušali izrabiti položaj W zvišati cene mlinskim izdelkom, zlast' kruhu. — In pri nas? — Do daud še ni imel nihče poguma, da bi kofl* štatlral javno, kaj dela večkratni milijonar — velerodnl gospod Pettf Majdič f Flaalo se je ie o skrivnostnih 12 ali 14 v?gonlh zadržane mokt — nato pa mirna Bosna!
Sedaj pa je dohliela Petra Majdiča tudi sodba okrajnega glavarstvi v Celju: Majdič se obsodi zaradi zadrževanja moke na 20000 K denarn« globe, obenem se mu pa zapleni vseH 12 vagonov moke — brez odškodnine.
Občinstvo je pa mnenja, da bi bila eodba popolna, Če bi kaznoval* Petra Majdiča še s šestmesečnim zaporom, poostrenim s trdim ležiščem in temnico in mu odtegnila — vsakdanji kruh 1
Milijonar Majdič v Celju obsojen zaradi zadrževanja -moke in navijanja cen.
Kakor znano, so dobila te dni politična okrajna glavarstva od odseka za prehrano deželne vlade za Slovenjo nalog, da nastopijo t vso strogostjo proti brezvestnežem, ki zadržujejo moko v špekulativne namene, jim zaplenijo zaloge fn jih povrh tudi sicer kaznujejo.
Istočasno kot v Ljubljani je zmanjkalo mrke tudi v Celju, — akoravno je v prvi polovici septembra kazalo, da je moke v izobilju. — Saj je prišla le|lna komaj pod streho! 24/9. se je pa obrnila neks celjska pekarna v svoji zadregi na veleindustrijalca — parcmlinarja Petra Majdiča s prošnjo, naj ji cdkaže par vreč, ker bi sicer drugi dan ne mogla ustreči občinstvu s kruhom. Peter Mijdič Je pa odvrnil, da so mu žal pošle skoro-dane vse zaloge. — Ker se je izvedelo, da je dal Peter Majdič tudi v svoji trgovini tajno naročilo, da nobena stranka ne sme dobiti čez 10 kg, peki pa sploh nobene moke, se je zadeya javila ravno tako tajno državni poiiclji. — Odposlanstvo policije se je zglasilo nepričakovano pri g. Petru Majdiču in ga vprašalo po stanju zalog, — Majdič je velikodušno pilzHal 490 vreč po 70 kg. — Ker se je zdelo to neverjetno, se je izvršila preiskava zalog. In sedaj čujte: Majdič je imel v zalog! nič manj kot 4700 vreč moke v skupni težLnekaj nad
hvlrha telefonska fn bnoft&n* potočila Jugoslaviji* Kinematografski štrajk. Zagreb, 10. oktobra. Danes so začeli stavkati nastavljene! zagrebških kinematografov, ker }e zveza kinematografskih podjetnikov odklonila njihove zahteve po povišanju plač. (Vendar enkrat en štrajk, ki javnosti ne bo Škodoval 1 Op. ur ).
Poljakojugoslovanskl klub. Zag-eb, 10. oktobra. Na povabilo poljskega konzula v Zagrebu Karchesyj> »e fe viSilo danes posvetovanje za* stopsikov hrvatskih kulturnih društev o ustanovitvi poljsko-jugoslovanskega kluba. Klub bo deloval za zbližani* Poljakov in Jugoslovanov.
Vesti Ljubljanskega dopisnega ursul?
Mornarska stavka v Ameriki.
Pariz, 10 ol^tobra. „Daily Ma?I“ poroča: V new yorški luki počiva ve» promet. Stavkajoči nameravajo onemogočiti vso paroplovbno službo če* Atlantski ocean. S stavko nameravaj0 doseči pišje mezde. Stavka je izbruhnila proti volji yodstya strokovnih prg** nizaclj.
Francoski senat se boji NemčJj*’
Ldu. Pariz, 10 okt. Na včerajšnji seji senata je poročevalec Leofl Curgeois otvoril debato o vernaillesk* mirovni pogodbi. Po njegovih izvajanjih bi mirovna pogodba morala zahtevati, da se nemškim državljanom naloži težje davčno breme kakor efl-tentnim dižavijsnom. Franclja ostane z dolgovi obremenjena, Nemčija p* ostane šef vedno nevarna sila. Vsaj Prusko bi bto treba potisniti v ozadje in rešiti ostale nemške države pruskih verig. Ko je poročevalec izrazil bojazen, da st razorožitev Nemčije n* bo izvedla, je C*emenceau vzkliknil* »Pomirite se glede tega! 100 francoskih častnikov je v Berlinu, da razorožitev nadzorjujejo.* — Senat je sklenil objaviti Bourgeoisev govor-Lamartelle je izvajal v svojem govorUi da je Nemčija kljub naporom zaveznikov izšla iz vojne enotnejša in bolj pruska, kot je bila kdaj poprej.
D’Annunzlo odide prostovoljno?
Pariz, 10. okt. »Chicago Tribune« poroča z Reke: Tukaj se Šln govorica, da se je d’Annunz!o dogovoril z vojvodom d’Aosta, da bo za-pustil s svojimi čejiami Reko in da bodo mesto zasedie italijanske čete* Dopisnik naglaša, da bi bila večin* prebivalstva«zelo zadovoljna r o’An-nunzievim odhodom. Odkar je on dospel na Reko je draginja zelo narastla* Daalravno se blokada ne Izvršuje * vso strogostjo, je vendarle dovolj učinkovita.
Kulturni pregled.
k »Jugoslsvenska Njiva* št. 40
iffia vsebino: Juraj Demetrovič: U *naku kaosa. — Dr. Dragutin Pro-J*»8ka; Masa'ykova aVademija rada. — Dr. Ljudevit Auer: O braku. — Dr. •van Kesterčanek: Sloboda 1 kszna Slobode. — Smotra: Politika; So-j%ln( život; Prosvjet3; Muzika. — Lista k: Lujo vitez Lavrč: U spo-tten poginutom drugu.
K našemu programu. Poročilo 0 glavne n strankinem zborovanju JD$ !, 1919. Založilo Tajništvo JD5 £ Ljubljani. 74 strani. Cena 3 K. Brošura, ki je pravkar Ušla prinaša |tovr,tf govore z letošnjega zborovanja Jugoslovanske demokratske stranke 5. to 6. julija. V teh govorih so zavzeli Posamezni govorniki stališče stranke <to najaktualnejših vprašanj kakor, 'dninstvenostl države, agrarne rt forme, y*lute, carine, prosvete itd. Knjižica ie zlasti važna za vse politične govornike in agitatorje, ker črpajo lahko to nje dovolj snovi za politično delo po Bežell. Brošura se dobi po vseh kra-ievriih organizacijah JDS in po knjigarnah.
k »Trgovinski List8. Prejeli sme Peto številko zagrebškega »Trgovin-^ega Lista«, ki prinaša več jako zanimivih člankov in informacij iz na-f?ga gospodarstva Itd. Cena 1 štev. le 1*50 K. Naroča se pri . upravi »Trgi»y. Lista«: Zagreb, Mažuraničev kg 27.	_______________________
Darovi.
. Za Cankarjev spomenik na •ffanlki so darovali • Ivan Hribar, P06lan,k v Prag' K 100 — Ivan Majaron. K 100 — Anton Kob', K 100 — Andrej Peteln, K 50 — Pavla Suhadolnik, K 40-— Ivan Drašler, K 30 — V Helena Švigelj, Anton Draš'er, Ivan Furlan, b*na Mavec, Ivan Pe trij, vsi po K 20 — vsi iz Borovnice, dalje je poslalo več darovalcev iz Kr-Škegž fkupno K 186 in iz Podbrezja 4U? Gorenjskem K 83 — Imena zadnjih radi pomanjkanja prostora ni jttogoče navesti. Vsem darovalcem Iskrega hvala z željo, da bi našli •hnogo posuemalcev.
iTOspodarstvo.
g Tovarna tkanin v Varaždinu
Po vesteh trg. obrt. komore v Zagrebu bo ustanovila v Varaždinu tovarna Ikanin za možke in ženske obleke, ^benern s predilnico in oddelkom za barvanje. Tovarna se osnuje na delnice, a glavnica je češka In lirvalslca.
g Ponudba za razne kem.ka "Je. Tvrdkam, ki se zanimajo za na-*up borafesa, borske kisline, bichrc?-pat-natrija, bichromat-kalija, krom-ga tona, kvebraho ekstrakta, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v J-jubljani na vpogled tozadevna ponudba neke Inozemske tvrdke.
g Prodaja pirita (žveplenega vršca). Dne 20. oktobra t. J. se oo Prodala v Beogradu vsa množina žveplenega kržca, ki ga Ima direkcija plena v Beogradu na razpolago. Natančnejše informacije bo dobiti pri omenjeni direkciji.
g O čekovnem prometu. Rizen
blagajniških in imenskih čekov imamo tudi skupne čeke. Ta vrsta čekov je pri nas še malo znana, dasi se v navadnem prometu lahko zelo pogosto rabijo. Do sedaj so se jih posluževali navadno le uradi. Urad je moral n. pr. izplačati prvega svojim dvajsetim ali tridesetim uslužbencem mesečno plačo. Namesto, da bi izgubil en uradnik cel dan »tem, da bi hodil od uslužbenca do uslužbenca in jim razdeljeval plačo, napiše urad jeden sam ček za vsoto, ki je tako velika kakor plače vseh uslužbencev pri tem uradu skupaj. Čeku priloži seznam, v katerem so navedeni posamezni uslužbenci po imenu in bivališču in koliko plače prejme vsak izmed njih. Tiskovina za seznam se dobi pri ček. ur&du. Vsota na tem seznamu je seveda jediaka vsoti, ki je navedena na čeku. Seznam mora biti savno tsko podpisan kakor ček. Dotičnl urad pošlje ček in seznam skupaj čekovnemu uradu in stem je izvršeno vse njegovo delo. Vse ostalo pa izvrši čekovni urad sam. Ta namreč odpiše vsoto, ki je navedena na čeku, ud imovlne dotičnega urada ter pošlje posameznim uslužbencem po poštnine prosti nakaznici zne?ke, kakor jih je navedel urad v seznamu. Dj sedaj so se skupnih čekov posluževali skoro samo uradi. Ker pa pride vsak čiovek večkrat do tega, da mora na enkrat poklati netim. šestim sli še več osebam denar, je dobro, da se tudi občinstvo seznani s to vrsto čekov. Če uporablja skupne Čeke, prihrani precej na Času in na denarju. Tiskovine za sezname se dobe, kakor že povedano, vedno pri čekovnem uradu v Ljubljani.
g Prodaja lesa. Šumarska uprava v Ključu bo prodala dne 19 novembra 1.1. oh 10 uri dopoldne potom javne ustmene oziroma pismene dražbe okoli 100 ru3 češnjevega, okoli 50 m3 hruškovega in okoli 100 m3 lipovega lesa. Pum-ne ponudbe ie poslati do 19. novembra t. 1. do 10 ure dopoldne omenjeni upravi. Tozadevni razglas, k! vsebuje podrobne podatke, je interesentom v pisarni trgovske in ob;t-niške zbornice na vpogled.
izdajatelj in odgovorni urednik, A.at«m Peeek,
Thka .Zvezna t!sk?.rna* v LjublistL
Modni salon Stuchly-Maschke
LJUBLJANA
Židovski ulica 3. Dtorskl trg I.
Priporoča svojo veliko izbiro krasnih modelov, baržunastih velour, plišastih in filcastih klobukov kakor tudi iz kožuhovine za dame in deklice. Popravila točno In ceno. Žalni klobuki gotovi.
PrlporoCam najfinejše
športne sani Iz jesenovega, kuhanega lesa, za l, 2 ali 3 sedeže. Razpošiljam na drobno in debelo. Držola Anton, kolarskl mojster, Karlovac, Hrvatska.	1545
Proda se več moške zimske obleke po zmerni ceni od 4—G ure popoldan na Dunajski cesti št. 63.	1637
Bencinmotor 4 HP. se takoj proda. Pojasnila v a-nončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Kupi se:
Knpl se dobro ohranjeno žensko sedlo. Ponudbe pod »Sedlo* na upravo Usta.
Kupim vilo ob Blejskem ali Vrbskem jezeru. Cena od 200do3)0.000kron. Ponudbe na upravo lista pod št. 1533.
Kupim škarje večje vrste za rezanje železne piošče-vine. Ivan Scharner, ključavničar, Žalec.	1518
j	Fižol, krompii in druge
j poljske pridelke, tudi bukovo I oglje, prazne vreče, kupuje in prodaja L. Rebolj, trgovec v Kranju.
Službe:
j	Mlad trgovski pomočnik
! dobro izurjen v mešani stroki, želi premestiti službo. | N*jraje na deželo. Pod »trgovski sln“ na upravo lista, i	1646
Franjo Paar, Varaždin,
lirzojav Pa«r Varaždin
Ustanovljeno god. 1912
Prva hrvatska trgovina panjev in čebelarskih izdelkov.
Lastni izdelki umetnega satja.
Lasne mrežice
in kremo za zobe
kalodont
priporoča
Štefan Strmoli
i, Pod TranCo štev. 1.
Vzorce
Mtnufakturnega blaga razpošilja vsakemu kateri iste takoj po izberi nazaj vrne. Prva gorenjska razpošiljalna IVAN SAVNIK, Kranj.
na bencin vsake vrste se dobijo v saki množini najceneje pri IVAN SAVNIK, Kranj.
Tepetulk in dekorater
M ZOR
Slilvelsovi cesta poleg det. vlatk
te priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeclranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil.
K. Unhart, urar
c. 7.
Velka zaloga zlatih, srebrnih in niklastlh ur kakor Omega, Schalfhausen, stenske ure
z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in sc solidno Izvrše. 990
Slikarska
in pleskarska delavnica
Jenko & Šetina Celovška cesta št. 89 Ljubljana VIL, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, posebno sobno dekoracijske slikarije, stavbeno in pohištveno pleskanje itd. Uporablja se samo pristno blago. Postrežba točna, cene primerne.
■ghdlflUM
Pevci In pevska društva — pozor!
MALA PESMARICA
(žepna izdaja 11X15 cm)
$t. l. Davorin Jenko: što čutiš, Srbine tužnl? Moški zbor
L U.
Ten,
[fiaijgMMUdglp
što ‘ ču - tiš, ču - liš,
I
liž,
I
r
L U.
Bas.   __	___
Što ču - tiš,
^1' 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. Moški zbor Vsaka pesem stanc 1 K; 11 izv. 10 K. — Dobiva se v
Zveziii knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8.
Proda se:
Kutinic 160 kilogramov proda šoia v Rožeku. Prvovrstno blago.	1539
Proda se dobro seno, vezano, v vsaki množini, tudi celi vagoni po znižani ceni. Gostilna Vodnik Sp. Sišua štev. 89.	J542
J Natakarica išče primernega ■ mesta v boljši restavraciji ali hotelu. Zmožna slovenščine , in nemščine. Naslov v upra-i vi lista.	1543
j . Sprejme so mizarski po-I močnik za pohištvo, neože-njen, hrana in stanovanje v hlii. Gregor Pinter, strojno j mizarstvo, Borovlje. 1540
Iščem službe plačilnega f natakarja najraje izven Ljubljane. Pismene ponudbe pod »Kavcija11 se prosi na upravo »Jugoslavije".	1615
Pisarniška moč s prakso, samostojna, zmožna slovenske korespondence in knjigovodstva se sprejme v Ljubljani. Ponudbe pod „št. j 1528" na upravo Usta.
< Razno:
| Išče se skladišče v sredini mesta v najem Ponudbe pod »Skladišče" na upravo lista.	■	507
N« dobro hrano se sprejmejo gospodje, Nasiov v upravi.	1538
| Dopisovanja in ženitne ponudbe:
j Mlad 21 let star državni uradnk želi dopisovati z inteligentno ideal, gospodično, ponudbe pod šifro »ideal" na upravnlštvo »Jugoslavije11 I	1514
GOSTILNA
ali hiša z gostilno in vrtom v bližini Ljubljane ali kje drugje v Sloveniji se takoj kupi. Pismene ponudbe pod »takoj 1530“ na upravo lista.
Laneno olje
dobro vležano, pristno in
firnež
se dobi pri tvrdki
IV. PREMERL
Ljubljana Kolodvorska ul ca 18.
Službo dobi takoj
knjigovodja in blagajnik
pri denarnem zavodu v provinci. Muzikalični imajo prednost. Pismene ponudbe pod »Knjigovodja", Ljubljana, poštni predal št. 138.
71
I« z 4 sobami in 2 kletmi z vrtom in njivo v Stolu žicah št. 62, pošta Ježica, iz proste roke. Sufar, posestnik vStožicah.
Lesna
trgovina.
!	Fr.. Pef mrn, Cr Ije, kupuje drva, trda in mehka,
1 esne obrezhne (Abfallholz), rezan, tesan ln okrogel j les. Tozadevne ponudbe z navedenjem cen, naj se i vpošljejo direktno na tvrdko.
Trgovci
Zoisov trieder {6 X) z usnjeno torbo, jako dobro ohr njen se proda. Cena 800 K. Ponudbe pod,'Trieder' na upravo lista.	1641
Pohištvo In soban oprava jc na prodaj dne 11. in 12. t m Salendrova ul. 4/1.
Dobro ohranjen moški šivalni stroj »Pfaff11 se ceno proda. Vprašanja na upravo lista pod »Pfaff1.
na deželi!
Došla je velika množina bar-henta, štofov, nogavic, rinčič za čevlje, gumbov itd., itd., itd.
FILIP PEČENKO, Ljubljana, Dunajska cesta 6.
Fini pisalni stroj
wRemington“
z nevidno pisavo,
dva otročja vožička
in dobro ohranjena
kitara
jc naprodaj. Naslov pove upravnlštvo »Jugoslavije11
antiseptična zobna pasta, krasno beli zobe, ji daje blesk, odstranjuje neprijeten duh iz ust, kor servira in je higijenično prvovrsten izdelek.
Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in moc nih trgovinah.
Proizvaja: Lekarna pri „Srebrner Sokolu" v Brežicah, Slovenija
0
Gorenjsko
ftukoeosti
dobe se v zalogi.
JUDUana Breg
učitelj »Glasbene Matice* la pslni strok, dežel. sodiUa
IJnbljana, Kongresni trg St. 18
(nasproti nunske cerkve) Največjn in najsposobnejše H tvrdka In Izposojevalnic« Sji klavirjev, pianinov in har-W. monljev. Velikanska zalog« p? vseh glasbenih inštrumentov '	strun in muzikalij. 167
oves, rž, pšenico, krompir, prodaja na debelo po zelo ugodnih cenah
tvrdka j. Kušlan, Kranj, Gor.
za vino ali mošt se od da o; za nje vzame tudi dober hrušev mošt. Ign. Pasr, Jesenice, Gorenjsko.
odvetnik v Ptuju
je odprl svojo odvetniško pisarno v hiši gospod* dr. Stuheca v Ptuju.
     ——-
Podpisani naznanjam cenjenemu občinstvu in okolici, da sem s 1. septembrom t1. po nakupu prevzel
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku In živini mazilo zoper srbečico Brez duha in ne maže perila. I lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža.
Ob prihodu v Ljubljano, oglejte si trgovino
Vodii bom mlin tudi nadalje kar najbolje mogoče. Posebno pozor nost bom posvečal hitri in realni postrežbi odjemalcev.
S spoštovanjem
Svetozar Koser
Kolodvorska ul. 24 pri „Tišlerju
kjer dobite vedno flno iu navadno moško sukno, hlaeeviuo, parhent, plavino, ceflrj«, moške in ženske nogavice, rnte, robce, sukanec, klobuke itd. po najnižjih dnevnih cenah. Vsako drugo zažeijeno blago preskrbim v 4 dneh.
Prva jugoslovanska
tovarna čistilnega praha
nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček »Sidolin* -~ tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine.
A, Mm, »si., Kamnik,
Prah se nupošlija Udi » celih vagonih.
(prej Ge.’?.elnd-e Spsikasisc)
župnijska ulica St. 2 (Pfarrhofftusse St. 2)
v lastni hiš!.
Stanje hranilnih vlog
K 42,442.640*26 Rezervni fondi . K 2,749.997*67 Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji točasno običajni obrestni meri.
Hranilnica je pupilarno varna. Shramba za pupilske knjižice itd. Uraduje vsak delavnik od 8. do 12. ure.
zavarovalna zadruga v Zagrebu
ust»no*ljen© od mestne občine Zagreba letat 1884
sprejema
vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in mymodernoj»iini tariji
== — Zahtevajte prospekte  :...............................
katera pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila
Visla ml« In 'v množini kupuje vedno iv plačuje aajboije trg.firw*
j. Kušlact,
Kritij, (Gorenjske?,
Ljubljana, Stari trg štev. It. Sprejemamo sposobne potnike in zastopnike, k terinTse nudi prilika velikega zaslužka
sledeče knjige in brošure:
1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvali Koroške. Cena 4 K.
2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetske polje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K.
3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K.
4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K.
5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Alre, Cena 2 K.
Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige In brošure, širite jih med ljudstvom!
Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije* v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter \ vseh knjigarnah.
EXPOHfelMPQRT
gaterlja žarnice vseh tipov elektrotehn predmeti
Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar Ljubljana MMtn!trg2S
ttmoTittNiKHnim
Rezerve okrog 150,000.000 kron
Glavnica: 200,00Q.000 kron,
Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju.
Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd.