(Utrnila platen« t gotovini Leto LXI V Ljubljani, x nedeljo 6. avgusta 19T*. Štev. 177a Cena 2 Din Naročnina mesečno .^^flPJ^^k, ^^^ ^ ^^^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub* za Jj^V M ^^^^^^^^ ^^^^^^^^ Ijana št gtvo — ne- ^^^^^^ ^ ■ m ^ 10.349 za ce- ^^^^^^^ ^^m m ^BHA m ^^Bhh^ loletno za ^MSMl jHJV l^HF MV OSV ^T M M^M ^^M inozemstvo 120 Din ^^^HH ^^H ^^m ^^^ M ^^H Uredništvo je v JEKLmmF •JHBLhMBU^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi oi 6/111 jeva 6, telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 " Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku BHjlii II MWMHWMWMMMill I ■IIIMIIIMIMManMmMMmMMMMMMB Suženjstvo še ni odpravljeno Resnica o gospodarskem stanju Rusije Ortodohsni marksizem tudi v Rusiji ni prestal preizkušnje realnih razmer ki so se vrgli t ta naravnost amerikanska podjetja, šli vsi na račun bednega ruskega konsumenta. ki je gotovo eden najbolj revnih na svetu. Z eno besedo: o rentahiiitcti se pri industrializaciji Rusije 110 more niti v sanjah govoriti — vse je po marksistični miselnosti usmerjeno v bodočnost, ko bo zavladal raj na zemlji, katerega žal v resnici nikdar ne bo. Najbolj pogrešena na jc bila sovjetska politika napram kmetu, ki ga je v dozdevno korist delavstva namenila za žrtev svojih nebo-tičnih načrtov in mu naložila vprav nadčloveške žrtve. Takozvani kolhozi ali komunistična gospodarstva n p zadovoljujejo v prvi vrsti potreb svojih članov kmetov, ampak imajo vladi pomagati do denarnih sredstev iz forsiranega žitnega eksporta in za aprovizacijo mest oziroma delavstva, za kar kmet dobi v zameno veliko manj industrijskih izdelkov, nego jih rabi — in še te je jako težko dobiti in so povrh tega še večinoma slabi. Uspeh: 50 odstoln< upadek produkcije To nasilno zbiranje žita — takozvane kolokte — je rodilo v kmetih naravnost obupno razpoloženje. kojega rezultat imamo danes v Rusiji pred seboj: kmetje so posejali komaj polovico tega. kar bi mogli in morali, in žetev je danes padla na tako nizko stopnjo, kakor ni bila nikoli po vojni, izvzemši strašno leto gladu 1922 1928. Sovjeti so morali kolekte odpraviti in uvesti žitni davek in natura, ki dovoljuje muži u večjo količino pridelanega žita, s katerim more svobodno razpolagati, to se pravi, ga tudi na trgu prodajati. Toda. kar mu ostane, je še vedno premalo za dostojno eksistenco, ker par agrarna produkcija kljub drakon-skim odredbam Stalina pada. Te odredbe, na podlag' katerih je bilo sto- in stotisočo kmetov ob-dolžonih sabotaže in »kapitalističnih« instinktov, izgnanih v Sibirijo, so hedo šc povečale ter so or jvde dpiMo ^ivno najboljših delovnih rok. Kar velj«t za žito, velja tudi za žiiino. kojo stanje je tudi za 50?^ če no za vrč. padlo, ker so je kmetu pač ne splača rediti za davčni fiskus. Reduciranje nameščencev l'a ludi delavcem in nameščencem se danes * Rusiji godi slabo. Vsa avtarkistična teorija in državno načrtno gospodarstvo nista mogla obvarovati Rusije svetovne gospodarske krizo. Ves njen ogromen industrijski aparat deluje danes s težkimi trenji ali pa teče naravnost prazno. Naj se izdelovanje traktorjev in motorjev za deželo še tako for-sira, vse nič nc pomaga, in ravno največje tozadevne naprave, kakor n. pr. Magnitogorsk, se iip morejo izrabiti do svojega polnega donosa — kajti, kaj pomaga še (oliko strojev, če kmet ni voljan delati. ker mu to kljub največjim žrtvam za državo ne nese niti toliko, kolikor jc potrebno za dostojno življenje. Zadnji čas forsirajo sovjeti proizvajanje konsuiimili dobrin, toda vprašanje je, koliko bodo mogli razppčati, ko raste splošno ohubožanjp. Ves kolektivizem jc spričo gospodarske krize odpovedal vsaj v svoji dosedanji obliki, ki jp produkt golih teorij in književnega tuhtanja. Vrh tega.so sovjeti zaradi kriličnpga finančnega stanja primo-rani k največjemu varčevanjču, ki ima za posledico ogromno redukcijo namešencev in v zadnjem času ponekod tudi žc delavcev. Sovjetski gospodarski sistem se danes ne more več ponašati s ponosnim geslom, da Rusija nc pozna brezposelnosti. Že v prvih štirih mesecih I. 193,'5 sc jc število tehnikov in iiamoščcnccv v vseli industrijskih podjetjih /.nižalo za 12%. sedaj znaša ta odstotek že 20% in koncem tega leta je predvidena redukcija nad pnp čptrtinp vspIi uradnikov. Razume se, da se sovjoti op bodo mogli ustaviti pri nanieSCencih, ampak odpisala konvencijo proti suženjstvu. toda ves svet ve, da je to le na papirju. Poznavalci razmer pravijo, da ima mladi abe-sinski cesar mnogo dobre volje in da bo suženjstvo v resnici skušal odpraviti, ako ga bo podpirala pri tem — Evropa. Kajti brez evropskih mešetarjev in njihovega denarja bi suženjstvo v Afriki že davno prenehalo. V tem smislu smo pred nekaj meseci čitali zelo zanimiv članek tudi v »Osservatore Romano«, ki ira jo napisal star afriški misijonar Barlassina. apostolski prefekt v Kaffi. Če torej gledamo zgodovino suženjstva v tO. stolet ju, potem moramo reči: evropske države so /aradi dobrega imena ofieielno res da nastopile proti suženjstvu, toda zatreti ga do danes niso mogle. Brez dvoma bi stanje uboge ■'•loveške roje \ Afriki bilo še mnogo nuj še, da ne bi bilo misijonarjev vseh krščanskih eerkva. Notranje razmere ruskega ljudstva so opisali že nešteti amerikanski, angleški, nemški in francoski pisatelji, ki so si ustvarili vsak svojo sodbo po svojem že vnaprej določenem osebnem, kulturnem in socijalnem nazoru in od katerih je najmanj 99% svoje hipne vtise iz železniškega vagona, restavracije ali falirike izdalo za sad glo-bokoumne intuicije na podlagi »dolgoletnega vživetja v rusko dušo«. Nepristranski opazovalec pa, ki se je res vživel v duševnost ruskega naroda, pa jo pozna iz dolgoletne izkušnje ter soživljenja s tem ogromnim narodnim kolektivom, ima gotovo precej različno sodbo. On tudi današnje razmere na Ruskem lažje razume, kakor je svojias razumeval — in globoko obžaloval — razmere pod neruskim carizinom. Na podlagi tega bomo skušali v čisto kratkih potezah, omejujoč se samo na najbistvenejše, narisati sedanje stanje v Rusiji, g kolikor mogoče veliko stvarnostjo. ReS je: ruski kmet ie lačen Res je, v Rusiji vlada glad. Poročali smo že, kako zelo trpi ruska Ukrajina, kako tam kmeti&i od lakote naravnost obiieniogujejo in zapadajo boleznim ter smrti. Med Ukrajinci na Poljskem se zbirajo velike vsote za gladujoče sorojake v Rusiji. Iz Rusije prihajajo vprav obupna pisma za pomoč in tudi v Nemčiji se je osnovala pomožna akcija »Briider im Not«, ki zbira za nemške koloniste v nemški povolški republiki. Sovjetska vlada sama ne taji, da vlada med prebivalstvom »ponekod« velika beda. Pravi pa, da je I. 1933 zadnje leto pomanjkanja, česar ji pa nihče tudi pri najboljši volji ne bo verjel, zakaj napake, ki so v bistvu Stalinovih petletk, se bodo še precej časa izdejstvovalc. Tudi no vlada beda samo v posameznih okrajih — izvzemši mogoče samo Sibirijo — ampak zajema vse kmečko prebivalstvo Rusije, ponekod seveda manj, ponekod več. Ta beda ne izhaja, kakor n. pr. v carskih časih, iz nemarnosti in korupcije uredništva, niti iz velespekulacije privatnih eksporterjev, pa tudi ne toliko zaradi pomanjkljivosti prometnih sredstev, ampak zaradi zmotne gospodarske politike sovjetov. ki še danes nočejo uvideti, da jo popolna koloktivizacija poljedelskega naroda in dela škodljiva za splošnost Vzrok: ftifjantična industrializacija Petletka ima za namen čimprejšnjo industrializacijo ogromne Rusije in to je njena glavna napaka. Sovjeti so investirali vprav mamutske kapital« v napravo, ki ne proizvajajo konsumnih dobrin. Zato so ogromna sredstva oziroma stroški, Zaradi toga pa no sinemo misliti, da je vsled te bode moč sovjetske vladavine izpodkopana. Nekaj hudih let nc ho zlomilo silo trpljenja in potrpljenja. ki jo svojska ruskemu narodu, kateri je tudi pod carizinom dostikrat gladoval. Ta glad je danes teže prenašati samo zato. ker je v najostroj-šem nasprotju s pričakovanimi upi, katerim se je udajalo ljudstvo spričo obljjub komunizma, da bo rešil vsa socialna vprašanja. V tem oziru sinemo pač govoriti o polomu socialističnega ortodoksizma tudi v Rusiji, kar pa zaenkrat ne bo imelo še za posledico antisovjetske revolucije, ampak postopno prilagoditev režima dejanskim razmeram. Sovjeti so že zdaj uvedli v kolhozih sistem razdelitve kolektivnih produktov, ki bolj odgovarja individualnim potrebam vsakega posameznika. Evolucija sovjetskega sistema pa ho šla seveda zelo počasi. Sistem sam pa se ne da zrušiti zaradi tega, ker ima tako organizacijo, kakor noben drug sistem na svetu, in ker absolutno obvlada vsakega posameznika. Sovjetska oblast more v kali zadušiti tudi najmanjšo celico odpora, kjerkoli bi se pojavila. Gotovo vlada mod širokimi sloji kmečkega prebivalstva nezadovoljnost, toda sovjeti ji nc dajo ni- kjer možnosti predora. Kaj prinese bodočnost, toga nc morem prerokovati. Rešitev: Mir na zunaj Kritični gospodarski položaj Rusije nam pomaga tudi, da razumemo preobrat v zunanji politiki sovjetsko Rusije. Nikakor ne smemo misliti, da ta preobrat docela izvira i* gospodarskih vzrokov. Nacionalno čuvstvo se jc danes v Rusiji vzbudilo in so kropi predvsem iz notranjih duhovnih vzrokov. Gospodarska kriza jo samo povod, da so Rusi šli sami vase in da spoznavajo, kje jc prav za prav njihova rešitov. Sovjeti so so izognili konfliktu z Japonsko, Litvinov pa jc ustvaril na za-padni moji čisto nov položaj, tako da jc Rusija za-sigurana tudi prod vsako nevarnostjo od to strani. Zdaj so Litvinov trudi za alianco s Francijo, kor to no ho Rusiji pripomoglo samo do pomoči francoskega in najbrž tudi angleškega kapitala, ampak predvsem do tistega sigurnega miru. ki ga Rusija tako nujno potrebuje za svojo notranjo gospodarsko konsolidacijo. Njegov korak bo storjen v sporazumu francoske in italijanske vlade. Interveniral bo zaradi metanja narodno socialističnih letakov s pomočjo nemških aeroplanov na avstrijski zemlji in zaradi nemške propagande proti avstrijski vladi s pomočjo radia. Demarša bo takoj, kakor hitro dobita francoski in italijanski poslanik od svojih vlad tozadevne jnstrukcije. V svojem komentarju je dopisnik zelo pesi-nističen in pravi, da nemška vlada, ki gospodarsko stoji na zelo slabem stališču, išče izhoda v nacionalni rikspanzivnosti in hoče s prodiranjem narodno socialističnega pokreta v Avstrijo zbolj-šati svoj položaj. Ce bi bila Nemčija v tem konfliktu poražena, bo to zanjo zelo težak udarec, ker bi izgubila mnogo na svojem ugledu. Nemški narodno socialistični krogi so prepričani, da velesile ne bodo šle preko demarša, t. j. da ne bode resno preprečile nndaljne nemške propagande v Avslriji. Hitlerjeva vlada v Avstriji Dunaj, 5 avg. (a) Vsi listi priobcujejo rest da so avstrijski nacionalni socialisti, ki so zbežali v Monakovo. žo pripravili listo avstrijskih hitlor jovcev, ki naj bi sestaviti vlado in stopili na mesto Molltus sa. Listi priobčiijojo tudi to listo, na kateri jp navpdpn kot kancplar Proksch. todja avstrijski hitlerjovskc stranko, ki jo pobegnil i Monakovo. Dunajska policija jo izdala komunike, v kn terom pravi, da ie to listo hitlerjcvskih ministrov zaiiloniia pri nekem hiflerjcvcu linška policija. Tako enostavno ]e pranje s Persilom I Raztopile Persll v hladni vodi tar kuhajte perilo četrt ure, nato ga dobro Izperite v topil In potem v hladni vodi. Persll opere perilo, da postane belo kot sneg ter tako čuva Vai dragocen Imetek. ki so od vseh obal z evangelijem na ustih in s križem v roki polagoma prodirali v osrčje črnega kontinenta. Kjer so pred 50 leti prve karavane belih očetov v Britski Vzhodni Afriki po mesece traja jočih pohodih zndele še na velike trge s sužn ji, stoje danes krščanske cerkve. Posebno znane so zasluge kardinala l^ivigeriea in njegovih sinov — belih očetov, ki so proti veliki kulturni sramoti znali mobilizirati ves civiliziran svet. Pred 1900 loti so v istem mestu, ki letos proslavlja jubilej svobode olrok božjih, živeli sto tisoč i sužnjev. V Kristusovem času so dve tretjini rimskega prebivalstva tvorili sužnji. Krščanstvo je premagalo sužnjosl notranje. Treba jc krščanskim misijonarjem dati svoboden razmah. (Milem bodo oni prodrli v najtemnejše pragozde. v najbolj divje gorske pokrajine in zgubljene stepe sveta in IkkIo brez pušk in kanonov, brez komisij Zveze narodov in brez varstva vojnih ladij tiho in brez hrupa izmili s kulturnega obraza sveta veliki sramotni m/nlr/ suženistva. V srce Evrope! Francosko - italijanski podonavski načrt se Rim-Dunaj-Budimpešta mirno razvija dalje Rim, 5. avgusla. ž. V italijanskih diplomatskih krogih z zadovoljstvom poudarjajo, da so italijansko madžarska pogajanja oh priliki zadnjega sestanku diplomatov v Rimu dobro uspela in da se bo moglo prej pristopiti k ekonomskemu ozdravljenju Srednjo Evropo. Vzporedno 7, razgovori v Rimu so sc zastopniki Madžarske pogajali tudi z Avstrijo, in sicor v Budimpešti. Ta pogajanja so se intenzivno nadaljevala tp dni v Budimpešti, kamor je prišel avstrijski trgov, minister Stookingpr. Prihodnji torpk pridp poljpdotski minister Karlay na Dunaj, kjer sc bodo pogajanja nadaljevala in končala. »Mpssaggioro< smatra za koristno in opor-tnno. da so so ta pogajanja vodila na dvoh straneh. Kakor hitro hodo rošona tehnična vprašanja, so bo pristopilo k redigiranju projokla za sporazum, v katerom liodo pogajanja v Rimu in na Dunaju dobila konkreten izraz. Rezultati toh pogajanj bodo dalekosPŽni in ho mogel projpkt sporazuma služiti državam Podonavja. »Lavoro fašista« trdi da jo izvpn »sakega dvoma, da žoli Avstrija slejkoproj iskrono izpostaviti čimprej tesno ekonomsko sodoloi anje z Madžarsko. Medtem pa: Tri velesile bron«;o /Kvstrito London, 5. avg. ž. Berlinski dopisnik Ti mesa javlja, da je britanski poslanik v Berlinu dobil od svoje vlade i ustnike ije z.a ustno demaršo pri IIP mili i vl.-lili 7jim/ti nvs.|riiel/fi-n«.ini.U<>fT:t Nadškof Jeglič v svoji rojstni Sari Navdušen sprejem v Lescah, Hlebcah in Begunjah ■ Mladina se zgrinja okrog nadškofa Begunje, 5. avgusta. Prelepi gorenjski kot okoli Radovljice se je nadvse skrbno pripravil za veliki praznik, ko l>o nadškof dr. Jeglič ponovil v svojem rojstnem kraju Begunjah biserno sv. mašo. Današnji sprejem nadškofa pa je bil tako lep, Iako prisrčen iu tako navdušen, kakor podobnega tukaj še niso zlepa doživeli. Tekmovalo je vse, staro in mlado, možje In žene, fantje in dekleta do najmlajših in najmanjših, da pripravi nadškofu dostojen sprejem, takšen, kakršnega njihov največji rojak tudi zasluži. Iv j>rihodu vlaka, ki prihaja ob pol G na Lesce, se je zbralo več tisoč ljudi iz Radovljice, I.esc, Begunj in drugih sosednih krajev. In to kljub delavniku, ko je sedaj največ dela na polju. Nadvse imenitno pa so se postavili vrli gorenjski fantje, ki jih je bilo okoli 150 v tipičnih gorenjskih narodnih nošah. Fantje so prijezdili na okrašenih konjih ter so obenem s skupinami deklet, oblečenih v narodne noše, ki so bile na vozovih, nudili prav pestro sliko. Fantje v narodnih nošah in na konjih so bili iz Radovljice, Begunj, Mošenj in nekaterih drugih vasi. S pristnim gorenjskim ukanjem so fantje prihajali na leski kolodvor. Ko pa le privolil ljubljanski vlak in je nadškof dr. Jeglič izstopil, ni bilo navdušenih pozdravnih klicev ne konca ne kraja. Nadškofa dr. Jegliča, ki ga je spremljal generalni asistent Jezusove družbe p. dr. Prešern, je pričakovala na jieronu skupina duhovnikov ra-lovljiške dekanije z dekanom g. .lakoboni F a -tur jem na čelu ter postajenačelnik g. Zurelc. Ko je nadškof dr. Jeglič izstopil, mu je izrekel dekan g. Fatur prisrčno dobrodošlico, izražajoč ve-iclje ob njegovem prihodu na domača tla. in ga »ozdravil v imenu duhovščine radovljiške dekanije, ki ga ima v neizbrisnem spominu. V imenu begunjskih lantov je ob prihodu na peron pozdravil nadškofa g. Joža Res m a n i/ Žgoš, ki je bil tudi oblečen v narodno nošo. Krasni pozdrav pa je nadškofu izrekel v narodno nošo oblečeni akademik g. Gojinir Fister iz Radovljice: »Prevzviienis oče naš, apostol miru in življenja, glasnik ljubezni in vstajenja, Gorenjci vas toplo pozdravljamo. Oče — ne beseda — vsa tiha pesem v nas, pesem ljubeča, znojna pa živa — naj bo vam iskrenosti naše priča. Se več kakor oče ?te - duša naša — svetilnik ob morju življenja, ki kažete k Bogu nam pot odrešenja! Naše srce ste, vir moči in sreče, ki lajšate ure nam težke, trpeče. Naš razum ste: celo je naše življenje v molitvi pravo čutenje, v Bogu večno vstajenje. O, v nas ste ves in mi z vami, pa vsi v Bogu — velikem očetu. Z vami gremo — da jutri daritev spet obnovimo — daritev slovenskega naroga Bogu.« Tako kakor pred kolodvorom, tako je stala ludi sredi trga Lesce velika množica ljudstva, ki je navdušeno vzklikalo nadškofu. Nadškof je prijazno odzdravljal ter je blagoslovil množico. Iz Lesc se je med zvonenjem zvonov razvil krasen sprevod skozi vas Hlebce v Begunje. Spredaj so jahali postavni gorenjski fantje v narodnih nošah in na iskrih konjih. Nadškof se je jjeljal v okrašeni kočiji. Za njegovo kočijo so se peljali vozovi s fanti in dekleti v narodnih nošah, sprevod Nemčija pošlje novega poslanika V Jugoslavijo Viktorja von Heeren sem: pa je zopet zaključila konjenica v narodne no>e oblečenih fantov. V sprevodu je jahalo okoli 150 fantov. Pred vasjo Hlebce .stoji krasen mlaj z najii- „PozdravVa Te tisočkrat naša domača ras i" Sredi vasi je bilo zbrano prebivalstvo in pet malih deklic je nadvse ljubko deklamiralo pnigodno pesmico ter mu Izročilo lep šopek lilij. Nadškof se je prijazno r izgovarjal z mnogimi vaščani, s starimi in mladimi, in se sem in tja .tudi pošalil, (rini ji v je bil prizor, ko jo bila nadškofu predstavljena najstarejša vaščanka, 97-letna ' Marjana Valantova, [>o domače Vognikova. Škof se je prijazno razgovarjal z njo in blagoslovil nadvse srečno ženico. Žo v Lescah so igrale nadškofu na licih solze. Nad škofova ginjenost pa se je stopnjevala ob sprejemu v njegovi domači vasi, v Begunjah, Regunje so vso v mlajih in napisih. Vsaka hiša je okrašena s cvetjem in zastavami. Najvišji mlaj je visok 45 metrov in so se begunjski fantje pošteno po-trudili, (la so spravili to ogromno smreko v vas. Ob prihodu v vas je nadškofa pozdravil napis: »Biserni malo i k, škof in rojak, iskreno pozdravljen sred' rodnih trati« Dalje so napisi: »Iskreno [»ozdravljen prevzvišeni rojaki«, »Lepa Vaša vsa so biserna dela, vedno v Slovencih bodo živela! . Na župni cerkvi pa je napravljena velika letnica iz zelenja 1873—1933, pod njo pa je napis: »Kristusu Kralju, Zveličarju src kot Vaša naj vsa nam ljubezen velja!«. , . • Doma ! Sredi vasi je mala deklica Tine« GuSperinova pozdravila nadškofa z daljšo in lepo deklamo-vanko. Nato je prisrčno pozdravil v imenu vse fare nadškofa župnik g. Franc Gornik, dalje župan Dohida, .dalje učitelj Bulovec, v imenu Katoliške akcije in Katoliškega prosvetnega društva organist Zrnec, nato pa tudi posamezni prebivalci. Nadškof se je takoj spomnil pri tem ali onem, .češ, saj smo sosedje«. IPri sprejemu jo bila zbrana vsa šolska mladina, četa gasilcev v uniformah in članstvo cerkvenih organizacij in kongregncij. Po prijaznem razgovoru je nadškof z vso duhovščino in vsein prebivalstvom nadaljeval peš pot proti župni cerkvi sv. Urha, ki je bila vsa okrašena z venci zelenja. Pred cerkvijo je nndškofn pričakovala večjn skupina deklet v narodnih nošah, ki so nudile izredno pestro sliko. Pri prihodu v cerkev, ki se je takoj napolnila s prebivalstvom, je domači cerkveni zbor krasno zapel nadškofu: .-Milini k biserni, pozdravljen, Pred Najsvetejšim so sledile kratke molitve, ki jih je molil naprej -žup-nik g. Gornik, nato.pa je nadškof podelil vsemu prebivalstvu svoj škofovski blagoslov Nadškof se je nato malo odpočil v župnišču, še nocoj pa je obiskal svojo rojslno hišo,' katere domače ime je pri »Pogorevčku«.' -»»m- Za današnje slavnosti — bisiirnsr innšrf bo ob 10 — se prebivalstvo z vso vneino pripravili ->iti obljublja biti ta proslava ena največjih* kar j Hi je katoliško prebivalstvo Gorenjske zadnje čase priredilo. ,,:. Jadranski dan Jadranski dan bo ljublj. Jadranska Straža« obhajala predvsem s simbolično tekmo po naši Ljubljanici. Slovencem je žalibog tujec ugrabil krasno morsko obal, ki se razteza od Tržiča tja doli do istrskih rtov in se danes šopiri ob njej. Zaprl nam je neposredno pot na morje in s tem odrezal del pljuč vsemu našemu gospodarskemu življenju. Ce naj bi bil jadranski dan v opozorilo na izredno važnost morja za gospodarski in lahko rečemo tudi kulturni razvoj našim bratom na jugu, potem zadobiva ta dan toliko večji pomen za Slovence. Slovenci naj bi nikdar ne [»zabili, da so njihovi pradedje že pred 1300 leti prodrli do morja in sicer prav na tistem mestu, kjer sega najgloblje v osrčje srednje Evrope. V času, ko se je slovenski narod po narodnem prebujenju pričel na gospodarskem področju tako lepo razvijati, mu je bila nasilno odrezana prav ta dovodna žila. Brezdvomno bi bila gospodarska sila našega naroda danes vse drugačna, ako bi nam ne bil tujec stavil visoke politične in gospodarske meje tik pred Ljubljano, tako da ne moremo v svet po najkrajši poti. Jadranski dan obhajamo v času, ko še vedno noče ponehati gonja za revizijo m^ja, ki ima samo ta namen, da bi vso našo državo popolnoma odrezala od morja. Drzno se snujejo zadevni načrti in drzno se postavlja ta gonja na šibko podlago nekaj tisočev drugorodcev, ki so raztreseni ob dolgi obali Jadranskega morja. Ne dajmo se preslepiti od nikakih formalnih paktov in bodimo stalno na •t razi, da nas nasprotnik ne preseneti. Čuvajmo naše morje! Dr. Dotffuss organizira obrambno milico proti Hitlerju Dunaj, 5. avgusta, tg. »Borsenzeitung« javlja iz Pariza, da je avstrijski kancler dr. Dollfuss sporočil francoski vladi svoj namen, organizirati pomožne policijske čete za borbo proti narodnim socialistom v Avstriji. Te čete bodo štele 18.000 ljudi. Nove formacije bodo vojaškega značaja in bodo direktno podrejene ministrstvu vojske. Pomožna policija bo uniformirana in bo nosila orožje. Francoska vlada je po konferenci z vladami Male intante, Anglije in Italije dala svoj pristanek na la načrt. Dunaj, 5. avgusta, ž. Nemški poslanik na Dunaju bo vložil danes pri nemški vladi demarso zaradi aretacije Schepkyja, kakor tudi drugih dopisnikov nemških listov. Nemški poslanik bo ostro protestiral proti aretaciji in zahteval, da se takoj spuste na svobodo. Dunaj, 5. avg. ž. Današnji listi javljajo, da jc bil danes v Berlinu aretiran dopisnik »Neue Freie Presse« dr. Paul Goldmann. Dr. Goldmann je že let star časnikar in ga je aretirala tajna nemška policija očividno za represalije proti aretaciji nemških časnikarjev na Dunaju. Nemirna Irska Dublin, 5. avg. ž .Sinoči je dala irska vlada ostro zastražiti po policiji in vojski vsa vladna poslopja, parlament in vse javne zgradbe. Šc sedaj io vsi ti javni objekti močno zastraženi. Vzrok temu koraku je, da so oblasti prišle na sled tajni zaroti. Zaradi tega koraka vlada v vsej Irski danes »cliko vznemirjenje. Belgrad, 5. avgusta. 1. Ker je sedanji nemški poslanik na našem dvoru g. Dulour-Feronce, ki je prispel iz Ženeve v Belgrad pred letom dni, pred kratkim dosegel 65 let in po predpisih nemškega uradniškega zakona, ne more več ostati dalje v državni službi. 31. t. m. bo zaradi tega upokofan. Nemška vlada je že zaprosila agrement za novega naslednika, in sicer tajnega svetnika zunanjega ministrstva v Berlinu, g. Viktorja von Heerena. Von Heeren je vodil že dalj časa srednjeevropski oddelek v zunanjem ministrstvu, preje je Ob stoletnici Vincencijeve družbe pa služboval na raznih mestih, med drugim tudi na nemškem poslaništvu v Pragi. G. von Heeren velja v diplomatskih krogih kot zelo sposoben diplomat in kot dober poznavalec vseh srednjeevropskih vprašanj. Dosedanji poslanik g. Dulour-Feronce se nahaja s svojo rodbino na oddihu na Bledu, kjer bo ie do 20. t. m., nakar se vrne v Belgrad, da se pre dodhodom poslovi od svojih tovarišev in znancev, kakor tudi diplomatskih kolegov. Katoličani, kaj delate? Spremembe v italijanski vladi Rim. j. avg. ž. V tukajšnjih krogih pričakujejo, da bo v prihodnjem tednu prišlo do rekonstrukcije italijanske vlade. Predsednik vlade Mussolini bo prevzel' poleg vojnega ministrstva tudi ministrs-tvo za mornarico in avijatiko. Vsa tri ministrstva bodo fuzijonirana v novo ministrstvo za državno obraiuho. Ni izključeno, da bo fašistična milica, ki je bila dosedaj pod notranjim ministrstvom, prišla kod nadzorstvo novega ministrstva za državno obrambo.. Ameriha-Rusija llvdepark, 5. avg. ž. Predsednik Roosevelt ln državni tajnik Hull; ki pride te dni v llydepark bosta razpravljala nekoliko dni o ^unanje-politič-nih vprašanjih, v prvi Vrsti o vprašanju trgovinske pogodbe med Ameriko in Sovjetsko Rusijo ter o uradnem priznanju Rusije. Govorila bosta tudi n vprašanju dolgov in razorožitve. Ameriška vlada je ze pričela .trgovinska pogajanja s Švedsko, Portugalsko, Brazilijo in Kolumbijo. Japonska protestira London, 5. avgusta, ž. »Daily Express« javlja iz Washingtona, da je japonska vlada po svojem poslaniku vložila pri ameriški vladi oster protest radi ameriškega mornariškega programa. Polet v stratosfero -- ponesrečil Chicago, 5. avg. tg. Polet mornariškega poročnika Settlerja v stratosfero, ki se je dvignil danes ob 4.05 zjutraj (10 dopoldne srednjeevropskega časa), se je končal s padcem. Že takpj po polnoči so bile izvršene vse priprave za pole.t na Solders-fieldu. Iz držav Wisconsin, Ovv.e in Illinois so prišla poročila, da se bliža področje visokega zračnega tlaka. Oblasti So' prepovedale vse polete aeroplanov nad tem področjem, v katere® je imel startati Settlerjev balon. Settler je prvi del noči trdno zaspal in je pred odletom izjavil časnikarjem, da bo startal in da bo med poletom s padali pošiljal poročila o svojem poletu. Po startu pa jc že po 20 minutah veter zagrabil balon in ga vrgel na tla pri Burlingtonu. Settler je ostal nepoškodovan in izjavil, da se je nezgoda pripetila radi poškodbe na balonski membrani. Obenem pa je tudi izjavil, da bo takoj ponovil polet v stratosfero, čim bodo balon popravili. Vsem udeležencem »Mariborskega tedna" je z odlokom ministrstva dovoljena polovična vožnja, in sicer za dohod v Maribor od 5. do 15. avgusta; za odhod ii Maribora pa od 5. 18. avgusta 193.1 — Potrdila o udeležbi se dobijo v Mariboru. - Znižana je tudi rena vizumom. 9()3j Zagrebška vremenska napoved: Deloma oblačno, zmerno toplo, precej stalna Pariš—Maribor, 1933. Nekaj zamude v poročilu o kakem dogodku včasih ni nesreča; dovoli nasprotno, da ga človek popiše bolj široko, torej bolj značilno. Upam, da se mi to vsaj v mali meri posreči v tem slučaju in da bo vzbudilo poročilo ene največjih socialnih ustanov zanimanje, ki ga ta zasluži. Dqh je družbi, kar je duša poedinemu človeku: vir življenja in njega hrana. Stoletnica Družbe Sv. Vincencija Pavelskega je postojanka, ob kateri se moramo poglobiti v duh nje ustanoviteljev, posebno pa v duh Frederika Ozanama. Vidim izhodišče, žarišče v besedah izgovorjenih na prijateljskem sestanku katoliških študentov neki večer leta 1833. Znano vam je, da so Ozanam in njegovi prijatelji, bivajoči v Parizu, da se posvetijo visokošolskemu študiju, hodili redno na sestanek imenovanega »Conference d histoire« (zgodovinske razprave). Tam so srečavali sovernike, indiferentneže, pripadnike socializma tistega časa. Razpravljali so mnogo in živo, kakor se je to godilo vedno in kakor se to še godi — zahvaljen Bogi — pri akademskih sestankih. Versko vprašanje je te mlade prav posebno živo zanimalo. Oni večer zime 1833, je bilo vprašanje socialne vloge Cerkve znova tarča debate, in branilci katolicizma so čuli te krike izzivanja: »Prav Imate, če govorite o preteklosti; krščanstvo je vriilo tedaj čudeže, toda danes, kaj dela danes za človeitvo? In Vi sami, ki se hvalite katoličane, kaj delate? Kje so dela, ki bi resnično dokazovala Vašo vero, nam, ki jih čakamo, da bi tudi mi jo sprejeli in sledili njenim naukom?« Ozanam in njegovi prijatelji so odšli razrvani in premišljajoči; vrnivši se v svojo izbo, je eden njih vrgel vprašanje: ■ Povejte mi, kaj boiuu naplavili, da z dejanji izrazimo svojo vero?« „Poidimo h revnim" Odločitev? Sledeča je bila: »Napraviti je treba, kaf/ je Bogu -najljubše. Delati, kar je "delal Oni, ki je pridigoval"Evangelij.' Pojdimo k> revnimi« " Še isti večer sta nesla Ozanam in njegovi prijatelji Le Taillandler k nekemu revežu borne ostanke lesa, ki sta jih hranila za zadnje mesece zime.. Taka je priprosta misel, iz katere je zrastla Družba sv. Vincencija Pavelskega s tisočerimi konferencami (celicami), stotisoči bratov, ki so raztreseni po svetu. Pravijo, da mladi katoliški akademiki, ločeni od 'družin, izgubljeni v morju velikih mest, najdejo zavetje v družbah sv. Vincencija, in da v njih združujejb svojo vero in značajnost pod znamenjem »Caritas«. Pravijo, da deluje Družba kot instrument vezi antagonističnih socialnih razredov. Pravijo, da je Družba sv. Vincencija Pavelskega najboljša šola socialne službe, stalno informativno sredstvo o revščini delavskega razreda, šola, ki pripravlja k požrtvovalnosti. Vse to je res, a se pojavi pred nami kot vejevje priproste temeljne misli. „Dar samega sebe" Zamišljena, kakor smo to zgoraj omenili, odgovarja Družba popolnoma dvema globokima nag-njenjima, ki ju vselej srečamo v človeku in ki se zrcalita v vsakem področju: nagnjenje k individualni akciji, nagnjenje k kolektivnemu delovanju. V gospodarstvu, politiki, morali, je vedno treba uravnovesiti ti dve, na videz nasprotujoči si tendenci. Naši ustanovitelji so dali karitativni akciji jamstva in vzpodbude kolektivnega življenja; postavili so nas v celico, ki ima svoja pravila, svojo disciplino, svoje običaje, svoj duh. Istočasno so potrkali na naše osebne vire, materielne, mnogo bolj pa na moralne in verske, zakaj zahtevajo od nas posete, redne posete našim revežem, prijateljske sestanke, kjer se razpravlja, kjer je zanimanje za vse, kjer je vsakdo od nas poklican, da dela, govori po svojem značaju, duhu, socialnem čutu, kjer mora vsakdo od nas dati samega sebe; zakaj osebna karitas je v svojem bistvu dar samega sebe. Današnji egoizem 1 a duh osebnega karitativnega delovanja je v najbolj ostrem nasprotju z egoizmom. Jeklen egoizem človeškega srcal Kristus postavi proti egoizmu požrtvovalnost, kakor postavi svoj Evangelij proti morali sveta. Vsa zgodovina od dnevov Gospoda dalje je polna primerov tega konflikta. Današnji egoizem; saj je vedno živel, a današnji hoče vse poplaviti. Egoizem briše z lic žarek nasmeha, spreminja vezi sorodstva, prijateljstva, dobrega sosedstva v poslovna razmerja, napravi »vse ekonomsko življenje neizrečno trdo, surovo, brezčutno,« kakor je to odločno povedal Pij XI. v svoji encikliki Quadragesimo anno. Brutalen egoizem je ovrgel vljudnost samo, cvet požrtvovalnosti. Ali se ne čudimo, ko srečavamo na naši poti toliko temnili, trdih, sovražnih obrazov? Dejali mi boste, da je opravičevati današnji egoizem z gospodarskimi težavami, ki so za mnoge ogromne. Res je, da osvetlijo laki odgovori olajšujoče okolnosti v nekaterih slučajih. Toda v celoti, ne! Najbolj trdi egoisti so često najmanj prizadeti po krizi! „Strašila samoljubja" Egoizem jc toli izobličil mentaliteto, da pravih vrednot že vsak dan in nekako podzavestno nc vidimo več, in da je mišljenje v tem oziru popolnoma okuženo. Ne loči nas mnogo mesecev od proslave stoletnice Goelhe-ja; slavljen je bil umetnik, pesnik, mislec, genij, ki se je proslavil pri vseh narodih in v vseh časih. Čitali ste tedaj kakor jaz nešteto člank ov v revijah, časnikih; glasovi so odmevali z iste strune. In občutil sem odkrito zadovoljstvo, ko je slednjič »Slovenec« podčrtal, da če je bil Goethe genij, je bil obenem kot človek strašilo egoizma. Večina publicistov na to ali ni pomislila, ali pa se ji ta črta značaja ni zdela omembe vredna. Ozanam je bil zgodovinar, velik pisatelj, člo-vek, ki jc ves živel za resnico, za lepoto; ni bil genij, toda kašno srce! kak dobrotnik! takšen plamen požrtvovalnosti! In verovali bomo vselej v Pascalove besede, da najvUja intelektualna razmotrivanja niso vredna najmanjSe karitativne geste. Val egoizma raste in se premika, toda kako bi naj bilo vendar drugače, čc ustavlja človek svoje delovanje in svoje želje ob zemeljskem obzorju? Odpravite vero v nadnaravno in človek je človeku volk, življenje peščica plavajočih opor, kjer se brodolomci borijo za prostor, pripravljeni da potisnejo v morje slabotne in vse, ki so odveč. Proti temu materializmu in naturalizmu so sc uprli ustanovitelji Družbe sv. Vincencija Pavelskega s tem, da so vtisnili karitativnemu delu nad-naravnost. Pred 100 leti Družba sv. Vincencija ustvarjena 1833. lela po šestih študentih, ki so se tedensko sestajali, jc doživela v sto letih tak razmah, da je zastonj razlagati jja brez nadnaravnosti. Pariz je slavil to stoletnico. Pravim Pariz. Zakaj končne slovesnosti tega katoliškega jubileja so se vršile na županstvu. Sprejem papcževejja legata, pariškega nadškofa kardinala Verdier-ja na županstvu je imel zelo svečan značaj; prisotnost oficielnih predstavnikov enaintridesetih narodov, akreditiranih pri vladi francoske republike je dala tej manifestaciji mednaroden pomen. Iako jc Francija znova pokazala, da nima prav nobene koristi kazati se svetu v luči laične države; podčrtala je svojo katoliško vitalnost in tradicijo. Našteval bi lahko posamezne dogodke slavnosti, na kateri sem imel srečno priliko zastopati v imenu predsednika gda. dr. Božiča slovenske Vincencijeve konference. Toda Družba nima potrebi živeti pod znamenjem uvaževanja. Ona je nasprotno priprosta, družinska, prijateljska. ,,Koliko stvari bi bilo drugačnih.. Katoličani moramo dohiteti mnogo izgubljenega časa, mnogo žalostno izgubljenega časa. Naj zakliučim v tem oziru z besedami francoskega katoliškega filozofa g .Jacques Maritain-a, ki so pravo zrcalo resnice (iz knjige »Religion ct Cul-ture«, J. M„ 1930, str. 50): »Koliko stvari bi bilo drugačnih, če bi bil pred nekaj več kot šestdesetimi leti napisal učenec sv. Tomaža Akvinskega o Kapitalu tako odločilno knjigo, kakor je to storil Marx; knjigo, ki bi jo bil zgradil na pravih principih? Toda naši principi spe in zmota čuje, aktivna in drzna. Govoril sem o grozni brezbrižnosti katoliškega sveta pred opozorili Leona XIII. o socialnih vprašanjih. V celoti je kljub trudu nekaterih, ki so rešili čast, nezanimanje tega sveta v zadnjem stoletju, pred problemi, ki so direktno zajemali veljavo človeške osebe in krščansko pravico, ena temnih pojav moderne zgodovine.« Besede, o katerih bo treba razmišljati... Osebne vesti Belgrad, 5. avgusta. 1. V prosvetnem oddelku banske uprave dravske banovine je bil imenovan za banovinskega šolskega nadzornika v IV. pol. skup. 1. stopnje Franjo Vrhovnik, dosedaj banovinski šolski nadzornik IV. pol. skup. 2. stopnje. — V V. pol. skup. je napredoval Rihard Pestev-šek, sreski šolski nadzornik v Celju, Ludovik Potočnik, sreski šolski nadzornik v Laškem, Josip Gorup, sreski šolski nadzornik v Ptuju, Franc Sarboš, sreski šolski nadzornik v Ljutomeru, Gustav Lukežič, sreski šolski nadzornik v Kamniku, Ivan Beaeljak, sreski šolski nadzornik v Litiji, Franjo Merljak, sreski šolski nadzornik v Logatcu, Leopold Levstik, sreski šol. nadzornik v Krškem. Z odlokom socialnega ministra je postavljen za kontrak,luninega zdravnika šolske poliklinike v Zagrebu dr. Justin Bertot. — Premeščen je Anlou Sovre, profesor na- realni gimnaziji v Paučevem na gimnazijo v Sremskih Karlovcih. Belgrad, 5. avg. Premeščeni so tile profesorji: Viktor Cotio, prof. realne gimnazije v Mariboru, na 1. real. gimn. v Ljubljani; Rafael Bafar, prof. rea . gimn. v Novem mestu, na I. real. gimn v Ljubljani; Ivan Palovič, prof. I. renl. gimn. v Ljub ljani, na II. real. gimn. Ljubljani. Belgrajske vesti Belgrad, 5. avgusta. 1. V socijalncm ministrstvu |C bila danes konferenca zastopnikov zobozdravnikov m zobotehnikov iz celc države. Na konferenci so pretresali pravilnik za izvrševanje novega zakona o zobozdravnikih in zobotehnikih. Iz Slovenije so prisostvovali konferenci od zobozdrav nikov ftr. Slanko Logar, od zobotehnikov pa ifg. Smerkolj in Pavlovec. Novi Sad, 5. avgusta. 1. Srbska Malica namerava v jeseni prirediti veličastno proslavo stoletnice rojstva velikega srbskega pesnika Zmaja Jo-vana Jovanoviča. Istočasno pripravljajo za to proslavo tudi prenos smrtnih ostankov Polita De-sančiča, publicista, parlamentarca in predsednika bivše parlamentarne zajednicc Slovakov, Romunov in Srbov v budimpeštanskeni parlamentu Realnost „Mariborskega tedna a gJ Maribor, 5. avgusta. Mariborski teden, kljub pesimizmu in majanju i glavami, je letos zopet vzniknil in to še z večjim poleloui, kakor lami. še se poznajo otroške bolezni, ki so ga lani zavirale, toda letošnja organizacija nam ustvarja zavest, da bo kljub vsem oviram, ki se mu stavijo v napotje doma, še bolj pa tam, kjer bi moral najti vso podporo, prodrl. Mariborski teden bo leto za letom obračal pozornost vse države na Maribor ter pridobil našemu mestu v tujskem prometu tisti ugled, ki ga zasluži po višku svojih tujskopronietnih naprav in svoje krasne okolice. To je glavni namen Mariborskega tedna, dočim so razstave in vse ostale prireditve le uspešno propagandno sredstvo. Iz tega vidika je presojati tudi letošnje razstave in prireditve, ki so v glavnem razdeljene v troje siyeri: Kotovški trg—gledališče, Prešernova ulica i vrtom Dijaškega doma—zabavišče in prostor meščanske šole v Cankarjevi ulici— razstavišče s skupino najraznovrstnejših razstav. Rolovški trg Je gledališče kakor bi ga našli le v maldkaterem mestu. S svojim zgodovinskim rotovžem kot učin-kovito-slikovitim ozadjem tvori naravno pozorni-co, ki jo je spretnost režiserja Joška Koviča le z nekaterimi kulisami izpremenlla v čudovito srednjeveško tvorbo. Visoki stolp ob strani s svojimi strelnicami na vrhu in priključeno grajsko dvorišče se slaplja z arkadami rotovža ter tvori stilno enoto, na kateri se bo razvijalo dejanje »Celjskih grofov« v pristnem zgodovinskem okolju. Vaje za vprizoritev »Celjskih grofov,: Jvorijo vsak večer veliko atrakcijo za mariborsko radovednost. Pa tudi ni kar tako, kadar nastopa na odru preko 200 oseb, pa je med njimi okoli 100 vojakov iz podčastniške šole, ki bodo tvorili celjsko grajsko posadko, nastopa cela četa konjenikov, trobentačev, bobnarjev, godcev, glumačev. Pole® tega se je izkazal Ro-tovški trg za silno akustičnega. V najskrajnejšem koncu se razume vsaka na odru izgovorjena beseda. Opremili so ga z nešteto reflektorji, ki bodo Dd vseh strani sipali luč na oder in njegovo okolje, i mogočnimi obločnicami nad prostorom gledalcev, skratka, vse je pripravljeno, da bo vprizoritev čim veličastuejša. Prešernova ulica tvori vhod k glavnim atrakcijam Mariborskega tedna — v prvi vrsti v mariborski prater, ki bo pač najprivlacnejša točka za tujce in meščane Vhod sam je stilno izredno posrečeno zamišljen — brez vsake običajne pompoznosti, ki jo vidimo sicer ob takih prilikah. Povede obiskovalce takoj v najži-vahnejše vrvenje — med razne i morske deklice«:, strelišča, vrtiljake — hreščečo in kričečo gnječo orkestrionov, cirkuškega vzdušja, prerivajočib se obrazov — ter ga vodi preko dvoje stopnjišč na nekdanji vrt Dijaškega doma, ki ga pa še domačini skoraj ne pripoznajo več. Združen je z igriščem otroškega vrtca, plotovi so padli, pod kostanji >a je vzrastlo celo naselje barak in paviljonov, tlešče se ti nasproti napisi »Kavarna Astoria«, kjer je razprostrl g. Lojze Streliar zatočišče za svoje stalne goste, restavravcija »Union«, vse vabi in kliče, da se počutiš kot doma. Nekaj posebnega zavede vsakega obiskovalca na desno: Znani in podjetni mariborski vrtnar g. Jemec je ustvaril tu pravcato čarovnijo. V smrekovem gozdiču krasna pergola, ovita z zelenjem in bršljanom, v sredini pa dvoje mehkih zelenih trat, obrobljenih s cvetlično preprogo in okrašenih z mnoštvom okrašenih eksotičnih palm. V ozadju dvoje paviljonov za lon-čarice, palme, pestrih (fe 1 i j in v sredini vodomet: vseskupaj očarujoča miniaturna podoba idealnega meščanskega vrta. Za male obiskovalce je največja posebnost gradič, ki ga je sestavil g. Golja ter ga posadil na čisto naraven teren. — In takoj zraven — najprivlačnejša točka celega prostora, pa tudi najnevarnejša: z,gradba otroškega vrtca in v njem vinska razstava s poskušnjo vin. Tu je kraljestvo g. Gillyja. ki neumorno nataka s svojimi pomočniki vsem neštevilnim >pokuševalcem« izvrstno kapljico, ki so jo razstavili pod strokovnim vodstvom prof. Vojske in drugih vinskih poznavalcev Štajerski vinogradniki. Že pri otvoritvi in prvi dan je pokazal ta prostor svojo »moč« in privlačnost ter jo bo gotovo obdržal, dokler bo še na policah dovolj buteljčnih baterij. — Tu smo na koncu pra-Ira in zabavišča, 9topnišče vodi na dvorišče Cankarjeve meščanske šole In povede obiskovalce v prostore razstav. Na dvorišču se je sicer še ustalila gugalnica, ki ni našla prostora v Prešernovi ulici, takoj zraven pa je že razstava Društva kuncerejcev. V kletkah je zajčkov, da jih komaj pregledaš, vseh mogočih pasem in velikosti; preko 200 živalic nazorno prikazuje, kako visoko razvita je ta panoga našega malega gospodarstva. Poslali pa 60 svoje živalice na razstavo kuncerejci iž cele Slovenije in še izven njenih meja je nekaj udeležencev. Poučna in obenem propagandna sitvarl Tujskoprometna razstava je nameščena v šolski telovadnici. Maribor s svojimi krasotami in njegova prelestna okolica sta podana taiko nazorno in primerno, da žanje razstava splošno priznanje. Večina slik, modelov (Mariborski otok, Fala, Pohorje itd.) je sicer znana že iz dosedanjih razstav, so pa nekatere novosti, ki vzbujajo občo pozornost. Tako krasni diapozitivi in čudovito lepi fotografični posnetki Maribora v povečavi: delo naših domačih umetnikov Valesa, Čizlja, Kovačiča in Kralja. In ludi prav posrečena propagandna zamisel: Pod napisom »Gradi v domačem slogu« načrti in skice stavb (delo inž. Dolenca). Na galeriji telovadnice pa je razstavila mestna vrtnarija skupino prelepih kaktej in mnoštvo svojih drugih proizvodov iz cvetličnega sveta. V soseščino, v pritličje ljudske šole, so se spravila Mestna podjetja z razstavo plinarne in vodovoda. Z diagrami, slikami, je prilkazan razvoj teh podjetij, velikost omrežja, mariborski konzum, poleg tega še najraznovrelnejši predmeti, ki se rabijo v praktičnem življenju. Tudi firme »Kovina«, vUssar« so razstavile vodovodne" in plinske anna-iure, kopalne naprave itd. V sosednji sobi pa je torišče mariborskega športnega življenja- Ponazorujejo ga športne trofeje, osvojene po mariborskih športnikih in klubskih moštvih na najraznovrstnejših borbah in vseh športnih panogah. Ta oddelek kaže, na kako visoki stopnji se nahaja mariborski spori, da si je mogel na velikih, tudi mednarodnih športnih konku-rencah osvojiti dragocena darila in trofeje. Med posameznimi klubi se dviga zlasti »Maraton«, dasi najmlajši, in to ne toliko po dragocenosti športnih trofej, ki so pridržane posebno tenisu in sličnim gospodskim panogam, kakor mnoštvu in pestrosti, ki dokazuje, da je udejslvovanje kluba na vseh poljih športa najuspešnejše. Četvero gilavnih razstav pa je nameščenih v prostorih meščanske šole. Takoj pri vhodu iz dvorišča je razstava mariborske umetnosti, ki jo je organiziralo zgodovinsko društvo pod posebnim prizadevanjem prof. Baša. Razdeljena je na dva dela, razmeščena v dve sobi. V prvi je moderna: znanci Gvajc, Kos, Jirak, Sirk in še pri nas tuj: Kavčič. Večina — pokrajina, mariborska okolica, Dravska dolina, Slov. gorice, Pohorje, Gvajčeve slike v olju, Kos ima nekaj akvarelov, med njimi že poznano izrazito kmetsko glavo, dvoje učinkovitih portretov, Sirk večinoma akvarel, Jirak skoro sam pastel, Kavčič pa je izložil študijo polpretekle mariborske meščanske umetnosti. Zasebniki, predvsem škofijski dvorec in muzej, so dali slike na razpolago. Razstavljene so slike Svobode, llaeke-la, Parcarja, Pistorja, Ilohenbergova tihožitja, Bližan, Lenczey, Hanson, Uitz, Ameseder, Roedler, kipar Ajlec. Izraziti so portreti mariborskih škofov, šest po številu, od Attemsa do Antona Martina Sloinšeka. Dalje je soba ročnih del, ki jih razstavlja slovensko žensko društvo, naprej pa razstava predmetov efektne loterije, ki jo je uredil g. Danes. Nad 60 tvrdk iz Maribora je dalo na razpolago deloma zelo dragocene dobitke, ki se bodo izžrebali na podlagi številk na vstopnicah obiskovalcev. Višek vseh razstav pa tvori nedvomno lovska razstava. Že vhod sam v prvo nadstropje, okrašen z ogromnim jelenjim rogovjem, je nekaj posebnega. Še večje presenečenje pri vhodu v razstavo samo. Po soglasnem mnenju vseh obiskovalcev, ki so si razstavo dosedaj ogledali, se lahko mirno meri z vsemi sličnimi prireditvami v inozemskih velemestih. Tu šele dobimo pravi pojem, kaj je pravzaprav lovstvo. Pa je zastopano samo izključno področje mariborske podružnice SLD — to je mariborska okolica, Slovenske gorice, del Ptujskega polja, Dravska dolina do Prevalj, Slovenj-gradca in Pohorje. Na šliri sobe se deli, vsaka je nekik zaključek zase. Izredno posrečena je gorska skupina, nameščena na stopnjišču v drugo nadstropje. Kakor v naravnem pohorskem svetu, iz katerega rastejo gorske smreke, pod njimi pa ru-šervci, divje koze, beli zajci, planinski orel s svojim plenom na levi rogovje srnjakov iz ruške okolice, nato oddelek poljskih ptic, med njimi krasna sliko ustreljenega divjega petelina, fazani z zimskim krmiščem, skupina velikih petelinov z va-lečo kuro skupina rušev v. na tj g zdn' jerebi, kotorne, planinski jerebi in kot posebnost: eksein-plar križanca med ruševcein in veliko kuro. Naprej skupina vodnih ptic in oddelek ribarskega društva, živi fazančki; pozornost vzbuja soba s slikami barona Gagerna iz Mokric, potem soba z rogovjem srnjadi, glavami divjih prašičev, rogovjem jelenov, divjih kozlov, zbirka starega in modernega orožja — človek se čudi, da je mogoče toliko zbrati v samem Mariboru. Velike zasluge so si pridobili za organizacijo razstave predsednik SLD v Mariboru ravnatelj Pogačnik, predsednik razstav, odbora rev. Stergar in urednik »Lovca« Kapus. Pomen mariborskega muzeja Maribor, 5. avgusta. Trije so mu postavili temelje: lavantinska škofija 1896, Muzejsko društvo 1902 in Zgodovinsko društvo 1903. Škofijski muzej jc zbiral predvsem Prelat dr. Kr. Kovačič cerkvene umetnine, Muzejsko društvo mariborske starožitnosti in spomenike iz prirodo. Zgodovinsko društvo pa predvsem etnografske značilnosti poleg arheologije, kateri je posvečalo obilo pažnje tudi Muzejsko društvo. Po svetovni vojni so se vsi trije muzeji združili v današnji mariborski muzej. Mariborski muzej ima arheološki, cerkveno-umetnostni, numizmatični, mineraloško-paleontolo-ški mariborski, narodopisni, ornitološki in entomo-loški oddelek. Profano slikarstvo in kiparstvo je zaenkrat še združeno z mariborskim oddelkom, vendar se pripravlja ustanovitev samostojnega slikarskega in kiparskega oddelka. Poslopje v Cankarjevi ulici št. 3, kjer je danes nameščen muzej, je bila nekoč kaznilnica. V podzemlju je lapidarij z vrsto rimskih spomenikov in s starejšimi obrtnimi izdelki, ki še čakajo ureditve, katera se bo izvedla, čim bo prirejeno za razstavitev dvorišče med muzejem in Dijaškim domom. V parterju je hodnik napolnjen s cerkveno umetnostjo, katero predstavljajo Weissenkircher, Peu-chel itd. in kjer je najstarejša slika iz 1522. V kiparski zbirki so največje zanimivosti gotski skulp-turi sv. Katarine ter baročne sohe iz Sv. Barbare pri Šmarju pri Jelšah. Na vzhodni strani je arheološka zbirka s predmeti največ s Poštele, Peto-vija ter iz Maribora, da ne omenjamo manjših zbrik kakor Radvanje, Sv. Benedikt itd. Numizmatična zbirka, ki sledi arheološki, se ponaša zlasti z lepo zbirko zlatnikov, najdenih v Mariboru in v novejšem času z naraščajočo zbirko jugoslovanskih novcev iz srednjega in novega veka. V začetkih je zbirka slovenskih medalj. V prvem nadstropju konča ccrkvena umetnost in ji sledi zbirka orožja, za katero se kot najbogatejša širi po hod-riku in po jugovzhodni sobi mariborska zbirka. Historični razvoj Maribora prikazujejo slike oseb in mestnih predelov, mesto samo pa moderni relief današnjega Maribora. Pred prehodom iz mariborske v etnografsko zbirko so zbrani spomini na svetovno vojno in za njo ccrkvene tkanine in vezenine. Etnografska zbirka sama pa kaže človeka v hiši, pohištvo, ljudsko in meščansko nošo, keramiko in domačo ter meščansko obrt. Prirodne vede so zastopane v parterju na severozahodu z lepo zbirko štajerskih premogov, ■ ' '■ n. Nad njo pa i£ v prvciu na«- Dopoldne ob obali Vcse/a iarh, - živah— "> Pon . Živ*hna ,n zve r pon > J lst», nje l*. lcJ toy zvec, na -er se Creme de chaqtie heure ia zbirka podravskih ptičev, na iuž- železničarjev. Ob ustanovitvi Prometne slropju popolna zbirka podravskih ptičev, na juž nem koncu hodnika pa bogata entomološka zbirka. Maciborski muzej jc pokrajinski muzej, ki ima nalogo, da poda zaključeno zgodovinsko in priro-doznansko sliko vsega našega Podravja s središčem v mestu Mariboru. Upravlja ga Muzejsko društvo, kulturnozgodovinske zbirke posebej pa banovinski arhivar. Za bodoče stremi MDM izpopolniti arheološko zbirko z domačimi arheološkimi pridobitvami, etnografsko s pridobitvijo resničnih domačih ljudskih noš, izpopolniti mariborsko z zgodovinskimi reliefi, izpopolniti umetniško zbirko s posebno zbirko modernih domačih slikarjev, numizmatično z zbirko slovenske numizmatike, ustanoviti posebno obrtno zbirko, sniotreno zbrati vse podravske hribine in podravsko živalstvo ter rastlinstvo, za kar je žc podana osnova v lepi zbirki pohorskih lesov in njih plodov, poleg tega pa osnovati začetke za mariborski botanični vrt. Za širjenje svojih ciljev izdaja MDM svoje letno Izvestjc, ki je poljudnega značaja. V letošnjem letu bo izšlo v njem Navodilo za zbiranje in spoznavanje gob izpod peresa prof. Fr. Braču-na. Člani MDM dobijo Izvestjc brezplačno in imajo poleg tega pravico do brezplačnega vstopa v muzej; vstopnina v muzej, ki je redno odprt vsako nedeljo od 10—12, pa znaša 1 Din. Mariborsko meščanstvo ter vsi Slovenci se moramjt zavedati, da je mariborski muzej poleg mariborske Študijske knjižnice in Banovinskega arhiva tretji predsta-vitelj naših severnih krajev, ki more in mora pokazati tujcu in domačinu kaj smo mi in naše Po-dravje in kaj smo bili. Job. Eden izmed tisočerih iz delavnice državne železnice Maribor, 5. avgusta. Poglejte si moža, čigar desnica krepko vihti težko kladivo. (Na sliki na desni strani.) Ali bi mu prisodili, da ga vihti žc dobrih svojih 50 let? In od tega celih 39 dan za dnem neprestano za nakovalom v delavnicah državnih žcleznici To sc pravi, vihtel ga je, kajti s 1. avgustom je stopil naš junak —Martin Medvešek v zasluženi pokoi. Pravijo, da delo oblikuje človeka, njegov značaj in duševnost. Pri malokom jc to pravilo tako izrazno, kakor pri g. Mcdvcšeku. Njegove mišice so oblikovale železo in jeklo — v železo in jeklo je izoblikoval tudi svoj značaj in svojo voljo. Neupogljiv in čist v svojem značaju, neumoren in čvrst v svojem življenjskem delu! — V delavnicah državnih železnic v Mariboru dela skoro 2000 parov rok. Eden največjih obratov je to v Sloveniji, sploh največji v Mariboru. V težkem, sajastem vzdušju je doma življenjski pesimizem, ki bi morda zavajal ljudi v nevarne pokrete, da se niso našli med njimi klicarji optimizma, ki so neumorno organizirali delavstvo in ga vodili na pravo pot. Eden najagilnejših in najdelavnejših klicarjev jc bil Martin Medvešek. Že od svoje mladosti je stal vedno na vodilnih mestih naših delavskih organizacij. Ni bil samo voditelj pri sejah in na sestankih, imel je poseben talent in veselje ludi za podrobno organizatorično delo. Z vnemo je sodeloval v predsedništvu in v odboru katoliškega delavskega društva, ki sta ga vodila še dr. Korošec in dr. Matek. Z dr. Korošccm se je udeleževal nešteto shodov, ne samo delavskih, tudi med kmetsko ljudstvo ga je često zaneslo. Povsod je našla njegova neposredna, prepričevalna in topla beseda pot do srca poslušalcev. V Studencih je bil dolga leta predsednik Slov. kat. izobraževalnega društva, organiziral jc zlasti železničarje ter jc pomagal pri ustanovitvi Zveze jugoslov narodnih železničarjev. Ob ustanovitvi Prometne zveze se je t vso vnemo zavzel za to organizacijo ter je bil ves čas njen agilen član. In šc v neštetih drugih stanovskih in strokovnih organizacijah jc bil vedno obrajtan njegov nasvet. Povsod se je uveljavljal kot borec za delavske pravice, vodil jc številne deputacijc k ministrom in drugim visokim osebnostim, kjer je znal s svojim taktnim, vendar odločnim nastopom vsekdar doseči pozitiven uspeh. Radi tega je visoko zraste! njegov ugled med delavstvom. Njegova beseda vsikdar zaleže in vsak sc obrača nanj za nasvete v strokovno-organiza-toričnih, pa tudi življenjskih vprašanjih in Medvešek mu rad postreže iz svojih bogatih izkušenj. Spoštovali so ga pa vedno tudi nasprotniki in — bali. Kajti znan jc bil že od nekdaj po svoji govorniški spretnosti, ki sc ni ustrašil nikogar ter jc uinel nasprotnika s svojimi podkrepljenimi in prepričevalnimi besedami vedno uspešno ugnati. Prav posebno pa moramo šc podčrtati njegovo veliko narodno zavednost. Kot mlad, neizkušen lant jc prišel v Maribor, pa ga ni zapeljal žalostni zgled premnogih tovarišev — ostal jc zvest svojemu materinemu jeziku. Bil jc vedno med najzavednejšimi narodnimi borci med mariborskim delavstvom ter je radi tega imel dostikrat težave. — Za svoje zasluge na narodnostnem polju jc bil leta 1929 odlikovan s srebrno in zlato kolajno. Rodom jc g. Medvešek iz Poklcka pri Rajhcnhtirgu, kjer je zagledal luč sveta 16. septembra 1870. Leta 1894. je bil sprejel kot kovač v delavnice takratne južne železnice. Leta 1895? si je poiskal življenjsko družico v Mariji Btikšckovi, s katero jc vzorno vzgojil sedmero olrok. — V pokoj odhaja neupognjene-ga hrbta in še čvrstih mišic. Lahko bi šc leta vihtel kladivo, toda umaknil sc jc mlajšim močem, ki so polrcbntjšc dela. Drevi mu zvesti tovariši in prijatelji priredijo odhodnico. Temu izrednemu možu želimo, da bi užival svoj zasluženi pokoj v zadovoljstvu in miru, uživajoč šc mnogo let sadove svojega deta in da bi doživel uresničenje onih življenjskih ciljev, katerim je posvetil toliko truda, znoja in boja! Krasno delo mariborskega obrtnika Maribor, 5. avgusta. Slika kaže monštranco, ki jo je izdelalo znano mariborsko podjetje Tratnik za župnijo Odžaci v Bački. Letos bo v Odžacili dne 15. avgusta evharistični kongres za celo Bačko in Vojvodino. V dostojno proslavo tega znamenitega dogodka, so sklenili župljani odžačke župnije kupiti novo monštranco, v kateri sc bo nosilo Najsvetejše v slovesnem sprevodu. Obrnili so se najprej na eno najbolj znanih svetovnih tvrdk za pasarska dela v Miinchenu, da jim napravi monštranco po predpisanem načrtu. Tvrdka jim je poslala proračun. 86.000 Din bi stalo delo in materijal. Poslali so nato načrte g. Tratniku. In ta je računil samo 20.000 Din. Dobil je naročilo ler ga izvedel tako, da bo v čast ne samo njegovemu imenu in v sloves njegovi tvrdki, ampak celokupni slovenski obrti, naši solidnosti in zvestemu delu. Osnutek mon-štrance je čisto moderen in nekaj posebnega. Sonce, obdano od 16 zvezd. V vsaki zvezdi blešči v sredini ogromen brušen gorski kristal. Na soncu je še 16 sličnih manjših kristalov. Vsa monštranca je iz masivnega srebra, v ognju pozlačena ter tehta 4 kg. Lunica je iz čistega zlata. S takimi deli si utira slovenska obrt not v širni sveti Ljubljanske vesti: General Dragomir Popovič odhaja Ljubljana, 5. avgusta. Prihodnje dni se poslovi od Ljubljane, v kateri jo služboval polnih G let pomočnik divlzljskega poveljnika ln v vsej Ljubljani ter vsej deželi splošno priljubljeni general Dragomir M. Popovič. Nedvomno je bridko slovo in njegov odhod bodo obžalovali vsi, ki «o tega simpatičnega, ljubeznivega visokega častnika poznali. General Dragomir M. Popovič se je rodil leta 1879 v Smederevem. V Njgu je dovršil 7 razredov gimnazije, nato pa je študiral nižjo vojaško akademijo v Belgradu, ki jo je dovršil 1899, Imenovan je bil nato po vrsti za vodnika, komandirja čete, za komandirja milraljeskega oddelka ter je služboval v raznih polkih. V balkanski vojni 11)12-13 je bil poveljnik di-vizijskega mitraljeskegu oddelku, v svetovni vojni 1911 do 1918 je bil poveljnik bataljona drinske divizije in pomočnik poveljnika prvega pehotnega polka. General Popovič >e je boril v balkanski vojni s Turki in z Bolgari, v svetovni vojni pa na Drini in na fronti proti Bolgarom. Napravil je težavno pot skozi Albanijo, delil usodo srbske vojske na Krtu in pozneje na solunski fronti. Nekaj časa je bil tudi poveljnik bataljona jugoslovanskega polka dobrovoljeev v Bizerti. V tem bataljonu je že slutilo 20 slovenskih dobrovoljeev, ameriških izseljencev. General Popovič je bil v svetovni vojni dvakrat ranjen, iu sicer prvič na Drini, drugič pa na Kajmakčalanu, vendar pa je k sreči okreval. Po demobilizaciji ji- bil 4 in pol leta adjutant Nj. Vel. kralja in poveljnik polka v Belgradu, štiri leta je bil nato poveljnik brigade v Osijeku, od 7. julija 1927 do sedaj je bil pomočnik poveljniku Preselili smo se na Aleksandrovo cesto 7 VHIM zuloja oblek »gospode in blagi v poljubnih množinah Drago Schwab, Ljubljana Brzoturnir ljubljanskega šahovskega kluba V petek se je odigral \ kavarni »Evropa, brzoturnir ljubljanskega šahovskega klubu zu prvenstvo avgustu. Pi v,, mesto in nrvo nagrado »Napoleonu« Krnila Ludvrjgn jc dosegel Boris Sikošek /. 9 točkami. Drugi jc bil Milan Longer z s točkami, dobil jc Ibafic/ovc Krvave arene«. Sledi mu Julij Gabrovsek / 7 točkami in tretjo nugrado 1 laliertyjevo Noč po izdaji«. ČclMo in peto mesto sta si delila Boris Cihic iu Ivo šorll s h in jkjI točkami; ker pa jc bila nagrada samo ena. -ta odigrala mateh treh jiarlij, \ kutercin je /iiuigal Cihic iu si tako priboril Maurincovo kačja zalega«. — Odbor kluba sc aedaj najlepše zahvaljuje založbi . Modra ptica«, ki jc darovala prve tri knjige in g. proL dr. kotu Bajcu. ki ic daroval poslednjo, in ujki. du bo v svojem bodočem delovanju našel Se mnogo takih pomočnikov. DOBRNA! /s s rine, iivčne in ionske bolezni! ()otem bi bilo teoretično možno, da bo delo končano v približno 25 delovnih dneh, pod pogojem seveda, da ne bo vmes deževja, ki zmerom zavleče delo, in pa, da bo mogoče sproti odkopati toliko dna. To zadnje pa bo najbrž težko šlo. ker je v bližini šentpeterskega mostu treba odkojiati še precej materijala. Nismo pa preveliki optimisti, če računamo, da bodo regulačna dela v tem sektorju, to je od trimostja pa do stare eukrarne. končana do sredi oktobra. Tudi dela od šentpeterskega mosta do eukrarne lepo napredujejo. Delavci postavljajo sedaj škarpo na desnem bregu, kar bo menda kmalu končano. Precej več dela pa bo na levem bregu, kjer bodo predvidoma nastale precejšnje 'težkoče pri odvaža-nju odkopauoga materijala. Delavci-kopači so se sedaj že povsem vživeli v svoj novi položaj. Z zaslužkom, ki je precej dravske divizije v Ljubljani. Sedaj pa je imenovan za pomočnika poveljniku Belgrada (poveljnik Belgrada ima svojstvo arinacjnega generala). General Popovič se je odlikoval tako v balkanski kakor tudi v svetovni vojni in v miru pri organizaciji armade, fina številna odlikovanja, med katerimi naj omenimo: zlato medaljo za hrabrost, red belega orla z moči V., IV. in 111. stopnje, red belega orla brez mečev III. stopnje, Karudjordjovo zvezdo z meči IV. in lil. stopnje, red sv. Save II. stopnje, red jugoslovanske krone 111. stopnje, red sv. Stanislava z meči 111. stopnje, romunsko krono HI. in II. stopnje ter še druga odlikovanja. Kakor med častniki in vojaštvom, tako je general Popovič užival tudi splošno priljubljenost pred vsem civilnim prebivalstvom. Med Slovenci si je pridobil nešteto iskrenih prijateljev iz vseh taborov in slojev. Njegova gospa soproga je Slovenka, rojena Sedej. Tudi v javnem življenju jo imel general Popovič zelo vidno vlogo. Včlanjen je bil skoraj pri vseh tukajšnjih rodoljubnih društvih, s svojo prisotnostjo pa je počastil skoraj vsako večjo narodno prireditev uli manifestacijo, zelo naklonjen pa je bil tudi športu. Bil je predsednik Strelske družine, predsednik Kola jaliučev«, podpredsednik oblastnega odboru Jadranske straže« itd. Priljubljenemu generalu je Jadranska straža snoči priredila pri -Slonu« poslovilni večer. Ko se poslavljamo od generala Popoviča, izražamo željo, da bo še kdaj v časih dopusta obiskal Slovenijo, na njegovem novem mestu v Belgradu pa mu prav luko želimo, da bi mogel v polni meri razviti vse svoje sposobnosti in doseči prav tako lepe uspehe, kakor Jih je v šestih letih svojega službovanja v Ljubljani. večji od prej, so še kar zadovoljni, morajo pa seveda pošteno poprijemutl lopate in se borili za prazne vagoni ke. KAJ BO DANES? OI> pol 8: Komedija ^Beneški trojčki« uu vrtu Rokodelskega domu. Kino Kodeljevo: Ob 17: Polkovnik Švec«, ob 20.50: »Sinji ungcl« (Emil Jnnnings). KAJ BO JUTRI? Kino Kodeljevo: Ob 20.30: Sinji angel«. Ko Je Dacjuerre pred 100 leti izumil fotografijo, ni slutil, kakšno darilo je dal človeštvu! Okoristile se tudi Vi ž njim, saj danes je fotografiranje otroško lahko. V 10 minutah Vas nuuče fotografirati v drogerijl GregorIč d. z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica 5 •) Sv. maša zadušiiicu za pokojnega g. Jožefa S e d m a k u bo v križunski cerkvi v torek, dne 8. avgusta ob C zjutraj, člani križanske moške in mladeniške kongregucije vljudno vubljeni! ® Komedija Beneški trojčki na vrtu Rokodelskega doma. Danes, v nedeljo, v pribori Kat. društvo rokod. pomočnikov ob pol 8 zvečer na vrtu (v slabem vremenu v dvorani) Rokodelskega doma Beneške trojčke«. Komedijo so igrali prvič dvorni komedijanti v Parizu 7. dec. 1773. Polna jc duhovitih znplctljujov, čudovitih zamenjav, dovtippv in zmešnjav. Skratka, kdor bi sc rad od srca nasmejal iu pošteno razvedril, naj gotovo pride. Predprodaju vstopnic v nedeljo od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu. Komenskega ulica 12. Za goste, o S/am/č, izredno skrbiš in „prima" nam rizling dobavljaš. Poceni z njim toine nam duše vedriš in bolne želodce ozdravijaš! O Pomoč gladujoči dcci rudarjev. Uradni-štvo, zdravniki in uslužbenci Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani so nabrali za gladujoČo deco rudarjev znesek 1010 Din ter ga izroči ji Oblastnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, ki izreka darovalcem najiskrenejšo zalivalo! 0 Zobozdravnik dr. Milan Perko do 15. avgusta ne ordinira. 0 Sobotni živilski trg jc postal nekakšna majhna poljedelska razstava ljubljanske okolice. Kakor vse zadnje sobote, jc bil tudi včerajšnji sobotni trg bogato založen. Zlasti v jutranjih in zgodnjih dopoldanskih urah jc bilo precej drenjanja med vozički in stojnicami. Bog ve kakšne kupčije pa vendarle ni bilo in jc morala opoldne marsikatera kmečka ženica )ie-Ijati svoj voziček nazaj, komaj do polovice izpraznjen. Zlasti one, ki so prinesle borovniec, so moralo kljub temu. da so jih jirodajalc skoraj za sramotno ceno jk> dinarju liter, nesti domov skoraj polne košarice, še največ kupčije je bilo na zelenjadneni irgu. kjer so bile tudi cene zelo nizke. Solate, graha, stročjega fižolu je bilo na kupe. Tudi gomoljnic. to je krompirja. jicsc in nove čebule jc bilo dosti na prodaj. Peso so prodajuli po 2 Dni kg. Tudi kumurce za vlaganje v kis sc že dobe. Cena zn 100 kosov Mariborske vesti: Otvoritev „Mariborskega tedna€i Maribor, 5. avgusta. Obdravska prestolnica se je danes prebudila v svečano prazničnem razpoloženju. Raz poslopja so vihrale zastave in oznanjalo pričetek slovesnosti Mariborskega tedna. Mariborski odličniki so se pred 10 jeli zbirati k otvoritvi Mariborskega tedna. Bili so mivzočni predstavniki s prevzvišenini knezo-škofov dr. 1. TomažiCem na čelu, banske uprave z banovini pomočnikom dr. Pirkinajerjcm ter vojske z mestnim poveljnikom polkovnikom Popadičem, potem številni predstavniki kulturnih, gospodarskih, športnih in nacionalnih organizacij ter državnih oziroma banovinskili zavodov in uradov. Otvoritvene besede je izrekel mestni župan dr. Lipold, ki je zlasti nuglašul, da so otvoritev drugega Mariborskega tedna vrši v znamenju težkih dni in pa zavesti, da si le sami moremo pomagati in da je le v sauiozaupanju rešitev in uspeh. Tople čestitke jo izrekel prirediteljem Mariborskega tedna banov pomočnik dr. Pirkniajer, združeno z željo, da bi Mariborski teden ostal trajna ustanova. Končno jo šo izpregovoril globoko prisrčno besede vladika lavantinski dr. Ivan Tomužič, ki jo združil izraze čostitk k uspehom in dokazom bistrega uma, pridnih rok in plemenitih src Muriborčunov ob prelepih razstavah tor vsestranskega napredka znanosti, umetnosti, gospodarstva, obrti, trgovine in športa, o čemer razstave zgovorno pričajo, s prošnjo, da bi božji blagoslov oplajul in bogatil prireditve Mariborskega tedna. Iz otvoritvenih slovesnosti se je poslala udanostna in pozdravna brzojavka Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru, nakar je vojaška godba pod vodstvom kapelnika» stotnika Svobode zasvirula državno himno. Po izvršeni oflcielnl otvoritvi so-si odlični gostje ogledali razstavne in prireditvene prostore. Kongres jugosl. plinarn in vodarn Maribor, 5. avgusta. Kakor smo žc poročali, se jc pričel letošnji kongres Združenja jugoslovanskih plinarn in vodarn sinoči v Mariboru. Kongres je osmi po številu ter sc ga udeležuje 70 strokovnjakov iz tu- in nio-zemstva, številni župani oziroma njih jjredstavniki iz jugoslovanskih in inozemskih mest ter zastopniki velikih industrijskih koncernov, ki so zainteresirani na plinski in vodovodni industriji. Osobito se opaža impozantno število uglednih gostov iz Češkoslovaške in Poljske. Skupno s kongresom se jc vršil danes pred-poldne ob 8 občni zbor Združenja. Na zborovanju je bilo prečitano obširno poročilo o delovanju Združenja v minulem letu ter poročilo o gospodarskem in blagajniškem stanju organizacije. Iz obeh poročil je razviden izreden pomen, ki ga ima organizacija plinarn in vodarn zlasti na gospodarju. Obi »li P< HPJHPVH konzuma. Tudi obdavčenje plinarn in vodarn je skem polju. Obširno sc jc razpravljalo o gospodarskem položaju plinske stroke ter se jc sklepalo o merah, ki bi bile potrebne za večji dvig plinskega tvorilo predmet živahne razprave. Na koncu jc bila sprejeta resolucija s sledečimi zahtevami: 1. da sc razveljavijo odločbe finančnega ministrstva, ki obtežujejo gospodarski položaj plinarn, 2. da sc zniža davek na poslovni promet za polovico, 3. da sc ukine povišana prevozna tarifa za plinski premog, ki se je uvedla s 1. julijem 1933 ter "c uvede zopet prejšnja tarifa za plinski premog, 4. da sc v bodoče samoupravnim oblastem nc dovoljuje uvedba novih gospodarskih bremen ter da sc takoj ukiQC banska trošarina na premog in koks. Vr&llo so se tudi volitve novega odbora ter jo bil izvoljen v naslednji sestavi: Predsednik inž. Sljcpan Crnekovič, ravnatelj zagrebške plinarne; podpredesedniki: inž. Ivan Bartl, ravnatelj ljubljanske plinarne; inž. Petrovič Slobodan, ravnatelj vodarne v Belgradu; tajniki: inžeuer Ivekovič Mirko, upravitelj pliuarue v Zagrebu; dr. Ivekovič llrvoje, pristav hig. zavoda v Zagrebu; blagajnik Ivan Dominko, knjigovodju plinarne v Zagrebu; odborniki: inž. Stanislav Sonc, ravnatelj vodarne v Ljubljani; inž. Dušau Tomšič, ravnatelj plinarne v Mariboru; inž. Drngutin Krekovič, ravnatelj vo-ilarne v Zagrebu; inž. Lovro Mauolo, rnvnatelj plinarne in vodovoda v Splitu; inž. Leskovar, ravnatelj plinarno v Vlnkovcih; Ilijn Trohar, korespon-dent zagrebške plinarne; Stanko Antoiič, upravitelj plinarne iz Belovara. V revizijskem odboru so inž. Ktirtli, upravitelj plinarne v Novem Sadu, inž. Mukale, upravitelj plinarne in vodarne v Sarajevu in inž. Perič iz Subolice. Ob pol 10 se je pričelo v dvorani Ljudske univerze v kazini slavnostno zborovanje, ki ga je vodit dosedanji predsednik inž. Bartl. Pozdrave so izrekli podžupan Golouh, praški podžupan dr. Kclner, predsednik zveze slovanskih plinar. združenj in*. Rabczcwsky, preds. češkega združenja inž. Jedlička, preds. nemškega združenja inž. Kirchner, preds. avstr. združenja inž. Sprintzl, zastopnik zagrebške občine inž. Domanjko, ljublj. se vrti okrog 8 in 9 Din. Nu sudnein trgu ni bilo niknkšuih novosti. Dobile so sc domače hruške ix> 4 Din kg, jabolk pa, kakor kuže, letos ne ho mnogo. Tudi češnje sc še dobe. — Dolgo leto« ni gob. Edino nekaj lisičk jc bilo včeraj na prodaj. — Na mesnem trgu ui bilo izpre-mcinb v cenah. © Nočno službo imata v nedeljo lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 iu mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; v ponedeljek: mr. Lcustek, Rcsljcvu cc6la I; mr. Bohincu ded., Rimska cc-stn 24 in dr. Kmet, Dunujsku cesta 41. © Na polkovni slavi I. planinskega polku v Bohinju, ki se je vršila 1. t. m., na kateri so bili poleg vojaških zastopani tudi odlični civilni gostje, je imel vodstvo kuhinje priznani slaščičarski mojster g. Robert Pclričck iz Ljubljane. V znak priznanja nad mojstrsko pripravljenimi jedili in pecivom je dobil g. Petriček od polka srebrno dozo s spominsko gravuro. Mlademu mojstru za lako priznanje iu poverjenost iskreno čestitamo. © Lepi dobitki Vas šc vedno čakajo in sicer na vcsclici Št. Jakobskcga pevskega društva, ki sc jc morala zaradi slabega vremena minulo nedeljo, preložiti na to nedeljo, 6. avgusta in sc vrši na vrtu gosp. Marcnčcla na Dolenjski ccsti. Prijazno vabljeni vsi! občine svetnik Rupnik, univ. prof. dr. Hanaman iz Zagreba. Poslana je bila udanostna brzojavka kralju ter pozdravi trgovinskemu in gradbenemu ministru. Končno so sledila zanimiva predavanja inž. Tomšiča o razvoju mariborske plinarnci spremljana s skioptičnimi slikami, inž. Bartla o organizaciji ljubljanske plinarne, inž. Kneza o avtogeničnem varenju cevi, in dr. lvekoviča o zdravstvenih nalogah vodovodov. Popoldne je bilo skupno kosilo na Mariborskem otoku, nato pa ogled mariborske vodarne in plinarne ter Mariborskega tedna. □ Slovo od + ruvu. Kocchlerja. Včeraj zjutraj ob 8 so se zbrali na starem mestnem pokopališču štovllni prijatelji iu znanci pokojnega ma. gistratnegu ravnatelju g. Alojzija Koechlerja k zadujemu slovesu. Prišli so bivša župana dr. Leskovar in dr. Juvan, sedanji župan dr. Lipold s podžupanom Golouhoni, podpredsednik okr. sodi. šia dr. Pichler, veliko število občinskih svetnikov, magistralni uradniki in množica drugih. Krsto je blagoslovil stolni vikar Murnla Vinko ob asistenci katehetu sšpurln, nakar so jo položili v mrtvaški prevozni avto. V sprevodu so pogrebci spremili pokojniku po Gledališki ulici do stolnice. Zu krsto so šli žalostni svojci, za njimi že imenovani odličniki, zastopstvo luk. častniškega zbora in ostalo spremstvo. Vojaška godba je igrala žalne koračnice, ob mrtvaškem vozu pa jc tvorilo častno stražo šest dijakov-narednikov z golimi sabljami. Pred stolnico se jc vršila še ena blagoslovitev, pevski zbor mag. uslužbencev je znpel žalostinko in častna četa jo oddala salvo, nakar je avlo s pokojnikom odbrzol v smeri proti Ljubljani, kjer se je včeruj jiopoldne vršil pogreb. □ Maribor v zastavah. Na čast gostom, ki so pritpeli na -'Mariborski teden«, v katerega okvirju se oboneui vrši kongres Jugoslovanskega pliuar-uiškega in vodovodnega združenju, je razobesila mestna občina na svojih poslopjih zastave. Tudi številni hišni posestniki so sledili zgledu občine in inosto je zavito v Irobojnice. O škofijsku svezu »Krščanske soleč v Mariboru. Občni zbor bo v ponedeljek 21. t. ni. ob 15 v dijaškem semenišču v Mariboru. Dnevni red: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo vodstva in nadzorstva, volitev tretjine odbornikov. slučajnosti. □ Mariborska Glasbena Matira. Prejeli smo s prošnjo za objavo: -jZ ozirom na današnje poročilo Vašega cenj. lista Glasbenu Matica mariborska razpuščena« Vos vljudno prosimo, da blagovolite to notico popraviti v toliko, da namreč Glasbena Matica kot taka hi razpuŠčrna. temveč da so prejšnja društvena pravila razveljavljena Ic v toliko, v kolikor sc tičejo glasbene šole. ker jc z odlokom prosvetnega ministrstva postala šola samostojna. Dobila Je lastnn pravilu ter sloji pod direktnim nadzorstvom prosvetnega ministrstva. Vsa druga vsebina Vaše notice jc v redu.« O Tajila seja. Javni seji občinskega sveta, ki se je \ršila v petek zvečer, jc sledila tajna. V ob-I ravnavi so. bile zadeve večinoma personsln značaja. Napredovali so po pragniatiki. obr;" | uradniki: Jožo Gorup. vodja mag. pisarne; Kari 1 Jug, ravnatelj pogreb, zavodu: Bakovnik Zorka, magistralna uradnica; Golubovič Dora, magistr. uradnica; inž. nrh. Viktorju Vičiču sc prizna stalnost. Funkcijska doklada sc je priznala nekaterim prosilcem. Napredovala sta tudi poduradnika Schcueher in Ristnian, povišali pa so se prejemki uradniku grad. urada Perlotu. — Občinski svet je nadalje sklenil uvesti za uradnike, ki zaprosijo za stalnost, posebne izpite. Računski uradniki 1 r polngali zadevne izpite pri banski upravi, ostali pa pri ministrstvu notranjih zadev. — Pokopališčne funkcije Pogrebnega zavoda so prešle na MP, — V IV. odseku se je med drugim vršila razprava o prošnjah za zasebne zastavljalnice; sklep se odloži do prihodnjič, prizna pa se krajevna pravica za dražbalnico, za katero je zaprosil g. Lavrenčič. Odobrile so se prošnje Frančiške Filipčic, Rozine Benko, Terezije Gračner za gostilniško obrt, Iloh-njee Matilde za obrt avloizvoščeka. □ Primarij dr. Cernič se je vrnil in spel redno ordinira v Mariboru v sanatoriju. Gosposka ulica 49 (tel. 23-58) od 11-12 in od 14-16. Ob nedeljah in praznikih od 9—10. Na tiublianshem Stadionu ob priliki mostove 1900 letnice Odrešenja Razstava „Slovenske cerkve" 99 O priliki letošnjega jesenskega velesejma priredi Umetnostno zgodovinsko društvo s sodelovanjem uprave ljubljanskega velesejma pod naslovom »Slovenska cerkev« razstavo, ki nam naj instruktivno pokaže estetsko sliko naših cerkva in svetišč, tega zu naše ljudstvo iu kraje nad vse karakterističnega pojava. Razstava nam bo prvič predočila v večjem obsegu tudi razne tipe nabožnih podobic, takozvanih »pildkov«, ki so igrali v preteklih dobah v našem narodu emi-nentno vlogo. Ta del razstave je prevzel naš domači poznavalec in zbiratelj male nabožne podobice, g. tajnik Pavle NVinter. Naprošajo se Kolvtt <99 Nedelja 6. avgusta: (9. pobink. nedelja) Gospodovo spreinenjenje; Sikst II., papež. Ponedeljek 7. avgusta: Kajetan, spozuavalec; Donat, m učenec. JVod grobovi + V Sromljah je umrla gospa Frančiška Mavsar, sestra g. dvornega svetnika, rudarskega glavarja inž. Strgarja in tašča g. dr. Mirka Božiča. glavnega ravnatelja Hranilnice dravske banovine. Pogreb blage gospe ho danes popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! ■j- V Sostrem pri Ljubljani je umrl v naj-Irpši življenjski dobi 'H let gospod Jožef Ma-gisier. Pokopali ga bodo ob 5 popoldne. Naj počiva v miru. Žalujočim naše iskreno sožalje! + Franc Paulin. Iz Dubrovnika nam poročajo, da le dne 2 t. m. umrl v Reki Dubrovački ali Oinbli (Komo'ac) g. Franc Paulin, evidenčni nad-oficiial v pokoju, v 81. letu svoje starosti, doma iz Mučkovca pn Novem mestu (Bela cerkev). Pokojni a Paulin. ki ie bil zvest moborjan, je že od 1. 1914 živel v pokoju na svojem idiličnem pospstvu v Komolcu. Spremili so k večnemu počitku blagega pokojnika vsi mnogobrojni sosedje. Bog daj njegovi duši večno plačilo! Osebne vesti Napredovali so v višjo položajno skupino po lami/omiki agentov pri upravi policije v 1 juliljuui Leopold Florian, Josip Kei; in Ivan Močnik. Za pod nadzornika agentov pri upravi policije v Ljubljani je imenovan pod nadzornik-pripravnik Franc Lavrič, za policijskega straž-nika-pripruvnika pri predstojništvu mestne policije x Mariboru je imenovan Franc Toplak. — Iz srednješolske službe. Premeščeni so: dr. \ngcla Piskernik s I. rcal. gimn. v Ljubljani na realno gimn. v Novem mestu; Adolf l.apajne / učiteljske šole nu II. rcal. gitnn. v Ljubljani; l.udislav Mlakar z učiteljske šole na real. gimn. * Maril>oru; Rafael Bučar z realne giinn. v Novem mostu ua I. realno gimn. v Ljubljani; V|ndi«lav Mika z real. gimn. v Užicah na II. real. gimn. v Ljubljani: Ivo Zobec z real. gimn. v Murski '»oboti na real. gimn. v Čakovcu: Viktor Grunt nor r real. gimn. v Mariboru na tamkajšnjo učiteljsko šolo; Ivan Kolar z real. gimn. v Kranju na 1. real. gimn. v Ljubljani; dr. Fran Jelašič s lil. moške real. gimn. v Zagrebu na rcal. gimn. v Kočevju. — Okrajni načelnik za ljubljansko okoliro g. losip Znidarčič bo nastopil jutri večteilenski redni dopust. Vadomestoval ga bo okrajni podnačelnik g. dr. Zobec. Gospodime uprite se suženjskemu delu. ki ga zahteva od Vas Vaš parket! - (Dalje v torek.) Spremembe v železniški službi Premeščeni so: uradnik VII. položajne skupine Lovrenc Frančišek, šef postaje Poijčane v Mariboru gl. kol.; VIII. položajne skupine: Čeh Josip, admin. uradnik, iz strojnega odelenja direkcije Subotica v kurilnico Maibor; Jurjavčič Marij, admin. uradnik, iž kurilnice Maribor v strojno ode-Ijenje direkcije Subotica; IX. položajne skupine: Toplikar Ivanka, oficial, iz strojnega odeljenja direkcije Zagreb v obče odeljenje direkcije Ljubljana; Kovač Janez, prometnik, iz Dovje-Mojstrane v Moškanjce; Habe Franja, blag. vozn. 1. in prtlj. iz Ljubljane gl. kol. v Ljubljano gor. kol.; Maričnik-Smrečnik .losip, oficial, iz Poljčan v odeljenje za kontrolo dohodkov G. D.; Saks Alojzija, blag. vonz. L in prtlj. iz Ljubljane gl. kol. v odeljenje za kontrolo dohodkov G. D. Duetscher Tomislav, olicial iz Maribora gl. kol. v odeljenje za kontrolo dohodkov G. D.; X. položajne skupine: Kul-čar Janez, pom. prometnik iz Moškanjcev v Pre-valje; uradniški pripravniki: Orlov Viktor iz Ljubljane gor. kol. v komercialno odeljenje G. D. Zvan Anton iz Rogatca v Rogaško Slatino; Rustja Alojzij iz Brežic v Zagorje; Lorenci Janez iz Pre-valj v Brežice, Zvaničnik L kategorije: Gorup Karel prom. zvan., iz Ljutomera v Novo mesto; zva-ničniki II. kategorije: Keršmanc Karel, prodajalec vozn. 1. iz Preserja v Notranje gorice; Mozetič Rafael, kretnik, iz Rakeka na Škofljico; Maliverh Frančišek, kartant, iz Rakeka v Ljutomer; Urbič Anton, desetar, iz Ljutomera na Rakek; dnevni-čarji: Lapanja Milan, iz Logatca v Litijo; Seibitz Viljem, iz Dravograda-Meže v Brežice; Obran tem potom lastniki podobic označene vrste, bi jili blagovolili prepustiti v svrho razstave prireditveni komisiji, ki bo zbrani material pregledala. Prijazna obvestila naj sc naslovijo najkasneje do 20. avgust j t. I. prireditelju tega oddelka razstave g. tajniku P. Winterju v Ljubljani, Gradišče 15-11, dn si gradivo prej ogleda. Upamo, da se bo občinstvo drage volje odzvalo temu vabilu in tako omogočilo, da nam nudi razstava male podobice kolikor možno obsežno in popolno sliko te velezanimive, a pri nas še premalo poznane umetnostne panoge. Kdor pije Radensko zdravilno vodo. ho dočaka starost! Ta voda osveži vsakogar, pospešuje tek ter napravi tudi "najnavadnejšo jed okusno. Celo naša Marjetka, ki je slab jedec, poje po kozarcu Radenske zdravilne vode še enkrat toliko in hitro izprazui krožnik. Franc, iz Murske Sobote v Videm-Krško. V praktično vežbanje so dodeljeni sledeči absolventi II. letnika držav. prom. žel. šole v Belgradu in sicer: Magličič Mijo in TomičeviO Radoslav v Videm-Krško; Djulafic Milo in Stanič Milinko v Rajhen-burg; Kozmač Ivan in Pajič Miloš v Sevnico; Petrovič Živadin in Orsič Jovan v Ormož; Soldo Ivan in Djurdjevič Dušan v Škafjo Loko; Momi-rovič Ljubomir v Podnart-Kropo; Cvetic Kade in Pajovič Milivoj na Bled-jezero; Stojkanovič Vu-kašin in Brankovič Borivoje v Prevalje; Bajramo-vič Hazim v Velenje; Štefanec Slavko in Vičič Franja v Kočevje. Napredovala sta: V IX. položajno skupino: Rabič Alojzij, in v X. položajno skupino Gregorc Metod, oba uradniška pripravnika. Nameščenci so: za uradniške pripravnike: Majer Ivan, Maribor gl. kol.; Vohar Ignac, Ormož; Mekina Adolf, Šmartno ob Paki; za zvaničnika II. kategorije: Jurca Ignacij, progovna sekcija Ljubljana gl. proga; za služitelja: Mrajc Anton, Ljubljana gl. kol. Ostale v*>8ti — Srebrna masa. Gospodje duhovniki, ki so leta I90N izišli iz semenišča, obhajajo skupno svoj srebrno-inašniški jubilej na Brezjah v torek. 8. avgusta. Zahvalno sv. mašo Ihj ob 10 daroval prevzv. gospod knezoškof dr. Gregorij Rozman. — Pripravljalni odbor za Jeglifevo proslavo prav vljudno prosi vse, ki imajo podati obračune za znake in legitimacije, naj to takoj store, da brez potrebe ne zavlačujejo Pripravljalnemu odboru končnega obračuna. — Znake za jubilejne svečanosti je Katoliška akcija za ljubljansko in mariborsko škofijo osvojila kot svoje znake. Naročajo se pri Katoliški akciji v Ljubljani in Mariboru in stanejo t Din. — Krasne razglednice nedeljskih svečanosti je izdelal bito »Grabjec«. Ljubljano, Miklošičeva cesta b. Razglednice ««■ lahko narofe posamezne in v serijah, ki obsegajo hO različnih i»o-snetkov. Komad po 2 Din. če se jih naroči najmanj 20. Razglednico so res zelo |Kisrečene in bodo lep spomin nu največjo slovensko prireditev. Vsem udeležencem, posebno pn tistim, ki niso mogli prisostvovati svečanosti, te razglednico prav toplo priporočamo. — Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josei« grenčice Predstojniki vseučiliških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef« vodo. ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. — Kmetijsko-gospodinjska šola v Repnjah na Gorenjskem sprejema gojer-ke v ?imski šestmesečni tečaj, ki se prične s 1. oktobrom 1933, Gospodinjska šola je poleg Marijariške ena prvih in jo vodijo šolske sestre s prav dobrimi uspehi. Teoretični pouk obsega: verouk, vzgojeslovje, računstvo, gospodinjstvo, živiloznanstvo, zdravstvo knjigovodstvo, poslovno spisje. vrtnarstvo, sadjarstvo, živinorejo in poljedelstvo. Poleg tega se gojenkc praktično vežbajo v kuhanju, šivanju, krojnem risanju, pranju, likanju, mlekarstvu, vrtnarstvu, bolniški strežbi itd. Popolna oskrba znaša mesečno 400 dinarjev. Natančnejša pojasnila daje »Vodstvo kmet.-gospodinjske šole šo!. sester v Repnjah p Vodice nad Ljubljano. — Zdravniška zbornica za dravsko banovino vabi vse zdravnike, da se udeleže prijateljskega sestanka, ki se bo vršil ob priliki Mariborskega tedna dne 12. in 13. avgusta v Mariboru. Prijave za stanovanja je poslati Zdravniškemu društvu v Mariboru. — Nemški teater v Kamniku. Pišejo nam iz Kamnika: S člankom v sobotnem ^Slovencu« pod tem naslovom gotovo nismo mislili delati 604 'V čolnee in NI VE A CREME * OLJE Uživajte svoj prosti čas na zraku in solncu, kadar le utegnete, toda vzemite vedno seboj NIVEA! Nhl>Io boste zagoreli in nevarnost solnčarloe je loinal« odstran ena. Toda nikdar se ne solnčit- z m< krim telesom, temveč ga vedno piej natrite Nivea krema učinkuje v vročini prijetno ohlajajoče, v hladnih dneh vas pa obvaruje Nivea- olje pred premočnim ohla.emetu Nivea se ne .ia nadomestiti, ititi pi narediti ker vsebuje EUCER T, kot nobeno drugo sredstvo /a negovanje koze. Nivea je poceni: krema Din 3'50 b—, 12"—. 25"_. očitek ali krivico našemu gasilnemu društvu in Rdečemu križu, ki sta ustanovila kino podjetje z namenom, da obrneta čisti dobiček predstav v človekoljubne namene, saj imajo danes žc mnoga sokolska in kat. (omenjani, da ne bo IMiznejših očitkov!) prosvetna društva zvočni ( kino. Omenjamo ta škodljivi pojav v našem na- , rodnem življenju, ker se bo prej ali slej maščeval nad nami. Na eni strani se borimo proti ne m št v u s tem. d« smo omejili pouk nemščine na realnih in ga popolnoma odpravili na humanističnih gimnazijah, na drugi strani pa na najbolj uspešen način uvajamo nemškega duha /. zvočnimi filmi. In pri tem v veliki meri sodelujejo društva, ki bi morala biti nosilec narodne zavesti in borbe proti nemškemu prodiranju do Jadrana. Težko odgovornost nam bo naložila zgodovina z očitkom, da smo v današnji dobi tako zelo omalovaževali in celo ovirali delovanje in prospeh lastnega prosvetno-k uit n rnega delovanja in s tem pomagali odpirati na široko vrata germanskemu vplivu. Veselile sel Evo ga! | i l && čudo odličen bonbon. f&Kt nežen - prijeten - fin hraniv - osvežujoč veselje za staro in mlado, za odrasle in za otroke. Vsi ga bodete jedli — vsi bodete kr katoliške akcije niti j pripravljalni odbor pa nista dala nikakih pred-i metov v razprodajo, razeu razglednic po ne-I katerih trgovinah. Nikomur nismo dovolili, da j bi karkoli prodajni /a na.s |m> hišah, ulicah, jav-l uih lokalih ali sploh zasebnih strankah. Taj-j ništvo K. A. — Banovinska kmetijska iola v Sv. Jurju ob |. f. opozarja prosilce za sprejem v enoletno kmetijsko šolo in prosilke v 10 mesečno gospodinjsko šolo na tukajšnem zavodu, da naj čimprej vlože svoje prošnje direktno ali preko okr. kmet. referenta. kjer dobe tudi pojasnila glede event. prispevka okr. kmet odbora. Pouk se začne z oktobrom. Podtobna navodila so bila v dnevnem časopisu ter v št. 10 od 15. VI. 1933 -Kmetovalca« in št. 6 »Sadjarja in vrtnarja«. — Zveza absolventov kmetijskih šol priredi, dne 15. avgusta ob 10. dopoldne v Mariboru na Vinarski in sadjarski šoli sestanek absolventov | kmetijskih šol ler vabi vse tovariše, člane in nečlane, da se ga polnoštevilno udeležijo. Posebno tisti tovariši, ki se radi oddaljenosti ne morejo udeleževati sestankov v Ljubljani, naj pridejo na ta sestanek, kjer se bomo sešli nekdanji sošolci ter se pogovorili o naših stanovskih zadevah in o organiziranju podružnic ZAKŠ. Zato vsi na svidenje! ZA ŠPORT IN SONČENJE A C E I T E »L A T O J A« Vsebuje glen zdravilnih vrelcev iz solnčnega španskega otoka La Toja. Chemotechna, Ljubljana. Mestni trg 10 — V Lurd nc moremo — gremo v Rajhenburg! Veliko romanje Slovencev k Mariji Lurški v Rajhenburg, združeno z izletom v Zagreb, bo 7. in 8. septembra. Število romarjev vsak dan narašča, obeta sc veličastna proslava lurškega jubileja. Voz-nina s posebnim vlakom in drugi stroški znašajo 70 Din. Podrobna pojasnila v romarskem listu dobi vsakdo zastonj. Pišite dopisnico na naslov: Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Dunajska cesta 17. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 03 od 5. t. m. je objavljena Uredba glede proračuna izrednih izdatkov in dohodkov Bcdnostnega sklada dravske banovine za 1. 1933-34«, dalje -Proračun izrednih izdatkov in dohodkov Bednostnega sklada dravske banovine za L 1933- j 1934«, »Pravilnik za kritje izrednih izdatkov pro-; računa Bcdnostnega sklada dravske banovine za 1. 1033-34 in Objave banske uprave o pobiranji občinskih trošarin v letu 193:5 — Ra/pisnna je vojna uiuzičkn. inženjerska, artilerijska, konjiška, vuzduhoplovua, stručna mornariška in strojna mornariška podoficirsku šola. Pojasnila in vse druge vojaške zadeve vam uredi Franc Per, kapetan v p„ Ljubljana. Maistrova ul. 14, nasproti vojašnice Vojvode Mišica Dr. Jože Jahša ordinira do konca avgusta samo vsako soboto. — Zaradi banovinske in glavne skupščine JUU bodo letos pri uršulinkah v Ljubljani duhovne vaje za učiteljice od 21. avgusta zvečer do 25. avgusta zjutraj. Predstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani. — Polten in resen dijak bi rad dovršil še dva zadnja semestra na inozemski fakulteti, ker v naši državi take fakultete ni; nima pa prav nobenih sredstev več za zaključek študij. Zato najiskrenejc prosi, če bi mu dobra srca pomagala. Prispevke iz prijaznosti sprejema in daje pojasnila uprava »Slovenca«. — Tatovi so solidarni. Na Porcijunkulo so imeli v Čakovcu mnogo dela z velikim številom tatov, ki so se ta dan natepli od vsepovsod, da izrabijo navzočnost velike množice v svoje namene. Neki tatici se je posrečilo splaziti se v gostilno Kosti. Utihotapila se je v stanovanje hišnega gospodarja in si nabrala že precej reči. Pri delu pa jo je presenetila domača služkinja, ki je prišla v stanovanje. Tatica pa se je ni prav nič prestrašila in jo je začela daviti. Služkinja je kričala in prikričala hišnega gospodarja in pa še 18 drugih tatov in tatic, ki so sc udeležili borbe s hišnim gospodarjem in njegovim hlapcem, ki je tudi pritekel na pomoč. Naposled je poseglo v ruvanje orožništvo, ki je aretiralo 18 tatov in tatic. Hlapec je med ruvanjem dobil tako hude poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Preirigan tihotapec. Posestnik Matan .lureš iz Dobriljeva pri Zenici je bil na glasu kot iz-vežban tihotapec tobaka. Te dni ponoči je dobila tamkajšnja finančna straža obvestilo, da bo še v isti noči skušal tihotapiti tobak. Straža se je uta-borila ponoči pred njegovo hišo in čakala. Okrog 3 ponoči je Matan vstal, prižgal luč in opazil skoz okno v zasedi linančnega stražnika. Takoj jc zaslutil nevarnost. Prebudil je vse domače in jih pozval k molitvi. Tako so vsi molili nekaj ur. Financarjem pa se ni ljubilo več čakati pred hišo in so vdrli vanjo. Matanova žena je ležala v postelj. Ko je zagledala financarja se je začela naenkrat zvijati v silnih bolečinah. To se je financarjem zazdelo sumljivo. Pozvali so jo, naj odgrne odejo. V postelji so našli financarji skoraj 5 kilogramov finega rezanega tobaka in nekaj paketov cigaretnega papirja. IGNACIJ NAROBE TAPETNI K. GOSPOSVETSKA CESTA STEV 16 IPRI LEVU). — Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, ježak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefovc« grenčice s tem. da jc izpijemo kozarec preden ležemo spat. — Velikega gospodarskega pomena in važnosti je pri nas brezdvomno sadje. Baš sedaj, ko je veliko sadja žc dozorelo, si naše gos|Kxlinje prizadevajo. kako isto dobičkanosno uporabiti. Iz zadrege bo izborilo pomagala izvrstna knjiga: »Sadje v gospodinjstvu«, ki jo je spisal naš prvi sadni strokovnjak g. Martin Humek. Knjiga je razdeljena na tri dele. Prvi del opisuje razne vrste in sadna plemena ter nego sadja itd. Drugi del se bavi z uporabo sadja, kako ga vkuhavanio in pripravljamo razne kompote, konzerve, marmelade in sadne sokove. Tretji del nudi razna navodila v konserviranju in sušenju zelenjadi. Knjiga je bogato ilustrirana in naj ne bo brez nje nobena slovenska gospodinja. Dobi se v .Jugoslov. knjigarni v Ljubljani ter velja 24 Din. — Kamnoseštvo Alojzij Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjižice — Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, knngestijah, bolečinah kolknih žive, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosli povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. in biserne svete maše nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča Foto Gndina. Odhod šolskih sester iz Ptuja Šolske sestre i z, Maribora so jeseni 1928 odprle v Ptuju v Mladiki /.uvod z& kmečke gospodinjske tečaje, edini zavod te vrste na Štajerskem. To šolo je obiskovalo skozi pet let okoli 130 deklet iz bližnje in daljne okolice Ptuja. Prvo leto je bil celoletni tečaj, druga leta pa trimesečni in petmesečni tečaj. Bilo jc pet nedeljskih tečajev, katerih se je udeležilo okrog 70 deklet ter dva večerna tečaja za gospe in gospodične, zlasti za tiste, ki podnevi nimajo časa. Ta šola je imela lepo uspehe, kar so dokazale razstave, ki jih ie šolsko vodstvo parkrat priredilo. V tej šoli se je nudila dekletom bodočim slovenskim materam in gospodinjam, da so se teoretično in praktično iz-vežbale v vsem, kar gospodinja potrebuje, zlasti v kuhanju, v pranju in likanju, v uporabi sadja, mleka itd. Poučevali so se sledeči teoretični predmeti: verouk, vzgojeslovje, nauk o hrani, gospodinjstvo, zdravstvo, živinoreja, mlekarstvo, perutninstvo, vrtnarstvo in gospodinjsko spieje. Teoretični pouk je bil tesno zvezan s praktičnim. Pogreb f župnika A. Pernata Dobova, 3. avgusta. Današnji pogreb pokojnega g. svetnika in župnika Antona Pernata bi mogli imenovati manifestacijo ljubezni in spoštovanja do svojega dušnega pastirja. Kako je bilo tiho po vseh vaseh daleč naokrog župne cerkve celo dopoldne! Vse, mlado in staro, je odhitelo v cerkev, da se zadnjikrat poslovi od svojega ljubljenega duhovnika in tako so samevali celo dopoldne zaprti domovi po celi fari in še v sosednjih krajih to in onstran Solle. Nič manj kot 34 duhovnih sobratov vmes tudi par Hrvatov je spremilo truplo pokojnika v cerkev, kjer so v mogočnem zboru odpeli slovesni nokturn, na kar je stopil na prižnico g. konz. svetnik Medvelek Janez, dekan videmskt, ki je v jedrnatih besedah orisal pokojnika kot zvestega pastirja svoji čredi skozi celih 40 let. Nato je opravil svečano sv. mašo, pri kateri je v zbranih napevih prosil pokojnemu gospodu župniku božjega usmiljenja domači pevski zbor. Še je donela njegova pesem s kora, ko se je pred cefkvijo že uvrstil dolgi sprevod domačih in tujih faranov, ognje-gascev in duhovnikov, da izkaže zadnjo čast po daljši poti, po kateri so peljali 4 vranci truplo pokojnikovo, ob spremljevanju domače gosilske godbe na farno pokopališče. Ob odprtem grobu se je poslovil od svojega bivšega kateheta ožji rojak-dekan iz Laškega monsg. Kruljc, ki je med drugim naglasil prav posebno udanost, ki jo je pokojnik kazal napram Cerkvi. »Skof so rekli,« to je bilo nekako življenjsko geslo ranjkega, po katerem se je vedno ravnal, ?a naj bi bilo še v tako kočljivih zadevah. Iz srca sta se poslovila še istotako ob odprtem grobu načelnik ognjegascev g. Kovailč in župan g. Ribičič, ki sta v hvaležnih besedah priznala zasluge pokojnika za časni in večni blagor faranov. Iz njih besedi je mogel človek jasno raz-arati, kako zelo cenijo tudi navadni verniki duhovnikovo delo in trud ne samo za časno, ampak / prvi vrsti za nadnaravno blaginjo njihovih duš. Daleč čez poldne se je že nagnilo sonce, predno je odšel zadnji pogrebec od svežega groba tako zelo spoštovanega gospoda zlatomasnika z željo, da mu cerkvena oblast pošlje čim preje njemu vrednega naslednika. — Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega Črevesa odstranja naravna »Franz-Josei« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josef« vode izborno urejuje delovanje črev. I. kongres mladih intelektualcev Mladi intelektualci vseh stanov prirejajo pod okriljem pred polletjem ustanovljene strokovne organizacije Zveze mladih intelektualcev s sedežem v Mariboru dne 3. septembra t. 1. svoj prvi kongres v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel rektor ljubljanske univerze g. dr. M. Sla-, v i č. Kongres bo enodneven, da bo udeležba omogočena z najmanjšimi stroški tudi brezposelnim intelektualcem. Zaprošena je tudi prav iz tega razloga četrti nska vožnja. Program kongresa je zamišljen tako, dn bo kljub čusovni omejitvi, skušal objeti vso problematiko današnjega stanja mladih intelektualcev. Razdeljen je na dopoldanski, idejno-teoretski in popoldanski, orgnnizaeijsko-praktični del. Dopoldne so nn sporedu sledeči referati: Sodobno stanje in naloge mlade inteligence (govori rand. prof. Etbin Boje), Ročni in umski delavec (učitelj, abit. Pavlo Hegula), Brezposelnost mlade inteligence, teoretični referat (književnik Ivo Gra-hor), praktično-konkretni koreferat (učitelj Josip Pukl), Pomen narodne vzgoje v narodni šoli (profesor dr. Stanko Gogala). Popoldanski del zborovanja mladih intelektualcev pa je posvečen organizaciji sami. Otvori ga referat o organizaciji ZM1 (profesor Niko Kuret). Po tem referatu se bodo prečitale in odobrile resolucije I. kongresa. Interesenti, mladi intelektualci vseh stanov in ooklicev naj se prijavljajo na naslov: Pripravljalni tdhor I. kongresa Zveze mladih intelektualcev v Ljubljani, Pražakova ulica 8-II. Pripravljalni odbor. Celje Grd napad Litija, 5. avgusta. Ko se je v petek popoldne peljal na Grbin litijski posestnik g. Pavel Tič s svojim hlapcem Antonom Ilnlkarjem po oves na polje, se je mimogrede ustavil pri kovašjkem mojstru V. in ga vprašal, če je že zvrtal dve luknji v železno ploščo ca neki stroj. V. mu je rekel, naj malo počaka, nakar je skočil v kovačnico, ki je tik ceste ter se takoj vrnil z motiko v roki, s katero se je brez vsake besede lotil Tičovega hlapca llnikarja ter ga trikrat tako pošteno usekal z motičnim ročajem po desni roki, da se je vsakokrat po udarcu zlomil ročaj motike, torej v tri kose. Ilnikarju je desno 'oko tako zdelal, da * njo sploh ne more gibati; eatekel se je k zdravniku, ki mu je roko obvezal. Zadevo preiskujejo litijski orožniku Sploh ae v poslednjem času opazujejo v litijski okolici znaki silne posurovelosti nekaterih ljudi, ki bi morali po svoji vzgoji in stanu biti^liudstvu za vzor olike in izobrazba. ✓ " Mestna občina, ki je lota 1928 dala zavodu na razpolago prostore v Mladiki, je, tc v maju letos odpovedala. Ne vemo, kateri razlogi so bili tako tehtni, da so mestni očetje prišli do tega sklepa, da se javod odpravi iz Ptuja, ker je bilo izključeno v kratkem času najti primerne- prostore drugod, da bi šolu delovala še nadalje. Čudno je pri vsem tem, da niti eden od mero-dajnih gospodov v mestnem svetu ni zastavil -svoje besede in vplival, da bi se tako važna kulturna in socialna ustanova za naš obširni ptujski okraj ohranila. Končno je tudi Ptuj sam imel dovolj koristi od zavoda, ki bi odtehtale one, katerim naj baje sedaj dotični prostori služijo. čč. sesitram. ki so se skozi pet let nesebično in tiho žrtvovale za vzgojo razumnih, pridnih in krščanskih mater in gospodinj, izrekamo vsaj tem potom svojo globoko hvaležnost z željo, da bi se čimprej povrnile v Ptuj in tako nadaljevale svoje socialno delo za povzdigo naših' kmečkih iti srednjih slojev. O plezalni tehniki Slovensko planinsko društvo je izdalo letos žo drugo strokovno brošuro. Poleg izbornega spisa dr. Bogdana Breclja : Prva pomoč in reševanje v gorah«, ki je izšla meseca junija, je izšla te dni druga brošura M. M. Debeljakove O plezalni tehniki«. Gospa Debeljakova je znana po svojih spisih, predavanjih in činih, da je pač ena. prvih naših alpinistinj, znana tudi med hrvatskim in nemškim občinstvom. Spisala je po želji SPD izborno monografijo o plezalni tehniki z nazornimi slikami in skicami. Poleg splošnih navodil glede lastnosti plezalca, tovarištva, opreme, orodja, boje in dr. je podrobno opisala različne načine plezanja ter rabe vrvi in plezalnega orodja. Skice in fotografije je posnel znani alpinist g. Kdo Deržaj. Gospa Debeljakova nam v svoji monografiji pove mnogo novega, tudi našim plezalcem še neznanega ter lahko trdimo, da je njen opis plezanja in rabe plezalnega orodja najmodernejši. {'isateljica je s toplimi besedami opozorila naše plezalce na nevarnosti visokih Alp: Smrt v gorah ni junaštvo! Je za izurjenega alpinista najčešče nesrečno naključje, za .neukega planinca: — potrebna posledica njegovega neznanja. Čas je, da se zdramimo! Dovolj, preveč mladih žrtev smo žrtvovali v dobi razvoja in procvita naše mlade alpinistike. ..riž nn gori naj nam ne bo vedno le resen meinento, temveč znamenje, pri katerem po prestani, očiščujoči borbi hvaležno odložimo svojo plezalno vrv.* — Cena knjižici je 15 Din. Dobiva se v uradu SPD, palača »Grafike« na vogalu Masarykove in Miklošičeve ceste, od 7. t. m. naprej pa tudi po vseh knjigarnah. Vabimo občinstvo, da seže po lepi in prepotrebni knjižici, s tem pa tudi podpira literarno akcijo našega SPI). frLjub|T!aKomerlka^ li | Oskrbnina (stan. lirini ii pstrežij) tam 15 lin. Zdravnik: Dr. Fr. Derganc, šef-priniarijv p. Uboj v Bršljinu Prečna, 5. avgusta. 1'oročilo o ulioju Janka Matevži v Bršljinu ni bilo povsem točno. Resnica jc tako-lc: Janko Matevž jc bil priden delavec. Da bi si opomogel, je šel dvakrat v Ameriko. Precej si je prislužil. V družini pa ni imel sreče. Zato je dom v Bučni vasi prodal. Naselil se je v Bršljinu. Žena in hči sta šli shižit. I)a bi imel stanovanje in hrano do smrti v hiši, je založil gospodarja s precejšnjo svoto. Ta hiša je večkrat menjavala gospodarja. Kdor jo je kupil, jc kupil tudi Janka. Zadnji lastnik hiše jo Primorec Bole. Janko sije vedno pritoževal, da mu Bole ne daje. kakor ima izgovorjeno. Tudi tožilu sta se radi užitka. V soboto je bil Janko dobro razpoložen. Boletu je v ženski bolnišnici v soboto žena umrla. Na to je Janko spomnil gospodarju. Bole je po-zrabil Janka, ga vrgel jx> stopnicah in ga strahovito pretepel. Glavo mu je skoro razmesaril, rebra polomil in po životu prizadejal vse polilo udarcev. Janka so sosedje prepeljali v bolnišnico, kjer je v ponedeljek, previden s sv. zakramenti, umrl. Državno pravdništvo jc odredilo aretacijo Boleta. Janka so pokopali v sredo popoldne v Prečni ob veliki udeležbi vašcamjv in znancev. Ubijalec pa v ječi premišljuje svoje početje, Nesreča na ovinku Kamnik, 5. avgusta.,' V četrtek zvečer se je zgodila na cesti KamniK-Domžale na ovinku pri Bakovniku nesreča, ki le po srečnem naključju ni zahtevala težjih žrtev.' Od Kamnika jo vozil proti Duplici visoko naložen voz i žaganjem, V obratni smeri pa je prihajal vrw s senom. Vodila ga je žena nekega kamniškega posestnika, ki je sedel na vozu, 7. njim pa še njegova hčerka in nečakinja. Voznik z žaganjem se na ovinku ni pravočasno izognil s težkim vozom! Skočil je z vrha voza tik pred konja, ki je vozil mrvo. I'ohlevni konj, ki ga sicer zlepa ne moreš splašiti, se je ustrašil voznika, ki je kot meteor 7. neba padel na tla. Vzpel se Je nazaj in ker je bil voz blizu roba ceste, je zdrknil po strmem bregu. Voz je potegnil 7,a seboj tudi konja, vendar pa se je k sreči zlomilo oje, da se je konj odtrgat in se prevalil po bregu, nato pa se je mirno pasel, kot bi se nič ne zgodilo. Ženski, ki sta bili na vozu, sta srečno skočili na tla, moški in otrok pa sta obležala pod težo prevrnjenega voza nn bregu. Otrok je za čudo ostal nepoškodovan, moški pa je moral z vsem naporom vzdržati veliko težo, ker ga je žrd pritisnila ravno čez hrbet. Ako bi mož, ki je sicer star že 73 let, ne bil še vedno lako krepke postave in nenavadne moči, bi ne mogpl vzdržati tolikega pritiska. Tako je dobil samo manjše poškodbe, ki bodo najbrž brez težjih posledic. . Nesreča se je prilepila na ovinku, ki je nekoliko naignjen proti strmemu 'bregu. Cestni odbor je pri popravljanju in razširjanju ceste posekal visoko živo mejo na tem bregu, ker je ovirala razgled, nj pa še postavil varnostne ograje. Da je ta več ko potrebna, dokazuje dejstvo, da so se ns tem ovinku pripetile že tri nezgode, ka;ere niso mogli preprečiti cestni odbijalci. Spomladi se je zvrnil po bregu neki voz, pred kratkim moto-cikelj. 7/laj pa bi 6e kmalu zgodila večja nesreča. Ovinek je seveda nevaren le pri srečanju dveh vozil, zato pa bi bilo nujno potrebno, da se zavaruje 7. ograjo in nizko živo mejo, ki up bo ovirala razgleda. Prepričani smo, da ne ho Ireba ponovno opozarjati na ta nedostatek. . <3 Restavracija razvalin ua Starem gradu. Mestna občina celjska je kol lastnica Starega gradu povabila v Celje znanega strokovnjaka g. kon-servatorja dr. Steteta, da poda strokovno mnenje o tem vprašanju. G. dr Štele se jo zaradi tega mudil v Celju v petek in soboto in si Je natančneje ogledal razvaline. Po njegovem mnenju bi bila združena restavracija razvalin 7. majhnimi stroški, ker je bil ilak del zidovja renoviran že pred. časom. S tem bi Celje veliko pridobilo v umetniškem in tujsko-prometnem oziru in upamo, da ni več. daleč čas, ko se bo 7, deli na Starem gradu tudi pričelo. 0 Umrla je v celjski javni bolnišnici Meglič Marija, 65 let, žena malega posestnika s Sladke gore v šmarskem okraju. N v m. p. I & Tri tatvine koles. Tatvine koles se z dneva v dan množe. Dne 4. avgusta je bilo med 16 in 17 ukradeno nekemu mizarskemu mojstru iz veže neke restavracije na Kralja Petra cesti moško dvo-kolo, črno pleskano, znamke 3 Kcsmus , tov. šlev. 5,100.124, brez evidenčne številke, - vredno okrog 1200 Din. — Božič Ciril, dijak, Miklošičeva ul. 6, je prijavil celjski policiji, da mu je včeraj v soboto nekdo med 10 in 11 ukradel iz veže neke hiše v Prešernovi ulici moško kolo, črno pleskano, { znamko »Oppel«, tov. štev. 1,470.382, evid. šlev. 2-11274-3, vredno 900 Din. — Esili Matija, mesarski mojster na Bregu je pa naznanil, da 11111 je bilo včeraj dopoldne izpred njegove mesnice na Bregu ukradeno kolo, črno pleskano, znamke »Ne-ro , tov. štev. 4003, vredno 1200 Din. & Tovarišu vzel delavsko knjižico. Jambrovič Nekola, 33 letni delavec iz Čakovca je naznanil, da mu je neki tovariš, s katerim »ta skupaj prenočevala na nekem skednju v Debru pri Laškem v noči od 4. na 5. t. 111. vzel delavsko knjižico, gla-sečo se na njegovo ime. & Tri tatvine pri kopanju ua Savinji. Ta teden so se dogodile na Savinji pri kopanju tri tatvine. Uradniku L. iz mestnega mlina je nekdo ukradel nove čevlje. Akademiku Z. novo uro, ki jo je dobil šele pred par dnevi. Hčerki nekega celjskega odvetnika |>a zlata zapestnica. er Delavec izgubil denarnico. Delavec Tekauc Franc je včeraj okrog 11 izgubil v Prešernovi ul. svojo denarnico, v kateri se je nahajala manjša vsota denarja. & Vence na krsto pokojnega Lečnika. Savinjska podružnica TK Skale, katere agilni član jc bil pokojni osmošolec Lečnik, je pdložila na njegovo krsto lep srebrn venec, obložen z rdečimi nageljni in rododendrononi, v sredi se pa nahaja lep šopek planink. Sf Današnji šport. Danes bo ob 5 popoldne na igrišču pri Skalni kleli prijateljska liogomelna tekma meti zagrebškim in celjskim teamom. Trbovlje pH 5owod isto noLŠČjfi-n^e.: !^oraagx3U fcanas 1 Prhljaj izgine 1 Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo! Tombola tukajšnje skupine Zveze bojevnikov se vrši nepreklicno 15. avgusta pri gasilskem domu na Vodah v prid podpornemu fondu. Srečke se dobijo pri vseh članih in v društvenih prostorih pri Volkarju, kjer je tudi razstava dragocenih tombol-skili dobitkov. Človekoljuben namen in lepi dobitki nakupovanje srečk najlepše priporočajo. — člane Zveze bojevnikov odbor nujno poziva, da se zaradi zadnjih priprav za tombolo dnevno zglase v društvenih prostorih gostilne Volkar. Praznovanje pri rudniku. V avgustu se ne bo obratovalo razen nedelj še 13 dni^ tako da se bo delalo 14 dni vsoga skupaj, dva dni več ko v juliju. Ob času razburljivih nastopov in posredovanj je centrala TPD objavila, da se bodo ob dnevih praznovanju opravljala samo izredna dela, ki so za vzdrževanje jam potrebna, ne bo pa se delalo na premogu. Ta razglas je še nabit po čakalnicah, ne izpolnjuje se pa ne in se dela zopet po starem naprej. Posameznikom je to že, v prid, ogromni večini delavstva pa v škodo in nevoljo. Zadruga krojačev iu šivilj bo imela zanaprej svoje poslovne prostore v lokalu krojača g. Amška v Malgajevi hiši na Vodah. Pevsko društvo »Zarja« se je preselilo v nove društvene prostore v hiši g. Lesjaka v Kurji vasi. Danes —■ nedelja — popoldne ob 3 bo mladinska akademija Marijinega vrtca v Društvenem domu! Pri večernicah v cerkvi pa bo sprejem v Marijin vrtec. Starši in prijatelji' mladine ste k obojni slovesnosti prav lepo povabljeni I Ptui Gozdni požnr. V majšperškem gozdu, last župnika Hajmunda Brataniča iz Majšperga, je te dni izbruhnil požar, ki bi lahko postal uso-depolcn za celo tamkajšn jo okolico. <1 tedaj padel gotovo za 200 odstotkov. Če je bilo prej primerno odmerjeno, je sedaj to gotovo pretirano in nemogoče. Obrtniki v mnogih slučajih nimajo dela, gostilne nič obrata, trgovine nobenega prometa... Če bi vsak ne imel malo kmetije, bi premnogi sploh izbirali ... sicer pa to šc pride, če bo šlo tako naprej. Zato so se v Metliki dogovorili davkoplačevalci, da IkmIo ukrenili kar treba, da bodo nn višjem mestu o brezupnem stanju našega kraja pravilno poučeni. Cesta čez Vejnr. Kar je bilo treba kopanja in nasipanja je že gotovo. Sedaj se dovuža kamen. Stara resnica je. da kamen kmeta ne l>o-■ gati. Ta cesta to staro resnico potrjuje. Na draž-! bi /h kamen je bilo namreč toliko konkurentov, dn so zbili ceno /a kubični meter na 2') Din. Kdor se razume na to, kakšno delo je ko|>nnjc kamna, ve dn je s tem plačan komaj smodnik, l i torej ue bodo obogateli oil teli 600 kubikov kamenja. Ruše Pozdravljene, verne množice, ki danes pohitite v naše Marijino svetišče, da z nami počastite Kristusa, njenega kraljevskega Sinal Pozdravljeni, dragi sosedje, od Sv. Magdalene, Sv. Jožefa, Sv, Lovrenca, iz Limbuša, Puščave in Selnicel Pozdravljena čela krščanskih hčera, žen in mater iz Maribora! Združeni hočemo zapeti pesem hvaležnosti in vdanosti Kris'tusu, svojemu Odrešeniku in Kralju, združeni se nanovo posvetiti njegovi službi, združeni mu obljubiti zopet zvestobo in vdanost do groba! Pripravili smo se na slovesnost s spo-korno tridnevnico. V ta namen smo sc zbrali vsak večer in v premišljevanju gledali v četrtek svojega Gospoda pri zadnji večerji, p.i kateri nam je zapustil samega sebe v spomin, v petek Kristusa na križu kot Rešitelja vsega človeštva, v soboto mrtvega Kristusa v grobu kot žrtev za grehe sveta. Danes pa ga hočemo gledati v njegovi slavi, kot zmagovalca na veliko noč, kol Kralja, ki je veličastno od mrtvih vstal. Jubilejni govor ob 9 bo imel g. prof. Živortnik iz Maribora, slovesno mašo in procesijo pa gosp. kanonik in naddekan Janežič iz Maribora. Najsvetejše bo v javno po-češčenje izpostavljeno od rane maše do konca slovesnosti. Tombola gasilnega društva, ki bi se imela, vršiti danes, sc preloži nu nedeljo, dne 20. t. m. Novi Vinodolski Priljubljeno družinsko kopališče na gornjem Jadram. 7. lepimi in prostranimi plažami; dolgo obalno sprehajališče s prekrasnim parkom. Prvovrstni hoteli pensioni in moderne vile. Izvrstna voda in električna razsvetljava. Dnevno izleti po kopnem in morju Tenis ter razvit plavalni in ribarski šport. Dolnja Lendava Sestra Bazilija (Ritlop Marija) je v petek zjutraj umrla pri tukajšnjih šolskih sestrah. Rodom je bila iz Hotize pri Dolnji Lendavi. Jetika ji je uničila mlado življenje — stara je bila 34 let. Preje je bila v Slovenski Bistrici, pa je sama želela, da pride pred smrtjo bliže doma. Bila je v bolezni zelo potrpežljiva, vsak dan je prejela Najsvetejše. Malo pred smrtjo je ponovno prejela zakramente za umirajoče. Naj počiva v miru. Smrt v vodi. Horvat Jožef, 80 letni starček, jc šel od Mure proti domu v vasi Kot. Zašel je v močvirje in revež ni več mogel ven. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Noge in glavo je imel v -vodi, ostali del telesa ni prišel do vode. Kaj je zaneslo nesrečnega starčka v to močvirje, nihče ne ve. »Cvrček za pečjo«. Katoliški akademiki iz Slovenske Krajine igrajo danes pri šolskih sestrah igro »Cvrček za pečjo«. Igro bo režiral dijak g. Godina. Splošno pozornost vzbujajo res originalni letaki, ki so jih izdelali lendavski akademiki. Jesenice ZOBOZDRAVNIK spec. Dr. S. LORAND jc otvoril zobni ambulatorll v hotelu Triglavu i a Jesenicah Ordinira dnevno od 8 do 12 in 2 do 6 ure Kamnik __ Pokojnine starih upokojenrev sniodnišnirc. Naše delavce na smodnišnici bo gotovo zanimalo vedeti, kaj je s prošnjami za priznanje pokojnine. Vse prošnje so sedaj pri ministrstvu za socialno politiko v Belgradu. Teh prošenj je nad 300, ker so med njimi tudi prošnje delavcev, ki so bili zaposleni v ladjedelnici v Pulju. Načelnik oddelka v ministrstvu je izjavil, tla je že zahteval potrebne; kredite od finančnega ministra. Po odobritvi kreditov bodo vse prošnje istočasno rešene. Iz strelske družine. Kakor doznavamo, bo v kratkem zopet sestanek delegatov obeh list, da se pogovorijo o skupni listi. Strelska družina v Kamniku bo gotovo lahko 7. uspehom delovala, saj gre letos tudi podpredsednik na orožne vaje. »Slehernik«. Vršijo se že velike priprave za uprizoritev »Slehernika«, ki bo 13. in 15. avgusta pred župno cerkvijo na Šutni. Čisti dobiček predstav je namenjen za podporo brezposelnim in revežem, 10 odstotkov pa za trboveljske otroke. Cerkveni vestnih Duhovne vaje za dekleta se bodo pričele v soboto, 12. avgusta v Domu Brezmadežne na Muli Loki pri Ihanu. Sklep 16. avgusta zjutraj. Praznika Marijinega vnebovzetja ne morete lepše praznovati, kakor da v duhovnih vajah svoje duše očistite in svoji Materi kar najbolj podobne postanete. Oskrbnina znaša za vse tri dni 100 Din. Priglasite se takoj na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. Križanska moška in mladeniška Marijina družba se udeleži v torek 8. avgusta ob 6 zjutraj sv. maše zadušnice, ki se opravi za pokojnega sobrata gosp. Jožefa Sedmaka. — Isti dan zvečer ob 8 seja družbinega predstojništva v pevski sobi križevni-škega samostana. Naznanila Hišni posestniki v^Celju in okolici! V sredo 9. t. m: ob pol 9 zvečer se vabijo vsi na sestanek v hotelu »Pošta« (Rebeuschegg) v Celju, na katerem bo poročal predsednik Pokrajinske zveze gosp. Frelih o obdavčenju lastnih stanovanj in lokalov. Pridite zanesljivo vsi, ker je stvar zelo važna. Ali ste že poravnali naročnino? Mariborski teden Kaj danes v nedeljo, dne 6. avgusta? Ob 9. uri dopoldne velike veslaške tekme na Dravi — start na Mariborskem otoku, cilj pri Kiifer-jevem kopališču. — Popoldne ob 2 velika tombola gasilcev na novem Glavnem trgu. — Ob pol štirih popoldne na Mariborskem otoku otvoritvene lahkoatletične prireditve — otvoritev lahkoatletskih naprav — prireja SSK Maraton. — Ob 8 zvečer na Unionski verandi odločitev v rokoborbcnem prvenstvu Dravske banovine, ki se jih udeležijo najboljši slovenski rokoborci iz Ljubljane, Maribora in Celja, in ki jih v okviru »Mariborskega tedna" prireja SSK Maraton v Mariboru. — Zvečer na razstavišču godba. Od 5. do 18. avgusta dovoljena polovična vožnja na vseh progah; za dohod od 5. do 15. avg. USA ne bodo izvažale pšenice Po najnovejših podatkih bo znašal letošnji pridelek pšenice v Združ. državah samo 496 milj. bušljev proti 796 milj. lanskega pridelka. Prvič po 65 letili bo pridelek pšenice v Ameriki manjši, kakor znaša potreba domačega konsu-ma. Sedanje zaloge pšenice od prejšnjih pridelkov znašajo 330 mil j. bušljev, zato računajo, da bo vsaj del teh zalog v prihodnjem letu pošel. Ti podatki popolnoma ustrezajo dosedanjim napovedim, saj so računali, da ne bo presegel pridelek 500 milj. bušljev. Spričo manjšega pridelka se bo problem pšenice vsaj za enkrat skoro avtomatično rešil. Amerika potrebuje za konsum in za seme od 650 do 675 milj. bušljev J pšenico. Zadnji pridelki so bili vedno višji, ka- ' W j VIV v Lesno trztsce Tendenca mlačna Na lesnem tržišču je tudi v tekočem tednu vladalo skoraj popolno mrtvilo. Zaključeno je bilo v celem tednu i vagon bukovih in 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov. Za slovensko lesno gospodarstvo dokaj pičlo število, za kar je treba iskati vsekakor vzroka ne samo v zunanji rezerviranosti, ampak dobršen del tudi v pomanjkljivem notranjem ustroju te panoge. Kakor so denarne prilike v splošnem še vedno neurejene, tako je tudi lesna trgovina in industrija brez prave smernice. Zato je nastopil res skrajni čas, da se lesna panoga v Sloveniji na vsak način temeljito reorganizira in omogoči izvoz njenih izdelkov, sicer je lesno gospodarski zastoj Slovenije neizbežen. Kakor čujemo, je ta neobhodna potreba objela tudi tiste kroge v lesnem gospodarstvu, ki so do sedaj še nekako kljubovali, toda pod silo razmer uvidevajo, da je rešitev le v močni organizaciji. Kakšne koristi bi lahko imela ta največja organizirana panoga v gotovih momentih, nam služi kot najboljši dokaz n. pr. neprestano povpraševanje hrastovih dog in sodov namenjenih za zopet »mokro« Ameriko. Res je, da ne razpolagamo v Sloveniji z ogromnim hrastovim materija-lom kakor n. pr. Slavonija, vendar bi se tudi iz Slovenije zamoglo izvoziti lepo število dog, posebno pa še sodov, ako bi toz. organizirane produkcije in razne sodarske zadruge nastopile združeno s pomembno količino in enotno ceno. To je le primer. Enako je stanje tudi v produkciji te-stonov, tavolet, tramov itd. Enotna organizacija je danes imperativ za celo slovensko lesno gospodarstvo in želeti moramo le, da se ta čim preje uresniči in doseže pričakovane uspehe. OUZD v juliju Ženske plače nekoliko boljše, moške slabše. Podatki OUZD za julij kažejo naslednje i/.-premembe. V oklepaju je naveden prirastek, oz. padec v primeri z julijem lanskega leta. PovprePnina članov: moških 49.422 (— 3.351), ženskih 29.010 (+ 763), skupaj 78.432 (— 2.588); bolnikov: 1.199 (+ 124), 799 (+ 5), skupaj t.998 (+ 129); odstotek bolnikov: 2.43 (-1- 0.39), 2.75 (+0.06), skupaj 2.55 (+ 0.24); povprečna dnevna zavar. mezda Din: 26.35 (— 1.32), 18.22 (+ 0.02), skupaj 23.34 (— 1.03); celotna dnevna zavar. mezda Din: t,302.351.60 (— 157.975.60), 528.580.40 (+ 14.418.40), skupaj 1,830.932 (— 143.557.20). Letni padec zavarovanih delavcev se je zboljšal od 4.077 v juniju na 2.588 v juliju, število moških delavcev 'je padlo za 3.351, dočim je število ženskih delavk naraslo od lanskega leta za 763. (V juniju je znašal prirast + 134, v maju + 252, v aprilu + 275.) Zaposlitev žensk izredno narašča, med drugimi bo tudi vzrok napredovanje tekstilne industrije. Odstotek bolnikov je nekoliko večji od lanskega leta radi podaljšanja bolnopodporne dobe od 26 na 52 tednov. Kljub temu je pa prirast odstotka moških bolnikov nekoliko prevelik, najbrž radi zastoja v sezijski delavnosti. Povprečna dnevna zavarovana mezda (katera odgovarja taktičnemu zaslužku povprečnega delavca) jc pri moških za 1.32 Din manjša In pri ženskah za 0.02 Din večja od lanskega leta. Zaslužek ženskih delavcev je torej neznatno večji od lanskih zaslužkov. Živinski trg v Kalifi V prvih petih mesecih je Italija uvozila 41.306 glav živine, lansko leto v istem razdobju 32.390, toda vrednost izvoza je nazadovala, in sicer od 29.2 na 22.4 milj. lir. V juliju je uvoz živine v Italijo nazadoval zaradi vročine, kakor vsako leto. Cene zaklane živine so bile v juliju dovolj stalne. Cene treh navadnih kakovosti volov je bila 2.50, 2.20 in 1.90 lir za kilogram žive teže. To se pravi, da so bile cene enake kakor v juniju. Preteklo leto so bile cene 3.00, 2.50 in 2 liri za kilogram. V ostalem so cene živine nekoliko narasle, in to na 2.40, 2.10 in 1.80 proti 2.30, 2.00 in 1.00 v juniju. Padla je cena zaklanih telet in to od 4.90, 4.10 in 3.10 na koncu junija na 4.50, 3.70 in 3 lire na koncu julija. V juliju lanskega leta so notirale iste kakovosti v Milanu 4.50, 3.90 in 2.50 lir, to se pravi, da se te cene v poslednjih letih niso mnogo spremenile. Rimsko tržišče kaže spričo sedanjega slabega časa čvrsto tendenco, tako da se morejo tudi precejšnji dovozi dobro prodati. Tržišče s svinjami je ostalo v juliju v glavnem nespremenjeno, le proti koncu julija jc cena padla od 420 na 410 za kvintal žive teže in 485 za zaklano živino. Ako primerjamo te cene z lanskimi, ki so bile 380 in 435, opazimo izdatno po-boljšanje. Šc bolje se prodajajo mrš&ve svinje in svinje z mladimi prašički. Borza Denar Dne 5. avgusta. Curih; Pariz 20.2475, London 17.10, Newyork 3.79, Bruselj 72.155 Milan 27.15, Madrid 43.20, Amsterdam 208.65, Berlin 123.20, Dunaj 72.80-58, Stockholm 88.20, Oslo 85.95, Kopenhagen 76.365! Varšava 15.33, Budimpešta 57.75, Carigrad 2.95, Bukarešta 2.485, Helsingslors 3,08, Buenos-Aires 755. kor potreba domačega konsuma, zato je bila Amerika navezana na izvoz. Njena pšenica pa ni lahko konkurirala kanadski in argentinski. Amerika je navadno izvozila okoli 150 milj. bušljev. Ta izvoz pa je nenadoma zastal in zaloge domačega žita so sc kopičile, tako da znašajo letos okoli 350 milj. bušljev. Amerika je že pripravila načrt, po katerem naj bi se površina posejane zemlje znižala. Združ. države naj bi ne pridelale več žita. kakor ga rabijo. Na tak način bo mogoče dvigniti notranje cenc, in sicer od 120 na 150 centov. Če bodo Združene države izvedle ta načrt, bodo gotovo zelo olajšale evropski trg, ki je tudi prenapolnjen z blagom. Žifni trg Novi Sad. Koruza: bačka ladja Sava in Begej 70—72, bačka ladja Tisa in Dunav 71—73. Ostalo neizpremenjeno. Tcndcnca mirna. Promet 41 vagonov. Chicago. Pšenica: marec 95, sept. 87.5, dec. 90.5. Koruza: marc 48.375, sept. 44. 125, dec. 48.25 Oves: marc 45, sept. 39.375, dec. 42.25. Winnipeg: okt. 54.5, dec. 54.5, marc 57.5. Spori NADALJEVANJE LAHKO ATLETSKEGA DV0MATCHA Graz : Ljubljana Danes ob 17 se nadaljuje na ilirijanskem igrišču lahkoatletski dvomateh med graško in ljubljansko reprezentanco. Današnji program obsega naslednje točke: Teki: 100 in, 1500 m, krogla, tek na 400 m, kladivo, tek na 10.000 m, štafeta 4X 800 m. Ker bo današnji program zelo pester in zanimiv, zato se cenj. občinstvo vabi, da si ga ogleda. Vojaški SK »Triglav« in SK »Radovljica« odigrata danes ob 18 prijateljsko tekmo v Radovljici. Medklubske kolesarske dirke kolesarskega in motociklističnega društva Sava se s sodelovanjem društva -Soče- vrše v nedeljo, dne 13. t. ni. ob 15 na dirkališču ŽSK Hermes' v Šiški. Dirk se udeleže tudi dunajski dirkači. Dobiček paviljonov je namenjen brezposelnim rudarskim družinam. Sodeluje godba Vič-Glince. Radio Program* Hadio-LIubljana t Nedelja, G. avg.: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek) 9.00 Versko predavanje (dr. Gvido Rant) 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve 10.00 Potovanje po Evropi in tujski promet (prof. Šest) 10.30 0 pedagoški literaturi (E. Boje) 11.00 Radio orkester: ura uvertur 12.00 Cas, plošče 15.00 Vesela ura. Sodelujeta gg. Povile in Danilo 16.00 Radio orkester (Valčkove ure) 17.00 Plošče 20.00 Solistični koncert g. Banovca 20.45 Harmonika solo (Magister) 21.45 Radio orkester, vmes poročila. Ponedeljek, 7. avgusta: 12.15 Plpšče. 12.45 Poročila. 13.00 Cas. poročila, borza. 19.00 Plošče. 19.15 Geografija Slovenije — esperanlo (dr. Reja). 19.45 Prenos iz Salzburga: Orphej in Euridika. 22.00 Čas, poročila, plošče. Drugi programi i Ponedeljek, 7. avgusta: Belgrad: 19.20 Prenos iz Salzburga: Orfej in Euridika, opera, Gluck. — Zagreb: 19.45 Orfej in Euridika, prenos iz Salzburga. — Dunaj: 19.45 Prenos opere iz Salzburga. — Beromiinster: 21.00 Orgelski koncert. — Leipzig: 21.90 Simfonični orkester (Schubert). — Langenberg: 20.05 Moški zbori. — London: 20.00 Orkestralni koncert. — Miinchen: 20.00 Orkestralni koncert. — Rim: 20.30 Don Giovanni, opera, Mozart. Torek, 8. avgusta: Belgrad: 19.00 Vokalni koncert, 20.30 Zagreb. — Zagreb: 20.30 St. Ivelja poje, 21.00 Slovanska glasba. — Dunaj: 21.00 Koncert dunajskih simfonikov in solistov. — Berlin: 20.20 Koncert Wagner-jevih del. — Budimpešta: 22.25 Koncert opernega orkestra. — Langenberg: 20.05 Konoert komornega orkestra. — Milan: 21.00 Mali Marat, opera, Ma-scagni. — Miinchen: 20.40 Čarobna piščal. opera, Mascagni. - Praga: 21.00 Koncert vojaške godbe. — Suisse-Romand: 21.00 Vokal. in instrumentalni koncert. — Varšava: 20.00 Poljudna glasba. — (Iz :sRadio Beograd«.) KUPUJTE ./AMO Sprejmemo urno, zanesljivo in natančno pisarniško moč za vodstvo skladiščne kartoteke tehničnega podjetja v Ljubljani. — Ponudbe na upravo >Slovenca« pod: >EKSPED1T1VN0ST 9040«. KNJIGARNA J. bralec nosi . Nov« mesto priporoča čast. gg. katebetom svojo bogato izbiro prekrasnih podob za prvoobhajance. Jabolka vsako vrste in vsako količino stalno kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. Iščejo se v vseh kr ajih Slovenije nakupovalci za tako blago. Plačilo sledi pri prevzemu blaga.Pismene ponudbe na „]U60ZflDRilGA" Maribor, Kopitarjeva IZ ............................................................................................umi.................................imimitiitiiiiiimimiiiniimn JAVNA ZAHVALA. Moj soprog Alojzij je 19. julija I. 1 utonil pri kopanju v Savi na Jezici. Čeprav je bil komaj poldrugo lelo zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, sem dobila izplačanih polnih petdeset tisoč dinarjev. | kar je za mene naravnost odrešenje v leh težkih dneh. Ob tej | veliki kulantnosti Vzajemne zavarovalnice čulim brezpo- | gojno dolžnost, da se Vzajemni zavarovalnici kot edinemu našemu | čisto domačemu zavarovalnemu zavodu izrecno in javno zahvalim. | Obenem pa ne bi bila pravična, ako ne bi tega res našega | zavoda vsakomur kar najtopleje priporočita. j Ljubljana, dne 4. avgusta 1933. jda Ta§kar> | vdova po šoferju. """""'"""""'........11111111...........................................................................................................min........................... 22 prednosti zavarovanja »KARI T AS" 1. Za stalno enak mesečni prispevek (Din 5 do Din 75) ste zavarovani za Din 1000 do 20.000. 2. Pristopi lahko vsaka zdrava oseba v sta-rosit 7—80 let. 3. Pristopnina (sprejemnina) znaša samo 10 D. 4i Jamstvo začne že s plačilom prve premije. 5. Do 60. leta vstopne starosti ni nobenega čakalnega roka. 6. Otroci od 2. do 16. leta so brezplačno zavarovani, če so zavarovani starši. 7. Posmrtnina za otroke Din 300 do Din 1000 (brezplačno zavarovanje), 8. Zavarovanje se lahko vsak čas zviša ali zniža. 9. Če se zavarovanec smrtno ponesreči, izplača KARITAS takoj dvojno vsoto. 10. Zavarovanje KARITAS je popolnoma varno. 11. Zavarovanje KARITAS je zgrajeno na zavarovalno tehnični podlagi. 12. Jamstvo: Din 45,000.000. 13. Že po 3 letih se zavarovanje lahko odkupi. 14. Že po treh letih se zavarovanje lahko spremeni v plačevanja prosto. 15. Točno veš, koliko je treba plačevati (brez ozira na smrtne slučaje). 16. Točno veš, da izplača KARITAS celo vsoto (brez ozira na število članov). 17. Pri KARITAS ni razočaranja. 18. KARITAS ne spreminja pravil. 19. KARITAS posluje redno in nemoteno. 20. KARITAS izključuje špekulacijo z bolnimi osebami. 21. KARITAS je v inozemstvu sijajno razvita in šteje že milijone članov. 22. KARITAS je oddelek Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. ft Če hočete imeti prospekt, se obrnite na: KARITAS, Ljubljana, (palača Vzajemne zavarovalnice) ali na: KARITAS, Maribor, Orožnova ul. 8. Gospodarska zveza, Ljubljana r. z. z o. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevike izdelke, leno, ilamo, koloniialno in soecerijsko blago, kmetiiske stroje in orodje, umetna snoiila, cement, premog itd. Prvovrstna moka Desider Forgacs Bačka Topola zopet stalno na zalogi. ........................................ | ZANAT5KA BANKA KRflLJEUlNE JUGOSLflUlJE fl. D., PODRUŽNICA LJUPLJflNfl 5E PRE5ELI DNE: 7. flUQMariborskim tednom in prepričajte se! Restavracija pivovarne Tscheligi Vam nudi vedno prvovrstno sveže pivo, izborna domača vina in izborno kuhinjo. — Za obilen obisk se priporoča gostilničarka Zaklan, Maribor, Glavni trg — Koroška c. 2 ▼ 1 UPRAVA .SLOVENCA' MARIBOR Koroška c.1 Podružnica: Aleksandrova c. 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravni posli in dajejo pojasnila, ki spadajo v delokrog upravništva lista. Kat Vam nudi LaliKo si ogledate . »Mariborski teden« od 5.do ».avgusta 1933 —— ....................... Tujsko-prouietuo razstavo, razstavo narodnih noš in vezenin, vrtnarsko razstavo, vinarsko razstavo (pokušnja vin), kuncerejsko razstavo, sokolsko razstavo in paviljone: mariborskih umetnikov, mariborskih športnih društev in Jadranske straže. Gledaliških predstav na Rotovškem trgu in raznih nogometnih, lahkoatletskih, teniških, motociklis-tičnih, kolesarskih in veslaških prireditev in tekmovanj. Drevi ob 20. na Unionski verandi odločilno tekmovanje v rokoborbenem prvenstvu Dravske banovine. Nastopijo najboljši slovenski rokoborci. JESENSKI LIPSKI SEJEM 1933 Začetek dne 27. avgusta .. AA Vsa pojasnila daje; AA 'rV ING. G. TONNIESs L3UBL3ANA 'r\ Dvorakova ulica 3/II - Tel. 2762 ali ZVANIČNI BIRO LAJPCIŠKOG SA3MA Beograd, Knez Mihajlova 33 Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk najhitrejša postrežba — najfinejše delo pri Matek & Miheš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih tnonogramov. perila, zaves. pregrinjal, entlaaje, Izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen. ročnih del. Vsled oaimodernejše ureditve oodjetia — najnižje cene Ljudska posojilnica Y CCljU registrovana zadruga z neomejeno zavezo t novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članovpo-sestmkov 7. vsem svojim premoženjem. BANKA BARUCH 15. RUE LAFAYETTE PARIŠ Telef.: Trinite 81-74 — Telef.: Trinite 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila ua naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruseles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Dijakom srednjih šol! Šola »»PRIVATNA NASTAVA«, Njegoševa 29, Beograd, tel. 21-601, prične z vpisovanjem dijakov na gimnazijo. Učenci, ki ponavljajo razred ali so izgubili pravico do rednega šolaujai lahko dovrše v enem letu dva razreda in s tem nadomeste izgubljena leta Učenci, ki so padli pri sprejemnem izpitu ali če ga niso polagali, lahki, napravijo sprejemni izpit in 1. razred, da se potem vpišejo v II. razred. Priprava poznano najboljša. Poučujejo strokovnjaki in najboljši profesorji in je vsakmu pridnemu učencu uspeh zasiguran. V šoli sami obstoji odličen penzijonat, v katerega se sprejemajo učenci, ki se žele redno šolati v Beogradu. — Vpisovanje se prične 11. septembra. pojsosrcstojsrasos^ LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana zadr. z neomejeno zavezo NihloSKeva cesta štev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge znašajo nad 160 mlllfonof Dtn MLADI SLOVENEC Življenjska ura Življenjska ura nam kaže, da človek med živimi bitji na zemlji ne živi najbolj dolgo. Povprečno dočaka človek 70 let življenja, kakor kaže mali kazalec na uri, nekatere živali pa živijo mnogo dalj času. Trije rokodelci Trije rokodelci — krojač, čevljar in zlatar — so šli po svetu dela iskat. Bili so spretni in marljivi delavci vsi trije, najboljši pa jc bil zlatar. Da jim med potjo nc bi bilo dolgčas, sta krojač in čevljar drug drugemu nagajala, zlatar pa jc ves čas zamišljeno molčal. Tako so hodili več tednov iz kraja v kraj, pa niso mogli nikjer dobiti dela. S časom jc tudi krojača in čevljarja minila dobra volja in nič več nista bila zgovorna in razposajena kakor prej. Luknja v čcvljarjcvih čevljih jo bila čedalje večja, on pa ni imel niti koščka usnja, da bi jo zakrpal. Krojaču pa jc slednjič pošla nit, ker je moral vsak dan znova krpati svoj suknjič. Zlatar ju jc začel tolažiti, da se jim bo v kratkem že na bolje obrnilo, kajti vsake stvari, tudi najhujše, mora biti konec; saj jc svet okrogel, sc bo že tako zasukal, da sc jim bo dobro godilo . . . J Krenili so proti glavnemu mestu v upanju, da uobijo tam delo in zaslužek. Morali so iti skozi gost in teman gozd. Sredi gozda jih je dohitela noč. Hoteli so prenočevati v gozdu in so sc žc pripravljali k počitku, ko so zagledali v daljavi drobno lučko. Novo upanje jc zagorelo v njih in napotili so sc dalje. Ko so sc približali samotni lučki, so videli, da prihaja iz hiše, ki jc zapuščena stala sredi gozda. Krojač, ki je bil najbolj boječ, se je obotavljal stopiti v hišo, češ, da jc najbrž kakšna razbojniška hiša in da nc bodo nikoli več zagledali belega dne, če stopijo vanjo. »Eh, kaj,« je malomarno zamahnil z roko čevljar, »razbojnikov sc nam pa res ni treba bati. Saj nimamo nič, da bi nam mogli vzeti. Kvcčjem vza~ mejo tebi likalnik in meni dreto in kladivo. Čemu pa jim bo ta ropotija?« »Nc brbljajla toliko,« ju je oštel zlatar. »Zanosimo se na božjo pomoč in vstopimo; drugega nam ne kaže'.« Rekši je zlatar potrkal na duri. Pa se dolgo ni nihče oglasil. Že je nestrpni čevljar hotel s popotno palico šc enkrat krepko udariti po durih. Tedaj sc jc odprlo okno in skozenj jc pogledala neznana žena in jih vprašala, kaj hočejo v tej pozni uri. »Prenočišča iščemo,« je odgovoril zlatar. »Revni popotni rokodelci smo, zgrešili smo pot in zdaj nc vemo nc kod ne kam. Vzemite nas pod streho, dobra žena!« »Moja hiša ni za potepuhe,« je neprijazno zaklicala žena in hotela zapreti okno. Zlatar pa jo jc lako dolgo prosil, da sc jih je slednjič usmilila in jim odprla vrata. Vstopili so v hišo in se zelo zavzeli, ko so zagledali lepo sobo, kakršne niso pričakovali. Na nekem drogu jc čepel bel krokar in osuplo uprl črne oči v neznane goset. Na peči pa je čepela bela mačka in jih prav tako začudeno gledala. Iz kota pa je priskakljala bela srna in zvedavo povohala pozne popotnike. Prav tako, kakor so bili beli vsi trije — krokar, mačka in srna — so bili beli tudi lasje mlade žene. Rokodelci so nekaj časa zbegano in molče stali sredi sobe, potem so pa na zapovedujoče ženine besede sedli za mizo in pokorno čakali, kdaj se vrne iz kuhinje, kamor je odšla, čez nekaj časa so zaslišali ropotanje s ponvami in krožniki in kmalu nato jih jc žena poklicala, naj gredo večerjat. Krojač in čevljar sta sc ji hotela zahvalili za povabilo, žena pa jc kratko zamahnila z roko in velela vsem trem; »Jejtc!« Po večerji jih jc odvedla v sosedno sobo, kjer so stale tri postelje. Pokazala je z roko nanje in jim spet kratko velela; »Spite!« Rokodelci so se zelo razveselili snažne postelje in ko jc žena odšla, sta čevljar in krojač hotela še malo pokramljati. Pa jc zlatar dejal; »V tej hiši, kakor vidim, nimajo navade mnogo govoriti. Spodobi sc, da molčimo tudi mi.« Ko so sc zjutraj prebudili, jih je na mizi žc čakal zajtrk, ki jim jc zelo teknil. Gospodinja jc sedela pri kolovratu in predla. Ko so pojedli, jih jc vprašala: »Kdo ste in kaj znate delati?« Krojač in čevljar sta oba naenkrat odprla usla in hotela na dolgo in široko razlagati, a žena ju jc prekinila in velela zlatarju: »Govori ti!« Zlatar ji jc pojasnil in ona jc vprašala: »Zakaj sc potepate po svetu, namesto da bi delali?« »Ker nc dobimo nikjer dela,« so žalostno odgovorili. »Ostanite pri meni, za tri dni imam dela dovolj,« jih je povabila žena. Rokodelcem se je la ponudba malo čudna zdela. »Kaj naj de|amo% je vprašal zlatar. »Saj nimamo orodja in vi, kakor vidim, tudi ne.« »Nič ne skrbite,« je odgovorila in jih povcdla v prvo nadstropje, kjer je pri vsakem oknu stala miza s krojaškim, čevljarskim in zlatarskim orodjem. Rokodelci so se spogledali in niso mogli razumeti, odkod ima vse to, »Napravi mi par čevljev!« je žena velela čevljarju in »Izgotovi mi obleko!« krojaču in »Ti mi pa naredi prstan!« zlatarju. »V treh dneh mora biti izgotovljeno vse. Ampak to si zapomnite: brez nepotrebnega besedičenja.« Ko ji je čevljar pomeril čevlje, se je zelo čudil, ko je videl, kako majhno nogo ima. Prav tako sc je čudil krojač, ko ji je meril obleko in zlatar, ko ji je pomeril prstan in videl njene drobne, nežne prstke. Začudenje pa je bilo še večje, ko je žena prinesla čevljarju najfinejšega usnja za čevlje, krojaču mehke svile in baržuna za obleko in zlatarju najdragocenejšega zlata in draguljev za prstan. Z vso vnemo so se rokodclci lotili dela. Gostobesedni krojaček jc hotel med delom venomer klepetali s čevljarjem, pa mu je nevidna roka pritisnila na usta velik obliž — in moral je utihniti; šele pri večerji je obliž lahko odstranil z ust. Poslej so molče delali vsi trije. Čez tri dni je žena prišla pogledat, če so dokončali vsak svoje delo. Najprej jc »bula čevlje in ko jc vide!a, da so ji čisto prav, jc dejala čevljarju: »Kakšnp plačilo hočeš za svoje delo?« »Zmerom bi imel rad dovolj takšnega usnja na razpolago,« si je zaželel čevljar. "^Dobrol« je pokimala žena in se obrnila h krojaču: »In kaj bi rad ti za lepo izgotovljeno obleko?« »Rad bi imel vedno dovolj takšnega blaga!« si je zaželel krojač. »Dobro!« je spet pokimala žena in se obrnila k zlatarju: »In kaj bi ti rad za lepo izgotovljeni prstan?« »Nič,« jc skromno odgovoril zlatar. »Zadovoljen sem, čc vam smem izgotovljeni prstan natakniti na prst.« Rekši ji je nataknil prstan in — o čudo božje! — žena je izginila. Namesto nje pa je stala tam prelepa mlada deklica-kraljična. In tedaj je silovit grom pretresel vso hišo in hiša sc jc v hipu spremenila v mogočen grad. Poleg prelepe deklicc-kraljične sta stali šc dve drugi deklici, ki sta bili zakleti v mačko in srno in star služabnik, ki je bil zaklet v krokarja. »Ali me več nc poznaš?« je kraljična vprašala zavzetega zlatarja. »Bila scin začarana v starko, moji scstrici pa v mačko in srno. Samo človek, ki mu ni do bogastva, nas jc mogel rešiti — in to si bil til Tisočera hvala ti, mladeniči Poslej bom tvoja žena in ti boš kralj.« Krojač in čevljar sta se začudila in nista mogla verjeti. Ko sta pa stopili k njima sestri mlade kraljične in jima ponudili roko, sta bila presrečna tudi onadva — in priredili so svatbo, da jc enake še ni videl svet in živeli zadovoljno in brez skrbi do smrti. Kokoš in krokodil Nekoč je živela kokoš, ki je hodila vsak dan k reki hrane iskat. Nekega dne se je kokoši približal krokodil in jo hotel požreti. Kokoš pa mu je dejala: »Nikarte, nikarte, ljubi bratec !< Krokodil se je strašno začudil. Ni in ni mogel razumeti, kako ga more kokoš imenovali brata. Zamišljen je zlezel nazaj in pustil kokoš v miru. Naslednjega dne je kokoš spet prišla k reki in krokodil jo je hotel zagrabiti. Pa ga je kokoš tudi topot zaprosila: »Nikarte, nikarte, ljubi bratec!« "■Le kako morem biti njen brat?« je ugibal krokodil, ko je kokoš odšla. Ona živi na suhem, jaz pa v vodi.« to mu vsa ta reč ni dala miru. Sklenil je prositi vodnega duha, da mu vse natančno razloži. Spotoma jo srečal martinčka in ga nagovoril: -^Prijatelj, pomagaj mi iz zadrege, če moreš in znaš! Tolsta putka pride vsak dan k reki. Že večkrat sem jo hotel ujeti in požreti — pa me je obakrat imenovala brata. Zdaj sem na polu k slavnemu vodnemu duhu, da mi to zamotano reč pojasni.''' Prav nič I i ni treba k njemu hodili, - je odgovoril martinček. To li lahko ludi jaz pojasnim. Torej poslušaj! To veš. da race živijo v vodi in nesejo jajca kakor li. Tudi želve delajo tako. Tn ludi jaz nesem jajca in kokoši jih prav lako neso. Vidiš, zaradi tega smo si vsi skupaj bratje in sestre, r. Ko jo krokodil slišal pojasnilo modrega martinčka, je sklenil, da poslej ne. bo nikoli več nobene kokoši ujel in požrl, ker je vendar njen sorodnik. In do danes ves ni Sc nihče videl, da bi krokodil kokoši zasledoval in jim etregel po življenju. Če ne storiš nikoli ničesar za druge, so vse tvoje molitve zaman. K- _ ,— V.C al ILtal na 1UC.U1 trnju v starosti. Janez Neroda pri fotografu Konec. Takrat pa jo odnekod pribrenčala osa in sedla Janezu Ncrodi na uho. Janez Neroda jc zamahnil z veslom, izgubil ravnotežje, se prckucnil s stola in poljubil z nosom trda tla .., Lahko si mislite, kakšne oči jc napravil naslednjega dne, ko jc prišel po ugotovljene slike k fotografu in videl, da je mojster fotograf ravno oni trenutek ujel v aparat, ko je na vseh štirih ležal poleg prevrnjenega »čolna«. Nekaj drugih rešitev Slana Novak, dijakinja II. razr. realne gimn. v Ljubljani jc poslala spet kar tri rešitve v verzih. 1. rešitev: Komar sestradan pribrenči, ker sladka kri mu zadiši. Ncrodi sede kar na čelo, se veseli na slastno jelo. Poišče žil'co pravo in ga piči, a Janez — kakor besen — pri tej priči zamahne z veslom in jo skupi za ušesom, da stvar konča sc s čudnim plesom . .. SrdiliP mojster zakriči: »Bedak, naj le na mestu vzame vragi In prime ga za vrat in — lop! čez prag ga vrže kakor snop ... 2. rešitev: Ta domišljava, silna muha kar Janezu nc da miru. Za opomine vse je gluha; saj razleti se od napuha, če ne zavije ji vratul In ves srdit zamahne z veslom, a mesto muhe — lopne fotografa ... Zajavka fotograf, ga zmerja s »teslom«. »Za takšna zla dejanja ni še paragrafa,« mu Janez mirno reče in odide z geslom, da nikdar več po kopnem nc bo mahal z veslom. 3. rešitev: Odpro sc vrata, glej — in Janezova žena prične kot besna rjuti na moža: »Prismoda stara, duša potepena, daj sem lopar, natreskam zdaj oba!« Iztrga možu veslo, že udriha, da komaj reši fotograf si aparat. A žena tepe, zmerja brez oddiha, da vmes šc stražnik dolgi slegne vrat. Marija Zapotnik, učenka (?) razr. v Ljubljani: Ko pa jc mojster hotel pritisnili na gumb, je pribrenčal komar, sedel Janezu Nerodi na uho in mu začel piti kri. Janez Neroda sc jc krvoločne živalice zelo ustrašil. Hotel ga je ubiti in mahnil je z veslom po njem. Damcsto komarja pa jc zadel samega sebe po glavi in padel čez karton tako nesrečno, da je butnil v aparat in ga podrl. Nato je planil kar skozi steklena vrata na ccsto na drugo stran, kjer je tekel potok. V naglici jc pozabil, da ni mostu in štrbunknil je v vodo. Nekaj časa je čofolal po njej in klical na pomoč, potem pa jc utonil. — To vam je bila krasna, prekrasna slika: Janez Neroda mrtev, aparat podrt, mojster fotograf ves obupan nad hudo škodo in nesrečo. Jože Brenk, diiak IV. razr. ki. gimn., Kopanj, p. Grosuplje na Dolenjskem: »Tedaj je pribrenčal debel brcncclj in neusmiljeno zbodel Janeza Nerodo v uho. Neroda je zastokal na ves glas: »Ajsal« in planil pokoncu. Zaletel se jc v mojstra fotografa in ga z aparatom vred podrl na tla... Moral jc s kislim obrazom odpreti mošnjiček in našteti mojstru fotografu za povzročeno škodo lepe denarcc. Minilo ga je vse veselje za fotografiranje in stavim glavo, da še danes grdo zarenči, če ga kdo vpraša, kako je bilo ■takrat, ko je po kopnem veslal s čolnom in pade! iz njega — v leseno morje ... Jelica Krambcrgcr, učenka 1. razr. m. šole pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah: Komar pribrenčal je tedaj — zum-zum, zum-zum . .. Oh, kaj bo zdaj? Ga pičil, joj, jc na uho, da ga bolelo jc močno. Prestrašil, sc lako je siromak, da s stolom vred prckucnil sc jc vznak, Nad njim sc fotograf grdo zadere, naj venkaj sc kar koj pobere... Pač smolo jc imel Neroda, a takšna je nerod usoda. Anica Kos, učenka III. razr. v Ljubljani: Takrat je prihrume! velik sršen in tebi nič meni nič sedel Janezu Ncrodi na uho. Mojster fotograf tega ni opazil in je naslikal Janeza v pre-vrnjenem čolnu, z zlomljenim veslom v eni roki, z drugo roko pa jc držal za oteklo uho, kamor ga je pičil sršen... Ko je Janez prijateljem pokazal svojo sliko, so se zelo čudili, kako more stali na morju v pre-vrnjenem čolnu, nc da bi bil moker. Za nagrado jc bila izžrebana Marija Na-potnik, učenka (?) razr. Ljubljana. Dobi knjigo »Najdenčck Jokcc«. Jed in zdravje Prevroče ali premrzle jedi kvarijo ustne sluznico, zobe in želodec. Jej počasi in dobro prežveči vsako jed Dobro prežvečena jed jc žc napo! prebavljena. Preveč dobrega tudi pri jedi ni dobro. Nc pij kratko pred jedjo, med jedjo pa lahko od časa do časa malo piješ. Večerja naj bo zmerna, po večerji pa nc hodi J _ 1 -J--, - 1 1--, . .. r „: »eai I.nn .... U .. ,. ianu| 3|,a<, lviiivvv. o, pinuo.i - ---t v"«. in razvedrila. STRICKOV KOTIČEK ■ 1111*1*11111 II,II,111,1111 MIH KI 11 ............................................... 533- Dragi striček! — Vedno čilain, kako lepe Ti pišejo bratci in sestrice iz vseh krajev Slovenije in Ti nazaj še lepše. Imena našega kraja p» še nisem čital v kotičku. No, pa sem se jaz ojuua-čil in Ti pišem. Če mi lakoj odgovoriš, Te vzamem drugo leto za bolni. Kakor veš, imamo zdaj počitnice. Ju/, pa kljub temu ne počivam. V šoli nisem ravno najboljši, najbolj zabit pa ludi ne. Začel sem se kar na svojo roko učiti nemščine. Že veni, kaj sc pravi: Esel, aber, ist, ein, gut, er, niclit, haben, Geld, arm, kein, roich, llorz, — samo stavka še ne znam naredili iz le godlje. Mogoče bi ga znal Ti? Včasih mi hoče pri učenju pomagali sestra Slavka. Pa je nimam nič kuj rad, ker nji vedno nagaja. Nekoč sem rekel, da bom študiral za duhovnika, ona pa me je zafrknila, naj raje študiram za milijonarja, da bo še ona imela kaj od tega. Povej mi no, dragi striček, kako naj jo ukrotim in ji predolgi jeziček pod zavihanim noskom zavežem ? Nemščine se ne bom nikoli naučil, če mi bo ona pomagala pri učenju. Zato bi se jc najraje i znebil. Stokrat rajši imam Požgančevega očeta, čeprav bodo za vedno ostali na luni, še dvestokrat rajši pa bom imel Tebe, če me še lo nedeljo vtakneš v kotiček in mi pomagaš z dobrimi nasveti. Mislim, da postaueva kmalu največja prijatelju; potem Ti bom zaupal še marsikatero skrivnost. Pozdravlja Te — Tonček Kovač, učenec III. razr. v Dolskem. Dragi Tonček! — Prelepa in zlatega denarja vredna lastnost je. odkritosrčnost, ki jo v svojem srcu kakor žlahtno rožico gojiš. Vsaj tako sklepam iz Tvojega pisma, v katerem mi vse tako iskreno pripoveduješ, kakor da sediva sredi ljute zime na toplem zapečku in prijetno kramljava med seboj. Le takšen ostani vse žive dni — možat in odkrit, in postala bova prijatelja, da ne bo moglo tisoč takšnih nagajivih jezičkov, kakršnega ima Tvoja sestra Slavka, zasejati seme razdora med naju! Iz godlje pač menda nihče na svetu ne more kaj napraviti. Jaz sem pu lakšen lič, da tudi iz godlje kaj napravim. Sem vrgel tislo Tvoje učene nemške besede v lonec in jiji toliko časa mešal, da sta nastala iz njih dva stavka, ki se mi zdita imenitno posrečena. Prvi stavek je takle: Ein armer (reven) Esel (osliček) Ist nicht (ni) reich (bogat), aber (ampak) gul (dober) ist er (je). — Drugi sta-vek jo pa takle: Ein reicher (bogat) Esel (osliček) hat (Ima) Geld (denar), aber (ampak)) kein Herz (nobenega srca). — Drugačnih stavkov pri najboljši volji nisem mogel napraviti iz besed, ki jih omenjaš ... Kako bi nagajivi sestrici jeziček zavezal, me sprašuješ. E, kar pusti jo, naj miga z njim, saj zato ga pa ima! Če bi bi! hudoben, bi Te nahujska], da jo, kadar le preveč miga in regija z jezičkom, podražiš s tole nagajivko: Naša Slavka žlobudra ves dan kot kavka! — Nima glave, nima repa. . kar z jezičkom nam otepa ... Ker pa nisem hudoben, Ti dobrohotno odsve* tujem posluževati se te bridko zafrkljive pesmice. Sestra je pač sestra, imej jo rad, saj gotovo nič slabega ne misli, kadar Ti malo ponagaja! Lepo pozdravljena oba! — Kotičkov striček. Mlada greda Doma. Da boš vedel, striček, jaz sem zdaj na kmetih in kot očka, mama vstajam že ob petih. Komaj dvigne drobni bratec v zrak ročice, k njemu stečem in poljubim ga na lice. Potlej ga lepo oblečeni in konjička mu privlečeni, da se guga moj fantič, ki ne joče se za prazen nič. Ko kanarček prosi svežo vodo. mu prinesem polno brž posodo. Kadar muca lačna išče miši, jo tolažim: »Nič ne tarnaj, mleka dosti je pri hiši!« Če golobčki prilete naproti, zrn namečeni jim po gladki poti. Zajčke hranim in jih božam. |x>tlej greni zalit še rožam. Psiček zvesti moj je spremljevalec. o božiču pujsek debel bo naš talec. še teliček v hlevcu dober moj je znanec: če grem k njemu, mine ga takoj zaspanec. Kaj ti pravim na široko, saj v slovo mahi jaš že z roko ... Veš, pri nas zajema vsa družina z iste sklede in ne damo bedi kar tako besede. Zmerom molimo pri jedi, ne prepiramo se brez povoda v pre k s sosedi. Veje se šibe na vrlu, polje nam rodi; križem rok pa nihče ne drži. Solnce siplje blagoslov; — lep, prelep je rodni krov ... Stana Novak, dijakinja real. gimnazije v Ljubljani. Z A.....ŽID[ A NO.....VOL J Q Franckova modrost. Francek: »Mama, jaz pa vem, zakaj zlezejo piške iz jajc.' Mama: »No. zakaj?« Francek: »Zato, ker se bojijo, da bi jih skuhali!« Vprašanje. Tonček: »Mama, ali je tudi ljubi Bog kdaj bolan?« Mama: 'Kaj li pride na um! Zakaj pa sprašuješ lo?« Tonček: »Poglej, v časopisu je napisano: Danes je Bog poklical k sebi daleč naokoli priljubljenega in poznanega zdravnika dr. Korenčka!« Dobra dejanja ostanejo zaprta v hiši, glas o slabih dejanjih pa seže tisoč kilometrov daleč. Človek, ki ima čisto vest, se niti opolnoči ne ustraši trkanja na vrata. Vohuni na delu! Navadnemu zemljanu je o vohunski službi malo znanega in sc mu niti nc sanja, koliko ulogo igra v vojni. Čc pa pride o vohunskem delu kaj v javnost, marsikdo ne verjame, češ to so fantastične izmišljotine. In vendar jc resnica navadno še bolj fantastična nego objavljena dejstva. Pravkar objavlja svoje spomine kapetan češkoslovaških legij E. V. Voska in za primer navajamo iz njih kratek odlomek. V začetku svetovne vojne — piše Voska — sta se ustanovili, v Wašhingtonu dve, druga prati drugi delujoči vohunski centrali. Antantino centralo je vodil britanski mornariški ataše podadmiral Gaunt, centralo osrednjih velesil pa gospod pl. Papen (bivši nemški državni kancler). Nemška tajna poročevalska služba je po kakovosti prekašala angleško. Delavnost Papenove špionažne in sabotažne centrale je bila izredno mnogostranska. Papen jc občeval z Irci in Indijci, od katerih je prejemal razna obvestila in vso možno pomoč, ker so upali doseči svobodo, če bi zmagala Nemčija. Razen tega so Papenovi agenti ponovno pognali v zrak železniški most, ki vodi v Halifax v Kanadi; na ta način so hoteli onemogočiti ali vsaj zadržati pošiljatve ameriškega orožja v Anglijo. Enako so večkrat pognali v zrak pošiljatve municije; v ameriške ladje, ki so vozile orožje za antanto, so polagali bombe in razstrelilne kapice, za Anglijo namenjene konje so zastrupljali itd. Angleži so se v vohunski službi posluževali predvsem avstrijskih državljanov nenemške narodnosti, ki so upali na svobodo, če bi Avstrija razpadla, torej Čehov, Slovakov, Slovcncev itd. Angleška vohunska centrala je imela tajne radiopo-staje, s katerimi je prestrezala brezžična poročila nemških podmornikovi prav posebno uspešna pa jc bila njena protišpionaža. Nemška vohunska centrala je bila ustanovila trgovsko družbo »American Import and Export Company«, da bi pod to krinko laže delala. Družbi jc načeloval finančni »taše dr. Albert. Voski se je bilo posrečilo, da je ipravil k Albertu v službo svojo hčer. Gospodična Mahatma Gandhi tretjič v ječi. Angleške oblasti so v tretje aretirale voditelja indijskega gibanja za neodvisnost, Mahatma Gandhija, in sicer tik pred njegovim odhodom na novo protestno potovanje po deželi. Japonska katol. mladina koraka Katoliška mladina v glavnem mestu Japonske je sklenila, da po zgledu londonske »Catholič Evidence Guikk ustanovi za svoje organizacije slično organizacijo, ki bo prirejala za svoje člane govorniške tečaje, da bodo mogli v javnosti braniti katolicizem. Na katoliški univerzi v Tokiju so se v ta namen pričela predavanja iz teologije, filozofije ln Sv. pisma. Ti tečaji bodo trajali tri leta. Izpitom ob koncu tečaja bo predsedoval nadškof in kandidati, ki bodo dobro prebili izpit, dobe diplomo. Namen lečaja je predvsem, da se izobrazijo mladi predavatelji, ki bodo mogli odbijati napade na katolicizem. Da se je uvedel ta moderni način evangelizacije, je bilo odločilno predvsem dejstvo, da Japonska danes mnogo bolj sliči Ameriki in Angliji nego-ll oslalim azijskim državam, ki za tak način verske borbe niso še sposobne. Voska je imela nalogo, da je vsak večer odpravila družbino pošto, A seveda je vse pošiljke najprej nesla k svojemu očetu, da jih je pregledal, važnejše prepisal, najvažnejše pa fotografiral. Poleti 1915 je gospodična Voska neki večer obvestila očeta, da je bil v tvrdkini pisarni ameriški časnikar Archibald, poročevalec United Pres-se, kateremu so izročili velik zavoj v izmeri 40 krat 60 centimetrov. V zavoju da so se nahajali obračuni o velikih ameriških dobavah Nemčiji, ki so šle preko Švedske in Nizozemske Dobave so obsegale mimo orožja predvsem gumi, meso in kavo. V tem paketu so bili dalje načrti za nezakonite čine in sabotažo, ki jih je Papen nameraval izvesti v Ameriki. Dalje so bila tu poročila za dunajsko in berlinsko vlado in pa več zasebnih pisem. Slednjič je dobil Archibald v votli izprehodni palici načrte o ameriških obalnih utrdbah. Te je bil izvohunil neki agent avstrijske vlade. Toda na avstrijskem gener. konzulatu so bili štirje češki uradniki, ki so bili v protivohunski službi, in eden od njih, neki Sehnal, je izdal vsebino izprehodne palice angleškemu mornariškemu atašeju Gauntu. Archibald se je bil v tem vkrcal in odpeljal s holandskim potniškim parnikom »New Amsterdam« proti Evropi. Ladja naj bi kakor redno pristala na Angleškem. Gaunt je nemudoma odpravil na pot najhitrejšo angleško ladjo, ki jo je mogel iztakniti. Ta parnik je na odprtem morju prehitel »Ncvv Amsterdam« in pristal ob angleški obali tri dni pred njim. Tako je bil načelnik angleške špio-naže, admiral Hali, pravočasno obveščen o gradivu na holandskem potniškem parniku, ki ga je dal, kakor hitro je pristal, zasesti in Archibalda aretirati. Tri dni so preiskavah »Ncvv Amsterdam«, nc da bi bili kaj našli. Četrti dan je holandski poslanik vložil protest zaradi kršitve nevtralnosti, ameriški poslanik pa zaradi aretacije ameriškega časnikarja. Hali je brzojavil Gauntu; »Nič našli. Viktor se je zmotil.« Viktor je bil tajno ime za Vosko. Washington je odgovoril; »Zmota izključena.« Peti dan je admiral Hali pozval kapitana holandskega parnika, naj odpre blagajno. Kapitan je odgovoril, da lega po mednarodnem jjpmorskem pravu nc le ne mora, marveč tud inc sme. Hali je dal nato blagajno šiloma odpreti. V njej so našli zveženj z izdajalskimi listinami, ki so jih nato objavili. Ameriška javnost je bila silovito presenečena in zahtevala, da Papcna izženo iz Amerike. Kmalu nato sta prejela avstrijski poslanik baron Dumba in Papen potne liste; nemški poslanik Bernstorff ni bil izgnan. Zdaj pa še zgodba o prosluli »Papenovi aktovki«. V njej so se nahajali računi o ameriških dobavah Nemčiji, ki so znašali v enem letu 110 milijonov dolarjev. Kmalu je bila aktovka tako debela, da je moral njen lastnik, nemški finančni ataše dr. Albert, kupiti drugo. Bili so mu pa zdaj že neprestano za petami trije agenti angleške špio-naže, med njimi ameriški časnikar Brovvn (sotrudnik »New-York Times«). Ta je sledil dr. Albertu v trgovino, si kupil popolnoma enako aktovko in jo dal opremiti s taistim monogramom. Potem jo je polnil s starimi časniki, da je imela vedno taisti obseg kakor Albertova. Nemški ataše ni dal aktovke nikdar iz rok in jo je nosil vsako jutro s seboj v pisarno in zvečer zopet na svoje stanovanje. Pri tem se jc posluževal nadcestnc železnice. Z njim so se vedno vozili trije agenti, Brovvn in dva Čeha. Nekoč sta ta dva izzvala prepir s sprevodnikom, ki se je kmalu izprevrgel v pretep. Dr. Albert je vstal, da bi videl, kaj se dogaja; v tistem trenotku je poleg njega sedeči Brovvn zamenjal aktovki in na prvi prihodnji postaji izstopil. Ko jc dr. Albert doma odprl aktovko, je našel v njej samo stare številke »New-York Times«, angleško poslaništvo pa je imelo v rokah dragocene listine o nemških naročilih v Ameriki, ki so šla po rokah švedskih in holandskih slamnatih mož. Voini krivci Novi nemiri na severo-zapadni meji Indije, kjer so se začeli A^ridi zopet gibali: angleške čete, sestavljene iz domačinov, gredo skozi Pešavar delat mir. Slon kot pestunja. Po parkih mesta Los Angeles imajo ljudje tačas veliko zabavo s slonom bogatega meščana, ki rine pned seboj otroški voziček z majhno deklico. Lloyd Georgevi spomini v >Daily TelegraphiH poskušajo ugotovili osebnosti, ki so odgovorne za vojno v letih 1914—1918. Avstrijski in nemški cesar nista želela vojne. Sazonov se je zgrozil, če je na njo pomislil. Car tudi ni maral vojne, in Rasputin je prerokoval carici, da bo vojna usodna za dinastijo Romanovcev. Glavni krivec je dunajski zunanji minister grof Berchtold. Toda avstrijski in nemški diplomati so mislili samo na lahko zmago nad Srbijo in niso slutili, da bodo zanetili svetovni požar. Žalibog ni bilo med njimi v odločilnem trenutku nobene avtoritativne osebnosti, ki bi utegnila zajeziti dogodke. Če bi vodil Nemčijo Bismark. Anglijo Palmerston, če bi bil vsaj Clemenceau francoski ministrski predsednik, ki bilo mogoče preprečiti katastrofo. A državniki kot Bethmann Hol-weg, Poincarč, Viviani, Sazonov in Grey so bili prešibki, da bi obvladali razvoj in slutili njegove posledice. Llovd George sklepa: »Če bi bil jaz med porotniki in bi sklepal o krivdi omenjenih državnikov. bi jih moral obdolžiti samo slučajnega uboja, dočim ni mogoče govoriti o premišljenem, vnaprej pripravljenem umoru.< Živali pred sodniki Pariško vzklictio sodišče je doživelo obravnavo, pri kateri je bila zaslišana kot priča poleg ljudi tudi opica. Tvrdka, ki je posnemala v Nizzi filmsko igro »Brodolomnikk, je tožila lastnika šimpanza Pierrea«. Okrajno sodišče v Nizzi ji je priznalo 20.000 frankov odškodnine, ker je opica pokvarila posnetke. Morala bi metati ponesrečenim mornarjem kokosove orehe in jih na ta način rešiti smrti od lakote, a je popolnoma odpovedala. Lastnik opice je vložil priziv. Namesto obljubljenega kokosovega drevesa je moral laziti ubogi »Pierre« po neki jako bodeči palmi in si je do krvi opraskal pleče. Razen tega so bili kokosovi orehi iz lepenke, ki ni slastna za opice. V Parizu je »Pierre*- na gospodarjevo povelje: »Pozdravil« pokleknil pred predsednikom sodišča in mu objel kolena. A ko so prinesli v dvorano lepo kokosovo drevesce r obešenimi pomarančami in orehi, je zlezla opica na drevo in pričela hlastno obirati dobre reči, ne da bi se zmenila za gospodarjevo povelje, naj meče orehe na tla. Tako je priča ovrgla vs eodvetnikove dokaze, in filmska tvrdka jc dobila zahtevano odškodnino. — Pri neki drugi izredni obravnavi je bila za glavno pričo papiga, last nekega upokojenega majorja afriške vojske. Stari gospod mora imeti rad krepke vojaške psovke. Njegov sosed, bogat tovarnar, ima majhno hčerko. Zadnjič je dobilo dekletce ukor od angleške vzgojiteljice zaradi neke porednosli in odgovorila je na očitke z izbranimi francoskimi kletvicami, kakor so v rabi po vojašnicah. Obupana miss je ugotovila, <\upore» ali »prevrate • v sopilih, je znano dejstvo. Ne zanašajte se ne na lekarniška ne na domača zdravila, priporočam vam urejeno življenje, zlasti obilno gibanje na prostem z dihalnimi vajami in utrjevanje z vodo. zrakom in soncem! Drugim — drugič. Vsi pridete na vrsto, kakor dopuščata čas in prestor. Kmetijski nasveti A. N. S. Kako popraviti od rje napaden oves? Pošiljate nekaj prsti iz novonapravljenega travnika zasajenega s travo in ovsem, ki je pa napaden po rji. Želite vedeti, zakaj je oves napaden po rji in s kakimi umetnimi gnojili bi ga bilo ozdraviti? — Rja na žitu je bolezen, ki nastopi v nekaterih vlažnih letih kot posledica deževnega vremena. Lastnosti zemlje ne igrajo pri tem ni-kake vloge. Lansko leto je ta bolezen zajela skoraj polovico Evrope in znatno zmanjšala pridelek pšenice. Letos se je pa vzlic dolgotrajnemu dežju pojavila v manjši meri. Najbolj je doma v gorskih vlažnih predelih, zato vzgajajo tamkaj vrste žita, ki so odporne proti rji. Toda te vrste niso odporne tudi v drugih krajih, zato je treba v vsakem okolišu ali predelu vzgajati vrsto žita, ki je tamkaj proti rji manj občutljiva. To je edino sredstvo proti tej bolezni. Umetna gnojila pomagajo samo toliko, da okrepijo žito, da postane bolj odporno. Toda zdravljenje rje na ovsu z umetnimi gnojili, ko je bolezen že tu, nič ne zaleže, ker je rastlina že odrasla in gnojilo ne pride več do učinka. — Če ste sejali oves v zaščito travam, je 'najbolje, da ga pokosite še zelenega, če se je trava pod njim že dovolj okrepila, Manika mi stelje. Zato mislim zasaditi obširno brežino — nad brežino, ki niti paše ne da, je položen travnik — s hrastovjem; ko bi hrastje doseglo visokost 2 m, bi jim porezal vrhe, da bi rasli bolj na široko in bi prej dali več listja. Prosim ali imate v tej zadevi kake skušnje? I. Z. — S. V. — Za Ustnike (listnjake) rabijo kmetje v bližini svojih domov bolj slabo obrastel gozd s hrastovjem, bukovjem, kostanjem, deloma mešan z iglastim drevjem. To je visok gozd. Imajo po južnih krajih tudi nizki gozd, listnato drevje, ki se nad panjem poseže menjaje se na gotovih ploskvah vsakih 5—10 let. Nizki gozd poganja iz panjev. Tudi vaš zamišljeni način ne bo brez uspeha. Samo priporočamo vam malo večjo višino do 3—5 metrov in na to vrhove previdno rezati. S tem se bo drevje razrastlo. Drevje je treba bolj raztreseno (na redko) zasaditi. Kaj mi je storiti, da odpravim v svojem vrtu strašno golazen, ki se je razpasla; to je štrigalica, ki mi uničuje cvetje, sfdalo, ohrovt itd. F, K. C. Štrigalica dela veliko škodo 6 tem, da odjeda cvetje, listje, mlade poganjke in popke. Gre posebno rada na dalije, vrtnice, nagelje, krizanteme, uniči pa zelo liste. Gre tudi na ohrovt, vendar pa največ uničuje dalije. Čez dan je skrita v temnem prostoru; pod kamenjem, pod odpadlim listjem, v votlih steblih ali drugod; ponoči pa gre okrog in dela škodo, Uničujemo štrigaiice na ta način, da polagamo zvečer stare cunje, da postavljamo z mahom napolnjene lončke na palice ali ostanke stebel od dalij, zjutraj pa pobiramo strigalice, ki so se ponoči zatekle notri, ven. Če jih dobimo v votlih steblih, jih polijemo s petrolejem. Vsa votla stebla rastlin se morajo odstraniti, ker tam je največ raiege. ravnotako tudi listje in plevel, ki leži na tleh in kamor se skrivajo živali. Tudi ako trosimo magnezijo po tleh okoli teh rastlin, jih s tem odganjamo. Na vrtu so se mi razp.isli bramorji. Nastavil sem lončke pa jih ne morem odpraviti. Kako bi jih bilo mogoče popolnoma zatreti. F. K. C. Bramor odlaga svoja jajčka meseca maja in junija 10 cm pod zemljo v jamice, do katerih vodijo rovi od več strani. Kako si izpelje rove in njih gnezda, je bilo lepo razvidno v šumarskem oddelku potujoče kmetijske razstave. Bramor škoduje s tem, da objeda korenine rastlinam, ki so mu na poti pri njegovem delu. Največ jih uničimo, če poiščemo njihova gnezda, jih vzamemo iz zemlje, poparimo in sežgemo. Najboljši čas za to je junij, ko so ličinke in samice v gnezdu. Zatiramo jih pa tudi z raznimi strupi, pomešanimi s sladkimi rečmi. why rdgov eniat xrdgovc umlhwy rdgovc eniat m G. F. G. Mlado drevo je polro sadja, čeprav je šele lani posejano Ipozneje pa dobro. Kaj je storiti? Nič, pustite sadje na miru, če drevo lepo raste. Če je le preveč na gosto sadje, ga kvečjemu razredčite. V ta namen potrgajte morebitne bo-lehne ali črvive sadove ter sadje, ki je v razvoju zastalo, Manj plodov se bo zato bolje razvilo. Takemu drevesu tudi škaf gnojnice po dežju ne bi škodoval, kajti bujna rast in veliki listi so pred-' pogoj dobre prehrane drevesa in sadja. Pazite pa, da drevja viharji ne ugonobe in ne otresejo sadja. Pozor na trden kol in vez tik pod vejami! S. A.^ P. Lj. Breskve izgubljajo listje in se suše. Listje je bilo napadeno po neki bolezni, ki je delala na listju belo prevleko. Kako to odpraviti? Ta pojav ni znan samo na breskvah, arApak tudi na vrtnicah, jablanah, hruškah. To je bolezen, ki jo povzroča plesen (breskova, jablanova itd,). Glivica se pojavi na listju in poganjkih v obliki bele prevlake in je podobno, kot bi bilo posuto z moko. To se navadno zgodi kmalu ali takoj po ozelenitvi. Vsled tega ne samo zastane rast, se zvijajo poganjki in listi, ampak je uničen tudi morebitni cvet. Ker se plesen razrašča le po vrhu mladja, jo je lahko preprečevati z žveplom in žveplenimi izdelki, zlasti žvepleno moko, ki io najuspešneje uporabljamo ob vročih solnčnih dneh, ki niso vetrovni. V enake svrhe uporabljajo žv-e-plene izdelke, n. pr. sulikol ali solbar. Za take dobite navodila o uporabi pri nabavi. Bolezen ugo-nabljamo prav uspešno pozimi z žvepleno-apneno brozgo in podobnimi škropivi. Tudi sorte niso vse enako občutljive. Za letos je že skoraj vse zamujeno, kajti drevo je treba varovati sproti! Če bi katero drevo, ki je brez listja, le zazelenelo, ga boste morda še rešili na opisani način. S. V. O. — R, S. Okrog spomladi nasajenega drevja so nepravile mravlje mravljišče in lo želite odpraviti. Že iz vprašanja je razvidno, da ste zanemarili kolobar okrog drevja. Če bi drevje redno okopavali, bi že pregnali mravlje, ki bi se tam morda naselile. To ie ludi najprimernejši z večkratnim razkopavanjem mravljišč in gnezda (rovov z jajci) tako zagrenite mravljam bivanje na tem mestu, da kmalu pobero šila in kopita in gredo na drug, varnejši kraj. — Poleg razkopava-nja mravljišč je dobro, da rove zalijete z vodo ali pa mravljišče narahlo poškropite s smrdečimi tekočinami (petrolej). To so dovolj zanesljiva sredstva. Vendar pa ugotovile, če mravlje niso nanesle celo na deblo prsti in tam napravile umetne rove, kakor tudi, če ni na drevju uši. V tem slučaju zdrgnite prst z debel, razkužite drevo s tobačnim izvlečkom (z dodatkom mazavega mila) in pritrdile na deblo lepljive pasove. Sicer pa se zavedajte, da mravlja drevju z napravo mravljišč ne škoduje, vendar pa tudi ne koristi toliko, da bi se ji izplačalo varovati. Le radi košnje, oranja in drugih del tudi v bližini razkopavajte mravljišča, če že ne iz bojazni, da bi utegnile mravlje prenašati z drevesa na drevo uši. Če že hočejo naj mravlje pod površino obdelujejo zemljišče, površino pa naj nam puste na miru, če ne — pa ')o njih! S; V kostanjevi paši nanese jo čebele veliko ob- nožine. Nekaterim čebelarjem to ni ljubo, ker so ž njo »zabetonirale* sate, ki jih ni več mogoče s pridom porabiti. Kaj Vam sedaj svetujemo: ali takšne sate pretopili, ali kako drugače ravnati? A. Č. v H. Pomnite: obnožina je kruh za čebelne družine. Kolikokrat ga čebelam primanjkuje, takrat, ko ga je najbolj treba, namreč spomladi, ko se prične zalega hitreje razvijati in množiti! In jih sila žene iz gurkih panjev v burjo in mraz iskat te neobhodno potrebne sestavine hrane za ličinke. Oh neugodnem vremenu se malokatera čebela še vrne in panji zgubijo skoro vso letno žival, in sc ne morejo ugodno razviti. Nikari se zato preveč ne jezite, če so na kostanju nabrale nekaj več obno-žine, kakor se Vam potrebno zdi! Če pa vendarle mislite, da je jc preveč in da bi to utegnilo ovirati družino spomladi v razvoju, si zaznamujte z ob-nožmo zelo založeno satje, ga pustite toliko časa v panju, da čebele celice zalijejo z medom in pokrijejo, polsm pa ga deloma odstranile in shranite za pomlad. Takrat Vam utegnejo li sati zelo prav priti. Porinili jih boste v plodišče kot krajne sate in s tem zelo pomagali družini v razvoju, ker bodo imele čebele vso potrebno hrano za zalego doma. Nepokrilo obnožino ne kaže shranjevati, ker se je v omari kaj rada prime plesnoba ip je potem zanič. AH je priporočljivo, da se matice zaznamujejo z barvami? F. N. — T. Zaznamenovanje matic ima brezdvomno dobre strani in 6voje zagovornike. Je res: matico hitreje najdeš, ker s svojo živo barvo sveti; posebno dobrodošlo je pa znamenje pri preleganju. Kolikokrat družine preležejo, ko se zlasti bolj neukemu čebelarju ne sanja o tem! Če pa ima matice »pobarvane«, se mlade matice takoj ugotove, ker niso »našminkane«. Je pa barvanje za nerodnega čebelarja neprijetna reč. Lahko se mu dogodi, da pri tem po- Prtporntniiio naiboltše šivalne stroie tli kolCiHH ^ Adler - U KITA Ni: lt Svlo petih letih ugasne pravica države do ie takse. (Nadaljevanje na str. 14.) DELAVSKI VESTNIK Mi gremo naprej! Za katoliško ljudstvo vsega sveta so nastopili silno važni u< naravnost zgodovinski časi Marksizem se podira, kapitalizem [ta bo \ kratkem času zadavil samega sebe. Na mesto teli materialističnih in uekrščanskih tvorb treba postaviti nov družabni red na tistih temeljih, ki jih je postavil On, čigar lflOO-letnieo Odrešenja obhajamo Danes je ves katolicizem prežel silnega napora, da ustvari tak nov družabni red. Seveda so še nekateri, ki ne verujejo v uspeh iu zmago Križa nad svetom, ki smešijo \se. kar je katoliškega, ki se rogajo papeževim sociatnili okrožnicam ni hujskajo proti duhovščini m proti onim katoliškim možem, ki so prijeli za delo, tla v vsakdanjem življenju, v delavnicah in tovarnah, v socialnem zakonodajstvu. pri vodstvu gospodarskega življenja kot politiki, kot strokovni vodje, kot zadružni delavci, postopoma realizirajo nov družabni red Toda to nas ne sme motiti. Tudi med na;e slovensko katoliško delovno ljudstvo prihajajo taki hujskači — nekateri odeti celo v krščanski plašč, ki bi radi porušili avtoriteto papeževe besede, ki sejejo samo sovraštvo, posebno med razredi in stanovi in sovraštvo napram katoliški Cerkvi Toda nov duh, ki je zajel našo domovino, posebno nov duh. ki je zajel našo mladino, priča, da korakamo v boljšo prihodnost. Oglejmo si le veličastne verske manifestacije po mestih, po trgih in po deželi, spomnimo na najveličastnejšo slovensko katoliško manifestacijo vseh časov na Stadionu preteklo nedeljo: kdor je Konrad Gologronc MESTNI STAVBENIK V CELJU. Mariborska 10 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec Daie tehnične nasvete in pojasnila O vajenkah Na tem mestu smo ie pisali o naših vajencih. Naj se danes uekoliko potnudimo tudi pri vajenkah. saj je njihov jioložaj sličen onemu vajencev; marsikje je še slabši. Le |io naravi je dekle šibkejše ml dečka in njena duševnost docela drugačna. Delo, ki bi ga fant opravil igraje, je lahko za deklico težavno in naporno. Če mojster ozmerja fanta, prenese to fanl dokaj mimo. Večinoma se namuzne in opravljeno je. Ne tako pri deklici. Besedo, izrečeno ji • razburjenosti in jezi, razmišlja in pretehtava in marsikdaj solze zabrišejo sled. Na splošno mojstri oz. mojstrice te razlike ne ujKištevajo. Ista bremena, ki se nalagajo vajencem, se v isti meri nalagajo tudi vajenkani. Ne moremo p se pomuditi pri raznih poklicih, zato naj vzamemo samo enega od najbolj kričečih primerov. Zelo visoko je pri nas število šiviljskih va-jenk. kljub temu. da so ravno šiviljske pomočnice pri nas zelo cenene delovne moči. Jako veliko jih je. ki zaslužijo na dan po 6 Din, ob svoji prehrani in stanovanju. Dekleta iz kmetskih, v mestu in večjih podeželskih krajih pa iz delavskih družin, se posvete šiviljstvu. Za študij ni denarja, družine so obilne in starši morajo gledati, da so otroci čimpreje pri kruhu, četudi pri skromnem. Pomočnice so sicer cenene, vendar še predrage delovne moči. Zato manj pomočnic in več vajenk. Delodajalke tudi tukaj ne gledajo na zakonito številčno razmerje med pomočnicami in vajenkami. Ker so slednje slabše in bolj počasne delavke, naj to izgubo nadomeste z nadurnim delom. Podjetje ne sme trpeti. Vajenke naj delajo po deset in še več ur na dan. Pridejo sezonski meseci. Obeta se dober zaslužek. Nobene nove pomočnice, ampak vajenke naj delajo do 11 ali 12 ponoči. Poznamo slučaje, da se vajenkani ni dovolilo ne kositi ne večerjati, dasiravno so delale v bližini doma. Ob kruhu in vodi so delale v trdo noč. In to se še danes dogaja. V soboto delajo vso noč in v nedeljo dopoldne. Ne samo, da se jim ne nudi tople hrane, da se jim krati počitek, tudi izpolnjevanje verskih dolžnosti jin je onemogočeno. Ako pa se reve takim nečloveškim ukazom ne pokorijo. so deležne plohe očitkov in psovk. In tako izmozgavanje mladoletnih deklet traja tri leta. fn posledice? Strašne! Usodno število mladih bolnic z odprto tuberkulozo, 18-letna dekleta živčno težko bolna, 15-letne nezakonske matere, da ne omenjamo očesnih bolezni itd. In moralne posledice? Brezposelne pomočnice postavajo po cestah in pijejo lizol. Pripomniti pa moramo, da se v takem izmozgavanju odlikujejo zlasti večje delavnice perila in »boljšn saloni«. Nadurno delo dokazuje, da manjka delovnih moči. Socialna pravičnost zahteva, da nudimo ljudem dela in kruha. Naša zahteva je. da se v prvi vrsti znposle pomočnice. !lob'ček pripada tudi delavkam in ne vse in samo podjetju. Z i7.n107.3ava-nieru mladih ljudi se večajo socialna bremena tistih. ki imajo najmanj, »saloni pa spravljajo mastne dobičke. Med tem, ko lelesno in duševno ubiinin mlada dekleta, pa šefinje zapravljajo denar no letoviščih in zabaviščih in se v dragocenih toa-i-t ih razkazujejo svetu Toda dokler se ne bo spo-strvnln in zaščitilo zdravje mladih vajenk in uredile 7!u-oslenje pomočnic, bo tudi šiviljska obrt propadala i.1 propadla In po čigavi krivdi največ? K*e ie vzrok neredu? Če ie bilo katerikrat težko življenje za delavca in njegovo družino, je gotovo dandanes. Da, res je. tudi včasih niso cvetele samo rožice in so mnogi stanovi in narodi trpeli pomanjkanje in -revščino. V času vojne, ko so se vršila strahovita wliviaštva in so stradali narodi, se je te muke nekoliko lažje prenašalo, ker je bilo to pač izredno atanje. Reklo se je, da je pač vojna in se je v (em dobilo razlog za stradanje in pomanjkanje ljudi. Ali danes pa ni vojnel — Po vojni so nastale velike potrebe za vse dobrine in se je zato proizvajalo vse v nekem velikem tempu, da si zadostilo potrebam. Danes se proizvajajo razne dobrine v ogromnih količinah, tako da imamo marsikaj v izobilju. Pa vseeno vidimo, da stradajo milijoni Ijtidi — kako to? V konkurenčnem boju se uporabliajo razna sredstva, kako bi drug drugega uničil in potem po svojem navijal cene. Da bil tu navzoč, kdo je manifestiral za'Kristusa Kralja in zn Kristusa-Delavea? To je hiio sloveusko delovno Iju lstvo. roouu in duševno, naš kmečki in naš delavski proletarijat. ki ljubi Kristusa in nje-govega vidnega namestnika-papeža, ljubi svoje škofe in zaupa svoji duhovščini. To slin rusko delovno ljudstvo, ki jc v nedeljo na Stadionu in ki tudi drugod po deželi manifestira za Kristusa, to ljudstvo je manifestiralo iu manifestira tudi za nov družabni red. za Kristusov red v vsem javnem in zasebnem življenju, za socialno pravičnost za poštenost in za človeka vredno ?.i> Ijenje Nekateri mislijo, da ta novi duh — duh pristnega. brezkompronvsnega katoličanstva. iz kate-.egi' zvini ljubezen do slovenskega jezika in raz-1 umevanjp socialnih, nalog našega časa — ni pri-I sten. ni samonikel ni porojen iz ljudske duše, i temveč da ie umetno privzgojen Kdor se je ude-I ležil le n>- manifestacije, je mogel videti, koliko | je Iu naravnega in koliko prisiljenega in privzgo-| jeiiegi. Delo Leona VIII in Pija VI. je rodilu hojrate sadove pose1 110 tam. kjer se je ljudstvo zavedlo svojih dolžnosti Tudi slovensko ljudstvo se vedno bolj /a ved a svojih iihIok in svojega poslanstva Zato ne hodimo v tratili radi bodočnosti slovenskega narodH Le še več vztrninosti in dela in *a-ttpanja v K rita nega — in nastopili hodu boljši časi za ua^e ljudstvo bi bil ta boj bolj uspesen. svoia podjetia racionalizirajo, nabavijo si nove stroje, ki nadomeste na stotine pridnih delavskih rok. Neomejena m nekontrolirana privatna lastnina je glavni vzrok zla v človeški -»ružbi. Vsaka dižava za svoje fabrikante, kapitaliste skuša doseči čim večji trg kjerkoli. Tako nastane od običajne konkurenčne borbe med podjetniki tudi konkurenčna borba med nacijami. Narodi seveda od teh borb nimajo ničesar, samo trpe zaradi tega bedo in brezposelnost. Ta mednarodna konkurenčna borba dovaja do raznih napetosti in so zato na vidiku vedno kakšne vojne. Lastniki proizvodnih sredstev se za svoje interese bore na mednarodnih tržiščih prav tako, kot doma To pa prinaša nemir in nered v trgovino in na finančno poslovanje. Od tukaj je ono zlo. ki bije in tepe današnjega človeka. Brezposelnemu delavcu je hudo in tistemu, ki je še zaposlen se mu podaljšuje delovni čas, .znižuje zaslužek, tako da ne more ne živeti ne umreti. Da se temu zlu odpomore, je samo to možno. Vsi delavci in vse delovno ljudstvo, naj se organizira. Kajti le s pomočj omočnih in enotnih organizacij bo delovno ljudstvo zamoglo popraviti svoj položaj. Priti bo moral tudi faktor, ki bo urejeval vso produkcijo po ljudskih potrebah, ne pa po kapitalističnih metodah. Za šesturni delavnik Da bi se zainteresirani krogi tem bolje seznanili z vprašanjem brezposelnosti, je mednarodni urad dela izdal najnovejšo publikacijo o tem vprašanju pod naslovom: >Sooialue posledice racionalizacije«. Sodelovali so pri tem delu najzanesljivejši poznavalci socialnih in gospodarskih problemov. V tej publikaciji je izčrpan ves materijal o vzrokih brezposelnosti in povezanosti problema brezposelnosti z problemom racionalizacije. Pisci tu ugotavljajo, da vede ravno skrajšanje delovnega časa do izpopolnitve tehničnih obratov in s tem do povišanja proizvodnje. Kjer je namreč na razpolago malo delovnih moči, se takoj mobilizira vse duševne in tehnične sile, da se najde novih potov za izpopolnjevanje delovnega procesa. To se je pokazalo zlasti takrat, ko se je po večini držav uvedel oseniurni delavnik. Proizvodnja se ni znižala, kot se je splošno pričakovalo, ampak je ostala na isti stopnji in se kasneje celo povišala — kljub manjši potrošnji človeških energij. V zadnjih par letih je racionalizacija zopet dosegla tak razvoj in tako formo, da je zopet potrebno misliti na prilagoditev delovnega časa racionalizirani proizvodnji. In izkustvo, ki smo ga dobili ob uvedbi osennirnega delovnika, nam daje upanje, da se tudi v tem slučaju ne bo znižala produkcija, ampak ostala na isti višini in se sčasoma celo povišala. Sociologi imajo pri tem še drugi razloge, humanitarne in higienske. Ti kažejo na duhomornosti mehanizacije dela in šablon-skih metod ki ubijajo lastno iniciativo in s tem delavca samega. Vzamemo za lo oškodovanje, naj se mu d ana razpolago več prostega časa, v katerem bi poskrbel za svoj odpočitek in duševno j kulturo. S tem bi se hkrati omogočila smotrenejša in i večja potrošnja blaga, kar je zopet v korist pro- 1 dukciji j ntrgovini. Idejni pokret za skrajšanje delovnega časa se ni omejil le na delavske in soeialno-politične kroge, nego je našel močan odziv tudi med zastopniki veleindustrije. Ameriški veleindustrijalci in podjetniki. H. Ford, A. J. Brovvn. Sichtfield so se iz- ' rekli 7, gotovimi omejitvami za skrajšanje delovnega čpsii. Lichtfield, predsednik enega največjih ameriških podjetij »Goodyear«, ki je že I. 1030 uvedlo šesturni delavnik, misli, da je ena največjih nalog sedanjega Roosveltovega režima, da obnovi kupno moč širokih slojev in to tako, dn se uvede šesturni delavnik po vsej državi On trdi, d bi tehnična izpopolnitev produkcijo in smotreno sodelovanje kapitala doseglo tako siopnjo, da bi bile potrebe celotnega prebivalstva mogle biti krite tudi pri šesturnem delavniku, ne da bi se znižal življenjski standard. Izkustva s skrajšanim delovnim časom so gotovo povsod najboljša. Tudi v Nemčiji je v največjih podjetjih skrajšan delovni čas. Naj omenim le »Hnmburger Oelvverke. Brincman-Uergek, »Bosnh« in dr. V Češkoslovaški je »Bata* že 1030 uvedel 45-urni teden in zaposlil na ta način 7000 delavcev več. Podobne primere bi mogli navesti v veliko državah. Vsi argumenti o tem so nepo-bitni in danes ,ie jasno, da e definitivna uvedba skrajšanega delovnega časa potom mednarodnih konvencij le še vprašanje časa. FOTO AMATERJI! Neobhodno Vam ie potrebna pravkar izšla Fotoknflgia (Din 40--1 Dobi se pri večjih knjigarnah ali pri POTO-RKVUE. Zagreb. Dalmatinska (1 ZENA iN DOM Kdaj žena ne sme molčati Redkokdaj v zgodovini človeštva je bilo padlo opo; tovanje do žene v javnosti tako globoko, kakor v letin po vojni. Žena je bila postala cunja, ob kateri so si brisali noge vsi mogoči »tvorci*, prikazujoč jo kakor predmet naslade, kakor spolno bitje brez duše moda jo je bila slekla do nazega; kinematografi so živeli od tako ponižane žene in reklama se je polotila ženrke golote v svoje dobiČ-karske svrhe. Listi so s< vrgli na kult ženske polti in uvedli posebne rubri1' o »negovanju lepote«, o pudranju. šminkanju, kodranju las. barvanju obrvi in nohtov itd. Visoki miljoni dragega na-ridnega premoženja gredo za taka malopridna prizndpvanja v nič tudi v državi Danski I Noben list si zaradi konkurence ni upal izhajati brez modnih poročil Vsi pojmi o ženi materi, ženi delavki ženi učiteljici, ženi, ki jo je siva davnina obdala s častitljivostjo in skrivnostnostjo — vsi ti l>ojmi so zatonih v blodni kiuovski. barski in pretirani športni omami. In žene same, to treba brez olepšavanja priznati, so bile prve, ki so podlegle tej omami Evine hčere? Vsekakor jih je našla svoboda, ki so ji bile tako nepričakovano deležne, povečini še nepripravljene in nezrele; ni se jim niti sanjalo, s kolikimi osebnimi žrtvami, s kako tesnobnim hotenjem in vzvišenimi cilji so se pionirke ženskega gibanja borile za to svobodo. Da, celo med izobraženimi, zavednimi pobornicam; ženskega osvobojenja ni manjkalo žena, ki so umevale to osvobojenje kakor osvobojenje od vseh etičnih dolLiosti, žrtev in naravnih nalog, ki so po večnih, neizprettienljivih zakonih prisojenp ženi. Ob tem propadu žene je nujno morala propadati tudi družini, in z njo celi narodi. Ko je bila nevarnost na višku, je izšla ''ijeva okrožnica o zakonu: visoka pesem o svetosti zak. zveze, zak. ljubezni in zvestobe, ki je brezpogojno obvezua za oba dela, o svetosti naravnega zvanja žene. Javnost, tudi nekrščanska, sp je začela zavedati, da po dosedanji poti vse skupaj neizbežno čaka poguba, začelo se je iztreznovanje. ki pa le polagoma prodira. Tu moramo hitlerizmu kljub vsem blodnjam in pretiravanjem šteti v veliko zaslugo da je na nedvoumen in nepriziven način obsodil, kar je nezdravega, strupenega poganjalo na raznih po-priičih javnega življenja in da hoče obnoviti naravno spoštovanje do žene in družine. Zanimati pa nas mora sedaj predvsem vprašanje: Kako je mogoče, da iz vrst že 'va samega ni bilo skoraj nobenega očitega odpora proti taki degradaciji, takemu sramotnemu ponižanju žene? Re< je, da je našla svoboda večji del ženstva nepripravljenega, posebno mladi ženski rod. Ta se je v novih razmerah enostavno znašel doma, se v svojem čustvovanju zlil z njim v eno. A kje je ostal starejši ženski rpd? Ni dvorna, da je čas. ki je obetal pomlajenje, »lajal priliko za novo izživljanje, novo ulogo v družbi - in v tem pogledu 111 bilo \se slabo in napačno, kar je prinesel novi c;;.-mnoge premami, in potegnil za seboj Vendarle Pa je ostalo še kaj resnih žena, ki so si ohranile nezastrt pogled in samostojno sodbo, in letn ni moglo ostat prikrito kako nevredna je bita uloga, ki jo je sodobna družba prisodila ženi. Zakaj se te žene niso oglasile v javnosti, /.akaj niso organizirale odpora? Nekatere su se pač bile očitka starokopitnosti. večina pa se smje dol?n,i>ti in poklicanosti, da hrani žensko čast 111 nedotakljivost družine, sploh uiso zavedale. Tako so imeli tisti ki so iz koristolovstva nesramno razgalili ženo in jo oropali vsega materinskega m človeškega dostojanstva, lahko tlelo Marsikako kulturno — pa tud socialno zablodo bi bilo mogoče v kali zatreti, 6e bi se najboljši del ženstva živo zavedal svoje naloge, da vpliva neposredno na javnost, na razvoj razmer Danes, ko se večji del našega življenju odigrnvt v javnosti, ko so že šolski otroci v toliki meri izpostavljeni vplivu tiska, športnega in kulturnu-po-litičnega življenja, ne zadostuje da posamezne resne žene uveljavljajo ali v.iaj sku-ajo uveljaviti svoje nazore, svoje globoko vedenje o svetu in življenju, o človekovem nadnaravnem cilju zgolj nit d štirinu domačimi steuami. Zona mora tudi v javnosti, bodisi z živo ali tiskano besetlo. na nedvoumen način povedati svojo misel, postaviti svoje kažipote. Ženske organizacije, ženski listi, žensko razumništvo zanemarjajo svoje prevažne sot-obne naloge, puščajo neuporabljene svoje velike nravne sile in dane možnosti, da po svojem boljšem spoznanju vplivajo m tok časa. T« očitek zadeva pri nas posebno žen- tvo krščanskega svetovnega nazora, dasi bi bilo prav ono poklicano, da skuša v. svojem pravcu voditi javno mnenje; saj si more biti v svesti. da so njegovi ideali p. avl in da ti ideali nikdar ne morejo ogoljufati ne posameznika ne celote. Ob redkih prilikah, ko je ženstvo odločno javno nastopilo, se je pokazalo, kolika je uravna sila takih nastopov. Zakaj ženstvo lega nc dela redoma, zakaj ne zavzame svojega stališča, ne izrazi svoje volje vselej tedaj, kadarkoli so na kocki njena čast. blagobit družine, nravne dobrine celote? Prav gotovo glas žena ne bi ottal glas vpijočega v puščavi; če ne bi dosegle neposrednega uspeha, bi pa nedvomno vplivale n« javno mnenje, na mišljenje posameznikov in množic in utrle pot poznejšemu uspehu. Res je mogoče dobremu služiti z lastnim zgledom. 9 tiho volje in molitvijo, a v Času, ko vsak mešetar javno vsiljuje in hvali svojo dvomljivo robo. je potrebna tudi jasna in odločila beseda na javnem trgu Deska za likanre posodo polno vode. Potem narežimo iz kakršnekoli bombaževine 3 cm široke trakove, položimo en konec na dno čebra z vodo, drugi konec pa na-peljimo v cvetlični lonček. Tako bo voda po traku trajno počasi mezela iz više stoječega ČPbra in cvntlice ostanejo sveže. Kdor ima slab vid in s težavo vdevlie šivanko, naj zahode šivanko do ušesa v bel papir, nakar bo z lahkoto vdel. MODNE NOVOSTI Praktična deska za likanje nam zelo Olajša delo. Na enem koncu naj bo de&ka ošiljena, kar je važno posebno za likanje oblek, ki imajo za vratom ozetk izrez. Na zgornjo stran deske napnemo dvoj-nokrat debel, kosmat barhent in ga pribijemo ob straneh s kratikimi cveki, ki imajo široke glave. Potem sešijemo belo prevleko iz koprivnega plat-(tnušlina) točno [K) meri in jo pritrdimo s trakovi, Najbolje je, da napravimo takoj vsaj dve prevleki, ker barvaste stvari, ki jih likamo vlažne, rade puščajo barvo in potem ne smemo na taiki prevleki likati belih stvari, predno je nismo oprali. — Na širokem koncu deske pribijemo kos pločevine ali raženj za likalnik. Naša slika kaže tudi, kako treba napraviti 6tojalo, da se ga poslužimo ali pa ne (kakor zahteva prostor ali stikalo). Negujte lepoto s sadjem Sadje pospešuje presnovo in ugodno vpliva tudi »na kožo. Kdor hoče odpraviti pege, mora uživati veliko sadja. Razen lega moremo uporabiti sadje tudi kot neposredno sredstvo za negovanje kože. Če zrelo rdečo jagodo ali breskev zmečkamo in si z njo oribljemo kožo, postane ta čista in mehka Enak učinek dosežemo, če skuhamo kosec jabolka na mleku napol mehko in si z njim olremo kožo. Kaho si pomagam MuHe preženeš iz kuhinje ali poljubnega drugega prostora, ako gojiš na oknu v cvetličnem loncu paradižnike. Ni treba in ne pričakujmo, dn bi obrodili sad, a muhe bodo prav gotovo pre gnali. Ce so se na sobnih rastlinah zaredili bolliaSi, potaknimo v lončke (v zemljo) nekaj vžigalic z glavico navzdol in bolhači bodo brez sledi izginili. Kaj bo s cvetlicami v lončkih, ko odidemo na počitnice? Izročati jih komu v oskrbo, ne kaže. pustiti jih poginiti pa hidi nočemo. Pomagajmo si takole: Zložimo cvetlice v lončkih v prazno Kanjo. Na stolček jiostavinio čeber ali kako drugo veliko Poletna obleka za potovanje in obalo iz koral-no-rdečega voile-a. Bluza ima širok naramni ovratnik in tričetrtinske, spodaj široke rokave. Mladostna poletna obleka iz gladkega, rdeče pikastega steklenega batista. Vsa obleka je v okras prešita s strojem: volantsi na krilu, bluzi in ovratniku (cape) ki se da odpeti in ni prišit na bluzo. Brdkost še poveča rdeč svilen pas s pentljo. CITATELJEM ZA NEDELJO Dragotin Cvetko: V Korotan • •. Zanimanja za Koroško in Karavanke, ki jo ločijo od Jugoslavije, je pri nas v primeri z zanimanjem za triglavsko pogorje, Savinjske Alpe in Pohorje, razmeroma majhno. Naši turisti dobro poznajo Stol, Golico, Begunjščico, Peco in Kepo. To so navadno vrhovi, kamor se vzpenjajo. Ali po-vzpnej ose le do vrha, čez gredo malokdaj, kakor da bi bil za njih onkraj Karavank neznan svet. — Baš to pogorje nam nudi krasne razglede na našo in avstrijsko stran. Zanimivo je po svoji geološki sestavini in flori; kakor v filmu se vrsti prizor za prizorom: svetle, solnčne planine, zamolkli gozdovi, drveči potoki, ki mestoma izginjajo in se spet prikazujejo, ogromne razrito pečine, krasne doline, pastirske koče, razmetani kinetski domovi, črede ovac in goveda: vse to v čudovito lepi, pestri harmoniji. Vlak je drvel mUno Ljubljane, Kranja, Jesenic. »Martuljek K zakliče z visokim glasom sprevodnik, Veselo skočiva z znancem v krasno jutro in jo mahava skozi vas. Nekam začudeno naju gledajo vaščani, saj turistov tu niso navajjeni. Hitro se vzpenjava, večinoma po solncu, ki neusmiljeno udarja v hrbet. Dvigava se proti pastirski koči na Srednjem vrhu, kjer nama je prijazni pastir postregel s svežim planinskim mlekom, ki mi pa — namreč mojemu občutlivemu želodcu, ni nič kaj dobro delo. Čez dve uri sva bila že pod vrboni in sva se ustavila pri studencu, kjer ti narava nudi avoj nektar, ledenomrzlo vodo, ki človeka poživi, da čisto pozabiš težko pot od spodaj ležeče koče preko travnika strmo navzgor do studenca, še uekaj minut, in že sva na vrhu, na B1 e k o v i (1746 m), kjer naju pozdravi najprej graničar — Ličan, nato pa pastirja Janez Brane m Kari Li-pavec. Janez jo stara grča ter se veseli najinega obiska: >Tako malokdaj pride kdo naših semkaj, pa je vendar tako lepo tukaj! Kar povejte jim, ko se vrnete, naj nas pogosteje obiskujejo bratje Slovenci. Tudi kres smo kurili na predvečer sv. Cirila in Metoda, lep in velik, da so ga videli do Beljaka in Osojskega jezera. Pa v -.cajtenge- naj dajo gospod, da so z mano govorili iu kaj sem jim povedal!« Soseda Blckove sta Vošca (1677m) in Trupe j e v poldne (1932m), v nekem Planinskem Vostniku razlaga odvetnik dr. Turna imena gora v Karavankah in trdi, da ime Vožica (pravilno: Vošca =; Voščica —■ Loščica) prihaja od vozla. To je pa napačno, ker ime Vošca pribaja od koroške vasi Loče (sedaj št. Job) pri Beljaku. Nekdaj je bila ta planina lastnina imenovane vasi kakor: Grpišcu (Grpiče), Radoušca (Radna vas), Bašca (Bače), Svečca (Sveče), Bevšca (Bela) itd. Za vas Ločilo, ki leži tam, kjer neha Zvfhnji T?oS In se prično Žila, velja ljudska izgovarjava »Vo-čiv«. To vso dokazuje, da Tumova razlaga ni pravilna. — Z Blekove je krasen razgled na koroško stran. Pod sabo vidim Bekštanj, Brnco, Rekarjo ves, Malošče, Bače z Baškim jezerom, Šteben, Beljak, Podvetrovom, Marijo na Žili, bivšo rezidenco našega župnika Meška, Osojsko jezero, v ozadju Karnske in Ziljske Alpe in Visoke Ture. Diven pogled! Ves začuden stojim na vrhu in gledam to lepoto z žalostnimi mislimi, da ni naše to, kar bi moralo biti in da smo sami krivi, da smo Koroško izgubili. Težak greh leži na nas! Z znancem se poslavljava od Blekove ter se spuščava po gozdovih v dolino. Ustavila sva se precej nizko pri Arnejki, ki vzorno urejuje svoje gospodarstvo. Mati Arnejka naju je pogostila, kolikor je mogla. Dobro uro sva sedela pri njej, ona pa nama je razkladala o svojih križih in težavah, ki jim baje nikoli ne bo konca. — Še niže sva se •pustila in sla prišla v Zuželčc (žužalče, 2u-žaliče, Susalitsch), kjer sva se ustavila za nekaj dni v gostoljubni Mušelovi hiši. žuželče so prijazna vasica, ležeča na hribčku. Zdijo se mi kot eden izmed centrov koroških Slovencev. Tu se večkrat shajajo koroški pevci, ker imajo dobro voditeljico in svetovalko baš tu. Večkrat v Mu- šetovi hiši zapojejo svojo himno »Nina v čez iraroc, tu sem pride slaboumni Joža, žrtev svetovne vojne, in govori o strašni bitki pri Št. Johu, kjer se »pravkar-, vojskujejo Francozi in Nemci in Turki in ne vem, kdo še! Tu sem prihaja Napokoj, ki nosi na svojih raniah že sedem križev in čez in ki mu radi belih brk iu ozkega, zagorelega obraza pripisujejo »ličnost kralju Petru ln su ga je radi tega prijelo ime čiča Pera :. Pripoveduje mi o svojih spominih na Ljubljano, kjer najbolj pozna FigoVca, modruje o Hitlerju in Dolfusu, ki je »naš čvouk«, saj je t>aje sin hribovskega kmeta. — Da, v žuželčah je življenje doma! Od Štirih zjutraj do desetih zvečer! Žanjejo, orjejo, garajo kot živina, da iztisnejo iz zemlje vsakdanji kruli, zvečer pa zapojo. Korošci ao veseli, mehki, pa tudi trdi in grčasti znajo biti. Tujca prijazno sprejmejo in mu radi ugodijo, če morejo. Male pol ure od žuželč leži vas Zmotiče, kjor v Mertlovi gostilni vadi Janez Koprivnik svoje pevce in kjer sem se sestal s tovariši Triglovani, ki s svojo pesmijo potujejo po Koroški, Ko sem bil v Zmo-tičah, je baš Koprivnik vadil svoj zbor za Jegli-čevo proslavo v Ljubljani. Prisrčno so nie sprejeli ti pevci, že znanci od njihovega ljubljanskega koncerta in marsikaj so mi povedali. Od njihove turneje po Sloveniji je narasel zbor za približno 30 mladih, navdušenih pevcev. Nemci so seveda malo hudi, a vendar zelo strpljivil Pa tudi, kaj morejo! »Slovenec sem, Slovenec bom ostal!? jim v odgovor zapojejo koroški fantje. Tudi prihodnje leto pridejo k nam v posete, če bo mogoče, so dejali. Poleg Zmotič leži Brnca (Brnica, Fiirnitz) in ne daleč od tam Bekštanj (Finkenstein). v bližini pa Stari grad Bekštanj (841 m. Alt-finkenstein) s slikovitimi razvalinami gradu, ki se omenja že 1. 1142 in ima kraesn razgled na Ziljsko dolino, Visoke Turo in Zgornji Rož. Odtod ima izletnik dva lepa izleta: na Škocjan z dično gotsko cerkvico, znamenito po freskah iz XVI. stoletja in krasno renesančno prižnico. Na drugi strani pa skozi R a t e n S e in Loče na D o b J e in idilično D o b i š k o jezero. Ali pa sedi na vlak v Finkensteinu in se odpelji v Bače, odkoder imaš le nekaj minut do krasnega zelenomodrega B n š k e g a jezera, ki ima mnogo obiskovalcev, zlasti Dunajčanov. Tu ni drago in je mirno, da si človek spočije živce. Jezero je malo večje od Blejskega in ima tudi otok, kjer je moderno urejeno kopališče, do katerega vozi motorni čoln. Pa tudi na obrežju jezera je urejeno kopališče. Ce prideš v Zgornji Rož. nikar ne pozabi obiskati tega bisera Rožne doline! Kakšni dve uri pešhoje od Baškega jezera (Faaker See) prideš v Beljak. Pot ni težka, saj so ^esle lepo ffi-ojene. Jaz sem šel iz Finkensleina preko lepo regulirano Žile, ki, kadar je čista, spominja po svoji barvi na Savo. Pred Beljakom ležijo Toplice, moderno urejeno zdravilišče z vsemi udobnostmi, ki jih poželi tujec, lil dvema velikima bazenoma. Pol ure od Toplic pa ie Beljak, idilično mesto, majhno, a polno življenja in zelo moderno urejeno. Skoraj vse ulice so asfaltirane. — Beljak ima dva kolodvora: zvezni in glavni ter postajo za avtobuse, Župna cerkev jc bogata gotska dvoranska stavba z velikimi slikanimi okni iz XV. stoletja in lepimi freskami. Ima moderno veliko kavarno (Park-Kafeehaus). kakršne nimamo niti v Ljubljani, niti v Mariboru. To je le del naše lepe Koroške, a vsa Koroška je enako lepa, pa prideš v Rož ali Podjuno ali Žilo: slikovita, z zelenimi travniki in rumenimi polji, ljubkimi vasicami in belimi cerkvami, krasnimi planinami, ki jo obkrožajo od vseh strani, jezeri starodavne prošlosti in temne romantike osojskega mutca in Velike soboto. Vojvode sanjajo pri Gospe Sveti in njihov san teži naš večni okto-berski greh, da njih duše nemirno stokajo na ka-menitem prestolu. Vlak drvi proti predoru! Pozdravljena Koroška, Rog s teboj! Kjer so me zibali, mamica moja...!« Rulh Schaumaun: Ptička Brezperesna Eden mnogih stricev, ki jih Mojca nikoli no prepozna, je na obisku, in 'ko vsi z njim sede, vzame tudi Mojco k sebi, je čvrsto dvigne na okrogli vrh kolen in vpraša: >Si velika, Mojca?« Mojca prikima. Od včeraj nosi enega Rafa-elinih lanskih predpasnikov, je torej velika, prav velika. •>Si tudi modra?« Mojca prikima, ne tako prav gotovo, vendar polna upanja in zaupanja. »Torej ugiblji.« In stric Hijeronim privleče iz telovnikovega žepa čudovit srobrnjak, velik svetal srebrnjak z obrazom na eni strani, drži ga ined palcem in kazalcem in dela, da se v njem pobliskujc sonce, ki sije skozi po-škrobljene zastore slare matere, veliko zlato sonce v malem srebrnem in pri tem poje s prijetnim glasom: »Lcstel je ptiček Brezperes, Brezperes, Sedel na vejo brez peres. Brez peres. Prišla brez ust gospa zares, Požrla ptioka brez peres, Brez peres.« Začudena strmi Mojca v pojočega strica, sedi kakor pribita na njegovem kolenu. In dasi se ji ptiček Brezperes hudo smili, ji brezusta gospa ni kar nič všeč in končno vpraša, zaskrbljeno na staro mater gledaje: iSmejo li gospe ž roti? Vsi v smeh in stare matere jc sani očitek: »No. Hijeronim! Pa Hijeronim se nc zmerni za Io in izprašuje dalje: Torej, Mojca? Toda Mojca ne spravi ničesar več iz sebe. Vendar ni šc modra. Hijeronim postavi malo deklico z grmade svojih kolen zopel na Ha. Pošteno dolgo traja, da je preproga spet pod Mojcinimi čevlji. Žalostno odcaplja mimo Rafaele, ki s popacamim šolarskim prstom nenadno sune v zrak in zavpije: »Sončna toplota in sneg, sončna toplota in sneg!« Mojca se ozre skozi hišna vrata na ulico, kjer ropočejo mlinski vozovi. Tu je pač sonce, a nikjer ni snega, saj j© poletje. Rafaela pride za Mojco, na dlan i nosi stričev srebrnjak za uganko in šine z njim olyog ogla k peku, ki prodaja kolačke e smetano. Kila leti za njo kakor zmajev rep. »Sončna toplota in sneg, vpije nazaj ter izgine. In Mojc-a ostane na razbeljenem stopnjišču sania, majhna in neumna na tom čudnem svetu, kljub sestrinemu predpasniku od lanskega leta. Majhna in neumna, misli tudi stara mali, ko vidi naslednjega dne Mojco na dvorišču plesati. Mojca ne ve," da jo tami od kurnika opazuje stara mati, ko pleše, kakor jo učo trtnili lislov sence na sivih skrleh. in lasje ji silijo v razgret rado-znail I obrazek, ker sence, trtnih listov niso potrpežljive učiteljice. »Mojca!'' Mojca se prestraši. »Nimaš prav nikakega dela?* Mojca misli na svojo sobico za polžkc lam na muzi pod divjo rabarbaro, misli na bolno gosenico, ki .jo mora obiskati na gredici, kjer raslo zajčki: Gosenica, si ozdravela? Toliko bi imela dela, rada bi prav vnelo prikimala, loda pod strogim pogledom stare matere strese /, glavo: >Ne, ne.« Torej lahko vališ, Mojca.,- Mojca zbegana pogladi lase za ušesa in stara mati vzanto iz žepa saežnobclo jajce in ga zamota v svoj še bulejši robec. ?Stopi bliže, Mojca. Prav ko stara mati misli: o!rok ima toplejše srce od mene, starke, oni rane Mojciuo srce od groze — je mari kokoška, da bi sedaj valila? Stričeva piska Brezperesna? Že ji visi robec stara matere krog vratu in Irdiua jajca se teako ]>o-grezne med oblekco in prsi; tam obvisi. In Mojcin tresoči se glas, že zasolzen: ^Razbilo se bo, si ara mali,« v No bo so razbilo. Trinajst jajc pod kokljo Filino in samo dvanajst pišk izleženih, človeška potrpežljivost ozdravi živalsko nepotrpežljivost, sedi semkaj na sonce. Mojca sedi na kamenih klančiue in trepeče kot listič. »In če bo kljuvalo, prideš k meni.« Iz pralnice doni petje poljskih dekel, ki danes perejo na pristavi. Preveč petja splavi dobro milo v lijak. Stara mati odhiti, da to prepreči. Sonce sije na Mojco iu jajce se tiho ogreje na njenem srcu, ki se jo pomirilo od strahu in samo še vprašuje: kaj se bo zgodilo? Ničeaar se ne bo zgodilo, ko pride poldne, ko otroci nadmlinarja iz šole tekoč preleto dvorišče. Že so tu in vprašujejo: »Si bolna, Mojca? Mojca čuti jajce, ne upa si niti glave premakniti lahko bi se razbilo. Zato reče vljudno kot nikoli: "/Nisem bolna, Metka...« »Torej pojdi se igrat.t Stara mati ni ničesar prepovedala, loda jajce trdo prepoveduje. »Sami so igrajte!. Otroci se smejijo: »Kozel Irka Mojco, mi bomo njega trkali.« Primejo se za roke, narede kolo in pri tem pojo. Mojciua najljubša igra — in ona sedi in strmi na tlak. Samo če se ji otroci približajo, jih pogleda z očmi, kakor bi metala kamenje: ne pridite mi preblizu. »Hu, Mojca, hulc vsi se gnetejo okrog piSke Brezperesrc in jo vlečejo za lase in obleko. Tedaj se izvije Mojci strašen glas, prav kakor mafki, ki lezi na mačicah, prav kakor divjemu labodu v gnezdu. Mojca piha, Mojca puha, obraz ji je spačen in spremenjen in grozflč kot uikoli, gotovo ji jo sonce ožgalo glava Prestrašeni odbožo tovariši. Sence letnih listov ne plešejo več, zlezle so v trto, tudi senca golobice, ki zoblje pred Mojcinimi nogaroi, jo zlezla, kolikor jc mogla globoko modrosivi ptici pod prsi. Od stolpa udari, udari še enkrat in k lenui še devet udarcev, kmalu bo poldne, ko najmanjše sence' izginejo in sonce sflmo vlada. Mojca sedi, najprej vleče nitko iz predpasnika, ko pa to ne gre več, no da bi prišla robcu stare matere preblizu, sedi s sklenjenima rokama, zadnja drobcena senca velikega poldneva, ki na-polnujuje dvorišče. >Mojca?<- To Jo glas Viktorije in njenega konja Absa-loma... In že gre Absalomov dobri in topli gobec z mehkim jezikom mimo Mojcinega desnega ramena. »O nc, o ne, vzemi ga proč, leta Viktorija I« Viktorija s svojim kan jem si na povratku rada okrajša pot domov čez leseni most starega očeta. Njen mož bo žo sedel v jedilnici in dejal: »O moja Viktorija, ne misliš nikoli n« te meni na ljubo?.: Razgrerta je od divje je««, biti mora umerje nejša, preden pride domov. Oprezno drži Absaloma od Mojce iu vpraša h sončne višine: »Kaj delaš, Mojca?« Mojca no mara ničesar reči, sramuje se tak« zelo iu ne ve, zakaj; napol dvigne roke pred prša, ko da bi to vse razjasnilo, u lepa Viktorija ne razume, kaj naj bi to. »Kaj delaš Iu na soncu, Mojca?« In mala iz globine: »Valim, teta Viktorija.« Viktorija se nagne s konja. Vidi malo vjbok-lino pod pikastim predpasničkom in tkanina*i vozel na Mojcinem tilniku, štrleč, kakor uhlji divjega zajca. Pozna svojo telo, nasmehne se i« raz igrano vpraša malo: »Ali zelo boli, Mojea?« Ne zelo, ali smejejo se in igrajo se sami m delajo tako... Mojca dvigne okrogli prstek žakelno k čelu, na katerem sloje znojne kaplje kakor nešteti polovični biseri. Misliš, da bo kljuvalo, tata Viktorija?« Mali obrazek ob nagnjeni konjavi glavi gleda ve9 zaskrbljen. »Gotovo bo kljuvalo. Mojca!< »In potem ^ »Je pišče tu.« »Rumeno ali črno?« >Kakor Bog hoče!. Viktorija, ua svojem konju jezdeč, se ustraši. Kako so ji prišle fe besede, ki se jim sama izmika, zakaj jih govori tej zelo majhni deklici, ki sedi na kamenih klančine? »Živo plšče?« >Ž!vo.< »Potom je dobro Mojca vzdihne in se previdno zopet naravna in Viktorija počasi odjesgdi Ko dospe do velikega grma repinea ob ogradi, nad katero stoji njena laatna hiša, hladna kakor snežena kocka z okni iz lepo rezanega ledu, utrga s konja najvišjega velikih li*tov in ga nese nanaj k Mojci. Ta si ga previdno položi na čelo in Viktorija odjezdi počasi, pofasl svojo pot, počui stopi v jedilnico, še v rdeči jezdni jopici in s trdim črnini klobukom v roki. Ne bom ver j cedila, Peiter. dokler...« In prav tiho: Oprosti mi.« In položi bič poleg klobuka na mizo. Mojca pa, z repinčevo čelado Se na laseh, stoji naslonjena ob kolena stare matere, gori v resno-hladni dvorani, in se smeje in joka, ker malo bitje na dlani stare matere, rumeno in črno pisano, se je pravkar vzravnalo na drobnih nožicali med prastarimi prsti. Odpira drobni kljunček, vrti bliskajoči se očesci, zažene droben, nežen krik. »Moje pišče! govori mala Mojca. Na tleh leži ruta x razbito lupino. »MoJe pišče.r govori mala Mojca nenehoms In na Io stara ženn strogo milostno: »Tvoja piška. Mojca, a sedaj jo nesi doli k Filini — trinajst jajc in vsa Izležena.. Ko je repinec žo davno oveuel. Irtno listje odpadlo, sonce prav nizko stoji iu \se sence ir. stvari neovirano lezejo, dobi Mojca pismo, prvo v svojem življenju. I.udolf, mizar na pristavi, ga preko svojih velikih roženih očal črkari Mojci, ki na skobelniku od samega začudenja zvoni oslom k pogrebu: »Boterca postaneš, Mojca, krstna boterca Vikto-rijinemu sinčku. Kaj takega, ne. kaj takega, Mojca!« In navzlic vsem svarilom in pregovarjanju drž' Mojca Viktorijinega fantiča v veliki blazini ped vodo milosti. Oči strica Petra počivajo ljubeče n« njej in na živem otročičku. sicer nihče ne ve, fudi ona "ama ne, kako ji je. Joža Herfort: Metodov kres Vel list me je zmotil, da sem se ozrl. Na njem je sedel lep, pisan metulj. Krila je imel povešena. tipalnici položeni ob telesu, za širokim oprsjem mu je visel debel trebuh, pobi jajčec, samica je bila. Zgornja krila so bila rožnato siva - sivozelenimi lisami. Ko sem prijel list v roko, je vztrepetal z lepimi, lokasto izpodrezanšmi krili in zasvetila so se spodnja krila v krasni rožnati barvi, sredi njih pa je blestelo bajno lepo, vijolčno obrobljeno oko večernega pavlinčka. Drobno knjižico sem imel s seboj, v čudo nastajanja in umiranja je uvajala onega, komur je ta nauk življenjska pot. Zaprl sem knjigo, misli so mi obstale sredi ustvarjanja. Pisan metu}j mi je zletel na rumenkaste platnice, proti domu sem šel. Na poli me je srečala kričava družina otrok. Po vasi so se podili, ličen voz so imeli na štirih visokih kolesih. Od hišo do hiše so šli, od gospodarja do gospodarja. Mali Metod so je žabasto razkoračil, oblastno nagovarjal gospodarje, proseč jih za butare, ki so mu jih obljubili. ■ Metod, zakaj pa nabiraš butare? Fiokci je zatlačil v žepe, se razkoračil š" širje, pa mi je dejal: Kaj no veste, da kurim danes svoj kres? Ju-Irl je sv. Ciril in Metod. Jaz sem Metod, moj bral pa Ciril. Danes je nafto kres. Glejte, dn bo^tc prišli krešovat.- •jSaj veš. da takemu fantu, kol si I i ja ne bom odrekel. Kaj imale pa na knjigi.'.: nie je živo vprašal. Metulja. Podražil sem ga. da je pokazal pisane spodnje peruti. Allament je lep. Ga boste umorili?' Morda Melod. ne vem. sem dejal pa šel svojo pot,. * Metulja sem hotel, dati, ker je bila samica, pori mrežast zvon, vendar sem se moral zadovoljiti z redko Ikanino in skalijo, ker zvona nisem našel. Pripravil sem metuljnico, listo mrežo iz predrobne. svilene, zelene tkanine, v katere nili se je zapletlo metuljnica, kot da bi bila v njej vsa trpkost tistih že toliko pisanih metuljev. Nekam trpek duh ima t« drobnih strtih telesc. Metulja senn nesel na teraso, se zleknil udobno v stol in potoval z zlato oiarje-nimi oblaki od juga na vzhod. Morda so romale moje misli z oblaki od juga na vzhod. Morda, morda sem bil čisto brez misli, kot je bila čista nebesna modrina mesloma brez oblakov. Metuljeva krila so pričela nemirno Irepelati. Oblaki so poslali golobje sivi. morda še prav rahlo vijolčni, od vzhoda ua jug so plavali, kol bi mi vračali pozdrave. Tedaj so zatrepetala v zraku krila drugega metulja, k samici je prišel. Dvakrat, trikral je poletel okoli zamrežene samice, pa že Je bil zapleten v svileno metuljnico. Zapletel ga j« vanjo urni zamah roke. Potem sem šel z mamilni-kom v meluljnico in ujel živejc pisanega samčka vanj. Umiril se je. Io nemirno je tipal po steklu, kot bi se hotel seznaniti z ri7.ko ječo. S preračunje-no mirnostjo sem kapljal mamilo na vato. Štel sem kaplje kot šteje rabelj minute, ki jih ima šc živeti obsojenec. Oster, osladen vonj mamila mi je udaril v rios. Zaprl sem poklopec mamilniku. Metulj je parkrat zalre\>etal pa se umiril wi vodno. Točno, geometorsiko proračunjeno sem mu zasadil ozko bleščečo iglo v sredino života. Tako Jc čakal jutra. Temno je že postalo, drugega in tretjega je že /.mamila samica v svojo smrtonosno bližino. Tisti vonj, ki ga razširja samica metulja ponočnjalka, jc z ne-odoljivo silo vlekel samce v njouo bližino. Tudi ostala dva sla šla po prednikovi poti. Vse mi je postalo trpko. Obraz se mi je že bolestno zlobno pačil. ko sem zasadil iglo tretjemu v umorjeno telo. Polegnil sem prosojno Ikanino ra*/, samičine ječe pa sel v mlado noč. Preden sem 5e zaprl vrata, sem pogledal proti vzhodu. Metodov kres je že gorel. Morda me mali Melod žc čaka, morda je pozabi! name. Sah V So in boru se je pričel 2. avgusta amaterski šahovski turnir za naslov jugoslovanskega šahovskega mojstra. Turnir je kvantitativno in kvalitativno dobro zaseden. Osemnajst močnih jugoslovanskih amaterjev, med njimi tudi dva Slovenca, se bori za mojsterski naslov. Borba bo zelo napeta in zanimiva in slovenski šahisti z zanimanjem pričakujejo, kakšen uspeh bosta dosegla slovenska udeleženca: Ludovik Uabrovšek in Milan Vidmar ml. Konkurenca je precej huda, posebno nevarni so mladi in zelo nadarjeni Schreiber iz Subotice, Tot iz Belgrada, ki je zmagal na letošnjem Levi-novem spominskem turnirju v Zemunu, Avirovič, ki je eden najmočnejših igralcev Zagreba in Kul-žinski, prvak Novega Sada. Je pa še več drugih in nadarjenih udeležencev, ki so zmožni povzročiti presenečenje. Upamo pa, da slovenska udeleženca, oba člana Ljubljanskega šahovskega kluba, na tem turnirju ne bosta zatajila svojih sposobnosti in da se bo eden ali drugi vrnil v Ljubljano z mojsterskim naslovom. ' Na turnirju v Moravski Ostravi je dobil nagrado za najlepšo partijo Peruanec Canal, ki je dosegel na res originalen in lep način boljšo pozicijo proti madžarskemu mojstru Stgiuerju in zmagal. Canal je zelo fin poznavalec otvoritev in je svojega nasprotnika že v otvoritvi z novimi potezami zmešal. Partija je za teorijo otvoritev pomembna in jo danes prinašmo. Damski gambit, L. Steiner:E. Canal. 1. d2—d4, (17—d5; 2. c2—c4, c7—c6 (Canal si je izbral slovansko obrambo dnmskega gambita.); 3. Sgl—f3. Sg8—f6; 4. Sbl—c3, d5Xcl (Ta vari-janta je prišla na slab glas, Canal pa jo igra vseeno, ker je ravno v takih varijantah najlažje nasprotnika presenetiti.); 5. a2—a4, LcH—15; ti. Sf3 —e5! (To je na tem mestu najostrejše nadaljevanje.), Sb8—a6 (Tukaj je običajno Sb8 d7. Cana-lova poteza je nova in spravi nasprotnika iz koncepta.) ; 7. f2—f3 (To je bila ideja poteze 6. Sf8— e5!) 7. ..., Sf6—d"; 8. Se5Xc4 (Ce bi vedel Stei-ner za Canalov odgovor na to potezo, bi menjal na d7.) 8...., e7—eo! (Zelo fina poteza, s katero Canal izkorišča oslabitev bele pozicije s 12—f3. Na dXe5 bi sledilo Dh4+ z, močnim uspehom in ravnotako tudi nn SXe5, SXe5, dXeo, DXdl4-dcbi črni napad.); 8. e2—e4, e5Xd41; 10. .-4X15 (Na DXd4 bi bilo Sb4 zelo neprijetno.) 10...., d4Xc3; 11 bXc3. Dd8-I6; 12. Ddl — c2, Sa0-b4! 13. Dc2—e4+, Lf8—e7; 14. Lcl—d2, 0—0-0 (Črni ima krasno igro.); 15. I)e4—bi. Sd7—e5! (Na SX e5 »ledi I>Xe5+, l,e2. I.h4 + . g3, The«.); 1«. c3X b4. Se5Xc4; 17. LflXc4. I)ft»-h4 + ; 18. g2—g3, Dh4Xc4; 1«. Dbl—e4 (Pretila je žrtev kvalitete na d2. Končnica je za belega izgubljena.); 19..... Bc4Xe4+; 20. I3Xe4; Td8—d4; 21. 64-b5; Td4 X<'4 +; 22. Kel—f2, Te4—eB; 23. g» g). Th8-«18; 24. 1/12—f4. Le7—c5+; 25. Kf2-g2. Te5— e2+; 26. Kg2—Ii3. Lc 5—d6; 27. Lf4—g3 (Boljše bi bilo vzeli na dR); 27..... L«I6Xg3: 28. h2Xg3 (Beli si je izbral hitro smrt.) 28..... g7—go!; 29. b5Xc6, Td8—d6; 30. c6Xb7+. Kc8—bx in beli se ie vdal ,ker je v naslednji potezi mat. Problem šlev. 28 . Theodor Nis>l (Miinchen). Črni; Kc8. 1H6, Le5, Sh2, P;c7 (5 lig.) Kurenchuva Neška ma tud beseda lil i,.. ■ / n ž i m & jjg t ' H mm Beli; Ka8. Td", Lf5. P:c6, e6 (5 fig.) Mat v treh pote/; Rešitev problema št. 27. (Mat je možen v treh potezah in nc v dveh. kar je napaka.) 1. Kfo—f4, DalXd4+, 2. Kf4-f3, Dd4Xh4, 3. d2—<13 mat. Izvedba izključitve dame od obrambe je zelo fino podana v tem problemu. Po poljski poti sem šel proti plamenečim zubljem, ki so lizali suh les. Metod mi je pritekel nasproti. Njegove sive oči so žarele. Skozi kratke, pristrižene lase se mu je svetila glava. >Pa ste le prišli. Mož-beseda ste,« mi je dejal pa mi segel v roko. Napravil sem svečan obraz, pa mu dejal: »Na Metodov kres moram priti.« »Seveda, ne samo radi lega, ker je najin kres, moj in bratov, pač pa zato. ker sta bila sv. Ciril in Metod slovanska blagovestnika.« Pcsmejal sem se. Ne morda radi lega, ker je Metodov kres res nekaj tako našega, nekaj slovanskega, ani|)ak radi lega, ker je la visoki stavek zvenel iz otročjih ust tako prisrčno naivno. Bo kresa sva prišla. Pozdravili so me očanci, pozdravili so me možje, pozdravila so me dekleta. Ob ognju je sedel in zamišljeno zrl v svetle plamene Ciril, brezskrbno je skakal krog njega Metod. Kako dva nasprotna značaja sta bila ta dva brata. Živ in vesel v brezskrbnih otročjih letih eden, miflto resen, doraščajoč drugi. Kot poslednji me je pozdravil Ciril: »Si vendarle prišel?« »Sem, za hipec, da ti ob tvojem kresu voščim veselo godovanje.« Kres je že hotel dogoreli, ko je izzvenela poslednja dekliška pesem in ko sem se poslovil. Metod se mi je Se priporočil za lepega metulja z moško besedo: »Vi mi boste pa dali mesto butare melulja.« »Bom, Metod, pa dobro godujl« Ves čas na poti domov sem gledal samo eno podobo, kako prebadam lepega metulja z ostro iglo. Ves čas sem videl njegova polrepetavajoca krila in vso pol so me gledale sive Metodove oči, proseč me za lepega metulja. ★ Metod, Metod, če bi ti vedel, kako grenko se mi z/1 i darilo, katero sem ti obljubil za god, lako mlademu fantu, ko ti naj dani mrtvo darilo, ki ga je milila v smilili poljub ljubezen.. .< »Oh, gespa, kuku je dons uroče. Tri perc-jone gefrorneaa sm že pujedla, pa se še na inorm uhladit,« je ja-mrala gespa Mara, ke je pršla spet h men. »Jesrt na vem, kam b se člouk djau, de b se mal uhladu. Tu je ja hujš, ket u Afrik.« >Gespa, kar tlela nej se usedeja, pa ku-mot nardeja. Vidja, jest sm tud kar u ušpetle.« »Jest na vem, kuku je tu. Pr vas je velik bi hladnu, kokr pr men. Jest sm duma kar u pižame, pa m je tku uroče, de učaseh kar zjam.« »Je holt križ na svet.« »Veste, pa uručina še ni ta nar hujš. To b že še prenašala, kokr ja morja druh. Ampak tam zraun nas je enniu u glava padi. da če napraut rekord na harmonika. Prau, de u tri mesce nuč in dan kar naprej špilu na harmouika. De ceu čas na u nč jedu in tud nč spau.< »Pa mislte, gespa, de u tu zdržu?« >On že murde, ampak mi ne, ke ga morma puslušat. Vite, jest sin s nabasala pouhne ušesa bate, pa m use glih kar brenči pu glau tista Mila, inila lunica, ki je moja ljubica«. To že zdej špila šternajst dni nuč in dan kar naprej in naprej. Verjamete, gespa, da sm žc usa kar naumna. Zatu pa tku rada puskočem k vam, de se m mal ušesa uhladeja.« >Eh, gespa, kar putrpite. Usak člouk ma soje križe in težave. Sej pr nas tudi ni use tku, kokr b mogl bt. Moj mož je zdej en čas tud tku uatakncn Prou za prou ud tistgn časa, kar sa razpusti list druStu bojeuniku. Tak je, de ga ni za prenašat. Ceu dan gudrna in nerga iu nubcnn reč mu ni prou. Je*t sm ga že večkal tolažila in preguvar-jala, de nej sc nkar na grima zavle tega. »Vas uja že spet ekp sklical, kedr vas uja nucal,« sin mu rekla. Pa nč na nuca.c »Kuku pa je tu, de s ta reč tku h src žene?« »Kaj s na bo? Sej je on pumagu ustanuvit ta društu in je biu ceu čas zraun. Jeet sm mu že tekat branila, nej se nkar u ta reč na meša, ke nč na nese. »Pameten Ide se sam ke umes prštulja, ker kej kaže, tle ute mel pa sam um-koštnge,« sm mu večkat rekla. Pa je blu use skp bob ub stena. Veste, moj mož je Dulejnc, Dulejnci sa pa usi trmast, kokr je že znan. »Kua se uš ti tle umes mešala,« me Je zafrlknu. »A s bla ti u vojsk? A s ti za dumuvina kri prelivala?« — »Jest sm pa za dumuvina stradala, pa lesene cokle nu-sila in s pupirja gvant. A tu ni nč?« — Vite, tkula sva se usak dan peglala. Zdej pa mende vid, de sm mela jest prou, satu ga pa zdej gifta. Tekat, ke je zvedu, da je nhn društvu razpušen, je pršou že tak dam, kokr de b ga ose upikale. Dondons je pa res povsod tku, de se še nubedn na u upu puvedat, če ga zob buli.«- — »Sej tud ni treba nubenmu tega praut,« sm mu jest udguvarila, »ke tu nč na nuca. Če kerga zob buli, nej s ga pesti zdret, pa mouči. Tu je bi pameten.« »Tu ste mu pa fajn puvedal, gespa.« »Kuku mu pa čin? Sej jo tud res tku. A ne?« »Seveda je res, ampak jest mislem, de ma usak člouk na svet le pravica saj mal zajanirat, če mu kdu zob dere, al pa če ga kej druzga buli. Sej še prešeč, keder ga koleja. cvil Glih člouk b mogli pa use putrpet. Tu tud ni prou, gespa. Če b vam edn tou ježek udrezat, h tud vi ua moučal, prou gvišn. de ne.< »Tisi pa ne. Veste, gespe, ježek je pa use neki druzgn, kokr zob. Ježek inania vnder zatu, de se kej zmenma med saba. Puglejte kuku je blu z Babilonskem turnam. Buh jm je jezike sani zmešu, de edn drozga nisa zastupil. pa je blu fertik. Kar jejnat sa mogl iz zidnjnam in pestil use skup u šli h.« »Tekat sa bli druh časi. Dondons je pa spet drgač. Puglejte, gespa. Dondons sa tak Ide na svet, de sa clu naudušen, če jm kdu jezike meša. Svet se holt vrli. Ni nč za pumagat.« K. N. France k s Prlekije ma guc Gvišno že kumaj čokate na gnešjega »Slovenca«, ker sen van zodjokrat na kunci obeča. ka bon van gnes dale prava od svoje vožje v London. Takak že ali vete, smo se zoiljič prpelali samo do Poljčan. Jas sen namreč že med vožjo na cugi s cajting zveda. ka so lisli dedi v londoni odišli donid. dere so na banketih fse do kraja pojeli. PQ-stili so gvišno ne nikših čunt. ka bi se meni spločalo iti na osl&jke. Sč pri takših prilikah navodno pridejo takše lakote vkilp, da fse vgriind doj jiojčjo. posebno, či že fsakši napre ve. «la je mi nede Ire-balo zato nič platiti. Zato sen si misla. ka je bojše tčasi na prven Stacjuni Reči jin, dere do donuS prišli, ka jih je neše iska. ki bi rad liste glibaje ktipa, ki so še jih ne najšli.« Tak man le ali že driigo smolo. Zdaj še sen | totega čelia ne duma najša. Zato sen se obrna pa Sa znavi v Poljčane na panhof Zaj mi je ne driiga prek ostalo, kak da se odpelan v Konjice. Korlo že itak mfln do Londona. Konjice pa so — lak se mi zdi — še pred l>ondonom. Kakšik ekstraminkošting te venda ne bon več ima do Konjic. Cugec jc žc sla habtaht prprčvleni na štreki in še je samo na me čaka. Stopa sen nenok gor. Kumaj sen si doj vseja. pa je cuger že od samega veselja. da se jaz žjin pelan, trikrat zakriča: >Ju-hu-hu-hu! Potli pa jc začeja pelali. Vožja je bila imenitna. Razgled na fse slrani nezgriintano lep. Ja, ka si čete še lepšega mislili! Čres on cajl pride kondukler kort preščipoval. »Kam se vi pelate? me pila, dere vidi mojo korto. »V London.« »To ste se pač zmešali s cugi. Naš cug vozi samo do Konjic pa do Zreč, me podviči kondukler. O se lo jas dobro ven. Pa vete, meni se zaj nič več ne midi v l.ondon. Gospodarsko kuferenco, na kero sen so namena pelati, so prč zaj preložili na jesen. Zato man prek zadosti cajta. Iz Konjic še tiidi lehko peš gren dale, pa šc bon najbrž prehitro trt priša. Zaj si namenim še pret Konjice malo ogledati.' Kondukler se je nasniejn pa ša dale po svojen posli. Jas pa sen gleda vfln skos okno. gč se vozimo. Cug je bija zlo ilobre vole in si je nie<1 vožjo še gda Me za t Očka. Jas sen si misla, ka de še z.no-biti zapeja tisto prleško: Dere sen jas mali bija... »Slovenske Konjice«, sc naednrtk zadere ma-Sinfirar Oho. zaj pa smo že tii! Cug Se malo zapiha, potli pa se je slava. Vzeja sen svoj kufer in stoj>a doj. Skos eno leso sen priša viin na cesto. Kumaj pa sen naprava por šritov, že začiijen, da me neše zovc. Ja, ki pa tebe nevola lii okoli nosi?, provi eden za inojin hrbtom. Hitro se obrnem pa vidin. da je margečki Južek, s kerin sva bla pred por le4i vkiip na Španskem pri bikoborbah. »Bog te živi, slora šalila! Ka si ti tiidi lii?« »Ja. gč pa mene fali. Kam pa nameniš ti iti, ka moš kufer soboj? Sč venda noš zaj ajnrilka? To bon ti potli poveda. Veš. jas sen priša to-tih Konjic gledal, kerih so fse cajtinge pune in od kerih sen že čiija teko praviti. ,Ti. či moš kaj cajta, hodi malo zmčnoj pa mi malo razloži lo'i kraj. Jas se tii nič viin ne spoznam, ker sen še gnes prvič lii. sen prosa Južek a. »Dosti caita glih nemam, ker moren za pol viire biti na gerihti. Malo pa lehko gren s tiiboj, či že glih češ.' Prišla sva na glovno cesto in potli čres most v glovno ga so. »Pa so tii boirati lidje. ka majo lak lepe kliče pa vile. pravili Južeki. S čin pa najbolje kšef-tajo?' »Tii okoli je najboljši prdPlek karuza. Tota lii imenitno rose. Fčosi ti zrose dvo Stoka visoko Či pa je dobra letina, pa še liidi više, kak pač šlo gnoji.« »S čfn pa ji gnojijo? To majo venda kakša umetna gnojila, kerih še mi Prleki najč ne p«> znamo.« OPOZORILO INDUSTRIJALCEM, IZVOZNIKOM IN TRGOVCEM ! Redka prilika za turiste I 6. — 21. septembra 1933 se bo vršil IV. vzhodni vzorčni velesejem »FIERA DEL LEVANTE« v BARI (ITALIJA) Razstava vseh vrst industrije Poljedelstvo / življenske potrebščine / mehanika / elektrotehniku / kemija / elektro-kemija / oprema / gradbena industrija / konfekcija / dekorativna industrija / prevozna industrija ' specijalnc razstave / trgovska razstava POPUST NA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNICAH 50% NA ITALIJANSKIH 70% PRI POVRATKU ZA OBISKOVALCE PROTI VELESEJMSKI LEGITIMACIJI - A 30% ZA BLAGO PRI DOHODU IN ODHODU Izvozniki, industrijalci in trgovci. V Vašem interesu je. da obiščete vzhodni 1 sejem, ker ta obisk velja toliko kot poslovno potovanje na vzhod ali zahod z velikim prihrankom na času in denarju. Od zaključenih kupčii dobite !% popusta kot povračilo potnih stroškov Turisti, izkoristite to edinstveno priliko, da vidite napredno mesto Bari, ki nudi s svojo lepoto zadovoljstvo ler privabi s svojim komfortom in morskim kopanjem ogromno število obiskovalce«. Ne pozabite, da je morsko kopališče v Bari še v septembru v polnem razmahu. Organizirala se bodo tudi družabna potovanja proti popustu za obisk drugih mest Italije. Rim — sveto leto Vse informacije dobite brezplačno pri : JUOOSLOVENSKO RUDOLF MOSSL a. d. Beograd, Prestolonaslednikov trg 21 in Zagreb, Jelačičev trg 5. ler PRI VSEH B1L.1ETARNAII DRUŠTVA PUTNIK a. d ter pri ČASTNEM DELEGATU GOSP LUJI J MOHKU. Beograd, poštni predal 23 - Telefon 25-447 ZA H TE V A / TE P ROS PEK TE / »Ja to pa bo resen. Paj, najbojše bo, da jih vzemeš nekaj soboj. Se jih dobiš na poskUšjo lehko zapstoj. Zodjokrat endok jih je lehko fsakši doba, keko je šteja. Še silili so žjtoii, tak da blo nekim najč po v 61 i ne, keri nemajo velkili grimtov. Štaci-nor pa ba še potli kaštigani zavolo vsiljivosti.« Med ten cajton sen se jas nčkam zagledna in malo je falilo, da sen ne v jorek padna. »Ti, zakoj pa je toti jorek tU po sredi ceste skopani? Pri nas v Prlekiji so grabe pa jorki na fsakši stroni ceste, ne pa po sredini.« »Ja, veš, to še je od štorih cajtov ostalo rti so bla negda vulkanska tla in jih je trebalo * vodoj hladiti, drgAči je sploh niše ne moga po cesti hodili, ker blo prevroče v podplate. Zaj je ne več lak nevarno. To hiišo je že minilo.« Šla sva napre pa gledala še eno no driigo. Vidla sva policaja, vegmohara in še fse puno drugih reči. Naednok pa jas zaglčdnem eno kučo, na keri ba žrebec gor namolani. »Ti, zakoj pa je toti žrebec tli gor? Ka je tU kakša ...« »Paj, to pa je ne gvišno, ali je to žrebec ali kuj,« mi je preseka Južek besedo. »Pa najbrže bo lo kuj. Veš, v storili knigali sen šteja, ka je tota hiša zlo slora in je tii najprle stola. Ker pa kuj gor namolani, pa so kraji začeli praviti Kujice.« »Paj, ti pa resen fse veš. Dobro, ka sva vkup prišla. Tč se prafzapraf totemi kraji po prleško reče Kuj-ice. ne pa Konj-ice, takak sen jas ddzdaj misla. To moren hitro v našen prlešken 6lovori popraviti.« Pa majo drgači tii okoli dosti kujov, da se kraji lak reče,« sen radovedno dale pozviddva. »No, bogve kak dosti jih rovno nemajo, takak tan privas v Lotmerkl.« Ka pa za dirko so dobri lakak lotmerški?« . »Či je glih sila, še že malo skočijo. Večinoma pa majo bole store krampe, kere so negda v stori Avstriji jungšici jahali, dere so hodili pred Viljema serwat,< mi je razloža margečki Južek, ki se spozna na kuje. Med totin gučon sva prišla pa do ene male kuče, kere sen še ni nigi nc vida. »Ka pa je IU notri?« sen znavi pita »TU notri pa vleli deš pa točo. vzimi pa sneg in blato delajo. To je veterhaus. Kak se temi prleško reče, pa ti neven povedati.« Ves zaČUden sen gleda tisto kučo, v ker! majo Kujičani cilo veter notri zaprt. Kaj takšega še sen v Lotmerkl najč ne vida. To že morem Ma-tjoši povedati, ka še so Lol meržanari daleč odzaja za Kujičani. « Ja. po čen pa se pozna, gda bo deš ali sneg?« mi je ne šlo v glavo. >To je fčista ajnfoh: či je na slrehi mokro ali ' pa belo, le je deš ali sneg. či pn jc stiho ali pa ; snega nega, te pa jo lepo vreme,« reče na krotko Južek. i Ampak veš, zaj jas uemnm več cajla. Moren iti na geriht. Či Češ. pridi potli kmeni, pa ti Se duma lehko več razločin.« Južek mi je segna v roko. mi reka -.srečno« in me pOsta samega na sre I i Kujic. Jas pa sen ba tiidi že /.mantrani in lačen sen grota od samega poslušaj« pa gleitaja. Zalo sen jo mohna v najbližjo oStarijo. kerih je r Kujlcah fse puno, in si naroča eno fest jližino na račtln londonskega zaslužka. Pravni nasveti (Nadaljevanje.) Služba ns poskuinjo. B. B. L. Sprejeti 6te bili pri industrijskem podjetju v službo na trimesečno poskuSno dobo. V pogodbi je bilo izrecno rečeno, da vas tekom poskusne dobe tvrdka lahko odpusti z dnevno odpovedjo, ne da bi vam morala dati kakšno odškodnino. Po poldrugem mesecu vas je tvrdka odpustila. Ali je bila pogodba zakonital Ali ima delojemalec v tem slučaju pravico do kakšne plače? — I'a pogodba ni odgovarjala zakonitim predpisom Poizkusna doba sme trajati samo en mesec. Le v prvem mesecu se taka služba lahko vsak čas razveže, seveda, če ni bilo med strankama dogovorjeno, da se mora tudi takšna služba prej odpovedati. Po preteku enega meseca postane takšno službeno razmerje, neglede na kak drugačen odgovor, že redno in se lahko odpove le z zakonito (za delavca 14 dnevno) odpovedjo. Če sle delavec, imate torej pravico zahtevati plačo za službovanje, ki je presegalo dobo enega meseca in še za dobo odpovednega roka, ako ste bili brez svoje krivde odpuščeni, torej skupaj za en mesec. Takšne terjatve, kakor sploh terjatve radi predčasnega izstopa, odpusta ali odstopa od službe je treba uveljaviti (tožiti) v šestih mesecih od dne, ko se je izvršil izstop ali odpust iz službe ali s pretekom dneva, ko je bilo treba stopiti v službo. Po šestih mesecih te terjatve zastarajo in se ne morejo več uveljaviti. Občinska stavbna taksa. J. B. — Lani ste dobili od občine stavbno dovoljenje za zgraditev hiše in plačali ste zahtevane takse. Nato je pa občina sklenila, da bo pobirala občinsko takso od vsakega, ki bo gradil hišo. Vprašate, če je upravičena tudi od Vas zahtevati to takso, ki je bila sklenjena potem, ko Vam je bilo stavbno dovoljenje že izdano. Občina že grozi s tožbo. — Tožbe se ni treba bati, ker se dajo takšne takse, ako so pravilno sklenjene in odobrene od pristojne oblasti, izterjati upravnim potem. Ker niste točno navedli sklepa občinskega odbora, ga ne moremo presojati. Zato Vam svetujemo, da se proti plačilnemu nalogu, ki se Vam mora dostaviti v pismeni obliki, pritožite na bansko upravo. V pritožbi navedite vse ugovore in pomisleke, ki jih imate proti dotičnemu sklepu. Morda ta sklep ni odobren ali je sploh neosnovan. Znano nam je, da so večkrat posamezni občinski odbori sklepali takse, ki v nobenem zakonu niso bile osnovane in je takšne sklepe banska uprava razveljavila. Po navodilih ministra za zgradbe od 7. marca 1933 morajo občine izdelati pravilnike o gradbenih taksah. Ti pravilniki pa stopijo v veljavo, ko jih odobri minister za finance v sporazumu z ministrom za zgradbe in ko se objavijo na običajen način ali v '•Službenem listu«. Obrt. B. K. Lj. VII. - Obrtni zakon ne deli obrti med ->proste in koncesijonirane ter rokodelske«, ampak jih deli na obrti, ki se izvršujejo na osnovi pooblastil občega upravnega oblastva in na obrti, ki se izvršujejo na osnovi dovolitve občega upravnega oblastva. Med obrti, za katere je treba dovolitve;:, spada tudi knjigoveška obrt, katero je šteti med rokodelske obrti. Kdor želi opravljati to obrt, mora poleg tega, da izpolnjuje obče pogoje zakona, dokazati tudi strokovno izobrazbo za knji-goveštvo. Strokovna izobrazba se praviloma dokazuje z izpričevali o opravljenem pomočniškem in mojstrskem izpitu ali z izpričevali o dovršenih izpitih na strokovnih Šolah. Ako boste brez dovolitve izvrševali knjigoveško obrt, Vas obrtno obla-stvo lahko kaznuje KM V malih oglasih velja vsaka beseda Din l"—; ženitovanjski oglasi Din 2' —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega-značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vršilca po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. HOTEL ,BELEEVUE' Krasne terase z divnim razgledom na mesto in planine" Priznano prvovrstna kuhinja ter izborita vina, pivo ležat Lepo urejene čiste tujske sobe. Pension od Din 50—. Kopel v hiši, avto-garaže, lastni gozdni park, izreden užitek za letoviščarje. Telefon interurban 30-42 Priporoča se P- Šterlc. hotelir in lastnik hotela Prireditve Danes gremo vsi v Št. Vid k Ivanu Zaletel »Buffet«, kjer se bo vršila velika gasilska vrtna veselica. Za zabavo, dobro pijačo in jestvine je preskrbljeno. (h) Kam greš, prijatelj? Grem na domačo veselico v gostilno Jugoslavijo nasproti arteljerijske vojašnice. Tam dobim res dobro kapljico ter polno zabave. Zatorej vsakemu priporočen. (h) Letovišča Mladenič 20 let star, iz poštene kmečke hiše, zdrav in izučen ključavničar, išče službe k tovornemu avtomobilu. Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod št. 8954. (a) Pension Nevenka samo 100 m od kopališča. Soba' in popolna oskrba za osebo 50 Din. Izvrstna kuhinja. Senčnat vrt, v neposredni bližini 'aven park. - Pension Nevev.'?, Novi Vinodol, Hrv. Pri-morie (L) Gostilna »Ljubljana« v Crikvenici nasproti občinskega kopališča, najcenejši penzion. Priporoča se Andrej in Franja 2u-Ijan. (L) lil Orožmški vpokojenec z večletno prakso, želi mesta hišnika, skladiščnika ali sluge s prostim Stanovanjem, v Ljubljani, za takoj, ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 100-8951._(a) Hlapec z dobrimi spričevali, pošten, vesten, zdrav, močan in trezen, vajen vsakega dela — išče stalne službe za 15. avgust. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8951. (a) Vajenec za kolarsko obrt se takoj sprejme z oskrbo v hiši. Matevž Lukanc, ko-lar, Tržič. (v) Vajenka se želi učiti v trgovini v mestu ali na deželi, kjer bi imela vso oskrbo. Pa-veu Frančiška, Celje, Za-vodna 6. (v) Postrežnico snažno in vljudno, sprejmem za nebotičnik. Pismene ponudbe pod »Pospravljanje in perilo« št. 8852 na upravo »Slovenca«. (b) Trgovska sotrudnica izvežbana v mešani in galanterijski stroki, zanesljiva, pridna in poštena, išče mesta kjerkoli. Ponudbe na Lorči Miiller, Jesenice, Cankarjeva 11. Praktikantinja vešča slovenskega jezika, slovenske stenografije in strojepisja ter vseh pisarniških del — išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna« št. 8966. (a) brganist-cerkvcnik išče službo. Nastop takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8506._ja) Prodajalka želi kakršnekoli službe. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8797._(a) Gospodična zmožna pisarniških del, išče primerne zaposlitve; gre tudi v pisarno ali de-likateso. - Ponudbe pod • Skromna« 8914 na upravo »Slovenca«. (a) Službo hišnika ali oskrbnika manjšega posestva na deželi iščem. Sem nekoliko izvežban v vrtnarstvu, mizarstvu i n popravilu električne napeljave. Slar 35 let, ne-oženjen. Govorim tudi nemško in hrvatsko. — Plača in nastop po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8908. (a) Skladiščnik »li trgov, poslovodja išče nameščenja v Mariboru ali v okolici. Nastop 1. septembra. Dopise poslati na upravo »Slovenca« pod »Skladiščnik« 8802. Verzirana moč tehnično trgovsko, t. večletno tovarniško in pisarniško prakso, vešča več jezikov, išče odgovarjajočo zaposlitev; tudi za potovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8959. Mesto gospodinje iščem. Z zelo dobrimi spričevali. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Mlada in zmožna« št. 8988. (a) Abiturijent timnazije išče službo v Ljubljani ali najbližji okolici. Sprejme kakršenkoli posel, tudi mesto pisarja, sluge ali ročnega delavca srednje težkih opravil. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8909. (a) Krščansko dekle priprosto, zmožno Vsake ga gospodinjskega dela -išče službo na deželi. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirna« št. 9044. (a) mm\ Parcela naprodaj v Zgornji Šiški poleg šole. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8912. (v) Pekovskega vajenca ki se je že učil, sprejme Niko Zupan, parna pekarna, Tyrševa c. 58. (v) Pekovski vajenec se takoj sprejme. Starost od 15 let naprej. - Josip Kovačič, Kolezija 23, Trnovo. (v) ilužbodobe Kuharico zdravo, zanesljivo, zmožno, z večletnimi izpričevali — in sobarico, ki je bila tudi več let v dobri hiši, sprejmem v zelo odlično hišo. Ponudbe z navedbo starosti in dosedanjega službovanja na upravo »Slovenca« pod šifro »Zvesta in zanesljiva« št. 8905. (b) Pletiljo katera se razume tudi na Jaquard-stroj — sprejme firma J. Kušlan, Kranj, b Samostojno služkinjo za vse (dobra kuharica), srednje starosti (od 30 do 40 let), se sprejme za 15. avgust ali 1. september. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8757. Uradnica prvovrst. pisarniška moč, popolnoma samostojna korespondentinja z znanjem slovenske in nemške stenografije, z daljšo prakso, se takoj sprejme v trajno nameščenje. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo vseh dosedanjih služb pod »Tovarna v Ljubljani« 8834 na uor. »Slovenca«. (b) Mlinar prvovrsten, se SDrejme. Valjčni mlin Podbrezje. b Pekovskega vajenca sprejme takoj z vso oskrbo v hiši Tepina Anton, Stražišče pri Kranju, (v) Vajenko za pletenje ugodno sprejme pletiljstvo: Poljanski nasip 10. (v) Mlinarskega vajenca 15 let starega, poštenega, sprejme Alojzij Bizjak, Moste, Žirovnica. (v) Perlektna kuharica od 30—45 let stara, ki ima veselje do čistoče, se sprejme k mali družini v sredini mesta. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj in starosti v upravo »Slovenca« pod šifro »Dobra plača« št. 8999. b Potnike (tudi dame) za obisk privatnih strank sprejmemo v vseh krajih. Gotov dober zaslužek. Kavcija 150 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Monok« 8932. (b) Prodajalka špecerijske stroke, pridna in poštena, ki bi pomagala tudi pri gosoo-dinistvu — se išče. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pridna« št. 9007. (s) Slugo za trgovino z dežele, 15 let starega, sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši. Franc Ka-menšek, trgovina, Liubljana, Einspilerjeva ulica. Pouk Drugi prikroj. tečaj za damska oblačila se vrši od 14. avgusta do 2. septembra 1933. Vsled večjega tečaja se zniža učnina na 350 Din, v kateri vsoti so zapopadene vse risalne potrebščine in tudi ravnokar izdana knjiga »Toaleta«. Priglasitve sprejemam do dn.j 12. avgusta. - T. KUNC, lastnik konc. strok, šole, Liubljana, Sv. Petra cesta 4 11. (u) Šoferska šola E. Ceh bivža čamfri i< vj sotrrika Šolal Liuhl.ana. tunaiaka c. JS »ola m poklicne »oferje tn amaterje Prospekti tn po InmiU r.nctnnt tn franke Legatov trgovski tečaj v Mariboru Začetek 9. septembra. — Vpisovanje: Slovenska ul. št. 7, Maribor. (u) Šoferska šola L Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. Dijaki 2 dijaka ali dijakinji se sprejmeta na hrano in stanovanje s prav nizko ceno. Vpraša se ustmeno ali pismeno: Korenčan Julija, Ljubljana, Topniška ul. 12-1. (D) Stanovanja IŠČEJO: Stanovanje eno- ali dvosobno s pritiklinami išče mirna družina treh oseb za november ali preje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik«. (c) Stanovanje 3 sob, kopalnice in pri-tiklin, čisto, išče maloštevilna družina v mestu za november. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca« pod Stalna stranka« št. 8969. (c) Stanovanje enosobno, v južnem delu, išče mirna gospodična. -Naslov v upravi Slov.« pod št. 9026. (č| Sobo in kuhinjo išče vdova drž. uradnika z odraslim otrokom. Ponudbe na uoravo »Slov.« pod št. 9062. (c) ODDAJO: Dve stanovanji sobe in kuhinje poceni oddam s 1. septembrom. Dravlje, Rokova pot 146. {cuH^dt Srečna — ker se je končno rešila stalnih skrbi radi občutljivosti svojih svetlih las. Ona varuje svoje lase pred nelepim polemne-vanjem in šareuostjo z rednim negovanjem s specijalnim šamponom „S. Y. S" ki da:e potemnelim lasem sijaj in svileno meh koto. Že prvi poizkus Vas bo o tem prepričal! Oprema za enkratno uporabo Din 0 —. a ?a trikratno Din 12—. Dobi se povsod. v teli težkih časih se morije najlažje dobiti z ustano vitvijo domače nletnrne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker snto odjemalci za pletenine, dobavimo preio in izplačamo zaslužek zn ple tenje. kar dokazuje mnogo zahvnlnic. V slučatu. da hočete delati in zaslužiti, se obrnite po pratis-prospekle na tvrdko Domača Pletarska Industrija Josip Tomažič, Maribor. Krekova ul. 16/11 Mirno življenje nudita zakonca tistemu, ki pomore z denarnimi sredstvi zgraditi hišo v lepem trgu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 8337. (d) Vlogo Zadružne gospod, banke za 110.000 Din takoj prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Din 110.000 < 8928. (J) Trisobno stanovanje družinsko, se takoj odda. V isti hiši se odda tudi opremljena soba za samce s 15. avgustom. Oboje modem komfort! Center mesta. Poizve se v pisarni Hranilnega in posojilnega konzorcija, Gajeva ulica 9. (č) Stanovanje dveh sobic in kuhinje se odda. Savlje 73, p. Je-žica. (č) Dvosobno stanovanje podpritlično, s pritiklinami, se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8990. (č) Dvosobno stanovanje veliko, s pritiklinami in vrtom, oddam za oktober mirni stranki za 300 Din. Četrt ure od Kolinske. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 899-1. (č) Dvosobno stanovanje suho in zračno, se takoj odda. Moste, Predoviče-va ulica, pri kapelici, (č) Sobo in kuhinjo oddam. Kosovo polje 159. Dvosobno stanovanje z lepo verando v pritličju, se odda takoj ali za september. Tržaška cesta št. 19, Ljubljana. (č) Stanovanje soba, kuhinja, pritikline, oddam majhni družini. — Rožna dolina V/33. »č) Enosobno stanovanje podpritlično, zračno, čisto, svetlo, se takoj odda. Podaljšana Verovškova ulica 26. (č) Trisobno stanovanje z vsem komfortom, se odda za 1. september v Gregorčičevi ulici 17 b, pritličje. (b) Dvosobno stanovanje lepo, solnčno, oddam takoj. Ježica št. 91, poleg avtopostaje »Ruski car«. Mirno stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« 9061. (č) Stanovanje solnčno, se poceni odda s 1. septembrom. Glince, cesta IX. št. 21 a. (č) Soba s štedilnikom se takoj odda. - Solnčna lega, okno na vrt. Poizve se: Hrenova ulica 5/1. (s) Opremljena sobica se ceno odda. Ilirska 17, podpritličje. (s) Elegantno sobo strogo separirano, oddam boljšemu stalnemu gospodu. Marmontova 27, Mir-ie- (s) Zenifbe t Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat in stric, gospod Jože i Magister dne 4 avgusta ob polnoči, v najlepši življenjski dobi 34 let, po dolgi mučni bolezni umrl. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo 6. avgusta ob 5 popoldne iz hiše žalosti v Sostrem št. 9 na pokopališče sv. Lenarta v oostrem. Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v oostrem. Predragega pokojnika priporočamo vsem znancem in prijateljem v blag spomin in molitev! V Sostrem, dne 5. avgusta 1933. ŽALUJOČA MATI, BRATJE IN SESTRE. Večji posestnik simpatičen, v Ljubljani, takoj poroči iz nujne potrebe gospodinje pri obr^ ti, gospodično, tudi z dežele, z večjo doto, ki je potrebna za lepšo eksistenco, Pripiše se ji polovico milijonskega premoženja. Tajnost strogo zajamčena. Samo resne ponudbe na uoravo »Slovenca« pod Resnost« št. 8743. (ž) Industrijalec 27 let slar, išče radi že-nitve premožno dekle z dežele ali mesta.- Ponudbe na upravo Slovenca« »Maribor pod 8926. »ž) Stanovanje dveh sob, predsobe in pritiklin, v novem občinskem domu v Št. Vidu nad Ljubljano — se takoj odda. (č) Stanovanje ! enosobno in dvosobno, se i odda s 1. novembrom, i Podmilščakova št, 5, Be-j žigrad. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico, se odda mirni stranki. Ogleda se od 3—6: Jegličeva cesta 1 (preje Ahacljeva). (č) Stanovanje enosobno, pritlično, se takoj odda. Z g. Šiška, Kosovo poije 148, postajališče. (č) Stanovanje 3 sob, kupalnice in pritiklin — se za november odda v Pražakovi ul. 10, III. nadstr. —- Poizve se istotam v 1. nadstropju desno. (č) Stanovanje dvosobno, s kopalnico, kabinetom in vrtom, se odda. Riharjeva ulica 6, Mirje. (čj Stanovanje enosobno in dvosobno, lepo, parket, elektrika, vrt — poceni oddam. Zvezna 14, Zelena jama. Štirisobno stanovanje visokopritlično, s kopalnico, se odda s 1. novembrom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9020. (č) Stanovanje enosobno in dvosobno, se takoj odda. Rožna dolina cesta VIII št. 23. (č) Stanovanje kletno, se odda. Vodovodna 26. (č) 1 Objava. Izjavljam, da nisem plačnik računov ali drugih dolgov, ki bi jih event. napravila moja žena Jožefa Kacijan. — Ivan Ka-Cijan, Rogatec. (o) Dvosobno stanovanje čisto, s oritiklinami — se takoj odda. Rožna dolina c. VI. št 22. (č) Dvosobno stanovanje Drilikline, vodovod, elektrika — takoj oddam. Predovičeva 19, Moste, č Trisobno stanovanje v Slomškovi ulici se takoj odda. Več pri kamnoseku A. Vodniku pri ttlavnem kolodvoru v Ljubljani. (č) | Trisobno stanovanje elegantno, s kopalnico, <=e odda v Šiški za 600 j Din mesečno. - Vprašati: 1 trafika Nebotičnik. lc) Štirisobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami, v centru, je s t. septembrom na razpolago. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirno in solnčno« št, 9041. (č) Spalnica češnjeva, masivna, s tro-delno in dvodelno omaro, komplet za 4000 Din — dobavlja »Mizarstvo« tudi na hranilne knjižice. Naslov v upravi »Slov.« ped št. 9021. (š) Opremljeno sobo v centru, od stopnjišča separirano, iščem. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Strogi center« št. 9006. (s) Prazna soba velika, parketirana, s posebnim vhodom, se odda. Friškovec 6. (s) Opremljena soba podpritlična, s posebnim vhodom in elektriko, se odda. Friškovec 6. (s) OOBBf IŠČEJO: Natakarica mlada, z večletno prakso samostojnega vodstva gostilne, prevzame vinotoč ali gostilno na račun. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj ali pozneje« št. 8965. (m) ODDAJO: Lokal za trgovino se odda v Kranju. Ponudbe na poštni predal 17, Kranj, (n) Pripraven lokal v Gosposki ulici štev. 5 ugodno oddam. Pojasnila istotam v trgovini glasbil. Parna pekarna pod Šmarno goro, brez konkurence, se da s 1. oktobrom v najem. — Resni, kavcije zmožni, naj se oglase v trgovini Sajovic, Medvode. (n) Trgovski lokal s trgovskim inventarjem se odda v najem v prometnem kraju na deželi. Naslov: Andrej Pihler — Nadbišec, p. Sv. Lenart, Slovenske gorice. (n) Gostilna na mostu s službo mostninarja — odda občina Marenberg. Ponudbe do 15. avgusta 1933. (n) Mlin oddam v najem lastniku dobrih spričeval in obrtnega lista. — Mlinarji z obrtjo za pekarijo imajo prednost. Kati Zupan, Retnje—Tržič. (n) Trgovino z mešanim blagom, dobro vpeljano, v industrijskem mestu na Gorenjskem — oddam takoj v najem. Potreben kapital najmanj 60.000 Din. Stanovanje razpoložljivo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Siguren plačnik« 9005. n Trgovski lokal v Kamniku, s skladiščem, se odda s 1. septembrom na Glavnem trgu. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »600« 9004. n) Trgovski lokal na prometni točki periferije Ljubljane, oddam za 500 Din. — Trgovina že vpeljana. Naslov pove uprava -Slovenca« pod št. 9046. (n) Lep lokal nadalje 2 sobici s posebnim vhodom, na ulico, eno dvosobno in eno trisobno stanovanje — se odda v Celju, Gosposka ulica 3. Pojasnila daje: Krošelj, Lesce 85 pri Bledu. (n) Dva lokala v I. nadstropju, zraven pošte, primerna za pisarne, takoj za oddati. — Povprašati »Kartoteka«, Šelenburgova 6. (n) I DEKLICO ali DEČKA vzamem v oskrbo proti mesečni odškodnini. Bla-žič Uršula, Pobrežje pri Mariboru, Nova ul. 13. (r Zahvala Za prisrčne izraze sočutja in sožalja ob smrti naše predrage mame, gospe Simončič Frančiške izrekamo vsem najskrenejšo zalivalo. Bog povrni vsem! Breg pri Litiji, dne 5. avgusta 1933. Žalujoča rodbina Simončič. Spedicijsko podjetje LJUBLJANA TELEFON ŠTEV. 20—60 IN 31—60 R. RANZINGER prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Mestne trošarine prosto skladišče. - Carinsko posredovanje. - Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili. Posestva Lepo vilo na Bledu stavbno parcelo na Bledu, stavbno parcelo v Kranjski gori, stavbno parcelo ob Bohinjskem jezeru, proda: Realitetna pisarna I. Plemelj, Bled št. 175._(p) Dražba posestva v Kožarjih 39 pri Viču, je preložena na 6. VIII. ob 3 popoldne. (p) Parceli 520 in 1033 m', na Viču ob Tržaški cesti, poleg banovinske garaže, naprodai — Pojasnila daie dr Alojzij Vrtačnik. advokat. Selenburgova 7. p Posestvo v ljubljanski okolici, tri-četrt ure od Ljubljane — naprodaj. Pripravno za /ečje podjetje, posebno '.a kurjerejo. Tekoča vola v bližini. Poizve se ori 1. Oražem, Moste, (p) Visokopritlična hiša v Mariboru, z vrtom, tri-stanovanjska, novozidana naprodaj. Mesečni dohodek 1000 Din. Pripravno za obrtnika ali vpoko-enca. Cena 98.000 Din. -E. Sernc, Erjavčeva ulica, Studenci, Maribor. -Ustmeno dnevno po 14. p Prvovrstni travnik v Radvanju, 4 orale velik, proti gotovini ugodno naprodaj. Pojasnila v trgovini Josip Krempl -Zg. Radvanje 68 pri Mariboru. • (p) Posestva, hiše gostilne, parcele — prodaja in kupuje Realitetna pisarna Adamič, Vošnja-kova 4, za restavracijo »Novi svet«. (p) Gostilna z vsemi premičninami in neprimičninami, na prometnem kraju Slovenije, po ugodnih plačilnih pogojih naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Lep kraj« 9000. (p) Naprodaj hiša večstanovanjska, v centru mesta, z vrtom. Potrebni kapital 100.000 Din, ostalo lahko knjižice. - Primerna za vsako obrt ali trgovino. Naslov v upr. »Slovenca Maribor, (p) Posestvo nad 3 ha, v ravnini, na prodaj na Gorenjskem za 180.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod • Lepa lega« 8796. (p) Nadstropno hišo prodam na prometnem kraju na Gorenjskem. — Pripravno za trgovino in obrt. Nahaja se ob asfaltirani cesti, 3 minute od žel. postaje Prodam tudi na knjižice ljubljanske Ljudske posojilnice. Ponudbe na upravo »Slov.« ood št. 8924. (p) Vinogradno posestvo majhno, zidana hiša, vse v dobrem stanju, naprp-daj na Dolenjskem, Pod-boršt, za 16.500 Din proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na upravo »Slov.« Maribor pod -16.500«. (p Malo posestvo s hišico naprodaj v Pe-trovčah 70. - Stanovanje takoj prosto. Cena 32.000 Din, potrebno 25.000 Din takoj, drugo hipoteka, (p Gostilna v bližini Celja na krasni razgledni točki naprodaj. Zavetišče za izletnike in letoviščarje. - K gostilni spada lepe prostorna veranda, gospodarsko poslopje, izvrstno urejen vinograd, z lepim donosom 7—10.000 I vina žlahtne trte, ki se lahko uporabi v domači gostilni. Zraven sadonosnik in čebelniak, lep gozd z bukovim drevjem s ca. 1000 m3 zrelega bukovega lesa za sekanje. Živina, inventar, ca. 100 hI vinskih sodov. Ta posestva se prodajo skupaj ali vsako zase. -Cena zmerna. Več se izve pri I. Streinigg, Celie, Vodnikova ulica 7'II (p) Stavbna parcela naprodai v bližini nove šišenske cerkve. - Event. tudi na kniižice. Poizve se: Verovškova c. 53. (p) Špecerijsko trgovino vpeljano, majhno, opremljeno (opremo prodam), z obširno koncesijo in stanovanjem. pri Ljubljani, oddam. Zaradi /»Io nizke najemnine in odkupa izredna pri'ika. Dopise na uoravo -Slovenca« pod Vpeljana trgovinica« št. 9068. (p) Radio za vsakega PHILIPS 2 cevni baterijski sprejemnik »Sava« ■l zvočnikom, akumulatorjem in mrežno anodo. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po Din 90.—. >JADR/tlM< PHILIPS 2 + / cevm mrežni sprejemnik //yrjf/yn z- vdelanim zvočnikom. Plačljivo v 12 »/lili/ ll/l« mesečnih obrokih po Din 176—. Dobi se samo pri: PHILIPS RADIO ZASIOPSTVU II. S11TTNER. LJUBLJANA 9 Tyrševa (Dunaiska) cesta št. 1 B (poleg nebotičnika). — ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK! Radio - aktivno termalno hopallSte ogllihove kisline RimSKE TOPLICE DRAVSKA BANOVINA Sezona od 1. maja do 15. oktobra indikacije: revmatizem, Ui as, ženski- bolezni pomanj kanje teka. nervoza, arterio skleroza itd. Zahtevajte obSimi brezplačni prospekt pri potovalnih pisarnah ali kopališki upravi Rim. Toplice Ponzionsko cene v glavni sezoni Din 70'— dnevno. Pianino ali glasovir kupim. Takojšnje plačilo. Kosi, Maribor, Taltenba-chova 24. (g) I Automofor Oldsmobile I 1'ifl'ff PfffT.1l! Volna, svila, bombaž 2605 Vrtne stole zložljive proda Tribuč. Glince Tržaška 6. teleioo U) limusina 5 sedežna, tapecirana z zelenim plišem, skoro nova, ugodno naprodaj Naslov v upravi »Slovenca« pod 8685. (f) Družinska hiša v Podšumberku, ob cesti, 10 minut od kolodvo ra Domžale, stara 3 leta, zraven njiva ca. 2000 m2 ter vrt — naprodaj. Hiša je velika 8%xS,A, pripravna za upokojenca ali nbrtpika. Anton Vodopi-vec, Domžale. (p) Travnik velik približno 2 orala pripraven za upokojenca da si postavi hišo — proda. Travnik leži tik ob cesti v Dobu pri Domžalah. Naslov pove jprava »Slovenca« pod 5t. 8967. (p) Hiša visokopritlična, se proda Naslov: Koroščeva 14 ^oste pri Ljubljani. (p) Enodružinska hiša tik Kranja, z vsemi pri tiklinami, se proda. Cena "J5.000 Din. Naslov pove jprava vrste, 5 oktav, 19 registrov, 2 kolenska vzvoda, prima meh, glasni toni, naprodai. - Ogled in informacije- Maribor — Krekova 14/9. (g) Motorno kolo s prikolico, marke Ariel, 549 ccm, bi zamenjal za sollo, približno 300 ccm Babič, strugar, Rečica, Laško. (f| 2 tonski tovorni avto v brezhibnem stanju, in osebni avto, skorai nov, najodličnejših znamk, zaradi nabave večjih voz ugodno naprodaj. Plačljivo delno v gotovini, delno v hranilnih knjižicah. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prvovrstno« št. 8923. (f) Harley 350 cm3, zadnja tipa, skoro nov, po izredno nizki ceni naprodai ali v zameno za motor s prikolico. Freyer, Mišica c. 23 Kupimo Srebrne krone staro zlato m srebro ku puje RAFINERIJA DRA GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod i Vidovdanske ceste ori gostilni Možina Vsakovrstno zlato kamre oo naivisjih cenah ČERNE. luvelu Llubliana. Wolfov« ulica It 3 stalno v bogati izbiri v vseh vrstah za stroino pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. ■ Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Premog, drva, koks Pr,oda,n M« , ... , „ , , , V platno vezanih, lepo- prodaia Vinko Podobnik. slovne ;„ druge vsebine, Tržaška cesta štev 16. v slovenskem jeziku. Na- 1 elefon 33-13. slov v upravi »Slovenca« Petje pod št 8907 8 Din kg gosie. puh ter Žaganje in drva Mizarsk' skobelnike nove in rabljene, proda Vižin, Škofja Loka, kolodvor. (1) Na javni dražbi ugodno naprodaj: Tovorni avto, motorno kolo in novo pohištvo, dne 10. avgusta 1933, ob pol 15, Zg. Šiška 209. Motorno kolo, gramofon, šivalni stroj, radio aparati, dne 9. avgusta 1933 ob 11, Jesenice, Muro va 13. 1) , bukova, v vsaki množini no in Zimo poceni naprodaj. Naslov za modroce prodaja nai- v upravi »Slovenca« Ma-ceneie Šega VColfova 12 ribor. (1) Idvonščel ""evT"« ___Stalna razprodaja Otroške vozičke otoman, spalnih foteljev, šivalne stroie in kolesa £vanov in modrocev pri kupite naicene,e pr. tvrd Dolničarju, tapetniku, Št. S. Reboli & drug, Vld nad Ljubljano, na-Vošnjakova ulica 4. (1) sProtl cerkve- O Stiskalnico Otroški voziček za grozdje in sadje pa- ^fcLŠZ: Pet^ tent Rudi — prodam po najnižji ceni - Wicher, Maribor, Koroška c (1) cesta 49, dvorišče. (D Stambilmotor 1 m bukovih drv sekanih 105 Din. Sekana bukova drva zvezana v i.... , . kolobarje a 6 Din, seka- | VH" Jer"«1eva 47 na mehka drva zvezana na* < i v kolobarje a 5 Din, nudi j Kezljano kapelo v skladišču tv. St. Krže- ' in dva svečnika prodam. transmisija, prenosljiv ventilator in razna mesarska oprema se ceno proda. Golob, Ljubljana (D Pozor! Harmonije, prvovrstne od 2000 Din naprej. Pianine od 10.000 Din, dobite tudi na obroke v tvornici Ivan Kacin, Domžale. — Sprejemajo se popravila, uglašenje. Zaloga vsakovrstnega materiala za orgle, klavirje, harmonije. Zahtevajte cenik! ((g) Klavirje, pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke, uglašuje in popravlja Mu-zika, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. (g) Orgle naprodaj Pridite jih preskusil na Krko, postaja Stična, zj. in zvečer avto. Če se sproti plača v gotovini, je cena samo 0000 Din Koncertni pianino s krasnim glosom, skoro nov, se po zelo ugodni ceni proda. Ima 7 '/, oktav, 3 pedala in polno-metalno notranjo konstrukcijo. J. G., Tržič, Cerkvena ul. št. 8. (g) Polnojarmenik (Vollgatter) 65 cm razpona, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na: Jovo Uamula, Hambarište, p.; ,., , Vrbovsko, Savska bano- '"^amenh instrumenti, vjna jkj | knpge, pohištvo ter mo- Siard, Trnovski pristan 12. Trgovci popust! Dostavi se tudi na dom. (1) Mizarji - stavbeniki! Vse okovje in orodje izberete zelo ugodno pri • Jeklo«, Stari trg. • Tudi na hranilne knjižice. (1) Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC-u Ljubljana ob vodi blizu Prešernovega s|K>menika. Ordinacijska soba kompletna, in čakalnica, ______J derna jedilnica naprodaj. Hrastov okrogli les 1 Cena . nizka- ,tudi p™1' , . pozneisemu plačilu. Slo- rn doge kupuje proti gotovini M. Obran, Maribor, Loška ulica 15. (k) Pisalni stroj dobro ohranjen, se kupi. Na ogled nai se prinese 7. avgusta od 10—11 v mlekarno Osteršek, Sv. Petra cesta 30. (k) I! Pohištvo i Pozor ženinom in nevestam! Krasne hrastove in češ-nieve spalnice 4000 Din, lepe jcdilnice 4000 Din, kuhinje 800 Din - Vam nudi ter jamči za solidno delo. tvrdka Golmajer. strojno mizarstvo, Ljub-no-Podnart. Istotam naprodaj motor »Ariel« s prikolico. š) Spalnico novo, 9 komadov, in kuhinjsko opremo 7 komadov za 2600 Din prodam. Naslov v upravi Slov. < pod št 8992. (š) Spalnica popolnoma nova, 11 komadov, orehova, šperana, se ceno proda. Čopar, Prešernova ul. 23, Moste.i. venjgradec 39 Kolč Marija. (1) Ogleda se pri: Lapajne, Domobranska 23 il) Moško kolo prodam. Glinica št. 15, St. Vid nad Ljubljano. (1) Dvoje dvojnih oken s šipami, kompletnih, 1 * 1 m, ugodno naprodaj. Ljubljana VII., Malgajeva št. 9, (1) Otroški vozički najnovejši modeli, tricik-li, igralni vozički — najnižje cene: M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (1) Kunci Obrt Šivalne stroje popravlja in renovira: Klobčaver, Sv. Petra cesta 47. (t) Nakup in prodaja vreč >6, (0 Ljubljana, Dunajska 36, Alojzij Grebene Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otorna-ne, divane In tapetniške izdelke nudi nalcenele RUDOLF RADO V AN tapetnik. Mestni trj t*. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga i prevleke pohištva Za preobleko zot foteljev L t d nallažie kupite blago 12 krasne zaloge oo konkurenčnih cenah pri R. SEVER Marijin trg it. 2. Zavese, odeje, perie. puh oriaki.^naprodaj■ L|ffi£- SPC™ln* delavnica na, Rezijanska ul. št. 11, Koleziia. Skok Anton. (1) Otroški voziček črn, dobro ohranjen — prodam. Sv. Petra cesta št 14-1 (I) za brzoparilne kotle od 500 Din naprei (triletna garancija). Peči za gretje vode v bolerjih Bolerje vseh velikosti za toplo vodo. štedilnike vseh vrst. poniklane in navadne. avtogeno varenie ter vsa ključavničarska dela izvršuje A. Krhne, Ceg-nerjeva 12. Ljubljana, (t) Debel« 'ushinaste otrobe Koroške brusnice (Preiselbeeren), prvovrstne. dnevno sveže, dobro pakovano — razpošilja od 5 kg naprej po oošti ali brzovozno: Zechner Henrik, trg., Li- kupite naicene|e pri trvdki beliče. Koroško. (1) A VOLK. LJUBLJANA Resljevu cest« 24 Posteljne mreže izdeluje na lesenih in že- Najnovejši modeli dvokoles, otroških in i«račnih vozičkov, prevoznih tricik-ljev motorjev in šivalnih strojev. Velika izbera. — Najnižje cene — Ceniki franko Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191 FRANJO DOLŽAN CELJE ZA KRESIJO TELEFON 245 Kleparstvo — Vodovodne instalacije — Strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila Cene zmerne - Postrežba točna in solidna Diesel-motor graška tovorna strojev, 40 HP. stoje? četverotakten stroj n - 225, zelo dobro ohranjen, z jamstvom za pogon, radi elektrifikacije, ugodno naprodaj. — Tovarna strojev Schubert-Werk, Graz, Fischergasse 23 b. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NDDl PO IZREDNO OOODNIB CENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE VINO pristno iti počen dobite pri Centraiiv vinarnl v Ljubliani Najmodernejši univerzalni mizarski Tei- Grobnica chert stroj 600 mm s 7 1 na pokopališču pri Sv. stroji, jako poceni naoro- Križu naprodaj. Ponudbe i , ..,..., dai Ponudbe pod zn,--ko na upravo »Slovenca« ' !eznlh °kvir'ih naicenete »Vdelani motorji« 8906 pod zn. »Grobnica 1922-< ',st® sprejema v popra-na upravo Slovenca. (1) št. 9057 (1) vll° Alolz Andlovic, Ko- menskega 34, Ljubljana. I >«MBmmnaMneBmn------- Pozor, kmetovalci! i Zaradi pozne sezije grem na zahtevo tudi na dom izvrševal cementni strešnik z 1 ali 2 strojema. -Gale Maks, zaloga ccm. izdelkov. Zg. Šiška 174. t I Naznanitev preselitve! Emil Tomažič, stavbenik v Ljubljani, je s 1. avgustom 1.1. preselil sedež svojega podjetja iz Kersnikove ul. v Gregorčičevo ul. l?a. Zahvala Iziava. /z/o v//a m o da aosnod fosip Zeni/f/č i? Ceha ni ver noš zo- ^tonruk m te^ai m upravičen zn nas sprejemati naročila Onozarjamo no-novno da nismo p/omiki za dolgove ki hi /ih imenovani napravil na naš račun. HUBERfUS Oliska m lama Celje, dne 3. avgusta 1933 Bog plačaj vsem dobrim, ki ste spremili našo ljubljeno Angelo tAUifa cfičcvenai zaiarmnonajpopoinfiiiuspen j Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani, Karel CeA na njeni zadnji poli in poklonili cvetia na prerani grobi — Posebna hvala še gospodu svetniku Kastelicu Prosimo, spominjajte se je še nadalje v molitvil Hrušica, dne 3. avgusta 1933. Žalujoča rodbina KOBENTAR. Pridobivajte novih naročnikov! Izdajatelj: Ivan Rakovee. Uiediu-k; Lojze GoiobiC.