Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 96. Izven Ljubljane 8 vin. y LJOllljOllI, V SreflO, 29. aprila 1914. Leto M s Velja po pošti: s mm BI ■■¡B VA MM == InseraU: Za celo leto naprej . , fiH^^^V M» ^^M ^^H^^B Enostolpna petltvrsta (72 mm): za en meseo „ . . „ |B BB ^H za za Nemčijo oeloletno . „ BB za dvakrat .... za ostalo Inozemstvo . „36-— za ..... ■ ■ ■ ■ ■ hhb m ■ ^Bk B H ■ ■■ BTBM ■ Prtu zahvale, osmrtnice Iti.: ■■ * ¡j§j| Di ■■ m B^H BB enostolpna peUtTrzta po 2}Tli. prejeman mesečno ■■ HH Hfl ^H^V ^H ^H ^^fl |B ^H .....Poslano: ■ ■ ' " as Sobotna Izdaja: s K H B R fifl B B M H H H M H A 8aostolpnape^r.ta po«vin. sa oelo leto........ - H^^f J^^^B B^B ^B B B B| !■ B. JI U4» vsak dan. ne- za Nemčijo celoletno. J^^^^M «i HHfflU fll H HHH« delle in praznike, ob a. url pop. ta ostalo Inozemstvo. „ ^^B^ ^^^^^ M ^^HBV ^^¡¡¡^F Redna letna priloga Vozni red 02T Uredniitvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne 9 sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račun poštne hranilnico avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravnlškega telefona št. 188. jW" Današnja številka obsega 8 strani. PavSIarleva pravda proti kranjski deželi ali Hv kraljestvo misli spadajoči dogodki'* pred sodiščem. Kakor smo že poročali, je Tomaž Pavšlar s svojo pravdo proti kranjski deželi propadel tudi pred graškim nad-sodiščem. Sicer ni bilo nič drugega pričakovati, a ker se je o Pavšlarjevi zadevi v liberalnem časopisju toliko neresničnega pisalo, se hočemo, v informacijo javnosti, nekoliko pomuditi pri tej pravdi. Pavšlar je zahteval 1 milijon 600 tisoč kron za svoje projekte s Sodstot-nimi obrestmi od 1. septembra 1909 naprej. Svoj zahtevek je utemeljeval z raznimi domnevanji, njegov glavni dokaz je bil, da je to pogodbo sklenil z njim med štirimi očmi bivši deželni glavar Franc pl. Šuklje, ki mu je poleg tega baje obljubil tudi mesto ravnatelja s 24.000 K letne plače. Potem izku-ša iz raznih sklepov deželnega zbora izvajati, da bi deželni odbor moral od njega kupiti njegove projekte. Sklicuje se tudi na to, da je dr. Lampe pokupil za deželo mline, na katere je Pavšlar reflektiral. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani je tožbo Pavšlarjevo zavrnilo in tožitelja obsodilo v plačilo pravdnih stroškov v znesku 1223 K 30 vin. V razlogih pravi sodišče: Tožitelj utemeljuje svoj tožbeni zahtevek s trditvijo: 1. Da je prišlo dne 11. junija 1909 med tožiteljem in takratnim deželnim glavarjem pl. Šukljetom do sklepa sporne pogodbe in da je deželni zbor v seji dne 23. septembra 1909 to pogodbo na ta način pravno sankcijoniral, da je pooblastil deželni odbor čisto splošno za bodočnost, kakor tudi za preteklost za pridobivanje vodnih pravic in eventuelno 2. da je deželni odbor ponudbo to-žiteljevo v vlogi z dne 7. oktobra 1909 na prodajo njegovih projektov sprejel s tem, da je z v tej vlogi imenovanimi posestniki mlinov pocl • tožitelj evo intervencijo sklenil kupne pogodbe. Da pa jo. postala pogodba perfekt-na, za to govore po tožiteljevi trditvi tudi sledeči momenti: a) da je ukazala kranjska dežela v 1. 1909 družbi A. E. G. Union izdelati LISTEK. J. V. Slavin: Razor. Slika iz davnih dni. (Dalje.) Borut je spel naglo skozi goščavo. Prišel je na beli prod in je zavil ob zelenem gorskem potoku — današnji Pi-šenci — navzgor. Kajti spoznal je, da pride tu najhitrejše do belih gor. Po širni goščavi ni nobene poti. Težko in z največjim naporom bi se bil moral prerivati od grma do grma, in noč bi gotovo že prišla, preden bi dospel do zaže-ljenega cilja. A tu na belem produ je napravila voda sama pot. Ker je sam pesek in debelo kamenje, lahko pride v najkrajšem času do belih gor. Vesel je bil Borut kakor še nikoli. Ilej, kaka kVasota, kamor se ozre! Tu zeleni gozd, tam bela gora; tu šumljajo-ča zelena \oda, tam mehka tratica. Nad vsem se leskeče modro nebo. Solnce se sveti, in mlada vesna se smehlja kakor nikjer na širni gorotanski ravnini. — Borut, je obstal pa se je oziral okrogin-okrog. Veselja so se mu smejale oči, in v srcu jc čutil tako radost, da bi bil najrajši skakal od kamena do kamena. Šu- na tožiteljeve projekte nanašajoče so troškovne proračune in drugo in da je obelodanila brošuro z dne 1. septembra 1909 in b) da obsega po kranjski deželi dne 17. dccembra 1912 pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani vloženi tri-stopenjski projekt tožiteljeva projekta Jama in Zbiljo. Tožiteljevemu naziranju se ne more v nobeni smeri pritrditi in bi se moral tožbeui zahtevek zavrniti tudi tedaj, ako bi vse tožbene navedbe odgovarjale resnici. Kakor obe sporni stranki čisto pr x-vilno poudarjati, je za sklepanje takih pogodb, kakor je sporna, kompetenten edinole kranjski deželni zbor, obsebi umevno pa zamore deželni zbor koga drugega pooblastiti za sklepanje takih pogodb. Toda že iz toženčevih navedb samih, zadevajočih med njim in pl. Šukljetom dne 11. junija 1909 sklenjeni dogovor, se ne more sklepati, da bi mogel ta dogovor ustanoviti veljavno kupno pogodbo, ker niso podani pogoji §§ 1053. in 1054. obč. drž. zakonika. Tožitelj sam priznava in sledi to tudi čisto jasno iz spisov, da so došli kranjskemu dežel, zboru oblastveno odobreni projekti v oktobru, oziroma koncem novembra ali začetku decembra leta 1909, iz česar sledi, da deželnemu glavarju pl. Šukljetu dne 11. junija 1909 kupni predmet v njegovih posameznostih v avtentični obliki še niti znan ni bil. Tožitelj pač zatrjuje, da so došli deželnemu odboru prvotni načrti že januarja 1909, in uaj bi to tudi odgovarjalo resnici, na stvari bi to dejstvo ne moglo ničesar izjiremeniti, ker prvotni načrti niso taki predmeti, na katere bi se moglo z ozirom na njih pravilnost v vseh posameznostih računati. Iz tega slecli, da kupni predmet dne 11. junija 1909 še ni bil popolnoma določen. Pa tudi o kupnini in načinu odplačevanja iste, kakor prav posebno o prejemkih tožiteljevih, ki naj bi bili združeni z od njega zaželjenim ravna-teljskim mestom, se po tožiteljevih lastnih navedbah ni ničesar govorilo. Ne glede na vse to pa je treba poudariti, da po kranjskem deželnem redu deželni glavar niti ni upravičen, sklepati pogodbe za deželni odbor, vsled česar je tudi iz teh razlogov domnevan dogovor z dne 11. junija 1909 brezpredmeten. Vsled tega je bil po toženi deželi ponuden dokaz po priči pl. Šukljetu o okolnosti, da tožnikove navedbe, ki se tičejo dozdevnega, dogovora z dne 11. junija 1909, niso resnične, kot nepotreben zavrniti. Iz ravnokar navedenega pa izhaja nadalje tudi, da dr. Lampe v seji dne 23. septembra 1909 tožiteljevih projektov, posebno pa njih posameznosti, niti v mislih ni mogel imeti, ker mu takrat v oblastveno odobreni obliki še znani niso bili. To sledi tudi iz sejnega protokola in stenografičnih poročil. Iz besedila zapisnika sledi nadalje, da so vse na podlagi sklepa deželnega zbora z dno 23. septembra 1909 po deželnem odboru sklenjene kupne pogodbe, tikajoče se vodnih sil itd., pridržane naknadni odobritvi deželnega zbora. Da pa bi se bilo to pri sporni kupni pogodbi zgodilo, tega tožitelj niti sam ne trdi. V vlogi z dne 7. oktobra 1909 je sicer tožitelj natančno označil kupni predmet in njegovo ceno. Toda ni doprinesel dokaza, da je to ponudbo v to edino kompetentni deželni zbor kdaj pravno-veljavno sprejel. Po tožiteljevem naziranju je bila njegova ponudba sprejeta na ta način, da je deželni odbor pokupil, pod tožite-ljevo intervencijo one mline, katere je on (tožitelj) v svoji ponudbi z dne 7. oktobra 1909 izrecno označil kot sestavne dele celotne kupne pogodbe. Temu naziranju pa se, ne oziraje sc na vse drugo, že vsled tega ne more pritrditi, ker se med onimi mlini in vodnimi pravicami nahaja tudi mlin in vodne pravice Marije Burgar. Tožitelj pa je dne Ž9. junija 1910 proti Mariji Burgar naperil tožbo, te predmete zahteval zase in baje dogovorjeno kupnino sodno položil z motivacijo, da Marija Burgar kupnine ni hotela sprejeti in je tako upeljano pravdo, v kateri je izšla zanj neugodna odločba navišjega sodišča z dne 31. maja 1911, v vseh instancah izpeljal, dasiravno mu je bilo znano, da je Marija Burgar takrat sporne predmete prodala kranjski deželi dne 26. junija 1910. Tožitelj sicer zatrjuje, da je to storil z namenom, da na ta način prisili kranjsko deželo na plačilo baje že zapadle delne kupnine in da jc deželi kranjski tudi izjavil, da takoj, kakor hitro se mu izplača zapadla kupnina, privoli tudi v prodajo od njega v opcijo vzetega mlina Marije Burgar kranjski deželi. Ne glede na to, da resničnost te trditve nikakor ni izkazana, pa to trditev pobija dejstvo, da je proti Mariji Burgar vložil zgoraj navedeno tožbo. •Tožbeni zahtevek je bilo potemtakem že iz predstoječih navedenih razlogov zavrniti, ne da bi se bilo treba spuščati v nadaljnje dogovore, katere je navajal zastopnik tožene dežele; zadostuje sklicevati se na v dejanskem stanu navedeno vsebino pravdnih prilog, iz katerih pri objektivni obsoji brezdvomno sledi, da tožitelj sam upravičeno nikdar ni mogel biti n a z i r a n j a ali pa biti prepričan,, da. se j e s j> o r n a pogodba k d a j p r a v n o o b v e z-n o s k 1 e ni 1 a in da je vsled tega njegov tožbeni zahtevek upravičen. S to sodbo Pavšlar ni bil zadovoljen in se je pritožil na višje sodišče v Gradcu. Pa tudi višje sodišče je Pavš-larjev priziv zavrnilo in obsodilo Pavšlarja na plačilo 906 K 10 vin. stroškov prizivnega postopanja, stroške v prvi instanci pa mu je zvišalo na. 178S kron 30 vin. Poleg tega ima Pavšlar deželi plačati tudi stroške rekurza v znesku 61 K. V svojib razlogih pravi nadj sodišče med drugim: Tožitelj (Pavšlar) zastopa mnenje, da je dogovor z dne 1. junija 1906 pravnoobvez-na. kupna pogodba tudi brez odobritve deželnega zbora. Na to je sledeče, pripomniti: O kupni pogodbi se more govoriti samo tedaj, če so podani vsi pogoji, katere zahteva zakon. Kaka pogodba se dne 11. junija 1 909 sploh ni sklenila. Za deželo pravnoobvezne pogodbe sklepati ni bil upravičen niti deželni glavar pl. Šuklje, še manj pa deželni odbornik dr. Lampe. Niti zakon, niti pooblastil na pogodba ne stoji na strani takim pogajanjem. Pri končni izjavi pl. šukljeta pa manjka pogodbene resnosti. V tej izjavi pogodbeni predmet ni jasno označen, tudi ne s tem, da se tožitelj sklicuje na vsebino predidočih pogajanj. Tudi kupnina ni določena. Sicer se imenuje kupna vsota, toda tožitelju je bilo obljubljeno tudi ravnateljsko mesto; toda s kakimi dohodki jc to mesto združeno, tega se pa ne omenja. Če pa dne 11. junija 1909 ni prišlo do sklepa kupne pogodbe, potem se o kaki odobritvi po takozvanem realnem prevzetju ne more govoriti. Sklep deželnega zbora z dne 23. septembra 1909 podeljuje deželnemu odboru pooblastilo za napravo električne podeželne centrale in za nakup za ta namen potrebnih vodnih sil. Za pooblastitev velja pravilo, da tisti, ki je izdal pooblastit-veno izjavo, torej zastopani, pri dvoumnem besedilu ne more zahtevati, da bi se njemu v prid tolmačilo, temveč je v takih slučajih pooblastilo vedno razlagati v korist tretjega, kateri je na rjavega medveda, ki je stopil ravno na trato. Kosmatinec je obstal začuden. Momljajoč in zmigavajoč z glavo je gledal na mladca, ki je sedel mirno na trati in se ni ganil. Čudil se je kosmatinec, pa je migal z glavo, kakor bi ne mogel verjeti, da bi se prerinil človek v njegovo kraljestvo. Počasi se je okronil; za-momljal je še enkrat glasno, potem pa izginil v goščavo. Borut se ga niti prestrašil ni. Ko ga je zagledal, je segel po bodalu, a medved se je hitro umaknil. In Borut jc stopal naprej. Mirno in brez skrbi je šel po produ navzgor. Le tupatam se je ustavil in poslušal, kakor bi pričakoval, da plane sovražnik nadenj. A vse je bilo liho. Le gorski potok je šumel glasno med kamenjem. Solnce je dospelo že davno do srede neba. A Borut je spel še vedno po produ, ki se je krčil vedno bolj. Mestoma so so. dvigale ogromne skale, in le težko je prešel mladec mimo njih. Moral je 1u-]latam probresti mrzlo, doročo vodo, ali pa se je ¿plazil trudoma skozi gosto grmovje. Kajti skale, ki so mu zapirale pot. so bile tako visoke in strme, da jih ni mogel preplezati. A Borut ni postal truden, in tudi dobra volja ga ni minila. Radost mu je polnila dušo; saj je vedel, da dospe kmalu tik do strmih snežni- mel jc gorski potok vesele pesmi, kakor bi pozdravljal prvega človeka, ki je dospel k njemu. Lepa in prijetna je bila njegova pesem, radostna, kakor življenje pod belimi gorami. In ta pesem je šla Borutu do srca. Zavriskal jc in zapel, da se je slišalo daleč mecl goščavo: »Oj solnce gre čez tri gore, črez tri gorč po vranca gre; pripelje vranca v šumni gaj: oj mladec, zdaj ga pa sedla j !> Glasno pevajoč jc spel Borut po belem produ. Oddaljil se je bil že precej od doma in je dospel do prvih skal. Stisnjena v ozko strugo je šumela voda med skalami. Izginil je prod; nikjer ni bilo izhoda, kajti orjaške skale so se dvigale kroginkrog. Borut je postal in je izmišljeval, kako bi dospel preko teh skal. Po vodi ni megel, ker je bila pregloboka in jc drla preveč. Gledal je na skale, kjer so cveteli tuintam celi grmi rdečega ravšja. Sedaj ni pomišljal več. Urno kakor mačka je pričel plezati po skalovju. Oprijemal sc jc ozkih robov in ravšja in ni se ogledal niti enkrat. Ko je pa prišel na vrh jn ie pogledal v globočino pod sabo, ga je stresel za trenutek mraz. Tako globoko pod njim se jc penila voda in tako navpično so štrlele skale! Čudno, da je mogel priplezati tako lahko na vrh. Lahko bi sc mu bilo spolzelo in prekotalil bi se bil v šumečo vodo. A hitro sc je otresel Borut, teh neprijetnih misli. Po drugi strani ni bilo pečevje tako strmo, in z lahkoto se je spustil doli na prod. Šel je naglo naprej — dalje, clalje ob šumečem gorskem potoku. Ni bilo več treba plezati preko strmih pečin; le tuintam je moral še skočiti preko nizke skalice. Okolica jc postajala vedno bolj divja, in goščava kraj brega sc je vedno bolj gostila. Le gorski potok je šumel svojo enakomerno, glasno pesem. Vodno bližji so mu bili beli snežniki; prav natanko je že razločeval posamezne skale. Ogromno so bile in so se dvigale kakor nepremagljivo zidovje proti nebu. Široki plazovi belega snega so so. vili skoro do podnožja. Jasno so se blesteli v žarečih solnčnih žarkih, da se je zdelo Borutu, da je natresenih tam tisoč in tisoč svetlih biserov. Enkrat je dospel do prostrane trate. Veliki, rdeči cvetovi ravšja so kimali kroginkrog. Dehteli so tako prijetno, da se je vsedel Borut sredi trate, da so odpočije nekoliko, Nepremično je gledal od tam na strme gore in so jo zamislil. Prebudilo ga. je šele neko čudno šumenje, ki je prihajalo sem iz goščavo. Naglo se je okrenil in je zagleda* velikega, podlagi pooblastila z njim sklepal pogodbe. Kajti le pooblastitelj ima korist iz pooblaščenja, ker je na ta način oproščen, da bi moral sam delati; tretji pa, ki s pooblaščencem sklepa, pa je toliko na slabšem, ker se je med njega in njegovega sopogodbenika vrinila neka tretja oseba in je vslcd tega on primoran prepričati se o upravičenosti dotične osebe. Sklep deželnega zbora urejuje samo razmerje med deželo in deželnim odborom, očividno se v tem sklepu pred vsem poudarja pooblastitev do vodne naprave in do nakupa. Ni pa v tem sklepu izražena neomejena pravica deželnega odbora do sklepanja pravnoobveznih pogodb. Z nobeno besedo se ne omenja kakega gotovega kupnega predmeta, ne ugotovi se niti stroškov niti kupne cene; sploh o kaki omejitvi ni govora. S tem pa si je dežela, oziroma deželni zbor sam pridržal presojo primernosti kupnine in odobritev pogodb. V očigled kupnini, ki presega 1 milijon kron in notoričnim denarnim razmeram majhne dežele je moral tožitelj priti do spoznanja, kake obsežnosti je ona pooblastitev. Pa tudi ponudba tožiteljeva z dne 7. oktobra 1909 ni bila sprejeta s sklepom deželnega zbora. Ponovne ponudbe tožiteljeve je deželni odbor odločno odklonil. Okolnosti, katere navaja tožitelj v potrditev sklenjene pogodbe, po realnem prevzetju ali po odobritvi, pravno niso uporabljive. Z indicom se ne more sklepati na obstoj pogodbe, pri kateri se gre za komplicirane in kombinirane objekte. Sploh pa ni navedenih nobenih sklepčnih indicev. Brošura z dne 1. septembra 1909 je določena samo v reklamne svrhe. Nakup mlinov je samostojna akcija, katero je deželni zbor odobril. O pogodbeni izpolnitvi ali prevzetju se ne more govoriti, ker je tožitelj odklonil pre-vzetje mlina Marije Burgarje^e. Tožitelj je v ponovnih izjavah izrazil, da se stvar nahaja v štadiju pogajanj in so razlogi, katere tožitelj tem svojim izjavam sedaj podtika, pravno brezpomembni. Sploh se pa dokaza za take vkra-Ijestvo misli spadajoče dogodi j a j e ne more doprinesti. Tako je torej po sodnem pravore-ku potrjeno to, kar smo iz vsega po-čatka pisali o tej fantastični pravdi. Nobenemu pametnemu človeku ni prišlo na misel, da bi bil lo za en hip smatral kranjski deželni odbor za tako lahkomišljen, kakor ga je predstavljalo avetu ono časopisje, ki vidi svoj glavni namen v tem, da izpodkopuje najbolj koristne javne naprave in ugled naše domovine. Skozi mesece in mesece je liberalno časopisje dalo na razpolago svoje predale Tomažu Pavšlarju in vsakemu, kdor je hotel škodovati kranjski deželi. Kar se Pavšlarja tiče, je zdaj javnost na jasnem. To, kar je liberalno časopisje predstavljalo kot trdne dokaze, nad sodišče v svoji razsodbi fino označuje kot »v kraljestvo misli spadajoče dogodljaje«. Koliko se piše in govori o akciji deželnega odbora! Večina tega spada v »kraljestvo misli«. Upamo, da bo uspeh v kratkem razpršil vse fantazije, ki se zdaj snujejo deloma iz nevednosti, deloma iz zlobe in sebičnosti ali političnega nasprotstva. Sodišče ni zaslišalo prič, ampak je sodilo samo na podlagi pismenih do- kov. In tedaj se izpolnijo njegove srčne želje. Naenkrat se je razcepil prod. Borut je obstal, pa je premišljeval, na katero stran bi odšel. Naposled se je odločil za mali potoček, ki je curljal med peskom in kamenjem. Zdelo se mu je, da pride tu lažje in hitreje do cilja. Urezal si je dolgo palico v grmovju; potem pa je hitel naprej. In res — kmalu je dospel do Širokega, snežnega plaza, ki se je končal tam gori ob pečinah. Iz tega plaza pa je žuborela hladna voda in je spela navzdol — dal"č, daleč v širne ravnine. Ko je despel Borut do plaza, je za-vriskal. Tedaj pa je ostrmel. Odmeval je njegov glas od vseh štirih strani, in zdelo se mu je, da sede nekje na skalah skrivna bitja, pa mu odgovarjajo. Borut se je čudil temu. Preko trdega snega je šel, in črez malce časa jc že stal kraj strmih počin. Ozrl se je kvišku; a nikjer ni mogel zagledati strmega vrha belega snežnika. Zdelo se mu je, da sega gora preko oblaka do modrega neba. »Morda prebivajo resnično sinji bogovi na vrhu,« je pomislil, in svota groza ga je navdala. Nič več se ni upal za vriskat,i; kajti mislil je, da lahko moti g svojim glasom sinje bogove. (Dalje.) kumentov. Zato se tudi ni spustilo v vprašanje, ali je resnična Pavšlarjeva povest o misterioznem razgovoru med njim in med pl. Šukljetom med štirimi očmi. Sodišče je izreklo, da tudi, če bi bilo res, kar Pavšlar trdi, ni bila sklenjena nobena pogodba. Kakor zriatio, je pa Fr. pl. šuklje odločno izjavil, da je ta Pavšlarjeva izpoved neresnična. Ko bi se to vprašanje pred sodiščem obravnavalo, bi seveda stvar postala za Pavšlarja usodepolna. Za liberalne liste ne, ker ti bodo lagali naprej. Madiarska Mala. (Izviren dopis izNewyorka.) Tretjega aprila letos je prišel v Newyork v Ameriko na parniku »Mav-retaniji« madjarski grof Karolyi, vodja opozicionalne stranke madjarskega državnega zbora. V kvaranteni so ga počakala madjarska društva in razni zastopniki madjarskega časopisja. Ob tej priliki so ga obstopili tudi razni časnikarski poročevalci, katerim je izdal posebno izjavo, v kateri pove vzroke, po kaj je prišel v Ameriko. Med drugim pravi sledeče: »Morda Vam ni popolnoma jasno, po kaj prihajam v Ameriko jaz, vodja ogrske opozicionalne stranke. Res je dolga zgodbo o cilju, ki ga imam pri tem svojem potovanju. Avstrija je že odnekdaj zelo ljubosumna na razvoj ogrske države in je vedno vse storila, kar je le mogla, da je postavila Ogrsko v senco, kakor da bi naša država imela svojo samoupravo samo po milosti Avstrije. Toda Ogrska je popolnoma suverena država in je z Avstrijo združena samo po osebi vladarja. Gospodarsko je Ogrska združena z Avstrijo po skupni carini, vojaško po skupni vojski, katero vzdržujeta Obe polovici, in pa po skupni diplomatski službi. O vseh teh stvareh pa skuša Avstrija zunanji svet kolikor mogoče varati.« / Dalje praifi: »Vendar, ko nas izseljevanje našega naroda sem k Vam na-polnuje s skrbjo, znamo pa vseeno to iz-seljeništvo ceniti. Tu pri Vas se naši izseljenci prešinjajo skozinskoz z duhom najvišje demokracije. Kot taki pa morejo imeti velikanski duševni vpliv na svojo domovino in jo spremeniti v nekako rAalo Ameriko na vzhodni Evropi. Ta najvišji cilj naš pospeševati je namen mojega prihoda v Ameriko. V srcih vseh mad jarskih Amerikancev hočem vzbuditi čut, da so oni poklicani od tukaj sodelovati z nami za razvoj domovine. Prositi jih hočem, naj porabijo ves svoj vpliv naosvobojenjedo-movinc od avstrijskega jarma , da se ne bo nam, ki smo ostali doma, vedno vzbujàla grenka misel, da smo izgubili zastonj dva milijona svojih rojakov. Naše izgube so itak že velike. Zato naj mi dobimo vsaj moralne pomoči od njih kot svojih bivših bratov tem težkem boju za svobodo. Cilj ogrske opozicionalne stranke, katerega hoče doseči in za katerega potrebujemo tudi pomoči amerikanskih Madjarov, je označen v slàvnoznanih besedah slavnoznanega Abrahama Lin-colna, ko je rekel: »ljudska vlacla z ljudstvom za ljudstvo.« To in nič drugega tudi mi nočemo in zato sem prišel sem v Ameriko.« To so naravnost izdajalske besede, katere smo govoriti samo kak Mad j ar. Gorje pa kakemu Slovanu, ako bi si upal kaj takega izpregovoriti ! Sto orožnikov bi ga čakalo doma na meji, ako bi se predrznil vrniti domov In po celem svetu bi zopet vpili o novi slovanski ve-leizdaji. Vendar pa da to misliti tudi narodom, ki so v Avstriji, zlasti onim, ki so tako nesrečni, da so pod Štefanovo krono. Posebna deputacija Slovakov se jc podala takoj po prihodu Karolyija k njmu v hotel ter mu stavila več vprašanj. Med drugim so ga vprašali, kako si misli rešitev narodnostnega vprašanja na Ogrskem. Odgovoril je, da tega vprašanja tam ni. V Ogrski je samo ena narodnost, in ta je madjarska. Narodnosti, ki mislijo, da so narodnosti zase, so v veliki zmoti. Ako zmaga revolucija na Ogrskem, je dejal, bo šlo tako, kakor gre do sedaj. Nobena narodnost nedobikakih pravic. Vse narodnosti se morajo madjarizovati.« Slovenske poslance opozarjamo na te dogodke, ko se bliža Čas delegacij. Y. zasedanje deieoaci). Na poziv zunanjega ministra grofa Berchtolda je prevzel predsedstvo avstrijske delegacije starostni predsednik baron F u c h s. Delegat dr. Ellenbogen se je priglasil k bese- di, sklicuje se na poslovnik, in je.naj-ostrejše protestiral, ker v AvBtriji ne vladajo ustavne razmere. Zahteva, naj se v znak protesta delegacije odgodijo, dokler se ne bo v Avstriji zopet ustavno vladalo. EUenbognovim izvajanjem se je pridružil Nemec. S t U r g k h je odgovarjal Ellenbognu in je zapikaval, da bi bila vlada avstrijski parlament z zlim namenom odgodila. Rekél je, da je zavzet za te, da se vrši konferenca vodilnih osebnosti strank dne 4. majnika, a on stremi le za zagotovljenim zasedanjem. Protestiral je proti Ellenbognovemu predlogu. Starostni predsednik Fuchs o Ellenbognovem predlogu ni pustil glasovati, češ, da se konstitucija, ki je sedaj na sporedu, ne sme prekiniti. Za predsednika je bil nato izvoljen grof Sylva - T a r o u c &, za podpredsednika dr. Leo, za zapisnikarje pa Korošec, knez Lobkovic, Mastalka in pl. M ti h 1 w e r t, za reditelja D r e h e r in Se d lak. Ellenbognov predlog so nato odklonili. Zanj je glasovalo 7 delegatov. Izvoljeni so bili nato odseki, ki so se tako-le konstituirali: armad-nemu odseku predsednik knez Schôn-burg, namestnik Lecher. Prvo sejo bo imel dne 7. majnika ob i. popoldne. Pododsek za armadne in mornariške dobave je izvolil Extïerja za predsednika. Sejo bo imel dne 1: majnika. Odsek za zunanje zadeve je izvolil za predsednika barona Fuchsa, za podpredsednika barona Baernrintherja. Zboroval bo dne 29. t. m. Bosenski odsek je izvolil za predsednika pl. Lan-genhahna, grofa Mensdorff - Pouillyja za namestnika. Finančni odsek je izvolil za predsednika Grabmayerja, za podpredsednika Sedlaka in peticijski odsek za predsednika Kadlcaka. Ogrska delegacija je izvolila za predsednika grofa Avgusta Z i c h y j a, za podpredsednika pa Ladislava Beôthyja. Bosensko-hercegovske zadeve. Skupno finančno ministrstvo je predložilo delegatom informacijska poročila in statistiko, ki navaja, da so našteli v Bosni xn Hercegovini ob ljudskem štetju dne1 10. oktobra leta 1910. I,898.044 prebivalcev. Poročilo navaja tudi važnejše politične dogodke v Bosni in v Hercegovini. Bdeča knjiga. Zunanje ministrstvo je delegatom tudi predložilo rdečo knjigo, ki obsega 926 diplomatičnih aktov od 13. avgusta 1912 do 6. novembra 1913 in se peča z zadnjo krizo na Balkanu. Obstoj balkanske zveze je bil dunajskemu kabinetu že 14. septembra 1912 znan. Vojske na Balkanu niso mogli preprečiti, pač se je pa posrečilo, da se je omejila. Nasproti Bolgariji je zavzemala monarhija dobrohotno stališče pod pogojem, da se z Rumunijo odkritosrčno sporazume. V Pelerburgu je monarhija nastopila za rumunske želje. Berchtold se je tudi zavzemal za to, da se pritegne rumunski poslanik konferenci v Londonu. Monarhija se je zavzela tudi za odstop Silistrije Rumuniji. Zavzela se je monarhija nadalje, da bi si glede na Kavalo pridržale velesile pravico revizije. Berchtold je 24. novembra 1912 velesilam naznanil, da ne smatra v Bukarešti sklenjenega miru med bivšimi zavezniki kot definitiven mir. Glede na vprašanje bukaroškega miru sta dunajski in peterburški kabinet v mnogih rečeh soglašala. (Pač le navidez). Razprave od začetka balkanske krize je tako na Dunaju kakor v Pe-terburgu vodila želja, da se prepreči evropski konflikt,, kar se je posrečilo. Če so se potem pojavila skoraj nepremostljiva interesna nasprotstva med Dunajem in Peterburgom, se bo vse poizkusilo, da se nasprotstva potom direktnega razgovora poravnajo. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je odpotoval včeraj ob 10. uri 20 minut z Dunaja v Budimpešto. Danes ob 10. uri dopoldne je zaslišal avstrijsko, ob II. uri pa ogrsko deputacijo. PARLAMENTARNE ZADEVE. Nemška narodna zveza je naročila predsedniku dr. Grossu, naj v konferenci klubovih načelnikov najodločnej-še protestira proti nadaljnji uporabi § 14. Stališče Nemcev na Češkem glede na češko rahtevo, da naj se razpišejo na Češkem deželnozborske volitve, bo pri konferenci klubovih načelnikov zastopal Pacher. Krakovski list »Novini«, glasilo dr. Leona, poročajo z Dunaja, da delajo krščanski socialci baje na razpust državnega zbora. Krščanski socialci žele, tla bi se vršile, državnozborslte volitve po volitvah v nižjeavstrijski deželni zbor. Ni izključeno, da bodo držav-nozborske volitve že v prvi polovici bodočega leta (?). NIŽJEAVSTRIJSKI DEŽELNI ZBOR. Nižjeavstrijski deželni zbor je pričel 28. t, m. svoje razprave. Šlo bo predvsem za Šolske predloge. OGRSKA. Medtem ko grof Apponyi izjavlja, du je Ogrska lahko srečna, da ima takega moža kot je Tisza, izjavlja Justh, da potuje ogrska opozicija brezpogojno v Peter-burg. ZUNANJEPOLITIČNA RAZPRAVA V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU. Nemški državni zbor je 28, t. m. nadaljeval razpravo o zunanji politiki. V proračunski komisiji je Jagow govoril o zunanji politiki in naglašal prisrčno in inthfiho razmerje med velesilami trozveze.. Tro-zvezne velesile glede na Sredozemsko morje niso sklenile pogodbe. Na na-sprotstvo nekaterih članov ogrske neodvisne stranke proti trozvezi ne polaga nobene važnostj, NAPETOST MED GRŠKO IN TURČIJO. Iz Aten se poroča: Venizelos je prekinil svoje potovanje v Macedonijo, kar tolmačijo tako, da je položaj med Grško in Turško postal resen. Oficielni list : Ethnos« piše, da je mogoča vojska med Grško in Turčijo in da velesile ne bodo na strani Grške. 27. t,, m. zvečer se je pri neki gledališki predstavi v Carigradu v korist turški mornarici naznanilo, da je naročila Turčija pri tvrdki Armstrong tretji dreadnought in da bosta dreadnoughta »Sultan Osman« in »Rešadich« v dveh mescih v turških morjih. MEHIKO. Poroča se, da se vstaši pripravljajo n& boj proti Huerti in da so Amerikanci med nje razdelili 36.000 pušk, 10,000.C„J patron in 24 topov. Blizu glavnega me 'a Mehike se je bila huda bitka med vstaši in vladno armado. General Velasco, ki je bil dvakrat ranjen, je došel s 400 ranjenimi vojaki v Mehiko, general Pena je pa bil v bitki z vstaši ubit. Iz Washingtona se poroča, da je Huerta brezpogojno sprejel posredovanje južnoameriških držav. BOJI V COLORADU. Poročila iz Colorada so zopet resna. 27, t. m. so po hudi bitki stavkujoči rudarji zavzeli rudarsko mesto Chander. Wilson je dovolil, da se smejo odposlati vojaki proti rudarjem. V dosedanjih bojih je bilo 54 oseb ubitih, nad 100 pa ranjenih, a naj-brže je Število žrtev še večje, ker so rudarji sami pokopali svoje mrtve. V Chandra so se rudarji polastili ene strojne puške in veliko municije; nad tisoč pušk so jim pa njih prijatelji darovali. isiinenlle pri Sv. Očetu. Pretekli četrtek so bili katoliški absti* nentje sprejeti od sv. očeta. Vseh je prišlo v Rim okoli 400. Izmed teh jih je iz Av-stro-Ogrske samo sedem, in sicer: en Čeh (baron Pražak), en Nemec, en Madjar in pet Slovencev. V sredo večer so imeli v dvorani pod cerkvijo kamilijanov zborovanje, katerega sta se udeležila kardinala Cassetta in di Belmonte, ki je tudi govoril. V četrtek zjutraj so imeli sv. mašo v Late-ranu (cerkev sv, Janeza Krstnika, patrona abstinentov), ki jo je opravil kardinal van Rossum, bivši odposlanec papežev pri ev-harističnem kongresu na Dunaju. Nato so se dali s kardinalom vred pred cerkvijo fotografirati, Avdijenca je bila ob 11. dopoldne. Abstinentje so izročili sv. očetu adreso, ki jo je podpisal odbor dvanajsterih mož, med njimi tudi zastopnik Slovencev, in jo je izročil predsednik katoliške abstinentske lige, Nizozemec baron Beeren-breuht. Avdijence se vrše zdaj tako: Ljudje se postavijo po raznih zaporednih sobah pred privatnimi sobami sv. očeta. Sv. oče gre z malim spremstvom peš skozi sobe in ima v vsaki sobi kratek nagovor, ter podeli blagoslov. Spotoma se sv. oče večkrat kja pošali in rad posmeja. Medtem jc došel odboru na adreso tudi že odgovor sv. stolice, ki izreka veliko hvalo proti-alkoholnemu stremljenju in ga blagoslavlja. Adreso in odgovor prinese »Zlata doba«. — V soboto zjutraj so imeli abstinentje zadnje zborovanje in nato Tedeum v cerkvi kamilijanov. — Sinoči so došli Dunajčani. — Vreme je ves čas krasno. Dnevne novice. -!- Svobodomiselstvo pod novo firmo. Jugoslovanska, narijonalisiična »Nova Rijoč« objavlja škandalozen čianek o »klerikalizmu«, ki pač dosega ali pa celo presega vse, kar se je od svobodomiselne strani kdaj ostudnega napisalo zoper katoliško cerkev. Pišo o »nekulturnih papežih z bestialnim ape-titom ä la Borgia ali glupim fanatiz-nom ä la Sarto«, o duhovniških »me-fistofelskih obličjih, na katerih se zrcalijo vse strasti«, o »izmišljeni izpovedi«, »širokih trebuhih požeruhov in seksualcev«, o »njihovem žlem nauku, ki je potvoru vzvišene K ris to Ve besede«. »črnih «avranih« itd. To jc por- verzna fantazija človeka, ki menda samo o seksualnosti in strasteh sanja. Da se taki izbruhi bolestnega sovraštva tiskajo v jugoslovanskih nacionalističnih listih, je kaj značilno. Vsak dan se bolj očitno kaže, da jugoslovansko svobodomiselstvo uacljonalizefn izrablja v to, da širi pod njegovo masko svoje nazore, ki so pod pravo firmo falirali. Ti nacijonalisti imajo zelo čudno logiko. Če branimo mi katoliško prepričanje našega ljudstva, nam koj očitajo, da stavljamo vero nad narodnost, oni pa smejo svoje brezverstvo postavljati na čelo svojemu nacionalizmu. Slovenska in hrvatska mladina naj se zato tega »jugoslovanskega nacionalizma« varje, ker je Jugoslovanom samo v največjo škodo. -}- Slovenski naprednjak v mlado-češkem klubu — dr. Ravnihar stoji zopet pred čudno zagonetko. V nemškonacional-nem listu »Tagespost« priobčuje njegov deželnozborski kolega Milan pl. Šuklje zabavljanje čez mladočehe in se sklicuje celo na voditelja stranke, kateri čast pripadati ima imunizator naprednih literarnih izdelkov dr. Ravnihar. Milan pl. Šuklje, ta ti-pus slovenskega narodnega naprednjaštva, namreč v »Tagesposti« citira dr. Tavčarja, ki je dejal: Bog nas varuj čeških ministrov! Ta zdih dr. Tavčarjev je bil naperjen proti ministroma Trnki in Zenkerju, pristašema mladočeške stranke, ki je vzela pod svojo streho sirotinsko zadevo dr. Ravniharja. Seveda je glasilo Hochenburgerjevo z veseljem ponatisnilo zabavljanje čez češke ministre iz — »slovenskih« ust! Tako daleč je padla narodna zavednost pri liberalni stranki, da se nihče v tej žalostni stranki več ne zgraža nad tem, da uganjajo »narodno-napredni« poslanci tako proti-slovansko politiko v nemškonacionalnih glasilih. Če pa mladočehi izvedo za tako >narodnost« naših naprednjakov, potem utegnejo še dr. Ravniharja z njegovimi literarnimi zaslugami vred postaviti na cesto. -i- Cesar potrdil izvolitev knezoško-fa Kaltnerja za solnograškega nadškofa. ;Fremdcnbiatt« poroča iz Solnograda, (Ia je cesar potrdil izvolitev knezoškofa Kallnerja za solnograškega nadškofa. ■ Imenovan je za dekana ribniške dekanije in duhovnega svetnika č. g. Anton Skubic, župnik v Ribnici. + Ogled belokranjske proge. Dne 28. t. rn. .so se odpeljali progo Belokranjske železnice ogledat; gg. ravnatelj državnih železnic iz Trsta dvorni svetnik Galamboš, železniška nadsvetnika Opitz in Lechner in nekaj drugih gospodov. Povabljen je bil tucli g. prošt tir. Elber t. I- Podružnice »Slovenske Straže«. — Popravimo malomarnost z novim delom in požrtvovalnostjo. Iz odbora »Slovenske Straže« se nam piše: Seniler! je I"'' nekaterih podružnicah opaža premalo življenja. Par podružnic, je, ki spe. Teli par podružnic ne zadosti niti postavnim predpisom, kaj še, da bi koga. v onem kraju vzclramili obupni klici od slovenskih mej. To je velika narodna malomarnost in je res najbolje, da se take podružnice tudi s papirja črtajo. Danes priobčuje uradni list: »Društvo »Slovenska Straža« v Re-tečah pri Škofji Loki se je razšlo, ker ni udov. V Retečah, 26. aprila 191 i. — Janez Auguštin, predsednik.« In vendar se, ako se le želi, dobijo za zborovanja predavatelji iz Ljubljane, dobilo bi se povsod pač pri najmanjši agitaciji nekaj ljudi, ki bi si na leto kaj malega odtrgali in bi dali zat.o »Slovenski Straži« borno letnino 50 v:i" ali premožnejši vsaj 1 K. Na dru .rani pa se. opaža zopet veselo giban,e in zanimanje za » S1 o v ensko S t. r a ž o «. Darovi prihajajo, hvala Bogu, vsak dan in pričakovati je. da se ogreje za »Slovensko Stražo« še mnogo src. Namesto par zamrlih podružnic je Le tos vzklilo etevet novih podružnic. Zadnji čas je ■ prijavilo svojo ustanovitev še p e t podružnic, in sicer v Č e m š e n i k u , P r e d d vor u, št. P e t r u pri Nov cm mestu, Sv. Andražu v Slov. goricah, V c li k a L i g o n j a, skupno to-icj letos že 15 novih podružnic. — Čast ondotnim domoljubom! Sila, ki nam jo dela narodni nasprotnik, naj v nas budi krepko odporno moč, naj nas vzdrami k vedno večji požrtvovalnosti! S pomočjo plemenitih Slovencev in Slovenk naj v »Slovenski Straži« v bodočih dneh naše narodnoobrambno delo pokaže vedno večji napredek! + Koliko je Čehov v Nemčiji. Ceh-trum je te dni stavil v državnem zboru predlog, naj se med jezike, ki so na javnih zborovanjih v Nemčiji dovoljeni, uvrsti tudi m o r a v s k i. To je cen-trum, ki je narodnostno jako pravičen in se dosledno bori proti germanizato-rični politiki Prüsije, storil zato, da pribori jezikovno pravico za Č e h e v pruski šleziji vsaj na zborovanjih. (Gre večinoma za rudarje.) Če bi bil namreč centrum stavil predlog za priznanje češkega jezika, bi bil predlog gotovo pokopan. Svobodomiselna ger- manska • javnost je pa to zasledila in Centrum Zaradi tega prijema. Pri tej priliki izvemo, da znaša'število Čehov v Prusiji 107.461, in sicer je lo avtoli-tonsko prebivalstvo. ; — Podružnica »Slom. zveze« za litijski okraj je zborovala dne 23. t. in. v Višnji gori. Udeležba je bila prav dobra. Med drugimi smo opazili tudi: gg. I. Vidergarja, K. Texterja in I. Totn-ca, Zborovalce je pozdravil z brzoja-vom tovariš J. N. Jeglič kot predsednik podružnice »Slomškove zveze« za Ljubljano in okolico, tovariš Jazbec pa je zborovalcem prinesel pozdrav podruž. »Slomškove zveze« za novomeški okraj osebno. Zborovalci so določili, da poleti naša podružnica 7. majnika na Prinl-skovo; ume se, da le v slučaju lepega vremena. Kdor se namerava izleta udeležiti, naj sporoči to gelčni šol. vod. Mariji Fiandrovi na Primskovem, pošta Šmartno pri Litiji. Zbirališče izletnikov je postaja Radohova vas, kamor dospe vlak iz Ljubljane ob 9. uri 48 minut, iz Rudolfovega pa ob 7. url 8 minut. Oni, ki bi dospeli iz Rudolfovega, naj počakajo v gostilnici pri Lesjaku, ki leži le kakih sto korakov od žel. postaje. Ta novica velja vsem kot obvestilo in povabilo. Predrznost nemškega advokata. Nedavno se je vršila pri nadsodišču v Gradcu prizivna razprava v neki pravdni zadevi, ki je v prvi instanci tekla pred mariborskim sodiščem. Kot tožitelji so nastopali nedoletni otroci, toženi pa so bili znani Lobniki iz Razvanja, katerim se je posrečilo, da so najprej prodali sedaj že umrlemu očetu oedoietnih otrok svoje posestvo za 27.000 K, potem so pa očeta pripravili zopet do tega, da jim je za kupnin-ski ostanek po 10.000 K prodal nazaj dve tretjini svojega posestva, ki ga je bi! malo poprej kupil za 27.000 kron. Okrožno sodišče v Mariboru je z vso vestnostjo celo stvar preiskalo ter prišlo na podlagi obširnih dokazov do prepričanja, da je kupna pogodba, s katero je oče nedoletnih otrok prodal dve tretjini svojega za 27.000 kupljenega posestva za kupninski ostanek po 10.000 kron, neveljavna, ker prodajalec ni vedel, katere parcele je prodal Lobnikom nazaj. Senatu je predsedoval sodnik, katerega sicer ne moremo šteti med Slovence, kajti nikdar ne zahaja v slovensko družbo in tudi sicer ne kaže, da bi bil Slovenec, a se pri tem tudi ne pajdaši z raznimi nemškimi heilovci. Njegove sodbe so se že od nekdaj odlikovale po strogi objektivrosti in temeljitosti. Tako tudi razsodba proti Lobnikom. To pa seveda ni bilo po volji njihovemu zastopniku dr. Mravlagu. Kmalu potem, ko jc ta razsodba izšla, je javno napadal mariborsko sodišče na šuiverein-skem vsenemškem zborovanju pri Gam-brinu, proglasil dotičnega sodnika za »Slovenca«, ter se pritoževal, češ da je pri okrožnem sodišču v Mariboru civilni senat popolnoma slovenski itd. Se bolj nečuveno pa je, kako daleč je šel dr. Mravlag v svojih izvajanjih pred prizivnim sodiščem, torej pred forumom, pred katerim je predpisana stroga dostojnost v obliki in izrazu. V umetno-prisiljenem ogorčenju je protestiral zoper postopanje sodnikov, ki so sodelovali pri prvi sodbi, ker niso verjeli njegovi stranki, ampak tožnikovim pričam. Poudarjal je, da bode radi te razsodbe uvedel še posebno akcijo. Končno je apeliral še na sodnike, naj vendar njegovemu prizivu ugode, ker bi rabil sodbo tudi še za posebno akcijo, katere pa pred prizivnim sodiščem v javni seji oe more povedati! Kakšna je nameravana akcija, se razvidi iz njegovega govora, ki ga je imel na šulvereinski slavnosti pri Gambrinu. Čudimo se pa, da je prizivni senat grožnje dr. Mravlaga mirno vtaknil v žep in šc bolj se čudimo, da se je unal dr. Mravlag izreči grožnjo, da bode raci' razsodbe uvedel posebno akcijo, še bolj pa se čudimo, da je mogel dr. Mravlag v javni seji svoj priziv utemeljevati tudi s tem, da naj na vsak način njegovemu prizivu ugode, češ da rabi sodbo za nameravano akcijo. Res daleč smo prišli, da si upa nemški odvetnik pred civilnim senatom utemeljevati svoj priziv s tem, da rabi zase ugodno razsodbo za to, da mu bode mogoča akcija proti slovenskim sodnikom, kateri so navsezadnje tudi kolegi sodnikov, ki sede v prizivnem senatu. -j- V torek je bil inštaliran za župnika v Walsum na Porenskem č. g. rektor Köster iz Hamborna. Slovenci svojemu prijatelju kličenio: Na mnoga leta! j- Hrvatske zadeve. V Ludbergu je bil 28. t. m. pri dopolnilnih volitvah za sabor izvoljen brez protikandidata. Stcpan Radič s 1166 glasovi, — V Garčinu je pa zmagal najbrže koalicijonaš Milan Roje, ki je imel do zadnjega 300 glasov večine, nad obema pravaškima kandidatoma in Radičem. — 26. t. m. se je vršil občni zbor »Matice Hrvatske« v Zagrebu. Pri volitvah je zmagala odbo-rova lista, dočim so kandidati, postavljeni od katoliško mislečih, ostali v manjšini. — Novi zagrebški nadškof dr. Ante Bauer jc pri svojem nastoDU namesto venca na kršto dr. Juraja Posiloviča daroval 1000 K ¿a zagrebške siromake. Osebne novice s pošte. Poštni ofician! Anton Učakar, službujoč pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu Ljubljana t, je imenovan za poštarja pri č. 'kr. poštnem in brzojavnem uradu Bled 1. Poštni ofician t M. Flux je premeščen i? Šent Petra na Krasu v Ljubljano (poštni urad Ljubljana 3), poštni adiunkt Fr. Selan pa od c. kr. poštnega urada Ljubljana 3 k c. kr. poštnemu in brzojavnemu uradu Ljubljana 1. — Konferenca sodalitatis ss. Cordis .Tesu za seroiško dekan i jo bode v sredo 1. j. 6. maja na S u h o r u. Začetek ob pol 11. uri dopoldne. — Iz Vipave. Dolgotrajna želja se bo Vipavcem kmalu izpolnila. V kratkem izide namreč'sklep, ki bo odredil razdelitev vsega skupnega gozda. Tako jo izjavil k- komisar Lukan. ki se jc pretekli teden mudil v Vipavi. Da se bo gozd razdeli!, je pač največja zasluga g. poslanci Perhavca. Zdaj naši liberalci ne bodo imeli več povoda vpiti nad g. poslancem, da je on razdelitev oviral. Lepa, hvala g. poslancu, ki je najprej pomogel, da so se deležne pravice pravično po enakih delih med upravičence razdelile, zdaj pa je dosegel, da bo vsak udeleženec dobil svojo lastno parcelo. -— Liberalci so v volilni borbi postali na ravnost že smešni. Na pomoč so poklicali — čujte, — zakrament svete birme, ki pa bo gospod knezoškof prihodnji mesec delil po naši dekani ji. Z vso rosnobo trdijo, da je g. župnik v Buda-h jali na prižnici oznanil, da mora vsak noter za birmo škofu plačati tri k ronce. Seveda ni na vsem tem besede resnice, o čemer lahko vsak Budanjec priča, ki hodi v it",)o bndanjsko cerkev k službi božji. Toda liberalci si mislijo: Udarimo malo po duhovnih, nekaj se bo že prijelo. M¡ na pravimo, da bodo liberalce tepli njih lastni jeziki. To naj si zapiše za ušesa zlasti neki mladi fant v Vipavi, ki silno malo pazi na. besede. Tekom par teanov je izustil že toliko ža-lenj in še hujših reči, da presegajo že vse meje. Vsaka sila do vremena. — Podivjana mladina. Ko se je v nedeljo okoii 8. ure zvečer vračal poštni avtomobil iz Novega mesta v Krško, je zadel pod Leskovcem pri vasi «Išalce-Naklo« na velik tram, ki je ležal čez cesto. Zlikovci so polomili tram v hudem ovinku, tako da ga jc šofer zagledal komaj par metrov pred seboj. Sunek je bil grozen. Šipe na oknih so popokale, tudi prednja kolesa so precej poškodovana. Izmed potnikov sta bila d v a ra n j e -n a. Spretnosti šoferja Weifia se je zahvaliti, da se ni zgodila še večja, nesreča. Ta šofer je pripovedoval, da je bil že večkrat pri vasi Kalce-Naklo kak tram položen čez cesto. Na ravni cesti je Lilo to lahko opaziti. Ustavil je avtomobil in odstranil les. Sedaj pa so si izbrali zlikovci oster ovinek, da so tem lažje dosegli svoj hudobni namen. Kakor jc slišati, so orožniki štiri hudobneže že dobili ter jih pripeljali v zapore okrajnega sodišča v Krškem. Želeti bi bilo, da sod ni j a te divjake najstrožje kaznuje. — Iz Krškega nam pišejo: Podružnica »Rdečega križa« v Krškem je priredila poclučen tečaj za strežbo bolnikov in ranjencev po prizadevanju gospoda ckr. glavarja dr. F. Mathiasa. Tečaj vodi primarij dr. F e r d o T r e n z. Trajal bo dva meseca, prvi mesec bo samo teoretičen poduk, drugi mesec pa tudi praktičen v tukajšnji javni občinski bolnišnici. Tečaja se udeležuje z velikim zanimanjem okoli 30 gospa in gospodi-čen. Želimo najboljših vspehov! —- Vojaški nabor v Radovljici. Pretečem teden dne 22., 23., 24. in 25. aprila se je vršil v Radovljici vojaški nabor za nabornike iz vseh občin radovljiškega glavarstva. K naboru jc prišlo nekaj čez 500 fantov in od teh je bilo potrjenih 128, kar je z ozirom na druge •kraje zelo lepo število. Izgredov in pretepov ni bilo. večina fantov se je dostojno obnašala. Celo sledovi abstinence so se opazili in ni bilo toliko pijanih fantov kakor pretečena leta. Le posamezniki so bili, ki so s pijanostjo in surovostjo delali sramoto svojim županom in svojim občinam in javno kazali svojo zaostalo izobrazbo in oliko. Čast pa vsem dostojnim in treznim gorenjskim fantom! — Gospodinjski tečaj v Ribnici. Gospodinjski tečaj, ki se je vršil šest tednov pod vodstvom gdčne Prcmrov, se jc zaključil dne 27. t. m. z javno izkušnjo gojonk. Deželni odbor je pri komisiji zastopal d« ž. tajnik dr. Pogačnik. Kot zastopnik deželne vlade ie bil navzoč. okr. glavar g. Merk. Skušnja se je obnesla za gojeuke nepričakovano dobro; lc po izredni marljivosti so si dekleta mogle iekom šestih tednov nabavili (oliko teoretične in praktične spretnosti. S skušnjo je bila združena razstava raznih predmetov, ki so jih na- pravile gojenke: 240 komadov perila in obleke ter raznih jedil. Tečaj je obiskovalo 26 gojen k. Dekleta same kak so se. pričelo porotne obravnave. Za predsednika porotnega dvora so izbrani: Pl. Garzarolli, predsednik okrožnega sodišča, dr. Kozina, višjesodni svetnik, in Žmavec, svetnik. Ostali sodni svetniki so prisedniki. Na vrsto pride več zanimivih kazenskih slučajev: Bratomor, ponarejanje denarja, detomor, konjska tatvina in nekaj ubojev. — Uboj pri Završnici. V Svetinovi gostilni na Žirovnici je bilo že nekdaj središče vseli intrig proti deželnim elektrarnam, ker so se tam zbirali vsi liuj-< skači proti deželni napravi. Občno nine* nje je, da je poštar Svetina, ki opravlja tudi gostilniški posel, dopisnik liberal* nih listov. V tej gostilni so tudi pred-sinočnjem nopivali fantje pozno v noč« Med nje je zašel tudi Jožef Mali, ki je uslužben pri deželni elektrarni. V nedeljo zjutraj so našli Malija mrtvega med Svetincvo gostilno in Malijevim domom. Na glavi je imel rano prizadeto najbrže s kakim železnim drogom. Pokojni Mali jo bil zaposlen pri lokomo-bili pri kij ur i l in je prakticiral za ma« šinista. Mali je bil zelo priden in delaven fant, ki je kazal resno voljo, da bi se dela pri strojih dobro izučil. Bil je star kakih 24 let in je pred kratkim prišel od vojakov. Njegova mati je ves čas, kar je bil fant pri vojakih, delala in šte-dila in se ie veselila, da sin prevzame posestvo. Sedaj, ko se je nadebudnemu mladeniču obetala lepa bodočnost, ga je ubila hudodeina roka. To jc pač sad liberalnega hujskanja zoper deželne, naprave. Skrajni čas je, da se takim huj-skarijam naredi energičen koncc. — Golob vzrok Dreherjeve avtomo-biine nesreče? Koroški avtomobilni klub je na licu mesta preiskavah kaj bi moglo biti vzrok Dreherjeve avtomobil-ne nesreče. V neposredni bližini ponesrečenega avtomobila so našli polmrt-vega domačega goloba, vsled. česar sklepajo, da je šoferju golob priletel mimo obraza, in ga s perutmi udaril, vsled česar je šofer za hip izgubil oblast, nad vozilom, ki jc bilo že prej napravilo skok v stran. Ta hip je avtomobil priletel z vso silo v neko drevo in nesreča je bila gotova. —- Lah žalil cesarja. V Črnomlju so se v neki gostilni gostje pogovarjali o bolezni cesarja. V ta pogovor se jc tudi vmešal zidar Italijan Marko To-sini iz Vite. Dejal je zelo zaničljivo, da bo cesar kmalu umrl, potem bosta Trst in Pulj postala laška. Gostje so mu takoj očitali ta izraz. Ta pa je to še ponavljal. Ko so mu povedali, da ga puste iz gostilne odstraniti, se je začel zelo oblastno vesti. Ovadili so ga orožni-št.vu, katero ga jc aretiralo in zaprlo v okiajno sodišče v Črnomlju. To ga bode oddalo okrožni sodniji v Rudolfo« vem. Tako oblastno se inozemci ponašajo na naši grudi. — Cesarjeva močna juha. Močna juha, ki jc v t "h dneh glavna hrana našega cesarja, ji napravljena tako-le: 5 kg govejega mesa, ena gos in ena kokoš se primerno zalijejo z voclo in potem skozi 24.ur enakomerno puste počasi v.re t i, tako da ostane nazadnje le za eno čašo juhe. To juho cesar jako ljubi iu ■/, velikim tekom zavžije. — Razpis zgradbe ždezniške proge Knin— Pribudič. 27. t. in, te potekel rok za zgradbo železniške proge Knin — Pribudič v Dalmaciji. Za zgradbo se je oferi-ralo zelo veliko tvrdk. Nova proga podaljša za 22 2 km dalmatinsko progo dr- lavnih železnic Spljit—Knin in zveže dalmatinske železnice z Liško železnico (proga Ogulin— Pribudič), ki se že eho leto gradi. Stala bo 6,700.000 kron. k Imenovanje. Justični minister je Imenoval za notarja v Rožeku notarskega kandidata Friderika pl. Martine t z. — Kot olicfal pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju je nastavljen g. Fran I.upSina. — Novo podzemsko jamo so odkrili blizu električne centrale v Ozlju na Hrvatskem. Ozljski župnik Grandavac je poskrbel, da pride jamo preiskat več strokovnjakov. V vhodu jame so našli črepinje lončene posode, ki spominja še na pred-zgodovinsko dobo. — Mejnikov semenj za kože se bo rrSil v ponedeljek, 4. majnika t. 1., in sicer kakor navadno v skladiščih tvrdke »B a 1 k a n«, trg., sped. in kom. del. dr. na Dunajski cesti št. 33. — Naše jezikovno pravo. Med literaturo, ki je navedena v članku »Naše jezikovno pravo«, objavljenem 28. aprila, se nahaja tudi dr. Fraenkcl: Spra-chenrecht. To je tiskovna pomota, kajti avtor »Sprachenrechta« se piše dr. F i s c h e 1. Merske novice. « š Namesto venca na grob g. stolnega dekana dr. Iv. Mlakarja so darovali mariborski rodoljubi po č. g. dr. Jos. Hohnjecu »Slov. Straži« 338 K. š Stavka krojaških pomočnikov v Gradcu je bila včeraj končana. Novi tarif bo veljaven za pet let. Stavka je trajala štiri tedne. v š Samoumor v ptujski hiralnici. V ptujski hiralnici se je bil hiralec Kokol pregrešil proti hišnemu redu, nakar so pa vtaknili v poboljševalno celico. V celici je Kokol zožgal posteljo in se v dimu zadušil. š Velik požar. V noči na 28. april je v parnem mlinu Hansa Marxa v Kar-čovini pri Mariboru nastal požar, ki je vpepelil nanovo urejeni mlin s celo opravo in 12 vagonov pšenice. Škode je 100.000 K in je le deloma z zavarovalnino pokrita. Lastnik .se je, ko je ogenj zapazil, onesvestil. Ogenj je našla! najbrže sam od sebe. Zadnje vesli. CESARJEVO ZDRAVJE. Dunaj. Cesar je preživel dobro, krepčilno noč. Danes se kaže, da je to na vse bolezenske pojave jako ugodno vplivalo. Upajo, da ako bo še dalje lepo preme, se bo cesar v par dneh lahko sprehajal po zanj določenem vrtu v Schonnbrunnu. MAŽARI IN AVSTRIJSKI. SLOVANI Rudimpešta. »Pester Lloyd« piše, 4a so slovanski avstrijski delegati odklonili skupni nastop z mažarsko opozicijo v dclegaciji. 16 poslancev ogrske neodvisne stranke je dvignilo potne liste v Rusijo. PRESTOLNI GOVOR. Dunaj. Grof Sylva Taroucca je nagovoril pri sprejemu delegacij prestolonaslednika ter je med drugim dejal, da se je sicer mednarodni položaj poboljšal, da pa nikakor ne moremo gledati še v rožno bodočnost. Mi želimo in potrebujemo miru, da popravimo gospodarsko škodo in da se v mejah države razvije novo gospodarsko življenje. Mi smo oddaljeni od agresivne politike, želimo pa in mislimo, da tudi iahko zahtevamo, da prenehajo ob naših mejah pojavi, ki nas vznemirjajo dalje in da napram od strani zlohotnega soseda improvizirani oficielni ali ne-oficielni sovražni propagandi z vso resnostjo nastopimo. Govornik se je ko-nečno zavzel za izpopolnitev mornarice v interesu uoMtične in gospodarske moči države. Rudimpešta. Pri sprejemu delegacij je prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand na udanostne izjave odgovoril: Njegovo Veličanstvo mi je poverilo Častno nalogo Njegovo Veličanstvo tu zastopati. Jaz sem vaše zagotovilo zveste udanosti do osebe vladarjeve sprejel z živahnim zadoščenjem in bom takoj o tem vladarja obvestil. Od zadnjega zasedanja delegacij se je mednarodni položaj znatno iiï razveseljivo olajšal. V czkt zvezi z zavezniki ima vlada Njegovega Veličanstva kolikor mogoče dragocene odnošaje z vsemi kabineti za ohranitev in utrditev miru v Evropi, na kar bo tudi dalje delovala. Nastop princa Viljema na albanskem prestolu ie jamstvo za uspešni razvoj nove kneževine. Najboljše želje Njegovega Veličanstva spremljajo novega albanskega vladarja pri njegovem miroljubnem, kulturnem delu. Zahteve armado se gibljejo v normalnih mejah. Očigled hitrega napredka brodovja vseh vlasti je zahteva po večji svoti za izboljšanje naše vojne mornarice postala neizogibna. Z novo bosensko-hercegov-sko železnico se bo udovoljilo neodložljivim strat \tfičniin in gospodarskim pogojem. Od Njegovega Veličanstva sem pooblaščen Vam izročiti za vašo izkušeno požrtvovalnost in za izraze vašega patriotičnega čuvstvovanja najvišjo zahvalo ter najsrčnejše spremljam Vaše de'o z željo po najboljšem uspehu. EKSPOZE GROFA BERCHTOLD A. Rudimpešta. (C. kr. korespondenčni urad.) V odrekli avstrijske delegacije za zunanje zadeve je grof Berchtold podal danes svoi ekspoze. Izvajal je bistveno sledeče: Splošno navdušenje, s katerim je albansko ljudstvo sprejelo kneza Viljema in simpatije ki jih je našel pri vseh velesilah, so ugodno znamenje za uspeh njegove misije.' Z izpraziVjevanjem albanskega ozem' • od strani grških čet se je položa.i ze.< azbistril. Minister upa. da bo mirno regene-racijsko delo v balkanskih državah po krvavih vojskah pospešilo njihovo prijazno razmerje do monarhije. Če se. v Srbiji še ni pokazalo umivanje za našo dalekosežno naklonjenost, nas to ne sme motiti, da ne bi, varujoč naše lastne interese, gojili koli-kor mogočo prijateljske odnošaje napram Srbiji. Bulgnrijo bomo pri njenem prizadevanju, nove pokrajine kulturno dvigniti, slejkopivj gospodarsko podpirali. Naše dobro razpoloženje napram Grčiji se v Atenah kljub nekaterim težavam ni napačno umevalo in se je pravilno cenilo. Upoštevajoč veliki pomen in nezmanjšani obstanek otomanske države bo monarhija vse storila, da se Turčija politično in gospodarsko okrepi. Ne da bi zapirali oči pred dogodki v Rumuniji, smo vendarle prepričani, da ne more noben resen rumunski politik misliti na to, da bi velike ugodnosti, do kaievvh so Rumuniji pripomogli ozki prijateljski odnošaji z nami, stavil na kocko. Trozveza, ki je svojo trdno sestavo med na dogodkih bogato balkansko krizo vnovič pokazala, tvori neizpremenje-no podlago naše zunanje politike. Minister se spominja s toplimi simpatijami sprejetega obiska nemškega cesarja v Schonbrumiu in Miramaru, kakor tudi opatijskega sestanka z laškim zunanjim ministrom. Govori, ki so se pri teh prilikah vrši1!, so ministra utrdili v prepričanju, da so spremembe, ki so se zvr-šile na Vzhodu, utemeljile nove interesne skupnosti med zavezniki. V odnošajih med obema skupinama velesil se čuti v zadnjem času manjša napetost, zlasti kar se tiče Angleške, tako da se nevarnosti, ki jih svetovni položaj hran5 za Evropo, v bodočnosti lažje preprečijo. Naše.razmerje do Rusije nosi prej-kcslej trajno prijateljski značaj. Spričo izrečno miroljubnih tendenc carske države in velikih kulturnih nalog ruskega narodnega gospodarstva menimo, da smemo pričakovati nadaljnji zaupa-lijapolni razvoj naših odnošajev. Besede globoko občutenega občudovanja, katere je nedavno posvetil francoski ministrski predsednik našemu vladarju, so upoštevanja vreden pojav, prijateljskih odnošajev med francosko vlado in monarhijo. Da monarhija slejkoprej ohrani svoj položaj kot močan konzervativni faktor in element redu in miru ter trdnjava miru, se stavljajo velike zahtevo na dajalno možnost in požrtvovalnost monarhije. Naloga merodajnih državnih in družannih činiteljev bo to s podvojeno skrbjo za nadaljnji razvoj vseh narbdnogospodsrskih predpogojev upoštevati. Zunanje ministrstvo bo s tem, da bo gospodarsko otvorilo velike pokrajine v drugih delih sveta, stremijo^ nje monarhije po gospodarskem predku in možnosti zaslužka najbolj pospeševalo. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Rudimpešta. Odsek za zunanje zadeve, ki se je zbral danes popoldne ob 2. uri, se je potem, ko je grof Berchtold podal svoj ekspoze, odgodil do srede, dne 6. maja, ob 4. uri popoldne. — Vojni odsek bo pa imel prvo sejo v četrtek 7. maja tudi ob i. uri popoldne. Nemški delegati so predlagali, naj se prihodnja seja tega odseka vrši šele 11. maja — pa so propadli z 8 glasovi proti.ll. AKCIJA GLEDE PARLAMENTA; Dunaj. Posvetovanje načelnikov klubov, ki se prične v ponedeljek, se utegne vršiti dva dni, t. j. poleg ponedeljka še torek. Optimisti pričakujejo od tega sostanka kaj uspeha. Prevladuje pa p c s i m i s t i č n a presoja položaja. SLOVENSKO ŠOLSKO VPRAŠANJE. Dunaj. Dne 17. t. m. opoldne sta se oglasila državna poslanca dr. Korošec in dr. tlybaf pri naučnem ministru dr. vit. II u s s a r e k u in sta delj časa razpravljala ž njim o slovenskih šolskih vprašanjih. PRESTOLONASLEDNIKOVA SOPRO-GA IN SIN OBOLELA. Konopišt. Prestolonaslednikova soproga je po dohodu iz Miramara obolela na angini, ki jo je spremljala mrzlica. Princ Maks je obolel na vnetju ušesne mrene in je bilo treba izvr-v < operacijo. Nevarnosti ni. ZAKAJ PA DALMACIJA NE? Dunaj. »Wiener Allgemeine Zeitung« poroča, da angleška sredomor-ska Chkadra ne bo pristala v nobenem dalmatinskem pristanišču, temveč bo obiskala le Pulj, Trst in Reko. — (Na vzrok smo zelo radovedni. — Opomba urccln.) MOISL V ZAPORU. Dunaj. Jugovskoliberalni dunajski občinski svetnik Moisl je nastopil danes tritedensko zaporno kazen zaradi volilnih sleparij. Rekuriral je na vse instance, a povsod je dobil odgovor, da je sodba pravomočna. Tudi tega ni dosegel, da bi so proces obnovil, kajti sodišče je ravnotako prepričano o njegovi krivdi, kakor dunajsko občinstvo. Moislu vse skupaj ni nič pomagalo, moral je iti kot volilni slepar v luknjo. ŠKANDAL. Trst. Znani iredentar posl. Colaianni bo danes zvečer res tu predaval. Tudi na Ikki je naznanjeno njegovo predavanje za soboto. Je pač le v Avstriji mogoče! VOLITEV NA HRVAŠKEM. Zagreb. V Garčinu je zmagal pri dopolnilnih saborskili volitvah koalici-onaš Roje, ki je dobil 1049 glasov, do-čini sta jih dobila pravaša Kumičič 561, Car 101 in Radič-186 glasov. Ta okraj je bil dozdaj posest pravašev, ki so ga vsied svoje nesloge zdaj zapravili. KONKORDAT RES SKLENJEN? Pariz. Tukajšnji listi poročajo soglasno, da se je konkordat med Sveto Stolico in Srbijo sklenil in podpisal. Podpisala sta ga Merry del Val in Ves-nic. Srbija- bo baje v Rimu imenovala svojega diplomatičnega zastopnika, istotako Sveta Stolica v Belgradu. Sta-roslovanska liturgija da je osigurana. Grof Berchtold je, kakor tu naglašajo, doživel s tem zopet diplomatičen poraz, ker se je zelo trudil, da konkordat prepreči. VLADARSKI SESTANEK NA KO-SOVEM. Cel in je. Nameravanega skupnega sestanka črnogorskega kralja Nikole in srbskega kralja Petra na Kosovem polju o priliki Vidovega dneva najbrže letos ne bo po zatrdilih poučenih krogov. Vladarja se baje sestaneta letos povsem inkognito. ALBANSKE STVARI. Drač. Tukaj v najkrajšem času pričakujejo prihod avstrijskega brodovja, ki je odposlano v osebno hrambo kneza Viljema. MED MFBIKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. Washington. Španski poslanik je javil državnemu tajniku Briandu, da je Iluerta posredovalne predloge brezpogojno sprejel. F OLJSKI »SOKOL«. IZSTOPI IZ VSE-SLOVANSKE SOKOLSKE ZVEZE? Lvcv. »Slovo polskie« poroča, da bodo poljska sokolska društva izstopila iz vseslovanske sokolske zveze, da s tem protestirajo proti sprejetju ruskih sokolskih društev v zvezo. ANGLEŠKI PARNIK ZAŽGALI MORSKI ROPARJI. Honkong. Angleški parnik »Taiou« so pri Kiau Nort Macao morski roparji ustavili in zažgali. 150 potnikov in moštvo je sprejel neki parnik, ki je priložil mimo, 180 oseb pa pogrešajo. SMRT AVIATIKA. Dunajsko Novo mesto. Na letališču pri Dunajskem Novem mestu se je danes ubil ognjičar Jurij Wally. Padel je z letalnim strojem iz visočine 60 metrov. Ljubljanske novice. N^ vOUREJENA ZBIRKA SLIK V RUDOLFINUMU. Ravnateljstvo deželnega muzeja Ru-dolfinuma je izvršilo jako potrebno in hvalevredno delo. da je preuredilo zbirko slik v muzeju. Trudapolno delo je pravkar izvršeno in v nedeljo se Odpre zbirka za obisk občinstva. Za to zbirko sta bili odločeni dve sobani v visokem parterju na jugovzhodnem oglu muze- ja. Prej so bil: poleg slik, ki so visele po stenah druga tik druge brez reda, razstavljeni še drugi predmeti, n. pr. rokopisi, miniature itd. Pri novi ureditvi sta se sobi odločili samo za zbirko slik. Dodanih je le par novejših plastik, ki dobro požive prostbr. Sobi sta primerno na novo prebarvani. Strop je bel, stene nevtralno pobarvane v svetlejšem olivnem tonu. Prav lep je vtis in prav dobro ozadje za slike. V prvi sobi se je postavila še vmesna stena, da se je pridobil primeren prostor. V novonrejeno zbirko slik se kajpada niso mogle sprejeti vse slike, ki jih ima muzej. Mnogo jih še visi v drugih prostorih, mnogo jih je še shranjenih v zalogi. Pri danem prostoru je bilo treba omejitve. In to omejitev moramo imenovati prav srečno. Merodajna je bila zlasti umetniška kvaliteta slik. Zbirka naj bi imela pred vsem znanstven namen, pokazati zgodovino in razvoj naše domače slikarske umetnosti. Zbirka kaže nadalje, kateri tuji mojstri so upli-vali na domačr slikarje, kako so se odlične rodbine zanimale za slikarsko umetnost domačih in tujih slikarjev, koliko predmetov je naša domača zemlja nudila slikarjem, domačim in tujim, in kako so njeno krasoto slikali. Število slik v obeh sobanah je vei liko, zato so slike precej nagosto obešene, dosenia se je skrajna meja, pa vendar je vse dobro razgledno. Razvrstitev je kolikor mogoče sistematična, deloma po dobah, deloma po slikarjih, deloma pa po slikah, ki spadajo predmetno skupaj. Pri vsaki sliki je zazna-menovano ime slikarjevo. Če vse te slike pregledujemo, moramo biti prav zadovoljni. Po vsebini so slike historične, pokrajinske, portreti, genre, tihožitja, prevladuje pokrajina in portreti. Časovno segajo od srede 17. stoletja do današnjih dni, do najmlajših živečih slikarjev. Prav poučna revija. Glede posameznih slik le nekoliko pripomenj. Vrsta se prične v drugi sobani (XVIII). Dobro se vidi umetnost Valentina Men-zingerja (1702—1759). Njegovi veliki sliki »Betlehcmski detomor«, deloma kopija po Rubensu, in »Immaculata« sta dobro postavljeni in kažeta krepkost Menzingerjevo v barvah in velikih potezah. Zanimiv je Fort. Bergant (1712 do 1769), Leopold Layer (1752—1828), neutrudljiv posnemalec Kremser-Schmidta, Jan. Potozhnik (1752—1Ž34) je dober v svojih portretih, istotako Herzlein (t 1817). Vine. Dorfmeister (1775—1839) ima dva krasna portreta. Zastopan, je Mih. Stroy (1803—1871) z značilnim portretom neznane osebe. V, prednji sobani (XVII) otvarja. vrsto Matej Langus (1792—1855). Opozoril bi na lep lastni portret. Langusa. 'Nadalje vidimo Franca pl. Kurz - Goldcnsteina (1807—1878'), Petra Pavla Kiinla, Karin-gerja (1829-1870), Marka Perhnarta krasno Cirkniško jezero, Jan. Wolfa. Nova doba se prične z Jan. Šubicem, Ažbetom (»Zamorka«, skoro edino dovršeno delo slikarja). Zbirko zaključujejo naši moderni slikarji s slikami, ki jih je kupil večinoma deželni odbor na raznih razstavah zadnjih let in so zate že znane. Ko imamo sedaj tako lepo urejeno zbirko slik, bi bilo želeti, da izide kmalu katalog, ki bi podajal podrobnejših podatkov o slikah. Ljubitelju umetnosti na nudi ?i->irka že sedaj prav Ion užitek. lj Hrvatski tečaj S. K. S. Z. v» J se vsak četrtek in soboto od 8. do 9. ure v prostorih slovenske trgovske šole. lj Krakovčani in Trnovčani, ude-ležite se jutri, v četrtek, ob pol 8. uri zvečer javnega predavanja, ki ga priredi Slovensko gospodarsko izobraževalno društvo za krakovsko in trnovsko predmestje, Cerkvena ulica 11. Predava gospod F r. T e r s e g 1 a v. K Številni udeležbi vabi društveni odbor. , lj Iz Narodnega Doma so se umaknili pred socialnimi demokrati voditelji liberalnega delavstva. Majniško veselico i^i0 namreč socialni demokratje na vrtu Narodnega Doma, liberalno delavstvo pa v hotelu Tivoli. lj C. kr. iinanČna prokuratura v Ljubljani je v dopisovanju s slovenskimi Špankami najbolj netakten c. kr. urad v Ljubljani. Odlično slovenskim zavodom pošilja nemške dopise, kakor da smo vsi Slovenci le zaradi par nemških zagrizčncev na svetu, in v istini so pa uradi zaradi ljudi tukaj ter morajo vpoštevati njih državljanske pravice. Nemški dopisi naj se dosledno vračajo, lj ŠmarnlSne govore v nemškem jeziku bo imel vsak večer v maju v ljubljanski stolnici redemplorist. P. Al. Lindenmayer. lj Pogreb umrlega polkovnika Pajmča se je vršil včeraj iz Sp. Šiške k Sv. Knzu ob veliki udeležbi vojaštva in civilnega občinstva. Vojaštvo se je ustavilo na Slovenskem trgu in oddalo salvo. Vojaški krogi so namreč včeraj sklenili, da se pri vseh pogrebih, ki gredo mimo Slovenskega trga, ustavi vojaštvo v bližini cesarjevega spomenika In opdi odda častne salve. lj Vojaška vest Stotnik je postal nad-poročnik Alf. S v e t e k pri 54. pešpolku v Olomucu. lj Prijeta tatinska tolpa. V zadnjem Času se je izvršilo v mestu, posebno pa v bližnji okolici več vlomov in tatvin. V Ljubljani so tatovi vlomdi na Poljanski cesti v shrambo za mesnino pri mesarju Antonu Koprivcu ter pokradli 60 kg sveže slanine, pri Bergmannu pa so odnesli 100 komadov perutnine. Največ so pa tatovi operirali po okolici. Policija si je pomagala na vse moči in se ji je slednjič le posrečilo priti storilcem v okom. — Poizve-dela je, da je gnezdo teh elementov na Predovičevem selu pri Francetu Ralcu. Pri preiskavi so našli KoprivČevo slanino že izcvrto, pa tudi sledovi drugih tatvin so prišli na dan. Raka in njegove pajdaše so seveda aretirali in izročili sodišču ter s tem napravili prebivalstvu v mestu in okolici za nekaj časa mir. Rak je šele pred kratkem prišel iz trimesečne ječe, katero je odsedel zaradi tatvine, a je takoj zopet začel svojo staro obrt še v večjem obsegu, kakor popreje. lj S trga. Danes je prinesla na trg vrtnarjeva žena Marija Cerarjeva 6 letošnjih kumar ter jih naglo izpečala komad po 3 K. Ta novica se je po trgu med *en-skami hitro raznesla ter privabila k Cerar-jevi precej gledalk. Primorske vesti. p Majsko povišanje v vojni mornarici. Cesar je imenoval za viceadmirala: kontreadmirala Pavla Fidlerja, sedanjega poveljnika vojnega arzenala v Pulju; za krntreadmirala: linijskega kapitana Aleksandra Hansa; za linijske kapitane: fregatne kapitane Alojzij Su-šteršič, vite? Purschka, Anton Časa, Marij Ratkovič, Konstantin Radey, Ka-rol Lukich in Henrik Zaje; za fregatne kapitane: korvetni kapitan Anton Dolenc, Aleksander Mahorič, pl. Primavesi in vitez Pergler; za korvetne kapitane: linijski poročnik pl. Stecher, Karol Lup-pis,' pl. Zaflank, Ivan Taschvver, Albert Peter, J os. Gamringer, Roman Junovic, Karol Herkner, Avguštin Havvlik, Metod Koch, Fran Vučer in pl. Haas. To so imenovanja na višjim mestih. p Brat deželnega glavarja vojvo-dine kranjske. Med častniki vojne mornarice, kateri so s 1. majnikom bili povišani v višje šarže, se nahaja tudi brat deželnega glavarja kranjskega, gospod Alojzij Sv. šteršič, katerega je cesar imenoval linijskim kapitanom. Gospod linijski kapitan Alojzij Sušter-šič je oberem poveljnik mornariške vojne šole (Marinemaschinenschule). p Komisar. S 1. majnikom je postal mornarični komisar 1. razreda tudi naš rojak Milan Vrtove. p Sinova nadvojvode Jožeia v smrtni nevarnosti. Sinova nadvojvode Jožeia sta te dni s svojim vzgojiteljem stotnikom pl. Kratochwilom napravila izlet na Brionske otoke. Ko sta se vračala na parobrodu »Siraly« v Reko, se je pripetil kratki spoj, vsled česar bi bil parobrod v temi skoro trčil z drugim parobrodom. Šele zadnji trenutek se je nesreča preprečila. p Izkoriščanje ameriških izseljen cev. — Za 20 papirnatih dolarjev — dve igralni znamki. Odkar so začele razne paroplovne družbe preko Trsta prevažati izseljence v Ameriko in s tem privabile znaten izseljeniški tok na Trst, se jc pojavila v Trstu posebna špeciali-t-eta tatov, goljufov in uzmovičev, ki išccjo nove žrtve, posebno med neizkušenimi izseljenci, da jih ogoljufajo in oskubijo. Te dni sta se prigodila'zopet dva slučaja tatvin, v katerih sta bila žrtvi dva mlada hrvatska izseljenca, ki <>ta prišla ob ves svoj težko prisluženi denar. Dalmatinski Hrvat, namenjen v Ameriko in imajoč pri sebi 20 dolarjev v bankovcih, se je v neki gostilni seznanil z dvema dozdevnima »rojakoma«. Pri dobri kaplji in veselem po-menku sta napeljala pogovor na denar in ga slednjič pregovorila, naj raje zamenja papirnate dolarje v zlato, ker ima s tem velik dobiček. Takoj sta mu tudi ponudila v zamenjavo »zlate dolarje«. Navedeni izseljenec je vzel »zlate« in dal dolarje lopovoma, ki sta jo takoj popihala. Pozneje je izseljencu vendar padlo v glavo, da je' pri neki menjalnici vprašal, če so to res zlati colarji. Dobil je presenetljiv odgovor: »To so navadne »igralne znamke«.« — V drugem slučaju sta dva mlada lopova zvabila nekega 16 letnega hrvatskega izseljenca v gostilno ter mu tam, ko sta ga opila, izmaknila iz žepa 20 dolarjev in 40 kron. — Policija je na zadevni ovadbi včeraj aretirala tri zrele ptičke, ki se bavijo edino s tem poslom in ki so povečini izgnani iz Trsta, a so vedno vračajo nazaj. Denarja pri njih nI našla. p Vlom na bojni ladji. 28. t. m. jc nekdo vlomil v blagajno bojne ladje ».Panther«, ki se nahaja v puljskem do-KU. Ukradel je 900 K, dasi jc bilo v blagajni 35.000 K denarja. Zaprli so nekega strojnega podstrežnika H. p Pesnik in buditelj hrvatske zavesti ^la Reki Ivo Grohovac je 28. t. m. iimil. Znani so njegovi »Glasovi sa Kvarnera«. Pisal je tudi v nekatere slovenske leposlovne liste. Veliko si je prizadeval za hrvatsko zavest na Reki. Izdajal je več časa »Riječki Glasnik«, ki je prvi zažgal zavest hrvatstva v tem mostu. N. v m. p.l p Črnogorski princ Danilo v Trstu. Včeraj zvečer je došel v Trst črnogorski princ Danilo s svojo bolno soprogo. Z Večernim brzovlakom državne železnice se ie odpeljal dalje v Jeno, kjer vstopi njegova soproga v neki sanatorij. p Gparjen otrok. 3 letna Romana Rusija si je zlila nase v soboto zvečer poln kotel vročega luga in se pri tem opekla po celem životu. Žalostna mati je malo deklico prinesla v bolnišnico, kjer je revica v nedeljo popoldne izdihnila. p Veselica pri Sv. Križu v Trstu. Kat. slov. izobraževalno društvo v Na-brežini je priredilo v nedeljo popoldne pri Sv. Križu v dvorani I. Maganja veselico s tamburanjem, petjem ter spevoigro »Kovačev študent«. Vse točke so se dobro izvajale, kar je pokazalo tudi dolgotrajno odobravanje občinstva. Prireditve se je udeležilo tudi več gostov iz Trsta. p Umrla je v Gorici gospa Marija fischler, soproga g. M. Tischlerja, vpokojenega dvornega svetnika in predsednika podružnice Rdečega križa v Gorici. p Zagonetna smrt. »Piccolu« poročajo iz Buj o tem-le slučaju: 26. t. m. je umrla tu gospa Viljemina Ravasini Njena smrt je zagonetna. Pred 10 dnevi se je bila vrnila iz Trsta in se prišedša v svoje stanovanje vrgla na divan in ostala ondi, oblečena kakor je bila, do svoje smrti. Ni hotela nc jedi ne zdra vil in ni dovolila poklicati zdravnika. Neka sostanovalka, ki jo je tu in tam cbiskala, jo je našla 26. t. m. popoldne sključeno na tleh poleg divana mrtvo Zraven nje je'stalo vedro za vodo. Po kojnica je živela sama v Bujah. Imela je le enega sina, všeučiliščnega dijaka o katerem .pa ni hotela nikoli povedati kje se nahaja. Sedaj ga iščejo oblast: radi materine smrti. Dijak se piše Gior-gio Ravasini. jc obtožence oprostilo. Engelmanu se torej njegov namen ni posrečil, Poštenim ljudem naj bode ta slučaj zgled, kako daleč sega maščevalnost izvestnih liberalnih za-grizencev. Takih maščevalcev in zahrbtnih ljudi naj se naši ljudje ogibljcjo. Knlilevnosi. Mnenje, gospoda dr. F, Vogele vM-eran u. Gospod J. S e r r a v a 11 o , T r s t. Zahvaljujem se Vam za dopošilja-tev Vašega železna te g a kina-vina Sorravallo. Nikdar ne bom opustil priporočati Vaš izdelek, ki je tako uspešen v raznih slučaji'1 ' nva-lescenee in slabosti. M e r a n , 4. junija 1911. D r. Vogele. BS2 IZPRED SODIŠČ A. Liberalna hudobnost ni imela uspeha. V celi Tuhinjski dolini po svoji zagrizenosti in maščevalnosti znani liberalni trgovec Engelman v Šmartnem je ovadil zgornjetuhinjskega župana Martina Poljanška, da je nagovoril Alojzija Podbevška v neki njegovi kazenski zadevi h krivemu pričevanju. Engelman je ovadil župana Poljanška radi tega, ker ga je hotel popolnoma .uničiti. Da to namerava, je Engelman v svoji maščevalnosti ljudem sam pripovedoval. Toda hudobnost ne rodi vedno uspehov tako, da liberalni maščevalec ni prišel na svoj račun, kajti vsi obtoženci, ki- so po nedolžnem mnogo trpeli, so bili oproščeni. Preteklo soboto je bila glavna razprava. Obtoženi so bili poleg župana Poljanška tudi njegova žena in ugleden poštenjak Zore, da so nekega Alojzija Podbevšeka nagovorili h krivemu pričevanju pred sodnijo. Na podlagi ovadbe, ki jo je tudi napravil Engelman, je prišel Martin Poljanšek v preiskavo radi pre-greška zakona v obrambo volilne svobode, češ da je zgoraj omenjenemu Alojziju Pod-bevšek proti njegovi volji podpisal volilno glasovnico. Kol priča, zaslišan, je Podbev-šek izpovedal, da se podpis glasovnice ni izvršil proti njegovi volji. To je tudi resnici odgovarjalo. Kmalu potem pa — in prečudna je zveza — ko se je Podbevšek napil žganja v Engelmanovi prodajalni, je začel trditi, da mu je župan Poljanšek proti njegovi volji podpisal glasovnico in izjavljal, da je na prigovarjanje župana Poljanšeka, njegove žene in Martina Zo-reta, zaslišan kot priča, pred sodnijo krivo pričal. To je pograbil Engelman in župana Poljanška ovadil. Ker je državno pravd-ništvo obtožilo ne samo župana Poljanška, ampak tudi njegovo ženo in Martina Zo-reta, torej edini osebi, ki sta o celi stvari kaj vedeli in bi kot priči lahko izpovedali Poljanškovo nedolžnost, je bil Poljanškov položaj zelo mučen. Toda Engelman le ni prišel na svoj račun. Mnogobrojne priče so namreč podale pred sodnijo Engelmano-vernu zaupniku Alojziju Podbevšku tako izpričevalo, da mu sodišče ni moglo dati prav nobene vere. Vse priče so potrdile, da je Alojzij Podbevšek 1 a ž n j i v e c in pijanec, ki sploh ni sposoben resnice govoriti. Dognalo se je tudi, da je v Engelmanovi šnopsariji stalen gost in da je z Engelmanom v zelo ozkem stiku. Sodišče Mit,igo boljša kot ribje olje e Scotlcvii emulzija ribjega olja. To se pa razlaga tako, da so se po desetletnih, na Scottov način prirejenih poskusili, odstranili vsi nedostatki ribjega olja, kakor: težka prebavljivost, zopern duh in okus. Scottova emulzija je v resnici tako lahko prebavljiva in okusna, da jo lahko dajemo udi otročičkom v zibelki, kar se izkaže posebno koristno pri otežkočeuem pridobivanju zob. Vporaba Scottove emulzije ribjega olja zasiguia malemu zemljanu močno tvorbo kosti in telesa, najboljše orožje za poznejši življenjski boj. 5 Ne dajajte torej otrokom ribjega olja, ampak kot smetana sladko Scottovo emulzijo ribjega olja, ki poleti kakor pozimi enako uspešno učinkuje. Cena ori&inalni steklenici K 2 SO. Dobi se v vseh lekarnah Kdor pošlje tu vin. v znamkah na SCOTT 6- B0WNE, U. m. b. H. Dunaj VII. in se sklicuje na t časopis, dostavi se mu ena poii-ljatev potom lekarne za poskušnjo. Najboljše redilno sredstvo z« zidrave in slabotne in v rasti zaostalo otroko vs.ike starosti. — Tospesuje tvorbo mišic. in kosti, zabranjuje in odstra-tija moten,o v prebavi, drisko in črevesne ka- Za otroke tare. 935 . u oilrasla . . ■ .__. ... , » . Edina primorska, tovarna dvokoles „Tribuna" Gorica, Tržaška ul. 28, pre.i pivovarna - >Vji Gorjup Velika eksportnaza-l<"-ri dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, fjra-molonov. orkostrijonov itd. itd, 1190 F. BRIJE L Gorica, Stolna ulica štev. 2-4. Prodaja iia obrobo. Ceniki franko. »_•: ¿w m. m. * j*. jtjkji srne.* m. * j». ■* Dolžan: Knjiga uradnih vlog» Obrazci političnih, vojaških, davčnih, finančnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe. Cena 3 K, cleg. vez. 4 K,*po poŠti 30 h več. Založila Katoliška BukVarna v Ljubljani. — Ta knjiga, ki je ravnokar izšla, podaja, kot pove že naslov vzorce najrazličnejših vlog na vše javne oblasti. Izluščen jc ves pravni material, ki je za posameznika le težko razumljiv in knjiga torej ni znanstvenega, temveč izključno praktičnega pomena. Kot taka bo vsakemu zanesljiv svetovalec v zadevah, kjer bi si moral sirer iskati pravne pomoči. Vzorci se prirejeni v splošnem tako, da odgovarjajo potrebam, ki jih rodi vsakdanje življenje. Z neznatnimi, prav lahkimi izpremembami, ki jih izvrši brez težave lahko vsak sam, so pa porabni tudi za druge bolj redke konkretne slučaje, ki v knjigi niso navedeni pod posebnim naslovom. Politične in vojaške vlnge, ki tvorijo prvi oddelek knjige, so podano v veliki izberi in obsegajo prošnje na obrtno«oblast ter podobne ponavljajoče se zadeve. Posebej je treba omeniti tudi vojaške vloge, ki se ozirajo in obrazložujejo vse po novem vojaškem zakonu dovoljene vojaške ugodnosti. Davčne vloge in prošnje na drugo finančne oblasti, ki jih rabi posestnik, obrtnik, trgovec in zasebnik skoroda vsaki dan, so istotako obseganc v knjigi v bogati izbiri. Izmed sodnih vlog, tožb in predlogov so so sprejele v knjigo ie one na okrajna sodišča, ker mora stranko pri višjih sodiščih itak zastopati odvetnik. Natančno so obrazložena tudi silno stroga testamentariČ-na določila, katera pojasnuje več obrazcev pravilne oporoke. Zadnji del knjige obsega vloge za razne avtonomne oblasti, kot so deželni odbor, občina itd., v zadevi domovinstva, bolniških stroškov podpor itd. Na podlagi »Knjige uradnih vlog« bo lalilio vsak sam napravil pravilno vlogo, ter bo knjiga torej pomagala in svetovala strankam, obenem pa olajšala, delo v uradih, katero ravno nepravilne vloge zelo otežkočijo in zavlečejo rešitev. Pri vsaki posamezni vlogi je označeno, kako jo je kolekovati, poleg tega je pa knjigi še pridejan kratek splošau šeznamek o lcolkovinah. — Knjiga je zelo obširna, obsega nad 300 strani in ima zelo lično zunanjo opremo ter priročno žepno obliko. Enkratni izdatek za to knjigo se bo vsakemu desetero in stoioro izplačal po koristih, ki jih mu bo nudil. Že z enkratno uporabo bo kupna cena pokrita. Katoliška Bukvama v Ljub-1 j a n i. (samica! se sprejme. I. nads ropje. Poizve se Židovska steza 2, 1383 3 Išče se oseba, katera bi imela veselje prevzeti deset na novo opremljenih sob s perilom, za letno sezono na proti inventarju, na svoj račun. Zahteva se primerna kavči a. Prednost imajo v starosti od 30 do 50 let. Kje, pove iz prijaznosti uprava «Slovenca" pod št. 1422. (Znamka za odgovor.) Dobro upeljana s posestvom in vso opravo se radi družinskih razmer zelo ugodno takoj proda, dela je za leto dni naprej, lako da je izključena vsaka izguba Denarja je treba lo 5 - H0P0 kron. Naslov pove uprava „Slovenca-' pod št. 1380. (Znamka.) Sprejme se E1 iz poštene hišo, š'vanja zmožna iu vajena otrok, k boljši rodbini v Ljubljani, Plača 24 kron mesečno. Ponudbe na upravo lista pod št. 1453. mmmmzm Zahvala. soproge, Iv nenadomestni izgubi naše iskrenoljti' 'j in sestre, gospe JVIatijana JVIalenšek,«,]. Liautet* se za vse blage dokaze iskrenega sočutja tem potom kar najtopleje zahvaljujemo. Posebna zalivala pa bodi izrečena vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so blago pokojnico v tako obi'nem »'«vil« spremili do preranega groba. 1454 Ljubljana, dne 28. aprila 1914. Žalujoči rodbini Malenšek^Iaautef. oooooooocoooooaooooocooooooaooo. oo o Za vkuhatfanje sadja in povrtnin o 0 so priznano najboljše in 0 0 na^eenejše steklenice REFORM tvfdke dr. med. Eareš in mag. ph. K. Till. n Ceniki se dobijo na zahtevo poštnine prosto pi*i glnvni zelegi q n za jugoslovanske dežele: q 0 Lovro PetoVar, Ivanjkovci, Štajersno. jj aoDDnaooooooDorjrirjrionnnnnnnnnoaoao Odda se takoj ali pa za ineacc avgust v najem dobro vpeljana /toaavcc in druge p'etemne, dalie perilo, ovratnike in v to stroko padajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini A- & Sfabemč Velika ijbira: *rr, M Kolldna Bnrtrvihr, $ Maznanilo | * prevzetja. * Vljudno naznanjamo, da smo z 20. aprilom 1.1. prevzeli občno znano Žumrovo na, zelo prometnem prostoru v Ljubljani, izve v upravnlštvu „Slovenca" poti št. 1393, Takoj se odda velika, solnčna iu zračna MIZRRSTVO 2 gospodoma eventuelno tudi gospodičnam s hrano ali brez brane. Več se izvo pri g. Murmayr, Poljanska cesta, 6/1., levo. " ' 1437 v Vintgarju. U62 izdelujemo stavbno pohištvo in sploh vsa v mizarsko stroko spadajoča dela po primernih cenah. Se priporočamo starim in novim naročnikom v nasledniki Zumra. Zanesljiv konjski ne zapustivši nikake naredbe poslednje volje. I. Sodišču ni znano, ako se nahajajo kaki dediči. Za oskrbovanje zapuščine postavlja se gospod Martin Burja, c. kr. nadoficijal v pokoja v LJubljani, Grajska planota št, 1 za zapuščinskega oskrbnika. Kdor hoče do zapuščine staviti kake zahteve, mora to sodišču tekom enega leta od danes naprej naznaniti in dokazati svoje dedinske pravice. Po preteku tega roka bode se zapuščina, v koliko so se zahteve izkazale izročila dočim bi dosegla nenastoD-Ijeni tlel zapuščine država kot brezdedično. II. Nadalje se poživljajo vsi tisti, katerim gre kaka tirjatev do zapuščine, ako jO niso že prijavili, da pridejo Išče stalne službe kot kočijaž. Več se izve v trafiki Pred Škofijo št. 12. 1401 Na fzbiro pošilja tudi na deželo krasne DI VI^E^'13' ^stume, domače cii-Kl.lI/ plahe, moderci, perilo in UBIIlub vsako modno blago. Z9l0S£ M. Krištofič-Bučar Ljubljana, Stari irg štev. 9. — Lastna h.sa. Noprokosl jiva v 3730 otroSklh oblekcah in krstni opravi. Kantina Corazza Levade (Istra) k temu sodišču, da stavijo svoje zahteve, alf pa naj iste do tega časa pismeno prija* vijo in dokažejo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila na« povedanih tirjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII. __dne 21. aprila 1914. belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči. stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in s pritikiinami za mu- j jev ali avgustov termin. Ponudbe na upravo lista pod »Mirna stranka 1450«. Vabilo Trbiž-Ljubljana gl. k. — Ljubljana gl. k.-Trbiž Osebni vlak Osebni vlak tegistrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil v uradnih prostorih zavoda v četrtek, dne 7. majnika 1914 ob 1. uri popoldne s sledečim sporedom: 1. čitanje revizijskega poročila od c. kr. deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljaui pooblaščenega revizorja in ukrepi vsled toga, 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zakl'učka za leto 1913. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Idrija, 28. aprila 1914. 1451 Odbor. Postaje 1722* 1. 2. 8. odh. Beljak gl. k, t do 15. j nlija in od 16. sept. t do 15. julija in od ta. i sepfc. odh. Trbiž..... IBelapefi . . . . Rateče-Relapeč Kranjska Gora Gozd-Martuljek Dovje..... Hrušica . . , . prit. Jesenice . , . 9»>11« 11252» 55883« 35015:11) odh. Praga c. F. J. k........ » Celovec gl. k......... » Miincheu gl. k........ » Beljak gl. k. (čez Podrozico) » Gorica d. ž.......... » Trst c. kr. d. ž. ....... 153*12171 jaafi 71= ¡lßo8|(jnj 5 M "S« . 8r>: 7?» 935 1 12¿ 920 já 4¡]í .1 3? I ij 623 ^L.' —II1758 '5- t.2. 3. 55ii 1 8j>ü ii-ßw 531 ! 8~o Ifll55 542 I 8jj ril« 532 8» i 1136 55-i 8~ 'S 1128 514 I 75Ü PlJi« 509 7« g tiTT 435 734 1 g lo-l 4™ 729 I g¡ 1033 4»! 7H¡ 2104V 480 70-1 ßlOM 4t: 654 ¡¿IOS» 3™ i O« j lOtš 34» 638 , loñs 343 633 I J0Ó4 3« j 63" 1 10ÖT 400 4--.0 253 1248 8w¡ 55j|(j5n 3661530 jI 930 j|95»|1l52; 1152 ¡111252™, 2"U Priporoča se dobro urejena trgovina odh. Jesenic« . . , M .lavornik . . . ^ Žirovnica . . . Lesce..... Radovljica . . Otoče . . . . . W Podnart-Kropa ' Sv. Jošt .... • • • ■ JŠkoijaloka . . Medvode . . , Vižmarje . . , ££ j Ljubljana d. k, prh. Ljubljana gl. k. Ljubljana, Stari trg št. 10 slav. občinstvu in preč. duhovščini za nakup raznovrstnih L klobukov, slamnikov, čepic, ^ čevljev, kravat, perila itd. ^^ za gospode. Posebna za-loga klobukov za gosp. % duhovnike. Edina zalo-ga vseh orlovskih po-irebščin. — Najnižje cene. — Točna in ^^ solidna postrežba. — Naročila po pošti se točno in hitro m .zvrše. 1287 Kranj-Tržič. — Tržič-Kranj Mešanec Mešanec Postaje 2555 i 2557 2. 3. j 2. 3. 255!)a 2559a odhod Kranj , M Naklo . I Duplje T Križe , urili. Tržič kateri se vrši od 1. do 23. majnika 1914 v vel. dvorani Mestn. doma v Ljubljani. Poučevala se bodo popolnoma brezplačno vsa tehnična in moderna dela na tako razumljiv načiu, da učenke, ne da bi bile vezilje, že po osuiih dneh delajo popolnoma samostojno, Nadalje se bode tudi skrbno poučevalo šivanje posebno z aparati, pridejanimi „Singer"-jevim šivalnim strojem. Svojo prijavo za udeležbo prosimo naznaniti v naši prodajalni ali pa pri začetku pouka v gori omenjenem lokalu. — Obenem s tečajem bode v omenjeni dvorani od 4. do 23. majnika 1914 velika razstava umentnega vezenja izvršenega na „Singer"-jevih šivalnih strojih, katera bode otvorjena vsak dan od 8. do 12. ure dopoldan in od 2. do 6. ure popoldan. Vstop popolnoma prosi. Z velespoštovanjeui odliod Samo ol» nedeljah in praznikih, Proda se Ljubljana drž. k.-Kamnik — Kamnik-Ljubljana drž. k. Mešanec Mešanoc Postaje Wertheim šl. 1 doi>ro ohranjena. Naslov v upravi tega lista pod št. 1435. od. Ljubljana drž. k. Ježica..... M Črnuče .... T Trzin..... I Domžale . . , Y Jaršo-Mengeš . Homec .... „r Kamnik a hišni vodovod, ki bi meril krog tisoč litrov ali *eč. Naslov pove upravuiitvo pod št, 1448. (Znamka „a odgovor.l * Samo ob nedeljah in praznikih Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4,