^ domovini
Leto XV.
8t 49>
V Nabrežini je slavil 701etnlco g. Marti« Okretlč, ki ima za seboj življenje velikih naporov, a tudi lepih uspehov. Kot sin malega kmetiča se je rodil 10. novembra 1869 v Kostanjevici na Krasu, a se je, čeprav nI Imel razen ljudske šole nobene izobrazbe, s svojo prirojeno nadarjenostjo povzpel celo do izumitelja. Izučil se je za kolarja, delal kot kolarski pomočnik nekaj let v Trstu, potem pa si je popolnoma sam napravil moderno kolarsko delavnico. Sam si Je sezidal tudi hišo, pozneje pa si je, ko je dobil na posodo nekaj denarja, uredil mlin. Vse, kar je bilo iz lesa ln železja, je sam napravil in celo star motor, ki ga je nekje kupil, je preuredil za svoj obrat. Pozneje Je začel izdelovati razne stroje za mlinsko stroko. Izumil je stroj za čiščenje žita in luščenje ječmena ter dobil zanj diplomo na neki razstavi v Italiji. Pet kmečkih mlinov Je sam napravil, oziroma uredil: dva na Krasu, tri pa v Bosni. Po svetovni vojni je bival 7 let v Jugoslaviji, nekaj časa na Gorenjskem, potem pa je bil kot strokovnjak za ureditev mlinov povabljen v Bosno. Tam Je napravil kar tri mline in je eden od njih na posestvu usmiljenih sester blizu Sarajeva. Iz Bosne se je vrnil domov, kjer se še danes v visoki starosti bavi z raznimi tehničnimi napravami ter uživa kot veščah in dober gospodar velik ugled. Naj M ga spoštovanje rojakov in delo veselilo ie mnogo zdravih, srečnih let!
Praznik delavnega moža
smo obhajali v vsej državi letos posebno slovesno. V teh negotovih časih se zgrinja ves narod okoli svojega vladarja, saj ve, da Je le v složnem nastopu vseh državljanov
naša moč
NJ. VIS. KNEGINJA OLGA predseduje lzpraievalni bomMJt Rde čegn Križa v Beogradu
FINSKA je postala bojišče od Sev. ledenega morja pa do Vzhodnega morja
Finski parlament v Helsinkih
Trg v Helsinkih
NA OPAZOVALIščU. Oficir rdeče vojska opazuje potek operacij
Najnovejše
Poveljnik finske vojske margal Mannerhelng
PADEC FINSKE VLADE. Bivši finski min. predsednik Cajander
POPLAVE NA HOLANDSKEM. Holandski general van Voorst Tot Voorst insplcira področje v Utrechtu, kjer so narasle vodt v povzročile občutno Škodo
FINSKI STBELCI
križem sveta
HELSINKI, prestolnica Finske s pristaniščem
Tedenska
NEMŠKA MINA. Takšne so nemške mine, o katerih danes največ pišejo
kronika
FINSKE ŽENE se zbirajo v pisarnah Rdečega križa in odbora za narodna
obrambo
ČIŠČENJE SEVERNEGA MORJA. Angleška mornarica lovi mine v Severnem morja s posebnimi pripravami, ki so med seboj povezane s kaUI