71. številka.                                Ljubljana, nedeljo 29. marca.                          VII. leto,  1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dnevo po praznikih, ter velja po poitl prejeiuan, za avstro-ogerske dežele za ćelo lfito 16 ^t»lcl, za pol leta 8 tfold. za ceurt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez posiljanja na dom za ćelo loto 13 gold., za četrt lota 3 gold. 30 kr., za en mrsrc I gold. 10 kr. Za poailjatijti na dom bo računa 10 krajc. za niesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za ćelo leto 20 gohl., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dljake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejoinaii za Čitrt leta 3 gld. — Za oznanila se placujo od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo eiikrat tiska, 5 kr.  čo se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali vrčkrat tiska. Vsakokrat su plača stempelj za 30 kr.
Dopisi naj so izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo j« v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hici   „Hotel  Evropa". Opravništvo, ua katero naj se blagovolijo pošiljati naročniuo,   reklamacije,   oznanila, t. j. administrativno reČt, jo v „Narodni tiakarni4* v Tavčarjovi hiai.
Poziv na naročbo.
Koncem tega nieseea potečo prvo letoSnje četrtletje. Ker so odslej našega lista le toliko tiBka, kolikor je predplaČnikov, ia ker bodemo vsacemu pošiljaujc vstavili, kdor precej ne plača (kajti le tako je mogoče red obraniti), prosimo vse Čč. gospode, kateri so bili le do konca marca naročeni, da ob pravem času naročevanje obaovć.
„&lov.  Hilirocl." velja: Za  ljubljanske   naročnikc   brez   pošiljanja
na dom:
Za četrt leta       ....      » gld. 3« kr.
Za mesec april   ....      J.    n    IO    „
Za  pošiljanje   na  dom   se računa 10  krajc.
na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za Četrt leta       . ' .    ."   .     -4 gld.   —   kr.
Za mesec april   ....      1    „    -AO    „
Za gospode llMtelJe na ljudskih š o 1 a h in za «iijitl44> velja Zlfcl-fetllltl cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. &O kr. Po pošti sprejeman    „      „    3    „   —    „ Mttmini*t»*t€cijc* „Stov. iV«#*©«#«**.
Slovenščina v državnem zboru.
Zadnji četrtek v državnem zbora sicer nij bil za na« Slovence slaven dan zmage, a bil je vendar Časten dan boja za one narodne pravice, za katere se nas narod poteza uže nad dvajset let in katere prej ali slej doseči bočemo in tađi moramo, zato jih tuđi doBegli borno.
Govorila stu dva naša p<>slanca dr. Ivaz-lag in dr. Vošnjak ".a slovenske srednje Sole. Tuđi Vitežič se je za isterske Slovane toplo in možato potegn.il, in moravski Čeh i Fandrlik, Vurm ia Mezuik so šibali sistemu in ustavoverno stranko zarad tega, ker Slovani nemamo svojih slovanskiu šol nego se nam povsod taj jezik sili.
Dr. Razlag je stavil gotovo jako zrne-ren predlog, ako je picdlagal da naj se v Ljubljani ustanovi vseučiliJče, na katerem bi se ne le slovensko ne^o tuđi v n emSke m in drugih jezikih učilo, tedaj univemo za ćelo notranje Avstrijsko in vse Primorje. Podpiral jo ta predlog s tem, ker nij od najskrajnejega jnga Dalmacijo, od Kotora, pa do Gradca nobeue višje sole.
Dr. Voaujak je predlagal resolucijo, naj vlada na gimuazijah po naših dežolah in v Primorji take spremenibe naredi, kakoršne terjajo pravičnost doslovenskeganaroda in državne osnovne postave. Utemeljevaje svoj predlog je opozoroval na vae one mno-goštevilnc peticije in interpelacije, katere so zastopniki našega naroda v tej zbornici in vladi stavili. Resoluciju Vošnjakova je bila dovolj podpirana. Ako kljubu temu ne najde pri ustavovernih Kemcib nobenega uslišanja, kakor ga Razlagov nasvet glede vseuČilidča nij našel, je to le nov dokaz, da Nemcem sploh manjka pravičnostuega čuta do nas Slovanov.
Naši poslanci so storili svojo patrijotično dolžnost, katero so od narodnih volilcev pre-vzeli. Ako nijso tega dosegli, kar žele, nij to niti za njih niti za voliloo kaj iznenadnoga. Vfli vemo, da „gutta cavat lapidem non vi Hed saepc cadendo". Ponovili so zopet želje in terjatve slovenskega naroda in preverjeni siuii, da bodo tuđi na dalje vsako priliko porabili neumorno in neustrašeno zopet po-vzdigniti glas Slovenutva.
Zadaj za Slovenci pak zopet tu stoji ona znana, za nas diabolična postava, ona psi-hologična uganka v naroduem življcnji, ona zmrzla strast, ona skoro bornirana nentsknta m vkoščenjena Bovražnost do vzrasti in h?o-bodnega razvoja jezika svoje lastne matere; ona izrodila so žalostim prik;zen, ki se uže več nego en decenij z redko konae-kvoncijo in vztrajnostjo obeua svojim rojakotn za pete povsod, kjtr hočemo napredovati v narodnom razvoji in varovati jezik svojih očetov ter rodovino slovansko; ona čudna prikazen, ki se imenuje — Dežman! ČavSi terjatve Slovencev iz unt Vo^njakovih in Razlagovih, nij si mogel kaj ta poslanec Kočevarjev in petorice pnromalih nemŠkih obubožanih malih „graščakov" dolenjskih, da ne bi protivil su vsemu slovenskomu ; in imel je ćelo predr«nost trditi, da govori v imena Slovencev, prav kakor je isto trdil 1. 1861 na istem mestu. Rekel je, da njegovi volilci hote, da se otroci v gimnazijah (ker le o teh
Postna premišljevanja. v.
„Novic" nemam in jih ne berem; ne morom tedaj vedeti, po kateri zdrnžbi idej in kakovi logiki bil je „vodja prašičev" na-peljan k drznemu vprašauju: „Kako da se nij napravilo tuđi še očitao bordeliače mlado-sloveuskenju napredku na Čast.u (nSl. Narod" Št. G5). Je-li kedo izmed Mladoslovencev če-ščenju bogiiijo Afrodite posebno vdan, da ga je hotel vodja klerikaluSnih Sturosloveucev Osobno pikniti, ali pa sploh „Mladim" ne-opravičeno podtika nesramno potrebo takove pohotne naprave, tega nečem presojevati. A g. doktor, bodi si prvo ali drugo — prokleto nepremišljeno ste stavili in izprožili ono pohotno vprašauje! V etekleui hiđi ne luČaj kamenja, v hiši obešciiega ne govori od vislic! Vedite, da naše načelo je napredek v moralno-libćraluem, omikanem duhu, a ome-njena naprava bila bi nazadek v klerikalno mračnjadtvo ter v razuz danost srd njega veka, proti kateremu ravno mi se bojujemo. To bom dokazal iz historije; a prej prosim nedolžne Čitateljice „Slov. Naroda",   naj   sledeče  postao
premiSljevaaje z r6k vržejo ter ga prepnste dr. Bleivveisu iu njegovomu nevednemu taboru ! Se ve, da dotična „argumenta ad pore uru" so tako runogoŠtevilna, da vsch navesti nij moči tukaj; hranjujoru jih za poseben 8pis „o nasledkih silnega celibat«". Upani, da ga bo „SI. Narod" priobčil.  (Sigurno, le požlj;te Ur.)
Papež Inocencij IV. (eden njegovih pankrtov je ka*ueje tuđi papež postal po imemu lladrijan V. leta 1276) podal se je z vsem svojim dvorom k cerkvenemu zbora v Li on 1. 1248 ter je več časa onde prebiva!. Historik Mat ej Parizij, bene-diktinsk menih, piše, da je presveti oče Inu-cencij pred svojini oduodom 1. 1251 ukazal kardinalu Hugonu, naj se v njegovem imenu mestu zahvali za gostoljubnost izka-zauo njemu (papežu) in njegovemu spremstvu. Kardinal IIagon, skupivši mestne glavarje in prvake, bral je zahvalni govor, zložen in spisan po papeževem ukaza, v katerem je med drugim rekel: „Dragi moji prijatelji! Med drugimi dobički, kateri so došli vašemu mestu, ko je presveti papež s svojim pobožnim dvorom tu prebival, ne srne se nikakor prezreti napredek v lepem vedeoji in v očitni moralnosti. Ob našem prihodu so bila v Li onu samo tri ali štiribordelišča
(casini), v katerih so bivale ženske nespo-dobnega živenja; a sedaj zapuflčamo tako rekSi le eno samo bordelišče, katero pak se razteza od vzhodnih mestnihvrat do zapadnih!" Ta cinični insult, pravi imenovani benediktin, je strahovito razžalil pričujoče lionske gospć. Tako vinoko je dovspela cinična razuzdanost in po-hotnoBt leta 1251 ! In če bo taki bili papeži in kardinali, kakšno je moralo biti nUje du-liuvenstvo!? In kedo jo bil tega kriv? — Mladoslovenski napredek. — Noviški nazad-njaki, ogledujte se v svojem mračnem zrkalu!
Štefan Infessura piše v svojem rim-skem dnevniku, ki ga je slavni Muratori (Itcrum Italicarum Tt-m. III.) izdal, da papež Sikst IV. „pu ero rum araator et sodo mit a fuit;' in citira faktu ter imenuje osobe, katere bo po tem potu kardinalat dosegle. Umri je ta presveti oče leta 1448. Di.bro. O njem pripoveduje Kornelij Agrippa (De vanitato scientiaruui, cap. 04, Tom. II., oper. pag. 135), da je ta ne-zmoten papež v Kimu napravil „no bile a dm od um lupana r" ter postavil davek enega julija, kateri pćaez je vsaka dama tega uobile admodumlupana r-a njemu papežu)   vsak   teden   morala   plačati   in da
je bil govor) tuđi nemSko uSe? Kđo nas na-rodnjakov je to tajil? A ta nij dio sa tadi-iiemSčino, cego za pravice našega jezika do možnosti svojega razvitka in narodovega napredka.
Pa čemu besedovati. Tega človeka ne spreobraejo nobeni raslogi. — O a o b a i ob-siri in osobne mržnje, ki so Dežmana pripravile, da je zatajil slovannki {at v svojem Brci ia transfugal v vrate protivnikov svoj« krvi, ti osobni nzroki so davno minuli. Ven-đar Dežman je nže predaleč prišel, on bode dclal vedno s protivnik! svojega rodu, on bode — Se smemo robat Voltairov izraz rabiti — da smrti v skledo pljuval, iz katere je jedel. .Slovenski narod pa bode kljubn temn, da ta mož vse svoje res velike dn-ievne moči troši kot zavornice na njego-vem potu, — vendar k svojemu   cilja doSel.
Politični  razgled.
MotraiiJ« fleJsele
V Ljubljani 28. marca.
Iz (tr£avne<jn mhora. zanimivi seji, ki je bila v četrtek, govorimo obSirneje na prvem mestu kolikor se stvar tiče nas Slo-vencev. Ta naj Se dostavimo, da je vlada v tej seji propala, ker jo je njena lastna stranka zopet popustila. Z 127 glasovi proti 114 je namreč dovolita zbornica četrt mili-jona za podporo lvovnke tehnike samo s tem pogojem, da to tehniko vlada oskr-bnje in ne dežela. Dva ministra, Stremaver in Zemialkovskv, sta govorila proti onema po-goju, ker pomeni toliko, kakor nobene pod pore dati, kar bo Poljake žalilo, in ne bodo nikdar dali si oskrbovanje tehnike vzeti. A večina astavoverne stranke je pustila usta-voverne ministra in glasovala za oni pogoj, t. j. prav za prav proti podpori. To ima dvojni pomen. Prvič ntegne vplivati na daljnje zadržanje Poljakov, drugič pa kaže, kako ■e bode ustavoverna stranka čudno razkru-šila, ali se je nžć.
Avstrijski ihafje* ki so na Dunaji imeli skupno zaroto proti konfearjonelnim postavam, bo izdali   izjavo,   v kateri   polemizirajo   od
točke do točke proti konfesionalnim posta-vam. H konca pravi jo, da za nje konkordat, katerega je država odpravila, le zmirom ob-stoji. Sicer pa so možje v tem svojem pisma drfć precej dostojnoga tona in nikakor ne kažejo one robatosti, katera se vidi v klerikalnih novinah.
Prav smo imeli, ko smo onidan o M*t«-vovercih pisaje trdili, da so dozdanji njih voditelji popolnem ob kredit prišli in so generali brez vojakov. Stara „Prease" od če-trtka sama to pntrjaje, pripovedovaje, da je pri posknflni volitvi delegatov za češko kra-ljestvo Herbat najmenj glasov dobil, kar ga je tako razjezilo, da neče volitvo v delegacije niti sprejeti. Tndi moravski ustavo-verci baje nečejo Giskre nič več voliti v delegacijo.
Svobođomiseini Ćeiti v Pragi so sklicali za denes »hod, v kat«rem se bode vprašanje obravnavalo, ali more češki narod mirno gledati, Se njegovega največjega moŽa Huna zasmehujejo. — Znano je, da so Flasov spomin v katnliškem društva zasramnvali.
V T*4inčev9M se je 28. t. m. začela volitev poslanca v ogerski zbor. Volitev bo trpela tri dni in tri noči, ker je prišlo celih 40O0 volilcev sknp. Upamo, da bodo naši brafje Srbi zmagali, če ravno magjarska vlada z vso silo na-nje pritiska.
Vnanje države*
„Frangais", list fmneasUetgn mini-aterpredsednika Broglieja zove septenat „ne-preklicljiv". Organ Mac-Mahonov in Đćca-zesov imenuje septenat „last domovine, ki se ne sme izdati." — Zdaj, ko se je narodna zbornica zaprla, imajo roajalisti zopet čas, monarbistiČne gradiČke zidati v zrak. Tačan bo pa kmala začeli. „Ind. belge" namreč vć povedati, da sta 31a glavna komedijanta, legitimista Bran in Larnchette uže na Danaj, da bosta razgovarjala se se svojim princi-palom, grofom  Chambordora.
&vicaT>*lei listi objavi jajo v imena zaveznega sveta neko proklamacijo, ki po-vablja vse zaveznike k ndeležbi ljudskoga glasovanja 19. aprila, kjer se bo glasovalo za novo svobodomiselno in pred vsem proti-ultramontansko zavezno ustanovo. „Vsak bo v oni resni in pomenljivi nri le avojo vest, avoje prepričanje posluSal, in bode govoril le,  kar je njegova sveta, edina dolžnost: po-
npeievati čast in korist domovine, ter odvr-niti svojo škodo. Mi npamo, da se zapiJe 19. april leta 1874 v knjigo življenja staro-častne, vedno mlade zaveže kot dan, na kateri te spomnijo rodovi, ki pridejo za nami, katerega se aporanijo blagoslovljaje ga.u
Se Španjslcega poroča oficijelni telegram, da je Serrano 26. marca zjntraj Karliste napadel. Boj je trajal ćeli dan, in se je končal s tem, da so se vzele Kar-listom pozicije, katere so tako trdovratno branili. V teh pozicijah so zdaj vladne čete. Brodovje je vse operacije prav vspešno pod-piralo. Izgube na obeh straneh so precej velike. Telegram ne povć kraja, kjer je bil boj; brikone je bil blizo Bilbae, vsakako pa na morski obali.
Kakor mađridski ,Moniteur" poroča, se govori o zopetnem nstanovljenji konstitucijo-nalne monarhije pod princem A1 fonzom. Kraljica Izabela dozdaj tega plana nij odobrila.    Vendar se   ga začetniki   strogo držć.
Mtalijnnski listi so vsi polni poro-ročanj o svečanosti petinđvajsetletnice Vik-torja Emanuela. Po mestih je bilo vse slo-venno razsvitljeno. Ve6 obfiin je v očigled tega dnć ustanovilo dobrodelne ustanove. Goitski občinski avet je sklenil na kraj, kjer je bil Viktor Emanuel 30. maja 1848 ranjen, postaviti velik kamen. Med čestita-nji je najimenitnejdi oni milanskega daho-venstva. Mantovski Skof pa se je branil peti maso v Bvečanost 23. marca. Zato jo je napravilo pa njegovo dubovenstvo na lastno roko. Iz tega se vidi, da ne kolnejo vsi duhovniki postenega laSkega kralja, nego le nekateri nmonsignoriu.
V nemfkcm državnem zboru je po-slanec Bernut interpeliral tikoma ustanovljenja penzijske blagajnice za otroke umrlih državnih urađnikov. Delbrtlck ma je odgovorit, da se pripravlja predlaga, ki se držav-uemu zboru prihodnjo jesen predloži.
Ledocbovvski je zelo zbolel. Kakor se v parlamentaričnih krogib govori, ga pre-neso v bolnifinico.
Dopisi.
Jat Triiftl 26. marca. [Izvirni dopis.] Uže   dolgo   Časa   se   v  ogromni   večini udov
(Dalje v prilogi.)
je ta taksa v enem letu papeža vrgla več ko dvajset tisoč dakatov.
Ne bojte se, g. doktor, mladoslovenski napredek ne bo nikedar tako podlo ponižal se, da bi posnemal tolikanj razbrzdanega nezmotljivca!
Nadaljujmo meditacijo. — Kornelij Agrippa na dalje piSe, da je papež Siks đajal duhovnikom očitne nesramnice kot beneficije ter pravi, daje v Rima več-krat na svoja ufiesa slišal te-lebesede: nHa-bet ille dao beneficia, unum curatum aureo-rum viginti, alterum prioratum dacatorum qaadraginta, ettres puttanas inbnr-dello, qnae reddunt singulis hehdomoma-dibus julioH viginti."
Gr. prvak, premiSljnjte, kakSne lepe reci ste s avojo nepremičljeno polemiko na dan izvlekli! Dedukcije delajte sami za-se in za svojo umazano stranko! Ne mladosloven-ekemu napredku, ki sme vaakemu poštenjaku s čistim čelom v oči gledati, nego staroslo-venskemu nazadnjadtva in mračnjaštva na ca čast in vreden spomin bi bila po Blei-weisa pogrešana naprava. Kaj se vam more-biti po nji sline cedć in bi radi, da bi vam Mladoslovenci k njej in do v njej zasluženih julijev pomagali, da bi vam pečen kostanj iz žarjavice grebli ? Če bi bila mati Skom-raha tišti čas svojega Janeza v Rima imela, gotovo   bi   mu bila pisala:   Ljubi  moj sin!
Ne hodi v „nobile admođum Inpanar" našega preavetega oSeta in nezmotnega papeža Siksta IV., ne nosi vanj svojih pošteno zasluženih julijev, kupi si  rajSe suhih Črešpelj!
Sv. Bripita v svojem razodenji, po-trjenem od dveb cerkvenih zborov, toži, da 80 vrata ženskih samostanov odprta bila nočin dan duhovnikom in posvet-njakom in pravi (libro 4. cap. 33): „Ca-nonici et presbytcri ctiam . . . nunc manifeste laentatur ex eo, qnod meretrices eorum, intnmescente ventre, cernunt inter alias am-bulare. Nec etiam pndet eos, si ab amicis eorum dicitur eis: ecce, domine, cito natus erit vobi« filius vel filia." —
Dosta za dencs; kedo bo gnoj kidal!
Če je res, kar „farovSki list" (St. 25, 1. 1873) trdi, da se morila brez vere Se misliti ne dii (sic), mora tadi obrneno res biti, da vere brez morale nij. Zgo-dovina pa nam nasteva toliko papežev brez najmanje mordle, teđaj tuđi njih vera je bila prokleto piskava in publa; bili so ne-zmotni brezverci.
K Bklepu g. Bleiveisu to-lo vpraSanje: Kako, da on nič ne povprašuje, iz katerega taborja se rekrntirajo prebivalke bordeliSč v Zagrebu, v Reki, v Poli, v Trstu, ćelo v Benetkah? — Izvedel bi za-se žalostno a pravo resnico, da rekrntba se vrai iz onega taborja, v katerem se „Danica" in „Novice"
čantc kot sv. pismo ter njih privrženci kot proroki, a nikakor ne iz taborja, kjer se čita nSlov. Narod" — Doslužene nesramnice pak se zopet povračajo v svoj prvotni tabor (similiš sitnili gauđet) in iz mladih kurb po-fltajejo stare trcijalke. Exempla et nomina snnt odiosa. — Nauk iz rečenega: Ne za* bavljaj, da ne dobiS po nosa!
Ci8montanas.
VI.
One dni sem ulomil prvo vejico cveto-čega mačevja, včeraj sem nabral prvi Sopek duhtečih vijolic, — denes pa je — cvetna nedelja. Mnogo, mnogo let je uže tega, kar smo otroci cvetni teden tek ali po gozdu in rezali tanke leskove šibe, povijali jih v močno butaro, k vrhu privezati velike šo-pove zelenega bršlina, ter olišpali jih s pi-sanimi trakovi. Cvetno nedeljo pa — le glejte jib leto za letom nade nadepolne fan-tine, kako ponosno gredo vsak se svojo nbu-taro" skozi mesto k maši, in glej — sedaj loputne eden svojega tovariša z brinjevim vrhom bntare po plečih, sedaj pritegne drugi razposajenca po debelom klobubu, češ, da se bo žegen bolje prijel. Po deželi pa itak dones6 k cerkvam ćele gozdove leskovja, brinja in mačić, saj mora vsaka hiša i meti kaj „blagoslovljenega" lesa. Le kak osa-meli   gostač,   ali  pa stara satnica sta zado-
Priloga „Slov. Naroda" k št.  71., 29. marca 1874.
rojanske čitalnice misel goji   bolje   v   mesto preseliti se.    Oo se pomisli, da baš ogromna večina udov v meatu stanuje, da je posebno zimske večere jako težavno tako daleč k za-bavam hoditi ,   je ta  želja čisto opravičena. A Se drugi tehtni razlogi  sodelujejo,   ter so ćelo zmožni   potrebo   Helitve   dokazati.    Se-danji  prostori   društva   širečemu se,   do   za-dostajejo več ; hiša po svojem lastuiku čisto zanemarjeua, je v žalostnem   stanu;   gospo-darjev „mandrijčr"  dražabaikom   in   najem-nikom vsakojake zapreke   in   nadlogt   dela; nekateri   elementi   v   Rojani   zoper   društvu rij ej o   in RojanSano   nanj ščuvajo,   ter so v najnovejšem časa to hajskanje ćelo   v   „No-vice"    (so  ve da ne v veliko   javnost)   pre-nesli. — Zoper selitev je petpostotna manj-lina ttdov, moj njimt bivši prvosednik,    mož vsega   »poštovanja  vreden,   kateri   iz   Čisto poštenih namenov zahteva,   naj   bi   rojanska Čitalaica   v   Rojanu   ostala.    Oa    vse   gore omeajene razmere dobro pozna,   in v poštev jemlje.    Njemu bodi tuđi v resea prevdarek rečeno, da je misel selitve aže tako razširila se, da bode društvu v škodo, da v pogibelj, Se se jej ne ustreže.   Mož naj dalje premisli da se lahko ime „rojanska čitalnica", kakor sgodovinsko tuđi v mostu obraniti da, in da ■e bodo z veseljem tuđi okoličaoi v društvo •prejemali,   naj  bi  se le mnogobrojno ogla-sali!    Ugovor, da ima mesto   uže   svojo   Či-talnico nema   ni kake   veljave.    Elementi, is katerih   se   ta   dva  društva sestavljata,   so tako različni,    da   si ne moreta postati nik-dar tekmeca.    Z   eno   besedo,   v   mestu   je dovolj prostora za oba, in taka druga čitalnica je sa prostejši del tržaškega slovenstva živa potreba.    To je bil v kratkem povedan razgovor   k    včerajšnjemu    občnemu    zbora došlih udov rojanske čitalnice.
Odgovarjati dalje noviškemu „črnopiscu", ki v svoji daševni omejenosti le moje izraze prežvekati zna, bilo bi preneumno.
Iz Zagreba 26. marca. [Izv. dop.j Szlavvju nij bilo sojeno, da sestavi novo ogersko ministerstvo. Umekniti se je moral Bittoju in Ghyczyju. V političnih krogih naše narodne stranke obžaluje se to. Pod Szlavyjem posrečila se je revizija liauchov-ske nagodbe, in ta čin je Szlavyja našim narodnjakom zelo prikapil. Povodom nje govega odstopa so vsi naši časopisi pri poznaje njegove zasluge simpatično o njem pisali. Novo ogersko ministerstvo nij se Bprejelo pri nas s posebnim zadovoljstvom, nego s hladno reservo. Prepričan)©, da nam ne bo tako nakloneno , kakor je bilo Szla-vyjevo minieteratvo, je pri nas splošno. Bitto je mož, ki naših zadev, kakor „Obzor" sam pravi, ne pozna. Bati se je, da bo utelov-ljenje prejšnjo vojniške krajine v mater zemljo, ki se je uže meseca maja pričakovalo, vsled Szlavvjega odstopa, na neizvesten čas preloženo. In Pejačevič? PejačeviČ, naš mi-nister pod Szlavvjem, je ostal tuđi naš mi-nister pod Bittojem. On in njegova mini-sterska stolica sta javalne skupaj prismo-ljena. Pod Silavvjem nam nij mogel ničesa nahuditi, kajti Szlavv nam je bil naklonen. Za Bittoja se še ne ve, kakšen bo za nas, in zato bi dobro bilo, če bi na mesti Peja-Čeviča drug, bolje za naše zadeve zavzet mož bil. — Ban Mažuranič vrnil se je iz Budim-Pešte. Rauchovci so mu v jeseni, ko je bansko stolico zasedel, prorokovali, da bo samo „zimski ban", ter da ga bo prva pomladanska lastovica z banskoga stola iz-gnala. In res, njihovo prorokovanje se je skoro obistinilo. Če bi bil Lonyay, kakor 30 Rauchovci za stalno računali, spet na čelu ogerake vlade Btopil bil, bi se Mažuranič vsakako umekniti bil moral. Hvala bogu, da nij po njihovem računu izšlo. — Oger-ski sabor se bo, kakor „Obzor" piše, še pred veliko nočjo ođgodil. Vsled tega pri-čakuje   se   sklicevanje  našega  sabora sredi
aprila. Naša vlada ima zanj uže več osnov iigotovljenih in sicer zakonske osnove o preustrojstvu vlade in uprava, v kolikor to prenstrojenje revidirana nagodba zabteva, zakonsko osnovo o ustrojstvu okrajnih sodov, po katerej se bo uprava od sodstva ločila, nadalje zakonsko osnovo o volilnem redu vsled predstojećega utelovljenja prejšnje vojničke krajine v mater zemljo, in velevažno zakonsko osnovo o oredjenji ljudskih šol. — Odbor za ožtvotvorenje vseučilišča ima kolikor veliko skrbij toliko tuđi velikih težkoč o najdenjt in o nasnubenji profesorjev za našo „alma mater". Kakor čujem, ponudil je odbor JagiĆu, profesorju na ruttkem vseučilišči v Odesi, profesuro na našem vseučilišči, pa — relata refero — Jagič jo ponudbo odbil. S tem je Jagič pokazal, da stoji njegov pa-trijotizem pod uplivom velike njegove plače na Odeškom vseačilišči. Kako sredo ali ne-sreČo ima odbor z drugimi možmi, ne vem. Toliko je pa gotovo, da denea Še nij niti eno profesorsko mesto popolneno.
Domaće stvari.
— (i Dr. Franc Bratkovič.) Iz Vidma pri Krškem nam je došel sledeči telegram: „Dr. Franc Bratkovič, advokat v Krškem, je denea (23. marca) ob pol desetih dopoludno na kozah umri." — Ta nepričakovana novica je pretresljiva. Slovenska domovina je izgubila v pokojnom zvestega Bina, narodno kulturne naprave in društva požrtvovalnega pođpornika, krški narodnjaki svojega vodnika, njegova mlada družina lju-beznjivega nepozabljivega glavar ja, in mi prijatelji smo izgubili prijatelja čistoga značaja in poštenjaškega srca.
— (Kranjsko „planinsko društvo" (Al pen verein), katerega statuti so uže potrjeni, ima jutri v pondeljek zvečer ob 3. uri „pri zaponi" („zur Schnalle") občni zbor
Toljna vsak za-se z malo oljkino vejco, ki sta jo knpila na zadnjem sejmu, ali a cu-lico mačić.
Lepo je res videti pobožne farmane, kiko se cvetuo nedeljo s zelenjem in cvet-jem bližajo fami corkvi, — neka poezija vlada nad vsemi. — Maraikateri inđustrijelni fajmošter pa dovoli farma no m, da mu za „cvetui žogenu plaSujejo po dva, štiri in tuđi po vefi grošev, — to nij več poezija nego prav dolgočasna proza.
Kadar se v vroČem poletji prižene huda nevihta, ter rudeči blisk jame deliti Crne oblake: tedaj hiti v kmetski hiši prestrašena mati gospodinja po „žegnane* šibice iz bu-tare cvetnouedeljsko, ki je spravljena v pod stresji, vzame iz nje nekaj šibic, ter jih vrže na ogenj ; — ta „sveti" plamen odganja strelo od hiŠe in vse coprnice, ki se tr-gajo po oblakih. Ia ko se zopet zjasni, pogleda kinetič veselega obraza kvišku v modro nebo, od koder se sedaj nij več bati hudih copraic, in hvaležno sklene fajmustru dati o veliki uoči zopet pet groiSev za žegnano butaro  proti coprnicam.
Jaz denes sicer nijsem bil namenjen premišljevati postnih rcčij, svet je uže davnej tako lep postal, da mora človek kljubu velike ma tedau vesel biti, — pa ker sem bil taka premišljevanja zanemaril prav po šegi pravih liberalcev, ki se bajo „boje" maše i a pridige,   moram   denes  zamudeno stvar vsaj
nekoliko popraviti, kar nij teško, kajti tu imamo takoj vašega Kluna, ki se uže nekaj tednov v svojem farovškem Hans-Jorgelnu peča s surovim zabavljanjem in z afrikamko politiko. Tišti Janez Jaran Kranjski recite Jože Jaran-Slovenski — pravi sad jezuitovske odgoje — bi bil sedaj stoprv sposoben za kakeg« afrikanskega misijonarja; njegovi učitelji so ga gotovo dovolj seznanili s ka-toliško-političnimi pojmovi : liberaluh, svo-boduh, prekucuh, omnipotenclar, satan, in kar je še več take sveto „čmerike ia čosnau — ia Jože Jaran-Slovenski bi svoje crne brate v tej duhovenuki civilizaciji potrjeval lehko s čudeži, kakoršuo sedaj prodaja po gostil-nah nehvaležuomu Hberalnemu občin-ttvu za par kebrov. Ko bi spreobrnil svoj crni rod v AtViki, postal bi še morda kralj njegov; tnej tem bi ravno za nas nepotrebne jezuite iz Avstrije zapodili in pri Jožetu Slovea-tfkemu bi nišli čestiti očetja novo dom*čijo. Ko bi pa našega junaka tidoglavi zamorci odrli ali spekli, bi pa čez kakili sto let Hvetnik postal in v naj več je literarno delo dr. Bleiweisovo, v „Pratiko" prisel. Tako mu ne more spodletati. Gospoda Klun in Jaran (ta praktična moža, morda jima dopada moja misel.
Kaj ne, ljubi moj bralec, ako kedo prav po naključji vpra radovedne svoje oči v predale našega farovškega „Jiirgel-na", vžguti se mu mora takoj luč prepričanja,   da Ktun
(et conaortes), še nij prerezal svojega „Oli-kanega Slovenca" bodi si zato, da bi se ne zameril kodi po slovenskih mežnarijah , ko bi malo uglajen došel, bodi si zato, ker je tišti, ki zna oče naš in šest kršćanskih res-nic moliti, uže dovolj omikaa za ta ia za oni svet. Mi ne dvomimo, da to go9p. Klan zna, posebno, ker vemo, da je v molitvah ta mož jako ukaželjen; vsaj se je prej nekaj časom pri nekomu oglasi!, da ga je isti še božje molitvice učil. Pa učenec Ktun ima trdo glavo (on sam bi morda rekel: bučo), in trebalo bode, da ga šo kedo malo v „roke vzame".
Kaj hočemo ? Po semeniščih se učijo mnogo za oni svet, a malo za to dolino Jo-zafat; — čemu bon ton, čemu treba vedeti, kaj zahteva denđenes družba od posamez-nega, ako zadostujejo trcijalske namćre kake hribovske farovške kuharice za vse potrebo tega bornega sveta. Mar^ikaj bi še povedal, pa vdaj bo uže morda vuled tega g. Jaran rekel, da je naša liberalna olikanost kriva, da mu jo kuharica pečenko zasmodila. — Ljubi moj bralec, — cvetoa nedeljaje denes — v carkvi pojo orgle, in ljudje molijo ia rožljajo z jagodami na molku, — zvuuaj pa tako lepo solnce sije, ia v vrhu košate smreke čepi kos, ter prežvižguje, da od-oieva s hriba v hrib.                           —a.
h kateremn so povabljeni udje in oni go-spodje, ki hočejo k društva pristopiti. Dnevni red : volitev odbora.
—  (Naša „Danica") želi,   da   bi   se jagoslovansko vseučiličče   v  Zagreba   postavilo ns „versko stalo".  — Da,   potlej bi se nže pred nstanovljenjem uničilo in bi niliakor ne bilo jngoBlovansko.    A   po   sreČi   bo  hrvatski duhovniki domorodni tnožje in ne me-Čejo v narodno politiko bakle  hlinenega  ali borniranega celotizma.
—   (Vesela   no vica)   nam  dohaja   z GoriSkega. Po Slovenskem znani prvi vladni slovenski   žurnaliet,    nekdanji   „Domovinar" g. Audrej MarušiC je popustil novinarsko pisanje   in   „glasovanje"    ter    začcl   pobožne knjige   piMati.    Oni   dan   je izdal   molitveno knjigo, zdaj pobožne bukve „veliki teden iu velika   noč". Tako   je   prav; saj vć: „vsak pred svojim pragom!"    Ko bi g.  Marušič Se v  dež.   goriskem  Solskem svetu nehal zoper slovenske   aaplente   intrigirati,   potlej   bi bili   mi   pa   še večji prijatelji.    Ne izgubimo upanja !
—  (Iz Š mar ja) pri Cclji se nam piše: V okolici Kačji dol pri Šmarji na Štajerakem je na večer   23.  marca med  prepirom   brat svojega brata zlobno obstrelil na desni nogi tako nevarno, da bode skoraj gotovo sledila smrt.
—  (Tatu ujeli) so nedavno, —kakor se   nam   piše   —   v Braslovčah v Savinjski dolini. Pri posestnikn, ki se  imenuje po domaće Beber,  sta kradla nek star tat,   ki  je nže večkrat iz ječe nšel (Kolenec se piše in je Mihevčev iz Podvinja),   in   mladi   15 letni sin kmeta Le&nika  iz  Podgorja  kokoši,   ko dva žandarja prideta i nja zasačita.    Lesni-kov fant se je tako ustrašil,   kakor   pravijo, Žandarjev, da je v malih urah po ujetji umri. Braslovški dekan tatova nij pustil zvoniti in pokopali so ga čisto tiho.    Kmalu po  sinovi smrti so zaprli očeta Lednika, ki je tate pri sebi neki skrival in upajo,   da bode mogoče iziskati vso tropo tatov, ki letos posebno po braslovški občini silno razsaja.
Razne vesti.
*   (Cerkveni  rop.)    V Kanstadtu  na Virtemberškom   so   v tamolnjo    mako-gr^ko kapelo ulomili tat je, ter ukradli dragoceuosti, ki so bile nad 60 tisoč goldinarjev vredae.
*  (Nesročni romarji.)   Iz Afrike   se piše:  AngleŠki   parnik   „Laconia"   je   prUel 14. marcija iz Aleksandrijo   z 278 naobame-danskimi romarji, ki so bili v Meki.   V Tunisa pa jih je atrašen val 117 z ladijo vrgel, da so vsi potonili.
*   (O Evrope ih)    piše   ndd   Japanez : Evropci so dobri trgovci, pa tuđi jahati znaju. A za iilozofično   in fiao izobraženost,   kateri mi Japanci tako ceuimo, jiui nij veliko mari. Sicer lepo žive, kakor mi Japanci. Ljubezen med mužem in žensko je večkrat tolika,   da se javno za roke peljeta.
Umrli v JLJubUnnl
od S2f>. do M. marca.
M. Korner, žena urarja,   40  let,   na  vodenici.
—   II. Likar,   bivši gozdarski inspektor,   54 let,   na kozah. — J. Sluga, diuinikar.sk ućoncc, IH ](»t, umi-rajoč prinešori. — K. A. Kaab pl. Kabcii.iu, dežolno sodnijo   svetnik v pokoji,   star GO let,   na mrtviidu.
—  Jožo Švontner, ćerljar in hiani poso.ituik, .r)l let, na sušonji grla. —   Lucija Tavčar,   dulavka,  U 2 le.t, na marazinu. —   Fr. Petelin, delavsk otrok,  3   leta, na kozah.   —   Sof. Polž,   otrok   železniškega   urad-nika,   4  lota in  11 moauecv,   na   vnolji   možjan.   — Mar. Jan, dolav.sk otrok,   7 mesecev,   na   kozah. — Marija Prekuh, dol. zona,   na vnetji Čuv,   —   Marija Krašuian, oaobonjica, atara 5.0 lot, na vnotji pljuo.
Odprtje kupCije.            ;
Podpisani ai jcualjc Čast naznanjati p. n. občinstvu, da je kupil                     .            <
A.  lBopovic;-evo                               ;
modno  in manufakturno   prodajalnico   j
in da bode kupčijo pod firmo                                                       <
Jj£«  W A li r^ Ei^iiK, w                    |
nesprcinonjono nadaljeval.                                                           *
Kor som ao od nakupovanja vrnil,   priporočam   p. n.   obČinstvu   svojo   najboljse      <
asmtirano zatogo doinačo^a  in   inostranskega  tolajf«   SE«   oblc'lto   za   zdanji   letni      '
čas t^r zagotavijam najroclnejšo postrežbo in najnižjih con.    Spoštovanjum                               '
X-j_ T77"a,llen.ls:o,      ;
(7<—)1)                                                                                    Ljubljana, glavni trg štev.  7.               <
KB.    V komisijo prcvzoto blago so z veliko i/,gubo poprodaja.
Pred sleparstvom se svari!
^=^                        Med mnogimi naznanili, posebno za uro, morijo marsikatori na to, pokrajinske
If    J           prebivaleo preslcpariti. Naj so vsak varnje z lastnega dobička takšne ure kupitii, za
Xđ'fe</           kat uro firma prodajalca no da dovoljno garancijo.    Pri moni kupljeno   uro   80   vsak
^cgfan^       čas ali izmunjajo ali nazaj vzemojo, dokaz nnjgtrogejde solldnosti !
&g$   Neverjetno, pa resniCno!
rJ f\   1   <»*l     'iO  \z\*    ili   1   tw!    švicarska modorna porcolan-omail-ura, z lopimi aeljankami £^<*  -i- ^1»  «J"  K.1 •   III  M,  j^l. jn cvetlicaini ctuailiiana, prav elegantna in po niski ceni,
koristna za vbogo in bogato, z onolotno garancijo.
fWn   Q     \f%    \\\   "II   ir-l    prava   angloška,   srebrna   cilindrasta ura,  s čisto talmi-verižico, z MJtl  *Jj  *"i  ***  ■**  ©'• medaljon om, etuijein, ključom in 5lotnim garantilnim  listom,   in   z
roscrvnitn urniin stokloiu vred.    Taisto krono-časoinorno ure, naj finoj še v ognji pozlaćene samo
V2 gld. !">() kr.
12   III   1 *\   <*"l    voIJ:i praktična, dobra in čista roinontoirna ura, tako zvana coaarska ura, ki *-&   •**   Itf  ^'* jo najbnljšo d(Ho, kar so more misliti; zđravnikom in p.  duhovnikom  itd.  se
te ure no murojo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpezna ura niti za sokundo
z,aiti nu aine.
rFn    I K   \t\    IA   crl    se ^ol)U° modorno vojažko uro, lehko, lićne, polog tega jako elegantne fAll   Jtf   IH   lo   «<*t'* in okušno, in kar je glavna reč, 140I6 natančno gredo in   ao   po   čudno
niski ceni; k takej  uri dubi vnaki imitirano srebrno urno vorižico po modornem  fazonu z klju-
Čotn, ctnij(!in, inedaljonoiu in Tilotnini garantilnim listom.
SkOtkirt   I£>   111    1 *%   irl    srebrna ci/indrasta ura, s pravim zlatim obročom na akok, močnim k^ItlllU   M.m>   III  Jtf  j^l* kristalnim steklom,   z  vorižico in medaljonom iz talmi-zlata in garantilnim listom vrt'd.
Anilin   K   ali  Q(\   ir\   prava angleška srebrna sidorna ura, savoneto z dvojnim pokrovom, K^ttlllli Jtf  »II &\f  f^l, Ii:ijtinoj8o gravirana,   a  pravo  talmi-zlato   vorižico in   garantilnim
listom vred.
^lniiirfc   1*1   ***l    Prava anglelka, srebrna in v ognji pozlaSona kronometer-ura z verižioo, me-k3(tIIIU   J.t»  gli daljonom iz talini-zlata, usnjatim etuijom in garantilnim listom.
lOctIIIO   i*  ^1« taista, znamenito finejsa, z orijentaličnim kazipotem.
^«■»10  Ifi   ali   IT   <rl     prava angloška Prince   of "VVales-romontoarna ura, najmočnejsoga k3«tlIHJ   *1P  «11  J. f   j^lt  obsi'g«i, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna y pravein, čistem talini-zlatu: te me imajo c<>lo pred druzimi to prednost, da so broz ključa   navijajo;   k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilniiu listom vrod zastonj. W„.Hn    ^O    ,^|    prava angleška ura iz čistoga talmi-zlata, cilindraata, nove fazone, % dvojnim ►3HIIIU    IO    Q>t kristalnim stoklom, in so tuđi kolesje vidi, ko je zaprta,  s talmi-zlato verižico, z medaljonom in garantilnim listom vrod.
^atfeirt IJL nli l'T tri celo majbna ura za gospo, iz pravega srebra in prav pozlačona, a ►^3illllU Irt «411 Rš j^lt pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. C„mft "|Q Jfl Of) crl Pr^va nngleška najfinejŠa v ognji pozlačena srebrna kronome-k^ctllltf IO 111 &\J 9'* torna ura z dvojnim pokrovom, najfinejše omailirana, 8 fino vorižico iz pravoga talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vrod.
Smki^i     f^    »I!    On    *m    O*t    4w\    najfinejša prava angleška sidorna ura,   na   15 ru-aillO    IO   tili    &\J    111   AO   gl. binov, z najfinejso verižico iz talmi-zlata,   medaljonom, usnjatim etuijein in garantilnim listom vred.
^lfllllffc    2O    ili    ^6*    ir\    a1«1""111* remontoarna ura,   se brez ključa navija,   s talmi-zlato K~3ctIllU    &\J    III    &*}    «-^l* verižico in medaljonom vred.
ComA  QQ    O^   '.**   O^   <vl    zlata ura za goapo z vorižico,  medaljonom  in  garantilnim OclINO  rCO,  (£O  111  <£€   gl. li8tom vrmi
^„|||ft   O||     Ott   • ^   /iX\   tri    P'"lv;l angleška srebrna   remontoarna  ura  z dvojnim  po-► JttlllU  Ul/^   O«J   III  J*\J   ^1» krovom, garantovana in patentovana.
lOtllllO  O»J?  ^1-»J   111  t)U  q»»   prava angleaka zlata siderna ura s kristalnim stoklom.
Sntftij-h   fif%    ^K   lm\   mn   tvl     »»•'«• z|ala romontoarna ura s kristalnim steklom,   105 in aillO  OU,   /O   111   1UU gl,   Ur, gl   7 dvojniui 8teklom.
C„mA  Qnn        QAA   tv*\     pravi Jingleški kronometer, z remontoarom, dvojnim pokrovom
K^aillU   «UU---O\J\J   gl.   in kristalnim stoklom.
Kazon tega v«e kjo drugod ali od kogar druzoga razglasene ure oeneje.
Delavnica za poprave ur.
»Staro ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponav^jajo.  Cona poprav s filetno garancijo gl. l'/ji. gl- -^. 5 tl(> ^ K1-
Pismena na ročila
Mo na poNtuo i»ovz««tj<* ali ]»oMil|at«v zuoNku v i£l urah izvrše.    Na  posebno   zahtovanje so
pošiljajo tuđi uro in vurižice na povzetjo na i zbirko in se za noobdrŽano denar nazaj_ posije.
Moju coim so veduo nižjo kakor najnižje povaod i 11  jaz   stojim   s   svojimi   torjatvaini   na visočini časa.
VhI, ki si novo uro naročiti žele,
Vsi, ki stare ure za nove zamenjati hočejo, so prošeni, so na mojo firmo obrniti.
#*/#////>/> FwonMn9
(oo—4)                   Uhrenfabrikant, Rothentlmrmstr. 9, Wien.
M»m1ot iiuj Me doUro zujtomiii.
Pe«lano.
Vsem bolnim noč in xđr&yje brex leka in brex  stročkov.
Revalescižre du Barry
Nobena bolezen ne more izvrstnej Revalesciere đu Barry zoperstaviti ae in odstrani taiata brez leka in brez stroSkov vae bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljufah, jetrah, žlezah, na sliznici, v duS-njakit, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kaSelj, neprabavljivost, zapor, drisko, nespe-jnoat, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v uSesih, mocllico in blje-vanjc tuđi ob času noSečosti , scalno silo, otožnost, Bušenje,   revmatizem,   protin,   bledico.   —   Izpisek iz
75.000 spriceva! o ozdravi}enjih, kl bo vsem lekom zo-prstavljala se:
Sprtfevalo *L 57.942.
Gleinach, 14. julija 1873.
VaSej Revalesciere imam ražen Bogii v mojih straSnih boleznib v želodci in čutnicah življenje zahvaliti.                                           Janez Godec,
provizor fare Gleinach, poSta Pod goro pri Celovci. Sprićevalo St. 62.914.
Weskau, 14. septembra 1868. Ker setn dolga leta za kronično bolezen zlate žile, na jetrah in zapor vsakovrstne zdravniSke pomoći brez uspeha rabil, sem pribežal v svoji obup-nosti k Vafiej Revaleflciere. Ne morem se Ijubemu Bogu in Vam do voli zahvaliti za dragi dar narave, kateri je za-me velika dobrota bil.
Franc Steinman.
Tecnejli   kot   meso,   prihrani   Revalosciere  pr> tdraŠAenih in pri otrocih 5Okrat »vojo eeno za zdravila.
V plehaatih pniicah po pol fanta 1 gold. 50 kr-1 font 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fun-ov 10 gold., 19 fantov 20  gold., 24 fantov 36 gold.,
—  Revalesciere-Biscuiten v   pngicah a 2 gold. 50 kr. m 4 gold. f>0 kr. — Revalesciere-Chocolatee  v  prahu >n v ploMicah  za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. tO kr., 48 taa   4 gold.   50  kr.,   v   praha  za   120  tai 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold,
—  Prodaje :BarrydnBarry  &  Comp.   na   Da. a*|l,   WallH**hffM*e   It.   8,   v   Ljubljani   Ed. Hfthr, v Ctmdel bratje Oberanzmevr, v Ina-braka Diechtl A Frank, v   Olovci  P.  Birn-baoher, v Lod«I Lndvig MUlIer, v Maribora P.   Koletnik   &   M.   Morić,   v   flerann    J.   B, Stockhan t en, kakor v vseh mestih pri   dobrih le-karjih in   specerijakih   trgovcih;   tuđi  razpoSilja   du-aajaka hila na vse kraje po   poltnih nakaznicah   ali povzetjih.
HT Allei Vlohtkonv*nlr ni« wlrd 4en ». T. EudAn •ntwoder»nrttoltg-enoinm»u •<!•* f-C«a iniir« Waaren nmga'ia.iif o it,  ela B«w«l» dar itrengiten BolidltAt.
Es gilt nur eine Probe,
um fld) uoii bni flauncni* billtgm preifm btr unten mrjttđjnctfn <5c0fnflnnbt
)\t ubfrffiipcit.
WW A.i\- Wanrsn V0rđ«n unter Oarantle dar be»t«n Qnallt&t THkftnft. "&m
Wlan ftnttt (ine bctar.i.) gvofie Hu»rca&i von Krt ntutften, prartifAm, joraie lujur L'fen (^cgeuriaftboi, tri« «1 trt B?i:ttf*iiie w:iie .,ibt;«« ili fl kr.jtftt* Juti« unfc ■Mi, fo baj tnaii fUrtine ^agattue ehi t<$on.# ^aifencta^eiitfnt l^trebl fiit I aute i, n>< centu al# aurtj ilir ftfiibiT jcbtn flllt'r« unb čtaiibtt tu aufttibfa*« '<Uutu>a. t fittttn faun. (iin *J!rd«t>enclrfmft tri alt 3(btrmiinn nad) genautt Mi gafrf tet flbvtlfe gral* franro jn.,«fitttft, c« \\t b.ittr fitt Uf %\. X. 'lucBiuii'firotmtr fc^r »oitfjul&alt, (14 fin M$ct <&f mpljr feu mtn ju Ijfftn, inteui tarin [oivc^-I b r %hci« iifv* au<t tk JUiKiniiitij ader aut Um iontr bffinMictirn (4>f..|tn(liubt g«nau trfi^tli^ >intl< '£*( ^ rfeji« fc ngtn iKfđK&i'n cntioetcc mit SUcfeiia^in« otet 8<9«tt Sinfcntuna be< Cctva^t*
Motto dea H»ns»«!  Bu* biOi^c tBaarc Tatin gutletnl
B»-Wiener Lederwaaron,-^| W »f .SffiSfS^lTftT^ffiS'c ^
e«rmnt at« b..l 6tflt SaHibt.                        |fl. I.fO. 1.50.
UMpg**   Iđiiidi - ^)diit;a(d)ni.    mit  etatlrtif,   1  ©liirf  ||MEn> ^<i'« tnđl- Seccrmencr.   tat ©iflcf >5,   35, 4~>,
iBr^1^       fr   G1., 7  , UO,   i(. J,   1.8O;  «u< fcmfltm Sl>a*  I^^F     6>   8' tr„ fl. 1,  1 U}.
grlnlchrr, inli vcr^oltccm UUjlt«2d?lo(j i ©t. fl. S, t.so,  ApK^ Oft^ie 4Weerft6aum«  ij.irreit<<(lfeif(it inib Sri^fi;,
ii. 3.ao, 3.S0                                                                           ■■^•^     fcftbnfle 3a<,rn   unb  ftinfit S<t>nli}(tc\    t  €iilđ
9gt!W- 9ltiu-fle   Vt->tiif*e  Đattunonnaid   (ftr   Damtn  5o fr., fr. 1, 1.5 >, v, 3.
*F«*^     etrr petitu, 1 ©t. te   4i>,  to, 80, 90, fl. 1, bit  jtomplei cin.icrirf)ttt<   «uu<tajni«'utcn   auf  (ffi'cm *Uiei:r =
fviiir:vn ©er e.i  ti.  l,20   15 , !J,  !,iO.                                      f($auni mib iOtinfttiii, in cineui (Stui, Xaf4<iiforiuat   U
B4SSS**   ^Mliif**   liiiieftatiUeii    •   © iltf   Ir.   6i,  80,      na^  ^aljl ber   r\iiflitfifl mit   utvf^itbtneu špiitn  anb
Bf^tr      fj. i# j5,; >(infte £orten i et. fl a, t.iO, 3,      53itifen fiir nOerlti    idarun unt> 11 bat, mit   . t\x ijm i
<:   4, A.                                                                                       S*n ;t^,  ijatrtiiiiiafiliiiitiiunt^apierfoieieaiibertii SRau*'
ff^.'S*   i i,)ai«nt.ifcten.  1 Gl  tr.  4n, 6", 81, fl. 1,15",      rtquifltf,i, p.r žrilct fl. 3, 4, 6, 6, 8.
*U**V     fti'nfic itrkn (I. s  1. o,  3, 3.,'0.                        BMP* !|Jra tifat lafittiiftu« cu.i*. mit unb o&ne Cnn:t
ra^S!"   ViouCiiitti. (r- 10, 1-., io, a6 ; leinfl In Cebrr,   W^»     i @t.  uo  30, 40, &o, eo tr.
^«^- rj ,"(J; l^i'tr i, <,,, Mfl , i ,„ , .n   BBF^ftirHerrenBehrbrauohbar.
ft^  Šti^^^'Jl^U U^J, ruXrhl.«.flr.«clI,|te.«.nrtt, hh   pm ^Vcrvcn, n,U
i  tit   |l   »«o   I   u »no   J1O  180 1 JD 4                      ©pitjcl, mit t«m an&Jlte:   i (etnt« eiiflii'rft« jHaMniKner,
2«k- ajjifc.iUt't»cif«,<ii<ff«,'initb iur ainri^iuna. s"^^'^1 ""i^0^""":...1,^'ne °Vri.l'lf».^:rs
mr**F      1   't   ti     ' 4 •   S HO   3 50   4 4 .0   5                    »drt,    1   IlfctJU=iHafittc|e,   1    atjtfb«   uub   4s>ib(citfitiii
BE2«-JR^-Ua^cn/ mit Vcbcr'Ut'criogm uttb »e*tt,  Kjt™'* *utm;>lL*„!L*u\m'A   3»*.ibiirfle.   l    JJtf  I )  e *^*     1  <?t   fl    !    O   i tiO   i  su   v»>                                     .^flbui'aiia,   1   ©tU*   Jva^»>'rm»>c,    1        tilrJ ^.inbffi t,
i,E$~        " Dl'» gr«««« Amw'«U              --p-j,  l. IK'fltl [ein* *«mabe, i  JJtaccn   tt-ea Cei,  l   Rovf-
^-^r  fd)dnftcn 5t(U«ind. -S o«.'iitat »•s™oflt' ' Iaf'*fttIlfle- ""«»f«^t
fijur   fl. iiMlbtf, (djoit au#aeftat:ei,   i. tiO. «0, Fl. 1, 1   o                     B^MT*   Chlnimllber   "*^OHV
H   -      60       -       i««'i '»i: ®olbvtcffniig, fr. BO   ft. l.sn, S.                    ""*,   kTj      -. V.        ,    .^^*
rj   •■     f'K      n       lit.jlitJii"« :<(i*iiaunđ U 8  0 3 i 50 4 5           -,              mit vitter Zni>tvplattt,
gv».b..a!(m1rf.-c ioountio.0i.tcr. ■et.ir'.i,5,«. ».   fgS^SiScriViS?^^
S, t, ,??**■ !¥ll8nk;AI?l!l2i ~** . j ••*' *«A«Sw s?tte;.s'i-. ••5' ••
M .iet;0 ^fiiiii iiMt t frtmt Ot fnrn b-'frlbcn i«t   bei ,ieiie(len   i  Dst   Dcfferim ffet fl   10-50
H iiiib b: i l> e.i 2a j  iict   otet  Okm, mit   latt« Din (l.».   i  eoljli.iltcr, f^onfttr Ba^on, P. ».«0,
Hl-'V-'ii VI n..,f.    iD.litie a fltii  ni( Ut ,ciM|*unfl l'f«il t   i  -liltiferfir«!« fl   1 50   2
31 nau tem ^tiK^.i.iu^iDfi b r'Jicuikrbi baliti-ba* Mibim   i  aU(f(rftmier fl  t  3    '    *
■ ^"fiicM.^b1 " 'b '" t*"":'l'c:" '-1"001«1111   **'   MuM "«'   1  StUtf -miI4«*»pftr"fr. 5, 3 80.
H 1   © Uf fi.int« »orniat ff, si, tO   1  €tli«J jror!t»  tanit*  j IihV.  WIff«"o|i«rPff4iJnfle"ff!o*n °R   «.
1" ^*' tt"lf"»"n» ' "■ 4;* s0< ••'°' ^60-7 60       JP|T Bcstc-nstralneHunspritirn, *M|
fi ^-^1*             JJa.men-JieOe«Sairei             irelctr <m  leintm ^nnataltc   fc^t.n frant.   l St   ilimTr-
.Hii**^ mit 3it&nit aaer ^a^r^uifften, mit ftinfter Sufie.cr  (wH}t »o fi-,,ft.   i,     2».  i   etiiđ g oi;e epri^c H. ).'•»
M viit.'iiiit imi ir. 50   a , fl. i, i 50.                                        i.KO, ;<.»", i 6tUđ Vtuiterfviluc !>o rr ,fl. i ao.    i ©lilđ
■ SJiejdtun mit l-r<i.btaii0fut!uit,| fl. t, S 5O, 3, 4,5.            SDunlipriB«, ©fa« lo fr. ,Sinit ao fr.
Ii^jSS'*'           ^ v hl111"* "Vrei« b«b«ii fr«l>er.             SfttfF* «4>ic*»ritanitia.l'cff«I (■■« titmbtHtS'l'Bifet)   Tif
H*r*    l ^»i Sideit,   ntuefte {tteon,  frauj. ^orjtUatt,  W^»     ((^ MfllMJje -sobritot ift rcin ven a e:i i«ififtDffm, U r. IO, n-. Ro, fi. i   i r>o.                                                     ,or bttt taT)tv nicbt. tri« oiib«rc aJIetaUe, i|t febe buitrbaft
■ ^iOjtre €otttn fl  u, i, 4, 5.                                                tinr Meibt imiucr tteift titib tjliinjtnb. Hift^S^ tV|"   P:«Hif*(»   btntfl*«  (9«(rh«tir   ift bie IV ©tilđ il.>Hv«I^ff*IM   *r-
mi ij-w     uta   ^djieib ornitur aua Ccon«au6, feefteuniD   12     n     flintt U-Htl fl. 1,20.
Ha»f '0  stfiifeit,   imb   ^iat:   1  li^vb-illec,   i  jS^vetbjHg,   1»     -.     ©ptiielbfftl fl. 1 60.
B>  i5«birti.i,iev, i 'JieiitiH'crer, ^ 6(t»idb*i'rud)ttr, 1 1 perino-    1     »     Otcrti*. ym :to fr.
nmetfi-.   I ,r*a:ib!curMer, i  iT iteritug, «   (jctcririfitei, «0e«    »      «    ©npvmf^^ffr *   fr.
■     >     -             .        fcllc «.'r«e ft.  3.5O, UO.             « ®'"đ ^SIfK fr      '
Bf?^*       ,         X>i«nrofir«Hu«»<il)l t>on                  1     „   De||trt.»eft«f.', lit ^ij, S.'in  crre slMtffctftotn flt-
BjjcjT~ Snll-,  ThoattT-a. l'ropicaadeficherii.        _ f"t'. f-2.3>-»»                                    ^^___
Bi it. fiMMcti, «6,r oiibfA, fr. 3o, 4n, 60                         flW^ P<*ln"tc Alpaccii- Leuclitcr.    "ttBS?
Bi  «1.  mit f(ti;itcr iDIalerei, fr. 4O, HO, ff.   1,1.20.                               ćoDc 4",    5",    0",    7",    S",    :i",    lu",
«tvc^ou„iitfgefiHTt. ft. i »o.i,a.ao, a,«, 8,a.                 f„Mf. rJt. trT^o,   fo    s..   7<r,   w<,   .,.. .i. i.~
■ a^^ur ^amrit uiirntl.ehrlirh. -^f V^ftlttl^l^Z^^T^S^:
m        ^tiu- Uiiiveranl-Damflu-iollttte Kftaaette,   (jtljrmifl. mitefltr ,U(cfl, I 'Uaar3, 4,s   fr.
■ -Uo . H-ti, pclrt, J map.Tren, mit iviMtlunb mit ,-eiu   1 Victitipar« aiifl «(abaft(r 1» fr., mit Taffc i'■ fr.
■  .titlulte von i «tUđ   louette iftife,   1 |>Iaccn   V-itfiim,   MaMT- *ffte lajali A'aternen, UH votif*   I ©I. mit
■  l    ■srlUtf ©arljJi'otitabe,   1 (StiiJ  3af«*en|piMtI, i jjrlfir.   ■•^•F    ifjleiibjjlJ*. flibt eincit fi^r groii^ii et.bt'teiđ. fr. uo.
■ t iiiiit,   1 čt-iiiL-faiiuii   t  ij-lacon   Pcliutroafftr,  l   Jpaar-   7", 8i>,utcrfactc iBlence ft  J.'/u.
■   ni itr, l   ižiilif ,-:«bn^fJo,   i fflacou   \iarct,   i   ^iajr-  »i^p- Dptifrie  tUrtiri-bre mit guteui @la«, w«(*e aiif jl pomabe,  laf^iifauim,   i   žtUlfatun , 1   Jljinnire hIj.t.   *»^^    tiner Oal&cn JUdit« ijetnfi^t Mile* ttutiitfi erfenntn |> 3 mjeiifitaiJtr, 1 «aidf«iie unb  ?«^tt, J iMeibt-rbUifte,  laffen.   1 6tUđ ■«", ko fr,, fl. i, i.'jn.
5l l M«vil'ilrftf,   t   Viaac(t'Urfl(,   l   .Rabnbflrflc.   910(0   ocn  MflflT"   CnnM liilliir f«b bic Oiauifig iruituren aut
■   i-i r tr i nalitiit nnb rofid «ufammen   bfo« ft.   4.80.        iir^w      o|iwiiuun^ SOioitcrjufu ^Iui5ia.urfntt;i,i<r
■   ^jflP" ^e>t««=^»'«Hnben filr ^etren, 1  6tiiđ (Cbrcan (tRutntnform), cln ai^vnbaitor. ein .Uucijeiiđ unb dnfcfco.
■  ~^*     otrer foicrirt »i, 85,45. 80 tt                               ntt (StgarrcnDfcififieii aut felnflem a)J«rrdjauiit, flUe« ju«
■  iiiottrnflc ćcibat.ii^atpeS a 80 fr., fl. 1,1.60.                   fammen bici fl. i>So.                                                    179»
■  .^iđlditi uiactc I* bit 6c(68te^rttn^roi3inj6ttocfner«uf mtintComniliflenS-Htl^eKuna aufmfrffafj ti ift MtlbaS einjijc
■  (Seiit-aft bitfet Hrt, in bem fotpobl  ber  Tltiuflt alt auri Ht amu Muftiag, tn fcbc »rantft« dn Ataacnb, HaeU unb ^iipiatefcrjltoirb.   <£* taipfie^ItfUtjasenu iaj>!iti<$enBujtra^n                                                     ___J^
|i\io crftc iifrovr.  Goiiiinifftone«(ttcfcf)flft                      (300—3)   ■
»«sa»' Frledniiiiiii, Itfirti, JJrrttfrflrnljc 26.        I
j  Angleški gospodarski stroji in orodja.  j
1            Mlatilnice, bodi si z rokami, s konji ali z vodo, prevejavnjce    <
)    za žito, ki ocistijo vsako\Tstno zrnje popolnoma vse lulike; sejavnice,    <
'    kosilflice za strni in travo;  maltlice za čedenje, za debelo nilenje in    (
)    mečkanje,  kakor tuđi  za  trenje  barv;   rezalnice  za repo in klajo;    \
)    robkalnice za koruzo; amerikanske žage za dna, les in prekle (latve),    (
>     z viačiiom ali na vodo; motike, grablje, orala, brane, priprave za    (
>     dreniranje in vsakovrstna gospodarska orodja.                                           <■
)              Naročila na večje, v naših tovarnah napravljene stroje, katerih    <
^    je vsikdar dobiti, kakor:                                                                               (
\   parovoze, paromlatilnice, paromalnice, žage, sesaljke   |
)    itd. se urno zvTŠujejo in po naših mašinistih najceneje postavljajo.             (
j              Zaloga strojev iz tovame                                                                  \
(72—2)               v 2v£a,ri"boX"U., (graškem predmestji štev. 91).    J
Marija Drenik
si jemlje čaat priporočati svojo
kupčijo v Ljubljani na narodnem trgu, štev. 32
j     poleg nansbc cerkve, ter zagotavlja nizke vene in naglo iivrditev častitih narofiL
Zaloga
privetiu in izdelanih Htikarij, na kanavas, papir, sukno i. d. |     Vsake vrste volnate preje. Volue za Mtikanje, pletenje, kvaćkanje (heklanje.)
Priprave za slikanje sč svilo, šetiiliju, zlatom in jagodi iperln.)
Platnenih trakov, krilnih robcev, gumb, škarjl i. t. d.
Svile v kiticah in navitkih,   putem niti a-vini) kinežki in mašinski, v razno-\                vratnih barvali in plftueiiih.
/    Na povoljno zbiranjc so jeklene, košene in lesene badalke in igle za šivanje, 1                 pletenje, vezanje i. t. d.
Razno usnjasto blago, žepnice i. d.
[     Leseni izdelki, umetno zrezani ali leskani, pr. držala za obleko, ključi, ročne prti, |j                 knjige; oklepi za podobe i. t. d.                                                             {i>6—3)
t     GalanterijHko blago, bizoterije, po najnovejšeni okn^u, in igraće.
Tržne cene
t Ljubljani 5>». marca 1.1.
Pšen-ca 7 gl. 10 kr.; — rei 4 *!. 80 kr.; -Ječuien 4 gld. 40 ki.; — oves "J gi. »>0 kr.; — ajd: 4 Kl. 80 kr.; — prn-.o 4 %\. l.M> kr.; — koruza f> gl 10 kr.; — krumpir 3 gl. 30 kr.:  _ ližol >i gl.   <W kr
—  masla i\int — gl. !>5 kr.; —  tu.-.sr — gl.   42  kr.
—  špeh friae't — gl.  38  kr.; — ipi>h povojen   — gl 42 kr.; — jajco po I9,', kr.; —   mJeka  bokal  10 kr. govedino fimt   2»i kr.:   — tHctine    t'unt   2S   kr.j    — svinjsku meso, funt 3»;   kr.;  —  sorta cent   1 *?id.   10 kr.; — slame cont — gi. 7f>  kr.; — drva trda 7 gld 60 kr.; — mehka r> gl.  30 kr.
Dimajska borzu 28. umrea.
(Izvirnu telegrafieno poručilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih   .    W> gld.  —     kr.
Enotni drž. dolg v srebru                73    „    .r).r>      „
18(>0 drž. poaojilo.....102    ,     75       „
Akcije narodne banke    .    .       0<>2    „     —        „
Kreditne akcijo ...        .       '^02    „     —       „
London........111     „     7f>        „
Napul..........8     „    9J'/i  n
C. k, cekini.......—    „    —      „
Srebro.........K><;     „    2">
Grahove, fižulove in leene klobasc,
potem vKtike vrste
mesene in zeleninske
konserve,
gozdim, poljska in travnička semcna,
iiajboljši gorcujaki
poljski gips,
uajoistejšc
snfolske svinje za pitanje,
se dobe pri
Peter Lassniku,
specerijska,   materijalna,   barvna vinska,   slatinska   in   delikatesna kupčija               (5i_5)
v Ljubljani
pri fVaiiei&kaiiskciii mostu.
krznar in hivmur v Ljubljani.                 j
Zaloga klobukov in raznovrstnega blaga za unifonne.   !
Velika zaloga kožuliatttcga blaga.   Stara kožuliovina se    i
modernizira.   Čez zimo  se ko/iiliovina  in suhnjeno  blago jemlje    i
ehraniti.   Vse uhranjeno blago je pri neki  demači zavarovalnici  zavarovano.    J
Tuđi  popofni   kožuh i  se  izp'-Roiajo.   Velika zbirka najmoder-    ■
nejšili klobukov.  n:<mrcč:  cilindri zidani in raznovrstne, najnovejše    -
fazone. Velika zaleta raznovrstuih kap za civilne, vojake in uradnike. Čisto    \
nova zaloga blaga za uniformo, sabljo. poHc-op^e, kupiji, rozete,    j
>    porto, trakove* za rede in medalje, kakor tuđi medalje.        (74—2)      <
ki je izdelal z dobrim vspehom drugo realko   in  }>■ hvali vrednega olinašanja
aHBT išče službe -3^C:
v štacnni z vatinrakim ali šj>cii'iijakim  bUi^om. Več o tL'in so izvij pri
JFV.  A«f<*. SttuvftHU,
(7G—2)                            trgovcu v  Ljubljani.
j OemcLerrt, I
■     najboljsi io pi> ceui,  se ilohi v c. kr.
I                                                                                                                                glavni zalogi tabaka,  stari trg
-    št. 15, v Ljubljani.            (U8—a>
Lekarna Piccoli „k angeljuu
v Ljubljani.
%<lriiviti.<ik<'    «lroK<'.    lioinieiii    in    lariiiaeovtieiii    proizvodi    na
flckbckio in na  di'olino.
Naročita zutntj Ljnhlj<(ne se na<jln izcrSttjejo proti pošhieintt povzctju in stroške sa imbulago in ekspedicijo i. f. <l- trpe  (fosporfji' h>tnitr>tti.
Prodajalcem se daje navadna nagrada.
1/ileček iz. tainarindo,  v praz-noli  kunceiitriraii.
Sploh ziiaiu;   liistiniHti  iia.ii'^n  ekstrakta nam  /daj   tiij   /.aupaiijcm   in   [lopolno   sigurrmstjo   <lul
o(l\'/i'ii!itjii   trud,   da   bi ;;u obširucjše lnalili; na-   su rubiti.
znanjaiuo tfdnj samo   to, du hi: vidno jak"  hIuImui         Sok tauiuriiido,  ki se je uauiustu tc^a verjidt'l
}irilii'iivlja   in da obdižuje vhi- lastnusti  taniarindi-  iiil»il   in   su   fio   rabi,   sl1    litlikt*   spridi   ter izgubi
nc^a   »adu.    To   zdravilo iziedno oživlja in  je iz-  svojo nim\   l'rt'kuliii  /.ubti'va vi-liko jtriiiravljaiija,
vrstnu  art'dstvo proti nakdpif'iiijt /.ob'a in ^njiobi,  ter  inui nepnjvtiiu  okus,    ako   bu neravna z lijo s
ako se v  nianj&ili   tlclili jcuilji',   ako na se jcmlju  jiiitrcbno   prev iduostjo.    ^o   se  utora   oiucniti,   tla
v veejib, iiotein pu  na laliko naprej  pjni, pa tclo  tiiiiiarinda   vi-rknit Io  malo koristi,  ker jo nit'Siina
zato no boli in nunia nobcnili tu/.av in ui'prijctnostij,  /   dni^inii   ^njusuiini,   »pridenimi    iu    Akodljivimi
zaradi čusa ju zdravniki pri \iutji ži-lodca   iu Oev  m-uii,   katcnii /.vcmIimii ne izpoznajo laliko. raoijo,  kjer se je  c«slo pri labnili od^aiijulutli sred-         Moj i/Jetck, ki je iz  najbolJHii tainariiide pri-
st\ ib bati vznuiuirjenja. i'ii viu-tji diobu, pri žolc'-  pravljen in v   pra/Jioti  koneeutriran,   toli  poiuanj-
nili, /.lezastib  in gnjilili uuv.lii uli, in pri  kr\ nili   to-   kljivosti nema.    To je tako  dobra   in  prijetim pi-
kili par /.u bolnika nij piijctiujso   pijnre, nego ju  jiu>a, kakor se te  sorto 5o nij nikdar dobilo.   Aloj
moj   izlotek,   in   no   holjše, ako jo   treba utolažiti   izleček jo,   kakor   som nže rekol, iz najholjAu ta-
večkrat tako liudo žojo.                                           niarindo  pripravljen,   kat uro   naravnost  iz  Kripta
Tilozno   inr/Jieo   zdravi   veliko   zdravnikov lo  ll»h'va»'., »' kine no da spariti, je enaka imvad-
z ledeno vodo in taiuariu.lo, katera   zadnja je  pri  "?'»"    *1™W   n!lil   U'^   teninoriulfco  l.arvo    in
tuli   boleznib   jako   „speSnu.   l'rl ilriski  in kolerini  kmeliiast okus,   m B:i utro,,  kakor odrade... rad.
žuto   zulo   koristi,   kor   žejo   gasf,    in   zadnji   ćus  ll/avlVo»   ^   Prav   ™.   Ti'™"         *° • ^"V1"  ^
.so je. tuđi  proti uzijutski koleri  kl.risttiu rabila.       IliarilJ°-    *?&   bo    v,o    let   noHprenion,eu   obranit.,
J            '            J                                                  pa prav me ne izgubi   dobrih lastnosti tainarunli-
Oljžalovati se mora, tla so tako važno in zdru-   iiopja   sadu,  in  se  pri  meni   vodno  prav   po coni
vilno srodstvo pri svojom razširjenem rabjenji do-   dobiva.   Cciiu lltuše ttO kr. u. v.
Izlceek V* Ciiine i u i«kr.
Odkar je proti koncu sedomnajstoga stuletja   odpravi slabost  življenja,   katera se kažo v raz-
China in malo časa potom Ćuka v Evropi znana   draženosti živcev; da se otlžono lenoba, ki za vira
postala, je njijna vreduost  tako   hitro   rastla   in   reproduktivno zuaožnost;  da ao pospeši   cirkula-
si je   tako   iuio   pridobila,   kakor  nobono   drugo   čija, da se ulajča probavljivost, iu da so podu. raz-
zdravilo. Ta vreduost pa bo je še povišala, ko sta   ličnim organom in členom nova moč in novo živ-
leta 1820 I'ollotior in Caventou iz ouienjenili dveh   ljenjo.
predmotov   izlokla  ehinino   in   1,   lBfil)   tlr.  l'aolo          Todaj je veliko  in   važnih   Kprememb   v or-
Mantogazzo,   proluaor  na kralj,  padovanski uni-   ganizinu, v katerih izleček iz Clnne iu Coke podaju
verziteti, katori jo bival vod čaaa v Amoriki, raz-   krepko pomoć;   toda zares   noobliodno potroben
glasi!   jako učen  spis,   kako   zdravilno moč ima   jo pri slabosti želndea,   ki odvisi od slaboga pre-
Uoka.    Moj iiilcčok, ki je narojon na podlagi toli   bavljenja,  pri zdravjonji porijodično uirziice, pri
dveb   pr.duiotov iu   iz   najbojjšega   blaga,   ki   ni i   tifoidih iu pri vnolji, pri ponobnili nervoznih bo-
prihaja od   vira,   uio   deva   y  stan,   da ponudim   leznib, pri izccjauji in izgubljanji aokov itd.  itd.
občiustvu in zdravniški vedi zdravilo,   katoro su                          Čen«. lluše 1 «1*1. moro smatrati za ono najboljših  srodstov,   da   ae
Pravo norveško đorševo jetrno olje,
naravnoat iz Hurgena  v Norvogiji naroeono.
To zdravniako oljo,   najčistejša   sorta,   ki   so   protinu, pred vscui pa proti škrol'eljnom, proti su-
dobi pri trgoveib, sorta, ki ima v sebi vsc naravno   fiiei, kroničnim izpu&Oujeiu na   koži  in   nervoznim
obstanko, in aieor v izvirui razinori, kakor jozdra-   bolceinani.
vilna moć /.alitova, so dobiva zmirom   iz  Borbena          Kdina zaloga /,a KranJHko pri tiub. l'lccoli,
iz tako zanoaljivo roke,   da ae laliko garantira va.   lokar „k  an^olju",   dunajaka cesta,  v Ljubljani,
njegovo uopopaeouost.    1'osolmu   so   rabi   to   bor-         C'cnu origiiiulne U»He 8O kr. u. v. gensko2<lor§evo oljo proti revnuitieniin bolctinam,
Zobje in zobno meso,
Snažnost uat in zob je z lopoto in  zdravjutu   inojo ustne vode in mojega  zobnega prahu,
elovokovini tonuo zve/auu.                                        kajti  ta dva  produkta »lužita osobito za to, da se
Zobje ki mi1 ne snažijo   vsak   dan,   razsirjajo   ojai'i  zobno meso,  ila se  odpravi   gobasto   zobno
neprijeton, veekrat zelo hud dub,  se večkrat pro-   meso, da ho oltrtmi   zdravi   duh sape   iu   naravna
vlečejo z uelepo,   vt ekrat   umazano   reejo,   in   jih   barva zob,   da se zuvariijijo pred   kostniiu   jodo-
poeaHi kostno jedenje tako   napade,   da   i>rouzn>-   njeni,  pred zolmiiu kauienom,   ki je zobni glazuri
ćujejo uajbujše bolečiue in su '^ njiini ne da zvečki,   tako  uovareii.
Kot prvi nuMlodki tega Bta slabo prebuvljenje          «'«'iiu Iluric UHtuc vodo 7O kr., »kutiju
in shujšanje.                                                             zoliue^u i»rultii 4O  kr. n. v.
Ud vs'ega tega obvarujo   vsaktlanje  rabljenje
Voda lancasterske lilije.
(liUiicuM(<>i''M l^ilj -lla(<ki*.>
Lilijeva   voda je   v   elogantnoni   svotu   tako          Ta voda da   koži nenadojano belost in meh-
rabljen toaletni predmet,  da  bi   bilo   vsaku   liva-   koat, jo obvaruje prezgoduib gub, ter  naredi,   da
ljenje odvisuo.                                                          vidoina zginejo.
Le to jo pri tem neobhoduo potrebno,  da se          Dulje ae rabi,   da se preženo pego in niozoli,
opozorijo nožne konsunientovke   na  to,  da si iz-   in da ozdravi naglo poke,  katoro ao narede zaradi
beri'jo dobro kvaliteto.                                             sušo ali neghulka. Z eno benedo, ta voda je pravi
liabljenjo  in  izkušnja  bosto   pokazale jasno,   zaklud zu toaltito,   zaradi eosar jo po pravici vse
da je ona najboljših Hort lilijevo vodo broz dvoinu   dame, kutoriin je za lepoto mari, visoko cenljo in
ona; ki je znana pod imenom  laneastorsku lilijeva   rabijo, vodu.                                                                                                Ceuu fluNe 1  kIU.
%j&0&~ Da hc zavaruje vsako  pouarejevaiije,   proHijo hc ^ospodje komitenti, da se pri uakupovuuji obruejo naravuoht  ua lekaruo   Piccoli   ,,li   angolju**,
v Ljubljani, duaaj»ka cesta štev.  79.                                              (Oi)—3)
IzdateJj in za uredništvo, odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk  „Narodne tiskar ne"