PPIIviukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	.......
Abb. postale 1 gruppo Ijttllčl 401) UT
Leto XXXVIII. Št. 108 (11.236)
TRST, sreda, 26. maja 1982
DOGODKI NA FALKLANDSKEM^ BOJIŠČU SPREMINJAJO STALIŠČI OBEH VLAD
Argentino se sedaj spet zavzema za pogajanja VB pa hoče streti odpor njenih čet na otočju
Argentinski zunanji minister Costa Mendez v varnostnem svetu Združenih narodov zahteval premirje in začetek pogajanj - London noče dogovorov brez umika Argentincev - Britanci prodirajo proti Goose Grenu in Port Stanleyu
LONDON, BUENOS AIRES, NEVV VORK - Britanska vojska čedalje bolj utrjuje svoj položaj na Falklandskem otočju, mostišče, ki ta je «task forcc* vzpostavila s pristaniščem San Carlos na otočju Pa deluje skorajda brezhibno. Tudi včeraj so Britanci nadaljevali z izkrcavanjem, sedaj tudi že težke vojaške opreme, kot so raznovrstne rakete in vozila, njihove čete pa počasi, a dokaj neovirano prodirajo proti pristaniščema Goose Green in Port Stanley oziroma Puerto Argentino, kakor so ga prekrstili Argentinci.
Izkrcanje britanskih čet na Falk-
landih .je včeraj prvič uradno priznalo sporočilo argentinskega generalštaba. V Buenos Airesu priznavajo, da so Britanci osvojili območje 150 kvadratnih kilometrov o-krog San Carlosa in izkrcali nad 2000 mož. Razsežnosti britanskega izkrcanja argentinsko sporočilo kajpak zmanjšuje, saj na primer v Buenos Airesu trdijo, da je na Falk-landih že najmanj pet tisoč vojakov, omenjeni pa niso niti britanski u-spehi na kopnem. V Argentini se tako »zadovoljujejo« z uspehi svojega letalstva, pri čemer ne štedijo s
propagandnimi sporočili. Galtierije-va hunta je na primer sporočila, da so poleg fregat «Ardent» in «An-tetope« potopili še eno britansko transportno ladjo, teže pa naj bi poškodovali tudi čezoceansko ladjo «Canberra», ki prevaža britansko pehoto. Britansko obrambno ministrstvo, ki sicer nerado govori o, po vsem sodeč težkih bojih na južnem Atlantiku, pa je po drugi strani priznalo le potopitev fregate «Ar-dent« vesti o usodi »Canberre« pa od'očno demantirajo.
Da se vojna na Falklandskem o-
točju odločno nagiba v korist Britancev — včeraj je ameriški državni tajnik Haig v poročilu predsedniku Reaganu dejal, da zmaga kraljeve vojske ni v dvomu in je le vprašanje časa — priča tudi mrzličnost, s katero se sedaj Argentinci zavzemajo za takojšnjo prekinitev sovražnosti, potem ko so dalj časa zavlačevali pogajanja v Stekleni palači. Argentinski zunanji minister Costa Mendez je med svojim včerajšnjim posegom v varnostnem svetu OZN zahteval premirje in začetek pogajanj. Costa Mendez ni zahteval umika britanskih oboroženih sil s Fal-klandov, spet pa je poudaril, da morebitni sporazum ne sme prezreti argentinskih pravic, kar je običajno prikrita zahteva o suverenosti nad otočjem , bistveni kamen spotike
Na zemljevidu Falklandskih otokov so označeni kraji, v katerih je prišlo do letalskih spopadov v zadnjih dneh	(Teletoto AP)
spora.
V varnostnem svetu sta bila
včeraj predložena tudi predloga Irske in Paname za 72-urno premirje in začetek pogajanj, ki naj bi jih vodil generalni sekretar OZN De Cuellar.
Izjavam šefa argentinske diplomacije v New Yorku je ostro in brez ovinkov odgovorila britanska ministrstva predsednica Margharet Thatcher v spodnjem domu parlamenta. Dejala je, da bo le umik argentinskih čet s Falklandov pomenil konec konflikta, do tedaj pa Velika Britanija ne bo pristala več na no bena pogajanja. »Železna dama« je tudi Izjavila, da bo VB postavila veto, če bo varnostni svet Združenih narodov predlagal prekinitev sovražnosti brez predhodnega umika Argentincev s spornega otočja. Thatcherjeva je tudi dejala, da se bo falklandsko vprašanje reševalo sku paj s prebivalci otočja.
Stališče VB je torej neomajno. Politični opazovalci in vojaški izvedenci si v teh urah zastavljajo le še eno vprašanja, ki m v nobc nem pogledu ni spodbudno: bodo Britanci obračunali z Argentmci že v prihodnjih dneh, ali pa bodo spopad nekoliko dlje zavlekli, da bi predvsem fizično in moralno strli sovražnika, ga prisilili k umiku in s tem vsaj delno omilili končni obračun žrtev tega absurdnega spopada. pri čemer je že sedaj jasno, da bo število grobov na Falklandih večje od števila njihovih prebivalcev.
PROSLAVA OB 90. OBLETNICI ROJSTVA PREDSEDNIKA TITA
Dušan Dragosavac: Izhod iz krize je v doslednem razvoju samoupravljanja
Na stadionu JLA v Beogradu sklepna prireditev dneva mladosti
Britanski marinci se izkrcujejo na Falklandsko otočje (Telefoto AP)
BEOGRAD — »Ob 90. obletnici rojstva tovariša Tita lahko rečemo, da trdno stojimo na poti, po kateri nas je vodil In da ni sile, ki bi nas odvrnila od te poti,« je dejal predsednik zvezne konference SZDLJ Marin Cetlnič, ko je odprl slovesno srečanje organov in organizacij v federaciji, posvečeno 9«. obletnici rojstva Josipa Broza Tita. Na srečanju v dvorani 5. kongresa v Topčidcru so bili predstavniki najvišjih organov In organizacij federacije, delegacije republik in pokrajin, Beograda In Kurnrov-! ca in ožji člani družine predsedni-! ka Tita; O življenjski revolucionarni poti Josipa Broza Tita je govoril predsednik predsedstva CK ZKJ dr. Dušan DragosavAc. Med drugim je dejal:
«Ni dvoma, da je sedanja svetovna gospodarska in politična kriza prizadela tudi nas. V boju za mir, vendar pa ob realnih ocenah sveta, v katerem živimo, smo morali povečati prizadevanja in materialne izdatke za krepitev naše ljudske obrambe.
Podražitev energije, surovin in opreme, vse kar uvažamo, nam je povzročilo resne težave, ki so se priklju-čine nemajhnim problemom, ki, so posledica lastnih slabosti. Prizade-
vajo nas tudi različni udarci kapitalističnih finančnih krogov, ki dia-žijo posojila in zvišujejo obresti.
Številne težave v našem družbenoekonomskem življenju se v najnovejšem času pojavljajo v novih oblikah. So pa tudi nekatere težave podobne tistim v preteklosti. Če se spomnimo na Titov govor v Splitu, maja 1962, bomo videli, da je že takrat ostro opozarjal na nevarnost prevelikih naložb, na slabosti v investicijski politiki, na tako imenovano u-vozno korupcijo, na lokalizme in šovinizme, pa tudi na prodor sovražne ideologije.
Tudi takrat, tako kot danes, pod pritiskom različnih težav, so posamezniki mislili, da je izhod v opustitvi samoupravljanja. Tudi takrat se je partija na čelu s Titom odločno uprla takšnim stremljenjem
oiiiiiiiiiiiiiliiiiMiiitiiiiiiiiiiMiiiiiMUiiiiiniiiiiiiiHiuniiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiifiiMitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiniiiiMiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiHiniiMniiHiHMHittiiiuiimMiifHiiiiiiMmniiiHiiiiMMB
ZASKRBLJENOST DRŽAV ZALIVA ZARADI NAPREDOVANJA HOMEINIJEVIH ENOT
Iračani poskušajo ustaviti zmagovito iransko vojsko severno od Horamšarja
Homeini pozval arabske države, naj ne nudijo vojaške pomoči Huseinovemu režimu
Zaradi stavke uslužbencev tiskovnih agencij so naše današnje vesti, predvsem iz Italije, pomanjkljive, čitatelje prosimo za razumevanje.
BAGDAD. TEHERAN — Iranske sile so se popolnoma umaknile iz Horamšarja. Vest so včeraj uradno potrdili tudi v Bagdadu, kjer so obenem poudarili, da so se iraški vojaki usidrali nekaj kilometrov severno od mesta in odbili iransko ofenzivo. Pri tem naj bi zadali sovražniku velike izgube. V Teheranu pa so včeraj bučno pro-
menunejsega^ stratesKega mesta ei. uj, islamsk, driav|. Sporočili so tu-
reki šat el Arah, zaradi katere se
S protiletalskimi raketnimi baterijami, kakršna je na posnetku, Britanci uspešno odbijajo napade argentinskega letalstva (Telefoto AP)
...„...................................*.-.........................*.....
PRESENETLJIVE UGOTOVITVE NEAPELJSKIH PREISKOVALCEV
Rdeče brigade so hotele ugrabiti Andreatto
Poleg ministra bi ista usoda doletela poveljnika NATO in načelnika Digosa v Neaplja
_ NEAPELJ — Neapeljski vod rde čili brigad je načrtoval ugrabitev zakladnega ministra Andreatte, poveljnika sil NATO za južno Evropo in načelnika Digosa za Neapelj Cic-ciomarra, da bi s tem dokončal spomladansko teroristično ofenzivo, ki jo bi morale podpreti še druge brigadistične skupine z atentati v severni Italiji in v Rimu.
To so presenetljive ugotovitve neapeljskih in rimskih preiskovalcev. Sam načrt pa so baje odkrili ob sodelovanju obeh tajnoobveščevalnih služb v štirisobnem stanovanju v Cercoli. mestecu na obronkih Vezuva. kjer je bil skoraj gotovo priprt bivši kampanjski deželni odbornik za urbanistiko Cirillo. Stanova nje. ki je last zakoncev Aprea. so izsledili po aretaciji nekega uslužbenca v hotelu Vul.ano v Posillipu.
Trenutno so za zapahi štiri osebe, ki jih dolžijo sodelovanja v oboroženi tolpi. Preiskovalci so tako dosegli prvi uspeli v boju proti terorizmu
Reagan o srečanju z Brežnjevom
VVASHINGTON - Ameriški . predsednik Ronald Reagan je izrazil pripravljenost, da se v najkrajšem času sestane s sovjetskim voditeljem Leonidom Brežnjevom in da se z njim pogovori o vseh najpomembnejših vprašanjih sovjetsko-a-meriških odnosov. Med predsi-nočnjo tiskovno konferenco, ki je bila posvečena posebnemu pismu Brežnjeva s povabilom na srečanje, je tudi povedal, da se bodo ZDA še naprej zavzemale za zmanjšanje strateške jedrske orožitve. Omejitev jedrskega orožja mora namreč še naprej ostati osrednja tema pogovorov med velesilama.
NAIROBI - Čadska kriza se ponovno zapleta. Tokrat iz čisto finančnih razlogov, ker nima Organizacija afriških držav več sred štev, da bi vzdrževala svoje mirovne sile v Čadu. Čadska vlada mora torej do 10. junija poiskati primerno politično rešitev, ki pa bo po vsem sodeč precej boleča. Državljanske vojne ne bodo s silo odpravili, da pa bi vlada ponovno zaprosila za libijsko vojaško pomoč, je skoraj nemogoče, saj bi se morala
Libija želi zase.
%
tudi v Neaplju, saj je bila do sedaj j Jugoslovansko-grški pogovori bodo, Kampanija siva lisa. kjer so var- I kot je pričakovati, zajeli predvsem nostne sile le delno načele terori-! tista vprašanja s področja medna-stično organizacijo.	j rodnih odnosov, ki najneposredneje
Odkritje stanovanja v Cercoli je! zadevajo obe balkanski, evropski in tudi dokončno odpravilo ugibanja o sredozemski državi.
Cirillovi ječi. Zakonca Aprea sta baje že priznala, da je bil bivši odbornik zaprt v njunem stanovanju 88 dni. Ob tem je zanimivo, da je policija že pred časom oba priprla v okviru preiskav o neapeljskem vodu rdečih brigad, a jih je morala zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti.
Načrti o spomladanski ofenzivi rdečih brigad pa obenem dokazujejo, da lahko terorizem v Italiji še vedno povzroča hude zaplete, kljub dosedanjim uspehom. Kot rečeno, je najbolj spodbudna ugotovitev, da so sedanji uspeh zabeležili prav v Kam-paniji, kjer so bile vse dosedanje preiskave neuspešne. Z aretacijo štirih teroristov so namreč dane možnosti. da preiskovalci izsledijo celoten neapeljski vod rdečih brigad, ali pa, da mu vsaj zadajo smrtni udarec. Povsem razumljivo je vsa preiskava zavita v najstrožjo tajnost. a že v prihodnjih dneh lahko pričakujemo prve konkretnejše rezultate.
Papandrcu bo danes ' obiskal Jugoslavijo
BEOGRAD — Na povabilo predsednice Zveznega izvršnega sveta Milke Planinc bo danes na obisk v Jugoslavijo prispel grški premier Andreas Papandreu. Jugoslavija in Grčija imata tradicionalne prijateljske stike in negujeta politične pogovore na vseh ravneh. V Beogradu pričakujejo, da bodo sedanji pogovori predsednika prve gršjte socialistične vlade nova spodbuda vsestranskemu dobrososedskemu sodelovanju in priložnost za širšo izmenjavo mnenj
Vatikan potrdil papežev obisk v Veliko Britanijo
VATIKAN — V Vatikanu so včeraj uradno sporočili, da bo papež Janez Pavel II., kljub tragičnim razpletom falklandske krize, v petek odpotoval na obisk v Veliko Britanijo. Želja po razreševanju tradicionalnih sporov z britansko cerkvijo naj bi tako prevladovala nad tekočimi mednarodnimi političnimi dogod-ki, ni pa izključeno, da bo papež tkoj za VB obiskal tudi Argentino, da bi potrdil svojo absolutno nevtralnost v sporu okrog otočja na
di, da so med to operacijo zajeli več kot 10.000 Iraških vojakov.
Sedaj se z vso ostrino za zalivske države postavlja vprašanje, č" bo Iran spoštoval meje iz leta 1975, ali pa bo izkoristil vojaško premoč in prekoračil Sat el Arab. Homeini je že ob začetku aprilske ofenzive zagrozil državam Zaliva, da se bo lian odslej pogovarjal s pozicij sile. To grožnjo je ponovil tudi včeraj. Obenem je še enkrat pozval vse arabske države, naj se izognejo vsaki vojaški in gospodarski pomoči Huseinovemu režimu.
Zato je razumljivo, da vlada v večini arabskih prestolnic velika zaskrbljenost, kakšne bodo naslednje poteze Homeinijevega režima, ki jih je po dosedanjih izkušnjah zelo težko predvidevati. Doslej so namreč že večkrat prevladale iracionalne komponente iranske verske revolucije. Če pa bi iranska vojska prekoračila Sat el Arab, bi se po vsej verjetnosti začela splošna a rabsko - perzijska vojna, ki bi lah ko imela še neslutene razsežnosti. Arabske države pa so tudi v tem primeru med selx>j neenotne in nekatere kot na primer Sirija in Libija odkrito podpirajo Homeinija.
Neglede na to, kakšne sklepe bodo sprejeli, bodo iranski voditelji poskušali čimbolje vnovčiti sedanjo zmago in si ponovno zagotoviti vodilno mesto na tem območju. Pri tem bodo vsilili Iraku zelo težke pogoje za premirje, kar bo po vsej verjetnosti imelo posledice tudi na notranje razmere v tej državi.
Iranske vojaške sile med ruševinami v osvobojenem Horamšarju (AP)
VČERAJ V POSLANSKI ZBORNICI
saoraj nviuuggcu, saj ui k	;---J , T
odpovedati delu ozemlja, ki si ga južnem Atlantiku in prispeval k r --v --------- | mirnemu razreševanju konflikta.
ABU DABI — Po neuspehu v Fesu bo novi arabski vrh ponovno v Maroku oktobra meseca. Udeležili se ga bodo zunanji ministri arabskili držav, bodo razpravljali o vrnitvi Egipta v Arabsko ligo.
BUKAREŠTA - Na povabilo generalnega tajnika sirske vladajoče stranke BAAS in predsednika repu blike Hafeza el Asada bo romunski predsednik Ceausescu v prihodnjih dneh obiskal Sirijo.
Iranski vojaki stražijo skupino Iraških vojnih ujetnikov
(Telefoto AP)
Odobrili so zakon o reformi odpravnin
O zakonu bo sedaj razpravljal senat
in pogledom in zastopala stališče, da je izhod iz težav v doslednejšem in odločnejšem razvoju samoupravljanja. (dd)
» • «
BEOGRAD - Okoli 7500 pionirjev, mladink in mladincev je enoglasno zapelo pesem »Druže Tito, mi ti se kunemo*. Tako se je sinoči pričela zaključna prireditev dneva mladosti na stadionu JLA v Beogradu — tretjič brez Tita. vendar s Titom v srcih. Vedno v maju mladi z veliko odločenostjo poudarjajo: tudi po Titu, Tito. Te besede pa so bile tudi skupni naslov za letošnjo zaključno prireditev meseca mladosti.
Večji del letošnje osrednje jugoslovanske prireditve ob dnevu mladosti je bil posvečen sodobnemu življenju mladine. Ponazarjali so ga nastopajoči iz vseh republik in pokrajin (iz Slovenije so bili to mladinci in mladinke iz obalnih občin), pripadniki JLA, gojenci vojne akademije kopenske vojske.
Vsi udeleženci te veličastne manifestacije so se nato zbrali in vsi skupaj oblikovali sliko najbolj slovesnega dela prireditve — velik cvet, ki je obkrožal zadnjega nosilca letošnje štafete mladosti. To .je bil 26-letni Ciril Zaplotnik iz Slovenije, ki je štafetno palico prinesel na osrednjo ložo in jo predal Bogiču Bogičeviču, predsedniku zvezne konference zveze socialistične mladine. Njegove besede so sporočilo mladine, delovnih ljudi in občanov vse Jugoslavije: »Prinašam štafeto mladosti, v kateri bijejo naša srca, simbol naše ljubezni do tovariša Tita in privrženosti njegovemu delu. Nosilo jo je tisoče rok pobratene mladosti socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije.«
Ko je sprejel štafetno palico, ie Bogič Bogičevič dejal: »Tovariš Tito dve leti samo fizično ni prisoten, vendar je tudi zdaj nenehno med nami. Njegova in naša revolucija se nadaljuje. Tito živi in bo živel z njb. In dokler bo potekal boj za človekovo srečo, bo med nami tudi Tito.
Ker je Tito živel v našem času, s optimizmom gledamo v prihodnost njegovo delo ni omejeno z leti, niti stoletji. Tovariš Tito je naš Tito za vse čase. Bogatejši za Titove zamisli in njegovo delo, danes v svobodni socialistični, samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji lahko z neomajnim prepričanjem, odločnostjo in sigurnostjo v sebe in ZK trdimo, da smo svoji na svojem in da bo vsak nov dan pomenil novo stopnico, s katero bomo korak bliže uresničevanju naših idealov.«
Pionirjem, mladini in vsem udeležencem je zatem spregovoril Pe-tar Stambolič, predsednik predsedstva SFRJ, ki je med drugim poudaril: »Štafeta mladosti, ki jo danes pozdravljamo, je vsako le o drugačna po svoji obliki, vsakokrat jo sprejemajo in dvigajo druge roke. Toda vedno je bila in ostala simbol bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, simbol naše odločnosti v boju za socializem ter simbol naše pripravljenosti braniti' neodvisnost in svobodo naše domovine.« (dd)
RIM — Vse je šlo po predvidevanjih. Včeraj popoldan je poslanska zbornica s 318 glasovi proti 212 odobrila zakon o reformi odpravnin. Sedaj bo o zakonu ponovno razpravljal senat in sredi prihodnjega tedna bo imelo zadnjo besedo kasa cijsko sodišče. To je zdaj zadnje upanje za radikalce in za stranko democrazia proletaria, skupino, ki je dala pobudo za referendum za odpravo zakona iz leta 1977. Kasacij-sko sodišče bo namreč moralo določiti, če je po odobritvi novega zakona referendum res odveč, ker je določilo, ki bi ga z referendumom lahko spremenili, že samo po sebi spremenjeno. Demokrazia proletaria je vedno trdila, da ni tako in da bi moralo torej kasacijsko sodišče izreči negativno mnenje. Vsekakor so se v prejšnjih dneh razširile govorice, da so nekateri sodniki zagotovili Spadoliniju, da se bodo pozitivno izrekli o novem zakonu.
Včeraj zjutraj, pred končno fazo glasovanja, je poslanska zbornica še enkrat izglasovala zaupnico in s tem potrdila veljavnost petega člena novega zakona. Temu glasovanju so sledile glasovalne izjave o celotnem zakonu. Komunist Na-politano je dejal, da je stališče KPI kritično in da komunisti niso zadovoljni, ker ni prišlo do spremembe nekaterih bistvenih točk vladnega predloga. Po drugi strani pa je Napolitano dejal, da novi zakon vnaša velike izboljšave v primerjavi z zakonodajo iz leta 1977 in da s tem odpravlja razlog za referendum.
Pač pa je vlado napadel predsednik socialistične skupine Labriola, ki je dejal, da je zakon »dober«, vendar je očital vladi »zamude* s
katerimi je prišlo do parlamentarne razprave. Po mnenju načelnika socialistične svetovalske skupine vla da ni bila sposobna sprejeti koordi niranih ukrepov, ki bi bili kos težkemu stanju, katerega je treba pre moStiti. Po njegovem mnenju se je vlada zaprla v strogo monetaristično politiko, ne da bi se resno lotila reševanja problemov stroškov proizvodnje in cene delovne sile.
R. G,
TURIN — Vodstvo družbe FIAT je sporočilo, da bo v začetku julija poslalo za teden dni v dopolnilno blagajno 35.000 delavcev.
Andropov imenovan za sekretarja CK KPSZ
MOSKVA — Plenum CK komunistična partije Sovjetske zveze je imenoval načelnika KGB, Jurija Andropovu. za novega sekretarja centralnega komiteja. S tem imenovanjem je 68-letni načelnik sovjetske obveščevalne službe, ki mu na Zahodu pripisujejo veliko izkušenosti in politične sposobnosti, napravil pomemben korak naprej v boju za nasledstvo Leonida Brežnjeva. Andropovu pripisujejo tudi odgovornost za izbruh zadnjih škandalov, v katere so bili vpleteni najožji člani družine sovjetskega voditelja.
tiiiiiiHiiuiMiMHuiiiiiiiniiiiimiiiiiiMiiniiiiMiiiuiuimiun
NIIMIIIIIItlltlltlltlllllllllllllHItMlimUMIinm
Srečanje Berlinguer-Marchais ni odpravilo dosedanjih razlik
PARIZ — Dvodnevni razgovori med tajnikoma francoske in italijanske komunistične partije Marchai-som in Berlinguerjem niso odpravili razhajanj in številnih različnih pogledov med obema partijama. Geor-ges Marchais je svojega gosta seznanil s položajem v Franciji po zmagi levice in vstopu komunistov v vlado in ob tem poudaril, da noče biti KP Francije za zgled nikomur. En-rico Berlinguer pa je navedel gostitelju pobude italijanske partije za dosego alternative dosedanji demo-krščanski oblasti v smeri tako imenovane »tretje poti«.
V skupnem sklepnem sporočilu po obisku ne omenjajo krizo na Poljskem, prav tako niso navedli Afganistana in izpustili besedo »evroko-
munizem«. Samo v enem stavku je navedeno, da sta tajnika izmenjala mnenja svojih partij o socialističnih državah. V bistvu vsaka od o-beh najmočnejših partij Zahoda ostaja pri svojih načelnih smernicah, razhajanj pa nočeta poglabljati. V bodoče bosta predvsem poglobili sodelovanje na tistih temah, ki ju združujeta. V prvi vrsti se to nanaša na pobude za mir in za odpravo sedanje oboroževalne tekme.
Na kasnejši tiskovni konferenci sta oba partijska voditelja ponovno poudarila, da ne smejo razlike vplivati na odnose med partijama. Marchais pa je med drugim izjavil, da ostaja njegova partija zvesta evro-komunizmu kot poti za dosego demokratičnega socializma.
MED OBILICO KANDIDATNIH UST
Na skorajšnjih junijskih volitvah ne smemo razprševati naših glasov
Izbirali bomo samo med tremi strankami, to je med KPI, SSk in PSI, ki v teh dneh vodijo živahno volilno kampanjo ■ V petek in soboto zborovanji vsedržavnih tajnikov KPI in PSI Beriinguerja in Crazija
zem in narodnosti*; prireja jo v sodelovanju z inštitutom za zgodovinske socialistične študije iz Firenc. Uvodno poročilo bo imel prof. Sal vo Mastellone, medtem ko bo okrogli mizi predsedoval zgodovinar Giorgio Spini. Posegli bodo prof. Ar-duino Agnelli, Elio Apih in Giorgio Negrelli, medtem ko bo zaključke podal evropski poslanec Gaetano Arfč.
V priredbi PSI bo nadalje, ob 19. uri, v Avditoriju, javno zborovanje o novih smernicah deželne politike za obrtništvo; prisoten bo tudi podpredsednik deželnega odbora De Carli.
Liberalci napovedujejo, da bo drevi, ob 19. uri, v hotelu Jolly, tiskovna konferenca na temo »Demokracija osemdesetih let: do reforme institucij*. Govoril bo predsednik liberalne stranke Aldo Bozzi.
Volivci tržaške pokrajine prejemajo v teh dneh po domovih razna obvestila in vabila, s katerimi stranke vabijo volivce v svoje vrste: ta vabila so po navadi polna lepih besed in obljub, toda v glavnem gre le za prazne obljube, ki nam jih dajejo tiste osebe in stranke, ki reševanje naših specifičnih slovenskih vprašanj ne zanima. Nasprotno: hočejo le naše glasove, da bi se okrepile in nato vodile politiko, ki je V nasprotju z našimi življenjskimi interesi. Naših slovenskih glasov ne smemo zato razprševati, ampak jih moramo osredotočiti samo na tri stranke, ki se zavzemajo za naše pravice, to je na KPI, PSI in SSk.
Zavedati se moramo, da so tudi tisti glasovi, ki bi jih eventualno oddali tistim strankam, ki imajo do naših odprtih vprašanj dokaj naklonjena stališča, za našo stvar popolnoma izgubljeni.
Volilna kampanja se v pričakovanju na konec tedna, ko bosta v petek in v soboto na Trgu Unita govorila vsedržavna tajnika KPI in PSI Enrico Berlinguer in Bettino Craxi, nadaljuje vedno živahneje.
Na enem od volilnih zborovanj KPI je Fausto Monfalcone, kandidat za izvolitev v občinski svet, opomnil na boje v obrambo tržaškega gospodarstva, ki jih je vodilo delavsko gibanje v letih '60 in '70, v katerih so bili — je dejal — komunisti v prvi vrsti. Ko je šlo za boj proti likvidaciji ladjedelstva in zaprtju ladjedelnice Sv. Marka, so bili komunisti z delavci in med njimi; KD s svojimi zavezniki levosredinske koalicije, to je s PSDI, PRI in na žalost tudi s PSI — je dejal Mon-falcon — pa je bila na drugi strani; zato te stranke nosijo vso odgovornost za produktivno in družbeno propadanje mesta, ki je tem dogodkom sledilo. Kaj pa lahko rečemo o LpT, ki si danes upa pisati, da je takrat ni bilo? Kje so tedaj bili njeni voditelji — se je vprašal Monfalcon — če ne v vrstah strank vlade, kot na pr. Giuricin v vrstah PSI? Danes pa si ti ljudje upajo napadati komuniste, ki so se moralno in fizično borili proti temu v senci demokristjanske oblasti. V trenutku glasovanja — je zaključil Monfalcon — se bo treba spomniti na te stvari.
Včeraj je SSk začela volilno kampanjo po okolici. Nosilca list za pokrajino in občino Harej in Lokar sta govorila v Bazovici, Gropadi, na Padričah, pri Banih, v Trebčah in na Opčinah in obravnavala tako splošne probleme, ki zadevajo celotno narodno manjšino, kot specifična vprašanja v zvezi s pokrajinsko in občinsko upravo- Harej se je dotaknil najprej vprašanja globalne zaščite Slovencev in podčrtal, da je SSk aktivno prisotna v tem boju, saj ima tudi sama svoj zakonski osnutek v senatu, ki ga je predložil tridentinski senator Fontanari.
Obravnaval je tudi splošna tržaška vprašanja in dejal, da LpT ne more biti glasnik teženj in koristi našega Krasa in naših ljudi. Nosilec liste za tržaško občino Lokar pa je v svojih govorih obdelal vprašanja v zvezi z občinskimi zadevami in obrazložil program SSk. V zvezi z razlastitvami je dejal, da je razlaščanje zemlje trenutno najbolj boleča točka v odnosih med večino in manjšino na Tržaškem. Zato morajo biti razlastitveni posegi čim redkejši in omejeni ter res koristni za ceiotno družbo. Govoril je še o nekaterih specifičnih vprašanjih in dejal, da morajo najti takšno ustrezno rešitev, ki bo res odgovarjala potrebam našega človeka.
Na Opčinah je bil sinoči aktiv vzhodnokraške sekcije PSI, na katerem je bil glavni predmet razprave sedanji politični položaj in pa predvolilna kampanja stranke; aktiva se je udeležil tudi glavni slovenski kandidat na strankini Usti za izvolitev v občinski svet arh. Dario Jagodic. Drevi, ob 20.30, pa bodo v mali dvorani gledaUšča Prešeren v Bol juncu predstaviU kandidata socialistične stranke, to je Darna Cla-ricija. ki kandidira v doUnskem vo-Ulnem okrožju.
Socialistična stranka nadalje prireja danes ob 16. uri, na sedežu krožka Salveminj na Korzu Italia 12, okroglo mizo na temo »Sociali-
KAZENSKO SODIŠČE JIH JE OBSODILO NAJ.2 LET JEČE
Znižane kazni za roparje v zavodu Credito Italiano
Dvema so «omilili» kazni za štiri teta, enemu pa za tri Iz banke so bili odnesli 127 milijonov lir v gotovini
V okviru predvoUlne kronike naj še zabeležimo, da so se v nedeljo zbrali kandidati stranke Democra-zia proletaria in po razpravi zavzeli negativno stališče do nameravane uresničitve premogovnega terminala v tržaški luki.
VOLILNA ZBOROVANJA
SSk
Ob 19. uri na Kontovelu: ob 19.30 na Proseku; ob 20. uri v Križu; ob 20.30 v Gabrovcu; ob 21. uri v Sa-ležu. Govorijo Harej, Lokar, Boris Slama, Stojan Lisjak in Jožko Gruden.
PSI
Ob 20.30 v mali dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu. predstavitev kandidata PSI, ki kandidira v dolinskem volilnem okrožju.
NA PONEDELJKOVI SEJI V ČEDADU
Izvršni odbor SKGZ razpravljal o Benečiji in o gospodarstvu
Potreba po vse večji koordinaciji različnih aktivnosti in struktur v videmski pokrajini - Pobude na področju šolstva in izobraževanja
V	ponedeljek je bila v Čedadu seja izvršnega odbora SKGZ, na kateri je bil predvsem govor o vprašanjih videmske pokrajine in o gospodarskih problemih.
Življenje slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini je v stalnem razmahu, o čemer pričajo pobude slovenskih organizacij in društev na vseh področjih. Iz tega izhaja vse večja potreba po tesni koordinaciji različnih aktivnosti in struktur, ki se z njimi bavijo. Člani izvršnega odbora so v razpravi poudarili zlasti pomen smotrnega u-sklajevanja tistih dejavnosti, ki so se v življenje Slovencev videmske pokrajine v dolgih letih že globoko vkoreninile, tako da so danes nezamenljiv dejavnik, v katerih se prepoznavajo interesi ljudi ne glede na različno .idejno pripadnost. Zla-, je bil v tem pogledu govor o tisku in o njegovem vse večjem pomenu pri povezovanju najrazličnejših prizadevanj Slovencev videmske pokrajine, pri čemer sta v ospredju dobra in učinkovita informacija in usklajevanje mnenj za dosego cilja, ki je vsem skupen: vsakdanja skrb za uveljavitev enakopravnosti in razvoja Slovencev, ki sta v videmski pokrajini potrebna še bolj kot drugod.
Izvršni odbor je pozorno obravnaval tudi vprašanje pobud na področju šolstva in izobraževanja, ki so ob pomanjkanju uradnih šolskih ustanov tembolj potrebne. V nadi-ških dolinah opravljajo nekatere organizacije v tem pogledu dragoceno delo, ki je že dalo spodbudne rezultate. Nujnost ustanovitve slovenskih šol postaja iz dneva v dan večja, kar povečuje odgovornost tistih sil, ki reševanje tega življenjsko važnega vprašanja še vedno osporavajo.
V	drugi točki dnevnega reda je
Članu predsedstva VOJMIRU TAVČARJU
iskreno čestita priznanja iz sklada
ob prejetju Tomšičevega
Zveza slovenskih kulturnih društev
Nevenka je povila Egonu pr-vorojenčka
MITJO
Srečnima staršema čestitajo, malemu Mitji pa želijo obilo sreče
člani pevskega zbora Srečko Kumar in odbor KD Kraški dom
bil govor o gospodarstvu in o prizadevanjih zveze, da je na tem področju prisotna v kar se da organizirani in učinkoviti obliki. Poudarjena so bila osnovna izhodišča zveze glede gospodarskih vprašanj predvsem z upoštevanjem dejstva, da je treba na gospodarski razvoj gledati kot na dolgoročen, kompleksen proces, v katerega se mora naša narodnostna skupnost vključevati z vsemi svojimi možnostmi in potencialom, zato da si z materialno osnovo lahko zagotovi perspektivo. Potrjene so bile i.smeritve in izbire organov zveze in njenih članic, še zlasti pa je bila poudarjena važnost usklajevanja gospodarskih pobud na celotnem teritoriju. V razpravi je bil dan poseben poudarek povezovalnim oblikam v gospodarstvu, pri čemer gre spodbujati vsakršno perspektiyno pobudo na tem področju.
Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je Vsedržavni zavod za zunanjo trgovino ICE razpisal natečaj za podelitev 20 študijskih štipendij za pouniverzitetno izpopolnjevanje v zunanji trgovini. Razpis je objavljen v uradnem vestniku štev 120 z dne 4. maja 1982.
VČERAJ V DEŽELNI SKUPŠČINI
Izglasovan zakon o finančni pomoči za razvoj pristanišč
Skupno gre za nakazilo 47,5 milijarde lir v desetih letih, od tega 30 milijard za tržaško luko - Poročevalec Štoka o pomenu nove norme
Deželna skupščina je na včerajšnji seji odobrila z veliko večino glasov (vzdržali so se le predstavniki Furlanskega gibanja, DP in PdUP) zakon, ki določa finančno pomoč dežele za posodobitev tukajšnjih pristanišč in za razvoj blagovnega prometa. Kakor je naglasil poročevalec Štoka, gre za vrsto posegov, ki jih deželna uprava prevzema v prvi vrsti zaradi tega, ker so ustrezni posegi osrednje vlade za to področje nezadostni in ker prihaja pomoč iz Rima z velikimi zamudami.
Zakon daje konkretno na razpolago vsoto 47,5 milijarde lir, glavne predvidene postavke pa so naslednje; tržaško pristanišče bo od dežele prejelo v prihodnjih 10 letih — pričenši z letošnjim letom — 30 milijard lir, kar mu bo omogočilo, da ob finančni pomoči iz državne blagajne in iz Sklada za Trst u-resniči vrsto javnih del, izboljša svojo tehnično opremo in izostri svojo konkurenčno sposobnost v primeri z lukami na severu Evrope. V istem časovnem razdobju, se pravi v prihodnjih 10 letih, pa bo tr-žiško pristanišče Portorosega prejelo deželno pomoč v višini 15 milijard lir, k«r bo omogočilo spe-Ijavo posebnega industrijskega tira med samim pristaniščem in železniško postajo Tržič. Pristanišče Noga-ro pa bo prejelo enkratno pomoč v višini 3.000 milijonov lir, in sicer za dograditev tamkajšnjega operativnega priveza. Nadaljnjo finančno pomoč na podlagi pravkar sprejetega zakona bodo prejeli tudi špediterji, ki poslujejo v okviru deželnih pristanišč in pa avtoprevozniki, ki se ukvarjajo s prevozom blaga na mednarodnih relacijah.
V razpravo o novi normi so posegli svetovalci Cavallo (DP), Ba-razzutti (PdUP), Marelli (MSI), Brancati (KD), Vespasiano (PSDI), Pellis (LpT), Pittoni (PSI), Ta-rondo (KPI) in Vigini (KD), katerim sta odgovorila poročevalec Štoka in pristojni odbornik Rinaldi.
Štoka je v svojem posegu naglasil, da gre v tem primeru za zakon, ki naj bi predvsem omogočil večje finančne naložbe v deželne pristaniške strukture, odbornik Rinaldi pa je s svoje strani izrazil pričakovanje, da bo država v kratkem odločneje kakor v preteklosti posegla v korist interesov tržaškega pristanišča: glavni poseg, ki ga v tem okviru pričakujejo naši kraji, je zakonska ureditev poslovne integracije med Trstom, Tržičem in Porto Nogarom in pa preosnOvg tržaškega pristanišča.
Deželni svet je nato, prav tako z večino glasov, odobril zakon, ki u-vaja vrsto sprememb in dopolnil v besedilo prejšnjega zakona (štev. 43 iz leta 1980) o deželnih posegih za razvoj rekreacijskih in športnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Pri končnem glasovanju so se vzdržali predstavniki DP in PdUP.
•iiiiiiHiiiiinmiiiiHHiiiiimiiiiMUiiiiiiiilMiiiiiliMiiiiniiiiiiiaimimiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiniiiiifHMiMimiinnt
SINOČI V PROSTORIH GLASBENE MATICE V TRSTU
Odprtje razstave glasbenih del slovenskih skladateljev
Razstavo je pripravilo Društvo slovenskih skladateljev
Deželni svet se sedaj ne bo več sestajal vse do junijskih volitev.
Etnografska razstava v Prebencgu še odprta
V srenjski hiši v Prebenegu sta odprti še do sobote, 29. t.m., etnografska razstava in razstava slik domačega likovnika Josipa Bandija, ki ju je priredilo KD Jože Rapotec. Etnografska razstava pomeni izjemen dosežek vaščanov, zlasti mladine, njen pomen pa zdaleč presega meje domače skupnosti, saj so na ogledu sila zanimivi predmeti, ki izpričujejo zakoreninjeno prisotnost v teh krajih slovenskega življa v celem.
Josip Bandi, ki se s slikarstvom ljubiteljsko bavi že dobrih deset let, se je prvič predstavil javnosti z izborom svojih stvaritev. Obe razstavi sta čez vse vredni ogleda.
V TRŽAŠKI OBČINI
Življenjski stroški v letu dni narastli kar za 16,9 od sto
Ta mesec so se življenjski stroški v tržaški občini povečali za 1,3 od sto v primerjavi z aprilom in kar za 16,9 od sto v primeri z lanskim majem. To izhaja iz sicer začasnih podatkov, ki nam jih je posredoval statistični urad na občini.
Prehrana se je v tekočem mesecu podražila za 2,1 od sto nasproti aprilu in za 16,6 od sto v primeri z lanskim majem, oblačilom so cene poskočile za 1,1 oziroma za 17,3 od sto, izdatki za stanovanje so se povečali za 0,3 od sto oz. za 22,1 od sto za električni tok, plin in tekoča kuriva moramo ta mesec odšteti 12,2 od sto več kot maja lani, medtem ko v primeri z letošnjim aprilom ni razlike, a drugi stroški so se povečali nasproti aprilu za 1,2 in nasproti lanskemu maju za 16,9 odstotka.
• Tržaška občina sporoča, da bo vpisovanje v občinske otroške vrtce v dneh od 17. do 23. junija od 9. do 11.30 na posameznih šolah in pristojnih okrajih.
Na občnem zboru potrdili važnost kmečkega zadružništva
Konzorcij Grmada odigrava tudi narodnoobrambno vlogo
Kljub finančnim težavam odločno zastavljeni cilji
Te dni se je odvil drugi občni zbor Konzorcija kmetijskih zadrug Grmada, ki odigrava važno povezovalno, usklajevalno in pospeševalno vlogo v prizadevanjih za razvoj kmetijstva in zadružništva med zamej skimi Slovenci od Milj pa do Trbiža. Konzorcij združuje v resnici za-drugarje iz vseh treh obmejnih pokrajin v deželi, tako Zadrugo Dolga krona, Zadružno kraško mlekarno, Zadružni kraški hlev, Cvetličarsko vrtnarsko zadrugo, Gozdno zadrugo, Kmetijsko zadrugo, Zadrugo Kras, Zadrugo Kriški breg, Zadrugo Brda in Zadrugo Ta Rožyna dolina.
Delovanje konzorcija, ki mu predseduje tajnik Kmečke zveze Edi Bu-kavec, igra potemtakem tudi pomembno narodnoobrambno vlogo: »Kmetijstvo je bilo do sedaj potisnjeno v ozadje, je pa to edina panoga, ki z vinkulacijo teritorija daje naši narodni skupnosti jamstve za obstanek in razvoj*, pravi predsedniško poročilo s pripombo, da je vsaka manjšina brez teritorija obsojena na propad. Po našem teritoriju strežejo z neprestanim razlaščanjem pa tudi s Kraškimi rezervati, katerim se gre zahvaliti, da
tlllllllllllllllllUmiMllinMIIIIIIIIIMIIIItllIMMIIIIIfllllMIMIIIIIIIItlllllUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllltlimilllllltlllllllllllHIIIIIIMIIIIUIIIMIIIIIIIIIIIMIIIinillll
Z VČERAJŠNJE SLOVESNOSTI NA EKONOMSKI FAKULTETI
Dvajset uspešnih let Visoke šole modernih jezikov za prevajalce
Šola je ustvarila prevajalce, ki so se uveljavili po vsej Evropi
Tržaško prizivno sodišče je včeraj občutno znižalo zaporne kazni trem roparjem, ki so decembra 1976 oropali agencijo štev. 2 bančnega zavoda Credito Italiano v Ul. Carduc-ci 19 za 127 milijonov lir v gotovini. 28-letni Ubaldo Rossi, 30-letni Um-berto Marchesi in 29-letni Italo Dorini so bili na prvostopenjskem procesu obsojeni vsak na 12 let ječe in plačilo milijona 400 tisoč lir globe. Prizivni sodniki so včeraj upoštevali Rossiju in Doriniju (oba sta bila prisotna za rešetkami na zatožni klopi) določene olajševalne okoliščine (priznali so jima jih za enakovredne obremenilnim) in jima znižali za tretjino prvotno zaporno kazen, tako da bosta morala presedeti v zaporu osem let in plačati
milijon lir globe. Odsotnemu Marchesi ju so znižali kazen za tri leta, tako da bo odsedel skupno devet let.
Trojica je bila že dalj časa navzkriž s pravico zaradi raznih prekrškov (tatvin, ropov, posesti o-rožja, prekupčevanja). Potem ko so jih bili zaradi teh dejanj zaprli, je eden od njih (Dorini) v zaporu priznal sodelovanje tudi pri roparskem »podvigu* v Credito Italiano in v tej zvezi omenil še imeni obeh pajdašev. Na podlagi njegovega priznanja so jim prvič sodili junija lani, ko jih je sodni zbor obsodil na 12 let ječe, medtem ko je javni tožilec zahteval zanje milejšo kazen (9 let). Takratne tožilčeve zahteve so v bistvu obveljale na včerajšnji prizivni obravnavi.
V prostorih Glasbene matice v Trstu so včeraj odprli razstavo glasbenih del slovenskih skladateljev, na kateri so razstavljena glasbena dela, ki jih je izdalo Društvo slovenskih skladateljev. »To je prva tovrstna razstava v zamejstvu — je v pozdravnem nagovoru naglasil ravnatelj Glasbene matice Sveto Grgič — in odpira možnost, da se slovenski, pa tudi italijanski ljubitelji glasbe še bliže seznanijo z glasbeno ustvarjalnostjo Slovencev*. Poleg notnih knjig so razstavljeni še razni plakati, propagandni material, katalogi, plošče in kasete.
O delovanju Društva slovenskih skladateljev je nato govoril njen podpredsednik Alojz Ajdič. Poudaril je, da društvo že od svojega začetka leta 1954 združuje vse slovenske skladatelje (med temi sta tudi dva zamejska skladatelja, prof. Ubald Vrabec in prof. Pavle Merku) in jim omogoča, prek svojih edicij, objavo njihovih del. Od skromnega začetka se je v teku let delovanje društva razbohotilo in je doslej že preseglo izdajo več kot tisoč glasbenih del vseh vrst. Društvo je tudi aktivno povezano s podobnimi založbami iz Leipziga, Kolna, Budimpešte in drugih krajev, kar vsekakor prispeva k spoznavanju in uveljavljanju sodobne slovenske glasbe po Evropi in po svetu.
Za njim je o težavnem odnosu med slovensko in italijansko glasbo na ttfkajšnjem področju v italijanščini spregovoril prof. Pavle Merku, nakar so gojenci Glasbene matice Sto-
jan Kuret, Xenia Brass, Aljoša Starc, Tomaž Simčič in Aleksej Kalc zaigrali na klavir in flavto nekaj del sodobnih slovenskih skladateljev.
Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 19. ure vse do petka, 28. maja.
Včeraj so na ekonomski fakulteti slovesno praznovali '-lOletnico 'ustanovitve Visoke šole modernih jezikov za prevajalce. V imenu upravnega odbora je prisotne pozdravil predsednik prof. C. Calzolari, ki je najprej prebral pozdravno pismo rektorja tržaške univerze dr. Fusaro-lija.
V	rektorjevem pismenem pozdravu je bila poudarjena misel, da daje šola za prevajalce prestiž vsej univerzi in na svoj način tudi celemu Trstu.
V	imenu mednarodne konference visokih prevajalskih šol je je prisotne pozdravil prof. Godfried. Tu naj omenimo, da so prisostvovali slovesnosti številni predsedniki prevajalskih šol iz Evrope in celo iz Kanade, ki se te dni mudijo v Trstu na mednarodni konferenci. V imenu tržaške občine je prisotne pozdravil komisar Siclari, ki je poudaril misel o povezanosti med univerzo in mestom in dejal, da v tem smislu najde svojstveno mesto prav visoka prevajalska šola, saj je Trst središče, kamor vodijo poti iz različnih predelov sveta. Pozdrav deželnega odbora in predsednika Comel-lija je prinesel odbornik za proračun in načrtovanje Coloni, ki je poudaril resnost tržaške šole. Med drugim je dejal, da je prav ta šola dosegla svetovni sloves in da bivši študenti opravljajo prevajalske službe v različnih italijanskih in evropskih središčih. Prav resnost, je nadaljeval Coloni, je razlog, da je šola uspešno prebrodila krizo, ki je zajela vso italijansko univerzo. Danes pa vse kaže, da se vračamo v čas, ko se ponovno vrednoti kvaliteta študija.
Prof. Calzolari je po pozdravnih nagovorih obnovil pot, ki jo je šola prehodila vse do danes, ko lahko študenti dosežejo univerzitetno diplomo prevajalca. Omenil je da so se
prvi tečaji za prevajalce pričeli v letih 1953:54, leta ,11)62 pa.,-je bila šola uradno priznana z dekretom predsednika republike. Po začetnih težavah, se je pričela vedno bolj uveljaviti in dobila potrebne strukture. Govornik je izrazil upanje, da se bo že letos preselila v nove prostore in sicer v bivši hotel Regina,
kjer bodo ustvarjenj optimalni pogoji za študij. Im to.-je -prav gotovo potrebno, saj obiskuje danes visoko šolo 524 študentov, ki se učijo prevajanja in simultanega prevajanja iz osmih jezikov, med katerimi sta tudi srbohrvaščina in slovenščina.
Na sliki: včerajšnja slovesnost na tržaški univerzi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiitiiiiiiMiaiiimiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiMitiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiit
Mala črna kronika
V	trčenju avtomobilov
jo je (poleg treh ranjenih)
skupil tudi semafor
V	križišču ulic Valdirivo in Roma sta včeraj ob 7. uri zjutraj trčila fiat 124 in mini minor. Fiat 124 je privozil po Ul. Valdirivo v smeri proti nabrežju, mini minor pa je bil po Ul. Roma namenjen proti Korzu. Oba avtomobilista sta bila v trčenju povsem razbita, mini minor pa je tudi poškodoval semafor na križišču.
V	nesreči so bile tri osebe ranjene: voznik fiata 50-letni Ezio Ive z Rebri za Sv. Ano 3 se je udaril v glavo, po obeh kolenih in levi roki (ozdravel bo v 30 dneh); njegova 49-letna žena Augusta Zac-chigna, sopotnica v fiatu, se je prav tako udarila v glavo in po levem bedru (20 dni prognoze); voznik mini minorja Adalberto Pa-scucci iz Ul. Gradišča 1 pa je dobil udarec v glavo in v prsi (ozdravel bo v 30 dneh).
Pes močno ugriznil
dekle in fanta
Včeraj je v bližini svetišča na Vejni pes močno ugriznil dekle in fanta. Do »napada* je prišlo, ko se je skupina študentov sprehajala po Krasu in prišla v bližino svetišča. Pes, ki naj bi bil po mnenju ponesrečencev last paznika svetišča, je ugriznil 22-letno študentko Marijo Grazio de Zorzi, ki stanuje v Vidmu v Ul. Magnago 7, v levo stegno, u-griznil pa je tudi 24-letnega študenta Enrica Cicconettija, ki stanuje v Trstu v Ul. San Nicolo 3.
Oba sta pripeljali v tržaško bolnico z zasebnim vozilom približno ob 21. uri; dekletu so ugotovili hujše poškodbe na levi nogi, globoko rano na stegnu so šivali dobro uro, in se bo morala zdraviti 15. dni. Lažje rane je utrpela tudi na desni nogi. Prav tako je zadobil rane na levi nogi fant, ki je spremljal dekle in se bo moral zato zdraviti 7 dni. Verjetno bo prišlo do nadaljnjih zapletov. saj vemo, da je v času stekline važno najti psa, ki je ugriznil.
iiiiiiiHiimmiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiimimiimnfiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiHiiiiiiniii
Stališče KPI do deželnega zakona o ljudskih gradnjah
Kljub določenim pozitivnim elementom, je zakon iz več razlogov pomanjkljiv - Zaradi nerešenega vprašanja kreditov utegne postati «zakon velikih iluzij*
Deželno tajništvo in svetovalska skupina KPI v deželnem svetu sta včeraj sklicala posebno tiskovno konferenco, da bi bila javnost podrobneje informirana o tem, zakaj so svetovalci KPI glasovali proti zakonu o stanovanjskih gradnjah, s katerim se je pretekle dni ukvarjal deželni svet. Konference so se udeležili deželni tajnik stranke Rossetti, član deželnega tajništva Martone, načelnik svetovalske skupine Pasco-lat, svetovalec Lanzerotti in Magri-ni, prisotni pa so bili tudi predstavniki sindikatov stanovanjskih upravičencev s Tržaškega.
Lanzerotti, Magrini in Pascolat so v svojih posegih naglasili, da je svetovalska skupina KPI kljub temu, da vsebuje novi zakon o stanovanjskih gradnjah določene pozitivne e-lemente (tako denimo predvideno ustanovitev posebnega nadzornega organa za stanovanjske gradnje z javno finančno pomočjo, odpravo določenih krivičnih stališč, do neporočenih parov in podobno, glasovala »v celoti* proti novi normi, ker je ta iz več razlogov pomanjkljiva. Predvsem ne zasleduje točno preciziranega načrta o novih gradnjah, prav tako pa ne upošteva dejstva, da je povpraševanje po novih stanovanjih na nekaterih območjih naše dežele večje, na drugih manjše. Pomanjkljiv je tudi v tem, da zanemarja že obstoječi stanovanjski kapital, ki bi ga bilo treba posodobiti — kar velja zlasti za Trst — dopušča široke vrzeli za razvoj klien-telizma in daje ukrivljeno sliko vloge zavodov za ljudske gradnje LA CP. KPI je namreč mnenja, da so zavodi IACP opravili svojo vlogo in da bi se morali sedaj spremeniti v nekakšna gradbena podjetja, ki naj bi delovala pod nadzorstvom občin. Sicer je sploh vprašanje, kaj bo v prihodnje s temi zavodi, saj je v zakonu predvideno, da bodo najemniki po določenem časovnem razdobju lahko odkupili stanovanja, ki so danes last IACP.
Še najbolj pomanjkljivo pa je poglavje zakona, v katerem je govor o finančni pomoči, ki jo bo dežela priznavala družinam, ki bi rade kupile stanovanja. Priznanje deželne pomoči namreč predstavlja, da razpolaga posamezni prosilec z bančnim posojilom, ki bi po današnjih cenah stanovanj ne moglo biti
manjše kot 30 do 40 milijonov. Izkušnje iz zadnjih let pa kažejo, da si le malokdo lahko privošči takšno posojilo in da tudi same banke nerade investirajo na to področje. Preti torej resna nevarnost — so na koncu naglasili svetovalci KPI — da bo novo sprejeti zakon postal »zakon velikih iluzij*.
150-letnica zavarovalnic« «Assicurazioni Gcnerali»
Dne 26. junija bo v Trstu redni in izredni občni zbor delničarjev zavarovalnice Assicurazioni Generali. Še pred tem bo družba proslavila 150-letnico svojega nastanka in delovanja. Medtem se je včeraj v Milanu sestal pod vodstvom predsednika Randoneja upravni svet zavarovalnice, ki je vzel v razpravo obračun poslovnega leta 1981.
Poslovanje grupe, ki šteje 35 za-varovalskih družb in 67 finančnih, nepremičnih, kmetijskih in drugih družb, se je zaključilo z ugodnimi rezultati. Skupna vrednost lani ka-siranih premij je dosegla 4.000 milijard lir, od tega 1.695 milijard je kasirala sama zavarovalnica Assicurazioni Generali. Čisti dobiček AG znaša 46.8 milijarde lir. Letos bodo porazdelili dividendo v višini 1.100 lir, medtem ko je lani znašala 950 lir. Od skupnega dobička bodo 2 milijardi lir namenili za študijske štipendije.
zadružni hlev ne more meliorirati pašnikov, da kraška mlekarna v danih razmerah ne more razvijati lastnih struktur in tako naprej. Z druge strani Pašniška zadruga iz Bazovice po novem regulacijskem načrtu tržaške občine ne sme niti ograditi pašnikov.
Na občnem zboru so potrdili pomen obmejnega sodelovanja, ki pa se še ni zadovoljivo razvilo zaradi mednarodne gospodarske krize oz. krize, ki je prizadela tako ali drugače jadranski sosedi. Takšno sodelovanje pa je nujno že zaradi dopolnilne narave sosednjih gospodarstev. Konzorcij bo v tem pogledu bržkone dobil statut podružnice Al CO iz Bologne. Po drugi strani bo treba globlje sodelovati z Delavskimi zadrugami in s konzorcijem furlanskih zadrug ter njuno odprtost izkoristiti za uspešno vključevanje v deželne gospodarske tokove.
Konzorcij Grmada je v minulem poslovnem letu nudil članom med drugim strokovno in finančno pomoč, letošnji program pa teži k izpeljavi načrtov, ki so si jih zadale posamezne zadruge: Dolga krona potrebuje košno-pašni sistem (104 hektarov); kraška mlekarna proizvajalni trak za pridelavo mehkega sira; zadružni hlev sanacijo obračuna za uspešnejšo rejo bikcev; cvetličarska zadruga upravljanje proseškega centra v lastni režiji in primerno prodajno mrežo; zadruga Kras nabavno mrežo in pogoje za razvoj kmečkega turizma; Kriški breg pomoč v vinogradništvu pa tudi sadjarstvu; zadruga Brda odprtje podružnice v Gorici; Ta Rožyna dolina dograditev hleva in izgradnjo ribogojnice itd. Konzorcij si bo nadalje prizadeval za uresničitev pra-šičerejske farme, obrata za močna krmila in elektronskega centra za primernejšo računovodsko pomoč članicam.
Nazadnje so zborovalci odločno zahtevali, naj parlament brž izglasuje pravičen zakon o celoviti zaščiti Slovencev na vsem ozemlju Furlanije - Julijske krajine.
Počastitev «Dneva mIadosti» na gen. konzulatu SFRJ
Kot v domovini, tako so tudi v Trstu živeči jugoslovanski državljani, člani konzulata SFRJ, predstavniki in uslužbenci raznih jugoslovanskih gospodarskih podjetij in ustanov, na tržaški univerzi študirajoči jugoslovanski študentje in drugi po-„ častili. »Dan mladosti*, ki sovpada letos z 90-letmco Titovega rojstva. Na povabilo generalnega konzula SFRJ tov. Štefana Cigoja, so se zbrali v prostorih konzulata, kjer je o pomenu praznovanja tega dne, ki je postalo tradicija in obenem priložnost za obujanje novejše zgodovine jugoslovanskih narodov in narodnosti pod Titovim vodstvom in za zagotavljanje zvestobe poti, ki jo je začrtal, spregovoril časnikar Andrej Šumenjak. Kratko toda prisrčno slovesnost je s podajanjem partizanskih pesmi in besedil dopolnil Danilo Turk - Joco, nekdanji vodja skupine IX. korpusa.
Srečanja v Trstu živečih jugoslovanskih državljanov so se udeležili tudi nekateri tržaški nosilci »Spomenice 1941», predstavniki Združenja bivših aktivistov Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja ter Zveze Vojnih invalidov NOB in predstavniki Zveze borcev iz Kopra in Sežane.
Po uradnem delu slovesnosti je bilo na vrtu konzulata družabno srečanje, ki je potekalo v prisrčnem tovariškem vzdušju.
Udaril ga je po glavi
in ga oropal 170 tisoč lir
V noči med ponedeljkom in torkom je, po anonimnem klicu na telefonsko številko «113», policijska izvidnica posegla v Ul. Pascoli, kjer je v višini hišne številke 44 našla na tleh 45-letnega Bruna Kriščjaka iz Ul. Rossetti 17. Moški je krvavel z glave, nedaleč od njega je bila razmetana njegova listnica. Kri-ščjak, ki je šele prihajal k sebi, je povedal policistom, da je izstopil iz neke bližnje pizzerie, ko je začutil udarec v glavo in se mu je zatemnilo pred očmi. Dejal je, da je imel v listnici 170 tisoč lir, ki pa mu jih je neznani ropar izmaknil, saj v denarnici ni bilo več denarja. Oropanca so prepeljali v bolnišnico, kier se bo zdravil 15 dni zaradi rane na glavi.
Streljanje na območju Ceste za Bazovico?
V ponedeljek ponoči (približno ob 23. uri), je na območju Ceste za Bazovico več oseb slišalo serijo nenavadnih pokov, ki so v mnogočern spominjali na rafal strelov. Obvestile so izvidnico policije, ki je pregledala cono, a ni ugotovila nič sumljivega. Podoben ropot (pet ali šest strelov) so ob istem času slišali tudi v kasarni policijskih gojencev pri Sv. Ivanu.
Dne 25. maja nas je zapustil naš dragi
STANISLAV FERFOUA
Pogreb bo jutri, 27. maja, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo hči Nadja, zet Dario bratje, sestre in drugo sorodstvo
Trst, 26. maja 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)
GORIŠKI DNEVNIK
15. REDNI OBČNI ZBOR NŠK
bo v petek. 28. maja, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju v Trubarjevi čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20/1.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SKLICUJE
24. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 30. maja, ob 9. uri v prvem in ob 9.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Gorici.
DNEVNI RED: 1. otvoritev:
2.	izvolitev verifikacijske in volilne komisije;
3.	poročila:
4.	razprava
5.	razrešnica staremu odboru;
6.	volitve novega odbora:
7.	razno.
KD VESNA
prireja jutri, 27. t.m., ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu
koncert mladih pianistk
Beatrlce Zonta In Vesne Zuppin
gojenk Glasbene matice iz razreda prof. Aleksandra Rojca.
Vljudno vabljeni!
KD RDEČA ZVEZDA
priredi jutri, 27. maja, ob 20.30 v zgoniški cerkvi
Koncert moškega In ženskega pevskega zbora IGO GRUDEN
iz Nabrežine.
Mladinski odbor SKGZ vabi na
DAN MLADOSTI '82
v nedeljo, 30. maja, v kulturnem domu cA. Sirk» v Križu. SPORED:
ob 17. uri — predvajanje oddaje »Čara Trieste* in okrogla miza o boju za globalno zaščito; ob 20.30 — nastop mimosa Andreja Valdesa in koncert kantavtorja Tomaža Pengova.
Razstave
KD Jože Rapotec vabi na ogled etnografske in slikarske razstave a-materskega slikarja Josipa Bandija vsak dan od 20.30 do 22. ure v srenj-ski hiši v Prebenegu.
Razstava slovenskih glasbenih del ha sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29. Urnik: danes, 26., jutri, 27. in v petek, 28. maja, od 16. do 19. ure.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 26. maja FILIP
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.40 — Dolžina dneva 15.17 — Luna vzide ob 8.29 in zatone ob 0.24 Jutri, ČETRTEK, 27. maja JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 21.3 stopinje, najnižja 12,5, ob 18. uri 20,8 stopinje, zračni tlak 1019,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje ftiirno, temperatura morja 19 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILU SO SE: Pamela Alf ara ho, Alessio Ferluga, Rocco Chiap-Petta, Ruggiero Tupputi, Pasquale Cuorpo, Antonio Capizzi, Luca Cic-cotti, Tiziano Ghezzo, Lorenzo Sci-chilone, Alessandra Fragiacomo, Marianna Bacci.
UMRLI SO: 86 letna Anna Oštir vd. Alfieri, 67-letni Onorino Tognon ?Q-letna Albina Cecchini vd. Para cuollo, 86-letna Ida Ugo vd. Faga razzi, 79-letna Teresa Glasar vd Carli, 80-letna Paola Della Schia-va por. Cuccagna, 44-letni Silvio Gregori, 76-letni Guglielmo Stegu, 57-letni Mario Bernetti, 76-letni Eu-genio Pertot, 76-letna Anna De Tuo hi, 83-letni Antonino Tosto, 68-letni Stanislao Ferfolja, 77-letna Emma Covi vd. Deluchi, 73-letna Maria Jolanda de Wa1derstein, 74-letni An tonio Climich, 64 letna Olga Šinigoj vd. Pez, 67-letni Nicolč Tentor, 75 letna Maria De iase vd. Pesaro.
SLOVENSKO ►.-'.STALNO ^GLEDALIŠČE V TRSTU
PRODUKCIJA BALETNE ŠOLE
Študijski prikaz
Študijski prikaz na variacije za klavir L. van Beethovna SCHUMANN: CARNEVAL
V soboto, 29. maja, ob 19.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Prodaja vstopnic v petek in soboto od 10. do 12. ure ter uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
VICTOR LANOUX
ODPIRAČ
V ponedeljek, 31. maja, ob 20.30 v Repniču.
Razna obvestila
Gledališča
Slovensko stalno gledališče v Trstu. Danes, 26. maja, ob 20.30 v Križevniški cerkvi v Ljubljani Ivan Mrak - Proces. Danes, 26. maja, ob 17. in 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani Dacia Maraini -Ženski na podeželju. Jutri, 27. ma-,a, ob 19.30 v Novem mestu Victor Lanoux - Odpirač.
VERDI
V petek ob 20.30 (red A) in v soboto ob 18. uri sedmi koncert spo-mladanske simfonične sezone. Dirigent riroRJo Podič, 'kot soiisti-tevci bodo nastopili M. Moore, P. Mala-kova. A. Savastano, G. Botta, J. 'Van' Zčlšt id 't/dč BortoIU'"'
Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov, Slovenski raziskovalni inštitut, Narodna in študijska knjižnica - Odsek za zgodovino vabijo slovenske dijake na 2. mladinski ra ziskovalni tabor »Doberdob 82» 30. avgusta - 11. septembra 1982. Delo bo potekalo v petih skupinah: etnološka, geografska, naravoslovna, so ciološka, zgodovinska. Prijave in vpis udeležencev na sedežih: SLOR1, Trst. Ul. Gallina 5/IV, od 8. do 13. in od 15. do 17. ure; NŠK OZ, Trst, Ul. Petronio 4. od 8. do 13. ure; ZSKD, Gorica, Ul. Croce 3, od 12. do 14. in od 16. do 19. ure.
Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, da je na sedežu sindikata v Trstu Ul. Filzi št. 8 vsak torek in petek od 16. do 18. ure na ogled ministrska okrožnica št. 125, ki obravnava letne in začasne suplen-ce. Zainteresirani učitelji dobijo na sedežu tudi obrazce za prošnje.
Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine »Kriški breg« priredi 25., 26. in 27. junija letos 15. razstavo vin. Vinogradniki iz tržaške občine, ki bi radi razstavljali svoj pridelek na razstavi so naprošeni, da telefonirajo najkasneje do jutri, 26. maja, na št. 220495.
Sindikat slovenske šole - Trst, obvešča učiteljice, da je na sedežu sindikata Ul. Filzi 8, vsak torek in petek od 16. do 18. ure na ogled MO št. 134, ki obravnava podeljevanje začasnih in letnih suplenc v državnih otroških vrtcih za šolsko leto 1982/83. Zainteresirane dobijo na sedežu tudi ustrezne obrazce za prošnje.
Fotokrožek Trst 80 obvešča, da bo redna seja v petek, 28. maja, ob 20. uri v sejni dvorani — Ul. sv. Frančiška 20-11. Govorili bomo o fotografskem natečaju. Vabljeni vsi člani in odborniki.
Osnovna šola F. Venturini - Bo-Ijunec, moški pevski zbor F. Venturini - Domjo, KD F. Prešeren -Boljunec vabijo na Venturinijevo proslavo ob 100-letnici rojstva in 30-letnici smrti v petek, 28. maja ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Na ogled bo biografska razstava, ki jo je pripravil Mladinski krožek KD F. Prešeren.
Sekcija VZPI - ANPI Prosek -Kontovel vabi vaščane na proslavo ob 38-letnici žrtvovanja 10 obešenih talcev, ki bo v nedeljo, 30. maja. ob 11. uri na proseški gmajni pred spomenikom. Sodelujejo odseki SKD in Godbeno društvo Prosek - Kontovel. Govorila bosta predsednik in član pokrajinskega odbora tov. Ar-turo Calabria in Vladimir Kenda.
Godbeno društvo Prosek priredi v soboto, 29., in v nedeljo, 30. maja, prvo srečanje godb na pihala na Proseku. V soboto bo ob 18. uri nastopil pihalni orkester Litostroj iz Ljubljane z gostom, solistom ljubljanske Opere Francem Javornikom. Sledila bo plesna zabava ob zvokih Veselih šentvidča-nov. V nedeljo bo imel prav tako ob 18. uri koncert/pihalni orkester Logatec ob sodelovanju Narodnega okteta. V večernih urah bo za razvedrilo poskrbel ansambel narodni zabavne glasbe. Vabljeni.
S PONEDEUKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Potrjene lokacije za hitro gradnjo 137zadružnih stanovanj v Gorici
Svetovalca SSk sta glasovala proti sklepu za gradnjo 12 stanovanj na zemljišču Zavoda sv. družine • Stanovanja bodo gradili v Podgori ter v ulicah Lungo Isonzo, Torriani in Čampi
V goriškem občinskem svetu so v ponedeljek zvečer potrdili sklepe občinskega odbora z dne 21. aprila in 14. maja letos, s katerimi so nekaterim stanovanjskim zadrugam dodelili zemljišča, na katerih bo zgrajenih skupno 137 stanovanj. Gre za zadruge, ki so dobile kredite in podpore pod ugodnimi pogoji od deželne uprave, stanovanja seveda ne smejo biti razkošna, pripomogla pa bodo k delni omilitvi stanovanjske krize. 137 družin bo dobilo svoja stanovanja, precej drugih stanovanj se bo izpraznilo, dela bo dovolj tudi za zidarje in vse druge, ki imajo opravka z gradbeništvom.
Gre za drug tak množičen poseg v zadružno stanovanjsko gradnjo v Gorici. Prvega smo imeli pred dvema letoma, ko so bila dana zemljišča za gradnjo nekaj več kot 200 zadružnih stanovanj.
Gre praktično za izvajanje sklepov revizije splošnega urbanističnega načrta, ko so petnajst zemljišč na območju občine določili, da bodo na njih gradili zadružna ali ljudska stanovanja. Ker je v zadnjem času IACP gradil malo, so skoro vsa zemljišča šla stanovanjskim zadrugam.
Prej omenjenih 137 stanovanj bodo zgradili na zemljiščih ob Ulici Lungo Isonzo (72), Ulici Torriani (39), v Podgori (14) in v Ulici Čampi (12). V Podgori bo stanovanja gradila domača zadruga »Edili-zia sociale* in v njej so včlanjeni domačini. Tako je zadoščeno politični obvezi, ki predvideva, da bodo lokacije v Podgori, Pevmi in Loč-niku dane domačinom, da se ohranijo krajevne in etnične specifičnosti.
Medtem ko je bilo za potrditev odborovih sklepov za vse lokacije glasovanje enotno, je prišlo do razhajanja, tudi v sami večini, ob po-, trditvi sklepa za dodelitev parcele v Ulici Čampi, kjer naj bi zadruga «Quadrifoglio» zgradila dve stavbi s skupno dvanajstimi stanovanji. Gre za zemljišče Zavoda sv. Družine. Svetovalec Bratuž je oponiral temu sklepu odbora in podprl zahtevo zavoda, da na tistem mestu uredijo nekatera športna igrišča in da ni zemljišče namenjeno stanovanjskim stavbam. Sicer je tudi res, da je bil ugovor nunskega zavoda, kot tudi drugih cerkvenih zavodov, ki so se znašli v podobnem položaju, zavrnjen že pred leti, ko je občinski svet sklepal o prizivih na odločit ve., urism&tičnega načrta. O
nik pa nima glasovalne pravice; njegov glas pride v poštev le če je kak odbornik odsoten. Tega dne pa ni bilo tako.
Vsekakor je razprava pokazala, da se niso še polegle polemike, ki smo jim bili priča pred nekaj leti, ko je občinski svet razpravljal o reviziji urbanističnega načrta. Takrat so med drugim določili tudi, da se bodo zadružne in ljudske hiše gradile tudi na nezazidanih parcelah v mestnem središču in ne samo na kmečkih parcelah v periferiji, kot se je dogajalo dotlej.
Sodelovanje med Renčami in Štarancanom
V nedeljo je bilo v Renčah slovesnost ob peti obletnici pobratenja med to krajevno skupnostjo in občino štarancan. Po govorih predstavnikov obeh naselij, so uprizorili pester kulturni program. Posredovali so ga učenci glasbene šole Renče, učenci osnovnih šol iz
zbor iz Štarancana, tamburaški orkester iz Štarancana in moški pevski zbor iz Renč.
Koncerti
l
SKD Igo Gruden Nabrežina priredi v soboto, 29. maja, ob 21. uri v društvenih prostorih zaključni koncert dekliškega in moškega pevskega zbora.
Kino
Ariston 17.30 — 22.00 »Posession*. Režija Zulawski, igra I. Adjami
Ritz 17.00 «11 giustiziere della notte 1I.». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 17.30 «Le colline hanno gli oc-chi». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 «Sul lago dorato*.
Fenice 17.00 «Immagini. d’amore.» Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00—22.15 «Rock n’roll high schoob. Barvni film za vse.
Aurora lu.30 «Sballato, gassato, com pletamente fuso*.
Cristallo 17.00—20.30 Spektakel «Fioi e colombi*.
Moderno 16.30 «Bees lo sciame che uccide*.
Filodrammatlro 15.00 »Chiamate 6969 — taxi per signora*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol Počitek.
Vittorio Veneto 16.00 «L’invincibile Ninja*. Barvni film — karate — za vse.
Mignon Zaprto do vključno nedelje.
Radio 15.00 «La vera gola profon-da». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Conway trincea d’a-sfalto*. Barvni film za vse.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Gl. Felluga 46. Ul. Mascagni 2, Se sljan, Bazovica.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Se-»Ijan in Bazovica.
LEKARNF V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel. 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: te). 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milie: tel. 271-124.
zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20-ure. tel. 68441.
MLADI
BRALCI
IZŠLA JE ZADNJA ŠTEVILKA LETOŠNJEGA
GALEBA
Šolske vesti
Osnovne šole didaktičnega ravnateljstva v Dolini vabijo na skupno zaključno prireditev, ki bo jutri, 27. t.m., ob 19.30 v občinski telovadnici.
Združenje staršev osnovne šole Karel Širok priredi 30. maja tradicionalni pik-nik v Živčevi dolini (Veliki Repen) Vabljeni: učiteljice, starši in učenci, sedanji in bivši. Informacije tel. 729-177
ElSmB
Ob 6. obletnici smrti Vinka Gla-vine daruje žena Marija 5.000 za TPPZ Pinko Tomažič in 50.000 Ur za KD F. Prešeren.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM hišo z dvoriščem in vrtom v okolici DoUne. Telefon (40)-228390.
PRODAM pritlično stanovanje pri univerzi: tri sobe, manjša soba, kuhinja in kopalnica. Telefon (040) - 228390.
vroče debate,, vanjo so segU tudi komunisti in -liberalec ter zastopniki večinskih strank. Ko je prišlo do glasovanja, so svetovalci večinskih strank glasovali za potrditev odborovega sklepa. Zastopnika SSk svetovalec Bratuž in odbornik Pau lin, sta glasovala proti, svetovalci KPI in PLI pa so se vzdržaU. Povejmo še. da je bil sklep ožjega odbora z dne 21. aprila sprejet soglasno, čeprav se ni zanj opredelil dr. PauUn; kot odbornikov namest-
Izleti
Kriška sekcija VZPI - ANPI obvešča vse izletnike v Brescio in Val Camonico, da bo odhod avtobusov v soboto, 29. 5. ob uri izpred spomenika v Križu. Prosimo za točnost.
Sekcija KPI «J. Verginella« iz Križa prireja od 8. do 17.8. izlet v Sovjetsko zvezo (Moskva, Kijev in Leningrad). Informacije ob uri kosila na tel. 220-213. vpisujejo pa vsako nedeljo med 11. in 12. uro v kriškem Ljudskem domu. Število mest na razpolago je omejeno.
Društvo slovenskih upokojencev priredi v petek, 4. junija t.l., izlet po Istri z ogledom predora pod Učko. Vpisovanje na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8 - jutri, 27. in v petek, 28. t.m., od 10. do 12. ure.
ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK, Ul. del Bosco 20. tel.: 796348 in Miramarski drevored 9, tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene na obroke brez menic, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO alfetta 2000 77, alfetta 1800 77. 76, alfa 1750 71, giu-lietta 1600 79, 78, alfa sud Sprint veloce 1500 80, 79, alfasud nuo-va serie 1300 81. alfasud TI 1200 1975, alfasud 5m 1300 79, alfasud 5m 1200 77, FIAT 131 su-permirafiori 1300 80. 131 mira-fiori 1300 77. 75 ritmo 105 TC 81, ritmo 65 CL 79, 125 special 71, panda 30 81. TALBOT Sola-ra 1600 SX 81, Talbot Sum-beam GLS 1300 81, AUTOBIAN-CHI A 112 abarth 81. RENAULT 5 alpine 81, VOLVO 244 DL 77. MERCEDES Benz 220 80, MOTO HONDA caston 650 82 km 180. NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI IMAJO 3-ME-SEČNO GARANCIJO. OBIŠČITE NASI!!
PRODAM v Gropadi v bližini šole zemljišče — 4.000 kv. m. — Zainteresirani naj telefonirajo ob uri kosila ali večerje na tel. št. 226520.
PRODAM lancio beta H.P.E. letnik 1980 prevoženih 24000 km po ugod ni ceni Telefon 040/824381.
IMMOBILIARE Nord-est, tel. (0431) 96640, prodaja na Poljanah (občina Doberdob) vilo v gradnji s desetimi prostori in pritiklinami Cena 90 miUjonov Ur od tega je 23 miUjonov dolga v hranilnici v Doberdobu.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje
24. REDNI OBČNI ZBOR
v nedeljo, 30. maja 1982 v Kulturnem domu v GORICI z naslednjim dnevnim redom: otvoritev, izvoUtev verifikacijske in volilne komisije, poročila, razprava, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora, razno.
Prvo sklicanje bo ob 9 uri, drugo pa ob 9.30.
RAZSTAVA NA ESPOMEGU
Kako odpraviti arhitektonske zapreke in pomagati handikapiranint
Na pobudo deželnega odbomištva za socialno skrbstvo so na razstavišču ob ločniškem mostu pripraviU nekoUko neobičajno razstavo pod naslovom «laboratorio - percorso*. Pri kazane so različne rešitve in načeti za odpravo arhitektonskih zaprek. Prireditev se uvršča v okvir pobud ob mednarodnem letu handikapi ranih.
Urnik obiska je sledeč: ob delavnikih od 10. do 13. ure ter od 16. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure ter od 15. do 19. ure.
V PREDDVERJU KULTURNEGA DOMA
Lep in zanimiv prikaz jugoslovanskih znamk
Razstavo sta priredila ZSKD in Filatelistično društvo iz Nove Gorice
V Kulturnem domu imamo v teh dneh priliko videti bogato razstavo jugoslovanskih znamk, ki sta jo priredila Zveza slovenskih kulturnih društev in Filatelistično društvo *Dr. Franc Marušič» iz Nove Gorice. V osemindvajsetih vitrinah so razstavljene znamke stare in nove Jugoslavije, znamke VUJNA - STT, nekatere posamezne serije, ki so zanimive za slovensko ozemlje, znamke Jugoslavije in drugih držav posvečene predsedniku Titu in posebni ovitki, ki so bili izdani ob priliki njegovih obiskov v raznh državah, ter ovitki, ki jih je izdalo novogoriško filatelistično društvo.
Gre za lepo razstavo nekaj tisoč znamk. V glavnem gre za žigosane primerke, v razstavljenih albumih pa najdemo tudi nežigosane izdaje, kot je sedaj morda pri zbiralcih. Med znamkami predvojne Jugoslavije izstopajo seveda «verigarji», to so, govorimo za ne filateliste, znamke z možem ki pretrže verige suženjstva. Te so bile tiskane v Sloveniji takoj po prvi svetovni vojni, in so imele poštno veljavo nekaj let n raznih predelih nove države Srbon, Hrvatov in Slovencev. Seve da najdemo na tej razstavi le kla-
Renč in Štarancana, moški pevski
UlllllllilllHlllluliMlilliiimHiliiHiirmilHiiiiiMititmHttitMii.....Hlinili.................
PREDSTA VLJEN FINANČNI NAČRT GORIŠKE POKRAJINE
Pokrajina bo upravljala 25,5 milijarde za investicije namenjenih 10,8 milijarde
Za redno upravo 7,34 milijarde - Od investicij najobsežnejši poseg na področju šolstva in izobraževanja (skoraj pet milijard lir)
sično zbirko tverigarjev*. ne pa specialne, kajti za tako razstavo ne bi zadoščal prostor v katerem je razstava, saj so te znamke ti-skali na različnem papirju, z različnim zobčanjem, z različnimi barvnim i odtenki itd. tako da imajo še danes specializirani zbiralci veliko opravka s tem. Razstavljeni sta kompletni zbirki jugoslovanskih znamk, tako predvojnih kot povojnih. Med slednjimi imamo tudi vse takozvane ključne znamke iz petdesetih let, pa tudi dragoceni blok Esperanto, ki je precej drag, saj so ga tiskali v zelo majhni nakladi. Odveč je povedati da so jugoslovanske znamke večinoma zelo lepo izdelane. Na njih vidimo portrete pomembnih osebnosti, floro in favno, narodne noše, krajine, slike pomembnih umetnikov itd. Odveč bo povedati, da je na teh znamkah precej slovenskih motivov, med temi tudi nekaj primorskih.
Zanimivost tvorijo zbirke nekdanje cone B in tudi nekatere znamke drugih držav za časa okupacije Jugoslavije med zadnjo vojno. Niso pa na razstavi vse te znamke, marveč samo nekatere, ki so značilne za tisto obdobje.
Jugoslavija pa je izdala tudi precej znamk v počastitev predsednika Josipa Broza - Tita, tako navadnih frankovnih, kot takih, ki so izšle ob posebnih prilikah, še zlasti ob obletnicah in jubilejih. Te znamke, s takimi, ki so bile izdane v drugih-državah ob priliki Titovih potovanj, so razstavljene posebej.
Filatelistični klub v Novi Gorici, ki je poimenovan po znanem zdravniku dr. Francu Marušiču, ki ja dolgo let živel v Gorici in ki je bil strasten filatelist, pa izdaja tudi ovitke ob posebnih priložnostih. Tudi ti so razstavljeni v preddverju Kulturnega doma.
Razstava bo odprta do nedelje vsak večer od 18. do 21. ure. (mui)
Včeraj smo poročaU o precej razburljivem poteku ponedeljkove seje pokrajinskega sveta, ko je bil govor predvsem o izvajanju dež. zakona št. 10 ter dež. zakona št. 51 iz leta 1980. Na omenjeni seji je bil predstavljen tudi letošnji finančni načrt pokrajine, ki ga nameravamo danes podrobneje pojasniti, čeprav bo o tem govor tudi še prihodnje dni. Razprava o finančnem dokumentu se bo namreč pričela jutri in nadaljevala na naslednjih dveh sejah, ki sta napoveda-
_ - — —	/\rvin/\mn t\AV\A/inl lolz
ni za petek oziroma ponedeljek. wwimi)»n »iwm«»pwiiv“v»? ««**>—.. v«- iGlasovari jči^'6 Ičtošrijenrt 1 finančnem krog tegi vpfaShnja je prišlo db proračunu bo predvidortia v ponede-
ljek, 31. t.m/
/Pokrajinska- uprava--bo letos n-
pravljala 25 milijard in 568 milijonov lir sredstev1, od katerih je 17,7 milijarde rednih sredstev, razliko pa predstavljajo tako imenovane krožne postavke.
Za redno poslovanje služb, za per-sonal itd. je predvidenih 7,34 milijarde lir, 10,38 milijarde pa bodo uporabili na področju javnih del.
Kljub temu da se je število u-službencev pokrajinske uprave zmanjšalo za skoraj šestdeset odstotkov (v pristojnost Krajevne zdravstvene ustanove je prešlo 353 uslužbencev, v organiku pokrajinske uprave pa jih je ostalo 205). predstavlja strošek za osebje skoraj 48 odstotkov za redno upravo namenjenih sredstev.
Na področju javnih del namerava pokrajina letos uporabiti 10,38 milijarde lir. Največ naložb bo na področju šole in izobraževanja, saj bodo za preureditev nekaterih objektov ter za vzdrževanje namenili kar 4.99 milijarde lir: Predvideni posegi na področju prometnih infrastruktur znašajo 1.60 milijarde, za redno vzdrževanje nepremičnin (poslopij) bodo porabili približno enako vsoto,
BOLTERIARREDAMENTI
OPREMA ZA 00M - URAD - TRGOVINO - SKUPNOST ZASTEKLITVE IN PREMIČNE STENE IZ ALUMINUA
Ulica Trieste - nasproti letališča v Gorici Telet 0481/83873
za 1,10 milijarde je predvidenih po segov na tako imenovanem ekonomskem področju.
Od skupnega zneska predvidenega za investicije, bodo 6,8 milijarde črpali iz posojil.
Največji izdatki so predvideni na področju šolskih gradenj. Tako bo za dograditev tehničnega zavoda v Štarancanu šlo predvidoma 3,3 milijarde lir. V načrtu je preureditev poslopja v Ul. Rismondo 6 v Gorici,, za kar bodo porabili 650 milijonov, obnovili naj bi nadalje poslopje v Semeniški ulici, namenjeno za sedež ženskega tehničnega zavoda. Predviden strošek za ta poseg znaša $0 .milijonov lir. V finančnem načrtu je predvidena tudi postavka 150 milijonov za tehnični zavod kmetijske smeri v Gradišču ter nekaj manjših postavk za nakup opreme.
Na področju prometnih infrastruktur sta dve zajetni postavki za nakup novih avtobusov pokrajinskega prevoznega podjetja. V ta namen naj bi porabili kar 1,36 milijarde lir. 92 milijonov je za načrtovanje del za izboljšavo cestne povezave med tržiškim pristaniščem in tovornim postajališčem v Gorici. Minimalen znesek (50 milijonov) so v finančnem načrtu namenili za izredne posege na cestnem omrežju.
Za vzdrževanje premoženja — stavb bodo porabili 1,75 milijarde lir. 800 milijonov bo stala rekonstrukcija kolonije v Lužnici v Kanalski dolini, 600 milijonov dela za ureditev palače Dornberg na goriškem gradu, 250 milijonov naj bi šlo za ureditev stavbe, kier ima sedež kvestura, okrog 100 milijonov pa je namenjenih za redno vzdrževanje drugih pokrajinskih stavb
Na tako imenovanem ekonomskem področju so predvidene tri večje postavke: 500 milijonov lir za izboljšavo cestnih zvez v Brdih. 300 milijonov za odplačilo odškodnin za razlaščena zemljišča za gradnjo avtocestnega odseka ter 300 milijbnov
lir za odplačilo zaseženih zemljišč za cesto števerjan - Krmin.
Te so glavne postavke finančnega načrta za letos, okrog katerih bo tekla beseda v prihodnjih dneh. So samo postavke ali odraz jasno določene politične volje zastavljeni program izpeljati? Nerodnost je v tem, da se o finančnem načrtu šele ob koncu maja pričenja razprava.
Izleti
MICHELUS
MARINO
GORICA Ul. Don Bosco 104 telefon: 81941
Kulturno društvo Danica priredi za člAne ih prijatelje enotedenski izlet v Prago in na Dunaj in sicer od 17. do 23. julija. Cena izleta 360 tisoč lir. •Prijave"'ih pojasnila pri Dominiku Grillu in Žarku Grilju na Vrhu. Prijave sprejemajo do 15. junija.
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na 11. Srečanje planincev, ki bo 13. junija pri planinskem domu na Pristavi nad Jesenicami. Zagotovljen je avtobusni prevoz. Prijave na sedežu društva do 5. junija, oziroma do oddaje razpoložljivih mest.
Društvo obenem naproša udeležence avtobusnega izleta na Štajersko in v Pomurje da še danes lahko poravnajo obveznosti. Na razpolago za omenjeni izlet je še nekaj mest.
Goriška sekcija VZPI-ANP1 Društvo slovenskih upokojencev priredita 20. junija enodnevni izlet z avtobusom v Benetke. Vpisovanje, od 'utri dalje na sedežu društva u-pokojencev, Ul. Malta 2. ob pone deljkih in četrtkih od 9. do 11. ure pri Arturju Koshuti v Ulici Mameli 8 vsak dan od 10. do 12. ure ter pri Avgustu Lenardiču v Pevmi Prijave sprejemajo do 15. junija.
DEŽURNA LEKARN/ V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie v Tr žiču dežurna lekarna Al Redentore, ul. Fratelli Roselli, tel. 72340.
Opozorilo goriške trgovinske zbornice
Že dalj časa precej uspešno delujejo razne reklamne agencije, ki m ukvarjajo z izdajanjem različnih a-dresarjev, seveda proti primernemu plačilu. Objava v omenjenih publikacijah je popolnoma prostovoljna in nima nič skupnega z dejavnostjo trgovinske zbornice. Tako sporočajo iz tajništva te ustanove in dodajajo naj bodo obrtniki, trgovci in lastniki podjetij nasploh, previdni. Previdnost je toliko bolj potrebna, ker se akviziterji omenjenih agencij po-gostoma sklicujejo (seveda neupravičeno) prav na trgovinsko zbornica
SLOVENSKO /STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici
FEDERICO GARCIA LORCA
KRVAVA SVATBA
V	soboto, 29. maja. ob 20. uri izven abonmaja
V	nedeljo, 30. maja. ob 16. uri ABONMA »NEDELJA*
V	ponedeljek. 31. maja. ob 20 30 ABONMA «PONEDELJEK»
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, UL Carducci, tel. 84268.
aiiiiiiinuniiiiiiiHiiiiiiMiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiMiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiimiiii
NA TO OPOZARJA TOVARNIŠKI SVIT
PRVI ZNAKI KRIZE SE JAVLJAJO TUDI V TRŽIŠKI TOVARNI ANSALD0
Že nekaj mesecev ne izvajajo investicij, obseg naročil se krči ■ V ponedeljek, 31. maja, v tovarni javna skupščina z udeležbo predstavnikov političnih strank - Drevi v pokrajinskem svetu razprava o gospodarskem položaju
FERRARI
V Gorici smo Izključni zastopnik za svetovno znane motokultivatorje FERRARI od 5 do 14 KM in za vse priključke.
Pri nas so cene najugodnejše.
VELIKA IZBIRA KMETIJSKIH STROJEV
Na seznamu kriznih podjetij se utegne v zelo kratkem času pojaviti tudi tovarna Ansaldo iz Tržiča, ki zaposluje nekaj nad 800 delavcev. Na neposredno nevarnost opozarja že dalj časa tovarniški svet ter ob tem navaja nekaj zaskrbljujočih podatkov. Tako se je v zadnjem času občutno zmanjšal obseg naročil, kar pa je še bolj zaskrbljujoče, je ugotovitev, da že nekaj mesecev v tovarni ne izvajajo nobenih investicij.
V sodelovanju s pokrajinskim vodstvom sindikata kovinarjev (FLM) je tovarniški svet za ponedeljek. 31. t.m. sklical javno skupščino, na kateri bodo podrobno osvetlili celotni položaj in terjali nujnih posegov za preprečitev dopolnilne blagajne.
Na skupščino so poleg predstavnikov političnih strank in krajevnih ustanov povabili tudi ministra De Michelisa in Marcoro, vendar je le malo verjetnosti, da se bosta zasedanja udeležila, zaradi nujnih obveznosti v vladi.
Naj ob tem povemo, da spada podjetje Ansaldo med podjetja z držav-
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 11.30 (po jug. času) M. Kmecl: Levstikova smrt Predstava za KŠ v gledališki dvorani v Solkanu.
Kino
no udeležbo, glede vrste proizvodnje pa v sam vrh evropskih in izvenev-ropskih elektromehanskih podjetij. Več kakor polovico proizvodnje so doslej redno izvažali v tujino. Elek-tromehanične naprave, oprema za atomske centrale, elektrogeneratorji itd. To so glavni izdelki tržiškega Ansalda, ki je yes ta čas posloval aktivno, medtem ko je v zadnjem času opaziti vse hujšo gospodarsko recesijo, kar po drugi strani narekuje hitrih protiukrepov Kaj storiti in kakšen je izhod iz recesije bodo sindikati povedali na prihodnji skupščini, ki bo v ponedeljek ob 8.30 v tovarni. Naj ob tem povemo še, da bodo o splošnem gospodarskem položaju razpravljali da nes zvečer na sestanku med predsednikom goriške pokrajinske upra ve. županov ter predstavnikov poli tičnih strank ter pokrajinskega vodstva sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL. Pobudo za sestanek, ki bo v pokrajinski sejni dvorani ob 18. uri, je dala enotna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL.
Gorica
VERDI 18 00-22.00 »I quattro sca-tenati di Hong Kong*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Laltra metA del cielo*. M. Vitti in A. Celenta-no. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Eccesai porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Le lieeali supersex».
PRINCIPE 18.00-22.00 «Nel 2000 non sorgera il sole*.
A«ivi Gorico in okolico
SOČA 18.00-20.00 »Tri Svedinje*. švedski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Prijatelj v nesreči*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Navadni ljudje*. A-meriški film.
Razna obvestila
V fotografskem krožku CIFI v Ul. sv. Klare 15 v Gorici se nadaljuje tečaj fotografske tehnike. Te dni so uspešno zaključili osnovno stopnjo tečaja, naslednji predavanji pa sta na sporedu 27. in 28. t.m. ob 21. uri.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8.30 Just Hvalič iz mrliške veže na glavnem pokopališču: ob 10. uri Antonio D- Re iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče: ob 10. uri Milan Nanut, krsto s posmrtnimi ostanki pripeljejo iz Tržiča v cerkev v Štandrežu.
OB ŠESTI SKUPŠČINI ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV SLOVENIJE
Razvijanje in negovanje tradicij v duhu demokratičnega mednarodnega sodelovanja
Dobri stiki s sorodnimi organizacijami v sosednih deželah ter z borčevskimi organizacijami v zamejstvu ■ Sodelovanje v boju za mir in razorožitev v svetu
Na festivalu v Cannesu je predvčerajšnjim posebna žirija izvolila najlepšo Francozinjo, ki jo vidimo na levi, ter lady festival, ki jo vidimo na desni. V sredini pa je sloviti italijanski režiser Giorgio Strehler, ki je bil predsednik žirije
iiiiiiiiiiiiiimuiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiminiRmnuiiiiiiiniiiiiiiiiiitiinmmintniiiuinifiiia
Pisma uredništvu
Popolneje o Visoki šoli ' za prevajalce in tolmače
Danes bo v Ljubljani VI. skupščina Zveze združenj borcev NOV Slovenije, ki bo pregledala in ocenila delo borcev, borčevskih organizacij in združenj vojnih invalidov v obdobju 1978 - 1982 ter sprejela program dela za naslednje obdobje.
Delegati, ki bedo zastopali nad 114 tisoč borcev in invalidov Slovenije, med katerimi je 45 narodnih herojev, 1292 nosilcev Partizanske spomenice 1941 in 32 španskih borcev, so že prejeli obširno poročilo o delu republiškega odbora ZZB NOV Slovenije med V. in VI. skupščino.
Iz tega poročila povzemam tisti del. ki govori o mednarodnih 'odnosih:
♦Mednarodna dejavnost ZZB je bila sestavni del splošne politične angažiranosti SFR Slovenije ter njene neuvrščene zunanje politične usmeritve. Njena aktivnost je
tiia us.na.i.,1.i,,n
vsem v sodelovanje z nacionalnimi 'tl fi-n^iTrM 1—-	■, ,
zacijami v sosednjih in drugih državah.
Zveza združenj borcev NOV Slovenije je po načelih politike dobrososedskih odnosov sodelova la z Vsedržavnim združenjem partizanov Italije (VZPI - ANP1) -dežele Furlanije Julijske krajine in z Zvezo koroških partizanov iz Celovca ter drugimi odporniškimi in demokratičnimi ter protifašističnimi organizacijami v zamejstvu. saj so ti stiki in sodelovanje rezultat skupnega boja proti na-ciiašizmu v II. svetovni vojni.
Geostrateški položaj Slovenije, razvoj NOB na Slovenskem z razširitvijo protifašističnega odpora in boja na ozemlje sosednjih držav, s poznejšim borbenim sodelovanjem partizanskih enot NOV in POS na obmejnih območjih Ila Rje in Avstrije, ter dejstvo, da so bile v sestavi NOV in PO Slovenije številne enote, sestavljene iz pripadnikov drugih narodov (Italijanov, Avstrijcev. Rusov, in pred koncem vojne tudi Madžarov in Francozov), ter da so po podpisu mirovne pogodbe z Italijo in Avstrijo številni kraji (in soborci) ostali zunaj meja matične domovine. pogojuje posebno vlogo, ki jo ima ZZB v okviru frontno or-©jganiziranih socialističnih sil.
»Ta se odraža v urejanju borčevskih problemov, v razvijanju odnosov s sosednjimi državami, v uveljavljanju in razvijanju politike odprtih meja in obmejnega sodelovanja ter v podpori neoviranega razvoja in pravic naših narodnih skupnosti v zamejstvu, pa tudi razvoja narodnosti v SR Sloveniji kot vezi prijateljstva med sosednjimi pokrajinami in državami.
»Sodelovanje z italijanskim Vsedržavnim združenjem partizanov Italije (VZPI - ANPI), še posebej za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. je bilo izredno dobro in se ves čas po podpisu Osimskih sporazumov poglablja in bogati. K temu prispevajo tudi delovni pogovori z deželnim odborom VZPI
ANPI za Furlanijo - Julijsko krajino, ki so od leta 1976 dalje vsako leto. Na teh pogovorih sodelujejo delegacije RO ZZB NOV Slovenije, RO ZZB NOV Hrvatske. deželnega odbora VZPI - ANPI Furlanije -Julijske krajine, od leta 1979 dalje tudi delegacije Zveze koroških partizanov iz Celovca ter od 1981. leta dalje tudi delegacije Zveze slo-skih izseljencev in političnih pregnancev ter Zveze socialističnih borcev za svobodo iz Celovca.
»ZZB vzdržuje stike tudi z drugimi organizacijami v Italiji, zlasti v severni Italiji, predvsem z Odborom združenja aktivistov o svobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju, ki deluje v okviru Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) v Trstu, z Zvezo vojaških vojnih invalidov NOV iz Trsta, z Združenjem bivših deportirancev v nacističnih . taboriščih (ANF.D), z Vsedržavnim združenjem italijanskih protifašističnih preganjancev (ANPP1A). z Vsedržavnim združenjem vojnih invalidov (A-NMiG), italijanskim združenjem prostovoljcev za svobodo (FIVL), in drugimi, predvsem s tistimi organizacijami, ki poleg VZPl -ANPI in drugih organov na občinski in pokrajinski ravni delujejo v protifašističnih komitejih za zaščito demokratičnih in republikanskih institucij, oziroma se vključujejo v sodelovanje na te melju skupnih interesov, kot so boj
za mir, razorožitev in drugo.
»V Avstriji ima ZZB najtesnejše in konstruktivne stike z Zvezo koroških partizanov iz Celovca in Zvezo koroških izseljencev. Sodelovanje je konkretno in skoraj vsakodnevno, zlasti na obmejnem območju, upoštevajoč dejstvo, da ima precej borcev, ki so se med NOB bojevali na Koroškem, stalno bivališče v matični domovini, kjer so organizirani v Osrednjem odboru koroških partizanov s sedežem v Ljubljani te v petih območnih odborih.
«Z borci 1. avstrijskega bataljona NOV in PO Slovenije, ki v Avstriji nimajo svoje organizacije, vzdržuje slike komisija predsedstva RO za mednarodne stike in zamejstvo. Sodelovanje je zadovoljivo, toda glede na to. da so bili v okviru NOV Jugoslavije o-ziroma Jugoslovanske armade pred koncem vojne ustanovljeni še drugi, tretji, četrti in peti avstrijski bataljon, bi bilo treba to sodelovanje razširiti na vse pripadnike teh bataljonov in podpreti težnje, da se pripadniki teh bataljonov organizirajo v Avstriji.
Kot na Avstrijskem smo se tudi v Italiji pri vsakodnevnem delu srečevali z raznimi težavami in dediščino preteklosti, zlasti na območju Trsta, Beneške Slovenije in Rezije, ter avstrijske Koroške. Skupni boj proti nacifašizmu med NOB je v povojnem obdobju, z občasnimi nihanji, dobil znova več prostora in možnosti in odpira nove poti sodelovanja tudi v boju za uveljavljanje pravic slovenske narodne skupnosti, ki živi v zamejstvu.
Z Zvezo madžarskih partizanov, s sedežem v Budimpešti, smo i-meli občasne stike, neposrednega sodelovanja z Železno županijo nimamo, saj tam Zveza madžarskih partizanov nima svoje organizacije.
Zveza združenj borcev NOV Slovenije je konstruktivno sodelovala in reševala aktualne borčevske probleme bivših soborcev in aktivistov OF — tujili državljanov ter je zlasti pomagala nad 1500 borcem NOV in aktivistom OF — tujim državljanom pri u-rejanju in zbiranju dokumentov za uveljavitev dobe: sodelovala z Zvezo vojnih invalidov NOV v Trstu in Zvezo koroških partizanov v Celovcu pri urejanju zadev vojaških vojnih invalidov NOV V" zamejstvu: uspešno izvedla akcijo za podelitev 2000 odlikovanj nad 1500 zaslužnim borcem- NOV in-
V zadnjem obdobju smo dobr šen del prostora v naši rubriki odmerili jadrnicam, kar je povsem razumljivo, saj je jadrnica kraljica navtičnega turizma in najbolj dovršena oblika rekreacije. Resni ci na ljubo, pa vsaj v Italiji ni vsak pripravljen, da bi svoje nedelje in dopuste zabelil z romantiko žuljev in bolečin v križu, ki jih vsaj v začetku terja uprav ljanje z jadri. Nič čudnega torej, da gredo kljub energetski krizi motorni čolni in gliserji še vedno dobro v promet. To velja pred vsem za tako imenovano ljudsko motonavtiko, ki je pa ljudska samo po imenu, saj so cene gliserjev precej zabeljene, tudi če niso njihove razsežnosti pretirane.
Že med zadnjim genovskim sej mom navtike smo med redkimi novostmi opazili novi gliser obrata Rio iz Samica «rio 450 cross*. Zapisali smo, da bo skoraj gotovo postal ta gliser nova uspeš niča obrata Rio. In res: «rio 450 crossr*. je kljub močni konkurenci prodrl na tržišče in se vedno bolj uveljavlja. Zahodnonenrtka narti čna revija »Stander* ga je ce!o proglasila za »čoln letaš. Taka o cena ni pretirana, saj je «rio 450 cross* le navidezno podoben dru-
PO Slovenije ter aktivistom OF italijanskim državljanom, s katero je bila kronana 1978. leta začeta akcija za zbiranje predlogov. Poleg tega je bilo podeljeno tudi nad 100 odlikovanj udeležencem NOVJ — avstrijskim državljanom in manjše število francoskim, poljskim in sovjetskim državljanom. V postopku pa je Se obravnava nad 500 predlogov za odlikovanje udeležencčv NOV — tujih državljanov, ki sta jih pripravila VZPI - ANPI dežele Furlanije - Julijske krajine in Sovjet-
Iz umetnostnih galerij
Clavora v občinski
Oljno slikarstvo Silvana Clavore nam je dobro, znano že rt njegovih Osebnih razstav.. Srečavali pa smo ga tam kot temperamentnega postimpresionistično usmerjenega ustvarjalca barvno žarečih razgledov, okoliških pokrajin in krajev, a tudi gostih skupin na prostem razstočih cvetnih grmov, v katerih je sprostil barvno bohotnost svojega živahnega dojemanja barv. Zato je bila njegova zadnja razstava v tržaški občinski galeriji za marsikoga pravo pravcato presenečenje. Prikazal je namreč prav tako nekaj pokrajin, vendar ne v njihovem zelenju, pač pa je upodabljal mogočne skalne sklade v gorskih strminah, toda tokrat so večino razstavljenih del tvorile slike z ženskim likom, zaletim v intimnosti domačega o-kolja ali na prostem na ozadju bogato opremljenih interjerjev ali lepe prirode.
Toda prvinska odlika njegovega kolorizma je prihajala do polne veljave Uidi v teh deVh. V ogrodja danih oblik prostora, bodisi sobe ali kopalnice je bila vklenjena čista slikarska ljubezen do barve. Ta pa je dosegla svoj višek menda v sliki mladoletnega dekleta na zeleni trati sredi bujnega rastlinja, kjer se dekle predaja omamnemu ob emu sončnih žarkov. Nikakega dvoma ni. da bo nova vsebinska obogatitev Cia-vorovega slikarja lepote človeškega lika dala njegovi ustvarjalnosti11 novega zagona, da bo svoj kolorizem še močneje ovrednotil.
M. B.
gim tovrstnim gliserjem. Kampju trsko načrtovano dno omogoča namreč gliserju, da zadrsi že z 20 konjskim krmnim motorjem, a nanj lahko namestimo tudi 60-konjski motor, ne da bj trpela varnost. Tak razmah jakosti je bil do sedaj skoraj popolnoma neznan, da je uspeh pri predaji povsem razumljiv in upravičen, čoln lahko torej zadovoljuje široko paleto uporabnikov, od tistih, ki se zaradi zakonskih omejitev odlo čiju za 25-konjski motor, do- finančno trdnejših, ki jih ne moti plovni izpit in dražji krmni mo-tor.
Kompjutrsko načrtovano dno pa kupec običajno ne opazi, pritegne ga navadno zunanjost in fuhkcio-nalnost, obe značilnosti pa sta že leta doma pri R'u. V prvi vrsti je poskrbel za oči nežnega spola. ki da konec koncev skoraj vedno zadnjo in v večini primerov odločilno besedo pri nakupih.
4,50	metra dolgi čoln je skoraj v celoti izrabljen za sončenje. V premcu je širok ležalnik sinje barve, ki ga v hipu spremenimo v jedilni prostor, saj je pod ležalnikom skrita miza. Gliser je torej kot nalašč, da se rešimo o-bjeroa prenatrpanih plaž in da v udobju preživimo nedelje. Med daljšimi postanki oomo tildi med sončenjem in kopanjem opazili prednosti kompjutrsko grajenega dna, ki bo na minimum omejil zibanje S tem pa že ugotovimo, da se bo čoln dobro obnesel tudi med izrivno plovbo, kar je dodatna
ski komite vojnih veteranov iz Moskve; sodelovala je pri odkritju spomenikov z dvojezičnimi napisi padlim borcem NOV Jugoslavije v tržaški in goriški pokrajini ter še posebej na območju Beneške Slovenije in Rezije «ZZB je bila iniciator in stalno spodbujala potrebo po zgodovinopisju NOB in odporništva na obmejnih območjih «Z organiziranjem proslave 35-letnice ustanovitve enot NOV in POS, sestavljenih iz pripadnikov drugih narodov, ki je bila oktobra 1979 v Portorožu in se je je udeležilo okrog 500 nekdanjih borcev, smo dali pomemben prispevek k osvetlitvi širine in pomena NOB in razvijanja ter negovanja tradicij v duhu demokratičnega in mednarodnega sodelovanja.
»Borčevske in druge družbenopolitične organizacije so sodelovale tudi ob drugih vprašanjih, saj so bile na dnevnem redu različne teme kot npr. borčevska problematika v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini, mednarodni terorizem. razorožitev in priprave na srečanje v Rimu itd.
Pomanjkljivi stiki s sorodnimi organizacijami na avstrijskem Štajerskem ter na Madžarskem pa narekujejo še večjo intenzivnost dela prav na teh področjih.* V osnutku stališč in sklepov, ki jih bedo sprejeli na VI. skupščini slovenskih borcev v Ljubljani, pa je med drugim zapisano:
«...Posebej se bomo trudili za širjenje stikov z miroljubnimi in demokratičnimi organizacijami v Italiji, Avstriji, še posebej na avstrijskem Koroškem, Štajerskem ter Madžarskem. Z ustvarjanjem še tesnejših borčevskih stikov se bomo zavzemali za vsestransko razvijanje odnosov s sosednjimi deželami, za uveljavljanje politike odprtih meja in obmejnega sodelovanja, za popolnejše uvliavljanje pravic naše narodne skupnosti v zamejstvu ter italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji in za uveljavljanje določb Osimskih sporazumov.
«Nada)jevalj bomo vsakoletna srečanja delegacij VZPI ■ ANPI za Furlanijo - Julijsko krajino. Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih izseljencev — političnih pregnancev ter Zveze so cialističnih borcev za svobodo iz Celovca. RO ZZB NOV Hrv • in RO'ZZB NOV Sloveniji-: "Nadaljevali bomo tudi že začeto akcijo pisanja zgodovine
JOŽE OBLAK
varnost v primeru, da nam vre menske razmere ne dopuščajo gli sanja. Seveda ni tak popolnoma odprt dnevni gliser primeren za razburkano morje, tudi njegova teža ni taka, da bi kljuboval valovom, a v skrajni sili se bo skoraj gotovo prebil do varnega pristana. Vsekakor pa je nepotopljiv, kar je precejšnja prednost in vsaj psihološko daje lastniku občutek dodatne varnosti. Med dvojnim dnom so namreč vbrizgnili poliu-retan, kar je med drugim tudi o-jačilo celotno strukturo.
Kopanje in sončenje je torej glavna značilnost tega gliserja. Izvrstno pa se obnese tudi za športni ribolov, saj se nam ni
V nedeljo, 23. maja t.l., je bilo na drugi strani Vašega dnevnika kratko obvestilo, da praznuje «Vi-šja šola sodobnih .jezikov za prevajalce in tolmače* svojo dvajsetletnico. Obenem .je zapisano, da se bodo v torek udeležili slovesnosti na Ekonomski fakulteti «tu-di predsedniki in ravnatelji drugih 15 sorodnih zavodov v Italiji, ki so kakor tržaški polnopravni člani organizacije CIVTh.
Časopisna poročila so pogosto netočna ali celo napačna, zato me tudi netočnost, tega ne bi motila, ko bi ne šlo v tem primeru tudi za nas, pripadnike slovenske manjšine v Italiji. Višja oz. v na šem primeru pravilneje Visoka šola za moderne jezike namreč ni eden izmed «15 sorodnih zavodov v Italiji*, ampak je že od vsega začetka edini italijanski zavod tega tipa. (Če .je naziv zaved sploh umesten, že v akadem. letu 1953/ 54 so se namreč začeli posebni tečaji za tolmače in prevajalce v o kviru Inštituta za moderne jezike — ne zavoda — pri Ekonomski fakulteti v Trstu). Že preko štiri leta, ali točneje odkar je 6. marca i978 predsednik republike podpisal dekret, je ta šola popolnoma samostojna fakulteta enakopravna z vsemi drugimi. Kratica C. I. U. T. I, Domeni «Con-gresso intermzionole degli Ištifu-ti universitari per iraduttori ed Interpreti*. Ustanovljen je bil februarja leta 1981 in tržaška Sola
treba stegovati preko bokov. Z močnejšim motorjem bomo lahko tudi smučali po vodi. seveda bomo ta šport drago plačali tako glede motorja kot tudi zaradi po rabe goriva. Kot večnamenski gliser se bomo lahko z njim podali tudi na daljše izlete, morda ce io na krajša križarjenja. Seveda , ne bomo v takem primeru vkrcali maksimalnega števila dovoljenih oseb (5), a v dveh je možno ce lo pomorsko kampiranje, če v premcu namestimo šotorko in ni smo pravi hrusti. Povsem razumljivo je to skrajna izraba, saj bomo tak čoln rabili predvsem za enodnevne izlete.
Po vsem tem še nekaj tehničnih podatkov in kot prvo naj prej ceno. «Rio 450 cross* stane brez motorja in brez 15-od-stotnega davka IVA 4 milijone lir. k teinu je treba dodati 230 tisoč lir stroškov za birokratske obveznosti. Kot razvidno gliser ni pretirano ljudski, saj bomo z motorjem porabili kakih 6 milijonov lir, a bodite prepričani, da ‘ cena ni pretirana. Kot nam pove že samo ime je čoln dolg 4,50 metra, širok je 1,85 metra, tehta pa 210 kilogramov. Poleg ležalnika in mi žice v premcu je za sedežem u-pravitel.ja še širok obložen sedež. Kot zadnje, naj še omenimo, da ne predstavlja cestni prevoz na prikolici večjih težav in tudi splavi tev na primerni drči nam ne bo zagrenila življenja.
za prevajalce in tolmače je bila med njegovimi ustanovnimi člani, kajti dejansko obstaja že od leta 1953/54 (imela je vsako leto od 150 do 200 študentov), le uradno priznanje je prišlo zaradi znane italijanske birokracije šele z dekretom predsednika republike 7. sept. 1962.
S svojimi pripombami bi želela predvsem opozoriti vse. ki o tej fakulteti od časa do časa vendarle poročajo, (čeprav neverjetno poredkoma in skopo), da ,ie eden izmed jezikov na tej šoli tudi slovenščina (s svojimi šestimi tečaji), in sicer zdaj že osmo leto. (Že štiri leta opravljajo izpite iz slovenščine kot tujega jezika tudi študentje Ekonomske fakultete). Srbohrvaščina pa .je na šoli celo že od 1. 1969/70, ruščina od 1983/64. Kadarkoli Primorski dnevnik ob koncu šolskega leta u-smerja ali vsaj skuša usmerjati maturante, zaman iščemo kakršnokoli pojasnilo o tej fakulteti za prevajalce in tolmače. Uradna dvajsetletnica, ob katere priložnosti bo tudi mednarodni kongres CIUTI v Trstu kot počastitev enega od ustanovnih članov (kongres je namreč vsako leto v drugi državi), bi bila lepa priložnost, tla bi vsaj omenili, da se lahko študentje, v/Trstu posvetijo prevajalstvu na univerzitetni ravni in lahko dobijo v tej stroki di-jllomo in tudi »radm pflziv doktor. T.’o bi bilo tolilfb^Sll.i''pomembno tudi zato, ker podobne šole ,v Jugoslaviji ni in tudi na nobeni drugi fakulteti (med članicami U1U TI) nimajo točaja slovenščine. Torej smo izjema v svetovnem merilu, Zakaj je tako, nam pojasnjujejo upravitelji šole na H), str. publikacije, ki je izšla o priložnosti letošnjega jubileja. Tani piše: «Urjen je Evropske gospodarske skupnosti in funkcija, ki io inia dežeia Furlanija - Julijska krajina, kot most med Zanodom in Vzhodom, sta narekovali leta 1939/70. uvedbo tečaja srbohrvaščine kot komplementarnega jezika, leta 1974/75 pa slovenščine in holandščine.,.*
Ko se borimo za globalno zaščito in vsak dan na vsakem koraku (vsaj uradno in vj časopisih, če že ne zasebno) zahtevamo prevajalce, je več kot nepojmljivo, da ob taki priložnosti ne poudarimo penjena šole Velik naval študentov iz tujine in iz vse Italije namreč dokazuje, da pozna to fakulteto vsa Italija, od Poadi-ž.ja, Lombardije in Piemonta do Sicilije in Sšrdinije. samo Slovenci v Trstu ne vemo o njej ničesar ali zelo malo. Letos je namreč vseh vpisanih študentov o28. ■ od teli jih je samo 121 (t.j. 26,2u/o) iz naše dežele. Vsi ostali (424) so prišli ed drugod, čeprav poročevalec Primor, dnevnika trdi. da je »sorodnih* zavodov v Italiji še 15. Obetajo se nam torej zlati časi, saj bo prevajalcev povsod kar mrgolelo in tudi tolmača bomo našli za vsakim vogalom!
Na žalost je resnica mnogo manj obetajoča, šola je edina v Italiji. Že dolga leta jo poznajo Nemci iz Zgornjena Poadižja in vpis njihovih študentov je vedno precejšen, isto velja za Francoze iz Piemonta, mi pa naše slovenske študente lahko 'na prste se štejemo, čeprav imamo šolo pred nosom in bo. kot kaže. kmalu i-mela svoj sedež celo v našpm bivšem požganem Narodnem do mu. Tako bo po dolgih desetletjih prišla med tiste ziddve ponovno tudi naša zapostavljena slovenščina, če tečajev naše materinščine zaradi naše malomarnosti, brezbrižnosti in nezanimanja ne bodo (zaradi pomanjkanja študentov) že prej ukinili.
LELJA REHAR - SANCIN
Op. ur.: Cenjeni bralki se za hvaljujemo za popravek k našemu kratkemu poročilu o 20-letnici Visoke šole modernih jezikov za tolmače in prevajalce. Pri povzema nju kratke informacije, ki nam jo je poslal predsednik koordinacijskega odbora prof. C. Cal.ola rt, smo napačno zapisali, da gre za enega izmed «15 sorodnih za vodov v Italiji». V resnici gre za edino tovrstno šolo v Italiji in za eno od petnajstih univerzitet nih šol za prevajalce in tolma če, ki so .včlanjene v CIUTI. Čeprav bralka svojega pisma ni namenila objavi, ga vendarle objavljamo zaradi njegovega informativnega pomena.
CARROZZERIA Lastnik Francesco Lionetti & C.
CESTNA POMOČ IN MEHANIČNA OELAVNICA POPRAVILA NA KAROSERIJAH TOVORNJAKOV IN AVTOBUSOV
Ul. Caboto 23 — Trst Tetefon 040/829-885
•	avtuelektrični servis
•	barvanje
•	naravnava karoserije na »car bendi*
•	toplo čiščenje avtomobilov
m večjih prevoznih sredstev
•	servis proti rji «Dinitroi & Waxoyl»
•	popravila izpušnih cevi
AVTOŠOLA DARIO
Dario Bortuzzo
TRST — UL, BARBARIGA 7/1 (ROJAN) TEL. 414657
•	Avtomobilisti: pazite kdaj vam zapade
vozniško dovoljenje
•	Zdravniški pregledi v našem sedežu
•	Hitri in dopolnilni tečaji
•	Avtomobilske pratike
□ a o
JADRALNA SOLA « N A U T I C L U B »
•	Tehnični in administrativni servis
•	Pratike za registracijo plovil
•	Dovoljenja za upravljanje jadrnic in motornih čolnov
•	DOPOLNILNI TEČAJI

, •	, mm i
it Mi lil :
lip Mm
[ mm
ZA LJUBITELJE MOTONAVTIKE IN ENODNEVNIH IZLETOV
«Rio 450 cross» nova uspešnica iz Samica
Kakovostna gradnja in izvrstne plovne sposobnosti odtehtajo nekoliko višjo ceno
HO!
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Vzgojna oddaja:
13.00	Dan za dnem
13.30	TV DNEVNIK
14.00	Zgodilo se je v Ankari, 3. del
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Pripovedke
15.00	šolska vzgoja
15.30	Vsi za enega Huckleberry Finn, 7. del
16.00	Happy circus
Vmes TV film iz serije «Happy days*
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Astroboy, risanka
17.30	Nogomet
18.(X) 130 otrok in ena mama
18.20	Problemi g. Rossija
18.50	Kavboji, 2. del
19.45	Almanah
19.55 Neposredni prenos: Holandska;
Nogomet: Bayern - Aston Villa
21.45	Filmske novosti
21.50	Quark
Quarck je oddaja, ki govori o tako imenovani visoki znanosti/vsekakor o temah, ki terjajo določeno znanje, pa čeprav te oddaje pripravlja novinar, ki zna oddajo približati preprostemu gledalcu. Piero Angela namreč vodi tudi preprostega človeka v svet znanosti. Splošna tema današnjega nadaljevanja je elektronika, torej področje, <' ki je danes zelo v veljavi, kajti govor bo o tako imenovanih »inteligentnih strojih* kot ,so računalniki, prevejal-ski stroji in podobno, torej tiste vedno bolj miniaturizi-rane elektronske naprave, ki močno pogojujejo naše življenje, ki človeku lajšajo napore, ki pa hkrati dajo tudi misliti, kajti nadaljnji razvoj tovrstne tehnologije vodi «v neznano*. . .
22.30	Riccione: Natečaj za nove pevce
23.25	DNEVNIK - Danes v narla-mentu - Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja
14.09	Popoldanski spored
14.30	Plaši) Gordon, 11. epizoda
15.00	Etapa v besedah in glasbi
15.30	šolska vzgoja
16.10	Bil sem tudi jaz Program za mladino
16.45	Svet v Vesolju - variete
17.10	«Pogled v kuhinjo*
17.35	Jutrišnja etapa
17.45	Dnevnik 2 - Flash
17.50	Dnevnik 2 - športne vesti - Iz parlamenta
1.05	"" -
18.30	Programi pristopanja
18-50 Dobir' večer,.5.
'svetovnim prvenstvom
19.45	DNEVNIK 2
20.40	Politična tribuna
21.45	Roman: Vasco Pratolini
22.40	čudoviti svet Arthura C.
C! 3 vk
23.15	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
23.45	Vzgojna oddaja
Tretji kanal
17.35	- 18.30 Vabilio Koncert: The Queen
18.30	L’orecchiocrhio	1
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Novičarski poklic, 7. del
20.05	Vzgojna oddaja
20.40	Futureworld: 2000 let v bo dočem času, film
Režija: Richard Heffron Igrajo: Peter Fonda, John Ryan.,.
22.20	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	in 11.05 TV v šoli
11.00	Poročila
18.25	Poročila
18.30	Ciciban, dober dan
18.50	Družina Smola, risanka
19.15	Pozdravljena, Makedonija
19.30	Obzornik
19.45	Naša pesem skozi pesem
20.15	Risanka
20.24 TV in radio nocoj
20.26	Zrno do zrna
20.30	TV dnevnik 20.55 Vreme
21.00	Film tedna: Aliča v čudežni Španiji
Ko je Lewis Carroll napisal delo Aliča v čudežni deželi, je v navidez otroški pravljici močno kritiziral viktorijansko Anglijo. Nič čudnega, če je tudi katalonski avtor Jordi Feliu uporabil pravljico v Aliči, saj je franki-stična Španija imela marsikaj skupnega z viktorijanskim obdobjem. Film Jordija Fcliuja je simboličen, kar se kaže že v dejstvu, da je za Alico (ki predstavlja Španijo) izbral kar tri junakinje! Vsaka s svojimi doživetji ponazarja, kaj se dogaja za vrati frankističnih ustanov: v bolnicah in kapelah mučijo, posiljujejo, ubijajo. šokantni prizori, ki se (»javljajo nepričakovano, so surrealistični, a hkrati naivni, tako na primer srečamo Alico med palčki, ki so v bistvu ameriški vojaki. Ena od Alič se celo zaljubi v princa. za katerega pa se izkaže da je multimilijonar. Tako ob koncu filma srečamo Alico — starko, vso zgubano, izgubila je 40 let (kot frankistična Španija), toda na pomodrele rože se usuje blagodejni dež, ki jim vrne barvo.
Kljub navidez optimističnemu zaključku, film ne daje odgovora za prihodnost Španije. temveč zaključuje s tišino, ki nakazuje negotovost.
Film je sicer na videz le estetsko dovršen, vendar pa kamera odkriva neko surrealistično resničnost. Film je poln fantazije in iskanj in kot tak gotovo pomeni renesanso katalonske kinemato-
grafj
22.20	Miniature: Jože Petkovšek
21.40	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Predstavitev slovenskih kandidatov za občinski in pokrajinski svet.
Pogovor s prof. Alešem Lokarjem, nosilcem kandidatne liste S.Sk za tržaški občinski svet TRST — Igra o »zgodovini žensk*, ki so jo pripravile tržaške učiteljice
GORICA — Razstava znamk o Tilu
Na koncu pa še kulturna napoved
18.00	Z nami pred kamero
20.00	Nogomet
22.00	TVD danes 22.10 Visoki pritisk
Ob koncu: Odprta meja
Zagreb
18.15 Prometna vzgoja 18.45 Igre brez meja
21.00	Rotterdam: nogomet Bayern - Aston Villa
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00.
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Slovensko planinstvo na Tržaškem; 8.45 Glasbene skice, vmes:. . Alternativna kozmetika;
10.10	Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi - Literarni listi - Pod Ma-tajurjan, Beležka; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji «Primorska poje*; 13.40 Instrumentalni solisti;
14.10	Otroški kotiček: «Pojte, pojte. drobne ptice*; 14.30 Jaroslav Hasek: »Dobri vojak Švejk*; 15.00 Ali Talking! Ali Singing! Ali Dancingl; 16.00 12 let strategije napetosti v Italiji; 16.35 Motivi z malega zaslona; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pesniki so čudenje sveta: 18.20 Priljubljeni motivi; 18.40 Iz beležke Viljema Cerna.
KOPER
(Slovenski program) 1
7.00,	7.30, 8.25, 14.00, 15.00, Poročila; 7.15 Obvestila in ekonomska propaganda; 7.45 Cestne razmere;
8.15	Radijski in televizijski spored; 8.28 Zaključek: 8.30 Val 202; 14.00 Na valu Radia Koper, Glasba, objave; 14.15 Kinospored; 14.30 Reportaže, zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj; 15.30 Z našimi glasbenimi umetniki- 15.55 Ekonomska propaganda: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik:
17.15	Aktualna tema; 17.30 Objave, glasba; 17.35 Glasbeni kiosk.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
14.30,	16.30. 17.20, 19.30 Poročila:
6.00	8.30 Glasba; 9.32 Lueianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...;
10.15	Orkester »Alfi Kabiljo*; 10.45 Mozaik; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kirn, svet mladih: 12.05 Glasba za vas: 14.00 Iz Rima s simpa tijb; 14.33 Glasba 15.00 Vabilo h glasbi; 16.00 Na svežem zraku;
16.10	Brez besed: 17.00 Kino danes; 17.07 Srečanje z našimi pev-či; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz;
19.10	Zbori v večeru.
RADIO 1
7.00,	8.00. 9.00. 10.00. 11.00, 12.00,
13.00.	15.00. 16.00, 19.00 Poročila:
6.00	- 8.45 Glasba za dobro jutro; 9.02 Radijski pogovor s poslušalci;
11.10	Iz Milana: Tuttifrutti; 11.34 Jud v času fašizma, radijska oddaja; 12.03 Ul. Asiago tenda;
13.35	Master; 14.22 Glasba in pripovedi; 15.00 Errepi 1; 16.00 Glasba: 16.30 II Paginone; 18.00 Nove plošče; 19.30 Radio 1 - Jazz; 21.52 Tuje življenje; 22.27 Audiobox;
23.10	Telefonski klic.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30 11.30, 12.30, 13.30,
16.30,	17.30, 19.30 Poročila: 6.00 -
8.05	Glasbena matineja; 9.00 Radijski oder, 7. del; 9.32 Radio 2 -3131: 11.32 Natečaj novih pevcev:
13.41	Sound Track: 15.00 Radin 2-3131; 16.32 60 minut. . .; 17.32 Pričanja italijanskega državljana;
18.45	Govoreči papir; 19.57 Pogovor; 20.40 - 22.50 ?'port in glasba.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po ročila; 6.20 Rekreacija; 6.30 Prva jutranja kronika; 7.10 in 7.45 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 10.05 Glasbena matineja; 11.05 Rezervirano za. . .; 11.40 Lokalne radijske postaje; 12.05 Ali poznate;
12.35	S pesmijo po Jugoslaviji:
13.10	Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 15.25 Naši poslušalci čestitajo; 1600 Dogodki in odmevi: 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 18 00 Studio ob 18.00; 19 00 Zborovska glasba; 19.15 Naš gost; 19.30 Odskočna deska: 20.35 Lahko noč. otroci;
20.45	Minute z ansamblom Štirje Kovači; 21.00 Koncert za besedo, Makedonija! 21.25 Trio Lorenz;
22.05	Odlomki iz opere »Seviljski brivec*: 23.15 Informativna oddaja; 23.25 Iz naših sporedov; 22.30 Revija slovenskih pevcev; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Jazz pred polnočjo.
NOGOMET
DREVI V ROTTERDAMU Enzo Bearzot:
»Težka izgubam
FINALE POKALA PRVAKOV BAYERN - ASTON VILLA
Srečanj« tudi po italijanski in koprski televiziji ob 20. uri
ROTTERDAM — Drevi ob 20.10 bo v Rotterdamu finale evropskega tekmovanja za pokal prvakov. Letošnja finalista sta Bayern iz Miinchna in Aston Villa.
V obeh taborih je razpoloženje dokaj optimistično. Tako zahodni Nemci kot Angleži so namreč trdno prepričani o svoji zmagi.
Bayern je trenutno v zelo dobri formi, poleg toga lahko računa na kar sedem reprezentantov in dva svetovna asa, kot sta Rummenigge bi Breitner.
Po drugi strani bo za angleškega prvoligaša današnje srečanje zadnja priložnost, da konča letošnjo sezono z velikim uspehom, saj je Aston Villa v prvenstvu slabo igral. Trener Tony Barton je prepričan, da bo njegovo moštvo s požrtvovalno igro in z dobro skupinsko igro lahko premagalo, sicer velikega tekmeca, kot je Bayern iz Miinchna. Barton Pa tudi upa v «ugodno tradicijo* angleških moštev v tem pokalu, saj so le-ta že pet let nepremagana v pokalu prvakov.
Kako do finala
Poglejmo, kako sta se moštvi uvrstili v finale tega pokala.
1.	KOLO: Aston Villa - Vilaur (Islandija) 5:0 in 2:0; Bayern -Ostern (Švedska) 1:0 in 5:0.
OSMINA FINALA: Aston Villa -Dinamo Berlin (NDR) 2:1 in 1:0; Bayern - Benfica (Portugalska) 0:0 in 4:1.
ČETRTFINALE: Aston Villa - Dinamo Kijev (SZ) 0:0 in 2:0; Bayern -(Jhiversitatea Craiova (Romunija) 2:0 in 1:1.
POLFINALE: Aston Villa - An derlecht (Belgija) 1:0 in 0:0; Ba-yern - CSKA Sofija (Bolgarija) 3:4 in 4:0.
DOSEDANJI PRVAKI 1956: Real Madrid 1957: Real Madrid 1958: Real Madrid 1959: Real Madrid 1960: Real Madrid 1961: Benfica 1962: Benfica 1953: MILAN 1964: INTER 1965: INTER 1966: Real Madrid 1967: Celtic Glasgow 1968: Mancheser United 1969: MILAN 1970: Feyenoord 1971: Ajax 1972: Ajax 1973: Ajax 1974: Bayern ‘	1975: Bayern
1976: Bayern 1977: Liverpool 1978: Liverpool 1979: Nottingham Forest 1980: Nottingham Forest
1981: Liverpool
* * *
Današnje finalno srečanje v Rotterdamu bosta neposredno, s pričet-
, ff>	fr* •*
kom ob 20.10 prenašala tudi italijanska in koprska televizija.
Anglija — Nizozemska 2:0
LONDON — V sinočnji prijateljski nogometni tekmi je Anglija zasluženo premagala Nizozemsko z 2:0 prvi polčas (0:0).
Prvi zadetek za Angleže je v 47. minuti dosegel Woodcock, a drugega Mariner v 52. minuti.
TURIN — Eugenio Bersellini je novi trener Torina. Bersellini, ki je več let uspešno vodil moštvo In-terja, je včeraj podpisal pogodbo s turinskim klubom.
Vezni igralec Rijeke Jerolimov je včeraj potrdil, da bo v prihodnjem prvenstvu gotovo prestopil v splitski Hajduk.
ALASSIO — Zvezni trener italijanske nogometne reprezentance Enzo Bearzot se še ni sprijaznil z dejstvom, da se bo moral za SP v Španiji odreči Robertu Bettegi, ki še ni okreval po težki poškodbi.
Bearzot je namreč dejal: rBettega je bil pravi steber naše reprezentance, eden ključnih nogometašev. Težka je ta izguba za našo reprezentanco.*
Kot je znano, je Bettego nadomestil Cagliarijev nogometaš Selvaggi.
NOGOMET
c.POKAL ALTI Pl ANO NA OPČINAH
BREG0V0 MOŠTVO ŽE V POLFINALU
V ponedeljek je zasluženo premagalo Opicino • Primorec je sinoči visoko odpravil ekipo S. Andrea - Danes na vrsti Zarja
Breg — Opicina 2:1 (0:0)
BREG: Micor, Tul, Jež, Peroša, Pavletič, Albertini, Kraljič, Mondo, Cicchese, Cusatelli in Strnad.
STRELCI: v 65. min. Cutrarra, v 70. min. Kraljič, v 68. min. Cicchese iz 11-metrovke.
NOTE: v 75. min. izključen Cusatelli.
V tekmi, ki je odločala o drugem mestu v skupini B je v ponedeljek Breg premagal moštvo organizatorja turnirja in se tako uvrstil v polfinale. Openci so takoj na začetku pritisnili na Bregova vrata in že v tretji minuti se je strel levega krila odbil od vratnice. Kar 6 minut Brežanom ni uspelo preiti polovice, a ko jim je to uspelo, so bili pred nasprotnikovimi vrati vedno nevarni. Opicina je predvajala lepo igro na sredini, ni pa imela ugodnih priložnosti, da bi premagala, sicer solidnega Bregovega vratarja.
iifiiiiiiiiifiiiiininiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiijui
KOLESARSTVO
11. ETAPA «GIRA D’ITALIA»
Brez sprememb na skupni lestvici
V včerajšnji etapi je zmagal Francoz Becaas pred Italijanoma Reno-stom in Cassinijem - Moser ohranil roza majico - Danes počitek
CAMIGLIATELLO SILANO - Francoz in klubski tovariš Bernarda Hi-nault Becaas je zmagovalec 11. etape «Gira». Na skupni lestvici pa tudi po včerajšnji etapi ni prišlo do sprememb, če izvzamemo dejstvo, da se je včeraj Saronni uvrstil na četrto mesto, si prislužil pet sekund odbitka in tako za malenkost zmanjšal svoj zaostanek za Moserjem in Hinaultom.
Sicer pa je bil osrednji dogodek včerajšnje etape dolg beg trojice kolesarjev, in sicer Becaasa, Renosta in Cassinija. Tile kolesarji so med svojim begom imeli kar 18 minut prednosti pred glavnino.
Proga pa je bila zelo naporna in tako se je prednost vodeče trojice začela stalno «kopneti». Glavnina, v kateri so bili vsi najboljši, je proti koncu etape povečala tempo in le malo je manjkalo, da celo ni dohitela «ubežnikov». Le-tem pa je uspelo ohraniti prednost približno minute in pol, v končnem sprintu pa je zmaga) Francoz Becaas, ki je bil od trhli najbolj spočit. Vso breme dolgega in napornega bega sta namreč stalno nosila Renosto in Cassini, ki jima je na ciljni ravnini zmanjkalo moči, da bi lahko preprečila zmago Francozu.
Kolesarji bodo imeli danes dan počitka. Preselili se bodo namreč v Cava dei Tirreni, kjer bo jutri start 12. etape in ki bo «Giro» pri-
NA SREČANJU LUŠKIH DELAVCEV V KOPRU
KAR 260 ŠPORTNIKOV
Prejšnji teden je bilo ob 25-letnici Luke Koper in 10-letnici luškega športnega društva športno srečanje, Ki se ga je udeležilo 260 športnikov ih športnic iz Luke Rijeka, luke Tr-'Sta, Luke Pula, Železničarskega gospodarstva iz Ljubljane in Luke Koper, Skupno je tekmovalo 38 moških in 10 ženskih ekip v košarki, nogometu, balinanju, šahu, vlečenju V|,vi, odbojki (moški), v keglanju, namiznem tenisu in streljanju (moški in ženske).
Po končanem tekmovanju je bilo v prostorih samskega doma luških delavcev tovariško srečanje, na katerem so bile ekipam podeljene diplome in priznanja. In tudi tokrat Se je na športnem terenu in izven njega potrdilo prijateljstvo delavcev Ink, od katerih je vsako leto ena Kostitelj srečanja. Tokrat pa so se jim pridružili še delavci železniškega gospodarstva Ljubljana, ki poslovno tesno sodelujejo s koprsko luko.
IZIDI
MOŠKI
, 1. Koper 31; 2. Reka 28; 3. Ljubljana 26; 4. Trst 15; 5. Pulj 7. ŽENSKE
1.	Ljubljana 11; 2. Koper 7; 3. Reka 5; 4. Pulj 3.
SKUPNA UVRSTITEV
1.	Koper	33
2.	Ljubljana	37
3.	Reka	33
4.	Trst	15
5.	Pulj	10
Zoran Vlajič
ROKOMET
JUGOSLOVANSKI POKAL
Neverjeten poraz Kolinske Slovana
železničar — Kolinska Slovan 31:24 (24:19; 10:10)
Niš — Neverjetno, kako je «uspe-1°* ljubljanskemu moštvu Kolinske Slovana izgubiti letošnji jugoslovanski rokometni pokal.
Kot je znano, so Ljubljančani v Prvi finalni tekmi pred svojim občinstvom premagali niške rokometaše z 31:26. Imeli so tako kar pet Zadetkov prednosti pred včerajšnjim Povratnim finalnim srečanjem v
Nišu.
Pa tudi sami razpleti včerajšnje tekme so kazali, da bodo Ljubljančani zlahka osvojili prestižni pokal. ■» prvem polčasu so bili namreč po-
peljala do Campitella Mateseja (173 kilometrov).
Vrstni red 11. etape (Palmi - Camigllateilo Silano)
1.	Becaas (Fr.), ki je prevozil 227 km v 6.15’46” s poprečno hitrostjo 36,565 km na uro
2.	Renosto (It.)
3.	Cassini (It.)
4.	Saronni (It.)	po 1’26”
5.	Prim (Šve.)
6.	Fernandez (Šp.)
7.	Van Impe (Bel.)
8.	Paganessi (It.)
9.	Moser (It.)
10. Contini (It.) in večja skupina kolesarjev v Saronnijevem času.
Skupna lestvica
Moser (It.) Hinault (Fr.) Saronni (It.) Contini (It.) Prim (Šve.) Verza (It.) Fignon CFr.) Beccia (It.)
9, Van Impe '(‘Bel.)
10.	Lang (Pol.)
53.17\34” po 16” 29” 34" 47" 2'06” 2’18” 2'26” 2’52” 2'57”
ODBOJKA
vsem enakovredni domačinom, v začetku drugega dela tekme so celo vodili. Osem minut pred koncem je bilo stanje še izenačeno — 18:18.
Nakar pa polom gostov in ob koncu regularnega časa so domačini izravnali razliko iz Ljubljane (24 proti 19).
V podaljških pg je bil Železničar boljši in tudi zasluženo zmagal.
(nb)
TENIS
TURNIR V PARIZU
C. Panalta izločen
PARIZ — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije je včeraj v prvem kolu Šved Nystrom premagal Ifalijana Claudia Panatto z 1:6, 7:6, 6:0, 6:0.
Ostali pomembnejši izidi prvega kola: Connors - Manson 6:3, 6:3, 6:1; Teltscher - Saviano 6:4, 6:4, 6:3; Noah - Hayllete 6:2, 6:3, 6:2; Mcnamara - Leconte 4:6, 6:3, 7:6, 7:5; Visser - Denton 3:6, 6:4, 7:6 in 6:3.
«REV1VAL 82» NA GORIŠKEM
Zmaga Doma nad Kmečko banko
V soboto se je na igrišču Slovenskega dijaškega doma «Simon Gregorčič* v Gorici odvijal odbojkarski turnir «Revival 82», ki ga je organiziralo ZSŠDI. Za nastop na tem športno - rekreacijskem tekmovanju so se prijavile tri ekipe, in sicer Kmečka banka iz Gorice, ŠZ Dom in Naš Prapor iz Pevme, z Oslavja in iz šentmavra.Na sobotno tekmovanje pa sta se predstavili le dve šesterki, odpovedala je namreč ekipa društva Naš prapor, kar je v precejšnji meri okrnilo potek in pomembnost tekmovanja.
Igrali so tako le tekmo med gori-škim Domom in Kmečko banko. Zmagala je šesterka Doma, ki je osvojila prvo mesto že lansko leto. Povedati moramo, da je bilo srečanje prijetno in zanimivo, saj so igralci obeh ekip pokazali dokajšnjo mero požrtvovalnosti, kar je pripomoglo, da smo bili večkrat priča lepim in učinkovitim akcijam.
Dom — Kmečka banka 3:0 (17:15, 15:5, 15:12)
ŠZ DOM: Mužič, Košuta, Cej, Pavšič. Sošol in Komel.
KMEČKA BANKA: Berdon, Kuštrin, Prinčič, Mikluš, Bevčar, Mar-vin in Klanjšček.
SODNIK: Prinčič, A. Cej in zapisnikar D. Košuta.
Ob koncu naj k temu turnirju dodamo le še nekaj misli. Prav gotovo letos »Revival 82» ni doživel takega uspeha, kot ga je žel lani, ko je bil
pravzaprav prvič na Goriškem in na katerem so nastopila štiri moštva. Upati je bilo, da bi se na podlagi lanskoletnih uspehov utegnilo zainteresirati večji krog «starejših» in bivših odbojkarjev. Toda očitno do tega ni prišlo, a k temu je treba še dodati, da na Goriškem smo priča vrsti rekreacijskih turnirjev, ki so postali tradicionalni in za katere vlada tudi večje zanimanje. Prav gotovo pa se bo ZSŠDI tudi v prihodnje trudilo, da bo «Revival» tudi na Goriškem uspel, (ik)
Vt A'-”.-''.
KOŠARKA
Ranko Žeravica skoraj golov« v Trslu
Vse kaže, da bo novi trener tržaškega prvoligaša jugoslovanski strokovnjak Ranko Žeravica.
Baje naj, Jjjj Žeravica že podpisal pogodbo ,s tržaškim prvoligašem, toda uradno sporočilo, naj bi društvo izdalo šele v teku današnjega dne.
Za tržaško društvo bi bil, po našem mnenju, Žeravica kot nalašč. Jugoslovanski strokovnjak ni samo eden najboljših trenerjev na svetu sploh, ena njegovih glavnih vrlin je prav ta, da je pravi mojster pri delu z mladimi.
Brežani so bili nevarni v protinapadih, a tudi njim ni uspelo za posliti Viezzolija.
Drugi polčas je bil privlačnejši. Ekipi sta predvajali odprto igro in imeli sta na razpolago nekaj ugodnih priložnosti. Domačini so povedli v 20. minuti, ko je 18-letni Cutrarra prvič premagal Micorja. Pet minut pozneje je Kraljič v protinapadu z efektnim zadetkom postavil rezultat v ravnovesje. Do odločilnega zadetka je prišlo v 41. min., ko je Cicchese uspešno realiziral 11-metrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška nad istim igralcem. (Z.S.)
Primorec — Sant'Andrea 3:1
(1:1)
PRIMOREC: Leone, Branko Milkovič, Marko Kralj, Pregare. Križ-mančič, Husu (v 82. minuti Franko Kralj), Igor Milkovič, Edvin Kralj, Mule, Mauro Kralj (v 65. min. Fi-nessi), Rustja.
SODNIK: Majani iz Trsta
STRELCI: v 23. min. Pftrazzi, v 40. Edvin Kralj, v 51. avtogol Kuzma in v 78, min. Rustja.
Po remiju, ki so ga Primorčevi igralci dosegli z Libertasom v prvem nastopu na »Turnirju Altipia no», so sinoči premagali SanCAndreo s 3:1. Prve poteze srečanja so bile dokaj izenačene. Obe ekipi sta računali na lastno zmgo in igra se je v glavnem odvijala na sredini igrišča. SanCAandrea je povedel v 23. minuti s Petrazzijem, ki je izkoristil kratko odbito žogo vratarja. Primorec se je pogumno podal v napad in nasprotnikov vratar je moral resno poseči pred prodornim Rustjom. Do zasluženega remija so prišli 5 minut pred odmorom z zelo lepim golom Edvina Kralja, ki je spretno izkoristil točno podajo pred vrati. V
6.	min. nadaljevanja so Trebenci celo povedli s pomočjo neverjetnega avtogola, ki ga je zakrivil nasprotnikov branilec. Nasprotnik se je po prejetem golu nekoliko odprl v upanju na izenačenje in tako dopustil Primorcu, da je bil v napadu večkrat nevaren. Rezultat je postavil na varno Rustja, ki je v 33. minuti dosegel zelo lep gol z glavo in tako odprl svojemu moštvu lepe možnosti za vstop v polfinale. (Z. S.)
DANES OB 20. URI: ZARJA — OPICINA SUPERCAFFE’.
MLADINSKE IGRE
Naši zadovoljili
Te dni so se v, Gocjpi odvijala pokrajinska prvenstva v atletiki v okviru mladinskih iger. Tekmovanj na Rojcah so se udeležili tudi dijaki in dijakinje slovenskih višjih šol iz mesta, ki so dosegli zadovoljive rezultate.
«UNDER 19» - MOŠKI Daljina: 7. Edi Kobal (Cankar); 8. Darij Lavrenčič (Cankar)
Krogla:	5. Marjan Sošol (Can-
kar); 13. Flavio Mozetič (Cankar)
»UNDER 19» - ŽENSKE Krogla: 8. Irena Ferlat (Cankar)
«UNDER 17» — MOŠKI 100 m: 16. Aleksander Košič (Cankar); 17. Julijan Čavdek (Cankar); 20. Marko Gergolet (Trubar) Daljina: 16. Boris Rebec (Trubar)
Krogla: 13. Aleš Cej (Trubar); 19. Vasilij Korošec (Cankar); 24. Simon Špacapan (Trubar)
«UNDER 17» - ŽENSKE 100 m: 11. Erika Tabaj (Cankar); 16. Alenka Vrtovec (Cankar) Višina: 4. Erika Mažgon (Trubar) Daljina: 6. Silvana Marušič (Cankar)
Krogla: 10. Sara Komjanc (Cankar) ; 11. Klavdija Terpin (Cankar); 16. Maria Bertolini (Cankar) Štafeta 4X100 m: 6. TŠ Cankar (Antoni, Marangon, Marušič, Šuligoj).
DANES ZAPADE ROK ZA VPIS NA TURNIR MC
Že veliko število moštev
Doslej se je za letošnji 7. »Turnir Mladinskega centra — Gorica* prijavilo precejšnje število otrok, kar kaže da je zanimanje za to prireditev dokajšnje. Letošnji turnir bo obsegal le tri tekmovanja, in sicer moško in žensko odbojko ter moško košarko.
Rok za prijave na turnir zapa de danes. Vse zainteresirane ekipe, ki se še niso prijavile, naj torej pohitijo. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v Gorici (Ul. Malta 2 - telefon 33-029 ali pa v Dijaškem domu (Ul. Montesanto 84 — telefon 834-95).
Naj k temu še dodamo, da bo organizacijski odbor turnirja v teh dneh sestavil posamezne skupine tekmovanja. Predvidoma naj bi se turnir pričel v ponedeljek, 31. maja. končal pa v soboto, 12. junija, v večernih urah ob zaključni prireditvi v Dijaškem domu.
ŠOLSKI ŠPORT
V okviru šolskih aktivnosti na liceju »F. Prešeren* v Trstu je bil v preteklih dneh medrazredni turnir v moški odbojki, ki je dal take izi-
de: 2.b - 2.a 2:0, 3.a - 2.a 2:1, 2.a -4.a 2:0, 3.a - 2.b 2:1, 2.b - 4.a 2:0 in 3.a - 4.a 2:0.
Lestvica: 1. 3.a, 2. 2.b, 3. 2.a in 4. 4.a.
V zmagoviti šesterki so igrali: Gašperlin, Paoli, Kalin, Gombač, Furlan in Milič.
V PROMETNI NESREČI
Livio Berruti težje ranjen
NOVARA - Eden najboljših italijanskih atletov vseh časov in olimpijski zmagovalec na 200 m v Rimu Livio Berruti se je včeraj težje poškodoval v prometni nesreči, ko se je vozil z osebnim avtomobilom po avtocesti iz Turina v Milan.
Čeprav so Berrutija operirali, pa je njegovo zdravstveno stanje še dokaj resno.
Škotska — Wales 1:0
V okviru medbritanskega nogometnega prvenstva je Škotska premagala Wales z 1:0.

ZAČETNIKI
Montebello — Primorec 2:0
(0:0)
PRIMOREC: Della Fontana, Vasilij Kralj, Sain, Ferluga, Grgič, Canziani, Dragoni, Mesar, Špehar, Andrej Kralj, Predonzani (13. min. d.p. Čuk).
Trebenci so tokrat klonili v gosteh pri Montebellu. Bili pa so domačinom enakovreden tekmec. Do mačini pa so bili prisebnejši pred nasprotnikovimi vrati. Primorec je predvsem v prvem polčasu stalno napadal in si ustvaril veliko priložnost za gol, toda jih ni izkoristil.
V	drugem polčasu so domačini izkoristili negotovost v obrambi Primorca in povedli. Primorec je zaman iskal pot do izenačenja, saj so imeli napadalci slab dan. Nasprotno je Montebello v protinapadu še podvojil in spet po napaki trebenske obrambe. (Bruno).
Kras — Portuale	0:0
KRAS: Robert Purič, Žagar. U-mek, Križman, Lucijan Škabar, Škrk. Tavčar, Alan Škabar, Kutin, šuc, Grgič.
V	zelo napeti tekmi so mladi kra-sovci izsilili še en neodločen rezultat. Tudi nedeljski nasprotniki so bili telesno močnejši, toda «rdeče-beli» so se zagrizeno borili za vsa ko žogo, čeprav so bili brez trenerja in niso nastopili z običajno postavo. Že v 9. min. p.p. se je Krasu ponudila izredna priložnost, da bi povedel. Sodnik je namreč dosodil 11-metrovko, ki jo je Škrk nerodno zastreljal. Gostje so sicer imeli večji del tekme terensko pre moč, razen v prvem delu d.p., ko
			 						
KOŠARKA M
ZADNJE KOLO PROMOCIJSKE LIGE
Tesen poraz Domove peterke
Bergočevi varovanci so izgubili le s točko razlike proti Arteju B
Dom - Arte B 76:77 (29:32)
DOM: Sancin 4, Mauro Dornik 21, Nanut, Semolič 13, Čubej, Ziani 6, Terčič 18, Ugo Dornik 5, Hvalič 9.
Tudi v poslednjem srečanju letošnjega promocijskega prvenstva je domovcem zmaga le za las u-šla. Igralo se je v telovadnici kulturnega doma, srečanju pa je sledilo lepo število "ledalcev. Tudi tokrat je sreča zapustila naše fante v poslednjih minutah srečanja, saj sta si bili obe ekipi enakovredni skozi vse srečanje. Igra je bila prijetna in izrazito dinamična, saj obe ekipi nista imeli problemov — Arte B zaseda na skupni lestvici mesto pod samim vrhom, domovci pa so se že v prejšnjih kolih rešili pred izpadom. Najvišje vodstvo do-movcev je znašalo le štiri točke in to pet minut pred končnim žvižgom. Tedaj bi si lahko Bergočevi varovanci z le nekoliko več sreče zagotovili končni uspeh. Toda slabi odstotek v metih na koš ni dopu-
Pred startom nedeljske kolesarske dirke za »Pokal Lonjerja*
stil našim, da bi zopet zmagali. Res škoda, saj bi konec prvenstva lahko bil «sladkejši» kot sicer. (M.C.)
1. DIVIZIJA
Prevenire — Bor (0:2) n.o.
Borovci so se v nedeljo redno predstavili na igrišče, da bi se spoprijeli z moštvom Prevenire. Vse je že bilo nared za tekmo, le nasprotnikov ni bilo, oziroma prisotna sta bila samo dva igralca domačega moštva. Sodnika sta zmago dosodila našim košarkarjem, možno pa je, da bodo tekmo ponovili, saj so Tržačani trdili, da jih nihče ni obvestil o spremembi urnika. Vseeno se nam zdi čudno, da sta bila o spremembi urnika obveščena samo dva igralca.
(Cancia)
Totelco — Kontovel 99:56 (45:24)
KONTOVEL: Emili. Čuk 8 (4:5), Štoka 12, Bukavec 2, Grilanc 8, Starc 24 (6:11),'Daneu 2 (2:3).
Proti prvouvrščenemu Totelcu so Kontovelci, ki so stopili na igrišče precej okrnjeni, visoko izgubili. Kot kaže že sam izid tekme, so naši fantje od samega začetka srečanja igrali podrejeno vlogo, poleg tega prav fizično niso bili kos starejšim nasprotnikom, ki so srečanje »zapečatili* že v prvem delu tekme.
Damir Starc je bil ponovno najboljši strelec tekme, ob njem pa bi tokrat omenili solidno igro malega Grilanca.
PROPAGANDA
Kontovel — Servolana 24:102 (11:45)
KONTOVEL: Kompare 2, Pertot 2, Škerk, Sterni, Husu, Gruden, Terčon 18, Ban, Cingerla 2, Floreančič.
Mladi Kontovelovi košarkarji so v poslednji tekmi letošnjega prvenstva «propagande» doživeli pekoč poraz proti Servolani, ki zaseda prvo mesto v razpredelnici skupno s prvo postavo Don Bosca.
O srečanju samem ni kaj povedati. To je bila mogoče najslabša letošnja tekma naših predstavnikov. Škoda, da so naši košarkarji sklenili sezono s tako visokim porazom.
Inter 1904 — Bor 63:34 (27:16)
BOR: Kovačič 1, Lippolis 16, Ba rut, Barini 3, Matera 4, Pertot 6, Burolo, Žgur.
Borovci so v zadnjem kolu ne-
pričakovano visoko izgubili proti In terju. To je še toliko bolj nerazumljivo, če pomislimo, da so v prvem delu prvenstva naši ugnali Tržačane z dvajsetimi točkami razlike. Vsekakor gre omeniti, da so tokrat bili odsotni Žetko, Civardi in Mosetti, ki so običajno standardni igralci. Poleg tega pa so vsi ostali, razen Lippolisa, igrali pod svojimi sposobnostmi. Še posebno črn dan je tokrat imel kapetan Kovačič, kateremu nikakor ni šlo od rok. Borovci morajo sedaj igrati še dve zaostali tekmi z drugo postavo Don Bosca in z miljskim Inter jem. (Cancia)
«TURN!R SPITFIREa
Poleg borovcev, ki so edino nepremagano moštvo na tem turnirju, so se v finale za prvo mesto uvrstili košarkarji Barcolane. ki so premagali Libertas z 81:66.
Naraščajniki Jadrana pa bodo i-grali v malem finalu proti Liber-tasu.
so krasovci nevarno oblegali tržaška vrata. (R.B.)
Breg — S. Sergio 0:1 (0:0)
BREG: Turko, M. Ota. Koren (Vodopivec), Kraljič, Bevk, Steržaj, Slavec (A. Ota), Mauri, Pra-šelj, Boneta. Švara.
Brežani bi si v tem srečanju zaslužili neodločen izid, saj so gostje dosegli zmagoviti zadetek z edinim strelom v vrata. Breg pa je v tem srečanju imel najmanj tri zelo u-godne priložnosti za zadetek, ki pa jih, žal, ni izkoristil.
Kljub porazu pa so Brežani tudi v tej tekmi pokazali napredek.
(M. Š.)
(«ALTIPI ANOs)
Kras — Primorec 4:2 (3:0)
KRAS: Purič, Žagar, Umek. Križman, Lucijan Škabar, Škerk, Tavčar, Alan Škabar, Lukša, Šuc, Grmek (Kutin).
PRIMOREC: Štefan Della Fontana. Vasilij Kralj, Sain, Ferluga. Gregori, Mesar, Dragoni, Canziani, Špehar, Andrej Kralj, Predonzani (Černe).
STRELCI: v 10. min. Lukša, v 13. min. Šuc, v 16. min. Lukša. v 22. min. Andrej Kralj, v 33. min. Canciani in v 38. min. Alan Škabar.
V	drugi tekmi popoldneva so krasovci ne brez težav premagali trebenskega Primorca in tako dosegli eno redkih zmag v letošnji se- j zoni. Odločilen je bil prvi polčas, j v katerem so «rdeče-beli» pridobili i prednost treh zadetkov. Najprej je bil uspešen Lukša. dve minuti kasneje je po neustavljivem prodoru žagarja šuc povišal vodstvo svojega moštva. Na 3:0 je povišal Lukša, ki je spretno izkoristil zmedo v nasprotnikovem kazenskem prostoru. V drugem polčasu je Primorec povsem zasluženo nadoknadil dva zadetka, vendar več ni mogel storiti, saj mu je Alan Škabar nekaj minut pred končnim sodnikovim žvižgom s krasnim zadetkom iz daljine pokopal vse upe za izenačenje. (Z.S.)
Breg — S. Vito 0:1 (0:0)
BREG: Turco, Mitja Ota, Vodopivec (v d.p. Aleš Ota), Mauri, Bevk, Steržaj. Mineo, Boneta (v d.p. Slavec), Pisani, Prašelj, Švara.
V	svojem prvem nastopu na »Turnirju Altipiano* za začetnike je včeraj Bregova enajsterica z minimalnim izidom nezasluženo podlegla S. Vitu. V tej tekmi so Brežani predvajali lep in privlačen nogomet, ustvarili so si številne priložnosti, vendar so bila nasprotnikova vrata včeraj kot začarana. V včerajšnjem srečanju so bili »plavi* brez dvoma boljši tekmec in boljši so bili od nasprotnika v vseh elementih igre. Posebno očitna je bila njihova premoč v prvem polčasu. ko so stalno oblegali nasprotnikova vrata, vendar jim je včeraj sreča obrnila hrbet. (Z,S.)
NAJMLAJŠI
Primorje — Triestina 0:6
(0:2)
PRIMORJE: Zettin, Pahor. Ger-bo, Bainat. Micheli, Kemperle, Ca-stiglia. Sedmak, Simat, Romanin, Creci (Gregorič).
Na domačih tleh je proseško Primorje v zaostalem srečanju proti premočni Triestini izgubilo s kar šestimi goli razlike. Sam izid srečanja jasno priča, da so bili gostje za razred boljši od domačinov, kateri so igrali brez jasnih idej in brez vsake borbenosti. (H. W.) Primorje — S. Andrea 0:6 (0:3)
PRIMORJE: Zettin. Pahor, Ger-bo, Bainat. Micheli, Kemperle. Ca-stiglia, Sedmak, Simat (Comino), Romanin, Creci (Sardoč).
Tudi proti solidni ekipi S. Andrea so »rdeče-rumeni* okusili grenkobo poraza. Gostje so namreč povsem nadigrali Prosečane, katerim ni uspelo organizirati svoje igre. Gostje so si tako praktično zaslužili zmago že v prvem delu srečanja, ko so vodili kar s tremi goli razlike.
(H. W.)
CICIBANI
Opicina — Primorje 0:0
PRIMORJE: Blason, P. Štoka, Gerbassi, Frasinelli, A. Taučer, T. Taučer, M. Štoka (Ban).
V gosteh so Prosečani povsem zasluženo igrali neodločeno proti domači ekipi Opicine. »Rdeče-rume-ni» so tokrat igrali res solidno in z malo več prodornosti v napadu bi gotovo lahko osvojili tudi ve* izkupiček, saj se domačini niso i»-kazali kot nevarna ekipa. (H. W.)
MLAJŠI CICIBANI Breg — Inter S. Sergio 2:2
(1:1)
STRELEC za Breg: Krašovec 2
BREG:	Ota, Raffaele. Žerjal
(Reggio), Kozina. Kosič, Krašovec, Zupin (R. Gombač).
Tudi boroVke v Beogradu
«Dan mladosti* so v Jugoslaviji počastili s številnimi prireditvami, osrednja pa je bila, kot vsako leto, sinoči v Beogradu, kjer so mladinci iz vse Jugoslavije pripravili veličasten telovadni nastop.
Ena izmed skupin, ki je sodelovala na tem nastopu, je bila tudi iz Kopra, v njej pa je bilo tudi nekaj telovadk ŠZ Bor iz Trsta, za katere je bilo sodelovanje na tej prireditvi gotovo veliko doživetje.
Po zelo lepi tekmi je Breg povsem zasluženo iztržil točko Inter-ju San Sergio. Brežani so v tej tekmi povsem zadovoljili. Igrali so dobro in požrtvovalno. Vsi pa zaslužijo pohvalo, čeprav je bil le boljši od ostalih Krašovec, ki je tudi dosegel dva zadetka. (M.Š.)
ODBOJKA
MiiMiiimiiiimiiiHtutitiiiifitmiiiititiitimiiiiiuiitiMiiMMiMiMMiiMiiiiHifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiitiiimtiiiin
OBVESTILA
Odbor ŠD Polet
vabi člane in prijatelje na otvoritev nove pokrite ploščad) v Re-pentabrski ulici na Opčinah, ki bo v soboto, 29. maja, ob 20. uri. * * *
Odbor ŠD Polet
obvešča, da v društvenem krožku zopet obratujejo bar in balinarske steze. Vabljeni!
* # *
Športna šola Trst
sporoča, da na željo nekaterih šol, na katerih meta čez glavo nazaj v okviru troboja vsi otroci še niso vadili, tega meta na sobotni osnovnošolski ollmpiadl še ne bodo vpeljali, ampak bo ta novost na sporedu v prihodnjem šolskem letu.
• * *
Jadralni klub Čupa
priredi tečaje optimistov od 19. 6. do 26. 6.; prvi tečaj »surfov* od 19. 6. do 26. 6. in drugi tečaj od 27. 6. do 4. 7. 1982. Cena 15.000 lir. Prvi tečaj na potovalni jadrnici do Kornatov od 12. 6. do 19. 6.; drugi tečaj od 19. 6. do
26. 6. 1982. Prijave in informacije na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11., tel. 76-73-04.
ŠD Mladina -smučarski odsek
obvešča člane, ki so se ndeležili sklepnega večera, da lahko nabavijo slike nagrajevanja v Križu pri »Foto ’80».
• • •
ŠD PRIMORJE
sklicuje v ponedeljek, 7. junija, na sedežu društva na Proseku ob prvem sklicanju ob 20.30 in v drugem sklicanju ob 21. uri, 17. redni občni zbor.
Dnevni red:
1.	Izvolitev predsednika občnega zbora;
2.	Poročilo predsednika:
3.	Poročilo tajnika;
4.	Poročilo blagajnika;
5.	Poročilo nadzornega odbora;
6.	Diskusija;
7.	Volitve;
8.	Razno.
Vabljeni člani in simpatizerji!
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Zanesljiva zmaga goriške Olympie
AGI — Olympia 0:3 (6:15, 15:17, 3:15)
OLYMPIA: Klara in Marija Bertolini, Klanjšček, Mažgon, Olivo, Perše, Primožič, Šuligoj, Vrtovec, Testa.
Dekleta goriške 01ympie so zasluženo premagala mestnega tekmeca. Naše igralke so z lahkoto osvojile prvi niz. V drugem jim je trda predla, ker so poskušale igrati z novimi shemami, to pa bi se jim skoraj maščevalo. Končno so v tretjem nizu dobesedno nadigrale nasprotnice.
Ženska ekipa Oiympie je trenutno druga na lestvici. Letos je zgubila le dve tekmi in je ena od najmočnejših ekip v prvenstvu. (G. R.)
1. MOŠKA DIVIZIJA La Scarpoteca — Olvmpia 3:2 (12:15, 15:6, 15:3, 13:15, 15:13)
Arcl - Pierls — Olympta 3:2 (8:15, 15:5, 15:8, 12:15, 15:4)
OLYMPIA: Sirk. Batistič, Pola. Igor in Robert Cotič, Beni in A-leksander Košič, Terpin, Špacapan.
Goriška Oiympia je igrala kar dve tekmi in je obakrat izgubila. Zgleda. da je ekipa v krizi: igralci stalno igrajo pod svojimi zmožnostmi. (G, R.)
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRST Ul. Montecchi 6. PF 559	Tel. (040) 79 49 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorico Orevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podietio mesečno 120,00, letno 1200.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči ročun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
26. maja 1982
Za SFRJ žira ročun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljane Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni arednik Gorazd Veeel



i. • M
L...........
fr^nur -	- Ifiy
SKUP V ZNAMENJU SPRAVI IN SOLIDARNOSTI
Obnovitev sankcij zoper Buenos Aires kompromis med EGS in Veliko Britanijo
Gre v bistvu za kompeniacijo «deveterice» za g!a so v a ni e o kmetijskih cenah
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Po hudem neurju, ki (ja je v državah Evropske skup vesti sprožilo glasovanje kmetijskih ministrov o novih cenah pridelkov, se je na zahodnoevropski fronti razvedrilo in »kritični ministrski teden* se je pričel v zname nju solidarnosti in sprave med »celinskimi* članicami skupnega trga ter Veliko Britanijo. Na splošno presenečene so zunanji ministri predvčerajšnjim podaljšali sankcije proti Argentini za nedoločen čas (izvzem ši is teh ukrepov Italijo in Irsko. Danska pa se bo še odločila), vtem ko so bili še pred sedmimi dnevi v Luksemburgu pripravljeni le na enotedensko pre/toved uvoza h Argentine. Zakaj je EGS nenadoma spremenila politično oceno?
»Povsem normalno je. da v času hitrega razvoja dogodkov ne spremi n jamo skupne pozicije*. je bil sinoči redkobeseden Claude Chegsson. šef francoskega Quai D’Or saga. Ostro besedni francoski vrhunski diplomat se je skril za najbolj udobno formulo, da bi prikril nekaj neznank, ki jih je opaziti za nenavadno potezo Evropske skupnosti. Hitri razvoj dogodkov je pravzaprav e skal atija vojaških spopadov v južnem Atlantiku, kar je EGS doslej želela preprečiti, poudarjajoč nujnost pogajanj o prihodnosti Malvin skega otočja. In drugič. EGS je ravno predvčerajšnjim spremenila dosedanjo pozicijo, kajti Britanija je dobila bianco podporo zahodno evropskih zaveznic. Chegsson je u bral pomirljive strune, ki pa so zgovorno znamenje, da je v zadnjem tednu v skupnem trgu prišlo do ve likanskih premikov.
Zaostritev zahodnoevropske pozici je do Buenos Airesa je rezultat za niinivega ministrskega dajdama. v katerem je »deveterica* s koncesijo želela Londonu kompenzirati ne pričakovano glasovanje o kmetijskih cetiah. Poleg tega pa je Margaret Thatcherjeva po hrupnih izjavah v prvih trenutkih po «bruseljskem pu fu> prešla na pomirljivejšo praktično politiko. Francis Pgm je v belgijsko prestolnico prišel z nalogo, da sicer privoli v enoletno zmanjšanje otoškega proračunskega pri svečka, kar so v Londonu doslej hladno odklanjali, a da skuša iztržiti čimreč. Predlogu bruseljske ko misije, ki ga podpira deveterica, naj bi približno poldrugo milijardo dolarjev letošnjega britanskega »pri manjkljaja* - točneje razlike med vplačilom Londona v skupno bla Bajno tn dohodki iz nje — razdelili tako. da bi partnerji poravnali o-koli 8'M) milijonov dolarjev, preosta nek (730 milijonov) pa Britanci, je Francis Pgm postavil zahtevo o plačilu deveterice v znesku 1,1 mili jarde, kar pomeni, da bi Britaniji ostalo le še dobrih 400 milijonov dolarjev deficita. Končno so se — ob enih zjutraj — zedinili o vplačilu deveterice 850 milijonov dolarjev, otočani pa bodo pokrili 780 mi Irj.nov svojega «primanjkljaja».
ijl bolj zanimiva je druga točka Pfjmove bruseljske misije. Britanci so zaradi kopice neuspešnih ministr skih sestankov (o proračunskem pri spevku) v zahodnoevropskih očeh ve Hali za »slabe č'ane*. kar je sprožilo Mitterrandov poziv (iz Alžirije), da je potrebno razmisliti o »posebnem statusu* Velike Britanije v EGS. Tega otočani očitno nočejo, kajti posebno status (kakršenkoli že) bi jih še boli izoliral od tekočega do gaianja v EGS in odmaknil možnost sodelovanja v procesu odločanja. Francis Pgm je tako prišel preo b'ečen v ovčjo kozo. a Britanci ni so ostali le pri tem. V 26. nadstropju hotela «Biltom so sredi ministr skih debat priredili neuradno ti
Sklepne priprave natečaja «Moja vas»
ČEDAD - Kljub številnim in terpelacijam in vprašanjem v parlamentu je ministrstvo za izobrazbo in šolstvo poslalo študijskemu centru Nediža iz Spe tra Slovenov sporočilo, s katerim mu tudi to leto ne dovoljuje. da bi se slovenski nareč ni natečaj «Moja vas* odvijal med rednim poukom Letos bodo priredili že deve tič ta natečaj, ki je namenjen otrokom Beneške Slovenije. Rezije m Kanalske doline, podob no kot to dela. prav tako izven šolskih prostorov, za turlanšči-no Furlansko filološko društvo. Center Nediža skuša z «Mojo vasjo* vzbuditi med šolskimi o troei in mladino zanimanje za narečno izražanje.
Sklepna prireditev natečaja zMoja vas* bo z nagrajevanjem najboljših izdelkov Prireditev, ki bo namenjena vsem otrokom, bo zadnjo nedeljo v juniju v Špetru Slovenov Medtem se na dalju.je zahtevno delo prebira nja. ocenjevanja in urejanja prispevkov, tako pismenih kot likovnih, ki polnoštevilno pri hajajo po pošti in neposredno iz šol. Zastopani so vsi kraji Beneške Slovenije, prispevki pa prihajajo tudi iz številnih mest Italije in celo iz Belgije, Nem-i čije in Švice, iz krajev, kjer živijo slovenski izseljenci.
skovno konferenco* za novinarje <ostanka sveta*, torej nebritanske, na kateri je Pgmov namestnik Douglas Hurd podal goreč proevrop-ski pledoaje. v katerem je povedal, da njegov država želi in ima na men ostati zgledni zahodnoevropski partner, kar priča med drugim spremenjena pozicija do proračun skega klobčiča, a da je potrebno doseči nekaj dogovorov.
Britanci se pri tem prevsem o-sredotočajo na proces odločanja v ministrskem svetu. Glasovanje o ce nah je na otoku sprožilo pravcati srh, kajti če se taksna metoda udo moči. potem bo šla po vodi možnost blokiranja sklepov s karto, ki ji pravijo «življenjski interes države» in ki po luksemburškem kompromisu iz leta 1966 avtomatično vrže z dnevnega reda sporno točko. Belgijski zunanji minister Leo Tindemans se ie v nedeljo med televizijskim intervjujem - gotovo ne brez raz loga — zavzel za «dosledno spoštovanje Timskih sporazumov», ki po njegovi interpretaciji govorijo o sistemu glasovanja, le izjemoma o soglasnem odločanju. »Ne more biti desetih interpretacij rimskih sporazumov. pač pa samo ena*, je zatrdil Tindemans in neprikrito posvaril Britance, češ da so se dobro zave-
dali, da so privolili v črko in in ter pretočijo «rimskih sporazumov*, ko so se pred desetimi leti priključi li Evropski skupnosti, torej tudi v glasovanje na ministrskih sreča njih.
S pomirljivim slliščem in »sarmi-ranjen* novinarjev Britanija hoče očitno preiti v protinapad. Nevarnost glasovanja v ministrskem svetu je postavila ob stran proračunsko o-fenzivo, ki je pravzajrrav obrobnega pomena, če upoštevamo obseg in daljnosežnost morebitnega prehoda na glasovanje, četudi le v kočljivih situacijah, kakršna je bila ob kmetijskih cenah. London zahteva dvoje: da se natančno določi kaj izha ja iz luksemburškega kompromisa, na katerem so pokopali glasovanje in sklenili, da bodo poslej odločali s konsenzom ter drugič da partnerji definirajo, kaj pomeni »življenjski interes». torej, ali je z njim mogoče dejansko blokirati odločitev ministrskega sveta, ki povzroča škodo sočlanici, ali pa je ta klavzula le še mrtva črl:a na papirju, s katero članice EGS lahko delajo kar hočejo, odvisno pač od nacionalnega (trenutnega) interesa. Kljub ovčji ko ži, britanski volk še kaže zobe, a na prijaznejši način.
BOŽO MAŠANOVIČ
Po tajnih pogodbah o sodelovanju na vojaškem področju
Južna Afrika dobavlja orožje Buenos Airesu
Doslej naj bi poslala čez Atlantik že večjo količino pomorskih raket in rezervnih delov za mirage
Letalski napadi v Falklandskem prelivu
^H:
(Dopisnik DEI.A za Primorski dnevnik)
NAIROB1 — Navkljub poprejšnjim trditvam, da je v sedanjem sporu za Falklandsko otočje nevtralna in da želi ohraniti dobre stike z obema vojskujočima se stranema, pa se je zdaj izvedelo, da je Južna Afrika od začetka spopadov dobavljala Argentini različno orožje, po tajnem zračnem mostu čez Južni Atlantik, od Capetovvna do Buenos Airesa. To odkritje utegne vplivati na nadaljnje opredeljevanje ostale Afrike do spora zai Falklandsko otočje.
Kot je objavil južnoafriški «Jo-hannesburg Star*, so na oddaljenem koncu Capetownskega letališča že dalj časa nalagali v urugvajsko letalo velike zaboje z napisi «nado-mestni deli za traktorje*, ki naj bi jih pošiljali v Buenos Aires. Toda v zabojih so bile dejansko pomorske rakete izraelske izdelave «Gabriel» ter nadomestni deli za francoske mirage, ki jih izdelujejo po licenci v Južni Afriki, uporabljajo pa jih v sedanjih bitkah na Falklandih Argentinci.
Zunanje ministrstvo v Pretorii teh vesti ni hotelo t.e potrditi ne zanikati, češ da v načelu ne objavlja po-
7 MORE
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIII9JIIIIIIIIIIIIK minil* iiiMiiiiiiunii miit hiiii um iiiiiiiii u iiiiiiiiim u iiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiiiimoiiii ii mini min,um ,n
PRIMORSKE VESTI


;, q :
mm m.
Izgube na Obali in na Krasu že postajajo zaskrbljujoče
Podatke so objavili včeraj v koprski službi družbenega knjigovodstva
KOPER — Najnovejše podatke o poslovanju organizacij združenega dela v letošnjem prvem četrtletju na obalno-kraškem območju so včeraj posredovali na tiskovni konte renči, ki so jo sklicali v koprski podružnici službe družbenega knji govodstva. Med drugim so delavci koprske SDK povedali, da bodo tudi vnaprej sproti obveščali javnost o svojem delu in dogaja njih, saj bi le tako služba družbe nega knjigovodstva lahko najbolj celovito opravljala svojo vlogo in svoje naloge.
Gibanje rezultatov gospodarje nja na obalno-kraškem območju je bilo po prvem trimesečju v veliki men podobno rezullatom lanskega prvega trimesečja. Nekoliko uged-neje zvenijo podatki o rasli cen. ki je bila v tem času tudi na tem ob moč ju zadržana, vendar so se cene na drobno gibale hitreje kot »st celotnega prihodka Najbolj zaskrbljujoče pa so prav goiovo izgube, ki so se povečale za 72 od stoikov in znašajo 293 milijonov, vendar je rast izgub še zmeraj nižja od rasti v republiki (tu so se povečale za 108 odst.). . .
Fizični kazalci povedo, da se je obseg industrijske proizvodnje povečal v koprski občini za 7.7 odst., v izolski za 6,4 odst., število preno čitev se je zmanjšalo v koprski občini za 19,1 odst., v izolski za 10.3 in v piranski za 9,3 odst. Splošna plovba je prepeljala nekaj manj bla ga (0,9 odst.) računano v tonah na miljo, izolski ribiči pa so nalovili za 42,4 odst. več rib, kar je pravzaprav edini vzpodbudni podatek.
Razmerje med izvozom in uvozom se je v prvem letošnjem četrtletju na tem območju občutno poslabšalo. Pokritje izvoza z uvozom je bilo le 79.3 odst. Na konvertibilni trg so s tega območja izvozili za 417 milijonov dinarjev (14 odst. manj kot lan sko prvo četrtletje), od tam pa uvozili za 526 milijonov (5 odst. več kot lani). Na to negativno sliko izvozno uvozne . dejavnosti, ki je zadnja leta na obali in Krasu v tolikšni meri niso bili vajeni niti v prvem četrtletju, je menda vplivalo predvsem sezonsko naravnano gospodarstvo.
Celotni prihodek (16 milijard dinarjev) se je povečal za 26 odst., (»rabljena sredstva (12.3 milijar-
IIIIIIIUMIItlIHMiOllintmilMHIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIiniilllllUMIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlifIllllllHIIIHIIIIIIIIIUIIIH
V Kopru predstavili knjigo ^Slovensko okno v svet»
KOPER — Založbi Lipa Koper in Mladinska knjiga Ljubljana sta predstavili v Kopru knjigo Milenka Šobra »Slovenslco okno v svet». Predstavitvi je prisostvovalo večje število političnih in kulturnih delavcev, predstavniki pomorskih podjetij in drugi.
V	uvodnih besedah je predstavnik založbe Lipa prof. Slavko Sušnilc poudaril, da je izid knjige omogočilo podjetje Luka Koper, ki prav danes slavi 25-letnico svojega ob stoja in bodo na svečani seji delavskega sveta s to publikacijo nagradili najzaslužnejše člane kolektiva. Zahvalil se je predvsem avtorju Milenku Šobru za požrtvovalno delo in drugim sodelavcem, zlasti Design studiu MAK Koper in fotografu Jaki Jerasi. Knjiga je izšla r 2000 izvodih. Ob bogatem tekstu bodo nedvomno vzbudile posebno pozornost, bralcev čudovite barvne fotografije, ki jih je v knjigi 150.
Prof. Jože Hočevar je povedal, da smo s to knjigo močno obogatili slovensko pomorsko literaturo, saj se lahko do zdaj pohvalimo v glav nem le s petimi številkami pomor skega zbornika ter s knjigo dr. Mirka Koršiča «Trideset let slovenske ga pomorstva*. Poudaril je tudi za sluge pokojnega dr. Miroslava Pahorja, ki je postavil temelje sloveti skl pomorski literaturi in ki je med prvimi dokazal, da segajo pomorske korenine slovenskega naroda daleč v preteklost.
Avtor Milenko Šober, dolgoletni urednik oddaje o morju in pomorščakih Radia Ljubljane, pa je po vedal, da je v središče dogajanja sicer postavil Luko Koper kol objekt izrednega gospodarskega pomena m ko1 naše okno v svet, vendar je hkrati zajel tudi obalo v vseh nje nih odtenkih in v vseh njenih po vezavah z zaledjem.
V	razpravi je več udeležencev poudarilo visoko vsebinsko, slikovno in grafično raven te publikacije ter
se zahvalilo avtorju, ki je znal s preprostim jezikom predstavili tudi najbolj zapleteno strokovno problematiko. Knjiga «Slovensko okno v svet* bo zanimiva tudi za poslovne partnerje Luke in drugih slovenskih pomorskih podjetij, zato je bilo več predlogov, da bi kdaj pozneje izšla tudi v italijanščini in angleščini.
L. O.
de) za 27 odst. (torej poslabšanje ekonomičnosti poslovanja), dohodek pa (3,6 milijarde) za 24 odst. popravljen — skupaj z amortizacijo pa za 27,5 odstotka.
Od 230 ozdov, jih je kar 49 izkazalo izgubo, ki je letos večja za 122,5 milijona (za 72 odst.). Najbolj zaskrbljujoča .je močno povečana izguba pri substanci, ki znaša skoraj 10 milijonov dinarjev. Od tega ima samo tozd Hotel Bernardin za dobrih sedem milijonov dinarjev iz gube na substanci, kar pomeni, da so začeli izpodjedati svojo osnovo (sicer pa ima Bernardin za 59 milijonov izgube).
Vse oblike porabe kot tudi osebni dohodki so rastli hitreje od doseženega dohodka. Skupna in splošna poraba se je povečala za 30 odst. Povprečni mesečni čisti osebni do hodek je znašal na tem območju 12.521 dinarjev in se je v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem povečal za 29 odst., v primerjavi z lanskim celoletnim poprečjem pa za 10 odst. Sicer pa rast oseonih dohodkov ni bila v skladu z rastjo primerljivega dohodka (27,5) in se je gibala neodvisno od doseženih rezultatov. Sredstva za reprodukcijo so znašala 1,3 milijarde dinarjev in so se povečala za 26 odst.
Na koprski SDK pa so med drugim opozorili, da se zaloge tukajšnjega gospodarstva zmanjšujejo, kar je eden boljših kazalcev, trdijo tudi, da letos realni osebni dohodki niso padli, ampak tesno sledili divjanju inflacije. sicer pa na koprski SDK menijo, da so vzroki za slabše rezultate iz prvega četrtletja v precejšnji meri prehodne narave.
Boris Šuligoj
datkov o vojaškem sodelovanju. Priznalo pa je, da ima z Argentino t dolgoročne pogodbene obveznosti o j dobavljanju orožja in rezervnih de-' lov. Južna Afrika si je že v preteklosti zastavila za cilj, da vzpostavi tesno politično in vojaško sodelovanje z Argentino, v okviru načrtov o ustanovitvi vojaškega pakta NATO v Južnem Atlantiku.
Zavedajoč se, kako pogubne po sledice na odnose z Londonom bi | lahko imelo razkritje vojaškega sodelovanja z Argentino, je Pretoria pohitela z izjavo, da je od začetka spopadov nudila usluge tudi Veliki Britaniji, s tem ko ji je posredovala informacije o sovjetski pomoči nasprotni strani: sovjetska letala naj bi z angolskih letališč spremljala
teTnato	ArgSjajuTno° \	,
Afriški opozicijski voditelj Slabbect pa je pošiljanje orožja Argentini v času, ko na Falklandih divjajo spo- i padi, ostro napadel in opozoril na ^zgodovinske vezi Južne Afrike Veliko Britanijo*.
Razkritje tajnega vojaškega sodelovanja med rasističnim režimom v Pretorii ter argentinsko vojaško hunto pa že odmeva na črni celini. Zia-sti še v anglofonskih državah, ki so v sedanjih spopadih podprle bivšo kolonialno metropolo. Medtem ko so se te države na začetku zavzemale za politično rešitev spora, pri tem pa podprle angleško zahtevo po samoodločbi 1.800 falklandskih prebivalcev, pa je zadnji čas opaziti odločnejše pozivanje k odstranitvi posledic argentinske okupacije otočja.
Kot je zapisal tisk v Keniji, ki ta čas predseduje organizaciji afriške enotnosti, bi morale biti vse dežele tretjega sveta zainteresirane za to, da bi onemogočili vsakršno nasilno zasedbo tujega ozemlja ne glede na morebitno upravičenost takšnih zahtev. Podobne zahteve kot Argentina do Falklandov ima namreč vrsta drugih držav, tudi na črni celini, koder so po razpadu kolonialnih imperijev marsikje ostale sporne ali pa slabo začrtane meje: najbolj kričeč primer je v kenijski soseščini, na afriškem irogu. ki je zgradi ozemeljskih zahtev Somalije že doživel vojno. In podobno kot danes Argentina se je tudi Somalija te daj sklicevala na pravico do odpravljanja kolonialne dediščine.
Vojaško sodelovanje z rasističnim režimom v Pretorii pa Argentini seveda še zmanjšuje možnosti za to. da bi si pridobila r.a svojo stran dežele tretjega sveta, v okviru proti-kolonialistične solidarnosti. Če že v odnosu do Velike Britanije črna celina ne kaže kakšne enodušne podpore, pa je v odnosu do Južne Afrike njena politika nedvomno enotna: v tem pogledu je Pretoria nehote napravila Britancem med afriškimi državami uslugo.
TIT DOBERŠEK
Stve-fi mora Argi» i $ »,
•• . • v; •T73,i'TnnnT \
*
OUiln ilUtil
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
dl A Soroce
DOXA
T H S T
Ulico S. Spiridione Tel. 60-252
Ni dvoma, da so napadi argentinskega letalstva prizadejali precejšnjo škodo britanskemu ladjevju, ki se nahaja na južnem Atlantiku, a splošno vprašanje je, če so sc tl napadi argentinskemu generalštabu tudi splačali, če naj verjamemo britanskim vojnim poročilom in tisku, ki trdijo, da je bilo v spopadih sestreljenih na desetine argentinskih bojnih letal.
O tem, da so bile argentinske letalske protiofenzive v prejšnjih dneh vse prej kot donosne «priča» tudi naš prvi posnetek (zgoraj). Mozaik slikovitih naslovnih strani včerajšnjih izdaj britanskega časopisja enotno poudarja težke izgube, ki jih je utrpelo Galtierijevo letalstvo, ki naj bi s temi napadi naredilo pravcati samomor. Le v člankih ali — v najboljšem primeru — v nadnaslovih pa so omenjene poškodbe britanskih fregat, saj ima tudi nacionalistična propaganda (ki resnici na ljubo v falklandski krizi prevladuje predvsem na argentinski strani) svoje potrebe.
Britanska fregata «Antelope» pa je doživela enako usodo kot njej podobna «Ardent», ki so jo Argentinci uničili prejšnji teden. Sodobno n-premljena ladja (na levi arhivski posnetek, ki ga je včeraj objavil« britansko obrambno ministrstvo) je bila glavna tarča predvčerajšnjega argentinskega napada, a ni bila nepopravljivo poškodovana. Njeno u-sodo j« pravzaprav zapečatila neeksplodirana bomba, ki je prebila palubje in padla V strojnico. Ko jo je mincrcc skušal dezaktivirati pa je nenadoma eksplodirala. Silovitega požara mornarji niso mogli zaustaviti, da so bili prisiljeni zapustiti ladjo. Fotoreporter (spodaj) je s presenetljivo točnostjo posnel trenutek eksplozije na »Antelope*.
HllimHimi|inil|(|»l«M|lHIHiMll||HlltlHHIIimil Vlil I llVh ■CflilVIIIIIIIIIIIIIIIII ai|fV9| ■«99|llll|IIIIIIIIIIIIIIIIII9flllllll9lt|l|l||89lll9llll9lllll6llll«994lllllllllltlllll|lllll||ll||(8f|||||||||||||||||g| 11| 11|| *|| ||| |||| |f * |t| ||||| ||| 11| 11| | |f l||t IIIIVIBIIIII ■ f	• llllliailllt,|||||(|,,9,|g((6 IV981 ■ V IVfl | (1111* M
KAKO IZKORISTITI DOBRO VZDRŽEVANO, A PREPOGOSTO PRAZNO STRUKTURO
Nova vsebina za portoroški Avditorij
PORTOROŽ — Kakšna naj bi bila vloga takega prireditvenega in kongresnega prostora, kul je portoroški Avditorij in kako bi bilo potrebno zastaviti organizacijo in delo v njem, da bi lahko do popolnosti opravljal svojo funkcijo in izrabil vse možnosti, ki se ponujajo z njegovim obstojem? Vse to bi sicer morali natančno vedeli že pred samo zidavo tega kongresnega, prireditvenega in morda tudi kulturnega hrama na slovenski obali. Vendar je tudi po desetih letih, kolikor stoji Avditorij še kako prav. da nekdo vsaj poizkuša izrabiti najprimernejšo vsebino za ta sicer dobr» vzdrževan prostor. O tem smo se pogovarjali z novim direktorjem ie meljne organizacije Avditorij — Zvonetom Petkom, ki to funkcijo opravlja od 1. apri la letos.
že takoj ob prihodi pa je novi direktor dobil nelahko nalogo. Izdelati je moral na tančen in učinkovit sanacijski program, saj je Avditorij lani zaključil poslovno leto z izgubo. pa tudi letošnji prvi trije meseci so ie prinesli 1.3 milijona dinar jev. novih izgub.
»Prve tri mesece smo od kongresnega turizma dobili le 360 tisočakov, samo aprila pa je bila naša realizacija že 1,2 milijona dinarjev. To pomeni, da najbolj zanimivi meseci za zaslužek šele prihajajo. Seveda je še vrsta stvari, ki bi jih morali urediti, da bi si sami zagotovili zaslužek iti ne da bi nam izgubo pokrivale druge temeljne or
ganizacije. Predvsem mislim, da bi morali biti s ponudbo za organizacijo kongresov veliko bolj agresivni, morda prodreti na tuj trg. Povezati se moramo z domom Ivana Can kar ja in Jugokongresom ... le tako bomo medili ta ctel naše dejavnosti. Drug drugemu lahko samo pomagamo — če na primer mi zvemo za kongres, ki naj bi se ga udeležilo tri tisoč ljudi, je jasno, da bi bil primernejši za Dom Ivana Cankarja. Če pa tam zvedo za kongres, ki bi ga nekdo želel organizirali ob morju, potem je jasno, da ga bomo :skušali organizirali mi. Glede zaslužka pa me nim. da od same najemnine za dvorano in od naših storitev ne moremo živeti. Od vsa /ce turistične prenočitve, bi morali v Andi loriju, dobiti določen delež, morda en dinar. Hotelirji in drugi turistični delavci se bodo sčasoma morali sprijazniti, da Avditorij ne more kar tako iz zraka pestriti turistične ponudbe in da tudi nekaj stane. Vsak vloženi dinar pa se bo kasneje zagotovo obre stoval. Prav tako bi morali skleniti samo upravni sporazum z vsemi hoteli, v katere bi mi pripeljali goste. Ta sporazum naj bi nam zagotovil 10-odstotni delež, kakršnega pač dobi vsaka agencija, ko pripelje goste. Naši gostje pa so še toliko pomembnejši, saj, pridejo na kongres p glavnem izven glavne sezone in so glede na porabo 'kvalitetni’ gornje . . .», pripoveduje Zvone Petek. 'V Avditoriju imajo eno dvorano s S00 sede
ži. štiri manjše dvorane z vso potrebno opremo. vse to je kajpada zadosten razlog, da se kongresnemu turizmu ne mislijo kar tako odreči in da želijo Portorožu povrniti ugled kongresnega centra.
Drugi, najpomembnejši "del dejavnosti portoroškega Avditorija so prireditve. Zaposlili so novega referenta, ki bo zadolžen le za prireditveno dejavnost, zato trdijo, da bodo turisti že letos krepko čutili razliko v programu turističnih prireditev.
»Že za 25. maj smo pripravili praznovanje Dneva mladosti na drugačen način — poleg pionirjev z osnovne šote Edvarda Kardelja in mladincev (plesna skupina na akustične inštrumente), bodo nastopili še Tomaž Do mictlj, Drago Mlinarec, Goran Kuzminac, Maleja Koležnik in Jadranka Stojakovič, Ta kih prireditev za mladim pa bo poleti še več.
Obljubljajo, da bo prireditev letos več iti da bodo bolj pestre, sveže in bolj privlačne.
*Zaslužiti bomo skušali na vsakem koraku. Tudi zastonj vstopnic, ki so jih prejšnja leta na veliko delili ne bomo več dajali. Precej šen del izgube bi pokrili, če bi na primer lani, vsi, ki so si zastonj ogledali naše prireditve plačali vstopnico . . .*
V Avditoriju so torej na novo zagrabili za delo, zavihali so rokave in se že pred poletjem dodobra spotili.
BORIS ŠULIGOJ
frllfi n
DDIKBdk
- za sladice In namaz za otroke in odrasle
-	vaša nepogrešljiva hrana. Hrana, ki je vzeta iz narava in pripravljena brez konzervansov
-	višnja, mandarina, jagoda, malina, borovnica, marelica
POSKUSITE!
NAVDUŠENI
BOSTE!
medex..
•lubliana. (ugosiavija