Poštni lačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
50.
kos.
V LJUBLJANI, dne 25. junija 1932.
Letnik
III.
VSEBINA
453. Pravilnik o postranskih prejemkih uslužbencev državnih -- prometnih naprav.
4“L Pravilnik o terenskem delu uslužbencev šumarske stroke.
455. Razpis k tar. štev. 176. uvozne carinske tarife.
456. Odločbe obče seje državnega sveta.
457. Razveljavitev odredb o upravi banovinskih podjetij.
458. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
Uredbe osrednje vlade.
453.
Na predlog ministra za promet in po zaslišanju ministra za finance je ministrski svet na osnovi § 32. zakona o državnem prometnem osebju v zvezi s členom 2. zakona o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, z dne 3. decembra 1931. v svoji seji z dne 8. aprila 1932. odobril ta-le
pravilnik
o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav.*
I.	Potni in selitveni stroški.
Člen 1.
Službeno potovanje po tem pravilniku je ono poto-vanje po službenem državnem poslu, ki ga izvrši državni uslužbenec zaradi opravljanja službenih poslov po nalogu Pristojnega starešine zunaj kraja svojega stalnega službovanja, to je: če potuje nad 2 kilometra daleč od svojega stalnega službenega kraja.
Za službeni kraj se smatra gradbeni okoliš kraja, kjer je uslužbenec postavljen ali odrejen na delo.
V krajih, kjer je mestni-ožji in zunajmestni-širši gradbeni okoliš, se smatra za službeni kraj samo mestni-ožji gradbeni okoliš.
Če nastane spor o mejah gradbenega okoliša, odloči ministrstvo za gradbe.
Za službeno potovanje se smatra tudi potovanje, daljše od 2 kilometrov, zaradi preselitve v nov službeni kraj, ce se zgodi premestitev po službeni potrebi.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne !0. maja 1932., št. 105/XLVII/33S.
Člen 2.
Ce ne dobi uslužbenec od nadrejenega starešine pismenega naloga, ki ga je treba priložiti računu, ne sme oditi na službeno potovanje, razen če je za to upravičen ali pa zavezan s posebnimi stalnimi predpisi, na katere se mora sklicevati v računu.
Nalog za potovanje sme izdati samo starešina službene edinice in v njem se mora označiti, dokdaj najdlje sme trajati potovanje.
Službeno potovanje kakor tudi bivanje po službenem državnem poslu, daljše od dveh mesecev, se ne prizna in ne plača nikomur, če se ne opraviči z naknadno odobritvijo ministrstva za promet ali generalne direkcije železnic.
Člen 3.
Vsak uslužbenec mora uporabiti za službeno potovanje najkrajšo pot ali najkrajšo in najcenejšo zvezo.
Člen 4.
Vsak oddelek in vsaka samostaJna službena edinica mora voditi dnevnik o službenih potovanjih vseh uslužbencev v vsem svojem okolišu. Na vsakem računu o pot-nini je treba, preden se odpošlje v odobritev in izplačilo, označiti redno številko in stran te knjige, v kateri je račun vpisan.
Ta knjiga se mora voditi v kronološkem redu za vsako proračunsko leto posebej in v njej morajo biti ti-le razpredelki:
1. Redna številka.
2. Ime in priimek uslužbenca, ki potuje.
3. Njegovo zvanje.
4. Letna plača ali letni zaslužek.
5. Vložna številka odobrila in naloga za potovanje.
6. Dan. mesec in leto odhoda na potovanje.
7. Dan. mesec in leto povratka s potovanja.
8. Število dni, prebitih na potovanju.
9. Popis potovanja.
10.	\ lož n a številka predloženega računa za potovanje.
11. Dan, mesec in leto, ko je bil račun za potovanje predložen.
12. Znesek računa za izplačilo.
13. Kdaj se je dala akontacija potnine.
14. Koliko dinarjev znaša akontacija potnine.
15. Pripombe.
Ta knjiga služi za kontroliranje službenih potovanj kakor tudi za izpričevanje kreditov, zahtevanih za to.
Clen 5.
' Za službena potovanja po členu 1. tega pravilnika imajo uslužbenci državnih prometnih naprav pravico do nastopnih povračil:
a) do dnevnice;
b) do brezplačne vožnje in brezplačnega prevoza prtljage, odnosno do povračila voznih in prevoznih stroškov;
c) do povračila malih osebnih stroškov iz členov 9. do 11. tega pravilnika;
č) do povračila vseh denarnih izdatkov, ki jih uči-nijo po službeni potrebi na račun državne uprave (poštne takse, depeše itd.).
Dnevnica za potovanje.
Clen 6.
Dnevnica za potovanje v državi je dvoja, in sicer:
a) popolna dnevnica, ki se računi za prvih 15 dni potovanja od ure. ko uslužbenec odpotuje;
b) skrčena dnevnica, ki se računi za naslednje dni potovanja, in sicer = skrčena za 25%, za naslednjih 15 dni. preko term t*.sa pa za 50%.
Ce se odpošlje uslužbenec na nadomeščanje ali na posebne posle, mu gre za čas, daljši od dveh mesecev, dnevnica, skrčena za 80 % popolne dnevnice.
Vse te dnevnice se obračunavajo in izplačujejo po tarifi, določeni v členih 40. in 41. tega pravilnika.
Clen 7.
Za službeno potov,unje v inozemstvo in iz inozemstva določi višino dnevnice in stroškovno povprečnino za vsak primer posebej, preden uslužbenec odpotuje, minister za finance na predlog ministra za promet.
Dnevnica in stroškovna povprečnina se odrejate za potovanje v države ali iz držav z zdravo valuto v valuti dotične države, za potovanje v države ali iz držav s slabo valuto pa v dinarjihjjo borznem tečaju na dan, ko se izda odločba o dnevnici.
Dnevnica in stroškovna povprečnina pripadata od od časa, odnosno do časa, ko se prestopi meja. Za vsakih celih 24 ur pripada popolna dnevnica. Za ostanek, manjši od 24 ur, se delita dnevnica in stroškovna povprečnina po številu ur, ki jin prebije uslužbenec na inozemskem teritoriju. Pričeta ura se računi za celo.
Za čas, ki se prebije na ozemlju kraljevine, pripada dnevnica po razpredelnici člena 40., in sicer po številu ur. Za čas odhoda in povratka se računi pol ure pred odhodom, odnosno pot ure po prihodu vlaka ali ladje.
Poleg dnevnice in stroškovne povprečnine pripada samo še povračilo stroškov, ki jih je uslužbenec dejanski imel za osebni prevoz po železnici ali ladji.
V računu se mora označiti valuta, v kateri so -e vršili izdatki. Tuje valute se morajo izplačevati v dinarjih po srednjem borznem tečaju ob času. ki ga prebije uslužbenec v inozemstvu. Ce je vzel uslužbenec akontacijo, ve-
čjo od vsote, ki se mu prizna v računu, mora vrniti presežek v isti valuti, v kateri se mu je izplačala akontacija, ali pa v dinarjih po borznem tečaju na dan, ko se iz* plača račun. Presežek se mora izračuniti tako, da se prevedejo vse po računu priznane vsote na vrednost one valute, v kateri je prejel uslužbenec akontacijo, po sred-njem borznem tečaju ob času, ko se je potovanje izvršilo. Ce se potovanje ni opravilo ali če se račun ni položil in je terjatev zastarala, se mora vrniti dobljena akontacija v isti valuti, v kateri je bila izplačana, ali pa v dinarjih po borznem tečaju na dan, ko se izda odločba o povračilu.
Pri odhodu in povratku pripadata na ozemlju Kraljevine povračilo za prenos, vnos in iznos ročne prtljage iQ kilometrina po odredbah in ob pogojih členov 9., 10. in 11.
Za službeno potovanje po tem členu se ne smejo odobriti večje dnevnice od naslednjih:
	Za po*	Zn po- lovorja.
Vrsta uslužbencev	do 30 dni	daljšo od 30 dni
	Svic. frankov	
Uradnikom v položajni skupini I.. II.. 1. stopnje. in 11., 2. stopnje		50	40
Uradnikom v položajni skupini III.. 1. stopnje. in III.. 2. stopnje		40	35
Uradnikom v položajni skupini IV.. 1. stopnje. in IV., 2. stopnje		35	30
Uradnikom v položajni skupini V. in VI. . .	30	25
Uradnikom v položajni skupini VII. in VIII.	25	20
Uradnikom v položajni skupini IX. in uradniškim pripravnikom s fakultetno izobrazbo .	22	18
Uradnikom v položajni skupini X. in uradniškim pripravnikom s popolno srednto šolo	20	17
Uradniškim pripravnikom z nepopolno srednjo šolo in zvaničnikom . . 		18	15
Služiteljem		15	13
V prednji razpredelnici ustanovljene maksimalne
dnevnice v švicarskih frankih služijo kot osnova za določanje velikosti dnevnice.
Za upokojene državne uslužbence, pogodbene uradnike, dnevničarje in honorarne uslužbence odredi dnevnice minister za finance na predlog ministra za promet za vsak primer posebej, pred nastopom potovanja.
Potovanje zunaj države v obmejna mesta na razdaljo do 10 kilometrov od državne meje se smatra m pla* čuje kot potovanje v državi.
Popolna dnevnica za potovanja v inozemstvo se iz* plačuje za ves čas potovanja samo, če uslužbenec svoje bivališče preminja; drugače pa, če biva v enem kraju, s® mu izplačuje popolna dnevnica samo za prvih 15 dni bivanja, za ves ostali čas pa se mu izplačuje samo 50 % popolnejinevnipe.
Člen 8.
Čas za dnevnico se računi od ure, ko uslužbenec potuje, do ure, ko se vrne s potovanja.
Za vsakih celih 24 ur potovanja ali bivanja z»nal kraja ali kroga rednega službovanja se računi pop^aa dnevnica.
Če je ostanek večji od 12 ur, toda manjši od 24 ur, pripada popolna dnevnica, za ostanek 12 ur ali manj pa polovična dnevnica.
Če se ne postavi v račun ura odhoda ali povratka, se zmanjša dnevnica za pol dne.
Pri potovanju po železnici in z ladjo se smatra za uro odhoda na potovanje in povratka pol ure pred odhodom, odnosno pol ure po dejanskem dohodu vlaka ali ladje.
Člen 9.
Ob potovanju po železnici in z ladjo ali z državnimi in samoupravnimi prevoznimi sredstvi, ki imajo stalno postajo, pripada za prenos prtljage do postaje in obratno, nadalje tudi na stičnih postajah po 10 Din podnevi in po 15 Din ponoči, in to, če traja potovanje več kot 48 ur in če ni postaja v neposredni bližini. Teh 48 ur se računi po odredbi četrtega odstavka člena 7.
Dan'po tem predpisu se računi od 6. do 19. ure, noč pa cd 19. do 6. ure.
Uslužbenci pod 8 in 9 razpredelnice člena 40. nimajo pravice do prenosa prtljage po tem členu.
Člen 10.
Če ni končna točka službenega potovanja nad 2 kilometra daleč od službenega kraja, pripada uslužbencu povračilo za prevoz z vozom po določeni tarifi, kjer pa te ni, Po 20 Din podnevi in po 30 Din ponoči.
To povračilo pripada uslužbencu samo, če ni mogel uporabiti cenejših prevoznih sredstev, če leži končna točka službenega potovanja zunaj njegovega službenega krega in če v detičnih krajih ni vozovnega prometa.
Če je oddaljena železniška ali pamiška postaja več kot 2 kilometra, gre uslužbencu kilometrina.
Člen 11.
1. Ob službenem potovanju po železnici ali s parnikom pripada za vnos in iznos ročne prtljage po 5 dinarjev.
2. To povračilo se izplača samo, če traja službeno bivanje več kot 48 ur.
3. Uslužbencem državnih prometnih naprav, ki uporabljajo ob službenem potovanju državne in privatne ^dje, pripadajo povračila iz členov 9. in 11. za prvo vkrcanje in poslednje izkrcanje zaradi prenočišča na suhem in povratka na ladjo*
Uslužbenci, našteti pod 8 in 9 razpredelnice člena 40. nimajo pravice do povračila iz člena 11.
Člen 12.
Za službeno potovanje v državi po državnih železnicah dobivajo uslužbenci brezplačen prevoz prtljage in brezplačno vozovnico državnih železnic v onem razredu, ki jim pripada po predpisih o brezplačnih vozovnicah in olajšavah za vožnjo m prevoz stvari osebja državnih železnic.
Uslužbencu, ki ima pravico do uporabe I. razreda, Pripada povračilo za spalni voz na železnici, odnosno za spalno kabino na ladji, če ob rednih prometnih zvezah De more dospeti do končne točke službenega potovanja v najmanj 8 urah nočnega potovanja. Noč po tem pred-
* Primerjaj čl. 19. uredbe »Služb, list'?: št. 229/48 iz
1.	1929./1930. in či. 12. uredbe »Služb, listi št. 46/4 iz 1.1932. — Op. ur.
pisu se računi od 19. do 6. ut©. Izdatek se mora dokazati s potrdilom pristojne prometne blagajne.
Za službeno potovanje z državnimi parniki v državi jim pripadata brezplačen prevoz prtljage in brezplačna vozovnica, odnosno povračilo za plačani prevoz, če ne bi bilo brezplačne vozovnice, in sicer: I. razred vsem, ki imajo na državnih železnicah pravico vožnje v I. in II. cazredu, v°«m ostalim pa II. razred
Člen 13.
Za službeno potovanje zunaj države se nabavljajo uslužbencem od inozemskih železnic in parmskih družb po možnosti brezplačne vozovnice.
Člen 14.
Če mora uslužbenec na službenem potovanju v državi izjemoma plačati prevoz prtljage in vožnjo po železnici ali s parnikom, ima pravico do povračila za vozovnico onega razreda, ki mu pristoji po tem pravilniku, kakor tudi do povračila za plačani prevoz prtljage po potrdilih, ki jih priloži računu.
Člen 15.
Za službeno potovanje na razdalji, večji od 2 kilometrov, na kateri pa se ne more uporabiti ne žejpznica ne parnik, pristoji uslužbencu kot povračilo vseh stroškov za vožnjo na tem prostoru kilometrina po tarifi v členu 40. tega pravilnika.
Če moreta dva ali more več uslužbencev uporabiti skupno prevozno sredstvo, jima ali jim pripada za 1 Din manjša kilometrina od one, predpisane v členu 40. tega pravilnika.
Razdalja dveh kilometrov se računi po členu 1. tega pravilnika.
Ob službi vzdolž proge v prometu ne pristoji uslužbencu to povračilo.
Potna povprečnin*
Člen 16.
Potna povprečnina je zvezana z onimi službenimi opravili, po katerih mora uslužbenec neprestano ali vob-če vsak mesec potovati najmanj po 10 dni.
Potna povprečnina se daje tudi ribarskim čuvajem, ki vrše službo ribarske policije, na predlog direkcije pomorskega prometa.
Ta povprečnina se daje počez, mesečno, samo onim uslužbencem, ki so odrejeni z odlokom ministra za promet ali generalnega direktorja železnic, odnosno upravnika pomorstva in rečnega prometa, na predlog direkcije za to, da pregledujejo službo na vsej progi, odnosno na plovnih potih, ali na pcedinih njenih delih redno ali vsak mesec najmanj 10 dni.
Člen 17.
Potna povprečnina obseza povračilo vseh potnih stroškov, do katerih ima uslužbenec pravico ob potovanju v svojem službenem okolišu, izvzemši povračilo kilometrine, ki mu pripada, m sicer po členu 15., prvem odstavku, tega pravilnika.
Potna povprečnina pripada uslužbencu od dne, ko prevzame dolžnosti, s katerimi je združena pravica do potne gevprečnine, do dne, ko odda te dolžnosti.
Člen 18.
Potna povprečnina se plačuje uslužbencu po končanem potovanju in po računu kakor potnina, in sicer po tarifi, določeni v členu 40. tega pravilnika, tako-le:
a) Potna povprečnina v popolnem mesečnem znesku gre uslužbencu samo, če je potoval v dodeljenem okolišu službeno najmanj 10 dni v istem mesecu; če je predložil za ta čas poročilo o potovanju kakor tudi račun za izplačilo s točnimi dnevi in urami odhoda in prihoda prepotovanih krajev in števila dni, prebitih na poti; in če mu je šef oddelka vse to pregledal, izrečno potrdil ter overovil račun za izplačilo,
b) Če je potoval uslužbenec, ki ima pravico do potne povprečnine, manj nego 10 dni v istem mesecu, se mu zmanjša za vsak tak dan deseti del vse mesečne povprečnine.
Člen 19.
Če nadomešča uslužbenec brez potne povprečnine iz drugega kraja odsotnega uslužbenca s potno povprečnino v njegovem rednem službenem kraju, mu pripada dnevnica po tem pravilniku.
Člen 20.
Če nadomešča us'užbenec brez potne povprečnine iz istega kraja uslužbenca s petno povprečnino v svojem službenem kraju, mu pripada potna povprečnina tega uslužbenca.
Člen 21.
Če nadomešča odsotnega uslužbenca s potno povprečnino njegov imei*~vani namestnik, dobiva ta v času, ko ga nadomešča, njegovo potno povprečnino.
Člen 22.
Če potuje uslužbenec, ki ima petno povprečnino, službeno zunaj svojega službenega okoliša, za katerega ima povprečnino, ima pravico do povračila dnevnice in kilometrine po tem pravilniku za vsak dan takega potovanja, toda po odbitku tridesetega dela mesečne potne povprečnine za vsak tak dan.
Člen 23.
Mesečne povprečnine se morajo voditi v dnevniku o službenih potovanjih po členu 4. tega pravilnika kakor dnevnice, toda ločeno.
Povračilo stroškov za selitev po službeni potrebi.
Člen 24.
Ob selitvenem potovanju po službeni potrebi ima uslužbenec nastopna povračila po tem pravilniku:
a) popolno dnevnico po tern pravilniku zase;
b) V* popolne dnevnice za vsakega člana svoje rodbine. (v katero se štejejo: poročena žena in zakonski otroci, in to do polnoletnosti, kakor tudi oni polnoletni otroci, ki so nesposobni za delo, ali ki se še Šolajo, toda najdljč do dovršenih 23 let starosti. Če žive stalno pri roditeljih in če se skupno selijo z njimi);
c) brezplačno vožnjo zase in za rodbino po predpisih pravilnika o brezplačni in znižani vožnji in brezplačen prevoz prtljage (in sicer zase do 50 kg. za vsakega rodbinskega člana pa po 25 kg. toda skupna teža prtljage ne sme oresezaii 290 kgl in pohištva po železnici ali s parnikom, odnosno povračilo plačanih zneskov za vožnjo
po vozovnici, za prevoz prtljage po priznanici in pohištva po tovornem listu;
č) povračilo za selitev pohištva se odreja po tej-le razpredelnici:
(Razpredelnico gl. naslednjo stran.)
Do povračila za osebne izdatke od stanovanja do postaje in obratno po tej razpredelnici nima pravice oni uslužbenec, ki se seli z ene postaje na drugo, odnosno čigar služba v starem in novem službenem kraju je vezana z edinico na progi.
Uslužbenec, ki se seli iz centrale na progo ali s proge v kraj, kjer ima centrala svoj sedež, ima pravico do povračila za osebne izdatke od stanovanja do postaje ali obratno v znesku 50% stavkov v tej razpredelnici.
Člen 25.
Do povračila potnih in selitvenih stroškov po členu 24. tega pravilnika ima uslužbenec pravico:'
a) če se premesti po službeni potrebi, neglede na to, ali se zgodi premestitev z napredovanjem ali brez napredovanja;
b) če se reaktivira po členu 132. zakona o državnem prometnem osebju, in sicer iz stalnega stanovališča do kraja nove opredelitve;
c) če se premesti naprava, pri kateri službuje, drugam ali se ukine ter dobi z novim razporedom nov kraj;
č) če se, službevaje v inozemstvu, brez svoje krivde v prileg službi upokoji ali odpusti, in sicer od službenega kraja do stalnega stanovališča v naši državi.
Uslužbenec ima pravico do brezplačnega prevoza zase in za rodbino po železnici v državni režiji; nima pa pravice do povračila potnih in selitvenih stroškov po členu 24. tega pravilnika:
a) če se postavi v službo na prošnjo ali po natečaju;
b) če se premesti na prošnjo in v mejah občine, kjer službuje.
Uslužbenec nima pravice do nikakršnega povračila notnih in seMtvenih stroškov, če se premesti za kazen. Če se preselita mož in žena, ki sta oba državna uslužbenca, se smatra žena za rodbinskega člana.
Če je žena državna uslužbenka, mož pa svobodnega poklica, ima žena razen brezplačnega prevoza tudi pravico do selitvenih stroškov za pohištvo, ako dokaže s potrdilom občinskega oblastva. da ie ni.en mož siromašnega stanja in nesposoben za pridobivanje.
Člen 26.
Izselitev iz državnega stanovanja se zgodi:
1. če se dotični uslužbenec premesti:
2. če uslužbenec stanovanje prostovoljno odpove;
3. če se uslužbenec upokoji;
4. če uslužbenec umre;
5. če prestane služba na kakršnikoli osnovi;
6. če pr metna naprava stanovanje odpove.
Uslužbencu v centrali se odpove stanovanje mesec
dni naprej, računši od prihodnjega prvega meseca, iz* vzemši točke 5. in 6., za katere veljajo predpisi grajan-skega zakona. Odločbo o odpovedi izda starešina, ki dodeljuje stanovanje, ter obvesti o izdani odločbi gradbeni oddelek uradno oni oddelek, ki mu stanovalec pripada. Za odpoved je odločilen oni dan, ko je priobčil gradbeni oddelek stanovalcu to odpoved preko njegovega oddelka.
Uslužbencu na progi se odpove stanovanje 15 dni naprej; če pa se pokaže v nujnih primerih potreba, da mora novi uslužbenec dolžnost takoj prevzeti, mora do*
Vrsta uslužbencev
Rodbinsko stanje
Ob selitvi po železnici ali z ladio
za prevoz pohištva
do
maksimalne teže v kilogramih
za vklad in razklad, za prevoz do postaje in obratno, za natovoritev in raztovoritev, za poškodbo in zavarovanje pohištva od vsakega kilograma dejanski preseljenega pohištva samo do maksimalne teže
za osebne izdatke od stanovanja do postaje in obratno
Din
Uradnikom v položajni skupini I.. II., 1. stopnje, in II., 2. stopnje
samcu..........................
z rodbino do dveh otrok . . z rodbino z več kot dvema otro koma...........................
Uradnikom v položajni skupini III., 1. stopnje, in III., 2. stopnje
samcu..........................
z rodbino do dveh otrok . . z rodbino z več kot dvema otro koma...........................
Uradnikom v položajni skupini IV„ 1. stopnje, in IV.. 2. stopnje
samcu..........................
z rodbino do dveh otrok . . z rodbino z več kot dvema otro koma...........................
Uradnikom v položajni skupini V. in VI.
samcu..........................
z rodbino do dveh otrok . . z rodbino z več kot dvema otro koma...........................
Uradnikom v položajni skupini VII. in VIII.
samcu  .........................
z rodbino do dveh otrok .	.
z rodbino z več kot dvema otro koma...........................
Uradnikom v položajni skupini IX. in X. in uradniškim pripravnikom s fakultetno izobrazbo in s popolno srednjo šolo
samcu..........................
z rodbinq do dveh otrok . , z rodbino z več kot dvema otro
koma
Uradniškim pripravnikom z nepopolno srednjo šolo in zvaničnikom
samcu...........................
z rodbino do dveh otrok .	.
z rodbino z več kot dvema otro koma...........................
Siužiteljem
samcu..........................
z rodbino do dveh otrok .	.
z rodbino z več kot dvema otro koma...........................
1000
6000
8000
900
4500
6000
800
3500
5000
700
2500
3000
600
2000
2400
500
1500
2000
1000
1200
800
1000
o © s a c m.
^ ea
C
3 2 a ® C c
2 o 'Z
O & se > c +=
S % i
© S "■
C »a>
src
0
1' I = s
e. g © *
1 ® S o
.S •= 23 .X
o <©
13 M © © © C •©
'o C > • +* —
0 ® w
© 3 »N
a*" rs ® O
1 c “ O
c
a-.S
a'*
° S a-.E
a b c J
“5S-2
“ >N c3
O o£ N
> c «3
© ~ a
o. M
ti **>N
S O o
°
CL ■
•o.
-po 70 par
po 60 par
po 55 par
po 50 par
po 40 par
po 35 par
50
100
120
50
100
120
50
100
120
50
80
100
50
80
100
40
70
90
60
80
tedanji stanovalec-uslužbenec novodošlemu uslužbencu takoj prepustiti polovico stanovanja. Ce bi se uslužbenec na progi branil izseliti se v določenem roku, ga izseli sekcija po političnih (policijskih) organih.
Če uslužbenec sam stanovanje odpove, mora to storiti 15 dni prej in sioer 1. ali 15. dne v mesecu. Uslužbenci, ki uživajo državno stanovanje, ki pa motijo s svojim slabim vedenjem mir ostalim stanovalcem sosednih stanovanj ali ki stanovanje izredno kvarijo in onečejajo, se opomnijo pismeno preko starešine, ki sicer stanovanje .dodeljuje.
Ob ponovitvi se jim stanovanje odpove.
Če ne odredi minister za promet drugače, smejo ostati rodbinski člani premeščenega ali upokojenega uslužbenca s službo v centrali ministrstva za promet, pri generalni direkciji in oblastnih direkcijah v stanovanju hajdlje dva meseca od dne premestitve, odnosno upokojitve, rodbinski člani umrlega uslužbenca pa najdlje štiri mesece, če to interesi službe sicer dovoljujejo. Potrebo službe je zlasti upoštevati.
Člen 27.
Vsak uslužbenec mora takoj prijaviti šefu svoje edi-nice kraj, ulico in številko svojega stanovanja, število stanovanjskih prostorov, ali je to privatno ali državno stanovanje, mesečno najemnino, dan vselitve, dan izselitve kakor tudi izpremembo stanovanja.
Vsaka službena edinica ima to vvrazvidnosti za svoj okoliš v knjigi o stanovanjih uslužbencev; zanjo je odgovoren šef vsake edinice.
Sestava računa za službeno potovanje.
Člen 28.
Uslužbenec, ki je potoval, mora sestaviti za vsako potovanje pravilen račun ter ga izročiti svoji edinici takoj po povratku s pota, za potno povprečnino pa mesečno konec vsakega meseca v overovitev, registracijo, pregled* in izplačilo.
* V izvirniku pomotoma; »predlog«. — Op. ur.
Člen 29.
Račun za potovanje in račun potne povprečnine mora obsezpti vse podatke in vse dokaze, ki se zahtevajo po tem pravilniku za priznanje računa, in sicer:
a) ime, priimek in zvanje uslužbenca, ki predlaga račun, kakor tudi njegov podpis na računu;
b) dan in uro odhoda na pot po členu 8.,
c) dan in uro povratka s poti po členu 8.;
č) poziv na naredbo, s katero je bilo potovanje odobreno in odrejeno;
d) točen popis potovanja in poslovanja;
e) potne prejemke, ki mu pripadajo po tem pravilniku;
f) koliko je prejel akontacije in kje;
g) ostanek za izplačilo;
h) redno številko in list dnevnika o službenih potovanjih kot dokaz, da je račun vpisan v ta dnevnik, kakor tudi ostalo, kar je treba izpolniti na natisnjenem obrazcu.
Člen 80.
Računu za potovanje je treba priložiti:
a) nalcg in odobrilo za potovanje, odnosno za potno povprečnino v or*gina!u ali v overovljenem prepisu;
b) odlok o količini dnevnice v originalu ali v overovljenem prepisu (za potovanje zunaj države);
c) priznanice (potrdila z žigom in podpisom blagajnikovim) o plača^.n vozovnicah za potovanje po inozemskih železnicah in z inozemskimi parniki kakor tudi po domačih železnicah in z domačimi parniki;
č) dokazila za plačani prevoz prtljage in originalne tovorne liste za plačani prevoz pohištva po inozemskih železnicah in z inozemskimi parniki kakor tudi po domačih železnicah in z domačimi parniki;
d) potrdilo pristojnih oblastev o razdalji kraja za ootovanje z vozom in za povračilo kilometrine;
e) račune in priznanice o malih stroških, plačanih na račun državne uprave (poštne takse itd ) ob potovanju po službeni potrebi;
f) potrdilo državnega in občinskega krajevnega ob-lastva, če se je potovanje neprostovoljno podaljšalo zaradi nezgode, bolezni ali druge nesreče;
g) ostale listine, po potrebi in naredbi.
Pregled in zastaranje računov o službenem potovanju.
Člen 31
Pregled (superrevizija) vseh računov za službena potovanja se vrši, poleg pregleda ob overovitvi računov v dotični edinici. pred nalogom za izplačilo pri kontroli izdatkov vsake direkcije, za ministrstvo za promet pa pri generalni direkciji državnih železnic, in sicer po pravilniku za računovodstvo in finance državnih železnic, ki velja za ves resort ministrstva za promet.
Člen 32.
Vse terjatve po tem pravilniku zastarajo, če se ne prijavijo v šestih mesecih cd dne dovršenega potovanja, odnosno selitve. Ob deljen' -ditvi se morajo računiti roki za prijavo terjatev neodvisno drug od drugega.
Izplačevanje računov za službena potovanja.
Člen 33.
Računi o potnih povprečninah kakor tudi o potnih in selitvenih stroških se izplačujejo v breme in v mejah kreditov, odobrenih za to s proračunom onega proračunskega leta, v katerem se je potovanje po računu končalo, in sicer po predpisih pravilnika za računovodstvo in finance državnih železnic.
Akontacije potnine.
Člen ,34.
Vsak uslužbenec sme dobiti pri kasi blagajne, ki mu izdaja plačo, do dveh tretjin na račun svoje potnine in selitve kakor tudi potne povprečnine, in sicer na priznanico, v kateri mora označiti poleg ostalega dan, do katerega jo nadomesti z definitivnim poplačilom računa.
Za akontacijo pri kasi druge blagajne je treba predhodne odobritve njenega finančnega oddelka.
Vsaka akontacija mora biti predhodno registrirana v dnevniku o službenih potovanjih neposredne edinice.
Člen 35.
Vsako priznanico o akontaciji potnine kakor tudi potne povprečnine na podstavi kredita, angažiranega za to, overovi na progi šef neposredne edinice. pri centrali pa šef oddelka, ki pošlje uslužbenca na potovanje, a vidira jo njegov referent za računovodstvo in sestavo plačilnih seznamkov te edinice. ki jo mora registrirati v dnevniku o službenih potovanjih ter označiti, na račun katerega kredita naj se denar izda.
Pri centrali vsake direkcije morata vidirati vsako takšno priznanico pred izplačilom finančni oddelek in krajevna kontrola ter označiti rok za definitivni obračun.
Člen 36.
Priznanice o akontacijah potnine in potne povprečnine se smatrajo za začasne izdatke z omejenim rokom ter ostanejo v evidenci v kasi blagajne, dokler se ne nadomeste z definitivnimi računi.
Člen 37.
Vsak začasni izdatek na račun potnine, potne povprečnine in ostalega, ki mu je rok za obračun potekel, odtegne blagajnik od prve prihodnje in, če je znesek večji, tudi od naslednje plače pravega dolžnika; če pa ta nima prejemkov, izvrši odtegljaje v enakih delih od šefa njegove edinice, ki je priznanico overovil, in od njegovega referenta, ki jo je vidiral.
Če blagajnik tega ne stori takoj, se mu tak začasni izdatek v kasi ob njenem pregledu ne prizna in nadomestiti ga mora takoj z gotovino.
Priznanice o akontaciji potnih in selitvenih stroškov _ se smejo nadomestiti največ dvakrat, in sicer samo za potovanje zunaj države.
Odgovornost za sestavo računa o službenem potovanju-
Člen 38.
Vsak uslužbenec je materialno in kazenski odgovoren za nepravilnost in netočne navedbe v predloženih ačunih o potnini in potnih povprečninah kakor tudi v I prilogah k računu.
Člen 39.
Za nepravilno izplačane vsote po računih o potnini in potnih povprečninah so poleg kazenske odgovornosti materialno in solidarno odgovorni: uslužbenec, ki je denar prejel, šef edinice, ki je račun overovil, in kontrolni organ, ki so nepravilne račune vidirali kot pravilne za izplačilo.
Tabela tarife za izplačevanje stroškov ob službenem potovanju.
Člen 40.
Stroški ob službenem potovanju in selitvi uslužbencev državnih prometnih naprav ministrstva za promet Ha ozemlju kraljevine Jugoslavije se izplačujejo po nastopni razpredelnici:
Popolna dnevnica se izplačuje za čas bivanja na potovanju samo, če se kreta uslužbenec iz enega kraja v drugega, ne da bi se mudil nikjer več kot 15 dni. Drugače mu pripada za nadaljnjih 15 dni v istem kraju dnevnica, skrčena za 25%, za ves ostali čas službenega dela v istem kraju pa dnevnica, skrčena za 50%.
Uslužbencem, ki opravljajo terensko delo zunaj služ-benega kraja, se znižuje'dnevnica za '/s po 10 dneh dela Ha terenu, neglede na trajanje terenskega dela in kre-tanja iz enega kraja v drugega.
Ob izrednih življenjskih in službenih razmerah sme odobriti ministrski svet dnevnico iz tega člena v popolnem z :esku, neglede na to, koliko časa se mudi uslužbenec v enem kraju. Na isti način in iz istih razlogov se sme ta dnevnica zvišati za K.
Uslužbencu, ki med službenim potovanjem tako oboli, da ne more opravljati službe, pripada ustrezna dnevnica, dokler bolezen traja, razen časa, ki ga prebije na zdravljenju v javni bolnici. Da ne more opravljati službe zaradi bolezni, dokaže s potrdilom državnega
zdravnika, kjer pa tega ni, s potrdilom samoupravnega zdravnika.
To velja tudi za ostale državne uslužbence, če potujejo na račun naprav ministrstva za promet in če si dajo pri njih blagajnah izplačevati dnevnice za potovanje.
Spremljevalcem dvornih vlakov se zvišuje dnevnica za 50%, dokler potujejo.
Člen 41.
Vselej, kadar so privatne osebe — pravne in fizične — po zakonu dolžne trpeti stroške za odhod državnih uslužbencev bodisi na poziv privatne osebe, bodisi po zakonskem ali službenem nalogu, se pobirajo dnevnica in ostali stroški v onih zneskih, ki so odrejeni za do-tičnega uslužbenca v tem pravilniku, kolikor ni odrejeno s posebnimi zakonskimi predpisi drugače.
Dnevnica in povračilo ostalih stroškov se pobirata za vsak odhod iz pisarne, neglede na to, ali se opravlja posel v službenem kraju ali zunaj njega.
Dnevnica se pobira po odredbah člena 8.; za odhod, ki je trajal skupaj manj kot 6 ur, pripada četrtina dnevnice.
Za potovanje po železnici ali z ladjo mora uslužbenec uporabljati razred, ki mu pripada, in se ne sme koristiti z znižano vožnjo. Drugače se pobere od uslužbenca razlika v korist državne blagajne. Povračilo za celotno vozovnico se prizna po predloženem dokazu o izplačanem znesku.
Kilometrina se pobira ob pogojih člena 15., povračilo za prenos in prevoz prtljage kakor tudi povračilo za izredne stroške pa ob pogojih členov 9., 10. in 11.
Privatne osebe morajo položiti pri dotičnem uradu vnaprej približno ustrezajočo vsoto, starešina urada pa mora odrediti v 14 dneh uslužbencev odhod. Iz položene vsote se mora izplačati odposlanemu uslužbencu predpisana akontacija, po izvršenem poslu pa dnevnica in povračilo ostalih stroškov na predložen račun, ki ga je pregledala in overovila krajevna kontrola. Presežek položene vsote, če ga je kaj po vizi krajevne kontrole, se vrne deponentu, manjek pa se pobere od njega naknadno.
Če se vrše taki odhodi istega dne v poslih več oseh, se smatra, da se je izvršil samo en odhod, stroške pa morajo povrniti vsi interesenti v razmerju s porabljenim časom, ki se ugotovi za vsakega interesenta v delovnem dnevniku.
Člen 42.
Navtičnemu in strojnemu osebju uprave pomorstva in rečnega prometa in njenih edinic, stalno vkrcanemu na plovnih objektih, se plačuje, kadar je zunaj luke stalnega bivališča, kot dnevnica, stroški in kilometrina dnevnica po nastopni razpredelnici:	\
>		Dnevnica	
© -J d	Vrsta uslužbencev	popolna	skrčena
N		dinarjev	
1	Uradniki VI. in VII. skupine . . .	30	25
2	Uradniki VIII., IX. in X. skupine in uradniški pripravniki s popolno in nepopolno srednjo šolo . .	25	20
3	Zvaničniki I. in II. kategorije I. in II. skupine		20	18
4	Ostali zvaničniki . 			18	15
5	Služitelii	 		18	15
G	Ostalo moštvo	15	10
> S >w d C0 N	Vrsta uslužbencev	Dnev- nice	Kilo- metri- na	Polna povprečnina po specialni odločbi
1	Uradnikom v položajni skupini I., II., 1. stopnje, in II., 2. stopnje .	200	4		
2	Uradnikom v položajni skupini III., 1. stopnje, in III., 2. stopnje . .	160	4	—
3	Uradnikom v položajni skupini IV., 1. stopnje, in IV., 2. stopnje . .	140	4	1000
4	Uradnikom v položajnih skupinah V. in VI		110	4	800
5	Uradnikom v položajnih skupinah VII. in VIII		90	4	600
6	Uradnikom v položajni skupini IX. in uradniškim pripravnikom s fakultetno izobrazbo		80	4	500
7	Uradnikom v položajni skupini X. in uradniškim pripravnikom s popolno srednjo šolo		70	3	400
8 9	Uradniškim pripravnikom z nepopolno srednjo šolo in zvaničnikom	60	3	300
	Služiteljem . .	50	3	250
Popolna dnevnica pristoji za prvih 15 dni, za na-daljni čas pa skrčena po gorenji razpredelnici.
Clen 43.
Pomožno osebje državnih prometnih naprav ima pravico do potnih prejemkov, in sicer:
a) Kontraktualni uslužbenci imajo pravico samo do onih p; stranskih prejemkov tega pravilnika, ki so s pogodbo posebej določeni.
b) Dnevničarji, ki opravljajo dolžnosti regularnih uslužbencev in imajo njih šolsko kvalifikacijo, imajo pravico do potnih dnevnic, odnosno do potne povprečnine, kakor regularni uslužbenci, toda samo najnižje stopnje one skupine, za katero imajo šolsko kvalifikacijo po § 47. zakona o državnem prometnem osebju.
c) Delavci imajo pravico do postranskih prejemkov, kolikor je to določeno v pravilniku o delavcih državnih promelnih naprav.
Člen 44.
Onim, ki niso državni aktivni uslužbenci, ki pa potujejo la predlog ministrstva za promet ali ministrskega sveta oo službeni potrebi državnih prometnih naprav, odreja dnevnico in ostala povračila minister za finance na predlog ministra za promet
Clen 45.
Oni, ki niso državni uslužbenci, ki pa potujejo zaradi izvrševanja carinskih odredb ob natovarjanju, raztovarjanju ali pretovarjanju blaga na železnici, dobivajo potnino od železnice po specialnih odlokih ministra za prome\ Ta potnina se pobira po tovornem listu od lastnikov blaga bodisi naprej, bodisi po predaji.
Člen 46.
Stare potne povprečnine veljajo do odobritve novih, nove j a se predlagajo in cdobrujejo ob začetku vsakega leta, t da izjemoma tudi med letom, v mejah kreditov, ki so za to odobreni.
II.	Kilometrina.
Člen 47.
Strojno in vlakovno osebje na železnicah kakor tudi vozno osebje na avtomobilih in kamionih dobiva, dokler opravlja službo, kilometrino po predpisih tega pravilnika; ostali uslužbenci pa nimajo pravice do te kilometrine.
Pomožno osebje-dnevničarji, ki opravljajo ekseku-tivno službo, če ni reguliranega uslužbenpa, jipa pravico do kilometrine tako kakor regulirani uslužbenec, čigar dolžnost opravlja, če ima predpisane strokovne izpite za to službo.
Člen 48.
fbrnluemu osebju se račuui ta kilometrina po nastopni razpredelnici;
		Na en kilometer vožnje									
rt		na normalni progi					na ozki progi			na zobati progi od Brajdiče do Bakra	na progi tira 0 60 m
Zaporedna številk	Pripada dinarskih par	ekspresnega ln brzega vlaka	e 0 M O ^ 0 0 r: O) ja 0 o ii O 83 O.	► O C «.2 «-§ :§ -r 0 • 1*	brzega tovornega vlaka	0 0 n a S 83M 05 C 0) — s « S' ►r 3 O *-	cj M a rt bD © t- pD	potniškega In mešanega vlaka	tovornega vlaka	zvišano proti tarifi za ozke proge za	0 N io e N o 05 s. S o ° s ® 0 v 22 " > 0 N
1	stroje- vodji	8	8'5	11	ii	13	11	13	16	50%	25%
2	kurjaču	5	5-5	7'7	7-7	9-9	7*7	9-9	12	50%	25%
Člen 49.
Strojnemu osebju se računi v število prevoženih kilometrov samo dejanski prevoženo število kilometrov ob nastopnih omejitvah in dopolnitvah:
a) Ena ura držanja pare na končnih postajah se računi za tri kilometre.
b) Ena ura premikanja na postajah in na progi se računi za 12 kilometrov vožnje, in sicer po stavku za tovorne vlake ustreznega tira.
c) Pri vožnji s samo na pol kurjeno ali z nekurjeno lokomotivo se računi kilometrina po stavku za brze vlake; pri vožnji z nekurjeno lokomotivo se računi kilometrina kakor za brze vlake in samo za enega spremljevalca (strojevodjo ali kurjača).
č) Za režijsko potovanje se računi polovica kilometrine, predpisane za detični vlak.
d) Za režijsko potovanje samo z lokomotivo se računi polovica kilometrine, določene za brze vlake.
e) Držanje pare in premikanje se obračunava samo, če traja najmanj četrt ure; vsaka nadaljnja začeta četrt pa se računi za celo četrt ure.
f) Če prebije strojno osebje v službi zunaj svojega stalnega stanovališča nad tri dni (72 ur), mu pristoji za ves ta čas razen kilometrine polovica predpisane dnevnice. Če osebje v teni času ne potuje (t. j. ne napravi kilometrine), mu pristoji za ta čas cela dnevnica, ne-glede na omejitev treh dni. To velja tudi za vlakovno osebje dotičnega vlaka.
g) Vojaki železniške komande/zaposleni pri delu v kurilnicah kot strojevodje in kurjači, dobivajo polovico onega, kar uživa strojno osebje kot kilometrino in premijo.
h) Spremljevalcem parnih kotlov pristoji kilometrina kakor zaviračem.
i) Spremljevalcem, ki kurijo peči, kjer ni parne kurjave, pristoji kilometrina kakor kurjačem parnih
kotlov.
j) Spremljevalcem, ki nadzirajo razsvetljavo, kjer ni plinske razsvetljave, pristoji kilometrina kakor zaviračem dotičnega vlaka.
k) Tretji osebi na lokomotivi pristoji kilometrina kakor kurjaču.
Člen 50.
Vlakovnemu osebju se računi kilometrina po tej j razpredelnici:
j Zaporedna številka j	Pripada dinarskih par			Na en kilometer					vožnje		
		na normalni progi					na ozki progi			na zobati progi od Brajdiče do Bakra	na progi tira 0’60 m
		ekspresnega in brzega vlaka	potniškega vlaka	mešanega vlaka	© J* <0 o ra o e o ► _o <9 O) 0) N JQ	tovornega, vojaškega in materialnega vlaka	brzega vlaka	potniškega in meša* nega vlaka	tovornega vlaka	zvišano proti tarifi za ozke proge za	zvišano proti tarifi za ozke proge za
1	vlako- vodji	12	12	13	13	14	14	16	18	50»/«	25%
	sprevodniku										
2	in	9‘5	9-5	10-5	10-b	12	12	13	14	50 7«	25%
—	manipulantu										
	zaviraču in										
3	vozovnemu	9	9	10	10	11	11	12	13	50%	25 7«
	spremljev.										
Člen 51.
Vlakovnemu osebju se računi v število prevoženih kilometrov samo dejanski prevoženo število kilometrov ob nastopnih omejitvah in dopolnitvah:
a)	Za režijsko potovanje na lokomotivi ali z vlakom zaradi prevzema vlaka ali zaradi povratka v stalni službeni kraj se računi samo polovica kilometrine.
b") Kdor nadomešča vlakovnega uslužbenca, ima ob nadomeščanju pravico do' kilometrine onega, katerega nadomešča.
c)	če mora bivati vlakovni uslužbenec po svoji dolžnosti zunaj svojega stalnega stanovališča, se mu da brezplačno počivališče na postaji, če pa ni zanj posebnega prostora v počivališču, se mu da razen kilometrine kot odškodnina za počivališče: za bivanje nad 6 ur 5 dinarjev, za bivanje nad 12 ur pa 10 dinarjev. To velja tudi za strojno osebje.
č) če prebije vlakovni uslužbenec po službeni potrebi zunaj svojega stalnega stanovališča nad tri dni, se *u da za ta čas še po 10 dinarjev na dan kot odškodnina za počivališče, neglede na to, ali je imel počivališče ali ga ni imel na progi ali v kraju, kjer je prebil ta čas.
Vojaki, ki se uporabljajo za prometno službo, dobivajo polovico postranskih prejemkov uslužbenca, čigar dolžnost opravljajo, in sicer uslužbenca najnižje skupine.
Člen 52.
Na dispozicijskih postajah, ki imajo stroje za premikanje, pristoji premikalnemu osebju, ki je zaposleno pri premikanju, od kilometra, in sicer: šefom premikanja °'10 Din, voditeljem premikanja in vozovnim pregledovalcem 0-G9 Din, premikačem, kretnikom in vozovnim popisovalcem 0’08 Din za čas popisovanja, ki se računi tako kakor premikanje, kot kilometrino, pri čemer se računi vsaka ena ura za 12 kilometrov.
Vlakovnemu osebju se ne računi premikanje izpod vž ure, začeta nova četrt pa se računi za celo četrt.
Člen 53.
Kilometrina strojnega in vlakovnega osebja se obračunava na podstavi podatkov iz knjižice za kilometrino in premijo po obrazcu G K M S 9 ob nastopnih pogojih:
a)	Knjižice za kilometrino in premijo so sestavni del računskega arhiva; voditi se morajo kar najskrbneje ter
se morajo konec leta ali po prestanku daljšega potovanja hraniti v arhivu one edinioe, ki obračunava kilometrino, ali pa v arhivu knjigovodstva.
b) Podatki, vpisani v knjižici, morajo biti točni, čitni, jasni, neradirani in ne zamazani. Za njih točnost so solidarno odgovorni: uslužbenec, na čigar ime se glasi knjižica, vlakovodja, ki jo izpolnjuje, in dežurni uradnik, ki jo overavlja.
c) Po vsakem dovršenem potovanju se mora vsak uslužbenec uveriti, ali so mu izvršena potovanja vestno vpisana in pristojno overovljena.
č) Potovanje, premikanje in popisovanje overavlja samo dežurni prometrii uradnik; vsak drugi uslužbenec, ki bi knjižico overovil, pa je odgovoren disciplinski po § 193. zakona o državnem prometnem osebju.
d) Po dovršenem potovanju mora vsak uslužbenec takoj osebno predložiti svojo knjižico dežurnemu uradniku v overovitev, pred odhodom na pot pa jo izroči vlakovodji. To služi za kontrolo, in sicer vlakovodji na odhodni postaji, da je uslužbenec prišel zaradi potovanja, dežurnemu uradniku končne postaje pa, da je uslužbenec res tja dopotoval in da ni kje zaostal na poti.
e) Prepovedano je, da bi ostajale knjižice, zlasti pri stalnih povratnih sporedih, ves mesec pri vlakovodji.
Če bi se to ugotovilo z iznenadnim pregledom, je tudi vlakovodja odgovoren disciplinski po § 193. zakona o državnem prometnem osebju.
f) Zamazane, radi rane in popravljene knjižice predstavljajo kaznivo dejanje po § 193. zakona o državnem prometnem osebju, kolikor ne bi spadale kot falzifikati pod dejanja, ki se kaznujejo po kazenskem zakonu.
g) Naknadni vpisi potovanj in drugih podatkov, ki nišo bili o pravem času vpisani v to knjižico, so kar naj-strože prepovedani in tvorijo dejanje, kaznivo po kazenskem zakonu. Zato sme uslužbenec, bi vidi, da mu iz-vestne odškodnine niso vpisane v knjižico, dasi ima pravico do njih, zahtevati samo po redni poti, naj se mu priznajo te odškodnine; na te vloge je treba odrediti najhitrejšo preiskavo ter izdati potrebne rešitve.
h) Pri vlakih za material, ki vozijo do izvestnega kilometra na odprti prcgi ali do kraja, kjer je skladišče materiala, overavlja knjižice namesto prometnega uradnika nadzorni inženjer, progovni mojster ali starešina
, materialnega skladišča.
i) V knjižico se vpisujejo samo celi kilometri, ne pa ulomki.
j) Vsak uslužbenec, ki ima pravico do kilometrine, dobi začetkom vsakega leta v zameno za stari knjižici dve novi, in sicer: eno za lihe mesece (januar, marec, maj, julij, september in november), drugo pa za sode mesece (februar, april, junij, avgust, oktober in december).
k) Na koncu vsakega meseca, najkesneje pa do tretjega dne tekočega meseca za minuli mesec, mora izročiti vsakdo svojo knjižico domači postaji zaradi obračuna zaslužene kilometrine ter vzeti novo knjižico za potovanje v tem mesecu.
1) Uslužbencu, ki izgubi ali uniči svojo knjižico, izda direkcija novo knjižico proti plačilu kazni 50 Din v korist državne blagajne.
m) Na en dan sme biti vpisanih v eno knjižico za kilometrino in premijo največ šest potovanj. Toda na kratkih progah, kjer utegne biti na en dan tudi nad šest
-----------------------------------J.--------------------------------
potovanj, sme uporabljati vsak uslužbenec za isti mesec po dve knjižici.
n) V razpredelek Počivališče« se vpisuje samo bivanje na končnih postajah vlaka, če je trajalo nad 6 ur in če na postaji ni bilo postelj v počivališču. Bivanje nad 6 ur na vmesnih postajah, povzročeno s tem, ker se je zakasnil vlak zaradi prometne ovire, se ne vpisuje v knjižico in se tudi ne Jemlje v obračun.
o)	Na postajah, ki imajo počivališče s posteljami za vlakovno osebje, se daje odškodnina za počivališče samo, č-e potrdi dežurni uradnik v knjižici poleg časa prihoda in odhoda v pripombi, da so bile vse postelje v počivališču oddane, in če označi poleg tega, katero osebje in s katerega vlaka je uporabljalo počivališče.
III.	Nagrade za delo na terenu.
Člen 54.
Za delo na terenu, za katero se smatra samo delo na objektu, ki je nad dva kilometra daleč od meje gradbenega okoliša stalnega službenega kraja, in sicer: za trasiranje, gradnje in rekonstrukcijo prog, pristanišč, plovnih poti, za snemanje zemljišč, morja, jezer, rek in potokov, za kontroliranje in fundiranje mostov in razne meritve ob izdelali	objektov in zgradb	na	suhem in v
vodi, za opraščanje	(razčišaanje) proge	ob	nesrečah	in
nezgodah, za cčiščanje plpvnih poti od potopljenih objektov in klad, z» razlaščanje zemljišč, za preizkušanje lokomotiv in premoga, mostov in blokovniških signalov, odpravljanje in upostavljanje svetilnikov, pomorskih znakov in plutač, pristeji specialna nagrada za težje, napornejše in za življenje in zdravje nevarnejše delo po tretjem odstavku člena 40. tega pravilnika, in sicer:
a) gradbenim, hidrctehničnim, strojnim, elektrotehničnim in ladjedelskim inženjerjem, arhitektom in tehničnim uradnikom v sekcijah za trasiranje in gradnjo pri oddelku za gradnjo novih železnic	in	sekcijah	za
gradnjo pri upravi	pomorstva in rečnega	prometa	za
ves čas službenega dela in bivanja v teh sekcijah, dokler so sekcije na terenu.
Za tehnične uradnike se smatrajo oni uradniki, ki imajo tehnično izobrazbo in kvalifikacijo uradnikov najmanj iz drugega odstavka § 47. zakona o državnem prometnem osebju, kakor tudi oni, ki so bili po zakonu o državnem prometnem osebju prevedeni in razvrščeni kot taki;
b) gradbenim, hidrbtehničnim, strojnim, elektrotehničnim in ladjedelskim inženjerjem, arhitektom in tehničnim navtičnim uradnikom iz centrale ministrstva za promet, generalne direkcije in oblastnih direkcij železnic, uprave pomorstva in rečnega prometa in oddelku za gradnjo železnic v resortu ministrstva za promet, če so na terenskem službenem delu zunaj svojega stalnega službenega sedeža;
c) gradbenim, hidrotehničnim, strojnim, elektrotehničnim in ladjedelskim inženjerjem, arhitektom in tehničnim uradnikom v sekcijah za vzdrževanje proge in vseh ostalih edinicah central, omenjenih pod b) tega člena, če so na terenskem delu zunaj okoliša svoje ediuiee.
IV.	Doklade za nočno delo.
Člen 55.
Za nočno delo pristoji doklada za težje in napornejše delo tukaj imenovanemu železniškemu in pristaniškemu, prometnemu, skladiškemu, postajnemu, strojnemu osebju in osebju pri telegrafu v centralah oblastnih direkcij in generalne direkcije po nastopni razpredelnici in tarifi:
> .J • r: C.	Komu	Na vseh dispozi-cijskih postajah	Na ostalih postajah
rt N		na dan dinarjev	
1	a) pristaniškemu, železniško-pro metne mu, skladiškemu, postajnemu osebju in osebju pri telegrafu v centralah oblastnih direkcij in generalne direkcije, in sicer: uradniku		10	5
2	zvaničniku			8	4
3	služitelju		3	2
1	b) strojnemu osebju, in sicer: vozovnemu pregledniku		6	3
2	vozovnemu čuvaju		5	•2'50
3	vozovnemu mazaču ......	3	2
Dnevničarji, ki opravljajo dolžnost reguliranih uslužbencev, imajo za ncčno delo doklado kakor uslužbenci, katerih dolžnost opravljajo, če imajo njih predpisane izpite.
Člen 56.
Za nočno delo v vsaki noči najmanj 8 popolnih ur se računi popolna doklada, za nočno delo v vsaki noči pod 8 ur pa se računi polovica doklade, če ni trajalo delo manj nego 2 uri.
Za ncčno delo se računi čas, prebit na delu od 20. do 6. ure.
V.	Nagrada za prihranke pri materialu.
* Udeleževanje pri nagradah in namen nagrad.
Člen 57.
1.	Nagrada za prihranjeno gorivo in mazivo pri opravilih z lokomotivami se daje osebju, in sicer: strojevodjem, kurjačem, kurilniškim šefom, pomočnikom ku-rilniških šefov, kurilniškim podšefom, strojnim nadzira-teljem, nadkurjačem in kurilniškim delovodjam.
Kdor je odrejen, da se pripravlja za strojevodjo in se zaradi tega vozi na lokomotivi, ne dobiva nagrade za prihranjeno gorivo in mazivo.
Dnevničar, ki opravlja dolžnost zgoraj omenjenega reguliranega uslužbenca ter ima vse strokovne izpit®* predpisane za to dolžnost, ima pravico do prejemanja te nagrade kakor uslužbenec, čigar dolžnost opravlja.
Delo na stroju (preizkus lokomotiv, premoga) in preizkus vagonov se šteje za terensko delo onim, ki nimajo premije. Prav to velja za prevzemanje materiala V delavnicah na terenu.
2.	Namen teh nagrad je, prizadeto osebje izpodbu-jati, da doseže, točno vzdrževaje redno predpisano vožnjo in odrejene povratne sporede dela, s poslovanjem in pripravljanjem čim večje varčevanje s tem materialom, cim marljivejše vzdrževanje lokomotiv v pravilnem stanju in čim ekonomnejše ukoriščanje lokomotiv.
Odmerjanje goriva.
Člen 58.
1. Za normalno gorivo se smatra ono gorivo, od katerega izpari en kilogram 4-0 kg vode pod nadpritiskom 10 atmosfer.
Pri redukciji kateregakoli goriva na normalno se ugotovi z analizo in preizkusom kalorična vrednost tega goriva, na podstavi te vrednosti moč izparivanja in po tem njegov ekvivalent. Stopnja kotelnega efekta se jemlje pri tem vedno ista, namreč 0-60.
Ekvivalent raznega goriva odredi in določi generalna direkcija ter pošlje razpredelnico ekvivalenta vsem oblastnim direkcijam. Za vse območje državnih železnic v kraljevini Jugoslaviji velja glede nagrad za prihra-njeno gorivo ista razpredelnica ekvivalenta.
Analiza in preizkusne določitve kalorične vrednosti raznih vrst goriva se vrše enotno pri kemijskem odseku generalne direkcije železnic po navodilih, ki jih predpiše ta direkcija.
2. Les kot gorivo se mora porabljati za podkurjanje.
3. Odmero normalnega goriva za vsak tip lokomotiv, za vsako vrsto vlaka in za vsako skupino železniških prog izdela za svoje območje direkcija na podstavi statističnih podatkov o točno izvršenih preizkusih. Te odmere izda za svoje območje vsaka direkcija v obliki razpredelnic in na enotnem obrazcu, ki ga predpiše generalna direkcija državnih železnic.
To razpredelnico odmer pošlje vs^ika direkcija predhodno generalni direkciji v odobritev ter jo potem izda.
Če vozi na isti progi več direkcij, določi odmero za to progo generalna direkcija.
Odmera goriva mora biti taka, da je povprečni zaslužek na premiji, predstavljajoči normalno in neprikorno manipulacijo prizadetega osebja in isto kilometrino, pri vseh turnusnih skupinah izvestne serije lokomotiv pri eni direkciji v skoro istem razmerju, če se vzporedi z onimi pri drugi direkciji. Generalna direkcija odobri razpredelnico odmer šele, ko jih vzporedi v vseh direkcijah.
Za poletni in zimski čas je treba določiti odmero goriva ločeno. Za poletni čas se računi čas od dne
1.	aprila do dne 31. oktobra, za zimski čas pa od dne 1- novembra do dne 31. marca. Za poedine krajine sme določiti generalna direkcija na predlog dotične direkcije drug poletni in zimski čas. Odmera goriva se mora posebej določiti za prevoženi vlakovni kilometer kakor tudi za prevoženo kosmato težo, izraženo v lOOOtonskih kilometrih; v kosmato težo pa se ne šteje ne teža vlakovnih lokomotiv z zalogovniki (tenderji) ne teža pripreg ne teža dopreg kakor tudi ne teža na pol kurjenih lokomotiv.
4. Če vleče vlak ena lokomotiva, ji gre vsa odmera tako glede prevoženih vlakovnih kilometrov kakor tudi glede tonskih kilometrov.
Če se odpremlja vlak z dvema lokomotivama na čelu, gre vsaki izmed njiju:
a)	odmera za prevožene vlakovne kilometre;
b)	del odmere za učinjene kosmate (brutto) tonske kilometre, ki odpada sorazmerno na dotično lokomotivo po njeni predpisani normalni obtežitvi; n. pr.;
Vlak vlečeta na delu proge ena lokomotiva serije A in ena lokomotiva serije B, normalno obteženi na dotič-nem delu proge; za ustrezno vrsto vlaka bodi za serijo A 500 ton, za serijo B pa 450 ton. Torej je treba od skupno učinjenih kosmatih (brutto) tonskih kilometrov računiti:
500	450
za lokomotivo serije A
500 t
"za lokomotivo serije B pa
500 -f 450
450 t
e)	Če vozi lokomotiva prazna (strojni vlak) ali na pol kurjena, ji gre odmera za prevožene lokomotivske kilometre one vrste vlaka, s čegar brzino vozi strojni vlak ali s katero vozi na pol kurjena lokomotiva.
č) Če se odpremlja vlak z dvema ali več lokomotivami na poedinih krajevnih vzponih, gre vsaki pripregi ali dopregi l-5kratna odmera za učinjene tonske kilometre po točki b) in normalna odmera za prevožene vlakovne kilometre po točki a). Vlakovna lokomotiva dobiva normalno odmero za prevožene vlakovne kilometre.
d)	Vsaka direkcija odredi po odobritvi generalne direkcije za svoje območje one proge, za katere obračunava odmero po točki č). Odmere, ki so predpisane s tem pravilnikom, se morajo smatrati, da ustrezajo sedanjemu stanju z izvajanjem varčevanja. Kolikor se bodo ustvarili z izboljševanjem strojne službe boljši pogoji za delo in prihranke, toliko se bodo tudi ti stavki (odmere) zmanjševali, da bo tudi nagrajeno samo efektivno pri-pomaganje poedincev do prihrankov.
5. Vsaka oblastna direkcija obračunava za premikanje (razvrščanje) bodisi na postajah, kjer vlaki prehajajo, bodisi na postajah, kjer se vlaki formirajo in razvrščajo, za vsako vrsto lokomotiv odmero, določeno za eno uro dela. Ta odmera se ne jemlje v poštev za premikanja, ki so trajala manj nego 15 minut.
6. Za eno uro držanja pare (rezervne) se obračunava odmera, ki ustreza 1/5 ure premikanja. Ta odmera se ne jemlje v poštev, če se drži para manj nego 30 minut preko voznorednega postanka.
7. Za enourno dajanje pare za kurjenje potniškega vlaka, bodisi pred odhodom, bodisi med vožnjo, kakor tudi za dajanje pare iz lokomotive zaradi napajanja se obračunava odmera, ki ustreza polurnemu premikanju.
8. Za dajanje pare iz lokomotive za desinfekcijo, umivanje kotlov s toplo vodo ali za ogrevanje cistern se obračunava odmera tako kakor za premikanje.
9. Za lokomotive, ki se uporabljajo za odstranjevanje snega s proge s snežnim odmetalom (plugom) ali brez njega se obračunava odmera, kakor bi vlekle tovorni vlak s kosmato težo 100 ton.
10. Če se lokomotiva, ki se je pustila pod paro, odpove in vrne kurilnici, a ni izvršila nobene službe, se mora potrošeno gorivo po zgoraj določenih normah odpisati (odbiti) od zahtevane količine ter obračuniti po skladiščnih kurilničnih knjigah posebej. V takih primerih sef odloči, če izvirajo iz malomarnega opravljanja službe, koga naj zadene ta potrošek premoga.
11. Za podkurjanje lokomotiv se odreja posebna od-meraj ki je vpisana v razpredelnico odmer.
Odmerjanje maziva.
Člen 59.
1. Za normalno mazivo se jemlje rudninsko olje za mazanje mehanizma in ležišč lokomotivnih osi, če ustreza pogojem, predpisanim za to mazivo.
Za ostala maziva se določajo po njih mazilni vrednosti (odnosno po ceni) ekvivalenti, po katerih se mora njih potrošek pri obračunu znižati ali zvišati.
2. Odmera maziva za en lokomotivski kilometer kakor tudi za en lOOOtouski kilometer se odreja posebej za vsako serijo lokomotiv na podstavi preizkusa in za vse proge. Ta odmera je enaka ter se daje v obliki razpredelnice kakor za premog.
2.	Nove lokomotive kakor tudi stare lokomotive, ki pridejo iz glavnega popravila, dobivajo za prvi mesec 1 'Akratim odmero maziva.
4. Vsak kilometer, prevožen z zakurjeno ali na pol kurjeno lokomotivo, se jemlje pri obračunu odmere za en lokoinotivsk? kilometer; za vsak kilometer, prevožen z nekurjeno lokomotivo, pa se dajo posebne odmere maziva od enega kilometra prevožene poti.
5. Za eno uro premikanja se odreja posebna odmera maziva. To se obračunava samo, če je trajalo premikanje nad 15 minnt.
6. Če se lokomotiva, ki je za službo pripravljena in namazana, odpove in vrne kurilnici, a ni izvršila nobene službe, se mora potrošeno mazivo odpisati (odbiti) na isti način kakor premog (člen 58., točka 10.) ter od zahtevane količine po skladiščnih knjigah obračuniti posebej. Od odnifti« maziva se odbije količina maziva, ki pristoji za pet ur premikanja; če se lokomotiva ne uporabi. se odbije količina, ki pristoji za eno uro premikanja.
Višina premije.
Člen 60.
1. Gorivo ali mazivo, prihranjeno po odrejeni odmeri se obračunava s cenami normalnega goriva ali maziva.
Cene normalnega goriva ali maziva odreja generalna direkcija na predlog dotične direkcije za območje vsake direkcije na podstavi cen za ekvivalent goriva ali maziva, ki se trošila v njenem območju. Občasno, če nastopijo izpretnembe v teh elementih, določa generalna direkcija nove cene normalnega premoga in maziva. Za cene normalnega goriva ali maziva in za njih eventualne izpre-membe se mora prej izposlovati odobritev generalne direkcije.
2. Od prihranka, doseženega pri gorivu in mazivu, se sme dati največ 50% kot nagrada osebju, ki ima po členu 58. pravico do premije. Presežek pripade državi.
8.	Ta premija se izplačuje iz proračunske partije za nabavljanje premoga in maziva.
Porazdeljevanje premije.
Člen 61.
1.	Za vsako prihranjeno tono normalnega premoga in za vsak kilogram prihranjenega normalnega maziva dobi strojna partija (strojevodja in kurjač) 25% prihranjene cene za eno tono normalnega premoga ali za en kilogram normalnega maziva.
Ta dobiček se porazdeli tako, da dobi strojevodja
65%, kurjač pa 35%. Če sta bila dva kurjača, gre vsakemu izmed njiju po 20% dobička, strojevodji pa 60%.
Najvišja premija za strojevodjo sme znašati na me* sec 2000 Din, za kurjača pa 1100 Din.
2. Za vsako več potrošeno tono premoga ali vsak več potrošeni kilogram maziva plača partija 11% cene, določene za eno tono normalnega premoga ali za eh kilogram normalnega maziva; 65% te vsote plača strojevodja, 35% pa kurjač. Če sta vozila dva kurjača, plača vsak po 20%, strojevodja pa 60%. Če se v enem mesecu te vsote komu ne morejo odtegniti, ker ni zaslužene premije, se odtegnejo v prihodnjem mesecu.
3. Strojevodja ali kurjač, ki v enem mesecu ne učini (ne prevozi) najmanj 1000 kilometrov na glavnih progah normalnega tira, 800 kilometrov na vicinalnih progah normalnega tira, 600 kilometrov na progah 0-76 in 500 kilometrov na zobatih progah in na tiru 0-60, nima pravice do nagrade za prihranek v tem mesecu.
4. Če vozi v enem mesecu več kurjačev z enim strojevodjo, se porazdeli nagrada med poedine kurjače po njih številu prevoženih kilometrov, odnosno po številu ur premikanja.
5. Posluževalcem strojev, ki nimajo pravice, posluževati lokomotive na progi, se obračunava prihranek, dosežen pri gorivu in mazivu, na isti način kakor strojevodjam, ki vozijo na progi; vendar pa dobivajo samo 80% tako izračunjene premije. Njih kurjači dobivajo normalno premijo.
Pravico do te premije ima dotično premikalno osebje, če je opravljalo v mesecu premikanje najmanj 100 ur.
6. Od ostalega prihranka preko odmere strojnim partijam po členu 61., točki 1., pripada kot premija:
a) šefu kurilnice /. 10 in več lokomotivami v službi pripada kot premija od skupne premije strojnih partij njegove kurilnice:
od prvih 15.00D Din 3%, od naslednjih 25.000 Din 2%, od nadaljnjih 25.000 Din 1%, od nadaljnjih 35.000 Din 0-5% in naposled preko 100.000 Din 0-25%.
b) Podšef (šefov pomočnik) kurilnice z 10 in več lokomotivami prejema 60% premije svojega šefa.
c) Dežurni strojili nalziratelji v kurilnicah z 10 in več lokomotivami prejemajo skupaj in* enako 1'5% šefove premije. Če je samo eden, prejema 90% šefove premije. Dežurnih strojnih nadzirateljev ne sme biti več nego trije.
č) .Šefi kurilnic z manj nego 10 lokomotivami dobivajo 75% povprečne premije svojih strojevodij.
d) Šefi stalnih podrejenih kurilnic prejemajo, če imajo dodeljenih več nego 4 lokomotive, premijo dežurnih strojnih nadzirateljev svoje glavne kurilnice, če imajo podrejene kurilnice 4 ali manj dodeljenih lokomotiv, prejemajo njih šefi 60% premije, ki jo dobiva strojni nadziratelj njih glavne kurilnice.
Podšefi podrejenih kurilnic, odnosno kurilnic z manj nego 10 lokomotivami, katerih ne sme biti nikoli več nego dva, dobivajo po 60% premije svojih šefov.
e) Nadkurjač uživa povprečno premijo kurjačev svoje kurilnice. Za nadkurjača je treba smatrati strojevodjo ali kurjača s pravico, ravnati z lokomotivo, ki mu je poverjeno ravnanje z lokomotivo v okrožju kurilnice in ki pomaga v večjih kurilnicah dežurnim strojnim nadzira-teljem.
Nadkurjači pri kurilnicah z 10 ali več lokomotivami smejo prejemati premije 600 Din, pri kurilnici s 4 ali več lokomotivami pa največ 400 Din na mesec.
f) Delovodje uživajo 80% premije strojnih nadzira-teljev.
g) Strojnim nadzirateljem in vršilcem dolžnosti strojnega nadziratelja, ki jih je postavila direkcija, pripada premija, če opravljajo dolžnost, ki je določena za take osebe, t. j. kadar vrše nadzorstvo s strojno službo v kurilnici (dežurni strojni nadziratelji) ali na progi (ostali strojni nadziratelji).
h) Število strojnih nadzirateljev in vršilcev dolžnosti strojnega nadziratelja, tako dežurnih kakor tudi nedežur-nih za poedine edinice, se mora maksimirati, ko se normira osebje.
i) Premija šefa kurilnice z 10 in več lokomotivami sme doseči največ 1500 Din, šefov manjše kurilnice s 4 lokomotivami in več kakor tudi ostalega nadzornega osebja pa v ustreznem znesku glede na porazdelitev premije po tem členu.
7. Od ostanka prihrankov preko odmere strojnim partijam po členu 61. in po obračunu premije po točki 6. se dodeljuje kot premija uslužbencem strojnih oddelkov Pri oblastnih direkcijah in generalni direkciji vsota v znesku 2% celokupne premije, ki pripada po tem pravilniku strojnim uslužbencem v kurilnicah.
a) Od te vsote se odloči 80% za strojno osebje do-tične oblastne direkcije, 20% pa za strojno osebje generalne direkcije.
b) Vsota v znesku 80% se mora porazdeliti med osebje strojnih oddelkov pri oblastnih direkcijah po nastopni lestvici:
za načelnika ali vršilca dolžnosti načelnika
oddelka............................................10	točk,
za šefa strojno prometne službe ali vršilca dolžnosti šefa odseka za strojno prometno
službo.............................................10	„
za šefe ali vršilce dolžnosti šefov tehničnih
odsekov.............................................8	„
za referente in vršilce dolžnosti	referenta	.	6	„
za ostale inženjerje do........................4	„
za tehnične uradnike do........................3	„
Do te premije imajo pravico strojni	im	tehnični	urad-
niki, izvzemši pripravnike, ki jim ta premija v centrali ne pripada.
c) Znesek vsote 20%, dobljene od oblastne direkcije, se razdeli med tehnične uslužbence v strojnem oddelku generalne direkcije, in sicer:
za načelnika ali vršilca dolžnosti načelnika
oddelka	10	točk,
za šefa strojno prometne službe ali vršilca dolžnosti šefa odseka za strojno prometno
službo	10	„
za referenta in vršilca	dolžnosti referenta .	6	„
za ostale inženjerje do.............................4	„
za tehnične uradnike	do........................3	„
Število točk za inženjerje in tehnične uradnike odreja načelnik oddelka. '
č) Do te premije imajo pravico samo tehnični organi, izvzemši pripravnike, ki jim ta premija (v centrali) ne pripada.
d) Ena točka sme znašati največ 120 Din.
8. Premije kurilniškega osebja obračunavajo kurilnice same. Ta obračun pregledujejo in kontrolirajo strokovni tehnični organi strojnega in strokovni računski organi finančnega oddelka.
9. Naloge za izplačilo dajo oni, ki so z zakonom pooblaščeni za to.
10. Nagrade za prihranke pri gorivu in mazivu se obračunavajo vedno v naslednjem mesecu za minuli mesec, in sicer v glavnih kurilnicah (ki vrše obračun tudi za svoje podrejene kurilnice), ter se izplačujejo konec meseca tako, kakor je določeno v točki 8.
11. Odredbe po členu 62., točki 2., veljajo tudi za osebje, ki prejema nagrado za prihranek goriva in maziva.
Kaznovanje z izgubo premije.
Clen 62.
1. Če povzroči pretirano varčevanje z gorivom in mazivom zamudo vlakov ali drugo motitev v prometu, kaznuje direkcija odgovorno osebje z delno ali popolno izgubo premije, bodisi premije za gorivo in mazivo, bodisi premije samo za gorivo, za določen čas (največ za 1 mesec); v ponovljenih primerih se izrekajo kazni tudi do 3 mesecev.
2. Če se ugotovi, da so se vnela osišča ali se poškodovali poedini deli lokomotive zato, ker se je poizkušal na pretiran način doseči prihranek pri mazivu, kaznuje direkcija dotično partijo strojnega osebja z izgubo premije za prihranek maziva ali goriva za izvesten čas, največ za 1 mesec, v ponovljenem primeru pa do 3 mesecev.
3. Onemu nadzornemu osebju, ki zanemarja svojo dolžnost ali jo opravlja pogrošno, sme direkcija za nekaj časa ali za vselej odtegniti premijo bodisi deloma, bodisi popolnoma.
4. Izguba premije v teh primerih ne vpliva na kazensko postopanje in velikost kazni, s katero kaznuje direkcija svoje osebje za neprimerno delo in za kazniva dejanja, kakor tudi ne na eventualno povračilo škode.
Vsaka kazen in izguba premije se mora objaviti z razpisom vsemu strojnemu osebju.
5. Osebje, ki obračunava, pregleduje, kontrolira ter izplačuje to premijo, je odgovorno po zakonu o državnem prometnem osebju, če ne izvrši tega posla o pravem času.
6. Gorivo in mazivo se pregledujeta in kontrolirata po pravilniku za računovodstvo in finance državnih železnic.
VI.	Nagrada za zvišano produkcijo.
Izračunavanje in porazdeljevanje nagrade za zvišano produkcijo nadzornemu, osebju.
Člen 63.
1. Za zvišano produkcijo po časovnem ali akordnem sistemu ima pravico do nagrade za zvišano produkcijo poleg delavcev tudi nadzorno osebje, delavnic in strokovno osebje tehničnega odseka strojnega oddelka pri generalni direkciji, pod čigar upravo so delavnice.
2. Nadzorno osebje ima med odsotstvom pravico do nagrade samo za skupaj 15 dni v enem letu. Za odsot-stvo nadzornega osebja je smatrati bolezen, dopust in periodično prideljevanje drugi službeni edinici.
3. Ko se izračunava nagrada za zvišano produkcijo osebju, je treba postopati tako-le:
a)	V vsaki delavnici se mora določiti glede na njeno ureditev za vsakih 100 delavcev minimalno število loko-motivskih in vagonskih enot, ki jih je treba popraviti na mesec. Čim bolj se izpopolnjuje ureditev delavnice z
nabavo modernih strojev, modernega orodja in drugih investicij, tem bolj se mora to število lokomotivskih in vagonskih enot zvišati.
b)	Za minimalno število lokomotivskih L in vagonskih V enot, ki ga odredi generalna direkcija na predlog delavničnega upravnika, se nadzornemu osebju ne daje nagrada
Člen 64.
Nagrada se daje:
a) za popravilo lokomotivske enote preko števila L po 2500 Din;
b) za popravilo vagonske enote preko števila V po 150 Din od enote.
Člen 65.
Za popravilo lokomotivske enote se smatra glavno popravilo lokomotive tipa S. D. Ž. No. 2001 (premikalne), ki se pošlje v delavnico, ko je prevozila 80.000 do 100.000 kilometrov. Za druge tipe lokomotiv odreja generalna direkcija razmerje proti tej lokomotivski enoti, upoštevaje njih konstrukcijo.
Po obsegu popravil, ki jih je treba izvršiti na lokomotivi, se dele popravila na te-le kategorije:
1. PeriodiCni pregled lokomotive, ki se izvrši po vsakih 40.000 prevoženih kilometrih (ali čez leto dni).
2. Glavno popravilo lokomotive, ki se izvrši po vsakih 80.000 do 100.000 prevoženih kilometrih ali v vsakem tretjem letu.
3. Glavno popravilo z revizijo kotla, ki se izvrši v vsakem šestem letu. Če se izmenjajo pri tem popravilu samo poedini Jlili lokomotiv, peči (kakor n. pr. cevne stene) ali podolgastega kotla, spada tako popravilo v kategorijo: »Glavna revizijska popravila No. 1«.
Če se izmenja vsa peč ali podolgasti kotel, spada to popravilo v kategorijo: »Glavna revizijska popravila No. 2c.
Glede odrejanja premijskih stavkov za popravilo poedinih tipov lokomotiv velja člen 67.
Člen 66.
Za	popravilo	vagonske	enote se smatra srednje popravilo	odkritega	tovornega vagona z železnim stojalom
in z lesenim grodom.
Po	obsegu popravil, ki	jih je treba izvršiti na Vagonu,	se	razvrščajo	vagoni v	tri kategorije:
1. vagoni z malim popravilom in s periodičnim pregledom;
2. vagoni s srednjim popravilom in s periodičnim pregledom;
3. vagoni z velikim popravilom in s periodičnim pregledom.
Tekoča popravila, kakor n. pr. izmene spenjač, od-bojnikov itd., je treba vršiti zunaj glavnih delavnic; če pa se vrše v glavni delavnici, se za taka popravila ne daje nagrada.
Po predpisu je treba pregledati periodično tovorne vagone po triletni uporabi, potniške vagone z dvema osema po enoletni, potniške vagone s štirimi osmi pa po poluletni uporabi.
Vrste popravil, ki jih je treba izvršiti na nedostat-nih tovornih in potniških vagonih, so detajlirane v priloženih popisih popravil.
Nagrade za popravilo vagona se morajo obračunavati v razmerju proti srednjemu popravilu (glej drugi odstavek tega člena) po tem-le razmeriu:
A. Za tovorne vagone:
1. malo popravilo s periodičnim pregledom 0-30 od srednjega popravila;
2. veliko popravilo s periodičnim pregledom 1‘30 od srednjega popravila;
3. obnova tovornega vagona 2 50 od srednjega popravila.
B. Za potniške vagone:
1. malo popravilo s periodičnim pregledom 0-30 od srednjega popravila;
2. veliko popravilo s periodičnim pregledom 1*80 od srednjega popravila;
3. obnova potniškega vagona 4 od srednjega popravila.
Člen 67.
Razmerje poedinih vrst lokomotiv in vagonov kakor tudi njih popravil proti lokomotivski ali vagonski enoti odredi generalna direkcija na predlog delavnične uprave, upoštevaje njih konstrukcijo.
Člen 68.
Nagrada za zvišano produkcijo, po odbitku 6% za izplačilo nagrade strokovnemu osebju tehničnih odsekov strojnega oddelka pri generalni direkciji, se mora deliti med nadzorno osebje delavnic po tem-le stavku:
a) upravnik delavnice po 10 točk;
b) njegov pomočnik po 8 točk;
c) šefi tehničnih odsekov (montaže, kolnice itd.) po 7 točk;
č) pomočniki šefov tehničnih odsekov po 5 točk;
d) inženjerji in tehnični uradniki, dodeljeni gorenjim uslužbencem, po 4 točke;
e) delovodje tehničnih odsekov po 4 točke.
Število točk za inženjerje, tehnične uradnike in
delovodje določa načelnik strojnega oddelka generalne direkcije na predlog delavničnega upravnika;
f) ostalo osebje, ki pripomaga, da se zvišuje produkcija v delavnicah, in sicer pri delavnicah I. reda skupno 50 točk, pri ostalih 25 točk.
Po odobritvi generalne direkcije na predlog delavničnega upravnika se izplačuje nagrada za zvišano produkcijo iz prihrankov na kreditu, odrejenem za izplačevanje delavničnega osebja; obračunava pa se v rednih iseznamkih urnin.
Obračunjena urnina se vpiše v plačilni seznamek vsake delavnice posebej.
Seznamki za nagrade se predlože pred izplačilom direkciji v pregled in odobritev po rednih predpisih, ki veljajo za to. vendar pa tako, da sme znašati največja nagrada, in sicer:
upravniku	ali	šefu	delavnice	I.	vrste	do 1500	Din,
upravniku	ali	šefu	delavnice	II.	vrste	do 1200	Din,
upravniku	ali	šefu	delavnice	III.	vrste	do 900	Din,
ostalim pa v sorazmerju proti zgoraj	označenim točkam;
toda ena točka sme znašati največ 150 Din. Eventualni pogreški se obračunijo pri prihodnjem mesečnem izplačilu.
Osebje, ki uživa po tem pravilniku nagrado za zvišano produkcijo, nima pravice do ostalih doklad, določenih' s pravilnikom o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav.
Dnevničarji, ki opravljajo dolžnost zgoraj naštetih reguliranih uslužbencev ter imajo vse strokovne izpite, predpisane zanje, dobivajo nagrado kakor uslužbenci, katerih dolžnost opravljajo.
Dobljena vsota 6% nagrade za zvišano produkcijo delavcev, kot nagrada strokovnemu osebju tehničnih odsekov strojnega oddelka pri generalni direkciji, se mora razdeliti po nastopnih stavkih:
a) šefom in vršilcem dolžnosti šefov odseka 10 točk
b) referentom in vršilcem dolžnosti referentov ........................................ 6 točk
c) ostalim inženjerjem do.......................4 točk
c)	tehničnim uradnikom do......................3 točk
Število točk za uslužbence pod c) in č) odreja na-
čblnik oddelka.
Ena točka v centrali sme znašati največ 120 Din.
Onemu nadzornemu osebju, ki prejema nagrado za zvišano produkcijo po tem členu, ki pa po oceni nadrejenih opravlja svojo službo nepravilno, neredno in ue-niarljivo, se sme premija znižati, in sicer tako-le:
1. Upravnik delavnice sme izdati odločbo, s katero se znižuje premija do zneska tridnevne premije.
2. Načelnik strojnega oddelka pri generalni direkciji sme izdati odločbo, s katero se znižuje premija do zneska osemdnevne premije.
Zoper upravnikovo odločbo, s katero se je izrekla kazen, se sme podati pritožba na načelnika strojnega oddelka pri generalni direkciji v 8 dneh, tako tudi na generalnega direktorja, če je izrekel kazen načelnik.
Kazni.
Člen 69.
Če popravljena lokomotiva ali popravljeni vagon ne vzdrži v prometu toliko časa, kolikor ga je predpisanega, marveč se mora poslati zaradi slabega popravila pred odrejenim rokom iznova v delavnico, zadene tako popravilo delavnico, ki je popravila dotično lokomotivo, odnosno vagon in se ne sme zaračuniti za premijo.
Glede kaznovanja nadzornega osebja, ki zanemarja svojo dolžnost ali jo pogrešno opravlja, veljajo odredbe v točkah 3. in 5. člena 62. tega pravilnika.
Pritožbe.
Člen 70.
Pritožbe delavcev zaradi manj vračunjenega dovoljenega delovnega časa in vsa nesoglasja med delavci in nadzornim osebjem preiskuje najprej delavnični upravnik s pripomočjo strokovne komisije; po potrebi se morajo odrediti poizkusi za dotično delo ali pa se zahteva intervencija generalne direkcije, ki odloči kot poslednja instanca.
Nagrada za prekočasno in akordno delo pri trebljenju s trebilnico (bagerjem).
Člen 71.
Da bi se prizadeto osebje trebilniške sekcije pri upravi pomorstva in rečnega prometa izpodbujalo, da doseže prihranke pri materialu in s prekočashim delom ' in večjim naporom poveva uspeli dela in čimboli okoristi 'delovni čas za delo strojev na poedinik trebilniških gar- 1
niturah, prejema osebje nagrade za prekočasno in akordno delo.
Člen 72.
Uslužbenec, ki prejema omenjeno nagrado, ne more prejemati kakršnekoli druge nagrade, ki bi mu šla za izvršeno prekočasno delo.
Člen 73.
Za enoto za obračunavanje gorenjega povračila se jemlje 1 m3 celokupnega koristno strebljenega materiala, in sicer če je povprečni uspeh trebilnice na enem delovnem kraju za en delovni dan dosegel najmanj normalno določeno količino kubature po razpredelnici, ki se določi z odločbo gospoda ministra za promet na predlog uprave pomorstva in rečnega prometa.
Če uspeh trebljenja na enem delovnem kraju ne doseže normalno določene količine kubature, ne prinada povračilo za ta posel.
Člen 74.
Povračilo se izplačuje osebju, zaposlenemu neposredno pri trebilniških garniturah (reguliranemu in nereguli-ranemu), in osebju trebilniške sekcije, ki je s svojim delom pripomoglo, da se je povečal uspeh in da so se prihranili stroški.
Višina obremenitve 1 m3 strebljenega materiala za celokupno osebje sekcije se giblje do Din 1'— in je odvisna od vremena, vodne višine, vrste materiala in zmogljivosti objekta.
Odškodnina se določa in izplačuje po dovršitvi vsakega poedinega posla na osnovi kolavdacijskega elaborata.
Vsota, ki naj pripade osebju, se porazdeli po točkah po lestvici, ki jo predpisuje vsako leto z odločbo gospod minister za promet na predlog uprave pomorstva in rečnega prometa.
Ob koncu vsakega meseca se sme izplačevati tudi pred dcvršitvijo dela, toda po dokazanem uspehu, ta nagrada začasno do 2/3 zneska za ta mesec.
'tl en 75.
Mesečni znesek nagrade vsakega poedinca, ki ima pri njej svoj delež, je lahko: a) za osebje, ki dela na trebilniških karavanah, največ 60%, za neregulirane matroze in ladijske delavce po 70% njihovih rednih zaslužkov, in
b)	za osebje, zaposleno v sekciji, največ 40% njihovih zakonskih prejemkov za regulirano in ono pomožno osebje, ki opravlja dolžnost reguliranega osebja.
Nagrada se izplačuje iz dctičnih materialnih kreditov, odobrenih za trebilniška dela.
Honorar poveljnikom prezimovališč.
Člen 76.
Poveljniku prezimovališča, ki ga postavi pristojna pristaniška kapetanija na osnovi člena 6. pravilnika o prezimovališčih, v ostalih prezimovališčih in važnejših zimskih zavetiščih, pripada od dne postavitve do dne razrešitve od dolžnosti honorar za opravljanje te službe za račun uprave v znesku do največ 30 Din na dan.
Rešitev o tem izda po predlogu uprave pomorstva m rečnega prometa minister za promet, izplačuje se pa v breme kreditov za potne in selitvene stroške uprave.
VII.	Nagrada za delo v akordu in za pospešeno delo.
Člen 77.
Pri kontroli dohodkov se plačuje delo v akordu po količini izvršenega posla, in sicer po nastopni razpredelnici sorazmerno s poslom, izvršenim med, pisarniškimi delovnimi urami.
Prekočasno delo v akordu.
> « č e S!	Za kai	Dinar- skih par
1	Za revizijo manipulacijskih pristojbin po carinskih specifikacijah		5
2	Za revizijo kalkulacije transporta prtljage it^ ekspresnega blaga, od premijama prevoznikom za eno doplačilno karto, civilno belico, prtljažnico ali prevoznico po		10
3	Za revizijo mesečnih računov o kartonskih kartah potniških blagajn in prodaj vozovnic za eno pozicijo mesečnega računa ....	16
4	Za izračunavanje in sestavo računov o kreditiranih vozninah za prevoze potnikov, za en kreditirani prevoz		20
5	Za revizijo kalkulacije in računov o brzovoz-nem in sp-irovoznein blagu v inozemskem prometu, odnosno za revizijo oddajnih računov. prr '.jnih računov, sestavo prodajnih računom za vsako pozicijo in sodelujočo železniško upravo		20
G	Revizija kalkulacije in oddajnih računov brzo-voznega in sporoveznega blaga v notranjem prometu za eno pozicijo		30
a) Znesek zaslužka enega uslužbenca v akordu ne sme piesezati vsote 700 Din na mesec.
b) V akordnem delu opravljeni posel se mora kontrolirati s superrevizijo.
c) Superrevizijo vrši oddelek po službeni dolžnosti ! in je zanjo odgovoren. Uslužbenec, ki se v njegovem akordnem delu najde pogrešek, izgubi nagrado za akordno delo za ta mesec.
č) Akordno delo se ne sme opravljati ob pisarniških urah, marveč se mora opravljati zunaj teh ur, in sicer v pisarni največ po 2 uri na dan.
d) Uslužbencu, o katerem «e ugotovi, da zanemarja zaradi akordnega dela svojo redno dolžnost, kakor tudi uslužbencu, ki ne opravlja akordnega dela skrbno in vestno, odvzame načelnik kontrole dohodkov pravico do akordnega dela.
e) Noben uslužbenec nima pravice zahtevati, da se mu daj akordno delo.
f) Akordno delo sme znašati samo eno tretjino rednega posla, ostali posel pa se mora dokončati med pisarniškimi urami.
Nagrada za delo v akordu se odreja in izplačuje po posebnih predlogih in odobritvah ministrstva za promet.
VIII.	Posebne nagrade.
Člen 78.
Za zaporniško službo da'e posebna nagrada 50 Din na mesec naprej obenem z rednimi prejemki, in to pro-
govnemu mojstru, progovnemu desetarju, progovnemu čuvaju ali kretniku, čigar rodbina opravlja zaporniško službo, in sicer samo, dokler jo opravlja.
To nagrado ima tudi dnevničar, če opravlja službo reguliranega uslužbenca in ima predpisani izpit.
Nagrada za opravljanje dvoje dolžnosti.
Člen 79.
Progovni čuvaj, ki mora poleg tega, da opravlja redno dolžnost, opravljati še drugo službo (prodajanje vozovnic na postajah, semaforsko in signalno službo, službo blokovnega čuvaja itd.), dobiva poleg rednih prejemkov po 50 Din na mesec kot posebno nagrado. Isto doklado dobivata tudi pomorski semaforist in luški ladjevodec, ki je obenem šofer motornih čolnov.
Isto doklado dobivajo strojni uslužbenci za čiščenje kotlov in luški svetilniški in ribarski uslužbenci, ki opravljajo poleg svoje redne dolžnosti ob istem času tudi hidrometrično, signalno, meteorološko službo ali službo poveljnika motornih čolnov, šoferja ali desinfektorja.
Svetilniški, luški ali ribarski uslužbenec, ki opravlja poleg svoje redne dolžnosti tudi službo prižigalca in nad-ziralca luške ali obalne luči, prejema za to nagrado po odobritvi ministra za promet in na predlog direkcije pomorskega prometa. Ta nagrada se odmerja po vrsti, geografskem položaju in izpostavljenosti luči ter vremenskih razmerah in sme znašati do 100 Din na mesec.
Člen 80.
Uslužbenec, ki zasledi ob opravljanju svoje redne dolžnosti počeno tračnico na progi in to takoj naznani najbližji edinici, dobi za to 50 Din kot posebno nagrado, ki se mu izplača po odobritvi direkcije na predlog pristojne sekcije za vzdrževanje proge na poseben plačilni seznamek; temu seznamku mora biti priložen zapisnik, s katerim se potrjuje, da je tračnica počila in da se j« nadomestila z novo.
Člen 81.
Uslužbenec, ki zasledi ob opravljanju redne dolžnosti pečeno os pri vlakovnem vozu in to takoj naznani postajnemu načelniku ali najbližjemu pristojnemu organu, dobi za to 500 Din kot posebno nagrado, ki se mu izplača na predlog strojnega oddelka direkcije po odobritvi direktorja oblastne direkcije na poseben plačilni seznamek;, temu seznamku mora biti priložen zapisnik, s katerim se potrjuje, da je os počila in da se je dotični voz zaradi tega iz vlaka izločil in kam poslal v popravilo.
To nagrado ima tudi dnevničar, če opravlja službo reguliranega uslužbenca ter ima predpisane izpite.
Čuvanje proge v skalovju.
Člen 82.
Progovni desetar ali čuvaj, čigar okoliš je v skalovju, dobiva poleg rednih prejemkov po 50 Din na mesec naprej kot posebno nagrado za čuvanje proge v Skalovju.
Isto doklado dobivata progovni desetar in čuvaj v predorih in krajih, težavnih za življenje, na predlog grad-
benega oddelka direkcije in z odobritvijo generalne direkcije za vsak poedini primer.
To nagrado ima tudi dnevničar, če opravlja službo reguliranega uslužbenca ter ima predpisane izpite.
Preprečevanje štrkov.
Clen 83.
Če uslužbenec, delavec ali privatna oseba pomore, da se ne pripeti strk, nesreča ali škoda, dobi za to kot posebno nagrado do 5000 Din, in sioer na predlog pristojnega oddelka.
0 nagradi iz tega člena do 1000 Din odloča direktor oblastne direkcije, preko tega zneska pa generalni direktor.
Če je pomoglo več oseb, preprečiti strk, nesrečo ali škodo, se razdeli mednje ta nagrada solidarno.
Glede tega izdatka se mora zahtevati od krivcev, če jih je kaj, da ga povrnejo državni blagajni.
Napajalniški in trajektni pazniki.
Člen 84.
Napajalniški.m paznikom v Beogradu, Zagrebu, Ljub-bljani, Subotici, Nišu, Novem Sadu in Skoplju se daje za čuvanje napajalnic poleg rednih prejemkov po 50 Din na mesec naprej kot posebna nagrada.
Ta nagrada se sme dajati tudi napajalniškim paznikom na drugih večjih postajah po odobritvi ministra za promet na predlog oblastne direkcije.
Člen 85.
Trajektnemu nadziratelju se daje poleg rednih prejemkov po 100 Din na mesec naprej kot posebna nagrada. To nagrado ima tudi dnevničar, če opravlja službo reguliranega uslužbenca ter ima predpisane izpite.
Honorarji učiteljev v železniških šolah in tečajih kakor tudi ostali honorarji.
Člen 86.
Honorar učiieijo:.. strokovnih železniških, obrtnih in ostalih šol in tečajev ministrstva za promet odobri minister za promet v mejah kreditov, odobrenih za to s proračunom, vsako leto naprej na predlog direkcije, ki ga mora ta podati pravočasno in po redni poti z učnim programom in seznamkom učiteljev kakor tudi vsemi ostalimi podatki za poslovanje in financiranje dotične- šole ali dotičnega tečaja.
Honorar za eno uro sme znašati največ 30 Din.
Uslužbencem, ki so šolam ali tečajem stalno dodeljeni na delo, pripada ta honorar samo za ure preko normalnega števila, število normalnih ur pa odreja pristojna uprava, kateri šola ali tečaj pripadata.
Honorar sme znašati na mesec največ 1200 Din.
Člen 87.
Minister za promet odobruje honorar za izredno, uspešno, koristno in napredno delo ekspertom strokovnih anket kakor tudi honorarje za ekspertize, in to iz kredita, odobrenega za to s proračunom.
Dajanje železniškega premoga in starih pragov.
Clen 88.
Železniški uslužbenci in ostali uslužbenci državnih prometnih naprav smejo dobiti vsako leto za čas od dne
1.	januarja do dne 31. decembra iz najbližjega skladišča železniški premog in drva po nabavni ceni, zvišani za 10% režijskih stroškov, po nastopni razpredelnici:
Zap. štev.	Zvanje	Ton premoga	Metrov drv.
1	Oženjen uradnik , »	3	12
2	Neoženjen uradnik		1	4
3	Oženjen zvaničnik		2	8
4	Neoženjen zvaničnik ......	1	3
5	Oženjen služitelj		2	8
C	Neoženjen služitelj		1	3
7	Oženjeno pomožno osebje ....	2	6
8	Neoženjeno pomožno osebje . . . .	1	3
Člen 89.
Premog in drva se dajo uslužbencem samo, če to ne krati redne državne potrebščine za vzdrževanje prometa.
Stari pragi, če jih je kaj, se dele samo progovnemu osebju analogno kakor drva po ceni, ki jo odredi generalna direkcija ob začetku vsakega leta.
Uslužbenec, za katerega se ugotovi, da je zlorabil to pravico, izgubi pravico do nakupa po znižani ceni za vedno.
Členi 90.
Denar za premog, drva in stare prage se polaga naprej, potem pa se oddaja material po navodilih, ki jih izda generalna direkcija državnih železnic na predlog svojega ekonomskega oddelka.
Nagrade za kazenska doplačila v vlaku.
Člen 91.
Prometnim uslužbencem, ki so upravičeni, pobirati denar za izdane kazenske doplačilne vozovnice, se daje kot nagrada, in sicer:
a) 10% vlakovnemu revizorju od celokupne vsote pobranih doplačil, izvršenih ob reviziji vlakov;
b) 10% vratarju od celokupne vsote pobranih doplačil, izvršenih po njegovi prijavi;
c) 6% sprevodniku, odnosno manipulantu in 4% vlakovodji od celokupne vsote izvršenih doplačil, izvzemši primere, v katerih se po doplačilnih biletih ne vračunava nikakršno doplačilo in ne pobira noben presežek.
Največja vsota, ki se sme izplačati v takih primerih, ne sme biti večja od 50 Din za vsak poedini primer.
Od vsot, ki se poberejo kot konvencionalne kazni, se izplača 10% kot nagrada zalotiteljem nepravilno prijavljene vsebine in teže blaga, vtovorjenega v vagon. Ta nagrada ne sme biti za en primer in eno partijo večja od 500 Din.
Izplačilo zalotiteljske nagrade se vrši po plačilnem seznamku. v katerem mora potrditi strokovni oddelek umestnost izterjane konvencionalne kazni, po odobritvi direkcije.
Člen 92.
Denar, pobran za ta kazenska doplačila, morajo uslužbenci takoj izročiti pristojni blagajni z seznamkom.
Blagajna mora ta dohodek v kosmatem znesku takoj vpisati v dnevnik blagajne kot dohodek, skupni znesek nagrade pa takoj obračuniti, ga po odobritvi starešine dotične neposredne edinice izplačati po seznamku ter vpisati v dnevnik blagajne kot razhodek.
Nagrada potapljalcem v morski in rečni vodi.
Člen 93.
Državnemu uslužbencu-pctapljalcu v vodi pristoji za eno uro potapljanja, neglede na globočino, 20 Din kot 6pecialna potapljalska nagrada.
IX.	Omejitve.
Člen 94.
Poleg predhodnih omejitev v tem pravilniku se predpisujejo še te-le:
Za evidenco, kontroliranje in za overavljanje pravilnega obračunavanja nagrade za terensko delo mora biti pri vsaki edinici posebna »knjiga terenskih dele, v katero mora vsak uslužbenec takoj vpisati vse potrebne podatke s popisom dela na terenu. Obrazec te knjige predpiše gradbeni oddelek generalne direkcije državnih železnic glede na člen 4. tega pravilnika.
Člen 95.
Uslužbenec, k* ima pravico do več nagrad, odnosno doklad po tem pravilniku, sme prejemati za isti čas samo eno nagrado, odnosno eno doklado, in sicer ono, ki si jo sam izbere.
Člen 98.
Nagrade po tem pravilniku pristoje osebju samo, če je za njih izplačevanje odobren v preračunu kredit in kolikor je odobren.
Minister za promet zniža o pravem času na predlog finančnega oddelka vse postranske prejemke, za katere ne bi bilo dovolj pokritja za izplačevanje do konca leta po tem pravilniku.
X. Prehodne odredbe.
Člen 97.
Ta pravilnik stopi v veljavo od dne, ko se razglasi v »Službenih novinah«, prejemki po njem pa tečejo od dne 1. aprila 1932., ko je prestal veljati pravilnik o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav z dne 20. novembra 1926., F. O. br. 7345/26* z vsemi njegovimi izpremembami in dopolnitvami.
(G. D. br. 34.476/32 — M. S. br. 2032/32).
Minister za promet
Laz. Radivojevič s. r.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
Ministrski svet je usvojil prednji pravilnik v svoji seji z dne 8. aprila 1932.
Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje posle dr. V. Marinkovič s. r.
(Podpisi o-talih ministrov)
* »Uradni list« št. 436/113 iz 1. 1926.
454.
Na osnovi odstavka (3) člena 6. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih civilnih uslužbencev štev. 84.600/1. z dne 12. decembra 1931. se predpisuje ta-le
pravilnik
o terenskem delu uslužbencev šumar-ske stroke.*
Člen 1.
Za terenska dela se smatrajo ona dela, ki se opravljajo zunaj službenega kraja na terenu, določenem s pristojno odločbo, na odprtem prostoru, kakor tudi ona dela, ki so s temi v zvezi in se vrše v improviziranih terenskih pisarnah in obsezajo katerokoli izmed naslednjih vrst poslovanja:
a) merjenje terena, gozdov in gozdnih proizvodov;
b) zbiranje podatkov za inventariziranje gozdov in njih cenitev, za izdelavo gospodarskih in eksploatacijskih načrtov in programov, za izdelavo proračunov in projektov za uravnavo hudournikov, melioracijo gozdnega zemljišča in drugih gradbenih naprav, za pogozdovanje posek, goličav in kraškega sveta;
c) izvajanje vseh gradbenih objektov, kultur in drugih gozdno-tehniških del v režiji;
d) nadziranje vseh zgoraj navedenih del, če jih opravljajo podjetniki;
e) kakršnokoli drugo vrsto terenskega dela, sorodno z zgoraj navedenimi deli.'
Uslužbencem se računi jo, če opravljajo tako delo, po odstavku (*)' člena 6. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev št. 84.600/1 z dne 12. decembra 1931. popolne dnevnice za prvih 10 dni dela, ki so jih dejanski prebili na terenu, pri čemer se ne šteje čas, ki so ga prebili na potovanju iz službenega kraja do kraja terenskega dela in obratno.
Člen 2.
Za terensko delo po predhodnem členu se ne smatrajo: inšpekcije terenskega dela, občasno nadziranje, komisijski ogledi, komisijske razprave zaradi razlaščanja. oddajanja in oznamenovanja zemljišč za pogozdovanje, preizkušanje projektov in preliminarjev vseh vrst, kolavdacije, superkolavdacije in proučevanja posamez ali komisijski, in to samo, če se Opravljajo vsi ti posli zunaj stalnega službenega kraja, odnosno zunaj kraja terenskega dela.
Za take posle pripadajo njih izvrševalcem, uslužbencem šumarske stroke, dnevnice po odstavku (2) člena 6. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev št. 84.600/1. z dne 12. decembra
1931.**
Člen 3.
Ta pravilnik stopi v veljavo od dne, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 31. marca 1932., št. 4840/1932.
Minister za šume in rudnike dr. St. Šibenik s. r. Minister za finance dr. Mil. Dordevič s. r.
* »Službene novine krabevine Jugoslavije« z dne 2" -" in 1932.. št. 11-7 1 fIT '367.
** »Službeni list« št. 46/4 iz 1. 1932.
Razpis.*	'
Pojasnilo pripombe za tar. štev. 176. uvozne carinske tarife glede oprostitve od plačevanja carine na lahka olja tfd katrana iz kamene« nega premoga.
Na osnovi člena 25. v predlogu zakona o obči carinski tarifi dajem za uporabljanje pripombe za tar. št. 176. uvozne tarife nastopno pojasnilo:
I. Lahka olja, kakor: bencol, ksilol, toluol iz tar. št. 176. uvozne tarife kot sredstva za raztapljanje ali razred-čevanje se zanaprej ne morejo opraščati uvozne carine na osnovi pripombe za tar. št 176. uvozne carinske tarife, ker ni niti raztapljanje niti razredčevanje, ki se z njimi opravlja, kemijska predelava, ki je po pripombi za tar. št. 176. uvozne carinske tarife bistven pogoj za oprostitev od carine.
II. Glede na mnenje ministrstva za trgovino in industrijo III. br. 14.573./1932 pa se bo odobril uvoz lahkih olj iz tar. št. 176., točke 1., uvozne tarife kot sredstva za raztapljanje ali razredčevanje v vseh primerih, kjer je ministrstvo za trgovino in industrijo zanje že izdalo potrdila do vštetega dne, ko se objavi ta razpis v »Službe-nih novinah«.
Ta razpis stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 8. junija 1932.; br. 17.383/IV.
Minister za finance dr. Mil. R. Djordjevic s. r.
Razne obče veljavne odredbe.
456.
Odločbe
obče seje državnega sveta z dne 27. in 28. aprila 1932.**
i.
Člen 166. carinskega zakona se ne da uporabljati, če niso izpolnjeni predpisi členov 40. do 43. carinskega zakona, t. j. če se je pregled blaga prekinil in če se zapisnik ni takoj sestavil.
II.
Minister, ban ali pooblaščeni starešina mora, ko odloča po pristojnosti iz § 103. zakona o uradnikih o pre-
" »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. junija 1932., št. 132/LXI/404.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	junija 1932., št. 132/LXI/403, kjer so objavljeni tudi razlogi k tem odločbam.
stanku službe civilnega državnega uslužbenca na osnovi točke 16. § 104. v zvezi s § 110. zakona o uradnikih, predhodno premotriti in ugotoviti činjenace, iz katerih je mogel pridobiti prepričanje, da je dotični uslužbenec nesposoben ali neprimeren ali da prestanek službovanja zahteva interes službe.
III.
Sodnik, ki je zahteval svojo upokojitev v času, ko je bil v veljavi § 18. zakona o sodnikih z dne 8. januarja
1929., ker je prebil v državni službi 30 let, je pridobil pravico biti upokojen po tem zakonu. Ta pravica mu kot pridobljena pravica ni bila odvzeta s § 283. poznejšega zakona o uradnikih iz 1. 1931., ker je ta predpis ukinil § 18. rečenega zakona samo zanaprej, ni pa ukinil te že pridobljene pravice, ker nima o tem izrečne odredbe.
IV.
Po drugem in tretjem odstavku člena 8. zakona o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923. spadajo v III. kategorijo tudi še oni, ki nimajo štirih razredov srednje šole, ki pa imajo drugo strokovno izobrazbo, ki dopolnjuje njih kvalifikacijo; za tako izobrazbo pa se smatra a)* pri strojnem osebju, ki mora imeti najmanj dva razreda srednje šole, dovršen obrt, nato dveletno delo v delavnicah za popravljanje lokomotiv in naposled izpit za strojevodjo.
V.
Oni, ki so prejemali na osnovi drugega odstavka člena 102. invalidskega zakona iz leta 1925. prejemke po prejšnjih zakonih od dne 1. aprila 1926. dalje pa do prevedbe na novi zakon, niso dolžni državni blagajni morebitne razlike vrniti.
Iz obče seje državnega sveta z dne 27. in 28. aprila
1932., št 13.930/32.
Banove uredbe.
457,
I.	No 812/2.
Odločba.
Ministrstvo za notranje posle je z odlokom z dne 18. III. 1932, III. broj 13438, odklonilo odobritev »Odredb o upravi banovinskih podjetij«, ki so bile objavljene v »Službenem Listu« z dne 24. X. 1931, št. 454/65.
Glede na citirano rešenje ministrstva za notranje posle se razveljavlja odlok kraljevske banske uprave z dne 16. X. 1931, I. No. 7955/1.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Ljubljana, dne 11. junija 1932.
* Gl. čl. 8., tretji odstavek, zakona o državnem pro-inetneni osebju »Uradni list št, 356/107 iz 1, 1923.
458.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II.	No. 5510/1.
Objava.
Občina Dragučova, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932.	naslednje občinske trošarine:
a) od	100	I	vina Din	50-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	25—,
c) od	100	I	piva Din	30-—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d) od 100 l sadnega mošta Din 25'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. junija 1932.
II.	No. 3459/1.
Objava.
Občina Grosuplje, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 I vina Din 150-—,
b) od 100 l vinskega mošta Din 50-—,
c) od 100 * piva Din 50—,
č)	od	lil stopnje alkohola	špirita, žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 6-—,
d) od govega nad 1 letom Din 20—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10—,
f) od prašičev Din 10-—,
g) od drobnice Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. junija 1932.
II.	No. 1027/1.
Objava.
Občina Jarenina, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932, naslednje občinske trošarine:
a) od 100	1	vina Din	35-—,
b) od 100	1	vinskega	mošta Din	25'—,
c) od 100	l	piva Din	100-—,
č)	od	hi stopnje alkohola	špirita, žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 5-—,
d)	od	goveda nad 1 letom	Din 20-—,
e)	od goveda pod 1 letom	Din 10—,
I)	od	prašičev Din 10-—,
g)	od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. junija 1932.
II.	No. 8830/2.
Objava.
Občina Rova, v srezu Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75-—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. junija 1932.
II.	No. 6661/1.
Objava.
Občina Srednja Bistrica, v srezu dolnjeleridavskem, bo pobirala od dneva razglasitve v .Službenem listu« v letu	1932. naslednje občinske	trošarine;
a)	od	100	1	vina Din	80-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	80'—,
e)	od	100	1	piva Din	50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. junija 1932.
II.	No. 291/1.
Objava.
Občina Stojinci, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v . Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina	Din 80-—,
b) od	100 1 vinskega mošta	Din 50-—,
c) od	100 1 piva	Din 30-—,
č) od	lil stopnje	alkohola	špirita,	žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. junija 1932.
II.	No. 30591/1.
Objava.
Občina Tržišče, v srezu Krško, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932 naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 150-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 150-—,
c) od 100 1 piva Din 200-—,
č) od	hi stopnje alkohola	špirita,	žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 10-—,
d) od 100 1 brezalkoholnih pijač Din 100-—,
e) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
g) od prašičev Din 10’—,
h) od drobnice Din 5'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—• Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. junija 1932.
II.	No. 6339/1.
Objava.
Občina Vosek, v srezu mariborskem 1. b., bo pobirala od dneva razglasitve v Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 16. junija 1932.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik- Pohar Robert s Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mickalek e Ljubljani.
štev. 50.
SLUŽBE:?! LIST KRALJEVSKE BA1SKE UPRAVE DRAVSKE BAHOVINE
Priloga h kosu 50. letnika III. z dne 25. junija 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
/VI. No. 6675/20.	2156
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. junija do 7. junija 1932.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
			
Ostali	Na novo oboleli	Ozdravel	Umrli
Skupina tifuznih bolezni.
Ljubljana (mesto) ■ • •	1	—	—	—	l
Ljutome-		—	1	—	—	1
Maribor desni bres . •	d			—	—	3
Murska Sobota			1	—	—	1
Vsesa . . .	4	2	—		6
Škrlatinka. — Scarlatina.					
Celje 		—	1	—	—	1
Celje (mesto)		—	1	—	—	1
Gornjisrad		1	—	—	—	1
Kamnik		1	2	—	—	3
Kočevje 		8	—	5	—	3
Litija ...........	1	—	—	i	—
Ljubljana (srez) ....	3	1		—	4
Ljubljana (mesto) . . .	3	1	2	—	2
Maribor desni bres . .	2	—	—	—	2
Maribor levi brea . . .	lo	1	i	—	15
Maribor (mesto) ....	3	—	—	—	3
Murska Sobota		2	—	—	—	2
	8	D	2	i	10
Ptuj	* »	1	—	—	—	1
	1	—	—	—	1
Sloveniaradec		1	—	1	—	—
Vsesa . . •	50	12	11	2	49
Ošpice. — Morbilli.
Celje (mesto)		1	—	—	—	i
Kranj		—	3			—	3
Kočevje 		2	-			—	2
Konjice ..........	8	1			—	9
Krško ...........	6	14			—	20
		19	1			•j‘/ti
Litija		8	4	2	—	10
Losatec		68	2	—	—	70
Murska Sobota		1	3	—	—	4
Novo mesto 		9	13	1)	—	13
Šmarje pri Jelšah ....	1	t	1	—	1
Vsesa . . .	309	60| 13		-	356
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Murska Sobota		1	-	-	—	1
Vsesa . . .	1		-	—	1
Dušljivi kašelj. -	- Pertussis.				
Ptuj		36	16	24	-	28
Vsesa . . .	36 | 16		24	—	28
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus			
Celje 		1	—	—	—	1
Ljutomer		1	—	—	—	1
Radovljica		1	—	1	—	—
jVsesa . i .	3	-	1		2
Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli	Umrli	Ostanejo v oskrbi
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice		2	1	—	—	3
Celje		 • • »	3	1	1	—	3
Celje (mesto)	*	1	—					1
Črnomelj		 .	—	1	—	1	—
Gornjigrad		1	—			—	1
Kamnik		 . .	1	1					2
Kranj ...........	4	—	—	—	4
Konjice		2	—	2	—	—
Krško ...»		3	—	—			3
Logatec		 • » .	—	1	—			1
Ljubljana (srez) ....	5	—	1			4
Ljubljana (mesto) . . .	9	2	1			1U
Ljutomer		1	—	J			—
Maribor desni bres • •	—	1	1			—
Maribor levi bres . . .	2	—	—			2
Maribor (mesto) ....	1	1	—	—	2
Novo mesto		2	—	—			2
Ptuj . . 		1	2	1	1	1
Šmarje pri Jelšah . . .	7	—	—	—	7
Vsesa ... | 45 | 11 Šen. — Erysipelas.			8	2 -	46
Celje		t	—	1	—	—
Kranj		3	—	—	—	3
Krško		3	—	1	—	2
Ljubljana (mesto) . . .	4	—	1	—	3
Maribor desni bres . .	1	—	—	—	1
Maribor (mesto) ....	—	1	—	—	1
Novo mesto			2	1	2	—	1
Ptuj	1	—	—	—	1
Radovljica . %	1	—	—	—	1
Slovenjgradec ......	2	—	1	—	1
Vsesa . . .	18	2	6	—	14
Otročniška vročica. — puerperalis.		Sepsis			
Kram			1	—	-	-	1
Kočevje 		1	—	—	-	1
Vsesa . . . | 2 | — Hripa. — Grippe.			-	-	2
	—	43	—	-	43
Ljubljana (mesto) . . .	—	1	—		1
Vsesa . . .	—	44	—		44
Ljubljana, dne 11. junija 1932.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
n. No. 10644/1.	2158—3—1
Razglas.
Muri Ignacij, pos. na Zg. Jezerskem, prosi, d' se mu dovoli zgraditi na pare. št. 520/2 in 520/3, k. o. Jezersko, ob Mlin-šici na Zgor. Jezerskem, poleg njegove sedanje žage novo vodno žago z beneškim jarmenikem in krožno žago. Kot vedni moter bo služila Francis-turbina z ležečo osjo. Razpoložljiva vodna sila znaša 100 do 300 K na sekundo in razpoložljivi brutto padec 7-16 m. Voda bi se nabirala s pomočjo nabiralnega bajerja.
O tem se razpisuje na podstavi § 37. zakona o izkoriščanju vodnih sil od 30. junija 1931., »Službeni list : št. 333/52, ter § 73. zakona o občem upravnem postopku
na torek dne 12. julija 1932.
komisijska razprava s sestankem komisije ob 13. uri na mestu samem.
Predmetni načrti so od dne prve objave tega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« pa do dne razprave razgrnjeni v javni vpogled med uradnimi urami v tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju.
K tej razpravi se pozivajo vsi udeleženci s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, predložiti pismeno upravnemu oddelku kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani do dne 8. julija 1932, najkesneje pa pismeno ali ustno na razpravi sami, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo s poslovanjem. Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo cb pogojih iz § 75. zakona o občem upravnem postopku.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
V Ljubljani, dne 21. junija 1932.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s. r.
*
I. No. 4758/1.	2162
Razpis.
Razpisuje se služba banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Sv. Lovrenc na Pohorju s sedežem istotam.
Prosilci morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno službo ter dokazati, da so opravili poleg zdravniške pripravljalne službe (staža) vsaj 6mesečno prakso v porodništvu.
Prošnje in zahtevane priloge, kolko-vane po predpisih, je predložiti do
4.	julija 1932, kraljevski banski uparvi Dravske banovine v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 22. junija 1932.
*
I.	No. 4756/1.	2163
Razpis.
Razpisuje se pri javni bolnici v Celju mesto zdravnika-uradniškega pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razvrščena od VIII. položajne skupine.
Prosilci za to službo morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno službo ter morajo dokazati, da
so dovršili zdravniško pripravljalno službo (?.taž).
Predpisano kolkovane prošnje, opremljene z zahtevanimi in zadostno kolko-vanimi prilogami, je predložiti kraljevski banski upravi v Ljubljani do 10. julija 1932.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
* dne 22. junija 1932.
II.	No. 10203/2.	2116—3—2
Razglas.
»Peta« d. z o. z., tovarna lesenih pet v Radečah pri Zidanem mostu, prosi, da se ji dovoli preureditev njene vodne naprave v Radečah ob potoku Zapota na parceli št. 222, k. o. Radeče. Preureditev bi bila v tem, da bi se sedanje leseno vodno kolo nadomestilo z dvojno turbino. Tako povečana, odnosno pridobljena vodna sila, ki bi Blužila za pogon raznih strojev in za razsvetljavo, bi znašala pri srednji vedi 24 konjskih sil, pri največji uporabni množini pa 32 konjskih sil.
O tem se razpisuje na podstavi § 34. zakona o izkoriščanju vodnih sil od 30. junija 1931, »Službeni list« št. 333/52 iz leta 1931. ter § 73. zakona o občem upravnem postopku
na petek dne 8. * ilija 1932 komisijska razprava s 'sestankom komisije ob 10. uri na mestu samem.
Predmetni načrti so od dne prve objave tega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« pa do dne razprave razgrnjeni v javni vpogled med uradnimi urami v tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu.
K tej razpravi se pozivajo vsi udeleženci s pristavkom, da morajo svoje pripombe glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, predložiti pismeno upravnemu oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani do dne 5. julija
1932.	najkesneje pa pismeno ali ustno na razpravi sami. Če bi tega ne storili, bi se smatralo, da soglašajo s poslovanjem. Pozneiši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojih iz § 75. zakona o občem upravnem postopku.
Kravljevska banska uprava Dravske banovine.
V Ljubljani, dne 16. junija 1932.
Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka: dr. Stare.
*
K V — No. 3043/4.	2139—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske ; inovine v Ljubljani razpisuje za prevzem instalacije električne razsvetljave, plina in vodovoda v gradbah carinarnico v Mariboru
1 javno »istneno ponudbeno l>>'*!>ciio na dan 27. julija 1952 ob 11. uri dop.
v sobi 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št 48 tehničnega oddelka v Ljubljani.
Ponudbe naj se oglase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1. Instalacija električne razsvetljave Din 85.147-80.
2. Instalacija plina Din 128.714-—.
3. Instalacija vodovoda Din 169.430-20.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 17. junija 1932.
*
K ad V No. 3042/1.	2099—3—3
Razglas
o I. pismeni ponudbeni licitaciji
za prevzem del pri gradnji stanovanjskih hiš carinarnice v Mariboru.
Kraljevska banska uprava razpisuje
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. julija 1932. ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 21 istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za vsa tri poslopja in za vsa dela skupaj Din 3,365.862-01.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska unrava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. junija 1932.
*
V.	No. 71/37.	2155—3—1
Razgias o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo regulacijskih del na Muri v obmejni progi 1932/33
prvo javno pismeno ponudbeno lici acijo
na dan 16. julija 1932. od 11. uri lop.
v prostorih hidretehn. odseka tein ične-ga oddelka v Ljubljani (Stari trg 3 i/II). Pojasnila in ponudbeni pripemeč i so na vpogled med uradnimi urami v pisarni hidrotehn. odseka Stari trg >4/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 1,519.732‘50 Din.
Bcdrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih, riovi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovin«.
.V Ljubljani, dne 20. junija 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
U VII 16/32—4.	2154
Razglas.
Okrajno sodišče v Ljubljani, je razsodilo z razsodbo z dne 10. marca 1932, da je Mlakar Rudolf, star 53 let, po poklicu trgovec v Ljubljani, Sv. Jerneja cesta štev. 35, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da dne 4. februarja 1932 v svoji delikatesni trgovini in vinotoču, t. j. v svoji obratovalnici ni imel označenih cen življenjskim potrebščinam, ki jih prodaja, niti sumarno niti podrobno, tako da bi bile cene vsakomur lahko vidne.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 160 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti izpremeni v nadaljnjo kazen 3 dni zapora.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIL,
dne 18. marca 1932.
*
E 150/32—5	2165
Dražbeni oklic.
Dne 15. julija 1932 dopoldne ob 9. uri
bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin:
Zemljška knjiga Bučka, vi. št. 1098.
Cenilna vrednost Din 5640-70.
- Najmanjši ponudek: Din 3760-47.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, dne 15. junija 1932.
%
E 210/32—5.	’	2148
Dražbeni oklic.
Dne 15. julija 1 93 2. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Krško, vi. št. 751 in zemljiška knjiga Leskovec, vi. št. 715.
Cenilna vrednost: Din 55.449.
Vrednost pritikline: Din 1043-50.
Najmanjši ponudek: Din 37.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okraju* sodišče v Krškem, dne 15. junija 1932.
E 60/32—11.	2166
Dražbenl oklic.
Dne 15. julija 1932 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: parna žaga z mlinom ter skladiščni prostor.
Zemljiška knjiga Leskovec, vi. št. 788.
Cenilna vrednost: Din 94.000'—.
Vrednost pritikline: Din 48.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 62.666-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem,
dne 20. junija 1932.
*
E 119/32—12.	2147
Dražbeni oklic.
Na predlog Hranilnice in posojilnice v Žužemberku bo dne 15. julija 1932, ob devetih, pri tem sodišču, v sobi št. 6, na podstavi sodno odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Zagradec, vi. št. 8, poslopja in zemljišča cenilna vrednost Din 39.000; vložna št. 224, zemljišča cenilna vrednost Din 1000'—; vi. št. 249, zemljišča in električna žaga, cenilna vrednost Din 23.600'—; zemljiška knjiga Valična vas, vi. št. 144, zemljišče, cenilna vrednost Din 400'—; vi. št. 258 zemljišče, cenilna vrednost Din 2600'—; vi. št. 259, stavbišče in zemljišče, cenilna vrednost Din 400-—; vi. št. 270, zemljišče, cenilna vrednost Din 2100-—; električna napeljava Din 400'—. Skupaj Din 69-700'—. Najmanjši ponudek Din 46.466-—. Varščina Din 6970-—.
K poslopjem spada električna napeljava v cenilni vrednosti kakor zgoraj.
Ped najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Žužemberku, dne 14. junija 1932.
E 170/32.	2134
Dražbeni oklic.
fine 19. julija 1932. dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pod-vrh, vi. št. 9, 256, 218, zemlj. knj. k. o. Spod. Gorče, vi. št. 30,69, zemlj. knj. k. o. Šmatevž, v', št. 127.
Cenilna vrednost: Din 255.155-—.
'Vrednost pritikline: Din 11.401-—.
Najmanjši ponudek: Din 197.500'—.
Nepremičnine se bedo najprvo prodajale po štirih skupinah in če se tako ne bo dosegel večji ponudek, pa posestvo v celoti.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 8. junija 1932.
*
E 283/32	2133
Dražbeni oklic.
Dne 19. julija 1932 dopoldne ob pol
11.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin, hiše, gospodarskega poslopja, zemljišča, zemljiška knjiga k. o. Trnava, vi. št. 163.
Cenilna vrednost: Din 116.244'55-—.
Vrednost pritikline: Din 3477"—.
Najmanjši ponudek: Din 77.500—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 8. junija 1932.
*
E 188/32—8.	2161
Dražbeni oklic.
Dne 22. julija 1932 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga Staraloka, vi. št. 1, Škofja Loka, vi. št. 549. Puštal vi. št. 226.
Cenilna vrednost: Din 187.968-—.
Vrednost pritikline: Din 2.275-—.
Najmanjši ponudek: Din 125.318-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je rcvnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. L,
dne 11. junija 1932.
*
E IX 1642/32.	2152
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. j u 1 i j a 19 3 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grušova, a) vi. št. 37 in
b)	vi. št. 110.
Cenilna vrednost: ad a) Din 159.487-60 in ad b) Din 1637'65.
Vrednost pritikline: Din 770-—.
Najmanjši ponudek: Din 107.416-82.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 8. junija 1932.
*
E IX 1322/32-9.	2095
Dražbeni oklic.
Dne 27. julija 1932 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Koroška vrata, polovica vi. št. 103.
Cenilna vrednost: Din 38.405'—.
Najmanjši ponudek; 19.202 Din 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi s a ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja,-ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 5. junija 1932.
*
E IX 1708/32-7.	2096
Dražbeni oklic.
Dne 28. julija 1932. dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Polička vas, polovica vi. št. 22 in 216.
Cenilna vrednost Din 25.000'63 in Din 37.847-65.
Najmanjši ponudek: Din 41.899-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 4. junija 1932.
•j.
E V 459/32—9.	$071
Dražbeni oklic.
fine 2 9. j u 1 i j a 19 3 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Golo brdo, vi. št. 188.
Cenilna vrednost: Din 4311 ‘15.
Najmanjši penudek: Din 2874-10.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 7. junija 1932.
E 624/32—10.	2164
Dražb eni oklic.
Na predlog zahtevajoče stranke Savinjske posojilnnce \ Žalcu, r. z. z n. z. bo dne 29. julija 1932. ob devetih, pri tem sedišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Latkova vas, vi. št. 238, hiša, cenilna vrednost Din 5500'—, lesena uta Din 150'—, gospodarsko poslopje Din 4000, svinjak Din 400, kozolce Din 2000-—, zemljišča Din 27.182'20, gozd Din 916’20, pritikline Din 36'—, »kupaj 40.164’40 Din; naji lanjši ponudek Din 40.164’40. Vadi j zn; ša Din 4016’44.
K nepremičnini zemljiška knjiga Latkova vas, vi. štev. 238, spadajo sledeče pritikline: 1 žitnica In 2 motiki v cenilni vrednosti Din 38’—.
Ped najmanjšim pomidkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 3. junija 1932.
*
E 101/32—10.	2048
Dražb pni oklic.
Dne 29. julija 1832 dopoldne ob 10 uri bo pri p' dpisanein sc ’ Š5u v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k.
o.	Stara vas, vi. št. 61.
Cenilna vrednost: Din 106.595’—.
Vrednost pritikline: Din 550’—.
Najmanjši ponudek: Din 71.430’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, dne 7. junija 1932.
* -
E 24/32—9	2049
Dražbeni oklic.
Dne 29. julija 1932 dopoldne ob pol devetih ho pri podpisanem sedišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška ffnjiga k. o. Tržišče, vi. št. 8 in 888.
Cenilna vrednost: Din 2240’—.
Najmanjši ponudek: Din 1494’—.
Pravico, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, dne 7. junija 1932.
E 148/32-11.	2083
Dražbeni oklic.
Dne 3. avgusta 1932 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin:	zemljiška
knjiga Briga, vi. št. 82, 86, 96, 138, 173 in 183.
Cenilna vrednost: Din 117.017’—.
Vrednost pritikline: Din 7895’—.
Najmanjši ponudek: Din 78’012’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, dne 7. junija 1932.
*
E 181/32—5.	2045
Dražbeni oklic.
Dne 3. avgusta 1C32 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi it. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ješcvec, .vi. št. 57, 258 in 281.
Cenilna vrednost: Din 21.299’10.
Vrednost pritikline: Din 740’—.
Najmanjši ■penudek: Din 14.792’74.
Jamčevina znaša: Din 2204’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sedišče Šmarje pri J.,
dne 3. junija 1932.
*
E 182/32—7.	2046
Dražbeni oklic.
Dne 10. avgusta 1932 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pijovce, vi. št. 23, 251 in 361.
Cenilna vrednost: Din 65.059'10.
Vrednost pritikline: Din 4195’—.
Najmanjši penudek: Din 46.169’40.
Jančevina: Din 6926’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku ppe.d začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje p. J.,
dne 3. junija 1932.
*
E 374/32—6.	2150
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. avgusta 1 9 3 2. dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamnik, vi. št. 402.
Cenilna vrednost: Din 243.000’—-
Najmanjši ponudek: Din 121.500'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozrieje pri draž-fcenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kamnik, dne 12. junija 1932.
£
E 365/32.	2149
Dražbeni oklic.
Dne 15. septembra 1932. ob p o.l desetih bo pri podpisanem sodišču v sebi št. 5 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Ojstrška vas, vi. štev., 44.
Cenilna vrednost: Din 158.242-10.
Vrednost pritikline: Din 9490’—.
Najmanjši penudek: Din 105'500’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 17. junija 1932.
❖
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
832.	Sedež: Doberteša vas pri Sv. Petru v Savinjski dolini.
Dan vpisa: 9. junija 1932.
Besedilo: Ogriseg & Theinel, Savinjska tkalnica, barvarna in apretura.
Obratni predmet: Tvornica za izdelovanje tkanin, barvarna in apretura.
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 17. maja 1932.
Družabnika: Ogriseg Valdemar, trgovec v Mariboru, Prešernova ulica 1, in Themel Franc, trgovec v Mediji-Izlake.
Za namestovanje sta upravičena oba družbenika kolektivno.
Podpis firme se vrši na ta način, da postavita oba družbenika pod natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme lastnoročno svoja imena.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I..
dne 9. junija 1932.
Firm. 227/32 — Rg A III 150/2.
sicer bi se ne mogl de nepremičnine v je ravnal v dobri veri.
c več uveljavljati gle-škodo zdražitelja, ki
833. Sedež: Ljubljana, Igriška ulica št. 6.
Dan vpisna: 4. junija 1932.
Besedilo: Josip Čemažar.
Obratni predmet: litografski obrt, nakup in prodaja ter založništvo v to stroko spadajočih produktov.
Imetnik:	Čemažar	Josip,	lilograf v
Ljubljani, Groharjeva cesta 23.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. junija 1932.
Form. 499/32 — ltg A VII 100/1.
*
834. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 13. junija 1932.
Besedilo: Sever Marija, družba z o. z.
Obratni predmet: Mesarija, izdelovanje, nakup in prodaja vsakovrstnih mesnih izdelkov.
Družbena pogodba z dne 3. junija 1932.
Družba je ustanovljena za nedoločen CHS.
Višina osnovne glavnice: 11.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: Din
ii.ooo-—.
Poslovodje: Sever Leopold, posestnik in mesar v Ljubljani, Trnovska ulica 2.
Poslovodja zastopa družbo samostojno in podpisuje družbeno tvrdko samostojno na ta način, da pristavlja pod natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno ali od kogarkoli pisano tvrdkino besedilo samostojno svoj osebni podpis.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dpc. 10- junija 1932.
Firm. 537/32 — 'Kg.' C V 75/1.
*
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
835. Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 4. junija 1932.
Besedilo: Vinko Majdič.
Obratni predmet: valjčni mlin in trgovina ž moko.
Dosedanji imetnik tvrdke Vinko Majdič se izbriše zbog smrti.
Tvrdka se je izpremenila v javno trgovsko družbo s pričetkom 9. decembra 1926, koje javni družabniki so:
Majdič Matilda, vdova veletrgovca,
Majdič Marica, industrijalka,
Majdič Demeter, industrijalec, in
Majdič Kornelij, stud. tech. — vsi v Kranju.
Obratni predmet odslej:
a) mlin in žaga,
b) trgovina z moko,
c) proizvajanje in prodaja električnega teka (§ 60. točka obrt. zakona),
d) izdelava, nakup in prodaja elektrotehniških predmetov (§ 50., t. 1. in 2. obrtnega zakona).
Podpis tvrdke se bo vršil tako, da se ped od kogarkoli z roko ali strojem napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke podpišeta vedno kolektivno družabnika Majdič Demeter in Majdič Marica ter poleg teh dveh
še ali družabnica Majdič Matilda ali pa družabnik Majdič Kornelij.
rzbriše se prokura Majdič Matilde, Majdiča Demetra in dr. Pehanija Bena.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. junija 1932.
Firm. 524 — Pos. I 287/11 —
Rg. A VII 99/11.
*
836. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. junija 1932.
Besedilo: »Dekor« družba z o. z. v Ljubljani.
Po izrednem občnem zboru družbenikov z dne 21. maja 1932 se je družbena pogodba z dne 27. junija 1931., r. št. 3366/1931 izpremenila v odstavkih: Drugič, Tretjič, Sedmič, Devetič, Dvanajstič, Trinajstič, Štirinajstič in Petnajstič.
Družbena tvrdka se sedaj glasi: Družba Dekor z o. z. v Zgornji Šiški.
Družba ima od sedaj naprej sedež v Zgornji Šiški. Osncvna glavnica se je zvišala cd 30.000 Din na 60.000 Din, in je v gotovini popolnoma vplačana in je stavljena poslovodstvu na prosto razpolago.
Vpiše se novi poslovodja Bricelj Ivan, mestni stavbenik v Mostah pri Ljubljani, ulica na Kodeljevo št. 1.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. junija 1932.
Firm. 527 — Rg C IV 298/2.
*
837. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. maja 1932.
Besedilo: Ljudevit Marx, tovarna lakov delniška družba v Ljubljani.
Izbriše se član upravnega sveta Keller Gerard.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. maja 1932 Firm. 471 — Rg B JI 181/12.
*
838. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. junija 1932.
Besedilo: Pekol, veletrgovina z zobotrebci, družba z o. z.
Odredi se izbris poslovodje g. Kozina Petra zbog smrti in vpis poslovodje g. Leskovca Ernesta, zasebnega uradnika v Ljubljani, Breg št. 20 vsled njegove izvolitve na izrednem občnem zboru družabnikov te družbe dne 30. maja 1932.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. junija 1932.
Firm. 523 — Rg C I 190/13
*
839. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. junija 1932.
Besedilo: »Slavija« Jugoslovanska zavarovalna banka.
Izbriše se prokura Turšiča Alojzija pri podružnici v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. junija 1932.
Firm. 526 — Rg B II 76/7.
*
840. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. junija 1932.
Besedilo: »Standard« družba z o. z. prodaja izdelkov tovarn Carl Pollak d. d.
Izbrišejo se poslovodje Avsenek Ivan, Pollak Karl in dr. Miličič Ivo, vpišejo pa poslovodje: Šarc Alojzij, župnik v Šmartnem pri Kranju, Štrajhar Ivan, župnik v Borovnici in Florjančič Ludvik, odvetniški pripravnik v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. junija 1932. -Firm. 528. — Rg C IV 282/8.
*
841. Sedež: Rečica pri Bledu.
Dan vpisa: 4. junija 1932.
Besedilo: M. Pangerc in drug, trgovina
z mešanim blagom, deželnimi pridelki in lesem, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Lesar Franc.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
Firm. 491. — Rg C IV 31/7.
*
Izbrisala se je nastopna firma:
842. Sedež: Žalec.
Dan izbrisa: 9. junija 1932.
Besedilo: Jugoslovanska tvorniea nepremočljivih predmetov Elsinger in sinovi družba z o. z. v likvidaciji.
Zbog likvidacije.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 9. junija 1932.
Firm- 215/32 — Rg C II 3/12.
*
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
843. Sedež: Goriče.
Dan vpisa: 30. maja 1932.
Besedilo: Kmetijska gospodarska zadruga v Goričah, registrovanp zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen:
a) razpečavati in predelavah kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih članov,
b) oskrbovati svojim članom gospodarske in obrtne potrebščine vsake vrste,
c) ustanavljati in vzdržavati zadružna skladišča,
d) nabavljati kmetijske stroje in jih posojevati članom,
e) pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih članov, zlasti s tem, da:
1. snuje naprave in naredbe v povzdi-"o kmetijstva in domače obrti svojih članov,
2. daje v gospodarskih zadevah svojim članom svete,	'
3. prireja podučile in gospodarske shode in razstave, ter izdaja primerne knjige in tiskovine.
Zadružna pogodba (statut) z dne 12. maja 1932.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po objavah v »Narodnem gospodarja« in po potrebi z razglasom, nabitim v uradnem prostoru zadruge.
Načelstvo sestoji iz načelnika, njega namestnika in 5 odbornikov.
Člani načelstva so*
Markič Jurij, posestnik, Goriče št. 19, načelnik, Gros Frane, posestnik, Sred-njavas št. 12, načelnikov namestnik, Stare L< vro, posestnik, Srednjavas št. 4, Žepič' Blaž, posestnik, Kamnjek št. 2, Rotar Peter, posestnik, Srednjavas št. 7, Hleb. ar Anten, posestnik, Srednjavas št. 13, Kovačič Terezija, učiteljica, Goriče.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko.
Deželno kot trg_,jnsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. maja 1932.
Firm. 476/32. — Zadr. X. 253/1.
*
844.	Sedež: Koroška Bela.
Dr a vpisa: 28. maja 1932.
Be edilo:	Gospodarska zadruga na
Korc ;ki Beli, registrovana zadruga z cmejjno zavezo.
Obrat in predmet:
Zr iruga ima namen:
a)	razpečavati in predelavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih članov,
b)	oskrbovati svojim članom živ-ljenske, gospodarske in obrtne potrebščine vsake vrste,
c) ustanavljati in vzdržavati zadružne podružnice,
d) pospeševati sploh gospodarstvo svo. jih članov, zlasti s tem, da:
1.	snuje naprave in naredbe v povzdi-go kmetijstva in domačega obrta svojih članov,
2. daje v gospodarskih zadevah svojim članom svete,
3. prireja podučne, gospodarske in zadružne tečaje in predavanja.
Zadružna pogodba (statut) z dne 19. maja 1932.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa-z njihovim enkratnim zneskom.
Ozmnila se izvršujejo z razglasom v »Narodnem gospodarju« in po potrebi z objavo na deski v zadružnem prostoru.
Načelstvo obstoji iz načelnika, njegovega namestnika in 3 odbornikov. *
Člani načelstva so:
Žbontar Matevž, župnik, Koroška Bela, načelnik, Vidic Janez. tov. delavec, Koroška Bela 80, podnačelnik, Sedej Pavel, trgovec, Javornik 6, Smolej Tomaž, hiš. pos. in tov. delavec, Koroška Bela, Šoberl Rafael, pos. in tov. delavec, Koroška Bela.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. maja 1932.
Firm. 475/32. — Zadr. X. 250/1.
*
845. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. maja 1932.
Besedilo: Kolesarska vnovčevalna in vzajemno podporna registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Obrat in predmet:
Namen zadruge je predajati članom kolesarske potrebščine proti gotovini in z garancijo ,na obroke, popravljati v zadružni delavnici kolesa (poslovodja kvalificiran) ter zavarovati kolesa do zneska Din 700'— in Din 140O— za pu-mer, da bi bilo članu kolo ukradeno.
Zadružna pogodba (statut) z dne 18. maja 1932.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem razglasa v zadružni pisarni.
Načelstvo sestoji iz predsednika, podpredsednika in 3 odbornikov.
Člani načelstva so:
1. predsednik Hinko Sever, trgovec v Ljubljani, Stari trg 34,
2. podpredsednik Koren Drago, knjigovodja, Ljubljana, Predovičeva ulica štev. 11,
3. Cabarija Slavko, trg. zastopnik v Ljubljani, Nunska ul. št. 17,
4. Novak Rudolf, trgovski zastopnik, Ljubljana, Zavrti št. 5,
5. Hlede Tene, krojaški mojster v Ljubljani, Miklošičeva 18.
Pravico zastopati zadrugo imata skupno po dva člana načelstva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. maja 1932.
Firm. 459/32. — Zadr. 237/1.
*
846. Sedež: Topolje.
Dan vpisa: 31. maja 1932.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Topo-ljati, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet;
Zadruga ima namen:
a) razpečavati in predelavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih članov,
b) oskrbovati svojim članom gospodarske in obrtne potrebščine vsake vrste,
c) ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča,
d) nabavljati kmetijske stroje in jih posojevati članom,
e) pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih članov, zlasti s tem, da:
1. snuje naprave in naredbe v po-vzdigo kmetijstva in domače obrti svojih članov,
2. daje v gospodarskih zadevah svojim članom svete,
3. prireja podučne gospodarske shode in razstave ter izdaja primerne knjige in tiskovine.
Zadružna pogodba (statut) z dne 11. maja 1932.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po objavljenju v »Narodnem gospodarju« in po potrebi z razglasom, nabitim v uradnem prostoru zadruge. Načelstvo sestoji iz načelnika, njegovega namestnika in 3 odbornikov.
Člani načelstva so:
Zabret Franc, posestnik, Topolje 13, načelnik, Jenko Peter, posestnik, Topolje št. 12, načelnikov namestnik, Lužar Franc, posestnik, Topolje št. 7, Koncilja Anton, posestnik, Topolje št. 1, Keršič Janez, posestnik, Topolje št. 14.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za zadrugo na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani.
dne 27. maja 1932.
Firm. 483/32. — Zadr. X 256/1.
*
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
847. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. junija 1932.
Besedilo: Stanovanjska in kreditna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 8. decembra 1931 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji člani načelstva.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. maja 1932.
Firm. 487. — Zadr. IX 283/4.
* \
848. Sedež: Rateče.
Dan vpisa: 4. junija 1932.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Ratečah registrovana zadruga z omejeno zaveza.
Izbriše se član načelstva Erlah Jakob, vpiše pa član načelstva Kavalar Anton,
posestnik v Ratečah št. 16.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oild. III., dne 3. junija 1932.
.Firm. 472. — Zadr. II 14/63.
*
849.	Sedež: Srednja vas v Bohinju.
Dan vpisa: 4. junija 1932.
Besedilo: Mlekarska zadruga Srednja-vas v Bohinju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Sodja Stefan, Grm Jože in Bernik Jože, vpišejo pa se novi člani načelstva:
Sodja Franc št. 26, Hodnik Jože in Arh Martin št. 30, vsi posestniki v Bohinjski Srednji vasi.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. maja 1932.
Firm. 464. — Zadr. VIII 13/11.
*
850.	Sedež: St. Vid nad Cerknico.
Dan vpisa; 4. junija 1932.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Št. Vidu nad Cerknico, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 8. maja 1932 se jc-iaprCTiienil § 19: zadružnih pravil. Načelstvo sestoji iz načelnika, njegovega namestnika in enega do treh odbornikov.
Izbrišeta se člana načelstva Štrukelj Jože in Zalar Andrej, vpišeta pa člana načelstva:	Rupar	Andrej,	posestnik,
Ravne št. 16. Milavec Alojzij, posestnik, Osredek št. 8.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. junija 1932.
Firm. 477. — Zadr. VI 271/23.
*
851.	Sedež: Unec.
Dan vpisa: 4. junija 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Uncu. registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Melliva Franc, vpiše pa član načelstva Matičič JLudvik, posestnik na Uncu št. 28.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. junija 1932.
Firm. 530. — Zadr. VIII 121/8.
*
52. Sedež: Vodice.
Dan vpisa: 4. junija 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica > 'odicah, registrovana zadruga z neome-eno zavezo.
Izbriše se člau načelstva Stopar Va-
lentin, vpiše pa član načelstva Špenko Jože, posestnik na Selu št. 12.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. maja 1932.
Firm. 456. — Zadr. III 197/46.
*
853. Sedež: Vodice.
Dan vpisa: 4. junija 1932.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Vodicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Gubane Janez, vpiše pa član načelstva jeran Anton, posestnik v Vodicah 69.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. maja 1932.
*
Razglasi raznih uradov in oblast e v
No. 6333/1—32.
2.106
Razglas.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 2138
Stanje 15. junija 1932.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.996,189.640-54 (-10,751.414 95) Devize, ki niso v podlogi 80,540.349-61 (— 3,090.716-56) Kovani novec v niklu 49,464.821’— (-j-	251.242’	-)
Oemonetizi-
rano srebro 33,907.917’55 Posojila . . 2.327,873.399-17 (-15,595.036’87) Vrednostni
papirji . .	27,420.000’—
Prejšnji predujmi državi 1.805,338.643’05 (+	287-346	19)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni .	600.000.000’—
Vrednosti re-
zervn. fonda	79,944.056’24 (-j-	36.454’10)
Vrednosti ostalih fondov ...	546.364-06
Nepremičnine ... .	152,650.526-92(4-	49.215’66)
Razna aktiva	102 396.105’54 (4-	164 549’43)
7.256.271.823-68
Pasiva	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000’—
Rezervni
fond . . .	87,629.222-90
Ostali fondi 4,006.568’64 Novčanice v obtoku . . 4.920,532.510’— (— 88,329.795’—) Obveze na
pokaz . . 605.638.002-72 (+ 60,844.273’99) Obveze z rokom . . . 1.346,292.785-41 (— 4,400.000’-) Raznapasiva 112,172.734-01 (+ 3.237.160-01)
7.256.271.823-68
Obtok in obvoze . . . 5.526.170.512’72 Celotno kritje . . . 36’12°/0 Kritje v zlatu . . . 31-91°/,
Obrestna mera:
po eskomptu.............................1*4%
po lombardu	9%
V smislu § 54. uredi)« o izvrševanju cčuvalnih edredb (»Službene novine« št. 17/6 od 23. I. 1930) se razglaša, da je glasom sodbe okrajnega sodišča v Rogatcu z dne 5. I. 1932, Kps štev. 178/31—47, prepovedano Oberski Štefanu, rojenemu
16.	XII. 1906 v občini Sp. Sečovo, srez Šmarje pri Jelšah, stanujočemu v Sp. Se-čovem, občina Sp. Sečovo,srez Šmarje pri Jelšah, banovina Dravska, zahajati v krčme za dobo 2 let, začenši od 12. junija 19.32 do 12. junija 1934.
Po § 268. kaz. zak. se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. kaz. zakonika, pa vendarle postreže taki osebi z opejilom.
Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah, dne 17. junija 1932.
Štev. 5287.
*
Razpis.
2169
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 27. junija 1932. ob 11. uri dobavo
300 in2 šip 3 mm debeline in 400 kg steklarskega kleja.
Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje.
*
Konkurzni razglasi
2151
Sa 26/32—9.
854.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Pemiča Antena, trgovca z mešanim blagom v Slovenski Bistrici, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. junija 1932.
*
Razne objave
Vabilo
2160
na IX. občni zbor jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. d. v Ljubljani,
ki se vrši dne 4. julija ob 'A 11. uri dopoldne v sejni dvorani Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Predložitev bilance za 1. 1931.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev absolutorija upravnemu svetu in nadzorstvu.
4. Volitve v upravni svet in nadzorstvo.
5. Raznoterosti.
Ppcmba: Delničarji, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora, morajo
založiti svoje delnice najkesneje 6 dni pred občnim zborom pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Ljubljana, 20. junija 1932.
Upravni svet.
*
2167
Vabilo na I. redni občni zbor,
ki ga bo imela
»Elektroindustrija” d. d.,
1	Ljubljana,
dne 6. julija 1932. ob treh popoldne v družbeni pisarni v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13.
Dnevni red:
1. Sklepanje o letnem poročilu upravnega sveta.
2. Odobritev letnega računa in bilance, sklepanje o podelitvi absoluterija upravnemu svetu.
3. Slučajnosti.
Delnice je založiti najkesneje 6 dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni v Ljubljani. Po izročitvi se izroče imetnikom delnic izkaznice, ki upravičujejo do udeležbe na zborovanju.
Vsakih 10 delnic daje po en glas.
V Ljubljani, dne 22. junija 1932.
Upravni svet.
*
2153
Vabilo na III. rsdni občni zbor,
ki ga bo imela
»KOKRA”, tekstilna d. d. v Kranju,
v ponedeljek dne 11. julija 1932. ob 16. uri popoldne v pisarni dr. Bena Sabothy-
ja, odvetnika v Kranju,
z naslednjim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Predložitev računskih zaključkov in bilance za poslovno leto 1931.
3. Poročilo revizorjev in sklepanje o poročilu upravnega sveta in revizorjev.
4. Sklepanje o uporabi obratnega uspeha.
5. Volitev treh članov upravnega sveta, treh revizorjev in enega namestnika.
6. Slučajnosti.
Po § 14. družbenih pravil imajo glasovalno pravico oni delničarji, ki so položili pri družbeni blagajni v Kranju šest dni pred zborovanjem vsaj deset delnic z nezapadlimi kuponi vred. Delničarji glasujejo lahko po § 18. družbenih pravil ali osebno ali pa po pooblaščencu. Posest desetih delnic daje pravico do enega glasu (§ 16. družbenih pravil).
Upravni svet.
❖
2159
Objava.
Izgubil sem odpustnico 4. razreda osnovne šole v Smledniku, na ime: Še-tina Ivan rodom iz Zapog. Proglašam jo za neveljavno.
šetina Ivan s. r.
*
Za Službeni Iis4 kraljevske banske uprave Pravske banovine
znaša naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—,letno Din 192'— in se mora plačevati vedno naprej.
Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo!
List objavlja vse za Dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne občeveljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, izpremembe v osebju itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, dražbene in druge sodne oklice, licitacije, razpise služb in razne objave.
List je važen za vsakogar: trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd.
Upravništvo »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine« v Ljubljani. Gregorčičeva ulica št. 23.
izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska m zalaga; Tiskarna Merkur ? Ljubljani; njen predstavnik; Q. Michdlek v Ljubljani