Ljubljana, sobota, 15. septembra 1956 leto XXII. stev. 217 glavni in odgovorni UREDNIK rVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen Petka — cena 10 dinar] ev jGucbka. PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO IE IZHAJALA KOT 14-DNBVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, }jATO PA KOT TEDNIK - OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Državniki iz Indonezij e na obisku v Bosni in Hercegovini p Beograd, 14. sept. (Tanjug). I Se na postaji je predsednika "redse-dnik dr. Ahmed Sukarno, Sukarna pozdravila tudi skupina zunanji minister Rusian Abdul- članov TVD »Partizane ter iz-Ssni in predsednikovo spremstvo vidnikov in planink, ki mu je w *e snoči z modrim vlakom od- izročila šopke cvetja. Pred že-Peljali v Sarajevo. Visoke goste lezniško postajo pa je velika pozdravili na železniški po- množica pozdravila predsednika s,aji podpredsednik Zveznega iz- Sukarna z dolgotrajnim ploska-rsnega sveta Aleksander Ran- njem. Na širnem trgu je bilo ?.°.vič, predsednik Ljudske skup- zbranih kakih 80.000 ljudi iz me-'cme LR Srbije Petar Stambolič, sta in okolice. izvršnega ,sveta’ Visoki gostje in gostitelji so r; . stavniki državnega sekreta- | se odpeljali v rezidenco, ki je bi-a za zunanje zadeve in drugi. [a dana na razpolago predsedni- , Z njimi so odpotovali član ku Sukarnu. Vse od trga do re- cri— • - - 1 • - ....... jeznega izvršnega sveta dr. Marjan Brecelj, drža vni podsekre-V'j >a .zunanje zadeve Dobrivoje /•dič, častno spremstvo in še nekateri drugi državni funkcionarji. Šara;' eoo, 14. sept. (Tanjug). zidence v dolžini nad 2 km so bili pločniki polni ljudstva, ki je toplo pozdravljalo svojega gosta. Vsa pot je bila okrašena z mnogimi zastavami, cvetjem in napisi z dobrodošlicami v našem in indonezijskem jeziku. Globo- ^avi je modri vlak prispel v Sa- ko ginjen spričo prisrčnega spre fajevo, kjer so predsedniku Su- jeina je predsednik Sukarno pri Karmi priredili zelo prisrčen sPrejem. Njegov prihod je popravilo topništvo z 21 častnimi salvami. Na peronu železniške Postaje so bili zbrani na j višji državni voditelji BiH s predsednikom Ljudske skupščine Djurom ^carjem na čelu. Prisrčne manifestacije ., ?° Je predsednik Sukarno sto-j 12 ,vlaka, ga je ta prisrčno po-s Odstavil mu je pred- edmka republiškega izvršnega sveta Osmana Karabegovica, predsednika OLO Sarajeva Grujo {Novakoviča in komandanta sara- jazno odzdravljal množici. Po krajšem odmoru v »Ko-naku« so si predsednik Sukarno in ostali gostje z našimi predstavniki ogledali mesto in okolico. Med drugim so si ogledali znamenito Gazi Husrefbegovo džamijo, kjer so jih sprejeli in pozdravili islamski verski funkcionarji. Predsedniku Sukarnu so podarili primerek korana in izdajo verskih knjig. V republiškem muzeju Potem so se predsednik Sukarno in ostali predstavniki odpeljali v republiški muzej. Med potjo so bili znova deležni prisrčnih manifestacij ljudstva. Pred odhodom v muzej jih je pozdravil namestnik direktorja Vujo Dragušič, dva pionirja pa Zahvala iz Bolgarije Beograd, 14. sept. (Tanjug).— Predsednik republike Tito je prejel od predsednika prezidija Narodnega sobranja LR Bolgarije Georgija Damjanova naslednjo brzojavko: terem je prikazan način življe- ! »Tovariš predsednik, prisrčno nja Bosancev in Hercegovcev v se Vam zahvaljujem za Vaše želje raznih dobah. Ob odhodu se je glede napredka bolgarskega na-predsednik Sukarno vpisal v roda in uspehov v socialistični knjigo vtisov. Pred muzejem ga izgradnji, izražene ob bolgarskem je znova pozdravila velika mno- narodnem prazniku.« žica ljudi. Potem je kolona avtomobilov Pogajanja z Italijo krenila iz mesta. V okolici Sa- Beograd, 14. sept. (Jugopress). rajeva so si visoki gostje ogle- Konec septembra se bodo v Beo-dali nekaj znamenitosti, nazad- gradu začela jugoslovansko-itali-nje pa še tovarno »Tito« v Vo- janska pogajanja o ureditvi neka-gošču. Nad vkodom v tovarno terih odprtih vprašanj iz mirov-je bil velik napis v našem in in- ne pogodbe z dne 10. februarja donezijskem jeziku: »Dobrodošli, 1947 in Spomenice o soglasju o dragi gostje iz Indonezije«. Pred- STO z dne 5. oktobra 1954. sednik Sukarno si je podrobno ogledal tovarno. Potem pa se je vrnil v Sarajevo v svojo rezidenco, od koder je opoldne odšel na kosilo, ki mu ga je priredil predsednik Ljudske skupšci- • « 1 u nvULullUuHlu ocii u Jf' armijske oblasti general nega .podpolkovnika Veljka Ko-aceviea. Potem je vojaška god-q zaigrala indonezijsko in jiigo-ovajisko himno, nakar je predsednik Sukarno v spremstvu . „__.___________ r Predsednika Ljudske skupščine sta mu izročila šopek cvetja. Z BiH Djura Pucarja pregledal zanimanjem so si ogledali muzej kastni bataljon. Potem so mu in njegove zelo dragocene zbir-Predstavili še ostale visoke repu- ke. Globok vtis je napravil-na bliske funkcionarje. i vse etnografski del muzeja, v ka- Tudi naša dežela za mirno ureditev sueškega vprašanja na temelju najnovejših predlogov egi ptovske vlade Konferenca o prevozu blaga v čezmorske dežele Trst, 14. sept. — Danes se je zaključila dvodnevna konference BiH Djuro Pucar v prostorih ca študijske podkomisije Med-Republiškega izvršnega sveta. narodnega odbora za prevoz, ki .. , „ . , . je razpravljala o vprašanju ku- Na kosilu pri predsedniku mulativnih prevozov blaga za čez-Ljudske skupščine BiH morske dežele. Delegati devetih Pucar in evropskih železniških uprav, med n , , .. J njifni tudi Jugoslovani, ki so šoti kosilom je predsednik ; delovali na konferenci, bodo jutri Pucar podaril gostu album slik ^ pojutrišnjem odpotovali v o povojnem razvoju industrije Dubrovnik, kjer se bodo udele-v BiH, album del slikarja Ka- žili zasedanja Mednarodnega od-ranovica in zlato cigaretnico iz- bora za prevoz delano v Sarajevu. Predsednik Sukarno se je prisrčno zahvalil za darilo in podaril predsedniku Pucaru srebrn čajni pribor, izdelan na Javi. Kosila pri predsedniku Pu-carju so se udeležili razen visokega gosta vse njegove spremstvo in naši republiški voditelji. Kosila se je udeležilo kakih 70 povabljencev. Predsednik Indonezije se je v Beogradu na sprehodu po Terazljah ustavil med ljudmi, ki so mu prisrčno izražali svoje simpatije LABURISTIČNA ZUNANJEPOLITIČNA OFENZIVA V SPODNJEM DOMU Konservativci prekinili debato London, 14. sept. (Tanjug). V britanska vlada Ciprčanom za-izredni parlamentarni debati o gotovi pravico do samoodločbe. D , , . .... Cij>w*-ki je bila danes na zahte- Popoldne so se državniški ! vo laburisti5ne opozicije, Je mi- t ro rtrlno in h v / onim / niimi r - Glavni govornik laburistične gostje odpeljali v Zenico Z njimi j fotoni*TlUSSatBo^dj £ tej «lo ostri debati, L da bo britanski strokov- Aneurm Bevan pa je izjavil, da je pouitika vlade na Cipru sad »bolne psihologije konservativne stranke«. Aretacija in izgon Ma-kariosa pomenita »fašistično dejanje konservativne vlade«. !\otuJp,ta *V.dl Prednik Ljud-! ročal da bo britanski strokov-ske skupsčine Djuro Pucar in i n-jak ^a ustavno pravo iord Rad-predsednik izvršnega sveta I ciufe kmalu ponovllo odpotoval Osman Kara eg vic. Trg P red ! na .Ciper in predlagal novo uprav-postajo je bil p poln ljudi, ki no ure. jamčila široko samoupravno London, 14. sept. (AFP). V razgovoru z dopisnikom laburističnega »Daily Heralda« je predsed- Beograd, 14. sept. (Tanjug). — rečeno, da je naša vlada »od za-Jugoslovanska vlada je podprla četka spora v zvezi z nacionali-Predlog egiptovske vlade, naj bi zacijo Sueškega prekopa in piov-^stanovili organ, sestavljen iz be po njem zagovarjala mnenje, Predstavnikov dežel, ki uporab- da je treba poravnavo tega spora Sueški prekop, da bi s po- iskati izključno po poti pogajanj Bajanji mirno poravnali sueški vseh zainteresiranih dežel, ki ®Por. Ta predlog je sprožila egip- j uporabljajo prekop, ob upošteva- _ _ _ ^ „^alL ^>Vska vlada 11. septembra v no- nju suverenih pravic Egipta in | drugih ljudi je toplo pozdravilo oblast izvoljenih predstavnikov^j n7k°NaVer^izjavil”^da* Eain^lahko S? ki jo je poslala deželam, akre- mednarodnih interesov na. zago- visokega gosta. S predsednikom ciprskega ljudstva, | zag0tovi obratovanje orekooa in Qitirani»v» .. ir, »nftralne- tovitvi olovhe no nreknoii«. To Sukarnom so prispeli v Zenico i Debato je začel laburistični! da se bo promet po njem razvijal predsednik Ljudske skupščine poslanec Noel Baker, ki je v svo-! nepretrgoma in normalno tudi v BiH Djuro Pucar, predsednik Re- | jem govoru obdolžil vlado, da ni | soboto, ko bodo zahodni piloti ne-publiškega izvršnega sveta Os- ! dosegla nobenega uspeha v priza- j hali delati. Dejal je, da bo Egipt man Karabegovič, član Zvezner devanju za poravnavo ciprskega! dobil druge pilote, in pripomnil nega izvršnega sveta Marijan spora. Zahteval je, naj bi na Ci-! da bo 70 egiptovskih pilotov sku-Brecelj, državni podsekretar za pru dosegli premirje in naj bi ,paj s tujimi piloti, ki ostanejo, noč zunanje zadeve Dobrivoje Vidič etnarha Makariosa in druge, cipr-............................ in drugi. . ske voditelje povabili v London Jutri zjutraj • bo predsednik na pogajanja, indonezijske republike prispel na Lennox Boyd je zavrnil te za-enodnevni cbisk v Zagreb. I hteve kakor tudi predloge, naj Naser še za pogajanja a na osnovi egiptske suverenosti Plovba po prekopu zagotovljena tudi po odhodu zahodnih pilotov • —* jv/ jc »------------- t - utiranim v Kairu, in generalne- tovitvi plovbe po prekopu«. To ffiu sekretariatu OZN. stališče naše vlade je prišlo zlasti , V jugoslovanskem odgovoru, do izraza v j2javi predsednilka re- ^kreteria^M Vnanjt^ev^ ^ “• avS^ direktorju Tan- Egiptski protest ponovno izraženo pripravljenost egiptovske vlade, da bi našli mirno poravnavo spora s pogajanji vseh zainteresiranih dežel, in izraža p }Vashinglon, 14. sept. (Reuter), prepričanje, da bi ustanovitev ^Siptovski veleposlanik v Wa- organa za pogajanja omogočilo, shingtonu Ahmed Husein je bil da bi opravili nujno potrebne pri-pr> zunanjem ministru Dullesu in ' prave za zbližanje različnih gle-razložil gledišče egiptovske J dišč,. kar bi olajšalo končno ure-^ade, da pomeni načrt treh za- j d it e v spornih vprašanj. Hkrati izhodnih velesil o ustanovitvi nove raža naša vlada upanje, da bodo s«eške organizacije »odkrito in i tudi druge zainteresirane dežele - 1 ' _ 1! _ i 1.1 » t rvA ftoi T ^ Irrvf /\i4 im a °citno agresijo proti egiptovski Suverenosti. Uveljavljenje takšnega načrta,« je izjavil egiptovski veleposlanik, »bi pomenilo vojno.« privolile v pogajanja kot edino, ki ustreza nujni potrebi sveta po miru ter miroljubnem sodelovanju med narodi in državami. >*■? ' •: v..- in dan delalo, da se zagotovi plovba 40 ladij, kolikor jih vsak dan vozi po prekopu. Na vprašanje, kako je z morebitnim sestankom z ministrskim OB ZAKLJUČKU SUESKE DEBATE V SPODNJEM DOMU Ali Eden računa z izrednim položajem še preden bi Velika Britani ja predložila spor zaradi Sueškega prekopa * Varnostnemu svetu OZN? Delegacija poljskih parlamentarc ev je bila v sredo tudi v Belem voru v Beogradu, kjer jo Je ■ prejel predsednik republike Tito London, 14. sept. (Reuter). Britanska vlada je sklenila sprožiti vprašanje zaupnice v zvezi z njeno politiko v sueškem problemu. Britanski Spodnji dom je s 319 proti 248 glasovom izrekel zaupanje vladni politiki v tem ! problemu. Amandma laburistič-] ne parlamentarne skupine je bil ' zavrnjen s 321 proti 251 glaso-I vom. I V osnutku vladne resolucije, ki je bila sprejeta, je rečeno, da j Spodnji dom »obsoja samovoljno dejanje egiptovske vlade« v zvezi s prevzemom nadzorstva nad Sueškim prekopom, podpira | predloge 18 dežel na londonski konferenci, da »pozdravlja na-I pore britanske vlade« za mirno poravnavo nastalega spora in potrjuje svojo podporo izjavi, ki jo je pred tem domom dal 12. septembra predsednik vlade. Laburistična opozicija pa je v svojem spreminjevalnem predlogu k tej resoluciji poudarila, da dom »obsoja samovoljne me- tode^ egiptovske vlade« in da je odločen podpirati zakonite pravice uporabnikov prekopa, vendar obžaluje, da se vlada ni hotela v tem sporu obrniti na OZN, ter zato poziva vlado, naj nemudoma obvesti OZN o sporu, naj izjavi, da ne bo uporabila sile, razen v skladu z britanskimi obveznostmi, izvirajočimi iz ustanovne listine OZN in da se bo med tem časom vzdržala kakršnegakoli izzivanja.« Eden je pred zaključkpm debate izjavil, da je vlada v stikih s Francijo in ZDA in bo v nekaj dneh prišlo do sestanka, na katerem bo govora o ustanovitvi organizacije uporabnikov prekopa. Gaitskell je tedaj Edena vprašal: »Ali ste pripravljeni izjaviti v imenu'vlade, da ne bo izsilila prehoda britanskih ladij skozi Sueški prekop?« Eden je odgovoril, da se »njegova vlada popolnoma strinja z vlado ZDA glede tega, kaj je treba storiti«. Na ponovno vztrajanje laburi- stičnih poslancev je Eden odgovoril: »Ponavljam, da smo najprej zahtevali sodelovanje egiptovske vlade. Ce ne bodo hoteli sodelovati, bodo prekršili kon-v.encijo iz 1888«. Potem je še dodal: »Če bodo prekršili konvencijo, jih je treba postaviti pred Varnostni svet OZN.« Eden je potem zahteval od Spodnjega doma, naj vladi dovoli, da bo sama izbrala najboljši trenutek, ko bo zadevo predložila Varnostnemu svetu. Nato je ponovno odgovoril na laburistično zahtevo, da sila ne bo uporabljena, pri čemer je izjavil: »Ce pa mora takšna obveznost biti absolutna, potem je ne bi mogli sprejeti niti jaz niti katerikoli britanski minister. Morda nihče ne more reči, kaj bo predsednik Naser ukrenil bodisi na prekopu, bodisi v Egiptu. Vsekakor pa nameravamo, če bodo okoliščine to dovolile, sprožiti to vprašanje v Varnostnem svetu. predsednikom Edenom, je odgovoril, da je pripravljen govoriti s komerkoli, le ne s tistimi, ki groze. Na vprašanje, ali bi bil pripravljen privoliti v kompromis, če bi dobil pomoč za izgradnjo asuanskega jezu, je predsednik Naser odgovoril, da tu ne gre za finančno vprašanje, marveč za vprašanje suverenosti in dostojanstva. Potem je dejal, da angleškim ladjam ne namerava onemogočiti plovbe po prekopu in da je pripravljen pogajati se o vprašanju tehnične obnove prekopa in pri-(stojbin. Na koncu je poudaril, da bi gospodarske sankcije povzročile Egiptu težave, da pa ga ne bi prisilile h kapitulaciji. Kairo, 14. sept. (AFP). Sovjetsko veleposlaništvo v Kairu je nocoj službeno sporočilo, da so ♦ Egipt prispeli prvi sovjetski piloti. V Ismailijo sta nocoj prispela tudi dva zahodnonemška pilota. Zahodni naklepi London, 13. sept. (AFP). V obveščenih londonskih krogih pravijo, da se je »združenje uporabnikov Sueškega prekopa«, ki so ga upostavile Velika Britanija, ZDA in Francija, že tako razvilo, da je samo še vprašanje dneva, kdaj bo začelo delovati. Ze v prihodnjih dneh bi se utegnile na Sueškem prekopu pojaviti prve ladje, kijih bodo krmarili piloti nove sueške organizacije. V teh krogih poročajo, da so se zahodne dežele že dogovorile o ukrepih za primer, da bi egiptske oblasti onemogočile plovbo ladij te organizacije in ne bi dovolile uporabe raznih naprav na področju Sueškega prekopa. VREMENSKA NAPOVED za soboto, 14. septembra Sončno, temperature ponoči od 5 do 9, na Primorskem okoli 15, čez dan do 22 stopinj C. Zjutraj po kotlinah kratkotrajna megla. IZ STATISTIČNIH PODATKOV Večje investicijske naložbe toda čedalje večje nazadovanje Investicijske potrošnje Beograd, 14. sept. (Tanjug). —' Po podatkih banke In statistike so se letos povečale investicijske naložbe v družbeni standard glede na gospodarske investicije, k čemur je največ prispeval razmeroma večji obseg stanovanjsko komunalne dejavnosti. V prvem polletju 1955. je družbeni standard bil udeležen v investicijah s 13,8 %, v istem obdobju t. I. pa s 16,7 %, medtem ko je delež gospodarskih Investicij padel od 86,2 •/# na 83,3 %. V prihodnjem obdobju pričakujejo nadaljnje povečanje inve sticij v družbeni standard, ker so zbrana precejšnja sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Zvezni družbeni plan predvideva, da bo letos investiranih 372 Poljski zadružniki na obisku v Sloveniji Včeraj se je pripeljala preko Dunaja v Maribor na obisk delegacija poljske zadružne zveze. V Mariboru jo je sprejel predstavnik Zvezne zadružne zbornice, ki delegacijo spremlja na tem njenem potovanju. Dopoldne so si poljski gostje ogledali selekcijsko perutninarsko postajo v Ločah in Kmetijsko zadrugo v Zrečah. Opoldne so prispeli v Celje, kjer jim je bilo prirejeno kosilo, popoldne pa so bili v Žalcu in si ogledali ondotni Hmeljarski inštitut. Sinoči so se pripeljali v Ljubljano. Danes dopoldne si bodo ogledali Tovarno močnih krmil v Mostah ter veterinarsko bolnišnico. Popoldne pa potujejo na Dolenjsko. Jugoslovanski delegat bo obiskal Evropski center za jedrsko raziskovanje Ob drugi obletnici uveljavljenja konvencije Evropskega centra za ; jedrsko raziskovanje bo na povabilo Sveta te svetovne organizacije odpotoval kot delegat jugoslovanske vlade v Ženevo pooblaščeni minister dr. Franc Kos. Delegacija Zveze ženskih društev bo obiskala Kitajsko Na povabilo Vsekjtajske demokratične federacije žensk bo delegacija Zveze ženskih društev Jugoslavije s podpredsednico Zvezne ljudske skupščine Lidijo Sentjurčevo na čelu odpotovala 24. septembra na dvajsetdnevni j obisk na Kitajsko. milijard dinarjev v primerjavi s 422,2 milijarde v letu 1955. Opaziti je, da se letos enakomerno stekajo sredstva v investicijske sklade, pač pa so se zmanjšale neposredne naložbe v investicijsko izgradnjo, tako da je ostalo precej sredstev nepotrošenih. V prvem polletju je prišlo v investicijske sklade 216,7 milijard dinarjev, od česar je bilo porabljenih 138,8 milijard. V istem obdobju lanskega leta pa je ostalo neporabljenih samo 3,6 milijard dinarjev. Ti podatki kažejo na težnjo po čedalje večjem nazadovanju investicijske potrošnje, čeprav strokovnjaki predvidevajo, da se bodo investicijske naložbe v drugem polletju znatno povečale. Tudi gradbena podjetja računajo, da bodo razširila svojo dejavnost Naložbe v gospodarske investicije so takšne kakor lani, ven- Zvezna skupščina se bo sestala oktobra Zvezna ljudska skupščina ta mesec ne bo zasedala. Prvo zasedanje po poletnih počitnicah bo brikone oktobra. Delo skupščinskega odbora za organizacijo oblasti in upravo •Odbor za organizacijo oblasti in upravo Zvezne ljudske skupščine je na včerajšnji seji zaključil obravnavanje prvega dela zakonskega osnutka o pravdnem postopku in začel razpravljati o drugem delu tega osnutka. Od- dar niso zadovoljive. Kmetijstvo danes dopoldne nadalje- je letos dobilo na razpolago iz splošnega investicijskega sklada 18,9 milijard dinarjev, v prvem polletju pa so porabili samo 4,4 milijarde. Temu je vzrok predvsem nezadostna dokumentacija, pa tudi to, da investitorji niso imeli sredstev za garantne zneske, ki jih je treba položiti pri investiranju. PRED TEDNOM OTROKA Začeto delo je treba poglobili Predvčerajšnjim Je Zveza prijateljev mladine Slovenije sklicala sejo pripravljalnega odbora za Teden otroka, ki bo prvih osem dni prihodnjega meseca. Na podlagi osnutka programa za letošnji teden otroka se je razvila med predstavniki raznih organizacij in ustanov živahna razprava, iz katere je vela osnovna misel, naj bi dobil našim otrokom posvečeni teden letos bolj delaven značaj, kakor ga je imel v minulih letih. Najbolj pereča vprašanja nameravajo vnesti v poseben program dela, ki bi ga potem uresničevali skozi vse leto. Letošnji Teden otroka bo hkrati četrti, zato je že moč nekoliko natančneje razmotriti dosedanje uspehe in pomanjkljivosti. Nedvomno se je skrb za otroka in družino prav v minulem letu močno poglobila, med največje uspehe na tem področju pa je treba vsekakor' prišteti koordinacijo dela med zdravstvenimi in družbenimi organizacijami. Številne prireditve in otroške zabave, ki jih je v dosedanjih tednih otrok bilo preveč, bi bilo treba letos zamenjati z zanimivimi krožki in primernimi akcijami. Lani so ob Tednu otroka začeli v nekaterih občinah ustanavljati svete za varstvo družine. Prav bi bilo, da sedaj ti sveti pregledajo svoje delo, poročajo o njem in na osnovi dobljenih ugotovitev predlagajo potrebne ukrepe za uspešno varstvo mladine, ki naj bi ga prilagodili glede na pogoje in možnosti v posameznih občinah, ter pripravijo program za prihodnje leto. Občine, kjer S SEJE SVETA ZA INDUSTRIJO OLO LJUBLJANA % Kdo bo dobil posojilo iz okrajnega investicijskega sklada Ljubljana, 15. septembra. Okrajni ljudski odbor v Ljubljani je na zadnji seji obeh zborov pred dnevi sprejel sklep o uporabi sredstev okrajnega investicijskega sklada. Ta sklep določa, da se sredstvi Iz tega sklada praviloma dovoljujejo na osnovi natečaja. Spričo tega, da so bila skoraj vsa sredstva za letošnje leto domala že razdeljena, pa je bil okrajni odbor mnenja, da bi bil letos zaradi pomanjkanja sredstev natečaj odveč. Zato so osvojili sklep, da bodo v letošnjem letu izjemoma dodeljevali posojila brez natečaja. Odobraval jih bo upravni odbor sklada, in sicer ob upoštevanju predlogov pristojnih svetov. O tem so na včerajšnji seji razpravljali člani okrajnega sveta za industrijo, ki pri poimenskem določevanju, kdo naj dobi posojilo iz tega sklada, niso imeli lahkega dela. V na- ključek na kanalizacijo na Celovško cesto, so bili člani Sveta mnenja, da je treba to zadevo urediti skupno z Mestno kanalizacijo in Svetom za komunalne zadeve. Sklenili so, da se Je teh svetov še ni, naj bi jih čim-prej ustanovili. Prav tako je treba ob letošnjem Tednu otroka postaviti v ospredje družbeno upravljanje v šolah. Družbene organizacije naj v tem tednu skrbijo, da bodo šolski odbori seznanili zbore volivcev s svojim dosedanjim delom in z načrti. Na teh zborih naj bi bili izvoljeni novi šolski odbori PRED ZASEDANJEM AKADEMSKEGA SVETA FLRJ Nekaj iz osnutka zakona o znanstvenih organizacijah in ustanovah Beograd, 14. sept. (Tanjug). — Akademski svet FLRJ imel 21. in 22. septembra v Beogradu redno zasedanje. Razen poročila o delu od aprila dalje bodo na zasedanju obravnavali tudi osnutek zakona o znanstvenih organizacijah ij* ustanovah, ki ga je pripravila skupna komisija Zvezne ljudske skupščine in Zveznega izvršnega sveta. Osnutek predvideva, da bo osnovni družbeni organ raziskovalne službe Svet za znanstveno delo, ki bo zveznega značaja. Po republikah bi imeli komisije. Svet in komisije bi bile predvsem posvetovalnega značaja in samo v IV. sestanek statistikov Jugoslavije se je začel včeraj v Ljubljani Ljubljana, 14. sept. — Danes se je začel v prostorih Trgovinske zbornice v Ljubljani četrtletni sestanek Jugoslovanskega statističnega društva. Otvoritvi sestanka 60 prisostvovali: član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Tone Bole, podpredsednik OLO Ljubljana inž. Ivo Klemenčič, predsednik Mednarodnega statističnega inštituta g. Georges Dar-mois, predstavnik FAO g. C. Klay-man, direktor pariškega Inštituta za demografska raziskovanja dr. Alfred Sauvy s soprogo, zastopnik statistikov Sovjetske zveze in člaij statistične komisije pri OZN T. V. Rjabuškin, predstavniki statističnih inštitutov in uradov iz CSR, Francije, Bolgarije, Nemčije, Madžarske, Poljske in Romunije ter štievilni člani Jugoslovanskega statističnega društva in drugi gosti. Mnogi med njimi so imeli krajše pozdravne govore, v katerih so poudarjali pomen statistike za znanstveno delo. I Pisci referatov, posvečenih te- I mi »Natančnost statističnih po- datkov«, so nato nanizali osnovne misli iz svojih del, o katerih bodo kasneje razpravljali Jutri dopoldne so na programu seje demografske statistike, matematične statistike, poljedelske statistike narodnega dohodka, popoldne pa bo redna letna skupščina JSD. Po končanem delu bodo v nedeljo statistiki obiskali Postojnsko jamo in Jamski grad. Seja predsedstva Stalne konference mest Na seji predsedstva Stalne konference mest Jugoslavije, ki bo 21. decembra v Skopju, bodo obravnavali med drugim delovni program stalnih odborov. V malone vseh odborih se ukvarjajo zdaj z izvajanjem in pripravljanjem raznih anket, ki jih je zasnoval sekretariat Stalne konference skupaj z družbenimi orgaj nizacijami ter organi oblaki in uprave. Slovenski živinorejci razstavljajo na letošnjem novosadskem sejmu določenih vprašanjih, kot so n» primer spodbujanje važnih raziskovanj, pomoč nerazvitim znanstvenim področjem in podobno, bi imel svet družbeno upravni značaj. Znanstvene ustanove (inStltute. ; zavode) bi upravljala svet usta; nove in direktor. V ustanovah, k' I so pretežno učnega značaja, sveta ne bi ustanovili. V svetu stvene ustanove bi bili člani, f> I jih volijo sodelavci ustanove, in j tisti, ki jih imenuje ustanovitelj j ustanove. Svet znanstvene ustanove bi predvsem obravnaval perspektivne in letne načrte, skrbel m za pospeševanje dejavnosti in za sodelovanje z drugimi ustanovami, gospodarskimi in drugimi organi. 1 Organizacijo in delo znanstvenih akademij bi regulirali z republiškimi zakoni. Ce se republiški izvršni, sveti sporazumejo, lahko akademije opravljajo svojo dejavnost' v dveh ali več republikah. Predvidena je tudi ustanovitev akademij za posamezna ali sorodna znanstvena področja, ki bi bile hkrati tudi najvišje znanstvene ustanove na teh področjih. Akademije bi upravljale skupščine, v katerih so vsi redni in častni člani, in sveti kot upravni organi. Predsednik sveta bi bil hkrati tudi predsednik akademije. Tov. Vida Tomšič obiskalo Kranj Včeraj je obiskala Kranj Vida Tomšič, organizacijski sekretar KPS, ki jo je spremljal France Klopčič. Ogledala si je razstavo v počastitev 20. obletnice tekstilne stavke Slovenije v Domu JLA in prireditveni prostor, kjer bo' V nedeljo, 16. septembra, centralna proslava v počastitev te obletnice. Tovarišica Tomšičeva se je o razstavi zelo pohvalno izrazila. Danes bo v Novem Sadu otvoritev mednarodnega kmetijskega sejma, na katerem bodo razen naše driave sodelovale tudi: Zahodna Netfičifji, Češkoslovaška, Švica, Vzhodna Nemčija, Nizozemska, Švedska, Madžarska, Avstrija in Italija. T e driave bodo razstavljale razne sodobne kmetijske stroje in naprave, na 19.000 m! prostora pa bodo razstavljeni domači kmetijski proizvodi, sredstva za zaščito rastlin in ja pospeševanje kmetijske proizvodnje ter izdelki živilske industrije. Slovenija razstavlja razne i Na novosadskem sejmu raz-kmetijske pridelke^ kot krompir, stavlja Slovenija 44 govedi sivo1 hmelj, vino, sadje in mlečne pro- rjave pasme in govedo pincgav-^0/e:„r.?^nV.,tnO: r5ZStavJia ske ter simentalske pasme, vsa- V počastitev 20. obletnice tek-in gozdarstvo Slovenije ih Glav- stilne^ stayke so .v tovarni gume na zadružna zveza Slovenije, »Sava«, obrat II na Gašteju (kjer medtem ko je strokovno delo pre- 5e bila pred vojno tekstilna to-vzel in opravil Kmetijski inštitut varna »Tekstindus«), odkrili spo-Slovenije oziroma njegov živino- minsko ploščo. Ploščo je odkril rejski oddelek. Kitajska trgovinska delegacija v Mariboru naša republika pa j« rodovniška kega ^ 12 glay_ primorski talna in Mariborske tekstilne tovarne. Delegacija Moskovskega sovjeta v Sloveniji vodilu je sicer določeno, .da so sred- j treba o možnosti priključka v letoš-stva namenjena samo za dokončava- ‘ njem letu pogovoriti na skupnem se nje investicijskih del in za najnujnejše rekonstrukcije tistih gospodarskih organizacij, ki proizvajajo za Široko potrošnjo, vendar je v ljubljanskem okraju toliko takih podjetij, da so razpoložljiva sredstva precej premajhna. Ko so sestavljali družbeni plan, je vse kazalo, da bo okraj v letošnjem letu lahko razdelil preko natečajev eno milijardo 700 milijonov din. KasnejSi novi zvezni predpisi pa so vnesli nekaj novih momentov. Ukrep o 20 odstotni blokaclji, soudeležba pri zveznih investicijah (ljubljanski okraj Je soudeležen z 669 milij. din), že odobreni krediti, garancije, pologi in drugo so zmanjšali prvotno predvidena sredstva na okrog 85 milijonov din, medtem ko bi gospodarske organizacije v ljubljanskem 'okraju nujno potrebovale okrog 400 milijonov din. Da bi na skladu ostalo nekaj rezervnih sredstev, so včeral razpravljali le o 70 milij. din posojila. Po priorit tnem vrstnem redu so člani sveta določili najprej 40 milij. din posojila tovarni pisalnih strojev — TOPS, mnogo obetajočemu kolektivu, ki je edini v državi začel brez tuje pomoči In licenc osvajati proizvodnjo pisalnih strojev, je republika že kreditirala 40 milijonov din s pogojem, da Jih prav toliko posodi tudi okrajni ljudski odbor. S tem posojilom so se člani Sveta strinjali, vendar so Izrazili pomislek, da je razvoj te proizvodni e morda prepočasen. Zato so sklenili, da se bodo člani Sveta za industrijo na “posebnem sestanku porazgovorlll s kolektivom o njihovih težavah. UpoStevaJe, da le tovarna celuloze v Goričanah že dobila kredit, so namenili tej tovarni samo 13 milil, din podojila za začetek obratovanja četrtega kuhalnika. Ostale kredite si Je Svet za indu-strHo zamislil takole: kresnička Industrija apna bo dobila 10 miliionov za odpiranje novega kamnoloma in za popravilo žičnice, keramlčno-kemična industrija v Kamniku ino.non din za transformatorsko postalo v Ihanu, tovarna nohifltva Bre^t. Cerknica * milijone 8ft0 0*>0 din zi »»nontI»an>e d *a-erorenih stroiev. ki Uh podietv že ima«, Vele drogerija 6,000.000 d n za specialen stroj za pro'zvodnjo z bne p^ste »Olbs« ljubljanska Jo varna hranil pa bo dobila fi00.f*00 di.i za polor. Člani Sveta «o precej razora^ijaM o kr^dl'lranju kanalizacije »Telekomunikacij« v Pržanju. Ker gre za pri- stanku. Ker je prevladalo mnenje, da je kanal prioritetnega značaja, so predvideli »Telekomunikacijam« deset milijonov din posojila. hy v četrtek popoldne z Reke. Gostje so si včeraj ogledali ljubljanske znamenitosti in kulturne ustanove, popoldne pa so obiskali Cjorenjsko. razprodali, govedo pa le delno. Na novosadskem sejmu sodeluje naša republika letos prvikrat organizirano. Pobudo za udeležbo sta dali Zbornica za kmetijstvo Včeraj se je mudila v Mariboru kitajska trgovinska delegacija pod vodstvom pomočnika živina, ki si je že pridobila legi- .?? vi gla'/ rrlmorsla za’ ?,lni?tr® , za zunanjo trgovino, timacijo, da lahko zastopa Slo- °ruz“lk> razstavljajo 10 govedi, Clam delegacije so si ogledali venijo na reviji živine na tem kmetlJsko gozdarsko posestvo Ko- tl,_ Mariborski otok, tovarno Me-mednarodnem forumu. , čevje 13, nadalje razstavljajo po- ! sestva Ponoviče, Černelo, Beltinci, : — | Rakičarf in tudi posestvo fakul- tete za agronomijo, gozdarstvo in veterino Volčji potok je poslalo na sejem 2 kravi gorenjske cika, ste pasme. Slovenija razstavlja na Predsednik OLO Ljubljana velesejmu tudi 100 kokoši štajer-dr. Marijan Dermastia je priredil . Pasme> ki si vedno bolj uti-včeraj kosilo za člane delegacije , raJ,° .pot “a JUS> in 53 prašičev Moskovskega mestnega sovjeta, i f. av . P.osestev. Med prašiči Delegacija je prispela v Slovenijo in* Jr VIS mla' v ~---Kokosi ln prašiče bodo vse predsednik delavskega sveta France Oman, svečanosti pa sta prisostvovala tudi sekretar okrajnega odbora SZDL Stane Prezelj in predsednik občinskega odbora SZDL Kranj Martin Košir. • V Tovarni obutve »Planika« Kranj so odkrili včeraj spominsko ploščo petim talcem. Na zborovanju, ki so ga ob tej priložnosti organizirali, sta govorila Radp Kopač in Jože Bilban. Kr. Delovni ljudje Slovenije! _ 111fri ph.etl0.ah, he en dokument o tekstilnih stavkah pred dvajsetimi leti v Sloveniji pilita Mic? Pavhno^?«1 Inf &on, Te * arC' I uu e ^®nt * oroi- T _D_r: Elbert. °P°- niško patruljo. Kričal je: »2ivljo Sta- lin« itd. Bil je obsojen na deset dni Ob letošnjih proslavah v spomin 20-letnlce stavke tekstilnih delavcev Slovenije smo doslej poročali, kakor se tedanjih dogodkov spominjajo udeleženci in organizatorji stavk. 1o pot pa objavljamo odlomke lz dnevnika tržiškega tovarnarja E. Glanzmanna. Seveda je tovarnar gledal stavko s povsem drugega stališča kot delavci, vendar pa vidimo, da so bila dejstva močnejša od njegovih želja In tako tudi njegov dnevnik hočeš nočeš izraža moč ln upravičenost takratnega delavskega gibanja. 19. avgusta 1956: Sova (zaupnik Splošne strokovne zveze) Je davi pripovedoval Pernušu ln Hermini Kopač, da bodo 20. VIII. v »Jugočeški« ln »Ju-gobrupi« pričeli stavkati, ker so skrajšali delovnik in znižali mezde. Tudi on Je dobil poziv, naj tudi Tržič stavka, vendar on (Sova) ni za to, ker v Tržiču ni povoda za stavko. 20. avgusta 1936: Horvvitz sporoči vsebino resolucije, ki Jo nameravajo delavci predati tekstilni. Industriji: 1. takoj je treba pričeti s pogajanji zaradi kolektivne pogodbe; 2. mezde morajo ostati iste kot pred 11. Julijem 1936, eventualne razlike je treba doplačati; 3. dokler ne bo sklenjena kolektivna pogodba, je nadurno delo prepovedano. 21. avgusta 1936: Kolone delavcev iz »Jugočeške« ln »Jugobrune« so čez dan ustavile delo v naslednjih tovarnah: E. Sire, Tekstllindus, Piah, Božič. Predilnica Intekp in Thaler v Škofji Loki, Štora Gameljne, »Beer-Hriber-nik« Tacen in »Elfler« Ljubljana. Ob 13.20 uri sporoči Horwitz, da je približno 80 delavcev na kolesih na poti v Tržič. Tudi železnica sporoča, da, Je v opoldanskem vlaku cela množica delavcev. V naglici zberemo z avtomobili orožnlštvo lz Sv. Ane. Pod-brežja ln Tržiča ... Kordon Je bil kmalu pretrgan. Sledi napad na tovarno. Ing. Sugg in Pernuš sta pred vrati. — Klici: »Ban Je na naši strani. Šemrov nas je spremil do Bekselna in rekel, da lahko tovarno ustavimo, samo napasti ne smemo nikogar in mirno se moramo zadržati.« Približno pet oseb Je preplezalo plot ln vdrlo v tovarno . .. Golmayer govori telefonlčno s prišlimi delavci ln zahteva, da se odstranijo. Očitajo mu, da Je plačanec . Delavci so hoteli vzeti ing. Suggu tovarniške ključe. Nekatere delavke so ga hotele vreči v vodo. Dr. Elberta so oklofutali. . V Kranju so bila zaključena pogajanja med delavci in industrialci. Vodil Jih je ing. Gorjanc. Industrija je osvojila vse tri toijke resolucije, kakor tudi amnestijo za vse stavkajoče. Delo se n.1** bi pričelo 24. avgusta. Zvečer ob osmih je bil sklican sestanek delavstva. Razen tajnikov vseh dr. Elbertom sta izjavila, da pri nas ni nobenega povoda za stavko. 23. avgusta 1936: Zupan se Je baje odpeljal na Koroško s svojo družino in sorodniki. Sove ni nikjer. Krystufek izjavlja, da mu ni nič znanega o kakšni stavki, ki naj bi pri nas Izbruhnila ... v Jugočeški ln Tekstllindusu sta bili maši. Župnik Skerbec Je baje kon. i čal svojo pridigo z besedami: »Vaše zahteve so popolnoma upravičene in božji blagoslov Jih spremlja.« : 26. avgusta 1936: Dr. Elbert se je I odpeljal v Ljubljano na sejo tekstilcev glede ustanovitve Združenja tekstilnih podjetij . . Pernuš Je Elbertu, da Je v Tržiču Izbruhnila stavka . . Dr. Elbert Je ob pol šestih zvečer prišel v tovarno. Po kratkih informacijah Je dr. El-bert poklical Brenčiča, predsednika stavkovnega odbora. Brenčič Je izjavil, da mu o stavki ni nič znanega ter da so ga prisilili prevzeti predsedstvo ... Pokličemo zaupnike. Sova in Zupan izjavita, da nimata nobenih zahtev in tudi njima ni znano, kako Je pravzaprav prišlo do stavke. Vsi štirje (z Brenčičem Je prišel tudi Ivan Krajnik) Izjavljajo, da ne stavkajo Iz simpatije. Po kratkem premoru smo zopet poklicali Brenčiča, da se pogovorimo o varnostnih ukrepih. Prišlo so: Brenčič, Mici Pavlin, Anica Hočevar ln Ernest Lukane . . Pavlinova in Hočevarjeva sta zahtevali, da se Ing. Smoliku ne dovoli vstopa v tovarno, ker jih Je ] ozmerjal z barabami... Ključe od celotne tovarne so de-, zorii na protipravno zasedbo tovarn« I kakor tudi, da ne moremo postaviti 1 k drvem straže . . Dr. Elbert jih Je | ponovno opomnil na protizakonitost njihovega ravnanja ... Ob pol devetih se je zbralo pred pisarno kakih 800 delavcev ln delavk. Zahtevali so dr. Elberta. Pavlinova in Hočervarjeva sta pojasnili, da delavci ne morejo v belil- | niči dokončati dela brez kurjave... Nekatere delavke so bile kakor divje, E osebno oba Šolarjeva, Greta Sumi,! tefka Kalan, Tončka Venišnik ln Poklukar. zapora. 1. septembra 1936: ...iz Maribora Je prispelo poročilo, da so vse mariborske tekstilne tovarne, razen Hutterja In Rosnerja, stopile v stavko. Tudi tam so delavci zasedli tovarne, pisarne in telefone . .. (Na konferenci tovarn, kjer Je stavka) . . Dr. Elbert Je za energični postopek in za odklonitev pogajanj z obstoječimi organizacijami, posebno ker Je ban Natlačen prejšnji teden ustanovil lastno ekstremno klerikalno delavsko organizacijo... . (Na skupščini Združenja tekstilnih Dr. Elbert Jih je kar naprej opozarjal na kršitev zakona, dokler ni, ,^a Marija Solar v Imenu vseh zabrusila, podjetij v Ljubljani)' da nočejo nič podarjenega. V belllnicl juDijanij. bodo dokončali delo, da jim ne bo mogel nihče očitati škode . Zahtevali so _____________ odstranitev Pernuša. Na vprašanje Ho- telefonlral dr. i. čevarjeve, ali mora lz tovarne za vedno, so delavci z velikim hrupom odgovorili, naj se nikdar več ne Vrne... Medtem Je množica pred pisarno zahtevala zasedbo pisarne ln telefonov. Klici: Samo slovenski Je dovoljeno telefonirati ali pa sploh ne... Tistega, ki bo govoril v tujem Jeziku, Je treba oklofutati. Množica Je zahtevala tudi odstranitev Kališnika iz tovarne... Gospod A. Gassner je govoril na Bledu s poslaništvom, ki mu Je obljubilo pomoč. Kranjski industrialci žlne odpeljali lz mesta. so svoje dru- »ott1 °rPniiZ*a 2iga Kimovec in drugi. Gostitelj, podpredsednik Ferdo Ko-^ je gostom prisrčno nazdravil. novo pridobitev na poti v socializem. Bolezen iz leta 1948 je premagana in daneš raste novo prijateljstvo poljskega in naših narodov na temelju enakopravnosti in izmenjavanja izkušenj, ki so koristne za obe strani. Ferdo Kozak je govoril tudi o trpljenju poljskega naroda v zgodovini, ki ga je slovensko ljudstvo vselej spremljalo z razumevanjem in simpatijami, o velikem poljskem prispevku v kulturno zakladnico sveta, in je nazadnje zaželel gostom dobre vtise z njihove poti, tako da bi poljskemu ljudstvu lahko posredovali naše izraze prijateljstva in sodelovanja, pa da bi se srečno začeti stiki in medsebojno spoznavanje plodno nadaljevali. Predsednik poljske skupščine Kluczynski je potem govoril o zgodovinski podobnosti razvoja na Poljskem in na Slovenskem, o podobnih problemih v zvezi s Cerkvijo in o vplivih na kulturni razvoj obeh narodov, na področju industrije. Prav zaradi tegaje izmenjavanje izkušeni, ki se je sedaj srečno začelo, toliko večjega pomena za oba naroda. Podpredsedniku Ferdu Kozaku je potem izročil dragoceno vazo iz poljskega kristalnega stekla. Popoldne so si gostje ogledali Muzej narodne osvoboditve. Poljski gostje so si ogledali ves muzej in tudi rekonstruirane partizanske tiskarne. Potem so bili v Otroški kliniki, kjer jim je docent dr. Mario Avčin razkazal kliniko. Njena ureditev in vloga v skrbstvu naših otrok sta napravili na goste močan vtis. Zvečer so se delegati in večja skupina naših ljudskih poslancev zbrali v Klubu poslancev SZDL. Kluczynski se je zahvalil in je Razgovor je vodil organizacijski v svoji zdravici je med drugim j’i ie bilo vse, kar se je zgodilo v zadnjih letih, navsezad-da so poti v socializem različne in da mora ta rasti iz Menzies v Washingtonu Mas^ington, 14. sept. (Reuter). Predsednik avstralske vlade Robert Menzies je prispel iz Londona v Washington. Sestal se je s predsednikom Eisenhowterjem in zunanjim ministrom Dullesom. Govorili so o nadaljnjih ukrepih DRUGI DAN OBISKA PREDSEDNIKA INDONEZIJSKE REPUBLIKE DRŽAVNIŠKE IZMENJAVE MISLI o mednarodnem položaju in medsebojnih stikih Beograd, 14. sept. Včeraj dopoldne so se v Belem dvoru | Predsednik Sukarno pa je r začeli indonezijsko-jugoslovanski državniški razgovori. Urad- i svoji zdravici poudaril, da »smo no poročilo o tem pravi, da zastopajo Indonezijo na njih ; dolžni boriti se za čimprejšnjo predsednik Sukamo, zunanji minister Abdulgani, veleposla- odpravo kolonializma« in jeome^ nik v Beogradu Sudarsono, šef kabineta predsednika republike dr. Pringodidgo in načelnik tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva Kusomovidadgo, našo deželo pa' razen , predsednika Tita podpredsedniki Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič in Svetozar Vukma-nbvič, državni podsekretar za zunanje zadeve Srdjan Priča in generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan. V prisrčnem in prijateljskem vzdušju je prišlo do izmenjave misli o mednarodnem položaju in jugoslovansko-indonezij-skih odnošajih. nil kot najbolj pereče probleme Suez, Alžir in Zahodni Iran. Ob koncu je naglasil pomen ban-dunške konference 29 držav in izrazil obžalovanje, da bo njegovo bivanje v Jugoslaviji kratko. Popoldne se je dr. Sukarno nekaj časa sprehajal po mestu, nato pa si je v spremstvu člana Zveznega izvršnega sveta Franca Le- Poljski ljudski poslanci, ki so prišli na obisk tudi v Slovenijo, so si včeraj popoldne v Ljubljani ogledali tudi Muzej narodne osvoboditve in rekonstruirane partizanske tiskarne. sekretar Socialistične zveze Žiga Kimovec. Potekel je v prisrčnem razpoloženju. Bratislava, 14: sept. (Tanjug). dejal, da je poljski narod vselej s simpatijami gledal na borbe jugoslovanskih narodov in da ‘so Poljaki od srca veseli, da so se sedaj spet izravnale skrivljene poti v razvoju po letu 1948. 27-milijonsko poljsko ljudstvo teh krivih poti ni nikoli popolnoma razumelo ne doumelo, zakaj so se pravzaprav razšle. Zato je hkrati s svojim vodstvom toliko bolj veselo, da smo se znova znašli na poti sodelovanja. Oboji se trudimo, kako bi najbolje zgradili Delegacija Zvezne "ljudske steup-- - socializem, oboji zdaj drug dru- ščiine je nocoj prispela v Brati- zahodnih velesil v sueškem spo- gega poslusamo in se drug od siavo. Prisrčnemu sprejemu ju-ru. I drugega učimo. gcslovanskih poslancev je poleg ' predstavnikov političnega in družbenega življenja Slovaške priso-j stvoval tudi predsednik Sveta poverjenikov Rudolf Streha j. J »Obisk delegacije Zvezne ljudske skupščine Jugoslavije — je dejal podpredsednik slovaškega narodnega sveta Frantižek ko je pozdravljal predstavnike Kar se tiče blagovne menja- j jugoslovanske skupščine — je za ve, so na sestanku ugotovili, da ! nas radosten in pomemben dogo-nenehoma narašča. Od 7,8 mili- j dek, ki bo mnogo prispeval k po-jarde din v letu 1954 je narasla j globitvi prijateljstva in tovarištva v prvih šestih mesecih letošnjega ; med našimi riarodi. Veseli nas, da Dopoldne so predsednika dr. Ahmeda Sukarna na beograjski univerzi promovirali za častnega doktorja pravnih ved. Diplomo mu je izročil rektor univerze dr. Ilija Djurišič. Med navzočimi so bili podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Svetozar Vukmanovič, predsednik Ljudske skupščine Srbije Petar Stambolič in mnogi drugi predstavniki političnega in kulturnega življenja. Po govoru dr. Djurišiča in prodekana pravne fakultete dr. Zujeviča, lci je utemeljil promocijo, se je dr. Sukarno toplo zahvalil za častno diplomo. Pred univerzitetnim poslopjem so tisoči Beograjčanov predsednika Indonezije toplo pozdravili. Opoldne je predsednik republike Tito priredil predsedniku Sukarnu slovesno kosilo, na katerem je bilo okrog sto povabljenih. Med kosilom, ki je minilo v zelo prisrčnem vzdušju, sta predsednik Tito in predsednik Sukarno izmenjala zdravici. Predsednik Tito je v svoji zdravici med drugim poudaril: »Z zadovolj- stvom ugotavljam, da se razvijajo odnošaji med našima državama v znamenju duha razumevanja in obojestranske želje po razširitvi in utrditvi medsebojnih stikov ter sodelovanja na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih.« Potem je poudaril, da je razvoj dogodkov v zadnjem času pokazal, da je Jutri krenejo poljski gostje na : možno mir in splošni napredek Gorenjsko. j zagotoviti samo s politiko aktiv- Naši poslanci v Bratislavi Za dobrodošlico se je zahvalil tovariš Miha Marinko Predsednik Indonezije dr. Ahmed Sukarno v gosteh pri našem predsedniku republike: predsednik Tito nazdravlja visokemu gostu ne in miroljubne koeksistence, in je izrazil zaskrbljenost spričo določenega oživljanja zastarelega načina rožljanja z orožjem v obravnavanju posameznih odprtih vprašanj. Predsednik Tito se je zavzel za pogajanja o mednarodnih problemih in za organizirano mednarodno pomoč prek OZN v razvoju gospodarsko nezadostno razvitih dežel in področij. skoška ogledal tovarno motorjev v Rakovici. Delavci so v vseh tovarniških oddelkih, katere je obiskal, prisrčno sprejeli visokega gosta. Sinoči je predsednik republike Tito skupaj s soprogo predsedniku indonezijske republike priredil v Belem dvoru slavnostni sprejem. Na sprejemu je bilo okoli 800 gostov. Koristni stiki strokovnih organov Italije in Jugoslavije na sestanku v okviru Zagrebškega velesejma Zagreb, 14. sept. (Tanjug). V Magrebu se je včeraj začelo zasedanje upravnih odborov itali-iansko-jugoslovanske in jugoslo-'fansko-italijanske zbornice. Svečanega dela zasedanja so se udeležili tudi podpredsednik komiteja za zunanjo trgovino Ivica ^■retič, podsekretar v ministrstvu jjunanje trgovine Italije g. Paolo dreves, veleposlanik republike ftalije v Beogradu g. Guidotta in Italijanski generalni konzul v Zegrebu g. Brigidi. Krajše govore imeli Ivica Gretič, predsednik jugoslovansko-italijanske zbornice ing. Filip Kneževič, g. Treves podpredsednik jugoslovansko-'talijanske zbornice g. Volta. Opozorili so na znatne uspehe, doseženi leta na 12,5 milijarde. Spremenila se je tudi sestava menjave. Naraščal je izvoz živine, žita, rud in kovin iz Jugoslavije, vtem ko se je izvoz lesa in lesnih izdelkov zmanjšal in povečal se je izvoz tekstilij, kemikalij, vozil in strojev iz Italije, občutno pa zmanjšal izvoz električnih aparatov in opreme. vam lahko pokažemo naše uspehe v minulih 11 letih. Videli boste industrializirano Slovaško, kjer raste nov delavski razred. S ponosom vam bomo pokazali uspehe požrtvovalnega in poštenega dela našega ljudstva, ki se veseli ne le svojih uspehov, temveč tudi uspehov svojih prijateljev, uspehov, ki jih je dosegla Jugoslavija e zadnje čase v razvoju go sPodarskih stikov med Jugoslavi- sprejeli konkretne ukrepe. 5o ta Italijo. Izrazili so tudi prepričanje, da bodo ti stiki v prihodnje še tesnejši in da se bodo okrepili v korist gospodarskega Napredka obeh dežel. Potem so sprejeli dnevni red ^sedanja, na katerem obravna-vajo vprašanje zunanjetrgovinske ®rbitraže, tehničnega sodelovanja ‘n kooperacije, sestavo skupnega °dbora zbornice in njegove nalo-Se. Analizirali bodo tudi menja-v° blaga v zadnjih šestih mesecih ter proučili položaj v zvezi z dobavami iz posebnih pogodb. Kar zadeva posebne dobave, pri izgradnji socializma pod vod' ki naj bi bile zaključene v treh stvam Zveze komunistov Jugosla-letih, bodo potrebni posebni vije. Naš in češki narod vas bo-ukrepi, da pojdejo hitreje. Po- sta povsod sprejela odprtih rok in poldne so proučili pripombe, iz- z ljubeznijo, kakor svoje brate, s rečene na dopoldanski seji, in katerimi imata isti cilj: ostvaritev I velikih idej Marxa in Lenina,« Ob prihodu državniške delegacije Indonezije v Beograd. Predsednik dr. Ahmed Sukarno (desno) in predsednik Tito na zemunskem letališču ob zvokih indonezijske in naše himne je končal podpredsednik Deneš. NA pozdrav je odgovoril vodja jugoslovanske parlamentarne de- j legacije Miha Marinko, ki se jel zahvalil za prisrčen sprejem ter! izrazil zadovoljstvo zaradi razu-} mevanja borbe jugoslovanskih J narodov za neodvisnost in njiho- j vega vztrajnega prizadevanja za izgradnjo socializma. »Naša pot je bila težka,« je poudaril Miha: Marinko, »in zato smo zadovoljni. da so temni dnevi za nami in da je tudi pri vas znana resnica, da pri nas gradimo socializem pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije. Lahko ponovim,« je nadaljeval tovariš Marinko, »da je naša misija v nadaljnjem poglabljanju in razvijanju medsebojnih odnosov, kar je zlasti potrebno po letih prekinitve. Naša naloga je, spoznati vaše razmere, da bomo tudi na vaših izkustvih preverili svojo dejavnost in se po potrebi učili drug od drugega.« Jugoslovansko parlamentarno Nikosia. U .sept. Reuter) V britanski delegacijo bosta jutri sprejela' vojaški bolnišnici, ki jo »rade v v*- j ■. jaškem taborišču pri Dekeliji, so našli predsednik slovaškega narodnega veg ncekSpiodiranih bomb. Pred tem sta sveta Karel Kubač in predsednik dve bombi eksplodirali, sveta poverjenikov Rudolf Stre- , Me<1 spopadom z uporniki y vasi Tri- . i komo severno od Famaguste je bil en civilist nbit, štirje uporniki in angleški Pred prihodom V Bratislavo vojaki pa ran jem. mobilizira kateregakoli funkcionarja ali SO se naši poslanci mudili V Tren- | . Sedem Ciprčanov je pobegnilo včeraj namej{eIlcll javnih sluib ali ljudi, M- činekih toplicah, kjer jih je pre- £ «tl p°5|“* ’ privatnih podjetjih, ».službo bivalstvo prisrčno spfejelo. bili v[ic”Pdte b™n.^br»±“e ff UPS » Z VSEH STRANI SVETA CIPER ATENTATI IN SPOPADI mione. Britanske enote »o nemudoma obkolile to področje In aretirale dvajset ljudi. EGIPT POOBLASTILA ZA MOBILIZACIJO Kairo, 14. sept. (AFP) Tu je bil objavljen nov zakon, s katerim je minister za vojsko pooblaščen, da lahko koli funkcionar; nameščenca javnih sluib ali ljudi v prr.................... i do M let. Zasedanje delegatov obeh zborne je danes nadaljevalo z raz-Pravo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Danes so razpravljali o tehničnem sodelovanju in kooperaciji, o malem obmejnem blagovnem prometu, ki kljub sporazumu še zmeraj ni urejen, o izpolnjevanju sporazuma glede posebnih dobav in o letošnji trgovinski Menjavi blaga. Na predlog jugoslovanskega predstavnika so sklenili ustanoviti stalen skupni odbor, ki bo načelno proučeval probleme s področja tehničnega sodelovanja. Določili so tudi študijske skupine za proučevanje določenih vprašanj s področja tehničnega sodelovanja. Poglavitne skrbi in prvi uspehi mlade in neodvisne Indonezijske republike (Nadaljevanj® ln konec) problem brezposelnosti Je lelo težaven, vlsna od tujih družb, ki zaračunavajo Ne smemo pozabiti, da je bila vojna zelo visoke tarife. Na ulicah DJakarte • vidiš mnogo v Indoneziji dokončno zaključena šele notranjo družbeno Izgradnjo. Te razlike prihajajo zlasti močno do izraza v stališču do Komunistične partije Indonezije. Nacionalistična stranka je za sodelovanje s komut isti, medtem ko je Mašumi proti. To ln taka vprašanja so v političnem življenju Indonezije pogosto povzročila politične spore. Složna zunanja politika Mnogi tuji opazovalci so sklepali, V «iSi?Ke l?rlIe' ^ * da se glavni boj na zunanjepolitičnem ..________________________ _ ___________________________________ Lahko rečemo, da je Indonezija že nrnamprUkn in -irn- ljudl brez pravega poklica, brez dela. 1949 in da Je povzročila gospodarstvu položila temelje svoje trgovske mor- sovjetsito orientacijo Mnogo Jih Je, ki se ukvarjajo ■ pro- ogromno Škodo. Požganih Je bilo mno- narice. Vzporedno z nakupom ladij na Gotovo ie da so'bile v Indonezlll dajo drobnarij, ki jih redko kdo kupi, go plantaž, razdejanih mnogo tovarn, tujem šola Indonezija tudi svoje kadre d j ln da so Se vedno določene ie več pa je tistih, ki sploh nič ne železniških prog, mostov. To Je brez- pomorščakov. Na tem področju Je stleksodijo.da bl se mo- delajo. To .0 zunanja znamenja liste poselnost še bolj zaostrilo. Indoneziji praktl«nn po- ,ježela ’tesno |,odlsl , latentne brezposelnosti ki Je tako zna- .... L, °k\lr? tehnlčne P°morl eno bodls) z drugo velesil0. vendar čllna za vse azijske dežele. Nekaj Vellklll USDehoV i v tjdonezijo nekaj naši > gmo se ob oblsku v maonezijl prepri- Indonezijski voditelj gjjljto in J { ,zlJ“Senlh pomoričakov, s kiterimi so ča„ da so sU k, podplraJo blokovsko smelo govore o tej .tvari. Pravijo, da Indonezija Je Je zgradila nekaj v ko?.ltf*eJo lrJave funkcl°- usmerjenost, zdaj neznatne. Je to eden njihovih najhujiih prooie pomembnih tovarn. Zlasti Je treba zadovoljni. Razvoj dogodkov, posebno Se po mov. Brezposelnosti Je zlastJ veuKO omeniti nekatere tovarne za prede- i Vi . « .. bandunški konferenci, Je pokazal, da otoku Javi, kjer Je gostota pre Divai- lavo sladkorja in riža. To Je bilo nuj- Težka dedlSCina m IH lil OS tl Je Indonezija tudi v zunanji politiki stva zelo velika. Na Javi živi 60 i no potrebno, da bi de2ela dosegla dokončno našla svojo pot. Po bandun- Jonov ljudi, po 1000 na vsako Kvaar - predvojno proizvodnjo sladkorja in V razgovoru z voditelji dveh naj- §ki konferenci so se predstavnik) vseh no miljo. Spričo zelo velikega letnega večjih indonezijskih strank, naciona- glavnih indonezijskih političnih strank prirastka prebivalstva je stanje -e- nj posebno znano da Je Indonezija listične pni in muslimanske stranke Izrekli za sklepe Bandunga in pouda- dalje težje. zgradila tudi tovarno avtomobilov. Ta I Mtiumi smo dobili vtis, da med tji rili, da je Indonezijska delegacija tol- , Se ni docela dograjena. Za zdaj se- ; ma ni bistvenih razlik, kar zadeva mačila na konferenci staliSča vseh Načrti na vasi stavlja kamione in avtomobile iz uvo- glavne naloge dežele. Oboji poudarja- glavnih političnih sil dežele. Ženih delov. jo. da Je treba predvsem spremeniti Soglasje glavnih političnih strank Kakor Indija Ima tudi Indonezija Pomembne uspehe so dosegli tudt sedanje kolonialno gospodarstvo v na zunanjepolitičnem toriSču pa ne obsežen načrt za razvoj vasi. Ustano- v prometu. Spričo Številnih otokov Je nacionalno, to se pravi, da »e more velja samo za takšne neposredne pro-vili so že nekaj velikih vzornih kme- najvažnejše prometno sredstvo letalo. Indonezija postaviti na lastne noge bleme Indonezije, kot so zahteva po tijskih postaj, katerih naloga Je po- Indonezija una, da bo imela kmalu da ne bi bila več samo pro zvaj^lec zahodnem Irianu, odpoved sporazu-kazati kmetom sodobno obdelovanje tudi svoje pilote. (Za zdaj pilotirajo surovin. mov z Nizozemsko, opustitev plače- zemlje. Tl načrti naj bi tudi omogočili letala še Nizozemci.) Razlike pa so v praktični politiki, vanJa dolgov Nizozemski, zahteva po mobilizacijo kmetov, da bi grr.dili 8e zlasti velike težave Imajo v po- posebno še &*ede na plantaže nacio- reparacijah, ki Jih mora plačati Ja-tiste gospodarske objekte na vasi ki morskem prometu Indonezija ob pro- nalizacijo industrije, agrarno reformo ponska. To soglasje se kaže tudi glede Jih morelo zgraditi ž lastnimi »iočm1 glasitvi neodvisnosti ni dobila niti ene »n sodelovanje tujega kapitala v go- na snloSno smer indonezijske zunanje In z določeno podporo države. trgovske ladje Pomorski promet spodarstvu dežele. politike. In to daje zunanjepolitičnim Vse, kar smo doslej storili, pravijo opravljajo pretežno majhne ribiške Glavne razlike med nacionalistično potezam Indonezije veliko moč in teht- indonezljski voditelji. Je Se malo, kajti ladje. Zato Je dežela vedno od- stranko ln MaSumiJem se nanašajo na nost. ' J- Smole INDIJA POSOJILO EGIPTU New Delhi, 14. sept (AP) Indijska vlada je odobrila Egiptu 70 milijonov dolarjev posojila. Posojilo je namenjeno neoviranemu razvoju trgovinskih odnosov med obema deželama po blokiranja egiptovskih šterlinških rezerv. AVSTRIJA POPLAVE V ZAHODNIH KRAJIH Dunaj, 14. sept. (Reuter) V nekaterih delih Avstrije je prišlo v zadnjih dneh do poplav. Zlasti so prizadeti posamezni kraji na Tirolskem. V Innsbrucku je več ulic pod vodo, medtem ko je pri Salzburgu zaradi poplav železniški promet otežkočen. Trst dobi podžupana iz vrst socialdemokratov Trst, 14. sept. — Rimsko vodstvo Krščanske demokracije je sinoči odločilo, da je treba mes*« tržaškega podžupana dati socialdemokratskemu odborniku. Vodstvo tržaških socialdemokratov je v tej zvezi jzdalo poročilo, v katerem sprejema na znanje rimsko odločitev, ki jamči, da bo uresničen program široke socialne usmeritve ter da bodo v delo občinske uprave pritegnili tudi opozicijo. Podžupana bo imenoval župan na seji občinskega odbora, ki bo prihodnji torek. IZVOZ CELJSKE EMAJLIRANE POSODE Pred vojno je bil dosežen »rekord« 53? ton, lani se je izvoz povzpel že na 10S8 ton, letos pa bo, kot kaže, za gotovo izpolnjen izvozni plan v višini 1190 ton Razstava izvoznih proizvodov, tržiščih: V Grčiji, Turčiji, Cipru, ki bo konec septembra na Go- Libanonu, Siriji, Transjordaniji, spodarskem razstavišču v Ljub- Iranu, Iraku, Kuvajtu, Bahrajnu, ljani, bo hkrati pomemben jubilej Saudski Arabiji, Etiopiji, Sudanu, izvoza celjske emajlirane posode., Egiptu, Libiji, Malti, Tunisu, Poteklo bo že 44. leto, odkar so' Alžiru, Maroku, Belg. Kongu, bile prve pošiljke teh proizvodov 1 Južnoafriški Uniji, Paragvaju, z znamko »Dva leva« odprem- j Venezueli, Hoiantlski in Angliji, ljene v inozemstvo. Z ozirom na I Razen na omenjena tržišča gre tradicijo tega izvoza, njegovo i izvoženo blago' občasno tudi dru-stalnost, naraščajoč obseg in tudi j gam. rentabilnost moremo trditi, da mu j Rentabilnost izvoza emajlirane pripada važno mesto v zunanji , poSode je neizpodbitna in jo po-trgovinl Slovenije in tudi celotne j (tffjuje kalkulacija, ki kaže, da Jugoslavije. Zato ne bo odveč, i se ^ navadno emajlirano posodo da se ob tej priliki ozremo na ’ dosega dvojna, za dekorirano po- nj egov dosedanji razvoj in da pogledamo, kako kaže v prihodnosti. Prvim izvoznim pošiljkam emajlirane posode v 1. 1912 so sledile nadaljnje, številnejše in večje vse do danes, razen v letih obeh svetovnih vojn, ki so izvoz popolnoma ustavile. Z ozirom na zemljepisni položaj se je izvoz najprej razvijal, v smeri evropskega jugovzhoda in se postopoma razširjal na tržišča Sredozemlja. Obseg izvoza so določale konjunkturne prilike na domačem trgu in zunanjih tržiščih. Največji izvoz pred zadnjo vojno je bil dosežen v L 1937 in sicer 537 ton. Vrednost doslej izvoženih Izdelkov dosega že 1888 milijonov V težkih pogojih gospodarske obnove po osvoboditvi tudi obnova izvoza emajlirane posode ni bila lahka. Začela se je v 1. 1947, ko je emajlimlca' izvozila 197 ton posode. Tedaj je bilo treba premagovati na pivi pogled nepremostljive ovire, ki so se pojavljale | zlasti v pomanjkanju kvalitetnih surovin. sodo pa še višja devizna vred' nost v primerjavi z deviznimi izdatki za ves potreben izdelavni material. Višek ustvarjenih deviz je plačilo za vloženo delo, za pogonske stroške in odpis tovarniških zgradb, naprav in strojev, preostaja pa še čisti dobiček v devizah. Izkušnje in proučevanje obstoječih pogojev kažejo, da se tovarna z doseženim izvozom emajlirane posode v zadnjih treh letih približuje njegovi stabilizaciji, ker so v glavnem zajeta vsa geO' nadaljnjega znatnejšega poveča^ še moramo uvažati. Kolektiv po-nja. Tudi inozemska konkurenca’ sveča največjo pažmjo izvozu je vse agresivnejša, ker ji pre- svoje renopiirane posode, ker z ti nezaposlenost. Potrebna bo izvozom niti četrtine svoje pro-vztrajna borba za ohranitev t izvodnje ustvarja potrebne devize ustvarjenih pozicij, ki mora najti za ves svoj uvoz in pomaga še odraza v kvaliteti in zniževanju! razvoju ostalega gospodarstva. V lastne proizvodne cene. Poveča-! splošni borbi za povečanje izvoza nje skupnega izvoza celjske emaj- bi bilo nespametno opustiti izvoz limice pa je možno s postopnim na zunanjih tržiščih že dobro uve-povečanjem izvoza ostalih njenih demih in izvozno rentabilnih pro-proizvodov. Tej nalogi se posveča j izvodov. Torej bi bila brez iz-mnogo pažnje in so že doseženi voza proizvodnja za domači trg prvi zadovoljujoči uspehi pri iz- najbrž še manjša. Razen tega vozu pocinkane posode, aluminij- spada celjska emajlimica med skih brzokuhalnikov in drugih na j večje v Evropi iin je boj z ino-proizvodov. Kolektiv pričakuje, zemsko konkurenco na zunanjih da bo tudi bližnja razstava v tržiščih podjetju gotovo pripo-Ljubljani pripomogla k nadalj- mogel h kvalitetnejši in cenejši njim uspehom v njegovi dejav- proizvodnji tudi v korist doma-nosrtd. čega potrošnika I. L. Pred jesensko setvijo Žetev žita je opravljena — Krompir, kornza, fižol, pes« in buče dobro kažejo — Setev bo spet pozna Avgusta se je končala žetev žit tudi v višje ležečih predelih Slovenije. Oves so poželi na Kraški planoti, na Kočevskem in na Pohorju. Povečini je dal prav lep pridelek. Inkarnatko so posejali povsod, oljno repico in ogr-šioo pa le v Pomurju in še to le v manjšem obsegu, čeprav je čas žetve že tu. Proso in ajda sta v crjetenjju. Upati je, da bo pri obeh pridelek boljši kot lani Srednje pozen krompir je dozorel v ravninskih krajih, kjer so ga že pričeli izkopavati. Vreme tudi v tem času ni bilo najugodnejše. Pogoste nagle spremembe temperature z nevihtami so zlasti v prvih dveh dekadah ovirale normalno rast in pospeševale razvoj raznih bolezni, kot sta plesen na krompirju in pega- vo st na pesi. V okolici Radgon® in v Kapeli so imeli tudi točo. V tem času je padlo v okolici Maribora 107 mm dežja, kar j® verjetno nad povprečjem iz prejšnjih let. Otava in druga detelja sta pravočasno pokošeni Na zgodaj pokošenih travnikih je tudi otava dala dober pridelek. Krompir obeta povsod dober pridelek, le na Dolenjskem so domače sorte slabe. Prav dobro kažejo tudi koruza, fižol, pesa to buče. Priprava zemlje za jesensko setev bo zakasnela zaradi zapoznele žetve. Tudi obdelovanje od ploh zbite zemlje je težavno. Posebno po koruzi bo letos setev pšenice pozna. Kmetijski inštitut Slovenije Zakaj izvažamo emajlirano posodo, čeprav je doma večkrat primanjkuje? Na koncu še kratek odgovor na vprašanje, zakaj se emajlirana posoda izvaža, ko pa domači potrošnik večkrat ne more zadovoljiti svojih potreb v tem ar- ; tiklu. Občasno pomanjkanje po-1 ZAPISKI S SEJE SVETA ZA BLAGOVNI PROMET Kurivo - ozimnica - non-stop trgovine grafsko povoljnejša tržišča za : sode na domačem trgu je v glav-rentabilen izvoz in ker obstoječe nem posledica manjše proizvod-proizvodne zmogljivosti spričo, nje vsled pomanjkanja tistih su-domačih potreb ne bi dopuščale rovin, predvsem pločevine, ki jih PRED OBČNIMI ZBORI SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV Kulturna rie:avnost v mariborskem okraju Svet za blagovni promet občine Maribor Center Je ta teden razpravljal med drugim tudi o preskrbi mesta s kurivom in ozimnico ter o ustanovitvi non-stop trgovin. Na področju mariborskega okraja je kulturno-prosvetno življenje ne le pestro, ampak tudi močno razgibano. Kulturna dejavnost ni zamrla niti v poletnih mesecih, ko naše kulturne ustanove v mestih počivajo. Vrstile so se Igre na prostem, koncerti, gostovanja In Izleti. V tem času pa so se že K nnstonnn ohnmrn iranra ms* I ?ačele Priprave, na občne zbore Svo-» postopno oonovo izvoza na y,nri In rlrnoih nrncvplnih rirnitev ki tradicionalna tržišča, z osvajanjem novih tržišč in proizvodov to leto ponekod v precej Snjt zagati, ker nimajo potrebnih finančnih sred- manjša. USTANOVE NERACIONALNO TROSIJO KURIVO Kuriva bo letos dovolj, je zatrdil direktor podjetja »Kurivo«. Povabili so ga na seje, da bi poročal o letošnji prodaji in nabavi drv ter premoga. Povpraševanje je mnogo večje po premogu. Potrošnja drv se pa iz leta v leto bod ln drugih prosvetnih društev, ki bodo letos že od 15. septembra do 15. oktobra. Da bi analiziral svoje dosedanje delo in temeljito pomagal pri pripravah na občne zbore svojih društev, je Imel Okrajni svet Svobod ln prosvetnih društev Maribora te dni sejo, ki so ji razen odbornikov prisostvovali še nekateri prosvetni delavci. Predsednik tov. Kociper je v začetku ugotovil, da so sosveti pri okrajnem svetu v veliki meri opravili svoje delo ln uresničili letne načrte. Prav tako pa so tudi društva napredovala. To leto Je bUo posvečeno tudi po-, , sebni pomoči naši Koroški, krajem polnjeh. Skupno je fieljska emaj- 'bivšega slovenjegraškega okraja, s ka- za izvoz in s postavitvijo solidne komercialne organizacije je tovarna v naslednjih letih vse bolj povečavala izvoz in L 1955 dosegla že 1088 ton, kar predstavlja 203 »/o predvojnega rekordnega izvoza tovarne. V tekočem letu pa je tovarna planirala izvoz v količini 1190 ton, ki bo po doslej dogežerah-rezuhaith za gotovo ta- lilnica po osvoboditvi izvozila 5916 ton posode in drugih -proizvodov in s tem našemu gospodarstvu ustvarila 1.887,930.230 deviznih dinarjev (1 dolar je 300 dinarjev). Doseženi uspehi so v veliki meri posledica dobre kvalitete proizvodov in solidne komercialne izvršitve poslov ter povezave s tržišči. Dobro vsestransko sodelovanje je ustvarjeno in se učvrščuje z občasnimi obiski na tržiščih in s prihodom zastopnikov v tovarno . Zastopstva obstajajo in delujejo na naslednjih terlm smo Imeli doslej slabo povezavo. Okrajni svet Je želel nadaljevati tradicijo koroških festivalov, vendar so se predstavniki koroških društev Izrazili za kulturni teden, ki bo v vseh koroških občinah ln bo zajel najširši krog ljudi. Izobraževalnemu delu Je bila v teku leta posvečena največja skrb. Vendar tu ni bilo moč uresničiti vseh načrtov ln teženj. Opravljene pa so vse priprave, da bo Izobraževanje v novi sezoni boljše. Krog predavateljev v Mariboru Je precej širok. Težnja pa Je, da bi se občine kar najbolj postavile na lastne noge. V ta namen bodo pripravljeni posebni seminarji za predavatelje lz okoliških občin. Centralno ljudsko univerzo pa bo prevzelo društvo »Jože Hermanko«. Ljudske knjižnice so kljub vestnemu delu posameznih knjižničarjev stev. Dramski sosvet Je posvetil največjo skrb Izobrazbi Igralcev ln režiserjev. Dobro Je uspel režiserski tečaj, dramska šola pa ima že tako lepo tradicijo. Tudi lutkarstvo lepo napreduje. Priročnik »Lutkar« je postal priljubljen pripomoček odrov. Za dramsko in lutkovno dejavnost pa bo lep pripomoček tudi seznam Iger, ki g« pripravlja dramski sosvet. V razpravi so člani sveta opozorili na to, da v ustanovah neracionalno kurijo. Za kurivo trošijo mnogo več družbenih sredstev, kot je to potrebno. Predlagali so, naj bi uvedli normirano potrošnjo kuriva za vsako .ustanovo posebej. Vodstvom bodo svetovali, naj razmislijo o pri- Glasbeni sosvet se zavzema za zbo- hranlcu tudi v teh postavkah pro-rovodsko šolo, za sedaj pa bo organi- x ______________ zlral posvetovanja zborovodij ln krajši računa, predvsem pa pregledajo, tečaj. Zbiral bo tudi notno gradivo, če ljudje, ki skrbijo za zagreva-da bodo pevci Imeli širok Izbor zbo- nie prostorov, smotrno uporab-rovsklh skladb. Jezikovni tečaji so postali v Mariboru že prav množični. Le premalo je še zanimanja za tečaje slovenskega jezika. In prav te tečaje, kakor tudi druge nameravajo prenesti tudi' na občine. J. K. . ljajo kuriva Z OZIMNICO NE BO TE2AV Na mariborskem trgu je ponudba poljskih in povrtnlnskih pridelkov znatno večja od lanskega leta. Podjetja, ki naj bi preskrbela večje količine pridelkov, letos niso bistveno napredovala. »Povrtnina« še ni pričela nakupovati, ker nima skladišč, medtem ko »Orač« že dovaža nekatere pridelke. »Orač« ima letos nekaj več vozil in skladišč. Nabavili so tudi nove stroje za rezanje zelja in repe in tudi več kadi. Letos bo torej dovolj drobno rezanega in dobrega kislega zelja. Vsaj tako obljubljajo. Težave da bodo le s čebulo, ki jo je treba čimprej nabaviti. Precej gnije in draga je. Poskrbeli so tudi za večje količine krompirja in jabolk. Ker bi pa kljub večji kapaciteti skladišč ne mogli oskrbeti mesta z zadostnimi količinami jabolk in krompirja, bo Svet svetoval sindikatom, naj organizirajo za oboje, lahko tudi preko »Orača«, skupno nabavo za vse člane svojih kolektivov. Pričakovati je, da bodo kmetje sami in tudi kmetijska gospodar- OB IZIDU NOVEGA TEDNIKA »Jajjoslovanski poslovni kurir« naj bi nudil orientacijo na domačem in tujem tržišču Poslovno življenje, zlasti pa poslovna praksa pod pogoji našega hitrega gospodarskega razvoja vedno bolj poudarjata potrebo, da so gospodarske organizacije čedalje bolj pozorne na ostvarjanje, širjenje in krepitev poslovnih zvez na domačem in tujem tržišču. Za. čimbolj ekonomično in čimbolj rentabilno poslovanje kateregakoli podjetja pa je zlasti važno in nujno, stalno spremljanje tržnih sprememb, kajti le kdor pravilno proučuje, analizira in raziskuje gibanje ponudbe in povpraševanja na domačem in tujem trgu, lahko pride do dragocenih ugotovitev, ki mu bodo pomagale pravilno usmerjati gospodarsko dejavnost zaupanega mu podjetja. Razumljivo je, da to proučevanje in zasledovanje tržnih razmer nikakor ni lahko in preprosto. Da bi se olajšalo to delo go-spodarstvenim krogom, zlasti pa komercialni in konjunkturni službi naših gospodarskih organizacij, ustanov in uradov, je začel izhajati nov tednik »Jugoslovanski poslovni kurir*. Njegova naloga je, da vsestransko informira gospodarske kroge, zlasti pa komercialne kadre, medtem ko drugi gospodarski listi predvsem inštruirajo le-te, zlasti pa računovodske kadre. »Jugoslovanski poslovni kurir« želi kot centralni organ našega gospodarstva predvsem registrirati poslovno-konjunktume, eko-nomskd-politične in komercialne vesti, objave in oglase, torej dajati čimpopolnejše informacije o ponudbi in povpraševanju na domačem in tujem tržišču. Zaradi svoje programske vsebine in organizacijske zamisli poslovnega sodelovanja ter povezovanja z neposrednimi pro- izvajalci in gospodarstveniki in s strokovnimi organizacijami proizvajalcev ter drugimi ustanovami doma in v tujini je upati, da bo »Jugoslovanski poslovni kurir« sčasoma res postal v pravem smislu besede kompas našega gospodarskega razvoja. vrMupj V nedeljo pričakujejo v Kranju okoli 40.000 gostov iz vse Slovenije, ki bodo prišli na veliko zborovanje ob priliki proslav 20-letnice velike tekstilne stavke v Sloveniji. — Naša slika kaže shemo ureditve prometa za pešce in vozila proti prostoru, kjer bo zborovanje PISMO IZ SARAJEVA p.& potzUtem odm&Ku Strahu, ki je prevzel mnoga naša mesta spričo večjega števila obolenj za otroško paralizo, v glavnem mestu Bosne in Hercegovine ni bilo čutiti. Morda zato trgovina in vsa služba preskrbe mesta nista čutili potrebe, da bi posvetili pozornost higienskim razmeram in večji snagi. Vtem ko so na primer v Beogradu zadnje čase posvetili sanitarnim razmeram v trgovinah, restavracijah, mlekarnah, pekarnah itd. veliko pozornost, je ostalo v Sarajevu vse pri starem. Kruh gre še zmerom skoz več rok, predan pride do potrošnika. Razvažajo ga samo v dveh kamionih in z vozovi na konjsko vprego. Peka kruha se vsa povojna leta v primerjavi s predvojno ni bistveno spremenila. Mesto ima 12 pekarn socialističnega sektorja z zmogljivostjo 35 tisoč kilogramov kruha dnevno. Sanitarne razmere so v privatnih pekarnah često pomanjkljive. Doslej ni bilo moč zapreti mnogih majhnih in nehigieničnih i so lani pristojne oblasti sklenile, špekcija predlagala, naj bi zaprli še nekaj zastarelih privatnih pekam. To pa ne opravičuje zanemarjanja preskrbe prebivalcev ne le s kruhom, marveč tudi z mnogimi drugimi živili, ki rc, kot rečeno, po vojni ni bistveno zboljšala * Ze več let pripravljajo v Sarajevu generalni urbanistični načrt To pa ni glavno vprašanje, s katerim si belijo glave ne le urbanisti, marveč tudi urbanistični svet mestnega sveta in občine. Z reorganizacijo oblasti so namreč urbanistično' službo razdelili po občinah, pri mestnem svetu pa pustili urbanistični oddelek, ki naj bi zagotovil v tem oziru pnotnost mesta. Praksa kaže, da nastanejo pri izdajanju dovoljenj in kontroli gradbenih del, zlasti kadar gre za stavbišča, nepotrebne ovire in da se ves postopek zavleče, namesto da bi ga pospešili. Spričo pomanjkanja stanovanj pekarn, ker bi ostalo mesto brez zadostne količine kruha in peciva. Kmalu pa bo dograjena nova pekarna z zmogljivostjo 24.000 kg v treh izmenah. Brž ko bo začela obratovati, bo sanitarna in- da bodo začele graditi podstrešna stanovanja. Graditi so jih začele na hitro roko in brez zadostnih priprav. Mesto je res dobilo kakih 150 civilnih stanovanj, toda urbanisti imajo zdaj celo vrsto pripomb k takšnemu načinu graditve. Pokazalo se Je, da podstrešna stanovanja često pokvarijo lice ulice ali hiše, in sicer samo zato, ker investitorji niso upoštevali pripomb ln predlogov urbanistov. Kontrola nad zidanjem pa je bila zelo pomanjkljiva. Nastal je nekakšen paradoks. Pravijo, da ni dovolj ljudi, ki bi kontrolirali graditev, na drugi strani pa gre en akt skozi 113 rok, preden dobi investitor gradbeno dovoljenje. Zdaj je bil sprožen predlog, naj bi organizirali urbanistično službo enotno za vse mesto. V tem primeru bo občina izdala odlok, po katerem bodo ti posji prešli v pristojnost mestnega sveta, čeprav pravniki pripominjajo, da statut ne predvideva, da bi imel mestni svet aparat, niti da bi se ukvarjal z upravnim postopkom. Delavska univerza v Sarajevu bo te dni zopet odprla svoja vrata. Kakor prejšnja leta pripravlja tudi letos uprava obsežen program predavanj iz naše notranje in zunanje politike, dalje tečaje in seminarje, posebne sestanke na mladinski katedri in drugo. Lani je poslušalo predavanja De- lavske univerze kakih 90.000 ljudi. Da bi delo čimbolj približali ljudem, so organizirali v naseljih in podjetjih pododbore. Zdaj dela 20 pododborov, predavatelje pa jim priskrbi uprava Delavske univerze. Lani je bilo 450 predavanj in 95 predavateljev. Predavali so večinoma profesorji sarajevske univerze, politiki, novinarji ln znanstveniki. Nad 1200 ljudi je obiskovalo tečaje iz mednarodnega delavskega gibanja in s področj.a znanstvenega socializma. Tečaji so bili stalni, z vnaprej pripravljenimi učnimi načrti in temami. Tudi zdaj pripravlja Delavska univerza program dela teh tečajev, na mladinski katedri pa bodo posebni tečaji za mladince, Člane delavskih svetov. Zelo priljubljene so tudi filmske predstave Delavske univerze. Lani so prikazovali 29 filmov, med njimi več z uvodnim komentarjem, ki so ga prispevali člani Združenja filmskih delavcev Sarajeva. Razen tega so 55 predavanj spremljale projekcije s 56 filmi. , Vse to priča o pestri dejavnosti te pomembne kulturne ustanove Sarajeva. Letošnji program dela predvideva tudi nekatere nove oblike, med njimi, posebne glasbene večere, predstave delavskih kulturno-umetniških društev, živahnejše delo na mladinski katedri itd. LJ. R. stva, pripeljali v mesto precejšnja količine krompirja in jabolk. TRGOVIN S POVRTNINO PREMALO Kritično ao razmotrill tudi vprašanje trgovin s povrtnino to sadjem. V Mariboru jih je pre" malo. O njihovih težavah ln napakah smo že dosti pisali. Dejstvo je, da ne morejo konkurirati privatnikom na trgu po kvaliteti, prav pogosto pa tudi ne v cenah. Zelenjava na primer pride v te trgovine preko raznih posrednikov. Vozijo jo iz oddaljenih krajev. S prekladanjem jo uničijo, med prevozom uvene in gnije, kalo je večji, cene visoke. V okolici Maribora je pa dovolj zelenjave. Precej več bi je lahko pripeljali v mesto, vendar ni nikogar, ki bi pobiral tudi te manjše količine in jih, pa čeprav z navadnim vozom, pripeljal v mesto. S temi pridelki bi pavša-lirane trgovinice lahko dobro postregle mariborskega potrošnika. Svet je bil mnenja, da je treba glede tega neka'j ukreniti. Nadalje so na seji nekateri pripomnili, da Je Sanitarna inšpekcija na trgu prestroga. Marsikaj bi bilo moč pripeljati v mesto in prodati kar neposredno potrošniku z vozov in kamljonov. Cene skačejo prav zato, ker gr« vse skozi nešteto rok. Cim več J« premetavanja, tem slabše je tudi blaga ZADRUGE NAJ NAJPREJ SKRBIJO ZA MESTO Kar zadeva kmetijske zadruge, je nepojmljivo naslednje. Izvažajo precejšnje količine poljskih pridelkov v druge kraje. Občine Jim pa dajejo garancije za kredite in Jih vlečejo iz finančnih zagat Kolikor gre za prebivalce mariborskih občin, je povsem krivično, da morajo, le-ti kupovati ista živila po višjih cenah. »Povrtnina« odnosno »Orač« jih morata pripeljati iz drugih oddaljenih krajev. KAJ PA ZDRAVSTVENE RAZMERE? Se eno vprašanje Je treba rešiti. Prodajalci v trgovinah s povrtnino in kmetijskimi pridelki se brez sramu prepirajo s strankami zaradi nagnitih cvetač, uvele solate in zmečkanih paradižnikov. S sadjem ni nič bolje. O higieni še vedno ne moremo govoriti. Svet. bo o teh stvareh razpravljal s predstavniki podjetij s poljskimi pridelki, predstavniki Zadružne zveze In bližnjih zadrug, sindikati, predstavnico Zavoda za napredek gospodinjstva in drugimi • prizadetimi. Ker bi bilo potrebno tudi preusmeriti proizvodnjo na okoliških poljskih površinah (v bližini mesta naj bi namreč sadili kulture, ki jih vsak dan potrebuje mestno prebivalstvo), bodo na to posvetovanje povabili tudi predstavnike občine Tezno In Tabor. NON-STOP TRGOVINE Mariborska trgovska podjetja se nikakor nočejo zgledovati po drugih mestih. Trdijo, da se non-stop trgovine ne bi obnesle. Tudi ob sobotah da so imeli odprte nekatere dežurne prodajalne, pa ni bilo prometa. Stalne non-stop trgovine bi se prav gotovo uveljavile. Iskati pa vsako soboto, kje je katera trgovina odprta, pa ljudem prav gotovo ni prijalo. Vsaj za poskus bi lahko odprli tako trgovina Ce bi prisluhnili potrošnikom, bi to že zdavnaj storili. Ko je bil Gasilski- festival, ni bila v Mariboru odprta niti ena trgovina. V soboto popoldne bi pa v času festivala marsikaj prodali. V mestu je bilo preko 25 tisoč gostov. Svet za blagovni promet bo svojo 'niciativo poskusil uveljaviti pri merodajnih čini-tellih. —• Jesenske skrbi ljubljanskih gospodinj -«i Je,8.en trka na vrata in nas po-aravija z resnejšim obrazom. Čas biez-i P°č*tnic v planinah in dopu- vL\ ®orju J® minil- °troci so °dšli i ?’,oce se Je vmil na delo, mati pa 1?:» .v spet sama doma s kopico naj- mni Cj Krompir, drva in pre- vlasaiii«. ____ PREMOG Gospodinja z Resljeve ceste se je naslednj« dan po vrnitvi z dopusta oglasila V ---i: „ 4 • v ■____ n»l. T J vrniivi e. uopusia sKk i .v skladišču podjetja »Kurivo«. i° je, kaj ie z lignitom, ki ga naročila pred odhodom na morje. n prihodnjih dneh,« jo je potolažil Prezap0sieni vodja sklatlišža# res> naslednji petek se je tavil pred hišo voz s tono krmeljske-o® premoga. »Srečni ste,« se je s kuhinjskega Čil0* °5lfts*la soseda. »Naš ga je naro-,e Pred desetimi dnevi. Krmeljskega ? ys^e8a bi lahko kmalu dobili, v Predrag. Hočemo lignit.« p s premogom se je vmešal v ke •V°P* *^j.av* premog je lože dobiti, o r j.e P° njem manjše povpraševanje. •a j v.elenjski lignit najcenejši, saj J Predajajo po 1850 din za tono, naj-li i m rjavi premog iz Krmelja pa veja 2200 dinarjev. Kočevski premog pro-ajamo po >400 'din. zagorski 3800, trbo-eijskj 3500 in rjavi premog iz Zabu-ovice 4000 din. Vsi se odločijo za naj-Pr?e> ^ar Je P° sv°je razumljivo. J tem pa pozabljajo, da daje trbovelj-n 1 Premog 1600 kalorij več- kočevski 1000 kalorij več kot velenjski lignit. ® aP®števamo še manjši procent vlage 010 skoraj na istem.« j VLAGANJE SADJA IN ZELENJAVE Zgornja polica omare v stanovanju | Vernigovih v Hranilniški ulici je pravcato skladišče najrazličnejših kozarcev. V večjih so kumarice, srbska solata in paprike, v manjših breskve in hruške. »Vsako leto vložim 20 kozarcev sadja in zelenjave. Večino sadja in zelenjave smo pridelali na domačem vrtu, le kumarice sem kupila po 50 din za kg. Do aprila nam ne bo zmanjkalo niti sadja niti zelenjave«, je pripovedovala skrbna gospodinja. Iz police je vzela kozarec s kumaricami, da bi se sami prepričali o kvaliteti vloženih dobrin. »Kaj pa je to za vraga?«, se je začudila, ko je opazila neobičajno barvo kisa v kozarcu. »Kumarice so se pokvarile,« je razburjena ugotovila in se razjezila nad kisom, ki je »vsemu kriv«. V »Vinocetp« so dejali, da doslej še niso prejeli nikakršnih reklamacij. Lahko je vzrok pokvarjenih kumaric kis ali majhna nepravilnost gospodinje. Morda se je skrbna gospodinja le malce zmotila, ko je v prvi jezi zvalila vso krivdo na kis. , »Paprik še nisem vložila. Čakam na makedonske paprike,« je nadaljevala, ko se je jeza polegla. Na glavnem trgu smo res našli sku-| plno gospodinj sklonjenih nad velikimi pleteni, košarami, polnimi rdečih in svetlozelenih dragocenosti. »Ni res. tovarišica! Pol vode, pol i kisa,« sc je dvignila ena izmed gospodinj, da bi zagovarjala svoj recept vlaganja. ... »Paprike razpolovim,« jo je dopolnila druga in z roko tehtala napolnjeno I mrežo. Ob košari je stekel zanimiv raz- mmm. govor o različnih načinih vlaganja paprik. Se nekvalificirani gospodinjski pomočnik je smehljajoč prisluhnil strokovnim razgovorom. Polnim košaram so se približevale nove in nove gospodinje. Odhajale pa so s polnimi mrežami in cekarji, z deset in dvajset kilogrami paprik po 50 dinarjev za kilogram. »Ne bojte se! Ne bo jih zmanjkalo. Pripeljali smo jih dva vagona,« je pojasnjeval prodajalec paprik iz Tetovega. Tudi gospodinja iz Hranilniške ulice se je še tisti dan sklonila nad pleteno košaro. Doma je še enkrat skrbno prebrala recept za vlaganje paprik, da se le ne bi ponovila tragedija s kumaricami. ZMRZNJENE DOBRINE »Okusna je vložena zelenjava. Se slajša pa je sveža zelenjava sredi mrzle zime,« je dejala upravnica ljubljanskega gostinskega podjetja lani v marcu, ko je svojim gostom postregla s koprskim zmrznjenim fižolom v solati. Povprašali smo ljubljansko poslovalnico Fructusa: »Kako bo letos z zmrznjeno zelenjavo?« »V hladilnici so mnogo večje količine kot lani. Letošnjo zimo bomo v Ljubljano pripeljali tudi papriko, borovnice, paradižnik itd.« Fructus nas bo torej spet prijetno presenetil s svojimi zmrznjenimi dobrinami. -ig Vsem prebivalcem občine ŠEMPETER PRI GORICI Čestitajo za njihov OBČINSKI PRAZNIK 15. SEPTEMBER IN JIM ŽELIJO SE MNOGO USPEHA PRI GRADITVI SOCIALIZMA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE LMS IN DELOVNI KOLEKTIVI PODJETIJ: ZADRU2N0 LESNO PODJETJE — Gorica, Volčja Draga TOVARNA USNJA — Miren pri Gorici GORIŠKE OPEKARNE — sedež Volčja Draga »VINER0L« — Gorica, Šempeter pri Gorici »FL0RES«, export-import — Šempeter pri Gorici 3492 Soseda je nejeverno skomignila z ■J0®111« Voznik je pred kletnim oknom metal tono krmeljskega' premoga. Go-podmja z Resljeve ceste pa je v za-premCni beležnici prečrtala postavko: ^ upravi »Kuriva« pa so nam dejali: uajcenejši lignit je največji pritisk, rj:® i*mo Okrajne trgovinske niški EtoJRed*agttH» da uvedejo potroš-teea z,a rjavi premog do konca nit \luui ,med,tem ko je kredit za lig-janie n ! ? »?° konca avgusta. Usmer- premniF i-° ?v’ da bi kupovali rjavi s kuri “godno vplivalo na preskrbo vnp k°t je ugodno vplivala tudi , nolj enakomerno nabava kuriva tekom vsega leta.« KROMPIR V šestčlanski družini ob Titovi ce-s,j potrebujejo za zimo 350 kg krompirja. Gospodinja se pred soseščino prav radn pohvoli, da kuha krompir nn 20 Šahovska olimpiada v moskvi Madžari premagali Ruse! Jugoslavija premagala Švico s 3:1 Moskva, 14. septembra. (Tanjug). — Rezultati IV. kola šahovske oiimpiade so naslednji: Jugoslavija : Švica 2,5:0,5 a), Madžarska i SZ 1*5:0,5 (2), Anglija : Bolgarija 2,5:0,5 (1), Zahodna Nemčija : Danska 2:1 (1), Izrael : Argentina 0,5:0,5 (3), Romunija : CSR 1:1 (2). Ne samo pomoč od drugod Dejavnost kegljačev na Gorenjskem nam ni neznana. Predvsem v Kranju in na Jesenicah je športno kegljanje dobilo že toliko prijateljev, da so postala stara kegljišča kar pretesna. Zgraditi novo kegljišče p a ni kar tako! Toda kljub temu so se za to odločili. Na Jesenicah so sicer že Najpomembnejša dvoboja četrtega ivkov je od začetka do konca držal pred nekaj leti začeli graditi šti- kola sta bila med Madžarsko in So- igro v svojih rokah. Potreboval pa je ristezno kealhščp nn sknrni do- vjetsko zvezo ter Jugoslavijo in Svlco. precej časa, preden Je zlomil nasprot- knnčnli rintn nn ,rr,nč^nln Jugoslavija : Švica 2,5 : 0,5 (1): j nikov odpor. Keller se je vdal, ko je končati, nato pa ]e zmanjkalo Gligorič : Bendt 1:0 (29 potez), Mata- i imel naš velemojster figuro več in denarja in zdaj ta moderni šport- novii : walter prek., ivkov : Keller ‘ boljši položaj. ni objekt že dolao časa stoii in 1:0 <41 P°tez>- Djuraševič : Janner remi Djuraševič je imel proti Jonnerju nn (35 potez). | težko nalogo, ker ni poznal igrane va- caka na zaključna dela. Gligorič je žrtvoval kmeta in akti- riante. Vseeno pa se je znašel — kljub Kaj pa v Kranju? O uspehih viral figure. Potem ko je spravil na- 1 časovni stiski — in v trdnlavski konč- kranjskih kegljačev smo slišali sprotnlka v težak položaj, jele-ta ! nici uspel remizirati. že veliko, saj tu deluje najmoč- spregledal figuro ln predal partlJ°' ............ nejši kegljaški kolektiv v Slove- ------------------------------------------ niji in morda celo v državi. Tudi a kranjske kegljače je postala tenisko tekmovanje za tedijev streha premajhna. Odločili so se graditi štiristezno kegljišče. Pred nekaj meseci so zasadili prvo lopato, zdaj pa se že bliža otvoritev kegljišča. Zanimivo pa je, kako Ljubljana, 14. sept. Na teniških igri- so v Kranju začeli'graditi. Na zad- |ži,h p”d Cekinovim gradom se je za- nii Iptui čelo tekmovanje najboljših slovenskih prištevatl h kandidatom za enega naj- njl letni Skupščini kegljaškega teniških Igralcev za Tcdyjev memorial, višjih mest. Barcza je proti Smislovu kluba Triglav SO člani sklenili, I Ta tradicionalni turnir je razpisala Te- žrtvoval kmeta in prišel v pozicijsko »Činov: pražen krompir, pečen krom-f,p* v kosih krompir, dušen krompir, krompir kar tako ... ., Lani so kupili krompir pri znancih Vrhniki po 14 din za kilogram. Pred “ekaj dnevi pa je oče prinesel domov da trgovsko podjetje Okrajne idružne zveze dostavlja krompir na °m po običajnih dnevnih cenah. Tako J.e Pred hišo ob Titovi cesti pred nekaj “nevi pripeljal kamion podjetja Okrnj-*Je zadružne zveze. Z njega so zložili zabojev lepega sortnega krompir ja Po 12 din zn kilogram. , V ljubljanskem okraju je letos do p* letina krompirja. Predvidevajo, da h°do letošnji tržni presežki krompirji z“ttsali več kot 32.00« ton. Zato ni čud a°» da smo zadnje dni nn ljubljanski ?*lezniški postaji opazili polne vozove “fpmpirja »n razne zelenjave, ki so jo Popeljali na prodaj okoliški kmetje. ŠPORT IN TELESNA VZGOJA MEMORIAL Prvi dan: brez presenečenj Matanovlč je imel stalno pobudo Dal je figuro za tri kmete in pripeljal partijo v končnico s trdnjavo in pe timi kmeti proti trdnjavi, konju ln kmetom. Imel je lepe upe na zmago, vendar jih je pred prekinitvijo nekoliko pokvaril. Sovjetska zveza : Madžarska 0,5:1,5 (2): Botvinlk : Szabo prek., Smislov : Barcza 0:1 (39 potez), Keres : Benke remi (20 potez), Tajmanov : Belli prek. Madžarski šahisti so v tem dvoboju zaigrali izvrstno, tako da jih je moč da bodo tudi pni prispevali svoj Cel«. delež. Iz svojih vrst SO zbrali &p0rta Srečko Voglarja. 700.000 dinarjev posojila nato pa v prvih kolih ni bilo večjih preše-še z udarniškim delom opravili £“£1*,, 4 "S zemeljska dela. Njihova neuklon- m, Hunov. Ijiva volja bo zdaj kmalu popla- V najbolj zanimivi igri prvega kola čana, njene obresti pa dragocene, j J48PVa,niJ:5,Pe^r i°USSS,!B,°„ V Kranju bodo dobili lepo mo- | n vrstili zmagovalci naslednjih sreČanjt demo kegljišče po zaslugi zaved- čebular (B) - Škulj Igor (O) 6:2, 6:1, nega članstva in polnega razume- Jnhar — Škulj Borut (oba O) 6:4, 6:1. vanja oblastnih organov in poli- Lovrec*-'llatel (obarB*°i:2, t-i Wo-tičnih ter družbenih organizacij, vec F. (O) — Satler (B) 7:5, 6:3, Škulj Po poti Kranjčanov so šli tudi A- <°) - p^ar „j Turnir bodo nadaljevali jutri in v ne- Elejcani. Kar na hitro so se od- delto ves dan. ločili. Člani so zbrali 300.000 din posojila, začeli z udarniškim delom in minulo nedeljo je bila že otvoritev tristeznega kegljišča. Kranj in Bled sta zdaj lep primer, kako lahko tudi članstvo prispeva svoj delež h gradnji te-lesnovzgojiah objektov, ne pa da Smislov vdal. Lepo zmago Barcze so številni gledalci pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Hitro je bila končana partija na tretji deski med Keresom ln Benkejem z remijem. Szabo je odlično zaigral proti svetovnemu prvaku Botvlnlku. 2e v začetku Je prevzel pobudo v svoje roke ln prisilil nasprotnika v obrambo. Ob prekinitvi ima Szabo nekoliko ugodnejši položaj. Kaže, da bo partija med Tajmanom In Bellljem končana neodločeno. V prekinjenih partijah iz tretjega in četrtega kola so bili doseženi naslednji rezultati: CSR — Jugoslavija 1,5:2,5 (zaradi točne obrambe nasprotnika Milič ni nspel izkoristiti prednosti kmeta več), Jugoslavija — Švica 3:1 (Matanovlč ni mogel izkoristiti pozicijske prednosti in je remiziral z Wnlterjem), SZ — Madžarska 1,5:2,5 (partiji Botvinik — Szabo in Tajmanov — Belli sta bili remi brez nadaljevanja). Ostali rezultati: Romunija — C8R 1:3, Znhodna Nemčija — Danska 2,5:1,5, Anglija — Bolgarija 2,5:1,5, Madžarska — Izrael 3:0 (1), Argentina — Izrael 0,5:0,5 (5). Izraelski igralci danes niso igrali zaradi svojega praznika. Stanje po IV. koln: SZ 11, Jugoslavl- premoč. Po tem Je z izredno točno j ja 10,5, Madžarska 10 (1), Švica, CSR 8, igro privedel partijo v končnico. Ko | Zahodna Nemčija, Romunija 7,5, Danska je s prostim kmetom zagrozil, da ga 7, Argentina 6,5 (3), Bolgarija 6,5, Angli-bo spremenil v novo damo, se je jn 6, Izrael 3,5 (4). I -Brzojavke— • BOLOGNA, 14. sept (AFF). Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Bologni za »Pokal Mairano« je SZ premagala Poljsko s 74:66 (45:37), Madžarska pa Italijo s 65:56 (29:23). • NAMUR, 14. sept (AP). Nogometni klub Union iz Namurja (Belgl ja), je premagal turški klub Demtr-sport s 7:0 (2:0). Demirsport bo Igral 20. septembra v Zagrebu. • BEOGRAD, 14. sept. Disciplinsko sodišče nogometne zveze Jugoslavije Je kaznovalo Igralca »Zagreba« Vlllma Medveda z dvomesečno prepovedjo igranja, ker Je udaril naj-starejšega Igralca na tekmi z Lokomotivo. • ZAGREB, 14. sept. Zagrebška boksarska kluba LokomOtlva ln Me-talac sta sklenila, da ne bosta tekmovala v zvezni ligi, dokler ne bodo rešeni spori, ki so nastali doslej. Ta sklep Je bil sprejet na skupnem sestanku obeh klubov. Lokomotiva ln Metalac ne bosta nastopila v Nišu oziroma Pančevu • BEOGRAD, 14. sept. Trikratni prvak Romunije v košarki, Dinamo iz Bukarešte, se bo jutri pomeril v Beogradu z moštvom BSK. • OPATIJA, 14. sept. Jutri zvečer se bo v Opatiji začel veliki mednarodni rokoborski turnir za »Nagrado Jadrana 1956«. Na tekmovanju bosta sodelovala 102 rokoborca lz osmih držav. Naslov prvaka brani lanski zmagovalec Dinama iz Bukarešte. PRED SREČANJEM JUGOSLOVANSKIH IN MAD2ARSKIH NOGOMETAŠEV 270 MINUT IGRE ZVEZNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA Beograjski Partizan v Ljubljani Beograjčanke se bodo danes ob 15.30 j pomerile z »Ljubljano« na stadionu v Šiški. lesnovzgojiun Jutri ob 10. uri pa bo na igrišču pod se samo Čaka na pomoč Od aru- Cekinovim gradom nasprotnik Partizana Budimpešta god. G. : vrsta Olimpije, ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Boj za drugo mesto v središču pozornosti — Drevi ob 19.30 na stadionu v šiški »Ljubljana« — Lokomotiva v Beogradu in Budimpešti — glavni dogodek jutri v jugoslovanskem in madžarskem športu Jutri se bodo v 270 minutah igre srečale na stadionu v Budimpešti in Beogradu tri nogometne reprezentance Jugoslavije ln Madžarske. Res Izreden dogodek. Nogometni velesili bosta v medsebojni borbi odgovorili za vprašanje: kdo je boljši. Na tisoče in tisoče srečnih ljubiteljev nogometa sl bo to borbo ogledalo lz prostora okrog zelenega igrišča, drugi pa bodo — na žalost — spremljali *a dogodek pri radijskih sprejemnikih. In teh bo seveda nalveč, saj so samo za tekmo v Beogradu zahtevali 100.000 vstopnic več, kot stadion lahko sprejme gledalcev. m Beograd bosta to- | Podobne želje kot Madžari pa ima- m ______>_____ rej prizorišči velikega športnega do- , mo tudi mi, saj vemo, da bi lahko , vifj Ran tek, Spajlč, Radlljevič, Llpo-godka, posebno še zato, ker Je zanes- j jutrišnji uspeh zelo dvignil ugled na- šinovič, Antič, Papec, Kostis, Pašlč ljivega zmagovalca težko predvideti, šega nogometa. Pa ne samo zato. Tudi , ter kot rezerve: Prvulovlč, Zekovič, Da to drži, je razvidno že iz izjave, , v tekmovanju za pokal dr. Gftrijja bo Grčič II, Popovič ln L. Radovič. pokazali, da so v izredno dobri formi ' in celo boljši od olimpijskega moštva. TIRNANIC SE JE ODLOČIL j Naš zvezni kapetan Aleksander ! Tlrnanič sl Je naposled obrisal potno I čelo ter se po dolgem, upravičenem oklevanju odločil ln zapisal v svoj blok: V Beogradu bodo barve naše A reprezentance branili tile igralci: Beara, Belin, Crnkovič, Boškov, Horvat, Krstič U, Petakovlč, Milutinovič, Veselinovič, Vukas. Na tekmo v Budimpešto pa bodo odpotovali: Bjelojevič, Koščak, Rado- ki so jih včeraj dali madžarski re- j morebitni zmagovalec jutrišnje tek-prezentanti po prihodu v Beograd. \ me v Beogradu eden izmed resnih Bozsik in Puskas sta dejala, da bo z , kandidatov za prvo mesto v tem tek- Danes in jutri se bodo najboljši košarkarji že petnajstič pomerili v boju za točke. Do konca prvenstva so ostala le še štiri kola. Nn lestvici vodi zrenjaninski Proleter s sedmimi točkami prednosti pred tremi zasledovalci - Olimpijo, Partizanom, Crveno zvezdo - izmed katerih pa verjetno ne bo nobenemu uspelo ogroziti Proleterju prvega mesta. Bolj zanimiv bo boj za drugo mesto. Olimpija igra drevi v Beogradu s I ar-tizauom, ki ima isto število točk. ven dar slabšo razliko v koših Po dveh uspelih tekmah Olimpije, med kateri »odi tudi 117 košev proti Radnifikcmu. pa mislimo, da ljubljanski študenti v Heo gradu ne bodo zatajili. Crvena zvezda gre po kostanj v žerjavico v Tuzlo, kjer i se je v drugem kolu že marsikdo ope- kel. Vsekakor daje letošnjemu prven- ozirom na to, da obe reprezentanci nista v najboljši formi, tekma vsekakor enakovredna. »Ce zmagamo v Beogradu, potem bomo zmagali tudi v Moskvi, Parizu ln na Dunaju,« 7ta dejala znana madžarska reprezentanta- Desna zveza Kocsis meni. da bo to tekma leta; levo krilo Czibor, pa da Je to ena najtežjih tekem madžar- movanju. Prav nič manj pomembni od srečanja A reprezentanc pa ne bosta srečanji B reprezentanc in mladih reprezentanc. Srednji srečanji naj bi tudi pokazali, kakšne temelje Ima nogomet v obeh deželah. Pa poglejmo s kakšnimi žellaml stvu čar prav borba za drugo mesto. ske *.p 1 ,:/.ciL:UIILC. viuiui jr.V «*»««- i , .,, . u-a »Ljubljani«, ki se bo drivi pomerila sies se veseli, da bo spet nastopil v ! Igrišče. A reprezentanca Madžarske ske reprezentance Vratar gostov Gro- ! bodo Jutri pritekle reprezentance na ske reprezentance, vratar gostov wo | ,grlšče A reprezentanca Madžarske si bo skušala povrniti ugled in se od- . nja: . _ z. zagrebško Lokomotivo na stadionu v dresu državne reprezentance ln upa, i ...... _0 šiški neto mesto verjetno ue bo ušlo do bo skupno s svojo obrambo pre- d°'* “ Posebej *e. bodo današnjo tekmo prečil, da se ne bo prevečkrat tresla nrSSnn«t div odločili v svojo korist. Po rezultatu » mreža njegovih vrat Zvezni kapetan Beogradu sodeč, ko so Ljubljuočoni pre- Bnkovy ni hotel dati prognoz, vendar h!« „ Ji »Sr , i ne šti mazali Partizana, jim tudi Lokomotiva ; Je dejal, da bo jutrišnja tekma vse- uspeh, kot ga je dosegla v Budimpešti, verjetno ne bo kos. | kakor lepa ln zanimiva. B reprezentanca Madžarske bo Ju- : Madžarski nogometa!) v zadnjem ‘r‘ ?. ®ddi™E*^..8^^anBv™1*i /1.“° času niso dosegli ravno najboljših ' Y' ««t n2ie n »£ uspehov. Nekronani prvaki sveta so ^ nnka" bil) v krizi, To nedeljo pa bodo vse- hn «tnč»t?n kakor skušali povrniti svoj ugled. V zatt' da nJen usPeh ni bil slučajen. LESTVICA Proleter 14 12 i 1 980:826 25 Olimpija U 8 2 4 931:764 18 Partizan 14 8 2 4 982:879 IS Crv. zvezda 14 8 2 4 930:86" 18 Ljubljana« 14 6 3 5 940:887 15 Montažno 14 ? 0 7 931:910 14 Lokomotiva 14 6 1 7 874:936 13 Sloboda 14 5 1 8 707:737 tl Mladost 14 a 3 9 849:1000 7 Radnički 14 e 1 13 796:1098 1 ogenj bodo poslali najboljše, ki so In mladi reprezentanci. Srečali se jih Izbrali po dolgih srbnih prlpra- bosta v predtekmi A reprezentanc v vah Tako bodo v reprezentanci na- Beogradu. Madžari so našo mlado re- stoplll v Beogradu tile igralci: Gro- prezentanco letos premagala z viso- • sies, Karpati, Borzsei, Kotasz, Bozsik, klm rezultatom 6:0. Po tem sodeč so nina: tribuna 103, ostali sedeži 85, sto , Berendl, Sandor, Koscls, Hidegkuti. tudi tokrat favoriti. Toda naši mladi jišča 65 din. Clam i legitimacijami 1 puskas In Czibor Igralci so v zadnjih trening tekmah imajo popust. Končne postave naše mlade reprezentance zvezni kapetan še ni zapisal, vendar pa se bo verjetno odločil za tole: Radovič, Vučinlč, Popadič, Se-limotič, Aljlnovič, Malešev, Sekula-rac.^ Bubanj, Blažič, Ferhatbegovlč, 270 minut igre treh reprezentanc bo jutri glavni dogodek v jugoslovanskem in madžarskem športu. E. G. I. CONSKA NOGOMETNA LIGA Jutri »Ljubljana« : »Split« Po začetnih razočaranjih v I. conski ligi gresta slovenska ligaša spet ▼ boj za točke. Odred potuje na Reko. kjer bo lpral z istoimenskim klubom. Baje so Ljubljančani precej optimistično razpoloženi. Če je ta optimizem upravičen, bomo zvedeli v nedeljo popoldne. Tokrat igra doma »Ljubilana«. Njen nasprotnik je moštvo »Splita«, ki ie lani končalo na četrtem mestu. Prednost »Ljubljane« je torej le v domačem igriiču, posebno če upoštevamo slabo igro Ljubljančanov v Zagrebu. . , Tekma bo na stadionu »Ljubljane« vtso- v šiški ob 16 uri s predtekmo. Vstop- VZGOJITI KRITIČNOST V BRALCU OB 30-LETNICI USTANOVITVE DELAVSKE KNJIŽNICE Pred 30 leti je bila na današnji dan v Ljubljani ustanovljena Delavska knjižnica z namenom, ki je še danes osnovno vodilo te ustanove: »da nudi delavstvu duhovna sredstva, ki so mu potrebna na njegovi po^i k popolnemu uveljavljenju v člove-ši družbi...« Trideset let je dovolj dolga doba tudi za duhovno rast nekega naroda ali posameznika, v zadnjih tridesetih letih pa je bilo v svetovni in slovenski zgodovini še .posebej toliko velikih družbenih in kulturnih i ma bralcev, ki prebero več, kot i morejo prebaviti, ki hlastajo za j vsebino, iščejo v knjigah samo i fabule in v tej strasti izgubljajo smisel za ostalo. Čudno se sliši in vendar so baje rned bralci tudi taki, ki jih je hlastno in nekri-i tično prebiranje knjig v nekem ; smislu zmedlo, dezorientiralo. ! Vsak pisatelj ima svoj lasten sve-\ tovni nazor, svoj pisateljski pri-I jem, svoj lastni moralni kodeks, svoj čustveni register, take in drugačne poglede na svet in življenje, kar nekritičnega, a vendar IZ JAKOPIČEVEGA PAVILJONA Mira Pregelj: Tarok premikov, da je marsikaj, kar bi občutljivega bralca spravlja v pri normalnem razvoju šele od- zadrego in mu zapušča dojem piralo cvetove, že obrodilo svoj splošne nejasnosti in neurejeno-sad. V tem smislu moramo razu- sti v življenju in v medsebojnih meti tudi vlogo in mesto osred-, človeških odnosih, nje delavske knjižnice v Slove- j Staromodno bi bilo prepove-niji j dovati ali omejevati izposojo Tudi v razvoju Delavske knjiž- ! knjig,' nujna pa je pomoč prednice je bil in ostane najvidnejši vsem preprostemu bralcu, večji mejnik naša ljudska revolucija. Ko človek gleda življenje in zna- premalo, komaj dovolj, da izposojajo knjige). Ločevati je namreč treba med bralci, ki že imajo kolikor toliko izdelan pogled na literaturo in znajo sami izbirati in poiskati sebi primemo hrano, in med tistimi, ki bero, kar jim pač pride pod roko, kar jim kdo, ki je prav tako neizkušen, svetuje, svetuje to, kar je pač sam bral. Z eno besedo: če naj knjižnica, ki je namenjena predvsem neizobražencem, postane v pravem pomenu vzgojna ustanova, potem je tako razširjeno delo predpogoj uspeha. Naj to misel spet podkrepim s statističnim podatkom: leta 1927 je bilo izposojenih 9446 slovenskih in 5324 nemških knjig, leta 1940 je bilo to razmerje 38.404 : 28.488, konec lanskega leta pa 64.634 : :61.456, medtem ko je bilo prav tako konec lanskega leta prebranih vsega skupaj le 4399 angleških, francoskih in Italijanskih, in samo 165 ruskih in čeških. Morala te statistike: to, kar je bilo pred tridesetimi in več leti razumljivo, da se je namreč slovenski človek moral zateči k nemški knjigi, če je hotel biti kolikor toliko na tekočem, danes nikakor ne drži več, saj imamo veliko slovenskih prevodov, in vendar se poseganje po nemški knjigi ni zmanjšalo, ker je v marsikateri družini že nekako ustaljeno (podedovano) mnenje, da je nemška knjiga najbolj zanesljiva. Včasih gre celo tako daleč, da mnogi raje segajo po nemški znanstveni in poučni knjigi, čeprav imamo isto delo tudi v slovenščini. Mislim, da je to samo argument več, kako potrebno je pedagoško vodstvo v sleherni ljudski knjižnici; ko se človek osamosvoji, ali vsaj misli, da se je osamosvojil, mu je težko pomagati. Marsikateri gospodinji in upokojenemu uradniku je danes težko dokazati, da je na primer Vojna in mir v slovenskem prevodu prav tako dobra kot v nemškem. To so problemi, ki se jih vodstvo Delavske knjižnice zaveda in pomenijo njihovo glavno skrb podobi današnjega človeka. Marsikaj) je v tem smislu knjižnica že storila in teža njene sedanje dejavnosti se že močno usmerja prav na to živo, pedagoško delo z bralci, predvsem tistimi, ki svoj okus šele oblikujejo. V perspektivi namerava knjižnica doseči naslednje: vsak knjižničar, ki mora seveda imeti potrebno strokovno in pedagoško izobrazbo, naj bi imel določen krog bralcev, s katerimi bi bil v stalnem kontaktu, se z njimi raz-govarjal, svetoval in pojasnjeval, skratka, sledil bralčevi duhovni rasti, kolikor je le-ta odvisna od knjige. Prvi koraki na tej poti so že storjeni, 30-letnica Delavske knjižnice bo morda nekoč za■. beležena kot pomemben mejnik v prizadevanjih za vsestransko in zanesljivo vzgojo slovenskega delavca. C. Zlobec Zal, Ljubljana je bila tokrat prikrajšana za pomemben kulturni dogodek: Ballet Theatre 1* New Vorka je na svojem gostovanju po JusrnsIavM' vsod navdušil občinstvo in tel pri kritiki nedeljeno priznanje kot eden najboljših baletnih ansamblov, kar gmo jih v povojnih letih videli pri nas. Ballet Theatre je bil ustanovljen 1940. leta z namenom, da ohrani bogastvo klasičnega baleta, hkrati pa prikaže tudi lepoto in umetnost sodobne ameriškf plesne *—* —_ ’ST^ sliki prizor iz nastopa 8f ilet /. e-atra v Beogradu. Ballet Theatre je zaključil turnejo po Jugoslaviji mm®. Dokument o borbi Gorenjske (IVAN JAN-SRECKO: MED GORENJSKIMI PARTIZANI. IZDAL »GORENJSKI LIST«, V KRANJU 1956) Pred meseci mi je upravnik | knjige, ki jih bodo učile ljubezni ene najbolj obiskovanih sloven- do domovine, poguma, vztrajno- skih ljudskih knjižnic — ljubljanske Delavske knjižnice — v pogovoru o tem, kaj današnji bralci najrajši berejo*, pravil tudi tole: po knjigah dogodkov iz partizanskih dni, po preprosto napisanih spominih nekdanjih borcev zelo vsem pa poglavje o herojski tragediji na Okroglem aprila 1942 — o dogodku, ki je eden najveličastnejših v zgodovini narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov sploh. Okrogelska tragedija se mi zdi v Janovi knjigi še najmočneje, najbolj podoživeto napisana, kolikor sem o njej lahko bral opisov in dokumentarnih pričevanj. Seveda pa to dejanje svoje dokončne literarne in dokumentarne oblike tudi v tej knjigi še nima. Tudi Jan vse to še prepušča pisatelju, ki bo prišel in ta dogodek znal — monumentalno, kakršen je bil — kontakt med bralci in uslužbenci v prizadevanju, da bi tudi knjiž knjižnice (zdaj je le-teh seveda nica po svoje prispevala k novi kaj, kar bo zadostilo njihovi fan- j gibanja na Gorenjskem ter o nje-taziji. Dali smo jim v roke tudi i govih vidnih organizatorjih, pred- IZ MALE GALERIJE IZ NAŠIH KINODVORAN REPRIZA »NESREČNIKOV« čilnosti te knjižnice v času pred zadnjo vojno in v letih po osvoboditvi, si ne more kaj, da ne bi prišel do naslednjega zaključka: zunanje razmere so bile pred vojno za knjižnico vsekakor neprimerno manj ugodne kot danes, Malodane rsa Hugojeva dela 1 katero pisateljevo kritično misel, delo samo pa je bilo, čeprav se odlikuje romantično bogata in na vendar je kljnb temu ohranil to paradoksalno sliši, v nekem široko zapletena zgodba in nena- glavno misel Hugojevega romana: smislu lažje: utesnjenost razmer vadni, skoraj do simbolov pri- humanost. Formalno je film brez-je poenostavljala delo in ga zo-' vzdignjeni liki. Zatorej ni nič j hibno režiran in jx>snet. Vsi igral-ževala v eno samo strugo, k ene- , čudnega, da so jih prav kmalu t ci so bili kos svojim vlogam, kar mu samemu cilju: k pravični po- odkrili za film, saj je krizo sce- je bilo težko zlasti za nosilca na-litičnl in socialni ureditvi druž- narijev že poznal nemi film. Naj- slovne vloge in interpTetatorja I TT__________1__ __X. J ^ VO^>lri*Q+ c4o rtil a r\/VC n a TV« Tlim r\nl J /ll T> - 1- - 1- be. V povojnem času so zunanje večkrat sta bila posneta na film-razmere, gmotne in politične, za ski trak romana »Notredamski knjižnico več kot samo ugodne, j zvonar« in »Nesrečniki«. Slednji rast in delo knjižnice sta postala j nam je še v svežem spominu po skrb celotne družbe, toda kljub' odličnem francoskem filmu, v ka-temu ni delo v knjižnici lažje, j terem ie iSral ubeglega kaznjenca kot Je bilo pred vojno; hitri raz- i danes že pokojni karakterni igra- voj dogodkov v letih po osvobo- ! *ec Hari Baur. Ameriška verzija ditvi in čedalje večja vloga de- ; »Nesrečnikov« se ni oddaljila od lavstva v našem javnem življe- literarne predloge, čeprav je mo- -■____- — nju postavljata pred knjižnico r®', režiser Lewis Milestone spra- j njegov drugi oficir. Režijska ne- vse večje zahteve, nekdanje obširno vsebino romana v domiselnost, neizraziti igralci in okvirno vodilo »nuditi delavstvu celovečerni film. Marsikateri pri- J povprečna fotografija so iz dolgo- duhovna sredstva, ki so mu po- zor je moral črtati, osiromašil je časnega scenarija napravili slab trebna na njegovi poti k popol- vrsto likov in žrtvoval je marši- i film. nemu uveljavljanju v človeški ^ družbi« je danes imperativ časa. * inšpektorja Roberta evvtona. »Zena na ladji« naj bi bil psihološki film, kar se njegovim ustvarjalcem očitno ni posrečilo. Psihologije je prav malo, le tu in tam umetno narejena napetost pa ni mogla rešiti sicer dolgočasne zgodbe, ki pripoveduje o trikotniku: žena na ladji, kapitan in sti in borbenosti, česar pri novem rodu ne smemo pogrešati. Delo »Med gorenjskimi partizani« nima namena biti niti zgodovina niti literatura. Je samo sproščena* v več poglavij razdeljena pripoved, ki vsebuje v marali segajo stari kakor mladi j lem vse gorenjsko partizanstvo bralci. Doraščajoča mladina še | od leta 1941 do osvoboditve, Pi- celo najbolj. Zanjo te stvari niso i satelj pripoveduje v njej na eni več kos njihovega življenja, am- ( strani o ljudeh in dogodkih, iti pak že zgodovina, mikavna pr e-| jih je opisal in zapisal na pod- teklost, polna velikih dogodkov lagi pričevanj in pripovedi, na in skrivnosti, kar mladega člove- ; drugi pa o stvareh, ki jih je doka tako rado zaposluje. A če jim živel sam in jih pozna iz prve ________________________________________ „„ damo v roke te vrste branje, smo roke. V prvi razdelek sodijo po- za trajno vnesti v našo književ- jim s tem dali že več kakor ne- , glavja o začetkih osvobodilnega 1 nost in zgodovino. — Drugi raz- delek Janove knjige pa sestavljajo poglavja, kjer opisuje pisatelj , dogodke in stvari iz prve roke, to je tiste, ki jih je spoznal na lastne oči. Med drugimi je tu zelo lepo napisano poglavje »Zadnji vzpon alpinista partizana Mi-hola«, v katerem je njegov lik naslikan živo in toplo, kakor lahko pišeš samo o ljudeh, Id so ti bili zelo dragi in blizu. Jan se je skušal v tej knjigi v glavnem dotakniti vseh problemov revolucije: od izdajstva, špijonaže in raztrgancev preko terencev, talcev, internirancev in aktivistov do aktivne borbe. Podčrtal je specifičnosti gorenjskega osvobodilnega gibanja, kot so bile: močna nemška zasedba in zato velike težave v začetku NOB, zelo močna okupatorjeva reakcija (Begunje) na prve partizanske akcije, manj razvit belogardizem itd. , Toda odveč bi bilo nadaljnje naštevanje vsebine in odveč tudi reklama za knjigo, o kateri smo prepričani, da bo Gorenjska rada segla po njej. V njej so stvari in dogodki opisani preprosto in pošteno, morda ponekod za snozna-nje preveč s težnjo po literarni obliki, kar dokumentarnemu pisanju včasih celo ni v prid. L. K. * • * i' \ '"■'i France Godec: Kmetija ob morja Ce to skušam pojasniti s podobo: pred vojno je knjižnica, v okviru svojega delovanja in možnosti, pomagala graditi temelje veliki zgradbi, ta zgradba je danes zgrajena, treba pa Je dokončno utrditi njene temelje. Sama statistika je docela razveseljiva: leto po ustanovitvi je Delavska knjižnica imela 5938 zvezkov, tik pred vojno, konec 1940. leta, jih je imela 23.198, danes jih ima že nad 60.000. V govorici statistike: vsestranska rast. V istem razmerju se je dvigala izposoja, leta 1927 je bilo 15.495 izposoj, 1940. leta: 69.395, konec lanskega leta pa: 138.543. Da bo statistika popolna, dodajmo še podatek, v tridesetih letih je bilo v Delavsko knjižnico vpisanih 25 tisoč ljudi, ki so 800.000 krat obiskali knjižnico in si Izposodili nad dva milijona leposlovnih in približno 350 tisoč znanstvenih in poučnih knjig. Ti statistični podatki povedo marsikaj, predvsem povedo, da st« danes obisk in izposoja knjig zadovoljiva, povedo pa tudi, da je pri tako velikem obisku, kakršen je danes, že stopila v ozadje skrb, da bi ljudje sploh brali knjige, na njeno mesto pa se z vso resnostjo postavlja problem, kako in kaj narediti, da bo knjiga ljudem koristila, da jih bo izobraževala in vzgajala. Knjižničarji vedo povedati, da samo branje knjig še ni zadostno jamstvo Pri tako širokem občinstvu, od katerega dober del še nima kri tifinega odnosa do knjige, je nujno potrebno neko vodstvo, svetovanje, pojasnjevanje. Kakor pri vsaki ljudski kniižnici, se je tudi pri Delavski knjižnici v Ljubljani ustvaril krog obiskovalcev oziro' Novo io! s ko leto se je za mnoge že pričelo. V nekaterih okrajih je bil pouk sicer zaradi zdravstvenih razlogov preložen od 5. na 15. september, a tudi ta rok je zdaj pred vrati. Počitnice so končane. ' Za mnoge pa se je novo iolsko leto Eričelo že zdavnaj pred to, zdaj ie omaj zaznavno jesenjo. Zlasti za vse, ki imajo na skrbi učbenike, učila in iolske izda. OB NOVEM ŠOLSKEM LtfTU ijajo V Sl pripomočke, in za založbe, ki i iolske knjige. Šolske knjige, učila in denar nerau razredu osemletnega šolanja. Za le izkazalo kot slabo, saj zahteva več- so se cene knji* pred volno »ihnl, ort je že v prodaji Ks.učbe- krat spremembe in učbeniki se ne mo- 10 do 52 dinarjev za n”«"mezno knji- podobnemu odnosu ostalih ar- Sloveniji je do nedavnega šolske knjige in učbenike samo na založba Slovenije. To sicer ni uu unr- • . n o pol nad to zvrstjo založniške dejav- *z»*i koma nosti, le ostale založbe se z izdajanjem tofinjega učbenikov niso ukvarjale. Letos je Dr- nekateri . žavni založbi priskočUa na pomoč Mia- nn Angleški dinska knjiga v Ljubljani, ki je v skla- J*1dnica I., n., m., Nemška III. JlNem- kritiko, so letos avtorji sami pri pon a- du z Državno založbo in s potrebami *ka vadnlca za IV. razred gimnazije ča- tisu močno spremenili. Zemljepis za 1. po šolah izdelala svoj načrt izdaje ne- *a 86 -1}® odobritev Sveta za Šolstvo), razred je še izpred vojne in izhaja od katerih potrebnih šolskih knjig. Do se- !r* *«®ljepisn# knjige, Botanika za niz- leta 1938 z nenehnimi popravki in predaj izmed oddanih rokopisov za pet J®^ gimnazijo in Aritmetika III. *- 1 J knjig ni še nobeden izšel. Dotiskana pa nikih zrn tuje jezike velja je že Narodna zgodovina za IV. razred ®nkrat tiskarne: te se namreč gimnazije (avtorji Gestrin-Hainz-Mikuž). ker imajo že itak dovolj naročil, «.— V pripravi je pri isti založbi in v isti P „a?|, , avnv®j tekstov.^ ^ vidoma tudi letos v decembru. Niti ena reaakciji tudi Zgodovina za V. razred. S tema dvema kn“ ‘ J’ sledile še ostale, bo zamašena vrzel med zgodovinskimi meja £1®» a kaže, da bo treba še nekaj le* čakati na vse potrebne učbenike zgodovine), botanika. Gospodarsko geografijo in Botaniko bo za šolsko lfeto 1957—' 1958 izdala Državna založba. Velik problem gimnazij pa je še vedno šolski atlas, zaradi česar so šole in dijaki * dokaj težkem položaju. Učila in krediti Državna založba pa se ne ukvarj* samo z izdajo šolskih knjig, temveč Podobno j© z učbeniki za višjo gim- izdaja ni ponatis urejšnie, e d njimi bil vedno popravljen, dop učbenik je I_1evan Potrebe šol Z'izdajo vseh leto« predvidenih šol ki so še v tiskar , ki jima bodo naitjo. Izšlo jih je sedem, med njimi bil vedno popravljen, dopolnj. našena občutna najpomembnejša knjiga Nova slovenska predelavan. 7,a prve tri izdaje je to še Z izdajo vseh leto« -0___________ A učbeniki, za s,,ov1nIca* Nekaj knjig izide še letos: nekako razumljivo spričo političnih spre- »kih knjig, tudi tistih, kar gre avtorjem in založnici vse pri- Zoologija in prvi del Kvaternikove Fi- meinb in določitev jugoslovanskih meja, nflh« bo potrebam osne ------ znanje. Od ostalih knjig, ki bodo, če *»ke, Analitična aeonietrija, Opisna *eo- kasneje pa bo v tem najbrž le nekaj *»»nazij v glavnem zadovoljeno. Nujnih ‘Ji ‘o, še letos izšle metrlja, Organska kemija in Vreten- strokovnega pretiravanja: Isto je z uČ- knJ’$ ■« bo manjkalo, pogrešali bodo »« dinarjev za nabavo nfil, kar M v 1 1 1 IV/C knj'ge za strokovno iolo in prakso, briti tudi vsak uonatiš Posebna komi- fr Prevedli so iz hrvaSčine bodo polovico uporabili >a kabinet novo- Nove šolske knjige I3ZS *e*t podobnih knjig pa je v tisku. sj;a reCf*n/enti ki tudi /i» tak Krajcinovič-Hahna Organsko kemijo, ki »«|unovljeno vadnice. Mnogo slabše je ... . . . nKonGno: femu toliko knjig ie veduo v lla(js r„koDii znova i>re*leduieio n« Pa ”0 *e*e me<1 *0tsk‘"> lelom. s krediti za osnovne Sole. No kredit *• Slo«n*je kakor prl ^SSivSEK ,isk,,rn,,h? &/a. pft-g £ '?«» * • "?•*• .**»»«- ^'.V osnovnim io.an, “ ~ " ’ 1 r..................................................................................... ali one gpremembe bc htevajo te ali one spremembe ct»Alrnvna «ll - .1_____ n z'je' l-eto» bo iziel le prvi zvezek Kva- Ljubljani je že vplivala razdelitev n8 I bi *ern*kove Fizike — -»**- -1-------------j*- -- —» - iy * ■*■ 1 uredvoino oralni.' dv* I"' ,rr"a ne canau. "" jezici (Krenil za urila 2n.uw Največ pritožb, je bil, vsako leto ' M 1.^« •• .r?.*un. spreuiiiljonja učbenikov, kar docenta Ku»«er'in Molk in jo je''ŠVit marsikaj nabavile. O Dro Zlasti JR unlclvit itiliiliril LnL/1« .. Ail.k.jl ki. ■ . • « -r- JO --------- . za šolstvo odobril, kakor Je odobril Na kraiu še morda /n nmp.iu«. tudi Kvalernikovo Fi»ikA nkl . .z? marsikoga za Spreminjanje učbenikov SSS ?*»! mo. Tako letos ni bilo kakih večjih sprememb, učbeniki, ki so izšli, so ostu* .... ......... li večinoma nespremenjeni, «li vsaj ve- je bilo dostikrat upravičeno in siiričo n“ odobritev. To bi _ --- -------- aoisivo ononni i„ „,t„L,„,i čina je izšla z neznatnimi popravki, materialnih izdatkov potroinikov zelo ^cr J? nenehno spreminianje uč- . j. Kv.iPrnikovo Fi/iLn ril, . ,L Seveda p. je le uek.j sprememV. ne- razumljivo. Snre.uen.bo nekega učbenik, bentkov nedvomno v Škodo tato zaloi- „„ J„uSvrln kateri učbeniki, ki so doživeli ostrejšo zahtevajo bodisi razni dnevu* razlogi (v kot seveda kupcem. po nluen'" nl“r<« ,ako kv“- n strokovno kritiko, so izšli letos močno preteklosti so mnogokrat odločali prav V popravljeni, mnoge izdaje knjig pa so ti razlogi) ali pa strokovne izboljšave, se zaradi teh sprememb, popravil in ki jih opravijo avtorji učbenika sami metodičnih izboljšav zakasnile. bodisi iz lastne pobude ali na pobudo Dosedaj je pri Državui založbi izšlo za osnovne sole pet knjig, nova od teh imiv podatek o šolskih zvezkih. Pri sta po mnenju Sveta namreč tako kva- Državni založbi menijo, da jih * bodo litetna, da oba zaslužita izdajo. Tako imeli dovolj za vse kljub temu, da so Dosedaj je pri Državni založbi izšlo strokovne kritike in Sveta za šolstvo. osnovne sole pet knjig, nova od teh prvim je tesno povezan problem zgre- cenami šolskih knjig'današnje je Peta čitanka, namenjena temu prehod- lenega aktualiziranja učbenikov, ki se so nesorazmerno višje, če raču .... ■ **odovin«ki učbeniki mesecu nakupili po stari^ Mtrofniiki unarno, da (Mladinska knjiga sicer nekaj priprav- mrzlici zvezkov za vse leto. to To in ono iz Konjic !l»PSf0VL® organizacije KŽS v usnjarjem kombinatu KONUS in v TKO Žre-8*Tft cenJVJeta te dni na sestankih član-skW,!V0Jie. e*° na osnovi analize in Čatlr« iS0 »prejeti letos v za-tavl»«4^a^ri a' ?osekne komisije tigo* na x?j 86 Je v tem ^asu izboljšalo in fs j^?CJ.u Poetičnega, gospodarskega DornaS 1 v podjetju. Vsa navnli a bodo kasneje obrav- katppi EQj žlržih konferencah ZKS, na ost*»1it povabili tudi funkcionarje k organizacij v podjetjih. fi * J* za stanovanjske in komunalne nitrat* 0 * v Slovenskih Ko-Dravli iJe* 5.edavno na svoji seji raz-v , 0 &radnji novih stanovanj v.J5!fu občine. Predloženih je bilo več stanHU P? katerih naj bi gradili večje sf»nr\ n^s bloke z večjim številom lanovanj oziroma manjše bloke s Štiri-Dftlr«??vailJ,,i a^ Pa enodružinske hišicfe okni? Jne odlo^tve še ni bilo, ker bo Ša l ie*f vRrašanja potrebno proučiti ermtik problemov, kot. n. pr. un^-*6ne 1 ®troške za eno stanovanje, 1 d* k T komunikacij itd. Vse pa kaže, j nrtx ?• to kmalu rešeno in da bodo • §?lr.Kraditi že letošnjo jesen, tako n. x prihodnje leto že gotova. Fi-,, “na »redstva za to bi črpali iz sklada gradnjo stanovanj pri oočini. ni.y?r^Pravljalni odbor za pripravo ko-im« • Sospodarsko-kulturnega tedna ,-nje vse polno dela. Prijave azstavli/ir,«u 4^» STAREC BREZ KLOBUKA Mariborčanom bi lahko priznali, da skrbijo in cenijo zgodovinske znamenitosti svojega mesta. Ce tu in tam niso našli časa in denarja za vso bogato dedi- ščino zgodovinskih spomenikov, _ (i iskati krivdo v splošnih razmerah, ki so bile v je treba slej ko prej mestu po bombardiranju in vojnem pustošenju. Pred leti so po načrtih arhitekta ing. Jaroslava Černigoja obnovili mestni magistrat na Glavnem trgu, ki sodi med osrednje zgodovinske stavbe v mestu. Precej sredstev pa so v teh letih žrtvovali tudi za vzdrževanje drugih stavb in zgodovinskih spomenikov. n , - j. .1 uunuiM' manjša usiu4- Pr* + PodJetia» Pa tndi večje tovarne. ktn***1 1 pa 80 Pripre vi jajo kmetje in metljske zadruge, da bodo pokazali na atstavi svoje pridelke. L. V. Granate in mine v Pesnici Posebna ekipa vojakov in oficirjev čisti že več dni strugo Pesnice. Na odseku Fikol so izkopali iz blata in gošče na bregu blizu 1200 različnih granat, min in podobnega. Na to zapuščino nemške vojske, ki je ob koncu vojne odvrgla vse, kar jo je oviralo pri begu, prebivalstvo ob Pesnici sploh ni bilo pozorno, zato so bili otroci v stalni nevarnosti. — Eksplozivna telesa so že uničili, sedaj pa nadaljujejo delo na drugih odsekih Pesnice. Arhitekti, ki so že pred leti zgradili novi Maribor na papirju, so pomembne zgodovinske zgradbe ohranili in jim določili primerno mesto. Največ takih objektov je v starem delu mesta. Mnogi prav zaradi novih načrtov čakajo popravil in preureditev. Najbolj kritično obdobje preživlja Okrogli ali Sodni stolp v Pristanu. Požar mu je pred vojno snel streho, tako da je sedaj prepuščen usodi neba. Sodni stolp je ostanek nekdanjega mestnega obzidja. Vanj je vzidano gotsko krogovičje, pod katerim je kamen, ki kaže moško glavo z dolgo brado, na severni strani pa je vzidan kamen z dvema glavama, ki je bržkone ostanek rimskega nagrobnika. Stolp je znotraj zelo prostoren in bi ob smiselni preureditvi lahko koristno služil marsikakšnemu podjetju, I društvu ali organizaciji. Razprava ! o njegovi uporabnosti je potekala samo med zgodovinarji in arhi-I tekti. Ce bi stolp obnovili in ga preuredili, bi seveda morali vedeti, kakšnemu namenu bo služil. Nekateri bi radi imeli v njem skladišče arhiva in muzealij, drugi menijo, da bi lahko v njem uredili lepo gostinsko in turistično podjetje, ali pa združili eno in drugo: muzej in turistično postojanko. Kakorkoli že, najprej bi bilo treba stolp vsaj prekriti in zavarovati pred dežjem in snegom. Za sedaj je izpostavljen propadanju. Neki državljan z Lenta (ki je bržkone ljubitelj starin) je pred nedavnim zapisal na velika vrata: »Jokam. Zakaj? Razpadam.« Menda ne joče sam, že nekaj let namreč »jočejo« z njim zgodovinarji. Morda bodo te vrstice koga opozorile, da Sodni stolp ni samo zgodovinsko zanimiv, ampak bi lahko bil tudi koristen. Ce nič drugega, vsaj1 klobuk mu je treba posaditi na glavo. -od M din Uprava »LJUDSKE PRAVICE« Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Poštni predal 41 odrežite. tn nam poli]It* NE NOVICE H T ★ k TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR PRODAJA 3.215.000 din 3.600.000 din 3.050.000 din 5.500.000 din 5.750.000 din na kredit do dveh let: kamione »PIONIR 52«................ kiperje, dvostranske................. kamionske šasije s kabino............ na kredit do treh let: avtobuse »PB 54«, 24 do 26 sedežev avtobuse »PB 54«, 24 do 26 sedežev turistični tip # Obroki n plačujejo tromesečno, polletno ali letno — po dogovoru # Z ozirom na nizke cene vozil TAM se prvi obrok v višini 15 % plača ob sklenitvi pogodbe , 9 Vse Informacije daje tovarna direktno, njeni prodajalni v Novem Sadu ln v Mariboru ter zastopstva TAM: »AVTO-SRBIJA« - PREDSTAVNIŠTVO TAM »AVT0-MAKED0NIJA« »AVTO-CENTAR« — PREDSTAVNIŠTVO TAM »SL0VENIJA-AVT0« »B0SNA-AVT0« »AVT0-CRNA G0RA> KJER SE LAHKO SKLEPAJO TUDI POGODBE TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR RAZSTAVLJA NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU - NOVI DEL, HALA n OBIŠČITE NAS PAVILJON NA RAZSTAVIŠČU KJER LAHKO DOBITE VSB INFORMACIJE IN TUDI SKLENETE POGODBE ZA NASE PROIZVODE M 285 V BEOGRADU: V SKOPLJU: V ZAGREBU: V LJUBLJANI: V SARAJEVU: V TITOGRADU: ZAČETEK ŠOLSKEGA POUKA Sekretariata Sveta za zdravstvo in Sveta za Šolstvo LRS obveščata okrajne ljudske odbore Ljubljana, Kranj, Maribor, Ptuj, Kočevje ln Novo mesto glede začetka šolskega pouka: Pouk se začne, kot je bilo že sporočeno, v soboto, dne 15. septembra. Le v Izjemnih primerili, kjer bi na posameznih šolah sanitarne inšpekcije ugotovile, da niso Izvršeni nujno potrebni ukrepi za zboljšanje higienskih prilik, lahko okrajni ljudski odbori pouk odlože. Prvi dan pouka naj prosvetni delavci pouče učence ln dijake o otroški paralizi in naj jim dajo napotke za vzdrževanje osebne higiene. Gradivo za tako predavanje je bilo priobčeno v dnevnem časopisju. Republiška sanitarna inšpekcija ln prosvetna inšpekcija bosta izvajali nadzor nad delom okrajnih in občinskih zdravstvenih in prosvetnih organov. Sodobna gospodinjska veda prav dobro razlikuje med navadnim pralnim sredstvom in takim, ki perilo tudi neguje. OVEN milni prašek je Pravi negovalec perila, saj mu podaljšuje življenjsko dobo ter napravi snežno belega in voljno mehkega. Oglejte si razstavo sadja, cvetja, vrtnin in poljskih pridelkov, ki Jo priredijo zadruge Ježice v nedeljo, dne 18. ln v ponedeljek, dne 17. septembra v domu »Svobode« na Ježici. Razstava J« odprta od 7—20. Vstop prost. Turistično društvo Ljubljana ob-veSča vse interesente, ki so se prijavili za današnji ogled, da Je odhod točno ob 15 lz Beethovnove ulice. Zahvala. Najiskreneje se zahvaljujem dr. Marijanu Kržišniku, ki ml je v trboveljski bolnišnici posvetil toliko truda ln skrbnosti ter ml vrnil dragoceno zdravje. — Pavla Babič, Trbovlje. MLEKARNA 8EZANA Prvovrstni kazein stalno na zalogi GLEDALIŠČA MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 15. septembra ob 20: Skvarkln: »Tuje dete«. Izven. Cenjene obiskovalce opozarjamo, da bo nedeljska uprizoritev komedije »Tuje dete« ena zadnjih. Preskrbite si vstopnice v predprodaji. Vpisovanje abonmaja za sezono 1956-57 se prične za stare abonente v ponedeljek, 17. septembra do 19. septembra. Od četrtka, 20. septembra dalje pa bodo preostali sedeži na razpolago novim Interesentom. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE pri zavodu »Ljubljanski festival« Trg francoske revolucije 1 (Krlžankfe) Sobota, 15. septembra‘Ob 20: Andr6 Roussln: »Mož, žena ln smrt«. Nedelja, 16. septembra ob 20; Andrč Roussln: »Mož, žena ln smrt«. DIZINFICIRA IH DfZODORIRA IZ 2ALUH Ameriški barvni film: »Do zadnjega«. Predstava ob 20. V glavni vlogi Richard Widmark. VESTI IZ KOPRA Rodile so: Pavla Morelj, Nova SuSica 35 — dečka; Anica Frank, Gaberk 8 — deklico; Nada Mr*k, Svino 8 — dečka; Marija Sajkar, Kačiče 14 — dečka; Elizabeta Kranjec, Ilirska Bistrica — deklico: Danica Frank, Huje 32 — dečka; Marija Ferfila, Cerknica — deklice; Vilma Kavčič, SibeljiS — dečka; Zorka Kožuh, Nora Gorica — dečka; Milka MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Sobota, dne 15. septembra: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. Nedelja, dne 16. septembra: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO PARTIZAN: Ameriški film: »Streh«. UDARNIK: Ameriški barvni fllm: »Po čem Je alava«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČI Nedelja,' 16. septembra ob 16.30: Patrick: »Vroča kri«. — Gostovanj« v Šentilju. Umetnostna galerija. Razstava *lt-karj a-grafika Avgusta Černigoja. Razstavljenih Je nad 180 del znanega tržaškega slikarja olj, akvarelov, risb tn grafik. Razstava je odprta dnevno od 10—18 do vključno 23. septembra (ob nedeljah do 13. ure). CELJSKE VESTI »UNION«: Ameriški barvni fllm: »Hondo«. Predstavi ob 18 in 20. »METROPOL«: Ameriški barvni film: »Saskatshewan«. Predstavi ob 18 ln 20. LETNI KINO: Ameriški fllm: »Pot za Carlboo«. Predstava ob 20.15. IZ ROGAŠKE SLATINE Ameriški barvni fllm: »Robinson Crusoe«. Predstava ob 20. 2orž, Slap 23 — dečka; Marija Mer-Lelj, Velike Žabi j e 76 — dečka; Alojzija Blažek, Veliki Otok 65 — deklico; Juli- jana Bizjak, Dolga poljana — dečka; Anica Novič, Nova gorica — dečka: Marija Bizjak, Nova Gorica — dečka; »Administrativni tečaji« v Ljubljani, Zavod za vzgojo administrativnega kadra, bo priredil v tekočem šolskem letu naslednje tečaje: višji administrativni, stenodaktilografski, administrativni ter specialni strojepisni ln stenografski tečaj. Informacije s prospekti dobite v pisarni zavoda, Roška št. 19, telefon 30-917 (stavba Administrativne tole) osebno ob uradnih urah dopoldne od 10—13 ln popoldne od 16—19, ali pa pismeno, če priložite znamko za odgovor in 60 din za tiskovino. Društvo diabetikov Slovenije, pripravljalni odbor, sklicuje svoj ustanovni občni zbor za 14. oktobra 1980 ob 9 v dvorani Delavskega doma. Vsa kuhinja se blešči po uporabi LIN čistilnega praška. N* s silo, ampak ■ pametjo čisti obleko! Vse mastne madeže očistiš z lahkoto s preparatom FLEX. Pazi — zahtevaj samo FLEX! ROŽNO MLEKO Telnt Bell vsebuje naravna hraniva za kožo, Jo regenerira ln pomlaja. Telnt Bell Rožno mleko Je višek kozmetske proizvodnje. Angela Stevanovič, Nova Gorica — deklico; Marija Ipavec, Ajdovščina — deklico; Frančiška Tomšič, Knežak 47 — dečka; Ljudmila Matičič, Postojna — dečka. Poročili » set Jože Debevc, livar is Studenega, ln Vida Villiaf, gospodinja iz Studenega; Anton Milavec, strojni ključavničar ix Studenega, ln Marija Simlič, gospodinja iz Studenega. Okrajni ljudski odbor Novo mesto sporoča, da Je dne 13. septembra 19M po težki bolezni Umrl na! uslužbenec Peter Kenda davkar Pokopali ga bomo v soboto, dne 19. septembra 195« ob 15 iz mrtvašnice Splošne bolnice Novo mesto na (mihelsko pokopališče. Okrajni LO Novo meate Uprava podjetja in sindikalna podružnica 2ELEZARNE STORE sporočata, da se je dne 14. septembra 1956 smrtno ponesrečil tovariš Stanislav Mastnak tesar Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 16. septembra 1958, ob 15. uri v Kompoljah nad Štorami Dragega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Uprava podjetja in sindikalna podružnica Železarne Store iniiiiiuitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiuiimiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiinimiiiiiuiinuiiitiititiiiiii^iaiiiiii^iuiiiiiniUiiiii^CMiiinnniuifU HANS KKLLADA sras JCaj &daj, FANT ■ • O M A N 56 »Fant,« je bila Ovčka vsa ganjena od tolike vneme. »Oprostite, Sospod Heilbutt, zdaj ne morem reči ne,« in je snela z obešalnika ^oj kopalni plašč. »Prosim,« Je rekel Heilbutt, »kaj takega zelo rad gledam. Sicer Ps Ima vaš mož prav. V vsakem ogledalu se mora videti najprej posebno lepega...« »Dajte no,« je odmahnila Ovčka z roko. »Res je tako ...« f >\ »Ovčka,« je rekel Pinneberg in gledal zdaj svojo ženo v naravi, zdaj v ogledalu, »Ovčka, o tem sem sanjal. Veš, ln se ml je izpolnilo! Heilbutt, čeprav ravnajo z nami slabo in nas zanič plačujejo ^ smo zanje samo nadležno govno, za tiste mogotce tam zgoraj...« »Saj to smo,« je rekel Heilbutt, »za nas se nihče ne meni.« »Jasno,« je rekel Pinneberg, »to sem vedno vedel. Kaj takega nam le ne morejo vzeti! Naj kar pustijo vse tisto svoje govoričenje, tega, da gledam svojo ženo ln njen kopalni plašč v ogledalu, ^ pa vendarle ne morejo vzeti.« »Ali ni nerada že malce predolga?« Je vprašala Ovčka. »Ali Je ogledalo dobrot« je vprašal Pinneberg in pojasnil Heil-buttu: »Včasih je človek v ogledalu podoben utopljencu, ves zelen je, v kakem ogledalu ze razpotegnjen v Urino, spet v drugem ves prašen... To ogledalo pa je dobro, kaj ne, Ovčka?« Nekdo Je potrkal na vrata, gospa Pinneberg je pomolila glavo skozi odprtino: »AH imaš trenutek časa, Hans?« »Takoj, mama!« »Prosim, res takoj, nujno moram govoriti s teboj!« Vrata so se spet zaprla. »Gotovo hoče najemnino,« je pojasnila Ovčka. Pinnebergu je za spoznanje potemnel obraz: »Mama me lahko...« »Fant...« »Nikar naj ne bo taka,« je ta jezno nadaljeval, »svoj denar bo že še dobila.« »Mama seveda misli, da imava kup denarja, ko sva si kupila tole toaletno mizico. Pri Mandlu se dobro zasluži, kajne, gospod Heilbutt?« »Dobro?« je zategnil Heilbutt. »No, da, ljudje imajo različne pojme o tem, kaj je dobro. Taka toaletna mizica pa gotovo stane šestdeset mark...« »Šestdeset? Saj ste naeumni, Hedlbutt,« se je razburil Pinneberg. Potem pa je opazil, da ga Ovčka gleda: »Oprostite, Heilbutt, vi seveda niste mogli vedeti...« Zelo glasno: »Zdaj pa slavnostno pravim, da ves večer ne bomo govorili o denarju, marveč bomo šli vsi trije v kuhinjo in pogledali, ali se da dobiti kaj za večerjo. Vsaj jaz sem la^«n.< »Lepo, Fant moj,« je rekla Ovčka in ga natanko pogledala v obraz. »Kakor hočeš.« — In ao šli v kuhinjo. * IX Obisk se je poslovil, Pinnebergovi so se odpravljali spat. Fant se je slačil počasi, kos za kosom, pri tem pa je gledal tla čez k Ovčki, ki se Je vedno slekla, kot bi mignil. Pinneberg je globoko vzdihnil. Iznenada pa jo je vprašal: »Kako ti Ja všeč Heilbutt?« »O, še kar,« je odgovorila Ovčka, lz njenih besed »še kar« pa. je Fant spoznal, da se ne namerava pogovarjati o Heilbuttu. Spet je globoko vzdihnil Ovčka Je oblekla spalno srajco, počenila ob vznožju in slekla nogavice ter jih položila čez stranski predalček na toaletni mizici. Fant Je spoznal, da niti opazila ni, kam jih je položila. Ovčka pa še ni šla v posteljo. »Kaj sl pravzaprav rekel mami zaradi najemnine?« je iznenada vprašala. Fant je bil malce v zadregi: »Zaradi najemnine? O, da trenutno nimam denarja.« Kratek čas je bilo vse tiho, potem pa je vzdihnila Ovčka. Smuknila je v posteljo, se pokrila do vratu in rekla: »Mar ji ne boš ničesar dal?« »Ne vem. Nekaj ji bom že, samo ne zdaj.« Ovčka Je molčala, Fant pa je oblačil spalno srajco. Ker je bilo stikalo pri vratih, je imel Fant posebno zakonsko dolžnost, da je vsak večer utrnil luč, preden je šel spat. Ovčka pa je želela, da jo je vedno pri luči poljubil za lahko noč. Zato je moral Pinneberg okoli široke knežje postelje k njenemu zglavju, da sta se poljubila za lahko noč, potem je moral spet k vratom, kjer je bilo stikalo, šele* nato Je mogel v posteljo. NAROČILNICA Podpisani _______________ kraj ____________________ ulica pošta naročam »Ljudsko pravico« in prosim, da ml jo začnete z , redno pošiljati Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi številki, oziroma jo bom plačal po inkasantu. Datum Podpis Odrežite la nam pošljite • KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film Dvoriščno okno« V glavni vlogi Grace Kelly in James Stewart. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SISKA Poljski film »Ure upanja« V glavni vlogi Zbignlew Jozefowlcz in Krystyna Kamienska. Predstave ob 16, 18 ih 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Na sporedu samo še danes in jutri. KINO »SLOGA«: Angl. film: »Zena na ladji«. Brez tednika. Predstave ob 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Anthony Steel in Peter Fisher. Film je na sporedu do 17. septembra. KINO »VIC«: Franc, film: »Vaš zvesti Blake«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20.30. V glavni vlogi Eddie Con-stantine. Danes zadnjikrat. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ln od 14 dalje, za matinejo v kinu »Sloga« od 9 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film: »Nesrečniki«. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: AnglešRi film: »Zena na ladji«. Predstava ob 20. .Film Je na sporedu samo do 17. septembra. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: Do nadaljnjega zaprto. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški film: »Pago-Pago — začarani otok«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. Obvestilo čebelarjem V prvi tretjini septembra so nekatere gozdne opazovalnice poročale o medenju hoje. O znakih izločanja so javljale postaje Rog, Podturn, Iška vas, ki pa niso registrirale omembe vrednih donosov. Na postajah Šmartno na Pohorju, St. Lovrenc na Pohorju In Rakitna se je v tem času dvigala tehtnica dnevno povprečno za 0,25 do 0.75 kg. Šmartno je beležilo še 6. septembra 0,80, Lovrenc 8. septembra 0,85 in Rakitna še 9. septembra 0,40 kg donosa s hoje. Podatki o pojavih medenja v drugi polovici septembra in v oktobru za praktično čebelarjenje nimajo več pomena, v pomoč pa utegnejo biti pri raziskovanjih okolnosti, ki vplivajo na medenje v prihodnjem letu. Sklepati Je, da je hladno deževno vreme v maju ln Juniju vplivalo, da se je letos medenje močno zakasnilo. Lepa Jesen vpliva vsekakor blagodejno na razmnoževanje lahnid, glavnih povzročiteljev medenja na hoji. To je obenem zadnje obvestilo za letošnje prvo poskusno leto. — Kmetijski inštitut LRS. RADIO LJUBLJANA Spored za soboto, IS. septembra 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20 do 6.25 Naš jedilnik — 6.30—6.49 Reklame — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Malo od včeraj in malo od danes — 11.45 Pionirski kotiček — 12.00 Opoldanski spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti: Ing. France Kervina: Travna silaža — 12.40 Igra Mariborski Instrumentalni ansambel — 13.15 Zabavna glasba — 13.35 Slavni solisti pojo arije iz znanih oper — 14.30 Tedenski športni pregled — 14.40 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.35 Klavirske skladbe F. Chopina — 16.00 Utrinki iz literature: Pesmi Branka Hofmana — 16.20 Koncert po željah — 17.15 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Zanimivosti lz znanosti in tehnike — 18.15 Pojeta Zenski vokalni kvartet ln mešani zbor 1. gimnazije iz Celja — 18.45 Okno v svet: Indonezija — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame - 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Veseli večer — 21.00 Igramo za ples — 22.15—23.00 Oddaja za naše Izseljence na valu 327,1 m — 22.15i-23K>0 UKV program: Plesna glasba — 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 15. septembra ob 20: A. T. Linhart: »Matiček se ženi«. Red premierski in izven. — Otvoritev sezone 1956-57. Nedelja, 16. septembra ob 20: A. T. Linhart: »Matiček se ženi«. Izven. IZ MURŠIČE SOBOTE »PARK«: Ceškl barvni film: »Jan Hus«. V glavni vlogi Zdenek Stepanek. VESTI 12 TRBOVELJ »SVOBODA-TRBOVLJE n.«: Ameriški barvni film: »Cmi labod«. — V glavni vlogi Tyrone Power in Maureen 0’Hara. TOVARNA AVTOMOBILOV V PRIBOJU NA LIMU .JAVNO LICITACIJO ZA IZVEDBO GRADBENIH DEL PRI TEHLE OBJEKTIH: 1. ZAVAROVANJE TOVARNE AVTOMOBILOV IN NASELJA PRED VISOKO VODO REKE LIM. Proračunska vsota 139,194.627 dinarjev 2. REGULACIJA POTOKA »PODOSOJACKI POTOK«. — Proračunska vsota 30,926.000 dinarjev Ponudbe je treba vlagati za vsak objekt posebej. Licitacija bo dne 1. oktobra 1956 ob 10. uri v pisarni Kapitalne izgradnje Tovarne avtomobilov v Priboju na Limu. Tehnična dokumentacija in splošni pogoji za prevzem in izvršitev gradbenih del so od 1. septembra 1956 dalje na ogled vsak delavnik od 10. ure naprej v pisarni Kapitalne izgradnje Tovarne avtomobilov v Priboju na Limu. Pravico do sodelovanja pri tej licitaciji imajo vsa gradbena podjetja v okviru svoje dejavnosti, ki dokažejo, da so kot taka registrirana in da so doslej izvajala dela te vrste. Pismeni ponudbi mora ponudnik priložiti: 1. garantno pismo Narodne banke o vplačani kavciji v znesku 2 % vrednosti ponujene vsote; 2. pismeno izjavo, da so mu znani pogoji licitacije in projektni elaborat ter pristanek, da bo po njih licitiral; 3. dokazilo o vplačani taksi občini Priboj na Limu za sodelovanje pri licitaciji; 4. dokazilo o registraciji podjetja; 5. Dokazilo o sposobnosti podjetja za izvedbo te vrste in količine del po določenih pogojih; 6. pooblastilo podjetja, da njegov zastopnik lahko polnoveljavno podpiše licitacijske dokumente. Ponudb, katerim ponudniki ne ,bodo priložili vseh naštetih dokumentov in izjav, ne bomo' upoštevali. Pismene ponudbe v zapečateni kuverti predajte naravnost ali po pošti Kapitalni izgradnji Tovarne avtomobilov v Priboju na Limu najkasneje 15 minut pred začetkom licitacije. — Na ponudbah, ki bodo poslane po pošti, napišite oznako: »Ne otvaraj — ponuda za licitaciju.* TOVARNA AVTOMOBILOV — PRIBOJ NA LIMU KINO »UNION« Premiera ital. barvnega film* »ATILA« Tednik: Filmske novosti it. 36. Predstave od 16, 18 in 20.30. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje, v glavni vlogi Sophia Loren, An-thonny Qulnn ln Henri Vldal. Film je na sporedu do 22. septembra. KINO -KOMUNA« Poljski fllra Frederic Chopin Brez tednika. Predstav* ob 1«, 18 ln 20.30. V glavni vlogi Czeslaw Wol-lejko ln Alexandra Slaska. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ln od 14 dalja. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDAUSCB KRANJ Sobota, 15. septembra ob 20: Ivan Cankar: »Hlapci«. Izven. Na čast 20. obletnice velike tekstilne stavka * Kranju. Nedelja. IS. septembra ob 16: rvan Cankar: »Hlapci«, izven m za podeželje. Na čast 20. obletnice velike tekstilne stavke v Kranju. KINO »STORŽIČ«: Ob 16 ln 18 jugoslovanski film: »Slab denar«. Ob 20 sovjetski barvni film: »Mati«. Ob 22 angleški film: »Preganjan do smrti«. Ob 24 ameriški film: »Vodnjak«. Dne 16. septembra ob 2 ponoči nemški barvni film: »Piroška«. LETNI KINO »PARTIZAN«: Ob 1» premiera sovjetskega barvnega filma: »Mati«. Ob 21.30 premiera ameriškega filma: »Vodnjak«. Ob 24 premiera nemškega barvnega filma: »Piroška«. »SVOBODA«: Ameriški film: »Vodnjak«. Predstavi ob 18 ln 20. IZ D0M2AL Nemški film: »Lažni Adam«. Pred- j stavi ob 18 ln 20. Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo ima na Jesenicah dr. Milan Ceh, Cesta mar- 1 šala Tita. Brivsko dežurno službo ima v ne- I deljo, 16. septembra Janko Novak, Ja- i vomik. Kidričeva cesta. KINO »RADIO«: Premiera francoskega p barvnega filma; »Pariz — mesto za- J ljubljenih«. Predstavi ob 18 ln 20. »PLAV2«: Ital. film: »Neron ln f§ Messallna«. Predstavi ob 18 ln 20. Z BLEDA Ameriški barvni film »Mostišče«. I Predstavi ob 18 in 20.30. V glavni vlogi m Tony Curtis, Frank Lovejoy ln Mary m Murphy. ™ PRAGA-ČEŠKOSLOVAŠKA ....................................................................................................................................................... ,...m..............................................................««'»»...""""'"»Mllllll..... ,ECrt»«" STRO)EW o8U>*L aa .''Emi* «“•>' ” t’“m‘ Naprave«* ESffSissr ssftttsr “ ' Žarnic« M,,aV0 to naprave za Šivalni *tro|'dustrljo računski stroj SWK*to industrijo obrt “re