Matija Malešič; Drenov cepič. Tone pocasi in tiho vstane in počaka ob zibelki. Ko vidi, da je Tonček trdno zaspal, se pretegne. Pa pogleda po sobi, kot da isče, česa naj se poprime in kaj naj začne s svojim dolgim časom. Mimo Tončke v kotu pri jaslicah naglo švigne pogled. Kot da se boji prošnje v njenih oceh! Po prstih do peči; potiplje, če je vroča; obstoji za hip, kot da težko, težko premišlja; zgrabi klobuk, vrže zimsko suknjo na rame. Ko da se je hiporaa domislil, da je pozabil v hlevu gorečo svečo — je že na veži. Zaškripljejo vežna vrata, koraki ne hite v hlev, po snegu škripljejo tja proti hiši za ovinkam. Hiti Tone, ko da mu gori pod nogami. — Hiti, hiti. Kakor že toliko in toliko večerov, ikakor zadnje tedne večer za večerom, prav tako danes. Tudi danes, celo danes. Pa je-upala Tonoka, da vsaj danes ne pojde. Pa je bila dobra, dobra z njim ves dan. Pa je ni razumel, o, ni razumel. Hiti, hiti proti zidani hiši za ovinkom, ko da se boji, da ga pokliče nazaj in poprosi, naj danes ostane doma. Ali se res boji, zato tako hiti? Je razumel, pa gre vseeno? Tako daleč je z njim? Tončki gre na jok. Luč v kozarcu pred jas.ieami noče in noce mirno goreti. V stenu cvrci, dušica plava nemirno po olju. Tončka privije petrolejko na mizi in upihne luč v kozarcu pred jaslicami. Otrne s prsti sten in ga popravlja v dušici. Le zakaj tako neprijetno čvrči in nemirno gori luč danes, v tej sveti noči, ko dihajo nebesa na zemljo mir, veselje in ubranost? Kane solza iz Tončkinih oci v kozarec z vodo m oljem. Zatisne si z rokavom oci in si izbriše solze. Še bolj bode ovrcala luč na olju, če bodo plavale solze po njem. Tako hudo, hudo je Tončki pri srcu, ko ne more biti hudo nikdar in nikjer na širnem svetu nikomur v tej sveti noči. Marija, ki si to proc toliko trpela, pa se je tvoje trpljenje spremenilo v vese_je, _f& si položila detece v jasli, Marija, zakaj nisi uslišala Tončike, ki te je ves dan na tihem prosila: Naj ostane danes doma, vsaj danes naj ne gre.... Čvrči, čvrči luč:ka, nemirno plava dušica po olju, bega plamen^ek po pastirčkih. Pa je lepo otrnila sten. Kaj je morda preveč vode na dnu, premalo olja po vrhu? Vselej je vlila toliiko vode ko danes, vg&lej prilila toliko olja, vselej je gorela luč mirno in ni čvrčala. Ovr^i luoka, čvrči, ^vr5i. Tonoko 5vrcanje zbada v tej tesni tišini in žalosti. Kako bi, le kako bi popravila hii, da ne bi čvrčala? To ovrcanje je neznosno. Toneka ga ne prenese; To čvroanje . . . Tončiki omahnejo roke, ki so posegle po luči pred jaslieami. Sesede se na klop. Vso pretrese. Trepeta. Saj . . . saj to čvTČanJe pomeni . . . Pomeni: duša v vicah trpi, po pomoči kliže. Da ji le ni takoj prišlo na misel! Pa ho5e, norica, 3 svojLmi rokami odpraviti dvrčamje: pahniti trpečo dušo v vicah v še hujše trpljenje . . . z rokami, norical — Ne z molitvijo . . . Pa za katero dušo v vicah naj moli? Katera duša torpi in potrebuje njene moliitve? Ko v hiter odgovor zaropoče nekaj v hlevu. Ali je butn_la krava z rogom ob jasli, ali . . . ali . . . Tončki zastaja kri po žilah. __namenjel Znamenje! Ta&ča ... Tašča, ki so jo pred tedni odnešli iz te sobe na pokopališce. Njen duh je prišel pogledat. Saj hodijo to noč nazaj duhovi . . . Pripovedujejo tako . . . Vsa trda je Toncka. Široko odprte oči strmijo nepremično v.vrata. Ko da čakdjo, kedaj se sama od sebe na stežaj odpro. Ni doma Toneta. Gre in jo pusti samo. 0, že vse te tedne, večer za večerom, je sama, s strahom v srcu . . . Strah pred taščo . . . Nikdar večji strah iko danes. Saj danes se vračajo pogledat na domovo . . . Jezus, na današnji daai rojeni, daj ji večni mir in pokojl — Ne odpro se vrata. Kaj le čakaš, kako le mis]iš, Tončka? Duhovi pridejo skozi zaprta vrata, skozi zidove, skozi šipe po oknih. Kaj ni nokdo v sobi? Kaj ni zavelo nekaj hladnega od vral? Krikne Tonoka, siloma se odtrga s klopi in omahne h hčerkici na posleljo. »Ton5ka, hčerkica, prebudi se! Cuj z mamico, da je ne bo strah same . . .« Zaspano pogleda hčerkica mamico, zaskeli jo luč v oci, obrne se v steno in zatisne oci. Nekdo je v sobi. Je, je, je! »Daj ji vecni mir in pokoj, večni Bog!« Ne odide tisti iz sobe. Vse bolj ga čuti Tončkino srce. slkoraj ledeno ga občuti. Kaj so huduješ, duh, ki si v življenju tako ljubil malo Tončko, da je iskala mati v stiski pri njej pomo^i in jo prebudila? Gospod, daj ji, daj ji veoni mir m pokoj, ranjki tašči! Pokne nekaj v omari. Morda ob nje . . . Tonfika se sesede ob zibelki . . . Simček, Tonček . . . Čuj . . .« Zajoce Tonček ob krčevitem stresljaju. Vzdigne ga iz zibelke z odejo in pernico ter pritisne k sebi. »Da veš, zlatek, kako je mamici hudo . . . Pa ni, ni toliko kriva, ko misli tvoj atek . . . Kakor misli tvoja stara mati še na onem svetu . . . Tista jajca, ki jih je hotela stara mati imeti zase in prodati . . . Pa tiste kokoši, ki jih je hotela odnesti k tvojemu stricu ... 0, čemu še je upirala temu in |i ni pustila po volji? Srček moj, mamica je bila prava gospodinja, ne stara mama! Za hišo je morala skrbeti, tako hudo pa ni mislila. Pa kdo je slutil, da bode tako naglo pobralo staro mater, da ni do prave sprave prišlo? Ovrči luč, joče, joče Tonček. Njegov jok je prepodil tisto strašno iz sobe. ,. »Lačen si, ubožček . . .« — Tončka sede z njim k peci. Odleže ji. Premisli: Še nate, sirotek mali, pozabi naš atek, ko sedi pri kvartah v tisti zidani hiši za ovinkom. — Oče je, mož je, pa sedi med fan.alini, ki nimajo skrbi. Edini oženjen, ki se druži z njimi. Pa če je kdaj prej zahajal med nje, sedaj bi ne smel. Pa vsaj s tistim zoprnim JankU čem bi ne smel sedeti pri isti mizi. Saj ve 0 njem, kako je gledal včasih za njo in se ji vsiljeval. Pa nima toliko ponosa v sebi? Pa da so mu kvarte in fantovska družba več lft>t ti, siiKJek, drobčkani, več ko ti, zla,tica na postelji. Pa da mu je Jankičeva družba več ko tista, ki je prav tega Jankiča odbila, da poveša pogled, ko jo sreča. Pa ga ne strezne, k» se cel dan potika brez cigarete. Nima je s čim kupiti. Misli si Tončka, kako je bilo prejšnji dan pri kvartah tarn v hiši za ovinkom. Ni vesela igrače, ki jo včasih kupi Tončki. Ve, s kako pridob.jenim denarjem je bila kupljena. Ah, pa so redki, redki dnevi, ko je malo boljše volje in se baha z boljšimi cigaretami in kupi hčerkici igračo. Kam pelje pot, Tone? Zakaj, zakaj si začel, kar si fant smel, kar mož ne smeš? Pa še ženo kriviš, ki bi padla na kolena pred teboj in te prosila: Nehaj! Imej usmiljenje z menoj! Toncka vzdihne. Ko z iglo jo zbode spomin: tiste dneve po materini smr,ti ni skoro nič govoril, mračen in potrt se je vlafiil po hlevu Ln okoli hiše, v sobi ni imel obstanka. Rad je imel ranjko mater. Pa je neki večer jezno potisnil klobuk na oči in odšel trdih korakov. Več ko pol noči je v stralm in skrbeh prejokala Tonoka. Ko se je vrnil, je puhtel iz njega smrad po dimu in vinu. Drugi večer ga pa je prestregla: »Ne hodi, Tone! Strah me je same . . .« »Že veš, zakaj te je strah!« Sirov in zadirčem glas, da ga je kar plašmo pogledala. Ali je res to izrekel Tone? Pa je potrdil Lsti glas: »Kaka si pa bila z ranjko materjo?« TolLko da ni rokel: »Ti si jo pahi_ila v grob!« 0 ... Ni lačen Ton5e__. Joce, joče, davi se v joku, ves rdečje v obrazek. Čvrči, fivrci luoka pred jaslicami in je vsa. nemirna. Zamolklo nekaj zaropoče v hlevu. Kakor prej. Zdaj, zdaj bo stopilo zopet skozi zaprta vrata tisto prestrašno v sobo Ln bo dušilo, dušilo in bičalo . . . »Marija, ki si toliko pretrpela to noč, pa se ti je tvoje trpljenje spremeiiilo v v.eselje . . .« Tončka zabega s sinčkom proti jaslicam ko po pomoč. Nekdo jezno in sirovo butne ob vežna vrafa. Tončki zastaja sapa. »Marija, trpeca Marija . . .« S hrupom se odpro vežna \_ata. Tonoki se megli pred očmi. Pritisne se k zidu, boji se, da omahne s sinčkom. Koraki po veži. Hipoma se razjaani Tančkiin ohraz. Tonetovi ikorakif Tone! Ne more se premagati TonSka. Pogleda na Mater božjo v jaslicah in reče glasno: »Marija, ki si to noč toliko pretrpela, pa se ti je trpljenje spremenilo v veselje, hvala, hvala ti!« Mrk in mračen je Tone, ves zaripel v obraz, iz oči mu. švigajo bliski. Tončka v preveliki sreči ničesar ne opazi. Da je le doma, da je le doma! Marija, kako si dobra! »Atek te poziblje, zlatek! Tako lepo, ko zna le atek! Da boš zaspanokal ko angelček.« In po-loži sinčka v zibelko in ga odeva. Tone stoji ob peci in gleda v tla. Ko da ne čuje žene in sinčkovega joka ter ne misli na zibanje. »Poziblji ga! Skuham ti čaja! Mrzlo je zunaj.« Je že v temni veži Tončka. In je ni strah, saj je Tone doma. Da rece, še v hlev bi šlŁf brez luci pogiedat. Saj je doma, saj je doma. Božično pesem bi si najrajši zapela. Marija, kako je res: Še nikdar nikoli nisi nikogar zapustila, ki je s polnim zaupanjem prišel k tebi po pomoč. Vzdrami Toneta sinokov jok. Sirotek, kaj mu le je, da se tako dere? Pa se skloni k njemu, mu popravi odejo in ga zaziblje. Ni mrkosti v Tonetovem obrazu, ni bliskov iz njegovih oči. Ziblje, ziblje, ziblje sinčka in mu gleda v obraz. Ponehuje jok malega — mrkost in mračnost leze v očetov obraz, v očeh se budijo bliski. Ko da je v hipu porabil, kje je, neha Tone zibati zibko. Tam na omari nekje leži dolg nož, zarjavcl je morda že. Na ta nož se domisli Tone in neha zibati sinčka. Zaveka mali v zibelki. Tone se gane in ga hlastna zazlblje. Naj leži tam na omari tisti dolgi nož, le naj ostane tam. Razbojniki jemljejo s seboj take nože, Tone pa ni razbojnik. Tam za \Tati v hlevu je prislonjen drenov cepič, hrga na njegovem koncu bi razbila kaman, nikar človeško rebro ali crepinjo. Veka, veka sinček v zibelki. Oče je pozabil na zibanje. Tisti cepič . . . Sinček je nevtolažljiv. Oče sleče zimsko suknjo in vrže klobuk za peč. Ziblje, ziblje, ziblje sinčka in mu gleda v rdeč obrazek. Da ni obolel? Tonoki zveni božična pesem po ušesih, nehote ji sili iz nšes na jezik. Enakomerno diha sinček v zibelki. Oče obsedi ob njem ko po navadi, da ga poziblje, ce še ni njegovo spanje trdno. Pa je trdno zaspal malček. Tisti drenov cepič aa hlevnimi vrafi, tisti cepič bo danes izginil izza vrat. Švigajo blisiki iz Tonetovih oci. Čakaj, gobezdalo napihnjeno! Dosti dolgo si izzival in iskal, kar te čaka! Tajn za okroglo mizo v zidani hiši za ovinkom sedi, pijan je, pozna se mu. Oblasten je, prepira se, kvarte meče na mizo, da se čuje v vežo. Tone mu je zlepa in v miru rekel, nai se umakne z njegovega mesta in pusti njega k mizi in v družbo in h kvartam. Pa je vzrasel objestnež: »Če si dosedaj držal krila tiste svoje . . .« Tonetu kri v glavo: »Ti molči o tem in njej!« Tone že vihti stol v roki. Pa mu ga je izbil gospodar iz rok. »Kaj ne vidiš, da je pijan?« Tone je sikal, še po gospodarju bi udaril, da mu ni boter. Tak boterl Toneta s silo iz hiše in vrata za njim zakleniti — Jankič pa sme gobezdati nekaznovaoio za mizo, kar se mu poljubi. .. Vstaja Tone. Naj je bila TonSka včasih proti ramjM materi ostorna — tudi tasče so včasih sitne, pravi boter — naj je, kakršna je — Jankič ji je bil deveita briga, to ve Tone. Ne boš, Jankič! Žena je ženal Po tisti drenov cepič misli stopiti Tone, pa ga na vratih prestreže žena s oajem. »Pogrel te bol Še na veži je mrrfo, nikar Kunaj!« Ničesar ne reče Tone. Premisli, koliko časa bodo tisti v zidani hiši za ovinlkom še sedeli pri kvartah. Zunaj je res mraz, da poka, v takem mirazu čakati za plotom ni vabljivo. In sede k čaju. Že_ia sede k peči. Tane ji kaže hrbet. Noče, da bi mu videla v obraz. Moloita. Čaj je vroč, vtoS, da bi se Tone opeikel, 5e ne bi pihal vanj in ga le v skromnih požirfrih srebal. Žena ga je vesela, četudi ne govori. 0, kako vse drugače ko prej, je sedaj v sobi. Glej, se lučka pred jaslicami ne čvrci več, kako se je lepo razgorela! Kako lepo, vse lepo, ko je Tone doma. In »e domisli Tonoka orehove potice, ki jo je miislila naeeti šele jutri. Pa je odreže kos in ga postavi na krožniiku pred Toneta. »Prigrizmi!« Ve Tone, da je mislila potico naSetl šele jutri. Skoro bi se spozabrl in jo poglodal 15 začudenjem. Pa zmaga trma in je ne pogleda. Vroc, vtoč je čaj in velika je 9kodelica. Sreba, sreba počasi, prevtdaino in ptrevidsao sreba Tane 5aj. Prigrime potice. Zvene božičae pesnni Tonfiki po ušesih. Mirno sopeta hčerka in sinček, iko dva angeRika sta. Tako lepo ni še nikdar gorela lučika v kozarcu, iko sedaj, nič žvržanja, niti rahlega ne. Sveti večer ... Nekdo te6e po poti mimo hiše. Naglo, ko da mu gori pod nogami. Tone odloži ^kodelioo 8 čajem tot prislušikuje. Oba tečeta ea prvim. Naglo, iko da jima goii pod nogami. : Torae vstaja. Več jih teče ea teomi treml Naglo, ko da Jim gori pod nogami. Brez beaed tedejo. Tone akofii v vežo, da pogjleda, Jcaj poanemi ta neoavadna, tiha dirka. »Posvetim ti,« hiti Tonfika z Iu5jo za njim. Vidita po cesti bežeSe moške, spozaiata ne nobenega. Po poti od hiše izza ovinika. odkoder so priluteli, iim ne sledi nih6e veS. Tone je neodloCen na poti. Morda kje gori in hite gasit? Ni nikjer naokoli svetlega ognjenega žara. Da niso tatovi? Ce bi stopil do hiše za ovinkom pogledat? Drenov cepič vzame za vse slučaje s seboj. Zena mu posveti v hlev In se čudi. Kaj namerava prav s tem drenovim cepičem? Nekdo prihaja po pbti od hiše za ovinkom. Ne tece, na korakih se mu pa pozma, kako se trudi, da bi bil nageJ. Visoko nad glavo dvigne Tomoka luč. Tonetov boter. »Po te prihajam, Tone! Nima_n pri rodd ljudi, da \A jih razpoeial, kamor jih morain. Na vse strani. Po orožnike, po izdravnika . . .« »Jezus . . .« Tonoka bi «e pokrizala, da oima v rokah luH. '" Tone niti do foesede ne pride. Ko t prLkazen buljl t botra. ! »Spiii so se, vrgel sem jih iz hiše. Zimaj tepež. Zdražbar jo je sikupil. Polivajo ga z vodo, zaveda se ne. Stekel sem sem. Ne vem prav, kako je. Morda niti ne bo treba voza in spremstva do bolnice in zdravaika. OrožnLkom pa moramo nazmaniti ... 0, sitnosti . . . ! »Marija, pa danes, danes . . .« TonSka se vsa trese in se pritisne k Tonetu. »Koga so . . . ?« zajedlja Tome. »Jankiča . . .« Tončki se zamaje !u2 v rofei, tako «e naaloni ma Toneta, ko da >i odpovedujejo noge. Glasu ni iz njenega grla. »Prehladiš ae, pojdi v sobo!« ji re6e mož skrbno, ko da ni bilo teh todnov po materini smrti med njima. »Ne grem brez tebel Ne pu9ti_n te niikamor! Boter, poižoite koga drugega!« »Saj . . . «aj . . .« menca boter pa sune 'krepko in nemilo Toneta pod rebra. »Toliko, da veš, kri neugnana! Saj nisi več lant!« In odstopica po poti. »To»e, moj Tone,« gepeče Tončka ko v sanjah. »Daneis, tak večer, pa jih bodo vklenili in odgnali orožnikl . .. Onega oblivajo nezaveatnega ... Morda je mrtev . ..« »Posveti mi,« reče Tone v veži. Vzame sekiro in preseCe dreoov cepič na dvoje, potem še vsako polovico na dvoje. Pa artopi k pe6i im vrie razsekaii drenov oeplč na ogeoj. Vsa drgeta Tončka in ga ne razume. Čemu bi šel prav po ta cepič v hlev in ga naložil na ogenj. Saj je pfed ognjišcem pripravljenih dosti drv, lepih kalanic. »Sebi nisi skuhala čaja?« se domisli v sobi Tone. Toncka vsa v sreči: »Samo zate! Izpij, še ti natočim. Setn si mislila, da boš pil morda &e enega, pa sem ga več skuhala.« i »Tončka!« Tončka se ne more pTemagafi. Pogled« na mater v jaslicah in polna hvaležnosti vsklikne: »Marija, ki si to noc toliko trpela, pa se je tvoje trpljenje spremenilo v veselje . . .« »Čaja si nalij, popijeva ga skupaj. Molila boš potem. Ali pa bova tudi molila skupaj.« »U&lo mi je, ne verjameš, kako mi je bilo hudo. In kako me je bilo strah . . .« Naglo in plaho umolkne in pogleda moža. Gleda jo, kakor jo je gledal, ko sta šla iz cerkve od poroke. »Bala &em se, pa sem v strahu in žalosti molila, molila. Ko si od&el, mi je hotelo srce počiti.« »Natoči &i čaja! Kaj me nimaš več niti toliko rada, da bi me ubogala?« Sama ne ve Tončka, kako in kaj, ali v veži |i uide glasna božiona pesem. »Molila si, praviš,« pride za njo v vežo Tone. S plamenom gori drenov cepič, ob njegoveim plamenu se greje lomec s čajem za oba. »Saj ti nebi prizmla, da nisem bila tako, o, taiko uslišana!« »Uslišanal To ti povem, Tončka. Tja — Tone pokaže s prstom proti zidani hisi za ovinkom — tja ne pojdem nikdar, nikdar vež!« Sveti večer!