Stev. 278,
V Trstu, v petak dne 1 novembra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah Hi praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sr. rrinčifita AMikega SL 20, L nad*. — V«! dopisi naj se pottltefo urcdnUtvu lista. Ncfrankfraaa plam« at nt
sprejemajo in rokopisi se ne vraCaJa izdajatelj in odgovorni uradnik Štefan Godina. Lastnik kontprd| liste .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadroM M omejenim poroštvom v Trsta, uiica Sv. Frančiška Aatfkaga m. K& Telefon uredniltm in uprava Stev. 11-87.
Naročnina znala: Za cek> lato...... « K J*"—
4S pol leta.................tj | IK-
MD
Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarje/
Oglasi se računajo na milimetre v Srokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov . , . . . mm po lOvin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst...... „ , . K 5*—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo npravi liafa. Plačuje se Izključno la
upravi .Edinosti". — Plača in todH se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v uttd Sv. Frančiška Asiškega SL 201 — PoštnohranilnlČni račun it 841.652.
Operacije na severnem bojišču potekajo po načrtu
Hodi UiHun BtUUetf preka Humu. - Uscu boli onSlh tet ob »islolra in v dolini refte nnj.
DUNAJ 5. (Kor.) Uradno se objavlja: 5. novembra. Tudi včeraj so potekle operacije na severnem bojišča po načrtu in ne da bi jih sovražnik motil.
Južno od izliva reke Vislok so vrgle naše čete sovražnika, ki se je utaboril na zapadnem bregu reke San, iz vseh pozicij, v jele nad tisoč vojakov in uplenile strojne puške.
Istotako sovražnik tudi v dolini reke Strv ni mogel več vzdržati našega napada. Tu je bilo vjetih 500 Rusov in uplenjen oddelek strojnih pušk in drugi vojni materijal.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, generalni major.
Z nemšiio-rusktto bojitfu.
BERLIN 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. novembra.
Na vzhodnem bojišču se ni zgodilo ničesar bistvenega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z Mško-francoskegn bojlfčn.
BERLIN 5. (Kot.) Veliki glavni stan, 5. novembra.
Včeraj so izvršili Belgijci, podpirani od Angležev in Francozov, močen izpad preko Nieuporta med morjem in poplavljenim ozemljem. Bili so odbiti brez truda.
Pri Ypresu in jugozapadno od Lili a, kakor tudi južno od Bierry au Bac, v Argon ih in Vogezih so naši napadi napredovali.
Vrhovno armadno vodstvo.
Pomorska bitka vvf Varmoatta.
LONDON, 5. (Kor.) »Times« poročajo: Včeraj se je vršila v Yarmouthu, tik ob angleškem obrežju, pomorska bitka. Več nemških vojnih ladij se je pojavilo včeraj zjutraj na višini Yarmoutha in so pričele strahovito kanonado proti obrežju.
Na križarki »Haleyon«, ki je bila lahko poškodovana, je bilo 5 mož lahko, eden težko ranjen. Razven podmorskega čolna »D 5«, ki je par ur pozneje zadel na neko mino, ste zadeli še dve barkasi na mine In se potopili tekom 20 minut.
Močna detonacija je povzročila v Yar-mouthu veliko razburjenje. Ljudje so hiteli na obrežje, a vsled megle niso mogli ničesar videti. Videti je bilo le obrise neke velike vojne ladje s štirimi dimniki. Par strelov je padlo na obrežje v bližini brezžične postaje, večina pa jih je padlo v vodo.	_
»Daily Mail« o težavah voine z Nemčijo.
LONDON, 5. (Kor.) »Daily Mail« piše: Bridko dejstvo je konstatirati, da so vse sile zaveznikov nezadostne, da bi se pregnalo Nemce iz Belgije, zasedlo Ostende, jih vrglo iz linije Aisne, kjer se nahajajo še vedno 100 kilometrov pred Parizom in prisililo k umaknitvi s poljskih tal. Slišati je bilo grmenje topov nekega nemškega brodovja ob angleškem obrežju. Tudi pojav Turkov na strani zaveznikov Nemčije vsebuje novo nevarnost za Anglijo.
Potrebni so še večji napori. Celo milijon vojakov lorda Kitchenerja bi se izkazalo kot premalo.
List obtožuje nato cenzuro, ki zabranjuje, da bi angleški narod spoznal potrebo angleških naporov. Princip prostovoljne službe je nevzdržljiv. Vlada mora pustiti, da izve narod resnico o vojni, ali pa bo neizogibna splošna brambna dolžnost
Ruske izgube na oficirjih.
FRANKOBROD OB MENI, 5. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Švice: Kakor se poroča iz Petrograda, izkazuje seznam o izgubah za oficirje, ki so se u-deležili bojev ob Visli, okoli 200 oficirjev neke kavkaške divizije, med njimi dva generalna majorja in trije polkovniki.
Obrambne odredbe v Angliji.
LONDON, 5. (Kor.) Vojni urad poroča, da v sedanjem položaju nobena stvar ne upravičuje mnenje, da je pričakovati kako invazijo. Različne obrambne naprave, ki so bile odrejene v združeni kraljevini, pomenijo le potrebne previdnostne odredbe. ki jih odredi vsaka pomorska država v vojnem času.
Angleška kontrebandna lista in Amerika.
LONDON, 4. (Kor.) »Morning Psot« poroča iz \Vashingtona: Državni departma je dobil revidirano kontrebandno listo an-fe'eške vlade. Lista bo po mnenju nekega vodilnega časopisa povzročila resna vpra-
šanja med amerikansko in angleško vlado, in bo, kakor je pričakovati, Amerika vložila protest. _
Rusko-turfka vojno.
Francoski turški uradniki odpotovali iz Carigrada.
CARIGRAD 5. (Kor.) Francozi in An gleži, ki so imeli visoka uradniška mesta v finančnem, notranjem in zunanjem ministrstvu in v drugih resortih, so odpotovali. Tudi delegat angleških Bonshol ders je odpotoval iz Carigrada.
Dodatek k turškemu vojaškemu kazenskemu zakoniku.
CARIGRAD 5. (Kor.) Vlada je izdala dodatek k vojaškemu kazenskemu zakoniku, ki določa za razširjanje vojaških tajnosti, vohunstva in izdaje stroge kazni
Odredbe redarstvenoga in poštnega ravnateljstva v Carigradu.
CARIGRAD, 5. (Kor.) Redarstveno ravnateljstvo je izdalo uradni oklic, vsled katerega morajo podaniki vseh onih držav, s katerimi so pretrgane diplomatiške zveze, naznaniti svoja stanovanja redarstvu. Tudi ne smejo odpotovati drugače kot privoljenjem redarstva, drugače se smatrajo sumljivim.
Otomanski in inozemski podaniki, ki odpotujejo izven turških mej, ne smejo imeti s seboj več denarja kot deset funtov.
Poštno ravnateljstvo razglaša, da morajo biti vsa pisma odprta, brzojavke pa, da se lahko sestavljajo samo v turškem, francoskem, nemškem in arabskem jeziku.
Turška poročila trdijo, da ni govora o kaki popustljivosti od strani turške diplomacije pri pogajanjih z Rusijo.
BERLIN, 5. (Kor.) Nasproti vsemu govoričenju in zlobnim poročilom se poroča od uradne turške strani, da ne more biti govora o kaki popustljivosti od strani turške diplomacije pri pogajanjih z Rusijo. Porta je izjavila, da je Rusija sama kriva, da so bile njene ladje potopljene in utrdbe ob Črnem morju obstreljevane ter je zahtevala kot zadoščenje, da se kaznuje poveljnika ruske mornarice. Nato so bili odnošaji pretrgani.
Vojno stanje Anglije s Turčijo.
LONDON 5. (K.) Posebna izdaja »London Gazette« vsebuje oficijalno izjavo, da obstoji vojno stanje s Turčijo.
V Egiptu.
LONDON, 4. (Kor.) »Times« poročajo iz Kaira: Tu je bilo aretiranih več turških agentov. Tukajšnji Nemci, Avstrijci in Ogri so bili odvedeni v koncentracijski tabor. Moštvo v Aleksandriji se nahaja-jočih ladij sovražnih narodnosti je bilo prepeljano na Malto.
Francoski in angleški poslanik iz Carigrada prispela v Atene.
ATENE 4. (Kor.) »Agence d'Athenes« poroča: Poslanika Francije in Anglije v Carigradu sta s 120 članov obstoječim o-sobjem poslanišva prispela semkaj.
Francoski poslanik Biompard je že imel sestanek z ministrskim predsednikom Venizelosom.
Odhod angleškega in francoskega poslanika iz Aten.
ATENE, 5. (Kor.) Angleški in francoski poslanik sta odpotovala popoldne. Oba poslanika sta imela z ministrskim predsednikom Venizelosom daljši pogovor.
firtkl dttaeiti i »imlil irike ttrpeiovke.
ATENE 5. (Kor.) »Agence dT Athenes« javlja: V zadnjih dneh se je razširjala vest, 'da je bila v Sredozemskem morju neka grška torpedovka od angleških kri-žark, ki se jim je približala in ki so jo smatrale za turško torpedovko, potopljena. Pooblaščeni smo, da to vest kategorično dementiramot ker se nobena grška torpedovka ni približala bojni črti vojskujočih se sil.
Podorek In Appal
SARAJEVO 5. (Kor.) Občinski svet je izvolil v včerajšnji seji deželnega šefa, fcm. Potioreka in zbornega poveljnika, generala Appla za častna meščana sarajevska.
Dalje je sklenil občinski svet, da imenuje nekatere glavne ceste po cesarju Viljemu, vojvodin j i Zofiji Hohenberg, Potio-reku in sultanu Rešadu.
Odlikovani ameriški diplomat
DUNAJ, 5. (Kor.) Cesar je podelil ameriškemu diplomatu, mistru Chandler Halu, ki mu je bilo poverjeno zastopstvo interesov v Angliji se nahajajočih Avstrijcev in Ogrov, v priznanje njegovega us-
pešnega delovanja Častno znamenje I. razreda Rdečega križa.
Chandler Hale je prispel pred par dnevi na Dunaj, da konferira na merodajnih mestih o različnih interesih naših državljanov v Veliki Britaniji. Na njegovo prošnjo mu je bilo dovoljeno, da obišče internirane angleške državljane, pri čemer se je zamogel osebno prepričati o dobrem postopanju ž njimi.
O postopanju z avstrijskimi in ogrskimi državljani v Veliki Britaniji, ki se nahajajo v koncentracijskih taborih, ki jih je tudi obiskal, se je mister Chandler Hale izrazil ugodno.
Nadvojvoda Kari Fran Josip na Dunaju.
DUNAJ, 5. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Nadvojvoda Kari Fran Josip je odpotoval danes na Dunaj, da ustmeno sporoči svoje utise, ki jih je dobil na potovanju ob vojni črti.
Nadvojvoda Salvator v bolnišnici ameriške prostovoljne sanitetne misije.
DUNAJ 5. (Kor.) Nadvojvoda Franc Salvator je posetil danes rezervno bolnišnico, ki je bila ustanovljena skupno z avstrijsko družbo Rdečega križa, kjer deluje amerikanski pomožni oddelek Rdečega križa. Bolnišnica ima na razpolago 150 postelj za ranjeno moštvo.
Sprejema sta se udeležila tudi poslanik Združenih držav Penfield s poslaniškim svetnikom. Nadvojvoda je pregledal vse prostore poslopja z največjim interesom in je izrazil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da je dala armadna uprava skupno z Rdečim križem ameriškim gostom tako lepe prostore na razpolago.
Pri poslovitvi je prosil nadvojvoda poslanika Združenih držav, da naj izreče ameriški družbi Rdečega križa za odpo-slatev pomožnega oddelka posebno zahvalo prostovoljne sanitetne službe Avstrije.
Mister Penfield je odgovoril, da je a-meriški Rdeči križ ponosen na to, da zamore tako kakor v vseh drugih deželah, ki so prizadete od vojne, tudi v Avstriji storiti svoje za lajšanje bolečin vojnih ranjencev. Poslanik je prosil nadvojvodo pri tej priliki, naj sprejme iskreno zahvalo za podeljeno mu zaslužno zvezdo Rdečega križa, ki jo je dobil od Njegovega Veličanstva na njegovo priporočilo.
Brzojavna zahvala na Dunaju živečega mestnega zastopstva v Čeruovicah metropolita dr. pL Repti.
DUNAJ, 5. (Kor.) Mestno zastopstvo v Černovicah je naslovilo na metropolita dr. pl. Repto v Černovicah naslednjo brzojavko:
Za Človekoljubje, katero je Vaša eksce-lenca kazala vedno in povsod, posebno pa v sedanjem težkem času patrijotično u-danost in samozatajevalno požrtvovalnost za prebivalstvo naše drage domovine pošiljajo najudanejŠe podpisani, sedaj kot begunci na Dunaju živeči zastopniki mesta Cernovice Vaši ekscelenci izraz naj-globokejega spoštovanja in odkrite hvaležnosti.
Grofica Wickenburg — prostovoljna strežnica.
REKA 5. (Kor.) Soproga guvernerja grofa Wickenburga, predsednica tukajšnje družbe Rdečega križa je napravila izpit za prostovoljno strežnico in je danes prisegkL
Roosevelt se ne strinja z naziranjem od Angležev inspiriranoga Nemcem sovražnega amerikanskoga časopisja.
BERLIN 5. (Kor.) Izjave Roosevelta glede svetovne vojne je Reuterjev urad raztrosil po Evropi na tendencijozen način in pa v pokvarjeni obliki Med tem se je pokazalo, da se Roosevelt nikakor ne strinja z naziranjem od Angležev inspi-riranega Nemcem sovražnega amerikan-skega časopisja.
V nadaljnjih člankih pravi Roosevelt, da je popolnoma absurdno, da, še več kot absurdno, slikati nemškega cesarja kot krvožellnega povzročitelja vojne. On da misli, da bo zgodovina sroječasno dognala, da je cesar postopal popolnoma skladno z naziranjem nemškega naroda. Postopal je z odkrito željo in v trdni veri, da dela to, kar zahtevajo interesi njegovega naroda. Nemški narod se vojskuje, ker je prepričan, da je bila vojna neizogibno potrebna in to ne samo za nacijonalno eksistenco Nemčije. Nemci so prepričani, da so narodi zapadne Evrope izdajalci zadeve zapadne kulture. Uničenje ali okrcan je Nemčije, ki bi povzročilo njeno po-itično nezmožnost, bi pomenilo za člo-večanstvo katastrofo. Vsako velikodušno srce, vsak dalekosežni duh na celi zem-ji se more le veseliti obstoja sigurne, ujedinjene in močne Nemčije, ki Je premočna, da bi se bala napadov in prepravična, da bi se je bali njeni sosedje.
Kralj poveril Salandri sestavo novega kabineta.
RIM, 5. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Z dekretom, datiranim z današnjim dnem, je kralj sprejel demisijo kabineta Salandra in poveril Salandri sestavo novega kabineta.
RIM, 5. (Kor.) Kakor se zatrjuje, bo novi kabinet sestavljen sledeče: Salandra: predsedstvo in notranji portfelj; Sonnino: zunanje ministrstvo; Martini: kolonije; Orlando: državni zaklad; Daneo: finance; Ciufelli: delavski portfelj; Grippo: uk in bogočastje; Cavasola: poljedelstvo; Zup-peli: vojni portfelj; Vialo: mornarico; Ric-cio: pošte.
Ministri bodo prisegli ob 6 zvečer.
Italijanski kralj zaprisegel novoimenovane ministre.
RIM, 5. (Kor.) Ministrstvo se je sestavilo tako, kakor je bilo že sporočeno. Ob šestih zvečer je kralj zaprisegel ministre.
Švedski list »Sozialdemokraten« o gospodarski moči nevtralnih držav.
BERLIN, 5. (Kor.) Stokholmski list »Sozialdemokraten« piše v nekem članku, ki je brezdvomno namenjen samo na adreso Angleške, sledeče: Noben dan ne mine brez dokazov, s kako težkočo spravljajo nevtralne države svojo trgovino naprej v očigled nezaupnim vojskujočim se državam. To nam jasno svedoči o navadi gotovih vojskujočih se, da dekretirajo pogoje svojega obrata nevtralnim. Da bi odrezal enemu vojskujočih se vsak dovoz, to je očividni smoter drugega. Zato oči-vidno pravica nevtralnih malo velja v o čeh mnogokaterih. Kaka popustljivost pa ne predrugača stvari za nas nevtralne. Prišli smo tako daleč, da Švedska najpotrebnejše potrebščine dobiva samo še s silno težkočo in pa še na tak način ne vedno.
Vojskujoči se nimajo pravice, delati predpisov nevtralnim državam glede trgovine teh zadnjih, katere predpise pri-krojujejo vedno po vsakokratnem vojnem položaju.
Morda se bo oporekalo, češ, nevtralni so preslabi, da bi prišli do veljave. To pa danes ni več tako gotovo. Vojskujoči se so sami zelo zavisni od trgovine nevtralnih in njihovega blaga. Nevtralni tvorijo zelo pomembno gospodarsko moč. Tež-koče zanje so velike tako dolgo, dokler nastopajo posamezno, če pa združijo svoje v mnogih pogledih skupne interese in nastopijo skupno proti nepravilnim zahtevam, zadobe veliko večjo možnost, zastopati svoje pravice.
Dar budimpeštanske židovske cerkvene občine Avgustinemu zakladu.
BUDIMPEŠTA, 5. (Kor.) Predsednik budimpeštanske židovske verske občine je predal danes nadvojvodinji Avgusti kot prispevek k Avgustinemu zakladu dragocen tora-okrasek iz zlata in srebra in pa umetno izdelan, starinski srebrni tempel-ski kozarec s podstavkom.
Na nagovor predsednika je odgovorila tiadvojvodinja z besedami prisrčne hvale, si ogledala potem z velikim zanimanjem oba tora-nastavka in naprsnik in si pustila potem od rabina dr. Adlerja razložiti pomen teh predmetov. Kozarec je iz srebra; na koncu pokrova je udelanih deset zapovedi, podstavek pa nosi napis: V spomin na zgodovinske dni — angelju varuhu ranjenih vojakov in trpečih žena. Varuhinji Ogrske! V novembru 1914 — budimpeštanska židovska cerkvena občina.
Nevtralnost Španske.
LONDON, 4. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Madrida: Skoro vsi politiki so se izrekli za strogo varovanje nevtralnosti Španske. Nekateri voditelji strank zahtevajo mobilizacijo armade v obrambo nevtralnosti, drugi zopet smatrajo to za nevarno, ker bi oborožena nevtralnost pomenila pričetek vojaškega vmešavanja.
Splavljenje treh japonskih naddread-noughtov.
FRANKOBROD OB MENI, 5. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča: Po japonskih vesteh so bili splavljeni trije japonski naddreadnoughti po 30.000 ton.
Flm. French ponesrečil.
BERLIN, 5. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča, da se je flm. French povodom neke avtomobilske nezgode pred kratkim težko ponesrečil in je za enkrat oviran na osebnem izvrševanju višjega poveljstva.
Japonski vojni minister težko zbolel.
TOKIO, 5. (Kor.) Vojni minister Oka je težko zbolel.
Razdelitev Noblovih nagrad preložena.
STOCKHOLM, 5. (Kor.) Uradno se poroča, da je bila letošnja razdelitev Noblovih nagrad preložena na prihodnjo je-'
sen. Cas razdelitve se od I. 1916 pričen-ši preloži na 1. junij. Leta 1916 bodo razdeljene nagrade za leto 1915 in 1916.
Norveški zdravnik Tage Sjogren o izbornosti zdravstvenih naprav in zdravljenja ranjencev v nemških lazaretih.
STOCKHOLM 5. (Kor.) Stockholmski zdravnik Tage Sjogren, ki se je ravnokar povrnil iz poučnega potovanja, na katerem je obiskal tudi vojaške lazarete v Berlinu in Hamburgu, poroča listu »Af-tenbladet« svoje utise, ki so vsi brez izjeme izvrstni. Glavni smoter njegovega potovanja je bil, da je študiral razsežnost uporabe Rontgenovih žarkov. Sjogren se je prepričal o izbornosti zdravstvenih naprav in zdravljenja ranjencev. Nemški »Rdeči križ« je razvil občudovanja vredno pozornost. Zdravnik je govoril z mnogimi Nemci in je dobil utis o njihovi obči navdušenosti in zaupanju v zmago.
Denuncijanta zaslužena kazen.
Iz Nabrežine nam pišejo:
Ob enem z mobilizacijo so bile izdane najstrožje odredbe proti nevarnosti, da bi mogli sovražni ovaduhi ogroževati vojne operacije, zlasti pa promet na železnicah. Znano je, da so vojaške oblasti dale takrat zapreti veliko število ljudij, ki so bili od ene ali druge strani označeni kot sumljivi. To precej razumljivo skrb vojaških oblasti za varnost v notranjih delih države pa so brezvestni elementi zlorabljali v svoje ostudne osebne namene ter so svoje narodne ali politične nasprotnike ovajali popolnoma krivo in edino le iz narodnega sovraštva ali politične maščevalnosti.
Med to nečedno družbo je šel tudi v Nabrežini in okolici le predobro znani vrhovni poveljnik nabrežinskih socijali-stov, kontrolor okrajne bolniške blagajne, Marizza. Ta glavni zastopnik »inter-nacijonalne (!), revolucionarne (!), anti-militaristične (!)« stranke je v hiši Ignacija Tenceta v Nabrežini obdolžil nekega dne septembra meseca nabrežinskega župana, Ivana Caharijo, da se je vozil v Italijo, da bi od tam lahko pošiljal brzojavke v Srbijo. Ta preprozorna obdolžitev je prišla do znanja orožniškega poveljnika v Nabrežini, ki je župana opozoril, da bi moral on (orožniški poveljnik) stvar preiskati, ako se županu ne posreči Marizzo postaviti na laž. Župan Caharija je takoj proti temu poslednjemu vložil na okrajnem sodišču v Komnu ovadbo radi raz-žaljenja časti, ki je imela polen uspeh.
Dne 27. oktobra se je namreč vršila pred g. sodnikom Cernetom v Komnu kazenska razprava, na kateri ni Marizza niti poskusil, da bi dokazal resničnost svoje infamne obdolžitve, temveč se je izgovarjal, da ie bil tako pijan, da ni znal kaj govori (lep zastopnik socijalističnega anU-alkoholnega gibanja!) Priče pa so izpovedale, da je Marizza sicer ž njimi pil nekoliko novega vina, da pa nikakor ni bil pijan, temveč le nekoliko »korajžen« in da je dobro znal, kaj dela. Zlasti je občinski redar izpovedal, kako da je on pripovedoval, kako ga je g. Tonnies nekega dne vprašal, koliko jih je bilo v Nabrežini po mobilizaciji zaprtih, in da je na to Marizza izrekel one obrekovalne besede, ki so jih on (redar) in drugi tolmačili kot direktno obdolžitev veleizdaje!
Zastopnik Ivana Caharije, odv. dr. Ri bar, je v svojih končnih izvajanjih opozoril na izredno zlobnost in nevarnost Marizzinih obdolžitev: saj je bilo v zadnjih mesecih na stotine ljudi zaprtih vsled mnogo milejših obdolžitev. Denuncijanti so s svojimi zlobnimi in neosnovanim! o-vadbami provzročili ne samo neizmerno škodo nedolžnim ovajenim osebam, temveč spravili v zmoto tudi oblasti in jim nakopali mnogo nepotrebnega dela in skrbi; predlagal je zato ekzemplarično kazen. G. sodnik je Marizzo spoznal krivim prestopka zoper varnost časti v smislu § 487 k,- z. in ga obsodil na štiri tedne zapora. V svojih razlogih se je g. sodnik skliceval posebno na dejstvo, da je Marizza izrekel inkriminirano obdolžitev nekako v odgovor na pripovedovanje občinskega redarja o Tonniesovem vprašanju, koliko ljudi je bilo v Nabrežini zaprtih, kar dokazuje, da je Marizza dobro znal, kaj se govori; povdarjal je tudi nevarnost te obdolžitve. ki zaslužuje posebno kazen.
Marizza, ki je menda pričakoval le kakih 10 kron globe. Je bil nekoliko iznenad-jen in je prijavil vzklic radi previsoke kazni.
Svoje poročilo zaključujemo z željo, da bi vsi denuncijanti, ki so v zadnjih mesecih priklicali toliko gorjA nad naše dežele, našli ravno tako zasluženo kazen, kakor ]o je našel »sodrug« Marizza!
Sitan n.
»EDINOST« št 278.
V Trstu, dne 6. novembra 1914.
Potvarjanje slovanskih imen je bilo tržaškemu »Piccolu« že od nekdaj najljubše opravilo in vzdržati se ni mogel te svoje slovanožrske navade niti sedaj, ko priofcčuje — seznamek izgub 97. pešpolka. Uradno izdani seznamek piše slovenska in hrvatska imena mrtvih in ranjenih vojakov našega polka popolnoma pravilno, dočim pa je >Piccoio« potvoril skoraj vsa slovanska imena na tako nesramen način, da mora vsakdo, ki čita ona imena v »Pic-colu«, misliti, da pri 97. pešpolku ni niti enega Slovenca ali Hrvata, temveč sami Čisti Lahi. Vse. kar je prav, in preko meje pač ne sme iti. Čudimo se le, kako more naša tako zelo stroga cenzura pripuščati tako očividno potvarjanje imen, ki ie poleg tega še tudi naravnost zavaravanje občinstva! Zdi se nam pač, da je vse nekaj drugega in tudi gotovo nekdo drug. če napišemo, da je ranjen »Kocian-cig«, ne pa »Kocjančič«, »Krivicich«, ne pa »Krivlčič«, ali da je mrtev »Pilllch«, ne pa »Pilih«.
a
Vladna akcija proti orezposelnostf. Sporočili so nam že z Dunaja brzojavnim potom, da je posebna komisija, sestavljena navlašč za izvedenje te akcije, za sedaj že dovršila svoja posvetovanja, ki so dozorela sklepe. kaJtor smo jih označili v glavnem in ki so: nadaljevanje raznih že začetih del. začetek novih, državnih in deželnih, in podpiranje privatnih gradb z olajšavami glede polaganja vadijev in kavcij ter dovoljevanja izplačil na odbitek. Danes posnemljerno še iz vladnega priobčila: Da morejo brezposelni delavci tudi izven svojega bivališča oziroma svoje kronovine sprejeti delo, bodo toliko u-prava državnih železnic, kolikor skoro vse uprave privatnih železnic brezposelnim delavcem dovoljevale listke za brezplačno vožnjo do krajev dela. toliko v obsežju domače kronovine, kolikor tudi izven te. Posvetovanje interministerijalne komisije so torej zaključena za sedaj. Izvajanje številnih njenili predlogov bo odslej naloga nižjih oblastnij. Vendar pa bo interininisterijalna komisija tudi nadalje neprestano zasledovala razmere v posamičnih kronovinah, da bo mogla vsikdar ukreniti nadaljne odredbe, čim bi nastala nova potreba ustvarjanja prilik za delo.
Izbodene oči .... I Po raznih časopisih je bilo priobčenih mnogo podatkov o grozotah, ki se dogajajo v vojni. Tako se je mnogo pisalo o tem. da na Francoskem izbadaio ranjenim nemškim vojakom oči. kako da se tako opetovano dogaja na južnem bojišču, kjer da so take tn slične krutosti počenjali četaši. Nu, ni izključeno, da se kje najde tudi kak po-zverinjen človek, ki je v stanu storiti kaj tacega. Da bi se pa taka zverinstva dogajala v večji meri, tega ni možno verjeti. In res priobčujejo sedaj nemški časopisi sami na podlagi izpovedb nemških sanitetnih vojakov, ki so bili na francoskem in nemškem bojišču, da niso našli niti e-nega ranjenca ali mrtveca, ki bi imel izbodene oči ali odrezana ušesa; pač pa so videli mnogo vran in kavk, ki so padlim vojakom in poginulim konjem klju-vale oči.
>Avstro-amerikane« so bili sprejeti Vita-lijan Degrassi od 3., Alojzij Zorzon od 4., Karel Ukmar od 2., Josip Peterkol od 7., Anton Križmančič od 8., Ivan Baraga od 12. in Štefan Filipčič od 14. stotnije 97. pešpolka. Petdnevno opazovalno dobo so v tej pomožni bolnišnici dopolnili Josip Besednjak, Viktor Rasman, Ivan Brando-lin, Karel Chizzali, Anton Benežić, Alojzij BergoČ in Karel Adamič. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti Peter Stinko od domobranstva, Anton Kukanja in Ivan Verčon od železničarskega oddelka. — Na razpolago tukajšnjemu vojaškemu poveljstvu je bil stavljen Ivan Juhos od 4. stotnije 37. pešpolka. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti še črnovojniki Josip Cimperman, Josip Cink, Anton Malusa, Fran Mihelič in Josip Zokelj ter Gavden-cij Martnik od 17. pešpolka in praporščak Ivan Mayer od 97. pešpolka.
Jedel je in pil, plačal pa nič. 361etni brezposelni voznik Hermangild Zanussi, stanujoč v ulici di Riborgo štev. 35, je šel predsnočnjim v gostilno »Pri dveh golob-Čkih« in si dal tam postreči z jedjo in pijačo, napravivši tako za K 2.60 računa, katerega pa ni mogel poravnati, ker ni imel pri sebi niti vinarja. Bil je na zahtevo krčmarja aretiran.
Aretiran je bil predsnočnjim 391etni policiji in sodišču predobro znani brezposelni dninar, ki odgovarja na ime Ivan Vato-vaz ter nima nobenega stanega bivališča in je pod posebnim policijskim nadzorstvom. Aretiran je bil pa zato, ker je osumljen, da je on prejšnji večer, namreč v noči od 3. na 4. t. m. vlomil v trgovino z obuvalom g. Josipa Stantiča na Starem trgu štev. 5. Iz te trgovine je bilo namreč rečeno noč ukradenih nekaj parov čevljev, v skupni vrednosti 30 kron.
Umrli so: Prijavljeni dne 5. t. m. na mestnem fizikatu: Krutej Orest, 3 mesece, Kjadin štev. 806; Delise Klotilda, 58 let, ulica Petrarca štev. 5; Aquilante Antonija, 75 let, ulica Sv. Katerine štev. 9; Mar-kon Peter, 68 let, ulica Sv. Mavricija št. 11. — V mestni bolnišnici dne 2. t. m.: Kraus Ivan, 43 let; Martingano Ofelija, 18 let; Cuperlo Anton, 65 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 4. t. m. Krpan Karel, 3 leta.
Direktna zveza vlakov Dunaj j. k. — Pnla. S 5. novembrom t. I. vozita, v zvezi na južno-železniško z Dunaja, oziroma na Dunaj vozeča brzovlaka štev. 5 in 6 na progi Divača—Pula, vlaka štev. 315 in 302 z vozovi I., II. in III. razreda po od 1. maja 1914 veljavnem voznem redu, s čemur se je vzpostavila direktna zveza vlakov med Dunajem in Pulo (z Dunaja J. k. ob 9.30 zvečer, prihod v Pulo ob 1.42 popoldne, odhod iz Pule ob 6.38 zvečer. prihod na Dunaj j. k. ob 9.10 dopoldne.) Imenovana vlaka imata direktne vozove I.. II. in III. razreda z Dunaja južni kolodvor v Pulo in obratno.
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V
pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« sta bila včeraj sprejeta Marin Zlobec od 17. pešpolka in Alojzij Skerbic od 27. pešpolka. — V pomožno bolnišnico v zavodu
PODLISTEK
Madame Bovanr
Roman. - Spisal Gustav« Flaubert.
Iskal je za vrati, pod posteljo in pod Stolicami. Padel je med vreče ob zidu. Ema ga je zapazila in se je sklonila nad vreče. Karel se je galantno približal in ker je s svojo roko segal proti isti smeri, so se njegove prsi dotaknile dekletovega hrbta. Zardela je in se zopet vzravnala, ga pogledala preko rame in mu izročila bič.
Mesto da bi bil prišel, kakor je obljubil, Šele čez tri dni v Bertaux, se je vrnil že naslednjega dne; nato je prihajal redno dvakrat na teden, ne glede na izredne o-biske.
Pacijentu Je šlo po njegovi volji. Zdravljenje le napredovalo boljinbolj, in ko je »kušal oče Rouault po šestinštiridesetih dneh zopet hoditi po sobi, je veljal gospod Bovary za izredno spretnega zdravnika. Da. njegov pacijent Je zatrjeval, da bi ga ne mogli bolje lečiti niti najboljši zdravniki v Vvetotu ali celo v Rouenu.
Izgube 97. pešpoIRa.
(Dalje.)
Priimki mrtvih so tiskani z močnejšimi črkami; ostali imenovanci so ranjeni.
Kaar (? , peš.; Kalin Avgust, nad. rez.; Kalin Kristjan, nad. rez.; Kalister Ivan, nad. rez.; Kaluža Anton, peš. 5. stot., mrtev; Kamber Franc, četovodja; Kanciani Anton, nad. rez.; Kancler (?), poddset.; Karara Peter, peš.; Kaus Josip, deset.; Kavs Ivan, peš.; Kayn Anton, poddeset; Kazalac Marko, peš.; Kerčan Jurij, nad. rez.; Kenda Alojz, peš.; Keri Anton, nad. rez.; Kersikla Joahim, peš.; Kervina Fran, poddeset.; Klement Peter, stot. trobentač ; Klinec Mihael, stot. trobentač; Kljun Josip, peš.; Kmet Ivan, peš.; Kmet Matija, peš.; Knez Ivan, peš.; Koban Fran, poddeset. (Kobau ?) ; Kocjančič Fran, peš.; Kodelja Anton, nad. rez.; Kodelja Lovro, poddeset.; Kodre Fran, poddeset.; Kogoj Vincenc, poddeset.; Kofler Jakob, deset.; Kolarič Anton, peš.; Kolar Anton, deset.; Komac Anton, peš.; Komauli Josip, peš.; Gomel Leopold, deset.; Kommanti Albin, nad. rez., 15. stot., mrtev; Komparič Ivan, poddeset.; Korbato Albert, peš.; Koren Ivan, peš. 10. stot. mrtev; Kornherr Josip, enolet. prostovoljec, deset.; Korošec Ivan, nad. rez. Košak Josip, peš.; Kosič Karel, peš.; Kovač Martin, poddeset.; KovaČiČ Josip, deset.; Kovačič Vincenc, peš.; Kovič Josip, poddeset.; Kozmann Krstjan, peš.; Kraninz Josip, peš.; Krajcor Anton, deset. (Krajcer ?); Krajcor Ivan, deset. 15. stot. (Krajcer?), mrtev; Kranjc Anton, četovodja 16. stot., mrtev; Kranjc Ferdinand, poddeset.; Kranjc Franc, desetnik 14. stot., mrtev; Kralj Ludo vik, peš. Kralj Silvester, peš. 16. stot., mrtev; Krapež Avgust, peš. 13. stot., mrtev; KraŠovec Ivan, nad. rez.; Krastič Ivan, peš.; Kravanja Ant., peš.; Krebel Ivan, peš.; Kreuzer Anton, peš.; Krevatin Anton, peš. ; Kristan Anton, peš.; Kristovin Josip, nad. rez.; Krivičič Peter, nad. rez.; Križnic Josip, četovodja ; Krmac Josip, peš.; KruŠič Karel, deset.; KruŠvar Ivan, peš.; Kuderca Anton, peš.; Kuhanja Josip,
peddeset. (Kukanja ?); Kukuljan Blaž, peš.; Kumar Anton, deset.; Kunuj Ivan, peddeset.; Kurat Franc, četovodja; Kns Alojz; peš.; Kuštrin Rudolf, deset.
Labinac (?), nad. rez.; Laginja Ivan, nad rez.; Laurenčič Alojz, peš.; Laurencich Jos., peš.; Lazar Fran, pel.; Leghissa Fran, peš.; Legiša Alojz, četovodja; Legiša Benedikt, peš. ; Legovič Anton, peš. 15. stot; Legovič Anton, peš. 16. stot.; Legovich Anton, poddeset. 3. stot.; Legovich Anton, nad. rez. Legovich Ivan, nad. rez.; Lemut Alojz. deset. Lenkovič Fran, peš.; Lepin Ivan, peš.; Lesjak Fran, enolet. prost; Leskovec Fran, peš.; Leskovec Martin, deset.; Leskovec Mihael, peš. 11. stot, mrtev; Levi Benjamin, peš.; Libatsch Ivan, kadet, aspirant; Ličnik Josip, peš.; Licul Anton, poddeset.; Liker Alojz, deset.; Lilič Andrej, peš.; Llpanje Jakob, peš 6. stot., mrtev; Lipnik Fran,poddeset. 15. stot., mrtev; Lipovšek Peter, četovodja; Lisjak Leopold, desetnik.; Llzzardo Pavel, četovodja 15. stot., mrtev; Logar Jakob, peš. Longo Peter, nad. rez.; Loniša Ivan, peš.; Lučić Matija, peš.; Luiza Evgen, peš.; Lu-pjere Robert, peš. 5. stot., mrtev; Lukan Ivan, desetnik, mrtev ; Lunka Fran, desetnik; Lužar Anton, nad. rez.
Macorin (?), peš. 14. stot, mrtev; Ma-gorovič Abraham, nad. rez.; Mahnič Ivan, deset.; Maić Ivan, peš.; Majcen Fran, peš.; Malečihar Matija, peš.; Malič Lenart, nad. rez.; Malkovič Ivan, peš.; Malnič Anton, deset. ; Malovac Anton, peš.: Man u i Friderik, peš.; Manilovich Matija, peš.; Maraš Melhi-jor, četovodja; Maraš Rajko, peš.;Marcuzzi Jakob, peš.; Marega Ivan, peš.; Marinič Alojz, nad. rez.; Marinšek Lovro, deset.; Mar nšek Rudolf, narednik; Maroš Ivan, peš. (Maraš ?); Martinolich" Ezio, nad. rez. ; Maruch Josip, peš.; Matković Alojz, peš.; Matošević Martin, peš.; Mattossevich Peter, peš.; Matulic Anton, peš.; Mauri Jakob, peš.; Maurig Evgen, poddesetnik; Mavrič Josip, poddeset.; Mawio (?), peš. 16. stot.; Melihen Andrej, peš.; Mendikovič Josip, peš.; Menon Izidor, poddeset.; Mervic Alojz, desetnik Meže Anton, poddeset.; Mihelič Anton, peš.; M i klavec Just, deset.; Mikohenčić Ivan, peš. (Mikolenčić ?) ; Mikolič Ivan, deset. ; Mikulič Štefan, peš.; Mikuž Štefan, peš.; Milak Štefan peš.; Milavc Fran, peš.; Milhorčič Fran, nad. rez.; Milič Ivan, peš.; Miljovac Angel, peš.; Milevoj Josip, peš. ; Milloch Ivan, desetnik 15. stot., mrtev; Miloč Marij, peš.; Milohanić Ivan, nad. rez.; Mišnik (?), peš. 14. stot. Mišon Ivan, peš.; Mlač Ludo vik, peš.; Mla-dosich Silvij, peš.; Mlekuž Josip, peš.; Mlinar Jakob, peš.; Močnik Leopold, desetnik 11. stot., mrtev; Močnik Tomaž, stot. bobna*-Modruša Matija, peš.; Mohorič Filip, peš Mohorovič Anton, peš.; Monti Marij, peš 8. stot, mrtev; Moratto Ivan, peš. ; Motika Martin, nad. rez.; Mozeltig Ludovik, peš.; Mrak Valentin, peš.; Mršnik Matija, peš Mulič Fran, nad. rez.; Muškatevc Ivan, peš.
Nadalig Angel, peš.; Nagode Josip, peš.; Nanut Dominik, deset. ; Nanut Tomo, četovodja ; Nedveh Ivan, peš.; Nefat Ernest, peš. Neffat Marko, bataljonski trobentač; Nenadič Ivan, četovodja; Nerzi Ignac, pešec,; Ninin Angel, peš. 5. stot., mrtev; Nitgin Anton, enolet. prostovoljec, deset.
Obreza Ludovik, deset.; Odorico Josip, peš.; Opolonio Josip, nad. rez.; OsiČ Paskal, peš.; Otannig Matija, peš.
Pačovič Matija, peš.; Padovan Peter, poddeset. ; Pahor Mihael, peš.; Pahor Štefan, deset.; Paltacher Anton, peš.; Pallaziol Albert, peš.; Panjera Jakob, peš.; Panzera Placid, peš.; Paravan Filip, nad. rez.; Parkelj Ivan, četovodja ; Paulič Marij, peš,; Paulovič Josip, peš. ; Pavčić Štefan, peš.; Paver Tomo, deset.; Pavlin Fran, peš ; Pavlin Leopold, poddeset.; Pavlovič Ant, nad. rez.; Pečenko ?) peš. 14. stot.; Pegan Josip, nad. rez.; Pegan Vinko, narednik; Penko Matija, stot trobentač; Perčič Anton, peš.; Perčič Benedikt, nad. rez.; Perič Josip, peš.; Percich Josip, peš. 5. stot., mrtev; Peres Rudolf, peš.; Perdec Alojz, peš.; Perkat Štefan, peš.; Pernarčič |osip, peš.; Persoglia Franc, peš.; Peršurič Blaž, peš.; Pertot Lambert, četovodja; Petan Fran, peš.; Petersol Jakob, peš.; Pet-kovšek Matija, peš.; Petrich Jakob, peš.; Petronio Anton, peš.; Petronio Peter, nad. rez ; Pilepič Anton, nad. rez.; Pllih Anton, poddeset. 1. stot., mrtev; Pink Štefan, enolet. prostovoljec, deset.; Piriavec Josip, peš.; Prih Alojz, nad. rez.; Pirih Andrej, peš. 15. stot., mrtev; Pirjevec Alojz, peš.; Pirjevec Fran, računski podčastnik 1. raz.; Pirjevec
Josip, četovodja; Pišot Josip, poddeset.; Planinec Josip, poddeset; Plesničar Rudolf, 16. stot, mrtev; Plisko Anton, pes., Podobnik (?), desetnik 14. stot.; Podobnik Fran, poddesetnik ; Podoran Jakob, peš. (Padovan ?); Podbršček Josip, peš.; Pojan Karel, peš. ; Polgar Jurij, peš. 8. stot. mrtev; Poljšak Andrej, peš.; Popit Fran, peš.; Popovič Stanko, desetnik; Paroh Ivan, nad. rez.; Poropat Anton, peš. 1. stot., mrtev; Poropat Jurij, peš. 3. stot., mrtev; Posedel Dominik, peš.; Potovan Josip, peš.; Poran Alojz, peš. Povodnik Josip, desetnik ; Poženel Fran, peš. Poženel Ivan, poddesetnik; Pozor Anton, peš.; Prade Josip, enolet. prostovoljec, des.; Prek Tomo, peš.; Prelec Josip, nad. rez.; Premeri Fran, peš.; Premerstein Makso, četovodja ; Preskar Karel, orožni mojster; Pri-belič Josip, peš. ; Primožič Alojz, desetnik; Princ Fran, peš.; Prinčič Karel, peš.; Prodan Anton, peš.; Prodan Lovro, peš.; Puc Jernej, peš.; Puc Gregor, deset.; Punis Ernest, peš. Pustrovicho Jurij, nad. rez. Quariniali Kvirin, nad. rez. Rabaz Anton, peš.; Radesich Blaž, peš.; Radesich Jakob, peš.; RadetschJosip, deset. Radoslav Matija, peš.; Radulovič Josip, peš.; Rafaelić Josip, peš.; Razmann Andrej, četo v.; Raztresen |urij, peš.; Razzan Anton, peš.; Remaz Peter, peš.; Renko Ant., peš.; Ribarič Ivan, peš.; Rtchter Anton, desetnik 2. stot. bivši uslužbenec v tiskarni „Edinosti", mrtev; Rigo Brunon, deset.; Ritossa Karel, peš.; Riz Rudolf, peš.; Roce Matija, poddesetnik; Rodetich Fran, peš.; Romač Jos'p, peš.; Romanut Dominik, peš.; Roš Makso, peš. 7. stot., mrtev; RošiČ Boštjan, peš.; Rossi Ivan, poddesetnik; Rubich Ant., peš.; Rudolf Ivan, nad. rez., 11, stot., mrtev; Rupnik Fran, poddeset; Rusič Fran, peš. (Ružič?); Russian Anton, peš.; Rutar Ant., peš.; Rutar Ivan, peš.; Rutar Josip, poddeset. 13. stot., mrtev; Rutar Ludovik, destt.; Ruzzaj Anton, peš.; Ruzzier Jakob, poddeset.
(Dalje.)
v podnajeru, zaradi pro:ne5iT-erija veliko iu stanovanje v prvem nadstropju, v sredini mesta in proda se tuai vse pohištvo. Stanovanje ima S sob, sobico in kuhinjo; dve sohi s prostim uhodom, sta oddani za pisarno in 5 tm>-hliranih sob je oddanih stainim najemnikom. P(3k! godba veljavna še dve letj. I^etua najemnini kron 25C0. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod St 4010
dobi mebl rano sobico in m^lo mesečno plačo pri mali družini za 4 ure dela na dan. Oglasiti se je v ulici Com-
Postrežniea
merciale 9, III. n., levo
4012
ff.^fM .avtomobilista (chauferja) iačem v mesta' 3IU&UU ali sa deželi. — Naslov: Via Ales«ui-dra. Volta štev. 12, vrata 15	1169
Ja&olKa
od 5 ki™ naprej po 12 do 40 vin. kg razpošilja po povzetju A. OSET, po«. .Silva vrelca" pošta Guštanj, Koroško.	1143
Karel si sam ni bil na jasnem, zakaj je tako rad zahajal v Bertaux. Ko bi bil poizkušal dognati vzrok, bi si bržkone dejal sam sebi, da ga vleče tja »težki slučaj« ali pa upanje na dober zaslužek. Ali so se mu zdeli ti obiski na pristavi res samo iz tega razloga kakor divna izprememba v njegovem pustem življenju? Zjutraj je začel vstajati bolj rano nego navadno, je naglo oddirjal, naganjal svojega vranca. sko^ čil s konja, še predno se je približal hiši, da si je lahko osnažil čevlje v travi in si nadel Črne rokavice. Radoval se je, ko se je odpirala zavora pred njim in se dotaknila njegovih ram, ko ga je petelin na zidu pozdravljal z glasnim »kikeriki« in ko so mu tekali nasproti otroci delavcev. Ljubil je skednje in hleve, ljubil je starega Rouaulta, ki mu je krepko segal v roko, imenovaje ga svojega rešitelja, ljubil je male čeveljčke gospodične, katerih visoke pete so jo delale višjo in katerih leseni podplati so tako suho udarjali ob tla, kadar je korakala pred njim. Spremljala ga Je, kadar je odhajal s pristave, vedno do stopnjiŠča in se tam ustavljala pri njem, dokler mu niso privedli konja. Tam sta se navadno poslovila in nista več govorila.
Veter se je igral z njenimi kodri in trakovi, ki so veselo frfotali v zraku kakor zastavice. Nekoč — bilo je toplo vreme, iz drevesne skorje je curljala voda in sneg se je tajal — se je na pragu ozrla za njim, šla po svoj solnčnik ter ga razpela. Soln-ce je prodiralo skozi rdečkasto svilo, ki se je nežno odražala na belem dekličinem obrazu. Smehljaja se je, ko je začutila mehko toploto solnčnih žarkov in ko je jela kapljica za kapljico nadati na razpeto svilo.
Gospa Bovary je v začetku večkrat povpraševala po bolniku iz Bertauxa in mu je izbrala v svoji računski knjigi lepo, novo stranico. Ko pa je čula, da ima gospod Rouault hčerko, je jela natančneje poizvedovati in je tako dognala, da se je gospodična učila pri urSulinkafa, da je bila tam vzgojena — da zna plesati, risati, vezati in igrati glasovir, da pozna celo zemljepisje. To je bil pač vrhunec! Zato torej — si |e dejala — mu tako žari obraz, kadar jo obiskuje, zato si vsakokrat oblači nov telovnik, dasi bi se lahko pokvaril na dežju. Ah, ta ženska! Ta žen-ska • s > •I
(Daljo.)
Darovi.
—	Za brezposelne je darovala „Tržaška hranilnica in posojilnica 100 K.
—	Pri nedeljski uprizoritvi „Sina" v Skednju so preplačali vstopnino oziroma darovali dramatičnemu klubu v pokritje stroškov sledeči gg.: po 2 K Anton Sancin, Gešer, Sv. Sobota; po 1 krono: Ivan Flego in Katnik intendant Slovenskega gledališča v Trstu; po 60 vin.: F. Šuman, Josip Šuman in Gerk Štefan; po 40 vin: N. N. in po 20 vin. : J. Sancin, N. N., Marija Marušič, N. N. Iskreno zahvalo vsem izreka Dram. klub v Škednju.
—	Za Božičnico so darovali: I. izkaz pole g.čne Saksidove K 83 60: po 10 Kocjančič Fran; po 5 K obitelj Gulič, Kranjc J. kavarna Minerva, Žd. Zwitter, Iv. Krže, K. Zadnik, Ivane Marija, obitelj Vatovec, Laura Zwitter; K 6 Prjmc Fr.; po 3 K Žgur & Popatnik, Juri Černe trg.; po 2 K obitelj Saksida, Prinčič Vladimir, Kocjancič Josip, N. N., Kosak Josip, Lampe F., Gjurin, Koš-merlj, Dugulin Olga; po 1 K N. N., Kodrič Rozalija, A. Jug; Dolčič A. 60 stot. - Hvala lepa in želimo obilo posnemovalcev!
Za Rdeči križ
A. P. K 25, Županstvo v Motovunu K 3160, Ogrski kružok v Trstu K 100; Avg. B0hny K 40, potom „Triester Zeitunge K 3287-90, potom „Piccola" 119517.
Krnmnfv dobre vrste 10.000 kilogramov K £801 nruilipir (brez vreč), roznina do Trsta znaSa K 16 60. Kislo zelje in krastavine pošilja po ponetjn Ant. Line k, Znojmo.	11R3
Gospodarsko društvo v Moravžu pri Buzeta
vpisana zadruga z omejenim poroStvom vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, 15. novembra 1914 ob 4 popoldne
v Moravžu hiš. Štev. 76.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskih zaključkov za I. 1913. i
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev upravnega sodišča.
7.	Odločitev čistega dobička.
8.	Slučajnosti.	NAČELSTVO.
OPOMBA. V BluČaju, da bi ne bilo za ta dan zadostne večine članov za sklepčnost, ee vrsi t6-kom osmih dni in sicer dne 2'.l. novembra 1914 dragi občni zbor z istim dnevnim redom in ob
isti uri pri vsakem številu navzočih članov.
ZDRAVNIK
Hel Dr. M PmM
ordinira od 11-1 pop.
Trstt ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Vesti iz Gorlšlie.
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem županstvu v Skopem za svoto 20 kron, ki mi jo je izročilo za šolske knjige tukajšnjim ubožnim učencem. — Šolsko vodstvo Skopo. — Voditelj: Grahli Ivan.
Poslano *)
Javna zahvala.
Najsrčnejšo zahvalo izrekam na tem mestu Prvemu Občemu Uradniškemu Zavarovalnemu Društvu" avstro-ogrske monarhije za kulantno in ne glede na moratorij točno izplačilo police, s katero se je bil zavaroval za življenje malo pred smrtjo moj nepozabni sin dr. 1 v a n D e b e n j a k, c. kr. namest-ništveni koncipist pri c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu in c. in kr. rezervni poročnik. MATERIJA, dne 27. oktobra 1914.
Katarina ud. Dsbenjak
c. kr. poStna upraviteljica.
TRST, CGKSO I?. 17 Specijalist za KOSNE in SPOLNE BOLESNI Šibkost in nesuoskost
za BOLEZNI v MOS&H in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. In 5 - 7 zveter.
lite sa verzirana
za slovenski, nemški in italijanski jezik, samostojna delavka. Ponudbe z navedbo zahtevane plače in če mogoče s sliko poslati na Inseratni oddelek Edinosti pod „M. J."
Reflektira se samo na izurjene moči.
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bos£kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
:: MMI OdLASI
se računajo po 4 stot. besedo-Mastno tUkace betiede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zn&da 40 stotink. :
□□
DO
□O
Dr. PETSCiiNiOO
TRST, CIS S. CATESiM Š7E& 1.
Zdravnik za notranje (splošne) boiezriJ 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 1JM>—1 in 7— 7M>
graji; t r- zr&si m Ž essss^Srs 3 2 s
i
Alffffl f>A takoj soba z dvema posteljama. Ulica UUUU 5B Barnera vecchia 12, IV., desno. 4012
Odda se
prve stopnice,
mebl ran9 soba z lepim razgledom v ulici Commerciale štv. 7, vrata 24,
1170
Papir za ovitke razpošilja po zmernih cenah velika zaloga Gastone Dolin ar, Trst, ulica dei Gelsi Štv. 16, Telefon 2781 (ex Marangoni). 1137
Heblooana soba
v ulici Commerciale štv. 11, m. nadst.	4000
Hebllrane sobe
vrata 32. - Cene zmerne
§e oddajo ta^oj v Tilici Commerciele pritličje. -40il
naj« zavarovalna teka v Pragi
Rezervni foncii K 63,432.101*92. Bzplstsne edSkodnlnc In kaplioUK
K 129,935.304-25. Divid. se je doslej izpl. 2,999.795.26.
Po velikosti druga vi^jemoa zatsltov. naše
države z vseskozi elov.-narodno upravo
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno za var. na doživetje n smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah, Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši iloves, koder posluje.
Zavaruje tudi proti vlomu.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
S Olavni zastopnik v Trstu p
§ CEGtfAB, ulica Cassnns 12, i
TELEFON št. 2^47. i I	E B EiZ^lv^-^ S S	9 9 C'.s|
U Sketinlu S2 ponovi u nedello ob 5 pop. r