D Stev. 215. Leto XII. Maribor, sreda 21. septembra 1958 Cena 1 din Češkoslovaška se ie vdala Silno dramatična noč sej in intervencij — Ultimat Londona in Pariza -Davi je bil odpor Prage končno zlomljen — Chamberlain se jutri sestane s Hitlerjem — Ali pa bo zadostovalo? Zapiski NEMČIJA SE NE ZADOVOLJI S PONUJANIM. LONDON, 21. septembra. Kljub veri, da so z londonskimi sklepi in načelnim pristankom češkoslovaške vlade na v Londonu predlagano rešitev sudetskega vprašania odstranjeni vsi vzroki za vojno nevarnost v Evropi, se kažejo v zadnjem trenutku neki nevarni znaki, ki dokazujejo, da se bližamo novi, še nevarnejši krizi. Iz Nemčije prihajajo vesti, da je angleško in francosko Popuščanje Nemčijo le še bolj utrdilo v njenih zahtevah, ki se najbrže ne bodo zadovoljile niti s tem, kar London In Pariz predlagata. Vse kaže, da je namen Nemčije ČSR popolnoma uničiti, ne pa odcepiti samo sudetsko-nemške pokrajine. To dokazuje obisk madžarskih državnikov in generalov pri Hitlerju. Še večji dokaz pa je, da Nemčija dalje mobilizira in da je pripravljen že vpoklic yseh rezervnih letnikov. Tudi gibanje tako imenovanih »sudetskih legij« in nH-bovl napadi na meje ČSR daje mnogo misliti. PRVI ODGOVOR LE NAČELEN. PRAGA, 21. septembra. Češkoslovaška ylada je tudi včeraj ves dan zborovala v0^ Predsedstvom prezidenta dr. Bene-,a* Angleški in francoski poslanik sta te-Popoldneva ponovno urgirala pri a irfiO''- plačevati obroke in zalo ga je trgo' - vesti še naznanil. Sever pa ima na vCt,“gjii-druge grehe. Od mesarskega ponj j.ar ka Jurija Ravnerja si je izposortl nji 1*2.0(30 din z motivacijo, da bo v pgS kupil nov aparat za kodranjc la^ jc Sever odpotoval v llalijo, 'oSo-uov aparat, temveč zapraviti 1 r , v jeni denar. Nad 7000 din jc P°» )a];-družbi z ženskami in vozil se Jc ' .epu siji. Ko se je vračal, jc imel ' pile še ."1000 dinarjev. Sever sc jc 1 noma zapustil, zanemaril je svoj'3 jj ■niško obrt, se ločil in se potika ju brez dela. Zdaj sedi za rešetKar podoživlja avanture po Italiji- Uto je zažgal. Posestniku ■ ^9\ škrgetu na Ledineku je nekdo j. V lena v Za okoličane posebno Pr,porveČjiJ’ fc abonma na bloke in pa ‘la vSci krajih nekdo prevzame voos krajevnih abonentov. _,..r ^ nje za filmanje »Pygmaliona«. rim* zdaj v kratkem predvajali v Londonu- ^ je dal dovoljenje tudi za filman ® eg3 zarja in Kleopatre« ter »Hudm ^ učenca«. Tudi stari Shaw, ki je D =jag0' no nasproten filmu, se jc moral P diti novim razmeram. k Faradayevo združenje, ,10! j fjzi-društvo, ki se bavi z vprašanji me ^nj ko in kemijo, je imelo v Oxfordi ^f0, letni sestanek. Udeležili so se K s0 o kovnjaki z vsega sveta. G°vor' z|iČPe vplivu ultraviolctnih žarkov na snovi. gfiort »Maribor" protestira Kakor smo izvedeli, je vložil Maribor "a naslov LNP protest proti verifikaciji Juniorske prvenstvene tekme Železničar-Maribor. ki se je odigrala dne 11. t. ra. in se končala z zmago Železničarjev v razmerju 7:2 (4:0). Maribor navaja v utemeljitvi, da je Železničar postavil več bralcev prvega moštva, ki so po staro-sti sicer juniorji, a so izgubili pravo tekmovanja v juniorskih prvenstvenih tekmah v smislu § 8. Pravilnika o prv. tekmah podmladka, ki se glasi: »Igralec, ki •’e trikrat nastopil v prvenstveni tekmi 7-a prvo moštvo, ne more več igrati pr-ven.stvenih tekem v podmladku«. Prvenstveni spored V nedeljo, dne 25. t. m., se nadaljuje Prvenstvo, v mariborskem okrožju so na sporedu sledeče tekme: k razred: Maribor-Slavija, Zelezni-var-Mura, ČŠK-Rapid. H, razred: Lendava-Drava, Ptuj- kiradjanski. Razen tega bodo še tekmova Maribor-Slavija (rez.) ter Železničar-^apid (jun.) PRIZNANJE našim mušketirjem. 2 odlokom ministra za telesno vzgojo jraroda od 7. t. m. so pritegnjeni k sodelovanju pri delu in nadzorovanju v tie-?ebskih tečajih ze obvezno telesno vzgojo naši teniški igralci Kukuljevič Franjo, Mitič Dragutin, Palada Josip in Punčec Franjo. MEDNARODNI REZULTATI: Dublin: Irska-Švica 4:0 (3:0). Oslo: Norveška-Danska 1:1. Luksenburg: Luksenburg-Švica B 2:1. ry-Ellmer 6:3, 3:6, 6:4. Cejnar si je » zmago nad Szigetijem (Madj.) 9:7, 8:6, 6:2, osvojil prvenstvo turnirja, v damskem singlu je zmagala v finalu Sperling nad Nemko Horn 6:1, 6:2; prvenstvo moških parov sta dobila Taroni-Quintavalle (Italija). — Menzel je izjavil, da ne bo več igral za ČSR, češ, da se ne smatra več češkoslovaškim državljanom. — Palada bo danes odpotoval v Južno Ameriko. s. žensko evropsko prvensto v lahki atletiki se je vršilo v nedeljo na Dunaju. Zmagaja je Nemčija s 96 točkami pred Poljsko in Nizozemsko. Poljakinja Wa-lesziewicz je v odločilni formi, zmagala je na 100 m v času 11.9 in na 200 m v času 23.8. Nemka Ratjen je v skoku v višino z 1.70 m postavila nov svetovni rekord, Testoni (Italija) pa je na 80 m z zaprekami izenačila z tl.6 svetovni rekord. Naše atletinje niso sodelovale, ker jim je bilo to radi slabih letošnjih rezultatov zabranjeno. s. Meddržavna tekma Poljska—Jugoslavija se bo vršila v nedeljo na stadionu Legije v Varšavi. Radi te tekme bodo ligaši doma počivali. Naša postava: Glaser, Hiigl, Matošič, Lechner, Jazbinšek, Koko-tovič, šipoš, Lešnik, Wolfl, Antolkovič, Wolker. Ta tekma je 11. srečanje s Poljaki, doslej smo 5 tekem dobili, 5 pa izgubili; razlika golov je 26:27 za Poljake. s Celjski šport. V nedeljo bo na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena podzve-zna tekma med SK Atletikom in Celjem. Gospodarstvo Izvoz jabolk v zastoju PRIZAD DOLOČIL NOVE CENE — 1000 VAGONOV JABOLK ŠE NEPRODANIH. Na pesniškem in šentiljskem kolodvoru je nastopilo mrtvilo. Mrzlična delavnost nakladanja našega sadja je prenehala, prenehal je tudi izvoz naših jabolk. Že več dni niso naši izvozniki odposlali sadja preko meje. Nemški izvozniki so se za nekaj časa preskrbeli z našimi ja-bolkami, saj smo doslej iz dravske in savske banovine izvozili 1200 vagonov sadja. Naš izvoz sadja je v zastoju in je med glavnimi vzroki gotovo sprememba cene. S 25. septembrom je Prizad uvedel in določil nove cene našim ja-bolkam. Tako bodo od tega dne dalje naši izvozniki smeli prodajati prvovrstna jabolka, to je zlato parmeno in rene-to po 30 mark, gospodarska jabolka po 20 mark, industrijska jabolka pa po 12 mark za 100 kg Iranko nemško-češko-slovaška meja, 3 marke ceneje pa fran-ko nemško-jugoslovanska ali nemško-madžarska meja. Prizad je z okrožnico obvestil vse naše izvoznike, da bodo odslej smeli izvažati prvovrstna in namizna jabolka v zabojih, jabolka v razsutem stanju pa le za gospodarske in industrijske svrhe. Po Prizadu določene nove izvozne cene bodo povzročile padec cen jabolkam tudi na domačem trgu. Naši izvozniki se boje, da bo tudi letos mnogo naših jabolk neprodanih, ker imamo sedaj še okoli 1000 vagonov jabolk za izvoz, povpraševanje po naših jabolkah pa je vedno slabše. Ali je skrb naših sadnih izvoznikov upravičena, bo pokazal čas po 25. septembru. s- Na Masarykovem stadionu v Pragi 0 v nedeljo lahkoatletski dvoboj češko-'■‘.'ovaška-Jugoslavija, ako ne bo radi poučnega položaja odgoden. Mednarodno tekmovanje kolesarjev Se je vršilo preteklo nedeljo kot edina sP°rtna prireditev v Pragi. Sodelovala sta Jugoslovana Lavrih in Drljačič. V 'rki na 40 krogov po 240 m je Lavrih s|o oljene zaradi tega razočaranja smo se konta iScveda 11 e prostovoljno — podale spat. v Mary Fitzvvilliamovo sem enkrat že omeje vse življenje mamina uajljubša prijateljica izmed • nih redkih, ki so jo preživele. iti : Ri'a ^ a I® • istitljlvega, toda dolgočasnega in na-^tie . . ^oža,' katerega je navadno pustila doma. * BiH e ^a^' *e in ^na so pa srčkana so Približno naše starosti. Mab je bila krasotica, Elsie drobna in bledična deklica s prevelikimi temnimi očmi, Ena pa debelušna plavolaska z modrimi očmi in zelo počasnimi gibi. Bili so celo zimo naše gostinje v San Antoniu. Z njimi smo preživele lepe dneve. Naše prijateljice so bile slabotnejše kakor me, močne divjakinje. Bile so, kakor vsi angleški otroci, zelo tovariške in rade so se gibale na prostem. Naše igre so bile živahne in vesele. Ducky in jaz sve zelo radi plezali po drevesih. Nobeno drevo nama ni bilo previsoko. Splezali sve na vsako in gledali potem z viška doli na »navadne zemljane«. To veselje do plezanja je rodilo neko posebno igro, ki je postala izvor neizčrpnih telovadnih in zabavnih podvigov. Mab in Elsie ste prevzeli pri tem smešno vlogo opic. Plezali smo potem z njimi za stavo. Kadar smo dosegle najvišje vrhove, smo občutile zares kraljevsko svobodo. V nekem oddaljenem delu vrta je stala hišica za orodje, ob kateri je rastlo ricinje. Njegove cvete smo uporabljale kot čaše in prirejale tako cele »pojedine«. Pri njih nas je zabavala neka mala kuščarica iz rodu gekov, ki je vedno pritekla, ako smo ji požvižgale. Ujeti se pa ni dala in mi je nekoč, ko sem jo prijela, pustila v roki kos repa, kar ji pa menda ni delalo posebnih preglavic, ker se je kmalu zopet pojavila. Blaženi časi, ko nam je vse povzročalo še neskaljeno veselje! Ob sobotah smo prirejali velike jahalne izlete v oddaljene dele otoka. Naši cilji so bili Zaliv sv. Pavla, Verdala, Inkvizicijska palača in drugi kraji, katerih imena sem že pozabila. Ob takih prilikah nas je spremljala mama v kočiji s kakim znancem ali znanko. Že pripravljanje na te piknike je bilo zabavno, polno gibanja in podvizanja. In potem galopiranje, da smo bile bolj podobne divjim indijanskim jezdecem, kakor pa civiliziranim deklicam. Drvele smo druga za drugo po ulicah in cestah in vznemirjale tudi konje mornariških častnikov, mimo katerh smo jahale. K skupini naših mladih mornariških prijateljev je spadal neki mladi poročnik Allenby. Njegov okrogli obraz se je vedno smehljal in bil je tudi sicer nenehoma dobre volje. Dasi je bil od nas starejši, se je vživljal popolnoma v naše igre. Bil je tako poln zdravja, da je čisto pozabljal na modrost, izkušnje in obzire. Kadar je bil Allenby z nami, smo se vedno spuščali v pustolovščine, ki so vzbujale pri starejših skrb in bojazen. Njegova navzočnost pri naših izletih pa je bila le malokdaj dovoljena, ker njegova družba ni veljala za »de tout repos«. Zaradi njegovega okroglega obraza smo mu pravile »polni mesec«. Moj posebni prijatelj je bil David Beatty, poznejši skagerraŠki admiral. Izkazal se je že tedaj kot izvrsten jahalec in igralec pola. Zatrjeval je potem vedno, da sem mu prinesla srečo. Naš največji prijatelj, tako rekoč naš Hero, pa je bil Maurice Bourke, poveljnik na očetovi jahti »Surprise«. Kapitan Bourke zasluži, da mu posvetim tudi tu poseben odstavek. Kako smo ga ljubile! Imel je vse lastnosti, da je mogel postati ideal treh malih deklic, ki so sanjale o junakih. (Se nadaljuje.) Kako je nastala sudetska kriza Naš posebni poročevalec jc sestavil historiat razvoja sudetskonemškega vprašanja, ki ga v boljše razumevanje položaja objavljamo. Praga, septembra. Da »sudetsko vprašanje« sploh obstoji fn da resno ograža evropski mir, je po-vedaia nemška vlada šele takrat, ko je Avstr.ja po Berchtesgadenu že ležala na tleh. V tisku in v literaturi so se sicer Sudeti že prej pojavili, toda nemška vlada se ni oglasila niti takrat, ko je Praga v oktobru 1933. razpustila narodno socialistično stranko, nakar je bila takoj ustanovljena »Sudetsko nemška domovinska fronta«, ki na nekakšen zagoneten način ni bila prepovedana. Tako malo se je Hitler menil za sudetsko nemško mu-čeništvo, da je Češkoslovaški še v začetku leta 1934. ponudil prijateljski pakt po vzorcu poljskega. Če hočemo napraviti kratek pregled čez vsa pogajanja in spore med Čehi in Nemci, nam ni treba seči daleč nazaj. Dovolj je, da gremo do 18. februarja lanskega leta. Nemci so imeli v Češkoslovaški, kakor je znano, zmerom vse juri-dične in po večini tudi vse dejanske državljanske pravice. V vladi so sedeli nemški ministri kot zastopniki treh »aktivističnih«, to se pravi za sodelovanje pripravljenih nemških strank: socialnih demokratov, krščanskih socialistov in »landbundovcev«. S temi strankami je sklenil Hodža 18. februarja 1937. tako imenovani »aktivistični dogovor«. V tem dogovoru so bile orisane nadaljnje odredbe za uresničenje ustavnega principa a enakopravnosti narodnosti. Da je bilo to sploh potrebno, se bo zdelo čudno le tistemu, ki ne pozna zgodovine češkoslovaške republike. Ustava mlade države je predvidevala namreč celo vrsto ustanov, ki so se dale le počasi priklicati v življenje. V Pragi so se oprezno lotili teh del, drugače kakor weimarska država, kjer je marsikateri reformi manjkala prava podlaga in se je to pozneje njenim očetom maščevalo. Dogovor se je obnesel. Na njegov drugi rojstni dan — 18. februarja 1938., je pisal ministrski predsednik Hodža voditeljem nemških vladnih strank pismo, v katerem je rekel: »Veseli me, ko vam lahko sporočim, da je podvzela prav te dni vlada nadaljnje korake za nove možnosti delovanja naših manjšin.« V Hodževem načrtu so bile zlasti predvidene nove samoupravne pravice in proporcionalnost pri delitvi državnih služb. Pismo se je končalo z ugotovitvijo: »Na teh dveh osnovah, ki bosta morali biti dosledno in sistematično izvedeni, je več izdatnih jamstev za narodnostno pravičnost kakor v katerikoli umetni zgradbi.« Tako je bil torej napovedan »ključ« za sprejem Nemcev v državne službe. Tako daleč so prišli v Pragi do 18. februarja 1938. Do tega dne še ni izšla nobena uradna nemška ugotovitev, v kateri bi bilo pisano o manjšinski politiki češkoslovaške vlade, ali pa bi bila usoda »nemšloli sonarodnjakov« (Voiksgenos-sen) v Češkoslovaški prikazana kot neznosna. Opazilo se je samo to, da Hitler v svojem govoru januarja 1937. Češkoslovaške ni imenoval med sosedi, s katerimi bi bila Nemčija v prijateljskih od-nošajih. * Nemški manever se je začel 20. februarja 1938. Hitler je imel takrat v državnem zboru govor. Ta govor naj bi bil pojasnilo za dva dogodka, katerih zunanje in notranje zveze se je takrat še malokdo zavedal: prvič izprememb v vodstvu nemške oborožene sile in zunanje politike, drugič pa »obiska« avstrijskega zveznega kancelarja Schuschnigga v Berchtesgadenu 12. februarja. Tu je -naposled Hitler omenil tudi »Nemce onkraj meja«. Dejal je dobesedno takole: »Samo v dveh državah, ki ležita ob naših mejah je nad 10 milijonov Nemcev. Do leta 1866. so bili še z vsem nemškim narodom združeni v enotni državno-pravni zvezi. Do leta 1918. so se borili v veliki vojniramo ob rami z nemškimi vojaki Reicha. Proti lastni volji so jim mirovne pogodbe preprečile družitev z Reichom. To že samo po sebi dovolj boli. O nečem pa ne sme biti v naših očeh nobenega dvoma. Državnopravna ločitev ne more voditi do narodnopolitične ločitve, to se pravi, da splošnih pravic vsake manjšine, ki jih je v ostalem že Wilson vzel za podlago miru, ne sme nihče odrekati Nemcem samo zaradi tega, ker so Nemci. Trajna zavest, da ima ob svoji strani sonarodnjake, ki morajo trpeti zaradi svoje povezanosti s celotnim narodom, njegovo usodo in njegovim svetovnim nazorom, mora biti za velesilo, ki se svoje moči zaveda, neznosna. Dobro vemo, da je komaj kje v Evropi meja, ki bi vse zadovoljila. Zato pa je tem važnejše, da se narodi ognejo nepotrebnemu mučenju manjšin, da bolečini zaradi politične ločitve ne dodajo še bolečine zaradi naiodnostne ločitve. Da je I mogoče pri dobri volji najti pot izenačenja, oziroma ublažitve, se je že pokazalo. Kdor pa hoče takšno ublažitev s silo preprečiti, bo nekega dne moral zbuditi silo med drugimi narodi. Dokler je bila Nemčija sama slabotna in brez moči, je morala mirno sprejeti neprestano zasledo- vanje Nemcev ob svojih mejah. Toda kakor zna Anglija braniti svoje interese čez vso zemljo, tako bo znala tudi sedanja Nemčija svoje, čeprav so toliko bolj omejeni. In k tem interesom Nemčije spada tudi obramba tistih sonarodnjakov, ki si sami ne morejo zagotoviti ob naših mejah pravic splošno človeške, politične in svetovno nazorske svobode.« (Dalje sledi.) S sodišča Lai pred sodnim stolom Med Kamplovimi in Toplakovimi v Grajenščaku pri Ptuju so razprtije že od takrat, od kar se držijo njihovi grunti drug drugega. Za tokrat sta se sprli že precej priletni gospodinji na omenjenih gruntih zaradi kur. Hrama sta pretesno drug ob drugem, kure pa nimajo tiste pameti, da bi ostale samo za domačim plotom. Dajali sta se precej krepko čez plo- tove, kakor je pač to na kmetih navaJjj?' kjer je življenje trše. Med drugim je ca Toplakova očitala Kamplovi Lizi: »Kaj lažete?« Zadeva se je že nekajkrat obravnavala )red okrajnim sodiščem v Ptuju, kjer pa s sodbo niso bili zadovolj* ni. Tako sta morali ženski še v Maribor, kjer je dane? okrožno sodišče kot prizivno spoznalo Toplak Marijo za krivo ter jo obsodilo zaradi priznanja na milo kazen, in sicer na 120 din denarne kazni ali pa na 2 dni zapora: pa še to pogojno za dobo enega leta. To se pravi, da se Toplakova najmanj leto dni ne bo smela prepirati s Kamplovo. Ali zadnje bo težko; saj imata gospodinji 28. sept. znova neko razpravo zaradi ceste. Tudi takrat bosta prišli v Maribor. Sodbo je razglasil s. o. s. dr. Čemer kot predsednik malega kazenskega senata. Izrecno ie naglasil, da je bilo kaznivo že to, daje Toplakova očitala Kamplovi, da laže-Ljudje ne lažejo, ampak govorijo kvečjemu neresnico. Ramo 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor, Orožnova. 91 STRIŽENJE 3.— britje din 2,— v Mlinski 8. 684 SPREJMEM OTROKA v vso oskrbo in dobro vzgojo. Žižek Marjeta, Dol. Počehova 21. 1255 ROBAUSOV SUHOR je dokazano najboljši. 1246 Stanovanie OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam z vso oskrbo. Aleksandrova 55, vrata 1. 1240 Radio Četrtek, 22. septembra. Ljubljana, 12 Opoldanski koncert. — 18 Orkestrski koncert. — 20 Večerna glasba. — 22 Napovedi, poročila, nočna glasba. — Beograd, 12 Opoldanski koncert. — 18.15 Popoldanski koncert. — 20.30 Simfonični koncert. — 22 Napovedi, poročila, zabavna glasba. — Sofija, 20 Koncert. — Praga, 21.30 Komorna glasba. — Droitwlch, 20.15 Simfonični koncert. — Radio Parts, 20.30 Simfonični koncert. — Rim, 21 Cillejeva opera »Ar-lezijanka«. — Miinchen, 20.10 Leharjeva opereta »Guidutta«. — Varšava, 21.05 Prenos opere iz Rima. ZAHVALA! Trgovski samopomoči v Mariboru izrekam iskreno zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po mojem umrlem očetu JuršiČ Andreju. Ob tej priliki si usojam predvsem trgovcem toplo priporočati, da pr isto-pijo k tej kulantni in humanitarni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti nizkim prispevkom. Makole, dne 20. septembra 1938. JllffilČ Andrej jun., s. r., trjfovec. Oddam lepo OPREMLJENO SOBO boljšemu gospodu ali gospodični, z uporabo kopalnice. Koseskega 37, magdalenski okraj. 1263 DVE SOBI IN KUHINJO pod enim klučjem takoj oddam. Magdaletiska ul. 34. 1259 Prodam OTROŠKI VOZIČEK zelo dobro ohranjen, poceni na prodaj. »Obnova«, F. Novak. Jurčičeva 6. 1258 Službo dobi Pridna, poštena PRODAJALKA v nemščini perfektna, se takoj sprejme za specerilsko trgovino. Oferte s sliko na upravo »Večernika« pod »Marljiva in samostojna«. _____________1233_____________ Priden, pošten TRGOVSKI SLUOA ne preko 30 let, se sprejme takoj za trgovino za živila. Ponudbe s sliko na upravo lista pod »Spreten kolesar«. 1234 SODAR vojaščine prost, se takoj sprejme. Adalbert Gusel. Ma ribor, Aleksandrova c. 39. 1244 Pouk NEMŠČINA. ITALIJANŠČINA FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Maistrova 15. pritličje, levo. 1242 Stanovanje išče Iščem prazno, separirano SOBO , z oknom na ulico, eventualno s kuhinjo, v centru. P°* nudbe pod »Drž. uradnica* na upravo.________________ ^ IŠČEM STANOVANJE enosobno s kuhinjo, za *' oktober. Mirna stranka, t0' čen plačnik. Ponudbe upravo lista, čimpreje P »Stalno«. 125? Naše novo volneno in svileno blago za jesen je zopet nekai poseOnega v okusu in kvalitet' Ogiejte si našo ealogo, ker je to v vašem lastnem interesa TekstiSana Bttdefe*dt Maribor, Gosposka 14 118» Novo sredstvo za čiščenje zobovja »entifrice SpfcciOl fciousseu* Okusno, penasto, osvežujoče. Poskus Vas bo navduiilH KROJAČE sprejmem takoj v službo. — Ekspres, Maribor. Marijina ul. 24. 1261 TEKAČICA z lastnim kolesom se takoj sprejme. Ekspres. Maribor, Marijina 24._____________1260 VAJENKA se sprejme. Špecerijska trgo vina, Cvetlična 29. 1241 Priden, marljiv FOTOAMATERJI! Tudi pri slabem vremenu najsigurnejši ISICHROM in R»™i»mo! ISOPAN filmi Povečamo! 4675 Solidno in počen1' Fototrgovlna Ivan Pečar, Gosposka 1 * Akviziterja za oglase, z dobrim nastopom in fe^err^ cami, energičnega, zanesljivega i|) P ^ nega iščemo proti dobremu zaslužku- ^ Predstaviti se v upravi »Večeru1 Majstrova 1./I. VSE ZA ŠOLO KUPITE NAJCENEJE IN NAJBOLJE V KNJIGARNI IN PAPIRNICI W MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 TISKOVNE ZADRIIGeI . . • , ji Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsku tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedeljo in praznikov vsak dan ob * ' Velja nu mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in št. 25-07. Poštni čekovni račun št. 11.409. uri- va ,