studijska biblioteka W Trata, t Četrtek S, januarja, 1MB, - Leto ¥1, Letnik Liti u«t ixh«j* T»aWl S m*««c< L 22-—. L — P' fjKpP V **roko«ti 1 kpv/M Btc«, zahval«, • >T«n ponc^tljln. N>reffwimi srn 1 aiit L leto L 75.—, ▼ iaoiMshro MN&H ^n^jO rt. — OglM&ina za t aua proaton Čjt in obrtne oglase L 1.—. M oemri* ft J*? oglas« denarnih zarodov L 3> strani L 2.— - EDINOST Urodvitro ta upravtuitvcM Tral f3J. nlica & France*o iTAssiai 20. To« Ufoa 11-33. Dopisi nof m poiiljajo izkljnfeo uradniAru, oglasi, rekla« noctfo is deser pa upra-rniatvu. Rokopisi so ne vraća Jo. Nefraakirana pisma «e ne sprejemajo. — Last, založbe ia tisk TIskarne «£dino«t»» Podaredniitro t G o r i c I s nUca Glcmt* Corduect it 1, I. n. — Telel. it, 321. Glavni in odgovorni urednik: proi Filip Poria* Zaplemba orožja na avstrijsko-madžarski meji BUDIMPEŠTA, 3. Madžarska brzojavna agencija poroča, da so avstrijski cariniki na meji pri St. Gotthardu našli v nekem tovornem vozu pet zabojev, ki so vsebovali, kot je bilo naznačeno, dele strojev. Ko so agent je skrbueje pregledali zaboje, so ligo tovili, da so se nahajali v zabojih deli strojnih pušk. Orožje je bilo treba seveda zapleniti. Avstrijski carinski uradnik je zahteval naj se pošlje voz z zaboji vred spet nazaj preko meje v Avstrijo, vlak se je namreč nahajal že na madžarski obmejni .postaji. Madžarski carinski uradnik pa na drugi strani seveda, ni hotel ugoditi zahtevi svojega avstrijskega tovariša. Odločitev se je morala zahtevati s strani višjih oblasti. Medtem so grški cariniki ugotovili, da je poslala te zaboje orožja neka tuja tvrdka in da je bila pošiljatev namenjena na Poljsko. Zaboji so bili zaplenjeni, ker se sme glasom madžarskega zakonika pošiljati o-rožje preko madžarskega ozemlja le s posebnim dovoljenjem madžarske vlade. Po umoru v Odesi ODESA, 4. Italijanski konzul se je zahvalil sovjetskemu ko-misarijatu za zunanje zadeve v Moskvi in tukajšnnjim obla-stvom, ker so uradno prisostvovale pogrebu umorjenega pod-konzula Cozzia in ker mu pomagajo pri iskanju zločincev. bslediisv no v ih petrolejskih vrelcev v Georgijl MOSKVA, 4. Kot se doznava, je imela italijansko-belgijska ekspedicija, kateri je dovolila sovjetska vlada koncesijo pre-izkovanja obsežnega zemljišča v georgijskih gorah velike u-spehe. Odkrita so bila bogata ležišča i>etroleja v globini 17/0 metrov pod zemeljskim površjem. Od teh odkritij se pričakuje znatna in takojšnja produkcija petroleja Velik« katastrofa na Črnem morja DUNAJ, 4. Listi prinašajo vest iz Bukarešta, glasom katere se je potopil tekom predvčerajšnjega dne na Črnem morju ruski parni k «Ogoja», ki se je nahajal sredi svoje poti iz Nikolajeva v Novorosisk. Na tem parniku je potovalo 200 potnikov. Vsi potniki kot tudi posadka so baje u-tonili. Podrobnejše vesti o katastrofi Še niso znane. Poplava v stvarni Grčiji ATENE, 4. iz Soluna poročajo 0 veliki poplavi ob reki Vardar, 1 ; i i podrla jezove. Preplavljeni . i bili dve vasi. Guverner grške Macedonije je odposlal takoj 15 železniških vozov, ki bodo služili za bivališča prizadetemu prebivalstvu. Politične beležke Rasiia, Poljska iti Estonska Nova estonska vlada, ki se je pred nekaj dnevi predstavila parlamentu, je v svoji deklaraciji izjavila o zunanji politiki, da hoče še nadalje vzdržati stike »prijateljskega sodelovanja« s Poljsko in «dobre od noša j e» z ZSSR. To razlikovanje je dvignilo v sovjetskem tisku mnogo prahu. «Izvestja» je napisala, da te izjave popolnoma odgovarjajo smernicam estonske politike, po kat'M ili so se ravnale vse e-stonske vlade. List trdi, da so prijateljski odnošaji mod Eston-* sko in Poljsko posledica vpliva velesile, ki smatra Estonsko za eno najmlajših trdnjav svetovnega imperializma. Sovjetska vlada si resno prizadeva, da bi potegnila za sabo Estonijo, kakor ji je to deloma uspelo z Lilvo in kakor jo skušala storiti tudi z Lot vinsko povodom sklenitve poslednjo trgovinske pogodbe. Seveda se temu ni Čuditi, saj'ima Rusija mnogo interesa na tem, da si zagotovi vpliv in varnost na obalah Baltiškega morja. Estonske vlade pa iz enega ali drugega razloga niso kazale nikpli preveč zaupanja v veliko rusko sosedo in so se raje naslanjale na Poljsko. «Izvestja» naglasa v članku, ki smo ga zgoraj omenili, da se lliodo Unorali Estonci s časom Agencija dodaja: S tem dokazuje Jugoslavija tudi na gospodarskem polju svoje veliko na- | sprotstvo proti Italiji, pa čeprav bi imelo od proč vi ta te družbe velike koristi tudi jugoslovensko prebivalstvo v Dalmaciji. Častna doktorska diploma nemškemu poslaniku v Rimu RIM, 4. Juridična fakulteta stare univerze v Camerinu (pokrajina Macerata) je te dni podelila baronu von Neurath, nemškemu poslaniku v Rimu, Častno doktorsko diplomo v znak priznanja za zasluge, ki si jih je stekel za ^utrditev vedno bolj prijateljskih odnošajev med ita-| lijanskim in nemškim narodom. ■ K novemu profilaŠSstovs&enm glasilu na Francoskem RIM, 4. Povodom vesti, da bo na Francoskem začelo izhajati novo protifašistovsko glasilo «Voix italienne» ali «Voix anti-fasciste», ki bo nadomestil u-stavljeni «Corriere degli Italia-ni», naglaša rimska «Tribuna», da je imela prav, ko ni polagala preveliko važnost na ukinitev glasila renegatov. Spiovitev torpedolovca GENOVA, 4. V ladjedelnicah «AnsaIdo» je bil včeraj srečno splovljen torpedolovec «Ostro». Avtomobilska nesreča REGGIO CALABRIA, 4. Pri Ponte San Pietro je neki kami-jon zavozil v stran in se prekucnil v precej globoko strugo hudournika. Šofer in dva delavca so se močno pobili, dočim je en delavec, ki se je vozil na ka-mijonu, izgubil življenje. Nesreča v Rimu RIM, 4. Danes se je pripetila v ulici Collatino v rimskem predmestju velika nesreča. Štirje delavci so kopali gramoz na nekem bližnjem polju. K nesreči so izpodkopali tudi neki zid, Jki se je podrl nanje. Enega je "ubilo, ostali trije pa so bili več ali manj težko ranjeni prepeljani v bolnišnico. Sneg v srednji Italiji BOLOGNA, 3. Včeraj je ves dan naletaval sneg. Isto poročajo iz Parme, kjer je snežna odeja postala že več centimetrov debela. Tudi v Firencah in okolici sneži, kakor ni že dolgo zovuroumje prod lefflđ Sodobnost, doba modernosti, pa nam je prinesla s svojimi sadovi tudi krizo družinskega Življenja. Moderne strasti so že itak razburjena ljudstva popolnoma prevzele, tako da po-samozniki danes niti ne pojmujejo, kaj je družina, kaj so dolžnosti očeta, kaj je sveta, nedotakljiva nalo-j g-a matere in neoskrunljiva tajnost materinstva. Radi tega danes mesta propadajo, propadajo narodi, propadajo družine, propada mladina. Rarfli tega danes časopisje razpravlja o vzrokih padanja rojstev, o vzrokih duševne okuženosti človeštva. Porazne, skrajno odvratne vesti, da je brezsrčna mati zapustila otroka, svoj lastni naraščaj, danes niso več časopisna senzacija, kajti tudi meščansko in deloma podeželsko življenje nam nudi take primere. Na drugi strani dajejo zopet očetje najnižje, najbolj grde primere očetovske brezbrižnosti. Seveda je kriza družine s tem popolna. Oče si išče svoje lastno življenjsko ugodje, mati hoče zopet zadostiti po drugi strani svojim strastem in uživanju in s tem se je družina povsem razkrojila, kajti nobena stavba ne stoji brez temelja. Kakšne naj bodo naše matere, kakšni naši očetje? Nerodno in nezmiselno je ponavljati večne «levite», večne pridigarske besede. Kmet, ko seje, misli: «Kakršna setev — taka bo že-tev». Tudi mi si moramo staviti že takoj ob začetku vprašanje, kako bomo vzgajali naš naraščaj, da bo seme naše vzgoje uspešno rastlo, se množilo, - rodilo sad, od katerega bomo mi imeli veselje in zadoščenje v jeseni življenja. Starec je vesel le takrat, ko vidi iz svojega zapećka, kako mu vsi brez izjeme v .hiši vse privoščijo, kako ga s skrbjo, srcem in dušo negujejo, mu izrekajo toplo besedo. Ko opazuje svoje vdane otroke, večkrat pomisli z veseljem na svojo mladost, na potne srage in vesele misli mu tedaj objamejo ponosno dom, ki ga je zgradil ter prepustil sinu. V veselju mu pa tudi prekipeva srce, ko vidi svojega sina zbranega z vnuki ob božičnih jaslicah ali ob kaki drugi podobni priložnosti, ko prepevajo iste pesmi, ki sta jih učila on in njegova Žena — mati. S ponosom tedaj misli: «Glej, kako se vse te šege, vsa ta idi-ličnost in idealnost preliva stalno iz roda v rod; taki so kot sem bil jaz: ista kri, ista duša.» Naše matere in naši očetje so moralno močni. Zaupanje imamo torej v nje, da bodo trezno in pravilno mislili ob setvi. Potne srage ne bodo zalivale samo rujave grude, temveč tudi polja, na katerih bo duševno rastel naraščaj. V dušah naših mater in očetov mora dozoreti čisto, samoniklo načelo, namreč: ^u sam bo način setve — en sam način povračila in zado&č nja! M. SL Obletnica smrt* kraljice-matere Mar gerile j HIM, 4. Danes sta pretekli dve ! leti odkar je umrla kralj iea-mati Margerita. Ob 8.30 je da-; roval v Paniheonu, kjer je kraljica pokopana, dvorni kaplan j mons. Beccaria mašo zadušnico, kateri so prisostvovali kralj in kraljica ter princezinja Ivana. Po končani maši so položili zastopniki poslanske zbornice, senata, kr. pokrajinske komisije in rimski guverner na grob kraljice krasne vence. Sprejem pri načelnika vlade RIM, 4. Ministrski predsednik je sprejel danes dopoldne arhitekte Broggija, Vaccara in Fran-zija. ki so bili odlikovani pri natečaju za načrt palače Družbe i narodov v Ženevi ter pozvani skupno z arhitekti raznih dru-; gib narodov, da sestavijo in iz-i vedejo definitivni načrt nove palače. Načelnik vlade je pokazal veliko zanimanje za načrt inženirja Broggija in obeh njegovih tovarišev ter je izrazil svoje dopadnnje, rta se je italijanska umetnost tako častno izkazala pri veliki mednarodni tekmi, ki jo je ra-zpisala Družba narodov. _____ Smrt kolumbijskega primasa BOGOTA, 4. Včeraj je nenadoma umrl nadškof Bernad Her-rer Restrepo, primas Kolumbije. Spor med Grlilo h Turfllo Delovanje francoske diplomacije za sporazum med Jugoslavijo in Albanijo ATENE, 3. Turčija je na aneksijski pakt, ki je bil sklenjen v Lausannei, po mnenju turških političnih krogov v prid Grčije, odgovorila z represaljami. V znak protesta je sedaj grška vlada od poklicala svojega poslanika v Angori in je vodstvo poslaništva poverila enemu izmed tajnikov. Grška vlada pa je obenem tudi naznanila, da se je povodom takega zadi'žanja turških oblasti odločila vložiti tožbo pri mednarodnem sodišču v Haagu oziroma pri Družbi narodov. BEOGRAD, 4. Vest angleškega tiska, da je grška vlada odpoklicana svojega poslanika v Angori, se popravlja v toliko, da ni govora o prekinjen j u di-plomatičnih odnošajev med Grčijo in Turčijo. Na izpraznjeno mesto v Angori bo grška vlada imenovala svojega sedanjega poslanika v Haagu Pa pasa. «Daily Telegraph* pravi, da vlada v Angori razburjenje radi italijansko-grških razgovorov v Rimu, istočasno pa da skuša francoska diplomacija posredovati za sporazum med Jugoslavijo in Albanijo, ki ga smatra za pre-dpogoj zboljšanja odnošajev med Italijo in Francijo. Francoski načrti gredo za tem, da ysklene Albanija \paitt z Jugoslavijo, ki bi bil sliČen pogodbi med Italijo in Albanijo. Razprave o zakonih in proračunih v Jugoslaviji BEOGRAD, 4. Dane3 je finančni odbor nadaljeval razpravo o proračunu notranjega ministrstva. Seja je bila precej burna in je poslanec dr. Žerjav v imenu opozicije pričetkom svojega govora zahteval, naj se pozove na sejo načelnik vlade Velja Vukićević, ki ga je na današnji seji zastopal g. Velja Popovi č. Predsednik finančnega odbora je moral sejo zares prekiniti in poslati po ministrskega predsednika. Ta je prišel ob 19. uri, nakar je dr. Zerjal nadaljeval svoj govoi*. Ob koncu seje je bil proračun z glasovi vladne večine odobren. Jutri se bo bavil finančni odbor s proračunom ministrstva za narodno zdravje, ki ga bo, kot izgleda, odobril že na dopoldanski seji. Potemtakem se bo pričela že na jutrišnji popoldanski seji finančnega odbora razprava o proračunu za ministrstvo vojne in morarice. Ob 17.30 je bila sklicana seja ministrskega sveta, ki je razpravljal o novem davčnem z: -konu in predvsem o davčn stopnjah. Predsednik Velja \ kićević pa je moral povilo m zahteve opozicije v finančnem odboru sejo prekiniti. Po seji finančnega odbora je mhi"£>tr-ski svet nadaljeval svoje delo. Princ Arsen pri Dcnmerguen BEOGRAD, 4. Kakor poročajo iz Pariza, je predsednik francoske republike Doumergue sprejel danes princa Arsena, ki ga je spremljal jugoslovenski poslanik dr. Spalajkovic. Princ Arsen je izrazil predsedniku republike novoletna voščila in se mu zahvalil za vojaško svetinjo, s katero je bil ne-davno odlikovan. pcravBnika RIM, 4. V prostorih ministrstva za narodno gospodarstvo pripravlja posebna komisija pravilnik kot dodatek k kr. u-kazu, s katerim se uvaja obvez-no zavarovanje proti jetikL Komisija je sklenila omejiti obveznost zavarovanja na osebe obeh spolov v starosti od 15 do 65 let, ki so zaposlene v tuji službi, pa naj si bo v področju industrije ali poljedelstva, trgovine ali javnih siu?.b, svobodnih poklicev ali domače obrti, kot služabniki ali služkinje, ali pa v pomorski službi. Zavarovanje bo obvezno tudi za tujce. Koristi tega zavarovanja bo deležna tudi zavarovalčeva žena, če ni zaposlena v tuji službi, in v izrednih slučajih tudi mož žene, ki je zavarovana, če ni sposoben za delo in sam zavarovan. Oborite? lirMičnešo leta Satew in žetev Novo leto ni le prilika za voščila dn dobre želje med ljudmi, temveč vsiljuje vsakomur tudi resne misli in skrbi, kaj bodo prinesli novi meseci, ki se začne io nizati na novo pred nami. V kmetovalcu se vzbudi pod<;ba prihodnje pomladi :n vstanejo težk t vprašanja, kako bo sejal, kako bo obdeloval, kakšen uspeh bo imel v bodočem letu njegov trud. S skrbjo je vedno združena setev pri marljivem kmetovalcu. S tem večjo nego -a-ded uje potem rast svojih pn-deliov, dokler ne dozorijo v sad. i»o rpljenja polnih dneh pride končno največji praznik vsega leta, bogata žetev ali trgatev, s katero ima kmetovalec največ ves 1 ja, ko zbira svoj sad, rojen iz potu in trpljenja. Zato pa sta hvaležnost do zemlje in zadovoljstvo nad uspehom tem večji. Ponosno dvigne tedaj glavo, vzi, vna od trpljenja sključeni h - t, ko gre ob dolgih polnih kozolcih, ali pa kadar koraka skozi vrste z grozdjem obloženih trt. Tedaj se pač zamisli v prijetno modrovanje: «Sem se potil, sem delal in trpel, Bog je blagoslovil delo in hvaležna zemlja je bogato povrnila. In ve -: Uir sem storil le svojo sveto življenjsko dolžnost.» Na-protno je z nemarnim -kme-.om. On je malo gnojil, slabo obdeloval, njegov pot je le redkokdaj kanil na zemljo. Jasno . da je tudi žetev po takem trud i ma^|na. Le težko se tak km tovalee loti spravljanja, ker je i. idelck pičel. Zemlja, mu pač tedaj razodeva: «Kakršna setev — taka žetev» in nadalje, «kot si dajal — tako se ti vrača! Misli, ki ga tedaj obidejo, so le žalosten zaključek: Kaj bo z zimo, ko pride s svojimi zahtevami? Njegova duša ne izreka zahvale zemlji, v srcu mu raste le kletev do zemlje in mržnja ter nevo£filjivos t nad uspehi soseda. Preidimo na najplemenitejše polje, ki rodi najdragocenejši sad — novi rod — na polje družine in družinskega življenja. Kaj vidimo na tem polju, kakšne misli in skrbi vzbuja ]>ogled na to plat sodobne družbe? «<>d očeta sem podedoval voljo in odločnost«, pravi rimski ce^ar Avrelij, <;mati pa mi je vlila v srce del svoje prave duševne veličine, čistost, moralno zavest ter me prva učila izražati se to, ko mi je dala svojo lastno govorico.» "st*kateri plavijo, da bi bilo treba premen iti vso človeško družbo, drugi zopet pcedinca. Toda človeška družba se sama na srbi ne bo izpremenila ter nasprotno se tudi poedinec z iai fiu močjo ne bo spreobrnil; v vsaV >»m slučaju je to težak problem in še težje delo. Radi tega nam je potrebno neko oporišče. To oporišče pa je naša roditelju .u, mati.» iJaaeb;. > • iznačilnejše poteze ženske duše so že od vedno sočutje n požrtvovalnost. Ona duševna svoj-dva pripadajo ženskam ze po njihovi naravi, izvirajo »z materinstva. Mati je vedno, vsaj v pr ih letih, v največjem stiku z otrokom, ona mu pr»lag;a prve be><~ le na usta. ona seje prva semena naukov v njegovo mlado, čisto dušo, ona ga polagoma prva uvede v življenje, ga pripravi za vsa morebitna razočaranja. ki jih doživi, ko nameri prvi korak v svet. — Otrok živi pou skrbnim materinim negovanjem ali v -idealnem ozračju babičinih pravljic. Skrbna mati skrbi že takrat, da se otrok navdahne one sveže duševnosti, ki mu je najboljša obramba napram strastem materialnega sveta. Medtem ko je raznim narodom žena predvsem estetično popolno, lepo biije. kateremu je treba peti hvalo, vdan o.* i in ljubezen, je pri nas žena v prvi vrsti mati. Ona je temelj, na katerega se triji» ogli hiše opirajo; žena je temelj hišnega gospodarstva in predvsem družine. Mati oblači, kuha, skrbi pač jjovs^m za družino, mati vzgaja naraščaj, mali mu stoji ob strani ob vseh težavah, mati ga vodi za roko v življenje. Ona je podlaga družine, katera stoji trdna le toliko časa, dokler jo s skrbjo podpira in objema mali. Njen delokrog v prošlosti ni prekoračil družinskega praga. na kasaciiskem dvoru t Rimu RIM, 4. Včeraj se je na tukajšnjem kasači j skem dvoru na svečan način otvorilo novo juri dično leto. Ceremoniji sta prisostvovala tudi pravosodni minister in državni podtajnik v ministrstvu za pravosodje. RIM, 4. Ob zaključku svojega govcnla je podal generalni državni pravdnik sledeči statistični pregled o delu, ki ga je izvršilo kasači j sko sodišče tekom minulega leta. Civilni rekurzi: nerešeni do 31. 12. 1926. — 4309, vloženi do 31. 12. 1927. — 3944, rešeni do 31. 12. 1927. — 4580, nerešeni do 31. 12. 1927. — 3673. . Kazenski rekurzi: nerešeni do 31. 12. 1926. — 2011, vloženi do 31. 12. 1926. — 2011, vloženi do 31. 12. 1927. — 11060, rešeni do 31. 12. 1927. — 9462, nerešeni do 31. 12. 1927. — 3645. Hov« zračne proge med Sardinijo in Rimom ter med Brindi&ijem In Valono RIM, 4. V teh dneh so se v ministrstvu za aeronavtiko zaključila proučevanja načrtov za zračno progo med Sardinijo (Cagliarijem) in Rimom. V prihodnjih dneh se bodo začeli poizkusili poleti in pričetkom marca se bo skoro gotovo otvoril redni promet. ,To bo ena med najdaljšimi rednimi zračnimi prometnimi progami nad odprtim morjem. Hidroplani bodo preleteli Tirensko morje v treh urah. V bližnji bodočnosti se bo o-tvoril redni promet tudi na zračni progi med Brindisijem in Valono, s čimer bo Italija direktno zvezana tudi z Albanijo. Deiega&ija konfederacije trgovcev pri načelniku vlade RIM, 4. Danes zjutraj je sprejel načelnik vlade zastopnike fašistovske konfederacije trgovcev poslance on. Lampini, Car-toni in Racheii, ki so mu poročali o uvrščenju Irgovcev v organizacije konfederacije in o njihovem velikem smislu za disciplino na gospodarskem polju. Istočasno so mu pojasnili tudi program dela, ki ga namerava izvesti konfederacija tekom novega leta, in napovedali so u-stanovitev državnega udruženja za trgovino z inozemstvom. Načelnik vlad«* je pohvalil delovanje konfederacije ]in italijanske trgovine sploh. Posebno so mu ugajali nekateri načrti, ki jih namerava udejstviti konfederacija tekom ravnokar pričetega leta. Med temi so tudi tekme med trgovinami, ki se bodo vršile prihodnje pomladi po vseh pokrajinah države. Obim zbor družbe u izkoriščanje vodnih sil v Balmaci|i RIM, 4. Agencija «Economi-ca» objavlja poročilo o občnem zboru anonimne družbe za izkoriščanje vodnih sil v Dalmaciji. Letna bilanca te družbe izkazuje deficit 4,863.841.22 lir. Agencija pravi, da je tega neuspeha družbe, kriva jugoslovenska vlada, ki stavi družbi vse mogoče zapreke za njen uspe&en razvoj, ker so delničarji Italijani. Jugoslovenska vlada onemogpčuje družbi nakup novih zemljišč; ki so ji potrebna za njeno razširjenje, in ji ne dovoljuje niti razširjenje naprav nahajajočih se na zemljiščih, ki so last družbo. Pred otvoritvijo poslednjega zasedanja sedanje zbornice PARIZ, 4. Z uradnim naznanilom. da se bodo volitve v parlament vršile 22. aprila, se je po vsej Franciji otvoril volilni boj. Posamezne stranke so že izdale svoje volilne proglase s svojimi delovnimi programi. Vendar pa na prvi pogled ne izgleda docela jasno, da je borba že v polnem razmahu. Vlada namreč še ni izdala svojega proglasa. Med tem je bil ta proglas že dvakrat najavljen, glasom poslednjih vesti pa bo izdan šele po zaključi-tvi poslednjega zasedanja sedanje poslanske zbornice. Zbornica se sestane v torek in bo njeno zasedanje, kot napovedujejo listi, izredno zanimivo. Na dnevni red bo postavljena razprava o delu ki- ga je izvedla vladna večina. V resnici Poincare še vedno ne pričakuje poraza, in tudi če bi v novi poslanski zbornici sedanja vlada ne imela večine, računa trdno na to, da mu bo mogoče izvesti svoj program glede finančne obnove države vsaj potom večjih ali manj Si h sprememb v vladni večini. Tekom predstoječega zasedanja bo predložen poslanski zbornici tudi važen zakonski načrt, ki predvideva dodatne ki*edite za poslovno dobo 1927. in sicer v zaokroženem znesku ene milijarde frankov. Nadalje ji bodo predložena načrta o novem vojaškem zakonu in o socialnem zavarovanju, nekateri o-snutki carinskih uredb, ki naj bi se nanašale na trgovinjfto pogodbo z Nemčijo in na pogajanja za sklenitev 'sličnih pogodb z Belgijo, Švico in drugimi državami. Listi končno napovedujejo, da se bo poslednje zasedanje francoske zbornice zaključilo v prvih dneh meseca marca. Paroplovni promet v Kvarneru onemogočen SUŠAK, 4. Burja še ni ponehala in morje je še vedno silno razburkano, tako da je onemogočen vsak paroplovni promet med Sušakom in otoki ter obalo. V Gorskem Kotoru je pritisnil hud mraz in zapadel visok sneg. Temperatura je padN na 10° C fH>d ničlo. Mraz v Združenih državah LONDON, 4. Vse zapadno o-zemlje Združenih držav je vsled mraza hudo prizadeto. Doslej se je baje naštelo že 50 do 60 človeških žrtev. Temperatura je padla v Bismarku v državi Illinois pod — 18° C. Največ žrtev je zahteval mraz v Chicagu, kjer je umrlo 32 oseb. V Atlanti (Illinois) se je pripetila železniška nesreča, 12 oseb je bilo več ali manj ranjenih. V Mariettl (Jova) se je med ubožnejšimi sloji pojavilo pomanjkanje. {to 4 Pofttnina poračuni«** (& C. li. «EDft2iOSX» V Totg, tfin fi. jaguarja 1927. prepričati, da zahtevajo življenjski interesi Estonske vzdrževanje trajnih prijateljskih. od-nošajev z. Rusijo, zakaj samo tako je mogoč gospodarski razmah Estonske. Ob enem pa «Izvest ja» brez ovinkov dot laja, da sovjetska vlada ne bi mogla mirno gledati, kako ae pred njenimi vrati ustanavlja l»eza pro-tisovjetske fronte G-lavno vprašanje obstoja v tem: kdo bo vctfil baltiške države, Rusija ali Poljska t Sovjeti si prizadevajo, da bi na vsak način preprečili hegemonijo poljske republike, ki j o smatrajo za eksponeutinfo zapadnih imperialističnih držav. Priprave za velitve na Poljskem Volilno gibanje na Poljskem je bilo tekom božičnih praznikov nekako bolj prikrito, a o-predeljevanje duhov postaja r vsakim dnem boli živahno. Pogajanja za ustanovitev volilnih blokov met! večjimi strankami pofekajo zelo počasi; stranke čakajo in se obotavljajo, ker gledajo, kateri blok bo močnejši, da se prikiopijo njemu in si s tem zagotovijo večje število mandatov. Okl« vanje se opaža tudi pri raznih opozicijskih strankah, ki še ne vedo, kakšno stališč^ bi zavzele spričo novoga položaja. MarSal Pilsudski postaja namreč vedno bolj popularen. K ff-mu s<» pripomogli poslednji veliki u*pehi njegove \lade na gosnc?darskem polju (stabilizacijsko posojilo; in v zunanji politiki ^Vilrisko vprašanje v Ženevi). A' stranki Piast, katere voditelj Witos se se ni jasno izrekel ne za in ne proti Pilsmiske-mu, je piiMo do razdora, izstopil je tn naloi Bojko, ki je začel agitirati za ustanovitev frakcije Narodno ujedinjenje«, katera bo sodelovala z vlado. Imel je že do sedaj izreden uspeh in si pridobil nepričakovano veliko število pristašev. Tudi v kmetski stranki se že opaža preokret; vodstvo stranke je izključilo cva glavna pristaša vlade in Piisudskega Jana Stapinskega in Ilipolita Šlivvin-skega. Motivacija za njiliovo iz- | ključitev je bila zelo previdno sesiavljtoa in vodstvo je smatralo za umestno povedati med vrsticami, da je pripravljeno sodelovali z vlado. V Poznanju je prišlo do razkola v delavski stranki, kjer je od 35 organizacij 30 prestopilo v kmetsko stranko. Predvolitveno gibanje je tudi na Poljskem privedlo do neokusnih piizorov: v Varšavi j< bil zahrbtno napaden novinar Nowaczmski in napadalci do danes še niso bili aretirani; v prostore tajništva narodne stranke Piast v Var Št i so ponoči vdrli neznani gostje, ki niso odnesli ne denarja i>«* čekov, pač pa so pokazali veliko zanimanje za razne lis Ine in pisma, ki so bili spravljeni v miznicah. katere so s silo odprli. Dunajsko vprašaje V poslednjem risu je -topilo spet v ospredje takozvano dunajsko vprašanje. OI < največji avstrijski strank1* krščanski so-cialisti in socialni demokrati, sta 1. 1921 hoteli obdržati svoie pozicije — prvi \ Spodnji Avstriji, drugi pa na Dunaju — in sta se radi tega domenili, da se Dunaj izloči iz Spodnje Avstrije in se pretvori v deveta avstrijsko zvezno deželo. Pozneje pa se je izkazalo, da so s to reformo pridobili samo socialni demokrati, ki so iz Dunaja ustanovili svojo najmočnejšo tr injavo. Poslužujoč se v-uejše avstrijske straiikc bi bile pripravljene pristati na «jYn-sehluss» samo v slučaju, da bi se Avstriji priznal poseben položaj, ki bi ji omogočil, da postane središče vseh protipru-skih in protiprotestantovskiii sil v Nemčiji. Obenem naglasa jo, da je v Avstriji federativna misel že tako ukoreninjena, da : bil «Anschluss» na drugačni podlagi nemogoč. : a is snutiotijs? Smučka nje je iznajdba, ki služi dvema namenoma: praktičnemu in športnemu. Dragi namen je samo posledica prvega, prak-ičnega, zato o tem prvo besedo. Severni narodi, zlasti oni, ki prežive morda pol ali celo tri četrti leta v snegu, dobro vedo in so že davno, v predzgedovin-ski dobi, vedeli, da je hoja po snegu silno naporna, ztasii če je sneg mehak in se udira do kolen ali pa če je treba hoditi po mehkem snegu v hrib. Da si hojo olajšajo, so poskušali na več načinov. Najizdatnejši je bil ta, da so z raznimi pripravami. Lot so na pr. krpi ji, povečali ploskev noge. Kadi tega se v mehkem snegu ni tako udiralo, ker je večja ploskev zajela več snega -in je bila odpornost povečana. Iz tega prvega spoznanja je vzrastlo drugo, da bi se namreč dalo povečati tudi hitrost hoje po snegu, ker krpi j i so pač zmanjšali napor ter povečali hitrost le za ono vrednost, kolikor je bil napor manjši. To spoznanje, da bi se dala hitrost povečati, je posebno zmrzel sneg rodil, zakaj po njem je samo drea-lo in je človek radi nerodnosti krpljev za drsanje večkrat padel. Tako so torej v teku dolgih let in morda neštetih poizkusov izpolnili obliko do smučk, ki se jim pravi tudi ski. Toda ne le severni narodi, temveč tudi drugi so prišli do istega spoznanja. Povsod tam namreč, kjer so bile zime hude, se je vršil proces na isti način. Tako tudi med nami, Slovenci. Šele moderna doba pa je izdelala iz praktičnega smućkali ja tudi športno. To se je zgodilo v 80. letih preteklega stoletja, ko so na Norveškem organizirali prvo tekmo smučkar-jev. t Smučanje je torej sport. Treba bi bilo torej vprašati, kaj je to: šport. O sportu je med nami mnogo slabega mnenja in sicer upravičeno iz teh-le razlogov: 1) Vse dosedanje športno gibanje, zlasti na Goriškem, je bilo tako, da ni prineslo nikakih praktičnih uspehov bodi v zdravstvenem, bodi v estetičnem pogledu. 2) Ni bilo nikogar, ki bi pravo mnenje o sportu kot koristni zabavi ustvaril med ljudmi in med »športniki. 3) Radi iste nepripravljenosti so športniki, sami pokopali svoj u-gled. Nogomet so igrali oblečeni v dolge ihlače in debele jope, dirjali so do blaznosti po igrišču, brez vse predpriprave svojega telesa so hoteli biti prvi dan dobri vratarji, centri itd. To velja tudi pri vseh drugih panogah. Posledica tega napačnega, slabega pojmovanja je bil prehlad, srčna napaka, pretegne-nje, jetika itd. —Torej docela nasprotno onemu, kar bi moralo biti. Smučkanje pa je nekaj telovadbi podobnega. Telovadba je namreč izven sporta prav zato, ker je sama v sebi tako organizirana, da nujno zahteva postopnega razvoja, torej za večje naloge znanje manjših. Medtem ko pri nogometu po napačnem mnenju zadostuje, da zna nekdo tekati, in gre potem na igrišče, se na ta način muči in ubija svoje zdravje, je pri telovadbi treba skoro za vsako posamezno vajo prisotnosti celega telesa. In isto pri smučanju. Smučkanje se je .treba učiti. Koliko kozolcev nreoi ne4 kdor stopi nrvič na smučke! In ko se privadi, kako prijetno mu je na sicer tako nerodnih prckljah! Dober smučar ne pozi** ovir. Gora mu je ilo-stopna in ravan. Navado! drči s prijetno naglico, navzgor se vzpenja hitreje od pešca. Omenil sem Že v prvem Članku, da je smučanje tudi zabava. In Se kako lepa! Vsakdo, ki mu mora tudi zahavn nuditi nekaj dobrega, ker to od nje zahteva, vsak tak bo raje stopil na smučke in Šel z njimi v lepo, prosto in zanimivosti in tihe, skoro mrtve lepote polno naravo kot pa v zakajeno gostilno. In v tem je velika vrednost smučanja. Koristna zabava, združena z uživanjem lepote. Kdor ima le količkaj smisla za to opredelitev, kateri je treba pridružiti še smisel za zdravje, torej zdrave — koristne — esfe-Učne zabave, bo rad sledil zgledom vseh onih, ki komaj čakaja proste ure in snega, da polete v gore. So pe še taki, ki nimajo smisla za vse te stvari, ki nc u-niejo lepote zime, ki jim je sneg grd in komaj čakajo, da skopni, so tudi taki, ki varujejo svoje zdravje v zatohlih izbah in po-legajo vse dni po pečeh, da jim je vse meso preevrto. Celo spijo na peči. So zopet taki, ki jim je \t>a zabava v vinu, pitju, nepotrebnem zapravljanju denarja po kinih iid. i i d. Dati pa nekaj za smučke in čevlje in take stvari, za to nimajo ne smisla ne pojma. Govoriti tem ljudem o smučkanju je nepotrebno. Trebak> bi jih šele vzgojiti, da bi vb itj razumeli, kako je lep recimo gozd po zimi. Toda za to je treba lepega in tankega čustva. Sitt'ov človek bi ga na pr. ne mogel doživeti. To je smučkanje. Zabava, zdrava, lepa, koristna. Počitek po delu. Zamena za gostilno. U-živanje vrednot, ki jih le zima nudi. — L V. Drobne vesti Smotrnim viatfa ia pftsafefjt Sovjetska vlada je izdala raz-glaar «Pisatelji, kojim izvirajo glavni dohodki iz literarnega, tlele j stvo vanj a. nadalje slikarji, kiparji in drugi umetniki se izenačijo delavcem kar se tiče najemnine." S tem je sovjetska vlada dokazala svojo veliko socialno skrb za duševne delavce, ki jih je izenačila navadnim delavcem. Kocima Wagaer — siavtjeoka V ožjem krogu najboljših prijateljev je v svoji vili WaJm-fried v Beyreuthu na Bavarskem obhajala na praznik sv. Štefana svoj devetdeseti rojstni dan Kozima Wagner, vdova po slavnem nemškem glasbeniku Rihardu Wa#nerju, hči slavnega skladatelja Liszta in mati tudi dobrega glasbenika Sieg-frieda Wagnerja. Slavljenka je predpoidne sprejela odposlanstvo mesta Beyreutha. Brzojavno so ji čestitali zastopniki. Bavarske in Finske. Zvečer se je vršil koncert, na katerem so se igrale izključno skladbe obeh Wagnerjev in Liszta. Tudi rekord V Casteir Arguato (pokrajina Piacenza) so igrali na kvarte Da-mono in Paiella proti Galvani-ju in Boiiomi-j u 32 ur zaporedoma. Prva dva sta zmagala s tri in dvajsetimi igrami proti devetim izgubi jenim. Sasiomsi kapitana Kapitan Mizuki, biv^i poveljnik križarke «Jintsu», se je v Tokiu usmrtil, ker je čutil krivega pomorske nesreče dne 24. aprila pr. 1., pri kateri je zadela križarka «Jintsir> ob neko torpedovko in jo potopila. Ob tej priliki se je s tor-pedovko potopilo dvanajst. Častnika* in devet in devetdeset mor-n&njev. DNEVNE VESTI G1&& o Rašik krajih Ilustrirana mesečnik «La Grajade IHustrazione Italianfl>>, ki izhaja v Milanu in je vsa dosledno v vsaki številki posvečena -naravnim lepotami kraljevine Italija, prinaša v svoji cLe-eeniberski številki Članek izpod peresa Goričana Renata Fattori, z datumom: Gorica., novembra 1927 in z naslovom. «V novi ltaliji» ter pod naslovom «Trnov-ska planota». Članek je opremljen s 5 slikami, ki kažejo nekatere lepote, posebno naravne sklade kamenja, kamenito gobo pri Lokah, osamljene skale vrhu gora itd. Slike so lepe, čeprav ne kažejo one pristne lepote trnovske planote, ki obstoji v gozdih. A zdi se, da je ta članek 1© uvod v daljšo razpr&vico, zakaj njegova vsebina je vako malo v zvezi z naslovom in olikami, da se bolj zdi zgodovinska Stadija kot pa krajeeslevni opis. Pisec p.lie o zgodovini Krasa, ■ Vipavske doline, o cestah, ki so v rimskih časih vezale Oglej z «bar-barskim zaledjem«, ter kraje, ki so bili ob teh cestah poznani že od nekdaj. Dalje piše tudi o gorah, ki so bile med svetovno vojno zelo široko poznane med ljudstvom, med domačini pa že od nekdaj, zlasti radi božje poti na Sv. Gori. Omenja trpljenje italijanske armade, ki se je v tem negotovem ozemljil, polnem strmih bregov in jam in lukenj in napadov od vseh strani, borila, dolga leta in končno zmagala, se kljub vsem oviram in težkemu boju priborila z Žrtvami do Idrijske kotline m do Postojne in še dalje. R koncu pravi -pisec, da je to ozemlje obljudeno od ljudi, ki v svojih dušah hranijo oni rnačaj, ki so ga sprejeli od prvih prebivalcev te zemlje mogočnega cesarstva po razpadu. Članek zaključujejo neki verzi. Torej proza, pristna znanost, spojena s poezijo. — ORGANIZACIJA VZORČNEGA SEMNJA V TRIPOLI8U se dovoljuje v teli dneh, kot se nam poroča, s pospe'lenim ritmom. Vodstvu semnja v Rtaiu je bila sporočena udeležba številnih proizvajalcev. Priglasitve se akrtmio pregledujejo in dodeljujejo odsekom za posebne razstava. Uradi vodstva ostanejo v Rimu še do 15. januarja. Po tem dnevu naj «re naslavljajo vsa pisma v Tri poli« (Di-rezione della Fiera Campiomaria). Izjemo tvorijo le pisana, ki se nar naša jo na oglase v uradnemu katalogu semnja, katere je trebA pošiljati v Rim (Corso Umberto št. 4) tudi po 15. januarja. Občinstvo se opozarja, da se bodo prošnje za udeležbo na semnju sprejemale le dotlej, dokler bo na razpolago prostor. Ker pa je le malo še razpoložljivega prostora, se prošnje sprejemajo le pogojno za slučaj prostih mest. PnztikiTtmui! Od skupine izseljencer ▼ Švici smo prejeli naslednje vrstice: Božični in novoletni prazniki so se do vsei Švici praznovali veselo. rcteui radi« 260-440; tladkm rop« 40-80; šelen 18O-ZGO; spi«iača 120-350; topin&iftbour 70-&0; Valerijama 240-340; bruseljske vrzote 450. Sadja: pomaranče 35-45 lir zaboj; pogruftranče 120-150 lir sta &*ot; fco»ta«j 110-120; datiji 320-750; II-30-40 fir za zaboj; mandarini 120-280 kw- za kvintal; jabolka 100-44»; orehi 320; kratke 120-600; suhe četfpije 280-3*0. Cene Urutto p*i- aetto. Na drob-«o bo cene za tos vjtfje. Iz tržaškega življenja Pri tukaj£nj«aJi ljudstvu je nava- v»ak dan. tako se ja t2-tetiii sodar Alojzij Obat, stomtiot v Gttbrovcu pri Prošeku, tudi včeraj zju4r*j odpravil s kolesom na delo v tovarno olja pri Sv. Soboti. Toda to pot. mladenič nI prlSel na delo. Medpotoma, L o je prtvor.il na Greto, je namreč tako nerodno padel, da se j a precej hudo pobil po g>avi. Nesrečni kolesar je dobil prvo pomoč v mestni bokrišnici, kamer se je zatekel, nato je 1>W na lastno Željo prepu-IKSen dam adi neg-i. Ozdravil bo v kakih 10 dneii. Tramvaj ga je podrl Ko je 70-lemi upokojone-c Gustav Abele«, »taiiujoč v ulici Milano št. li, včeraj okoli 17. ure hotel preko omenjene ulice, je v bližini ulice XXX. Ottobre prišel na pot tramvaju, ki je vozil proti ulici Romn in ki ga ni pravočasno zapazil; siromak je namreč popolnoma slep. Čeprav je zavirač naglo ustavil, je tramvaj vendarle"zadel in podrl starčka, ki je obležal hudo }>oško-dovan. Navzočni so mu takoj priskočili na potinoč, medtem je pa nekdo telefoniral na rešilno po>-stajo> odkoder je pribite4 na lice mesta zdravnik, ki je ugotovil, da se je Abeles hudo pobil po glavi, si ranil jezik ter si pretresel moi-gane. Siromak je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem slanju v kirnrprič-ni oetdelek. Nezgode pri delu. Pri delu v strojnem oddelku pai--nika «Conte Grande», ki ga dograjujejo v ladjedelnici S. Marco, jo 40-letni mehanik Maksimi ljau Sternia^a, stanujoč v ulici Lavo-ratori št. 223, včeraj zjutiaj pi-išel z desno roko med zobasta kolesa nekega stroja, ki so strla roko pod- kotnolcem ter ga ranila na desnem' boku. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilna postaje, nato je bil pripelv mestna bokniSnico. Zdraviti se bo mora) kakih 8 tednov. — 17-letni Bogomil* kozmun, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zg. žt. 100, je včeraj opoldne delal v družbi drugih delavcev tovarne Stigier na glavnem kolodvoru, kjer grade novo lopo. Med delom je fant radi hipne omotice zgubil ravnotežje in padel z odra, visokega kakiii 5 metrov. Pri tem je siromak zadobil številne, a k sreči ne nevarne poškodbe' na raznih delih telesa. Z avtomobilom rešilne postaje je HI prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga pridržali v svrtu) opazovanja. Če ne nastopijo kake komplikacije, bo ozdravil v 10 dneh. — V bližini proge openskega tramvaja v Škorklji se je včeraj popoldne okoli 16. ure prevrnil to- vosmđ oaložan z materijalcs* za pop*'avl janje proge. Delavci, kI so spremljali voz, so naglo odskočili na varno, le 28-iefcni Božo Ito-ganovlc ni utegnil; voz ga je pri padcu dregnil v levo noffo in g« ranil na kolenu. Zdravnik rezilne postaje, ki je bil telefonično pokil* can na Mce mosta, je dal pripelja^ ti ponesrečenca y iueatno bolnišnico. Ozdravit bo v 8—10 dneh. — Name«to po železu, tfe 35-letni kovač Lovro Klarič, stanujoč v u-Hci C. Canc^llieri »t. 120, včeraj % jutra j delu v tramvaj ski h dejavna rah pri Sv. Roboti, mahnil s kladivo«v po levi ioki ter se precej hudo l-ani*. Dobil je pogrebno ;>o-| moč na režimi posta ji. | Gospodarstvo SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE TrŽaSka kmetijska družba v Trst« t*t. Torrelrianca 19 In Raffinerm 7 ima v zak»gi: Semena vseh zelen jadnih \ st, kakor ?*pfiTiače, redkvice, soluiit« peso, kolerabo, zgodnji erfur!-k: kai-fjol. brokole, zelje, vrzor zgod-graha nizkega in visokega tea* vsa ostala vrtna semena. Deteljo in trave. Prejeli smo izbrano seme domaČe detelje in lu-ceme ali večne detelje zadnjega pridelka zajamčeno brez predeni' ee, ter vse vrste travnatih seniku i 7. Nemčijo. Kmetijsko orodje. Preskrbeli smo veliko izbero vlakovrst"- a kmetijskega ročii ga orodja, t-kor okoličanske šape raznih vi-t in velikosti, vrtne grablje, r.io gnojne vile. kortelače, sekire, lopate. vrtne žagice in ^kai je. ro[»il-ne nože ird. Kmetijske stroje: JSlainjore/nit e «Mayfahrt», travniške in njivske brane, pluge, gnoj nič ite setalke, plužna telesa, sadne in grozilne stiskalnice, stiskalnico za olje, žitne čistilnice, posnemalnike mleko, tcM' tivnsportno vreče >.a nvleko, ter transportne vrč-- za mleko, itd. čebelarsko orodje in potrebščine: v»e kovinske dele za A. - Z. panje, matične rešetke, počinjeno živo za pritrjevanje satnic, ko^sea za otiranje tiče, topilnike za vosek, noža in vilice za odkrivanje *utov-ia, k«dilnike in pipe, umetne ^at-ni-e tfM* vri « ostaio Čebelarsko n- rodje. Meti. Te i d smo prejeli vr>.;u kotlino čistrga naravnoga me Ume ti. a gnojila: Superfosfat, kalijevo £0 . čilski solitv.r in >:v ip-leno-kisli amonijak, za -kai^re sprejemamo tudi vagonskr. ivjročila po r ajnižjili dnevnih crnati Ra^ia krmila za živinu /ii f t i t > krmo; orehove tropine, klajno no. laneno seme, svetlika, prov>, ogorčica ali raviton, luščen uv konoplja, solčtiica ter pripravlja na mešajiica za ptice. Bisulin za zdravljenje oboleli živine ter razna druga sredstva z;* razkuževanje semen in proti rastlinskim škodljivcem. Hodi a r^aiica: Imamo še nekaj vagonov prave angleško modre galice na razpolago ter vabimo zadruge. ki. še niso prijavile svojega uaro ila, da čim prej določijo iu naznanijo svojo potrebo. Občil«;: vabimo tudi posameznike, da pred-znamujejo svojo potrebo. TržaSka kmetijska dražba y Trstu ul Raifineria * i-n ToiTebianca 10 Tel, 44-30. t: Česen 100 lir za stot; artiftoki 85-90 lir za 100 komadov; korenje 70-120; cvetno sel je 50-90; navadno zelje 110; karfijoli 30-120; vrzote 60-80; cikorija 80-100; čebula 90-100; »todki zeleni jane£ 100-190; ločftke 120-400; krompir 75-85; paradižnik 280-300; radič 140-250; Vesti z Goriške mestne vesta Fre£«ktttrai komisar za šempaško občino Za novo in razširjeno občino Šem$*&£ je imenovan kot; pre-fek-turni koirii.*=ai* g". I. Savel Ji. Kave odredbe za goriške trgovce Ker je ugotovilo, da so nekatere trgovine z jestvinami, kolonijalnim blagom, s sadjem in podobico z zdravstvenega stališča ''ako zanemarjene, je gorižki pcteStat v ! tem pogledu izdal nove odredbe. ki jih tukaj navajamo. 1 Od 1. februarja 1928. dalje ne sme v trgovinah z jedili in kolonijalnim blagom prodajati nikaka vrsta kruha, ne petroleja, ne raz-ličnibi vrst gnojil, ne žvepla, bakra — leč je mes^o prve vrste- po r.Vn (sprednji del), 8.80 (zadnji del - -druge vrste 1. 7 (sprednji del), 1 8 (zadnji del); trska (Labrador novi ili «Lave») i 3.00; polenovka . ila-merfest - Finimarken) 1 o., polenovka (Bergei- - VVestre suha) 1 S, —. Tun na olju 1 18, oljčno olje vailno I 9. oljčno olje najboljše vrste (extra) I 10, navadno semensko olj-e 5 mleko v razprodaj a Inah inJ mlekarnah 1 1 liter, prineseno na dom 1. 1.10, stedkor v kristalih 6.60, izčiščen zmlet sladkor (in iz-Čižčen «pil^») 0.80, surova najboljša kava (Portorico) 32. kava «San-tos» najlboljša 1 24, kava «Santoc-- >i dobra 1 23, kava «Minas» 1 2?; domaČa slanina v velikih kosih 9.50, amerikanska slanina 8.40. domare ali amerikansko maslo 8, navadna surovo mask) 15, koruzna moka. I 1.10, fižol «nandoloni» in «vevdoni» 1 2, fižol «cock«» navaden t 2.40, leča 1 2.40. Strahovita smrt 3-ietne deklice Koanaj nekaj dni je preteklo, kaq smo poročali v našem listu o ne-i V Trsi«, dno 5. januarja 1827. « EDINOST u in. Lr i sreči nekega mladoletnega otroka, ki je padel v ogenj in se opekel, pa že moramo našim čitateljem ja^ viti novo nesrečo enake vrste. V vasici Bo (i rež pri Kanalu je mlada, tri leta star* deklica An« štrukelj, ki se je ^rela v kuhinji za ognjeni, % maliuita z ognjišča. Pri tem pa se je oprijela kotla, v katerem se je grela vrela voda. iti ga z vso njegovo vsebino poveznila nase. Njen obupni klic je priklical mamico, ki je vso operjeno in opeklo deklico takoj slekla in jo odnesla v posteljo. Foklicali .so takoj zdravnika, toda predno je ta prišel, je o-tročiček že izdihnil. Za slučaj so 'se začeli zanimati orožniki. Starši, pa/ i te po zimi na svoje otroke. To nam nalaga predvsem materinska oz. očetovska ljubezen. Zavedati pa se morate tudi, da ste v tej ali oni meri vi sami odgovorni za vsako otroško nesrečo ter morate tudi k Karel Lasič, razprodaji!iec — brafnai* mandolatov in podob-uili sladkarij, prišel s svojo s'a-l>čičarao na rainenib v- gostilno Marije Rrajnik —• kot pravi sporočilo — v Štamlrežu ter' pričel gordom ponujati svoje dobrote, ie zapazil, da mu je nekdo izmaknil košček mandolata Osumi) je takoj gosta H. Mozetiča, starega 27 let, iz Gorice. Ta pa mu je na (o prislonil tako Kiofuio !a je ubogi brašnar odletel i/, gostilno — iz strahu namreč — i?v pustil koš in vse skupaj v fj-astflni. Coz; tiekaj časa, rniskrč, da ni v gostilni zanj nobene nevarnosti več. se je povrnil. To la koiiiaj ga ie zag'e-dal na vratih Mczet«č, že je skočil nadenj ter nai jib začet naštevati in mu nast*?l tako korenite, da se je moral ubogi La^ič zateči k zdravniku po prv:» pomoč. Osem dni se bo moral «fiikati», da bo lahko zopet mirno ra/.prodajai !• vo-je sladkarije, Id mu fi.-ti več« r prinesle toliko — grenkosti. Igra «poker» — prepovedana Dosedaj je bila igra <«poker». ki se ne šteje med hazardne igre. dovoljena. Zato tudi ni bila vpisana v seznani prepovedanih i^er, ki mora biti izobešen v javnih lokalih. T.oda na j no ve-.;/ i pravilnik javne varnosti pravi, da niso prepovedane le hazardne ig;t, pač pa tudi one, ki jih lokalno oblasti spoznajo škodljive za javni blagor. Ker so goriške lokalne oblasti spoznale, da igra ^ poker«. kl ni hazardna igra. Škodi javnemu blag-ru. je — po sporočilu k vest ure — prepove lana. Zato mora biti vpisana v seznamu prepovedanih iger. Kaznujejo se nele posestnik! tokalorv. v katerih se igra igra. j»ač pa tudi oni. ki jo igrajo. Posebna žaksa na javne cbraže S prvim januarjem tega leia je bila podaljšana posebna taksit tia javne obrate za l^to 1928. in sicer v istem obsegu na isti obliki kot prej. Takso je treba plača; i na jkasneje do 31. t. m. v tem kompetentnim r^istrskem uradu. Rojeni, mi Ivi in poročeni V zadnjem tednu je bilo v Gorici rojenih 12 moških in 4 že-i-ke. Umrli so: Karlo Zucca let — Marija Karara, 3 mesece — monsg. Karel Ranbeia, 75 let — Jožef Ba-tiČ, 49 let — Ana Bur&staller. 75 let — Lucija Ferlat, 87 — Ivan Gnezda let. Poročili -o se: Štefan Močilnik s Katarino Trpin ter Jožef Dinelli z Ivano Lenardič. S^MrAS Smrtna kosa Včeraj ob 1. uri popoldne je umrl v 02. letu starosti tukajšnji posestnik in gostilničar Peter Balič. Pokojnik je bil priden in umen gospodar, ki je znal v najkritičnej-sem času gospodarske krize svoje premoženje dobro urejevati in o-hranitL V" času vojne je 141 tudi župan. Naj v miru počiva! IDRIJA Božični prazniki so nam lepo prešli. Bali smo se hudega mraza, ker v tednu pred Božičem je padla temperatura celo na 19° pod ničlo, vendar pa se je pozneje unesla in južno vreme je prineslo dežja in toplote. Polnočnica je bila z orkestralno glasbo in petjem zelo slovesna in cerkev polna ljudi. Poezija sv. večera je pač vedno lepa. Ze nekaj let sem. menda dve leti, je vzrastla ▼ našem mestu navada, da se na Silve sirovo priredi koiuert na trgu. In tako smo imeli tudi letos ta koncert, ki je bil poleg: drugega edina zabava, zakaj ne plesa in ne druge prireditve ni bilo nobene v vsem mestu, samo v Circolo di lettiua ali v nekdanji Narodni čitalnici so se vTteli v lepem sporazumljenju mnogi pari do pozne ure. l.epa je navada Silvestrovega k on cer t o vanj a. Lepa zlasti ker je kot neko gsdovrio slovo od starega leta in voščilo v novo. Lepa še posebno zato. kee tak dan pride vse na trg in se ljudje srečujejo in pozdravljajo in ne manjka prijetnih besed in voščil, pa smeha in zabave. V teku božičnih praznikov je uinil v Gorici v bolnišnici usmiljenih bratov rudar Gnezda Bil je operiran na želodcu in je umrl vsled sušice. Oslabel je. Pri pogrebu smo videli tudi g. Jaroslava Šotolo z gospo, prejšnjega tehničnega ravnatelja rudnika, ki je v teku 1. 1927. stopil v pokoj. Svojih rudaijc\ pa i ne pozabi. Gnezdi naj sveti več- - i i na luč, ovdoveli ženi pa nase iožalje! Znanost mumetnost Kozmiški žarki Ponovno sem v zadnjem času omei i! take žarke v svojih člankih, ne bo torej odveč, ako bom skušal dane« pojasniti čitatelju, za kaj gre. Plini veljajo, kakor znano, kot izborila osamila za elektriko in so taki tudi v resnici, dokler ne delujejo nanje gotove zunanje sile. Ako gredo namreč skozi nje žarki radio-aktivnih snovi, Rontgenovi žarki, nltra-vijoličasti ali celo že navadni svetlobni žarki, postanejo bolj ali manj dobri provodniki. Pod učinkom teh žarkov izgubijo namreč nekateri atomi e-lektroue in postanejo tako pozitivno električni ioni. Tzpršeni el ktroni pa se združijo z drugimi licutralnimi atomi in tvorijo z njimi negativne ione. Jasno je, da ne bodo električna telesca v t lektriškem polju mirovala, temveč da bodo sledila splošno Kiisniormi jimriln ™" enakoimensko električna telesa odbijajo, nasprotno imensko na-elektrena }*a privlačijo. Imeli bomo potemtakem dvojen tok ionov. Zračni atomi pa so vedno nekoliko ionizirani. Tudi, ko so odstranili vse možne poznane vire ionizacije in so prestregli pot goii omenjenim žarkom z debelimi svinčenimi plastmi, je bil zrak Še vedno ioniziran, dasi le malenkostno. Poleg znanih virov ionizacije je moral torej obstojati še neznan vir. Nekateri so ga iskali v izredno silnih udarih med plinskimi molekulami, ki se neprestano gibljejo in pri tem udarjajo druga ob drugo. Drugi zopet so mislili na izredno močno žarkovje. ki da izvira iz radija v Zemlji. Zadnja razlaga se je zdela bolj verjetna. Ako bi bili res taki žarki izvor zračne ionizacije, potem bi morala ionizacija pojemati z naraščajočo višino, kajti spodnje zračne plasti bi zadrževale žarke. Tozadevni poizkusi Avstrijca Hessa in Nemca Kohlhdrsterja iz 1. 1914. pa so dokazali ravno nasprotno, ionizacija narašča z višino. Njen vzrok ne more biti torej v Zemlji, temveč izven nje.* Poizkusi so se ponovili še le 1. 1923. in sicer sta ameriška fi-zičarja Millikan in Bowen proučila s pomočjo balonov- zračne plasti do višine_15C0 m. V splošnem sta potrdila Kohlhdrster-jeve ugotovitve, dasi je bil po njunih poizkusih pojem-ek znatno manjši. Po vsej verjetnosti je šlo torej zb nepoznano vrsto žarkov in sicer ali za silno hitre žarke beta, ki so kakor zna.no hitro leteči elektroni, »ti »a neko vrsto žarkov gama z izredno kratko valovno doliino. Bolj verjetno je bilo zadnje. Že večkrat sem imel na tem mestu priliko, pojasniti, da smatrajo fiMčari svetlobo za silno hitro valovanje, in sicer elektromagnetno valovanje. Svetloba se širi v obliki valov z doli in hribi. Razdalja med viškom enega takega hriba in drugim je silno majhna. Različna je za različne barve spektra. Najdjrijša je za rdeče, najmanjša za vijoličasto barvo; za prvo znaša 80, za zadnjo le 40 mili-jonfn centimetra. Vidnemu spektru se pridružijo ob rdečem koncu takozvani ultrardeči ali toplotni žarki, ki segajo celo do valovne dolžine ene tretjine milimetra, kjer preidejo brez presledka v elektromagnetne valove v ožjem pomenu, kojili valovna dolžina gre celo navzgor do 30 kilometrov. Krajše valovne dolžine od vidnega spektra imajo ultravijoli-časti žarki z dolžino do 10 mili-jonln centimetra navzdol. Tem sledijo Rontgenovi žarki z dolžino, ki je ob drugem skrajnem koncu celo tisočkrat manjša od dolžine nltravijoličastih žarkov. Najkrajše poznane valovne dolžine imajo žarki gama, ki jih izžarujejo radio-aktivne snovi; znašajo namreč fisočmilijonski del enega centimetra. Ako je torej vir ionizacije zraku se nepoznana vrsta žarkov, potem morajo imeti Še krajšo valovno dolžino. Millikan se je lotil težke naloge, izmeriti njih dolžino. Tež-koča je .bila predvsem v tem, izključiti vpliv katerekoli druge vrste žarkov. Šlo je za to, da u-gotovi. kako pojema sila teh Žarkov pri prodiranju skozi druga telesa. Izbira takega telesa pa je bila silno težka, kajti povsod se pojavljajo učinki radio-aktivnih snovi. Millikan se je odločil za vodo, ki nastaja neposredno iz snega v visokem gorovju. Izbral je jezero Muir v višini 3540 metrov ob vznožju gore Whitney. Ponovil je poizkuse v jezeru Arrowhead v vi- Ptttrti globoke žalosti naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je naš mož lir oče, gospod TER _ ____»sc«Mk !■ ktV8i ja, Antonija, Pavla in Alojzija, hčere. 'tnt »X90 niv Hu Valovna dolžina teh žarkov, ki jo je tako določil, znaša od 4 do 8 stotisoč milijonin centimetra. Šo torej pi-ibližno dvati-sočkrat kraj š-i od najkrajših Ron genovih žarkov in so radi tega silno prod irni. Ti žarki izredno kratke valovne dolžine bi bili torej koz-miškega izvora. Millikan sam ni mogel izslediti, da bi ti žarki izvirali iz določenega dela vse-mira. Pač pa je ugotovil Biittner v Nemčiji nekako zavisnost jakosti teh žarkov od zvezdnega dneva. Višek jakosti bi bil torej združen s kulminacijo določenega dela zvezdnega neba. Odprto pa je Še vedno vprašanje: odkod izvirajo ti žarki? Znani berlinski iizičar in kemičar Nerast pripisuje to žarkovje določenemu delu zvezd stalnic, kar bi bilo v skladu z Buttner-jevimi ugotovitvami. Ta domneva je zelo verjetna, kajti v zvezdaii-stalnicah in v meglicah se vršijo silne pretvorbe materije in izključeno ni, da so ravne te izvor kozini škili žarkov. Po Millikanu pa vzbujajo te žarke v višjih zračnih plasteh elektroni, ki preletavajo po njegovem mnenju prostor v vseh smereh s hitrostjo, ki ni veliko različna od svetlobne hitrosti. Ta hipoteza je zelo prikupna po svoji enostavnosti, zlasti ker nas ne sili, iskaTi vzroka izven Zemlje, proti njej pa govorijo razne druge težkoče. Vprašanje je vsekakor še odprto, toda gotovo že na poti do rešitve. L. č. France M: Na v Ani Če sem omenil pri «Krvavih jezdecih»; da gre Bevkova pot navzgor, da je to delo pridobilo na n ©obsežnosti pomena in na pomembnosti ideje radi sinteze prejšnjega Bevkovega pisateljevanja in radi einteze spi oš nečloveškega s posameznočloveškim v knjigi sami, moram tu ugotoviti, da je zašel Bevk s pričujočo knjigo na stranpot. Ne da bi mogoče od njega zahteval, naj nam odslej podaja samo čirokozasnovana dela< ker je pri dobri izvedbi lahko vsaka Še tako mala stvarica velika umetnina. Pričakoval sem pa, da bom iiajiel tu one zlobske smiselnosti, kot .^em jo lahko prav z veseljem ugotovil pri «Jakcu in njegovi ijubezni». Tu manjka ta »miselnost in to je na $kodo povesti in na Škodo Bevku. Radi tega zgu-bt povest na svoji enotnosti. Basi je razvoj logično in pravilno za-miftljen in pravilno izveden. Ker je našemu čitateljstvu knjiga najbrže neznana, izšla je namreč v Ljubljani pri Vodnikovi družbi, naj na kratko podam njeno vsebino: Mladi Prodar se vrne iz vojne v svojo rodno vas, daleč proč od srediSCa. Vojna ga je spravila iz ravnovesja. Oče pa je stara grča. Mati tiha, mirna, premetena ženica. Podedoval je bil od vsakega malo in to mu je v škodo. Opomore si nekoliko od vojne izamičeno-sti in začne misliti na ženitev, medtem je bila vojna konfala. Koša nova Milka, katero popolnoma vodi mati, močna in sebična ženska, Milka, katera je od matere prevzela mnogo te sebičnosti in željnosti po gospodarenju, ulovi mladega Prodarja v svoje mreže, ko se je že bila prej spečala z nekim vojakom, ki je prišel v te kraje z zasedbenimi četami. Nato se začenja njena tiranija. Ima sicer nekaj dobrega v sebi, nekoliko Ijiatvezni do moža, ali ta pride do veljave samo dvakrat, in sicer pri porodu sinčka, ki pa pride po računih Petra prezgodaj na svet, in pa prav na koncu, ko se Peter ne kal te Ljubezni zatne njena sebičnost, ki se uveljavlja tako, da je njej sami v škodo, kajti njena želja po gospodarenju in udobnosti jo tira k napačnemu gospodarstvu. Iz svojega značaja sem ji je Peter — mladi Prodar — popolnoma podložen in koleba cel čas med ljubeznijo in spoštovanjem do stariliev in med Milkinim vplivom in ljubeznijo do nje. Dejanje gre navado!. Začne prodajati les iz gozdov in tako iztrebijo oele dele gonda, kar se potem maščuje, ker njihova hiša postane v pravem pomenu hiša v strugi, kar je deloma bila že prej, toda povod nji ji niso mogle škodovati, ker je drevje prestregak> preobilico vode in jo odvajalo v tla, sedaj pa ima voda prosto pot in z neugnaino silo ruši pred sabo vse. Petra pa odnese val in pogubi ravno ko se vrača domov iz mesta, kamor se je bdi podal na delo, da lahko zadosti želji po udobnosti svoje žene s svojim zaslužkom. Ne postane pa žrtev samega sebe, ker ne pogine na svojem, ampak na tujem zemljišču, tam torej, kjer so drugi ljudje nespametno ravnali sledeč splošnemu povojnemuj razbrzdanemu, razoranemu življenju, ki je težilo po materijalnem pridobivanju in po razsipanju. Ta pogin Petrov je torej slučajen in le navidezno povzročen po lastni krivdi, ne leži torej v njem samem in v njegovi ožii, bralcu znani okolici, na katero on vpliva in katera vpliva na njega. Ravnotako bi bilo možno, da bi Peter radi tega samo gospodarsko propadel, kar pa bi umetniško v nobenem oziru no bilo več dobro.; potem bi ianeli pred sabo zgolj moralistično fabulo z čisto prozorno tendenco podučavanja, ki bi bila »ama sebi namen, ah pa bi vsaj izgledalo, da ga ima. Tega se je Bevk najbr- ZAHVALA Zahvaljujemo se tem potom vsem onim, ki so se udeležili pogreba našega strica preč. gospođa Antona Kranjc-a (tahovnika v pokoju posebno pa še preč. duhovSčini, pevskim zborom, darovalcem vencev in vsem spremljevalcem. SOVODNJE, 4. januarja 1928. Družina Cotlč. že zavedal, ker je vedel, da mora Peter radi svojega nepremišljenega koraka, ko se je poročil z Milko, in iz svojega značaja ven, propasti in da mora radi dobre razrešitve zapletka dejanja tudi Milka doživeti in občutiti pravilno odmerjeno kazen. Ta slučajnost konca je torej glavna hiba tega Bevkovega dela. Iz tega ven občutimo razdvojenost v dejanju, ker m dobre zveze meti naravo in človekom. Vsako zase je sijajno označeno, oboje skupaj pa enotno slikano, ker hoče oboje sporedno podati in ne prvega ne drugega podrediti. On je hotel imeti naravo živo, ki naj saana maščuje krivico, ki se ji godi. Bevk je sijajen slikar narave, katera pri njemu diha in živi in govori. Toda pri «Krvavih jezdecih», kjer sem vse to oraenil, sem tudi rekel, da je tam vedel dati naravi usta s tem, da je ustvaril tam Izbora. Izredno bogata fantazija, mnogovrstnost in raznovi*stixost misli, močna u-stvarjalna sila je Bevka topot zapeljala, da je nepravilno razporedil svojo snov. To naj bi bila epopeja njegovih Tolminskih gor, gozdov, veličastnosti elementarnih sil in obenem naj bi bilo to točno in umetniško dovršeno slikanje du^e (Dalje na IV. strani) MANUFAKTURE PAULATTO TRST VIA DANTE 10 - Ulft MJtZZ'H! 32 Pabbl. TYTAX • Triestc. ■■MMfiiiisBflMattflciasBBjHKitBaa 1 ŠIRITE j „Naš glas" a i l D O □ □ lil OGL b Mesečno družinsko revijo ! S Naročnina za celo teto 16 L | Naslov: 1 Trieste, Casella poste!? 313 VHTCSsaaaaaMaB Av&iiio&SKna črta Trst Lokev-Divača-Senožeče PODJETJE BliUNELLI Odiiodi s trga Oberdan. Vozni red od I. oktobra do 31. marca, iz Trsta v Senožeče ob 16 1 a. Jz Bazo-J vice ob 16 45. Iz Lokve ob 17-—. Iz DI-* vače ob 1710. Iz Senožeč v Trst ob 7*30. Iz Divače o^ 7-50. Iz Bsrzovlcc ob 8-15. Listki za tja in nazaj: Trst-Divača in tw-zaj L 13 —. Trst-SenožeCe in nazaj L 16-—. Za 300 lir dobite žinmice in vzmeti za dve postelji. Jelerčič, tapetnik, Trnovo - II. Bistrica. 3 NEVESTE POZOR S DEČKA kakih štirinajstih let z ljudsko-šolsko izoorazbo, veščega slovenskega in italijanskega jezika, išče trgovina jest-cin v bližini Gorice. Naslov pove goriška ur.rava. 21 Sl&ECO pove avtoriziran grafolog v via Ferriera 31, zadnje nadstropje, vrata 12, PIAMNO koncerien, krasen, s tremi predali, križane strune, zajamčen, kovina-sta plošča, se proda prihodnjo soboto na dražbi v zastavljalnici Monte di Pi*:ta. Na ogled vsako jutro. _ 22 AVTOMOBIL Spa, tip 23 baUon, ra^de-ljiv, napeljava Bosch, v popolnem stanju, se proda po nizki ceni. Garaža Via Giu-lia 68, Trst._ 23 SPALNI divani, otomane navadni in luksusoL Ferjancic, tapetnik, via S. Mau-rizio 9. Naj A cene plačujem za Tržaška avtomobilska iola priredi poseben tečaj v Gorici, ki bo začel 9. januarja t. 1. m 50 % popustom Popoln tečaj stane L 200.—. Patent zajamčen. Z a Ženske posebna Šola Za tujce s hrano in stanovanjem L 350.—. Prijave v Gorici, Via XXIV Magjfio 8, pritličje v pisarni pri e.Čni M^rvič. ri;m kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-cev, mačk veveric, s jciTiajo se krtov, divjih In do- * J mačih sajcev itd. itd. posiljalve po posti. D. ©Indspuch ■ Trst Via Cesare Battisii 10« H. nad., vrata Telefon int. 36-65. FERRO mmik PIGATT Okreočevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE LEKARNA ZA$!ETT! - TSST - VSs MazzfrJ podlistek Črni lovec Zgodovinski roman Iz k«n«dske prošlosti (90) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. A druga moč je bila v iio©>, ki jo je zadrževala od tega koraka. Ta moč je zmagala in jo odvedla naprej k Davidu. Najprej mora govoriti t njim. Davidova duša, njegova nedolžnost m njegova iz-porved — vae to mora prinesti i seboj, ko se bo vračala, da pokaže »n pove vsem, ki bodo v tisti sobi. T akrat bo zmagala I Bigota inti ne bo potrebovala Rabila bo le sebe ia — Davidovo resnico. Ko sta »e pomikala naprej proti manj ra.?«vetliAr>prrm kon^u yeže. iti JeLJ:^ sto sik a Hc-iić Robineaua, ki je vstopil na vežo j z zunanjega hodnika in Cigar ob-; ličje ie bilo preteče in bledo, ko ju je opazoval dokler nista izginil«. Skozi ozek, predoru podobe« prehod in potem navzdol po stopnicah v nitji del labirinta tajnih shramb in ječ pod palačo je sledila Deschenauxu. Premalo časa je bilo, da bi občutila groao in mraz ali opazila mrke gole stene, kajti že po nekolikih korakih se je hodnik razgirii v večji v skalo vsekani prostor, ki ga je razsvetljevalo neko 1 i erveč. Polovico prostora sta zavzemali dve z omrežjem o5xlani jetniSki celici. In v eni obeh, obrnjen proti njima, ko sta vstopila, je stal David. V istem trenutku se je Desche-naui obrnLl in naglo odhajal po hodniku. Preden so se mogle Ani-Čine ustnice oblikovati, da bi izgovorile prvo besedico, so so TRnrnja vrata odprla in zopet r>rla, Taiui-k Davidovo zadržanje in njegova stračna prikazen je bila kriva, da ni mogla spregovoriti besedice in da ji je postalo vse telo svinčeno, ko je .sama ostala z njim. Videti je bilo, da jo je nekako pričakoval in da je tako mrk in brezgi-ben čakal njenega prihoda. Suknje ni imel. Srajco je imel raztrgano in gola rama se je svetila iz cunj. Tudi lasje so mu bili zmiHetti. A ni je to pretreslo* pač pa njegove oči, s katerimi jo je mrzlo in brezčutno opazoval. Približala se mu je. «David!» je zacepetala. »David!» «Mademoisell& St, Denis,» je odvrnil in njegov glas je bil tako mrzel in tako nepodoben Davidu, ki ga je poznala, da Jo je zazeblo v Žilah. Dospela je do železnega omrežja in mu skozi pomolila roko, toda on je stal mrko kot kip in •e ni zganil. Brezčuten, kakor iz kamna izklesan, i p stal tu. Nika- kega znamenja ljubezni ali veselja in bilo v njegovih očeh, ni-kake radosti. Brezbrižno in brezčutno jo je spoznal in to je bilo vse. Njeni roki sta se krčevito oprijeti omrežja. *Bog nebeški, zakaj me gledaš tako?* je moledovala. cPri&Ia sem. kakor hitro sem mogla. Sestra Estera je z mano. Ostala je zgoraj in me čaka. Pri&la sem ti povedati, da vei lažejo, da je vse sama laž, da nisi nikoli bil izdajalec in da nikoli ne moreš biti —? da je v* samo strašna zmota.» O ovoji veliki ljubezni mu je hotela predvsem govoriti, a pikri amaiiijaj, ki mu je zaigral na ustnih, jo je zadržal tako nenadoma, kakor da bi jo bil udaril. Na lahko se ji je priklonil. Na njegovem obrazu in £e nikoli bila opazila dnitma in porogljivoetL «Da» zmota,» je rekel mimo. «Ve-lika zmota ie. gosnica. da ste po- stali igrača Fran^oisa Bigota.» Ce je bila do tedaj še kapljica krvi v njenem obrazu, je takrat izginila!. Udarec njegovih besed bi jo vrgel na tla, če se ni trila krčevito oprijemala Železnih palic omrežja. Omotica jo je začela prenkagovati, navzlic temu je jasno silčala in razumela Davidove besede. «De Pean mi je povedal, da je Rigot poslal po vas in da boste kmalu tu,» je rekel. «Saj razumete, burko .hočejo docela, vpri-zoriti — hočejo, da me vidite tu takega kot sem, da ne bo^te več dvomili o moji' krivili. Prosil sem De Peana, da bi vam* zabranili vstop k meni, pa sem istočasno vedel, da tega ne bodo storili. In ker ste že tu, mi tudi ni žal. Saj ste itak bili prepričani, da sem lažnjivec, ko sem vami tisti dan v samostanu pošteno povedal, da visem znal, da je bil Peter Joel v Ouebecu, Zdaj le želim, da me smatrate za slabšega, /a zločinca in izdajalca. Bigot mi je kajpada pokazal mojo suknjo, v kateri s<> bile skrite listine in Crteži. Nlka-kega dvoma ne more biti več, kaj ne, gospfca St. Denis, zlasti će vam?1? prisuiam, da je bila auknja( res moja in da so listine res .ia-ii v njej? Brez dvoma soglaSate z Bigotom, da moram biti čini najprej ol>eŠen.» cfDavid — David — ta strahotna stvar, ki se je dogodila, te je iz-premenrla,» je ječala Anica. «Pridi k meni! Dopusti, da sc te dotaknem! Poljubi me — daj so mi spoznati, pokaži, da si ti in ne nekdo dnugi. ki govori blazne be-se\le.» Zopet je stegnila roke proti njemu, a David se ni ganil. V njegovem obličju je videla nekaj, česar ni videla tam Se nikdar — nekaj, kai* jo je presunilo v vsej svoji grenko^ti in kar jo bilo skoroda podobno sovraštvu. (EDINOST* V Tista, daa 5. januarja <««/, ljudi kot posameznikov in kot gorjanov. Bevk pa je pripovedorar let feploSnočlovefikega ▼ posamezno č ioveŠKean. Pokrajinsko-tndivi- dualističen ne zna biti. Njegova dikcija pa zna biti čisto domača in topla, kar poživi delo in mu poveča njegovo toploto, ker občutimo to na domačih tleh, ker nam radi tega postane bližje. To nam je pokazal v «Kresni noči». Pričujoča knjiga je mestoma radi vsega tega, kar sem tu omenil. očarljiva. Jezik je bogat. Opisovanje narave je d-os^eglo svoj višek. Poživijenje ljudi z naravo je dobilo resen izraz v starem Proda rju kateri je lako tesno vezan s svojo grudo, da je del nje. Osebe so točno in dobro označene. Peter je takšen, ker mora biti takšen, ker so takega nehote napravili stariši, ker je takega napravila vojna. Je šibek. Hotnja po lastnem življenju se radi njega samega usmeri v napačno smer. To nam daje slutiti ona epizoda s Kristino, kjer se mu obeta čista in nesebična ljubezen. Toda raAmo radi svoje slabouiosti se spozabi k temu, ker se trenotno ne spomni, da ga je bila med tem časom doma že ulovila Milka, česar pa se 011 ne zaveda, ker je moč njegove misli premajhna. To delo nam daje Bevka šele slutiti ne pa občutiti. Lahko vseeno vredno uvrstimo to knjigo med ostala njegova dela. Naj se razvita Bevk v pravcu «Kreeme noči» in «Krvavih jezdecev« in n; upošteva, kar sem mu doslej povedal. Njegova naglica mu ne koristi. Avtokritika v zvezi z njegovo bogato ustvarjalno silo ga mora dovesti visoko. V svojih romanih je mnogovrsten. Dober je pri čisto domačih snoveh kot pri takih, ki bi se lahko vršile kjerkoli. Močan je vseskozi. Neenotnost v v strugi* ga le občutno razklala. J. K. Fr. Finžgarja Zbrani spisi Žesti zvezek. Strani 299. — Za božič je Nova založba izdala nov zvezek Finžgarievih spisov. Pričujoči zvezek, ki po svojem obsegu prekaša dosedanje, prinaša predvsem obširno povest «Sama», poleg tega štiri črtice, ki se s povestjo ujemajo v lepo celoto. Povsod v tem zvezku odgrinja pisatelj socialne podobe iz naroda in jih vedno razgihlje v močne dogodke, ki z enako silo pritegujejo ne še preproste in izobražene bralce. V povesti «Sama» je Finžgar ua^e podeželsko življenje zajel v Široko kulturno sliko, ki še posebej označuje Čas. v katerem je delo nastalo (1. 1912). Kakor vse Finžgarjevo delo, kaže tudi ta po-ves£-žiYQ. „brez Mpada med Finžgar jeva mojstrska dela. Črtice aKakor pelikan«, «Boltežar», «Naš vsakdanji kruh» in «TrI črne žene» kažejo močne razvojne stopnje Finžgarjevega označevanja in so zanimive ne samo s pripovedne, temveč zlasti z umetni ike strani. — Vsa ta dela je pisatelj deloma tehnično, predvsem pa jezikovno vestno pregleda!. tako da je pisana knjiga v v/ornem književnem jeziku, (lena broširanemu izvodu Din. 50, v celo platno vezanemu Din. 00. Gospodarske Šrobtiite »N^vlgazione Generale Italiana*, uajveća italijanska paroplovna Iružha s sedežem v Genovi, je objavila te dni bilanco čez leto 192(>-27, ki se konča s 30. s^ptem->ra 1927. Družba je imela 229.o58 fon brodovja, in sicer največ po kakovosti visoko stoječih; prekooceanskih parnfkov za potniški pro.net. Brod o v je je ocenjeno v bilanci z zneskom 254 milijonov lir, za milijonov mani kot lani, ker se je za to vsoto odpisalo. Zraven tega se nahajajo v zaradbi še štirje velepamiki, naplačila nanje zna-ajo 187 milijonov lir. Meseca novembra je stopila v službo motorna ladja «Augustus», ki je največja ladja italijanske mornarice. Družbino brodovje mora torej danes šteti okoli 250.000 ton. Če pri-I te jemo novo ladjo «Augustus» in odštejemo izgubo «Pricipes.sa Mata Ida., glavne spremenila« dnevu bilančnega zaključka. Brodov-je te družbe torej v glavnem ne prekaša jako dosti po obsegu onega vodilnih tržaških družb, ki i-majo tone laže vsaka okoli 200.000 ton. Likviditeta bilance je dobra, kajti izkazuje se fc>8 milijonov lir gotovine »v bančnih tekočih računih. čistega dobička je milijonov lir, od katerih se plača dividenda, to je iO lir na vsako akcijo. Akcijski kapital znaša 000 milijonov lir. vplačanega je dosegaj pa le 443.JJfH).400 lir. Prnnusi luJte v Genovi je bi! lei-a 1927. za malenkost, namreč za 48.304 tone, vićji uego leta 1926, in sicer ie znašal 7.629.«;05 ton raz-krranega blaga. Ladijski premet je znašal 19,002.138 reg. ton, in sicer 1.073.520 reg. ton več nego 1. 1020. Tudi končne številke za tržaško luko zaznamujejo za celo leto 1927. gotov porast napram 1. 1926, in sicer je bik> razkrcanega v vseh prometnih smereh 1. 1927. 4,^93.103 ton napram 4,765.07t» tonam blaga 1. 1926. Vse to *rre na račun izboljšanja v drugi polovici prostega leta, medtem ko je bil v prvi polovici zastoj in nazadovanje v prometu. Odsotnost Rusije aa žitnem tr-iflča se povojna leta menda ne Čuti tako silno, ker se je svet v dolgi dobi tecn novim razmeram kolikor toliko prilagodil. Pred vojno je bilo rusko fcito nadvse var ten faktor na mednarodnih tržiščih. Leta 1910, je izvozila Rusija 61 milijonov sfcotov pfteutee, leta 1911. radi slafce letine le 40 milijonov »tatov in 1. 1912. 58 milijonov stotov. Med vojno m takoj po vojni je znadal izvoz toliko ko4 nič in tuidi lani 1936-27 je dosegel v primeri s predvojnim stanjem le neznatno vižino 5 milijonov stotov. V tekočem letu i vasi zvedeli za ta predlog, je stopilo društvo prijateljev živali v akcijo in izjavilo, da je tak predlog naravnost zločinski, ker s tem bi se na krut način mučila nedolžna žival, ki ne more nič zato, da poje. Za zadevo se je začela Migati politična o-blast in sedaj študira prefekt de-partomenta Seine et Oise, ali bi ne kazalo določiti s posebnim odlokom, ali in kdaj in kako sme petelin peti. Vse je radi te petelinje zadev« razburjeno. Tožitelj, toženec, oiba odvetnika, sodnik, župan z občinskim za-stopom, društvo za varstvo živali, vaščani, prefekt, morda se bo bavila z njo tudi poslanska zbornica, samo eden je miren in ohranja hladno kri in to je petelin, ki zapoje še vodno, kadar- , koli se porodi učenjaku kaka lepa misel za njegovo znanstveno delo. Vsa Francija pa pričakuje z napetostjo razsodbo sodnika v tej pravdi o petelinu. Nedovršena ostane nedovršena Neka velika amerikanska tvrd-ka za gramofonske plošče je razpisala nagrado v znesku 20.000 dolarjev, ki jo dobi oni, ki dovrši Schubertovo nedokončano H-mol simfonijo. Udruženju nemških skladateljev se j« posrečilo pregovoriti tvrdko. da je i spremenila pogoje svoji nagradi. Misel, dovršiti nedovršeno simfonijo, se je opustila, ista nagrada se je pa določila onemu, ki bi zložil najboljšo simfonično kompozicijo, ki jo preveva modemi duh in ki jo nosi moč melodije, kakor je to v vseh Schubertovih simfonijah. Sreča v nesreči. Na badenskem kolodvoru je pleskal slikar Artur Mobel tamošnjo streho. Med delom se mu je pa streha, na kateri je stal, vlomila in on je telebnil v nć^tranjost postaje. Na trečo je prav tedaj vor.il mimo tovorni vlak in slikar je padel v odprt voz. na|K)lnjeii z žaga- ! njem. Čeprav je padel s precejšnje vročine, se vendar ni prav nič pG» tkodoval. Stroga obsodba V Stockholmu sta bila obsojena te dneve dijakinja Margit Nlini-non in vseučili ični knjižničar \l-lem Tornudd radi umora in napeljevanja k umoru na dosmrtno ječo. O umoru, radi katerega sta se morala mlada človeka zagovarjati, smo svoje dni Že poročali, naj ponovkno sedaj ves dogodek na kratko. V januarju je bil v aboškem parku ustreljen trgovec Engblom, ki je bil znan kot pijanec in babjek. Nekaj ur po umoru sta biia aretirana prej imenovana Niininen in Tornudd. Aretaciji so se vsi čudili, ker je bil Tčrnudd znan kot izredno urno vit učenjak. Oba sta dejanje priznala. Ko je bila Študentka stara osemnajst let, je vstopila k trgovcu Eng-blorou kot njegova tajnica. Ta jo je zapeljal in uporabljal Še potem, ko ni bila več v njegovi službi, vsako priliko, da je omadeževal njeno ime in jo hotel družabno uničiti. Skušal je tudi razdreti zaroko dijakinje s Tornuddom. Vsega tega dekle končno ni moglo prenašati. Prosila je trgovca Eng-bloina, naj jo pusti pri miru; ko ji je pa ta odgovoril s surovim smehom, ga je izstrelila s Tornud-dovim revolverjem. Namerava se predložiti na najvišji sodni stopnji posebna prošnja za ublažitev obsodbe, ki se glasi na dosmrtno ječo. Siamska dvojčka. V neki londonski bolnišnici se vzgajata takozv. siamska dvojčka ki sta se rodila pred kakimi desetimi dn«m v Dei^>y-ju. Gre za dve deklici, ki sta s hrbtom skupaj zrastli. Dvojčici, ki sta popolnoma zdravi, se bosta te dneve preiskali z roentgenovimi žarki, da ugotove zdravniki, je li možna njuna ločitev s polnočjo primerne operacije. Newvorški arhitekt William Orr Ludlow namerava zgraditi nebotičnik, ki bo visok 35 nadstropij, iz samega stekla na Broad-way-ju, oni veleulici, na kateri se odigrava skoraj vse trgovsko življenje ameriškega velemesta. To velikansko poslopje bo s pomočjo pritiska na posamezne gumbe lahko spreminjalo vsako mi mi to svojo barvo in se bo zdaj zeleno, zdaj rdeče, zdaj modro svetilo. Da se pa izkoristi ugodni vpliv ultravioletnih žarkov na človeško zdravje in v prvi vrsti na pljuča, žarkov, ki ne morejo prodirati skozi navadno steklo, je sklenil arhitekt, da zgradi novo poslopje iz kvarčne»ga stekla, ki prepilSča brez vsake ovire ultravioletne, zdravilne žarke. Okna i*odo še enkrat tako velika kako* so sedanja. Ako se ves ta načrt posreči podjetnemu arhitektu, potem bodo take stavbe naj9yolj priporočljive za jetične, ki se bodo pod vplivom omenjenih žarkov vidno boljšali in bodo celo okrevali. Jugoslovenska rapsoda T Berlina. Na pobudo nemškega učenjaka slavista Ges-emanna in oib podpori nemške vlado prideta te dneve v Berlin dva zastopnika staJnu, kii-ga ni več dobiti v zapadni in severni Evropi, dva barda, rapsoda, nositelja in šdritelja srbo-krvaških narodnih pesmi, takozvana gusL&r-rja, Andrej Duburić in Tanasije Vujič. Prvi je izvrsten guslar, svoje umetnosti pa ne izvaja praktično, je menda najspretnejši nabiralec srbskih narodnih pesmi in je beograjski akademiji znanosti izročil več ko pet sto doslej neznanih pesmi. Drugi, Vujič, je najboljši narodni pevec; pri tekmi guslarjev v Sarajevu je bil odlikovan s prvo nagrado, doma je iz Črnogore. "iz vasi Bjele. Oba pevca guslar j a bosta prepevala narodne pesmi, ki jih bosta spremljala na gusle, v gramofon, ploftče ostanejo | last berLiniske državne knjižnice, j S tem hoče pridobiti Nemčija plo- j šče s pristnimi narodnimi popev- j kami iz slovanskega juga. Ko se oglaša vest. Večkrat se je ž© zgodilo, da je j dobil angleški zakladni zninjster j kako nepodpisano pismo, kateremu je bila p»*idjana večja svota denarja. Navadno so bili tt neimenovani dobrotniki taki giuepodje, ki so državo osleparili pri davkih in pristojbinah, ki so pe povrnili ( kodo. kakor hitro jim je to po-Čecje očitala njihova veet. Sedaj prihaja ve«t \f. Londona, da je daroval neimenovani patri jot državnemu zakladu znatno svutio 100 tt- ! soč funtov (nad devet milijonov,! lir) s pogojem, naj se svota naloži pri aaigle&kl banki, kjer naj se i skozi petdeset let mirno obrestuje. I Sele po preteku te dobe na) se ira- nfitla svota porabi za umanjSanje državnega notranjega dolga. Tudi tega «dobro*xkika» je morala sala-nuaneko peči vest, da si }o je moral ohladiti m tako svoto. Bin se vsssli, dragi jad. Sir Henrj Randall, znan vele-industrijalec te Northamptona na Angfo&ktm, je dosegel na drugi božični praznik svoje osemdeseto leto. Z dovoljenjem župana je povabil vse moške meščane iz Northamptona, ki so že dosegli ali prekoračili svoje oemdeseto leto, v slavnostno dvorano mestne palače, kjec* se je priredil na njegove stroške praznični obed. Nič manj ko 850 vabil je bilo razposlanih in vsi so se zglasili, nobeden se ni opravičil, nobeden m zbolel. S tem obedom se je pa izpostavil dobrot-* nik Randall hudi kritiki, in sicer od strani žensk, ki so tudd že dočakale in prekoračile svoje osemdeseto leto. Pod mestno hišo so se zbrale starke in hrupno demonstrirale, da niso bile tudi one povabljene. Do hujših izgredov ni prišlo. Človeška zver. PrejUnji teden smo poročali o morilcu Edvardu Hickmanu, ki je dvanajstletni Marion Parker-jevi zadrgnil vrat iz maščevanja, ker ga je bil njen oče ovadil oiblasti radi poneverbe. Policija je mrzlično iskala morilca po Los Agelesu in okolici, slednjič so ga prejeli v Pendletonu v Oregonu. Zločinec sicer taji svoje dejanje, vse zvrača na nekoga drugega. Toda ko je stopil policijski uradnik nenadoma v njegovo celico in mu rekel, da mu prinaša vest o Marion Par-kerjevi, je Hickman kar pobesnel. Zdravniki so ga preiskali in ugotovili. da je za svoje dejanje popolnoma odgovoren. Prezgodnja ljubezen V Nancy-ju na Francoskem se je dovršila ljubezenska drama med otroci. Šestnajstletni deček se je bil že pred dvema letoma zaljubil v dve leti mlajšo deklino. Te dneve je doma ukradel 200 frankov, kupil si revolver in šel v hišo, kjer je stanovala deklina. Poprosil jo je poljuba, kar mu je pa ona odbila. Nato je streljal nanjo in nase in oba sta bila pripeljana v bolnišnico umirajoča. Berači v dolarski deželL Vkljub blagostanju ima tudi New-York svoje berače, ki pa niso prav nič podobni evropskim tova-ričera. Oni namreč ne sprejemajo daru, M bi bil manjši od enega dolarja. Njihovo življenje je radi tega znosno. Ni dolgo od tega, ko je bila nekenyi mladeniču v New Yorku ponujena služba z d vaj se- I j___j 4 J /1.« . + n on ni hotel sprejeti ponujane mu službe, če*1, z beračenjem zaslužim več in si ohranim ob enem osel* 00 svobodo.,Posebno spretni berači zaslužijo tudi do, petsto dolarjev na teden, imajo avtomobile in si privoščijo pozimi nekaj tedensko bivaliSČe v topli Floridi. Beračenje je v tem vetemeestu tako plodonosno, da so se v zadnjem Času ustanovile posebne šole za beraštvo, kjer je poučujejo gojenci v sredstvih, s katerimi se najprej in naj- 1 utre je m najbolj gotovo omehčajo srca mimo hiteči h ljudi. Visoka gosta iz Indije. Komaj so se bili prebivalci angleškega mesta Liverpoola nekoliko pomirila, saj se je bila razlila IX) mimo tekoči reki neznanska množica petroleja, ki »je grozila mestu s poginom, kakor hitro bi se bil petrolej vžgal, jih je čakam prav pred prazniki novo presenečenje. Nenadoma sta se pojavila, ko so bile vse ulice polne kupu-jočega občinstva, dva resnična, popolnoma živa slona, ki sta lepo korakala po mestnih ulicah in sejala s svojim rilcem strah i» trepet med množico. Ušla sta bila iz cirkusa in ker sta pri večernih predstavah v stalnem stiku z iiud-mi. sta se obnašata popolnoma mirno. Nobenega nista pohodila, in druge škode nista napravila kakor to, da sta vdrla izložbeno okno neke trgovine porcelanom. Škoda ni bila tako občutna, ker je bila krltr. z zavarovalnino Nekaj ur je trajal njun pohod po ulicah. Ljudje so se skrivali, pa tudi poli^a-ji so nekoliko potajl?4 svejo običajno prešerno samtoza-vesi šele krotitelj je opravil obe živali zopet v cirkus, k*, sta ga bi'a slona zapustila, kakor bi si bila lictela nakupiti raznih darov ?.a iKj-žično drevesce. Odtiski prstov. Zbirka odtiskov prstov pri iu-stičnem oddelku v ZeJinjenid državah Severne Amerike je najbogatejša na svetu, saj vsefcujo -nad 1,250.000 prstnih odtiskov zločiiv cev. V teku lan*ke;-'a leta je moral <'ati omenjeni oddelek na podlagi svoje zbirke 70.000 informacij. Nova ekspedicija na Jnini tečaj Iz Ports»moutha na Angleškem je odplul parnik «William Coo-resky» na novo ekspedicijo v antarktične kraje. Ekspedicija bo trajala dvanajst mesecev. Pamik je opremljen z najraznovrstnej-škni znanstvenimi aparati. Poveljuje mu fregat ni kapitan De la Motte. r Kadi kritike t smrt lL v Stettinu na NefiokUtem sta si vcela zakonska Ernest in Marija Ehratt življenje, ona se je ustrelila s pištolo, on se je pa utopil. Obe sta bila pisatelja in znana kot dobra romanopisca in novelista. V pismu, ki sta ga bila pred smrtjo naslovila na policijo, sta izjavila, da gresta v smrt, ker fe strahovito obdelal in razkosa) kritik njun zadnji roman, od katerega sta mnogo pričakovala Ko se fle vest raznesla po mestu, so ljudje takoj pokupili vse izvode zadnjega roma, dijaki 90 pa priredili obhod po mestu in protestirali proti kritiku. Čemu se le sploh poročil? V bližini Amiens-a na Pramoškem se je poročil šofer. S vat je so šli po dovršeni poroki iz cerkve proti gostilni, kjer je bil pripravljen obed. Ko je stopal sprevod črez most, se je ločil mladi mož od svoje neveste z besedami: «Ti me ne boš mogla osrečiti, zato je bolje., ua napravim že sedaj konec», pri tem je skočil z mosta v reko. Njegovega trupla ni^o mogli potegniti iz vode. OgiedniiL Ajneričani, to je državljani Ze-dinjenih držav Severne Amerike, kjer so prepovedane vse alkoholne pijače, so sedaj vsi razburjeni. U-gotovilo se je, da so uradniki plinarne in elektrarne, ki prihajajo vsak mesec enkrat v stanovanja, da določijo po števcu, koliko plina oziroma elektrike je posamezna stranka porabila, v službi prohibicije t. j. da opazujejo, če ima in kje ima stranka kaj alkohola. Za vsako ovadtbo dobe iu-adniki posebno nagrado. Zato pa morajo sedaj čakati pred stanovanji precej časa, da utegne družina prepovedano pijačo pravočasno in dobre skriti. DAROVI Na Silvestrovo zbrani nekdanji postojnski tamburaši so daiovali, spomd'njajoč se naših malčkov, lir 60.— aŠolskemu društvu«. Obitelj R. Černigoja daruje 50.— h'r «Šolskemu društvu^ kot novoletno voščilo. Zavednim darovalcem prav srčna hvala! Naročajte in Sirite „EDIHOSr Tržaffm posojilnica m HiMal registr. zadruga z ornej. poroštvom uradu je v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1, n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vloge sa Čekovni promet, ter jih obrestuje am- po 4% -m večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, sastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. — fia razpolaga vares&e rsiks (jafs) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah ie urad zaprt. Štev. tetef. 25-67. MMi slov. denarni irni f SRAJCE I I mm 1 I m i MMTIll \ , IM 1 M ■ mm J K1H MANUFAKTURE TS S T ifi dante 10 - m rnzmi 32 ZLATARHA Albert Povh Tni, vtil Maxzitu «tt Kupuje 2tato, srebro in krone. Popravlja in prodaja ilatenlno. — Cene zmerne. NAVISAiiONE GENERALE ITALIANA i PRIHODIH! GDHGSl (razen »pretnemb) V rk I (tz Genove) 17. februarja COLOMBO 21. februarja ROMA (iz HeApalja d-mn porutje) i -- V iužno Ameriko I (iz Oenove) 24. januarja (l) AMERICA 1. februarja GIULIO CCSARE 24. februarja AUGUSTUS <*) 25. januarja iz Neapelja) V Sradnjo Ameriko Sn Tihi Os^sn (poštni iz Genove) 9 20. januarja POS1LLIPO i 29. februarja ORAZIO V I (iz Genove) i 16. marca CAPRERA S 8 (Iz Livorna dan pozneje) | Pojasnila in vozni listki pri N. O. I I a potniški urad v Trsiu. Via Mercato | I vecchio t. LiM^':« m 11 " ------iitmi »111 1 immwMiww UOC PRETEKLOSTI 9 Roman v treh delih i Soisala V. 1. KriŽanovska. S lT™ičine prevedel IVAN VOUK. Š Cena L 6'—, po pošti priporočeno L 7'49. V inozemstvo S I. 8-60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je iz- }■ dala iz založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna ? Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20-1., - Knjigarna J. N Stoka, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica. ? Cardocci 7. - Katoliška knjigarna, Gorica, Carduccl 4. j Kraigher Josip, Postojna. I Veeftfic v originalne platnice (ceua L 10) s* dohi v ki>ji^arnt STO"-*- /"" Tiskarna Edinost v Trstu .........................................................*.......*............ Izvršuje vsa iiskarska dela v najmodernijem stilu kakor j iud» v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernojlml stoli, j črkem;, |_ynotyp«. _ *teraotypl}o ter rotacijskim strojem, i vž^fr V^roCUa sa izvržnjejo točno In z;nar.>,i> cenah. | MMM,»<«'***t***''****,>W*'>>tt>**M>*IW>**,*'>>>*>>*****"*">>***t*"t Ul. S. Francesco d'Assisi 20 j j