Za poduk in kratek čas. Trst. II. Cerkva sv. Jastina-Saa Giuato-akofijska katedrala, je starodavaa prav veličastaa stavba. V obče resaijo, da je bila svoje vreme pagausko svetišče. Visoka ai ali je široka. Petero ladij sloai na okroglo teakib, kamnatih stebrih 7 do 8 v edaej vrsti postavljenih. Uprav to stebrovje podaja notranjim prostorom skrivnostai zaaeaj, ki ga imajo stari heleaski ia rimski templi. Steae brez vsakih slikarij so začraele ia zaprašeae. V poaledaji deaai in levi ladji najdeš 13 kapelic a primeraimi oltarji, izmed katerih je bil edea ustanovljea ia poatavljen v zahvalo za srečao rešitvo blagega nadvojvodeFerdiaaada Makea, pozaeje toli nesrečaega cesarja Mehikaaskega, iz smrtne nevarnosti v hadej morskej nevibti. Zuaaj okolo cerkve se aabaja maogo važaih stariaskib spoiaenikov, kakor okolo Celjske farae cerkve. Posebea prostor je odločea spomeaiku slovečega učeajaka Jaaeza Joabiaia Wiackelmaaaa, vrlo znanega pozaatelja ia kritika v obrazivaih iimetaostib, katerega je leta 1768. zlobai Arcaageli zavratao umoril. — Drnga jako čedaa cerkva je posvečena sv. Antonu — Saa Antonio nuovo. Vhod, atrij ali preddvorišče že očara gledalca. Sloai aa šesterih ogromaib stebrib; na pročelji pak nosi aapia: ,,Divo s. Antoaio tbaamatargo". Nad glavaimi durmi je v ploščo vrezana kratka zgodoviaa tega ličnega braraa Božjega: ,,Templum divi Aatonii thaumatnrgi, regioais Tberesianae patroai ex liberalitate mnnicipii Tergestiaorum in area vetusti fani a solo exstrnctum Bartholomaeus episcopirs Terget. Justiaop. sollmai ritu consecravit die 14. Octobria 1849. Ipso aaao saecalari ab excitata aova urbe, quae Avg. Imp. M. Theresiae nomiae decoratur". Cerkva je prostorna ia svitla, iraajoča dvo kapi — aa sredini ia nad velikiin oltarjeia, Razaoličae slike ametniške ceae oživljajo na primeraih krajib mrtvo zidovje. — Skoro tako je zidaaa tudi jezuitska cerkva, posvečena Mariji Devici — Saata IVlaria Maggiore. Pravijo, da se oadi aahajate dve dragoceni sliki dveh slovitih italijanskih mojstrov : Madonna od Sassoferata in velika slika na presno od Saatija. Poleg te Božje biše stoji cerkvica, na katere zuaaaji spredui plati sern zapazil svete Klare podobo. Hotel sem si tadi aotraaje prostore ogledati. Pa čudao! Cerkovnik nie zapelje noter, a takaj ae najdem ničesar izvzemai par stolov ia zeleao-pokrito raizo, na katerej je ležalo lepo vezaao av. pismo, v aemški prelogi. Mož pošteni! kaj pa je to ? vprašam spremljevalca. To je kalvinski tempel, odvrne reeaobno. Kalvinski? Taka je. Nekdanjo katoliško cerkvico je meatno starešinstvo podelilo protestaatom Kalvincem. Pa tudi Luteraai Augsburškega veroizpovedaaja imajo posebej prav dičao gotiški sezidano bogamolaico. — Slovaaako-grška cerkva leta 1861 dokončana v bizantinakem alogu po vzgledu Sofijiae cerkve v Carigradu je vsakako finega okusa in redke vredaosti. Bogato in prazničao je olepšaaa z živo barvaaimi podobami raznih svetaikov vzhodne cerkve, kakor sv. Spiridijoaa, sv. Save ia druzih. Zunaj po oglih najdeš obilo pomealjivib napisov v staroslovenskem cerkveaem jeziku. Rad bi si bil aekatere zabiležil v dnevaiku, pa bolel me je že vrat radi tolicega ogledovaaja. Skoro vai večji narodi imajo v Trstu avoja svetiača tako Angleži ia Židovi. Sosebao židovska sinagoga sme 8e meriti z najlepšimi po drugih večjih meatib. Kdor jhoče česa fiaega, elegantnega, izvanredae dragoceaosti videti, naj ne zamudi prilike, da obišče muzej di Revoltella. Bogatia Revoltella je po svojej smrti zapustil Tržačanom svojo prekrasno palačo z vsemi lepotijami in dragotiaami, katere je sam nabral širora sveta ia sarn skupaj nanoail od vseb dežela. V društvu č. g. Goiailšaka nemškega pridgarja pri sv. Antonu in dobro zaanega alovenskega pisatelja aem prebodil in pregledal to bogato zakladaico aajfiaejših rečij, kakor umetnih po 15 — 20.000 fl. vredaih podob, arebraib. majolk po tisoč ia tisoč gold. ceajenih, miz in stolov redke krasote — v obče stvarij, po katerih. se ti oko obeša ia pase, da ga od njih lahko ne lociš. Zajedao sta občadovala te izborae lepotije grofa Larisck-Moaicb ia Koriasky, ki sta sicer že mnogo sveta obhodila pa sta zatrjevala, da sta aašla v tej razstavi umetao dovršena dela, kakoršaih po dragod nista videla tudi ne v Rimu ia ne v Fireaci. Nekdaj se je v Tratu tujec brzo spehal ia utrudil hode po slokih, tlakanah ulicah, sedaj se pak zamore aemudoraa zapeljati od ednega koaca do dragega po železnici Tramway. Za dobre pol are lehko zameni prijetao sprebajališče Corso z oaim v prijazaem logu po griči — Boschetto. Ko ai meatne imeaitaosti vsaj površno ogledam, hitira še v tovaraico ali arsenal avstrijskega Lloj^da, v velikaasko aapravo, kder izdelujejo aove parobrode vsake vrste ia popravljajo stare, poškodovaae. Zilavi možaki so dovrševali ravnokar parnik, ki bode aeki noail na svojem hrbtu težo 40—60.000 centov. Kaj takšaega se ne vidi za vsakim hribom. Takaj aaj končam, da si še nisem dobro začel, avoje opazke o Trstu tern aajvažaejšem mesta avstrijske države za pomorako trgovino. Koiaur se ae dozdeva moja sodba za vsem prava, naj si jo aam blagovoljao popravi. Smešnica 13. Bilo je po zimi, ko vpraša učitelj nekega učeaca: ,,Kod si pa ti bodil, da prideš tako pozno v aolo?" ,,Ej", pripoveduje ucenec, ,,pot je bil tako polzek, da, ako sem le eno stopinjo storil aaprej, zdrsail sem za dve nazaj". ,,Kako si pa potem vendar v šolo prišel", čudi se učitelj. ,,Proti doma sem bil obrajen", odreže ae ačeaec.